Ljubljana, četrtek, 26. januarja 1956 olavni ln OOOOVOBMl UREDNIK IVA« SINKOVIČ D REJ A Ust izhaja vsak da o razen oetka « Cena 10 dinarjev t IZDAJA iLJOOiiiA p a a vica. USTAMOVU&NA a. OKTOB&a UM « ICKD NABODNOOSVO-BOOILNO BORBO JE CZBA* J ALaA KOT 14>DN S VN1K O« TEDNIK. OD OSVOBODITVI DO. t. HJL 1061 KOT DNEVNIK. NATO PA KOT TEDNU* * OD L JUNIJA 1953 CZ BAJA V REDAKCIJSKI POVEZANOSTI Z »BORBO« PREDSEDNIK COTY IŠČE MANDATARJA ZA NOVO FRANCOSKO VLADO Polarizacija sil v parlamentu Objektivni razvoj terja Ijudsko-frontovske rešitve notranjepolitičnih vprašanj v francoski poslanski zbornici PARIZ, 25. januarja. — S sinočnjim odstopom Edgara Faura sc je kriza vlade uradno začela in predsednik republike je še snoči začel posvetovanja. Mimohod političnih osebnosti skozi Elizejsko palačo, ki ga je začel novoizvoljeni Predsednik skupščine Andre Le Troquer, bo trajal do jutri popoldne, ko bo moč računati s Cotjjevo odločitvijo. Guy Mollet je slej ko prej osebnost, ki ima največ upanja, da bo dobila mandat za sestavoove vlade. sednik zbornice izvoljen z gla- sovi, v katerih je imela KPF ve- ^ desnico samo še kot čino, je potrdilo tisto, kar je bilo tehnični izraz brez slehernega ze znano: da je v novem parla- globljega pomena, zlasti pa brez h- Kakor je bilo pričakovati, je n s°cialist Troquer izvoljen za jj easednika zbornice šele potem, fca j6 KPF umaknila Cachinovo Dr;nH daturo in sv°Jih 145 glasov wiaružila glasovom socialistov i radikalov. Kakor že prvikrat tok soc*alist‘čni kandidat tudi (n7ra*: izvoljen z »levo večino«, n^a tokrat so glasovi KPF ne le j nj/.0 ali> marveč so tudi pome-n, volilno podlago socialista iroquera: 145 pqslancev KPF prot‘ 135 ostalim! Tajno glasovanje je nudilo n aikalom in socialistom mož-°s*, da so se izrekli brez javne finzure. Mnogi izmed njih, predam radikali, pa tudi nekateri B. ■‘alisti so glasovali za doseda- lega predsednika Pierra Schnei- . — j- --------------- *--------------- , a> ki je Troquerov naslednik logično, pa je vendar povzročilo ln Predhodnik. I presenečenje. Pinayjevi neodvisni «,__________ '_____________________1 niso dolgo čakali, da bi s poujadi- sti navezali stike. Da bi preprečili Troquero-vo izvolitev, so skušali pregovoriti Schneitera, da bi se odpovedal kandidaturi in tedaj bi poujadistom ponudili priložnost, da bi glasovali za skupnega kandidata desnice. »Neodvisni so pustili ob strani svoje republikansko prepričanje in' pozvali pou-jadiste, naj se zberp okoli »protikomunističnega« kandidata. Le-ti so se temu hitro odzvali in pri tem pozabili na svoje načelno stališče. Da pa vendarle ni prišlo do zveze na desnici, je samo zasluga Schneitera, ki se ni hotel umakniti. Storil je to iz načelnih, pa tudi iz osebnih razlogov, ker ga je Poujade med volilno kampanjo srdito napadel. Po tem izjalovljenem poskusu _ . . . , glede združitve, ki ne gre v račun Dejs tvo, ^ da j bil ^ povi^ pr e d - , poujadistom, še manj pa neodvis-- nlm> ostane razdelitev na zmerno mentu edina možna večina leva in ljudsko-frontovska. Okoliščina, da kakih 30 poslancev, ki pripadajo republikanski fronti, ni glasovalo za svojega kandidata, pa velja za znak, da del radikalov in socialistov ne le ne zahteva, marveč tudi a priori odklanja takšno večino, ki jo KPF vztrajno ponuja. Desnica išče zvezo s poujadisti Na desnici se je zgodilo nekaj, kar je bilo moč pričakovati kot sleherne načelne vsebine. Faure je sprejel glasove KPF, da je razpustil zbornico, kakor so neodvisni, da bi porazili levico, včeraj poklicali na pomoč poujadiste. , B. Pešič Titove čestitke ob obletnici Indijske unije Beograd, 25. jam. (Tanjug). Predsednik republike Josip Broz Tito je poslal ob obletnici Dneva republike Indije predsedniku indijske republike dir. Radžendri Prasadu naslednjo brzojavko: »Ob obletnici Dneva republike Indije mi je v čast, poslati Vaši Ekscelenci in prek Vas narodom in vladi Indije najprisrč-nejše čestitke v imenu naTodov in vlade Federativne ljudske republike Jugoslavije kakor tudi v svojem imenu skupaj z našima iskrenimi željami za dobro narodov Indije in za nadaljnji napredek Vaše dežele. V Jugoslaviji globoko cenimo naraščajoče prijateljevo, razumevanje im sodelovanje med našima dvema deželama in smo prepričani, da bodo težnje in prizadevanja naših dveh deže* pTi spe vale k utrditvi miiru na svetu.c Osnove naše politike Iz predavanja dr. Aleša Beblerja v pariški Mednarodni diplomatski akademiji Pariz, 25. jan. (Tanjug). Jugoslovanski veleposlanik v Parizu dr. Aleš Bebler je sinoči predaval na plenarnem sestanku Mednarodne diplomatske akademije o zunanji politiki Jugoslavije. Plenarne seje Akademije so se udeležile ugledne politične osebnosti Francije in člani diplomatskega zbora v Parizu. Uvodni del svojega predavanja je dr. Bebler posvetil zgodovini osvobodilne borbe narodov Jugoslavije, potem pa je obširno govoril o najnovejših pridobitvah Jugoslovanov v izgradnji nove države, v kateri so vsi jugoslovanski narodi enakopravni. »Ko smo dosegli ta ideal v svoji hiši,< je rekel Bebler, »smo ga presadili tudi na področja PRIPRAVE NA VOLITVE V GRČIJI DVA VOLILNA TABORA Za začetek kampanje sta obe skupini — Radikalna in Demokratska zveza — objavili svoja politična programa feldmaršal Montgomery M predsedniku republike . Bačka Palanka, 25. jan. (Tan-vl — Predsednik republike in rhovni komandant oboroženih « FLRJ Josip Broz-Tito je spre-j*1 danes opoldne na vojaškem litijskem posestvu »Karadjor-^evo« pri Baeki Palanki feld-ma£šala Montgomeryja. "eldmaršal Montgomery je bil JJ* kosilu pri predsedniku republike. Trst gradi za Genovo J^rna seja tržaškega občinskega sveta zaradi dodelitve dveh večjih ladij Genovi, čeprav sta bili namenjeni Trstu Atene, 25. jan. (Tanjiug). Prvaiki I vil, da so v minulosti cesto nastale političnih strank so v prvih stikih I velike politične spremembe, go- z volivci pojasnili glavne smer-1 spodarske krize in nestabilnost ! ter poudarid, da morajo napove- dane spremembe sloneti na teme-| 1 jitem in dobro premišljenem ob-| ravnavanju gospodarskih, socialnih in političnih vprašanj. Danes so objavili v obliki posebnega manifesta program strank centra: Liberalne stranke. Liberalne demokratske zveze, Napredne zveze centra (EPEK) in Demokratske stranke V desetih točkah tega programa so izražene za.hteve po spoštovanju demokratičnih načel, po proporcionalnem volilnem sistemu, splošni amnestiji političnih pripornikov, po ukinitvi posebnih politienh ukrepov in preklicu izgonov, po zaščiti Konstantin Karamanlis Trst, 25. jan. — Sinoči je bila a. tržaškem županstvu razgibana občinskega sveta, na kateri so SMi ali o dveh prekoocean-ki bi morali biti do- ^ijeni Trstu, a jih bodo izročili enovi V nedeljo bodo namreč v nice svojih političnih programov, na katerih se bo prihodnje štiri tedne razvijala predvolilna kam-znak protesta prekine sejo, žuipan panja \odja Radikalne zveze, pa se je temu uprl, češ da je že ministrski predsednik Karamanlis, poslal pristojnim ministrom pro- !e 4n‘ P° Grčiji in testne brzojavke, v katerih izraža ogorčenje vsega mesta. Pri tem je pripomnil, da se mu ne zdi , , umestno prekinjati seje tudi za- wjS”3s£. ‘jŽESrS Vte tl r TlX « a,.d Plovil; ladjii »San Giorgio« Ln 1: , an(irai, ki bi morali po ob-ministra trgovinske morna- ‘n drugih pristnih oblasti U registrirani v Trstu in vzdtrže-j,atl redno zvezo med Trstom in Aom, a bosta imeli svoje izho->). ■ 0 Pristanišče v Genovi. To ni c'1 Primer, da so Trstu odvzela 2ei k’ so bile njemu namenjene, ja na so odpeljali iz Trsta dve alti ladji in jih registrirali v ^flovi. o -*e ra7'unl^j‘wi da je vest odvzemu nadaljnjih dveh ladij »j]? .a v tržaških pomorskih kro-in med prebivalstvom sploh . **ko ogorčenje, ki je prišlo do °Za tudii na sinočnji seji občin-Sve*a- Opozicija je ostro na-demokristjane, češ da ne , *ijo slovesno izrečenih obljub. to so predlagali, naj župan v je tri dna potoval po imel več predvolilnih govorov, v katerih je poudaril, da ljudstvo soglasno zahteva spremembo splošnega stanja Radikalna zveza, naj bi pomenila po Karaman.lisovem mnenju docela novo politično gi- nem obisku državni podtajnik banje in se borila za ureditev Russo. Opozicija je tedaj sama za- nacionalnih vprašanj s politiko pustila dvorano. I stabilnosti. Karamanlis je ugoto- IZJAVE PREDSEDNIKA EISENHOWERJA NOVINARJEM Politika posredovanja med obema nasprotnima taboroma na Srednjem vzhodu pravic delovnih ljudi, po zboljšanju življenjskega standarda in odpravi brezposelnosti. Glavno zunanjepolitično načelo je prijateljstvo z vsemi deželami, ki spoštujejo neodvisnost Grčije. Zd.ru žena demokratska levica in giba nje narodne pobude sta sprejeli ta manifest in se povezujeta s strankami centra v predvolilno koalicijo — Demokratsko zvezo. Stranke centra in levice bodo na volitvah 17. februarja bile odločilno bitko proti vladni radikalni zvezi. V posebnem sporazumu, sklenjenem med strankami centra in levice, je natanko določeno, da bodo v primeru zmage na volitvah novo vlado sestavile izključno stranke centra. mednarodnih stikov. Prepričan sem, da je ta formula za vse spejemljiva. Predvsem mora biti vsako združevanje držav, ki bi se mu lahko mi pridružili, združevanje med enakopravnimi.< »Mi smo trdno prepričani,« ie nadaljeval dr. Bebler, »da lahko razvoj mednarodnih stikov v tej smeri samo okrepi mir med narodi in da bo1 mir za zmeraj zagotovljen, ko bo ta ideal v celoti dosežen.« Jugoslovanski veleposlanik je dejal, da je želja po miru na svetu ob istočasnem ljubosumnem čuvanju narodne neodvisnosti in akcije za enakopravno sodelovanje z vsemi deželami vodilno načelo jugoslovanske zunanje politike. »Človeštvo stoji zdaj na robu prepada. Strašna katastrofa, velika vojna z atomskim orožjem bi ga uničila. Zato ljudje lahko zdaj zbirajo samo med fatalizmom in voljo po življenju, ki se spričo sedanje stopnje svetovne misli in politične zavesti istoveti s perspektivo univerzalne harmonije v bratstvu narodov. Dr. Bebler je opozoril, da jugoslovanski narodi in njihova vlada menijo, da je »ohranitev miru največja naloga, za katero moramo žrtvovati vse, razen časti in svobode.« Svoje predavanje je zaključil z besedami: »Zato nasprotujemo tekmovanju v oboroževanju, zato ne odobravamo ukrepov pritiska kot metode zunanje politike, ne atomskih poskusov v sedanjih, razmerah, ker lahko napravijo samo negativen psihični vtis v trenutku, ko lahko upamo, da bo svet napredoval v omejevanju oboroževanja. In naposled, zato vztrajamo na potrebi in možnosti miroljubne koeksistence med državami z različno politično in socialno sestavo.« SESTANEK UPRAVNEGA ODBORA ZVEZNE GRADBENE ZBORNICE GRADBENA PODJETJA PO BLOKIRANJU FINANČNIH SREDSTEV Narodna banka naj ne bi zmanjševala kreditov za obratna sredstva, dokler gradbena podjetja ne bodo izterjala od investitorjev svojih terjatev Beograd, 25. jan. (Tanjug). Upravni odbor Zvezne gradbene zbornice je danes proučil položaj gradbenih podjetij po blokiranju finančnih sredstev, ki jim jih Narodna banka spričo uveljavljenja zakonitih predpisov ne more dati na razpolago. ker gradbena podjetja ne morejo priti do priznanih terjatev za opravljena dela v lanskem letu. Investitorji namreč ne morejo izpolniti svojih obveznosti. Washington, 25. jan. (AFP). Predsednik Eisenhovver je danes na sestanku z novinarji izjavil, da ZDA proučujejo vprašanje, kakšne posledice bi imel za upravo dežele, ne pa zanj osebno, sklep, da bi bil znova kandidiran za predsednika. Sicer se počuti dobro, upoštevati pa je treba, da je prebolel srčni napad. Poslanica Nikolaja Bulganina predsedniku ZDA Dwightu Eisenhowerju e^nshington, 25. jan. (AFP). —1 Bele hiše, kjer se je mudil okrog t 'Je^ki veleposlanik v Washing-i dvajset minut, novinarjem ni dal Georgij Zarubin je bil danes nobene izjave o značaju Bulgaini- Pred d'10. v B®li hiši itn je iizročil'- besedniku Kisenhowerju osebno vlerf00 predsednika sovjetske e Bulganina. Po odhodu iz VREMENSKA napoved t, za S«trtek, 26. januarja . > »zmernma hlaHnn mnnlalni nove poslanice. Tiskovni predstavnik Bele hiše James Hagerty pa je izjavil, da je sovjetski veleposlanik izročil Eisenhovverjiu Bulganinovo pasmo, ki je prijateljsko in ki vsebuje nekatere ideje, katere je ministrski predsednik Bnlganin sporočil —• —------------------ predsedniku Eisenhovverjn v inte- ^^rT-P-arr°po^la^fn ^ n-susvetovnega miru. 2 do jmorskem okoli +3. Cez«dan od Hagerty je tudi sporočil, da sta 5. na Primorskem 7 stopinj C. elektrogospodarska SKUPNOST SLOVENIJE »» *eYn° poročilo o stanju dotoka 24. in indeks proizvodnje za dne Januarja 195«. vUk«.nJl dotok v mVsek (prve Ste-za im* --------- a... . VT______ bila maršal Bulganin in predsednik Eisenhower po ženevski konferenci štirih velikih v posrednih stikih. V poslopju predsedstva ameriške vlade je veleposlanika Zaru- Ko je govoril o vprašanju razorožitve, je rekel, da je za napredek na tem področju nujno potrebno ustvariti vzdušje mednarodnega zaupanja. Takšen razvoj bo moč po njegovem mnenju doseči samo postopno. V zvezi s položajem na Srednjem vzhodu je izjavil, da je bil že prej, preden je postal predsednik ZDA, prepričan, da ima lahko ameriška politika na tem področju samo en videz: ZDA morajo biti prijatelj obeh strani in si prizadevati, da razvijejo dobre odnošaje med nasprotnima taboroma Narodna banka zmanjšuje gradbenim podjetjem kredite za obratna sredstva. Mnoga gradbena podjetja, ki imajo sicer aktivno bilanco, so se znašla v polo-zajiu, da ne morejo izpolniti svojih obveznosti, ker ne morejo izterjati od investitorjev svojih terjatev. Zato ie upravni odbor gradbene zbornice ob upoštevanju, da ta položaj ni nastal po krivdi gradbenih podjetij, sklenil predlagati pristojnim državnim organom, naj zagotove sredstva za izplačilo terjatev. Po mnenju Zbornice bi lahko doli ta sredstva na razpolago podjetjem bodi iz razpoložljivih sredstev iz lanskega leta, bodi na račun sredstev, ki jim bodo na razpolago letos. Narodna banka naj bi tudi ne zmanjševala kredi Potem je izjavil, da je treba tov za obratna sredstva dokler ameriški odpor v zvezi z dolgo-1 gradbena podjetja ne bodo izter-ročnimi načrti vlade o pomoči tu- j J®*® od investitorjev svojih terjaT jini pripisati nekaterim nespora-zumom. Kar se njega tiče, je izjavil, da bo podprl ta program, kolikor bo le mogel. gradbeništvu. Tz sredstev OZN je predvidenih 5530 dolarjev,od ZDA 40.000 dolarjev, od Anglije 5040 dolarjev (naknadno še 3000 funt- naši državi odobrena tehnična pomoč iz ZSSR, češkoslovaške in Poljske v znesku kakih 30.000 dolarjev za nakup opreme za gradbeništvo. Na današnji seji upravnega odbora so sklenili, da bo skupščina Zbornice 10. marca v Beogradu. Na njej bo sodelovalo kakih lOfiO delegatov, predstavnikov v Zbornici včlanjenih podjetij. Na skupščini bodo obravnavali pereča šterlingov), od Francije pa 11.420 ; vprašanja in naloge gradbene de-dolarjev. Frvikrat letos je bila 1 javnosti v letošnjem letu. PLENARNA SEJA CENTRALNEGA ODBORA ZVVI. Kongres vojaških vojnih invalidov bo v Sarajevu Beograd, 25. jan. (Tanjug). — Pod predsedstvom generalnega podpolkovnika Miloja Milojeviča je 14. plenarna seja Centralnega odbora Zveze vojaških vojnih invalidov Jugoslavije danes obravnavala predlog predsedstva o četrtem kongresu invalidov, način trošenja denarnih sredstev in zaključni račun za lansko ter osnutek proračuna za letošnje leto. Demilitarizacija Nizana 19M, druge za 1955): Drava pri bina ča'kalo okrog sto novinarjev, 1.8 °*radu 10«, 125; Sava prt Mostah SLSava Pri Medvodah 44.8. 41.0: liv0dn]e Di°io'8^ U 62'2, 42'4'Indeks pro‘ Člani upravnega odbora so se seznanili z obsegom tehnične pomoči organizacije Združenih narodov in tehnično visoko razvitih dežel, ki jo je dobila naša država za gospodarstvo leta 1955/56," in Jeruzalem, 25. jan. (AFP). Ko- sicer na račun nakupa opreme, misija OZN za nadzorstvo nad instrumentov za znanstveno delo premirjem v Palestini je objavila i® za strokovno šolanje kadrov v poročilo, v katerem general Burns -------------------------------------------- sporoča, da so Egipčani sprejeli m . .... . - . predloge OZN z dne 4. novembra, Hommarskjold V BejnitU po katerih naj bi se zmanjšala Bejrut, 25. jan. (AFP). Gene-napetost v demilitarizirani coni ra}ni tajnik OZN Dag Hammars-Nizana. | kjold je danes prispel iz Amana V predlogih OZN je predvide- v Bejrut. Sestal se ie s predsed- Le-tetn je rekel samo to, da se na izpraznitev demilitarizirane nikom Libanona Samonom in _____ r__ ________________ _____ predsednik Eisemhovvei zelo dobro cone in njena označitev s poseb- predsednikom vlade Karamom. novili sklade za namembna sred- počuti. i nimi stebri. I Jutri bo odpotoval v Teheran. I stva in sprejeli enoten pravilnik, Plenum je sprejel predlog predsedstva, naj bi bil kongres invalidov v oktobru v Sarajevu. Na podlagi sprejetega ključa bo na vsakih 530 članov izvoljen po en delegat. Kongresa se bo udeležilo 600 delegatov. Ker so redne skupščine organizacij v prvi polovici leta, je plenum sklenil, da bodo republiški glavni odbori pozneje sklenili, ali bodo delegate za kongres volili na rednih ali izrednih skupščinah. Predsedstvu Centralnega odbora so prepustili, da določi datum kongresa. Po razpravi, v katero so posegli podpredsednik Centralnega odbora Veljko Vlahovič ter člani odbora Oldina, Brmbota, Jovanovič in drugi, je plenum sprejel predlog predsedstva, po katerem bodo pri glavnih odborih usta- s katerim bi uredili način trošenja teh sredstev. Denar teh skladov bi se zbiral od odstotkov, ki jih dobe od državne loterije, od dotacij iz gotovinskih sredstev, firispevkov in drugih dohodkov, z sredstev skladov bi dajali štipendije otrokom invalidov in podpore članom invalidskih organizacij za zdraviliško in klimatsko zdravljenje ter podpore v izrednih primerih. Nekaj denarja iz teh skladov pojde tudi za ureditev grobov padlih borcev. Generalni tajnik Boža Popovič je obvestil plenum, da je dobila Zveza vojaških vojnih invalidov Jugoslavije lani od državne loterije 51 milijonov, letos pa bo dobila kakih 64 milijonov. Plenum se je strinjal s predlogom predsedstva Centralnega odbora o načinu razdelitve tega denarja med republiške glavne odbore. Klubi mladih proizvajalcev V nekaterih večjih tovarnah v Sloveniji so lani začeli ustanavljati klube mladih proizvajalcev. To pobudo povzemajo tudi v drugih podjetjih. Po podatkih, ki niso popolni, vključujejo ti klubi v Sloveniji že nad 1000 mladincev in mladink, to število pa raste, razen tega pa v nekaterih, zlasti večjih podjetjih, ustanavljanje klubov že pripravljajo. Praksa kaže, da postanejo klubi mladih proizvajalcev lahko zelo primerna in zato tudi dokaj razširjena oblika ekonomske vzgoje mladih upravljavcev. Mnogi mladinci o podjetjih se za stvar zanimajo in se udeležujejo dela v klubih, kjer spoznavajo problematiko, ki žuli podjetje in s katero se ukvarjajo organi delavskega upravljanja. Seveda je uspeh odvisen v marsičem od tega, kako zna posamezen klub delo organizirati, ali se loteva dovolj pestrih oblik, ki mladino privabijo, in seveda od tega, kakšno pomoč uživa klub pri političnih organizacijah, delavskem svetu, vodstvu podjetja, pri strokovnih delavcih itd. Nekateri klubi mladih proizvajalcev dajejo med drugim tudi pobude za prirejanje raznih strokovnih krožkov. • Razvoj delavskega upravljanja nujno zahteva:, da so kolektivi, zlasti pa še člani organov delavskega upravljanja čedalje Bolj razgledani v družbeno ekonomski problematiki, da bi jo znali pravilno reševati. Nezadostna razgledanost d teh vprašanjih je v marsikaterem podjetju osnovni vzrok, da organi delavskega upravljanja še ne opravljajo v zadostni meri svoje vloge in nalog, da se tu in tam pojavlja škodljiv lokalizem, birokratizem, slabo gospodarjenje, pa tudi gospodarski kriminal itd. Iz potrebe po tem, da bi se člani delavskih svetov, upravnih odborov, pa tudi celotni kolektivi bolj usposobili za upravljanje v gospodarstvu, se je rodila tudi pobuda za ustanavljanje klubov proizvajalcev. Ti klubi lahko hkrati dokaj preprečujejo odtrganost organov delavskega upravljanja od voliv-cev-upravljavcev, od kolektiva, nudijo delavskim svetom in upravnim odborom dragocene pobude, predvsem pa je njihova naloga o tem, da usposabljajo svoje člane za uspešne upravljavce. Klubi mladih proizvajalcev pripravljajo podmladek za delavske svete, upravne odbore in tudi za organe družbenega ' upravljanja izven podjetij (za komunalno upravo, za samoupravne organe v zdravstvu, prosveti itd.). Zato zaslužijo vso pozornost in pomoč političnih in drugih družbenih organizacij (n. pr. društev inženirjev in tehnikov), organov delavskega upravljanja in vodstev podjetij. M. Z, PRIPOMBE ZVEZNE INDUSTRIJSKE ZBORNICE K OSNUTKU ZAKONA O UNIVERZAH SRBIJE Fakultete naj bi bile tesneje povezane z gospodarstvom Beograd, 25. jan. (Tanjug). — Zvezna industrijska zbornica sodi, da bi bilo treba doseči tesnejše sodelovanje v upravljanju in pouku med fakultetami, posebno tehniškimi, ter gospodarstvom in industrijo. Svoje gledišče je Zvezna industrijska zbornica poudarila v pripombah o osnutku zakona o univerzah Srbije. Te pripombe, ki deloma zahtevajo spremembo ali dopolnitev zveznega zakona o univerzah, bodo te dni poslali Ljudski skupščini Srbije, ki bo kmalu začela debato o republiškem zakonu o univerzah. Zvezna industrijska zbornica I učni načrt fakultete predlagal sodi, da bi mora.la v samouprav- : profesor in katedra, odobrila pa miih organih fakultet biiti obvezno ! bi ga fakultetna uprava. zastopana zdtruiženja gospodairsfcih '71-----------;— -~J- J- ' organizacij in strokovna združe- nja proizvajalcev posameznih in dustrijskih panog. Zbornica tudi miisiM, da bi bilo treba zagotoviti sodelovanje ustreznih gospodarskih panog pri sprejemu učnih načrtov fakultet, ki pripravljajo visokokvalificirani kader Za te gospodarske in industrijske panoge. V osnutku zakona pa je to vprašanje urejeno tako, da bi Zbornica sodi, da bi bilo treba z zakonom predvideti, da učne načrte fakultet odobrava samoupravni organ, v katerem bi bili mimo drugih tudi predstavniki industrije in drugih, gospodarskih panog. Predstavnik« industrije poudarjajo, da bi tako omogočili šolanje visokokvalificiranih strokovnjakov, ki bi prišli v industrijo z večjim znanjem. Kar zadeva volitve profesor- D N F V N A K R 0 N I K 4 Še tri dežele bodo zgradile stalne paviljone na Zagrebškem velesejmu Uprava Zagrebškega velesejma m fflSa^o zag^adirtv!po£b- meziA pmizvodnih panogah po-•i .i. rj -i tTebovadii novih mzemriev, tehmi- nuh pOTDlijotnov na novem Zagreb- , k lcvn.lii.fiV-iirflmi.h im k™- škem velesejmu, Te dežele name- ferZS dSS ravajo na površini 2 do 4 tisoč proučevanje strukture delovne sile v industriji. Proučevanje kvaili fikaoiijske in starostne strukture delovne sile v naši industriji bo pokazalo, koliko bodo v prihodnjih letih v posa>- kvadr. metrov zgraditi stalne paviljone, kjer bodo razstavljale svoje izdelke. Z Italijo je bila že podpisana pogodba, po kateri bo do konca avgusta dograjen poseb- Pošiljke organizacije CARE Sedemnajst vagonov paketov ... . “r T t organizacije CARE so včeraj od- n.i paviljon za italijanske razstav- ^ z JR k V ^ra,n-J de_ liailce. V teku 90 tudi pogajanja še ? 1 1 • -ulj 1 1 num in socialno ogroženim ljudem. V kratkem bo prispela na Reko Proučevanje strukture nova pošiljka 100 tisoč paketov, 11 .1 marca pa še 150 tisoč paketov, ki aeiovne sne jih bodo podelili poplaviljencem v Na pobudo Zvezne industrijske Hercegovini Srbiji to na zbornice bodo letos proučevali Hrv^skem. Vsak ^ket OrgaMza-k valifikacijsko in starostno struk- ®je CARE tehta 10 kg m vsebuje turo delovne sile v naši industriji. mteko v Prahu’ maek> m ar-Na podlagi tega, pa tudi ria pod- 0 , , , kugi perspektivnega prograin>i Sezonske avtobusne zveze razvoja industrije, ki ga boa<> med Avstrijo in Jugoslavijo med tem pripravili, bodo p red vi- . .. . * dene potrebe po strokovnih kadrih . sestanku delegacij J ugO' v prihodnjih letih. Posebna komisija Zvezne industrijske zbornice, ki so v njej tudi predstavniki sindikatov, Zavoda slavije in Avstrije, ki je bil včeraj končan na Bledu, je bil dosežen sporazum o upostavitvi osmih avtobusnih sezonskih zvez. Letošnjo sezono bodo upostav- za statistiko in Inštituta za pro- ljene te-le zveze: Bled—Ljubelj— učevanje delovne storilnosti, yi- Celovec, Lovran—Reka—Opatija pravlija te dni metodologijo za POSVETOVANJE KEMIKOV SRBIJE Praktična uporaba znanstvenih raziskav V nadaljevanju posvetovanja ke-mlkov Srbije »o včeraj obravnavali znanstvena dela s področja kemije ln tehnologije premoga, nafte ln naravnega plina. Znano je, da je pomen premoga, nafte ln njenih derivatov ter naravnega plina za gospodarstvo Vprašanje le samo, ali ln doklej bo •vet lahko zadovoljeval svoje potrebe po dobrem premogu. Že desetletja sl na vsem svetu prizadevajo zboljšati slabše vrste premoga, da bi omogočili proizvodnjo koksa, glavnega pomožnega sredstva za železarstvo. Nikjer pa te niso dosegli uspehov, ki bi omogočili proizvodnjo koksa v Industrijskem obsegu lz vrst premoga, ki Jih sicer ne uporabljajo za kokslranje. Ing. Boža Popovič je začel že leta 1928 proučevati pridobivanje koksa lz slabših vrst premoga, in sicer v času, ko so na£i in tuji strokovnjaki menili. da to vprašanje še dolgo ne bo pereče, ker je t Evropi ln Ameriki na razpolago dovolj premoga za kokslranje. Malone 1* let se je Popovič ukvarjal z laboratorijskimi poskusi. Preizkušal Je vse naše vrste mačih vrst premoga ln njihovim oplemenitenjem. Danes, zadnji dan posvetovanja, bo Imela sestanek profesorska sekcija. Na njem bo obravnavala pouk kemije v splošnih Izobraževalnih ln višjih pedagoških šolah. Razen tega — Ljubljana — Ljubelj — Celovec oziroma Podkoren—Beljak, Portorož—Ljubljana—Jezersko oziroma Ljubelj ali Podkoren—Celovec oziroma Beljak, Novi—Reka— Opatija — Ljubljana — Maribor — Graz, Lovran—Opatija—Reka— Ljubelj—Maribor—Graz, Portorož —Ljubljana—Maribor—Graz, Zagreb— Varaždin—Radgona—Eisen-stadt na Gradiščanskem in Lovran — Reka — Zagreb—Maribor— Graz—Dunaj. Jugoslovanski predlog o upostavitvi avtobusne zveze bo sestanek delovne skupine za ke- I Beograd — Zagreb — Graz —Dunaj lur^e^ekcl* e!°popofdne BpaTbo P1 bil sprejet. Te avtobusne zveze ščina srbskega kemijskega društva. | bodo odprte od maja do oktobra. jev za posamezne fakultete, na katerih bi lahko predavali — kot je rečeno v zakonskem osnutku — samo strokovnjaki z doktoratom, predlaga Zvezna industrijska zbornica, naj bi to določbo dopolnili v tem smisliu, da bi izvedencu za določeno področje omogočili sodelovanje na natečaju in predavanja s tega področja, čeprav nima doktorata. V naši industriji so namreč strokovnjaki znani tudi zunaij meja Jugoslavije, ki še nimajo doktoraita, ki pa bi lahko zelo uspešno vodili določene stolice. Hkrati predlagajo, naj bi natečaje za izvolitev fakultetnih predavateljev objavili v dnevnikih, da bi se lahko tako širši krog strokovnjakov seznanil z njimi. Zvezna industrijska zbornica predlaga dalje, naj bi iz osnutka republiškega ziaikona izločili določbe o sprejemnih iepitih na fakultetah, ker bi le-ti omogočili naistanek različnih kriterijev v-republikah glede sprejema maturantov na fakultete. Zbornica je izrekla pripombe tudi glede nekaterih drugih določb zakonskega osnutka. NARODNA BANKA USTAVILA FINANSIRANJE tovarne celuloze in roto papirja v Vidmu-Krškeffl Beograd, 25. jan. (Tanjug). Narodna banka je ustavil* finansiranje graditve tovarne celuloze in roto papirja Vidmu-Krškem, ker je tovarna kredit iz splošnega investicijskega sklada trošila v namene, za katere ni določen. predvidene tovarniške menze. Za zgraditev belilnice in hotela s Za zgraditev te tovarne je dala Narodna banka na prvem natečaju januarja 1954 posojilo v znesku 3.529,000.000 din. Investicijski program je določal zgraditev tovarniških poslopij za letno proizvodnjo 17.000 ton lesovine, 5000 ton celuloze in 20.000 ton roto papirja tako, da bi začela tovarna obratovati konec 1955 ali v začetku 1956. Komisija Narodne banke je ugotovila, da je začela tovarna razen objektov iz investicijskega programa lani graditi objekte, ki niso bili predvideni — obrat za beljenje celuloze z visokim odstotkom tako imenovane vsebine alfa z zmogljivostjo 14.000 ton letno, razen tega pa še hotel. Za proizvodnjo roto papirja beljena celuloza visoke vsebine alfa po zatrjevanju v Narodni banki sploh ni potrebna, marveč zadostuje že običajna nebeljena celuloza, zajeta v programu graditve z zmogljivostjo 5000 ton. Mimo programa grade v Vidmu-Krškem tudi hotel (samsko poslopje z restavracijo) namesto porabili doslej 165 milijonov, pa bi hoteli oboje dograditi, d potrebovali po prvi cenitvi Komisije še 152 milijonov. Zaradi takšnega načina trošenja investicijskih sredstev 3 bila tovarna prisiljena zaprosi prek zneska odobrenega posojil še za kakih 346,700.000 din. » banki poudarjajo, da gre račesnje v trošenju investici]®1!e' ga kredita za zgraditev tov®1!11 v breme ljudske republike Slovenije kot garanta (na P0*"3}? uredbe o deponiranju garantna zneskov za investicijska posojila). Banka je ustavila finansira* nje te tovarne zato, ker mora« investitor oziroma njegov £ar^_ kriti prekoračenje krediita z lafv nimi sredstvi in jih refundirati > korist splošnega investicijske®® sklada. Razen tega pa skupno®? storjene škode ni moč povrn» ker se v obdobju omejevanja investicijske izgradnje neupra^' čeno angažirajo nova nepredvidena investicijska sredstva. USPEH NATEČAJA ZA OSNUTKE STANOVANJSKIH BLOKOV V LJUBLJANI VZLIC NIŽJIM GRADBENIM STROŠKOM SODOBNA STANOVANJA V začetku lanskega septembra je Zavod za stanovanjsko graditev v Ljubljani razpisal natečaj za idejne osnutke stanovanjskih blokov, ki naj bi jih zgradili v novem naselju v šiški med Vodnikovo, Celovško in šišensko cesto. Povabil je 18 arhitektov in jim postavil nalogo izdelati osnutke za štiri tipe stanovanjskih blokov, različne glede na orientacijo in način gradnje, in sicer: za stanovanjske bloke v legi sever—jug (tipa A), za enake bloke v legi vzhod—zahod (tipa B), za bloke z večjo širino (tipa C) in za stolpne stanovanjske hiše (tipa D). V vseh teh blokih naj bi bila manjša stanovanja, in sicer taka za pet ležišč (dve manjši spalnici in dnevna soba z enim ležiščeni) s površino do '85 m!, računajoč tudi zidovje in komunikacije, in pa za stanovanja s tremi ležišči (spalnica in dnevna soba z ležiščem) do največ 65 m*. V vseh primerih je bila predpisana višina 2,55 m. V programu je bila tudi ugraditev kuhinjskega pohištva po prototipu Zavoda za napredek Da doslej Se nismo našli prave poti za preskrbo široke potrošnje z uvoženim južnim sadjem, nam priča nedavna licitacija skoraj tisoč ton limon in pomaranč na avkcijskem mestu pri Zvezi trgovinskih zbornic, kjer je navzlic nizki Izklicni ceni le majhen del premoga. Cei II let Je doma In v tu- ( ponudene količine našel kupce. Zbrani so bili sicer predstavniki okoli 2000 jlnl napravil prve pollndustrijske po. skuse s količinami po sto pa tudi , več tisoč kilogramov in lz mešanice grosističnih podjetij iz vse države, a so raznih vrat slabšega premoga je do- j se vsi vzdržali nakupa, bil uporaben koks. ,,, ^ , _ , , . .... , , . O tej licitaciji slišimo nasprotujoče Sele po osvoboditvi Je ljudska I , . * , oblast Izpričala polno razumevanje sl komentarje. Uvozna podjetja, ki so za uresničenje teh načrtov. Ing. Po- blago ponudila, zatrjujejo, da hoče povlč je lahko v Industrijskem obsegu trenvtna driatl visoke nrndainp cene uresničil svoje zamisli. t«prav so trgovina visoke Prodajne cene. mnogi domači ln tuji strokovnjaki Predstavniki trgovine pa ta očitek od-menill, da je ie • prezgodaj na pod- ločno zavračajo In zatrjujejo, da so se lagt dotedanjih uspehov ing. Popo- nprll le zaradi poslovnih metod uvoz-viča zgraditi koksarno velikega ob- , sega, vendar so se našli med vodil- 1 ^ podjetij, ki zlorabljajo svoj mono-nlml ljudmi tudi takšni, ki so znali polni položaj. Predvsem se trgovina ceniti Popovičevo delo. Sad njegovih pritožuje, da uvozna podjetja ne oskr-dolgoletnlh raziskav je naša velika ' , * ’ , , / . koksarna v Lukavcu, v kateri že več | bujejo trga redno in postopno, kar Ima let Izdelujejo koks lz domačih vrst za posledico, da je enkrat na trgn ™ rablja?! prc^ ** *toks’ran^° j blaga preveč, drugič pa ga sploh ni in ” SINa "posvetovanj,! kemikov so ra- ! da “radi tega tudi cene nihajo navzgor ten znanstvenih del z vseh področij ln navzdol. V novembru je bilo n. pr. kemije obravnavali tudi kakih 50 del, na trgu mnogo preveč limon, tako da nanašajočih se na proučevanje raznih ... “ “ vrat našega premoga, pa tudi nafte J,h J® 1,110 težko vnovčiti, tik pred No-ln naravnega plina. Prvikrat so po- vlm letom pa jih ni bilo nikjer dobiti, kih znanstvenih razlska- ročall o lans znanstvenih razlsk Podobno je s pomarančami. Vse to po- vah, katerih uspehi so omogočili zgra- . dlt| koksarno v Lukavcu. Za Izpopol- vzroča nered na trgu, ker je enkrat ropotijo. Seveda naj bi bilo vsako stanovanje opremljeno s kopalnico in straniščem. Ocenjevalna komisija je nedavno končala študij poslanih osnutkov in jih ocenila, včeraj pa je Zavod za stanovanjsko graditev odprl razstavo vseh osnutkov v Mali galeriji na Titovi cesti. Ob otvoritvi razstave je inž. arh. Pavle Gosti pozdravil podpredsednika okrajnega ljudska odbora Joška Gorjanca in predsednike občin Bežigrad, Vič in šiška tov. Franca Drobeža, dr. Šobo in M. Jenka,, nato, pa je vsem zbranim gostom tolmačil rezultate natečaja. , Ob rpzpisu sta bili za vsako nalogo določeni poleg odkupov po dve nagradi. Izven konkurence se je natečaja udeležil tudi prof. inž. arh. Edvard Ravnikar, ker je v svojih osnutkih predvidel poseben montažni sistem gradnje s težkimi elementi. Za blok tipe A je bilo vloženih osem osnutkov. Prva nagrada ni bila dodeljena, drugo pa so prejeli za skupni osnutek inženirji arhitekti Branko Kocmut, Boris Unger in Dušan Moškon iz Komuna projekta v Mariboru. Razen tega so bila odkupljena štiri dela. Za blok tipe B je bilo šest osnutkov. V tej skupini ni bilo dodeljene nobene nagrade, pač pa je bil odkupljen osnutek prof. Ravnikarja z zneskom v višini prve nagrade. Prav tako so bila odkupljena še štiri dela. Od sedmih osnutkov tipe C je priznana le prva nagrada, ki je bila dodeljena osnutku inženirjev arhitektov Maksa Šlajmerja in Miloša Lapajneta iz Ljubljane. Trije osnutki za stolpne stavbe pa so bili enako^ ocenjeni in je bil znesek, določen za nagrade enako razdeljen na osnutke inženirjev arhitektov Ivana in Branka Kocmuta iz Ma-ves rlziko kala ln gniladi na grosista- I strinja s sedanjim načinom licitira- ribora, inženirjev arhitektov Bog-distributorja, ki naj povrhu še finan- I nja, ki nasprotuje prizadevanju za sta- ! dana Finka in Marjana Lešnika sira uvoznika s tem, da mu blago plača bilizacijo trga. Kako naj dosežemo sta- ter prof. Ravnikarja. bilne cene na trgu, če silimo trgovino, ] Čeprav niso bile nagrade tako da ob pomanjkanju blaga, ki je po- ( razdeljene, kakor je bilo predvi-sledica neenakomernega uvoza, lici- , deno, je uspeh natečaja pozitiven, šele v določenem roku. Predstavniki tirajo ceno navzgor, ko pa so se zalo- Vsi projektanti so se držali na-groslstične trgovine so se na zadnji žili z dragim blagom, pa Jim ponudijo čela manjših stanovanj v blokih avkcijskl prodaji vzdržali od nakupa, uvozna podjetja cenejše blago in po- po 30 do 40 stanovanj, hkrati pa kakor zatrjujejo, le zaradi tega, ker no- ! tem očitajo notranji trgovini, d? noče tudi določenega standarda, ki ga čejo več pristati na vsiljene plačilne znižati cen?! Mar naj notranja trgovina danes lahko uresničimo, upošte-pogoje uvoznikov, ki nasprotujejo ■ s predplačili namesto uvoznikov nosi vajoč razpoložljiva sredstva in predpisom o kreditiranju. Pri groši- | ne le ves rizlko pri uvozu, ampak tudi potrebe zgraditi čim več stano-stih Je izzvalo odpor tudi to, da jim Je , še rizlko zaradi zgrešene nabavne po- vanj. Tudi kalkulirani gradbeni n. pr. uvozno podjetje »Kooperativa« litlke. | stroški kažejo, da so projektanti v času, ko blaga ni bilo na trgu, obesilo j uvoz južnega sadja je po mnenju 'la ("lm racionalnejšo grad- drage pomaranče, čeprav je vedelo, da notranje trgovine treba urediti tako, saJ s® gibljejo za tip A brez bo kmalu zatem ponudilo na trgu po aa bo blago prihajalo na trg postopno “Vgala od 19.000 do 23.000 din' zu mnogo nižji ceni pomaranče, nvožene ' v skladu s potrebami trga, potem bo kvadratni meter etaže (z dviga-na račun deviznega kontingenta Zveze lahko tudi prodajna cena na drobno 1 j0."1, se zvečajo za 3000 din), za trgovinskih zbornic v okviru ukrepov več ali manj stabilna, blago pa cenejše.1 j?pa„C, P® °^. 18.000 do za ureditev trga. | odpadle bodo lahko tudi vse licitacije. I s,tal° ®tarPva Porfjctje »Kooperativa« je namreč Sploh bi kazalo po najprej uvozilo pomarače, kupljene v znova proučiti smotrnost Izraelu na lastni račun, In Jih prodalo citacij pri Zvezi trgovinskih zbornic, grosističnim podjetjem po 200 din bru- ne le za južno sadje, marveč tudi za . - ■ , , . ... , l ui........ to za neto, franko Reka s plačilom me- drugo blago, kakor n. pr. za uvoženo i j1 ? ?SnUy e’ "P I111 ho laa^o r<"a-sec dni vnaprej ln s pogojem, da znaša železnino, ker Ima tako licitiranje za i a/ av° ze. v 'zfie“ maloprodajna cena 210 din za kilogram posledico le nepotrebno navijanje cen.! j^ .® C^^of8 Ravnikarjem pa je dogovorjeno, da bo s svoji Seja predsedstva okrajnega odbora SZDL Beograda Na seji predsedstva okrajnega odibora SZDL Beograda so obravnavali problem kulturno umetniških društev im n jihovih zvez. Sedaj je v BeogTadu 35 kultirrno umetniških društev s približno 5000 aktivnimi člani. Lani so ta društva imela več kot tisoč prireditev, ki jih je obiskalo kakih 300 tisoč ljudi Spor zaradi pomaranč in limon gospodinjstva in omare v pred-, projekti nudijo vrsto dobrih ®}“ sobi za kovčke in razno drugo I misli, ki bodo Zavodu kot študij" skemu organu koristile pri nadalj' njemu delu, kakor tudi pri d0*0* Čanju bodočih programov za sta* novanjske tipe oziroma pri stavljanju investicijskih pr°?ra.‘ mov, ki so zdaj obvezno predP1" sani. Od teh investicijskih Pr® j gramov, ki morajo biti odobren pred izdelavo glavnega projekta, je namreč v odločilni meri odv)s' no, kakšni bodo stroški zamislj6* nega objekta.__________________ mesec dni vnaprej, ko ima že itak dovolj težav z vnovčenjem faktur pri de-tajlistih, ki mu plačajo kupljeno blago tudi vse licitacije.I , KV?VP.' s.tal° stanova- mnenju trgovine "je s pet,mi lezišči okrog 2,750.000 most avkcij ln 11- dl"' s1.tr°71! ^H*«1 pa svinskih zbornic, i orkof? 1.650.000 din. Ljubljana je z nagrajenimi deli vsekakor do- neto. Kmalu pa so se na trgu pojavili drugi uvozniki, ki so ponudili poma- S. nltev pridobivanja koksa lz rjavega blago poceni, drugič pa zopet preti- ' ranče ceneje, čeprav so jih uvozili z premoga ln lignita pa bo treba opra- viti še mnogo znanstvenega dela. S temi posknsl se z velikim uspehom ukvarjajo naši strokovnjaki tudi v kemijskem Inštitutu Slovenske akade. mlje znanosti ln umetnosti pod vodstvom akademika prof. Maksa Samca, ki ae tudi udeležuje posvetovanja In ki je na njem obširno poročal o svojem delu v zvezi z oplemenitenjem domačih vrst premoga. S prof. Samcem je prispelo v Beograd tudi 1( njegovih sodelavcev, ki so na posvetovanja poročali o svojem znanstvenem delu v zvezi s proučevanjem do. rano drago. Pri prodaji na drobno pa ni mogoče enkrat postaviti ceno za pomaranče na 190 din, drugič na 270, potem pa spet na 200 din. Najodločneje pa se trgovina upira j I dlll/C tciltjc, tcpidv BO J XII UVUZ1U ® «■# i ^ | y . - - , ( j dražjimi devizami, kupljenimi prosto Kitajska postna delegacija pride v Beograd Delegacija ministrstva za pošte in telekomunikacije LR Kitajske na deviznem obračunskem mestu. Zdaj, ko imajo grosistična podjetja še na zalogi precej dragih pomaranč, sta tudi uvozni podjetji »Kooperativa« In »Vo-Izkorlščanju zaradi monopolnega po- čar« ponudili na avkciji limone po 1 prispe 30. januarja v Beograd, da ložaja uvoznikov, nosilcev kontlngen-' 140 in pomaranče po 150 din franko u. • i i i. ■, • tov, ki zahtevajo, da mora kupec pre- | Reka. Grosisti pa so trenutno založe- i bl SC t*Wiala o sklenil sporazu-vreti blago na Reki, ko prispe ladja, nost trga izkoristili, da so se vzdržali m,a ° poStucm, brzojavnem in te-plačati pa ga mora več tednov vna- nakupa. I lefonskom prometu med FLRJ in prej. To pomeni, da uvoznik prevali v ostalem se notranja trgovina ne I LR Kitajsko. mi sodelavci nadalje proučeval predlagani način montažne gradnje. Vprašanje stolpnih stanovanjskih hiš bo Zavod skupaj z eksperti še podrobno proučil, zlasti glede na primernost takih iz opeke grajenih hiš v več ali manj potresnem ozemlju Ljubljane in glede na ekonomičnost stolpnih zgradb (potrebe dvigal, morebitnega črpanja vode v višja nadstropja, centralne kurjave in podobno). Tudi ostali nenagrajeni JUGOSLOVANSKA LOTERUA Poročilo o žrebanju sre® 87. kola (Plan II.) ki je bilo včeraj v Vinkovcih Srečke, ki se - J končujejo so zadele do- s spodaj označenimi števil- bitek kami dinarjev 500 5.000.— 241300 100.000.— 417820 70.000.— 456200 100.000.— 564190 70.000.— 1 100.— 082281 70.000.— 235481 600.100.— 595741 70.100.— 643971 100.100.— 679901 70.100.— 92 500.— 1862 20.000.— 171802 100.000.— 396992 500.500.— 462002 100.000.— 581722 100.000.— 591672 800.000.— 646092 70.500.— 3 100.— 198383 100.100.— 277743 70.100.— 436103 300.100.— 24 2.000.— 44 700.— 474 10.000.— 714 3.000.— 033074 400.000.— 397374 70.000.— 422164 100.000.— 554734 1,000.000.— 5 100.— 042825 70.100.— 199995 70.100.— 251905 . 70.100.— 275365 70.100.— 318165 100.100.— 549365 70.100.— 581855 70.100.— 057486 100.000.— 345026 70.000.— 531726 100.000.— 7 100.— 304427 100.100.— 467837 70.100.— 649907 70.100.— 98 1.400.— 3628 30.000.— 7588 50.000.— 021958 100.000.— 073438 100.000.— 252678 70.000.— 333628 70.000.— 9 100.— 081309 100.100.— 133509 100.100.— 346949 200.100.— 407119 100.100.— 623339 100.100.— 673539 70.100.— bilo izžreba* in 7 prem« Skupno je .*48 dobitkov skupnem znesku 93,800.000 d111-*. Nekaj večjih dobitkov na5 o0o ke, prodane v Sloveniji: din na srečko št. 171802 100.000 din na sTečko 318 .McO Jesenicah, 70.000 din na s’n o0o št. 646092 v Novem mestu, ‘ din na srečko št. 649907 v <■. °b Sesti obletnici indijske unije trdno na poti V SOCIALIZEM Poslanica Džavaharlala Nehruja in govor predsednika republike Prasada Neto Delhi, 25. jan. (IIS). — - ci ljudstvu ob šesti ob-riia+S ®dijske republike je minski predsednik Nehru po-da je Indija zdaj na pra-® drugega petletnega plana, ka-daitf3 na'k)ga je spraviti deželo naprej v razvoju sociali-^ ne družbe. »V tem trenutku« r Je rečeno v poslanici — »je "Organizacija držav porušila vnovesje in hladno razmišlja-nekaterih naših ljudi. To , Po sebi opozarja na težave, -j^J^tere bomo naleteli. Ce bomo JšjPau v naši deželi po pravi se nam ni treba bati ni-^?®n® nevarnosti od zunaj.« Na kancu je Nehru v posla-Ina - da bi imeli vsi vsestranske in enake mož-^ za napredek. .Predsednik indijske republike asad je ob tej proslavi pozval radiu indijsko ljudstvo, naj j .Poleti izgradnji socialistične >n pomaga, da bi ohranili etovni mir. Predsednik Brasad V^°udaril, da je Indija v krat-obdobju šestih let veliko r^gla, da pa to pomeni »še vedita] 831,10 začetek izpolnjevanja v zvezi z odpravo revščine neznanja v deželi« Pripom-Jr)e, da je Indija dosegla že uspehe v industrializaciji da se je narodni dohodek enega prebivalca povečal v S'J® petletnem planu letno ^ 3%. Spor zaradi Bnraimija London, 25. jan. (AFP). Prediv«'?^. Eoreign Officea je danes udaril, da je Velika Britanija ripravljena začeti v imenu šej-_^ku Dabija in sultanov v ter Muškatu pogajanja z (Saudovo Arabijo) o ne-jJ^nh »manjših korekturah« le ha področju oaze Burnimi O zunanji politiki Indije je predsednik Prasad dejal, da je politika mirne koeksistence, za katero se je ministrski predsednik Nehru uspešno zavzemal, lani pridobila mnogo novih pristašev v Aziji in Evropi Spričo take politike je ugled Indije v skupnosti držav večji kakor je bil kdajkoli poprej. Dolžnost vsega indijskega ljudstva je ta ugled ohraniti da bi narodi še nadalje A N T H O N Y EDEN NA POTI V W A S H I N GTON Predvsem vskladitev gledišč ne pa tudi dokončni sklepi o skupni politiki Na dnevnem redu na prvem mestu vprašanja Bližnjega in Srednjega vzhoda, zatem pa vsi ostali pereči mednarodni problemi London, 25. jam (Tanjug). — Angleški ministrski predsednik sir Anthony Eden in zunanji minister Selmyn Lloyd sta. dani odpotovala z ladjo >Queen Elisabeth« o ZDA, TlSL sestanek s predsednikom Eisenhomerjem in zunanjim ministrom Dullesom. V Nem York bosta prispela o nedeljo in od-ondod bosta takoj z letalom odpotovala v Washington, kjer se bodo še istega dne začeli angleško-ameriški razgovori. Ta čas so v mnogih teh vprašanj razlike v glediščih obeh glavnih zahodnih držav. Ublažitev teh trenj je glavni cilj sestanka v tVasbimgtaim. Največjo pozornost bodo nemarna posvetili problemom Bližnjega in Srednjega vzhoda. V Londonu menijo, da je ta problem najnujnejši in najvažnejši med vsemi svetovnimi pro- Angleška, državnika spremljajo I kjer bo imel razgovore s kanad- na potovanju namestnik državne- ' skim ministrskim predsednikom ga podtajnika v Foreign Offiioeu j Laurentom. Angleški državniki blemi v zadnjih mesecih. Prav na sir Harakl Caccia, sef oddelka v bodo odpotovali iiz Ottawe najorž ^em področja! pa prihajajo do t, r\ct ° 1 8. februarja. I naj večjega izraza razlike v gle- To bo prvi obisk Edema v ZDA j <]]§£; h Londona in Washingtona, Foreign Officeu za Srednji vzhod videli v Indiji steber miru in. Shuckburgh in skupine .izveden- _ prijatelja vseh dežel na svetu.! cev. Z isto ladjo potuje v ZDA ' in Kanadi, odkar je postal po lan- Na Srednjem vzhodu je prišlo do Na koncu je predsednik Prasad j tudi ameriški veleposlanik v Lon- | skih splošnih volitvah predsednik spom meci ameriškimi in angle- izrazii obžalovanje spričo nepopustljivosti Portugalske v vprašanju Goe. Poudaril je, da pozivi in predlogi Indije, naj bi ta problem mimo uredili, niso zbudili razumevanja Portugalske. DANES PO SVETU Nordijski svet donu Aidruch. j angleške vlade. Kot zunanji mi- j gkimi petrolejskimi podjetji. Po končanih razgovorih s pred- 1 nister je spremljal WmstoUia Chur-sedndkom Eisenhower}em bo Eden 1 chilla na njegovem zadnjem po-2. februarja govoril v obeh do- tovanju v ZDA junija 1954. Bliž-movih ameriškega Kongresa. Na- nji sestanek bo sedmi tak sestanek slednjega dne odpotuje v Kanado, predsednikov vlad ZDA in Velike Britanije po drugi svetovni vojni Dnevni red razgovorov, ki ga niso definitivno določili, bo zajel domala vsa svetovna vprašanja: izmenjavo gledišč o splošnem svetovnem položaju in stikih med Vzhodom in Zahodom, razpravo o Niti ti krogi pa ne pričakujejo od Na četrtem svetu Nordijskega sveta go bolj za pozitivne uspehe in izkuš- položaju na Daljnem vzhodu, v . washin.gtonskih razgovorov senza-v Kjobenhavnu prvikrat sodelujejo tu- nje ,ki so jih že dosegli skandinavski Južnovzhodni Aziji ter na Bliž- j cionalniih uspehov. Opazovalci v di predstavniki Finske. Zaradi svoje narodi v tem svojem sodelovanju. Ti n,jom jin Srednjem vzhodu, pro- | Londonu poudarjajo, da je moč lajal zaradi IfiLv ^“s^nska ! učevatrje načrtov o gospodarski pričakovati od angl^ko^meriških prej ni mogla vključiti v Nordijski gionalnem sodelovanju. Naposled pa pomoči deželam na Srednjem j razgovorov vskladitev gledišč o svet, katerega dva člana, Danska in je treba tudi upoštevati, da je miro- v2bodu, sodelovanje na področju posameznih vprašanjih mednarod-Norveška, sta hkrati tudi člana Atlant- ljubnost res element politike teh dežel, . , ■™.. _ „ _ • .-i ^ t. , , „ ske zveze. Na drugi strani pa tudi do-, kar je razen materialne strani važna' izkoriščanja jedrske^ energije v ne politike auj o kakem konkrct-scdanjim članicam sveta ni biio do moralna komponenta. j obrambne namene in probleme . nem vprašan ju, ne pa tudi važnih, tega, da bi zamotale položaj Finske.! Druge točke dnevnega reda spričo I razorožitve I dokončnih odločitev. Sele ko se je spremenil mednarodni težav zunanjega in notranjega zna-položaj, se je Finska lahko pridružila; čaja najbrž še ne bodo do kraja pro- tej organizaciji, v kateri so bile ra- učili, tako da bi se lahko dokončno ^___________ zen nje vse skandinavske dežele. | odločili. Povezani skandinavski trg, f Razprava o vprašanjih Bližnjega in Srednjega vzhoda bo zajela naslednja vprašanja: proučevanje napetega položaja na arabsko-izraelski meji, Bagdadska zveza, nesoglasja zaradi petroleja, Ciper in gospodarska pomoč deželam tega področja. Politični krogi v Londonu in tisk so pospremili Edena na pot v Washington z velikimi nadami Politični odbor Varšavskega pakta Praga, 25. jan. (TASS). — V petek se bo v Pragi začelo zasedanje političnega posvetovalnega odbora Varšavskega pakta, katerega članice so vse vzhodnoevropske dežele. Na to zasedanje sta danes odpotovala iz Moskve sovjetski zunanji minister Molotov in obrambni minister Zukov, Vprašanje Asuanskega jezu Washington, 25. jan. (Reuter). Predsednik Mednarodne banke za obnovo in razvoj Eugene Black, ki je na poti v Egipt, je prispel danes v London. V Kairu se bo razgovarjal o ponudbi svoje banke ZDA in Veliki Britaniji, da bi sodelovale v pomoči Egiptu pri izgradnji Asuanskega jezu na Nilu, ki je preračunan na 1,3 milijarde dolarjev. V Kairo ga je povabil egiptovski ministrski predsednik Naser. Opazovalci sodijo, da naglica v zvezi z Blackovim obiskom — povabilo mu je bilo izročeno šele pred dvema ali tremi dnevi — kaže, da bo tisto, kar bo zvedel v Egiptu odločilnega pomena za bližnje razgovore Eisennowerja in Edena v Washingtonu. ZDA in Velika Britanija se strinjajo, da bi bil sklep Egipta, da bo sprejel zahodno pomoč za izgradnjo jezu, zelo važen člen v preprečevanju sovjetskega prodiranja na Srednji vzhod. Glavni problem je v tem, sodijo v pristojnih krogih, da je Egipt zelo občutljiv glede morebitne omejitve njegove suverenosti, do katere bi utegnilo priti, če bi sprejel zahodno pomoč. A . .} enotno carinsko področje, pripoznano Blizu sto elanov Nordijskega syeta tudj ^ Nordijski svet ni nov (69 predstavnikov parlamenta, ki imajo, nagrt. Ta načrt naj bi s svojim uresni-pravico glasovati, in nekaj manj pred- 1 genjem pripomogel tudi k zaščiti in-stavnikov vlad, ki te pravice nimajo). Mustri j e v skandinavskih deželah pred se bo znašlo na tem zasedanju pred m0£nim tujim pritiskom, hkrati pa naj dvema točkama dnevnega reda, ki sta i^oristll njenemu notranjemu raz-še posebno vazni od 39, kolikor jih bo voju. o tem načrtu so skandinavske obsegal. Prva se nanaša na sodelovalne iwfa^Ve^° Pozornost pa je Eisenhower posvetil doj pri &] S0 v Preceižnii meri omo-ih n gospodarsko stabilizacijo ih f^kod v visoko konjunkturo, V značaj bodo imela tudi jPcihodnje. Predsednik pri tem >^vlria gospodarstvenike, da j^ava ne bo postala prevladuje 1 činitelj v gospodarstvu, da Ur 80 izkušnje pokazale, da more ^ Vnovesiti gospodarsko fluk-D-,Cll0, predvsem na finančnem ^T°čju«. honT jtT‘okrat°m se je tudi tokrat \Ve>.- ^ Priložnost, da Eisenho- program prikažejo kot Sr>etek njihovih v okviru dvajsetletnih New Deala. Ker je bila zadovoljna z ugodnim gospodarskim razvojem, je vlada že lani sredi leta marsikaj ukrenila, da bi preprečila inflacijo in vsaj deloma omejila rekordno zadolževanje gospodarstvenikov in potrošnikov, in sicer iz bojazni, da umetno visoko povpraševanje, ki terja ustrezno proizvodnjo, ne bi privedlo do prenasičenja trga in do resnih gospodarskih posledic. V nasprotju s tem so v poročilu predloženi novi državni izdatki, ki naj bi omogočili novo, »bolj zdravo« povečanje konjunkture. Ti ukrepi naj bi preprečili nadaljnje nenehno padanje cen kmetijskih pridelkov in' dohodkov farmarjev in z njimi naj bi se država rešila kmetijskih presežkov v vrednosti blizu osem milijard dolarjev, pomagala krajem s stalno brezposelnostjo, zboljšala položaj starejših delavcev, zboljšala stanovanjske razmere z obnovo stanovanjskega sklada, ki ga je ena četrtina docela zastarelega (koli- be itd.), povečala javno imovino z izgradnjo šol, bolnišnic, avto-mobiisldh cest, elektrarn, zboljšala socialno in zdravstveno zavarovanje številnih kategorij delavcev in državnih uslužbencev ter ohranila svobodno konkurenco med podjetji in bankami z zaostrenim bojem proti trustom in s kontrolo združevanja podjetij in bank. Tu opozarjajo, da je Eisenho-wer posvetil veliko pozornost poudarjanju povezanosti ameriške konjunkture s stanjem v ostalih delih sveta, posebno še v Zahodni Evropi. K ohranitvi in krepitvi konjunkture ZDA bodo po njegovem mnenju prispevali tudi povečani napori, da bi zmanjšali carinske ovire glede uvoza tujega blaga, kajti »ugodne gospodarske razmere v Evropi koristijo domači gospodarski ekspanziji« Čeprav je bilo, pravi Eisen-hower, doslej v tej smeri veliko doseženo, je treba še nadalje poenostaviti sistem ocenjevanja vrednosti blaga za carinjenje ter nadaljevati pomoč tujini Kljub pomembnim uspehom pri gradnji stanovanj (druga avstrijska mesta v tem znatno zaostajajo za Dunajem) pa na Dunaju še vedno primanjkuje ogromno stanovanj. Še vedno 50.000 nujnih interesentov V preteklem decembru je bilo med prosilci 48.172 takih, ki so spadali v prvi prioritetni razred (družine brez strehe, primeri odprte TBC, stanovanja v hišah, ki se podirajo itd.) in 10.614 takih, ki spadajo v drugi prioritetni razred. Po uradnih podatkih dunajske občine je bilo leta 1951 izmed vseh stanovanj v mestu 831/0 majhnih (z do dvema prostoroma), ll°/o srednjih (2 do 3 prostori) in 6°/o velikih stanovanj (z več kot 3 prostori). Vodovod je bil v letu 1951 napeljan le v 44Vo stanovanj, lastno stranišče je imelo 40*/o stanovanj, kopalnice pa I41/0 stanovanj. Izračunali so, da živi najmanj tri četrtine vsega dunajskega prebivalstva še vedno v stanovanjih, ki imajo po en stanovanjski prostor, s kuhinjami in skupnimi stranišči na hodnikih, v vlažnih prenapolnjenih sobah, kjer mora ponekod goreti luč večino dneva. »Ob vsaki zibelki dve krsti« hkrati je treba upoštevati nekatera druga dejstva. Povprečna življenjska doba Dunajčanov se je dokaj podaljšala: v letu 1910 je znašala povprečna starost Dunajčana 28.8 leta in Dunajčanke 30.4 leta, v letu 1951 pa že 38.6 oziroma 42.6 leta. Upoštevati je treba tudi priselitve in to, da je 26.5 V« vseh stanovanj v hišah, starih nad 70 let, ki razpadajo in je treba ta stanovanjski fond nenehoma nadomeščati z gradnjo novih stanovanj. Predvsem pa kaže imeti pred očmi, da si tri četrt Dunajčanov,, ki žive. še v zelo slabih in majhnih stanovanjih, upravičeno želi priti v nova sodobna stanovanja, zlasti še, ker najemnine v stanovanjih, ki jih zgradi občina, razmeroma niso vi- bodo v gospodarstvu«, češ da naj država ne bo »bogati stric« za državljane, je namreč uspelo doseči, da zakon o oddajanju stanovanj ni bil podaljšan. Tako postaja v Avstriji spet bolj ali manj — to velja za stanovanja, ki niso v upravi občine — kup-čijsko blago, kljub zaščiti najemnin, ki še ostaja v veljavi. Zdaj spet »svoboda« tudi v stanovanjskem gospodarstvu Doslej je moral privatni hišni lastnik vsako prosto stanovanje v velikosti do treh sob prijaviti stanovanjskemu uradu. Imel pa je pravico, da si je lahko — najkasneje v treh tednih — sam iz- Na posamezno stanovanje je J leta 1900 prišlo povprečno po 4,14 | stanovalcev, v letu 1953 pa 2.54. ! To navidezno zboljšanje stanovanjskih razmer je pripisati predvsem rapidnemu nazadovanju števila rojstev (na 1000 Dunajčanov odpade 7,3 novorojencev, v Beogradu n. pr. pa 31.8). »Pri vsaki zibelki sta pri nas dve krsti,« pravijo Dunajčani. Toda Z VSEH STRANI SVETA ZDA planu za napredek Afganistana, ki ga bo finansirala SZ. Afganistanski VAL RASNE j minister za gospodarstvo je izjavil, da DISKRIMINACIJE bodo zgradili 4 letališča ter cesto _______, „ , 1 od Kandara do pakistanske meje. Po- in sebno skrb bodo posvetili prosveti, prometu in kmetijstvu ter izkorišča-nju rudnega bogastva. sklenili sprožiti skupno akcijo svojih držav zaradi protesta in priziva na sklep Vrhovnega sodišča ZDA, ki odpravlja plemensko zapostavljanje v šolah. Ta sklep je bil objavljen po 6 ur trajajoči konferenci guvernerjev držav Virginije, Južne Karoline, Mississippi-ja in Georgije. Guverner Severne Karoline Je bil na konferenci kot opazovalec. JUŽNI VIETNAM OJACENJA ZA AL2IR Sajgon, 25. jan. (AFP). «p0l. N»rva na južno-arabskem ozemlju, zaradi katerega se Je r med Riadom (Saudovo Arabijo) in Veliko Britanijo te dni na novo zaostril AVSTRALIJA PROTI PREIZKUSEVANJU JEDRSKIH BOMB Sidney, 25. jan. (Reuter). — Delavska zveza, največja sindikalna organizacija v Avstraliji, je danes sklenila protestirati proti atomskim poskusom v deželi, češ da »kvarno vplivajo na zdravje prebivalstva«. AFGANISTAN OBISK NA KITAJSKEM Karači, 25. jan. (AP). — Predsednik Mohamed Ali bo v aprilu potoval v Peking na obisk. Spremljal ga bo pakistanski zunanji minister Sudri. KIVI PETLETNI PLAN .___, Danes je krenilo iz Južnega Vietnama več kot 3000 pripadnikov tujske legije. Poslali so jih v Alžir, da bi tako okrepili tamkajšnje francoske garnizije. Dobre in slabe strani prioritetnega sistema Do konca leta 1955 je veljal v Avstriji poseben zakon, po katerem so stanovanjski uradi razdeljevali prosilcem stanovanja" po prioritetnem redu. Pri tem dodeljevanju je bilo sicer mnogo birokracije in protekcije po politični pripadnosti prosilcev, vendar se zdi, da so stanovanjski uradi vsaj v glavnem opravili svojo nalogo, ko so spričo stanovanjske stiske dodeljevali stanovanja po priori-... jan. Vi„oo,. - vuja- tetle.™ fedu prosilcev. Letos pa ško sodišče v Sczecinu je obsodilo tri s° blb stanovanjski uradi ukinje- ljudi, češ da so bili v ameriški obve- ni. Enemu izmed vladajočih koa- ščevalnl službi. Glavni obtoženec Pia- 1 ioiiških nartnerlev T In^clri a. ~ tek je bil obsojen na smrt, drugi na , i,- , • P . crjev, Ljudski Karači, 25. Jan. (AP). — Kabul je dosmrtno ječo, tretji pa na 12 let stranki, ki se tudi na stanovani- stnoči objavil podrobnosti o petletnem i zapora. skem področju zavzema za »svo- CIPER BOMBA NA VOJAŠKI AVTO Famagusta, 25. Jan. (Reuter). — Ciprski nacionalisti so danes vrgli dve bombi na britanski vojaški jeep v Famagusti. Pri tem je bil ranjen en britanski vojak in neki civilist, ki je bil v bližini. POLJSKA OBSODBA AMERIŠKIH VOHUNOV Varšava, 25. jan. (TASS). — Voja- ; « < - - .i Nova poslovna in stanovanjska hiša v dunajskem središča soke. Hkrati pa bi Dunaj z gradnjo stanovanj rad zaustavil nazadovanje števila rojstev, ki je v dokajšnji meri posledica nude stanovanjske stiske; če bo število rojstev še naprej tako rapidno padalo, bo nastala v mestu nevarnost, da se bo industrija začela odseljevati zaradi pomanjkanja delovnih moči, davki na posameznega mestnega prebivalca pa se bodo večali, ker bodo bremena razdeljena na manj ljudi. Pri vsem tem je tudi na Dunaju mnogo več prosilcev stanovanj, kot pa je stanovanj na razpolago. Za 10 do 12 tisoč stanovanj, ki se letno oddajajo v najem, se poteguje okrog 50.000 ljudi. bral najemnika izmed prosilcev, ki jih je stanovanjski urad uvrstil v prvi prioritetni razred. Toda že pri tem je cvetelo podkupovanje hišnih lastnikov. Prosilec, ki je hotel, da bi ga hišni lastnik za gotovo predlagal stanovanjskemu uradu za svojega najemnika, je moral seči v žep in odšteti hišnemu lastniku nekaj tisoč šilingov, po načelu: »Kjer se maže, tam teče!« Vendar je bilo to početje doslej vsaj nekoliko omejeno. Število stanovanjskih interesentov je namreč omejeval že stanovanjski urad, ker je moral vsak prosilec dokazati, da stanovanje res nujno potrebuje, privatni stanodajalec pa je imel le tri tedne časa, v katerem se je moral odločiti za enega izmed interesentov, kajti po tem roku je stanovanje oddal stanovanjski urad. Od 1. januarja dalie pa privatni hišni lastnik lahko kadarkoli in komurkoli odda svoje stanovanje, oziroma lahko obdrži stanovanje prazno toliko časa, dokler ne dobi interesenta, ki je pripravljen plačati dovolj veliko »odkupno« vsoto. Te pa običajno ne morejo nuditi tisti, ki so stanovanja najbolj potrebni. Tako pomeni »svoboda stanovanjskega gospodarstva« svobodo le za tistega, ki ima dovolj rejeno listnico, drugi, čeprav so stanovanja bolj potrebni, pa se bodo še naprej stiskali po vlažnih in temnih kuhinjah in izbah v dunajskih stanovanjskih kasarnah. Miro Zakrajšek ZRNA I Z N A S E G A KMETI/STVA KMETIJSKI STROJI MNOGO STANEJO zato ni vseeno, kako ravnamo z njimi Podsekcija za mehanizacijo pri Zvezi kmetijskih zbornic bo pripravila gradivo za uredbo o prometu in ravnanju s traktorji in drugimi kmetijskimi stroji Zadružna posestva in ekonomije lahko postanejo močna opora napredka naših vasi Tovariš Tito je v svojem nedavnem govoru med druigiim dejati, da je »imetij,stvu razen gmotnih sredstev zelo važno nuditi strokovno in organizacijsko pomoč. Kakšne posebne koristi imamo, če damo denar za mehanizacijo im diru,go, kmet pa dela šo naprej po stari navadi, z vsemi podedovanimi, komsesrmt i vnim i, neznanstvenimi nazori?« Če bi mehanizacijo v našem kmetijstvu bolje izrabljali, bi to pomenilo veliko pomoč za utrjevanje socialističnih kmetijskih gospodarstev, zlasti zadrug, ter za poglabljanje socialističnih odnosov na vasi Celotno jugoslovansko kmetijstvo razpolaga z 8000 traktorja, cd teh pa jih okrog 30 odstotkov s te j i doeda nei z,rabljenih. Podobno je tudi z drugimi stroji. Kj*e so vzroki takega stanja? Nekaj vzrokov je subjektivnih (makmairno ravnanje s strojii, izrabljam je strojnega parka za prevoze ter druga ne kmetijska dela in podobno), še več vzrokov pa je objektivnih. Poglavitni vzrok objektivnega značaja je v tem, da v mnogili zadrugah zaradi premajhnega strokovnega znanja^ strojev ne znajo pravilno izrabiti. Posledice premajhnega strokovnega znanja so prišle do izraza že pri nakupih strojev, saj I obrazba kadrov, zato so predlagali, je marsikatera zadruga poleg' Pa.^ .**! posebna strokovna komisija Traktoristka najino potrebnih kuipila tudi neustrezne oziroma take stroje, ki bi jih lahko rentabilno uporabljali le na večjih, v celoti aron-diranih državnih posestvih, aiLi pa na drugačnem terenu. Socialističnim kmetijskim gospodarstvom je torej potrebna strokovna pomoč, ki je lahko različna — izvajati bi jo morali inštituti, strokovna združenja itd. Dobrodošla je na primor iniciativa Centralnega odbora Ljudske tehnike, ki je na svojem zadnjem plenumu posvetil mnogo pozornosti temu vprašanju in sklenil, da bodo člani- te organizacije mnogo bolj ko doslej pomagali pri razvijanju tehnične kulture na vasi. O tem problemu je konec minulega leta razpravljala tudi podsekcija za mehaaizacijo pri Zvezi kmetijskih zbornic FLRJ, ki je. sklenila pripraviti gradivo za posebno uredbo o prometu in ravnanju s traktorji in drugimi kmetijskimi stroji Traktorje In druge kmetijske stroje na.i bi kupovala In prodajala samo tista trgovska podjetja, ki imajo za to specializiran kader in ki lahko upestavijo servisno službo za te stroje. Domače tovarne kmetijskih strojev, pa tudi inozemska zastopstva, naj bi obvezno poskrbele za specializacijo strokovnega trgovskega kadra teh podjetij. Traktorje In stroje lz Uijlh držav naj bi začeli uporabljati šele po predhodnem soglasju Zveze kmetijskih zbornic. Domače tovarne in generalna zastopstva tujih tovarn naj bi Se ob prodaji strojev poskrbela za nabavo rezervnih delov in za normalno vzdrževanje v garantnem roku, ne glede na to. ali so rezervni deli lz tujih tovarn ali pa lz domače proizvodnje. Za vsak kmetijski stroj mora dati tovarna navodilo, kakSno bodi ravnanje z njim ln kako ga je treba vzdrževati. Knpec naj bi poskrbel, da bo kupljeni stroj prevzel kvalificiran delavee, prodajalec pa naj b| poskrbel za specializacijo teh delavcev. Tovarne kmetijskih strojev naj bi osnovale lastne servisno delavnice za svoje Izdelke, ker bodo na ta način laže spoznavale morebitne napake v konstrukciji ln kakovosti Izdelkov. Izvajanje teh predpisov naj bi nadzorovala posebna inšpekcijska služba ▼ glavnih proizvodnih pod. ročjlh. VEČ SKRBI ZA IZOBRAZBO STROKOVNIH KADROV Na seji so ugotovili, da je za pravilno Izkoriščanje kmetijskih strojev Se zlasti pomembna strokovna lz- Od 812 kmetijskih zadr-.ig v Sloveniji jih je imelo lani 142 svoja zadružna posestva s skupno 7912 ha zemlje, od te 2958 ha obdelovalne. Ta posestva so nastala prejšnja leta, ko so prenehale z zemlje (skupaj 109 ha) so zadružniki ponekod pozneje priključili k zadružnim površinam, a 1088 ha zemljišč so zadruge pridobile z odkupom, ali pa so jih vzelle v zakup. Večina zadružnih posestev d s traktorji ln drugimi stroji je os tala sedanjim zadrugam pred- nosti parcel, slabe delovne orga-je^n8* Sailh^n^c^n?11 Snl- 'šem zemlja — lasi splošnega nizacije, nestalne delovne sile, po- izdelala osnutek uredbe o statusu traktoristov. Po tej uredbi ne bi v, , , .« , . i . v *, .1711 i j * 1 smoli dovoliti, * da bi samostojno pttom kmečke delovne zadruge m | je se lam bolehala v©Led razJcosa- upravljal - A—*-*—•«» *- ^-----*—• 1» -1-------------j 1 j* - delavec, ciallzacije na tečajih in ki nima ni- ». , , - v 1 ' . , , ‘ „ kakršne prakse. V servisnih delavni- ljudskega premoženja. Le malo1 mamjkanja gospodarskuh zgradb cah naj bi se usposabljali mehaniki ln kvalificirani delavci za popravilo strojev. Industrija kmetijskih strojev naj bi zanje organizirala posebne te. čaje. Že v letošnjem letu naj bi organizirali tečaje za specializacijo v posameznih proizvodnih področjih. Zavodom za kmetijske stroje pri kmetijskih šolah in fakultetah je treba omogočiti nabavo potrebnih učil, programe v teh šolah pa je treba prilagoditi sodobnim zahtevam. GENERALNA POPRAVILA Domače tovarne In generalna zastopstva tujih tovarn kmetijskih strojev naj bi organizirala izvrševanje generalnih popravil svojih traktorjev. Generalna popravila na terenu naj bi organizirala prek trgovske mreže, ki prodaja njihove stroje. Za to na naj bi republiške komisije določile potrebno število in lokacijo remontnih servisnih delavnic. Organizirali pa naj bi tudi ustrezno število pokretnih servisnih delavnic. Potrebni so tudi predpisi o jamstvu za Izvršena popravila. Tiste kmetijske stroje, ki so že Izrabljeni, naj bi izločili iz prometa. Tako naj bi izločili iz prometa vse traktorje z železnimi kolesi, vse stare »goseničarje« (Hofher, Lenis, Hano. mag. Famo itd.) in vse druge Izrabljene traktorje tipov Massey, Harris, Oliver 70, Farm ali A in Ford Fergu-son. Izločili naj bi jih po predlogu strokovne okrajne komisije In jih odpisali od osnovnih sredstev, ne smeli pa bi odpisati vrednosti novih traktorjev. ki niso bili prej navedeni, ako se izločijo iz prometa zaradi okvar. Dobro rejena svinja, ki tehta 440 kg (več kakor srednje velika krava pinegavske pasme), last selekcijskega kmetijskega posestva v Ponovičah. Na tem posestva so vzgojili domačo pasmo prašičev, ki zelo dobro izkoriščajo krmo in ki so zelo odporni proti boleznim. Tudi rodnost teh prašičev je zelo dobra. »VETSERUM« SE JE V PREKMURJU ŽE MOČNO UVELJAVIL V Murski Soboti, na Lendavski cesti gostuje v majhni pritlični hiši Veterinarski zavod. Po pročelju stavbe mn ne bi mogli prisoditi vloge, ki jo ima v živinoreji, Pomurja, kajti stavba ni bila zgTajiena za tak zarvod. Mnogo več E a si jie moč ogledati na dvorišču, jer so Hlevi in nekatere delavnice. Strokovnjaki zavoda vsak dam potujejo z avtomobilom do Hoko-vec, do Ljutomera in se vračajo prek Radencev, z drugim avtomo- PROBLEMI IZRAZITO KMETIJSKE OBČINE Kmetijske strokovnjake iščejo Občina Martjanci je najredkeje naseljena občina v Pomurju in ima 15.000 ha kmetijskih površin Po mnenju predsednika Občin- cest bodo uvedli krajevni samo- še sedem — skrbijo za neposredno skega^ ljudskega odbora Marijan- prispevek, ki bo nekaj let morail delo pri pospeševanju kmetijst w Jožeta Kuharja^ ob&na najbolj biti precejšen. Vsaka kmečka dru- zadruge. Svet za gospodarstvo nujno potrebuje kmetijske stro- žin^ bo opravila tri delovne dni kmetijskim zadrugam predvsem kovu jake. Sicer imajo tudi druge pri popravilu cest in kopanju svetoval, v operativno delo pa bo potrebe, toda kmetijski strokov- gramoza, na vsakih 30.000 din do- odločneje posegal le tam. kjer za-njaki bi jim največ koristili, da hodmine iz kmetijstva pa bo druge ne bodo amogle vsega Svet bi začeta bolje izkoriščata lastne prispevala še po en delovni dan. — —-—j—*— m/»7.nAQtri N JiiinAv.« na.m Ti.J.: „ J „ : 1 • • možnosti. Njihova občina je nam- Tudi gramoz bodo navozili sami, za gospodarstvo je proučil tudi nepravilnosti na Zadružnem kmetijskem gospodarstvu v Tesanov-cih in predlagal. in predlagal, kaj je treba sto- bilom pa obiščejo zahodno in severozahodno področje. Oba avtomobila se ustavita na 26 postajah, na katere pripeljejo živinorejci svoje krave. Vsaka postaja ima točno določen čas .strokovnjakovega prihoda, ki nato krave pregleda, če niso okužene, potem pa jih umetno oplodi. V hlevu Veterinarskega zavoda v Murski Soboti namreč redijo deset najboljših plemenskih bikov, ki so jih uvozili. Z njihovimi semeni umetno osemenjujejo krave, kar ima veliko prednost pred naravnim osemenjevanjem. Pri naravnem pripuiSčanjiu bik lahko oplodi okoli 100 krav letno, z umetnim osemenjevanjem pa je vsak bik Veterinarskega zavoda v Soboti lani oplodil povprečno 800 krav. Tako so lami umetno oplodili v Pomurju 5700 krav, semena pa so pošiljali še v Apače, Lenart in Maribor, kjer oplojevalnioe nimajo lastnih bikov. Veterinarski zavod v Murski Soboti, ki je bil ustanovljen leta 1946 z imenom »Vetserum«, je imel nalogo, pripravljati cepivo za preprečevanje ohromelosti prašičev. Ta bolezen se te med okupacijo močno razširila v Pomurju; vetserum je izdeloval cepivo za vso državo. V velikih hlevih reč skoraj popolnoma kmetijska, in sicer premožnejši kmetje več. saj ima samo pet obrtnih obratov, j Tak samoprispevek ne bo kmetov ,v„, Jk, „ w,t socialističnega sektorja, ki aapo- preveč bremenil, ker bodo svojo riti, da bi napake odpravili, slujejo okoli 50 ljudi, a nobenega obveznost lahko odslužili takrat, i industrijskega podjetja. V zad- | ko ne bodo imeli na posestvu I njem času se širi na vzhodno pod- I nujnega dela. Kdor ne bi utegnil, I ročje občine, pri Filovcih, indu- bo pa lahko obveznost poravnal 1 sirijsko podjetje Nafta iz Lenda- ' z denarjem. ve, vendar njegove dejavnosti še I Pri občinskem ljudskem odbo-ni čutiti v gospodarstvu ma rt jan- ru bodo ustanovili odbor za ceste. I ske občine. Marijanska občina pa Vse občinske ceste bodo raizdeliili ! ima to prednost pred sosednjimi na odseke po 7 km, na katerih ' Je!«vSkovi v Petrovčah so znani | Vsaka sadika je imela Štiri vrvi. občinami, da ima mnogo dobre bodo nastavili honorarne cestarje. 1 kl0lt dobri kmet0,valci in vzorni go- . Nasad so obdelovali z vprežno živimo, obdelovalne zemlje in da gospo- Za kolovoze in ostale ceste kra- SIXKjarji' Ncn°bno »i prizadevajo, da ” — -• zavod redi le toliko, da imajo ce- giva vsak čas nekaj na zalogi, če i se bolezen zopet pojavila. Cepivo izdelujejo samo iz možganov bodinih prašičev. Ko take možgane pripravijo, jih shranijo v posebnih steklenicah, Ie-te pa postavijo v poseben zaprt prostor z enakomerno temperaturo, da cepivo dozori. še vedno iščejo nove načine za izdelovanje cepiva, ki bi bil cenejši. Tako pravkar delajo poskuse z jajci. Isti veterinarski zavod ima tudi poseben hlev, v katerem pridržijo na okrevanju operirane živali im in zlasti, ker v zadrugi ni bilo oj* kogar, ki bi se zavzeli, da b* ^ družno posestvo postalo vzorno.^ Nekatere zadruge so ^ lani na svojih zadružnih posest opravljati dela, ki so namen ^ posestev: uredile so na »jj® Pjf menilne postaje, vzorne sadovi)]' ke in vinograde, trsnice in vesnice, izvršile razne sortne gnojiilne poizkuse, pridelal* ra*n semena, sadike itd. Prva leta ta dela finančno niso bila _P°^V donosna, vendarle pa so že P**! cej pomenila. Kakor pa je ; iz delovnih programov krneti]^ zadrug za leto 1956, bodo letos®' druge svojim posestvom Pos,"4’erl| , še več pozornosti. Prav je >®V j Kjer bodo delovale plemenitoeP^ staje, se bodo baviili s plenieD®"_ prašičerejo, uredili bodo P61"! ninsko selekcijsko postaijo to P®] dobno. L' redil i bodo tudi ; nice, trsnice ali pa bodo napf I vili tople grede, v katerih | pridobivali razne sadike, na j skusnih površinah semena itd-tako vsestransko prispevali k 11 ■ | predku kmetijstva. Za vse to ® i treba velikih investicij in obj* ; tov, ker so ta posestva zelo n»J ' na po obsegu (največje ima ® kaj nad 50 ha obdelovalne z*® lje). Vendair, če je tako P066??. pasivno in slab zgled okolioi, s* duje prav toliko kot veliko. Vse kmetijske zadruge Pa.* svoji režiji niti obdelovati ni*J hotele svoje zemlje, ampak s<> r preprosto razdelile zasebmiim tovalcem v zakup. K takšni odi čitvi jih je privedla razbitost razkosanost parcel, pomanjkaor gospodarskih poslopij, delov^. sile itd. Kmetijske zadruge niso vedele, kaj bi s to zei»iF No, dokler se take zadruge notraj nje niso okrepile in utrdile, P® te odločitve niti zameriti ni bu letos je prišel čas, ko zen“Ji, lahko vzamejo nazaj in jo -obdelajo. Toda treba je vedfln’ kaiko jo obdelati! Ta zemlja m011" biti obdelana tako, da bo zgled in v korist zadrugi in zadružnim članom. Kar je lj ivo in tvegano za posain^zn™ ’ na:] zadruga iz skupnih sredsi.. poizkusi v malem na tej Kmet verjame v to, kor vi ki u last Splo5nega Ja panoga je še malo razširjena, molenja v zadružni režiji, s» zato n,majo mnogo pacientov. arondacija ln pomanjkanje P« sile,_ ki pa nista nipremaglj^ jo, zlasti če je | čejo. Delovne sile pa na vasi tl mtaoa hi plemenska. Z rezom j,t ^ ne man,jta. M kočarji * odprejo trebuh in želodec, pobe- U1a,jhni km^Je do sedaj to zetf' rejo iz njega žeblje m druge ne- ! jo bbddovali ali sami, ali Pa Pf prebavljive predniete ter vse reze večjih kmetovalcih, ki so jo zop^ zasujejo. Operacije so zelo Li v ^,kuipui jo lxxlo /xiaj iem W uspešne m zivimorejoi so zado- v okviru zadruge, in še več 1**° volijni. imeli od tega. Pri vprašanju 'f' Strokovnjaki zavoda pa so po- družnih posestev in ekonomij | magali že mnogim živalim tudi torej za to, da postanejo vzda'rjc'm Stankom im njegovim vršim živi okoli 9300 prebivailcev valoi. Na občini pa menijo, da bi smom Marjanom, sem giovorid o in je to najbolj redko naseljena za gozdne ceste lahko dali več n}illovem vifwkftTn pridelku hmelja, občina v Pomurju. Razen nekaj sredstev tudi iz grozdnega sklada, L Ka/en drugih kultur gojajo Je-izjem nima sezonskih delavcev, ki kajti revirno vodstvo jih je doslej Iovškovi na povržini 2,5 ha hmelj so za Prekmurje tako značilni. Na bolj slalx> vzdrževalo. skupaj ll.700 hmeljskih sadiik. Lv večjiih gospodarstvih pa je laže | uvajati naprednejše gosp tu potrosili približno 500 metrskih centov hlevskega gmoja, v jeseni 1953. leta pa večjo količino Thomasove žlindre. Njiva je tokrat prvič po dolgih letih dobiila to umetno sestavino. Ko smo že pri gnojilih, naj omenim že to, da so za nasad v letu 1954 porabili Se 3000 kilogramov fosfatnih, dušičnih in kalijevih gnojil. Ker je bilo deževno leto, je voda izpariJa umetna gnojila. Zato so le-ta trosili v večjih obrokih, vselej po dežju. Dušikova ni gnoj naj bi vsak kmeto*** ^ trosil* v več obro^' i™*, preko «20.000 prvora^. Tri nove drevesnice v ptujskem okraj« . Obnova sadovnjakov v skem okraju, ki sedaj 1200 ha površine, bo v deset* Po vsakem opravljenem delu so zemljo rahljali, pravočasno vezali hmelj, trebili i zailistke in, kair je najvažnejše, vselej so ob pravem času škropili. Napotila Instituta za hmeljarstvo v Žalcu*so jim bila vselej zelo dobrodošla. Osipavanje hmelja so izvr&ili takrat, ko je bila rasitlina na pol zrasla. Takrat namreč £e niso zelo razvite rosne koreninice ki jih sicer osipalni pdug pofikoduje in s tem precej zavre razvoj rastline. ***•< h.-*«? s- liko izkušenj, nenehnega prizadeva- ve6 na«ledni' zar>isftk ' pD°l °- ' sP°®<>l>ne nudita dovolj nja, marljivega dela to sredstev je ™ J,J ? ** & bi‘l0 trebf bilo vloženih v 1 hektar hmoljskega n i lm» t» EK>vTfii pripravljen na-ind jo s^en M i le potrebe obnove sadjarstva okraju. Kmetijska zadruga v ČETRTEK, 26. JANUARJA 195. ■c KULTURNI OBZORNIK Ob jutrišnji dvestoletnici rojstva «ljubljenca bogov« WOLFGANG AMADEUS MOZART Med fe Uh u *}e}7mernimi množicami, *- ™ beleži zgodovina človeškega Z so geniji redki. Prav njim /6 dano posebno poslanstvo, o$trJ° s*aro ‘n postavljajo novo, ie ,,3nno seSajo o prihodnost, ki še ne sluti, in naka-UrLl°.„,s™ern‘ce, ki se zdijo ne-Ijn j! ,‘l‘ve, pa bodo nekoč vodile lih ,}n njihove dobe. Zato so ve-ljiDj l^dje tako pogosto nerazum-iinl;,n. nePriznani, zato jim teče 5oniln^e . drugače kot njihovim belijTec?im vrstnikom, ki si ne neha ■ s Pro^emi- dejanja in "lato p stvari jih ne zani- nJj' , j slej pa se z njimi te n e sre^ai°- Grobi stvarnosti se „ morG izogniti nihče. Tej pa 4r0haDi b°rba za kruh in proti tostnini ^všečnostim, ki jih po- clovekove prirode, zaradi M rt-n-ai ne bi človek mirno ži-lc0r° človeku in delal tako, ka-ojjt nBL velevata sposobnost in ft0s;. rezultati življenjske resnič-j.i 1 Pa so za občutljive ustvar-ren,-. .0 stkanih duš zelo dvo-^ njihovo snovanje lahko še ll° ali pa ga morejo dušiti. Ko je bil Mozart otrok, mu 2r_. n\ Prišlo na misel, da ga bo kl° zivljenje zelo trdo preizku-N&d malim Wolgangom nadeusom, v katerem se je zgo- Poraja zavist, tista senčna I daj razodela izredna muzikalna j nadarjenost, je bedela skrb njegove matere in očeta. Zlasti slednjega, ki je bil izvrsten muzik, dirigent, violinist in komponist. Ta razgledani Leopold Mozart mu je že v baročnem rodnem Salzburgu posredoval ose, kar je o glasbi sam pridobil. Sin ga je kmalu prerasel. Vzbujal je občudovanje in o njem se je hitro raznesel glas kot o čudežnem otroku, ki zna sijajno improvizirati in igrati na vrsto instrumentov. Komaj šest let mu je bilo, ko ga je oče 1762. leta prvič peljal na umetniško pot o Munchen in na Dunaj. Odslej so se taka potovanja vrstila eno za drugim. Pariz, London, spet Dunaj, Italija in tako dalje. Koncertiral je na dvorih, v velikih dvoranah, v cerkvah. Povsod so se navduševali nad njegovo domiselnostjo in dovršeno igro. Zaslovel je bil, dvanajstleten je umel napisati opero >La finta semplicet. Seveda spočetka še zaverovan v francosko in italijansko operno tradicijo, ki se ga je držala precej časa, in zlasti v umetnost Johanna Christiana Bacha, v kateri ga je mikalo njeno arhitektonsko ogrodje. Polagoma se je tudi zanj začela skrb za življenje. Se ne od-1 rasel je že bil koncertni mojster, . * / mmrn i m i............. fmmjš *art z očetom in sestro Marian ne v Parizu 1763, kjer je vzbujal občudovanje in še bolj zaslovel kot »čudežni otrok« nato pa organist na dvoru vsemogočnega salzburškega nadškofa. Slabo plačan je čakal na boljše mesto, dokler se ni naveličal čakanja, obrnil hrbet salzburškemu gospodu in odšel na Dunaj. Ko se je 1781. leta poročil s Constanzo Weber, so se njegove gmotne težave zaradi zahtevne žene še zvečale. Iz njih ga tudi ni rešila služba cesarskega skladatelja, ki jo je navsezadnje dočakal 1787. leta. V tem pisanem življenju, ki so ga spremljali upniki, skrb za otroke in ohranitev Constanzine ljubezni, neprestana potovanja širom po zahodni Evropi in odstranjevanje intrig, ki so mu jih v tej ali oni obliki le preradi povzročali njegovi nasprotniki ali tekmeci, pa je Mozart ustvarjal, kot bi se ga vse to ne tikalo. Vsaj na zunaj. Na znotraj pa mu je bilo drugače. Težilo ga je, da je on, meščanski otrok, ki je tudi tako mislil, moral biti neprestano odvisen od svojih aristokratskih gospodarjev. Navzlic temu pa je bila in ostala njegova glasba polna prisrčne, skoraj otroške radosti, duhovitega humorja in .elegantne gracije. Kot bi mu bilo življenje en sam praznik. Kot da ne bi občutil življenjskih tegob, kot da ne bi bilo družbeno ozračje, ki se je nazadnje razplamtelo v francoski revoluciji, vedno bolj napeto. Živel in delal je v svojem svetu. Bolj kot to, kar je začelo čedalje bolj pretresati svet, so ga zanimale skrivnosti človeškega srca. In nastajala so dela, eno za drugim. Opere, koncerti, diverti-menti, simfonije. Kamor je segel, je segel srečno. Pisal je hitro in lahko. Njegov opus se je naglo razraščal, njegov osebni stil je bil vedno jasnejši, zlasti potem, ko je 1781. leta napisal >Beg iz seraja*. Odslej se začenja najpomembnejše razdobje njegovega opernega ustvarjanja, ki ga je podpiral tudi Emanuel Schikaneder, dober znanec ljubljanskega gledališkega občinstva, katerega je zabaval 1780. leta in v seTtoni 1781/2. Ta Schikaneder — Mozart ga je spoznal v Salzburgu — je mojstra spodbudil, da je napisal >Figa-rovo svatbo«, ki so jo na Dunaju izvedli 1786. leta, z dvomljivim uspehom, kot v tem mestu vsa Mozartova dela. Dunaj, ki mu je Mozart dal večji del svojih ustvarjalnih sil, je mojstra vedno sprejemal hladno. Razumljivo. Tu so bili njegovi tekmeci, ki jim Mozartova slava in moč nista prijala. Bil je Antonio Salieri, ki je skozi štiri desetletja vodil dunajsko dvorno kapelo. S svojim vplivom je tudi kot skladatelj uspeval podobno, kot so bolj od Mozarta uspevali na Dunaju prav tako skladatelji Vincenzo Righini, Pavel Vranicky in Georg Joseph Vogler. Vsi ti so bili visokim krogom ljubši od neposrednega Mozarta. Potemtakem ni čudno, da je Mozart vzljubil Prago, ki ga je sprejela toplo. Tam je 1783. leta doživel velik uspeh že »Beg iz serajai, ki so ga nemara Ljubljančani poslušali 1787. leta, ko ga je gledališki podjetnik Franz Zollner ponujal Stanovskemu gledališču. Ob koncu 1786 so Pražani entuziastično sprejeli tudi tFigarovo svatbot in so s svojim prisrčnim odnosom do Mozartove glasbe spodbudili mojstra, da je d vili Bertramki pri Pragi napisal »Don Giooannija«, ki so ga v praškem gledališču krstili 1787. leta. Poslej je bil še tesneje povezan s Prago. I Sledile so ostale pomembne opere: »Cosi fan tutte«, »La cle-menza di Tito« in »Čarobna piščali. V zadnji, ki so jo predstavljali v ljubljanskem Stanovskem gledališču vsaj že 1801. leta, krstil pa jo je Schikaneder na Dunaju 1791. leta, je Mozart prelomil z dotedanjo tradicijo in nakazal prehod v romantizem. Z operama »La clemenza di Tito< in »Čarobna piščali je mojster zaključil svojo bogato operno ustvarjalnost. V njej se je organsko vzpenjal in postopno osvobajal tujih vplivov ter je zlasti v >Figarovi svatbU, »Don Giovannijuz in »Čarobni piščali« izoblikoval svoj osebni stil. Mozart v zrelih letih, ko je bil na višku svojih ustvarjalnih moči nje. Pa ni utegnil. Dokončal ga je njegov učenec Siissmaijr. Komaj dobrih petintrideset let je imel, ko je umrl in našel zadnji dom v skupnem grobu revežev na dunajskem pokopališču. W. A. Mozart, ko mu je bilo dvanajst let in je že napisal svojo prvo opero »La finta semplice« Najbolj slovi Mozart kot operni skladatelj. Vendar niso nič manj pomembne tudi njegove skladbe z drugih kompozicijskih področij, tako komorna dela, simfoniji v c-duru in g-molu in »Re-quiemt. Slednjega je pisal v letu smrti, ga želel slišati še na smrtni postelji in dokončati, ko se je izpolnjevalo njegovo bogato življe- - ss? Constanza ga poslednjič ni spremila, le nekaj znancev in prijateljev, med njimi tisti Salieri, ki so ga imeli za enega najbolj nevarnih Mozartovih tekmecev in so mu po krivici pripisali, da je povzročil njegovo prezgodnjo smrt. Ne, te ni bil kriv Salieri, pač pa ogromno delo, ki ga je hotel uresničiti v navalu prevelikih ustvar- jalnih strasti in pod težo vsakdanjega življenja. Izčrpal se je, obnemogel in legel za vselej, ne da bi dal človeštvu ose, kar bi mogel dati. Kar mu v celoti ni bilo dano za življenja, je doživel po smrti. Tedaj so izginile vse skrbi in osebni predsodki. Ko se je off-maknil čas, se je razgubila tudi zavist ali vsaj ni mogla več škodovati. Joseph Haydn je smatral Mozarta za največjega tedanjega skladatelja. Imel je prav, pa je tudi sam bil velik. Čas pa je pokazal, da je bil mojster opere buffe in klasične simfonije Mozart eden največjih skladateljev vseh časov. Nič manj pomemben od velikih sodobnikov Beethovna in Haydna, nič manj velik od mojstrov, katerih dediščino je nadaljeval, in onih, ki so mu sledili, in so gradili dalje na temeljih, ki jih je pomagal postavljati tudi on. Njegova prisrčna glasba je šla preko vsega sveta in že dolga desetletja vedno sveža polni srca milijonov. V tem njenem silovitem pohodu je niso zadržale nobene meje. Nesmrtni Mozart jo je dal vsemu človeštvu, da se z njo plemeniti, se ob njej radosti in v njej išče moči za premagovanje življenjskih težav. Njen pomen ni le v razvojni, zgodovinski, marveč tudi in predvsem umetniški vrednosti, v njeni globoki etiki, s katero dviga in utrjuje značaje. V tem je pač najgloblji smisel Mozartove umetnosti, ki pomeni tudi slovenskim ljudem dragoceni vir lepega, dobrega in plemenitega. Njen mojster živi na Slovenskem že izpod konca 18. stoletja vse v naše dni, vedno spoštovan in občudovan. Slovenski kulturi pa je blizu še posebej zato, ker je tudi v slovenski glasbeni ustvarjalni misli zapustil močne in plodne sledove svojega velikega duha. DRAGOTIN CVETKO C \ _ a koncu Wahrinške ceste je stala V /\ 7 krčma s kegljiščem. Njen lastnik, >»/ \ / vrvarski mojster, je bil po svojem \i dobrem blagu prav kakor po pristni žej kapljici dobro znan sosedom in de- sj ki jih je pot pripeljala mimo. Od daleč Bost Pa('anje kegljev, sicer pa dober ducat ^1 ja°V, ni delal prevelikega hrupa. Podzavestna ’ da bi se med skromnimi, naravnimi ljudmi 5 :raztresel, je gnala skladatelja, da je vstopil. . P° obsenčeno mizo in prisedel k nekemu dv ®Jskemu višjemu nadzorniku vodnjakov in še živaka malomeščanoma, naročil svoj polič in se v°t v*j ?apletel v njihov prav vsakdanji pogona 'i. Vai Pa kdaj pa je vstal in opazoval igro segljišču. »cv^e. daleč od tod, v prizidku, je bila odprta PfOst Pr°dajalnica, ozek, z blagom zabasan kjer je bilo ali viselo naprodaj razen Potrpi” v. *as*ne obrti tudi razno leseno orodje, tU(jj .scine za kuhinjo, klet in kmetijstvo, pa Po *‘bja mast, kolomaz, zraven nekaj semenja, gost0a **? kumine. Natakarica je hkrati stregla Ukvam ,'n skrbela za trgovinico. Pravkar se je sin{,rJala s kmetom, ki je vodeč ob roki svojega bjjs. A vstopil, da bi kaj kupil: posodo, krtačo, • Med razstavljeno kramo je izbral predmet, Morike: MOZART NAKUPUJE Kdo je še tako srečen, tako neodvisen od ljudi! Zanaša se zgolj na naravo in njen blagoslov, pa naj bo še tako trdo zaslužen! Ce je pa meni z mojo umetnostjo naložena drugačna naloga, ki bi je konec koncev le ne zamenjal z ničemer na svetu — čemu neki moram živeti v razmerah, ki pomenijo praVo na- in tj?r.e.)zkusil, odložil, vzel spet drugega v roke Ogj yJega. nato pa se neodločen vrnil k prvemu. !?vanja ni hotelo biti konec. Deklica je več-U,, Skočila, h gostom, se spet vračala in se ne- Prav'1?0 *ruflila, da bi mu olajšala izbiro in na-kiet. *Ja kupčijo, ne da bi pri tem kaj preveč "“tala. Mo zart je na klopici pri kegljišču vse to z je L.y°ljstvom opazoval in poslušal. Čeprav mu zelo všeč lepo in razumno dekletovo velja ; ’ m'r 'n resnoba v njenih prikupnih potezah, 5otel •Za sedaj še bolj zanimal kmet. Ni mu lz Slave še dolgo potem, ko se je bil po-.zadovoljen odpravil. Cisto se jc vživel v na stvIn začutil, kako važna je bila zanj neznat- pa čeprav je šlo le za nekaj kraj 1>ož , razlikr. In zamislil si je, kako se nato N vrne k ženi domov, kako se pred njo jtaj0 ? ,s svojo kupčijo, kako ofroci komaj ča-'taj ’ Kf!ai se odpre bisaga, kjer utegne biti tudi btig .a^Je- Ona pa se podviza, da mu postreže s S Tri ni in hladno pijačo, z domačim sadjev- • se ga loti z največjim tekom. Objavljamo kratek odlomek iz povesti nemškega pisatelja in pesnika Eduarda Morikeja (1804—1875) »Mozart na potovanju v Prago«, ki je izšla pri Slovenskem knjižnem zavodu leta 1952. Fragment nam odkriva zlasti Mozartovo dobrosrčnost, ki je bila eden od vzrokov za pomanjkanje, v katerem Je moral živeti. Živel pa je iz polnega, kakor bi se zavedal, da so mu Parke spredle kratke niti. sprotje takemu nedolžnemu, preprostemu življenju. Ce bi imel malo posestvo, skromno hišico blizu vasi v lepi pokrajini, kako bi zaživel kot prerojen! V jutranjih urah pridno pri svojih Eartiturah, ves preostali čas pa z družino; sadil i drevesca, stopil kdaj pa kdaj na polje, jeseni pa bi s fantoma obiral jabolka in hruške. Za spremembo potovanje v mesto na predstavo, včasih ^pa te obišče prijatelj ali tudi več — kakšna sreča! Nu, da, kdo ve, kaj se še lahko zgodi! Stopil je pred trgovino, se prijazno razgo-varjal z deklico in si jel natančneje ogledovati njeno blago. Večina stvari ga je neposredno spominjala na njegovo sanjarjenje, zato ga je mikala ličnost, belina, gladkost, celo vonj raznih lesenih izdelkov. Nenadoma mu je šinilo v glavo, da bi izbral kaj za svojo ženo, kar bi jo po njegovem mnenju razveselilo ter ji hkrati še koristilo. Najprej se je ozrl po vrtnem orodju. Konstanca je bila namreč že dolgo tega vzela na njegovo vzpodbudo v najem košček zemlje pred Koroškimi vrati in posadila na njej nekaj zelenjave. V ta namen so se mu za prvo silo zdele zelo primerne nove velike in male grablje pa še lopata. Ko si je ogledoval še drugo blago, se je po kratkem premisleku, čeprav zelo nerad, odrekel pinji, ki se mu je zdela močno vabljiva, kar je vsekakoi v čast njegovim pojmom o go- spodarstvu. Zato pa se kar ni mogel odreči veliki deži s pokrovom in lepo izrezljanim ročem, čeprav ni poznal nje rabe. Izdelana je bila iz ozkih deščic iz dvoje vrst lesa, svetlega in temnega, spodaj širša kot zgoraj in znotraj dobro zasmoljena. Za kuhinjo se je neudržljivo ponujala lepa izbira kuhalnic, valjarjev, desk za sekljanje in krožnikov vseh vrst velikosti, pa tudi zidna solnica najnavadnejše izdelave. Naposled si je ogledal še robato palico, katere ročaj je bil oblečen z usnjem in pošteno okovan z medeninastimi žeblji. Ker je bilo videti, da nenavadni kupec tudi pri njej nekoliko pod- MK s i " - • ^ -m mSm iipp® Mozartova žena Constanza, rojena Weber, mojstrova velika ljubezen lega skušnjavi, je prodajalka smehljaje se pripomnila, da to res ni stvar, ki bi jo nosili gospodje. »Prav imaš, otrok,* je odvrnil. »Zdi se mi, da imajo take mesarji, kadar so na poti. To ne bo zame. Vse drugo pa, kar sva tu izbrala, mi prinesi danes ali jutri na moj dom!« Povedal je svoje ime in ulico. Nato je odšel k mizi, da bi izpil svojo pijačo. Od prejšnjih druščin je ostal tam le še kleparski mojster. »Natakarica ima pa danes dober dan,< je pripomnil možakar. »Njen bratranec ji da od izkupička v trgovini pri vsakem goldinarju določen delež.« Mozart je bil sedaj svojega nakupa dvakrat vesel; takoj nato pa se je moral še bolj zanimati zanjo. Kajti, ko je spet prišla bliže, jo je sosed nagovoril: »Kako je, Krescenca? Kaj počne tvoj ključavničar? Ali ne bo skoraj koval svojega lastnega železa?« »Oh, kaj še!« je odgovorila in hitela mimo. »S to rečjo je tako, mislim, kot z medvedovo kožo v gori.« »Dobro dekle je,« je dejal klepar.' »Svojemu očimu je dolgo vodila gospodinjstvo in mu v bolezni stregla. Ko pa je umrl, je prišlo na dan, da je porabil še njeno doto. Od tistih dob služi tu pri svojem sorodniku in mu opravlja vse posle v kupčiji in pri otrocih. Sklenila je poznanstvo s pridnim pomočnikom in bi rada, da bi se prej ali slej vzela; tu pa se je zataknilo.« »Kako to? Mar je tudi on brez ficka?« »Oba sta si nekaj malega prihranila, a ne dovolj. Zdaj se jima ponuja priložnost, da bi na dražbi kupila pol hiše z delavnico. Vrvar bi jima prav lahko priskočil, kar manjka do kupnine, a on seveda dekline ne bi rad izgubil. V mestnem svetu in v cehu ima dobre prijatelje. Tako naleti pomočnik povsod na težave.« »Prekleto!« je planil Mozart pokonci, tako da se je oni preplašeno ozrl, ali morda kdo ne prisluškuje. >Kaj res ni nikogar, ki bi zastavil pošteno besedo in bi tem gospodom pokazal pesti? Lopovi! Le čakajte, vas bomo že še zgrabili za vrat!« Klepar je sedel kot na žerjavici. Prav nerodno je skušal omiliti, kar je povedal, malone je vse preklical. A Mozart ga ni poslušal. »Sram vas bodi! Kaj le čvekate sedaj! Vi, capini, zlezete vselej na kup, kadar se je treba postaviti za kako stvar.« Ne da bi še kaj rekel, je strahopetcu obrnil hrbet. Natakarici, ki je imela z novimi gosti polne roke dela, pa je mimogrede pošepetal: »Pridi jutri zgodaj, pozdravi svojega fanta! Upam, da se bo vajina stvar dobro iztekla.« Dekle je samo obstrmelo in vsa zbegana se mu ni utegnila niti zahvaliti. PIS/HC IZ FRANCIJE Mala Sejda, hčerka našega soseda, kii je sprevodnik na cestni železnici, je doživela poleti nekaj čudnega. Nekega dne, očka se je vrnil utrujen in žejen z dela, jo je prosil, naj mu prinese iz vodnjaka steklenico hladne in sveže vode. Sejda je točila vodo in čakala, da se steklenica napolni. Na math pa zasliši za hrbtom razgovor v njej povsem neznanem jeziku. Dvignila je glavo in njene okrogle črne očke so zagledale dva neznanca, moža in ženo. Dvojica je bilo lepo oblečena in v rokah sta imela fotografske aparate. Sejda n£ prav nič razumela, kaj sta ji govorila. Na srečo pa se je znašel med n jimi študent Jovan in pomagal vsem trem iz zagate. »Tujca iz Francije bi te rada slikala pri vodnjaku.« Sejda se je postavila k vodnjaku lin slikala sta jo, nato pa sta se z Jovanovo pomočjo dolgo razgovarjaiLa s Sejdo. Vse jima je Sejda povedala. Da je očka sprevodnik na tramvaju, da ima tri bratce in dve sestrici in da bo šla jeseni v dirugi razred osnovne šole. Nazadnje pa sta jo tujca zaprosila, naj jima predstavi bratce in sestrice. Sejda lin Jovan sta ju gostoljubno popeljala na Sejdiin dom. Tu sta še precej časa posedela v prijetnem razgovoru s Sejdimimi starši. Od takrat je minilo že nekaj časa. Prišla je jesen in Sejda ic šla v šolo. Nekega zimskega dne, ko je že snežilo, je poštar potrkal na vratu hišice Sejdiuih staršev. Izročil je Sejdinl mami debelo pismo. Nihče ni razumel, kaj piše v tem pismu. Zopet so morali poklicati na pomoč Jovana, študenta liz naše ulice. »Iz Francije je,< je dejal, ko ga je vzel v roke. »Da ni od onih dveh Francozov, ki sta letos slikala malo Sejdo...« da, glejte, tudi slika je tukaj.« Jovan je pričel citati pasmo: Draga naša deklica! Pošiljamo Ti sliko. Veliko misliva na Tebe odkar sva se vrnila iz Vaše lepe domovine v svojo. Pogrešava Te. Zelo srečna bi bila oba, če bi Ti hotela priti k nama in bi živela pri nas kot naš otrok. Dobro bi se Ti godilo in midva bi . bila Tvoja dobra starša. Tvoj očka in mamica bosta imela še j dovolj skrbi s ostalimi Tvojimi ! bratci in sestricami. Tukaj bi se Ti dobro godilo in imela boš, kar si boš poželela. Prosi očka in mamico, da Te pustita, pa prideva takoj po Tebe. Odgovori nama takoj. Tako je pisalo v pismu in še Sejda se malo zamisli in reče: »Oče ali imaijo tam lita?« »Ne tega pa n imaijo,« se nasmeje oče. Fa h komu gredo potem najboljši pionirji kadar dovršijo razred z odličnim uspehom?« vpraša spet Sejda, »Ne vem, k nikomur,« odgovori spet oče. pozdrav od gospoda in gospe Di pon iz Pariza. //Imenitno, mala se je rodila pod srečno zvezdo,« je dejal študent Jovan. Oče in mati pa sta dolgo molčala. Nazadnje pa je spregovoril oče: »A kdo ve, mogoče pa bi bil otrok bolj srečen pri teh dobrih in bogatih ljudeh.« Mama pa je molčala, Sejda je vse razumela. Plosknila je z rokama in vzkliknila: »V Pariz, v Pariz, ej, to je veliko mesto. Pravila nam je učiteljica. Grem k dobremu stricu in tetki. Toda, očka, ali je v Parizu osnovna šala in drugi razred. »Seveda,« de oče. »Ali imajo tudi oni proslavo?« »Ne vem, toda verjetno imajo kaijl« »Ali imajo planine, kot so naše in ovce in sneg?« »Verjetno imajo, pa čeprav je vse drugače.« ; »Potem pa ne grem v Pariz. Najboljša učenka v razredu sem in hočem iti k tovarišu Titu, In hočem se z bratci in sestricami igrati kadaT dovršim šolanje, ne grem v Pariz!« ' »Tako bo najbolje, da sama odločiš,« ji je rekel oče. Tovariš Jovan je potem napisal v Patriz pismo, ki mu ga je narekovala sama Sejda: »Zelo sem Vama hvaležna za Vajino povabilo. Vendar ne morem Vama ugoditi, ker ne morem zapustiti svoje lepe domovine, svojih staršev, bratcev in sestric. Moj očka in moja mama bi preveč žalovala. Razen tega pa sem najboljša učenka v razredu in najboljši učenci smejo obiskati tovariša Tita, kadar dovršijo razred. Vesela bom, če me še kdaj obiščeta. Pridita zopet poleti. Tudi jaz Vaju bom obiskala, kadar bom velika dn ko končam šole. Pozdravlja Vaju Sejda. To je zgodba o mali Sejdi iz naše ulice. R. Papič Hišico iz kock gradiva DEŽ NE PADA ZARADI LJUDI Ko je Aleksander Veliki osva-svet, je prišel na svojem po-do ljudstva, ki je živelo visoko v skoraj nepristopnih gorah. Nič ni to ljudstvo vedelo za vojne in sovraštva. Ljudje so ga odvedli v koldbomu, »imaš hčer*« vse, kar sta mu povedala,, potem pa je dejal: »Zdi se mi, prijatelj, da imaš sima,« se je obrnili k prvemu. »Imam!« »A ti?« se je obrnil k druge- k poglavarju. Prav tedaj sta v kolibo stopila tudi dva domačina in prosila sta poglavarja, naj jima' bo za raizsodnilka. »Kupil sem kos zemlje od tega človeka,« je začel tožitelj. »Ko sem kopal ja,rek po njivi, sem našel zaklad. Zaklad ni moj, ker sem kupil le zemljo, ne pa tudi zaklad, ! ki je bil v njej. Toda bivši lastnik j zemljišča noče sprejeti zaklada.« | »Tudi jaz sem pošten, kot moj I sosed,« je odgovoril obtoženi. ■ »Prodal sem mu svojo zemljo ka-! kršna je bila in naj torej sprejme tudi zaklad, ki ga je našel v njej.« Poglavar je pozorno poslušal »Naj se torej tvoj sin poroči z njegovo hčerjo, zaklad pa jima »Imam!« »j sur klad darujta za poročno darilo.« Aleksander Veliki se je začudil, la nikoli tega. »Misliš morda, da moja sodba li pravična?« ga je vprašal poglavar. »O, ne,« je odgovoril Aleksander,« samo začuden sem.« »In kako bi podoben spor razsodili pri vas?« ga je vprašal' poglavar. »Če ti povem po pravica, bi bilo tako: oba — tožitelja in obtoženca bi zaprli, zaklad pa porabili za carjeve potrebe.« Z »OGNJENO LADJO« PREKO ATLANTIKA Tička in deklica Tičica pisana v dom priletela, deklica srečna vsa tičko ujela. Tičica deklico milo prosila: Rada med sestrice bi se vrnila! Deklici smilila tička se mala, okno odprla je, tička sfnčala. Deklica usmiljena k letu zbolela, tičica pisana k njej priletela. Tičiica pesmico zlato zapela, čuta jo deklica, spet — ozdra vela ... Danilo Gorinšek Dne 17. avgusta 1833. leta si je ie majhne kanadske luke prvikrat upa/la zapluti preko Atlantskega oceana ladja brez jader. Raiaesn posadke je bilo na njej samo še sedem hrabrih potni-kov. To je biila skupina Angležev, ki je hotela prva med svojima rojaki doživeti plovbo v domovino z »ognjeno ladjo«. Vse dotlej, do več ko pred 120 leti, so plule po morjih samo ladje na jadra. Čudma je billa ta ladija, kL spada v zgodovini pomorstva med ladije-junake. Dolga je billa okrog 50 metrov, široka pa 13; hita je bolj podobna ogromnemu zaboiju kot pa ladija, ki jo je čakala tako dolga, nevarna im negotova pot Toda morda je vzbujala zaupanje med potniki im posadko prav ziaradi svoje ogromnosti, ker je dajala videz moči in varnosti. Miniti je moral le en dam, da je ladja preživela preizkušnjo Miren avgustovski dam, ko je liadijo izplula itz pristanišča, je bil tak dam, kateremu pravimo, da pomeni »mir pred burjo«. Že naslednjega dne je nastalo strašno neurje. Ogromni valovi so ’ prebili dno ladije na več krajih. Eden od obeh strojev je prenehal delovati, toda na ladji se zate-; gadelj ni nihče zbal. Vsi ti ljudje so ob odhodu računali na nevarnost. Zato so se vsi skupaj lotili delta, da bi odstranili vodo. ki je prodirala v ladjo in da bi luknje zamašili, Brod je vzdržal burjo im je nadaljeval plovbo. Medipotoma so se jd pa nekajkrat pripetile podobne nesreče. Vendar nanje so bili pot-naiki pripravljeni. Todia doživljali so še druga presenečenja. Vse ladje na jadrna, ki so videle »ognjeno ladjo« od daleč, so jd prihitele na pomoč, misleč, da je na tej ladjii požar. Premotil jih je namreč dim iz ladijskega dimnika. Po petindvajsetih dneh so z ladje končno ugledali angleško obalo. Nikogar, razen dežurnega uslužbenca mi bilo, da bd sprejel te junake prekooceanske plovbe. Ladja je polagoma pridrsela k obali, spustila sidro im obstala, da bi se odpočila od poti, kii je izčrpala vso ujemo moč. Dandanes potrebuje prekooceanska ladja petkrat manj časa, da pnepluje isto pot. Toda DEČEK LIZIKA K z* »Za oairjeve potrebe?« & F r, čudil poglavar. »Ali sije somce vašo deželo?« »Seveda sije!« v »Ali pada v vaši dežel® dež?« »Padaj!« . ^ »To je pravo čudo! Ali P®. ( v vaši deželi tudi krotke, ned*",, živali, ki žive po zelenih P**" mah?« zaradi tega sii ne bo nihče ur -trditi, da je dandanes vožnja preko oceana večje junaštvo, kot so si ga upali tvegati posadka in j potniki avgusta, leta 1833 na široki, koritu podobni ladjii z imenom »Royail Williiam«. A. M. »Zelo mnogo jih je im wst-< • rM »E, zdaj mi je jasno!« je poglavar. »Sonce sije in dez P"\" tudii v vaši deželi zaradi teh kih im nedolžnih živali, ker - ljudje v tvoji deželi nevredni kih blagodati.« PUTKA NOČE V VODO Mamka goska, gaga, izvalila jajčka, goske tri so, en gosak, — putka kratkosrajčka, Gaga, 6« Mamka goska, gaga, plavati jih uri, goske zvesele se mlak, putka — jo odkuri. Gaga. Mamka goska, gaga, £a?' de ji: »Lej prismodo!« ,. Putka plašna: Nak, nak, D jaz ne pojdem v vodo! . Nak, nak, nak- KRIŽANKA »SANKAČ« Vodoravno: 1. okrajšava za I kilogram, 3. velika žival z rilcem. 5. orodje za kidanje gnoja, 6. prav tak, 7. napraviti, narediti. 12. navodilo. 1 nedoločni ~iahm>k*g**! napotilo, IS 1000 er.mov H. trdil- Jo težko pričakujejo smučarji. * nlca;„,15.,,zae«t.,,IZ1 slovenskega pesni- i /,aln| zaimek. 9 okrajšava *»,0E3 ka (Ilirija oživljena). , m. del oblačila; preliv, 11. S1**" I banja, 14. glavni fitevnik. N a v p I 6 n o : 1. vrsta ce, 2. vrata pri nogometu v tel**' neoblečena. 3. nasprotno o« ,na, 4. nedoločni zaimek, 7. « 1 UČENJE OB IGRI Kdo je bolj pazljiv Pravili so mu Lizika, ker je lizal vse. Ce je bilo za kosilo meso, je deček polizal še nož — lahko bi se porezal! Kadar je barval, je vtikal v usta čopiče — ali bi se ne bil lahko zastrupil?! In če je jedel potico, je potem še krožnik polizal — kakor psiček! Pa je lizal tudi ledene sveče, ki jih je odlomil od strehe. Lizal je sneg in če je deževalo, je nastavljal jezik in lovil deževne kaplje. Nekega dne Je šel deček na obisk k svojemu prijatelju. Bila je huda zima. Vse je zmrzovalo. Pa se je zgodilo, da je bila tudi v tisti hiši, kjer je stanoval njegov prijatelj, medeninasta kljuka na vratih pokrita z injasto prevleko. Kaj, ko bi tudi to polizal — je pomislil deček Lizika! Ej, kljuka je bila bela kakor sladkor! Stopil je deček k vratom, sklonil glavo in se z jezikom le dotaknil bleščeče kljuke. V hipu se mu je jeziček prilepil na kljuko. O, kako je bilo hudo. In še jokati ni mogel, kajti moremo li jokati, če kažemo jezik? Le stokal je in stokal, da so prihiteli otroci in je prihitel z njimi tudi striček Matevž. Takoj je presodil, kaj se je_ zgodilo. Bržje prinesel čajnik in s toplim čajem oblil medeninasto kljuko. Inje se je raztopilo in deček Lizika je bil rešen. Pa je odtlej skrbno čuval svoj jeziček! Pazljivost je koristna lastnost. Toda vsi ljudje nimajo enako raizvite pazljivosti. Nekdo ne more na primer nobene stvari delati dolgo, mnoge stvari spregleda, vsak hip prekinja delo. pozabi, kje je ostal itd. Nekdo drug pa je tako zbran, »da lahko pokajo okoli njega topovi«, ko dela, pa tega še čutil ne bo. Kako lahko v družbi ugotovimo, 'kdo je najbolj pazljiv? ; Za to obstoji zelo preprost po-izku-s. Vsakemu dečlku in vsaki ) deklici dajo povest enake dolži-\ ne z nalogo, naj podčrtajo vse ( črke »e« ali »r«, ald pa katero J koli drugo črko. Ko je vse kon-\6aino, naj tisti, ki poizkus nad-l žira, pregleda, kdo je najbolj točno opravil to nalogo, k d najbolj malomarno, to je, k spuščaj črke, ki bi jih podčrtati, ali če je podčrtal ^ ki mu jih ne bi bilo treba t črtati. rC Kar se tiče časa, v ka je bila naloga opravljena. e ni odločilen. Vendar naJ ,-bodo nalogo končali tisti, najmanj pazljivi, tisti, k) ^ da bi čimprej nalogo «Pr ne oziraje se na to. kolik ^ pak bodo naredili. Toda tum . j pazljivi dečki in deklice opravijo nalogo hitro. k<>1 Ta vaja vam bo lahko ^ stila tudi za utrjevanje P" j. vosti. Kajti tudi pazljivost. nekatere druge naše lastno6 moč utrditi. S Harry Glass (Vzhodna Nemčija) je nevaren Skandinavcem in Rnsom «»fi m JANUARJA GORTINA 0’AMPEZZO SREDA 9U yxr "!1 OLimPlflDfi (Od našega posebnega dopisnika) Noč pred začetkom Jutri ob 1130 uri bodo na olimpijskem Ledenem stadionu svečano odprte VII. olimpijske igre, ko bo predsednik italijanske republike Gronchi pozdravil tekmovalce in jih zaprisegel. So mesta na svetu, ki so parki. »lest v* na sve*u’ so muzeji, Kp, ?’ ki so domovi, mesta, ki so aies“ae’ mesta’ ki so lePa- Bela irieu0r*j?a. d’Ampezzo je belo ta,i;0;. Olimpijsko mesto. Pisano °®ie: 31 državnih zastav, 5 Olimpijski drobiž soboto. 28. t. m. se bo za-»« ,k?nKres Mednarodne zveze ,* hokej na ledu. Bazen dežel, Drpvo “tIeIežuJeio s svojimi reli rwiancaim olimpijskih Iger, AuvnlklPanl tUmanoT' ln druf'1 č*®1111 n*® aadnjlh poročilih se bo ji* ej-motrski skakalnici »Ita-daii 1 **°1 za olimpijske me-n*l« med 13«. skakalci. Naj. ajrAmerikancev — 14, naj-pa Japoncev ln Romunov Po dva. v Pf«d, dnevi so se razširile nio» i * 1,0 na ollmpladl tek-frlt n,nai Planiški znanec hnli .T*ehanncn. Ko pa smo # gledali na startno lestvico, Ni °Vo 'me ni bilo vpisano, t-t Vprašanje, če bo Tschannen a,,«?val, so v Domu tiska de- OHlii *° vest. Morda bo tl,”1' vendar bo v areni med *a s tisoči gledalcev, če nlh 0 videli, ga bomo spom-1»*' na Planico, ki mu je ver-v"® ostala v dobrem spominu. ta^‘i.skih krogov, >99 vrst« lesa,^ jn opozoril, vse mogoče pi-^obil' ’n raznobarvni avto- Vv '• ,Vendar prevladuje bela dvignila. Predsednik italijanske republike Gronchi bo imel svoj prolog, nato pa bo olimpiada v posameznih dejanjih, slikah in prizorih ovekovečila svoje junake. Pa poglejmo za kulise: tekmovalcev danes popoldne ni bilo videti. Zaprli so se, premišljujejo o olimpijski prisegi, o startu, o cilju, o rezultatu, o 66 medaljah, in še enkrat premišljujejo o olimpijski prisegi, o startu, o cilju, o rezultatu, o 66 olimpijskih medaljah ... Kdo nima treme? Mogoče Avstrijec Seiler, ki mu vsi prerokujejo zmago v alpski kombinaciji, Finec Hakulinen, za katerega pravijo, da je najboljši tekač, ali katerikoli finski in ruski skakalec? Vsakdo je rahlo vznemirjen. Noči pred začetkom so včasih brez sna. Tudi marsikatera cor-tinska noč bo. Zelje, upi, radost in razočaranje, zmage in porazi, sklenjena prijateljstva, vse to prinašajo olimpijske noči. Tekmovalci premišljujejo, vodje računajo, prireditelji — režiserji zahtevajo in vodijo. Za vse — od tekmovalcev prek gledalcev do tistega biljeterja na Ledenem stadionu, ki bo pobiral vstopnicam kupone — se začne jutri predstava. Zato so noči pred začetkom vedno polne različnih občutkov. * Sonce je že zašlo. Nebo je zamolklo modro kot dolomitski hribi v ozadju. Sedim na sedežu v vzpenjači — gondoli in strmim j v svetlo, pisano mesto pod seboj, v katerem se luči prižigajo in j ugašajo kot kresnice v junijskem mraku. Uživam ob pogledu na čudovito panoramo dolomitskega mesteca. Iz gondole se mesto vidi kot šop pisanega cvetja, bele krpe snega pa kot papir, v katerega je zavit šopek. Reflektorji, ki obsevajo obronke Dolomitov, pobli-skavajo v zraku. Kakšna noč! Kakšna mesečina in zasnežene cortinske strehe. * 1 Noč pred začetkom v olimpijskem mestu Xorthri d’Ampezzo je lepa. Za marsikaterega tekmovalca je to najlepša noč. Verjetno si je želel že leta in leta te noči pred jačetkom olimpiade. In ta noč je prišla. ČETRTEK 11.30 O SLAVNOSTNA OTVORITEV 19.00 • HOKEJ: AVSTRIJA: ITALIJA 21.30 # HOKEJ: KANADA: NEMČIJA PETEK 8.00• BOB: DVOJICE 9.00 • TEK NA 30 KM 11.00 • VELESLALOM ZA ZENSKE 14.30 • HOKEJ: AVSTRIJA :K AN AD A 19.00 • HOKEJ: NEMČIJA : ITALIJA 21.30 •HOKEJ: Švedska : sz V sobotni številki: »Kronometri v Cortini so stekli« DRUGO MEDNARODNO SMUČARSKO PRVENSTVO NOVINARJEV V ŠVICI JUGOSLAVIJA PETA Polda spet najdaljši od naših Danes so naši skakalci že drugič trenirali na olimpijski skakalnici »Italia«. Dosegli so slabše rezultate kot včeraj. To pa iz povsem razumljivega razloga: pihal je namreč hud veter, ki je moč- V Cortini d’Ampezzo je čedalje bolj živahen promet. Ze od ranega jutra prihajajo v mesto avtomobili iz raznih dežel. Častni gostje so že vsi zbrani in hotelski sluge imajo mnogo dela z dr0 kombinirana s svetlomo-enai “arvo olimpijske zastave, PlavL ”arvi neba, enaka barvi ki ^astosivih dolomitskih skal, svetn v? mestu svoj pečat. So na * Cor/mp^s^a mesta- T° je te • VeljL*du|ie v Cortini je kot pred l*k» ° Podstavo. Saj tudi bo veliko fifedstava. Igralcev bo ve-er*m so napovedali ble- 6io °d katerih pričaku- 1 zraa&? Kdo misli, da ka> rrlliatlp )• Popoldne, papir so mi (>v V, n1em pa Je bilo pet odgo-Vnj..,.81®'! so izjavilt, da bodo na ir ollm^,n odgovorili po olimpiadi takih p® ne boTn ve* Postavah, ^ 1h vPrašanJ, sai bo položaj Jafo, J® Jasno nebo nad Cortino. Joj« *° °6govorili: 3S| . Knific: »Skandinavci so nal-"i* da L-n?)bo,le Pripravljeni. Miše bo od naših najbolje uvrstil Polda. Vsi pa se bomo borili z vsemi silami.« Zdravko Hlebanja: »Želim čimprej priti skozi cilj.« Nada Birko: »Moja vroča želja je, da bom nekje v sredini.« Stefan Robač: »Prvikrat sem na tako velikem tekmovanju in prvikrat bom tekel na 50 km. Saj veste, kaj je moja želja: dober plasma.« Matevž Kordež: »Pripravljal sem se za dolge proge, kaže pa, da bom navsezadnje postal sprinter. Želim najboljši uspeh naši reprezentanci.« Vsak si torej želi najboljše. Teh pet znancev je pa govorilo v imenu vseh Tudi mi se tem željam pridružujemo. Ko bom prihodnjič srečal norveškega kolego, bom odgovoril takole: »Od naših pričakujem vse najboljše, saj bo v tej konkurenci svetovnih »asov« vsako mesto častno.« odnašanjem kovčkov in odpiranjem vrat. Številni turisti so si kar v snegu postavili šotore. Drugi nervozno letajo iz hotela v hotel za prenočišči. V petdesetih hotelih so na razpolago postelje. V teh hotelih in privatnih hišah bo lahko stanovalo 8000 gostov. Vse privatne vile, ki niso bile zasedene, pa so bile proti visoki odškodnini (jajete za ta čas, in so se najemniki kar se da hitro vselili vanje. Pred olimpiado ne bodo smela nobena zasebna vozila v Cortino. Po olimpijskih ulicah bodo lahko križarili samo avtomobili prireditelja, policije in vojske. Število teh vozil se ne bo dvignilo nad 500. Tudi okrog mesta je neke vrste cona, v katero vstop ne bo enostaven. Med olimpijskimi igrami pa bodo smeli pripeljati v Cortino samo avtobusi. Olimpijski ogenj Baklo z olimpijskim ognjem so najzaslužnejši italijanski športniki prinesli danes ob 19. uri v kočo Duca d’Aosta, od koder bo ob 11.35 nadaljevala pot do olimpijskega Ledenega stadiona. Ob 12.00. uri pa bodo zažgali ogenj na olimpijskem tronožcu. Strelci: Kranjčič X, Stefan 2, Uršič 1, Tomi* 1 za »Zagreb«, za Crveno zvezdo pa Novakovič. Svečana otvoritev državnega prvenstva v hokeju na ledu je bila pred popoldansko tekmo med »Jesenicami« ln Mladostjo. Ob zvoku fanfar Je na z zastavami okrašenem drsališču po-I zdravil nastopajoča moštva ln prlsot-' n* gledalce predsednik Zveze športov Slovenije Leopold Krese. »JESENICE« : MLADOST 23:6 Tekma med Mladostjo ln »Jesenicami« je bila igra mačke z mišjo. Domačini so bili veliko boljši od Zagrebčanov: v drsanju, tehnično ln v tek-, movalni rutini. Z visoko zmago 23:0 (7:0, 10:0, 6:0) so se Jeseničani uvrstili I med enega izmed favoritov za osvojitev državnega prvenstva. Mladosti so manjkale vse odlike, ki so jih imeli Jeseničani. Tega niso mogli nadomestiti niti z borbenostjo. V prvi tretjini Je motil igro sneg, ki ga niso mogli sproti očistiti z igrišča. v tem delu igre Mladosti ni uspelo niti enkrat ogrožati vrata »Jesenic«. , Igra je bila zaradi velike premoči Je-j senlčanov kar nezanimiva. Posamezni I deli igre so se razlikovali med seboj le po številu golov, s katerimi so raz-I igrani domači igralci neprestano zasipali nasprotnikova vrata. »Jesenice«: Novak, Brun, Kos, Kristan, Kaltenekar, Dolinar, Klinar, N. Čebulj, Turnšek, B. Čebulj, Noč. Strelci: N. Čebulj 5, B. Čebulj 4, Močnik 4, Brunar 3, Dolinar 2, Turnšek 2, Brun, Kristan, Kaltenekar po X. Sodila sta Lomber in Žitnik do- bro. Gledalcev približno 2000. Prvi dan prvenstva v hokeju Je dokazal, da niso imeli prav oni, ki so nasprotovali odločitvi Hokejske zveze Jugoslavije, da se podeli organizacija državnega prvenstva v hokeju na ledu Jesenicam. Jeseničani so pokazali, da so sposobni organizatorji. Obisk gledalcev Je bil zadovoljiv, tehnična ureditev brezhibna. Skratka vse je primerno prireditvi, kakršna Je državno prvenstvo v hokeju na ledu. Tik pred zaključkom lista smo zvedeli, da kanadski Igralec 0'Neil dokončno ne sme nastopiti na državnem prvenstvu v moštvu Partizana. V nedeljo atletsko prvenstvo Slovenije V nedeljo se bodo pomerili najboljši slovenski atlott za naslov republiškega prvaka. Morda bo marsikdo presenečeno pogledal, toda tako je ln zadnje priprave so že v teku. Drsalci in hokejisti se trudijo podaljšati svojo tekmo- OBJAVA Smučarska zveza Slovenije razpisuje meddruštveno tekmovanje v skokih za mladince na 36-metrskl skakalnici v Planici v nedeljo, 29. Januarja ob 10.30 uri. Pravico udeležbe imajo vsi mladinci, rojeni v času od 1. maja 1939 do 30. aprila 1942. Poimenske prijave naj pošljejo društva na naslov: Mladinski tečaj — Dom v Planici — najkasneje do sobote, 25. t. m. Žrebanje bo v soboto zvečer v Domu v Planici. Vse stroške vožnje in preskrbe nosijo društva. NOGOMET Real Madrid v Beograda Samo še nekaj dni nas loči od odločilne četrtfinalne tekme med Partizanom in Real Madridom za »Pokal evropskih prvakov«, ki bo v nedeljo v Beogradu. NOGOMETNO PRVENSTVO JUŽNE AMERIKE _ Prvo presenečenje Montevideo, 25. jan. (AP). — Na turnirju za nogometno prvenstvo Juž-i ne Amerike v Montevideu je čilska reprezentanca nepričakovano premagala brazilsko reprezentanco s 4:1 (1:1). ! Šahovsko prvenstvo sz Vodi Spaski Leningrad, 25. Jan. (TASS). — Na šahovskem prvenstvu SZ so se včeraj nadaljevale prekinjene partije. Bole-slavski ni nadaljeval partije proti Spaskemu in se je vdal. Prav tako se Je Borisenko brez nadaljevanja partije vdal Zurahovu. Po polovici turnirja vodi velemojster Spaski s 6 točkami, za njim pa so se razvrstili Averbach 5,5, Taj-i manov, Talj 5 točk itd. valno sezono tudi čez poletje, plavalci ln drugi »poletni« športi pa želijo tekmovati tudi pozimi. Skratka: vsi se trudijo da »mrtve« sezone v naših športnih panogah ne bo več. V nekaterih drugih deželah imajo sicer za tako delovanje že odlične pogoje, pri nas S a šele premagujemo začetne te. avc. Manjkajo nam še vedno zlin-skl bazeni, umetna drsališča, velike dvorane ln drugi ustrezajoči objekti. Toda začeti je treba in začetek je vedno težaven ... Atleti so toroj io začeli. P ropov, i-cije so izšle, prijave prispelo in sedaj je vrsta na organizatorjih, da nedeljsko atletsko prvenstvo Slovenije v pokritih prostorih, kar najbolje pripravijo. Od kair je bilo v Ljubljani po. stavljeno Gospodarsko razstaviščo, so njegovi prostori postali slovenski »Madison Sguaro Garden«. Tu smo v kratkem času videli že številna športna tekmovanj«., ki se jih je lahko ogledalo veliko več gledalcev, kot tedaj, ko so bilki ljubljanski športniki vezani le na majhne pokrite prostore. Sedaj srečujemo na Gospodarskem razstavišču številne športnike, ki ne poznajo več mrtve sezone in se prek zime marljivo pripravljajo za tekmovanja na prostem. Posebno za atlete je to velika pridobitev. V nedeljo dopoldne bomo torej videli v Ljubljani najboljše slovenske atlete. Tekači se bodo pomerili v prostorih Gospodarskega razstavišča, in sicer dopoldne, popoldne pa bo v ateljeju Triglav-filma na Zrinjskega Ruski tekmovalec v hitrostnem drsanju — Šiljkov je eden Izmed kandidatov za medaljo cesti prvenstvo v skokih in motih. Tekmovanje bo ločeno za člane, članice. mladince in mladinko. Disciplino bodo tele: člani: 60 m, 1000 m, 2000 m. 60 m ovire, met krogle, skok v višino, troskok ln »kok ob palici. Članice: 60 m, 600 m, 60 m ovire, met krogle, skok v višino, skok v daljino. Mladinci: 60 m, 1000 m, 60 m ovire, met krogle ln skok v višino. Mladinke: 60 ra, 400 m, met krogle in skok v daljino. ČETRTEK, 26. JANUARJA 195o ŠPORT IN TELESNA VZCOJA J »T Trn^RA pr a vtpa« Četrtek, 26. januarja' fig*, i NEKAJ KRATKIH IZ GORIŠKEGA OKRAJA Po tVaie najbolj prizadevnim prosvetnim (Mavcem ob letošnjem Prešernovem dnevu Na zadnji seji Sveta za sodstvo OLO Gorica so proučili im z nekaterimi spremembami sprejeli predlog pristojnih organov za pohvalo najbolj delavnih prosvetnih delavcev ob letošnjem Prešernovem dnevni & februarja. Republiškemu svetu za prosveto in kulturo so predlagali za pohvalo vzgojiteljev in ostalih prosvetnih delavcev iz osnovnih šoL, gimnazij, industrijskih im raznih obrtnih šol ter drugih prosvetnih ustanov in zavodov v goriškem okraju. Okrajni ljudski odbor bo razen tega priredil svečan sprejem še za drugih 32 prosvetnih delavcev, ki jim bodo v znak prizma- t ■ w » ' — J p1* 4'UUU okoli 74 naijiboljših učiteljev, pred- | nja za njihovo delo izročili diplo-metnih učiteljev, profesorjev, me im pohvale. — Na seji so po- ---------——--------------------------------slušalii tudj poročilo predstavnika komisije za analizo šolstva v goriškem okrajru ter komisiji dialii nekaj praktičnih napotil im na Delo organizacij SZDL v Predmeji V nedeljo dopoldne je bila v zna- svetov za. nadaljnje delo Orne-vf^vske^to^Rerenc^vašk^organlza- “*?ar- ? ciainega^ trgovski ^dejavnosti. in deklet. Obiskovali so tamkaj par. ; zavarovanja, največ zapos- tijeko šolo. ki jo je sovražnik stalno Len’£ JeinT ‘v -v-1 —1 v? januarja 1944. leta je obrti in trgovski dejavnosti. L. V. zasledoval s po i ljudi 27. s pomočjo izdajalca, presenetil mlade pri pouku. Tak J ugasnilo 47 mladih življenj. ko je tega dne Letos bodo v dvorami, v kateri so bila predavanja partijske šole, odkrili tudi spominsko ploščo. M. P. Kuharski tečaj v Ivanjkovcih Mladina na Bovškem voli svoja vodstva Na področju občine Bovec bodo Še ta mesec im v začetku prihodnjega imeli volitve po vseh mladinskih afe- Ivanjkovska mladina si je zaželela kuharski tečaj. Tamkajšnja organizacija Zveze borcev je načrt materialno podprla in tako omogočila, da se bo tečaj začel že 1. februarja. Doslej je prijavljenih zanj 18 deklet. Razen kuhanja se bodo učila še ročnih del. D. S. tivih. Nanje je bilo že precej ppipraiv in razpravljanj koga bi izvolili v nova vodstva. Hkrati bodo mladinski aktivi sprejeli v organizacijo mladince, ki imajo za to pogoje. Iz Gasilski tečaj v Videm-Krškem Od 18. do 21. januarja je občinska ... . gasilska zveza Videm-Krško priredila delali bodo tudi program dela za gasilski strojniški tečaj. Tečaja se je letošnje leto. Da bi pa zadovoljili po- udeležilo iz vseh 12 društev, ki sodijo trebam po rajnih predavanjih po va- pod občinsko gasilsko zvezo, 25 članov. „ ____________________________ ^ i(iaaui eeh, so že ustanovili mladinsko umi- Nekatera društva so poslala na tečaj i zamenjav imena nastala že občutna verzo. L. Z. tudi po tri tečajnike. I škoda za ves jugoslovanski turizem. Vabila za novinarski ples so že razposlana. Če kdo pomotoma vabUa ni prejel, naj, prosimo, reklamira pri Novinarskem društvu, Ljubljana, Gosposka 12, tel. 22-215. Vsako vabilo velja za dve osebi. Kdor se plesa ne namerava udeležiti, naj vabilo vrne Novinarskemu društvu. Vstopnice bodo na razpolago od torka dne 3L januarja 1956 dalje vsak dan od 15. do 18. ure v prostorih Novinarskega društva, Gosposka ulica 12. Tovariši rezervni oficirji pododbora Trnovo! Sporočamo vam, da bo redni občni zbor Združenja rezervnih oficirjev Jugoslavije, pododbora Trnovo (tereni Trnovo, Krakovo, Kolezija in Mirje) dne 30. januarja 1956 v dvorani Tehnične srednje šole, Aškerčeva ulica, z začetkom ob 19. uri. Odbor Društva zobozdravstvenih delavcev Slovenije opozarja člane, da v februarju strokovni sestanek in seminar odpadeta. Prihodnji strokovni sestanek in seminar bosta 2. oziroma 3. marca t. 1. Program bo sporočen kasneje. Zveza DPD »Svoboda« je izdala in založila dve koračnici: Karel Pahor — Drago Lorbek: Koračnica partizanskih intendantov: Drago Lorbek: Zvesti tovariši. Kompletni notni material za obe koračnici (21 glasov in vodilni glas) stane 900 din. Naročilnice pošljite na naslov: Prosvetni servis (bivši »Ljudski oder«), Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 7. Sola za tuje jezike obvešča, da je vpisovanje v tečaje tujih jezikov (angleščina, francoščina, nemščina, italijanščina, španščina in esperanto) od 20. do 28. januarja v pisarni Ljudske univerze, Carkarjeva cesta 5-m., soba 136, vsak dan od 8—12 in od 16—18. Kakor milo, tako spada k osebni higieni »Jela« kopalna sol! Desinficira, osvežuje, krepi tvoje živce! Zahtevaj kvalitetno »Jela« sol! APZ! Vaja jutri, 27. t. m. na klasični gimnaziji. — Odbor. Tajništvo prirodoslovno-matematič-no filozofske fakultete obvešča v smislu 27. člena Splošnega zakona o Univerzah, da so objavljeni na oglasni deski fakultete biografski in bibliografski podatki kandidatov, ki se poteguje za razpisana mesta lektorja za ruski jezik, za mesto honorarnega predavatelja za metodiko pouka biologije in za metodiko pouka geografije, objavljena v Uradnem listu LRS štev. 51 z dne 22. decembra 1955. POTNIK SLOVENIJA. PRED A V A N J A nje — Putnikov avtovlak na - ^ stoletja Madžarska : JuS°^™,Lii v Ljubljani vabi svoje članstvo ! &££ .ItoSE* na. predavanje, ki ga bo imel prvenstvo v hokeju na ledu na _ predsednik Izvršnega sveta LRS nice. Cena v obesmeri pri- tov. Boris Kraigher o temi: »O fa^jemamo’do*. OT-feg} aktualnih gospodarskih in notra- tridnevnega izleta 7400 din. **cW,. njepolitičnih vprašanjih* Preda- Zaa na štiridnevni izlet v & vanje bo v predavalnici štev. 5 ! |£o££jte>italijo^Blm. na rudarskem oddelku Tehniške do 15."marcaTda spoznate Benetke itd. PrtJS?.^ fakultete v Aškerčevi ulici 32 v Tenze- pis°. Livorno a ciinc, risu, juivuiiio V “ četrtek, dne 26 jan ob 17. uri. ! ^0^^ ^ ^ Slovenska akademija znanosti in torožu. — Organiziramo tudi najra« i na javno znanstveno ° ^ za ua: - I umetnosti vabi na javno znanstveno nejše lzlete po domovini, za predavanje, ki je namenjeno širšim prevoz najemite naše moderne « . ...... ............ --- J , ; suene avtoDuse. atu J. ob 18 bo predaval v dvorani SAZU 1 doma in po svetu vam bo »Putnlž un v. prof. dr. Božo Škerlj. Tema: j veni J a« najboljši svetovalec. , Nekaj problemov evolucije človeka. Elektrotehniško društvo LRS — - r sekcija praktičnih elektrotehnikov va- f)HQBNt bi vse interesente na predavanje, ki bo I v petek, dne 27. januarja 1956 ob 20. urij z orient-expresom se je v: v dvorani Elektro Ljubljana-mesto, | nuarja 1956 pripeljal do post°i„Lvii* i Q Ljubljana, Krekov trg 10. Predaval bo §ki brez osebnih dokumentov, p0. ing. Bajec Anton: »Zaščita pred dotikom«. omejen. Pri sebi ima 50.900 ^^fornja‘ trdil, ki jih ima pri sebi in po cijah, dobljenih na občinskem j* Al - -i • i • J i • hlnjska Bistrica, je razvidno, ? m Naročniki Ljudske pravice Janez Novšak, roj. 13. de£ “staui,{‘ binjski Bistrici štev. 36, brez su- ^ SO zavarovani za primer bivališča. Osebni opis: visok 1 «d nezgode VESTI 1Z MARIBORA močne postave, sivi brki, ® obraz, plešast, nosi klobuk rjave ^ ..—»•p oblečen v rjavo obleko z dolgih čami, obut v črne nizke čevlje- Ud Ker v Bohinjski Bistrici ne Ji( že dalj časa in je njegovo oi neznano, prosimo vsakogar, K* ^ V toaletnih in drugih zatohlih prostorih preprečujejo neprijeten vonj. Obvestilo in pojasnilo javnosti PITTNIK\lovfvu4^ ““f® 1 Našo podjetje namora/va — iz ko- *' A v glavnih slo- merctaJnah raadogov — odpreti v bliž- nekatera svoja pred- novo Ime podjetja. Med približno 4000 predlogi, kd smo jih prejeli, je komisija, ki. je bila za to sestavljena, osvojita, predlog imena »KOMPAS, Turistično in avtobusno podjetje«. V naslednjem bi želeli javnosti razložiti vzroke, ki so nas dovedli do sklepe*, da menjamo ime, ter razloge, da je bdlo osvojeno ime KOMPAS. Nekateri potovalni uradi Jugoslavija, ki poslujejo z inoceonstv-om. so člani Zunan jetrgovinske zbornice, med njima seveda tudi na&e podjetje. Uredba pa predpisuje, da v zunanje trgovinski register ne more biti vpisanih več članov istega imena. Ker pa je v Jugoslaviji mnogo potovalnih uradov, ki nosijo v svoji firmi naziv »PutnAk«, je bilo nujno, da se ta imena spremene. Na ta način je bilo naše podjetje seveda nujno prisiljeno i®-premeniti ovoje ime PUTNIK SLOVENIJA. Poleg tega pa govore za tapre- membo imena še drugi, objektivno še tehtnejši razlogi. Tako v inozemstvu kakor tudi v Jugoslaviji prihaja, neprestano do zamenjav med poedinimi potovalnimi uradi, kj nosijo naziv PUTNIK, ne gdede na to, da j© tej oznaki dodana še oznaka: »Slovenija« ali »Zagreb«, ali »Beograd« iitd. Posebno pri delu z inozemstvom se zaradi tega čutijo neprijetne posledice, ko tuji potovalni uradi zamenjavajo imena in je nače podjetje moralo ne-kolikokrat nositi posledice slabega dela drugih podjetij imena »Putniik«. Na kongresu mednarodne turistične organizacij© FIAV, ki združuj« izredno mnogo mednarodnih potovalnih uradov, j© biilo te zamenjave mogoče občutiti v izredno neprijetni meri. Tu ne nastaja škoda samo za posamezna naša turistična podjetja. Nešteto dokazov imamo, da je zaradi stavništva po državi, tako morda v Dubrovniku, v Splitu, na Reki. v Zagrebu itd. Ker so v teh krajih že potovalni uradi z imenom PUTNIK, bi prišlo do zelo neugodnih posledic, zamenjav, itd. Nastop v teh krajah je torej mogoč 1© pod novim imenom. Kot omenjeno, je komisija od 4000 predlogov izbrala novo ime in to KOMPAS. V zadnjem Času smo prejeli nešteto pisem, v katerih pisci novo ime hvalijo, nekateri pa ga grajajo. Kakšni so bili razloga, ki so komisijo dovedla do tega, da j© iz- brala prav to imet KOM-------------- ‘MPAS» ima brez dvoma zvezo s potovanjem. Podjetj« »KOMPAS« naj bi turiste vodilo po potovanjih, jim kazalo najlepče in najzandmivejše ter jim širilo obzorje najsiibo to kulturno, strokovno, politično itd. Sama beseda »KOMPAS«, čeprav tujka, se je v nesem jeziku že čisto udomačila in pravzaprav nimamo enakovrednega prevoda. Kaj beseda DEŽURNA LEKARNA o n,>rri ri3 ^«r«/i T^niŠtVU & 5 Četrtek 26 ian lekarna »Planinka« njem, da sporoči Taj , cetrceK, 46. jan. leKarna »t-iamnica«, tranje zadeve 0Ij0 Koper ali P,, Ljudske milice Postojna. TNZ v Glavni trg 20. Petek, 27. jan. lekarna »Pri gradu«, Partizanska cesta 1. KINO PARTIZAN: francosko-italijanski film »Tereza Raquin«. UDARNIK: amer. barvni film »Škrlatna ravnina«. SLOV. NARODNO GLEDALIŠČE Četrtek, 26. jan, ob 19.30: Drda: »Ci zoveš hujdiča«. LMS 1. Petek, 27. jan. ob 15.30: Verdi: »Ples v maskah«. Sola TAM. Sobota, 28. jan. ob 19.30: Drda: »Ci zoveš hujdiča«. Izven. Umetnostna galerija. Razstava osnutkov za spomenik NOB v Mariboru, natečaja, ki ga je razpisal OLO Maribor. Razstava je odprta od 22. jan. do vključno 29. jan. dnevno od 9. do 16. ure. Hkrati je dostopna občinstvu tudi stalna galerijska zbirka z nekate- KOMISIJA ZA RAZPIS MEST ^3. torjev podjetij pri Občlnskeni skem odboru Medvode razP1i„sest'1 sto upravnika Kmetijskega PJ-f, K KZ Medvode, v Pirničah. Kmetijski tehnik s triletno P j, ali nižja šolska Izobrazba s P® ^ prakso v upravniških poslih °*^|f tijskem posestvu. Ponudbe P na Obč. LO Medvode do 31- SJ arja 1956. zad^Sj tel-/ .1A GEOTEHNIK A-SERVIS« obrtno podjetje Ljutomer, “j" (p išče strojnega tehnika. (t vršena srednja šola — str0}-a!t j n/4Ho1pk. V.J avtomehanični oddelek. službe takoj. Plača po . pravilniku. Ponudbe pošljite n | nji naslov ali pa se zglasite pri podjetju. rimi dopolnitvami. Po 29. jan. pa trikrat tedensko, in to v torek in petek tt,,noma od 9. do 18. ure, ter v nedeljo od 9. RAZPIS: Upravni odbor Dom-do 13. ure. Umrli so: France Borko. 51 let, profesor; Rudolf Trabe, 35 let, mesar; Marija Muršak, 83 let, upokojenka. CELJSKE VESTI CELJSKO GLEDALIŠČE Četrtek, 28. Jan. ob 15: Ivan Cankar: .Lepa Vida«, m. srednješolski abonma. Četrtkov abonma in izven, ob 20: Ivan Cankar: »Lepa Vida«. Petek, 27. Jan. ob 15: William Inge: »Vrni se, mala Sheba«. II. srednješolski abonma. Sobota, 28. jan. ob 20: Ivan Cankar: .Lepa Vida«. Sobotni abonma in izven. KINO »UNION«: italijanski film »Filomena Marturano«. Predstavi ob 18 in moglih Impol j ca, p. Studenc^ Sevnici, razpisuje delovn2«rsn“ za šefa računsko - gospoda. cj sektorja. Pogoj: dovršena eK ^ || ska fakulteta s 5-letno Pr?r\-re* dovršena popolna ekonomska nja šola z lo-letno prakso. « pe službe takoj. Plača po nudbe poslati: Upravnemu i Doma onemoglih, Bh™ t V Uprave p. Studenec pri Sevnici. > koPt ZA PRAZNO SOBO s souporaboI k jjj, nice in po možnosti s sajnos « vhodom plačam tri tisoč “'{(.(js*1 mesečno. Naslov v upravi »lj pravice«. Terezija Pucelj, upokojenka. avicaija rutcij, ujJVJn-vj —- . _ t stojnska 74, stara 56 let. Pogreb maiiuiauu«. rreusutvi ou i« m š!W. ik i,*.« »DOM«: madžarski film »Se živijo«. I nes ob 15’ url na vlču' Predstavi ob 18.15 in 20.15. LJUDSKA UNIVERZA V CELJU Sporočamo žalostno vest, Danes, v četrtek 26. januarja, ob umrl moj dragi mož 19.30 bo predaval v predavalnici na ___ _ učiteljišču tov. Ivo Sever, predsednik TVHM fffIDLfiK _ gospodarskega sodišča, o temi: Narodni „ .KOjfl dohodek in njegova razdelitev v zvezi BANČNI INŠPEKTOR V P ^ ^jSdnŠo viebljenrIJenJSkega standarda- Poereb nokolnika bo v četrte* VESTI 7 TESEW!C ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Zdravniško dežurno službo na Je- Pogreb pokojnika bo v 11U, 15.30 na Mestno pokopališče v Le Celje, dne 25. januarja 1956. ^ Žalujoča *ena asttt in ostalo s°r0“ . T>orm'Tii Va t.-.-,,; :Yx.. ,, ,-----r ou,avma»u uezurno siuzoo na je- V"* ^ ! senlcah ima dr. Avguštin Tancar, . Kazen toga jo beseda, mod- zdravnik Gosposvetska cesta narodna ter v vseh jezikih sveta isto Gosposvetska cesta. pomeni ter se enako izgovori. To je KINO vsekakor dejstvo, ki je za potovalni I »RADIO«: ameriški barvni film »Sein«. urad z mednarodnim poslovanjem tudi Predstavi ob 18 in 20. 1 v r/lrt.T, n — rti 1.1— - _ _ - izredno velikega pom brez_ dvoma tndi lahko iiagovorljiva. ena. Beseda je I »PLAV2«: zaprto! Ne najmanjšega pomena za. naše Podjetje, gledano čisto s tehnično-reklamne strani, je tudi to. da se da kompas odlično uporabiti tudi grafično z grbom, značko, pisemsko glavo itd. itd. .. Prepričani smo, da bodo vsi naši, ljudje vzeli te razloge z zadoščenjem na znanje. Naš delovni kolektiv pa tla bodo uspehi podjetja vredni tradicije in dela »PUTNIKA SLOVENIJA«. PUTNIK SLOVENIJA Ljubljana I»lh,||ini!Milllll! VESTI IZ KRANJU PREŠERNOVO GLEDALIŠČE Četrtek, 26. Jan. ob 16: St. Lachner: »Se bo sijalo sonce«. Red C in izven. Nedelja, 29. Jan. ob 16: Grtmm-Skuf-ca: »Janko in Metka«. Izven in za podeželje. KINO »STORZlC«: ameriški barvni film »Roberta«. Predstave ob 16, 18 in 20. V soboto 28. januarja ob 22 bo premiera italijanskega filma »o. K. Nerone«, v glavni vlogi Silvana Pampaninl. III«« Danes opoldne je po vs skozi s trnjem posuti z' Ijenjski poti za vedno o®' šla moja draga mama ROZALIJA NOVAK Pogreb nepozabne nice bo v soboto, dne 28. J nuarja ob 14.30 z Zal- Ljubljana, 25. I. 1956. Sin Dušan in ostalo sorodstva LIV Malo po polnoči v ranem jutru dvanajstega dne je črna limuzina Juliena Chautanda tri kilometre od vasi Hogglestock zavila z glavne ceste na ozko pot, obakraj katere je rasla živa meja. Zemljo je pokrila slana. »Na križišču nisem videl Schafferja,« je rekel Chamtamd. »Slišali 9te, da sem mu naročil, naj vozi- počasi,« je odvrnil Dumetrhis. »Čez deset minut mora biti tu.« Zdaj je Chautand vozil čisto počasi in naposled zapeljal avtomobil tik ob živo mejo in ga ustavil Zatem je ugasil luči im stopil iz avtomobila. Dumetrius mu je sledil. Avtomobil za njima je stal na robu zapuščenega kamnoloma. Pred njima se je spuščala cesta proti vasi, na levi pa je v mraku stalo nekaj dreves. »Ni ga treba čakati,« je rekel Dumetrius. »Dajte mi vaše stvari, ki naj bi jih našli skupaj z Gassnerjevim truplom.« Chautand mu je izročil cigaretnico, vžigalnik, listnico im pr-stam. Iž drugega žepa je izvlekel majhen medaljon na verižici. »To mu je treba privezati okrog vratu,« je rekel Chautand. Dumetrius je položil vse na sprednji sedež. »iPomagajte mi, Gassnerja je treba spraviti za volan,« je rekel Dumetrius. Skupaj sta nezavestnega Gassnerja posadila na sprednji sedež za volan. Zaitem sta še poslednjič preverila, ali so Gassner-jevi žepi prazni, mu pod srajco obesila medaljon okrog vratu, ostale stvari pa mu potakniki po žepih. »Mislim, dia je zdaj dobro,« je rekel Dumetrius. »škoda je žrtvovati tale čudoviti avtomobil. Toda potrebno je.« Stopil je iz avtomobil«, Chautand pa je krenil' za njim, »Sicer pa — saj boste lahko kupili avtomobilov, kolikor se vam bo zahotelo.« Dumetrius je obrnil hrbet Chautamdu in avtomobilu. Chautand je brž izvlekel iiz plašča velik revolver in ga naperil' Du-metriueu v hrbet. »Toda vi, dragi prijatelj, ne boste ničesar več kupili,« je rekel Chautand. Dumetrius se je zasmejal. »Res se vam ni treba smejati,« je rekel Chautand. »Obrnile se in poglejte.« Dumetrius se je okrenil in pogledal Chautanda. »Torej ste se odločili za drugačen izhod?« »Da, tole so pa moji načrti.« Revolver je dvignil malo više, »V takšnem trenutku ne verjamem besedam. Toda hvaležen sem vam, da ste mi preskrbeli tegale moža v avtomobilu. Da bi vam izpričal svojo hvaležnost, vas bom hitro ubil in položil v avtomobil zraven njega, zatem pa opravil s tistim vašim Willyjem in izginil. Ne z eno petino ali polovico, marveč z vsem zakladom.« Mrzlo se je zasmejal v zvezdnato noč. »Oba bova mrtva, dragi prijatelj. M«t ste res mislili, da vam bom dal vsaj dolar od tega denarja?« »Bojim se, da sem tako mislil,« je rekel Dumetrius. »Vidim, da je bila moja prvotna sodba pravilna: vi ste res naivni« Stopil je korak nazaj, obstal zraven avtomobila, se oX drevje onkraj ceste in tiho poklical: »MicheU« Zagledal je temno postavo, ki je prihajala na cesto. »To je moj sodelavec, za katerega niste vedeli Poklica^ ^ ga,« je rekel C hautand, da bi vas ubil iz zasede, če bi se sl* pokazalo, da vam sam ne bi mogel biti kos.« »Res?« je vprašal Dumetrius, nato pa povzel prav tako »Dobro, Gassner. Zdaj ti je pri roki.« V avtomobilu se je nekaj zganilo. Chautand je kakor oka^ njen stal za hip tam, poln nepopisne groze, preden se je skU h naglo obrniti Toda Gassner ga je že zgrabil za roko, v kat01"1 f držal revolver in jo obrnil tako, da je bil revolver naperi4® zvezde. Prišlec je bil Willy Schaffer. Gasener je z levico prijel Chautanda okrog vratu, s pa se mu je oprl v hrbet. Chautand je sopel. Willy je njemu in mu iztrgal revolver iz rok. Dumetrius se je smejal Chautamdu. »Obziren bodi, Gassner, nikar ga še ne zadavi.« Chautand se je boril z obupno močjo, vtem ko sta g® im Gassner držala za roke, »Michel!« je obupano kriknil. »Michel!« Dumetrius je z nasmehom opazoval Chautandov obup. »Michel! Michel! Michel!« k »Michel« ni več,« je rekel Dumetrius vljudno, kakor Še na ^ »Ni me slišal, ko sem tam med drevjem stopil k njente-* rekel Willy. »Zdaj pa Michel čaka, da bi skupaj z gospodom ^ tandem stopil v avtomobilu ~Jj KINEMATOGRAFI predvajajo 0 M U N A« Ameriški film »U N I 0 N« Francoski film »LIZBONSKE NOGI« Tednik: Filmske novosti St. 3. Predstave ob 16, 18.30 in 21. V glavni vlogi Fran ‘SOCA «: amer. film »Trinajsta ' ‘ £Teclstave 16, 18 in 20. Pro- ^iia ve ob 16* 18 in 20- vstopnic samo od 14 dalje. S MLADINSKI KINO LM predvaja za mladino od 8. do 16. leta barvna filma Walta Disneya: »V dolini bobrov« In »Na pol orala zemlje«. Predstavi vsak delavnik ob 10 ln 15. Ob nedeljah samo ob 10. Skupinske rezervacije vsak delavnik od 9 do 10 v Domu Maksa Perca, Slomškova 20. Vstopnina 10 dinarjev. KINO »LITOSTROJ«: ameriški barvni film »Beg iz trdnjave«. Predstavi ob 18 in 20. Prodaja vstopnic uro pred pričetkom prve predstave. KINO »TRIGLAV« Ameriški barvni film »PAS ZA PIŠTOLO« Tednik. V glavni vlogi George Mont-gomery. Tab Hunter ln Helen West-cott. — Predstave ob 16. 18 ln'20. — Prodaja vstopnic od 15 dalje. Danes zadnjikrat. Jutri Italijanski film »NI miru med oljkami« Italijanski film ^smi za ulice« ovf; & v ldSl1 4Jlt*laVtU vl°gi Carlo NlnchH- ln U tj,nella Lualdl- Predstave ob 16, U, **’ Pr°daJa vstopnic od 14 dalje j ,****> samo še danes. Jutri F . 10 barv. flim »zemlja smehljaja« RADIO LJUBLJANA forniMi a *etrtek, 2«. Januarja. «•00, ,50«la: 5.05, 6.00, 7.00, 13.00, 15.00, , , ičr* ‘n 22.00. •aicii Dobro Jutro, dragi poslu- , • J!-20 Naš predlog za vaš jedll- 1 » Reklame — 6.35 Igrajo veliki 1* ?*lodii. orkestrl — 7.10—7.30 Zabavne ^ S.llft — 11 nn DnrlHrl/l IrAlA^ni« — ii-06 o!® — U.00 Radijski koledar — No»<«niski nasveti — 11.15 Od vIa ~ 12.30 Kmečka univerza — > eveša e Ne pozabimo na kosta-f?dne _ raka — 12.40 Umetne ln na-Jjjes rpufmi ~ 13-15 Zabavna glasba, m1 ort,? .ame — 13.30 Spored popular-.?°'Dr^, .alnlh skladb — 14.25 Ljudje r>? ,etnl obzornik — 14.35 Želeli E? Skr,K USajte! — 15.15 Igra trio Dor-^UeS»erneta — 15J0 Iz mladinske »% nL°stl ~ J- Curwood: Kazan — 5, Hohnlt (odlomek) — 15.45 15 minut JtftJslM stolzem — 16.00 Gospo- J* ,, j^nibus — 16.10 Glasbene ugan-rZabavna in plesna glasba, « stt: nS me — 18.00 Domače aktual-?°» som?, v°Utvah v skupščine Zavo-sito,. ga zavarovanja — 18.10 Pe-» aotn»x stoletja (ciklus samospevov 5°sth ce in tuje glasbene ustvarjalska ri 18-35 Radijska univerza — ?2Voj : Slovenski gospodarski «r^stPt ^rede 19- stol, do 1918 — 18.45 } vntt Paul Weston — 19.00 Radijski J, ^tnstuT" 19 20 Prenos reportaže s jAfnnei, olimpijskih Iger v Cortlni £t,° — 19.40 Zabavna glasba, „„ame — 20.00 Mladinska od-vT^Jka , Četrtkov večer — 21.00 n h Bpo.u zasneženi stepi« — 21.30 L. v^fu, o-‘“Oven: Sonata za klavir v Fis-«-«nol.; ’ G- Verdi: Godalni kvartet ~ 22.15—23.00 Po svetu jazza UKV program: Nočni >;!ln0 ncert — 23.00—24.00 Oddaja za Sreb^)' 1X8 valu 327,1 m (prenos lz Ia pctek- 27■ Januarja. 18 (5, . * S-*5. 6.00, 7.00, 13.00, 15.00, I., 'n med opero okoli 22.00. n,!*!! LT1- ® D°bro jutro, dragi poslu-1«?." 63^ ^aS predlog za vaš Jedil-ela.v, lame ~ B-35 Operetna in “la nras.oa — 7.10—7.30 Klavir in ham-gie — u.oo Rad. koledar —11.06 Gospodinjski nasveti — 11.15 Priljubljene popevke in melodije — 11.46 Cicibanom — dober dan! — 12.00 Pojeta moški zbor Slava Klavora in ženski mariborski komorni zbor — 12.30 Kmetijski nasveti: Olajšajmo sl škropljenje v vinogradu — Živinorejci, poglejmo nazaj v preteklo leto — 12.40 Popevke ln ritmi — 13.15 Zabavna glasba, vmes reklame — 13.30 Pester spored opernih melodij — 14.25 Zanimivosti iz znano-nostl in tehnike — 14.35 2elell ste — poslušajte! — 15.15 Zabavna glasba — 15.30 Utrinki lz literature — Saltykov-Sče-drin: Dva generala — 15.45 Poje Slovenski oktet — 16.00 Modni kotiček: V sezoni plesov in prireditev — 16.10 Simfonični koncert — 17.20 Zabavna in plesna glasba, vmes reklame — 18.00 Ljudje med seboj — Dr. Leon Žlebnik: Ljudomrzneži — n. del — 18.15 Nekaj priljubljenih domačih pesmi — 18.35 Tečaj francoskega jezika — 4. lekcija — 18.50 Trio Milana Stanteta — 19.00 Radijski dnevnik — 19.20 Prenos reportaže s 7. zimskih olimpijskih Iger v Cortlni d’Ampezzo — 19.35—23.00 W. A. Mozart: Flgarova svatba, opera v 4 dejanjih — 22.15—23.00 Oddaja za tujino — na valu 327,1 m (prenos lz Zagreba) BIRO ZA LESNO INDUSTRIJO (podjetje za tehnično pomoč im projektiranje v lesni imdUBtnlii) LJUBLJANA, KIDRIČEVA 1/1 razpisuje mesto tehnologa lz področja lesnoindustrijske predelave Pogoji: fakultetna Izobrazba ln delo v stroki najmanj 5 let ali srednješolska Izobrazba ln delo v stroki najmanj 10 let. Plača po tarifnem pravilniku. Ponudbe poslati do 10. februarja 19S6. 308 uS°dno Prodamo * "Mercedes 250« v brezhibnem stanju, in "Fiat 1500« °brtno podjetje - Maribor b C 6, - Telefon 37-97 M 57 PEKOVSKO PODJETJE »DRAVA« - PTUJ PRODA: kanalsko pekovsko peč »Debak« poltovorni avtomobil »Tempo« (tri kolesa) P 24 II. BANČNI PLES LR SLOVENIJE Prireditveni odbor 11. bančnega plesa LR Slovenije, ki bo 4. februarja 1956 ob 20 v vseh prostorih Doma TVD Partizan na Taboru v Ljubljani, obvešča vse sedeže Narodnih bank, Komunalnih bank, Zveze zadružnih hranilnic in Mestnih hranilnic v LR Sloveniji ter vsa podjetja in ustanove, ki še niso prejela vabila, da je zadnji rok za reklamacijo vabil 28 januar 1956. Reklamacije naslavljajte na naslov: Narodna banka FLR Jugoslavije — Centrala za LR Slovenijo — direkcija trezorja — tov. Stojan Stane, telefon 23-921. PRIREDITVENI ODBOR Komisija za volitve in imenovanja Občinskega ljudskega odbora Šentjernej na Dolenjskem RAZPISUJE LJUBITELJI TURIZMA! Ali redno berete oglase »TURIST-EKSPRES« ki vas seznanjajo z izleti v tujino? Uporabljajte naše solidne aranžmaje po popularnih cenah*za: FRANCIJO - ITALIJO — NEMČIJO — GRČIJO IN AVSTRIJO — DUNAJ: velesejem od 14. do 20. marca, cena 13.000 din. — ATENE—SOLUN: od 1. do 7. aprila, cena 14.000 din. — MUNCHEN: obrtni velesejem od 4. do 10. maja, cena 15.500 din. —■ PARIZ: velesejem od 17. do 25. maja, cena 25.000 din. — BENETKE—RIM—NEAPELJ: od 4. do 12. junija, cena 15.000 din. Za vse izlete je prijavni rok 45 dni pred odhodom. Udeležencem izleta so zagotovljeni: prevoz z vlakom, stroški kolektivnega potnega lista in vize, prenočišče, razpoložljivi denair brez poznejših doplačil in hrana (v Parizu hrana ni zagotovljena). Na zahtevo interesentov pošljemo pismena pojasnila. Pojasnila lahko dobite v poslovalnicah »TURIST-EKSPRES« V BEOGRADU, Terazije 27 ter Trg bratstva in jedinstva la, ZDRUŽENJE STROJEGRADNJE JUGOSLAVIJE RAZPISUJE NATEČAJ ZA SPREJEM V SLUŽBO: TEHNIČNIH REFERENTOV EKONOMISTA STENODAKTILOGRAFA POGOJI: Za tehnične referente: strojni inženir ali tehnik z večletno prakso v podjetjih strojegradnje in s podrobnim znanjem tehnoloških procesov teh podjetij. Za ekonomista: diplomirani ekonomist z večletno prakso in podrobnim znanjem proizvodnega obračuna podjetij za strojegradnjo, s prakso v analizi bilance, kakor tudi v izdelavi različnih ekonomskih analiz teh podjetij. Referenti in ekonomist morajo znati enega izmed tujih jezikov (francoski, nemški ali angleški). Za stenodaktilografa: popolna srednja šola in znanje debatne stenografije in strojepisja. Prošnje z življenjepisom in podrobnim opisom službovanja predložite UDRUŽENJU MASlNOGRADNJE, Beograd, Nemanjina 18, najkasneje do 1. februarja 1956. 475 v občinski upravi ŠENTJERNEJ NA DOLENJSKEM naslednja delovna mesta za: • REFERENTA ZA GOSPODARSTVO, OBRTNE IN GRADBENE ZADEVE Pogoji: srednja strokovna izobrazba — strokovni izpit in najmanj tri leta upravne prakse; • REFERENTA ZA KMETIJSTVO IN GOZDARSTVO Pogoji: srednja strokovna izobrazba — strokovni izpit in najmanj •tri leta prakse; • SANITARNEGA INŠPEKTORJA Pogoji: srednja strokovna izobrazba — strokovni izpit in najmanj tri leta prakse; • SODNIKA ZA PREKRŠKE Pogoji: višja strokovna izobrazba ali srednja strokovna izobrazba ter vsaj dve leti upravne prakse; • REFERENTA ZA UPRAVNO PRAVNE ZADEVE V ODDELKU ZA SPLOŠNE ZADEVE Pogoji: višja strokovna izobrazba — strokovni izpiit in najmanj tri leta upravne prakse. Osnovna plača po temeljni uredbi. Dopolnilna plača po občinskem odloku. — Reflektanti naj pošljejo svoje ponudbe z življenjepisom in pravilno kolkovane na OBC. LJUDSKI ODBOR ŠENTJERNEJ NA DOLENJSKEM do 20. februarja 1956. 303 OBJAVA Z ozirom na odločbo Občinskega ljudskega odbora Kranj o prenehanju finančno samostojnega Zavoda »Komunala« - Kranj sporočamo vsem podjetjem ter tistim, ki so imeli poslovne stike s »KOMUNALO« — KRANJ, da je razdeljena s 1. januarjem 1956 na tri samostojna podjetja, in sicer: 1. Komunalno podjetje »VODOVOD - KRANJ«, KOROŠKA CESTA 34 2. Komunalno podjetje »CESTE IN KANALIZA- CIJA« - KRANJ, LEPI POT 1 — (sedanje poslopje »Komunale« — Kranj), telefon št. 380 3. Komunalno podjetje »KOMUNALA« - KRANJ, TAVČARJEVA ULICA, telefon št. 210 (bivša Čevljarska zadruga — Kranj) Zaradi gornjega prosimo, da se v bodoče vsi komitenti obračajo na zgoraj navedene naslove zaradi dela kakor tudi uslug, ki jih opravljajo imenovana podjetja. Za vse poslovne zadeve, ki izvirajo še iz leta 1955 in se tičejo finančno samostojnega Zavoda »KOMUNALA« — KRANJ, naj si prizadeti interesenti obračajo na naslov »CESTE IN KANALIZACIJA« — KRANJ, in sicer do vključno 30. aprila 1956, ker poznejših zahtev ali reklamacij ne bomo upoštevali. Direkcija komunalne dejavnosti'mesta Kranja »KOMUNALA« — KRANJ K 20 OBVESTILO OBČINSKI LJUDSKI ODBOR POREČ — ISTRA ima tik ob morju več poslopij prikladnih za okrevališča in počitniške domove ki so jim potrebne nekatere adaptacije in popravila Pozivamo interesente, naj se osebno javijo, najkasneje do 15. februarja letos. • 301 Oglašujte v »Ljudski pravici!« •HininiiiiuiiiniiiiiiiiiiiinHiH OZZ NOVO MESTO PRODA DVA AVTOMOBILA: FORD - AA • nosilnosti 1,5 t, v brezhibnem stanju, cena 1,500.000 dinarjev, in OPEL - SUPER O 4-sedežni, v brezhibnem stanju, cena 1,200.000 dinarjev PONUDBE JE TREBA POSLATI NA: »AGROSERVIS« — NOVO MESTO s«.. 306 mmmi JADRANSKA LINUSKA PL0VIDBA — REKA Objavlja IZID NATEČAJA za izdelavo umetniških del na novi motorni ladji »Jugoslavija« • ZA RELIEF V OBEDNICI I. RAZREDA • ZA SLIKARSKI PANO V KAVARNI I. RAZREDA • ZA SLIKARSKI PANO V BARU I. RAZRERA Za relief v obednici I. razreda Prva nagrada — 100.000 din — je podeljena delu z geslom »1953« (avtor Janeš Zelimir, akad. kipar iz Zagreba). Druga nagrada — 70.000 din — je podeljena delu z geslom »1912« (avtor Andrija Krstulovič, akad. kipar iz Splita). Tretja nagada — 50.000 din — je podeljena delu z geslom »7771 (avtor Vinko Matkovič, akad. kipar z Reke). Za slikarski pano v kavami L razreda Prva nagrada ni podeljena. Druga nagrada — 85.000 din — je podeljena delu z geslom »1389« (avtor Ante Kaštelanič, akademski slikar iz Splita, ln Rudolf Bunk, akad. slikar iz Splita). Druga nagrada — 85.000 din — je podeljena delu z geslom »7981« (avtor Ernest Tomaševič, akad. slikar iz Zagreba). Tretja nagrada — 50.000 din — je podeljena delu z geslom »0001« (avtor Zlatko Priča, akad. slikar iz Zagreba). Za slikarski pano v baru L razreda Prva nagrada ni podeljena. Druga nagrada — 40.000 din — je podeljena delu z geslom »1912« (avtor Ernest Tomaševič, akad. slikar iz Zagreba). Tretja nagrada ni podeljena. Dela je ocenilo posebno razsodišče do 22. januarja 195« ob zapisniku po organizaciji LIKUM — Reka. 302 ll® Časopisno taložniško podjetja »Ljudska pravica«. Ljubljana. Kopitarjeva ulica 8/TTt telefon It 89-181 — Notranjepolitična — 1 >1*887, Nazorjeva ulica 10/11 — Uprava Kopitarjeva ulica U telefon 39-181 — Telefon za naročnino ln oglase 81-030 — M gospodarska rubrika telefon ttev tl -011 tn kulturna rubrika oglase 81-030 — Mesečna naročnina 250 din ca tujino 500 din — Tekoči račun (t-K£*l-Z-ltM - pottol predal 43 — Tlak tiskam* »Ljudske pravice« — Poštnina plačana v gotovini — Rokopisi ne se vračajo Drobne zanimivosti ŠOFERJI TAKSIJEV ZAHTEVAJO 0R02JE. Avstrijski šoferji taksijev so vložili prošnjo, da bi jim pristojne oblasti izdelale orožne liste, da bi smeli nositi revolverje. Odslej bodo vozili ponoči zmeraj s spremljevalci. Razen tepa zahtevajo pravico, da bi posadili vsakega sumljivega potnika na sedež poleg sebe. Samo tako bi se lahko po njihovem mnenju ognili nevarnosti. Zadnje čase se je namreč večkrat pripetilo, da so zločinci šoferje med vožnjo napadli. Nekega šoferja taksija so celo umorili. NEVARNI BALZAC. Državno tožilstvo v Bochumu je on-dan ugotovilo, da ^Okrogle povesti« slavnega francoskega pisatelja Balzaca niso primerne, da bi jih mladina brala. Državni tožilec je takoj vložil tožbo proti založbi Fackel v Stuttgartu, ki je na novo Izdala te Balzacove povesti. Potem je državno tožilstvo v Stuttgartu zaplenilo več izvodov, zaslišalo mnoge uslužbence založbe in napisalo obširen protokol. Višje državno tožilstvo bo moralo zdaj odločiti, ali bo smela založba prodajati Balzacove povesti ali ne. Sicer pa so Jih že tako precej okrnili in »sfrizirali«. Državni tožilec, ki brska po svetovni literaturi. da bi našel v njej pornografijo, je menda mednaroden, pa naj se ukvarja s svojim smešnim poslom kjerkoli in s katerimkoli naprednim pisateljem PISALNI STROJ S SPOMINOM. V Ameriki so izdelali električni pisalni stroj, k| sl »zapomni« toliko stavkov, kolikor Ima tipk in jih samostojno napiše. Stenotiplstlka mora stavke ali dele stavkov, ki na jih pozneje napiše stroj sam, napisati v njegov spomin Brž ko je to storila, zadostuje. da pritisne na tipko, pod katero je napisala stavek v spomin pisalnega stroja; pritisniti mera tudi na pedal. Stroj potem sam napiše stavek na papir. Prej In pozneje pa ga iubko stenotlpistka uporablja kakor vse druge pisalne stroje. Tudi srednje dobra stenotl-naPiše na ta stroj do 150 besed v minuti SOVJETSKA ZVEZA KUPUJE ARKTIČNE LADJE V ANGLIJI ~.Prvo i.zmc(I 20 arktičnih ribi-, za Sovjetsko zvezo so ižrocili ondan sovjetski posadki v nekem pristanišča na vzhodni obali Anglije. Nova ladja je dolga nad 140 čevljev in opremljena z napravami za segrevanje na paro. ( ( ( (ULTRA (ZVOK) ) ) proti raznim boleznim ) POSKUSI, KORISTNI TUDI ZA ZDRAVLJENJE ČLOVEKA aparat s projektorjem, ki ima na koncu valjarček iz pleksis-stekla. Izdelali so ga v inštitutu »Nikola Tesla« po zamisli domačih inženirjev. Ultra-z vok tena 800.000 tresljajev v sekuindi. Naše uho tolikšnega števila tresljajev ne dojema in zato zvokov ne slišimo. Pri zdravljenju bolezni polože antibio-tin na vailjček iz pleksis-siteklia. Spričo velikanskega števila tres- lniiitut njim izikalno rem so živali nakapljali zdravilo,- To metodo uporabljajo pri nas RIŽ V vzhodnem delu Madžarske, »a področju med mestom Debre-cinom in reko Tiso, grad« velike naprave za umetno namakanje, ene največjih v tej deželi. Te naprave naj bi omogočile namakanje nad 100.000 ha zdaj puste in nerodovitne zemlje ter izkoriščanje Tise v hidroenergetske namenu, S temi napravami, bodo razširili tudi rečmi prctaiet na Mad- žarskem, ker bodo z zgraditvijo dveh velikih prekopov dvignili raven Tise in podaljšali plovno pot po njej za nadaljnjih 70 km. Po Tisi bodo lahko vozile ladje do 800 ton nosilnosti. Pri Tiisareku so zgradili tudi jez (graditi so ga začeli 1. 1949, dogradili pa so ga v maju 1954). To je eden glavnih objektov vseh naprav. Opremo so delno uvozili iz Zahodme Nemčije, delno p® izdelali v madžarskih to- ESS° \°Ci * pa jlh ^'l5 kirr; 'sed^je1 t v * v Beogradu, skim poslom, se je pokazal kot bo zlasti v zdravljenju tako .me- Zdravniki so Ugotovilo, da ima nepraktičen. Prva metoda na ucin- novaiI1€ mesečne slepote konj. Ta pes motno punčico. Zaceli so se kovmta, druga pa je nevarna, ker bolezen je pri nas precej ra^šir-prvi poskusi zdravljenja z, u.ltra- gre ^ injekci;jc neposredno v oko. jena, Foja-vlja se občasno brez zvokom, kmail-u je pes videl do- Občutljivo tkivo kaj lahko po- v^nega vzroka. Konji naposled bro kaikor prej. ; škodnjemo. Zdaj zdravijo v insta- doce]a oslrpK>. Strokovnjaki me- Ultra-zvok so začeli uporablja- *,u 011 ? ultra-zvokom. To me- nij©. da se ta bolezen podeduje, ti za zdravljenje nekaterih bo- ??. 7e proučila m Z uiltra-zvokom bo moč orgaini- lezmi po drugi svetovni vojni, pri uP°'ra™Jajo J° čedalje pogosteje, zira-ti zdravljenje mesečne slepote nas pa šele nedavno. Ultra-zvok ' Ultra-zvojc se prenaša skozi na široki podlagi, je zlasti primeren za zdravljenja i trda telesa. Na inštitutu imajo »Ajaks« je pes-graničaT, nemški ovčar čiste pasme. Nekega večera je skušal preskočiti steno. Pri tem pa se mu je leva noga zataknila med kamenje in ni je mogel potegniti iz reže. Nad prepadom je visel 24 ur. Ko so ga vojaki našli, ni več mogel stopiti na levo nogo. Imel je poškodovane kite. Pes fe zelo dober in mnogo vreden. Taikoj so ga odpeljali na veterinarski ustanovi v Ljubljano in Zagreb. Tam so poskusili živinozdravniki vse, toda zamain. Rekord cili neumnost? V angleškem mestecu Ayles-buiry je 19-Ietna plavolaska Joyce Ainger postavila še en »svetovni rekorde v drsanju na kotalkah. Niič manj kot 60 ur in minuto je vzdržala na koleščkih, kar je 10 ur več od uiradnega svetovnega rekorda. Ves ta čas je vozila osmd-ce in kroge, računaj® pa, da je prevozila kakih 700 km. Na koncu tega velikega podviga je izjavila, da ni prav nič utrujena, in da bi lahko še mnogo dlje vzdržala na kotalkah. Vstopnice na kredit Kinovstopnice na kredit so najnovejši ameriški izum. Neka ameriška družba, ki je lastnik cele vrste kinematografov, je vpeljala to novost, da bi na ta Stanovanjska »idila« v Londonu ali male Benetke. Tudi v Londonu je velika stanovanjska kriza. Zaradi tega so mnogi mladi pari in tudi študentje prisiljeni živeti na majhnih starih čolnih. Edina razsvetljava so jim sveče in petrolejka. Na sliki slušateljica umetnostne akademije Louise Williams in reklamni agent Hayes z ženo, ki sta njena soseda. NA NEKDANJI PUSTI vamah. Zdaj grade hidroelek- | abrazbo pušče v orno zemljo z trarno za 12 megawatov, ki jo | umetnim namakanjem in po voj-nameravajo dograditi prihodnje | ni so načrt vključili v prvo mad-lerto. I zairsko petletko. Od Tisa-reka proti jugu teče Pes je še zmerom šepal. Pred dvema mesecema pa so ga pripeljali na beogiajski Inštitut za fizikalno terapijo. l am so ga v 45 dneh z ultra-zvokom povsem ozdravili. Nekemu kmetijskemu posestvu so na enak način rešili plemenskega bika plemenite pasme. Ko so ga peljali iz Švice, si je poškodoval bok. Vreden je bil nad milijon. Zdravili so ga 40 dni im ga docela ozdravili Ultra-zvok čedalje bolj uporabljajo v zdravljenju živali in ljudi Pri tem ne gre več za poskuse, marveč že za posrečene operacije. V beograjskem Inštitutu so ozdravili že 80. živali, ki jim ni pomagalo nobeno zdravilo. Rešilo jih je zdravljenje z ultrazvokom. Ta način zdravljenja bo v prihodnje še pomembnejši. N. Obrštareoič Radio: nogomet tudi v Franciji Pred kratkim so se pričeli angleški nogometaši pogajati z radijsko družbo za odškodnino prenosov z njihovih tekem. Zgledi vlečejo, za,-to so isto poizkusili tudi Francozi. Delali pa so račun brez krčmarja, ker se je njihovim zahtevam radijska družba odločno uprla. Tako sta obe stranki izkopali »bojno sekiro«. Nogometaši ne dovolijo prenosov svojih tekem, radijska družba pa je prenehala kakorkoli podpirati nogomet. Nogometna zveza trdi, da se je obisk na tekmah močno znižal, odkar so jih pričeli prenašati prek televizije, in da so zato njihove zahteve upravičene, radijska družba pa še slišati noče o tem. Charlie Chaplin., se bo vrnil v Anglijo- , Zadnje čase se vse bolj PJ gosto čujejo vesti, da jj* svoje imetje v Švici prodal preselil v svojo rojstno ... Anglijo. Trenutno je veliki nik sredi priprav za sV0^jj ji film »Dobri kralj«, neko tiskovno agencijo, da po časopisju pomagala najti t memo igralko za glavno ■ kajti pogajanja z angleško , ko Claire Bloom, ki je njegovem zadnjem filmu . , luči«, so se končala ne^fSit Kot se je zvedelo, Išče cn£0v igralko, ki bi bila podobna letti Goddard (njegova soiSV-j. v številnih nemih filmih m -danja žena) in ki naj bo v med 1,56 in 1,64 m. Ker o° ^ — kot v vseh svojih slej, — igral glavno vlogo K " in ker po postavi ni PreV . sok, je razumljivo, da m°ra ^ igralko, ki ne bo kar za višja od njega. MIHAIL ZOSCENKO: l.dLzf.o.% stvar od praktične strani, moramo način zvišali obisk v kinu! Te na J? “e Živim° V devet' kredit dobljene vstopnice, p^ je najStlh-letlh; ^ga ne smemo pre treba plačati ob koncu meseca. trasa glavne zahodne kanalske magistrale od katere se odcepi vzhodna, ki bo dolga blizu sto kilometrov in večinoma plovna. Bodoči prekopi namenjeni neposredno umetnemu namakanju, se bodo razprostirali med tema dvema magistralama in ju povezali s strugo neke Portobagy, tekočo med njimi, vsi prekopi bodo dolgi približno tisoč kilometrov. V Kortobaški pušči in v Haj-dnsadu vzhodno od nje bodo pridelovali predvsem riž ki sočivje. Ze lani so posejali ondot z rižem blizu 7000 ha ali približno 130 krat več kaikor leta 1951. Ti načrti niso povsem novi. Ze pred vojno so mislila na pre- Jez na Tisi pri Tisareku ftiSe; DARIJAN mg UALVETTI ise VIKTOR GRAD <1. Vse oči so bile uprte v majorja. Med voinjo x vlakom jim je omenil, da •• Je nekje reiila majhna punčka. Major je prikimal. Tudi on te je takoj spomnil na to. Nagnil se je h kapitanu in mu nekaj za-iepetal. Potem se je obrnil k ženski: »Samo nekaj bomo vpraiali po radiu.« Trudil se je, da bi njegov glas zvenel mirno In vsakdanje. »Mojcal« je vzkliknila mati. »Nekaj veste!« <2. »Ničesar gotovega ne vemo,« Je rekel major in jo prijel za roko. »Prosim, ne delajte si prezgodnjih upov. Pred odhodom sem slučajno sliial, da je nekdo prinesel na eno Izmed naiih postaj Ljudske milice Izčrpanega otroka, ki ga je naSol v snegu.« Uboga mati je sklenila roke in jih krčevite stisnila. »O, ko bi bilo res!« je trepetalo v njej. »Ko bi vsaj bilo resi« <3. »Ugotovite Ime In priimek ter ostale podatke...« je kapetan oddal radlotele-gratsko sporočilo. Aparat je za hip umolknil, nato pa fbvil: »V redu sprejel.« Molk. Potem je priiel kratek dostavek, kakor da bi neznani radiotelegrafist na drugem koncu čutil napetost, s katero je dvoje oči nepremično gledalo v sivi aparat: »Ne čakajte. Povpraiujemo. Počasi gre. Telefonske zveze so ie vedno pretrgane.« zreti V devetnajstih letih nisi samo lahko živel brez telefona, marveč tudi jesti nisi imel kaj, pa si tega nihče ni jemal k srcu. Zdaj pa ti obesijo za pet rubljev telefon na steno; o bog, velika so tvoja delal Če hočeš, lahko govoriš po aparatu, če nočeš, je pa tudi dobro — kakor pač hočeš. In nihče ti ne zameri. Samo denarce moraš odšteti. V začetku so bili sosedje nejevoljni ker tega še niso bili vajeni. »Nikarte telefona,« so mi svetovali. »Kdo vam pa jamči, da ta reč tudi ponoči ne bo zvonila?« Zvonila pa ni ne ponoči, ne podnevi Vsem znancem sem seve dal svojo številko in jih prosil, naj mi telefonirajo. Pokazalo pa se je, da So vsi nepartijoi in da hočejo torej imeti s telefonom čim manj opravka. Nekega dne se je pa le pokazalo, da denarja za aparat nisem vrgel proč, Ondan sem moral naimreč telefonirati v neki zelo važni in izredno resna zadevi. Bila |e nedelja. Sedel sem pri steni in se veselil, kako lepo visi aparat na njej. Iznenada pa je pozvonilo. No, no, sem pomislil, ves čas je molčal, zdaj pa zvoni na vse pretege in vse to za mal denar. Previdno sem dvignil slušalko. »Halo,« sem vprašal, »od kod me kličete?« — »Kličemo vas po telefonu,« se je glasil odgovor. »Kje pa gori?« sem vprašal, in »oprostite, prosim, kdo pa je pri aparatu?« — »Pri aparatu je nekdo, ki ga poznate,« se je glasil odgovor. »V nujni zadevi,« je nadaljeval glas, »moraite priti v krčmo na vogalu Pasadske ulice.« Glej no, glej, sem pomislil, kolikšen napredek! Da ni telefonov, kaj bi bil počel ta nekdo? S tramvajem bi se bil moral cijaziti k meni »Halo,« sem vprašal tedaj, »kdo pa je tisti nekdo in za kaj gre?« Toda aparat je molčal, nobenega odgovora ni bilo slišati iz njega. Hm. sem pomislil, v krčmi se bo vse pojasnilo. Brž sem se oblekel im odhitel na cesto Pritekel sem v krčmo. Bila je polna gostov, čeprav je bilo podnevi, toda bili so sami neznanci. »Državljani,« sem vzklikni!. »pravkar so mi telefonirali ir-rad bi vedel, v kakšni zadevi« , Toda vsi so molčali in nihče mi | ni odgovoril. »To re pa res n>‘- Ondan, tovariši, sem dobil^te- telefonirajo, potem pa nihče lefon. V sedan jih časih, ko vse česar ne ve o tem « biti in hlasta, je nam,reč človek sem k bližnji mm in brez telefona ko brez rok. 3a? ro6il vrfek iva. P<4edim ‘UJ3 lahko opraviš po telefonu vse kaj č m£da k. pride W mogoče m nemogoče saj je vse sk,en,;,L >To pa res < polno številk, ki jih lahko klices. iaie>€ 5em dc]al sam pri sebi, '.. Res je sicer da nisem nikomur pi(1 sem ivio in malc€ pri^ telefoniral, toda če pogleda človek p^j pa sem se vrnil dom°v' J n/4 n_n.lrii.Xnr> m/vnn.n-. n • ’ vrnil sem se domov. Doma sem pa našel stra razdejanje. Bi! sem okraden.^, tovi so bili odnesla mojo © obleko in več rjuh. Skočil sfJjL, telefonu in brž dvignil »Halo, gospodična,« sem jj — »prosim, zvežite me s P ,J nujno! Izropali so me,« semv 0 »popolnoma izropali. NalasC jf, so me klicali v neko krčmo-lefon ično.« »Prosim,« je odgovorila £ ^ dična, »zasedeno.« ^ Čez nekaj časa sem znov® zvohid. »Prosim,« je dejala gosp0*1' -•zvonec ne deluje.« Jhltd Brž sem se oblekel in i na policijo. Tam sem P™ vlom. 4ji »Zadevo bomo preiskali* . dejali tam. »Ja, prosim,« sem rekel j sel, kar preiščite jo, potem P , telefonirajte.« »Telefonirati ne utegnem<^s]i mi dejali. »Zadevo bomo Prfjl0vr tudi brez telefoniranja, sp0®’ ni tovariš.« .m Kakšen bo konec vsega ^ ne vem. Od takrat mi ni še telefoniral, aparat pa slej s0 * visd na steni. DEFINJC1JA V proi šteoilki mednarod’'e ^ oije za socialno psihiatrijo J ^grd javil angleški zdravnik je. fVebb-Johnson tole posrečen finicijo: , . trai' > Nevrotik je človek. je zračne gradove, duševno človek, ki v njih stanuje, P* nin0.( pa človek, ki pobira najet11 rodno,« sem pomislil, »najprej mi kaj vse je tvoja ženica nal »Kuku, kuku: Srček^J^j^.«