LETO m, ŠTEV. 191 LJUBLJANI, SREDI, 17. IYBU8TI 1998 Cena 10 die SLOVEN Izdaja in cLska casoplsno-založnlško podjetje Slov. poročevalec — Direktor: Rudi Janhuba — Glavni In odgovorni uredniki Serge, Vošnjak — Za tisk odgovarja Franc Plevel — Uredništvo: Ljubljana Tomšičeva ulica s, telefon 23-322 do 23-326 — Uprava Ljubljana Tomšičeva 5/11., telefon 23-322 do 23-523 — Oglasni Oddelek: Ljubljana Kardeljeva allea 5, telefon 21-896, za ljubljanske naročnike 20-463, za zunanje 21-832 Poštni predal 23 — Tek. г. 60-KB-3-2-367 — Mesečna ročntna 200 din Gez dve leti ali tri nov sestanek atomsbIb znanstvenikov Dve znanstveni poročili jugoslovanskih strokovnjakov — Naši znanstveniki so odkrili prav iste katalizatorje, s kakršnimi so Američani proizvajali težko vodo — Razprava v komisiji za medicino in biologijo — Zdravniki in znanstveniki o posledicah radioaktivnosti ozračja ŽENEVA, 16. avg. (Tanjug). DANES SO V ŽENEVI NA KONFERENCI ATOMSKIH ZNANSTVENIKOV RAZPRAVLJALI O TEHNIČNIH PROBLEMIH KONSTRUKCIJE REAKTORJEV S POMOČJO ANALITIČNIH DELOVNIH METOD NA PODROČJU ATOMSKE ENERGIJE IN PROIZVODNJE URANA IN TORIJA. MED 49 ZNANSTVENIMI POROČILI, KI SO BILA PREDLOŽENA TREM STROKOVNIM KOMISIJAM, STA TUDI DVE DEM JUGOSLOVANSKIH STROKOVNJAKOV. V KOMISIJI ZA KEMIJO, METALURGIJO IN TEHNOLOGIJO JE BILO NAPOVEDANO ZNANSTVEO DELO »VPLIV KATALIZATORJEV PRI REAKCIJI MENJAVE TEŽKE VODE IN VODIKA«, KI SO GA NAPISALI AKADEMIK PAVLE SAVIČ TEK DVA NJEGOVA SODELAVCA, SLOBODAN RIBNIKAR IN BOŠKO PAVLOVIČ. Na atomski razstavi, ki jo popisujejo opazovalci kot največji ato meki velesejem sveta, razstavUajo mnoge države svoje iznajdbe s področja atomske znanosti. Na sliki: razstavo obiščejo vsak "dan množice obiskovalcev z vseh strani sveta. Borimo se za mir Vrhovni komandant JUL maršal Tito našim vojakom Znano je, da so bili Norvežani edini proizvajalci težke vode in to že pred drugo svetovno vojno. Proizvajali so jo s pomočjo elektrike. Američani pa so odkrili nov način proizvodnje težke vode s pomočjo katalizatorjev. Na ta način Američani danes proizvajajo težko vodo štirikrat ceneje kot Norvežani. Sestav katalizatorjev je bi! tajen vse do te konference. Šele v Ženevi so Američani prvič objavili, kakšne katalizatorje uporabljajo pri proizvodnji težke vode. To vprašanje obravnava tudi znanstveno delo akademika Saviča in njegovih sodelavcev. Jugoslovanski znanstveniki so odkrili prav iste katalizatorje, s kakršnimi so Američani proizvajali težko vodo. Od 20 katalizatorjev, ki so jih preizkusili in za katere so mislili, da verjetno pospešujejo ta proces, so se trije izkazali za zelo učinkovite. Najhitrejši in najučin-kovitejši katalizator je prav tisti, ki ga uporabljajo Američani za proizvodnjo težke vode. Ob razpršen o vprašanju proizvodnje urana in torija je M. Sušič poročal o rezultatih, ki so bili doseženi v Jugoslaviji pr: iskanju najboljših načinov za odkrivanje urana v rudah. Su-šič je poročal o načinu, s katerim je mogoče določiti tud: najmanjši procent urana v rudah. Po njegovem načinu odkrivajo uran z uporabo vitamina C. Najzanimivejša diskusija je bila danes v komisiji za medicino in biologijo, kjer so razpravljali o vprašanju izgube kalcija v človeškem organizmu. Znanstveniki trdijo, da so po eni strani našli pot za zmanjšanje izgub v organizmu, po drugi strani pa način, kako je mogoče to izgubo nadomestiti. Na tiskovni konferenci so se novinarji zanimali, če bo to znanstveno odkritje omogočilo podaljšanje človeškega življe- BEOGRAD, 16. avg. (Tanjug). Generalni sekrerar pakistanskega zunanjega ministrstva g. Abdul Rabim je odpotoval danes iz Beograda v Zürich. Na letališče sta ga spiremnia opoinomočem minister v -državnem sekretariatu za zunanje zadeve Vekoslav Cvrlje in pomočnik šefa protokola Vladimir Marmervič. , V razgovoru s sodelavcem Ta n juga je g. Rahim dejal, da je posel v Beograd, da bi vzpostavi 1 tesnejše stike z jugoslovansko vlado. Opozoril je. da imata Ju-gesiavtja in Pakistan diplomatske odnose, da pa pakistanska vlada še ntrna svojega zastopnika v Jugoslav';;-!. Dejal je, da bo pakistanski minister v Svici v kratkem akreditiran za izrednega poslanika in oaolnomočenega ministra Pakistana v Jugoslaviji. Njegovi vtisi o Jugoslaviji so zelo ugodni. Dejal je, da je navdušen nad tem, kar je Jugoslavija v svoji borbi dosegla. Posebno j? acvdušS g. Rabima. ki je oblik»] nekatere industrijske objekte v okolici Beograda, gospodarski razvoj Tugoslavije. Kar zadeva možnosti za trgov-msko izmenjavo, je g. Rahim dejal, da se Pakistan posebno zanima za stroje (n industrijsko opremo, ki jih proizvaja Jugoslavilja. Po mnenju %, Rabima so razgovori, ki Jih ЧШЖ Vremenska napoved za sredo: rie ino sončno vreme, v nižinah nizka oblačnost ali megla. Dopoldne razjasnitev, predvsem v zahodni Sloveniji, popoldne ponovno nekoliko povečana oblačnost. V vzhodni Sloveniji še pretežno oblačno. Temperature ponoči med 13 in 17. podnevi m-ed 22 in 25. na Primorskem do 27 stop. G. V na-etedujJh dneh bo toplejše, pretežno sončno vreme. nja in približanje k skrajnim mejam starosti. Znanstveniki so odgovorili, da izguba kalcija ni edini element, ki povzroča starost človeka in da bo treba storiti še precej, da bi omogočili zmanjšanje izgube kalcija v človeškem organizmu. Christopher Hinton, član britanske delegacije na ženevski konferenci je izjavil na tiskovni konferenci, da bo Velika Britanija že čez 5 let lahko prodajala atomske reaktorje drugim državam. Poudaril je, da je med državami že zdaj trgovinska konkurenca, ki po njegovem mnenju pospešuje razvoj izkoriščanja atomske energije v miroljubne namene. Britanska delegacija sodi, da graditev atomskih reaktorjev v nezadostno razvitih deželah ni primerna. Britanci sodijo, da pri sedanji stopnji razvoja atomskih znanosti lahko samo države z razvito industrijo in znanostjo obvladajo vso zapletenost graditve in izkoriščanja atomskih reaktorjev. Cez pet ali šest let, ko bodo začetne težave premagane; pa bodo tudi nerazvite države lahko začele ustvarjati vire atomske energije. Na številna vprašanja novinarjev je Christopher dejal, da bo britanska vlada dovolila industrijskim podjetjem oskrbovanje posameznih držav z naravnim uranom. Vprašanje prodaje obogatenega urana pa še ni rešeno. Dovoljenj za prodajo obogatenega urana še niso izdali. O tem bi bilo mogoče doseči sporazum samo z dvostranskimi pogodbami med Veliko Britanijo in posameznimi državami. Te primarne snovi bodo izdajali izključno za po- NEW DELHI, 16. avg. (APP). Na vprašanje, postavljeno v parlamentu. je predsednik indijske vlade Nejiru sporočil, da ho Indijska vlada začela v bližini Bom. haya graditi še en atomski теак-or. stroški hode znašali okrog 30 milijonov rupij. tel fi, pokazal i, -da je med Pakistanom in Jugoslavijo prijateljsko razumevanje o mnogih vprašanjih. G. Rahim bo na svoji daljši pori obiskal več evropskih držav. trebe reaktorjev, ki so izgrajeni za industrijske in znanstvene namene. Člani britanske delegacije so se nato razgovarjali z novinarji o problemu nevarnosti, katero povzroča povečanje radioaktivnosti ozračja. V glavnem obstojajo o tem vprašanju med zdravniki in znanstveniki dva nasprotna ' si mnenja: zdravniki menijo, da lahko radiacija ozračja izzove težke’ posledice na živih organizmih in rastlinstvu. Člani angleške delegacije pa so odločno branili tezo znanstvenikov, ki poudarjajo, da je z uporabo kontrole v vseh atomskih tovarnah ta nevarnost odstranjena. Rekli so, da je kontrola v Veliki Britaniji povsod, kjer uporabljajo radioaktivni material, zelo učinkovita. Zato še naprej v največji tajnosti Ženeva, 16. avg. (AFP). Sedma seja kitajsko-ameriških pogajanj se je začela davi ob 9. uri v Palači narodov v Ženevi. Veleposlanika Johnson in Vang sta nadaljevala razpravo o vprašanju repatriacije civilnih oseb iz obeh držav. Seja se je končala okrog poldne, prihodnja pa bo v četrtek dopoldne. Za tisk niso objavili nobenega sporočila. Pogajanja tečejo še n apr è j v največji tajnosti. »Ni mi treba prepričevati tega doma«, je dejal predsednik Nehru, »ki čuti tako kot jaz. Govorim za tiste v tujini, ki morda mislijo, da so bili ukrepi oblasti proti demonstrantom zakoniti.« Nehru je dodal, da so streljali na neoborožene in miroljubne ljudi, ki so v nekaterih primerih celo sedeli. Nadalje je poudaril, da bo Indija ostala zvesta osnovni politiki reševanja problemov brez oborožene intervencije. Na pred- so izjavili angleški znanstveniki, da jih kljub sklepu londonske vlade o zgraditvi precejšnjega števila atomskih central, vprašanje radioaktivnega žarče-nja prav nič ne skrbi. Sir Christopher Hinton in dr. Thomson sta izjavila, da imajo v Britaniji že šolo za proučevanje dosežkov na polju atomske znanosti, ki jo bodo lahko obiskovali tudi tuji strokovnjaki. V šoli so že posamezni strokovnjaki iz dežel Britanske skupnosti. Pričakujejo, da bodo na britanskih univerzah začeli predavati atomske vede, čeprav univerze ne bodo razpolagale z reaktorji. V posebnem sporočilu admiralu Straussu, voditelju ameriške delegacije na konferenci v Ženevi, je predsednik Eisenhower izrazil, željo, da bi bila čez dve ali tri leta nova konferenca za mir in znanstvena raziskovanja. Admiral Strauss je prebral to sporočilo na kosilu v ameriškem klubu v Ženevi. Na vprašanje novinarjev, če bo ameriška delegacija formalno predlagala sklicanje te konference, je Strauss odgovoril, da bo njegova delegacija v tem smislu posredovala pri Združenih narodih. Dejal pa je, da so pobudo za sklicanje prve konference dali Združeni narodi, in Združeni narodi naj po apelu predsednika Eisenhowerja skličejo tudi drugo. log predsednika skupščine je parlament z molkom počastil padle borce za neodvisnost Goe, nato pa za pol ure, v znak protesta proti včerajšnjim dogodkom, odložil zasedanje. Glavno mesto Indije je danes v znaku včerajšnjih dogodkov. Trgovine so ostale zaprte, pa tudi v tovarnah večinoma ne delajo. Listi so izšli z obširnimi poročil:, ki so si soglasna v tem, da so bili demonstranti neoboroženi in da so hrabro hodili čez mejo kljub poročilom o smrti svojih tovarišev. Tako je šla skupina 200 demonstrantov čez mejo v trenutku, ko so mimo njih nesli trupla treh tovarišev iz prejšnje skupine. Uvodniki poudarjajo, da indijska javnost obsoja tako početje Portugalcev in da je Indija trdno odločena, da mora biti konec tuje oblasti na indijskem ozemlju. »Times of India« piše, da Portugalska s terorjem ne bo zlomila osvobodilnega gibanja. »Dogodki na meji bodo samo povečali odločnost Indije in za vsakega ubitega so pripravljeni tisoči, da gredo po poti svojih mrtvih tovarišev. Portugalska se moti, če misli, da bo z ognjem svojega orožja zavedla indijsko vlado s poti mirnega reševanja spora. Indija bi lahko osvobodila Goo v nekaj urah.« Odbor za osvoboditev Goe je davi preklical nadalnje akcije, da bi preprečil prelivanje krvi. Izraža pa upanje, da bodo prijatelji Indije, posebno pa velike sile, uporabili svoj vpliv in spravili Lizbono k pameti. V zvezi s tem so z zadovoljstvom sprejeli poročila, da so mnogi zahodni zastopniki, ki sicer indijski stvari niso naklonjeni. pretreseni od včerajšnjih dogodkov, odkrito obsodili krvavo početje portugalskih oblasti. Tradicionalni sprejem <’ narodnem prazniku, ki je bi’ sinoči v Delhiju, je potekel v znaku resne zaskrbljenosti. Poročila, ki Kočevje, 16. avg. — Kakor smo že poročali, je vrhovni komandant oboroženih sil FLRJ maršal Josip Broz Tito prisostvoval včeraj na Kočevskem vajam združene enote V. armijske oblasti. Maršal Tito je skupaj s komandantom V. armijske oblasti generalpolkovnikom K osto Nagyjem, predsednikom izvršnega sveta LRS Borisom Kraigherjem, članom zveznega bilo ubitih 25 ljudi so prišla proti koncu sprejema in ki govorijo o mrtvih in ranjenih na meji portugalske posesti, so izzvale ostro Obsodbo prisotnih zastopnikov vlade in javnega življenja. Izjave odgovornih kažejo, da je po vsem, kar se je zgodilo treba računati z ostrimi gospodarskimi represalijami Indije proti portugalskim posestim. Danes popoldne je več tisoč demonstrantov obkolilo indijski parlament. Demonstranti zahtevajo »odločno akcijo« indijske vlade proti Portugalcem z »policijsko intervencijo, ki naj napravi konec portugalski oblasti v Indiji«. Točnih poročil o številu žrtev še ni mogoče dobiti. Razen poročila predsednika Nehruja o žrtvah, poroča AFP iz indijskih virov, da je bilo v Goi verjetno ubitih 19, ranjenih pa 74 Indijcev. Manifestanti so korakali v Goo iz šestih smeri, toda na meji jih je portugalska policija sprejela z ognjem. Indijski .radio pa je poročal davi, da je bilo ob pohodu na Goo in Daman ubitih 12 udeležencev. Sodijo pa, da so trupla nekaterih žrtev ostala na portugalskem ozemlju, tako da bi lahko skupno število včerajšnjih žrtev znašalo 25 ljudi. New Delhi, 16. avg. (AFP). Po glavnih ulicah Delhija je demonstriralo okrog 100.000 ljudi, ki so nosili črne zastave in protestirali zaradi včerajšnjih incidentov v Goi. Demonstranti so se potem zbrali na velikem zborovanju, kjer so govorili poslanci raznih strank, med njimi tudi poslanci kongresne stranke. Tudi v Bombayu so bile danes velike demonstracije, oblasti so zaradi tega prepovedale javna zborovanja in sprevode po mestu za dva tedna. Lizbona, 16. avg. (AFP.) Portugalska vlada je yčeraj uradno protestirala pri indijski vladi »zaradi resne kršitve suverenosti portugalskega ozemlja v Indiji«. Protest poudarja, da so se »oborožene sile Indijske unije pojavile na več mestih obmejnega ozemlja in da so portugalske oblast: za obrambo svoje avtoritete uporabile vsa razpoložljiva sredstva, ne da bi se zatekle k nasilju«. Protest dodaja, da je bilo »v več primerih početje ljudi, ki so vdrli na portugalska ozemlje tako. da je bila uporaba strelnega orožja nujna«. izvrš. sveta . Ivanom Mačkom in generalmajorjem Ivanom Zež-ljem prispel ob 9. dopoldne na področje, ki je bilo določeno za streljanje z ostro municijo. Raport mu je podal vodja streljanja polkovnik Janko Sekirnik, nakar se je maršal Tito pozdravil s prisotnimi generali Radi-vojem Jovanovičem Milanom Kilibardo in Nikolo Božaničem. Ko se je seznanil z načrtom vaje, taktičnimi nalogami in razporedom enot, je maršal Tito pregledal postojanke nekaterih enot in se pri pjihovih komandantih in komandirjih zanimal za naloge, ki jih imajo opraviti na vaji. Vrhovni komandant JLA je nato postavil nekatere naloge topničarskim enotam in se je ob 10.30 začelo streljanje združenega topniškega orožja. Ves čas vojaških vaj, pri katerih so sodelovali vsi rodovi vojske na kopnem in letalstva, je maršal Tito obiskoval postojanke in z veliko pozornostjo spremljal potek vaj. •Vrhovni komandant združenih sil FLRJ maršal Tito je priredil zvečer v hotelu »Pugled« v Kočevju sprejem za udeležence vaj. Poleg vojakov, podoficirjev in oficirjev, ki so prisostvovali vojnim vajam, so se sprejema udeležili tudi član zveznega izvršnega sveta Ivan Maček, komandant V. armijske oblasti generalpolkovnik Kosta Nagy, generalpodpolkovnik Radivoje Jovanovič, generalmajorji Mile Kilibarda, Nikola Božanič in Milan Zeželj, predsednik ljudskega odbora Kočevja Janez Rigler, predsednik ljudskega odbora kočevskega okra M Janez Pirnat in sekretar okrajnega komiteja ZKJ Jože Klarič. Med spreje-‘mom je imel maršal Tito na željo pripadnikov JLA krajši govor, v katerem je dejal: »Rekel sem že vašim voditeljem, da sem zadovoljen z današnjo vajo. Skušal sem jo spremljati, čim več sem mogel, in sem prepričan, da ste takšno komplicirano bojno streljanje, kakršno je bilo danes, dobro izvedli. To me veseli in moram pohvaliti topničarje. Prav tako moram reči tudi o vojakih, ki so nedavno prišli v vojsko, da so se na današnji vaji zelo dobro zadržali. Veseli me, da imamo v naši armadi, ki ji stojim na čelu kot vrhovni komandant, dobre mlade kadre, ki skušajo z vso vnemo, srcem in možgani čimbolj obvladati Vojno tehniko in vojno znanje. ____ Di. Jože Brilej na Bledu Bled, 16. avg. Včeraj je prišel na Bled naš stalni zastopnik pri OZN dr.' Jože Brilej, ki bo ostal na Bledu nekaj dni. na oddihu, nakar bo odpotoval v Pariz. B- Zastopniki egiptovskega notranjega ministrstva na Bledu Bled, 16. avg. Dopoldne so odpotovali z Bleda zastopniki egiptovskega ministrstva za notranje zadeve, ki so že nekaj dni na obisku v naši državi. Po obisku na Reki in v Ljubljani so prišli na Bled, od koder so napravili tudi izlet v Bohinj. Dopoldne so z Bleda odpotovali v Beograd, jutri pa bodo zapustili našo državo in odšli na Dunaj. Vi veste, da se borimo za mir in da smo tako rekoč postali nositelji ideje miru na svetu. Brez pretiravanja morem reči, da smo postali prvoboritelji za idejo miru, toda v istem času nismo pozabili niti na našo obrambno moč. Zakaj, še vedno je dejstvo, da velja v sveta pregovor: »Ako hočeš imeti mir, se oborožuj!« Mi se sicer ne pripravljamo za vojno, pripravljamo se za mir, ker pa še ni nastal idealni čas, da bi se vojna postavila izven zakona, moramo biti pripravljeni za obrambo naše socialistične države. Danes je mnogo izprememb na področju tehnike, ki šo važne za armado. Vi ste tehniko obvladali razmeroma dobro, toda skušajte, da boste še bolje obvladali tehnična sredstva. Upam, da ne bo potrebno prizadevati se, da bi vam dali atomska tehnična sredstva za oborožitev. Menim, da do tega ne bo prišlo, ker se danes ves svet bori proti takšni oborožitvi, ki ima strašen učinek, razen tega pa taka tehnična sredstva zahtevajo ogromna materialna sredstva, ki jih je majhnim državam nemogoče vzdržati. Obenem vam иоггга reči, da so naši znanstveniki prišli tako daleč, da bomo v določenem času in sicer ne v nre-dolgem roku, zmogli izkoriščati atomsko energijo za mirne namene. Mi to želimo. Želimo uporabljati nuklearno energijo za dviganje standarda naših delovnih ljudi, naših državljanov in ne za vojne namene. Mislim, da tndi v drugih državah ne bo prišlo do uporabe atomske energije v vojne namene. Danes služi bolj kot utež na tehtnici, kot sredstvo za izsiljevanje. Prišel sem do. prepričanja, da bodo atomska vojna sredstva — atomska in hidrogenska bomba, ker z njimi ne razpolaga samo ena stranka — prav ono, kar bo preprečilo, da bi v določenem času prišlo ponovno do mednarodnega pokola, ki bi mogel imeti katastrofalne posledice za obstoj človeštva. Na drugi strani pa nisem tako velik optimist, da bi verjel, da bo skoro prišlo do obsežnejšega uničevanja klasičnega orožja in prav zaradi tega skušajte tndi nadalje obvladati vojno tehniko in znance, da hi razvili svoje obrambne sposobnosti.« Besede svojega vrhovnega komandanta so vsi prisotni pripadniki JLA pozdravili z vzkliki in odobravanjem. Naši parlamentarci v Sočija SOCI, 16. avg.’ (Tass). Jugoslovanska parlamentarna delegacija z dr. Vladimirjem Bakairščem na čelu je prispela davi iz Stalingrada v Soči ob Črnem morju. Delegacijo so sprejeli predsednik izvršnega komiteja mestnega sovjeta D. S. Vasil jev, sekretar mestnega komiteja KP Sovjetske zveze Moskvinov, podpredsednik izvršnega komiteja mestnega sovjeta Bikov, člani mestnega sovjeta m druge jaomembne osebnosti Jugoslovanski ljudski poslanci so v teku dneva obiskali predsednika izvršnega komiteja mestnega sovjeta Vasi!jeva, ki JU» je seznanil z razvojem tega znaл nega 'letovišča. Včeraj sta prispela v Beograd generalni sekretar ljudske socialistične stranke Čila Aniceto Bodri guez in tajnik komiriije za mednarodne zveze socialistične stran ke Oskar Weiss. Na letališču v Zemunu so Ju, sprejeli član pred sedstva SZDL Petar Stambolič, načelnik oddelka za zveze s tujino pri Zvezi sindikatov Marjan Vivoda ta tajnik komisije za mednarodne zveze SZDL M. Vilfanova Delegata ljudske socialistične str anke Čila. ki bosta kot gnsta Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije preživela mesec dni pri nas. sta danes dopoldne obiskala sedež SZDL Jugoslavije. Oba delegata sta se dlje časa pogovarjala s člani zvrjmega odbora SZDL Jugoslavije. Petar Stambolič je priredil čilskima gostoma na čast кфИо, И se ga je udeležil tudi generalni sekretar azijske »»etatistične konference Viješ», ПЛН1М ODPOTOVAL IZ JUGOSLAVIJE je šrnal z jugoslovanskimi vodi- BRUTALEN Ш SKRAJNO NECF/ILIZffiAN POSTOPEK PORTUGALCEV Krvavi dogodki v dol Nehru pravi, da portugalsko početje ne bo izzvalo Indije k kakemu napačnemu dejanju — Dogodki na meji Goe bodo samo povečali odločnost indijskega ljudstva — Točno poročilo o številu žrtev še ni znano, vendar kaže, da je NEW DELHI, 16. avg. (Tanjug). Predsednik Nehru je danes poročal v parlamentu o dogodkih v Goi. Izjavil je, da je pri demonstracijah po do zdaj dobljenih podatkih bilo ubitih 15, ranjenih pa 28 ljudi. Vsi so padli na povelje portugalske policije na ozemlju Goe in Damana, od koder se od skupno 2000 demonstrantov, ki so šli čez mejo, še ni vrnilo 800 ljudi. Predsednik vlade je dejal, da je bil postopek portugalskih oblasti ob demonstracijah v Goi »brutalen in skrajno neciviliziran«. Nehru se je vprašal, če nemara včerajšnje portugalsko početje nima namena, da bi izzvalo Indijo h kakemu napačnemu dejanju«. Toda Indija se ne bo v zvezi s tem vprašanjem posluževala sile. г 2 sir. 7 SLOVENSKI POBOCEVILEC ] 4isv. ш - w. aggotta un Kakšne novosti prinaša osnutek zakona o delovnih razmer]ih v gospodarstvu (Nadaljevanje) Počitki Po. sedanj ih predpisih ni bil določen počitek v delovnem času. Le z nekimi iifternimi navodili bivšega ministrstva za deio je bil odrejen 15-minutni počitek, ki se vračuna v redni delovni čas. Potrebe prakse pa zahtevajo, da se I počitek med delovnim časom uzakoni in poveča na 20 minut. V tem smislu prinaša osnutek novost: Delavec ima pravico do počitka 20 minut, če traja delovni čas nepretrgoma osem ur. Osnutek določa nadalje, da so podjetja dolžna zagotoviti delavcem od enega do drugega delavnika vsaj 12 ur nepretrgoma prosto in tedenski počitek najmanj 32 ur nepretrgoma. Pomembna novost zakonskega osnutka je v tem, da priznava letni dopust tudi tedaj, če je bil delavec pri različnih podjetjih, vendar pod pogojem, da od •ne do druge zaposlitve ni minilo več kakor deset dni in da vse te zaposlitve znesejo skupaj 11 mesecev. Po sedanjih predpisih pripada letni dopust le, če je delavec 11 mesecev nepretr-goma~zaposlen v istem podjetju Dolžina rednega letnega dopusta se po dosedanjih predpisih določa po marljivosti delavca, vrsti posla in podobno. Po osnutku j>a je za dolžino dopusta odločilna delovna doba (do pet let delovne dobe pripada 12 delovnih dni dopusta, od 5 do 10 let delovne dobe 15 delovnih dni dopusta, od 10 do 15 let delovne dobe 18 delovnih dni dopusta itd.) Upoštevata se tudi težina dela in škodljivost za zdravje. S tem, da je dolžina dopusta v glavnem odvisna od delovne dobe, bo v marsikateri gospodarski organizaciji konec raznim subjektivnim odločanjem o dolžini dopusta, pa tudi nezadovoljstva med prizadetimi delavci ne bo več. Po sedanjih predpisih je v upravičenih primerih možno delavcu ustaviti dopust, če bi odhod delavca na dopust neugodno vplival na normalni potek dela. Po osnutku se mora tudi v takih primerih omogočiti de- Cbiski pi edsiavnikev izvršnag i odbora Svstovnb luteranske zveze Ljubljana, 16. avg. Ob prilik: kongresa izvršnega odbora Svetovne luteranske zveze, ki se je začel 15. t. m. v Ljubljani, so predstavniki izvršnega odbora dr. Paul Empie iz New Yorka. dr. Henry Schuh iz Columbusa, dr. Igor Bella iz Svice, dr. Kari Lund-Quist iz Svice, dr. Wolk-mar Herntrie iz Hamburga, Henrik Hauge iz Norveške, Reuben Baetz iz Kanade, evangelijski senior za Slovenijo Stefan Kovač ter inšpektor senio-rata Stefan Koitaj obiskal; predsednika komisije za verska vprašanja pri izvršnem svetu LRS. Obisku sta prisostvovala še člana komisije za verska vprašanja Franjo Turk in Sergej Vošnjak ter sekretar komisije Franek Sladič. Po obisku komisije za verska vprašanja je delegacija izvršnega odbora Svetovne luteranske zveze obiskala še MLO Ljubljana. lavcu, da izkoristi 12 delovnih dni dopusta in samo za več kakor 12 dni dopusta se delavcu lahko ustavi dopust. Osnutek prevzema določbe zakona o državnih uslužbencih glede izrednih dopustov za zasebni posel tudi za delavce v gospodarstvu. Plačan izredni dopust za zasebni posel sme trajat' največ do 7 dni in ga lahko dovoli pristojni orggn podjetja le ob pofoki, smrti člana družine in v podobnih primerih. Ce pa traja tak dopust več kakor 7 dni, gre to v breme rednega letnega dopusta. Razen tega lahko pristojni organ podjetja dovoli tudi neplačan izredni dopust za zasebni posel delavca, če pa tak dopust traja več kakor mesec dni, se v delovno dobo šteje samo en mesec. Disciplinska in materialna odgovornost Po prehodu na samoupravljanje v gospodarstvu so prenehal» veljati določbe zakona o državnih. uslužbencih za uslužbence v gospodarstvu, v zvezi s- tem pa tudi dolocbé o disciplinski in materialni odgovornosti. Razen tega tudi ni v skladu z novim sistemom upravljanja v gospodarstvu uredba o disciplinski in materialni odgovornosti delavcev v gospodarstvu, ki je izšla v dobi administrativnega upravljanja. Po določilih te uredbe je vse disciplinske kazni (premestitev na nižje delo, denarne kazni in odpust z dela) izrekal direktor gospodarske organizacije. Osnutek regulira na enoten način disciplinsko odgovornost tako za delavce kakor za uslužbence. Izhajajoč iz sistema samoupravljanja in načela prostovoljnosti delovnega razmerja odpravlja v celoti denarne kazni za kršitve delovnih dolžnosti, kakor tudi kazen premestitve na nižje delovno mesto. Disciplinske kazni izrekajo disciplinsko sodišče, direktor (samo za nekatere prestopke) in po pravilniku o delovnih razmerjih pooblaščena oseba. Kazen odpusta z dela praviloma izreka disciplinsko sodišče, v njegovi izključni pristojnosti je tudi disciplinski postopek in izrekanje disciplinske kazni zoper člane upravnega odbora in delavskega sveta. S tem bodo v veliki meri onemogočeni razni poskusi samovolje in osebnih nasprotij direktorjev nasproti članom organov delavskega samoupravljanja, na drugi strani pa bodo slednji dosti bolj smelo in kritično gledali na razne nepravilnosti v podjetjih. Zoper disciplinske odločbe direktorja je dopustna pritožba na upravni odbor gospodarske organizacije, medtem ko je za odločbe disciplinskega sodišča pritožbeni organ disciplinsko sodišče pri ljudskem odboru. Poudariti je še treba, da osnutek natančno določa, v kakšnih primerih se lahko izreče kazen odpusta z dela. Fo sedanjih predpisih odloča gospodarska organizacija samostojno o povračilu škode do 50.000 din, zoper sklep gospodarske organizacije pa delavec lahko vloži tožbo pri rednem sodišču. Osnutek predvideva, da lahko podjetje sklepa o povračilu storjene škode le, če «fe- Požcir v ravenski železarni povzročil še nad 300 milijonov din škode V nedeljo okrog 20. ure je v ravenski železarni v oddelku čistilnice-brusilnice izbruhnil požar, ki je kmalu zajel vse obrate podjetja. Do požara je prišlo zaradi zataknitve viličarja, katerega je delavec peljal iz žarilne peči. Na kraj požara so prihitele gasilske čete iz Mežiške doline in iz Slovenjega Gradca, ki so preprečile še večjo škodo. Po oce- nitvah strokovnjakov znaša škoda nad 300 milijonov dinarjev. Zgorelo je več strojev, medtem ko so požrtvovalni delavci in gasilci rešili iz ognja več strojev z milijonskimi vrednostmi. V gorečem oddelku je bilo tudi 40 jeklenk s kisikom, ki so jih požrtvovalni gasilci odstranili in preprečili tako še večjo katastrofo. K. M SILNO NEURJE NAD ZAGREBOM V nedeljo popoldne je divjalo nad Zagrebom ln okolico hudo neurje. Utrgal se je oblak. Voda je poplavila ulice in ceste. Ponekod je vdirala v kleti in povzročila mnogo škode. Zagrebški gasilci so morali posredovati v neštetih primerih in izčrpavati vodo. — Vihar je bij tako silen, da je ruval drevesa in odns.šal opeko « streh. Tako je zračni vrtin»-: tudi zlomil večji javor pred glavnim kolodvorom, na Zrtnjeveu pa je izruval 20 m visoko platano, debelo v premeru več kot meter, s koreninami vred kakor repo iz zemlje Podvoz pr- Zitvcdu za socialno zavarovanje se je pretvoril v pravi potok. Z-er-h le imel -tar ur videz, kakor da bi se pretvoril v Benetke. Skoda, ki znaša več milijonov, še n1 popolno—a ocer-šena — Slika kaže. kako je pod Donjim gradom in Trnjem onemogočila poplava vsak Dromet z motornimi vozili. I.e prevoz s kočijo Je bii še mogoč, pa še konj se Je težko prebi jal skozi vodo. lavec soglaša, sicer pa redno sodišče. Druga varianta predvideva, da bi moglo podjetje sklepati o povračilu škode do 20.000 din, preko te vsote pa redno sodišče. Prekinitev delovnega razmerja Načini prekinitve delovnega razmerja po dosedanjih predpisih so v glavnem prevzeti tudi v osnutku. Novosti so predvsem v tem: 1. V času bolezni, zdravljenja in okrevanja — ne glede na trajanje — ni mogoče odpovedati delavcu, medtem ko se po dosedanjih predpisih ni moglo odpovedati le za zdravljenje, ki je oziroma bi predvidoma trajalo več kakor sedem dni. 2. Osnutek nadalje ščiti pred odpovedjo ne samo osebe na vojaških vajah, noseče žene in doječe matere, nadalje člane upravnega odbora delavskega sveta, odbornike oziroma poslance v zboru proizvajalcev, temveč tudi osebe, ki so v priporu oziroma preiskovalnem zaporu. 3. Doslej je lahko gospodarska organizacija odpovedala ženam, vojaškim ln delovnim invalidom, kakor tudi delavcem in uslužbencem, ki imajo nad 10 let delovne dobe, le v soglasju s pristojnim sindikalnim svetom. Namesto te zaščite pred . neupravičenimi odpovedmi, ki je bila mnogokrat odvisna od subjektivne ocene, osnutek predvideva, da se ne sme odpovedati delavki, ki sama vzdržuje otroka, vojaškim in delovnim invalidom, kakor tudi delavcem in uslužbencem, ki imajo več kakor 15 let delovne dobe. Le v primeru, da gospodarska orgnizacija ukine njihovo delovno mesto, je dopustna odpoved. 4. Po sedanjih predpisih je bil lahko delavec odpuščen z dela brez odpovedi oziromc odpovednega roka, če je bil zaloten pri kaznivem dejanju. V praksi je bilo zaradi tega precej sporov. Osnutek ne osvaja tega sistema. 5. Delavcu, ki je bil s pravnomočno sodbo obsojen na zaporno kazen, daljšo od treh mesecev, se po sili zakona prekine delovno razmerje. To določilo je nekoliko strožje, kakor je bilo dosedanje. Manifestacija naprednega kmetijstva 0KBAJNI ODBOR SZDL ZA MARIBORSKI OKRAJ o edin ш kmetijskih pr mov Maribor, 16. avg. Okrajni odbor SZDL za okraj Maribor je na svoji današnji geji razpravljal o problemih v zvezi z odkupem kmetijskih pridelkov. Razumljivo je, da odkup kmetijskih proizvodov in preskrba domačega trga ne zanimata samo kmetijskih pridelovalcev, marveč tudi delavce in meščane kot potrošnike. Urejevanje teh odnosov med kmeti in delavci, med mestom in vasjo mora zato zanimati tudi Socialistično zvezo, saj to ni le važen gospodarski, marveč tudi politični problem. Okrajni odbor SZDL bo pozval vse svoje osnovne organizacije, naj se vsestransko zavzamejo’ za to, da bo odkup kmetijskih proizvodov potekal pravilno, ter naj zlasti skrbe za to, da bodo zadružniki in drugi kmetijski, pridelovalci pravilno razumeji ekonomske ukrepe in spoznali, da jim skupnost obilo daje ter da imajo zato tudi oni do skupnosti določene dolžnosti in obveznosti. O problemih preskrbe Maribora, ki so jih obravnavali na seji, bomo še poročali. Glavna zadružna zveza Slovenije bo priredila od 4. do 11. septembra v Ljubljani veliko živinorejsko razstavo Ljubljana, 16. avg. Na Glavni zadružni zvezi Slovenije je bila danes tiskovna konferenca o pripravah za veliko živinorejsko razstavo, ki bo v Ljubljani na Gospodarskem razstavišču od 4. do 11. septembra. Novinarjem so o razstavi dajali pojasnila člani živinorejskega odbora pri Glavni zadružni zvezi dr. Pavšič, inž. Peternel in inž. Ferčej. Naš list je o razstavi prvič poročal 28. maja. Sedaj, tik pred razstavo so seveda že znane podrobnosti, o katerih je potrebno javnost seznaniti. S SEJE SVETA ZA LJUDSKO ZDRAVSTVO MLO Kakor sni') že poročali v včerajšnji številki, je bila v ponedeljek 15. avgusta s«ja sveta za ljudsko zdravstvo MLO Ljubljane, ki ji je predsedoval Avgust Zupet. Najprej so obravnavali potrebo do ustanovitvi Zavoda za socialno zaščiti mater in otrok in s tem v zvezi rešitev vorašanja mestne porodnišnice. Načelnik tajništva sveta dr. Franta Müs je obrazložil pomen ustanovitve tega zdravstvenega zavoda s samostojnim finansiranjem, ki bi ščitil zdravstveno in socialno ogrožene matere v času nosečnosti in po porodu ter otroke v dobi do treh let. Svet je po daljši razpravi sklenil, naj odbor za zaščito matere in otroka ponovno prouči to važno vprašanje še s prizadetimi ljudmi s pediatrične klinike, ki naj podajo o tem svoje mnenje. Nato so razpravljali o postopku decentralizacije zdravstvene službe na področju mesta Ljubljane. Sprejem izseljencev iz Francije v Trbovljah Trbovlje, 16. avg. Včeraj popoldne je prišlo na obisk v Trbovlje večje število izseljencev iz Francije. Snidenje s svojci in domačim krajem je bilo nadvse prisrčno. Pri sprejemu je igrala godba na pihala. Statuì 010 v Trbovljah sprejet Trbovlje, 16. avg. Danes Je bilo v Trbovljah drugo redno zasedanje obeh zborov novega trboveljskega okraja. Odborniki so na tej seji med drugim sprejeli nov statut OLO in izvolili člane svetov. Oba zbora sta izvolila naito še skupne odbomiške komisije. Od-borriiške komisije ima tudi vsak zbor posebej. J. K. Tiste domove, ki še ne morejo delati samostojno, naj vodi centralni zdravstveni dom. V teku ieta bodo prenesli posle na zdravstvena domova1 v Šentvidu In Polju. Pri ostalih pa bodo izvajali prenos postopoma in ostanejo do nadaljnjega v sklopu okraja. Center za patronažno službo bo ostal osrednji strokovni organ in se naj vključi v sklop tajništva za zdravstvo OLO. Med važnimi nalogami je tudi priprava statuta zdravstvenih domov. Nadalje so ugotovili, da je dosedanja kontrolna služba Zavoda za socialno zavarovanje bila nepravilna, ker njeni zdravniki niso na višji strokovni ravni kot zdravniki s splošno prakso. Gre z a to. da izberejo res dobre strokovne moči za to delo. Upravnik poliklinike v Ljubljani dr. Drago Mušič je obrazložil predlog rebalansa v proračunu am-bulančne poliklinične službe. Poudaril je potrebo poliklinike PD sistematiziranih mestih za zdravnike splošne prakse in specialiste, kar je za normalno delo nujno potrebno. Težave so tudi s specialisti, ki so zaposleni kot honorarne moči pri polikliniki, število honorarnih ur za ordini ra nje je zdaieka prenizko ob potrebah poliklinike ter je težko pridobiti honorarne moči ob sedanjem destimulativnem nagrajevanju v Ljubljani, ki je mnogo slabše kakor v sosednjih okrajih, kamor hodijo ljubljanski zdravniki na honorarno delo. Sledilo je še poročilo o gradnji otroškega dizpanzerja kjer je presežena razpoložljiva vsota za 10 milijonov dinarjev ter bo moral to vprašanje rešiti republiški izvršni svet. Ob koncu pa je svet obravnaval pereči problem štipendiranja kadrov za farmacevtske in medicinske pomočnike. Ustanove, ki bi imele sredstva za podeljevanje štipendij, nimajo odobritve od sekretariata za občo upravo in proračun- B. L. Proizvodnja butana in gazolina na Hrvatskem se veča Nova gi=«® »dgovarja BORIS KRMAS Шд-о-Њ :o\j Milo za drago V tisti četrti Kartuma, kjer to lepe vile umaknjene za zavese tropskega drevja, in kjer rti tako peklensko vroče kot drugje, je pred dvemi dnevi ves dan zasedala generalna skupščina unionistične stranke. Delegati, skupaj 236 ljudi, so bili gosti Mohameda Nure-aixia, svojega podpredsednika. Zvečer so se delegati, razen 38. ki so glasovali proti, zadovoljni vračali na svoje domove: pravkar so izključili iz t. onistične stranke svojega p-edsednika El Azharija, ki je pred tremi dnevi neuspešno izključil iz iste stranke Nure-dvia, in še štiri ministre, med temi tudi sorodnika znanega giahdija. Poleg tega so delegati izgla-s zali resolucijo, s katero so se zavzeli za »demokratično, s e er eno in neodvisno repu-cvko Sudan, v okviru unije z Egiptom.« Opazovalci pravijo, da jih to - j presenetilo, kar je prav verzno. Vprašanje pa je, ali so opazovalci — le-teh je nreč v Sudanu precej, in ve niso niti tako nepristran-— enako zadovoljni. Izročitev Azharija namreč po-1 eni, da se je uradni del v sionistične stranke postavil v ■z •ozicijo, in da bo odslej de-proti predsedniku sudante vlade. Teoretično sicer c z staja možnost, da se vsi p o-: nei v skupščini ne bodo nali po odločitvi vodstva чтке, saj so doslej odločno : dpirali vlado, verjetno pa to Azharijevi vladi preti, da bodo ob prvi priložnosti iz-asovali nezaupnico, kaj pa 9 potem, se - ne upa nihče spovedovati. Stranka Umma je na strani . karija, to se pravi, proti -užitvi z Egiptom, poleg te-. pa je verjetno, da bo Az-l potegnil za seboj precej-' .je število unionistov. Ostali unionisti, in sicer vena, bodo odločno proti Azeri ju, prav tako pa je Azha-močno nepriljubljen v juž-em Sudanu. Položaj je torej vse prej kot roden za mirno in trezno iz-d bo volitev ustavodajne npščine, ki bodo prihodnje to. Poleg obeh strank pa so a političnem odru še v odit e -: raznih strank in verskih ek t, ki propagirajo to ali ono. Obe neposredno prizadeti ’ržavi — Velika Britanija in Egipt — sta v tem sporu uradno ■ '-traini, prva bolj, druga manj. Egiptu je več do tega, 'e bi bil združen s Sudanom, :ot je Britaniji do tega, da bila Egipt in Sudan ločena. ~oda eni kot drugi ne držijo -ekrižanih rok, le da prvi rpajo, da bo večino dela opraci čas, drugi pa skušajo z vse-razpoložljivimi sredstvi na-- n iti tehtnico na svojo stran. Kakor koli že, z današnjim ’nem se začne življenje avto-lomnega Sudana. Parlament e soglasno sprejel resolucijo, zahteva umik britanskih in egiptovskih čet iz Sudana, da ' : se lahko začele priprave za volitve. Po anglo-egiptovskem porazumu, se bodo morale če-te obeh držav umakniti v treh ■'e s ec ih. To resolucijo je sudanski parlament še izglaso-'M soglasno, kako pa bo z glasovanjem o bodočih ukrepih lade, se še ne ve, kot se ne ve. koliko ljudi ima za seboj generalna s kupščina unionistov, kako močan je v resnici Azhari. Še manj pa se upajo opazovalci ugibati o tem, kdo ' prevzel Azharijevo mesto — strinjajo se samo, da bi kriza, 'n vsaka rešitev, vplivala vse prej kot pomirjevalno, da je položaj v Sudanu povzročil poslabšanje odnošajev med Ve-u>o Britanijo in Egiptom in da je nevarnost, da se bodo vnele strasti, ki jih je v tistem delu sveta vse prej kot lahko pogasiti. A. Furlan Sudan naj sam odloči London, 16. avg. (AP). Velika Britanija je danes sporočila, da se je sporazumela z Egiptom, naj sudanska vlada in parlament odločita o sestavu mednarodne komisije, ki bo nadzorovala volitve o samoodločbi Velika Britanija in Egipt sta obvestila o svojem sporazumu sudansko vlado s skupno noto. e novi te v mednarodne komisije za nadzorstvo nad samoodločbo Sudana, to je, ali se bo odločil za neodvisnost, ali za združitev z Egiptom oziroma z Veliko Britanijo, določa anglo-egiptovski sporazum o Sudanu. Toda glede sestava komisije so bila doslej mnenja različna. V današnji noti je rečeno, da je Velika Britanija sprejela erintovske predloge z dne iti „„ai ђ; vprašanje t---: tp n-ppilfttili SU- , - ' roro» razprav’ v sudanskem parlamentu«. Ža-stopnrit britanskega zunanjega ministrstva ni hotel pojasniti, bo končni sklep sprejela £ida ali parlament. POLOŽAJ V ARGENTINI Konec premirja V novo zaroto proti Peronu so bili zapleteni razni oficirji, opozicijske osebnosti in cerkveni krogi BUENOS AIRES, 16. avg. (AFP). V oddaji po radiu je argentinska vlada potrdila, da je bila odkrita zarota proti generalu Peronu in nekaterim voditeljem argentinske armade. Po nekem sporočilu so v to zaroto zapleteni oficirji mornarice in suho-zemskih sil, ki niso v aktivni službi ter razne osebnosti, ki pripadajo političnim strankam opozicije in katoliškim krogom. Zarotniki so bili dobro opremljeni z orožjem in so nameravali napasti 15. ali najpozneje 17. avgusta. Po načrtu Zgledi LONDON, 16. avg. (Tanjug). Nedavni sovjetski sklep o zmanjšanju številčnega stanja oboroženih sil je še vedno predmet komentarjev britanskega tiska. Današnji laburistični »Daily Herald« in liberalni »News Chmonicle« pozdravljata »ta izredno pomembni dogodek« 5n poudarjata, da je ukrep samo povečal moč Sovjetske zveze, ker bodo demobilizira™; vojaki odšli v kmetijstvo in industrijo, kjer so nujno potrebni. bi morali zasesti radijsko postajo v Buenos Airesu ter izvesti več napadov, ki bi povzročili nemire in olajšali likvidacijo predsednika Perona in vojnega ministra generala Lucera. Pri številnih aretacijah so našli več skrivališč orožja. Argentinski tisk povezuje zarato z vrsto atentatov proti zastopnikom oblasti, z razdeljevanjem letakov, z demonstracijami in govori nekaterih politikov ter s pridigami katoliških duhovnikov po cerkvah. Politični opazovalci v Buenos Airesu sodijo, da pomenijo ti dogodki »konec političnega premirja«, ki ga je ob- slečejo va odkrito zmanjšanje številčnega stanja britanske armade. List sod!, da bt zmanjšanje številčnega stanja samb okrepilo Britanijo, posebno pa britansko industrijo, kjer 'je veäiko pomanjkanje delovne sile. Oba lista poudarjata ob sovjetskem ukrepu, da so ino korejski vojni ZDA zmanjšale svoje oborožene sile za okrog 700 tisoč, Velika Britanija pa za približno 70 tisoč ljudi. javil predsednik Pe'ron kmalu po ponesrečenem uppru 16. junija. Pred včerajšnjim poročilom o odkritju zarote je poluradni list »Democracia« zapisal, da bo peronistična politika vrnila zdaj »udarec za udarec«. John William Cook, novi delegat višjega sveta pe-ronistične stranke za Buenos Aires, je sinoči izjavil, da stranka ne more dovoliti, da bi ustvarjale javno mnenje politične stranke, ki so dejansko samo manjšina. Dozdevalo bi se, je dejal, kot da velika večina argentinskih delavcev — peronistov — nima svojega mnenja. »Dokazali bomo, je dejal Cook, da naše gibanje ni izgubilo kontrole, ki jo je popustilo samo za trenutek, da bi prispevalo k pomiritvi, za katero se trudi predsednik Peron.« Na koncu je Cook dejal, da bo peronistična stranka kmalu imela vrsto zborovanj na prostem in dokazala, da je gospodar položaja. V Buenos Airesu je sinoči prišlo do spopadov in novih provokacij s strani katolikov. Demonstracije, ki so bile v bližini katedrale, kot kaže, niso zahtevale smrtnih žrtev, čeprav je prišlo do streljanja. Na glavnem trgu Plaza de Mayo so varnostni organi aretirali več kot 200 katoliških demonstrantov. V nekem jezuitskem kolegiju v predmestju Buenos Airesa so našli zalogo orožja za zarotnike. Zaprli so več bogoslovcev iz tega kolegija. Japonski razgovori s Sovjetsko zvezo, Kitajsko in Avstralijo »V luži sovjetskega ukrepa, piše »News Ckbonide«, bi bib treba pretresti mdti britanski (problem. Tudi mi imamo prav tako kot Sovjetska zveza težave s pomanjkanjem delovne sile. Trenutno je pri nas okrog poil milijona nezasedenih delovnih mest. Vlada se bo v kratkem morala odločiti zato, da bodo nekateri vojašk! obvezniki oproščeni roka in usmerjeni na drugačno delo«. Laburistični »Daily Herald«, ki že dlje časa vodj kampanjo za skfrajjšanje vojaškega roka, zabte- Opozicija bo Iskala sodno zaščito Ankara, 16. avg. (AFP). Pomočnik generalnega sekretarja turške ljudskorepublikanske stranke Turgut Gele je izjavil včeraj novinarjem, da so bile besede podpredsednika turške vlade Fuada Köprülüja na tiskovni konferenci »klevetni-ške« in da se je njegova stranka pritožila in da namerava zahtevati sodni postopek. KS-priilii je namreč v svojem poročilu o zunanjepolitičnem položaju označil stališče republikanske stranke za »izdajo«. DAMASK, 16. avg. (Reuter). Vojaško sodišče v Damasku je včeraj obsodilo brigadnega generala Adiba Sišaklija, bivšega predsednika Sirije, na 20 let strogega zapora, češ da je do smrti mučil nekega narednika. Enako kazen je dobil tudi bivši voditelj Sišak-Kjeve voja.lke policije kapitan Sihadi. Odkar ga je vojaški upor leta 1954 vrgel tz vodilnega položaja, živi Sišakli v Parizu. NEW YORK, 16. avg. (AFP). Potkont’sija ameriškega senata za protiameriško delavnost, je včeraj zasliševala štiri umetnike zaradi »komunistične aktivnosti«. Vsi štirje so odklonili odgovor, sklicujejo se na peti amandma ameriške ustave, po katerem niso dolžni odgovarjati za vprašanja, ki bi jih lahko obtoževala. PESHAWAR, 16. avg. (AFP). Po hndem deževju na severozahodni London, 16. avg. (AP.) Japonski posebni odposlanec Suniči Maeumoto je obiskal danes sovjetsko veleposlaništvo v Lon- Predsednik japonske vlade Hatojama đonu in Izročil japonski načrt mirovne pogodbe s Sovjetsko zvezo. Japonski uradni krogi iz- meji Pakistana Je prišlo do poplav v okrožju Doab. ki so zahtevale okrog 70 smrtnih žrtev in veliko število ranjenih. Voda je odnesla ali uničila več tisoč hiš. Skoda znaša okrog 200.000 dolarjev. KAIRO, 16. avg. (AFP). Egiptovski minister za komunikacije Fati Raduan je davi odpotoval v Budimpešto. Obiskal bo več držav Vzhodne Evrope. Z njim potuje generalni direktor egiptovskih železnic. Minister si bo ogledal razne naprave in tovarne za železniško opremo v teh državah. LONDON, 16. avg. (Renter). Sofijski radio je sporočil, da je včeraj prišla v Stalin (Vama) mešana grško-bolgarska komisija, tel bo podpisala sporazum o preprečevanju in urejevanju obmejnih incidentov na bolgarsteo-grki meji. Komisija ho tudi podpisala dokumente o mejnikih. javljajo, da bo Maeumoto skupaj s sovjetskim veleposlanikom Malikom pregledal ta načrt, da bi zmanjšali nesoglasja med obema državama, ki so pripeljala sovjetsko-japonska pogajanja v slepo ulico. Ta pogajanja za normalizacijo odnosov trajajo že 9 tednov. Sodijo, da je japonski načrt samo povzetek japonskega stališča, ki ga sovjetski veleposlanik Malik že dobro pozna. Najbrž zahteva japonski načrt mirovne pogodbe vrnitev Kurilskih otokov, južnega Saha-lina in otokov Habomajl in Šikopan pri Hokaidu, ki so pod sovjetsko okupacijo. Vrhu tega zahteva japonska vlada umik sovjetskih čet v roku 90 dni po podpisu mirovne pogodbe. Sovjetski predlog na mirovno pogodbo pa zahteva, naj Japonska prizna popolno sovjetsko suve-reniteto nad temi ozemlji. Po poročilih agencije Nova Kitajska je zastopnik kitajskega zunanjega ministrstva danes izjavil, da kitajska vlada ne bo razpravljala z Japonsko o repatriaciji japonskih državljanov iz Kitajske, ker sodi, da je to vprašanje že rešeno. Zastopnik je dejal, da bi bila kitajska vlada pripravljena za razgovore o drugih vprašanjih, n. pr. o trgovinskih odnosih, če japonska vlada zares želi normalizirati svoje odnose z LR Kitajsko. Predsednik avstralske vlade Robert Menzies pa je Izjavil včeraj dopisniku agencije AFP, da bi Avstralija nadaljevala pogajanja z Japonsko o vprašanju bodočih trgovinskih odnosov med obema državama. Menzies je dejal, da bi ob teh razgovorih lahko prišlo do imenovanja novega japonskega veleposlanika v Canberri in izrazil zadovoljstvo, ker je bila Japonska sprejeta v organizacijo GATT (splošni sporazum o trgovini in tarifah). Toda Avstralija ne želi, da bi bila trgovina z Japonsko popolnoma in brez omejitev podvržena načelom GATT. TELEGRAMI VAŽEN DOGODEK V ZG0D0V.NI AVSTRIJE Temelj neodvisnosti Na važnem mestu v svoji zgodovini bo Avstrija ohranila štiri datume letošnjega leta: 14. april, ko -se je avstrijska delegacija v Moskvi sporazumela s predstavniki sovjetske vlade, 15. maj, ko je bila podpisana avstrijska državna pogodba, 27. julij, ko je državna pogodba stopila v veljavo, In 13. avgust, ko je začela Avstrija prevzemati od so» vjetske oblasti podjetja USIA (Uprave sovjetske imovine v Avstriji), DDSG (Premoženje donavske parobrodarske družbe) In MSV (Sovjetske uprave za mineralno olje). Na vseh podjetjih, ustanovah in uradih vseh teh treh gospodarskih organizacij, ki jih je sovjetska zasedbena oblast izkoriščala dolgih 10 let, so že 13. avgusta izginili znaki sovjetske oblasti, namesto »jih pa so bile razobešene avstrijske državne zastave. Pod imenom USIA je Avstrija prevzela že okoli 320 podjetij, v katerih je blizu 50.000 delavcev in nameščencev, poleg podjetij pa tudi 95.000 ha obdelanih zemljišč. Kar se tiče DDSG, zdaj še» ni mogoče prevzeti vseh ladij, ker so nekatere še v inozemstvu in bo njih prevzem pozneje formalno urejen, ko se vrnejo domov. Iz vseh podjetij pod sovjetsko upravo so se sovjetske straže umaknile že nekaj dni pred predajo. Predaja podjetij In uradov je bila izvršena v vsakem primeru v najlepštm redu in na čim hitrejši način. V avstrijsko posest so prišla najprej USIA podjetja na Dunaju. Samo prevzemanje podjetij Brown-Boverl se je nekoliko zakasnilo. Poleg obratov USIA je prišlo pod avstrijsko upravo tudi 28 podjetij za pridobivanje mineralnega olja. Med prevzetimi podjetji USIA je tudi 120 obratov, ki eksistirajo samo še na papirju, ker je bilo njihovo obratovanje že pred meseci dn leti ustavljeno zaradi nerentabilnosti. Avstrijski državni sekretar dr. Bock je o prevzemu podjetij in ustanov od bivše sovjetske okupacijske uprave izdal uradno sporočilo, v katerem je rečeno, da bo urejena avstrijska uprava prevzetih podjetij po načelih zasebnega gospodarstva. V sporočilu je tudi poudarjeno, da je treba skrbeti, da bodo prevzeta podjetja čimprej smotrno vključena v avstrijsko gospodarstvo ter da bodo vsi delavci tn nameščenci v vsakem oziru deležni pravic avstrijske socialne zakonodaje. Iz obratov za pridobivanje mineralnega olja bo morala Avstrija Sovjetski zvezi po v Moskvi sklenjenem dogovoru dajati v 10 letih po 1 milijon ton nafte vsako leto. Poleg tega bo dajala Avstrija skozi 6 let še na leto po 200.000 ton nafte za odkup druge prevzete imovine. Dajatve se bodo začele meseca septembra. Poleg prej navedenih podjetij je Avstrija prevzela tudi železniški material: lokomotive, železniške tovorne in osebne vagone, ki jih je sovjetska zasedbena oblast zasegla pred desetimi leti kot vojni plen. Sovjetski predstavnik Ilji-čev je avstrijskemu zveznemu k anelerò u tog. Raabu sporočili da Sovjetska zveza za ves ta material ne zahteva nobene odškodnine. Tako bo Avstrija vsega skupaj prevzela brez odškod- Jugoslovauska novinarska delegacija na ulicab Kijeva SERGEJ VOSNJAK 15.000 km PO SOVJETSKI ZVEZI V žitorodnl Ukrajini Nedelja, 24. julija. Od Leningrada do Minska je naše letalo kar lepo premetava- lo. Kljub temu pa je nekaj članov naše delegacije mirno spalo in ko smo pristali, niso hoteli niti verjeti, da med potjo ni bilo ravno najlepšega vremena. Jožetu Smoletu, zunanjepolitičnemu uredniku »Borbe«, pa tud: to zibanje v megli ni bilo ovira, da ne bi med poletom tipkal svojih popotnih vtisov. V Minsku smo ostali dobre pol ure, toliko, da si je letalo oskrbelo gorivo. Med tem časom smo si z avtomobili ogledali mesto, ki je bilo med vojno vse razrušeno, sedaj pa je že obnovljeno z močno razvito industrijo, predvsem avtomobilsko. Do Kijeva, glavnega mesta Ukrajine, je bila pot mima. Sam Kijev daje zelo prijeten vtis. Med vojno je bilo 42% vseh stavb uničenih, največ v centru, tako da je imel Kijev leta 1945 le 250.000 prebivalcev, sedaj pa jih ima že nad milijon. Vse mesto so zgradili po novem projektivnem načrtu; strnjenih blokov ni, ampak so stanovanjske in upravne zgradbe med zelenjem parkov. Tudi vse ulice so zelo široke. Najbolj pa nas je presenetilo to, da smo povsod po ulicah videli zelo okusno oblečene ženske kot moške, kar na naši dosedanji poti še nismo opazili. Glavni arhitekt za obnovo Kijeva Dobrovoljski nam je razkazal mesto. S posebno ladjico, ki jo imenujejo »rečni tramvaj«, smo križarili ves večer po Dnjepru, si ogledovali mesto in bližnjo okolico, kjer so znani počitniški domovi raznih tovarn, predvsem v Puščevodici, ki je najbolj znan letoviški kraj Ukrajine. Na samem Dnjepru pa predstavlja veliki Trubanov otok pravi vodni park, poln lepih plaž, šotorov in športnih igrišč. Inženir pobrovoljski se je zelo zanimal za gradnje pri nas. Vedel je za naš Litostroj..Povedal je, da je, ko se je vrnila sovjetska vladna delegacija, sekretar CK KPSS Hruščev zelo obširno govoril na sestanku arhitektov, kako v Jugoslaviji zidajo velike konstrukcije z betonom, medtem ko so za to upo- HONGKONG, 16. avg. (AFP). Trinajstega avgusta je baje prišlo do budih bojev med četami Patet Lao in vladnimi vojaki v mestih Bakha in Hueinha. Tako je poroča severnovietnamski radio. Radio je poročal, da so se sile Patet Lao morale upreti, da bi zavarovale krajevno prebivalstvo in da so odbile sovračnika in ea prisilile k izpraznitvi mesta Hueinha. nine 340 lokomotiv, od katerih pa jih je sposobnih za obratovanje samo okoli 150, medtem ko je mnogo ostalih tako poškodovanih, da spadajo že med staro železje. Tovornih vagonov Je okoli 25, osebnih vagonov pa približno 500 ter je med njimi tudi precej tako poškodovanih, da jih ne bo mogoče uporabljati. Ve. ta železniški material bo prevzet v naslednjih dneh. Razen prej navedenih 95.000 ha obdelanih zemljišč, ki so jih izkoriščali obrati USIA, je še toliko neobdelanih in zanemarenih zemljišč, da bo prišlo zdaj v avstrijsko posest vsega skupaj okoli 170.000 ha. V zadnjih dneh Je bil pospešen tudi umik sovjetskega vojaštva iz Avstrije. V zadnjem času je bilo v Avstriji nad 60.000 vojakov štirih zasedbenih sil in največ vojaštva Je imela v Avstriji do zadnjega Sovjetska zveza. Avstrijo je doslej zapustilo že nad 15.000 vojakov zasedbenih sil In je med njimi največ ruskih. Umik tujih vojakov se nadaljuje in tako prihajajo v avstrijsko posest tudi poslopja, ki jih je tuje vojaštvo doslej uporabljalo. Županstvo v Komneuburgu je že prevzelo vsa poslopja, ki jih je imela zasedena sovjetska okupacijska rahljali v Sovjetski zvezi skoro izključno železo. In kot primer lepe betonske konstrukcije je navedel Litostroj. Glavni arhitekt Kijeva je še dodal, da' so sedaj v Sovjetski zvezi osnovali inštitut za proučevanje gradnje z betonom in da so že dve tovarni pričeli graditi z betonom. Ponedeljek, 25. jnlija. Danes smo si ogledali tovarno električnih merilnih naprav in manjših električnih strojev v Kijevu. Direktor Sergej Volik in glavni inženir Markman sta med obširnim pripovedovanjem o tovarni povedala tudi to, da bodo letos s svojimi izdelki nastopili na zagrebškem velesejmu. Ta tovarna je bila v času vojne preseljena za Ural. Po vojni so zgradili novo tovarno v Kijevu, ona za Uralom pa je ostala tam, prav tako pa tudi mnogo delavcev, ki so odšli med vojno v tovarno. Pri ogledu tovarne smo videli, da so delavke tudi na svojih delovnih mestih zelo okusno oblečene, večina je imela celo lakirane nohte in rdečilo na ustnicah, česar smo v Moskvi in Leningradu videli bolj malo. Obiskali smo ministra za gradnjo mest in vasi Vadima Prokoroviča Oniščenka. Pod to ministrstvo spadajo vse gradnje in pa posamezne industrije gradbenega materiala, in to od keramičnih elementov za zidanje hiš pa do raznih manjših tovarn za izdelavo. mešalcev za beton in celo manjših tovarn za izdelavo dvigal. Strojni park samega ministrstva šteje 160 žerjavov, 75 buldožerjev, 50 betonskih mešalcev, 150 kamionov itd. Do nedavnega je vsa obnova Kijeva spadala pod to ministrstvo. Letos maja pa se osnovali samostojno upravo za gradnjo Kijeva ali Kiiva, kakor se to mesto naziva pokrajinsko. Minister za gradnje nam je povedal, da je ta decentralizacija pozitivno vplivala na pospešitev gradnje. Popoldne smo obiskali ekonomski inštitut ukrajinske akademije znanosti, kjer so nas sprejeli direktor A. A. Nesta-renko in več akademikov, članov inštituta, ki so nam podali ekonomski pregled razvoja pokrajine Ukrajine. V tovarni električnega pribora smo se precej čudili nad tem. da je vsa administracija, tako notranja kot zunanja, v vseh tovarnah po vsej Sovjetski zvezi samo v ruskem jeziku. Zato smo ob obisku ekonomskega inštituta dobili vtis, da so tam izvedeli za te naše pripombe, kajti vsi prisotni so bili oblečeni v ukra- oblast za vojake ter za družinske člane raznih svojih uradnikov in drugih nameščencev. Tudi iz Stockeraua so odšli vsi sovjetski vojaki in vsi objekti, ki so bili od njih zasedeni, so že prevzeti od občinske uprave. Poslopja, v katerih je bilo sovjetsko vojaštvo, so razmeroma dobro ohranjena. Za svojo samostojnost in neodvisnost bo morala Avstrija plačati visoko ceno in tudi -v prevzeta podjetja USIA bo morala vložiti mnogo denarja in truda. Skoda, ki jo je imela Avstrija zaradi desetletnega tujega upravljanja vseh teh podjetij, gre v milijarde, kajti v vseh podjetjih so producirali in eksportirali brez upoštevanja avstrijskih davčnih in carinskih predpisov. Tudi oprema mnogih obratov je bila poškodovana in bodo potrebne velike gmotne žrtve za primerno ureditev vseh prevzetih obratov. Toda pri vsem tem bo- imela Avstrija vendarle več, kot pa bi imela v primeru, če bi bili obveljal: prejšnji osnutki državne pogodbe. V Mpskvi sklenjeni s porazim je bil v primerjavi s prvotnim načrti avstrijske državne pogodbe najboljša rešitev ter tudi prava potrditev in temelj avstrijske državne neodvisnosti. j inske srajce z narodnimi motivi in govoril samo v ukrajinskem jeziku. Popoldne smo odšli v stalno pionirsko taborišče Sasnovijbor, kakšnih 40 km od Kijeva. V progTamu smo sicer imeli, da ostanemo tu kakšne pol ure, toda malčki so nam pripravili cel program m nas še potem dolgo zadržali, da smo se vrnili v Kijev šele kasno zvečer. Torek, 26. julija. ObiskaiLi smo ministra za kmetijstvo Marka Sdoroviča Spirals a. Kmetijstvo je najvažnejša gospodarska panoga Ukrajine, kljub temu, -da je Ukrajina tudi industrijsko precej razvita. Skoro šestino vsega žita v Sovjetski zvezi daje Ukraijina. Do leta 1960 imaijo v načrtu povečani pridelek žita, in to z osuševanjem močvirnih zemljišč In namakanjem predelov, kjer vlada suša. Posebno skrb pa posvečajo v Ukrajini zboljšanju živinoreje. Na ICO ha imajo sedaj povprečno 19.3 glav goveje ž&vine, načbt za leto 1960 pa določa 22 glav. Vendar računajo, da bodo s tem povečanjem in z občutno zboljšano prehrano živine povečali proizvodnjo mesa in mleka za dvakrat. Zato so začet gojiti mnogo koruze kot živinsko krmilo in imajo sedaj posejanih okoli 6 milijonov ha. Obdelovalna zemlja v Ukrajini je sestavljena takole: kodhozne zemlje je 29.35 milSjona ha, otö-, nie 3.51 milijona ha in stovhozov 2.94 iriildjona ha. V sovhozih in kolhozih v Ukrajini dela 70.000 kmetijskih tehnikov in inženirjev kolhozov pa je v Ukrajini 15.631. Ministrstvo za kmetijstvo srna v svojem sestavu glavno upravo za propagando in prosveto, kamor spadajo razni kmetijski časopisi, kmetijske šole itd. Odpeljat smo se v kolhoz Čka-lov v vasi Timska v rajonu Bela cerkev, kakšnih 150 km od Kijeva. Prejšnjo noč je deževalo in zato so se naši avtomobili z največjo težavo prebijali od glavne ceste (proti kolhozu, ker je bilo blato včasih globoko tud! do pol metra. Pred vrata kolhoznega doma so nas pričakali v ukrajinskih narod-n!h nošah, s cvetjem, harmonsko in zastavo. V tem kolhozu smo pač videli to ripieno srečanje starega z no-vtim. Istočasno, ko obdelujejo polja traktorji' MTS, ko ima kolhoz 10 tovornih avtomobilov in 2 osebna, velike zidane hleve, zidan dom kulture, zidano kolhoz-nio upravo, je pretežna večina hiš še iz ilovice in pokrita s slamo. Nekaj novih hiiš, ki so jih zgradili v zadnjem času, pa ima že pločevinaste strehe in velika okna. Predsednik kolhoza nam ie povedal, da ie sovjetska vlada sprejela v tem letu nove sklepe, ki so za kmetijstvo prvi realni skleni, odkar obstoja sovjetska oblast, m ki so neprecenljivega pomena za razvoj kmetijstva, ker stimulirajo kolhoznike za večjo proizvodnjo. Ti ukrepi so predvsem naslednji: odkupna cena pšenice se ie zvišala od 115 rabljev na 160 rubljev za 100 kg odlome kvote so se nekaj zmanjšale in stro in o-trakto rsk e postaje ne dobivajo več detajlnega načrta za vsako delovno fazo temveč dobijo samo površino, k- b mr--ki obdelati. Doslei pa -- - traktorske postaje dobivale ročen plan, kako globoko morajo orati, koliko plitko, koliko jarkov morajo izkopati, koliko morajo branati. koliko sejat’ koruze, koliko žita, kolike sladkorne pese itd., tako da sam kolhoz ni motel ntri malo ukrepati po svoì* volli Mnoe kolhozniki pa sp nam povedali. da so ri nov "I •— *>o magai!!, da lahko ko'V------i ,» Lrflio dan»« -,J 1 ..» t rVv.J . ’ ' slavi* urec^nik »Pravde- ^cjaiov, je piovprečie zaslužka enega koJ-hoznika 5.600 rub! lev na leto. (se bo naJaJjevalo) 4 str. / SLOVENSKI POBOCEVALEC / štev. ш — it. avgusta шв Problemi službe zobozdravstvene na terenn V težnji za izboljšanjem zobozdravstvenih storitev v korist zavarovancem je IO Zavoda za socialno zavarovanje osnoval strokovno zobozdravstveno komisijo za okraj Ljubljana in ji poverii važne naloge. Ta komisija opravlja svoje delo že 4 mesece z namenom, da se odpravijo nepravilnosti in pomanjkljivosti v strokovnem delu in v administrativnem poslovanju zobnih ambulant. 2al moramo priznati, da je prvi kontrolni pregled pacientov pred nekaj meseci odkril marsikaj, s čimer se res ne moremo ponašati. Prav je. da se tudi širša javnost in še posebej odgovorni organi seznanijo, z napakami, s problemi in težavam’ zobozdravstvene službe. Takoj moramo dodati, da je razen ugotovljenih nepravilnosti našla komisija tudi izredno lepe in z vso skrbjo izdelane zobozdravstvene storitve. ZSZ je dal doslej priznanje in nagradi! dva terapevta za vestno in natančno (Mo ter s tem pokazal skrb za •«varovance. Danes pa moremo zadovoljni ugotoviti, da se položaj popravlja tud: v tistih zobnih ambulantah, kier dotedanje delo ni bilo v vsakem oziru primerno, ;n da so zobozdravstveni delavci na terenu pokazali prizadevanje odpraviti napake, ki jim ne delajo slovesa, ter izboljšujejo dela. Ni le videz, da se je kvalitetna raven terapevtskega dela dvignila, ampak je to tudi statistično utemeljeno. Da ne bomo samo grajali strokovnih napak, ki se še pojavljajo in se še tudi bodo. ponekod več, drugod mar.j. nekje bolj grobe, drugje spet manjše, poglejmo okolnosti, ki utegnejo bit: posreden vzrck tem napakam. Seveda je delo v prvi vrsti odvisno od strokovne usposobljenosti in moralno — etične vrednosti posameznika, toda audiatur et altera pars. Strah pred bolečino, ki jo povzroča vrtanje zoba, je še vedno bistveni faktor, ki ustvarja prepad med pacientom in zobozdravnikom. Pri nas seveda še nimamo aparatov za neboleče Vrtanje, lahko pa bi imeli dovolj diamantnih svedrov in diamantnih kamnov. Delo z njimi ni le za pacienta ugodnejše, ampak tudi za terapevta, saj mu skrajša delovni postopek in omogoča eksaktne preparacije. Se vedno je bolj ekonomično Izdelati več dobrih zalivk v Istem času s pomočjo dražjih diamantov, kakor manj in slabih zalivk brez njih. Zakaj pa ambulante niso imele diamantnih svedrov? (Tistih nekaj obrabljenih diamantov naj niti ne omenim). Odgovor na to ima vsaka zobna ambulanta. No, glede dobavljanja takih prepotrebnih predmetov so ambulante zdaj na boljšem, ko so se osamosvojile! Toda to je še malo v primer: s tem. da je bila večina zo-bnih ambulant na terenu po več tednov brez najnujnejšega materiala za plombe (amalgama in cementa), tako da so v sili uporabljali manj vredna polnilna sredstva. Mi pa imamo tovarno, ki izdeluje ta material, doma. In kdo naj sprejme odgovornost za pomanjkanje najnujnejših sredstev, brez katerih preneha vsako delo? V vsako ambulanto sodi prav kakor dnevni red in čistoča tudi suhi sterilizator. In koliko je ambulant, ki ga ima? Da, v Sli bi šli nc Lipanco Po radiu in časopisih razglaša te dni potovalni urad »Turist-biro« ta. Ljubljane sobotne avtobusne falote na Lipanco. Poleg tega pa bo se v njegovi izložbi pojavili rnetkj motivov s te malo znane oddaljene izletniške točke v okolici Bleda. Redki in slučajni obiskovalci tega lepega, a dosedaj malo znanega kota naših planin to e veseljem sprejemamo in se priključujemo pobudi Turist-biroja. Kje in kaj je Lipanca? Planina Lipanca se razprostira severozahodno nad pokljuškimi gozdovi v višini 1700 m. Do podnožja vodi z Bieda dobra avtomobilska cesta, od koder pa je le slabo uro pesilo j e po dokaj zložni poti do planinskih postojank na Lipanci. Tu Je stalno oskrbovana koča planinskega društva z Bleda, poleg nje pa planinski dom Toneta Dularja, ki služi kot zasilno zatočišče. Od tu 90 možni krajši in daljši Izleti na vse strani. Posebno so zanimivi in z edinstvenim razgledom na Triglav in ostale Julijske, Bohinjske ter zamejne Alpe eno do dvourni izleti na Lipanški vrh. Mrežice, Debelo peč. Mali in Veliki Draški vrh ter Viševnik. Od Lipance Je tudi speljana nova in dobra markirana pot na Triglav, do katerega je zložne hoje do 5 ur. Glede na dejstvo, da je Lipanca s svojo višino In oddaljenostjo z direktnim avtobusnim izletom iz Ljubljane skupno s pešbojo dosegljiva v pičlih treh urah m da je obisk te oostejanke zvezan z ogledcm Pokljuke in Bleda z okolico, je ta izlet po pestrosti vtisov. majhnim trudom in stroški, svojstven v naših planinah.«' Koncert »Berjozke* ▼ Skopijo Skoplje, 16. avg. Moskovski tentici koreografski ar.sr.mbel »Вет-Jozka«. ki je z uspehom gostoval • vseh naših republikah, Je priredil sinoč koncert na mestnem stadionu, ki je zelo uspel. Okoli 40ПС meščanov jrt top’.;; pozdravilo vsako točko programe. Na koncertu so bili navzoči predsednik Narodnega sobranja Makedonije Lazar Kobševski ter več dr‘a.v-jrih in političnih voditeljev. Člani ansambla so priredili ne.coj drug: koncert. TX Jugoslavije bodo odlil ,a turnejo v Bolgarijo. zobni ambulanti v Logatcu nimajo niti tekoče vode, čeprav je vodovod v hiši le nekaj metrov proč od ambulantnih prostorov. Ti bi bili prej primerni-za kako delavnico, kakor za zdravstveno ustanovo. Razen tega nimajo zobotehniškega laboratorija oziroma opreme za laboratorij. Največ, kar morejo nuditi pacientom, je plombiranje in zdravljenje zob, izdiranje neozdravljivo bolnih zob in korenin in s tem okrnjevati žvečno funkcijo. Ne zdi se nam socialno, da se tem, ki utrpijo okvar-e žvečne funkcije, ne more vzpostaviti porušenega artikulacij-skega ravnotežja samo zato ne, ker ni laboratorija in da se le najbolj prizadevni vozijo v Ljubljano zaradi novih zob, ostali pa ostajajo brez njih, četudi imajo iste pravice kakor drugi zavarovanci. Tu bi opozorili Kombinat lesne industrije v Logatcu in občinski ljudski -odbor na zgled Tovarne lesnih izdelkov v Podpeči, ki je lepo opremila svojo zobno ambulanto. V zobnih ambulantah se vendar pretežno zdravi delavstvo, torej člani delovnih kolektivov, in nič ne bi zagrešila taka velika podjetja, če bi denarno podprla zobne ambulante. Le malo boljše je v Stični. Toda tu se je mladi terapevt znašel v svoji prizadevnosti in »opremil« laboratorij, — težko je povedati resnico, ampak je res, — z navadnimi zaboji v nadomestilo tehnične opreme, da more delati. Tu moramo pripomniti, da tudi ZSZ pripravlja denarno pomoč za izpopolnitev instrumentarija v najpotrebnejših ambulantah. S tem pa še ni končana problematika zobozdravstvene dejavnosti, ki se žal začenja šele takrat, ko stopi pacient v ordinacijo. To, kar more storiti terapevt pri sedanjem stanju zobne gnilobe, je le krpanje in popravljanje škode, ki jo ta bolezen civilizacije povzroča s svojim silovitim razmahom na našem zobovju in je ni mogoče niti dohajati. Zobozdravstvena dejavnost se začenja že mnogo prej, vsaj morala bi se, v zobozdravstveni prosveti, zlasti otrok. Kaj je bilo storjenega v tej smeri? Kaj vedo ljudje podeželja o ustni higieni, ki more biti učinkovitejše sredstvo v borbi z zobno gnilobo kakor samo krpanje? In kaj smo naredili za šolsko mladino? Le redke so ambulante, ki sistematično delajo na šolski mladini. Nylon je prodrl v sleherno vas, medtem ko zobna ščetka le redko zaide tja. Kaj bi utrpela velika podjetja, tovarne, ustanove, če bi darovale zobne ščetke vsakemu članu kolektiva za njihove malčke? Mar bi ne bilo vzgojno In vzpodbujajoče, ’Nič ni nenavadnega, da moramo prinesti k čevljarju očiščene čevlje ali da zahteva šivilja oprane krpe, da sešije obleko na novo, če zaželi zobozdravstveni delavec od svojega pacienta, naj si čisti zobovje, tedaj sta -tu zamera in užaljeni ponos. Skrajno brezbrižni si celo domišljajo, da je terapevtova dolžnost, da lušči milimetrske obloge z njegovih zob ali da se preko njih dotiplje do obolelega zoba: Zal, so tudi takšni primeri. Zobozdravstvena prosveta ne more izhajati samo iz zdravstvenega doma. To vprašanje je kolektivno. zadeva torej tudi množične organizacije, predvsem pa vseh tistih, ki imajo opraviti z otrokom kot socialnim bitjem. Hkrati s temi težavami, s katerimi se bori zobozdravstvena služba pa je tudi pereče vprašanje rednega zdravljenja zobnih obolenj. To se kaže v tem da pacienti ne prihajajo k zobozdravniku takrat, ko jih ta naroči, ampak včasih tudi nekaj tednov kasneje, kar seveda ni v prid zdravljenju. Nekaj krivde leži tudi na nekaterih terapevtih, ki določajo od enega zdravljenja do drugega občutno predolge roke. Nerednost pacientov se je zlasti pokazala ob pregledih zobozdravstvene komisije, na katere se odziva povprečno le 70% pacientov, čeprav so ti kontrolni pregledi le njim v korist. Dokaj žalostna je ugotovitev, da nekateri terapevti prav malo ali pa nič ne naredijo v prid bolnikom z zelo pogostimi para-dentalnimi obolenji (paradento-za), ali zaradi malomarnosti ali pa morda zaradi nepoznavanja teh obolenj. Res je, da danes še nimamo učinkovitega sredstva proti paradentozi, ki tako zavratno uničuje in zmanjšuje žvečno funkcijo mnogim ljudem, vedar lahko s pravilnimi medicinskimi posegi znatno zavremo njen razdiralni potek in tako za delj časa ohranimo bolniku lastno zobovje. Mnogo pripomore k zdravljenju tudi bolnik sam, če po primernem zdravniškem nasvetu in lastnem prizadevanju skrbno neguje svoje zobovje, saj stori s tem več kakor mu more nuditi terapevt. Tudi carinski faktorji na uvožene zobozdravniške predmete, in teh je v naši stroki vsaj tri četrtine, ne podpirajo razvoja zobozdravstva. Prav zaradi prizadevanja ZSZ in terapevtov, bolnik, potreben zobozdravstvene pomoči, danes nima več razloga za predsodke in pomišljanja, ko vstopa v zobno ambulanto in je čas, da tonejo v pozabo spomini na »bolniško blagajno« iz preteklosti. Dr. Sedej Folklorne dogodivščine likovnika Teren je zadnja leta Makedonija. To je prostrana dežela, rumeno valovita in široka v vzhodnem delu, gorata, rdečkasta in zelena v jugozahodnem. To je bogata dežela, kjer se skrivajo v zemlji še nedotaknjeni zakladi, kjer je še mnogo prostora za cvetoča mesta in tovarne, kjer bo zemlja rodila nekoč namesto ene žetve dve in tri, kjer bodo stekle ceste in železnice, kjer bodo reke prižgale po vaseh luč in v ljudeh omiko. Danes pa je to še revna dežela. Cez noč so sicer že zrasle tovarne, šole in letoviški hotel:, slekle so nekatere železnice in planinsko dolino so izpre-menili z vodo gorske reke v veliko jezero, ki bo s svojo vodo prižgalo luč v mestih, tovarnah in vaseh. Toda več kot cest je gorskih poti. Več kot po železnici tovorijo ljudje na oslih. Več kot tovarn je še bednih hiš iz nežgane opeke z ilovnatim podom, kjer spe ljudje kar na tleh. Več kot bolnišnic in šol je še umazanije in nevednosti in ljudje legajo spat v temnih vaseh, ko ugasne dan. Makedonija je še vedno uboga dežela. Baba-Pera ob Ohridskem jezeru mi je pripovedovala, kako je bilo tu v turških časih. Teh časov se spominjajo vsi starejši ljudje, saj so trajali skoraj tik do prve svetovne vojne: »Vse boljše njive so bile turške. Kaj je vlak, nismo vedeli. Po Ohridskem jezeru smo veslali takrat samo s čolni. Ladja? Se sanjalo se nam ni o tem. Samo osle smo poznali, konje in sploh živino. Pa peš smo hodili. Sol nobenih. Nepismena sem. Da, pod Turki je bilo pač tako.« Stara Jugoslavija je uvedla srbske osnovne šole, po večjih mestih pa gimnazije. Kmalu pa so, razen dveh, ukinili vse gimnazije. -Neukim ljudem je bilo laže vladati. Ta dežela je torej zadnja leta moj teren. Zakaj? To je treba pač narisati ali naslikati. Mimogrede pa doživiš tudi vrsto dogodivščin literarne narave, ki jih lahko samo poveš. Vem, da je v poletnih dneh precej ljudi, ki jim je žal, da morajo preživeti poletje v mestu, medtem ko drugi preživljajo dopuste v planinah ali na morju ali pa jih pripelje tja vsaj njihov potepuški poklic. Tolažite se s popotnim likovnikom. V tovarni, pisarni, trgovini ali brivnici vsaj nihče ne podvomi v tvoj poklic. Pride kosmat možak k brivcu in zahteva, naj ga obrije. Natančno ve, zakaj je brivec tu, kaj lahko od njega pričakuje in ne dvomi, da so brivci potrebni. Likovnik pa... Ne, ne mislim tega, kar ste imeli zlobneži pravkar na jeziku. V svojo lastno likovno Turizem v Škofji Loki in okolici nekdaj in danes Ze v prednjem stoletju je bilo mesto Škofja Loka znano kot ceneno in prijetno zatočišče za rekonvalescente kopalce in ljubitelje krajših izletov po prelepi loški okolici. Tega se je zavedalo tudli Olepševalno društvo, ki je bilo ustanovljeno leta 1897 in je že čez dve leti po ustanovitvi zgradilo kopališče ob Selščidi. Bilo je za tiste čase zelio udobno. Izposojali so celo kopalne obleke in brisače In če pogledamo v blagajniško knjigo kopališča od leta 1897 do 1908, lahko ugoto- Tujsko prometno društvo le s težavo pridobivalo Loki- prejšnji sloves. Leta 1926 je zgradilo novo kopališče na Poi-janščici in z urejevanjem mesta privabilo v Loko že 421 gostov s 7.922 nočninami Jeta 1936. .Ukvarjalo pa se je predvsem s tremi problemi: 1. cenen in udoben dohod v mesto. To vprašanje so rešili lansko leto, ko so cesto s kolodvora v Škofjo Loko asfaltirali in razsvetlili, manj udobne pa so še danes avtobusne zveze posebno ob nedeljski gnečL 400 -do 500 dlinarjev. Pa tud: v Gorenj! vasi v Poljanski dolini nudli »Krajevna gostilna« z zelo dobro kuhinjo penzion za 500 dinarjev. V Gorenji vasi so uredili tud! novo kopališče ob Po-lljanšoici. Kljub vsem prizadevanjem Turističnega društva v Škofji Loki po vojn! Loka daleč zaostaja za pred voljnim sranjem. Samo razmerje postelj 168 proti 26 kaže, kaj je glavna ovira razvoju turizma v Škofji Lbkii. Kljub temu pa je današnja Loka še bolj zanimiva in pravlačna. Nova sprehajališča, med njim pot na Stari grad vabijo tujce, pa tudi novi tobogan na kopališču, urejen Muzej v Puštalskem gradu, lani in letos odkopani Zgorenjà stolp na Kraoclju; sploh pisana Loka vabi tujce, a nimajo se kam zateči. V večernih urah se ne morejo zabavati v kavami splesom, odlična slaščicama ie slabo urejena, kopališče je kljub topli Sori vendarle že iz leta 1926. Tako smo v turističnem pogledu zaostali za letom 1908 in prav tu bo treba najprej zaorafli, kajti prirodne, umetnostne in zgodovinske znamenitosti starega mesta, središča nekdanjega Loškega gospodstva, bodo glavna opora v prizadevanju, da postane Škofja Loka zopet to, kar je bila. Janko Krek Skorja Loka vinuo, da je kopalna sezona bila zelo dolga, trajala je povprečno od 22. junija in včasih celo do 26. septembra. Da je bila Škofja Loka poznana tudi drugod, je poskrbelo Olepševalno društvo tudli z. objavami v znanem časopisu »Ilustrierter Wegweiser durch die ■ Österreichischen Kurorte«, »Sommerfrischen und Winterstationen«. Iz teh objav in pa »Izkaza stanovanja v Škofji Loki« (hrani muzej v Škofji Loki), ki ga je točno vodil prvii predsednik Olepševalnega društva Slavko Flis, izvemo, da je bilo v Škofiji Loki leta 1908 na razpolago za tujce 74 sob s 1‘58 posteljami v gostilnah in »hotelih«, poleg tega P1, še 5 sob z 10 posteljami pri privatnikih. Imeli so igrišče za cents, kc'sabžče s toplo (topilce) in mrzlo vodo, tujce pa je privabljala tud! znamenita Strah .lova muzejska zbirka v starološkem grain. Po pa vi jveccmk v**, je 2. Loki manjka vsaj en hotel s tujskimi sobami. Tudi tu so si pred vojno pomagali z renoviranjem »Krone«, sedaj pa je ta restavracija že zastarela in tako danes se bolj pogrešamo modemi hotel, ki bi nadomestil tudi mnoge nerentabilne pa tudi zaprte gostilne. 3. Tretje vprašanje — tlakovanje cest In razsvetljava mesta pa bo v kratkem postalo za nas neaktualno. Torej kaj manjka danes Loki v turističnem ipogledu? Predvsem hotel s tujskimi sobami, saj danes lahko sprejme goste samo restavracija »Krona«, k! ima 9 sob z K posteljami, piri privatnikih pa je na razpolago še 8 postelj. Cena penziona je 620 dinarjev. V tem pogledu prekaša Loko celo idilično mima gorska vasica Sorica v Selški dolini, ta lahko "Tretjine celo do 80 goptov in nudi penzion ▼ gosrikfc »Bei pošel« že tja Vrnitev obiska sovjetskim prosvetnim delavcem Beograd, 16. avg. (Tanjug). Dne 24. avgusta bo odpotovala v Sovjetsko zvezo delegacija petih članov centralnega odbora Združenja učiteljev in profesorjev Jugoslavije. Delegacijo sestavljajo predsednik centralnega odbora Milivoje Uroševič, predsednik Združenja učiteljev Hrvatske Mato Dorčič, član centralnega odbora zveznega združenja Petar Borčič, profesor iz Beograda Cveta Sitin in učiteli iz Tuzle Vlado Knor. Delegati jugoslovanskih prosvetnih delavcev bodo obiskali med 20-dnevnim obiskom šole in druge prosvetne ustanove v Moskvi. Leningradu, Kijevu in letovišče Soči na Kavkazu. Z odhodom v Sovjetsko zvezo vračajo jugoslovanski prosvetni delavci obisk sovjetskim učiteljem, ki so bili letos v maju v naši državi ter so bili navzoči na kongresu učiteljev in profesorjev srednjih Sol Jugoslavije. Jugoslovanska kinoteka Dubrovnik, ie. avg. Predstavnik jugoslovanske kinoteke je v Dubrovniku izjavil, da bodo povabili Mednarodno zvezo filmskih ^Jai-vov, naj bi imela 1. 1956 svoj Kongres v Dubrovniku. Jugoslavija bo to predlagala ne kongresu zveze, ki bo letos v «eptenibru v Varavi, potrebnost menda večina izmed nas trikrat na dan podvomi. Toda gre za vprašanje, zakaj je potrebna likovna umetnost na sploh. Na mojem »terenu« sem dobila na to več odgovorov. Prvi odgovor je: »Za bioskop«. Sediš na tržni dan sredi živinskega sejmišča, na lovskem stolčku seveda. Bivoli buljijo prezirljivo vate ali pa te oplazijo z repom tu in tam po nosu. Na glavi Imaš strašanski slamnik in rišeš bivole, osle, Siptar-je, Makedonke v narodni noši, teličke, ovce, prešičke, vse pisano vrvenje okrog sebe. Obdaja te silna množica radovednežev, pol zaradi slamnika in hlač, pol zaradi čudnega udejstvovanja. In brez vprašanja ugotavljajo vsi, da rišem »za bioskop«. Kot bi se dogovorili. Letos Siptarji v Strugi, lani cigani v Skopju, predlanskim kmetice z marovskih planin in obrtniki v prilepski čaršiji. Bioskop! Dokaz, da prodira »nylon« civilizacija hitreje in zmago vi-teje kot kulturna dediščina. Bioskop! Divji zapad, ki ga vrte pred začudenimi cigančki, film »Krvna osveta«, ki ga kažejo Siptarjem, »Ples na vodi« in atomske lepotice! Slava Marlyn Tu bo tudi vzrok mojih spopadov z miličniki. Rišem na Prilepskem »pasaru« kmetico Iz Mario va, ki prodaja v velikem košu volno. Nenadoma zahteva miličnik za mojim hrbtom dovoljenje. Razlagam mu, da je potrebno dovoljenje samo za risanje vojnih objektov in da tale ženska pač ni vojni objekt, on pa vztraja pri svojem. Povprašala sem makedonske slikarje, kako je s to stvarjo. Pravijo, da imajo oni potrdila od svojega strokovnega društva, ki miličnikom zadostuje. Prav. Preskrbela sem si potrdilo tudi jaz. Lep kos papirja, na katerem je v make-donščini natipkano, da sem jaz jaz in da smem risati, vse, razen vojnih objektov. Podpis predsednika in tajnika društva likovnih umetnikov in pečat. To potrdilo je potem zadostovalo. Do letos mi ni šlo v glavo, zakaj je potrebno potrdilo za nekaj, kar bi moral miličnik Itak vedeti In zakaj zadostuje milici potrdilo nekega strokovnega društva, ki nima z notranjimi zadevami nikakšnega posla. Letos pa se mi je posvetilo, zakaj gre. Bila sem na tržni dan v kovna umetnost. Ta kulture žejna tla vsrkajo vse, kar pride do njih, in do njih pride bioskop. Vredno premisleka za likovnike, ki razstavljajo rajši v inozemstvu, kot med temi ljudmi, za kino podjetja, ki zaradi profita prodajajo rajši divji zapad in Marlyn Monroe, kot kaj vrednega za... Toda kdo bo filozofiral! Poletje je. Berimo kaj lahkega. Zakaj torej likovnik? Fotografija! »Pošlji mi potem par slik«, mi naročajo žene, kd sem jih narisala. Neka ciganka me je srečala čez par dni. Ali šo slike že gotove? Povedala sem ji, da ta reč ni taka kot s fotografijo. Strašno se je razhudila. Začela je kričati nekaj, na srečo v svojem jeziku. Na zamero naletim prav pogosto. Samo vprašam kako starko, ali bi jo smela narisati, pa je že ogenj v strehi. Nekoč se je neka »baba« na otoku Rabu tako razhudila, da je še kako uro potem kričala okrog hiše: »Rodila sem se na Rabu, omožila sem se na Rabu, na Rabu sem rodila otroke, živela sem na Rabu in, hvalabo-gu, tudi umrla bom na Rabu. Nočem, da bi me nosili zdaj ča.« »Ča« je po svetu. To ni Rab. To je tuje in neznano. Nekaterim pa potovanje prija. Zenice, ki jih rišem na sema-nji dan v Prilepu, se hihitajo med-seboj. »Zdaj se boš pa prošetala v Slovenijo«. In to je spet odgovor na vprašanje, zakaj takle likovnik riše. Risbe so skoraj narisani ljudje sami. Oni bodo potovali, nje bodo občudovali »ča«. Risba pa je lahko tudi nekaj nevarnega. Rada rišem cigane, posebno otroke. To je sicer zelo nehvaležen posel. Kmalu me spremlja na vsakem koraku velikansko krdelo cigančkov, ki se v en glas dero: »More, strino, nacrtaj me! Nacrtaj me! More, more!« Tako kriče zaradi bio-skopa, zaradi »prošetanja« in kar tako zaradi senzacije, ker si potem »isti, isti« na papirju kot v resnici. Odločim se za enega. Sredi dela pa priteče njegova mati, ga pograbi in odnese z ogorčenim zmerjanjem. Na srečo jezika ne razumem. Zamerilo se mi je. Bilo mi je nerazumljivo. Nekoč sem prosila neko starko, ali smem narisati zibelko z vnučkom. Pograbila je zibelko: »Svoje si crtaj!« Pobegnila jez otrokom v hišo. Nazadnje sem izvedela, da je neka zveza med tem, da nosi toliko majhnih otrok, tudi dečkov v ušesih uhane in med ogorčenostjo mater, kadar hočem risati njihove otroke. Uhane vtaknejo v ušesa proti zgodnji smrti. Risanje pa je sam vrag si ga vedi kaj. Gotovo bo ta čudna ženska vnučka urekla. Zbolel bo in umrl kljub uhanom. Cigani pa imajo otroke zelo radi. Torej likovnik je nemara tudi čarovnik in to tisti zlobne vrste. Marsikdo pa me ne smatra za čarovnika, ampak za oderuha. Vprašam brkatega ln kosmatega možakarja, ki čepi na trgu poleg svojih lubenic, ali ga smem narisati. Odločno pokima in tleskne z jezikom: »Jok«. To pomeni neomajen »nečum«. Okoli stoječi »kibici« mu začno razlagati, da rišem »bez pari«. Včasih se potem omehča, včasih pa vztraja pri svojem »jok« že neradi ugleda. Očividno me imajo za nekakšnega sejmskeg;j fotografa, ki bi rad izvlekel iz njih &im več denari». Strugi. Sredi velikanske gneče je služil nek možakar s sejm-skim hokus-pokusom svoj vsakdanji kruh. Gotovo morajo ime-'ti vrtiljaki, lastniki strelišč na dobitke, čarovniki z gibljivimi lutkami brez vrvic in tisti, ki govore s trebuhom, prodajalci balončkov in izrezovalci profilov iz črnega papirja, skratka vsi moji kolegi, ki vzbujajo na tržne dneve toliko pozornosti na sejmih, prav gotovo morajo imeti ti mešanci čarovnikov in krošnjarjev dovoljenje za izvrševanje svoje obrti. Ali je torej čudno, če ga miličnik zahteva od človeka, ki se takisto ukvarja s podobnimi rečmi in okrog katerega se takisto zbira množica radovednežev? Nekateri miličniki pa so me vzeli bolj zares, menda kar za špijonko. Grem proti Skopski Cmi gori z nekim možakarjem. Obljubil mi je, da mi bo na križpotju pokazal, kje naj krenem v vas, kjer bodo danes plesali kolo. Vročina je. Mož je razoglav, brez srajce, le v modrih hlačah in bos. Pogovarjava se vso pot. Cez pol ure se posloviva, mož pa postane nenadoma uraden in zahteva legitimacijo. Vprašam ga, kdo pravzaprav je. »Milicija« se odreže. »Ni videti«, menim in ošinem njegovo pomanjkljivo obleko. Hlače so seveda miličniške. Lahko bi se upirala, da bi mu dokazala, da tako po domače ne gre, toda mudi se mi in nočem si nakopavati sitnosti. Legitimiranja sem na mojem »terenu« itak vajena. Legitimirali so me dve minuti potem, ko sem se prijavila, pred hotelskimi vrati, legitimirat so me prišli v kopališče, kjer sem se sončila v kopalni obleki, legitimirali so me po! ure potem, ko sem prišla v Kumanovo in mi mimogrede povedali, da že vedo, da sem bila pred kako uro v Staro Nagori-čini, kakih 10 km iz Kumaaove-ga. Vprašam jih, zakaj se tako zanimajo zame. Odgovore mi, da me pač ne poznajo. Navajeni so, da poznajo pač vsakogar in neznanec je ponekod še čudna prikazen, zlasti še plavolasa neznanka v hlačah z velikanskim slamnikom in nahrbtnikom, iz katerega štrle nekakšna atomska stojala. Kadar pa nisem niti oä filma niti fotograf nffl špijom niti sejmski zaslužkar, sem prav gotovo senzacija. Prideš v vas ln že se zbere vse okrog tebe. »Muško 11 sl, žensko 11 si?« (Nosim navadno hlače.) »Odkaj (odkod) sl dojdena?« »Tatko Imaš? Majka imaš?« »Mažena H sl?« »Deca imaš?« In tako dalje. Koliko imaš plače? Koliko bratov in sestra? Po vrsti vedno ista vprašanja. Ko odgovorim na »Tatko imaš?«, vem natanko, kaj bo sledilo. In res: »Majka imaš?« Tako že tri leta v vsakem kraju, kaj vem kolikokrat na dan. Mislila sem že na to, da bi dala tiskat svojo privatno biografijo, toda za zdaj odgovorjam še ustno. Kajti ljudje so silno prisrčni in če jim potrpežljivo odgovarjam, mi tudi oni povedo kaj o sebi. Kako je bilo pod Turki, pod Bolgari in »pod Srbi« kot se izražajo o stari Jugoslaviji. Povedo mi, kako so se borili v partizanih in da so danes svoji in svobodni. Potem tožijo, da jim zemlja žita ne rodi, a ga le sejejo za kruh. Ohridsko jezero ima premalo rib, da bi preredilo vso vas. Hudourniki ogrožajo hiše. V Ohridu je zaradi turistov draginja. Potem pa spet pride nekdo, ki še ni izvedel vsega in začne: »Tatko imaš?« ... Včasih jezdi tam daleč možak na oslu, pa krene s poti, se mi približa in: »Od kaj si dojdena? Tatko imaš? ...« Itd. Naj večja senzacija je slikar za otroke. Ti nimajo predsodkov o urokih, denarju, dovoljenjih In sličnem. Edina njihova želja je, da bi jih nekdo narisal. Slede mi v neznanskem tropu in mrmrajo zmeraj isto: »More, nacrtaj me!« Kadar slikam pokrajino, kadar malicam, kadar ležem opoldne v senco pod drevo, kadar se vračam zvečer iz »bioskopa«, zmeraj me spremljajo s svojim: »Nacrtaj me!« Zgodilo se mi je, da so začeli prilepski cigančki metati vame kamenje, ker se za njihov »nacrtaj me« nisem zmenila in sem slikala svojo pokraj ino kar naprej. Ce jim le kako pobegneš v samoto, te prav gotovo staknejo in pošiljajo k tebi patrole z »nacrtaj me«, dokler ti ne skale opoldanskega počitka. Likovnik je pač tudi senzacija. Nikakor ne zavidam slavnim ljudem kot so državniki, filmske zvezde in podobno. Se ena prav iskrena razlaga za likovniško delo na terenu: Bila sem v Kumanovem gotovo prav čudna prikazen, za glavo višja od tamkajšnjih žensk, oprtana z nahrbtnikom in torbo, z lovskim stolčkom v roki in mapo pod pazduho. Pa prideta mimo dva cigančka kakih štirinajst let. To so najbolj podjetna leta in mislite si, kako podjetni so šele štirinajstletni cigančki. Takoj sta se odločila: »More, midva greva s teboj!« »Ali res? In zakaj?« »Delala bi isto kot ti.« »Pa bi znala?« »O, bi se že naučila.« »Pa kaj menita, da delam?« »Cirkus«, sta pribila. Rekla sem jim, da ni doslej še nihče tako v črno zadel. Včasih pa me ljudje preprosto vprašajo, kaj počnem in zakaj. Zakaj? Spravili so me v zadrego. Kaj naj rečem ljudem, ki spe še na ilovnatih tleh, ki jim še hudourniki odnašajo njive, ki se mučijo vse leto, da pridelajo spet pšenico za seme, ki pomnijo še prvi vlak in prvo ladjo na jezeru. Kaj naj jim pove takle likovnik polpreteklega tipa, ki ~je prav tako brez moči pred velikansko podobo njihove zemlje in življenja, kot so oni brez moči pred hudourniki, sušo in boleznijo? Čeprav ne razumejo, zakaj lazim po golih pobočjih, razritih od hudournikov do njihovih starodavnih vasi, čeprav ne vedo, kaj mi bo čudno stojalo in platno, so sami dediči starodavne visoke likovne kulture in še danes likovni ustvarjalci. Makedonija je dežela velike srednjeveške umetnosti. Makedonska arhitektura hiš je dala zaradi svoje lepote in praktičnosti mnogo pobud za razvoj moderne zapadne arhitekture. Narodne noše in vezenine, vzorci na preprogah, barve ženskih predpasnikov... Ali niso ti ljudje, ki imajo mene za čarovnika in cirkus tudi likovni ustvarjalci? " Moderna makedonska likovna umetnost je še zelo mlada. Najstarejša generacija ima šele okrog petdeset let. To so prvi poklicni umetniki po velikih mojstrih srednjeveških fresk. Petstoletna turška sužnost je bila prekinila kulturni razcvet, kot je tudi gospodarskega. Ne dvomim pa nič. da bodo nekoč makedonski likovniki pokazali svojemu narodu, zakaj ie potrebna likovna umetnost. A. G. Slikarska kolonija v Sentì Vojvodinski slikarji prirejajo že četrto leto svojo slikarsko kolonijo, katere namen je spoznavati kraje in ljudi ter umetnostna stremljenja in ustvarjanja domačih in sodelujočih slikarjev. Začeli so kolonijo v Senti, podobne kolonije pa so ža v Bački topoli, Bečeju, Zrenjani-nu in Sremski Mitroviči. Skupine so doslej obsegale deset umetnikov iz Vojvodine, letos pa so v kolonijo povabili nekaj umetnikov iz drugih republik. Delo v koloniji traja tri tedne, ob zaključku pa umetniki pri-Ssažejo v rasatavi svoja dela, Za ljubitelje umetnosti so Istočasno tudi predavanja v okviru ljudske univerze. Izbrana dela iz kolonije vsako leto razstavijo na oktobrski razstavi Vojvodine. Organizacijsko in materialno pomoč nudi kolonijam Svet za kulturo in prosveto avtonomne pokrajine Vojvodine in mestni ljudski odbor Sente. Ker se je ta način medsebojnih stikov in izkušenj umetnikov pokazal kot zelo uspešen, nameravajo slične kolonije osn«*’ati prihodnje leto tudi v Srbiji in Hrvatski. Iz Slovenije so letos povabili v Sento naša slikarja Lojzeta Spacala in Staneta Kumarja, _j 30 LET PROSVETNEGA DELA MED SENO V S K 1 M 1 RUDARJI V Senovem je te dni kulturni teden z gospodarsko razstavo, k er bo prikazan ves povojni napredek tega rudarskega kraja na gospodarskem, kulturno-prosvet-nem, kmetijskem ter ostalih pod-roórh. Zadnji dan kulturnega tetina, v nedeljo 21. t. m. bo sUvncsmo razvitje društvene zastave DPD »Svobode« z iraznim/i priredliitvami. S kulturnim 'tednom žele se-novčani dostojno proslaviti letošnji 10-letni jufoiilej kulturno prosvetnega 'delovanja v svobodi, žele pa tudi obenem proslaviti 3C-letnici3 kuiturno-prosvetnega delovanja v tem rudarskem kraju- Kulturno in prosvetno delo v senovški dolini se je začelo kma- Prisrčno gasilsko Dne 14. avgusta so gasilci gorate občine Solčave praznovali gasilsko slavje, ki je za nje same, каког tudi za vse mnogoštevilne goste in udeležence poteklo nadvse prisrčno, domače in prijetno. Nič umetno narejenega ni bilo na tem pomembnem slavju. Prostovoljno gasilsko društvo Solčava je te dni obhajalo 30 letnico svojega plodnega občekoristnega delovanja. Lepo število sosednjih gasilskih društev še je udeležilo slavja jub letošnjemu nezanesljivemu v emenu in kljub dolgi poti, ki veže zunanji svet z gorato vasjo Solčavo. Pripeljala se nismo samo • uštva iz Luš, Ljubnega, Smart-; 'ga ob Dreti, GrušoVlja, Mozirja Šoštanja, ampak celo iz Crne na Koroškem. Proslave so se rali številnega občinstva udeležili di zastopniki okrajne in republike gasilske zveze ter predstavniki raznih oblastnih in gospodarskih organizacij. To slavje ob ; idski šoli na okrašenem veseličnem prostoru ob vznožju visokih s :alnatih gora Raduhe in Olševe bilo za mali gorski kraj zelo pomembno. Tajnik društva Slavko Prodnik ' ooročal o tridesetletnem življe-\ borbah in uspehih društva. Pni tem je posebej poudaril medsebojno pomoč, ki so jo zunanja ; uštva nudila domačemu dru-rvu za nabavo društvenega pra-'ora, ki so ea razvili ob priliki proslave. Član odbora republl-m gasilske zveze Slovenije Mi-: Volk je govoril o nalogah ga-? istva v naši soc:alistični državi ori čuvanju skupnega ljudskega lu po prvi svetovna' vojni v okrilju tedanjih delavskih* kuiktimo-prosvernih (trustev. 2e leta 1923 so v Senovem u9tanovii!H »Svobo-ck>«, ki je uspešno -delaja med -delavstvom s svojfcmi sekcijami: dramsko, godbeno in tamburasko ter knjižnico. Pod pritiskom tedanjih oblasti se je morala tudi senovška »Svoboda« razpustiti, njeno poslanstvo med rudarji pa je nadaljevala »Vzajemnost«. Ves čas do okupacije in med narod-no-osvobodrflno vojno so senovški pripadniki delavskega proevetno-kul turn ega društva uspdmo delali med delavstvom ‘in mladino, mnogi izmed njih so se vključili kot aktivni bordi NOB ter tako slavje v Solčavi premoženja, nato pa slovesno izročil dvanajst odlikovanj in priznanj zaslužnim domačim gasilcem. Za tem so slovesno razvili prapor domačega gasilskega društva. Pokroviteljstvo nad tem razvitjem je prevzel krajevni ljudski odbor v Solčavi. Predsednik občine Franc Prodnik je izročil prapor društvu. Na prapor so pripeli trakove okrajni ljudski odbor Šoštanj, okrajna gasilska zveza in kmetijska zadruga v Solčavi, domače društvo pa je na svoj prapor pripelo črn trak — hvaležen spomin na padle člane društva. Za zaključek je domača godba zaigrala državno himno. Drugi del slavja Je bil pred gasilskim domom na Vidmu, kjer so si Solčavci po uničenju svoje vasi, prva leta po vojni postavili lesene hišice. Odkrili so spominsko ploščo članom domačega gasilskega društva, ki so padli v NOB. To sa bili Mirko Ikavic. Cvetko Grgič in Rok Plesnik. IZ RETEČ V Retečah pri Škofji Loki so bili na letovanju in taborjenju otroci slovenj egražlcega okraja. Okolica Sore je prekrasna in kljub nagajivemu vremenu so otroci preživeli tam polno lepih dni ter si nabrali novih moči za bližajoče se šolsko leto. Vrnili so se v torek. 16. avgusta s popoldanskim vlakom preko Velenja. 1st tudi z orožjem v roki dokazali svojo pripadnost delavstvu m ljudstvu sploh. Takoj po osvobodit vij s« je kulturno prosvetna dejavnost v Senovem nadaljevala v okviru Ljudske prosvete, ki je zjasni napredovala v pevski in dramski sekciji. Posebno pevski zbor, ki ga je v tistih dneh vodil Midko Škoberne, je kmaiu s svojimi kvalitetnimi izvajanji dosegel in presegel mnoge odlične pevske zbpre izven krškega okraja. Tudi dramski odsek ipod vodstvom Toneta Hioaijaka je žel na domačem odru pa tudi na vseh svoji h gostovanjih daleč naokrog, vse priznanje. Delo delavskega prosvetnega dirulttva je še bolj zaživelo v novem, preimenovanem SKUD »BOHOR«. V društvo se je vključila tudi delavska godba, ki predstavlja odslej močno in jxnmembno sekcijo. Tudi knjižnica in ljudska univerza sta v tem času začeli z vse uspešnejšim delovanjem med svojim delavstvom. zlastii pa med mladino. Pred tremi Jem ie bilo preosnova-no SKUD v delavSko-prosvetno društvo »Svoboda«. Od tega časa je bilo v Senovem doseženih že dokaj lepih uspehov. Vse delo se razvija v osmih sekcijah, med katerimi sta najmočnejši dramska in godbena, zadnje čase pa sta pomembni tudi ipevska sekcija in ljudska univerza. Posebno pevci so sj s priznanim moškim oktetom utrli pot daleč naokrog, pesem senovških snobodašev se danes sliši v rednih oddajah ljubljanskega in zagrebškega radia, Senovčani pa so zelo ponosni na uspehe svojega okteta. TudS knjižnica z več ko 1.200 knjigami postaja priljubljeno zbirališče delavstva in mladine, posebno še sedai, ko je dobila lepo urejene prostate v novem občinskem domu. Kulturno-pro9vetno delovanje v Senovem je v tridesetih letih svojega življenja med delavci prineslo ogromne koristi delovnim ljudem, saj j:h je nenehno izobraževalo. Vse povojno delovanje v kulturno prosvetnem življenju Senovega se je razvijalo v šolski dvorani, ki pa je postala v sedanjih razmerah že pretesna in neprikladna. Zato se z dneva v dan vse bolj čuti potreba po novi velik! dvorani za kultumo-iprosvet-ne prireditve. Davna želja senov-škiih kulturnikov je. da b(i dobiTli svoj dom, kjer bodo lahko še bolj uspešno opravljali svoje poslanstvo med delavnimi množica- mi. bogied na Senovo OBRTNO GRADBENO PODJETJE SKUPNOST VAŽEN ČINITELJ ZA VZDRŽEVANJE MAFT30RSKEGA STANOVANJSKEGA FONDA SHRAMBA ZA KOLESA PRI MARIBORSKI LIVARNI Vsako novo gradbišče v Mariboru ljudje z veseljem pozdravijo. Saj pomeni vsako novo gradbišče korak naprej v reševanju težke stanovanjske stiske, ki jo občutijo posredno ali neposredno vsi Mariborčani. V mestu je bilo med vojno porušenih nad dva tisoč stanovanj. Zato je razumljivo, da je stanovanjska graditev še vedno komunalni problem številka 1, čeprav je bilo po vojni zgrajenih že okoli 1000 novih stanovanj. Kajti razen tega, da se s tem komaj približujemo predvojnemu stanovanjskem u fondu, je v Mariboru enkrat več prebivalcev, ki so se zaposlili v novih tovarnah in podjetjih. Toda nič manj važno, kot je gradnja novih stanovanjskih hiš, je tudi vzdrževanje starega stanovanjskega fonda. Ce ne bi hkrati z novogradnjami vzdrževali tega, kar že imajo, bi na eni strani propadalo to, kar z velikimi investicijami gradijo drugod. Splošno je znano, da v Mariboru primanjkuje večjih obrtnih obratov, ki bi bili zmožni prevzeti dela, če bi stanovanj- ska izgradnja postala intenzivnejša, kot je bila v letih doslej. To živo občutijo tudi hišni sveti, ki so imeli lani na razpolago večja finančna sredstva za popravila hiš. Nov način družbenega upravljanja večjih stanovanjskih hiš je pokazal svoje pozitivne strani — našla so se potrebna sredstva, toda teže je bilo najti obrtna podjetja, ki bi Lahko v času gradbene sezone dela prevzela! Te okolnosti so narekovale ustanovitev »Skupnosti«, prvega obrtno-gradbenega podjetja v Mariboru, čigar dejavnost je namenjena predvsem vzdrževanju stanovanjskega fonda. Podjetje je bilo ustanovljeno maja 1945 in je tedaj zaposlovalo 9i ljudi — zidarjem, tesarjev, ključavničarjev, krovcev, mizarjev, kleparjev, inštalaterjev, kanalizator-jev in drugih. Predvsem tem ljudem gre zasluga, da so lani stanovanjske skupnosti naredile za popravilo hiš več, kot je bilo storjenega v vseh letih administrativnega upravljanja. »Skupnost« je opravila gradbena in ostala obrtniška dela v vrednosti več kot 46 milijonov dinarjev v pičlih nekaj mesecih svojega obstoja. Izvrševala je najrazličnejša nujna popravila, predvsem za stanovanjsko skupnost »Center«, pa tudi za skupnosti Tabor in Studenci. Letos so začeli s 138 zaposlenimi. Glede na množino naročil in na pomanjkanje delovne sile v prvih mesecih leta, bodo morali število zaposlenih dvigniti na 180. Samo za popravila hiš imajo predvidena gradbena dela v višini 98 milijonov din. Glede dela pri »Skupnosti« niso v skrbeh. Imajo ga več, kot ga zmorejo, in bi se podjetje lahko kmalu razvilo, če bi ga ne ovirale razen pomanjkanja delovne sile tudi druge resne težave. Prostori, v kate-dih delajo, so postali pretesni, nujno bo treba ustanoviti še nove delavnice in nabaviti nekaj novih strojev. Lani so v ta namen porabili ves dobiček, kar pa seveda ni zadostovalo. Usluge »Skupnosti« so namreč znatno cenejše v primerjavi z ostalimi obrtnimi obrati in tako iz lastnih sredstev ne- bodo mogli kriti potreb za nujno opremo in razširitev. Upajo, da bodo letos izlicitirali potrebne kredite in si tako zagotovili uspešen razvoj. Nedvomno je vse dosedanje delo podjetja pokazalo, da gre za investicije, ki bi se kmalu bogato obrestovale. Zaprosili so za 1.5 milijona din kredita. Če bi bil odobren, bi lahko storilnost povečali za 30 odst. Posebno še, če upoštevamo, da leži pri Mestni hranilnici še vedno precej neizkoriščenih sredstev stanovanjskih skupnosti, medtem ko so hiše potrebne nujnih popravil. Kolektiv »Skupnosti« je potrebno podpreti še predvsem zaradi ugotovitve, da je stanje stanovanjskega fonda v Mariboru takšno, da se lahko zapostavljanje razvoja večjih grad-beno-obrtnih obratov na področju mesta zelo maščuje. TO in Pred kratkim je bil popravljen most čez Lahinjo v Primostku pri Metliki. Most je lesen in je začel razpadati, tako da je bilo za promet nevarno. Po štirinajstdnevnem delu je tesarska skupina iz Metlike zamenjala celotne zgornje dele mostu, podporniki pa so še ostali. Odslej je promet varen. * Medvojno je bil most čez Lahinjo v Gradacu porušen. Takoj po vojni so zgradili lesenega, vendar je le-ta večkrat motu redni promet, zato so sklenili na OLO, da postavijo železobetonski most. Gradnjo mostu je prevzelo SGP »Pionir« iz Novega mesta. Stari most so porušili že pred dvema mesecema in pričeli kopati temelje za novi most, ki so sedaj postavljeni. Gradnja dobro napreduje in bo most letos gotov. * 2e vsa leta po vojni postaji Črnomelj in Metlika nista imeii pravm postajnih skladišč’ kajti le-ta so bua med vojno s postajami vred porušena; namesto njin pa so pričeli z gradnjo novih, dela je prevzelo gradbeno podjetje iz Črnomlja. ODe skladišči bosta še letos verjetno dograjeni. * V Metliki je bil pred kratkim gotov v surovem stanju stanovanjski blok poleg novo nastale tovarne pletenin »Belokranjke«, žabno življenje. Letošnje leto se Notranja dela bodo opravili v nekaj mesecih, tako da bo vselitev možna še letos. Stanovanjsko hišo gradijo za uslužbence in delavci nove tovarne. Prav tako so opravljena zunanja dela pri stanovanjskem bloku p n »Zori«, mlinu in žagi v Črnomlju. * V Radencih ob Kolpi so si našli prostor za tabor novomeški taborniki. Tabor so postavili že v začetku julija in ga imeli do srede Jubilej primarija dr Siavka Perka Dne 17. avgusta praznuje petdesetletnico svojega življenja daleč na okoli znani vodja ginekološko porodniškega oddelka novomeške bolnišnice, primarij dr. Slavko Perko. Dr. Perko je bil rojen v Novem mestu, kjer je tudi končal ginfna-zijo. Medicino je študiral na zagrebški fakulteti, kjer je promoviral pred 25. leti za doktorja vsega zdravstva. Pozneje se je posvetil specializaciji za porodništvo in ginekologijo, ki jo je opravil v Ljubljani,« Pragi in v Zagrebu, kjer je tudi napravil specialistični izpit. Nekaj časa je na to služboval v Celju; pozneje pa je bil premeščen v svoje rodno Novo mesto. Takoj po osvoboditvi je bil imenovan za šefa začasne civilne bolnišnice v Kanižarici v Beli krajini, po reorganizacij; novomeške bolnišnice pa imenovan za šefa ginekološko porodniškega oddelka bolnišnice, kjer je še danes. Pod njegovim vodstvom se je de.lo na tem oddelku reorganiziralo na modernih principih medicine in doseglo celo visok nivo. V tem Času se je število porodov na oddelku več kot potrojilo, prav tako je zelo naraslo število operacij, navzlic temu da se pogoji niso spremenili. Vse to je uspeh njegovega plodnega dela. Izredno požrtvovalnega, tihega in skromnega ginekologa pozna vsa Dolenjska, zlasti pa matere in žene. saj je že marsikateri ohranil življenje. Svoje strokovno znanje in bogate izkušnje daje vsak čas na razpolago vsem. ki potrebujejo pomoči. Veliko zaupanje bolnic do njega, le najboljši dokaz njegove priljubljenosti. Vsi. ki ga poznajo, in teh je izredno veliko, mu želijo ob njegovem življenjskem jubileju in 25 letnici zdravniškega dela, še mnogo let življenja in plodnega dela v korist ljud&tva. tE) Inozemski potovalni uradi se zanimajo za drugo leto aktivnejšega člana v Slovenil! Prof.. Gruntar je profesor zetnlje-pisja na I. gimnaziji in že 25 let vzgaja mariborsko mladino. Kljub svojim 63. letom je še vedno čil in rad svoje znanje, ki si ga je pridobil na potovanjih po svetu, posreduje mladini. Organizacija Počitniške zveze Slovenije v Mariboru s svojo dejavnostjo ne bo prenehala, temveč bo skrbela za pridobivanje novih- članov, za tesnejše sodelovanje s političnimi in oblastvenimi forumi in za razširitev programa svojega dela. Prav bi bilo, če bi merodajni organi tako agilni in množični mladinski organizaciji poskrbeli vsaj primerne pisarniške prostore za normalno delo. K. M. IZ ŠKOFJE LOKE Telovadno društvo Partizan, ki je že v preteklem letu kupilo hišo poleg svojega doma, bo s to stavbo preuredilo in podaljšalo telovadno dvorano in uredilo razne klubske sobe, tako za šah, namizni tenis in drugo. S tem bo omogočeno razviti telesno vzgojno dala, Pogaja se tudi z JAT, da b! prevzel prevoz teh gostov. To bi brio za naidaljni razvoj tunama zelo važno, saj hi gosti !iz severa lahko v -dobrih 4 urah bili na Bledu in ne bi izgubljali časa na vlakih in avtobusih in tudi udobnost potovanja bi bila večja. U-pajtno, da bo ta načrt uspel, saj bo v veliko korist našemu turizmu, obenem ipa bo' pomenil tudi praokret v turističnem, prometu. Pojasnilo DOZ o raketah proti toci Obramba proti toči se izvaja v naši državi samo kot poskus, da se ugotovi če je sploh mogoče z raketami preprečiti točo. Za to je potrebno samo okrog 3G€0 raket na leto, kar je odvisno od bolj ali manj intenzivnega padanja toče v posameznih letih. Poizkuse je organiziral DOZ 1. 1953. Potrebne rakete so bile nabavljene v inozemstvu, ker tedaj še nobeno domače podjetje ni obvladalo tehnike izdelovanja raket. Da bi se v bodoče osamosvojili od inozems^.»• nabav, se je DOZ že tedaj dogovoril z nekim podjetjem v Cačku, da se bo usposobilo za izdelovanje raket v poskusne namene. Podjetje »Pyrota« v Celju se je lotilo izdelave raket samoiniciativno v pričakovanju, da se bodo poizkusi kmalu razširili v široko obrambo, za katero bi bile potrebne velike količine raket. Ker pa je obramba ostala v mejah poizkusa, je smatral DOZ, da bo dovolj, če izdeluje rakete za ta poizkus samo podjetje v Cačku in da je angažiranje še kakega drugega podjetja v iste svrhe negospodarsko in zato nepotrebno. Za poizkuse v letu 1955 ni bila nabavljena ncbena nova količina raket v inozemstvu, ker zadostuje še zaloga iz lanskega leta, ko je toča padala le malo dni in je bila porabljena majhna količina raket. Kupljene pa so bile te rakete v inozemstvu, ker jih tudi v začetku leta 1945 ni izdelovalo še nobeno domače podjetje in tudi »Pyrota« ni bila sposobna zadostiti našim potrebam. IZ КШШЈА Preteklo nedeljo popoldne ja bila v Kranju velika tombola, katero je organiziral okrajni odbor Rdečega križa. Tombole se je udeležilo mnogo ljudi iz Kranja, pa tudi iz drugih krajev Gorenjske. Tako mnogoštevilno udeležbo je pritegnil glavni dobitek 100.0G0 dinarjev v gotovim, ki ga je zadel Andrej Mavrič, uslužbenec hotela »Evrope« iz Kranja. Ostale glavne dobitke so zadeli: radio aparat »Savica« Poldica Bizjak, moška kolesa pa Jožica Arneš, Jože Trilar in Milena Ažman, vsi iz Kranja. Cisti dobiček bo izkoriščen v zdravstvene namene. Sezona na Bledu je le vedno na vtisku, vsak dan prihajajo se novi gosri, pa se inozemski potovalni uradi in agenoije že zanimajo za prihodnje leto. V letošnjem letu so posamezni potovaiai uradi m agencije pripeljali na Bled veliko število gostov, lahko rečemo, da je večina inioizemskl-h gostov prišlo na Bled preko takih uradov. Največ uspeha so Imeli potovalni uradi iz Holandske, med njimi na iprvem mestu Touring-club, dalje iz Anglije Nemčije, Francije !n Bel-giije. Te dnli že prihajajo na Bled zastopnik! tujih ri.-adov in agencij in si žele zagotoviti hotelske kapacitete za prihodnje leto. V prvi vrsti se zanimajo tisti, ki so že letos 5n zadnja leta sploh bili najbolj zainteresirani! za Bled. Vprašanje je koliko bodo blejski gosmei že sedaj zaključile za prihodnje leto, iposebno še, ker niso znane cene, ki jih bodo posamezna gostinska podjetja jaostavlla. Posebno pa se zanima za prihodnje leto Touring-club, ki ga vodi g. Swierzer, kli je največ pripomogel za tako velik razvoj turističnega prometa med Holandsko in Jugoslavijo, kot ga danes imamo. Imenovani že tri leta pošilja goste na Bled in vsako leto več, obenem pa tud! na morje, predvsem v Opatijo in Lovran. G. Swietzer pa ima za prihodnje leto v načrtu, da ta loromet še jooveča, tako da bi razširil mrežo potovalnega urada še na Belgijo, Dansko in Švedsko. Obenem pa proučuje možnost, da bi dovažal goste na Bled in Jugoslavijo z letale. Ima izdelan načrt, da bi dvakrat tedensko prepeljal z letali goste na letališče Lesce-Bled. ONO IZ BELE KRAJINE Gorjuše so prostrano planinsko naselje. Nekatere hiše se skrivajo v malih dolinicah, druge čepe ob obronkih ravnine, ostale pa so raztresene po vzpetinah, po kate-rth je obilo leskovega grmovja, ki daje v septemberskih dneh obilen sadež. V tem lepem planinskem naselju. ki ie obrnjeno nrntš vzhodu. našajo z naravnimi lepotami, nimajo pa kdo ve kakšne izbire prenočišč in hrane. O tem bi morali Gorjušci marsikaj -ukreniti, da bi privabili in obdržali več gostov, katerim sicer m za nabavo in hrupno življenje, vendar bi radi imeli izdatno domačo hfano, svetlo in čisto sobico in blagodejen •vi ;-r VoVo+o”i b;č'v!: Gorjuške pipe so znane pred zapadnimi vetrovi pa ga varujejo pokljuški gozdovi, lahko delovni človek v miru prebije svoj letni dopust. Tu je dovolj sonca in zraka, ki je nasičen z vonjem po pokošeni travi. Od tu so prijetni sprehodi in izleti na višje ležeče planine, taka na Grajsko planino. Kranjsko dolino, planino Za Javornikom, na Zajamni-ke. na Rudno polje in višje gor! na Velo polje, mladina pa se lahko po mili volji naskače po tratah in košenicah. Košnja, ki je bila letos obilna, je bila že pred tednom opravljena. V teh dneh pa cvete beli in modri krompir, pa tudi žito kaže letos na obilen pridelek. Letošnje deževno vreme je prihod letoviščarjev precej zakasnilo in tudi odbilo. G-orjuše se p še- širom po naši domovini to že pred leti pravilno razumeli. Pri hišah so napravili večja okna, popravili pode, prebelili hiše znotraj in zunaj, namesto ognjišč so postavili štedilnike, odstranili gnojišča izpred hiš, postavili pred njimi klopi in mize, tako da je bivanje v takih domovih prav prijetno. Le tako se bedo Gorjuše počasi razvile v pomemben turistični kraj, za kar imajo najlepše naravne pogoje v poletnem in zimskem času. K turističnemu razvoju Gorjuš pa bosta veliko pripomogli dobri planinski cesti, in si-^er ena iz Bohinja navzgor m ena s Pokljuke navzdol, ki se bosta v doglednem času v bližini Koprivnika strnili v najlepšo planinsko krožno cesto med Bledom in Bohinjem. ' M. S. avgusta. Okrog 100 tabornikov je prijetno preživelo svoje počitnice v naravi. Precej jim je nagajalo vreme. * Čeprav je v Kanižarici precej rudarjev, ki tu žive, se zadnja leta pri njih ni razvijalo pravo dru-je nekoliko razživelo. 2e pozimi so nekajkrat nastopili »Veseli rudarji«. Spomladi pa so ne daleč od stanovanjskih blokov začeli graditi igrišče za odboj ko in balinanj e, da bodo rudarji svoj prosti čas lahko porabili za razvedrilo in zabavo. Mladi imajo precej veselja do odbojke, vendar bi jim bil potreben odbojkaški instruktor, da bi dosegli vidnejše uspehe; TVD »Partizan« Črnomelj bi jim Lahko pomagal. * Letošnja letina v Beli Krajini Je kljub hladni pomladi in stalnemu dežju dobro obrodila. Posebno dobro so obrodila žita: pšenica, ječmen, oves. Ljudje pravijo, da pšenica ni rodila tako kot letos že kakih deset let.. Koruza in krompir dobro kažeta, kmetje se ie boje, da bo krompir zaradi prevelike moče začel gniti. Jan Počitniška zveza v Mariboru AGILNA MLADINSKA ORGANIZACIJA Mestni odbor Počitniške zveze Slovenije v Maribo-ru je letos razvil živahno dejavnost za pridobivanje novih članov in za pripravo izletov, taborjenj ter letovanj svojih članov v raznih krajih naše države. S svojim delom je organizacija Počitniške zveze v Mariboru postala najmočnejša in najagilnejša organizacija v Sloveniji, ki je pod skrbnim vodstvom prof. Viktorja Gruntarja ogromno storila za razširitev obzorja svojih članov. Te dni je odšla tretja izmena članov Počitniške zveze v Mariboru na taborjenje v Rovinj. Tako bo letos v Rovinju taborilo skupno okrog 330 mladincev, ki so s hrano izredno zadovoljni Člani Počitniške zveze iz Maribora so se prav tako udeležili potovanja po Vojvodini. Obiskali so Beograd, Subotico, Novi Sad, Vršac in nekatere druge kraje, kjer so jih povsod gostoljubno sprejeli. Nekaj članov tabori na Ribnem pri Bledu. Tudi pri 11 krožnih potovanjih po vseh šestih ljudskih republikah ne manjka Mariborčanov, ki ugotavljajo, da so ta potovanja letos bolje organizirana kakor pretekla leta. Zelo dobro so uspela tudi potovanja po sledovih partizanskih brigad in divizij po Sloveniji, Hrvatski in Bosni. Poleg tega je mariborska mladina organizirala letos na lastno pobudo več potovanj po vseh šestih ljudskih republikah. Letos je 25 članov Počitniške zveze v Mariboru obiskalo Trst, Benetke in Milano. Ogledadi so si kulturne in zgodovinske znamenitosti ni se polni raznih vtisov vrnili v domovino. Izredno navdušeni so bili nad prisrčnipi sprejemom, 'ki so jim ga priredili tržaški Slovenci. Prav tako je druga skupina pod vodstvom prof. Antona Ingoliča obiskala Grčijo. Mestni odbor je priredil med letom koncert in loterijo ter zbiral na razne druge načine finančna sredstva za organ izd ran j e letovanj, izletov in taborjenj. Mariborska organizacija Počitniške zveze ima v svojih vrstah okrog 3000 članov, medtem ko je v vsej Sloveniji nekaj nad 7500 članov. Pri svojem dosedanjem delu 1e poklala veliko vitalnost in postla najagilnejša mladinska organizacija v Mariboru. Vodstvo organizacije v Mariboru se dobro zaveda, da ni naloga organizacije samo zabavnega, temveč tudi vzgojnega in patriotdčnega značaja. Zato upravičeno pričakujejo. da bodo merodajni forumi in vsa mariborska javnost v bodoče še boli podprli organizacijo in ji tako dali piiznam’e za plemenito m požrtvovalno delo. V Sloveniji ni nobena skrivnost, da ima velike zasluge za tako uc^ešno delo organizacije Počitniške zveze v Mariboru njen predsednik prof. Viktor Gruntar, ki so ga v Zborniku Počitniške rvez° Slovenije proglasili za nai- Gorjuše so privlačen kraj CE BI БИ Homi GRABITI DHHES, BI PORäBILI 600 MIUJOHOV ВЕШПНН UH PARIŽANI SO BILI RAZOČARANI Kitajski zid, ki spada med najzanimivejše arhitektonske zapuščine, se začne pri Ciajukvan skem prelazu v pokrajini Kansu na zahodu in teče skoraj nepret rgoma do Pohajskega zaliva na kitajski vzhodni obali. Kitajci ga poznajo pod imenom Van Li Cang, ali Zid deset tisočev lijev (li je dolžinska mera, dolga 530 metrov), čeprav zidu še nikdar niso natančno izmerili. Ce ga pomerimo us zemljevidu je dolg okoli tri tisoč kilometrov, toda ker teče po mnogih gorskih gre benih, je dejansko precej daljši — skoraj pet tisoč kilometrov. , Pravijo, da so ga prvi gradili pred okoli 2.500 leti, v zadnjih letih vladavine dinastije ču. Fevdalni gospodje, ki so se vojevali, so gradili tudi zidove na mejah svojih gospodstev. V letu 22' pred našim štetjem pa je Sihu Huangu Tiju uspelo premagati vse tekmece in ustanoviti cesarstvo. Da bi obranil svoje severne meje je ukazal svojemu najsposobnejšemu generalu, Mengu Tienu, naj zbere armado 300.000 mož, in naj zgradi nepretrgan zid. Ker so že obstajali razni obrambni zidovi v severnih državah, Tie-nova naloga ni bila zgraditi popolnoma nov zid, ampak samo povezati starega in ga okrepiti. Delo je trajalo nekaj nad deset let. Celoten kitajski zid ima torej več kot 2.100 let dolgo zgodovino. Od tedaj je Veliki zid branil Kitajsko pred napadalci s severa. Dokler je bilo v uporabi primitivno orožje, je zid dobro opravljal svojo nalogo. Morda se ima Kitajska zahvaliti prav zidu za neverjetni kulturni razvoj v tistih stoletjih. Več kot tisoč let, od dinastije Han do dinastije Tang, so zid stalno popravljali in prezido-vali. Toda od dinastije Tang do dinastije Juan. to je. od zgodnjega desetega stoletja do sredine 14. stoletja, je bila severna Kitajska v rokah severnih plemen, ter je zid izgubil svoj pomen. Z zmago nad Mongoli in nastopom dinastije Mingov leta 1368, je Veliki zid spet postal važen. 2e v drugem letu svojega vladanja je imperator ukazal naj zid obnovijo in okrepijo, da bi za vedno preprečil ponovno mongolsko , invazijo. To delo so opravljali nepretrgoma do zgodnjega 16. stoletja. Tisti deli zidu, ki so bili zgrajeni pred dinastijo Mingov, so zgrajeni iz kamenja ali iz zemlje. V času Mingov pa so graditelji uporabljali kamnite plošče in opeko, ki so jih polagali na stene zidu s pomočjo zemlje, zmešane z apnom. Zid, kakršnega poznamo danes, je visok povprečno 7 metrov. Pri temelju je širok sedem metrov, na vrhu pa okoli šest. Vrh zidu je v resnici cesta, ki ima na severni strani utrjen zid, na južni pa navadno ograjo. Če računamo, da je zid dolg blizu pet tisoč kilometrov, ima v sebi okoli 115 milijonov kubičnih metrov apna in zemlje, ter blizu 38 milijonov kubičnih metrov kamenja in opeke. Za podobno delo bi danes potrebovali okoli 600 milijonov delovnih dni, ne da bi računali pridobivanje in prevažanje gradiva. Dela, potrebnega za to, se ne da izračunati. Večina opeke, na primer, je prihajala iz Lin-cinga v Santungu, kar je več sto kilometrov od zidu. Pomisliti je tudi treba, da v tistih ča- sih niso imeli nobenih strojev, in so morali vse to prevažati z živalmi ali pa na hrbtih. Zid ima več pomožnih poslopij Majhna trdnjavica je stala na vsakih 130 metrov, na vsakih 6 milj pa je bila močna svetilka. Kadar je bil zid napaden, so prižgali svetilke, da bi obvestili glavne postojanke. Na koncih zidu in tam, kjer je zid sekal važnejše karavanske poti, so zrastla majhna mesta, ki so bila zavarovana z močnimi obzidji. Med temi so Ciajukvan, Jenmenkvan, Ping-šingkvan, Kupehkov, Hsifenkov itd. Veliki zid je bil vsa stoletja predmet mnogih kitajskih narodnih pesmi in pripovedk. Najstarejša je popevka »Meng Čiang Nu joka na Velikem zidu«. Pesem pripoveduje, kako je Fan čiliang, kmet, moral oditi k vojakom in služiti na Velikem zidu. Kot mnogi drugi je Fan tam umrl. Meng Čiang Nu ga je zvesto čakala leta in leta, nato pa se je odpravila k zidu, da bi ga poiskala. Povedali so ji, da je Fan umrl in da se ne ve, kje je pokopan. Meng je jokala in jokala, in ko-nčno je njena neutolažljivost ganila bogove. Del zidu se je nenadoma podrl in tam je našla truplo svojega moža. Z novim orožjem pa je Veliki zid izgubil svoj pomen. V zadnji vojni so ga omenjali samo zato, ker teče skozi kraje, Id so strateško zelo važni, in so se mnoge bitke odvijale v njegovi neposredni bližini. Od teh je najbolj znana bitka pri Ping-šingkvanu, kjer so kitajske čete popolnoma premagale močno japonsko armado. Kitajske oblasti sedaj obnav- ljajo nekatera mesta ob zidu; med temi jfe popolnoma obnovljeno mestelce Čujungkvan, ki je znano letovišče ob progi Peking — Paotov. ftajvečje hotelsko mesto Družba Webb & Knapp gradi v New Yorku tako imenovano «Palačo napredka«, ki bo največje poslopje na svetu. Stavbi-šče obsega 3 hektare, stavba pa bo visoka 150 m. Gradbeni stroški bodo znašali najmanj 100 milijonov dolarjev. V »Palači napredka« bodo vedno razstave najrazličnejših DROBNE izdelkov in bodo tako velike dvorane prava velesejmišča. Te razstave bodo imele na dan oko-1? 100.000 obiskovalcev, med razstavnimi dvoranami pa bodo poslovni prostori. Nad 50.000 nameščencev raznih tvrdk bo v teh poslovnih prostorih sklepalo kupčije z obiskovalci razstav. Senzacionalna je postala tudi Oglse v francoskeen listu »Notre Horizon«: »Mlada gos-pa. povratnica iz Indokine, išče tolažnika za počitniško taborjenje v Scinvarzvaldu, po možnosti samskega oficirja ali starejšega narednika prvega razreda. Don Juani niso zaželeni« ... Neki avtomobilist je mirno vozil po cesti pri Fileyu Torku (Anglija), ko mu je na hladilnik volila sedel cel roj čebel. Možak je pritisnil na plin in zdirjal s sto kilometri na uro, da bi se jih Iznebil, toda po 25 kilometrih so bile še cmeraj na hladilniku. Promet na državni cesti je zastal za pol ure, dokler ni prišel čebelar in ogrebel roj ... V Belgiji je neka anketa nedavno ugotovila, da v srečnih zakonih žena živi dalj kot mož. Podano s statistično točnostjo, je stanje naslednje: točno v 70 odstotkih slučajev* srečna soproga pokoplje moža (tudi srečnega) ... Dva letalca, ki sta letela tik nad drevesi v Lupin Lodge (Kalifornija), kjer je znano nudistično poletno taborišče, sta se zaradi vnetega opazovanja zaletela in padla na tla. Poškodbe so bile neznatne ... Ameriški izdelovalci punčk so bili silno užaljeni, ker je predsednik Eisenhower med konferenco v Ženevi kupil punčko za »vojo vnukinjo, v »trajen cevcmiru « 3^85n 4. » « 35.159 5» » 9 30.431 6. » « 35.943 7. » «C 11.918 8. » « 11.214 9. » 6f 28.720 RAZPIS Sprejmemo knJlgovoasKega inštruktorja z nekaj prakse. Plača po dogovoru. Mesto stalno. Vloge pošljite na: Okrajno obrtno zbornico Ljubljena-okoliea, Cankarjeva ul. 5-ITI. RAZPIS Bolnišnica Sovo mesto razpisuje sledeča službena mesta: 1 mesto, zdravnika za štipendiranje iz pediatrije; 4 mesta bolničark; 1 mesto rentgenskega pomočnika; 1 mesto štipendista za rentgenskega pomočnika; 2 mesti medicinskih sester — nadzornih. Samska stanovanja zagotovljena. UMRLI Dobitke lahko dvignete do dne 31. Vin. t. 1. v Razstaviščnem uradu »Gospodarskega razstavišča« v Ljubljani. Sekcija za športno medicino Združenja medicincev sporoča, da je odhod na taborjenje v Rovinj 21. t. m. ob 0.91. t. j. v noči od sobote na nedeljo. Novi reflektan-ti se lahko še prijavijo tov. Fer-lugi, Komenskega 20. Cesta štev. i6»7 Hrastnik — Marno —, Smarjeta bo v dneh 19., 20. in 21. avgusta 1955 zaprta za vsak promet, zaradi preložitve mostu. Premet usmerjen preko Zidanega mostu. — rvLO Trbovlje _ uprava za ceste. PK Ilirija prireja že 3. plavalni tečaj v tej sezoni, za otroke od 6 let dalje. Vpisovanje je 16.. 17. in 18. t. m. od 9. do ll. na Centralnem ljudskem kopališču Celovška 3 Tečaj se bo pričel 18. t. m. In bo trajal .do 7. IX. vsak dan od 9. do 12. — Vabljeni! Tschamba Fii Vam naredi pri sončenju vneto, rdečo kožo rjavo in prožno. Nudijo drogerije. IMAŠ »TEŽKE« NOGE? Dodaj Kopeli nog »JELA« sol in občutek mladosti t' bo sladil življenje! Uprava in sindikalna podružnica Železniške kurilnice v Ljubljani javljata, da se je smrtno pone- v sreči! njun član JANEZ PLATNAR Pogreb pokojnega bo • v sredo, 17. t. «n. ob 16.30 uni z Zal na ljubljansko pokopališče.' Nesebičnega tovariša In požrtvovalnega sodelavca bomo ohranili v trajnem spominu! Ljubljana, dne 16. avgusta 1955. Sporočamo vsem sorodnikom ln znancem, da nas je za vedno zapustil naš nadvse dobri mož, oče in sin ŠTREMFELJ ALOJZ Pogreb dragega pokojnike bo v četrtek 18. avgusta ob 16. uri na Jesenicah. Žalujoča žena Cilka, hčerki Lojzka in Bronkica, mati in oče ter ostalo sorodstvo. Po britju samo „VouJtV.ous' kvalitetna krema! »FLEX« je vedno prvovrstne kvalitete! Pod znamko »FLEX« v originalnih steklenicah zanesljivo ne dobiš nadomestek. »FLEX« le vedno samo prvovrsten. ŠOLSTVO DHEVnE VESTI KOLEDAR Sreda, 17. avgusta: Radigoj Četrtek, 18. avgusta:, Bronislava , * Na današnji dan leta 1807 je izumitelj podmornice in oče parnika Robert Fulton napravil s stro-Jem »Clermont« prvo poizkusno vožnjo od New Yorks do Albany! a. * 17. avgusta leta 1908 se je rodil v Trstu pesnik Ivan Rob, ki so ga okupatorji ustrelili kot talca leta 1943. Ohranjena Je obtožnica • fašističnega sodišča, kc ga je obsodilo na smrt. Ko ga je predsednik vprašal, ali mu ni Žal, da mora umreti, je Ivan Rob dvignil glavo in odgovoril: »Kdor umre za domovino Je živel dovolj!« ♦ 18. avgusta 1450 se Je v Splitu rodiil pesnik Marko MaruliČ. Posebno znan je njegov ep »Judita«, ki so ga natisnili leta 1521; to je bila prva hrvatska tiskana knjiga * Zahvaljujem se prisrčno kolektivu časopisno-založniškega podjetja »Slovenski poročevalec« in sindik alni podružnici za gmotno pomoč ob priliki smrti moje žene Gruber Anice. — Mož z otroci. Gruber Ivan. Na podlag! 1. in 7. člena Temeljnega zakona o štipendijah (Ur. list FLRJ štev. 32-55) r a z p i s u je Tovarna volnenih izdelkov Majšperk za šolsko leto 1955-56 naslednje štipendije: 1. 2 štipendiji za slušatelje tekstilnega tehnikuma v Kranju (vol-narska stroka); 2. l štipendijo za slušatelje Ekonomske srednje šole. Pogoj za dodelitev Stipendile Je uspešno dovršen I. letnik šolanja. Lastnoročno pisano prošnjo z dokazom o us»oešno dovršenem I. letniku posilite upravi Tovarne volnenih izdelkov Majšperk do 25 8. 1955 * ReKtorat Akademije za glasbo razpisuje za študijsko leto 1955-56 vpis v naslednje oddelke: I. oddelek za kompozicijo ln dirigiranje. II. oddelek za solopetje. ITI. oddelek za klavir, orgle in • harfo. TV. oddelek za violino, violončelo in kontrabas. V. oddelek za pihalne instrumente. VT. zgo-dovinsko-folklorni oddelek. &preiemnt Izoiiti bodo od 26 do 30 sentembra t. 1. Prijave za sorejemnl izpit, kol-kovane s kolekom za din 30.— je treba predložit! rektoratu do 10. ser.tsmbra t. 1. in. priložiti: 1. roistm list. 2. zakliučno spričevalo Srednje Glasbene šole 3. spričevalo o višiem teč^.in^m izpitu (za k'md’date ki nimajo zaključnega ’zDita Srednje glasbene šole), 4. zdravniško spričevalo (za i Umrla je naša ljuba, zlata mama, stara mama, tašča, sestra in teta, go» spa Fani Pioan roj. ŠVAB Pogreb bo v sredo, dne 17. avg. 1955, ob 16. uri iz Nikolajeve veže sa Zalah. Njeni žalujoči otroci: Leontina, Jože, Homan, Tončka in Vladko. Ljubljana, Trst, Buenos Aires. 15. VIII. 1955. Vsem, ki so ob nenadomestljivi izgubi naše drage, nepozabne mame NEŽKE URŠIČ sočustvovali z nami, nam izrekli pismeno, ali ustno sožalje, 'nas tolažili in pokojnico spremili k zadnjemu počitku — iskrena zahvala. Najlepše se zahvaljujemo uslužbencem in sindikatu podjetja »Tekstil«, BSK Jadranu in «olektivu podjetja »Moka« za darovane vence kakor tudi vsem ostalim za poklonjeno cvetje. Ljubljana, 16. VIII. 1955. Žalujoči ostali Dotrpel je naš dobri обе FRANC ŠAJINA poštni uslužbenec v pokoju Pogreb b» v četrtek, dne avgusta 1955, ob 17. uri iz. Jožefove mrliške vžjžice. 2alujoči: žena Marija, hčerka Cvetka por. Flajs, Franc zet in ostalo sorodstvo. Jarše, Ljubljana, Podgrad, dne 16. avgusta 1955> PUTNIK SLOVENO Ч PUTNIK SLOVENIJA organizira v času od 5. do io. IX. veliko šestdnevno križarjenje po JADRANU z -novo potniško ladjo MARIBOR. KORČULA, DUBROVNIK. SPLIT, ZADAR ter obisk otokov MLJET, LASTOVO ln RAB Vas bodo navdušili m zadovoljili. Ne zamudite izredne prilike in prijavite se v naj bližji pošlo val n icP PUTNIK SLOVENIJA do vključno 25 8. 1955. PUTNIK SLOVENIJA organizira v času mednarodnega Jesenskega velesejma na DUNAJU več avtobusnih izletov in izlet z vlakom. Zaradi izrednega zanimanja smo podaljšali sprejemanje prijav do vključno 20. avgusta 1955. BEOGRAD - SKOPLJE - OHRID - DUBROVNIK. Desetdnevno potovanje v Makedonijo z vlakom do Skoplja. z avtobusom po Makedoniji, z letalom do Dubrovnika in obalno ladjo do Reke od 4. do 13. septembra. Ne zamudite izredne prilike in prijavite se v naj-bližjf poslovalnici PUTNIK SLOVENIJA. » SLOVENSKI ROJAKI 12 USA PUTNIK SLOVENIJA obvešča slovenske rojake iz USA, ki so na obisku v Sloveniji, da bo v času od 23. do 26. avgusta zadnje letošnje avtobusno potovanje po Sloveniji. Odhod iz Ljubljane 21. avgusta ob 14. uri izpred PUTNIKA na Titovi cesti 4. Vse rojake, ki se bodo potovanja udeležili, prosimo, da nam svojo udeležbo prijavijo na naslov: PUTNIK SLOVENIJA. Ljubljana, Titova cesta 4. Zbirališče vseh udeležencev je 21. avgusta v dopoldanskih urah do odhoda izleta. RADIO SPORED ZA SRFTÌO Poročila: 5.05. 6.00, 7.00, 12.30, 15.00, 17.00, 19.30 in 22.00. 5.00—6.30 Dobro 1utro dragi poslušalci (pester glasbeni spored); 6.30 Pregled tiska; 6.35 Lahek spored izvaja mariborski pihalni ansambel p. v. Draga Lorbeke; 7.10 Zabavna glasba, vmes reklame; 7.30 Pisan drobiž za pionirje; 7.45 do 8 00 Igra kvartet Jožeta Kam-pica; 12.00 Jugoslovanski simfonični plesi Emil Adamič: Potrkan oles (Scherzo). SvetomlT Nastasb jevič: Sedem srbskih plesov, Jakov Gotovac: Simfonično kolo; 12.45 Zabavna glasba, vmes reklame; 13 00 Kmetijski nasveti (ing. Jože Spanring: O vrednosti in ceni semenskega blaga; 13.10 Z glasbo v dobro voljo; 14.30 Za gospodinje — Novi domači gospodinjski pripomočki: 14.40 Otroške pesmi Pavla Sivica, Marjana Lipovška. Marjana Kozine in Emila Adamiča bo izvajala sopranistka Zlata Gašperšič, pri klavirju Pavel Si-vic; 15.15 ZeleU ste — poslušajte! 16.00 Utrinki iz literature — Viktor Konjar: Cesta gre proti gozdu; 16 20 Antonin Dvofak: Koncert za čelo in orkester v h-mo-iu; 17.15 Zabavna ki plesna glasba. vmes reklame; 18 oa Družinski pogovori — Selili se boario; 18.10 Za pMjetno popoldne (pisan spored domačih pesmi in napevov); 18.45 Zunanjepolitični feljton — Kitajska in ZDA; 19.00 Zabavna glasba; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Giuseppe Verdi: Traviata, opera v 4 dejanjih (solisti, zbor in ork. dirigira Arturo Toscanini); MALI OGLASI ABITURIENT A - KO SREDNJE EKONOMSKE SOLE sprejmemo v knjigovodstveno službo. Osebno spisano prošnjo vložite n» Tehno—Impex Ljubljana. Beethovnova 14. 15192-1 GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK I vložkom prodam. Ogled od 15. do 17. ure Naslov v oglasnem oddelku. 15181-4 ZENSKO KOLO — nemško, dobro ' ohranjeno prodam Kožar, Titova 47. 15187-4 MOTOR 125 kub. com. ooceni prodam. Cesta na Brdo 26. RABIMO PRIMEREN PROSTOR ta malo pisarno v okolišu St Peterske cerkve. Ponudbe pod »mali lokal« na ogl. odd. 15182-8 MEDICINSKA SESTRA išče sobo ali kabinet, kjerkoli v Ljubljani. Ponudbe v oglasnem oddelku pod »Nagrada« 15190-9 PREKLICUJEM za neveljavno tablico motornega kolesa, številka 1578. 15184-11 DEŽNIK svilen, zelen, Je vzela pomotoma na videz znana gospa v nedeljo v gostilni Brezje. Prosim, vrnite: Ljubljana. Slaj-mar.ieva 8 15186-11 KMETIJSKEGA DELOVODJO, z nižjo ali sirednje šolsko izobrazbo z nekaj prakse v živinoreji, išče za takojšen nastop Kmetijsko gospodarsvo Pesnica pri Mariboru Plača po tarifnem pravilniku. 15174-1 VERZIRANO KNJIGOVODSKO MO C s srednjo ekonomsko šolo in pnt*?mj prakso išče Gozdno gospodarstvo Bled Ponudbe pošljite na sekretariat Gozdnega gospodarstva Bled. 15173-1 DARVIN — TULIPANI, čebulice naprodaj. Pirnat, Teslova cesta »*v. 9. 15.79-4 Šivalni stroj »Singer«, po-grezljiv. prodam. Streliška ulica štev. 10 15178-4 MALI ELEKTROMOTOR CCa 'h KS 8000 obratov prodam. Naslov v 02.L o did. 15*77-4 MDSKO. KOLO, italijansko, prodam. Ogled: Gregorčičeva 7a, dvorišče. * 15176-4 KOMPRESOR »BLITZ« prodam. Unterlechner, Maribor, Trubarjeva ulica 9. 15167-4 MOČAN OKVIR ZA KOLO s srednjo osjo in prednjimi vilicami kupim. Naslov v ogl. odd. ali pismene ponudbe na oglasni oddelek pod »Okvir«. 15175-5 KOPALNICO, kompletno ku-plm. Smolej Franc, Javornik. Cankarjeva 7. 15171-5 PRAZNO SOBO oddamo. Drulov-ka 52. p. Kranj. Д5170-9 NUDIM VISOKO NAGRADO onemu, ki mi preskrbi stanovanje v Trbovljah, Hrastniku ali Zagorju, za 4 člansko družino. Naslov v SP, Trbovlje. 15166-9 KRASNQ ENOSOBNO STANOVANJE zamenjam za enako v . Šentvidu — Vižroarjih. Bolta, Smartinska c. 109. 15164-9 POZABILA SEM 6. t. m. v tramvaju sivo jopo. Prosim poštenega najditelja, da jo vrne proti nagradi. Zupan Marija, Za Vasjo 33, Šiška. 15180-11 NEMŠKI PTIC AR najden. Naslov v oglasnem oddelku. 15172-11 2ENSKO KOLO prodam. Novak Franc. Šentvid 1. 15149-4 LOKAL z vpeljanim telefonom v stncrgem centru Beograda, primeren za predstavništva, zamenjam za sličnega v Ljubljani. Informacije tel. 22-966. 15159-6 STANOVANJE v strogem centru Beograda, enosobno, komfortno, zamenjam za enakega ali večjega v Ljubljani. Informacije telefon 22-966. 15160-9 POŠTENEGA NAJDITELJA črne ženske torbice, pozabljene 15. avg. 1955 v trgovini, napA)šam naj vrne vsaj dokumente na naslov: Koprivec Marica — Bratina. Vilharjeva' 47. 15161-11 V PONEDELJEK. 15. avgusta pozabljene dokumente v torbici v NAMI, Prešernov trg, naj pošten najditelj odda proti nagradi na naslov v osebni izkaznici ali upravi NAME. 15158-11 GREM TAKOJ kot samostojna gospodinjska pomočnica. Naslov v oglasnem oddelku. 15154-1 GOSPODINJSKO POMOČNICO sprejmem. Kranjc Elizabeta, Maribor. Glavni trg 4. 15133-1 ŠIVALNI STROJ »Singer«, dobro ohranjen, prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 15157-4 ŠIVALNI STROJ kupim. Jesenovec, Vrhnika. Ob potoku številka 41. 15141-5 ZAZIDLJIVO PARCELO takoj kupim. Ponudbe . pod »Sever Ljubljana« na ogl. odd. 15152-7 OVODRU2INSKO HlSO v Mariboru zamenjam za Ljubljano ali bližnjo okolico. Svoljšak, Ipavčeva ul.2, Maribor. 15132-7 OPREMLJENO SOBO Iščem, po možnosti v centru, plačam dobro. Ponudbe v oglasnem oddelku pod »Tehnik«. 15153-9 NAJDITELJ SIVE JOPICE, izgubljene' od Škofje Loke do Bizeljskega jezera, naj jo vrne pr» ti nagradi na Ristič. Ljubljana, Cigaletova 1. 15150-10 avtoliCarski pomočnik išče službo Naslov, v oglasnem oddelku. 15143-1 kmetijska zadruga z o. j. Dolenji Logatec* razpisuje mesto šefa računsko gospodarskega sektorja. Predpisana izobrazba: srednja ekonomska ali podobna šola z najmanj .10 letno prakso v računovodski ali knjigovodski »trokL Plača po. dogovoru. 14772-1 NASLEDNJA OSNOVNA SREDSTVA prodamo.. 1 vrtalni stroj, s hladilno napravo, vrtalna zmogljivost 0-23 mm, nov. l stružni avti'mat fabrikat »Cleveland«, stružni premer do 0 20 mm, sposoben za takojšnjo uporabo. Ponudbe na Puškama — Kranj, telefon 398. 14883-4 TTAPETNIKI POZOR. Na zalogi vam nudimo popolnoma nove in solidno izdelane »Stroje za trganj eN žime« Zupftneschienen na ročni ali motorski pogon, po zelo ugodnih, nizkih cenah. Naslov v ogl. odd. 14881-4 OPOZORILO! Strankam, ki pismeno prosijo za. naslove oglasov, ki so označeni pod kakršnokoli šifro ali oznako, ne bomo odgovarjali. Za zgoraj omenjene oglase morate poslati ponudbe na ogl. odd. »Slovenskega • poročevalca« in na kuverti označiti šifro in Številko oglasa. Up re va» SP« 11 VEČJE -NOVOUSTANOVLJENO PODJETJE v Ljubljani potrebuje-za takoj oziroma s 1. septembrom ekonoma in skladiščnika. Prošnje z življenjepisom in kvalifikacijami naslovite na Pošt M predal 413 — Ljubljana. 15194-1 RESTAVRACIJA »GOSPODARSKO RAZSTAVIŠČE« v Ljubljani spre ime s 1. septembrom prvorazrednega kuharja *n 2 do 3 kvalificirane natakarje oziroma natakarice. Prošnje z Življenjepisom in dokumentacijo o kvalifikaciji vložite pri »Gospodarskem razstaviišču« v Ljubljani, Titova 50. 15195-1 INTERESENTI! Dvignite v oglasnem oddelku naknadno dospele ponudbe. Avgust 55* 14255; Agilna moč: Amater; Bolnica П294, Bližina centra 10076; Bodočnost 4259 Brezhiben 14035; Bližina Bizeljčan 12901; Brezskrbna 124/3;. Bližina trga 13859; Blizu Ljubljane 12878: Blizu trolejbusa 1501..1; Bodočnost 12730: Bodočnost 13193: Center 14841 ; Center 14316; Center П067; Center 11447; Conter l..->08. Center 10936; Center Ljubljana 11525: Center Ljubljana 13499; Cente: mèsta 12520: Celjani 1468/: Delfin 15646; Delaven 13058; Dobra moč 10360 Družinsko stanovanje 4044-A: Diskretno 10402; Dobra'moč 4408-A; Dober 14096; Detail 14367: Domažel 12447: Delovna 11746: Denar takoj 12823; Dobra c.ružba 14625; Delno na obroke 11180: Dober plačnik 12154; Dobro delo 10949; Dolgoletna praksa 14055; Dober stroj 12864: Dobra moč 15073: Dobra gospodinja 13237: Dobra kuharica. ESS detai: 14367: Enostanovanjska 14100, Eloxal 13431; Enakopravnost 11957 Evoorter A 13213: Exporter B 13214: Foto 11382: Francoščina 13072: Fakturist 3926: Gotovina takoj 12453: Gotovina takoj 13151. Gotovina takoj 14130; Gotovina 13174: Gotovina 14490; Gostinstvo 14220- Grosist 5630. Gostinka 14732 Gorenjska 14763: Gorenjka 14892-Gorenjka 14592: Garancija 100: Gosbosvetska 12957: Gotovina 100 tisoč: Hišni svet. Industrija 14178: Iskrenost t3469: Industrija blizu Mirja 13170: Izola 12782: Industrijsko podjetje 11861: Intelektualec 14408: Italijanski 14963: Imam lastno posteljnino: Idealna lega 12690-r,'etl s kolesom 11306: Izvoz-Uvo? r-.olačilo takoj 12512: Intelieen: 11280 Jamstvo 13554: Jesen 13524. Korana 14303 : Koualnica 13513: Kjerkoli 13163: Kupim 12342: Kranj 11523: Koaalna kad 15725-Leo značaj 14250: Lepo pesejr. !2®n6: L ju tražen do otrok 14514. Ločenka 13370: Lepa -bodočnost 11309: Lepa bodočnost 12202: Lepa bodočnost 13940: Lepa bodočnost 13997: Lepa bodočnori 13691: Lena bodočnoet 12125: T.blhH.n» SPORED ZA 17. VIII. 1955: •UNION«, aiiicl ШШ «Sence pre-iexiost.«. Tednik. Pita..«., ob 1». ш 20. V glavni v.ug. Oraon V, a::t-s m Clauaetie Co.oert- ske ljubijo«. Tednik. Predstavi, ob 18. m 20. V gl. vlogi: £Leo-noia Parker in Kutb Асхпеп. »vic«: amer. til»n »Mesto iluz.j«. Brez tednika. Predstavi ob 18. in 20. V gl., viogi: Lana Turner in Kirk Douglas. »SOCA«: ntoi»ka i.knska komedija »Amphituon«. Predstavi ob 18. in 20. V gl. vlogi: Willy Fntscn in Paul Kamp. Predv„:a KINOTEKA. — Prodaja vstopnic v vseh štirih kinematografih samo od 15. dalje. .Si-uijA*. «ciitt oarvestj film •Pas za pištolo« Tednik Predstave-ob 16, 18 m 20.30 Ob 10 je matineja istega tlima V glavni viogi: Georg M-ntgomery m Helen Westcott Prodala vstopnic od 14 dalje, za matinejo pa od 9 dalje LETNI KINO »BEŽIGRAD«: amer, film »Ko ženske ljubijo«. Tednik. Predstava ob 20.30. Prodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave. DOM JLA: angleški film »Pikova ddma«, ob 20. Prodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave. »SISKA«: amer. film »Berlinska zgodba«. Predstave ob 16.. 18. in 20 Prodaja vstopnic od 14. dalje. v četrtek isti program! V petek premiera italijan. filma »On iz sanj«. »TRIGLAV«: angleški barv. film »Jassy«. Tednik. V gl. vi. Margaret Lockwod, Patricia Roc in Dermot Walsh. Predstavi ob 13. in 20. Prodaja vstopnic od 17. dalje. V četrtek isti program! V petek -premiera italijanskega filma »On iz sanj«. »LITOSTROJ«: italijan. film »Beneški tat« ob 20. Prodaja vstopnic uro pred pričetkom pred-stave. , . ZADOBROVA: amer. film »Zadeva Paradine« ob 20. V četrtek zaprto! VEVČE: j u g os lov an. -nemški film »Hiša na obali«. V četrtek isti program! . DOMŽALE: brazilski film »Sinja Moca«. V četrtek isti program! KAMNIK: danski film »Zopet sv» tu«. V četrtek isti program! JARŠE »INDUPLATI«: amer. film »Z vragom so trije« ob 20. V četrtek isti program ob 19. BLED: avstrijski film »Luč ljubezni« ob 18. in 20.30. V četrtek isti program! . BREŽICE: amer. film »Trije koraki do vešal«. V četrtek isti program! NOVO MESTO »KRKA«: »meri film »Ni malih grehov«. V četrtek isti program! KRANJ »STORŽIČ«: cmer. barvasti film »Gola ostroga«, ob 16, 18 in 20. V četrtek isti program! KRANJ - LETNI: premiera ameriškega filma »Skrivnost Indijanke« ob 20. JESENICE »RADIO«: jugoslovanski film »Ešalon dr. M.« ob 18. in 20. V četrtek isti program! JESENICE »PLAVŽ«: smer. fito» »Banditi Korzike«, ob 18. in 20. V četrtek zaprto! 13120; Lepa lega; Ljubljana vseljivo, Ljubljana ali okolica l4o-»; Lepa priložnost 11519; Lepa jesen 1955 11338; Lepa nagrada 10711; Ljubljana 11441; Ljubljana 12079, Ljubljana 10532; Ljubljana 11153; Ljubljana 14698; Mariborčanka 12134; Mirna 12232; Mimi 13121: Mirni 13984; Mlajša moč; Miren dom 11409; Miroljubna družina 11974; Miren študent 15082; -Mirna in poštena 14950; Nad 500 m z 14927; Ni v skupnosti 13496; Navedba kraja 13045; Nagrada 13781; Novo kolo; Nagrada stanovanje 11633; Nizka cena — ugoden nakup; Navedba cene 13969; Nagrada 10014; Nujno 3000 — 13447; Najemnina 300Ó — 14596; Nastop takoj 12694; Nastop takoj 13671; Ohranjen 10945; Ooel Olympia 11071; Izurjena 14197; Poletje 13648; Prodam 12174; Poletje 12436; Prijeten dom 10247; Pomoč v gospodinjstvu 11060. Poštena 10518; Prostorno 13423:' Ponlklano 10267; Prilika 10534; Petična 11313; Poletje 13569; Parcela ugodno 13198; Plačam 13197; Poštena 14843; Poštena 12825; Prilika 12359; Prijeten dom 12523; Perspektiva 11705; Priden 10072; Plačam selitev 13074; Poznejša ženitev 13025; Prehodni- mladinski dom 13410, Park 10449; Planina 12111; Plačam takoj 11602; Prijatelj 12011: Poletje 12309; Poletje 19093; Prijetno 10408: Prijetno 14403; Poštena 14446; Prosto novo stanovanje 14413; Plačam -vnaprej 15095; Plačam takoj celoletno najemnino 14356; Polje Л gozdovi IT.y.ì: Predstavništvo 15113; Res- nica 13370; Resno 13619; Resnost 13106; Resno 10375; Radio 14024; Resna 13468; R»;no 11891; Resno 12258; Resno 11330; Resno 12011; Stalna služba 14634; Sončno 145S5; Sončno 15065: Sekretar podjetja 6277-A Sončno 14926: Sončno 14280; Srečna bodočnost 14971; Skromna 14456; September 6293; Sporazumno 15018: Soba: Srčna 10648: Skupna bodočnost 11639; Sostanovalka 10465: Starejša in poštena 14547; Srčna ku*tura 13187: Srečno življenje 10612: Skupnost 12348; Samostojen 11668: Skupno gospo- dinjstvo 1CÌ46; Selitev takoj 11567; Sigurna vrnitev 12639; September 13716: Skromna 10186: Stalna zaposlitev: Sožitje: Suho 14165; Sposoben 14991: Sreča 14188: Soliden; Stadion 12530: Sončno 13954; Snažilka 11076; Skromna 14487; Srečna jesen 14288: Sama 14165: Sposobna kuharica 13351; Skrbna 12959: Soliden in miren upokojenec: Stanovanje U403; Samo dve osebi 12025; Starejše dekle; Stanovanje vseljivo; Samostojna; Štajerska 12913; Šivalni stroj 12956: Šivalni stroj 12967; Šivalni 13141 ; Šivalni stroj 12229; Širši center 11013: Štajerska 10692: Šivam 11639: Sentvii 10996: Športnica; Tudi bllžia okolica 14985: Takoj 14761; Takojšnja zaposlitev 6283-A, Teren 39-12044; Takoj 10646; Takoj 3249-A, Topolino 13666: Takojšnja zaposlitev 12333; Take-j 10593: Takojšen nastop 14561: Trgovina. Takoj gotovina 14276; Trgovsko podjetje 14672; Trosobno 14572. Takoj nagrada 11640: Tudi nagrada 10989; Tudi na obroke; Tudi denar; Takoj: USA 12343; Ugodno 13866: Učiteljica upokojenka 13079: Udobna vila 12708; Ugodno prodam 14446; Ugodna 11177: Ugodna zamenjava 13077; LTgodno doma 13779; Vpeljana obrt v središču Ljubljane 14805; Vespa 10313: Week: Visoka nagrada 55, \'odja ekspedita 11275; Vesten: Vljudna: Vestnost 10552; Visoka nagrada 11012; Voziček 11714, Vrl 14694: Voz 55: Vila 118*5; Vila V599; Vujič 10036; V centru 12926, Vseljivo 14363: Vam ne bo žal; Vrnitev sigVrjia: Vestna; Vestna in urna natakarica: Vrata 14415; Značajen: Zaposlitev 14835; Zastavim radio: Zamenjava julij: Zaradi starosti lastnika: Zaželjen J0063: Zamenjava stanovanja; Zamenjava možna: Zložljiv 10565: Zanesljivo jamstvo: Zaželjen mir 12578: Zasiužek: Značaj 15115: Zobarsko 10061: Zaposlilev 13224: Znamka cena 13538; Zado-voljstvo: Zasebna vila: Vzidan štedilnik: Za»adi prostora; Za pomoč 10936: Življenje v planinah 10135 : 73731: 750.009 — 1328':: 55П0; 6 ha- 15. avgust TW29: 4oe.niw 143U: 1076: I. nadstropje sončno, »690« 13011: »220- — m <27; »e« — ISfei, 1. julij — ITEV. Ш — IT. AVGUSTA IMS „Sprejeto ћ zadovoljstvom“ Dulles o sovjetskem skl epu o zmanjšanju oborožitv e — Za združitev Koreje so potrebne volitve pod n adzorstvom OZN — Objav ili bodo znane dokumente Sest čolnov tekmuje v Belgiji WASHINGTON, 16. avg. (AFP). Sklep Sovjetske zveze, da bo do 13. decembra letos zmanjšala svoje oborožene sile za 640.000 ljudi, seno sprejeli z zadovoljstvo in,« je izjavil danes ameriški zu- nanji minister John Foster Dulles na tiskovni konferenci. Dodal je, da bo ta sklep, če bo uresničen, odgovarjal splošnemu ozračju že- nevske konference. Uulles je potem izrazil mnenje, da bodo aktivne vojaške sile Sovjetske zveze celo po tem zmanjšanju številnejše kot ameriške oborožene sile. Razen tega, je dejal Dulles, je število ljudi pod orožjem samo eden od mnogih elementov, ki so sestavni del oboroženih sil. Sovjetska zveza razpolaga s precejšnjimi organiziranimi rezervami, ki jih zlahka mobilizira, toda možnost uporabe sodobnega orožja znatno vpliva na pomen številk o vojaških efek-tivih. Tako so ZDA, je dejal Dulles, v zadnjih dveh letih lahko zmanjšale svoje oborožene sile od treh milijonov na 2.SGO.OOO ljudi. Ameriški zunanji minister je potem dejal, da upa, da bo pododbor OZN za razorožitev lahko dosegel napredek k ustvaritvi pravega mednarodnega sistema kontrole oborožitve, ko se bo čez dva tedna spet sestal v New Yor-ku. Eisenhowerjeva zamisel, ki jo Sudan zahteva umik čet LONDON, 16. avg. (AFP). Zastopnik Foreign Officea je nocoj izjavil, da bo Velika Britanija UsTLaknila svoje čete iz Sudana še џееd potekom roka 90 dni, ki ga predvideva anglo-egiptovski sporazum iz iota 1S53. To je izjavil na vprašanja, ki eo mu jim zastavili v zvezi z resolucijo sudanskega parlamenta, v kateri se zahteva umik angleških in egiptovskih čet iz Sudana. Resolucija je bila izglasovana danes na izredni seji parlamenta, na kateri je sudanska vlada predlagala. naj bi določila o samoodločbi Sudana začela veljati takoj. Resolucijo so z navdušenjem sprejele velike množice ljudstva, ki so pred parlamentom pozdravila predsednika vlade El Azha-rija, ki jim je z balkona mahal z resolucijo. Zastopnik Foreign Officea je poudaril, da so bili vsi potrebni Južna Kerejc odklanja Seti!, 16. avg. (AFF). Uradni zastopnik vlade je danes Izjavil, da Južna Koreja odklanja predlog severne vlade za sklicanje trojne konference, ki naj bi rešila vprašanje združitve Koreje. Na konferenci bi sodelovale Kitajska, Severna in Južna Koreja. Zastopnik je dejal, da bi bila po' mnenju njegove vlade taka konferenca »brez koristi in nezanimiva«. ukrepi za umik teh Čet že storjeni. Britanske čete v Sudanu sestavljajo en pehotni bataljon, artilerijska enota in enota vojaškega letalstva. V Londonu upajo. da bo tudi egiptovska vlada v istem roku umaknila svoje čete. je povedal v Ženevi, Je še naprej podlaga ameriške teze o razorožitvi. Glede vprašanja združitve Koreje je Dulles dejal, da konferenca, kakršno predlagata Kim Ir ' Sen in Cu En Laj, ne more roditi nobenih uspehov, dokler Severna Koreja ne pristane na splošne volitve v Koreji pod nadzorstvom Združenih narodov. Nazadnje je Dulles sporočil, da bo ameriška vlada objavila knjigo o ženevski konferenci, v kateri bodo samo znani dokumenti in izjave, ne pa tuđi stenografski zapiski zasebnih razgovorov ned konferenco najvišjih zastopnikov štirih držav v Ženevi. Glede kontrolne komisije nevtralnih držav v Koreji je Dulles dejal, da se ZDA zdaj posvetujejo s 16 državami, katerih čete so se borile na Koreji ter z vladama S vice in Švedske, da bi našli je-šitev za korejsko vprašanje. Toda zaenkrat še ni nobenih rezultatov. Po Dullesovem mnenju bi b:!o treba komisijo likvidirati. Pripomnil je. da najbrž niti Severni niti Južni Koreji ni nudila kakšnih posebnih koristi. Tmino nesoglasje okoli dokumentov London, 16. avg. (AFP). — Iz pooblaščenih virov se je zvedelo, da je Velika Britanija obvestila ZDA, da nasprotuje objavi zapisnikov s plenarnih sej ženevske konference naj višjih zastopnikov štirih d-ržav. Predstavnik State Departments je poudaril, da želijo objaviti samo uradne izjave, izrečene na plenarnih sejah, toda v Foreign Officeu poudarjajo, da gre za dokumente, ki so prav najbolj bistveni del debat na konferenci. Britanska vlada se boji, da bi prenagla objava teh zapisnikov lahko v veliki meri otežkočila mednarodna pogajanja, posebno pa pogajanja med štirimi zunanjimi ministri, ki bodo 27. oktobra v Ženevi. Kljub temu mislijo v Londonu, da ameriška vlada, ki se mora ozirati na razmere v notranji politiki, ne RAZGOVOR S »KONTINENTALСЕМ« BERNARDOM VUKASOM Spomladi Južna Amerika:Evropa bo sprejela britanskega stališča in bo dokumente objavila. Iz dobro obveščenih krogov v Parizu se jè zvedelo, da je ameriška vlada po svojih diplomatskih zastopnikih zahtevala tudi od francoske, naj dovoli objavo zapisnikov z ženevske konference. Ti krogi sodijo, da francoska vlada ni posebno naklonjena ameriški zamisli, sicer bolj iz formalnih kot iz kakih tehtnih razlogov. Ti krogi poudarjajo, da še nobena mednarodna konferenca ni doživela take pozornosti kot ženevska. Karkoli je bilo storjeno tam, je bilo objavljeno po radiu ali po tisku. Potemtakem objava dokumentov ne bi prinesla nič novega, temveč bi pomenila le neprijeten precedens, ki ni v skladu z načelom, da se uradni zapisniki s konferenc ne objavljajo. Dostavljajo še, da bi objava dokumentov bila tem težja, ker imajo vse štiri delegacije ločene dokumente. Skupnega teksta niso sestavili, kar je sicer običaj na mednarodnih konferencah. Dr. Zore pri kralju Huseinu Damask, ie. avg. (Tanjug). Jordanski kralj Husein Je sprejel jugoslovanskega poslzthika v Jordanu dr. Zoreta v zasebni avdienci. Jordanski kralj je ob tej priložnosti izrazil najboljše želje za nadaljnji razvoj sodelovanja in prijateljskih odnosov med obema državama in naročil svoje pozdrave jugoslovanskim narodom in predsedniku Titu. Poslanik Zore je zročil kralju Huseinu kot darilo dragoceno črnogorsko narodno nošo. Turška delegacija za ciprsko konferenco ANKARA, 16. avg. (AFP). — Turško delegeciijo, ki bo sodelovala na londonski trojni konferenci o Cipru, bo vodil minister Fatin Rustu Zoriu, spremljala pa ga bosta minister za obrambo Ethem Menderes ih generalni sekretar zunanjega ministrstva Nun Birgi. Gülek izpuščen Istambul, 16. avg. (AP). Generalni sekretar turSke opozicijske republikanske stranke Kasim Gülek je bil danes izpuščen iz zapora. Aretiran je bil preteklo soboto, češ da je žalil vlado. Priprave za sovjetski obisk? London, 16. avg. (AP). Sovjetski veleposlanik Jakov Malik je danes na svojo željo obiskal predsednika britanske vlade Edena in se pogovarjal z njim pol ure. Po obisku ni bilo izdano nobeno uradno sporočilo, sodijo pa, da je bil Malikov obisk v zvezi z bližnjim obiskom > Bulganina in Hruščeva v Veliki' Britaniji. Thomasa Manna so pokopali Zürich, 16. avg. (Reuter). Danes so v švicarskem mestecu ' Kirch-bergu, ki leži na hribu nad Zü-riškim jezerom, pokopali slavnega nemškega pisatelja Thomasa Manna, ki je tu preživel svoja zadnja leta. Na pogrebu je bilo več kot tisoč ljudi, sorodnikov' in prijateljev pokojnega pisatelja. Na njegov grob so položili številne vence raznih mest, univerz, pisateljskih društev in njegovih prijateljev. Ulbricht težko bolan DÜSSELDORF, 16. avg. (AFP). Iz zanesljivih virov v vzhodnem Berlinu se Je zvedelo, da je prvi sekretar CK Enotne socialistične stranke Vzhodne Nemčije in podpredsednik vlade Walter Ulbricht težko zbolel ln da so ga odpeljali na zdravljenje v ZSSR. Ulbricht tudi če ozdravi, dlje časa ne bo mogel prevzeti svojih sedanjih funkcij. »Armatolo*« je odplul SPLIT, 16. avg. (Tanjug). Skupina mornarjev grške mornarice je * svojo šolsko ladjo »A renato-los« danes zapustila splitsko pristanišče. Gojenci grške vojne mornarice so bili 3 dni gostje v glavnem mestu Dalmacije. Nedavno državno prvenstvo v veslanju v Splitu Je bilo po množičnosti in kvaliteti eno najpomembnejših po vojni, saj je nastopilo nad 480 veslačev s 109 čolni. Med udeleženci so se prvič pojavili tudi Makedonci in Črnogorci. — Presenetili so nekateri mladi, skorajda neznani klubi, ki so se zelo dobro uveljavili. To je dokaz, da imamo v nekaterih disciplinah že precej kvalitetnih moči, med katerimi pa je kajpada še zmeraj najmočnejši Mornar iz Splita. Obmorski klubi še zmeraj prednjačijo pred ostalimi, saj so osvojili kar šest izmed sedmih olimpijskih disciplin. füllte Po končanem državnem prvenstvu je Veslaška zveza Jugoslavije določila šest čolnov za evropsko prvenstvo v Gentu (Belgija), ki bo v dneh od 25. do 28. t. m. O uspehih naših udeležencev v Belgiji je težko kaj določenega reči, zlasti še, če upoštevamo, da je državno prvenstvo potekalo v neugodnih okoliščinah (veter, povečani valovi). Po drugi strani pa je treba upoštevati dejstvo, da kvaliteta evropskih veslačev napreduje leto za letom. Četverec s krmarjem »Ošjaka« iz Vele Luke je borbena ekipa, ki se bo morala pošteno potruditi, če bo hotela v tej disciplini kaj doseči na evropskem prvenstvu. Double scoule (Ylašič, Su-čin) sta vztrajno in dobro trenirana tekmovalca, zaradi česar lahko upamo, da bosta dosegla ugoden rezultat. V dvojkah je navadno manjša konkurenca. — Glede na dejstvo, da smo v tej disciplini letos zelo napredovali, lahko pričakujemo razveseljivih vesti. V četvercu 'brez krmarja bo veslala okrepljena ekipa ši-beniške »Krke«, ki se je lani v Amsterdamu zelo dobro izkazala. Baje pa so letos ti veslači pre-trenirani in brez prave svežine. V Splitu so sicer zanesljivo zmagali, poznalo pa se jim je da nimajo svojih znanih krepkih za-veslajev. Do odhoda v Belgijo bodo imeli še zadnje skupne priprave v Splitu. Mornarjev osmerec je še zmeraj gospodar nad ostalimi, vendar dosežen čas ne ustreza več evropskim rezultatom, kolikor* seveda lahko o tem sploh objektivno govorimo, glede na vremenske razmere v Splitu. Lahko pa rečemo, da so omenjene ekipe enakovredne najboljšim evropskim veslačem v tehniki, primanjkuje jim le smotrnega treninga in kondicije. Na končni uspeh naših udeležencev v Belgiji pa bodo kajpak vplivale tudi druge okoliščine: žreb, proga, nasprotniki v predtekih itd. Na evropsko prvenstvo bo odpotovalo tudi precej strokovnjakov, katerih naloga bo, seznaniti se s tehniko v veslanju, z načinom treninga, dopolnilnimi športi, da zberejo podatke o posameznih ekipah itd. Na drugi strani se bo morala ta tehnična komisija zanimati tudi za organizacijo ln priprave tekmovanja, kajti prihodnje leto bo Jugoslavija prireditelj evropskega prvenstva na Bledu. In prav te Izkušnje v Belgiji nam bodo zelo potrebne. Prof. Slavko Ivančevič. Prvi dan v znamenju remijev LEP USPEH NASE ODBOJKE V ITALIJI Zagreb, 16. avg. Danes popoldne Je dopotoval z letalom na tukajšnje letališče naš znani nogometni reprezentant Bernard Vukas, ki je igral v reprezentanci Evrope v Belfastu. V razgovoru z našim stalnim dopisnikom je Vukas povedal nekaj zanimivosti, ki naši športni javnosti verjetno še niso znane. Tekmo Anglija : Celina je gledal tudi madžarski zvezni kapetan Ljudski odbor mestne občine Izola, okraj Koper razpisuje sledeči delovni mesti za: 1. obrtno podjetje »Pecivo Izola« v Izoli z 2 pekarnama in 3 prodajalnami mesto direktorja - pogoji: strokovna izobrazba visokokvalificiranega obrtnega mojstra z večletno prakso v vodenju pekarn; 2. »Primerka Izola«, trg'* /sko podjetje z živili v Izoli s 5 poslovalnicami, mesto direktorja - pogoji: popolna srednja šola z najmanj lO.-le-no prakso vodstva v trgovinski stroki. Plača obe mesti po tarifnem pravilniku oz. po dogovoru. Stanovanje zagotovljeno. — Prošnje z živlie-njepisom ter opisom dosedanje zaposlitve pošljite na tajništvo LOMO Izola, najkasneje do 31. avg. 1955 Sebes. ki ima nalogo, da izbere najboljšo evropsko enajsterico, ki se bo spomladi pomerila z reprezentanco Južne Amerike. Po končani tekmi v Belfastu je madžarski strokovnjak izjavil, da se je že odločil za napadalno petorko, ki naj bi bila po njegovem tole: Kepa. Kocsis, Vukas, Puskas in Hi d c gk uti. Glede obrambnih igralcev pa Sebes ni utegnil dati nobenih jasnih izjav. Vukas meni, da je bila celinska reprezentanca, ki je lani igrala z Anglijo 4:4, kvalitetno boljša, vendar so takratni člani reprezentance igrali bolj za sebe kakor za celoto. Na vprašanje, kakšne ocene zaslužijo igralci Celine, ki so premagali Anglijo, se je Vukas odločil takole (ocena 1 do 5): Buffon 4. Gustavsson 4.5, Van Brandt 3.5, Ocvirk 4.5. Jonquet 4, Boškov 4.5, Sorensen 3. Vukas — Kopa 4.5, Travasso 3, Vincent 3.5. Med Angleži sta mu najbolj ugajala krilec Charles in popularni Mathews, ostali pa so bili povprečni. Za tekmo Evropa : Južna Amerika bi Vukas, izbral tele obrambne igralce: Grosics (Beara), Horvat (Har.appi), Gustavsson, Ocvirk, Bozsfk, Netto (SZ) (Boškov). Napadalna vrsta naj bi bila taka, kakršna želi Sebes. le da bi Zebec bolj ustrezal na levem krilu kakor Hidegkuti. p. Fuderer premagal Medino GÖTEBORG, IS. avg. (Tanjug). V II. kolu enedeonskega turnirja za svetovno prvenstvo je Andrija Fuderer premagal Medino v 33. potezi. Igral je takozvano jugoslovansko varianto, ki pa je ni toäno poznal, toda ker tudi Medina ni igral posebno zbrano, ga je tik pred potekom roka spravil v stisko in Medina se je vdal. Robar je remiziral s Filipom. »KOVINOTEHNA« CELJE trgovsko podjetje na debelo «prejme v službo DVE K0RESP0NDENTKI c znanjem strojepisja in stenografije ter ENO K0RESP0NDENTK0, ki poleg tega perfektno obvlada tudi nemäkl jezik. Piafa po tarifnem pravilniku. Ponudbe poslati z navedbo šolske kvalifikacije ln dosedanje zaposlitve na tajništvo podjetja. Razpis Na podlagi 90. člena uredbe o ustanavljanju podjetij in obrtov razpisuje komisija za razpis mest direktorjev gospodarskih organizacij Mestnega ljudskega odbora glavnega mesta Ljubljana, mesto DIREKTORJA pri gospodarski organizaciji »TEHNOMETAL«, trgovina s tehnično železnino in kovinskim blagom na debelo in drobno, Ljubljana, Titova cesta 16. Pogoji: a) pravno-ekonomska fakulteta ali b) popolna srednja šola in 10 let komercialne službe, ali c) 15 let komercialne prakse in strokovni izpit. Kolkovane prošnje z življenjepisom, dokazili šolske in strokovne izobrazbe ter opisom dosedanje zaposlitve dostavite tajništvu za gospodarstvo MLO Ljubljana, Kresija, soba 25/1. — Zadnji rok za vlaganje prošenj je 31. avgusta 1955. Göteborg, 16. avg. Po včerajšnji slovesni otvoritvi ehedeonsk-ega šahovskega turnirja je najprej svetovni prvak Botvinik odigral simultanko proti 27 izbranim domačim šali istom. Po tri in pol urnem igranju je Botvinik dobil 23 partij, v štirih pa je remiziral. V turnirskem odboru turnirja so Rus Bondarevski, Ceh Saj tar, Belgijec O’Kelly in Madžar Barcza. Točno ob 17. uri je glavni sodnik Anderson pognal šahovske ure. To je eden naj večjih dosedanjih me d conskih turnirjev, na katerem bo 9 prvoplasiranih dobilo pravico sodelovanja na turnirju kandidatov za svetovno prvenstvo. Prvo kolo ni prineslo posebnih presenečenj, razen tega pa je potekalo pravzaprav v znamenju remijev. Tako sta v španski partiji po 30. potezi remizirala Spaski in Szabo. To je bila najzanimivejša igra kola, v kateri je Spaski igral zelo dobro, Szabo pa se je odlično branil, tako da sta se nazadnje sporazumela za remi. Z delitvijo točk se je končalo tudi srečanje Palermo, 16. avg. Jugoslovanska ženska odbojkarska ekipa mariborskega Železničarja in moška vrsta zagrebške Lokomotive sta zasedli prvi mesti v mednarodnem odbojkarskem turnirju za Zenska ?ekfpa^^lariborčank^fé obeh Cehov Pašmana in Filipa tretjič zmagala na tej tradicional- P°. 20' Plezali kar je bila tudi ni odbcikarsM prireditvi najkrajša partija, saj m trajala v sinočnjem finalu so' Maribor- niti celi dve uri- Prav tako z re-čanke premagale prvakinje Ho- «rijem sta se razšla še oba jugo-landske Bumerang 2:1 (13:15, 15:12, slovanska šahista Ra bar in Fude-I-' 1 ec‘,k° je Lokomotiva rer, in sicer po 31. potezah. Ra- bar je imel nekoliko prednosti, tako da je moral Fuderer žrtvovati kmeta in odpreti linijo b za ustrezne nasprotne ukrepe. Rahar je dolgo iskal pot za dobro neda- itali- 3:0 opravila v zadnji tekmi z Janškim klultom Sostese (15:13, 15:11, 15:9). KOLESARSKE DIRKE V DOLU V proslavo desetletnice društva so bile ie dni v Dolu kolesarske dirke (kriterij). 1200 m dolgo krožno progo so prevozili dirkač: dvajsetkrat, vsak četrti krog pa le bil čili. Sodelovali so kolesarji iz Odreda, Roga, Domžal, Beričevega in domačini. Številne gledalce sta najbolj navdušila Caj-hen (Odred) in domačin Flere. Cajhen je nabral 30 točk, Flere 2i, Zupančič (Ber.) 17. itd. NAMIZNOTENIŠKI TURNIR V KRANJU V četrtek 18. t. «n. bo na stadionu Odreda od Titovi cesti prijateljska nogometna tekma med Triglavom iz Kranja in Odredom. Začetek tekme ob 17. uri. Vstopnina 30 in 20 din. KDO HOČE MED ROKOBORCE? 2TAK Ljubljana razpisuje sprejem novih mladincev za sekcijo za rokoborbo, ki bo v torek in petek od 20. ure dalje pred začetkom treninga v stekleni dvorani direkcije železnic (vzhod iz Pražakove ulice). Pogoji za sprejem so: da ni mlajši od 14 let in ne starejši od 20 let, da je telesno zdrav, kar se ho izkazalo pri zdravniškem pregledu po vpisu v članstvo, da je dober učenec v šoli ali v gospodarstvu, da ima veselje do te športne panoge in bo redno obskoval treninge, za kar se bo moral obvezati. Umrl je naš predragi oče, mož in stari oče FRANC PETEK posestnik iz Ribnice na Dolenjskem. Žaluj®« : žsna Marija, otroci Andrej, Micka, Iva in Tone, sina-ha, zeta in ostalo sorodstvo. Ribnica, 16. avgusta 1955 ljevanje, zaradi česar Je zašel v časovno stisko in ponudil read. Četrta partija, ki se Je končala neodločeno, je bila precej mirne igra obeh Argentincev Panna tn Pilnika. Z zmagami sta šle iz tega kola samo dva igralca, in sicer Hivlcki (SZ), ki je premagal Unzickerfa po 40. potezah. Sprva se je Nemec dobro držal, toda’v težnji, da bi si pripravil nevarnejšo akcijo, Je spregledal važnega kmeta, nakan sl je zaman prizadeval, da bi partijo rešil. Drugi zmagovalec je bil Medina, ki je po 41 potezah odvzel točko Guimardu. Slednji se je vdal sam tik pred prekinitvijo partije, ker Je imel trdnjavo manj. Ostale partije so bile prekinjene, in sicer med . Keresom in Donnerjem s kmetom več za prvega, dalje med Gellgrjem in Slivo, prav tako z boljšim računom za Gellerja, ter Blsguierjem tn Naj-dorfom. v kateri kaže na zmago slednjega. Srečanje med Bronitajncm 1st Stahibergcm Je bilo odloženo za* radi bolezni slednjega. * Holandska šahovska rvexa J« obvestila Šahovsko zvezo Jugoslavije, naj na mednarodni turnir v Hastingsu (januarja 1956) pošlje Matanoviča, če bi Fuderer takrat igral z Beshewsfcim. Na tem turnirju bodo razen najboljših holandskih šahistov igrali še Piinik, O’Kelly, Toran in Scafarelli (Italija). Na dvodnevnem mednarodnem tekmovanju v malem rokometu v Mariboru Je zmagala prva ekipa Branika. Rezultati zadnjega dneva so bili: Gunzenhausen I : Branik II. 10:5, Branik I : Günzenhausen II. 10:3, Branik n. : Günzenhausen H. 9:8, Branik I. S Günzenhausen I. 11:9 (3:4). Avstralija se je kvalificirala za zadnji finale v letošnjem tekmovanju za Davisov pokal. Predvčerajšnjim sta v Philadelphiji Avstralca Ho ad in Hartwig v treh nizih porazila italijansko dvojico Sirola-Pietrangeli, in sicer 7:5, 13:11, 7:5. Tako vodi Avstralija v medeonskem finalu s 3:0 in je glede na to že d-obila pravico nastopiti v finalu proti Ameriki, saj obe zadnji igri posamezno ne moreta več vplivati na zmago. Kvalifikacijska waterpolska tekma prve lige za prvenstvo Jugoslavije med beograjskim Partizanom in dubrovniškim Jugom se je po povprečni igri končala. 4:2 (2:0) za Jug. Sodnik Lozica s Korčule je sodil slabo, zaradi česar se ji Partizan pritožil, vendar je komisija tožbo za razveljavljenje tekme zavrnila. Beograjčani se bodo obrnili zdaj za ureditev spora na PZJ. — V plavalnem dvoboju je zmagal Partizan z 79:62 točkam. Košarkarji Maribora so v ponedeljek premagali belgijsko ekipo Ostenda s 64:54 (32:26). V nedeljo prekinjena pokalna nogometna tekma med Dinamom in Proleterjem iz Osijeka je bila odigrana v ponedeljek do konca. Zmagal ie Dinamo po zelo lepi igri 4:0 (2:0). Proleter je glede na ta poraz izločen z nadaljnjega tekmovanja. Moška in ženska rokometna ekipa Südwest Iz Berlina bo igrala prve dni septembra v Jugoslaviji, med drugim tudi v Trbovljah. Vse živo po Rokavskem preti- ni... Samo trije od 16 plavalcev, ki so v ponedeljek startali za pot po Rokavskem prelivu s francoske obale na angleško, so pri Dovru dosegli celino, medim ko so ostali, in sicer 9 moških ih 4 ženske, odstopili. Prvi je dosegel. cilj egiptovski oficir Abdel Latlf Abu Haif, in sicer po H urah ln 44 minutah. Ostala dva sta en Američan in en Mehikanec. — Kapetan angleške olimpijske smučarske ekipe Allan Crompton je v ponedeljek na vodnih smučeh v treh urah prevozil kanal La Manche. Crompton je bl na tej vožnji s kablom privezan na motorni čoln »Meteor«, ki ga je vodil Donald Campbell, svetovni prvdk v vožnji z motornimi čolni. V dneh od 18. do 28. t. m. priredi športno društvo »Triglav« iz Kranja Ш. mednarodni turnir v namiznem tenisu. Turnirja se bodo udeležili, razen domačih igralcev. še Harangozo, Bajič in Roža, člani »Spartaka« iz Subotice ter člani italijanskega moštva CRAL iz Milana. Iz Avstrije pa bosta prišli dve moštvi, in sicer prvak Gornje Avstrije SK Vogt iz Linza ter Sport klub »Semperit« z Dunaja. Novost je, da bodo nastopile letos tudi ženske ekipe. Kakor vidimo, so udeleženci zelo močni, tako da bodo imeli naši dovolj dela, če bodo hoteli osvojiti pokal Kranja. Pokroviteljstvo nad prireditvijo Je prevzel LOMO Kranj. V znak žalosti za tragično pre-minulim teniškim igralcem Ladislavom Jagecem je Hrvatska teniška zveza za pet dni ustavila vsa teniška tekmovanja na svojem področju. Boksarski dvoboj med Dinamom iz Pančeva in reprezentanco Ankare se je končal z 11:9. To je bi-io povratno srečanje v Vršcu, K so ga tudi izgubili gostje iz Turčije. Bilo ti jè prijetno, kakor da bi jih imel že na nogah... Zbrali smo nekaj suhega plota, izdrli smo nekakšno ograjo, in navlekli vsega tega mnogo na kup! Napravili smo vse, kakor so nam rekli. Pripravili smo posušene praproti, seno. ... Rečem ti, vse smo napravili, samo ukresati je bilo treba, prižgati. Čakamo. Noč. Čakajoč smo dremali in mnogi so že spali. Naenkrat zaslišimo letala, od nekod od Grmeča. »Skoči, zbudi jih!« mi je zaklical vodnik. »Pohitel sem od enega kupa pripravljenega dračja do drugega. Prebudil sem jih. »Zažgi, zažgi ogenj!« sem klical. Zažgali so kresove. Letala so krenila nad polje, se obrnila in nekaj iztresla. Odpadlo je kakih deset padal. »Stekli smo, da bi se čimprej polastili nečesa. Jaz in vodnik sva se znašla pri nekem zavoju. Ko je padel na tla, se je razklal; iz njega sta molela dva čevlja. Tedaj mi je rekel vodnik: »Ej, Djordje, prav je, da se midva prva obujeva.« Izvlekel je dvoje čevljev zase, dva pa je ponudil meni. »Obuj!« je vzkliknil. Sezul je obnošene opanke in začel napenjati nogo. Dejal je: »Levi mi je prav, desni pa me tišči. No, bo že odnehal.« Molčal sem, nič nisem govoril, mučil sem se, nategaval, nikakor nisem mogel obuti desnega. Napnem, vstanem, pa zopet sezujem in končno nekako nataknem. Levi je bil dober, a desni... od vraga!« »Zbrali smo to blago in izročili intendantu korpusa, da bi nam takoj razdelil, kolikor je pripadlo odredu. Vodnik mu je dejal, da sva se že obula in je odklonil ponujena dva para. Intendant naju je pogledal, — tedaj sva že prišla na svetlo, k ognju, — pa je naenkrat izbruhnil v smeh. Ali je znorel, sva pomislila, ves se je tresel od smeha, toliko, da se ni pretrgal. »Kaj se, dragec, režiš?« ga je vprašal vodnik. »Ali, za boga, kakšna F#..^!« je vzkliknil med smehom. »Poglejte, ljudje!« je priklical ostale in pokazal s prstom na najine noge. Pogledamo. Na nogah sva imela samo leve čevlje. Takole osramočena sva vodnik in jaz sezula čevlje z desnih nog. »Dobro, daj nam sedaj po enega desnega!« mu je rekel vodnik. Odprl je eno balo, nato drugo, peto, deseto, povsod — samo levi. Izbruhnili smo vsi v smeh, ves vod. »Ej ljudje, ti so znoreli!« je vzkliknil intendant, čudeč se. »Poslali so nam saiho leve!« »Ali res, vse samo leve?« je vprašal Cerim »Vse, rečem ti!« »Menda niso mislili, za vraga, da bi morali imeti, ko nas komuniste imenujejo »levičarje«, tudi obe nogi levi?« je šaljivo pripomnil Cerim. »Hej, Batos, le naravnost!« mu je zaklical Cerim s kobile in ga odvrnil s steze, na katero je krenil. »Maramo iti nekoliko naokoli, saj veš, da s kobilo ne bi mogel priti po tej strmini!« »Dobro,« je rekel Batos in se vrnil. Vzpenjali so se na hrib, ki jim .je bil nekoliko prej določen za ogledovanje. 5. POGLAVJE Ko so prišli na planoto hriba, je Cerim pognal kobilo na vrh in obstal. Spodaj pod seboj je zagledal hiše Cornjih in Spodjih Vrbljanov, ki so štrlele iz zelenja neštetih nasadov in sadovnjakov, daleč od njih pa se je širil valovit in kakor morje nepregleden star bukov gozd. Djordje in Batos sta pristopila. »Ali vidiš kaj, Cerim?« ga je vprašal Djordje. »Vidim to kakor ti, vaške hiše in gozd,« »Vem, mislim le, ali so kje Nemci. Ali jih vidš?« »Ej, človek, če bi jaz videl, bi jih tudi ti!« je odvrnil nekoliko srdito. »No, menim, da jih boš ti bolje videl s kobile,« je dejal Djordje. »Dobro, ako misliš, da je tako, pa ti zajaši in poglej!« ja rekel Cerim in stopil s konja... »2e doslej me je vsega ožulilo!« »A, tako torej,... hotel bi, da bi tudi moja mošnja ne ostala cela! Vem to!« je dejal Djordje v šali in zajezdil kobilo. »Ej, ne velja niti zate, da bi jo hranil za tobak!« je odgovoril Cerim z enako mero. Djordje se je zagledal v daljavo in si zastri oči z obema rokama. »Cerim, bratec, glej Nemce!« je vzkliknil Djordje. »Daj, poglej, moreš jih videti tudi od tukaj. »Kje, kje so Nemci?« sta vprašala nervozno v istem hipu Cerim in Batos. »Poglejte pod onim drevesom pred seboj,« je dejal Djordje in potegnil Cerima z desno roko k sebi. »Poglej sedaj skozi rogovile onega hrastića... tja dol, ali vidiš oni plot pol®£ pot;... Ali vidiš sedaj, kje se je dvignil prah, kakor da bi kdo gnal ovce po poti?! Ali vidiš?« »Vidim!« je odgovoril in opazoval v pokazani mu smeri. *Ej, poglej tu, počakaj nekoliko, da se poleže prah, pa boš videl!« »Da, res je, Nemci!« je končno prepričan vzkliknil Cerim. »Kam neki hočejo, da bi vsaj vedel?« »Ne vem!« je dejal Djordje. »Morda hočejo proti Mliništva ali v Potoke?«