PoStninn pfafams v gctorlnl	mgm	Cena	Sin	1*«
Mcumshl turni
V Ijubljanl, petek, 6. avgusta 193F
Japonski in sovjetski načrti
glede Kitajske Izjava maršala Čankajška
Berlin, 6. avg. »Berliner Biirscnzeitung« prinaša zanimiv članek, v katerem razlaga, kakšne namene ima Japonska pri osnovanju severno kitajskih pokrajin. Članek pravi, da je treba ločiti med vojaškim in gospodarskim značajem sedanjih dogodkov.
V	vojaškem oziru namerava japonsko vojno poveljstvo ustanoviti novo severno kitajsko avtonomno državo, ki bi tvorila obrambni zid proti sovjetski Rusiji. Ta stvar bo veliko veljala. Gospodarski namen te nove države pa je v tem, da bodo Japonci za svojo industrijo v Madžuriji dobivali iz nje tiste surovine, ki jih Mandžurija nima.
Končni namen japonskih krogov je, ustvariti gospodarsko skupnost, ki bi jo tvorili Japonska •n vzhodni del azijske celine. Japonci nameravajo Kitajsko okrniti tako, da bo v tej gospodarski in politični skupnosti zgolj pasiven in nič odločujoč člen. Vprašanje je samo, če bo Kitajska hotela ♦ako klavrno vlogo igrati. Z ustanovitvijo tega azijskega bloka hoče Japonska potisniti Rusijo in njen vpliv z obal Tihega morja v notranjost Azije. Sovjeti natančno vedo za vse te japonske namene in je zato razumljivo, da skušajo proti japonskim osvojevalniin načrtom organizirati uspešen kitajski odpor, ki ga bodo podpirali z vsemi silami in sredstvi.
Sovjetska pomoč Kitajcem
Pariz, 6. avg. »Pariš Midi« poroča, da so sovjetske oblasti poslale maršala Bliicherja, vrhovnega poveljnika rdeče vojne sile na Daljnem vzhodu, v Ulanbator, prestolnico neodvisne mongolske države. Maršal je dospel tja 22. julija in se je tam sestal s številnimi odposlanci kitajske vlade iz Nankinga. Posvetoval se je z njimi o organizaciji kitajskega odpora proti Japoncem, in sklenil z odposlanci kitajske vlade sporazum o vojaški |n gospodarski pomoči. Po tem sporazumu bo sovjetska Rusija na novo oborožila in oskrbovala z orožjem, tanki in topovi severno kitajsko armado.
Razen tega je maršal Bliicher dosegel od kitajskih odposlancev, da so pristali na to, da pošlje sovjetska vlada iz Moskve 750 kitajskih štu-
Pariz, 6. avg. o. »Figaro« poroča, da bo po vsej priliki v kratkem prišlo do preosnove v angleški vladi. Pri tej priliki bo nekaj važnih sprememb, najvažnejša med njimi bo v zunanjem ministrstvu, ki naj bi ga sedanji zun. minister Eden zapustil. Na njegovo mesto bi prišel bivši delovni minister lord Ratclilfe, ki uživa kot eden najbistroumnejših angleških politikov vse zaupanje predsednika sedanje vlade Chamberlaina. Sedanji zun. minister bi v
600.000 Din podpore za kmetijsko postaio v Ljubljani
Belgrad, 6. avgusta, m. Kmetijski minister je podelil podporo v znesku 600.000 din banski upravi v Ljubljani za dovršitev kontrolne in ogledne kmetijske postaje v Ljubljani s tem, da mora za dovr&itcv tega poslopja prispevali tudi banska uprava 300.000 din.
Poskusi z aerodinamičnimi lokomotivami
Belgrad, 6. avgusta, m. Železniška uprava je včeraj spet poskusila aerodinamično lokomotivo na progi Belgrad-Zagreb. Lokomotiva je z nekoliko vagoni vozila na tej progi s hitrostjo 120 km na uro. Aerodinamično lokomotivo so napravili iz starih naših lokomotiv v belgrajski železniški delavnici. Železniška uprava bo sedaj te lokomotive poskusila še večkrat ter jih bo, če bodo pokazale primerno hitrost, na glavnih progah tudi stalno uvedla.
Pomirjenje v Jugoslaviji
Pariz, 5. avgusta. AA. Pod naslovom »Pomirjenje v Jugoslaviji« objavlja snočnji »Journal de De-bats« članek, v katerem pravi, da je erbskopravo-slavna visoka duhovščina na poti pomirjenja. Zdi se, da je okolica blagopokojnega patriarha Varnave nvidela, da so jo spretno zmanevrirali v politične namene. Kakor je v svoji nedeljski številki ugotovil »Obzor«, imajo dogodki preteklega tedna svoje ozadje. Ti dogodki krijejo ofenzivo proti vladi drja. Stojadinoviča, ofenzivo, ki je bila sicer zelo dobro pripravljena, vendar pa jo je predsednik vlade hladnokrvno in zmerno odbil. Hotel je zavarovati ugled civilne oblasti, ki no more biti izročena na milost in nemilost ulici in to tudi tedaj ne, če bi te ulično manifestacije slonele na slabo razumljenih verskih interesih. Toda predsednik vlade je dobro razumel tudi oni del prebivalstva, ki se je iskreno razburjal in zato predsednik vlade ne bo pred jesenjo predložil konkordata senatu v ratifikacijo. To je ena stran te afere.
Druga stran pa je obsežena v zahtevi, da morajo biti odnošaji med Jugoslavijo in Vatikanom dobri. Mi se nočemo vračati na pomirljive izjave sv. Stolice, ki je s konkordatom dokazala, da hoče enako ščititi interese cerkve in države. Dr. Stoja-dinovič je podal o pogajanjih zelo točno poročilo. Zalo moramo tudi odobravati njegovo izjavo, ko je rekel, da hoče na vsak način izvesti ta sporazum, ki je sredstvo za verski mir v državi. Tako govori saujQ državnik.«
dentov s politične univerze v Moskvi. Ti bodo v severni kitajski armadi vršili službo političnih komisarjev. Iz tega je razvidno, da hočejo Sovjeti kot odškodnino za svojo vojaško pomoč, doseči od Kitajcev dovoljenje za načrtno boljševizacijo kitajskega ljudstva.
Kljub temu, da sovjetski krogi vsa ta poročila zanikajo, vendar prevladuje mnenje, da e kitajsko vprašanje v Moskvi docela prevladalo in da Španija za Sovjete danes ni več tako pomembna, kakor je bila še pred prav kratkim. Zdaj gre za to, kdo bo v bodoče imel odločilni vpliv v Aziji.
Čankajšek napoveduje vojno
London, 6. avg. o. Maršal Čankajšek je dal zastopnikom inozemskega tiska izjavo, v kateri pravi, da ni več moči misliti na miren sporazum z Japonci,
Cetinje, 6. avgusta. AA. Včeraj je Cetinje lepo in prisrčno sprejelo in pozdravilo Nj. Vel. kraljico Marijo in romunskega kralja Karla, ki se mudi v gosteh pri svoji sesiri Nj. Vel. kraljici Mariji v gradiču Miločer.
Ob 15.15 je privozil avtomobil Nj. Vel. kraljice Marije. V njem je bil romunski kralj Karel II. v spremstvu romunskega dvornega maršala Urdariana, kraljevskega adjutanta majorja Ruda, spremstva Nj. Vel. kraljice, adjutanta Nj. Vel. kralja Lina Dekaneva, polkovnika g. Pogačnika in kapetana g. Marka Ajdariča.
Pri vhodu na Cetinje je pred banskim dvorom pozdravil visoke goste ban zetske banovine Peter Ivaniševič s pomočnikom in načelnikom upravnega oddelka banske uprave, dalje zastop-
vladi dobil drugo mesto. To izmenjavo naj bi zahtevala sprememba dosedanje angleške zunanje politike z ozirom na Italijo in Nemčijo. Zastopnik in nosilec te politike jo bil prav sedanji zun. minister.
V	Londonu pravijo, da gre pri teh vesteh zgolj za navadna ugibanja, ne zanikajo pa, da bi spremembe ne bile mogoče.
Priprave za novo lokarnsko zvezo
London, 6. avg. o. Poročajo, da je angleška vlada naročila svojima poslanikoma v Rimu in Berlinu, naj povabita italijansko in nemško vlado, da pošljeta v London tehnične strokvonjake na posvet za sklenitev nove zveze med Angiijo, Francijo, Nemčijo in Italijo, podobne nekdanji lokarnski zvezi. Pravijo, da sta tako Nemčija kakor Italija pripravljeni ugodili angleški vladi, le da postavlja Italija dva pogoja za svojo udeležbo pri teh razgovorih.
Prvi pogoj je, da Anglija prizna italijansko oblast v Ahesiniji in to takoj, drugi pogoj pa jo, da bodo ta posvetovanja v Londonu samo tehnična in se ne bodo strokovnjaki spuščali na politično | področje.
Barcelona pričakuje
Bilbao, 6. avg. A A. (DNB): Po poročilih iz Barcelone čedalje bolj narašča prepričanje, da je kmalu pričakovati nove anarhistične revolucije v Kataloniji. Policijski upravnik v Kataloniji se je odpeljal v Valencijo, da pouči tamkajšnje oblasti o težavnem položaju, ki vlada v Kataloniji. Pri neki hišni preiskavi v delavskem okraju so odkrili veliko skladišče orožja. Med preiskavo jo začelo na lepem goreti, vendar niso mogli ugotoviti, kdo je ogenj podtaknil. V Barceloni jo zavladala velika panika, ko so izvedeli, da se je voditelju pred kratkim razpuščeno trockistično stranke posrečilo snoči zbežati iz osrednje kaznilnice.
Bordenuv, 6. avg. Francoske oblasti so na zahtevo neke bilbajske banke zaplenile tretji parnik baskovske vlade, ki je čakal z dragocenim
Nemčija lovi
Moskva, 5. avg. b. Napovedano potovanje nemških podmornic v finsko vojno luko Abo je dalo moskovskemu tisku povod za ostre napade proti Nemčiji in Finski. Sovjetski tisk vidi v tem obisku znamenje, da se hoče Finska približati Nemčiji in zapustiti sovjetsko Rusijo. Tako pišejo »Izvestja« o skupnem manevru in trdijo, da ta obisk ne pomeni navadnega dokaza nemško-fin-skega prijateljstva. Finska se trudi, da pridobi za sebe Nemčijo in da zapusti svojo prejšnjo politično črto, ki jo imela cilj zavarovanje miru na visokem morju. Obisk nemških podmornic se ne more smatrati kot vljudnostni akt, kajti fašistična Nemčija so pripravlja, da zgradi v severni Finski svoje letalsko oporišče haje zaradi nemških ribiških koncesij v onih vodah,
čeprav bi eam osebno to želel. Toda kljub temu je predober Kitajec v vsakem smislu, da ne bo vojnim psom pustil, da planejo za zajcem, ki ga predstavlja v tem primeru sporazum. Angleška in ameriška vlada sta v Tokiu storili vse, da bi ohranili mir, toda Japonci so za vsa prigovarjanja gluhi in nadaljujejo s svojim zločinskim ravnanjem. Zato ne ostane drugega, kakor da se kitajsko ljudstvo njihovemu osvojevanju postavi po robu z edinim, kar mu bo prineslo uspeh, to je orožje.
»Times« v svojem današnjem uvodniku svari Japonce in pravi, da bo Japonska premagana, čeprav na Kitajskem zmaga, ker bo zaradi zmage izgubila svoja mednarodna prijateljstva. Ni dvoma, da do prejšnjega posestvenega stanja na Kitajskem ne bo več prišlo, ker bo Japonska hotela vleči svoj dobiček iz dosedanjih pridobitev. Tudi ni dvoma, da hoče Japonska z navidezno samostojnimi in ne-
I odvisnimi novimi državnimi tvorbami samo ustvarjati nove postojanke zase.
nik odsotnega divizijskega poveljnika general Varjačič in županov namestnik g. Jefto Spašič. Zvonjenje s cetinjskega samostana in z vseh cerkva je razglasilo, da se mudita na Cetinju visoka kraljevska gosta.
Ko je general Varjadič podal poročilo, je v imenu prebivalstva zetske banovine pozdravil visoka gosta z lepo in prisrčno dobrodošlico ban Peter Ivaniševič, takoj nato je pa v imenu mesta Cetinja želel visokima gostoma prijetno bivanje na Cetinju. Vršilec dolžnosti cetinjskega župana Spašič je nato takisto pozdravil visoka gosta. Za pozdrave sta se Nj. Vel. kraljica Marija in Nj. Vel. kralj Karel toplo zahvalila.
Vse do cetinjskega samostana se je pred okrašenimi hišami zbralo cetinjsko prebivalstvo in prirejalo visokima gostoma lepe manifestacije, ki sta Nj. Vel. kraljica Marija in Nj. VeL kralj Karel z nasmehom nanje odzdravljala. Pred porto cetinjskega samostana je kraljevska gosta sprejela mestna duhovščina z arhijerejskim namestnikom protojerejem Mihajlovičem, ki je držal v roki križ. Ko sta Nj. Vel. kraljica Marija in Nj. Vel. kralj Karel poljubila križ, sta stopila v cerkev v spremstvu duhovščine, ki je pela cerkvene pesmi. V cerkvi sta visoka gosta prisostvovala molitvam, nato sta se pa odpeljala v muzej, kjer ju je pozdravil in jima razkazal muzej njegov upravnik g. Medenica. Po ogledu muzeja sta visoka gosta peš krenila do hiše, kjer se je rodil pokojni kralj Aleksander I. Zedinitelj. Pred hišo je visoka gosta pozdravil njen upravnik polkovnik Pavičič, neka deklica je pa izročila Nj. Vel. kraljici Mariji nenavadno lep šopek cvetlic in po- I zdravila Nj. Vel. kraljico z dobrodošlico. V sobi, kjer se je rodil pokojni kralj, so Nj. Vel. kraljici Mariji in kralju Karlu ter članom njunega spremstva in gostom postregli s čajem. Ves čas sta bila v spremstvu Nj. Vel. kraljice Marije in romunskega kralja Karla II. ban zetske banovine g. Ivanševič in zastopnik divizijskega poveljnika general Varjačič. Med čajanko so visokima gostoma predstavili vse povabljence in vse častnike cetinjske garnizije. Pred hišo je ves čas ljudstvo vzklikalo Nj. Vel. kraljici Mariji in Nj. Vel. kralju Karlu, vojaška godba je pa ves čas svirala. Nj. Vel. kraljica in Nj. Vel. kralj Karel II. sta se vpisala v spominsko knjigo mesta Cetinja.
Ob 17 sta se kraljevska gosta med viharnim vzklikanjem cetinjskega prebivalstva odpeljala čez Lovčen in Trojico v Budvo in Miločer.	'
anarhistične vstaje
tovorom v bordojski lijki. Parnik «Arno Mendi» jo hotel s tovorom raznih dragocenosti, ki jih je pred padcem Bilbaoa odpeljal v Bordeaux, odpluti v kako špansko rdeče pristanišče. Francoske oblasti pa mu tega niso dovolile, ker je imel zastavo baskovske vlade, ki mednarodno ni nikjer priznana. Po dolgih pregovarjanjih s poveljnikom parnika in s posadko so včeraj francoske oblasti dale s parnika sneti baskovsko zastavo in onesposobiti njegove straje, da ne bi mogel uiti iz pristanišča.
664.000 ton novega bojnega brodovja boido gradili v angleških ladjedelnicah konec tega leta. Med ladjami, ki jih bodo zgradili, je pet velikih bojnih ladij, pet nosil za letala, 20 večjih in manjših križark, 40 rušilcev, 18 podmornic, 12 lopovskih in 10 torpednih čolnov.
230.000 ljudi se je vpisalo v sožalno knjigo ob
mrtvaškem odru pokojnega znanstvenika Marconija. V Rimu bodo Marconiju postavili ogromen spomenik, kakor ga še nima noben Italijan. Neka italijanska hranilnica je vsem otrokom, ki so se rodili na dan učenjakove smrti, dala hranilne knjižice z znatnimi zneski.
Rojstno hišo pokojnega maršala Pilsudskega je župan v Mugdeburgu podaril poljski državi, ki jo bo uredila za muzej Pilsudskega.
Na zborovanju svetovnega judovstva v Ziirichu so se vse judovske stranke izrekle proti razdelitvi Palestine,
25 ton bo težko novo ameriško pomorsko letalo, ki se bo te dni dvignilo na poskusne polete. Podrobnosti o tem orjaku niso znane. Vedo le to, da ga bodo gnali štirje motorji po 1000 PH, ..........
Vesti 6. avgusta
Stavka, ameriških železničarjev bo najbrže izbruhnila, če lastniki železniških družb ne bodo ugodili zahtevam uslužbencev. Za stavko se je izreklo do zdaj že čez 350.000 članov železničarskih strokovnih zvez.
5000 baskovskih otrok se bo v kratkem vrnilo iz Anglije v Bilbao, ker so razmere tam že toliko urejene, da za otroke ni več nevarnosti, da bi bili brez strehe, ali da bi stradali.
122 delavcev v državni tovarni za konzerve v Moskvi so obsodili na 6mrt, češ da so v konzerve vlagali klice za zastrupljanje prebivalstva. Vsi obsojenci ter vodstvo tovarne bodo ustreljeni.
Vojvoda in vojvodinja Kentska bosta ostala še nekaj dni na Poljskem, odkoder bosta potem odpotovala v Jugoslavijo.
Celo vrsto ukrepov za varstvo avstrijske neodvisnosti je izdala avstrijska vlada. Razpustila je 60 telovadnih društev in zaplenila njihovo imetje, ker so se v njih zbirali hitlerjevci.
Silovite nevihte na Koreji so naredile zadnje dni ogromno škodo. Neurja so ubila 30 ljudi, velikansko število pa jih je lažje in težje ranjenih. Vsa žetev je uničena in vse prometne zveze pretrgane.
Velike akcije proti komunistom je začela poljska policija, ki je zadnje dni po vsej državi zaprla veliko število članov komunistične stranke, med njimi njenega voditelja Luckijeviča.
Silen požar je izbruhnil včeraj na rimski predmestni postaji San Paolo. Povzročil je čez dva milijona lir škode na raznih železniških napravah.
Švedski zunanji minister Sandler bo 13. avgusta odšel na uradni obisk v Varšavo. Tja ga je povabila poljska vlada.
Vesti o angleškem posojilu Kitajski angleški denarniki zanikujejo ter pravijo, da s posojilom ne bo nič vse dotlej, dokler se ne bodo uredile sedanje zmešane razmere na Daljnem vzhodu.
Vse zasebne jahte bo dalo popisati angleško mornariško ministrstvo, da bo imelo pregled nad njimi za primer vojne. Ob vojni bodo lastniki morali vse svoje luksuzne ladje dati na razpolago za državno obrambo.
Angleška kraljeva rodbina je včeraj odpotovala na poletni oddih v škotski grad Balmoral.
Bivši abesinski cesar neguš Haile šelasije ne bo izdal svojih spominov, ki bi morali v kratkem iziti v Londonu. Negušu so njegovi politični svetovalci priporočili, naj to opusti.
Proti kemični vojni je izdal posebno poslanico predsednik Združenih držav Roosevelt. V poslanici ostro graja uporabo strupov v vojni.
300.000	ljudi se je udeležilo v atenskem stadionu proslav ob prvi obletnici, kar je vzela vodstvo grške države v roke Metaxasova vlada. Vsi ti ljudje so stoje peli grško himno.
Nemški zunanji minister von Ncurath bo prihodnji teden prišel na svoje jmsestvo blizu Bad-gesteina. Tam se bo zbralo več avstrijskih in madžarskih ministrov,
Španski monarhisti zborujejo v Laueanneu ob Ženevskem jezeru. Tja je prišel tudi bivši španski kralj Alfonz, da se s svojimi pristaši porazgovori o vzpostavitvi monarhije v nacionalistični Španiji,
Voditelja sovjetskega trgovinskega zastopstva v Parizu Zafermana so nenadno poklicali v Moskvo. Zaferman pa se pozivu ni odzval, kar je razumljivo, saj so v Moskvi zadnje čase zaprli vse njegove prijatelje.
Poročilo o nemirih v Palestini in o sredstvih, s katerim jih angleška uprava zatira, je poslal mandatni komisiji v Ženevo angleški tajnik za kolonije Ormsby Gore.
Zračno potovanje med Parizom in Londonom
se je podražilo zaradi padca franka. Vožnja v eno smer stane zdaj 525 frankov namesto dosedanjih 425.
44 osebam so vzele državljanstvo narodno-socialistične oblasti, med njimi- je tudi Heinrich Imbusch, bivši državni poslanec Centruma ter voditelj nekdanjih nemških katoliških strokovnih organizacij, ki je pred ljudskim glasovanjem v Po-saarju agitiral proti narodnemu socializmu.
Peš na olimpijske igre v Tokio je odšel včeraj iz Graza brezposelni stavec Avgust Mager, ki misli, da bo do 1940 že prišel do tja.
Nemške podmornico bodo obiskale finsko bojno lubo Abo. V tem obisku vidijo znamenje za zbližanje med Nemčijo in Finsko, kar je vzbudilo veliko vznemirjenje med Sovjeti.
Vsa pogonska sredstva za avtomobile bo monopolizirala nemška vlada, ki bo prevzela vse delnice družbe, ki ima izključno pravico za prodajo bencina, nafte in olj na nemških državnih in banovinskih cestah.
Vprašanje vojnih dolgov namerava spet načeti Anglija, ki se bo o tem najprej sporazumela z Združenimi državami ter nato postavila zahtevo svojim dolžnicam.
Voznine na avtobusih in na podzemeljski železnici so zvišali včeraj v Parizu. S tem zvišanjem, ki je posledica razvrednotenja franka, so prizadeti predvsem nižji sloji pariškega prebivalstva.
Maskirani in oboroženi atentatorji so vdrli v
stanovanje severnoirskega notran. ministra Davvso-na-Batesa v Delfastu ter odnesli važne listine iz njegove miznice.
Tribune za gledalce so zgorele včeraj na velikem dirkališču v Turinu.
Zaradi zbliževanja med Anglijo in Italifo:
Vesti o odstopu angleškega zun. ministra
Romunski kralj in naša kraljica
sta obiskala včeraj Cetinje
Bogastvo in lepote Francije
Vtisi obiskovalca pariške svetovne razstave
Ljubljana, 6. avgusta.
Demokratična Francija je bila Slovencem vso dobo narodnega prebujenja vzor in simbol naših želja in potreb. Revolucija je v Franciji najprej pometla z absolutizmom, ostali pa so seveda iz tistih dob spomini, bogastva in lepote, ki še danes privabljajo m bodo še dolgo privabljali iz vsega sveta številne prijatelje in oboževatelje lepih umetnosti. Samo v Parizu je razkošnega bogastva in značilnih lepot toliko, da si vsega tega povprečen človek ne more ogledati v kratkih 6 dneh, kolikor smo mi mogli ostati v Parizu. Toda v Parizu nismo ostali niti 6 polnih dni, saj smo vmes za en dan skočili v Versailles, za ena dan pa tudi v Lisieux in La Havre.
Kraljevski grad Louvre
Človek ima v Parizu kaj gledati in občudovati. Poznavalci trdijo, da bi bilo potrebno vsaj dva meseca, da bi si slehernik ogledal vsaj najrazličnejše pariške posebnosti, umetnostne razstave, muzeje ter druge zanimivosti. Nam je preostalo komaj toliko časa, da smo si na hitrico ogledali znameniti Louvre, mogočno starinsko kraljevo palačo, kjer je zdaj največji francoski muzej. Kdo naj našteje vsa bogastva te hiše, vse umetnine, ki so nanizane in razstavljene po obširnih poslopjih, hodnikih in sobanah te hiše. Iz vsega sveta so tu zbrane umetnine najslavnejših slikarjev in iz vseh stoletij, kiparjev, ki tako na enem samem mestu predočujejo ves umetnostni razvoj človeštva. Vsa pota obiskovalcev Louvre vodijo do majhne, rekel bi neznatne slike Leonarda de Vincija, ki je postala menda slavna zato, ker je bila iz Louvra 6Voj čas že ukradena, pa so jo potem zopet izsledili nekje v Njujorku ter jo postavili nazaj v Louvre. To je znamenita Mona Liza, okrog katere se vsak čas zbira množica /gledalcev, ki gledajo to ljubko delo slavnega umetnika, kupujejo tam zraven male razglednice z upodobljeno Mono Lizo ter po večini le neradi odhajajo dalje.
Znamenta je Louru tudi dvorana, kjer so na obeh stranskih stenah upodobljene vse velike Napoleonove bitke ter sploh vsa večja zgodovinska dejanja, ki veličajo bogato Francijo. Zelo značilno je za ta muzej, da se vanj stalno zatekajo umetniki vsega sveta, ki tam izpopolnjujejo svoje umetniško znanje. Skoraj v vsaki dvorani Louvra najdete več takih slikarjev, ki imajo postavljene ob kaki nj'm všečni sliki velika stojala z razpetimi platni, zraven pa celo goro čopičev in barv, s katerimi se ul7‘" }o ob pogledu na znamenita dela svojih davnih pred.
hodnikov.	,	,	.	.
Prekrasen je v Parizu pogled izpred cerkve čeli graditi že pred 60 leti, dogradili so jo šele po vojni ter jo posvetili spominu vojnih žrtev v svetovni vojni. Tja se zdaj zatekajo verni Francozi, spominjajoč se strašnih vojnih grozot. Pot nas je peljala v cerkev, ki je na zunaj veličastna in mogočna, znotraj pa razkošna in bogata, prav ob času, ko so se v cerkvi mudili naši slovenski romarji, kt so vprav prišli iz Lurda. Pri glavnem oltarju je ravno maševal g. dr. Fabijan iz Ljubljane, v prvih klopeh pa so prepevali slovenske pesmi njegovi lurdski romarji. Pridružili smo se seveda svojim rojakom ter ostali v cerkvi pri maši, pomagali pa smo kajpada tudi peti. Tako se je v tej cerkvi menda prvič pojavila tako velika skupina Slovencev, skoraj 750, ki smo skupno peli v njej slovenske pesmi.
—	Zunaj cerkva pa smo potem mogli v vsej veličini gledati spodaj pod seboj ves ogromni Pariz. Najprej zjutraj, ko so se strehe cerkva kopale v sončnih žarkih, pozneje pa tudi ponoči, ko ie ves Pariz počival v morju luči pred nami.
Versailles in Trianon
Zelo navdušeni so bili slovenski popotniki tudi v Versaillesu. To znamenito mestece je dobrih 25 kilometrov oddaljeno od Pariza. ^ Vsakih 10 minut vozijo tja in nazaj električni vlaki. Znamenje, da je promet med Parizom in Versaillesom zmerom dovolj živahen. Nas je pot zanesla v Varsailles na nedeljo, ko je vstop v bogate muzeje navadno prost. Seveda tudi tega dne nismo mogli preživeti brez neprijetnosti. Menda so Francozi vprav računsko zasledovali našo skupino. Čeprav je bil namreč vstop do tedaj sleherno nedeljo prost, so nas ob vstopu vratarji enostavno ustavili, češ, da vstopnice ne smemo v muzeje. Vodstvu pač ni kazalo drugega, kakor kupiti vstopnice za vseh 700 izletnikov, Francozom pa sc je seveda to dobro izplačalo. Take priložnosti pač ni vsak dan...
Sprehod po kraljevih palačah v Versaillesu skoraj ni mogoč brez dobrega vodnika. V dolgih dvoranah je nakopičeno toliko bogastva in lepote, da skoraj ne moreš ločiti, kaj je posebej vredno natančnejšega ogleda in kaj lahko brez škode izpustiš. aZto smo tudi mi po večini v manjših skupinah najeli vodnike, ki so nam razkazovali in razlagali vrednejše in zgodovinsko pomembnejše slike in druge predmete v palači. Marsikatera ženska je ob pogledu na čudovite lepote kraljevskih soban, ki so danes pač le predmet občudovanja, včasih pa so se v njih pred svojimi mogočnimi gospodarji ponižno in plaho stiskali francoski tlačan in meščan, zmajevala z glavo nad tem razkošjem, češ, da pač ni čudno, če je francosko ljudstvo pomedlo a takimi kralji, ki je na hrbtih svojega ljudstva gradilo take bajne palače.^ Nas je v gradu zanimala zlasti velika dvorana, kjer je bil po svetovni vojni podpisan mir med centralnimi silami in zavezniki. Vodnik prijazno razlaga, kje je sedaj ta ali oni minister, kje točno je bila položena listina, s katero je bilo končno zapečateno štiriletno svetovno klanje.
Ogledali smo si tudi dvorano, kjer je časih zasedal stari francoski parlament, zdaj pa v tej dvorani volijo zgolj še predsednike republike. Dvorana ima z vrha zadostno dnevno svetlobo, čeprav je po obsežnosti to ogromna dvorana, v kateri so v polkrogu razvrščeni udobni sedeži. Na posameznih sedežih so pritrjeni listki s posameznimi imeni dosedanjih predsednikov, ki tako na-značujejo prostore, kje eo dotičniki sedeli ob času izvolitve.
Ogleda vredni so tudi versaiski vrtovi, ki napravljajo vtis, da so bili Francozi že pred stoletji dobri arhitekti in snovatelji nežnih idiličnih lepot. V teh vrtovih sta zgrajena dva manjša gradova, ki jih je oba zgradil za svoj počitniški dom Ludvik XIV.
Versailles je živahno podeželsko mestece, ki šteje svojih 65.000 prebivalcev. Zlasti v nedeljah •e tja radi zatekajo Parižani, ki preživljajo potem svoj prosti dan v prostranih versajskih vrtovih Po zelenih tratah ob nedeljah kar mrgoli ljudstva seveda pa je tudi v gradu zmerom dovoli obiskovalcev.
Bazilika v Lfsfcux
Nekaj veličastnega je tudi znamenita bazilika Male Terezike v Lizieuzu. Ko sem bil tam pred dobrimi šestimi leti, jc bila stavba komaj zrasti* iz tal, zidovi niti v grobem niso bili dodelani. Da-
nes pa stoji v Lizieuxu krasna, mogočna hiša božja, kamor neprestano romajo velike množice vernikov iz vse Francije, pa tudi od drugod- Li-ziux je postalo središče vernih Francozov, kakor pri naj na primer Brezje. Prej neznatno mestece Lizieux je danes postalo središče nadvse živahnega prometa, to vidimo na kolodvoru in ob prihodu v mesto. Proti baziliki grade pravkar novo široko asfaltirano cesto, celo mesto se razširja, olepšava, cerkev sama pa vsa bela in mogočna kraljuje nad mestom in nad prostrano normandijsko pokrajino. V baziliki Male Terezije so naši duhovni gospodje vsi obenem darovali sv. mašo, saj je samo skripti cerkve čez 20 altarjev. Mogočno je po cerkvi donela slovenska pesem 700 slovenskih popotnikov, pol ure prej pa je odšla iz bazilike manjša skupina Slovencev pod vodstvom dr. Fabijana, ki so tudi prišli tja iz Pariza in se pri 6v. maši priporočili Mali Tereziji.
Skozi bogato Normandijo
Pokrajina med Parizom in morjem, skozi katero smo ee vozili v Lizieux in dalje proti Trou-villu, izgleda bolj prijazna in obdelana, kakor pa
vsa zemlja na oni strani, ko se mimo nje vozite iz Švice proti Parizu. Menda so tudi ljudje tu v Normandiji prijaznejši. To smo mogli ugotoviti v Trou-villu, znanem obmorskem kopališču, ki je v tem času vprav sredi sezone. Normandija je izmed francoskih pokrajin najrodovilnejša, zato tudi najbogatejša. Vsa polja so tu skrbno gojena, tudi sadne vrtove smo občudovali, ko smo se vozili mimo njih.
Iz Lizieuxa smo se odpeljali z železnico do Trouvilla; odtod pa z ladjo v La Havre. Tam smo si ogledali največjo francosko ladjo »Normandija«, ki je na vse naprvila v resnici dober, zelo mogočen vtis. Ta ladja nam je sama na sebi izpričevala, da je Francija svojo veličino in moč svojega kapitala, kakor tudi vso svojo genijalno sposobnost dovolj krepko poudarila tudi na mrju. Ta ladja je ponos Francije in Francozov, z nami vred si je njene prostore ogledovalo na stotine drugih obiskovalcev, da smo se komaj mogli preriniti skozi njene elegantne in bogate dvorane in prostore.
Zvečer smo se z ladjo zopet prepeljali v Trou-ville, odtod pa nazaj v Pariz. Že ko smo bili doma, 6mo brali v časopisih, da se je prav na tej progi par dni po našem odhodu pripetila hujša železniška nesreča, kjer je izgubilo življenje 27 ljudi. Tembolj hvalimo Boga, da smo mi vsih 11 dni tako srečno in vsi zdravi potovali po svetu in se sicer utrujeni, pa zadovoljni vrnili v svojo Ljubljano, ki je vendar za nas najlepše in najprijaznejše mesto na svetu. — Fr. Strah.
Zakaj je umrl patriarh Varnava
Beograd, 5. avgusta. AA. Ker eo ee ob smrti patriarha Varnave razširili glasovi, da je smrt Nj. sv. patriarha posledica zastrupljenja. je upravnik mesta Belgrada odredil, da se zbero zdravniške izjave- vseli zdravnikov, ki so ga zdravili in da 6e na podlagi teh zdravniških sodb ugotovi dejansko stanje in uvede zakoniti postopek.
Z nalogom upravnika mesta Belgrada Pov. št. 198, 7. dne 2. avgusta 1937 se je odredilo, da se zdravniki dr. Aleksander Ignjatovski, dr. Laza Stanojevič, dr. Dimitrije Antič, vseučiliški profesorji in dr. Andra Nikolič, šef živčnega oddelka, dr. Nikolajevič, dr. Rudolf Kobal, sanitetni brigadni general, dr. Zdenko Nižctič, šef očesnega oddelka, dr. Aleksander Vtikovala, primarij splošne državne bolnišnice, in dr. Simeon Popov, ki jih je sam sveti sinod naprosil, da so zdravili pokojnega patriarha Varnavo, takoj pokličejo na upravo mesta in da tu pred oblastjo pismeno izjavijo:
1.) Za kakšno boleznijo je bolehal pokojni patriarh Varnava;
2.) Kaj je bil vzrok njegove smrti;
3.) Ali so ugotovili, da je pokojni patriarh kdaj imel isto ali podobno bolezen in ali je zadnja bolezen bila v vzročni zvezi z boleznimi prejšnjih let;
4.) Ali je šlo za kakšno zaetrupljenje in kakšne vrste, in posebej:
a) prebranitvenega značaja zaradi pokvarjene hrane, ali
b) avtointoksikaeija kot posledica strupov v organizmu zaradi obolelosti raznih organov,
c) ali je bilo pa namernega značaja;
5.) Ako je bilo namerno zastrupljen je, na podlagi česa se to sklepa, in s čim in kako se je izvršilo;
6.) Ako je obstajal sum kakšnega namernega zastrupljen ja, da izjavijo, zakaj niso stvari prijavili pristojni oblasti;
7.) Da izjavijo na osnovi poteka in značaja bolezni, ali je pokojni pairiarh Varnava umrl naravne smrti, ali je pa smrt nastopila kot posledica namernega zastiupljonja.
Gori navadeni zdravniki so dolžni takoj po obvestilu o tem nalogu dati zahtevano izjavo.
Ta nalog upravnika mesta Belgrada so sporočili v podpis vsem gori navedenim zdravnikom, izvzem-ši Nižetiča in Popova, ki se mudita zunaj Belgrada.
Dne 2. avgusta dopoldne so se sestali spodaj podpisani zdravniki in so dali upravniku mesta Belgrada tole pismeno izjavo:
Glede ca nalog upravnika mesta Belgrada Pov. št. 198 z dne 2. avgusta 1937, si usojamo tole odgovoriti na zadana vprašanja:
Ad 1. Nj. sv. blagopokojni patriarh Varnava je bolehal za alimentarno zastrupitvijo prebavnih organov z reperkusijo na centralni in periferni živčni sistem;
ad 2 neposredni vzrok smrti je bilo obojestransko vnetje pljuč in slabo srce.;
ad 3. ta obolelost ni v neposredni vzročni zvezi z njegovimi prejšnjimi boleznimi, toda glede na to, da je nj. svetlost prej večkrat bolehal za obolenji organov za prebavo, se mora domnevati, da je obstojalo splošno nagnjenje za trebušna in črevesna obolenja;
ad 4 zastrupitev je nastopila po prehranitveni Univ. prof. A. Ignjatovski, 1. r.; dr. Nikolajevič, Belgrad, 2. avgusta 1937, poti, iz anamnestičnih podatkov sc pa ni moglo sklepati na kakšno namerno zastrupietv in audi ni bilo 6uma za to;
ad 5. odgovor na točko 5. je že v točki 4.; ad 6. kakor se vidi iz točke 4., ni bilo suma za namerno zastrupitev in zato nismo stvari prijavili;
ad 7. odgovor na točko 7. je že vsebovan v prejšnjih točkah.
1. r., prof Antič, 1. r., sinitetni brigadni general dr. Rudolf Kobal, 1. r., dr. Laza Stanojevič, 1. r., univ. prof. dr. Andra Nikolič, šef živčnega oddelka, 1. r., dr. Aleksander Vukovala, šef notranjega od., 1. r.
Razen tega ie na zahtevo prof. Ignjatovskega, ki je zdravil pokojnega patriarha Varnavo. da se prouči in dožene možnost namerne zastrupitve, centralni higienski zavod, ki mu je prof. Ignjatovski osebno izročil 17. julija t. !. izbljuvek Nj. svetosti v količini 50 kubičnih cm, izvršil vse strokovne pregled in analize in navaja v svojem poročilu glede kemijske proučitve zastran kovinskih strupov, da je bila preiskava kovinskih strupov, ki nastanejo v obliki oberin žveplovodika, negativna. Poročilo izključuje tudi prisotnost arzena. V filtratu so po izločitvi žveplovodika preiskali tudi ostale kovinske strupe in je rezultat negativen. Za pregled zastran izparivajočih strupov se je vzelo 10 kub. cm tekočine. Po destilaciji se je ugotovil s splošnimi reakcijami formalin.
Nadaljevanje zdravniških izjav s strani 13:
Z detrakcijo se je ugotovila navzočnost 2.7% formaldehida, kar ustreza 6.75% formalina. Ker je pa formalin sredstvo za konserviranje in hkratu strup, je laboratorij zahteval preko prof. Ignjatovskega tele podatke: ali se ga je kaj dodalo za konserviranje tekočine. Prof. Ignjatovski je izjavil, da je dodal formalin in da ga zmerom r praksi uporablja za ohranitev materiala.
Zaradi biološke preiskave zastran zastrupljenosti izbljuvka so v kemijsko-bakteriološkem oddelku centralnega higijenskega zavoda napravili na živalih poskuse in sicer s tekočino izbljuvka, ki ga je prof. Ignjatovski dal kemijskemu oddelku. Napravili so tri različne preizkušnje z izbljuvkom in eno kontrolno samo z raztopino formalina iste koncentracije, ki je bila dodana izbljuvku po poročilu g. Ignjatovskega za ohranitev materiala.
Na podlagi teh proučevanj, je bakteriološko-epidemiološki oddelek centralnega higijenskega zavoda dal tole izjavo:
Na temelju gori navedenih izsledkov mislimo, da poslana tekočina Pov. kem. št. 9 z dne 23. jul. t. 1. v stanju, v katerem se je ta dan in pozneje nahajala, ne vsebuje nikakih strupenih elementov, ki bi se mogli dokazati na živalih, v gori navedenih dozah. Dokazan je samo formalin, ki se je pred preizkušnjo nalašč dodal tekočini v svrho konser-viranja.
To so rezultati, do katerih je prišla s 6vojim dosedanjim proučevanjem uprava mesta Belgrada in ki jih daje javnosti na znanje.
Iz uprave mesta Belgrada II. št. 3967.
Higijensko mleko na Mariborskem tednu
Maribor, 5. avgusta.
Malo o mleku sploh: Spada med animalska živila in tvori pri mešani prehrani važen sestavni del. — Mleko je tekočina, ki se zbira v mlečnih žlezah bodisi človeka ali živali in je v prvi vrsti zato tu, da prehranja zarod. Glede nastajanja mle- • ka so mnenja različna. Mlečna žleza je sestavljena alveonarna žleza, tako dolgo, če je v počivajočem stanju. Žlezno staničje je opredeno z močnim vezivnim staničjem, ki ga opletajo maščobne tvorbe. Žlezni mehurčki sc stekajo v izvodne cevke in te cevke se zlivajo v večje zbiralne kanale, imajo svoj konec zunaj ali pa v 6isternah (vimenih). Že za časa nosečnosti in posebno v mlečni periodi ali laktaciji vezivno staničje zastane v svoji rasti in močno narastejo žlezne stanice, mlečna žleza pa dobi tubolozni karakter. Po domače, nabrekne. Laktacijo in z njo v zvezi spremembo žleze povzročajo hormoni, ki izvirajo ali od foetusa ali od placenta. Na vsak način pa obstojajo ožje zveze med notranjimi sekretičnimi pojavi v jajčniku.
Tvorba mleka je torej sekretični pojav žleznih celic in ji je podlaga aktivno delavnost teh.
Ker je mleko maščobna emulzija, razdeljene so same drobne maščobne kapljice v vodeni raztopini mlečnega sladkorja, beljakovin in soli, so glede tvorbe mleka različna naziranja.
* Na vsak način je mleko najvažnejše hranivo za dojenčka in je napačno naziranje, da za odraslega ni. Boljši je n. pr. alkohol v najrazličnejših oblikah, ki kakor vidimo, ustvarja degenerirance, ubijalce, lopove ter slične. Zakaj toliko jetnišnic, umobolnic, kjer država troši neplodonosno dohodke svojih državljanov. Mleko in zopet mleko mesto šmarnice ter ostalih alkoholnih zastrupljevalcev našega ljudstva. Zmerno pitje teh sicer ni škodljivo, vendar mi Slovenci na zmernost v teh primerih v veliki meri odpovedujemo.
Mleko prehranja lahko vsako telo zadostno in je potrebno, da ga odrasel človek popije dnevno samo dva litra ter dobi vsa sredstva, ki so potrebna za rast in vzdrževanje njegovega telesa. Potrebnih vitaminov vsebuje mleko dovolj. Ne vem imena, kako bi imenoval propagatorje raka, ki trdijo, da ga povzroča pitje mleka. Ljudstvo bo že za to našlo pravilen izraz in sodbo. Vse človeštvo in tudi živalstvo bi potem moralo biti rakasto.
Imamo dobro in slabo mleko. Če imamo slabo mleko, primimo povzročitelja, t. j. tistega, ki ga nam dobavlja. Ali je sam kriv, da ne drži dovoljne snage, ker mleko je dragocena pijača in vsaka dragocena stvar je občutljiva, ali pa nima v redu živine in hlevov. Slabo in bolno živino iz hlevov v klavnice in zdravje našega dobrega ljudstva bo zadovoljivejše. Ravno tako so potrebni dobri zračni in snažni hlevi. Poglejmo si ljudi iz zaduhlih, vlažnih ter sličnih stanovanj. Bledi so in manjka jim zdravja ter zavratne bolezni, kakor jetika, imajo tam svojo bogato žetev. Pri živini je isto, če mora trpeti v neprimernih hlevih. Bolezni so iste.
Konzum mleka pri nas je sramoten. Komaj dobrega četrt litra pride na osebo. Posledice! Avstrija porabi na osebo tri četrt litra in Holandija celo cel liter. Ubogi mi!
Zdramimo se ter poklicani zavihajmo rokave in pomoč našemu ljudstvu ne bo izostala.
Na Bledu je živo
Bled, 6. avgusta.
Bled postaja raznim tujim in domačim odličnim gostom voduo bolj privlačno letovišče, ki ■lahko nudi tudi najbolj razvajenim letoviščarjem vsega v najboljši meri. Vedno novi gostje, prihajajo, in med njimi so bile včeraj tudi nekatere vplivne osebnosti iz Belgrada. Z dopoldanskim vla-k°m se je pripeljal na Bled predsednik narodne skupščine Stevan Čirii s svojo družino in v spremstvu podpredsednika narodne skupščine poslanca Franja Markiča. Nastanil se je v hotelu Toplice. Pravijo, da namerava Stevan Čirič ostati na Bledu dalj časa. Z istim vlakom pa se je pripeljal včeraj na Gorenjsko tudi minister za socialno politiko in narodno zdravje Dragiša Cvetkovič, ki pa je v Kranju prekinil vožnjo ter se od tam odpeljal na Brdo h knezu namestniku Pavlu. Popoldne pa sta se naenkrat pojavila na Bledu tudi prosvetni minister Dobrivoj Slošovič in minister za gozdove in ruduike Gjura Jankovid. Zadnji bo na Bledu ostal nekaj časa, dočim se je prosvetni minister že takoj zvečer odpeljal nazaj proti Bel-gradu.
Na Bledu imamo tudi kakšno novo zabavo, ki se takšnemu letoviškemu kraju tudi spodobi. Zanjo so včeraj poskrbeli Mali mariborski harmonikarji«, ki jih vodi g. Šušteršič. Tujcem so bili še prav posebno všeč, saj jih je bilo med poslušalci dosti, ki so dejali, da kaj takšnega uiso še slišali. Pa tudi nad lepimi narodnimi nošami harmonikarjev so se zelo pohvalno izrazili. Za svoja pozorna izvajanja v veliki dvorani Kazine, kjer so nam zaigrali nekaj narodnih pesmi, so Želi mnogo odobravanja.
Za nedeljo pa pričakujemo »Trboveljske slavčke« in upamo, da bomo sicer precej že razvajeni Blejčani, pa tudi tujci, z njimi enako zadovoljni, kakor smo bili s harmonikarji. Malo smo že razvajeni, kar pa ni čudno, če smo vedno med tako veliko gospodo.
Kako Francozi in Čehi »podpirajo" JNS
Zaqrcb, G. avgusta, m. Včerajšnji : Obozrc zopet polemizira z Jovo Banjaninom zaradi njegovega članka v Jugoslovenskih Novinahc, v katerem Banjanin zavrača, da bi bila JNS začela in vodila gonjo proti konkordatu iz razlogov, ki se v javnosti širijo. :>Obzor« pravi, da je JNS dejansko velesrbska politična skupina in da se tudi zelo rada sklicuje na svoje politične zveze s Francijo in Češkoslovaško. Toda Francija in Češkoslovaška, kakor se to zdaj jasno vidi iz poročil, ki jih objavljajo >Temps i, »Journal de debat«, sPrager Pressec in drugi listi, sta dobro spoznali vso^ zgovornost JNS. Na ta način so propadle tudi še zaduje špekulacije Pere Živkoviča, Jovana Banjanina in drugih. Nobena tajnost namreč ni, da so posebno po povratku Boška Jevtiča iz Pariza širili v javnosti prvaki JNS verzije, da so francoski merodajni krogi naklonjeni tej nekdanji vsedržavni stranki.
: Samouprava« je pa po odhodu Pere Živkoviča v Karlove Vari zapisala, da se v krogih JNS govori, da bo Pera Zivkovic v Češkoslovaški dokončal to, kar je Jevtič začel v Pragi.
Žalosten konec romantične vožnj'e
Ljubljana, 6. avgusta.
Valentin Prestopnik je tipičen sin ljubljanskega barja, doma tam nekje od Notranjih goricj Fant je stari znanec ljubljanske policije. Zadnji« pa se je odpravil izvrševal svoje pustolovščine v Tržič na Gorenjskem. V Tržič se je bil namreč, iz Ljubljane odpeljal neki mesar po svojih opravkih z motornim kolesom. Ko je Ljubljančan stopil v hišo svojega znanca, je motorno kolo pustil zunaj na cesti. To priliko je spretno izkoristil brihtni Prestopnik, ki je izurjen menda v vseh poklicih. Jadrno je zasedel motorno kolo njemu neznanega Ljubljančana ter se ž njim odpeljal proti Kranju. Kakor pa Prestopnika zmerom poleg sreče spremlja tudi smola, ga je dohitela tudi topot v samem Kranju. Premalo izurjen se je Prestopnik z vso silo zaletel v neki kostanj ob cestL Toliko je bil še priseben, da je oddal motorno kolo v bližnjo mehanično delavnico, sam pa se je odpravil v ljubljansko bolnišnico. Tam so seveda Prestopnika kmalu za silo pozdravili. Fant se je ves vesel zopet odpravil v zlato svobodo, ki pa je topot bila zelo kratka. Medtem je bila namreo na Prestopnikovo romantično zgodbo opozorjena ljubljanska policija, ki je svojim stražnikom naročila, naj budno pazijo, kje bodo fanta videli. Čim se je Valentin pojavil na pragu bolnišnice pri izhodu, ga je pri priči prijel pod pazduho stražnik, ki ga je odvedel na policijo. Prestopnik svoj greh gladko prizna, ne kesa se pa prav nič, le škoda se mu menda zdi, da se ni mogel peljati kam dlje kot do Kranja.
Potrdila za izvoz
Belgrad, (>. avg. AA. Glede na novo trgovinsko pogodbo s kraljevino Italijo morajo vse va-gonske pošiljke goveda, svinj, usnja, živ-s perutnine, zaklane perutnine, svežega mesa, nepredelanega mesa, svinjske masti, slanine, jajc, rib, svežih in nasoljenih, namenjene v Italijo, biti opremljene s potrdilom Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine pri trgovinskem ministrstvu. Če takega potrdila ne bi imele, te bodo te pošiljko pustile dalje Sele tedaj, ko dobi carinarne potrdilo omenjenega Zavoda.
Kolektivna pogodba pri Lavrichu v Konjicah podpisana
Zveza združenih delavcev je predložila podjetju Lavricb v Konjicah oanuiek kolektivne pogodbe, kakor je bilo napovedano po podpisu sporazuma dne 20. maja letos v Ljubljani, ko je prenehala stavka v omenjeni konjiški tovarni.
Razprava je bila v torek, 3. avgusta in so bili na njej zastopniki Delavske zbornice, podjetja Lavrici), Zveze združenih delavcev, krajevne konjiške organizacije ZZD in na i/.recno zahtevo podjetnika Lavricha in na predlog Delavske zbornice tudi zastopniki Narodne strokovne zveze.
Po dolgi razpravi, ki ee je končala šele drugi dan, jo bil dosežen sporazum in jo bila kolektivna pogodba tudi podpisana. Ta kolektivna pogodba jc prinesla delavcem nekaj zboljšanja.
Važnejša določila kolektivne pogodbe so: /,a nedeljsko delo se plačuje 100% pribitek. Akordne postavke sc določijo tako. da se omogoči delavstvu povprečni 20% zaslužek nad normalno plačo. Pogodba vsebuje vse ugodnosti, ki jih dajo $$ 219, 220 in 221 obrtnega zakona. Pri sprejemanju in odpuščanju delavstva bo podjetje postopalo v smi-
slu zakonitih predpisov. V vsakem primeru se 1mh)o vpoštevali predvsem socialno šibkejši in oni delavci, ki so bili pri podjetju že zaposleni in so bili odpuščeni radi pomanjkanja dela. Delavstvo dobi pri delu potrebne čevlje in predpasnike, tisti pa, ki so zaposleni v kromovi strojilnici in luščilijici. bodo prejemali prispevek v znesku 5 din. Manjše spore rešuje podjetje z delavskimi zaupniki, TCčjo spore pa podjetje z centralno organizacijo. Pogodba je neodpovedljiva do 31. decembra 1 ilit7, po preteku te dobe se pa more kolektivna pogodba odpovedati le vsakega prvega v mesecu na trimesečni rok.
Po daljši debati se je podjetnik uklonil tudi delavski zahtevi po zvišanju plač in je na predlog Zveze združonih delavcev ugodil, da se plače pov«; čajo za 25 par na delovno uro. Sedaj bodo delavci v tej tovarni plačani od 2.75 do 3.25 dinarjev na uro-
Razmere, v katerih danes živi konjiški delavec, so se vsaj v neki meri s podpisom kolektivne pogodbe zboljšale in so delavci tega svojega uspelu>; za katerega so se upravičeno toliko borili, v resnici vese'*
Priprave za razstavo
slovenskega novinarstva
Kulturni koledar
Majaron Danilo
6.	avgusta 1931 je umrl na Bledu pravnik, politik in kulturni delaveec Majaron Danilo. Rodil se je 12. decembra 1859 v Borovnici. Gimnazijo je dovršil v Ljubljani. Po dveletnem oklevanju (bil je tudi v semenišču) se je odločil za pravo. Že kot gimnazijec je pi6al v »Novice«, »Slov. narod« in »Slovenca«. Pozneje je bil nekaj časa tudi plačan sotrudnik »Slovenskega naroda«, še kasneje pa glavni urednik. Leta 1885 je bil izvolejn za deželnega poslanca za mesto Idrijo. Iz tega časa je zlasti znamenit njegov nastop za ustanovitev slovenske univerze. Napisal je spomine iz svojega političnega udejstvovanja: K 70-letnici Iv. Tavčarja m Iv. Hribarja v Slov. narodu. Ko se je umaknil iz politike, se je posvetil pravniškemu delu. Mnogo časa je urejeval tudi Slovenskega Pravnika, kamor je napisal veliko število strokovnih člankov. Znano spomenico za slovensko univerzo je izdal v slovenskem >n nemškem jeziku pod naslovom: Za vseučilišče v Ljubljani. Po prevratu je stopil na čelo vseučiliške komisije. S svojim naporom je uresničil svoj ideal. Slovenci smo dobili univerzo. — V zahvalo mu je ob desetletnici (1929) podelil univerzitetni syet soglasno dostojanstvo prvega častnega doktorja.
Ljubljana, 6. avg.
Po skrbno premišljenem načrtu se razvijajo priprave za razstavo slovenskega novinarstva. Od raznih strani prihaja gradivo, čeprav odziv na prošnje odbora za razstavo ni tako velik in vsestranski, kakor bi bilo želeti. No, do razstave so še polni trije tedni in do takrat se bo še nabralo obilno prezani-mivega gradiva, ki ga bo prav lahko razmestiti. Posebna skrb je zdaj posvečena okrasju in opremi paviljonov. V zborničnem paviljonu je atelje mladih umetnikov —, sedmerih tehnikov —, ki pod vodstvom akademskega slikarja Rajka Šubica pridno izvršujejo okrasje, tabele, table, statistike. Že je dovršen 40 m dolg friz, ki bo obrobljal notranjost paviljona »J«, kjer bo nameščen kulturno-zgodovinski oddelek razstave. Friz nam v prezanimivih, mestoma prav humornih slikah prikazuje zgodovino poročevalske službe. Kaže nam
glasnike Egipčanov, Asirce na konjih
valea in kako je intervjuvist vestno na delu. Zaključni prizori Šubičevega friza, ki bi lahko dali osnovo dobremu filmu, učinkovito prepričujejo, da živimo danes v dobi radia, Hellovega aparata in daljno-pisa. Pri vsem tem pa ne bodo izpuščene tudi one najskromnejše osebe, ki so vršile in tudi danes še v območju svoje službe vršijo poročevalsko 6lužbo.
Centralni Preš biro in Agencija Avala bosta v paviljonu »J«, kjer bosta prikazana razvoj poročevalske službe in današnje poročevalstvo, ki objema ves svet, razstavila svoje 6tvari. O njih bomo še podrobneje poročali. Razstavni odbor sam pa je poskrbel, da bo občinstvo lahko spoznalo najmodernejša poročevalska pomagala: svetovno znana tvrdka Siemens-Halske iz Berlina pošlje pripravo za oddajanje slik. Priprava je v dveh kovčegih, da se lahko 6like prenašajo z vsakega prostora. Toda ne samo slike, tudi menice, pisma in tiskovine. Adre-sar 6prejine točno kopijo. — Isto podjetje nam pošlje tudi
dalfnopis
Od tu in tam
V Cavtatu pri Dubrovniku so nahaja na počitnicah ministrski predsednik dr. Milan Stojadi-novič. Kmalu potem, ko je tjakaj prispel, je obiskal vdovo pokojnega Nikole Pašiča in Pašičevo hčerko, ki je Stojadinoviču na čast priredila kosilo. Dr. Milan Stojadinovič se je razgovarjal tudi s prvaki tamkajšnje JRZ.
(»0 letnico gasilske zajednice bodo v Zagrebu svečano proslavili. Tri dni, 14., 15. in 10. avgusta bodo trajale svečanosti. Iz vseh krajev države bodo prišle delegacije gasilcev. Sedaj pa poročajo, da bodo prišli tudi zastopniki angleških gasilcev. Zagrebčani jim bodo priredili slovesen sprejem.
Za obiskovalec velesejma daje posebne nagrade »Zagre bački Zbore Kakor v Ljubljani, bo tudi v Zagrebu vsako leto velesejmska prireditev na spomlad in na jesen. Za obiskovalce jesenske razstave je ravnateljstvo velesejma sedaj odredilo dve večji nagradi, namreč osebni avtomobil in opremo za spalnico. Avtomobil, ki je znamko »Fiat , velja 46.000 dinarjev. Poleg teh dveh glavnih nagrad bo ravnateljstvo določilo še nekaj manjših.
Mauufakturno trgovino v Granešini pri Svc-svetili so preteklo noč temeljito izpraznili neznani tatovi. Tatovi so bili pravi veščaki, kajti tatvino je trgovec opazil šele zjutraj, ko je vstopil v trgovino. Vlomilci so trgovino domalega izpraznili. Pripeljali so s seboj voz in vse nakradeno potem odpeljali. V hiši, kjer se nahaja trgovina, stanuje več strank pa tudi trgovec sam. V neposredni bližini pa je tudi mnogo hiš. Nihče od sosedov ni ponoči ničesar sumljivega videl ali pa slišal kaj okrog trgovine.
Zagrebški glavni kolodvor urejujejo že uekaj tednov. Samo za ureditev perona sta bila odobrena dva milijona dinarjev. Ker se gradi tudi nov most preko Save, bodo temu primerno preusmerili tudi nekaj tirov. Da pa ne bi železnica še naprej zavirala prometa po mestu, bodo zgradili kar pet podvozov. Glavna novost na peronu bo ta, da bodo zgradili za sedaj samo en podzemski hodnik.
Vina ne morejo prodati Dalmatinci. Prejšnje mesece je še nekam šlo, zadnje tedne se je pa kupčija docela ustavila, čeprav so zaloge starega vina še obilne. Letošnja trgatev obeta v Dalmaciji dober pridelek, vendar po količini ne največji. Prepogosto deževje in rosa sta pospešili širjenje peronospore, ki je uničila mnogo vinogradov zlasti v južnejših delih Dalmacije.
Medjimurci zahtevajo, da se vse njihovo železniško omrežje, ki spada pod ljubljansko železniško ravnateljstvo, podredi takoj zagrebškemu. Medjimurci utemeljujejo svojo zahtevo s tem, da Medjimurje gravitira k Zagrebu in ne k Mariboru, kakor se običajno utemeljuje obstoječe stanje. Enako Medjimurcem ni všeč, da so na progah okrog Čakovca uslužbeni tudi Slovenci. Pravijo, da hodijo Slovenci k njim, njihovi ljudje, okrog 2000, pa morajo na delo po železnicah, ki so daleč od Medjimurja. Za te zahteve so najbolj vneti Varaždinci, ki so poslali v Zagreb kar dva svoja zastopnika z naročilom, da železniškemu ravnateljstvu obrazložita položaj, v katerem se nahajajo Medjimurci. Dokle se pa to vprašanje ne reši na način, kakor ga zahtevajo Medjimurci. pa naj se poveča število vlakov, ki iz Zagreba vozijo v Varaždin in Čakovec. Tako bi se zveze med Zagrebom in Medjimurjem zboljšale.
Dalmatinski ribiči se jeze nad slabim ribjim lovom v zadnjih dneh. Najbolj zaradi visokih cen, ki jih letos ribe imajo. Dočim so še lani morali prodajati ribe kilogram po dinarju ali še manj, jih letos prodajajo po 6 do 8 dinarjev kilogram. Letos se za plen najprej zanimajo tovarne. Pokupijo ga redno skoraj vsega.
Pristaniški delavci, ki so v službi pri premo-gokopni družbi Promina, stavkajo še dalje. Zaradi tega stoji v Šibeniku več ladij, ker ne morejo naložiti tovora, po katerega so prišle. Oblasti so poskušale posredovati žo ponovno, vendar pa je podjetnik neodjenljiv. Stavka je bila razglašena povsem zakonito. Poleg vsega tega pa je nastala še druga nevšečnost. Parniki ne morejo dobiti premoga niti za svojo porabo. Nekaj inozemskih parnikov čaka kar v pristanišču, da se stavka zaključi.
Novo tovarno za cement bi radi zgradili v Za-blaču, v okolici Šibenika. Neka tuja družba jo zaprosila mesto za dovoljenje, vendar pa se občinska uprava zaenkrat še ni odločila, ali naj
prošnji ustreže ali pa jo odkloni. Družba utegne biti sorodna tisti, ki je lastnica večjega dela cementnih tovaren pri Splitu in Solinu.
Tekmovanje jadrnic okrog Srednje Dalmacije je končano. V soboto so odplule jadrnice na pot, včeraj popoldne ob treh pa je prva prišla na cilj jadrnica «Galeb ki je last advokata dr. Mlakarja. Zmagovalec je dobil za nagrado pokal, ki ga je poklonila Jadranska Straža v Pragi.
Konje kupuje po Bački poseben odposlanec
nemške vlade Gustav Peterson. Očividno gre za nabave za nemško vojsko. Samo v okolici Vrbasa je ta Nemec pokupil 900 konj in jih plačal precej drago. Povprečno da za vsakega dobrega konja po 5500 do 6000 dinarjev. Pravijo pa, da bo Peterson nakupil še nekaj tisoč konj.
V Amsterdam bo odpotovalo v soboto jugoslovansko veslaško zastopstvo s svojimi čolni. Skoraj vsi so člani splitskih in šibeniških veslaških klubov. Kljub temu, da vedo časopisi povedati mnogokaj odličnega o dalmatinskih veslačih, se zdi, da bodo v Amsterdamu na evropskem prvenstvu ostali kar bolj zadaj in brez posebnih nagrad. — Novo športno plavališče bodo v nedeljo odprli v Karlovcu. Za prvi dan bodo priredili tekmovanje, ki so nanj povabili plavače iz Ercegnovega. Težave, ki so jih imeli Karlovčani, preden so uresničili svoj cilj, so bile »velikanske, nič manjše kakor jih imajo tudi Zagrebčani, ki se že nekaj let bore za kopališče s plavalnim bazenom, pa jim ne gre nič od rok. Pri vsaki priliki pojadikujejo, kako lepa kopališča in plavali-šča imajo v Sloveniji že v vseh manjših krajih, Zagreb kot metropola Hrvatske pa nima niti malega bazenčka.
Za popivanje je zmanjkalo denarja dvema brezposelnima delavcema v Somboru, pa sta ga šla zato ukrast, llija Popovič in Vlado šipuš sta znala kljub brezposelnosti še vedno uajti razne denarne vire, odkoder sta jemala denar za popivanje. Ko so se pa tudi ti viri posušili, sta napadla neko staro gospo, ki je ravnokar dvignila dva jurja iz hranilnice. Denar sta ji vzela, hranilno knjižico sta ji pa pustila, čeprav so je glasila na 119.000 dinarjev. Oblasti pa so jima bile takoj za petami. Še preden sta naročila prvi liter vina na »novi računa, so ju prijeli in vtaknil«
V	zapor,
Ljubljana danes
Koledar
Danes, petek 6. avgusta: Sikst.
Sobota, 7. avgusta; Kajetan.
Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet, Tvr-ševa cesta 41; mr. Trnkoczv ded., Mestni trg 4 in mr. Ustar, Šelenburgova ulica 7.
Kino Matica: »Kreutzerjeva sonatac.
TEI.
21-24
MATICA
Veliko filmsko delo
Kreutzcrjeva sonata
Lit Dagover, Peter Petersen
Glasba: L. van Beethoven, oatkovski In Chopin
Predstave danes ob 19.15 ln 21.15 un
—	Ne odlašajte več s prijavo za izlet na Gross-jlockner, ki bo od 14. do 15. avgusta. — Prijave 'Prejema Izletna pisarna do 9. avgusta, Ljubljana, hotel Slon, telefon štev. 26-45.
Zapora ceste. Mestni gradbeni urad sporoča, la bo Gorupova ulica zaradi popravila cestišča >d petka, dne 6. t. m. dalje za promet z vozili :aprta.
Pobiranje smeti. Mestno poglavarstvo opozarja zlasti prebivalce v novopriključenih delih nesta, da pobirajo mestni smetarji smeti samo f onih hišah, katerih lastniki odnosno prebivalci >o to želeli in so svojo željo sporočili cestnemu ladzorstvu. Kdor želi, da bi mu mestni smetar sobiral smeti, naj to pismeno ali ustno javi mest-lemu cestnemu nadzorstvu v šempeterski vojašnici.
Razpis dobave. Službeni list-štev. 6£ prinaša Iva razpisa mestnega poglavarstva, in sicer za lobavo 15 tonske tehtnice iu pometalnega stroja s razoračem, na kar se interesenti opozarjajo.
Naši javnosti
Kakor čitamo v «Domovini», liberalnim proti-satoliškem listu št. 13 na strani 11 v članku -Poseben vlak vestfalskih Slovencev v Jugoslavijo«, pride v Slovenijo poseben vlak z izseljenci prav «.a proslavo lOietnice Družbe sv. Rafaela in se Xlpelje 20. avgusta dopoldne iz Essena. Družba 'V. Rafaela s tem izjavlja, da odklanja vsako ude-ežbo pri proslavi in pri kongresu onih društev, H so pod vodstvom g. Bolhe in g. Lindiča, ker so se dala zadnji dve leti preslepiti g. Pantiču, ki i0 pod vplivom g. Bolhe, priznanega sovražnika vseli katoliških društev in zaveznika JNSarskih voditeljev, in s tem povzročila prežaloston razdor med našimi izseljenci v Nemčiji. Ponavljamo, da bodo smeli na zasedanje izseljenske zbornice le delegati onih društev, ki bodo do 15. avgustji priglasila svoj pristop v zbornico iu jih bo Družba sv. Rafaela sprejela in jim poslala sprejemnico. Imena delegatov se morajo poslati skupaj s prijavo. Metode, katerih se mislijo posluževati pristaši g. Bolhe pri tem izletu, so take, da jih mora Družba sv. Rafaela odločno odkloniti.
Rafaelova družba.
Šklendrovec vabi
Zagorje, 5. avgusta.
Vročina pasjih dni leži nad dolino, razgreti zrak trepeta nad strehami ter polji. Opoldanski počitek vroče nedelje je zajel prebivalstvo, ki v sladkem miru uživa praznični odmor. — Po cesti proti Savi pa vendar vidiš ljudi razmeroma urnih korakov in zdi 6e ti, da hite na postajo, na vlak. Toda ob medijskem mostu krenejo mesto desno raje na levo, koder vodi dokaj lep kolovoz do savskega mostu. Na tem mostu skoro vsakdo nekoliko postane in 6e zazre preko ograje na globoko ležečo gladino zelene Save v prijetnem vzdušju nikdar mirujočega savskega vetriča. Na desnem bregu zapira thost visoka ograja s tesnimi vratci, ki te prisili, da greš tik ob hišici, kjer pobirajo mostnino. Most ie namreč zasebna last in šele po plačilu mostnine le mostar pusti v hlad z drevjem zarastlega desnega brega Save. Oddahneš sc z globokim vzdihom, oko se ti spočije v zelenju in navda te občutek priletnega udobja. Približno sto korakov ob strugi navzdol zavijemo desno v breg, ki skriva na svojem skromnem hrbtišču, tesno ob podnožju strme Grščice, dvoje prijaznih domačij, ki nudita za skromne kronice okrepčila potrebnim. Ne ustavimo s®> marveč krenimo dalje v tesen, ki jo je izdolbla v teku stoletij bistra vodica — Sklendovščica. Globoko strugo mejijo strma pobočja kumskih hribov, ki dopuščajo le še toliko prostora, da si je v nji zasekal sled dokaj dober kolovoz. Čudiš se v tem aelenju in miru, ki ga moti le žuboreča voda, na-(avni krasoti, ki ne zaostaja za Vintgarjem niti za idrijsko Zalo, a ni skoraj prav nič znana. To je sklendrovec-tesen, ki veže v zmernem vzponu savsko dolino s Sv. Jurijem pod Kumom tci* dalje z dolenjskim gričevjem. Dve uri lahke hoje zadostuje, da premagaš okroglo 500 m višinske razlike, da se izmotaš izprva iz globoke, pozneje širše in širše tesni, ki slednjič vrhuni pri Sv Juriju.
Prijatelj, če si utrujen mestnega življenja, naveličan dnevnih opravkov z ljudmi, sit in zagrenjen nad težavami, ki jih terja današnji pospešeni čas, Pridi in spočij se pri nas. Modro nebo blesti nad levimi peščenim', vrhovi šklendrovca, bistra voda ritmično daje življenja v tej tesni sedmerih žag, z bregov pa te pozdravljajo veseli, divji nageljčki ‘er v avgustu na gosto posejane ciklame.
perzijske poročevalce, ki so se oglašali s hriba na
hrib, poročevalsko službo Feničanov, ki so bili kot drzni mornarji pomembni posredovalci kulture in novičarstva v vsem Sredozemlju. Grke predstavlja Maratonski tekač. Impozantni eo rimski centurijoni, jezdeci, ki so prenašali in drug drugemu oddajali važna sporočila na vojnib pohodih rimskih legij. Iz srednjega veka je učinkovito predstavljen srbski jezdec, ki je pred odločitvijo bilke na Kosovem po-jezdil v Pariz, kamor je prezgodaj in zato pomotoma prinesel poročilo o srbski zmagi. Iz slovensko zgodovine je kot simbol poroČevalstva upodobljen kres, e katerim so naši davni dedje od hriba do hriba opozarjali na Turka. Prav prikupni so Thurn-Taxi-sovi poštarji, sel na konju, poštni voz, dopisniki tedanje dobe. Uprizorjene so ladje, ki 60 vozile pošto, med njimi one mogočne jadrnice, ki so prve začele vzdrževati redno plovbo z Ameriko, kamor so poleg prvih izseljencev redno prenašale tudi pošto.
Iz 18. stoletja je ponazorjen Chappejev poročevalski sitem, ki ga tudi prvi slovenski novinar Valentin Vodnik omenja v svojih »Lublanskik Novi-zahe S pomočjo lesene rogovile so se od hriba do hriba oddajali dogovorjeni znaki. Tega, predhodnika Morsejeve telegrafije se je še leta 1840 posluževala Nemčija. — Biedermajerska doba je predstavljena z ljubkimi golobčki pismonošami. Golobje so takrat vršili zlasti važno poročevalsko službo med onimi postajami, ki še niso bile zvezane z železnico. Nadalje so se z golobi razpošiljala borzna poročila. V Ameriki so takrat že hitre majhne jadrnice hitele nasproti velikim ladjam, ki so priplule iz Evrope: ameriško novinarstvo, ki je takrat že imelo svoje velike pionirje, kakršen je bil n. pr. Gor-don Bennetf, je pošiljalo evropskim ladjam nasproti svoje reporterje, da so hitro nabrali najnovejše vesti iz Evrope. Iz naše tedanje dobe pa 6ta upodobljena pot in potovka, ki 6ta dolga leta neutrudno krevsala čez hribe in doline in raznašala med naše ljudstvo prvo skromne knjige, tiskovine in pisana obvestila. Po cesarskih cestah pa so še dalje drdrali težko obloženi in zaprašeni poštni vozovi.
Toda z ‘nepričakovano naglim razvojem tehnike je tudi poročevalstvo začelo zavzemati vedno širši obseg. Prvi
brzojavi so bili ključ k poročevalstvu
po vsem svetu. Telefon je še zlasti olajšal poročevalsko službo. Na frizu je pol šaljivo, pol kruto resno upodobljena reportaža iz vojne. Po karikaturi diši šaljiva slika, kako oblastnik sprejme poroče-
To je lepa mizica s pisalnim strojem. Poročevalec diktira gospodični, v drugom mestu pa enaka mizica z enakim pisalnim strojeni piše sama od sebe, da adresat lahko gladko prečita pismo in ga odda v tisk, nato pa spet takoj lahko odgovori na isti način, kakor mu je bilo jioročilo oddano. Daljnopis je v Nemčiji uveden že v toliki meri, kakor pri nas telefon. Enostavno poišče številko v daljnopisnem seznamu in, — no, saj boste vse to videli na velesejmu. — še večji čudež je pa
Hellov aparat
ki brezžično prenaša vesti in jih takoj tudi piše na ta način, da sestavlja črke iz posameznih črtic. Ce teče aparat počasi, so črtice videti tesno druga ob drugi, ko ga pa poženemo hitreje, so črtice strnjene v črke. Ljubljana bo s Hellovim aparatom dobivala pisana poročila naravnost na velesejem kar iz Španije, Češkoslovaške, Anglije ali Nemčije, pa tudi daleč preko morja, od vseh velikih korespondenčnih agencij. Trakovi z vestmi so silno zanimivi, ker so natipkani v vseb mogočih jezikih. Ilellov aparat zna vse jezike. Ta čudež tehnike vzbuja senzacijo tudi v največjih svetovnih razstavah.
Med pripravami, ki se vršijo pod nadzorstvom ravnatelja velesejma dr. Milana Dularja, in pod tehničnim vodstvom arhitekta Mesarja, naj zlasti omenimo diagrame in razne prikaze silno zanimivih statističnih izsledkov v našem novinarstvu. Izmed redkosti, ki so prav te dni prispele na velesejem, lahko omenimo dr. Krekove »Vaje«, ki 60 ohranjene v enem samem izvodu. Kar se stanov tiče, lahko povemo na ubo, da smo novinarji sami doslej poslali najmanj. Toda lepi zgledi drugih bodo gotovo tudi iz novinarskih arhivov spravili vse, kar spada na razstavo...
Nihče naj se ne boji, da bi se mu kaj pokvarilo ali šlo v zgubo. Novinarsko združenje jamči za sleherno stvar, ki bo na razstavi.
Udeležite se
velikega
prosvetnega tabora
v Ptuju
19.sept.1937
Podrobnosti o napadu s kolom
Vače, 5. avgusta.
Včeraj so pokopali na Vačah 25-letnega Jož. Brinovca z Gore sv. Florijana. Fant je bil v soboto zvečer napaden s kolom ter je v bolnišnici podlegel poškodbam, ne da bi se poprej zavedel. Njegovo truplo 60 pripeljali domov v Goro, kjer eo ga položili na mrtvaški oder. Pogreba 6e je udeležilo kat. prosvetno društvo z zastavo. Delavci, zaposleni pri graditvi nove ceste, so spremili pokojnega tovariša na poslednji poti z lepim vencem.
O	napadu, o katerem smo že poročali, so znane naslednje podrobnosti. Napadalec Župančič z Go-lezni je v soboto, ko eo prejemali delavci plačo, vse popoldne silil v Brinovca, iščoč prepira. Ob cesti na Poljanah sta se domov grede naj)Osled spoprijela z rokami. Ob prerivanju je Brinovec izgubil žepni robec, v katerm je imel zavito plačo. Pogrešil ga je šele pozneje ter se vrnil, da bi ga poiskal na onem kraju. Da bo naletel na Župančiča, ni mislil, ker ga je videl odhajati proti domu. Njegov odhod pa je bil le namišljen. Na ovinku ga je počakal. Cim se mu je mladenič približal, je planil izza grma in zamahnil s kolom. Napadenec je omahnil v obcestni jarek z prebito lobanjo. Ubijalcu pa še ni bilo dovolj, marveč je še na tleh ležečega obdelal e kolom, kar spričuje razbita doza za cigarete, katero so našli stlačeno v njegovem žepu.
Pravi vzrok uboja še ni pojasnjen. Krivda je na strani ubijalca. Pokojni Brinovec je bil mirnega značaja ter ni rekel nikomur Žale besede. Letos je bil potrjen v vojake, ža njim žalujejo njegovi' starši, ki so stavili v svojega sina najlepše nade.
Župančič, ki ima komaj 20 lot, je prebil ono noč po napadu v popivanju in ponašanju, kako je potolkel svojo žrtev. Svojega dejanja ni obžaloval z nobeno besedo. Popival je tudi v nedeljo, dokler ni zapravil vsega, kar je bil zaslužil. Orožniki so ga našli pri pijači. '/ njegovo aretacijo bo pojasnjena menda tudi tatvina na Selih, v katero so baje zapletene še nekatere druge osebe.
Drobne iz bolnišnice
Ljubljana, 6. avgusta.
V	ljubljanski bolnišnici zadnji čas nekoliko lažje dihajo, vsaj hujših ponesrečencev ne dovažajo iz vseh strani dežele več sleherni dan toliko, kakor še pred nedavnim časom. Včeraj so pripeljali v bolnišnico troje ponesrečencev z manjšimi poškodbami. V Bohoričevi ulici je neznan kolesar divjal mimo tamkajšnjih hiš tako nerodno, da je podrl in na glavi močno poškodoval malo 7-letno Dragico Novak. Iz Primskovega pri Kranju pa so pripeljali 2-letnega Kokalj Alojz., ki je lezel okrog po grmovju, pri tem pa tako nerodno padel, da si je zlomil levo nožico. Na Jesenicah pa se je pri sekanju drv doma na dvorišču budo ponesrečil progovni delavec Copi Andrej. Sekira mu je nekako ušla ter se mu zapičila v levo roko, pri tem si je Copi odsekal celo palec ua roki.
Zagorje
Kmečki tabor bo po sklepu okrajne kmečke zveze v Zagorju dne 5. septembra t, 1. V širšem pripravljalnem odboru so domala vsi župani in veljaki vsega okraja ter se zato obeta, da bo ta tabor res nekaj edinstvenega za naš okraj.
Vkljub neugodnemu vremenu je v letošnji sezoni še dokaj povoljen obisk letoviščarjev v naših toplicah na Izlakah. Menimo zato in dozdevno upravičeno, da poseta letovišč ne pospešuje le samo lepo vreme, marveč v znatni meri tudi umerjene cene, česar se naši ljudje na Izlakah prav dobro zavedajo.
Brusnice
Prostovoljna gasilska četa v Brusnicah obhaja v nedeljo, 8. avgusta 25-letnico obstoja. Ob tej priliki bo tudi blagoslovitev prapora; kumovala bosta novomeški župan dr. Polenšek in njegova so-proga gospa Milka. Ob 9.30 bo sprejem gas. čet in drugih gostov, ob 9.45 sprejem kuma in kumice, ob 10. sv. maša, nato blagoslovitev prapora, odlikovanje 17 gasilcev in mimohod čet. Na Gorenče-vem vrtu pa bo ljudska veselica. — Med številnimi dobrotniki, ki’so se nas spomnili s kakim darom, moramo pohvalno omeniti tudi naše vrle Novomc-
ščane, ki so kljub temu, da prihajajo k njim razni prosilci, vendar tudi nam odprli svoje zlato s Vam in vsem našim prijateljem iskrena hvalal
V	razbojniško tolpo so se združili bogati kmetje v Dijankovcih pri Križevcih. Po vasi in bližnji okolici so se vrstili vlomi in tatvine. Dve leti so orožniki zaman stikali za vlomilci, dokler ni čisto slučajna sled pokazala pravo pot. Vsa vas je bila presenečena, ko so prijeli pet najbogatejših kmetov v vasi. Vsi so priznali vse grehe, kar so jih v dveh letih naredili.
Jugoslovanski Slovaki, ki so strnjeno naseljeni v Bačkem Petrovcu, bodo v nedeljo in ponedeljek priredili velike svečanosti. PovaBili so mnoge odlične goste iz svoje stare domovine, ža sedaj je prijavil svoj obisk kot zastopnik ministrskega predsednika dr. Milana Hodže njegov osebni tajnik dr. Ondraček ter nekaj zastopnikov slovaških kulturnih in gosjrodarskih društev.
(štiriletnega otroka je ustrelil v Bosanskem Novem kmet Mile Maček, ko je streljal iz veselja ob proslavi zaroke svoje nečakinje. Mile je za zaroko priredil pravo gostijo. Povabil je vse sosede in druge vaščane. Po starem običaju jo v znak veselja, da so se gostje v tako velikem številu odzvali njegovemu povabilu, streljal s samokresom proti hlevu. Ni vedel, da se je tam igral sosedov štiriletni otrok. Nesreča je hotela, da je ena krogla zadela otroka prav v srce.
Učenca(ko)
i	kmetov sprejme trgovina z mešanim blagom. Ponudbe na R. Dolinar, Jesenice,
Sovjetski raj v tretji petletki
(I.) Vedno bolj jasna postaja slika sovjetskega raja, do katerega imajo dostop samo izvoljenci in iz katerega bi ti izvoljenci tudi sami radi ušli, ker so se tako rekoč takoj prvi dan najedli grenkega kruha, ki ga jim reže rdeča pisana mati. Najzanesljivejše gotovo pove o tem sovjetskem življenju sovjetsko časopisje samo.
Sovjetski tisk se zelo pogosto pritožuje nad stanjem, ki vlada
v otroških zavetiščih
Objavljamo pismo neke matere, ki ga je objavil list »Molot« in ki se glasi:
»Enoletni otroci so po otroških zavetiščih prepuščeni sami sebi. Vsaka mati si prav lahko predstavlja, kakšne posledice more to roditi. Mojemu sinčku so pred nedavnim pokvarili dva prsta, ker ga je nekdo med vrati priprl, ko je otrok čisto brez nadzorstva hodil okrog. V nekem oddelku že mesec dni ni nobene dojilje, niti služkinje. Nadzornica zavetišča ima samo dve ali tri ure na dan časa, da se posveti nadzorovanju, ker je istočasno zaposlena še v dveh drugih zavetiščih.«
V vročini ni koščka ledu
»Večernaja Moskva« je pisala, da v vsej Moskvi v času največje vročine ne more nihče dobiti niti hoščka ledu. Kaj to pomeni za mesto, ki ima tri milijone prebivalcev, ni treba posebej poudarjati. Sam moskovski tisk je začutil potrebo, da merodajne činitelje na to opozori. Zaradi te pripombe moskovskega tiska se je začutil užaljenega »tovariš« Epstein, vrhovni glavar moskovske mestne notranje trgovine, in je takoj izdal nalog, da morajo v tristo prodajlnicah takoj začeti s prodajo ledu. Obenem je tudi zapovedal, da pijače ne 6me nihče prodajati, ne da bi dal zraven tudi led. Led pa se kar tako ne da izkopati iz zemlje. Zato se V6ak tudi ni mogel držati teh določb. Zato je pa bilo prav hitro nekaj obsojenih.
Moskovski list pa je na koncu te vesti z debelimi črkami natisnil tole: »Z ozirom na znano dejstvo, da je glavar moskovske mestne notranje trgovine že čestokrat snedel svojo obljubo, prosi uredništvo našega lista vse svoje čitatelje, naj pazijo, če bo ta novi njegov odlok glede prodaje ledu v resnici kdaj 6topil v veljavo. Ni namreč tako enostavno preskrbeti mesto, ki šteje tri milijone prebivalcev, z ledom. Najbrž bo »tovariš« Epstein radi tega moral izdati še kak drug odlok.«
Od novembra brez plače
Učitelji, ki poučujejo na kolhoških šoli v Svrd-lovsku, že od novembra lanskega leta niso prejeli nobene plače. Šola je vsakemu učitelju dolžna 1500 do 2000 rubljev. Izplačuje jim samo po pet do deset rubljev na račun. Ravnatelj pravi samo to, da oblastna uprava nima nikakega denarja, da bi plačala učitelje. Učitelji zatrjujejo, da so se nešte-
tokrat obrnili sami na upravo s prošnjo, naj jim izplača, kar je dolžna To pa je bilo vselej zaman. Dobili niso niti odgovora.
Lahko dobite površnik, hlače so Vam izginile"
a
Vprašanje oblačenja v Sovjetski uniji spada med najvažnejše. Tu ni blaga za obleko, ni preje, ni niti dobrih krojačev, kratko, manjka vsega, kar bi nudilo vsaj malo možnosti, da bi se človek primerno in dostojno oblekel. Neprestano prihajajo v uredništva sovjetskih listov pisma, v katerih se posamezniki pritožujejo nad tem, da se niti obleči ne morejo več. »Čeljabinski Rabočij« piše: »Krojaške delavnice so samo v predmestjih in še tu le po kletnih prostorih. Mora že biti precej potrebe in poguma, da kdo naroči v takih delavnicah obleko. Pa tudi precej sreče, da jo dobi, če jo je naročil. Obleko izdelujejo zelo slabo in zanikrno. Če ima človek srečo, tedaj dobi naročeno obleko že — čez dva meseca narejeno. Ker pa je blago zelo slabo, je treba obleko kar naprej popravljati. Zato so ti izdelki bolj podobni vreči kakor pa obleki. Dostikrat se tudi zgodi, da kdo, ki je naročil obleko pri takem krojaču, te obleke sploh ne more obleči, ker je premajhna in na vseh koncih »vleče«. Nekdo je mislil, da mu bo krojač obleko napravil bolje, če mu plača za delo dvojno ceno. Ko pa je bila obleka gotova in je ta delavec prišel ponjo, je na svoje veliko začudenje opazil, da mu je krojač blago zamenjal. Pa še ne samo to. Rokavi so bili celo iz trojnega različnega blaga. Neštetokrat se tudi zgodi, da se pri krojaču blago enostavno zgubi. Tudi takle odgovor je že dobil naročnik od krojača: »Lahko dobite površnik, hlače so vam izginile!«
Sovjetski avtomobil
Moskovski osrednji »Nemški list« je objavil poročilo o stanju, ki vlada v največji sovjetski tvornici avtomobilov v Gorkem. Med drugim pravi tudi tole:
»Tvornica avtomobilov v Gorkem je v zadnjih pet in pol mesecih izdelala deset tisoč avtomobilov manj, proizvodnja del za zameno pa je zelo zastala. V tvornici sami mnogokaj ni v redu. Malo proizvajajo, ker tudi malo delajo, stroji vse povsod stoje. Vsak dan prihaja v popravilo na desetine in desetine avtomobilov. Te dni je nekdo (kdo je bil, niso mogli ugotoviti) pobral iz 22 avtomobilov aku-molatorje in precej drugih uporabnih delov.«
Potem takem je čisto razumljivo, zakaj sovjetski avtomobili, ki so jih razstavili na pariški razstavi in ki so jih izdelali sovjetski inženjerji in jih montirali sovjetski delavci po sovjetskih tvor-nicah, napravljajo na nepristranskega opazovalca precej nepovoljen vtis.
megmi
Nizozemke v narodnih nošah.
MK. S fS-Ss;
Ameriški farmar si je napravil na poljedelski stroj močne svetlobne reflektorje, da tako lahko tudi ponoči obdeluje polje. Pred strojem težak vlačilec, podoben bojnemu tanku.
„Ce kradete, niste vi krivi, nego sistem"
Če je navada, da za uradnika pravijo, da je predstavnik sistema, kateremu služi, potem to gotovo velja za sovjetskega uradnika, ki je v vsem gotovo najboljši zastopnik sovjetskega režima in sistema, ki so ga boljševiki uvedli v Rusiji. Še več: v kolikor je ta sovjetski uradnik na višjem položaju, toliko bolj so v njem jasno izraženi »boljševistični ideali«.
Kakšno važnost polagajo sovjeti tem »idealom«, pove najboljše poročilo lista »Izvestija«, ki pravi:
»Tovariš Konkin je postavljen za predsednika krajevnih sovjetov v Novgorodu. Nekega dne so morali obiskovalci kino gledališča čakati 20 minut, da se je predstava začela. Po tem čakanju se je le pojavil pri vratih »mestni oče« 6 svojo ženo in dal znak, da se predstava lahko začne. Pred predstavo je Konkin od doma telefoniral ravnatelju kino gledališča, da njegova žena še ni primerno napravljena in naj zato s predstavo počakajo.«
Zanimivo je tudi, kako opravlja Konkin svojo dolžnost: Kakor hitro je zavzel ta svoj položaj, ie kratkomalo zasedel neko vilo in se v njej nastanil. Ko je zapustil hotel, v katerem je do tedaj stanoval, je brez vprašanja vzel s seboj ogrevalnik, na katerega se je b'1 tako zelo navadil, pa še nekaj drugih stvari, ki se mu jih je zljubilo ...
Pod njegovo oblastjo je mesto zelo nazadovalo. Skoro nikjer ni primerne razsvetljave, kanali 60 se pa zamašili in ni časa in smisla, da bi jih kdo popravil. Hiše se skoro že podirajo in se zanje nihče ne briga.«
Časopis dalje tudi pravi, da je ta Konkin ha neki seji mestnega sovjeta obdolžil vse uradnike, da so tatovi. Pri tem pa je povedal še nekaj, kar je precej značilno za razmere, ki vladajo v Sovje-tiji. Dejal je tem uradnikom: »Saj lahko kradete, kakor hočete. Tega vendar niste krivi vi, pač pa sistem, ki mu služite!«
Pariz v Nemčiji, Berlin na Poljskem
Moskovska Pravda je zapisala takole: »Prva državna kartografska ustanova je izdelala nek svetovni politični zemljevid. Že na prvi pogled vsak, kdor količkaj pozna zemljepis, vidi, da je na tem zemljevidu nešteto gorostasnih napak. Na kraju, kjer bi moralo stati glavno mesto Bele Rusije Minsk, stoji z debelimi črkami zapisano: Varšava. Glavno mesto Grčije Atene so na tej karti kratkomalo prenesli v Turčijo, Pariz so postavili v Nemčijo, Berlin je postal na lepem glavno mesto Poljske, To pa je morda samo stotinka vseh napak, ki jih je zmožna napraviti sovjetska zemljepisna karta.
Visoke šole
Človek bi že kar naprej pričakoval, da tudi na visokih šolah v sovjetski Rusiji niso razmere dosti boljše, kakor kje drugje na ruskih tleh. »Kra-6naja Karelija« piše o razmerah, ki vladajo na neki visoki tehnični šoli v Petrovzavodsku takole; »Visoka tehnična šola propada. Že samo letos je zapustilo to šolo okoli 80 dijakov samo zato, ker so
na njej nemogoče razmere. Nezakonitosti se kar vrste druga za drugo. Vse učno gradivo in ves učni sistem je skrajno slab in vse prej kot zadovoljiv. Profesorji prihajajo predavat čisto nepripravljeni-Sicer se pa neprestano dogaja, da čitajo svojim učencem vedno iste stvari. Da bi predavali, ne da bi čitali, se sploh redko kdaj zgodi.«
Točnost na poštah
»Bakinskij Rabočij« spet takole piše: »Zelo slabo je preskrbljeno za pravilno in točno dostavo časopisov in druge pošte v Kirovobadu v južni Sibiriji, Na poštah in tiskarskih podjetjih se naravnost smejejo onim, ki pošiljajo predplačila. Samo tale primer: Državno gledališče se je moralo v roku dveh mesecev zadovoljiti z enim samim izvodom strokovnega časopisa. Krajevni tipografski odbor ni dobil niti enega naročenega časopisa. Navedeni list poroča dalje, da je na nekem poštnem uradu še V6e polno pošiljk iz leta 1936. Še do danes jih niso poslali na označene naslove, čeprav so bile te pošiljke že zdavnaj naprej plačane. Na pošti ne odpravljajo niti največjih in najbolj znanih časopisov, pač pa jih enostavno odlože na stranf ker smatrajo, da so takšne dostave čisto odveč. Sploh je ponekod prišlo že kar v navado, da dnevne časopise raznašajo, če se jim 6ploh zdi vredno, na vsakih deset dni.«
To so torej razmere na sovjetskih poštah in drugod v dobi tretje petletke.
Radio
Podroben program ljubljanske m »seu e v rop* skib postaj dobite v najboljšem in najcenejšeid ilustriranem tednika »Radio Ljubljana«, ki stane mesečno samo deset dinarjev« «■*
Programi Radio Ljubljana
Petek, 6. avg.: 12.00 Naša pesem, naša glasba (plošče) — 12.45 Vremo, poročila — 13.00 Cas, spored, obvestila — 13.15 Badijski orkester — 14.00 Vreme, borza — 19.00 Cas, vreme, poročila, spored, obvestila
—	10.30 Nac. ura — 19.50 Cigani igrajo (plošče) — 20.10 Zenska ura: Zena in šport, III. pred. (gdč. Iva Pre* geli) — 20.30 Radijski orkester — 21.15 Orgelski koncert (g. prof. Franz Schnsehnigg) — 22.00 Cas, vreme, poročila, spored — 22.30 Angleške plošče.
Drugi programi
'Jakob Wassermann:	5
Zlato ix Cazamalce
AtahualLpo so odvedli kot ujetnika v blizu ležeče poslopje in dvanajstim možem so po-.verili, da ga stražijo.
Pošasten mir se je razširil čez trg in ulice. A od gotove ure ponoči so doneli daleč od hribov semkaj tožni spevi Peruancev, ki so bili oropani svojega božanskega kralja, naraščajoče, pojemajoče, vedno bolestneje in bolj divje tja do svita.
VIII.
Vojaki so dobili dovoljenje, da smejo iti po plen in prinesli so s seboj iz šotora Inke mnogo zlatega in srebrnega orodja in mnogo bal blaga, tako fino tkanega in tako dovršenega v umetnosti zlivanja barv, kot jih do takrat še nismo videli podobnih.
Vse ugrabljeno imetje smo spravili v za to določeno hišo, da bi ga razdelili ob gotovem času, po odbitku petine za kastilsko krono. Cristoval Perralta in jaz sva pa prestol Inke spravila s pomočjo nekaj ljudi v skritem prostoru; eden izmed njih naju je izdal Pedru Pi-zarru, nakar naju je general dal poklicati in naju z zlokobnim izrazom pozival, da izročiva prestol. To se je zgodilo prav kmalu, zakaj tresla sva se pred njegovim grozečim čelom.
Da bi se odškodoval, sem preiskal z vojaki mestne hiše in kar je imelo kako vrednost, smo pokradli. Lovili smo domačine in jim trgali s telesa lišp in okraske. Posamič ali v grupah so hodili naši vojaki po deželi in zažigali
stanovanja potem, ko so jih izropali. Vdrli so v svetišča, pobili ali pregnali duhovne in vlekli s seboj, kar so mogli nositi pisanega blaga in lepih posod. A vse to jim ni bilo dovolj; hrepeneli so za večjim.
In tudi meni ni bilo nič dovolj; koprnel sem za večjim.
Nekega večera, ko se je vrnil neki oddelek od svojega posebno uspešnega roparskega pohoda v mesto, je stopil ujeti Inka iz notranjih soban svoje hiše v stebričasto lopo in je opazoval, kako so se vojaki iznebili svojega plena m kako so drugi pristopili, jemali v roke zlate in srebrne predmete, si jih medsebojno kazali, jih otipavali, jih naravnost ljubkovali in so z vsem svojim ravnanjem razgaljali pijano vzhičenje, neukrotljivo poželjivost in neskončno zavidljiv, vse, kar je v njih divjalo.
Stal sem sredi tega in počasi uprl svoje oko na Inko. Zdelo se je, da ne more prav razumeti, kar se je dogajalo pred njegovimi očmi. Med tem, ko je napeto premišljeval, se mu je približal Felipillo in mu je rekel s tihim glasom in hinavsko ponižnim izrazom nekaj besed. Kot sem zvedel pozneje od Hernanda de Soto, ki je to vedel od Atahuallpe samega, je Filepillo takole govoril: »Oni hočejo zlata. Ječijo za zlatom, kričijo za zlatom, mesarijo sc med seboj za zlato. Vprašaj jih za ceno svoje prostosti in kupil jih boš z zlatom. Ničesar ni na svetu, česar bi ti za zlato ne dali, svoje žene, svoje otroke, svoje duše in celo duše svojih prijateljev.«
V	oni uri sem le slutil smisel resničnih in groznih besed. Kar me je ganilo tja v no-
tranjost, to je bil izraz groze in premišljevanja v obrazu Atahuallpe. Gotovo je, da je on tedaj brez nehanja premišljeval o tem edinem, kajti ni mogel verjeti v to, da je mogoče za tako nično stvar, kot je bilo v njegovih očeh zlato, dobiti nekaj tako važnega kot je pro-strost, da, da je mogoče sploh s tem kaj kupiti, kaj za to imeti. Imeti nekaj: to je bil v njegovih očeh čisto drug pojm kot v naših. Misel, nekaj z zlatom kupiti, ga je morala najgloblje v srcu presenečati in vznemirjati. V oni uri, pri pogledu na svoje, od zlata pijane tovariše na eni strani ter na nemo pojavo in strmeči izraz Inkov na drugi strani, mi je bilo prvič jasno, kako smo mu bili tuji, nedoumno in strašno tuji, ne kot ljudje iz sveta, ki ga on ni poznal, temveč kot bitja popolnoma nerazložljive kakovosti,
IX.
Prišli pa so sedaj njegovi služabniki in uslužbenci v Caxamalco, njegovi dvorjani in njegove gospe in so prosili s povzdignjenimi rokami, da jih spustimo k njihovemu gospodu. Govorili so, da je njihovo življenje zapriseženo Inku že od njihovega rojstva in če so zavrženi iz njegove bližine, morajo po deželnem zakonu umreti.
General jih je izbral izmed njih približno dvajset, med njimi princa Curacasa, Inkovega polbrata, ki ga je ta posebno ljubil. Bil je lep in tih mladenič, podoben knezu po obrazu in postavi. Ostale je general poslal zopet po njihovih potih in kakor smo kratko nato zvedeli, so vsi skupno izvršili samomor.
Petek, 6. avg.: Belgrad-Zagreb: 20 Klavir, 20.30 Vok. kone., 21 Violina, 21.:« Šlagerji — Dunaj: 19.25 Sta-in nove popevke, 20.05 Ljubezen na severu, 22.20 Lond. filharmoniki, 23 Zabavna in plesna glasba — Budimpešta: 21.40 Harfa. 22.15 Salonski orkester, 23.20 Jazz
—	Trst-Milan: 17.15 Violončelo, 21 Fantazije antičnih ljudskih plesov, 22.20 Komorna glasba — Rim-Bari: 21 Igra, 21.30 Pester koncert. — Praga: 10.25 Narodne pesmi 19.45 Orkestralni koncert, 20.25 Igra, 21.55 Plošče, 22.25 Kvartet —, Varšava: 20 Vesele pesmi, 21 Poljski plesi, 22 Vokalni konoert — Berlin: 20.10 Opera «cPoli« fem« — Hamburg: 20 Orkestralni konoert — Monakovo: 19 Stare in nove vojaške koračnice. 21.10 Schubertov kvintet — Beromiinster: 20.25 Mestna godba, 20.55 Pet-schnigovo balade. 21.10 Klavir, 21.30 Igra *Na ledeni plošči« — Strassbourg: 21.30 Gledališki večer — Bukarešta: 20.20 Opera.
Prihajali pa so tudi tisoči drugih prebivala cev dežele in mest, ki so zahtevali, da le vidijo svojega gospoda. Spustili so jih v Caxamalco šele, če so se prepričali, da ne nosijo nikakega orožja pri sebi. Tega ne bi bilo treba. Bili so v stanju skrajne zbeganosti. Niso mogli verjeti in ne pojmiti, da je sin Sonca ujetnik. Polni bolestnega začudenja so nas ogledovali in če je kdo od nas z njimi spregovoril, so se stresli v praznovernem strahu. Zdelo se je, da jih nadnaravna moč drži pred zidovjem, ki je okle* palo Inko; marsikateri so jokali, mnogi so tudi samo tiho zdihovali, nekateri so ležali na kolenih z glavo med rokami in ponoči sem videl, kako so se svetile njihove oči iz teme, dočim so od planin semkaj zveneli otožni spevi. Vsa država je bila v žalosti in obupu.
X.
Od šestega dneva dalje mi je general iz* ročil čuvanje Inke in za izpolnjevanje tega važnega posla sem dobil poveljstvo nad petnajstimi najzanesljivejšimi vojaki.
Sedaj sem mogel ujetnika opazovati ob vsakem času in iz najožje bližine. On s svoje strani mi ni posvečal nobene pozornosti; zdelo se je, da čuti le za enega edinega med nami nekaj takega kot simpatijo, namreč za Hernanda de Soto, ki je tudi sicer imel često dostop do njega. General je gledal to s prijaznimi očmi, ker je na ta način hotel dobiti priliko, da zveza Inkove misli in načrte. De Soto se je mnogo trudil z njim; njegovi p6izkusi, da ga nauči našega jezika in mu postane razumljiv, niso popolnoma izpodleteli.
»Slovenski dom«	ruk	delavnik ob 12. Mesečna naročnina 13 Din. ca inozemstvo 29 Din Drednifitvo: Kopitarjeva ulica S/IH. Telefon 2994 ta 2996, Uprarai &eoitarieva *-
fTnlftfon 2901 Za Jucoalosaoako tUkarao s Liublj&nii K. Ce& Izdajatelj; Ivan Bakovea Urednik* Jože Kožičak.