Leto XX. Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 din, za '/* leta 00 din, za 'U leta 45 din, mesečno 15 din; za inozemstvo: 210 din. — Plača in toži se v Ljubljani. LIST Številka 142. Časopis za trgovino, industrijo, obrt in denarništvo Uredništvo ln upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici 23. — Rokopisov ne vračamo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. — Tel. št. 25-52. IvflAia ™k PonedeU<*. iznaša gred0 ta ^ Ljubljana, ponedeljek 20. decembra 1937 Cena posamezni Atevllkl din VSO Naši iiudie žive slabo Mnogo se govori in piše pri nas o bogastvu Jugoslavije, če pa pogledamo življenje našega človeka na vasi in v predmestjih, potem vidimo, da ogromna večina naših ljudi od vsega tega bogastva nič nima in da živi silno revno, tako revno kakor le še v nekaterili gospodarsko in kulturno zaostalih državah. Da tnavedemo le par najbolj drastičnih primerov. V naši državi se porabi na glavo prebivalca 28 kg cementa, v Avstriji 48, v Češkoslovaški 80, v zapadnoevrop-skili demokratičnih državah pa od 150 do 200 kg. Potrošnja sladkorja je v Jugoslaviji najnižja v vsej Evropi, tudi glede potrošnje papirja smo na enem zadnjih mest. Niti v potrošnji živil, ki jih imamo vendar v preobilju, ne prednjačimo drugim državam, temveč smo dosti za njimi. Naši ljudje slabo žive in celo v žitorodni Vojvodini, kjer je velik del kmetskega prebivalstva brez vsake zemlje. Tako slabo žive naši ljudje, da bi se takoj začelo izseljevanje v največjem obsegu, samo če bi bilo tako svobodno ko nekdaj. Če bi bili še tisti časi, ko so mogli ljudje svobodno odhajati v Ameriko, potem se ne bi mogli bahati s lem, kako se je pomnožilo naše prebivalstvo, ker bi ves naravni prirastek vzela Amerika. Tam bi bile naše nove divizije. Najtežja posledica slabega življenja je, da trpi ljudsko zdravje. Premalo hranjeni ljudje dobivajo jetiko in druge bolezni, kar vse slabi našo narodno silo. Seveda pa se pri tem slabem življenju ljudi ne more razviti niti naše gospodarstvo, kajti kako naj napredujejo trgovina, obrt in industrija, če pa je kupna sila uajnižjih narodnih plasti tako obupno majhna. Treba je zato začeti delati z vsemi silami na to, da se zboljšajo življenjski pogoji naših ljudi, da bodo mogli več zaslužiti, se bolje preživljati, se bolje obleči in da jim bo kaj ostalo tudi za kulturne potrebe. Prva in največja skrb vseh nas bi morala biti posvečena samo temu cilju. Vsak podjetnik, ki ustvari novo podjetje, vsakdo, ki sezida novo hišo, bi se moral zato smatrati kot pozitiven delavec in moral bi se podpreti z raznimi ugodnostmi, da bi že zaradi teh ugodnosti še drugi ustanavljali nova podjetja. Tako bi bilo za državno blagajno le koristno, če bi se dovoljevala novim podjetjem za nekaj let davčna prostost ali vsaj znatne davčne olajšave, prav tako pa tudi starim podjetjem za nove investicije ali za nove zaposlitve delavstva. Večina državnih dohodkov izvira itak iz indirektnih davkov, vsako novo podjetje pa avtomatično povečuje indirektne dohodke in navadno v mnogo večji meri, kakor pa bi moglo novo podjetje v prvih letih plačati direktnih davkov. Nekaj časa so se pri nas tudi dajale davčne olajšave za gradnjo novih stanovanj, čez noč pa so bile te olajšave preklicane, da so prišli mnogi v ndjhujše težave, nekateri pa so morali z zadnjimi prihranki zgrajene hiše prodati zaradi tega tudi za slepo ceno. Nato so se dajale davčne olajšave samo še velepodjetjem, ki jih je ustanavljal tuji velekapital in pa raznim potrošniškim zadrugam. Vse te olajšave pa so bile, če že ne na- pačne, pa vsaj silno' pretirane. Kajti velekapital, zlasti pa v rudarski stroki zaposleni, je bil sam po sebi tako močan in ves posel v naprej tako dobro prekalkuliran, da ni prav nič tvegal in da bi tudi brez vseh olajšav zaslužil dobro. Privilegiji potrošniškim zadrugam pa so gospodarsko napačni, ker je naloga države samo ta, da pospešuje povečanje proizvodnje, ne pa potrošnje. Naj država omogoči vsem ljudem zaslužek, naj skrbi, da bo ta zaslužek zadosten, pa je vprašanje potrošnje kar samo od sebe rešeno. Že celo pa je napačno podpirati potrošnjo na ta način, da se s tem drugim ubijajo eksistence. Naši ljudje žive slabo in prva naloga vseh je skrb, da bodo živeli bolje. Zato je treba podpirati vsa- kogar, ki dela direktno ali indirektno za večjo zaposlitev, zato je treba upoštevati tudi vse predloge, vse kritike in vse načrte, ki bi mogli pripomoči k povečanju proizvodnje in s tem tudi ljudskega blagostanja. Naj nam ne bo beseda o bogati Jugoslaviji le fraza, temveč delajmo, da bo bogata Jugoslavija resnica. Pogoji za to so nam dani v zadostni meri. Za več/o ekspeditivnost uradov Poseben zakon proti zamudnim uradom pripravljalo na Češkoslovaškem Ne samo pri nas, tildi v drugih državah so pritožbe Zaradi nerešenih aktov na dnevnem redu. Tako čakajo nekateri že leta in leta, da se jim Vrnejo preveč plačani davki ali da še jim plačajo dobave, toda rešitve ne morejo doseči. Ce se upošteva, kako silno drag je danes izposojeni denar, s katerim morajo poslovni ljudje dostikrat delati samo zato, ker še njih zadeva ni rešena, potem si lahko mislimo,> kako težka škoda se s tem liereševaiijčm aktov dela poslovnim ljudem. Zato' so v raznih državah predlagali _ 'že1 razne ukrepe proti zamudnim ti ra dom in tako,.je tudi notranje ministrstvo Češkoslovaške izdelalo zakonski načrt za postopek v upravnih zadevah. Ta načrt sicer nikakor ni idealen in poslovnim ljudem z njim ne bo posebno pomagano, toda začetek je storjen in tudi to je nekaj vredno. Po tem načrtu so vse upravne oblasti zavezane vse vloge reševati po predpisih brez vseh nepotrebnih zamud. Če ni nobenih posebnih predpisov, mora upravna oblast najkasneje v 5 mesecih — kar je vsekakor zelo dolga doba — vlogo rešiti, pri čemer se zamuda časa, ki jo je povzročila stranka sama, v rok ne šteje. Če prva instanca v tem roku ne reši, sme stranka s priporočenim pismom zahtevati, da prične reševati vlogo upravna oblast druge stopnje. Upravna oblast je v tem primeru zavezana, da vlogo reši v 14 dneh ali pa t 14 dneh o njej poroča višji oblasti. Ta je nato zavezana, da najkasneje v 4 mesecih vlogo reši. Če bi tudi na drugi instanci vloga obležala, potem sme stranka vložiti pritožbo na vrhovno upravno sodišče, ki mora zadevo rešiti v treh mesecih. Če vrhovno sodišče pritožbi ustreže, obvesti upravno sodišče predsednika vlade, ki mora ukreniti vse potrebno, da bo vloga od pristojnega oblastva rešena v roku, kakor ga je določilo vrhovno upravno sedišče. Če se to ne zgodi, potem ima stranka pravico, da se ponovno obrne na upravno sodišče, ki more obsoditi urad oz. državo, ki je rok zamudila na plačilo odškodnine v višini 1000 do 10.000 Kč stranki za škodo, ki jo je imela zaradi nerešene vloge. Ta znesek se more tudi soduijsko izterjati. Kakor se že iz teh določil vidi, ni zakonski načrt za stranke posebno ugoden, saj bi po njem morale stranke čakati tudi nad eno leto, preden bi bili uradi prisiljeni rešiti njih akt. Slaba stran tega načrta je tudi v tem, da bi večina uradov, če bi bili na predpisani način x zatoženi« na višjo instanco in potem še na vrhovno upravno sodišče, najbrže rešila vlogo negativno. Birokratizem je bil pač vedno maščevalen. Kljub temu pa pomeni zakonski načrt vendarle napredek, če bi seveda postal zakon, ker bi pomenil precej znaten moralni pritisk na urade, da akte rešijo vsaj v 5 mesecih in stranke bi vedele, da se bo njih zadeva vsaj v enem letu premaknila naprej, ne pa obležala za vedno v kakšni miznici ali pa se sploh njih vloga izgubila. Mislimo, da bi bilo tudi pri nas potrebno, da bi izglasovala skupščina podoben zakonski predlog. Saj nobena reč tako zelo ne utrdi državne misli ko dobro in hitro delujoča državna uprava. Če bi se vloge strank hitro reševale, če bi zavladalo prepričanje, da upravne oblasti poslujejo brez nepotrebnih zamud, bi tudi naraslo zaupanje v državo. Seveda pa ne moremo mnogo računati s tem, da bi naša skup- ščina kmalu sprejela takšen zakonski načrt. Treba je le pogledati na kupe nerešenih prošenj in pritožb, od katerih leže nekatere že leta dolgo nerešene in tudi nedotaknjene v skupščinskem odboru za prošnje in pritožbe. Kdor sam ne skrbi za hitro reševanje aktov, ta najbrže tudi nima tiste volje, da bi druge izučil v ekspe-ditivnosti. Toda večja ekspeditivnost uradov je potrebna in zato bi morala javnost to svojo zahtevo bolj na-glašati. Posebno razne stanovske in strokovne organizacije so poklicane, da s konkretnimi drastičnimi primeri opozarjajo odločujoče činitelje, kakšna gospodarska škoda se dela, ker so nekateri uradi neekspeditivni. Ta neekspeditiv-nost je na vse zadnje tudi velikanska krivica za davkoplačevalce, ker mora davkoplačevalec že naprej plačati tudi takso za rešitev. Če je to takso plačal, potem pač sme zahtevati, da se njegova vloga reši. Tudi iz tega razloga je zato treba napraviti neekspeditiv-nosti uradov konec! finančni o svojem proračunu Na seji finančnega odbora skupščine je podal finančni minister Letiea obširen ekspoze o proračunu finančnega ministrstva. Iz njegovega ekspozeja posnemamo naslednje podatke: Vrhovno nadzorstvo pri državnih dohodkih, o čemer smo že obširno poročali, je že dalo prve praktične rezultate. Omogočilo je ne samo močnejši priliv državnih dohodkov, temveč je ugotovilo tudi znaten znesek neplačanih državnih taksnih terjatev ter omogočilo tudi pravičnejšo razdelitev državnih bremen, ker je dognalo mnogo davčnih utaj ravno pri gospodarsko močnejših davčnih zavezancih. Davčna uprava je šla do skrajnih mej možnosti na roko davčnim zavezancem, zlasti kmetskim, za katere so bile dostavljene davčnim upravam nove in posebej poenostavljene davčne knjižice. Vinogradnikom in čebelarjem so bile priznane posebne trošarinske ugodnosti. Zmanjšane so bile postavke skupnega davka za moko in tiskarski papir ter za oljčno olje. Pripravlja se nov zakon o državni trošarini. Izdelana je uredba o ustanovitvi postopka za monopolske prekrške ter bo z njo položaj krivcev olajšan, uprava pa zelo razbremenjena. V računovodstvu je bila dosežena velika ekspeditivnost, karsevidi tudi iz pravočasne predložitve zaključnih računov za proračunsko leto 1036/37. V carinski službi je veljala posebna skrb razvoju svobodnih carinskih skladišč ter so bila v zadnjih dveh letih la dovoljena tudi v Splitu, Metkoviču, Dubrovniku in Crnojevič Reki. Katastrska dela napredujejo ter je bilo v moravski banovini premerjenih 450.000 ha. Zcinljarine se ho zaradi elementarnih nesreč ter drugih vzrokov odpisalo za 36 milijonov din. Sprejeta je bila uredba o državnem posestvu Bolje, da se zboljša in komercializira gospodarstvo na tem posestvu. Denarnim zavodom iu zadrugam bo zajamčeno izplačilo prvega obroka za njih menični port-felj pri Priv. agrarni banki. Za javna dela je bilo dosedaj od ehomilijardnega kredita izxlano 650 milijonov din. Nato je govoril finančni minister Letiea o samoupravnih financah in poudarjal, da se je njih finančno stanje v zadnjih dveh letih zboljšalo, zlasti zaradi banovinskih trošarin. (Za dravsko banovino ta vzrok žal ne velja.) Tudi poslovanje državnih mono- polov je bilo zelo aktivno. Proučuje se vprašanje znižanja cen za tobak, zlasti za nižje vrste. Proizvodnja tobaka je bila v zadnjih dveh letih dvakrat večja ko v prejšnjih. Monopolska uprava je zgradila letos stavb za 21 milijonov din, l. 1938 pa bo dovršenih stavb za 92 milijonov din. Državna hipotekarna banka je s svojo veliko kreditno aktivnostjo sodelovala ne samo pri državnih delih, temveč tudi zelo podpirala investicijsko delavnost samoupravnih teles. Promet pri Poštni hranilnici se razvija naglo in v zelo velikem obsegu. More se računati na lo, da bo na koncu leta znašal njen celoten promet okoli 290 milijard, za 40 milijard več ko lani. Na podlagi sklepa vlade je začela Poštna hranilnica izplačevati vloge pri bivši dunajski poštni hranilnici ter je do danes izplačala 7000 vlagateljev, ki so prejeli nad 5.1 milijona din. Odprta je bila podružnica P. H. v Podgorici, pripravljata pa se podružnici v Dubrovniku in Splitu. Sava se razliva čez bregove Iz Slavonije, Srema in Bosne prihajajo žalostne vesti o velikih povodnjih. Sava je v nekaterih krajih več ko 8 m nad normalo. Posebno so prizadeta mesta Sisak, Sremska Mitroviča, Slav. Brod, Bosanski Brod itd. Tudi Kolpa je prestopila bregove. Ponavljajo se žalostni dogodki od prejšnjih povodnji. Nasipi so zgrajeni preslabo in propuščajo vodo ter tako omajani ne vzdrže pritiska vodnih množin. Samo v Posavini je pod vodo nad 100.000 juter zemlje. Tudi o številnih človeških žrtvah govore poročila. Vojaštvo pomaga v ogroženih krajih prebivalstvu z vso požrtvovalnostjo. Toda niti ta pomoč ne pomaga vedno, ker je vse premalo pripravljeno za obrambo zemlje pred poplavami. Manjka orodja, manjka materiala. Kdaj se bo že začelo sistematično delo, da se obranijo ti kraji pred povodnjimi in da ne bodo te že skoraj reden vsakoletni pojav? Zlata nedelja En uspeh je zlata nedelja na vsak način imela, namreč la, da je dokazala izredno višino ljubljanske trgovine. Vse izložbe so bile tako lepo aranžirane, da so se ljudje morali ustaviti ob njih, vse razstavljeno blago pa je bilo tako prikupno, da bi bila zlata nedelja nedvomno za trgovce res zlata nedelja, če bi imeli Ljubljančani kaj več denarja. Toda v ljubljanskih žepih je suša, kar kronična suša. Zato tudi poslovni uspeh zlate nedelje ni bil takšen, kakor so trgovci pričakovali. Zlata nedelja pomeni za trgovce žal le bolj moralni ko pa materialni uspeli. Upajmo, da bo ta moralni uspeh privabil v tem tednu v trgovine še mnoge kupce in da bo v teh dneh doseženo to, kar ni bilo na samo nedeljo. Podobna poročila o uspehu zlate nedelje prihajajo tudi iz Maribora in Celja. Ljudje bi radi kupovali, trgovine tudi v resnici nudijo tako mnogo lepega in hkrati cenenega blaga, toda denarja manjka. Kupna sila prebivalstva Slovenije sega le še do najnujnejših stvari. Na ta način ne bomo nikamor prišli V nekem zelo gorečem slovenskem tedniku smo te dni čitali neko polemično notico, ki je naperjena proti našemu največjemu pesniku Otonu Zupančiču. Tudi če bi bilo stoodstotno vse res, kar pripoveduje ta tednik, vendar njegovo polemično notico najodločneje odklanjamo. Pesnik Oton Zupančič nam je dal toliko umetnin, je toliko storil za sloven eko kulturo, da treba smatrati že za predrznost, če se kdo v imenu slovenstva zaletava vanj. Treba imeti nekaj spoštovanja do naših prvih mož in zato stokrat dobro preudariti, preden se kdo odloči za napad na naše prve ljudi. To je tudi v interesu vročekrvnih napadalcev samih, ker se pri takšnih polemikah le prerado pokaže, da so malenkostni ljudje napadli velikane, da se še bolj drastično ne izrazimo. Seia sveta Mednarodne trgovinske zbornice Iz seje poslovnega odbora banovinskega turističnega sveta dravske banovine Pod predsedstvom načelnika od delka za trgovino, obrt in indu strijo dr. Rataja je bila pri kralj banski upravi dne 13. decembra četrta seja poslovnega odbora banovinskega turističnega sveta ob polnoštevilni udeležbi vseh rednih članov in v prisotnosti večjega števila zastopnikov resornih od delkov kralj, banske uprave, direkcije drž. železnic, direkcije po' šte in brzojava, higienskega zavoda, banovinskih zavodov in zasebnih ustanov in organizacij. Na tej seji se je poslovni odbor zelo obširno in temeljito pečal o ukrepih, ki so potrebni za zboljšanje sanitarnih in higienskih razmer v turističnih krajih s posebnim ozirom na zatiranje tuberku loze in asanacijo vasi vobče. Glede nekaterih tozadevnih ukrepov nujnih po svojem vzroku in namenu, se je ugotovila na seji potreba da se prično čimprej uveljavljati in izvajati tako, da bi koristili že turistični sezoni 1938. Nato je nadaljeval ban. referent Badjura z II. delom svojega strokovnega poročila o tujsko-promct-ni propagandi (kartografski propagandni material, organiziranje smotrenega zbiranja, sestavljanja ter okoriščanja propagandnega gradiva po vsej Sloveniji oziroma Jugoslaviji; detajliran vodnik po Sloveniji v več jezikih). V zvezi s tem je bilo načeto vprašanje smotrene, učinkovite in racionalne turistično propagandne in informacijske službe. Ugotovlje no je bilo, da narekujejo razmere in potrebe v tem nova pota, euot-nost akcije in sistema v izvajanju kljub štednji oziroma potrebni ekonomizaciji razpoložljivih sred stev. Spričo aktualnosti in velike važnosti zadeve je poslovni odbor sprejel predlog, da se o tem — po predhodni pismeni konzultaciji glavnih organizacij, ustanov in zavodov o jedru problema — razpravlja tudi pred širšim forumom plenuma banovinskega turističnega sveta na njegovem zasedanju leta 1938 ter, da se nato izdajo smernice za praktično izvrševanje vsega načrta tujsko-prometni javnosti. Nemški lesni trg Promet na nemškem trgu listnatega drevja je bil večinoma zelo živahen. Bukov rezan les se je mogel še vedno dobro prodati po ceni 50 do 75 mark, parjena bukovina pa tudi draže. Trg s hrastovim lesom je zelo čvrst. Hrasto-vina se plačuje od 100 pa tudi do 200 in več mark za kubičen meter. Zelo se je povpraševalo tudi po javoru, jelši, jesenu, orehu in topolu. Zaradi nujne potrebe se (je moralo uvoziti mnogo tujega lesa. Nemška industrija vpognjenega lesa in furnirjev ima mnogo naročil. Pričakuje se, da bo zaradi malih zalog položaj na lesnem trgu še nadalje čvrst. Koncem novembra je bila v Pa rižu seja Sveta Mednarodne trgovinske zbornice, na kateri so razpravljale tudi mnoge za naš gospodarski svet važne stvari. Seji je prvič predsedoval novi predsednik Watson, ki se je naj prej zahvalil bivšemu predsedniku zbornice van Vlissingenu, ki si je pridobil velike zasluge za Mednarodno trgovinsko zbornico, nato pa (je poročal o svojem potovanju po evropskih državah, tako tudi po Jugoslaviji in Bolgarski. Povsod je bil sprejet nad vse prisrčno in povsod je mogel ugotoviti veliko zanimanje za Mednarodno trgovinsko zbornico. Svoj referat je zaključil z na slednjim poročilom: Kitajska narodna trg. zbornica. Trgovinska zbornica v Šangaju, Zveza kitajskih bombažnih predilnic, Združenje kitajskih bank v šangaju, Nacionalna zveza kitajskih industrialcev, federacija delavcev v Šangaju so me naprosili po kitajskem poslaniku v Parizu, da obvestim vse člane sveta, da ni demokratični režim na Kitajskem prav nič ogro žen ter da je popolnoma neresnična vest, da je Kitajska pod vplivom komunizma. Kakor pravijo preije navedene organizacije, je kitajska komunistična stranka opustila politiko nasilja in konfiskacije zemlje ter je zopet sprejela tri načela dr. Suna. Prostovoljno je likvidirala sovjetsko vlado na Kitajskem, rdečo armado pa podredila poveljstvu maršala Čangkaij-ška. Posojila se plasirajo kakor v vseli drugih državah, nikakor pa ne nasilno. Privatna lastnina in privatna podjetja uživajo vso zaščito zakona.« Ker se po vsakem kongresu sestavi biro zbornice na novo, je tudi sedaj svet pooblastil predsednika, da to izvede. Naša država je bila naprošena, da imenuje svoje zastopnike v naslednje komisije zbornice: za organizacijo proizvod nje, za fiskalna vprašanja, razširjenja zamenjave, v komisiji za morske in zračne transporte ter v komisiji za mednarodno brzojavno in telefonsko službo. Predsednik Watson je sporočil, da ije prejšnji predsednik van Vlis-singen med drugim daroval tudi dvakrat po 100.000 holandskih goldinarjev za starostno preskrbo zborničnih nameščencev. Svet je nato odobril zbornični proračun za prihodnje leto v višini 3'5 milijona fr. frankov. Naš nacionalni odbor je plačal lani nekaj nad 11.500 fr. članarine, letos pa nam je bila povišana članarina na 22.431 fr. frankov, ki pa jo plačamo v dinarjih, in sicer v višini 32.662 din. Članarina se mora plačati v dveh obrokih 1. januarja in 1. julija. Glavno delo zbornice v prihodnjem letu bo posvečeno naslednjim štirim vprašanjem: razširjenju zunanje trgovine, organizaciji proizvodnje, ureditvi mednarodnega kredita in valutnemu vprašanju ter vprašanju razdelitve dobrin. Predsednik nove komisije za razširjenje zunanje trgovine van Vlissingen je sporočil, da se je berlinski sklep izvedel, da se namreč ustanovi v ta namen iz samih praktičnih poslovnih ljudi poseben odbor. Naloga novega odbora bo, da najde pota, kako bi se trgovina kljub vsem oviram mogla povečati. G. Lammers, predsednik komisije za organizacijo proizvodnje je navedel kot glavni namen te komisije, da prouči s sodelovanjem držav in po svobodni iniciativi posameznikov najboljši način za organizacijo proizvodnje. V zvezi s tem vprašanjem je omenil, da je nujno potrebno, da razni karteli seznanijo s svojim delovanjem tudi javnost. Nekaj se je v tem pogledu že storilo z izdajo brošure o mednarodnih kartelih. O delu Mednarodnega urada za proučevanje razdelitve dobrin je poročal g. Bemheim, ki je zlasti poudarjal, da so se s tem vprašanjem bavile dosedaj le velike firme, in sicer na svoj račun. Treba delati na to, da bo statistika proizvodnje in potrošnje, kalkulacije za zmanjšanje stroškov distribucije čim širšemu krogu interesentov na razpolago, ker se bosta s tem proizvodnja, a tudi potrošnja okrepile. Odbor za kreditno in valutno politiko bo delal na to, da se valute stabilizirajo z ozirom na kupno moč prebivalstva. Odbor bo tudi proučeval vprašanje zlate veljave, toda ne z ozirom na njeno idealno obliko, temveč le z ozirom na to, kakršna je danes. Posebno pažnjo je treba posvetiti vpraša-1 Popovič. nju kontrole plačilnih sredstev ter nenormalnemu gibanju kapitala. To gibanje se mora že enkrat nehati in potrebno je, da začne mednarodni kapital zopet pravilno funkcionirati ter dajati mednarodna kratko in dolgoročna posojila. V debati se je splošno poudarjala želja, da se vsa ta vprašanja ne razpravljajo čisto akademično, temveč predvsem z ozirom na praktične potrebe. Obravnavala so se še razna druga vprašanja, tako tudi vprašanje reforme koledarja, nakar je bilo sklenjeno, da se prihodnje leto organizira poseben teden zunanje trgovine. Daljša debata je nastala tudi o sodelovanju Mednarodne trgovinske zbornice s Carnegiejevo ustanovo. Soglasno se je ugotovilo, da je to sodelovanje zbornici le v korist. Sprejet je bil češkoslovaški predlog, da se ustanovi poseben odbor za proučevanje vprašanja mednarodnega sodelovanja na polju organizacije gospodarskih radijskih poročil. V svet Mednarodne trgovinske zbornice v Parizu sta bila na koncu seje kooptirana za naš nacionalni odbor za člana dr. Julio Mo-gan in za namestnika dr. Stevan Za izvedbo z trgovcev Pred stavka Centralnega predstavništva trgovinskemu ministrstvu V smislu sklepa zadnje seje Centralnega predstavništva v Novem Sadu je predložilo Centralno predstavništva zvez trgovskih združenj ministrstvu za trgovino in industrijo naslednje predloge, kako naj se izvede socialno zavarovanje trgovstva: 1. Uvede naj se pokojninsko zavarovanje trgovcev za primer iz-nemoglosti, starosti ali smrti. 2. Zavarovanje naj bo obvezno in avtonomno po posameznih zvezah trgovskih združenj. 3. Lestvica vplačil naj se začne z najnižjim prispevkom po 30 din mesečno in višje, vendar pa se more z ozirom na položaj zavarovanca in na njegovo zahtevo višina prispevka tudi spremeniti, toda samo začetku vsakega leta. 4. Premije pobirajo obvezna združenja od svojih članov. 5. Za upravo zavarovanja se ustanove posebne uprave po zvezah trgovskih združenj. Člani uprave opravljajo svoj posel le kot častno dolžnost in ne prejemajo nobenega honorarja. 6. Pristojni kontrolni organi zavarovanja naj bodo zbornice. 7. Uprave posameznih zavarovanj ustvarijo po sistemu Centralnega predstavništva zveze trgovskih združenj kr. Jugoslavije svojo zvezo. 8. Pokojninski denar se mora nalagati v prvi vrsti v trgovske posle domačih trgovcev v obliki kreditov in proti 100 odstotni varnosti. 9. Za zavarovanje trgovcev se morajo priznati iste ugodnosti, kakor jih uživa delavsko zavarovanje. G. minister za trgovino in industrijo je bil naprošen, da takoj odredi imenovanje komisije, ki naj izdela zakonski načrt uredbe ali zakona o socialnem zavarovanju trgovcev. Člani te komisije morajo bili tudi zastopniki zvez trgovskih združenj ter zbornic. Zunanja trgovina Volna, svila, bombaž, nogavice, pletenine itd. itd. stalno v bogati izbiri in po n a j n i ž j i h cenah pri tvrdki KflRl PRELOG LJUBLJANA, Židovska ulica 4 In Slan trg it. 12 Pogajanja za obnovo trgovinske pogodbe med Francijo in Italijo se bodo začela koncem decembra. Od 1. 1933., ko so prišli na vlado narodni socialisti, se je v Nemčiji dvignilo število podjetij za izdelovanje uniform za 180%. Celo za Nemčijo je sedaj teh podjetij preveč in zato so mnoga morala že ustaviti plačila. Švica je znižala carino za uvoz tujega piva od 6 na 5 fr. za hi, za ječmen od 24,35 na 20,30 in za slad od 33 na 27.50 fr. za 100 kg. Svetovna proizvodnja nafte se bo dvignila letos po holandskih cenitvah za 13% v primeri z lansko. Romunski izvoz je v prvih 11 mesecih 1. 1. dosegel vrednost 25,3 milijarde lejev. Ker je uvozila Romunijo v istem času blaga le za 13,8 milijarde, je Romunija v trgovinski bilanci aktivna za 11,5 milijarde lejev, za še enkrat toliko ko lansko leto. Francoska viada namerava uvesti posebno proizvodno takso v višini 8% vrednosti blaga za vse surovine, ki se izvažajo. Cena za okrogli les ne bo v Nemčiji zvišana, kakor piše osrednje glasilo nemškega gozdnega gospodarstva. Na dunajskem sadnem trgu je položaj za jabolka zelo slab. Jabolka se težko prodajajo. Boljše vrste se plačujejo po 32 do 38 grošev, posebne italijanske vrste pa po 55 do 56 grošev. Trgovinska pogajanja z Italijo se bodo začela v prvi polovici januarja. Kot datum začetka pogajanj se omenja 12. januar. Poleg nove trgovinske pogodbe je sklenila Romunija z Nemčijo tudi novo pogodbo o plačilnem prometu. Nemška marka ni več predmet svobodne trgovine, temveč se sme prodajati in kupovati samo po romunski Narodni banki. Ta je določila tečaj marke na 38 lejev za nakup, za prodajo pa na 39 lejev. Turška vlada je odobrila drugo petletko. Glavni namen te je, da dobi Turčija svojo kemično industrijo. Poleg tega se bodo zgradile tovarne za predelavo bakrene in kromove rude ter rafinerije za nafto. Občni zbori Jugočeška Jugoslovansko češka tekstilna industrija d. d. Kranj ima 7. izredni občni zbor v sredo dne 29. decembra ob 11. v družbenih pisarniških prostorih v Kranju. Na dnevnem redu je sklepanje o zvišanju delniške glavnice. Politične vesti Delbos je imel v Pragi številne razgovore z vsemi vodilnimi češkoslovaškimi državniki. V teh razgovorih se je jasno pokazalo, da je francosko-češkoslovaška vojaška zveza trdna. Nadalje je bilo sklenjeno, da se francosko-češkoslovaška trgovinska pogodba, ki poteče 1. januarja, podaljša do 31. marca. Uradni komunike, ki je bil izdan o razgovorih Delbosa s češkoslovaškimi državniki, naglaša zlasti popolno soglasje v vseh vprašanjih evropske politike. Ta skupnost naziranj se zlasti kaže v skupni vdanosti obeh držav Zvezi narodov. Obe državi sta nadalje prepričani, da se more ohraniti mir v Evropi samo s sodelovanjem vseh narodov, pri čemer pa se morajo spoštovati pravice in dolžnosti vsakega naroda. Obe državi sta odkritosrčno vdani ideji miru ter bosta zato podpirale vsako akcijo, ki more utrditi evropski mir. V tem smislu je solidarna tudi Mala antanta. Končno naglaša komunike, da je treba sedanje politično in kulturno sodelovanje Francije in Češkoslovaške utrditi tudi na gospodarskem polju in sta zato že dobili francoska in češkoslovaška trgovinska delegacija potrebna navodila, da bo nova trgovinska pogodba čim bolj ustrezala temu cilju. Med Francijo in Italijo se pripravljajo nova pogajanja. Francija je pripravljena priznati italijansko aneksijo Etiopije, če bo to storila tudi Vel. Britanija. Priznanje Etiopije je torej odvisno od uspeha angleško-italijanskih sredozemskih pogajanj, ki se že pripravljajo. Italijanska vlada je sporočila tajniku Mednarodnega urada za delo, da s 15. decembrom ni več Italija članica tega urada. Mnenje, da Italija iz Mednarodnega urada za delo ne bo izstopila, se je torej izkazalo kot napačno. Italija je popolnoma pretrgala stike z Ženevo. Japonska vlada bo preosnovana ter bo dobila čisto vojaški značaj. Predvsem bo moral odstopiti sedanji zunanji minister Hirota ter bo njegovo mesto zasedel general Takekava. Vojno ministrstvo pa bo prevzel general Araki. Nova vlada bo seveda še z večjo vnemo vodila vojno proti Kitajski, najbrže pa še bolj odločno šla preko vseh ozirov na velesile. Napetost med Ameriko in Japonsko še trajno narašča. Ameriška javnost zahteva najstrožje ukrepe. Potrjujejo se vesti, da zahteva Amerika, da se japonski cesar s posebnim pismom opraviči. Japonska vlada je zaradi angleškega in ameriškega nastopa v veliki zadregi. Predsednik Roosevelt je imel daljši sestanek z admiralom Lihy-jem. Po sestanku je admiral izjavil, da je položaj zelo napet in da so vse ameriške ladje pripravljene, da odplujejo v kitajske vode. Sodi se, da pride v kratkem do velike demonstracije ameriškega brodovja proti Japonski. Ameriško ladjevje pa ne bo demonstriralo skupno z angleškim, ker je javno mnenje Amerike proti skupnemu nastopu ter naj bi Anglija organizirala demonstracijo svojega brodovja na svojo roko, saj je zaradi dogodkov v južni Kitajski celo bolj zainteresirana na Kitajskem ko Amerika. Francoski veleposlanik Corbin v Londonu je sporočil londonski vladi, da je Francija tudi glede položaja na Daljnem vzhodu popolnoma na strani Vel. Britanije. V Moskvi je imel Litvinov dolga posvetovanja s kitajskim poslanikom, nakar sta odšla oba k Stalinu v Kremelj. Stalin je nato sklical posebno konferenco glavnih vojaških poveljnikov ter komisarja za vojno industrijo. Kaj je bilo na tej konferenci sklenjeno, ni znano, vsekakor pa je znano to, da je komisar za vojno mornarico po konferenci odredil, da se okrepi rusko vojno brodovje v Vladivostoku ter bo zato večina črnomorskega brodovja odplula na Daljni vzhod. Španski republikanci poročajo, da se je posrečilo njih četam razširiti svoj uspeh pri Terueli in da je mesto Teruela sedaj popolnoma obkoljeno. Poskusi nacionalistov, da bi s protinapadi predrli republikanski obroč, so se popolnoma ponesrečili. Franco bo začel svojo ofenzivo šele po novem letu, kakor se sedaj poroča. Vojni proračun je Francija zvišala na 13 milijard frankov. Posebna pažnja bo veljala mehanizaciji vojske. Zvišano je nadalje število oficirjev in aktivnih vojakov. K orožnim vajam bodo odslej vpoklicani trije letniki in ne samo dva. Denarstvo Postopek pri izplačevanju 3% obveznic Agencija »Avala« razglaša: Na podlagi uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov je finančni minister predpisal pravilnik o izplačilu dolgov vlagateljem in drugim upnikom zavodov in zadrug pod zaščito s 3 odstotnimi obveznicami za likvidacijo kmetskih dolgov. Po tem pravilniku morejo vlagatelji in drugi upniki zavodov in zadrug, ki uživajo zaščito po uredbi z dne 22. novembra 1934, zahtevati do 28. februarja 1938, da jim zavod oz. zadruga kot izplačilo njihovih terjatev izroči 3 odstotne obveznice, izdane po predpisih uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov z dne 25. septembra 1936. Zavodi oz. zadruge so dolžne, da dajo v izplačilo dolga upnikom vse svoje obveznice, ki so jih prejeli ali jih bodo kasneje prejeli od Priv. agr. banke, upnikom, ki se bodo prijavili v tem roku. Upniki pa so dolžni sprejeti te obveznice v njih polnem nominalnem znesku. V kolikor celotni znesek obveznic, s katerim’- zavod oz. zadruga razpolaga ter tudi onih, ki bi jih kasneje prejel od Priv. agr. banke, ne bi zadostoval za plačilo vseh terjatev, jih mora zavod oz. zadruga razdeliti med vlagatelje in upnike sorazmerno njih prijavljenim terjatvam. Beograjska borza Nn beograjskem efektnem trgu se opaža že precej časa močno pomanjkanje blaga. Povpraševanje je stalno močnejše kakor ponudba Zato je tudi promet na efektni borzi mnogo manjši ko lani. Tako je znašal v vsem oktobru samo 17 milijonov din. Tako malo je znašal v zadnjih štirih letih samo še v avgustu 1936. Zakaj je ta slaba ponudba državnih papirjev? »Narodno blagostanje« daje na to vprašanje zanimiv odgovor. Po njegovem mnenju so lastniki obligacij rezervirani, ker optimistično presojajo nadaljnji razvoj vseh onih političnih in gospodarskih činiteljev, ki vplivajo na tečaje na borzi. Zato so rezerviran’ in nočejo prodajati svojih državnih papirjev. To optimistično presojanje situacije pomeni zelo mnogo, zlasti če se upošteva, da v drugih državah tečaji na borzah precej nazadujejo. Posebno se vidi pomanjkanje ponudbe pri vojni škodi. Pred leti je bilo v vojni škodi 40 do 60 odstotkov vsega borznega prometa. Pretekli teden je znašal ves promet okoli 16 milijonov din, promet v vojni škodi pa je znašal samo 2'8 milijona din ali samo 18 odstotkov. Največ prometa je bilo v begluških obveznicah, za 24'3 odstotka, nato pa v dalmatinskih agrarnih obveznicah, dolarskih posojilih in delnicah Priv. agrarne banke. Vojna škoda ni več glavni papir na beograjski borzi, kakor je bila pred leti, vendar pa je še najvažnejši papir, ki je odločilen za razpoloženje na borzi. To zlasti iz razloga, ker je vojne škode največ med narodom. Če se dviga tečaj vojne škode, potem je to za mnoge znak, da je stanje dobro. Prav tako pa je tudi gotovo, da bi pri padanju tečajev vojna škoda primeroma največ trpela. Sicer pa sedaj o padanju tečajev ni niti govora. Vojna škoda se je dvignila od 420'25 na 422'50 in je s tem že prestopila napovedano vrhnjo mejo. Drugi papirji so ostali skoraj neizpremenjeni. Promet je bil primeroma majhen, vendar nekoliko višji ko prejšnji teden. 7% investicijsko posojilo se še dviga ter je doseglo tečaj 98. Skoraj bo dosegel tečaj nominalno višino obligacij. Na zagrebškem trgu industrijskih papirjev je bila senzacija ne- nadni dvig delnic »Occanicc od 275 na 450 din. Na deviznem trgu ni bilo nobenih posebnih sprememb. Največ zanimanja je za nemške marke, katerih tečaj je ostal čvrsto na 14'00 din, in to kljub dvigu našega klirinškega salda. Največ prometa pa je bilo v funtih, katerih tečaj je stalno na 238. Vsega prometa je bilo 33'8 milijona din, od tega v funtih za 14'5, v Berlinu za 11'2, Dunaju 7 in grških bonih za 0'4 milijona din. Na mednarodnih velikih borzah je amer. dolar nekoliko oslabel, ker se je začel begajoči kapital vračati iz Amerike nazaj v Evropo, posebno v Francijo. Na beograjskem svobodnem trgu je položaj neizpremenjen ter se plačuje napoleondor še nadalje po 305 dinarjev. Mestna hranilnica v Brežicah je dobila od Narodne banke likvidnostni kredit v višini 1,500.000 din in bo mogla sedaj izplačati vse vloge do 10.000 din. Italija in Jugoslavija sta sporočile washingtonski vladi, da ne moreta začeti z odplačevanjem vojnih dolgov. Madžarska pa je začela odplačevati dolg Ameriki ter je nakazala prvi obrok, v višini 9000 dolarjev. Madžarska namerava razpisati notranje posojilo v višini 200 milijonov pengov. Posojilo bi se uporabilo predvsem za javna dela. Nemška vlada bo razpisala veli- ko notranje posojilo v višini 1 milijarde mark. Finančni minister Thaon di Rc- vel je na seji italijanskega senata odločno zanikal vesti, kakor da bi hotela italijanska vlada znižati svojo zlato podlago in tiskati bankovce. Minister je dejal, da je italijanska lira do oktobra 1936 sicer variirala v svojem razmerju do ameriškega dolarja, od takrat pa ni zmanjšala rimska vlada zlatega zaklada Italije niti za eno liro. Poljska banka je znižala obrestno mero od 5 na 4‘5°/o. Opozarjamo na knjigo docenta dr. Vladimirja Murka o davčnih oprostitvah in olajšavah, ki je aktualna zlasti sedaj, ko bo treba vlagati davčne napovedi. Knjiga se naroča pri avtorju, Ljubljana, Prešernova ul. 3, ali pa v knjigarnah. Velja 70 din, čeprav obsega 300 strani velike oblike. TEDEN NA UUBUANSK1 BORZI POSEBNO POROČILO .TRGOVSKEGA LISTA* Devizno tržišče Tendenca mlačna; promet din 9,770.169*88. Napram predzadnjemu borznemu tednu se je devizni promet na naši borzi povečal za približno 900 tisoč dinarjev. V poedinih devizah so bili doseženi ti-le skupni zaključki: pred- Devize: zadnji minuli teden (vBe v tisočih dinarjev) Amsterdam 537 244 Berlin 8742 5688 priv klir. Curih 76 375 Din deviza 141 406 avstr. pr. ki. Dunaj 787 1213 avstr. pr. ki. London 3027 1058 priv. klir. New York 310 759 Pariz 162 — Praga 99 4 Solun — 22 boni Stockholm — 1 Iz gornje razpredelnice je razviden predvsem padec prometa v angleškem privatnem kliringu, in sicer za 1‘97 milij. dinarjev, pa porast zaključkov v devizi Berlin za 1'94 milij. dinarjev, ki se s tem medsebojno kompenzirata. Prav znaten je tudi dvig prometa v avstrijskem privatnem kliringu za skoro 0'7 milij. dinarjev, razen tega pa še v New Yorku in Carihu, do-čim je bilo Amsterdama tokrat nabavljeno manj za skoro 0'30 milij. dinarjev. V grških bonih je bil promet neznaten. Narodna banka je še nadalje posredovala v Curihu in Londonu seveda v dosedanji višini dnevnih deviznih kontingentov. V privatnem kliringu je beležil angleški funt ves prejšnji teden na bazi din 238'— za denar, iz-vzemši 16. t. m., ko je notirala ponudba din 238'80, a povpraševanje din 237'20. Prav tako je bil avstrijski šiling trgovan na vseh borznih sestankih prejšnjega tedna po tečaju din 8'66 v povpraševanju in din 8'76 v ponudbi, edino v petek 17. t. m. je bila njegova notica dinarjev 8'65'A do din 8'7514. Nasprotno pa je bil ves minuli teden nespremenjen tečaj nemške marke, ki je bila trgovana na bazi srednjega tečaja din 14'—. Boni grške Narodne banke so bili zaključeni 14. t. m. na bazi srednjega tečaja din 27'25 za 100 gr. drahem. Devize s primo Povpr. Pon. Narodne banke din din 1937 Amsterdam 13. XII. 2397T6 2411-76 17. XII. 2397'! 6 2411'76 Berlin 13. XII. 1736'27 1750-15 17. XII. 1736753 1750’41 Bruselj 13. XII. 732'45 737'51 „ , 17. XII. 732'20 737‘26 Curih 13. XII. 996-45 1003-52 17. XII. 996'45 1003752 London 13. XII 21505 217 11 17. XII. 215 03 217'08 New York 13. XII. 4277-26 4313-57 17. XII. 4277'26 4313'57 Pariz 13. XII. 14616 147'60 17. XII. 145'97 147-41 Praga 13. XII. 151'43 1-52-54 17. XII. 151*33 152'43 Tret 13. XII. 225'64 228'73 17. XIT. 225'85 228'93 Amsterdam in New York sta beležila na bazi notic od 13. t. m. Curih je ostal nespremenjen, do-čim so ostale devize dosegle te- kom prejšnjega tedna sledeče tečajne razlike: Berlin -)- 0'26, Bru-seij — 0'25, London — 0 02, Pariz — 0'19, Praga — 0'10 in Trst plus 0'21. Efektno tržišče Še redno stalna tendenca za državne efekte. Izmed industrijskih papirjev so tudi v minulem borznem tednu notirale samo delnice Trboveljske premogoko-pne družbe, in sicer 13. t. m. din 210'— za denar, din 230'— za blago, 17. t. m. pa din 200'— v povpraševanju, a din 220 v ponudbi. Notice državnih vrednostnih papirjev so bile naslednje: 1937 din din 7% inv. pos. 13. XII. 94'— — 17. XII. 95-25 — 8% Blair 13 XII. 93— 94'— 17. XII. 93750 94750 7% Blair 13 XIT. 84750 85'— 17 XII. 84'25 85'-7% Seligman 13. XII. 99'— — 17 XII. 99— — 4% agr. obv. 13. XII. 54'— 56'— 17. XII. 55'— — 4% drž. gar. 13. XII. 51-— 53*— agr. obv. 17. XII. 51'— 53'— 6% begi. obv. 13. XII. 78750 — 17. XII. 79'— 80'— voj. škoda 13. XII. 420'— 423-— 17. XII. 422'— 424'— Žitno tržišče Tendenca čvrsta. Cene so po večini nespremenjene pri žitu in mlevskih izdelkih; pa tudi Prizadove notice za novo pšenico so ostale brez izprememb. Promet je zelo slab. Na zadnjem borznem sestanku so bile dosežene te cene: Žito: Koruza: din din nova, umetno sušena, s kvalitetno garancijo, Iranko nakladalna posLaja . 99'— 102'— 6tara, suha, e kvalitetno garancijo, Iranko nakladalna postaja . 108'— 110-— Pšenica: nova, gor. ban., 78 kg, ‘2°/o primesi, zdrava, suha, rešetana, plačljivo proti duplikatu, franko nakladalna postaja .... 180-— 182"50 nova, gor. bačka, 78 kg, 2°/o primesi, zdrava, suha, rešetana, plačljivo proti duplikatu, franko nak). postaja 180-— 182'50 Ječmen: 63 kg, 2%, suh, zdrav rešetan, plačljivo proti duplikatu, franko nakladalna postaja . 135-— 140'— 64 kg, 2°/o, suh, zdrav, rešetan, plačljivo proti duplikatu, franko nakladalna postaja . 140'— 142'50 Oves: zdrav, suh, rešetan, fco. vagon slavonska postaja, plačljivo proti duplikatu . 130-— 132-50 Mlevski izdelki: Moka: din din pšenična Og, banatska postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu . 285 — 290-— pšenična Og, bačka postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu . . 285 — 290-— pšenična 2; bačka po- staja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu . . pšenična 5, bačka postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu . . Otrobi: pšenični, debeli, v egal. 50 kg vrečah, bruto za neto, ekskl. prom. davek, franko vagon bačka postaja . . . pšenični, drobni, v egal 50 kg vrečah, bruto za neto, ekskl. prom. davek, franko vagon bačka postaja . . . 265-- 270'— 245-— 250-— 110'— 115-— 100’— 105'- Nova pšenica (cene po pogojih Privilegirane a. d. za izvoz deželnih pridelkov) fko ladja: Tisa I (od sev. meje do vključno Curuga) kval. 79/2% din 168'—. Tisa II (od Zabija do ustja Tise) kval. 79/2% din 167'—. Begej kval. 79/2% din 167'—. Tisa Kanal (od Kule do B. Gradi-šta) kval. 79/2% din 166'—. Donava Kanal (od Crvenke do Bez-dana) kval. 78/79/2% din 164'—. Kannl kralja Aleksandra kvaliteta 78/79/2% din 164-—. Bačka (Donava-Banat, Donava-Bara-nja) kval. 78/79/2% din IGO'-. Donava, Srem in Drava, Slavonija kval. 77/78/2% din 164'-. Donava, Srbija kval. 77/78/2°/o—3°/o din 158-—. Sava (Srbija, Srem, Bosna) kvaliteta 77/78/2%—3% din 157'-. Od določene cene za blago fko. vlačilec se za kritje pretovornih stroškov zmanjša cena za vagonsko blago 2 dinarja od 100 kg. Par. Pančevo, Novi Sad in Apatin kval. 79/2% din 164'—. Par. Petrovgrad kvaliteta 79/2°/o din 165'—. Par. Osijek, Zemun in Smederevo kval. 77/78/2%—3% din 162'-. Senta kval. 79/2% din 166'—. Zemun in Smederevo (srbijanska) kval. 77/78/2%—3% din 153-—. 510'- Lesno tržišče Tendenca nespremenjeno trdna oziroma mirna. Naše lesno tržišče kaže, da bo počasi zopet nastopila popolna stagnacija. Padec cen v Angliji je povzročil sicer počasno, pa tem nevzdržnejše slabljenje cen našemu lesu. To je vzrok več, da se naši angleški odjemalci ne zanimajo za sklepanje novih kupčij, kajti oni hočejo čakati vse dotlej, da se bodo naše lesne cene že zelo približale predvidevanemu minimumu. Seveda je to dejstvo kaj slaba tolažba za naše lesne trgovce, i-*^ voznike in producente, posebno č so kalkulirali na porast cen, in zdaj ne morejo več plasirati blaga niti po lastnih cenah. Na drugi strani pa z napetostjo pričakujemo novih trgovin, pogajanj, ki bodo šele sredi januarja 1938 v Beogradu. Kajti najvažnejša točka teh pogajanj bo pač določitev načina plačevanja. Poleg tega pa skrbi naše izvoznike tudi usoda naših starih klirinških terjatev. Najidealnejše bi pač bilo, če bi se kiiring sploh odpravil, kar pa je seveda za dogleden čas sploh neizvedljivo. Kot rečeno, zelo nestrpno pričakujemo izida napovedane beograjske konference med našo in italijansko delegacijo. Les: Smreka, jelka: din din Hlodi I., II., monte . 140'— 180'— Brzojavni drogovi . . 155-— J75 — Bordonali merkantilni 180'— 200'— Filerji do 576' . . . 175— 195 — Trami ostalih dimenzij 170-— 190-— Škorete, konične, od 16 cm naprej . . . 340 — 390'— Skorete, paralelne, od 16 cm naprej . . . 385-— 435'— Škorete, polimerne, od 10 do 1'5 cm . . . 295'— 345'— Deske-plohi, kon., od 16 cm naprej . . . 290-— 320-— Deske-plohi, par., od 16 cm naprej . . . 340'— 370'— Brusni les za celulozo 135'— 145'— Kratice, za 100 kg . . 50'— 80'— Bukev: Deske-plolii, naravni. neobrobljeni, monte 240'— 290-— Deske-plohi, naravni, ostrorobi, I, in II. . 380'— 440'— Deske-plohi, parjeni, neobrobljeni, monte 280'— 320'— Deske-plohi, parjeni, ostrorobi, I. in II. . 570'— 650-— Hrast: Hlodi I., II., premera od 30 cm naprej . . 290'— 340'— Bordonali............... 820'— 920'— Deske-plohi, boulee . 900 — 1000-— Deske-plohi, neobrobljeni, I. in II. . . 750'— 850'— Deske-plohi, ostrorobi (podnice) .... 850-— 950-— Frizi I., širine 5, 6 in 7 cm.................. 770 — 820"— Frizi I., širine od 8 cm naprej................ 840'— 930'— Oreh: Plohi, neparjeni, I., II. 800'— 900-— Plohi, parjeni, I., II. 910-— 1000'— Brest: Plohi neobrobljeni I., 1 1................... 470-- Javor: Plohi neobrobljeni I., II.................... Jesen: Plohi neobrobljeni I., II.................... Lipa: Plohi neobrobljeni I., II.................... Parketi: hrastovi, za m* . . . GO-— 68 — bukovi, za m2 ... 40'— 45' — Železn. pragi 2*60 m 14X24 hrastovi, za 1 komad 39-— 44'— bukovi, za 1 komad . 26'— 29'— Drva: bukova, za 100 kg. 16-— 17'- hrastnva. za 100 kg 15— 1B-- Ogljc: bukovo, za 100 kg . . 45 — 55'— »canella«, za 100 kg . 50'— 60'— Povpraševanja: Več tisoč ma brusnega lesa za čelu lozo. Išče sc večja količina desk tomhan te, prizmirano blago, v dimenzijah 5/8" in 7/8" debeline, 9' z medijo, 13 dolžine, od 4" naprej medija, 6" šir. Večje količine madrijerov v predpisanih dimenzijah. I/II hrastovi frizi, v debelini 25 milimetrov, v širinah 5, 6, 7, 8, 9 in 10 cm, v dolžinah od 25 do 95 cm ir od 1 m dalje. Parjena, ostrorobo paralelno reza na bukovina I. in II. kvalitete. Javorjeve neobrobljene deske I. ir II. kakovosti, 18 mm debeline. Neobrobljeni lipovi plohi I. in II Hrastovi houlesi. Brestovi bon lesi in neobrobljeni plohi. Deske sinreka-jelka v III. in IV kvaliteti 18/24 mm debeline, dolžina 4 111, širina od 16 cm naprej; dobava sukcesivna. Več vagonov jelovih in smrekovih desk v III. in IV. kakovosti, 12 mm in 18 111111; dobava po dogovoru. Škorete smreka-jclka, 12 111111; dobava promptna. Neobrobljeni hrastovi plohi v I. in II. kakovosti. 540 -610-690*— 790'-510-— G00'~ Trošarina za cestni cement se bo znižala Gradbeni minister Stošovič je predlagal finančnemu ministru, da se zniža trošarina za cement, ki se uporablja pri gradnji državnih, banovinskih in občinskih cest in ki znaša danes 150 din za tono Znižanje trošarine je potrebno, da se olajša graditev novih cest, ker je dragi cement glavna ovira za gradnjo cest. To so tudi navedle v svojih poročilih vse banske uprave. Gradbeno ministrstvo je ,ire pričano, da bi se po pocenitvi cementa pocenil tudi ves drugi gradbeni material, zlasti pa asfalt in kamen. 0 predlogu gradbenega ministra se bo v kratkem razpravljalo. Kakor se poroča iz Beograda, je zelo venjetno, da ho predlog gradbenega ministra sprejet. To tudi iz razloga, ker je bila trošarina za cement, ki se potrebuje za utrdbena dela, že popolnoma od pravljena. Fr. Zelenik: Organizacija trgovske pisarne O organizaciji trgovske pisarne v slovenski trgovini pred vojno bi mogli le malo govoriti, ker je pred vojno bila večja trgovina skoraj izključno v tujih rokah. Prav malo svojih firm večjega obsega smo imeli, in te so se pač ravnale po tujcih. Dopisovale so si v tujem 'jeziku, knjigovodstvo je uporabljalo tuj jezik. Svoje čase, ko se je gospodarstvo prav polagoma, lahko rečemo korakoma razvijalo, ko je bilo le malo velikih trgovskih firm, ni nihče govoril o organizaciji trgovske pisarne. Trgovski posli so se razpravljali po starih navadah in običajih. Šef je sedel v svoji pisarni za pisalno mizo, katero je nabavil morda že praded. Knjigovodja je stal pred svojim pultom ali pa sedel na visokem stolu na vitel in prenašal v obsežne knjige, tudi dopisovalec ali korespondent je stal pred pultom in pisal pisma s kopirno tinto. Enako nista poznala skladiščnik in odpremnik (takrat so jima rekli lagerist in ekspedient) pisalne mize, temveč le visok pult in le redkokdaj sta se vsedla na kako balo ali kaj podobnega. Kakih mehaničnih pripomočkov takrat niso poznali. Šele v začetku tega stoletja je nastal znaten preokret. Gospodarstvo se je začelo prav živahno razvijali in število trgovskih firm je jako narastlo. Pojavljala se je nova pisarniška oprava, pojavljali so se razni mehanični pripomočki, kakor pisalni stroji, računski stroji, razmnoževalen itd. Uvajalo se je knjigovodstvo na posameznih listih, pojavila se je kartoteka, re-gistratura in drugo. Razni takšni pripomočki so se lahko nabavili no primernih cenah. Začela se je organizacija trgovske pisarne in 4ela. V raznih novostih je prednjačila Amerika, odkoder smo dobivali najrazličnejše moderne liana ve. Prodajalci raznih novosti so kušali izvesti reorganizacijo pi-