Političen list za slovenski narod.
Po poStl prejeman Teljil: Za oolo leto predplaea 15 gld., za pol leta S gld., za četrt leta
4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman leljil: Za celo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr., za četrt leta 3 gl. 30 kr., za en mesec 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 20 kr. več na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedioija Poljanska cesta št. 32.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat ; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Sokoplsi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VredniitTO je na Poljanski cesti h. št. 32. Izhaja Tsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/s6- uri popoludne.

v Ljubljani, v četrtek 21, februvarija 1884.
lL.etixili XII.
Govor poslanca dr. Toiiklija,
poročevalca državnozborske večine glede izjemnih določil za Dunaj in okolico.
Visoka zbornica! Gospod poročevalec manjšine je bil tako prijazen včeraj v začetku svojega govora poročilu odborove večine lakonizem očitati, ob enem pa je obdolžil vladni predlog, da ni zadosti vtrjen. Kar se tega tiče, ponuja se mi priložnost. Vas na nekaj enakega opozoriti, kar se je zgodilo takoj, ko so se temeljne postave naredile in ojavile državljanom. Kakor znano, ojavila se je postava o splošnih pravicah državljanskih 21. decembra 1867. Toda že meseca oktobra bodočega leta 1868 se je vladi primerno zdelo, nekaj temeljnih postav odstaviti in sicer ravno tiste člane temeljnih postav, za ktere se danes skupna levica na vso moč in z vso zgovornostjo bojuje in to sta člana 12 in 13. Spravili so ju ob veljavo za Prago, Karolinje in Smihov. Ako primerimo utemeljevanje tedašnjega vladinega predloga in poročila, ki je takoj za tem sledil, dokazalo se bo, za koliko da je današnje poročilo odborovo boljše memo onega in da je vtemeljitev vlade same sedaj mnogo bolja in zdatneja, kakor pa njena pred-njica. Dovoljujem si vtemeljitev vlade od 7. oktobro 1868 prebrati (bere):
„ Kakor obče znano, prijavili so se v kraljestvu Češkem že za več mesecev prikazni, ki so jako nevarne ustavi, javnemu redu in varnosti. Na raznih krajih dežele zbirali so se pod milim nebom ljudje, ne da bi bih za to od gosposke dovoljenja imeli, včasih pa tudi naravnost gosposkinim določbam klubovaje, kjer so ljudem sovraštvo in zaničevanje do državne ustave vcepljevali, jih k nepokorščini in ustaji proti vladi dražili. Vse to, ako se ob pravem času ne obmeji ter se dalje razširja, se ob svojem času sprevrže v zlodejne napade na splošno varnost v državi, kakor tudi na zasebno varnost in na imetje.
Ze tako daleč je prišlo, da so se vladni organi, ki so z največjo zmernostjo pred takim postopanjem
svarili, zasramovali in so tudi dejanski z njimi grdo ravnali in da nevarnih navalov ljudstva ni bilo mogoče drugač vkrotiti, kakor z vojaki in da so ne-redneži svoje največje zaničevanje sodnijskim obravnavam javno kazali ali pa se jim še celo protivili.
Na dan 4. oktobra zbrala se je brez vladnega privoljenja blizo glavnega mesta Prage velika množica ljudi, ktera je vladno zahtevanje, da naj se razide, zasmehovala in ne ljube jim osobe pretepala. Vojake, ki so izšli, da bi množico razgnali, sprejeli so s kamenjem. Neredi so se razširili v notranje mesto, kjer se je na več krajih lastnina šiloma poškodovala in razdevala ter se je še le po več ur trajajočem naporu posrečilo upor zadušiti.
Še druga enaka zbiranja pripravljala so se, kakor se je pozneje zvedelo, za 11. in 18. oktober v Pragi; posebno so pa take ogromne demonstracije pripravljali za 7. november (obletnico bitve na Beli gori).
Napori ustavi sovražne stranke so bili tako silni, po načrtu in vstranjini, da je vlada smatrala za svojo dolžnost, ako noče zgrešiti svoje naloge glede državne varnosti sploh, potem pa glede varnosti osobe in imetja in po malomarnosti vsega v nevarnosti prepustiti, odločiti se za prepotrebna, če tudi vsega obžalovanja vredna izjemna določila, ne da bi morala čakati na predstoječi shod državnega zbora, če tudi je bil že pred durmi, da bi se bila poslužila § 14 temeljnih postav, ki govori o državnem zastopanji."
Prosim vas, gospoda moja, da primerjate toraj to poročilo, po kterem vlada svoje postopanje vte-meljuje, s poročilom, ki ga je izdelala večina in kar nič ne dvomim, da nam bote pritrdili, da je vtemeljitev, ktero je vlada sedaj odboru podala, mnogo bolj obširna in temeljita, kakor pa ta, ktero sem vam ravnokar prebral, ki ne navaja več, kakor le en sam dogodek. Nadalje pa gospoda še primerite poročilo, ktero se je napravilo o tej zadevi 30. okt. 1868. V tem poročilu se nahaja še sledeča vtemeljitev (bere):
„Vzroke, ktere je skupno ministerstvo v opra-vičenje določbe od 10. oktobra 1868 v vladnem
predlogu navedlo, kterega je visoki zbornici predložilo, je vlada ustavovernemu odboru po razodetji mnogobrojnih dotičnih aktov potrdila in natančneje pojasnila."
Iz vsega tega je razvidno, da se je v kraljevini češki, pesebno pa glavnem mestu Pragi daleč razširjena protiustavna agitacija in načrtežni upor proti ustavoverni vladi in njenim organom osnoval. Zloraba tiskovne svobode, kakor tudi ona društvenega in zborovanjskega prava oživela je strastno preganjanje nosilcev sedanje vladne sisteme, t. j. Nemcev, ki v deželi stanujejo, da še več, žalila in pregrešila se je celo nad varnostjo premoženja in osebe ter je celo ljudi k javnemu uporu, proti vladnim uradnikom zapeljevala in k njihovim zasramovanju in pestenju hujskala.
Po mnogoštevilnih navalih v začetku meseca oktobra t. 1. (1868) in pa za bodoče nedelje še napovedanih morala je vlada sprevideti, da se žugajoči poboj med vojaki in meščani le edino še po izjemnih določilih odvrniti dd,.
Sedaj pa prosim, da primerite celo poročilo večine in njegovo vtemeljitev in videli bote, da ni kar nič slabeje od onega v letu 1868, kterega so nam za vzor takošnih izjemnih določil postavili. Zatoraj res ne umem, zakaj gospodje levičarji od-borovemu poročilu očitajo duševno bedo in malo tvarine, kajti ravno dogodki, ki so v poročilu tiskani, so dogodki, kterih tudi levica ni tajila in so izvestno toliko vredni, da imajo posledice iz njih izpeljane svoje pravice.
(Dalje prih.)
Cesaijevič Rudolf in spiritisti.
v teku poslednjih desetletij jela se je po Evropi širiti nova sleparija, ^spiritizem" imenovana. Največ denarja žel je po Angleškem, kjer so ljudje kljubu svoji veliki pobožnosti vražam grozno vdani. Tudi po Nemškem in Francoskem našli so sleparji zadosti odlične gospode, kjer so v večernih družbinskih
LISTEK.
Vlada Leopolda L
(Dalje.)
Leopold je zvedel veselo novico o zmagi že popoludne 13. septembra zjutraj po d' Avianu. V pismu do patra odpiše med drugim: „Quid retri-buam Domino pro omnibus, quae retribuit milii", (kaj bom povrnil (iospodu za vse, kar mi je dode-hl. Pslm. 115, 3.), ter izrazi željo, da bi on prvi stopil v mesto. 13. septembra je ljudi kar mrgolelo po turškem taboru. Vojaki in drugi iskali so plena po šotorih. Tudi škof Kolonič hotel jo svoj del imeti, in to so bili ranjeni kristijanjo, žene in otroci, ker vseh Turki .v naglici niso mogli pomoriti. Bilo je zvečer teh do pet sto, ktere je Kolonič prepeljal v mesto in za-nje po očetovsko skrbel. Tudi Starhemberg z drugimi poveljniki pride iz mesta, da pozdravi Sobieskega in drngc kneze. So-bieski Starhemberga od veselja objame, in vsi se napravijo proti mestu. Sobieski z obilnim spreni-.stvom se poda v avguštinsko cerkev in po maši
sam zapoje „Te Deum". Ljudstva se kar tare okoli kralja, vsak hoče poljubiti mu roko ali obleko.
Zjutraj 14. septembra pride cesar Leopold po Donavi v mesto. Topovi naznanijo njegov prihod, kneza bavarski in saksonski in mnogo višjih častnikov hiti ga pozdravljat. Ko cesar zagleda svoj skoraj do cela razrušeni dvor, ne more se zdržati solz. Prva pot ga je peljala v cerkev sv. Štefana, da se zahvali Bogu za srečno zmago. Pri tej priložnosti so tudi sneli polumesoc z zvonika sv. Štefana, kjer je bil od 1. 1529. 15. septembra jezdi Leopold z obilnim spremstvom proti Simeringu, kjer je bilo šotorišče bavarske vojne, in dalje proti Šve-hatu, kjer so ga pričakovali Poljaki. Vsem se cesar ganljivo zahvaljuje za zdatno pomoč.
Na mestu, kjer sta se pozdravila Leopold in Sobieski, bil je postavljen spomenik, ki še stoji ob cesti v Požun. Cesar nagovori Sobieskega v latinskem jeziku: „Za Bogom zahvali se Vaši milosti osvobojeni Dunaj za svojo rešitev, za ktero smo Vaši milosti ne samo mi, ampak cclo krščanstvo hvalo dolžni. Zato si je pridobila Vaša milost pri potomcih še v daljne rodove neminljivo slavo in večno imo."
Tu bodi še povedano, da je bilo med cesar-
skimi vojaki dobra polovica Slovanov, med ktere ne štejemo 25.000 Poljakov in do 4000 Hrvatov. G. Dimitz tudi poroča v svoji knjigi „Habsburžani v deželi Kranjski": „Ko so Turki poslednjič pridrli pred dunajsko zidovje (1. 1683), dali so Kranjci v obrambo štajarske meje 400 strelcev, kterim je bil poveljnik naš kronist Valvasor. Srčno so so tamkaj bili s požigalci Ogri in Turki. Častna darila, z zlatom vezane mošnjice z „zlatim drobom", ki so jih dobili pri odhodu Valvasor in njega častniki, pričale so, kako hvaležna jim je bila štajarska dežela. V vojski, ktera je prihitela na pomoč Dunaju, nahajamo tudi Kranjcev; neki Turjaški se imenuje med adjutanti vojvode lotrinskcga in med bojniki, ki so padli pri obsadi, je bil neki major Gall Gallenfeldski. Kranjec jezuvit, pater Friderik Jelenčič, bil je pri tej obsadi dunajski nemški pro-pov^dnik. Kako se je vtisnila v spomin ta zmaga nad Turki pred Dunajem, poje kranjska narodna pesem („Pesem od Dunaja").
Zastavo, ki jo je bil Mohamed IV. poslal iz Belegrada Kari Mustali, pošlje Sobieski papežu v Eim po svojem tajniku Talenti-ju. Potoma pride Talenti tudi v Benetke, vse ga z veseljem i>ozdravIja. V cerkvi sv. Marka razlega se veseli „Te Deum",
krogih svoje burke vganjali. Klicali so duhove, z njimi se pogovarjali ter tako na lahkoverno množico vplivali, da jim je denar kar skupaj letel, kakor toča poleti, kadar se prav gosta vsuje. Tudi marsikak časnik, posebno kar je ilustrovanih, bavili so se z vso resnostjo s spiritizmom, ter ga večinoma kakor nekaj resničnega priznavali. Da so duhovi višja bitja od nas. ljudi, ki zemeljsko grudo še s saboj v koži okolo nosimo, in da so z nami v neki čeznatorui zvezi, radi priznavamo, ker se pri tem lahko opiramo na nauk naše vere. Da bi pa ljudje brez razločka stanu, narodnosti ali vere, kader bi hoteli ia kjer bi lioteli, moč in oblast imeli duhove klicati, se z njimi razgovarjati, od njih prihodnost ali sicer nam skrite reči radovedno pozvedovati, tega ne more in ne sme nobeden podučen kristjan verovati. Toliko v razum sledečega.
Oesarjevič Eudolf ia nadvojvoda Ivan sta junaka, ki sta spiritističnemu sleparju na Dunaju krinko raz obraz potegnila, da je osramoten na cedilu ostal, se nekoliko opravičevati poskušal zaradi svoje goljufije, potem pa na besedo „Gehen Sie" (odlazite) hitro kopita pobral in pete odnesel. Stvar sama na sebi je pa po „Politiki" taka-le: „Na Dunaji se je skazoval nek Amerikan, Mr. Bastijan ; kakor medium (sredstvo), ki ima zmožnost v zamaknjenji duhove klicati. Mnogo jako izbornega plemstva je že osle-parll, kajti večinoma vse dvorane dunajske gospode stale so mu odprte, in skoraj da se mu je tudi, če ne vse, vendar marsikaj verjelo, dokler ni na svojega mojstra naletel. Cesarjevič Eudolf in nadvojvoda Ivan tudi zvesta o prečudnem možu, kteremu je redek dar dan, da z duhovi občuje. Povabita ga k sebi željo mu izrazujoč, da bi tudi rada njegove duhove videla. Xajbrž pa ni vedel, kdo ga kliče in s kom občuje.
Družba je bila jako izbrana in ne velika, menda le 7 osob broječa. Bili so v razsvitljeni dvorani, iz ktere se je prišlo v manjšo sobo, ki je bila za Mr. Bastijana odločena. Dvorana in soba zvezani ste bili z dvojnimi durmi. Notranje duri, ki so bile na strani dvorane, kjer se je gospoda zbrala, so se pred predstavo snele, ter se je mesto njih težek pre-progast zastor obesil. Drugih duri, ki so bile pa na strani Bastijanove sobe, pa niso sneli, temveč so jih na stežaj odprli tako, da je bil Bastijan od gospodov le po zagrinjalu, ki je med durmi visel, ločen. Na te duri, ki so na stežaj odprte stale, dala sta nadvojvodi po umetnem in priročnem ključavničarji zgoraj napraviti dvoje peres, ki ste imeli nalogo duri se silo zapreti, ako se je za vrvico pocukalo, ki je bila tja gor napeljana. Tudi ste tisti peresi duri tako trdno skupaj tiščali, da so se le z veliko silo odpreti dale. Vrvico so jako dobro skrito ob steni napeljali v dvorano, kjer so bili gospodje v verigo združeni, in da bi se ne videla, ko bi jo kak veter zamajal, so jo z voskom prilepili. 1]. februvarija zjutraj je bila past, v ktero so hoteli duha vjeti, že gotova in cesarjevič Eudolf in nadvojvoda Ivan sta jo večkrat poskušala, ali se dobro zapira ali ne. Vse je šlo, kakor nalašč. Dogovorila sta se tudi, da se bota zvečer skupaj k zidu vsedla, po kterem je bila vrvica napeljana. Kadar bo čas za njo potegniti, dal bo Eudolf znamenje s tem, da bo vstal, nadvojvoda Ivan naj bo pa za vrvico potegnil.
Gosp. Bastijan prišel jo, kakor se to spodobi, v črnem fraku ter so je v čisto temno svojo sobo na stol vsedel. Soba, kjer so gospodje sedeli, je bila sedaj nekoliko mračna postala, vendar pa še zadosti razsvitljena, da se je lahko vsako gibanje razločilo. Gospodje so si roke podali, kakor je to pri takih predstavah običajno. Vse je tiho. Sedaj se prepro-gasto zagrinjalo nekoliko zamaje in neka meglena podoba se prikaže v sobi. Prvi duh je tukaj. Silno velik je, počasi se premika in kakor v megli je videti. Kmalo za zagrinjalom zgine. Za njim pride zopet izza zagrinjala drugi duh. Bil je nekoliko manjši, in ako imajo duhovi tudi kak spol, je moral ženskega spola biti. Eazločiti ga pa nič bolje ni mogoče, kakor prvega. Za tem so se prikazali še trije drugi duhovi, ako se sme po obleki soditi, moškega in ženskega spola in sedaj še le bilo je mogoče natančneje jih razločevati. Vsi so zopet za zastor v temno sobo zginili, kjer je bil Bastijan zamaknjen. Konečno se prikaže še šesti duh izza zagrinjala, ki se je po sredi na dva dela delil. Najpoprej se prikaže glava visoko gori pod vrhom, duh mora toraj jako velik biti. Na to se pa počasi cela podoba izza zagrinjala razvije v dolgi, skoraj megleni obleki. Sedaj-le se da glava nekaj bolje razločiti; ženski je podobna. Duh je videti, kakor da bi na pol stopal, na pol v zraku plaval. Prikazen je jako bolj določna, kakor vse druge poprejšnje. Že je nekako dva koraka od zastora v sobi in sedaj se cesarjevič Eudolf dvigne. Nadvojvoda Ivan se tudi dvigne in po vrvici k steni seže in krepko za njo potegne duri strašno skupaj zagrmi. Kaj je to? Vsa družba kviško plane, duh pa zgine. Cesarjevič hiti k zagrinjalu in s krepko roko v njegove gube poseže. Človeško telo čuti v rokah ter vsklikne: „Tukaj le je duh!" Nadvojvoda Ivan hiti k njemu in iz guba razvije se človeška podoba. Oesarjevič jo zgrabi za levo, nadvojvoda pa za desno roko in jo držita, kakor v kleščah. Še se na glavi, na obrazu in po celem telesu nekaka pajčevnasta obleka vidi, toda le za trenutek, kajti „duh" otrese na vso moč z levico, potem z desnico in pajčevnate obleke ni več! Po bliskovo hitro zginila je v naprsni frakov žep in — Mr. Bastijan stoji, kakor je širok in dolg pred nadvojvodi. Svitloba se je povekšala in lahko se ga je vsak „b r e z s t o 1 č e k a" nagledal.
Mr. Bastijan je pa v tem prigodu pokazal, da je silno močan, kar pa ni čuda, kajti predno je bil »sredstvo duhov" —je bil menda v nekem cirkuzu za klovna (pajaca), kjer je stote in neverjetne teže prevzdigoval. Zdaj stoji tukaj v svojem črnem fraku popolnoma eleganten, le nekaj mu manjka in tega za noben denar ne more dobiti, kajti je ono-stran hudomušnih duri. Bastijanu čevljev manjka! Kakor za ples pripravljen, stoji tukaj, le brez čevljev, v nogovicah, v prav debelih nogovicah, v kterih se korak čisto nič ne sliši. Čevlje si je sezul, ko je za zastorom sedel in »duhove" klical. Bastijan se skuša nekako opravičevati, pa nima sape in rekli so mu, naj le gre, je že dobro. Niso ga marali zarad goljufije zapreti dati in „duh" se je v nogovicah proč splazil. Ko so „duha" vjeh, je baron Helmbach menda vskliknil: „Prosim vas gospoda moja, le poglejte, medium je v „traus". Cesarjevič Eudolf mu je pa odgovoril: »Prosim, meni se pa zdi, da je v „cis". Je li pomenilo »trans" unkraj, „cis" takraj
Litavo ali vrat, ni povedano. Odlična družba se je pa še dolgo zabavala ter si znamenite dogodke po-jasnovala".
Sploh pa »umetniki" te vrste na cesarskem dvoru nimajo sreče. Pred nekako tremi ali štirimi leti so nekemu drugemu sleparijo dokazali ter „pas" podpisali, ki se je z lesenim Kitajcem „King-Fu" ponašal, da zna na vse odgovarjati, kar ga kdo vpraša. Lesen možic je imel v sebi nekako uro, vsled ktere je hotel govoriti. Ura pa ni imela nobenega druzega namena, kakor da je z njo gledalcem pesek v oči sipala. »King-Pu" je bil votel in v njem je tičal živ pritlikovec, ki je na stavljena vprašanja odgovarjal tako dolgo, dokler ga niso na cesarskem dvoru »pogruntali", spoznali in — pognali. Kteri so ga v Ljubljani preteklo leto obiskovali ali poslušali, zdaj lahko vedo, pri čem so. Le čudimo se, da se take burke tako lahkotno dovoljujejo.
Politični pregled.
v Ljubljani, 21. febr.
ISTotranje dežele.
Budgctni odsek državnega zbora je dovolil joznejši kredit za pomnožitev c. kr. redarjev na Dunaji jrez debate.
»Politik" svari čchoslovanske delavce, naj se ne dajo na Cesko odgnanim anarhistom na led speljati. Število teh zaslepljenih in zapeljanih ter iz Dunaja na Cesko odgnanih delavcev nanaša celo stotino in bodo gotovo poskušali, anarhistične namene med Cehi širiti. Nadjati se je pa, da se po-, steni češki delavci ne bodo vsedli na nastavljene limance in tako sami sebe in celo kraljevino ogrdili in ponesrečili.
Hrvaška narodna stranka so bliža svojemu koncu. Deželni poslanec Miškatovič bo menda odložil svoj mandat in se bo za nekoliko časa popolnoma političnemu življenju odpovedal; s tem postopanjem misli Miškatovič najpoprej eno gorko zaso-liti opoziciji. Dokler je bil namreč ud narodne stranke, je dostikrat proti opoziciji pero zastavil; ko so bo pa politiki odpovedal, opozicija menda ne bo nobenega imela, da bi jo vedno na storjene napake in vstreljenc medvede opozoroval in se bo morala sama učiti. Kakor je položaj sedaj ondi, vse na to kaže, da se bo narodna stranka v svoji sedanji podobi težko obranila, ter bo prihodnja večina hrvaškega deželnega zbora čisto drag obraz dobila. Bode li bolj odločna, kdo ve!
Nekterim politikom, in to so vsi tisti, ki Eusijo pisano gledajo, so hoče dozdevati, kakor da bi se bile razmere med Avstrijo in Rusijo zdatno ohladile, med tem, ko one med Nemško in Eusijo taiste ostanejo, kakor so bile, če niso še bolj prijazne postale. Na vsem tem, mislimo, ni ne besedice resnične. Eazmere mod tremi najmogočnišimi vele-vlastmi so še vedno tiste, kakor so bile in tudi nobena velesila ne misli, da bi jih krhala, najmanj pa Eusija sama. Da je to res tako, dokaz nam je Giersovo popotovanje po Nemškem, Francoskem in vračaje se po Avstriji. Da bilo bi pa sedanje imenovanje ruskega poslanika na Francoskem kneza Orlovega na nemški dvor dokaz zamrze na Avstrijo, zamore le tisti trditi, ki tega želi, pričakuje. Upamo, da ravno knez Orlov bo s skrbnim očesom na to gledal, da seme, medsebojne prijaznosti ktero je Giers zasejal, dobre kali požene in toliko potreben sad svetovnega miru obrodi.
Kakor je Avstrija po eni strani dobra prijateljica z Eusijo, tako ji je na tem ležeče, da si tudi
kterega se vdeleži starešinstvo, ker Kandija še ni bila pozabljena. Glasovi zahvalnice so bili Turku kakor bojna tromba beneškega leva.
Tudi v Eimu so zvedeli kmalo veselo novico. Topovi in kresovi naznanjali so občno veselje. Ino-cenc XI. se zahvali grofu »Starhembergu v posebnem pismu, in 29. septembra izročena mu je bila turška zastava, ki jo je ukazal razobesiti kot zmagoslavno znamenje v cerkvi sv. Petra.
Vse se je veselilo te zmage, le Ludovik XIV, kralj francoski, bil je žalosten; tri dni se ni dal nikomur videti. (Za krščanskega kralja večno sramotno !)
Ker je bil prvotni namen teh vrstic, popisati le zmago pred Dunajem, hočemo daljne boje cesarskih s Turki le ob kratkem omeniti.
Turki so bili prod Dunajem sicer sijajno premagani, toda imeli so v rokah še skoraj celo Oger-sko. Treba je bilo toraj tudi tu jih prijeti. Tega mnenja je bil v prvi vrsti Karol lotarinški, kteremu se jo pridružil tudi Sobieski. Knez saksonski pa se je vrnil s svojimi četami že 15. septembra, tudi bavarski knez Emannel se ni mogel dolgo odločiti, slednjič je vendar ostal.
Kara Mustafa je med tem počival v trdnjavi Eabi, ter premišljeval, kako bi potolažil svojega sultana. Vso krivdo je zvrnil na pašo Ibrahima, češ, da je on prvi jel bežati. Ukazal je umoriti Ibrahima, Omara, pašo iz Oseka, Halil pašo iz Požege in mnogo častnikov. Ko si je tako srce olajšal, poda se v Budo, da bi tukaj zbral svojo razpadeno vojsko.
18. septembra se vzdignejo cesarski s Poljaki proti Ostrogonu; bilo je do 50.000 bojevnikov. Poveljniki sklenejo napasti Parkanj nasproti Ostrogonu. Ker pa je Sobieski želel sam s Poljaki Turke prepoditi, hiti naglo naprej, pa nepričakovano ga napade sovražnik, in kmalo bi bili njega in kraljeviča Jakoba vjeli. Palo je nad tisoč Poljakov. Med tem se približa še druga armada, pa tudi Turkov se jo nabralo do 26.000 mož. Bil je hud boj, vendar začno Turki bežati čez most v Ostrogon. Most se podre, in mnogo sovražnika utone. Tudi Tokolj je bil v obližji s svojimi četami; ker jo pa upal spraviti se s cesarjem, ni Turkov podpiral. 20. oktobra podil se tudi Ostrogon.
S to zmago konča se slavno leto 1083. Kakor listja in trave prihrumelo je Turka pred Dunaj, ho-
teč preplaviti celo Evropo, pa le ostanki ogromne armade so se vračali na ogerske planjave, od koder so se umikali dol za Savo. Tudi Kara Mustafa se ni dolgo veselil naklonjenosti svojega sultana. Sovražniki vezirjevi so Mohameda pregovorili, da je podpisal smrtno obsodbo. Dva višja uradnika pri-neseta Kari Mustafi svileno vrvico v Beligrad. Aga janičarov nese z uradnikoma smrtno obsodbo Mustafi. Mustafa prišlece vpraša, kaj hočejo. Aga odgovori: državni pečat.
Vezir ga tiho sname z vratu in ga odda. Dalje zahtevajo zastavo in slednjič mu izroče smrtno obsodbo. Vezir jih vpraša, če mu dovolijo, da še malo pomoli. Ko molitev konča, mu njegov rabelj glavo odseka. Kožo potegnejo s čepinje, natlačijo z reznico in pošljejo sultanu v Drenopolje. Čre-pinjo pa so I. 1088 iz Belegrada poslali na Dunaj kardinalu Koloniču, in ta jo izroči mestni orožnici.
Sobieski .se podii, 5. novembra domu in pusti pri cesarski armadi blizo J 0.000 Poljakov.
Drugo spomlad se vojska z nova začne. 3J. marca 1084 sklenejo zvezo Benetke, cesar in Sobieski. Karol lotarinški vzame Turkom Višehrad iu 30. junija pride pred Pešto, hoteč oblegati Budo-
na iztoku prijaznost ohrani s Srbom, Eurauncem in Turkom. Da se ta prijaznost bolj vtrdi, bo gotovo veliko pripomoglo potovanje cesarjeviča po iztoku ter bo vse tri suverene (kronane vladarje), namreč Srbskega, Eumunskega in Turka obiskal. Res je, da se no more trditi, da bi šel eesarjevič morda naravnost z nalogo kakega diplomatičnega agenta tja dol (za tak posel je pač njegovo stališče previsoko), če pa sosed soseda obiskuje, je vendar le to očividno dobro znamenje, da sta prijatelja. Sicer je pa tukaj še drug vzrok potovanju. Eumunski in srbski kralj sta že po večkrat našega cesarja na Dunaji obiskala, od naše cesarske hiše pa ni bilo še nikogar doli. Je toraj čisto naravno, da se bo sedaj cesarjevič na pot podal ter obiskovanja vrnil.
Tnanje države.
Bliska pridobitev mesta Mer v a v osrednji Aziji bo zopet kamenček spodkopala iz Gladstono-vega stališča v angleškem parlamentu. Angleški konservativci Gladstonu že tako niso kdo ve kako vdani zarad njegove omahljivosti in smole v Afriki. Sedaj se je pa še Eusom posrečilo mesto Merv kar po mirnem potu v svojo oblast dobiti, da so zdaj s Turkestanom skozi in skozi po svoji zemlji zvezani; Angleži so pa ravno Merv ključ preko Turkestana v iztočno Indijo že tolikokrat imenovali, da bodo težko hladnokrvno k tej najnovejši ruski pridobitvi roke križem držali, temveč bodo zopet nad Gladstona planili, kako se on tako malo za osrednjo Azijo briga, ter ga bodo morda celo silili, naj se odpove mini-sterstvu. Za Eusijo bo pa ta nova pridobitev ne-cenljive vrednosti v trgovinskem oziru. Merv je bilo dosedaj glavno gnjezdo roparskih druhal, ki so ruske naselbine na daleč okoli napadale, ter so ravno tako z ruskimi karavanami delale. Tedaj bo sedaj konec; dalje se je pa preko Merva Eusom neposredna trgovina v Afganistan odprla, kjer so ravno Angleži zarad trgovine toliko krvi že prelili. Kako se bode rusko-angleška srednjeazijaška politika vsled te nove pridobitve zasukala, za sedaj ni ravno težko uganiti. Dokler imajo namreč Angleži v Egiptu opraviti, in dokler morajo Indijo brzdati in pa na Madagaskarji tudi pazno oko imeti, tako dolgo se menda ne bodo z Eusi v zmešnjave zamotavali, v kterih bi morda zagazili v zanjke, ki bi se jim zadrgniti znale. Pozneje je vse mogoče, da Merv ravno ključ novi rusko-angleški vojski postane.
Angleška opozicija je tudi več upila, kaj da bo vse proti liberalnemu kabinetu započela, kakor pa sedaj izvršiti misli. Vse upitje ni bilo druzega, kakor zapaljeno predivo, ki se z velikim plamenom posveti, pa zopet ravno tako hitro ugasne. Javno pozornost je v Londonu vsa na priprave uprta, ki se za Sudan delajo.
Effip^Mni so jeli Gordona že pisano gledati, ki je v Kordofamu Mahdija za sultana pripoznal, kajti sedaj so sprevideli, da je Angležem vendar-le resnica, da prepuste Sudan samemu .-.ebi, če tudi so se ga Egipčani že navadili, kakor svoje lastnine. Ako se posel Gordonu sponese, dvignili se bodo vsi velikaši v Kahiri proti njemu, ker ga še od prej, kakor starega sovražnika poznajo. Na to kažejo tudi že upori egipčanske vojske proti angleškim častnikom, o kteri se je govorilo, da jo mislijo razpustiti. Egipčani neki zahtevajo, da se tudi Angleži od častniških mest odstavijo. Ako temu ne bo kmalo konca, znamo doživeti, da se klanje, ki je bilo v Aleksandriji in ktero je bilo povod, da so Angleži mesto razdjali, zopet povrne.
Izvirni dopisi.
Iz Dolenjskega, 31. jan. (Konec.) Veliko škodo nam delajo zakotni p is a č i. Marsikteri notarji so tega sami krivi. Ne vemo, kako računijo, ali od svote.
V trdnjavi jo bilo do 10.000 vojakov in bhzo mesta je bil Sulejman paša z 12.000 mož. Karolova armada je štela 34.000 bojevnikov. Pa obleganje je bilo zastonj, dasi je trajalo do konca oktobra. Karel je zgubil skoraj 25.000 mož.
Vendar so se množili prijatelji cesarjevi bolj in bolj. Od vseh strani so prihajali prostovoljci k armadi, nekteri pa so pošiljali pomoči v denarjih. Kakor Dimitz poroča, je 1.1684 pobiralo kranjsko du-hovenstvo turškida vek po 20 kr. od 100 gld. Dis-kalceati sami so plačali 3000 gld. papeževim komisarjem.
L. 1085 jo štela cesarska armada blizo 100.000 mož. Novi veliki vezir Kara Ibrahim je skušal skleniti mir, pa Avstrija ni hotela o tem ničesar slišati. 16. avgusta vojvoda Karol vezirja pri Ostro-gonu slavno premaga. Sovražnik je zgubil do 2000 mrtvih, 31 topov, 40 zastav in še mnogo druzih vrednosti. Proti koncu I. 1685 zgnbe Turki mesto za mestom, in tudi Tokoly-jevc čete se ločijo, okoli 7000 jih pristopi k cesarski armadi.
(Konco prili.)
ali od dela ali od obojega, to pa skušamo, da marsikteri so mnogo dražji, kakor drugi. Od kod to pride in zakaj gosposka dopušča (da bi čez več časa ne izvedela, ne moremo soditi), ne vemo. Posledek tega pa je, da revni kmet si išče cenejšega pisarja, pa siromak pride iz dežja pod kap. Odkar so začeli tako splošno dijake k vojaščini jemati, ki vračevaje se domu nimajo primernega dela; odkar je zarad pomnoženih šol toliko ponesrečenih dijakov, so se zakotni pisači še v mnogo večem številu oglasili, kakor nekdaj — da marsikje rastejo, kakor gobe po dežji. Da živeti ne morejo, se ve, zato pa ubog kmetič, kteri jim v roke pride! Ees znabiti od posameznega pisma manj računijo, da s tem prav kmeta oslepijo; a koliko dela pa izdelajo nepotrebnega, koliko nerabnega, koliko popolnoma napačnega, od tega ve gosposka dovelj povedati, ceho plačuje pa ubog kmetovalec. Kako marsikteri je prav za malenkost po takih pisačih na kant prišel! Od tega na drobno pripovedovati bi ne bilo kraja ne konca. Gotovo vemo, da od vsega tega vedo c. kr. sodnije dovelj; a zakaj se pri vsem tem s takimi tako mehko postopa, zakaj se vse to trpi, nam je nerazumljivo. Več ne morem o tej reči govoriti.
Še neke velike nesreče za Dolenjsko, zlasti za Dolenjsko krške in kostanjeviške okrajne sodnije, ne morem zamolčati. In to so namoštniki. Tega znabiti marsikdo po drugod ne razumi. Kaj pa tedaj in kdo je namoštnik? Za ta uboga okraja naj veča nesreča, iz ktere se menda ubog kmetovalec in vinogradnik nikoli ne reši.
Namoštnik je pri nas prava pijavka — krščen jud. Namoštnik je namreč veči ali manjši bogatin s silno široko vestjo in še širokejšim rokavom, ki revnemu kmetiču posojuje na mošt. Navada na mošt jemati je tu tako splošna, da skorej vsi manjši posestniki imajo svojega namoštnika. Vzrok temu so premajhna posestva, ker tukajšnja zemljišča gospodarja z družino ne živijo in polovica jih ni tako srečnih, da bi za hišo dovelj žita pridelovali. Vina pač vsak nekaj pridela, nekteri tudi veliko; ali to gre vse za davke in druge dajavščine, za obleko in potrebe; za živež se mora pa na posodbo iskati. Namoštnik je pripravljen dati; a če obeta izposojevalec da bo vrnil, kadar drugo jesen mošt ali vino proda mu besedo blagi namoštnik takoj preseka: Čemu boš te skrbi imel, mi boš pa mošta dal. Da se kmalo porazumita upnik iu dolžnik, se ume. Že prvo leto upnik ne čaka, da bi se kaka cena pokazala, ampak pride in ceno sam nastavi. Prvo, drugo, znabiti tudi tretje leto je sicer zguba velika zarad cene in mere a dolžnik saj še nekako za sprotni račun ve. A po zneje tega ni več treba. Upnik je postal namoštnik, ker svojega dolžnika je že omrežil, kakor pajk muho Zdaj pride dolžnik za vsako potrebo, malo in veliko za žito, za obleko, za davke, tudi za sol. (Da ima vsak namoštnik tudi krčmo, se tako ume; da bi o taki priliki kozarca ne spraznila, vendar ne gre, da se zraven še kaj prigrizne, je tudi človeška staro davna navada.) Tako se po malem nabera, da dolž nik sam ne ve, koliko.
To ravno hoče namoštnik imeniti. Ko pride jesen, pripelje seboj sod, da ga dolžnik kar pisano po strani ogleduje, nekaj, ker se boji, da mu nič vina ne ostane, nekaj, ker misli, da toliko dolžan ni Ali takrat je namoštnik svoj sladki obraz s saboj vzel. Z medeno prijaznostjo dokazuje, da se je v toliko in toliko prilikah le nekaj nabralo, da brez vseh obresti ne more biti (saj veliko tako ne računa), in pa — če kaj čez ostane — saj bo še potreboval, jaz pa vselej pripravljen iz golega usmiljenja pomagati.
Tako si namoštnik sode in bariglje natoči in mošt odpelje — brez računa. In od zdaj zanaprej dolžnik svojega računa nikoli več ne izve. Za vsako potrebo roma k namoštniku, ta pa, kakoršno sapo že okoli hiše čuti, zagrne svoj obraz v veče ali manjše, svitlejše ali temnejše gube, ter tudi potem svoj mošnjiček bolj ali manj široko odpira. Od tega časa je kmetič zgubljen, le še životari in dela za namoštnika, dokler živi in po smrti njegov sin, če ga namoštnik (iz usmiljenja!) še na posestvu pusti.
No, zdaj poznate namoštnika, poznate tudi lahko naše res pošteno, pa ubogo ljudstvo. Jaz dvomim, da bi se kedaj te sužnosti rešilo. J)a bil bi Krosus ali Eothschild, pa zraven resničen kristijan, bi ga kmalo rešil, ki bi, kakor upam, večinoma rešeno ostalo, a kako — ga ni upanja. Rešiti bi ga za-mogla le vlada, če bila bi pohia in rosna volja; pa vstrajnega dela in mnogo požrtovalnosti bi bilo treba;
ali zarad mnogih, komaj premagljivih vzrokov pisatelj za svojo osebo tudi tega ne upa.
Da sem stan našega ubogega kmetovalca narisal, sem le zato storil, da bi znabiti komu povod dal, dalje iu globokeje misliti, kako bi bilo revnemu, 3a poštenemu ljudstvu pomagati. Z Bogom!
Izza Svete gore, 18. februvarija. {Društveno.) :)anes imam zopet poročati o dveh shodih in eni besedi v katoliško-politični čitalnici v Čepovanu. Shoda sta bila 27. januvarija pa 10. februvarija. Obadvakrat je prvi nastopil društveni predsednik č. g. B. Grča, ki je podal kratek politični pregled. Dalje jo g. učitelj Anton Mlekuž govoril pri prvem shodu o napravi kisa iz sadja, pa o boleznih pri sadnem drevji; pri drugem shodu pa o prazgodovini Slovenov, o njihovi veri in družbinskem življenji. Oba govora sta bila z veliko pohvalo sprejeta. Prvi je bil bolj podučljiv, a drugi bolj zanimiv. Zna pa tudi g. učitelj res tako razumljivo in prijetno govoriti, da se namah prikupi poslušalcu. Pri zadnjem shodu je tudi g. St. Suligoj govoril o živinski bolezni „volčič". Naštel je vzroke te bolezni in naznanil pomočke zoper njo. Tudi ta poduk je bil na svojem mestu.
Dne 17. febr. je zgoraj imenovano društvo napravilo besedo s sledečim sporedom: 1. Foerster: „Na boj"; 2. Nedved: „Opomin k pridnosti"; 3. dr. Ipavec: „Domovini"; 4. „Mlatiči"; 5. Igra ,.Zapravljivec"; 6. Škravp: „Kje dom je moj?": 7. Črne podobe a) „Pevčeva kletev", b) „Paraonove sanje".
Pri besedi smo bili vsi zadovoljni in dobre volje; mi poslušalci zadovoljni s pevci in igralci, oni pa z nami, ker nismo štedili z zasluženim priznanjem. Omenim naj, da naš „zapravljivec" je precej krajši od onega, ki se je predstavljal v ljubljanskem gledališču; kajti mi smo na deželi, kjer imamo bolj skromne moči na razpolaganje. V postu se bodo zopet „shodi" nadaljevali.
Iz Štajarskega, 10. febr. {Cerhveno-politična zadeva.*) Preteklo je že leto in dan, odkar se beseda „Pogeljšek" izgovarja in čuje, piše in bere po javnih uradnih kakor po zasebnih prostorih. To je ime gospoda župnika pri sv. Mihajelu tik Šoštanja. Kaj je vzrok tolikemu besedovanju, ki je ravno znovič prišlo v veliki meri na dnevni red?
Bilo je na praznik presv. Rešnjega Telesa. Nt*-kdo je na župniški njivi kosil. Ta okoliščina se je nagloma razglasila. Kdo je kosil deteljo? Nekteri nasprotniki imenovanega gospoda so trdili, da tisti kosec ni bil nikdo drugi, kakor gosp. župnik sam; drugi farani so temu oporekali. Zadeva je prišla do ušes višim oblastim. In kakor se iz obnašanja od strani gosposke sme soditi, se je ta poslužila pravice, ki je zapopadena v nekem paragrafu cerkveno-politične postave 1874. Dotični odstavek namreč za-htei'a zadostilo, ako duhovnik ljudstvu daje slab izgled. Pri tem bilo bi skrunjenje praznika. Da se pri pravdah v obče še tudi kaj drugo najde, je pač znano. (Tudi ta prigodba, kakor vemo iz zanesljivega vira, je dala povod daljnim tožbam, kterih nam pa tu ne gre razpravljati. Vredn.)
Nasledek je bil, da je c. kr. okrajno glavarstvo v Slovenjem Gradcu zatožencu odvzelo vodstvo ma-tičinih knjig ter jih izročilo njegovemu pomočniku.
Od cerkvene strani bi po razsodbi prve instance zatoženec moral biti odstavljen. Pritožba se je poslala v Solnograd ; tam se je sodništvo druge instance izreklo za zatoženca povoljno ter zavrglo razsodbo mariborsko. Pravda prišla je v Rim, oziroma v Olomuc do sodništva zadnje instance.
Ta je drugi instanci (solnograški) pritrdila, da „kanoničnih" prestopkov, vsled kterih bi se smel župnik odstaviti, tolikih ni (saj zdaj ne), da bi opravičevali odstavljenje zatoženca. (Spet tu moramo iz zgoraj omenjenega vira pristaviti, da je višja instanca še zlasti zarad nekterih formalnih razlogov razsodbo prve instance zavrgla. Vredn.)
Vsled določil cerkvenega sodišča je tedaj g. P. še vedno župnik „de jure et de facto". Najbrž bi se bilo vse z lepo poravnalo in rešilo, naj bi se ne bilo nekaj druzega zgodilo.
Drugače namreč se je to obrnilo od strani državne oblasti z naznanilom, ktero je gospod c. kr.
O tej reH, ki ni nikoiiiuv v sjKidbudo, smo mislili molčati, a kor so je po zadnjem razglasu govorjenje spet ponovilo, ker jo razglas !). t. m. neumevon brez naslednjega in ker je g. župnik 1'. tudi v naši škofiji nekaj fasa bival, podamo o kratkem celo zgodovino tega vsem neljubega primer-Ijeja.	Vredn.
okrajni glavar razglasil. DotiJni razglas se v izvirniku glasi tako-le:
„Zufolge Erlasses Sr. Escellenz dos Herrn Statt-halters voin 9. d. M., Z. 73, wird hieiiiit zur offont-licheii Kenntniss gebracht, dass der hochw. Priester Matthiius Poglšek als Pfarrer von Sclioustein staat-licheiseits niclit auerkaunt, dass derselbe zur Fiilirung der Functionen eines Pfarrers staatlicherseits nicht mehr als berechtigt angesehen werde, und dass daher unter andereu auch in der Pfarrre St. Michael bei Schonstein weder staatsgiltige Aufgebote vor-genommen, noch staatsgiltige Ehen abgeschlossen werden kounen. In Folge dieser von dem betreffen-den hohen Ministerium fiir Cultus und Unterricht im Einvernehraen mit dem hohen Ministerium des Innern zur Kenntniss genommenen Verfiigung Sr. Ezcellenz des Herrn Statthalters bringe ich weiter zur allgemeinen Kenntniss, dass ich in Folge ent-sprechender hoher Weisungen bei dem Umstande, dass der bisher providirende Caplan, der hochw. Herr Josef Kralj, eine andere Bestimmung erhalten hat, bis auf Weiteres siimmtliche demselben im vorigen Jahre zur Ausubung iibertragenen, den staatlichen Bereich betrefifenden Functionen, wie sie unten niiher bezeichnet werden, so auch die Matrikenbiicher ete. von ihm heute ubernehme, und dass ich nun iiber erhaltene Ermiichtigung Sr. Escellenz des Herrn Statthalters die Matriken fortzufiihren und erforder-lichen Falles Matrikenscheine und Matrikenausziige hinaus zu geben habe. — Da aber dem Publicum nicht zugemuthet werden kann, dass es zum Behufe der Eintragung der Taufe in die Taufmatriken zur Bezirkshauptmannschaft hieher sich begebe, wurde die Verfiigung getroffen, dass in solchen Fiillen die Taufpathen von dem taufenden Priester einenTauf-zettel sich zu erbitten haben, worauf der Taufname des Tiiuflngs, der Tag und die Stunde der vor-genommenen Taufe eingetragen, und welcher Zettel vom taufenden Priester eigenhiindig unterschrieben zu sein hat. Mit diesem Zettel versehen haben so-dann die Taufpathen mit der Hebamme zum Herrn Biirgermeister in Schonstein zur protokollarischen Einvernehmung iiber die weiteren Daten sich zu be-geben. — Todtenfiille sind aber Fall fiir Fall von dem Todtenbeschauer unverztiglich nach constatirtem Tode zur weiteren Amtshandlung mir anzuzeigen. TJnter anderen iibergehen demnach folgende Functionen, welche sonst dem ordentlichen Seelsorger iibertragen sind, von heute an in meine Amtswirk-samkeit: Die Fiilirung der Geburts- und Sterbe-matriken, die Ausfertigung der Matrikenscheine und Matrikenausziige, die Aufsicht iiber d as Pfarrarmen-wesen und die Theilnahme an der Verwaltung des Pfarrarmeninstitutes, die Ausstellung von Armuths-und Sittenzeugnissen, die Oorroborirung von Quit-tungen, die Aufsicht iiber die unehelichen und Findel-kinder und die Verwahrung des pfarrlichen Amts-siegels.
Windischgraz, 11. Jiinner 1884.
Der k. k. Bezirkshauptmann: Eitter v. Finetti."
Okrajni glavar v Slovenjemgradcu, plem. gosp. Finetti, je 9. t. m. sledeči razglas objavil:
Xj. ekscel. e. kr. namestnik za Štajarsko je v sporazumljenji z Nj. ekscel. knezoškofom lavantin-skem zdajnega kaplana pri sv. Mihelu bi. Šoštanja, g. Janez Godeviča pooblastil, da sme voditi vsa farna državnega delokroga dotikajoča se opravila. Zato so njemu v oskrbovanje izročena vsa meni pripadajoča in do danes po meni izvrševana (gl. razglas 11. ja-nuvarija t. I. št. 8) farna opravila, sme pa tudi sprejemati ženitvan.ske oklice in poročevati.
Slovenjigradee, 9. febr. 1884.
Domače novice.
(F hatolišJci družbi) je včeraj g. profesor A. Zupančič dovršil svoj zanimivi govor „o Parizu", njegovih domačih razmerah, o njegovi loteriji, t. j. o borzi in njegovem časnikarstvu, pričujočim v mnogotero podučenje in razvedrenje.
(Seja mestnega odbora) bo drevi ob šestih.
(Umrl) je včeraj tukaj gospod -Janez baron Grimšic, vpokojeni namestništveni svetovalec, v 88 letu svoje starosti. Z njim je izmrla stara kranjska rodo-vina Grimšicev.
{Nesreča po hitri vožnji.) Včeraj sta se peljala vinski trgovec gospod F. J. in sin gospoda tovar-
narja T. po cesti od Šiške dol, kar se splaši konj in ko zavijeta proti kolizeju, kjer ima g. J. svoje kleti, trešči voz ob zid oba zletita ven in se hudo pobijeta. Posebno gosp. J. je tako hudo poškodovan, da so ga morali prenesti v bolnišnico.
(Pojasnilo.) Oni teden smo poročali o nagli smrti treh oseb, da so bile v postelji mrtve najdene. Z merodajnega mesta pa dobimo zdaj pojasnilo, da je le ena oseba umrla nagle smrti za srčnim mrt-udom, dva pa, dijaka, sta umrla prvi po daljem bolehanji za vročinsko boleznijo, drugi pa po kratki bolezni. Bodi toraj popravljeno to, ker se nam je želja izrekla.
Razne reči.
—	Zlato poroko sta v Blagovici obhajala 18. febr. Jernej Avbelj, cerkovnik iz Golčaja, star 77 let, in Johana Avbelj, stara 72 let. Gosp. župnik so v kratkem nagovoru rekli, da tisto leto (1834) je bilo 8 parov poročenih, pa da so razun nekega moža že vsi pomrli. Tudi g. župnik Thal-meiner, kteri ju je v najlepših mladeniških letih poročal, je že zdavnej med mrtvimi, edino ta dva sta doživela veseli dan in sicer trdna in zdrava. •— Vsem navzočim so bile solze v očeh pri tem po-membe - polnem govoru, posebno pa je vse pre-sunil resni prizor, videvši pri tem veselem prazniku palice s križem ženina in neveste (na kterih so bile zlate rože z modrimi trakovi privezane), ki tako živo spominjajo zaročenca ne le na veseli vhod v življenje, ki sta ga pred petdesetimi letmi nastopila, ampak tudi na romanje v dolgo večnost. — Biagovi-čanom pa bo ta (prvikrat v fari Blagovici obhajana) zlata poroka še mnogo let v prijaznem spominu ostala. Š—i.
—	Vabilo k veselici, ktero napravi vipavska čitalnica v svojih prostorih pustno nedeljo dne 24. februarija 1884. Spored: 1. „Na-rodna popotnica", poje zbor. 2. Samospev", poje tenor. 3. „Na straži", ^poje zbor. 4. „Slavjanska", poje zbor. 5. Igra „Šolski nadzornik". Začetek točno ob pol osmih zvečer. Vstopnina k igri 20 kr. — sedež 20 kr. Vstopnina k plesu za gospode 50 kr. K obilni vdeležbi vabi najvljudneje
odbor.
—	Dr. Drausserer smo začeli imenovati na Stajarskem vse nemčuje, ker imajo njih srce „draus-sen", t. j. kje v Eeichu zunaj naše dežele.
—	Žganjopitj.e se na Stajarskem grozno širi. Eanjki dr. Ulaga je zadnjo nedeljo svojega življenja o tem pridigoval tako ojstro pa tudi milo, da mu je žalosti in jeze srce počilo. Tako se je govorilo o njegovi smrti. Poslanci na Dunaji naj si to kugo vendar enkrat ogledajo ter jo zatirajo.
—	Kod bo cesarjevič Eudolf se Štefanijo v Carigrad popotoval ? Komaj se je čul glas, da se misli na pot podati, so tudi že lačni židovski poročevalci tukaj, ki mu, se ve da, po svoji glavi program pišejo na potovanje. „Neue freie Presse" pravi, da se bo takoj po Veliki noči odpeljal iz Dunaja v Gjurgjevo in od ondot do Varne. V Varni čakal ga bo avstrijski parnik „Miramare", ki ga v Carigrad popelje, kjer se bo osem dni mudil. Obiskal bo tudi preko Carigrada ležečo azijatsko zemljo ob Bosporu, peljal se bo po Dardanelah na razne otoke. Na vsak način obiskal bo skadarski miro-dvor in Bruso. Kakor je to v Turčiji do sedaj bilo običajno, ne bota pri sultanu ostala, temveč na parniku „Miramare", ki se bo v mah cesarski dvorec spremenil. Vračala se bota po ravno tisti poti v Varno, od tam po železnici v Euščuk, Bukarest in Belgrad. Iz Zemuna po železnici na Dunaj. •— Stara „Presse" pa pravi, da se bota preko Trsta in Grških otokov peljala v Carigrad. V Atenah bo cesarjevič obiskal grškega kralja. — Kakor se pa čuje, cesarjevič Eudolf ne pojde ne preko Trsta in ne preko Gjurgjeva, temveč iz Dunaja naravnost v Belgrad in od ondot po kratkem odmoru naravnost v Varno in Carigrad. — Eadovedni smo, kako dolgo bodo časnikarji še vgibali, na ktero stran jo bo vkrenil cesarjevič.
—	VKrakovu je vlada zavrnila se silo 72 galiških kmetov, ki so iz krakovske okolice se v Ameriko odpeljati hoteli. Zapeljal jih je nek krakovski agent. Odpravili so zopet vsakega na svoj dom.
Telegrami „Sloveiicii".
Budapešt, 20. febr. Gosposka zbornica je sprejela proračun po splošni in nadrobni razpravi.
Rim, 20. febr. Govori se, da je žandar Variohio nasvetovan za povišanje in vojaško medalijo. Med Oornetom in Montaltom najdene so bile krvave spodnje hlače in robec.
Rim, 21. febr. Vatikan je načeloma sklenil ustanovitev upravnih centralnih mest za „propagando" in ta mesta bodo najbrže v
Londonu, Parizu, na Dunaji, v Bombaji in v severni Ameriki. Vatikan namerava tudi, da pritiska na laško vlado, večidel laških misijonarjev nadomestiti s francoskimi in avstrijskimi.
Berolin, 20. febr. Državni zbor se snide 6. marca.
Petrograd, 21. febr. Oarov ukaz imenuje Suburova za senatorja, Orlova in Mohrenheima za poslanika, pi-vega v Berolinu, druzega v Parizu.
Tujci.
19. februvarija.
Pri Maliči: Prano lllek, Sohoper in Meelit, kupoi, z Dunaja.
Pri Slonu: Julij Fiala, ees. ruslii dvorni giod. igralec, iz Petrograda. — Kari Deperis, c. k. praktikant, z Dunaja.
—	Morie Spitzer in Bruck, kupca, z Dunaja. — Julij Wciss, kupe. potovaleo, z Dunaja. — Val. Polla, zemljomiree, iz Trbiža.
—	Josip Kroutz, gozdar, iz Bosiljeva. — Henrik Jagrie, o. k. okr. glavar, iz Črnomlja. — Frane Penea, posestnik, iz Mokronoga.
Umrli so:
18.	febr. Jovana Kuniiie, cevijarjeva hči, leta, Poljanska cesta št. 18, navadni ški-ofelni. — Felieitas Predika, c. kr. profesorja hči, G^j leta, Kolodvorske ulice št. 31, davica. — Urša Pohar, kuiiarica, 53 let, Poljanska cesta št. 6.
19.	febr. Franc Hrovat, medarjev sin, 10 mes., sv. Florjana ulice št. 33, pljučni katar.
20.	febr. Ana Morlak, umirovljenega uradnika žena, 65 let, sv. Jakopa trg št. 10. — Matija Ljubevšek, gostač, zdaj kaznjenec, 75 lot, ulice na grad št. 12, Marasmus senilis,
V bolnišnici:
17.	febr. Jožefa Laznik, delavčeva liei, 11 mes., Bronchitiis aeutus.
18.	febr. Ludovik Semen, umirovljeni c. k. okrajni sodnik, 64 let, Pleuropneumonija de.\tra. — Marija Novak, užitninskega agenta hči, 12 let, jetika.
19.	febr. Neža Vojeve, gostija, 63 let, Pneuraonia dextra.
SksekntiTue dražbe.
23. febr. 2. e. džb. pos. Andrej Gradišar iz Skril. Ljubljana.
25.	febr. 1. o. džb. pos. Anton Meksl iz Male Pristave, 2037 gl. Postojna. — 1. e. džb. pos. Franc Smrdel, 1390 gl. Postojna. — Eelicitacija pos. Urša Hren iz Zagorioe. Lašičc. — 1. e. džb. pos. Jakob Kovič iz Zg. Rekarja, 206 gl. 76 kr. Brdo.
26.	febr. 3. e. džb. pos. Primož Kovač iz Paka, 5985 gl. Vrhnika. — 2. e. džb. pos. Tomaž Blaži« iz Planine št. 13, 1259 gl. Kranjskagora. — 3. e. džb. pos. Janez Peršin iz Rakitne, 3965 gl. Vrhnika.
]>imaj»ka borza.
20. februvarija.
Papirna renta po 100 gld.....79 g). 70	kr.
Sreberna „ „ .......80	„	60	„
avstr. zlata renta, davka prosta . .	101	„	30	„
Papirna renta, davka prosta . . .	95	„	—
Ogerska zlata renta 6% . . . .	121	„	80	,
„ 4% . . . .	90	„	40	„
„ papirna renta 5% . . .	87	„	90	„
Kreditne akcije . . . .160 gld.	308	„	40
Akcije angio-avstr. banke . . 200 gld.	114	„	25
„ avstr.-ogerske banke . . .	848	„	—	„
„ Landerbanke.....113	„	25	„
„ avst.-oger. Lloyda v Trstu . .	607	„	—	„
„ državne železnice ....	312	„	50	„
Tramway-društva velj. 170 gl. . .	232	„	75
4% državne srečke iz 1. 1854 . 250 gl.	123	„	25
4% „ „ „ „ 1860 . 500 „	135	„	70	„
Državne srečke iz 1. 1864 . . 100 „	172	„	40
„ „ „ 1864 . . 50 „	172	„	-	„
Kreditne srečke . . . . 100 „	173	„	—
Ljubljanske srečke . . . . aO „	23	„	—	„
Rudolfovo srečke . . . . 10 „	20	„	—	„
Prior. oblig. Elizabetine zap. železnice . .	106	„	40	„
„ „ Ferdinandove sev. ,, . .	105	„	25	„
5% štajerske zemljišč, odvez, obligac. . .	104	„	—	„
London.......121	„	70	„
Srebro.........„	_
Ces. cekini.......5	,,	71	„
Francoski napoleond......9	„	63	„
Nemške marke......59	„	35
Imamo jo!!
Po vstrajnih študijah posrečilo se je dr. pl. Bedenu izumiti
joiJo za lase,
o kteri se lahko z dobro vestjo reče, da jc na svojem mestu. V čisto kratkem času po tej pomadi priraste gosta in krepka brada, kakor tudi la.sje; zabranjuje pa tudi izpadanje las. Izumnlk je porok za brezpogojen vspeh. '	(11)
SteJilcnica velja 2 (jld. a. v.
Edina prava so dobi pri izumniku dr. )1. lieden-u v Pragi, Salmove ulico štev. 7, camor je treba denar predpo.slati.