Celje - skladišče D-Per III 19/1983 I| II11IIV1II1I1 1119831008,2 MERXH VESTNIK COBIES • Glasilo delavcev sozd Merx Številka 2 — Leto III — Marec 1983 Sozd Merx združuje: Avtotehnika Celje, Blagovni center Celje, Dravinjski dom Slovenske Konjice, Gostinsko podjetje Celje, Hoteli-gostinstvo Celje, Kmetijska zadruga Celje, Kmetijska zadruga Laško, Kmetijska zadruga Slovenske Konjice, Kmetijski kombinat Šentjur, Košenjak Dravograd, Mlinsko predelovalna industrija Celje, Moda Celje, Potrošnik Celje, Reklama Celje, Savinja Mozirje, Teko Celje, Tkanina Celje,. Turist Nazarje, Zdravilišče Dobrna in delovna skupnost skupnih služb sozda. — Naklada: 7200 izvodov. Izhaja enkrat mesečno. — Ureja uredniški odbor: Jana Mladenovič (glavni in odgovorni urednik), člani: Zdenka Zimšek, Karmen Magyar, Rado Teržan, Zdenka Detiček, Danica Dosedla, Boris Kmet, Mirjam Bevc, Fanika Ilijaš. Tehnični urednik: Marjan Ivanuš, Delo — tozd Delavska enotnost. Naslov uredništva: Sozd Merx, Ul. 29. novembra 16, 63000 Celje — telefon (063) 21-352. Rokopisov in slik ne vračamo. Po sklepu republiškega komiteja za informiranje je glasilo sozda Merx Celje oproščeno plačevanja davka, sklep št. 421-U72. Tisk: Tiskarna Ljudska pravica, Ljubljana. Prva farma kuncev v Jugoslaviji V izredno kratkem času smo v Rimskih Toplicah postavili farmo kuncev za razplod in pitanje. V petletnem intenzivnem programu bomo vzredili 500.000 kuncev oziroma tisoč ton mesa na leto. Prve razplodne kunce smo že uvozili iz selekcijskega centra firme Cunicoop in sicer 576 živali. Pričakujemo, da bomo v začetku julija že izvozili prve kunce, na domačem trgu pa bomo lahko kunčje meso kupili v drugi polovici leta. Vlaganja v razširitev Kako bo letos trg preskrbljen s kavo? dejavnosti Gospodarski položaj pri nas in v svetu zahteva od nas vseh racionalno trošenje vseh sredstev na vseh področjih dela. Med drugim je omenjeno tudi investicijsko vlaganje, čeprav s , selektivnim pristopom rešujemo primarno proizvodnjo. Metodologija usklajevanja investicij 'je tudi letos potekala prek Živinorejske poslovne skupnosti, Kmetijsko-živilske republiške skupnosti, konzorcija bank, Ljubljanske banke in Splošne banke Celje. V nadaljevanju je potekalo tudi usklajevanje med obema sozdoma Hmezad in Mere. Oba sta ugotovila, da je še vedno več želja po vlaganju, kot pa so realne možnosti. Delovnim organizacijam primanjkuje lastnih sredstev, močno omejena pa so tudi bančna sredstva. Že nekajkrat v tem letu smo se na skupnih sestankih najodgovornejših delavcev Ljubljanske banke, Splošne banke Celje, sestavljene organizacije Hmezad in Mere ob sodelovanju Gospodarske zbornice dogovarjali o prednostnih naložbah v celjski regiji. Da bomo prišli do končnega predloga investicijskih vlaganj, bo potrebno še veliko truda in vloženega dela iz dveh razlogov. Kmetijstvo in predelovalna industrija imata nizko akumulacijo, kar pomeni malo, za programe pa aboslutno premalo lastnih sredstev. Enako skromno so odmerjena bančna sredstva, ki ne zadostujejo niti za polovico načrtovanih programov. Prav zaradi nezadostnih sredstev za investicijska vlaganja pa je toliko bolj pomembna prioriteta investicij. Po delovnih organizacijah pa so mnenja, interesi, pa tudi potrebe zelo različne. Tako je za sadjarje pomembna obnova sadovnjakov, za kmete pa med drugim mehanizacija. Za oba pa banka ni pripravljena sodelovati z bančnimi sredstvi. Prav tako so različni interesi v regi ji. Nekateri se navdušujejo za eno stvar, drugi za drugo. In še je odprtih vprašanj. er Lani je naša država uvozila 21920 ton surove kave. To pa je le tretjina količin, ki bi jih potrebovali za normalno oskrbo tržišča s kavo. Kava je bila zelo različno razdeljena po republikah in pokrajinah. Naj navedem samo nekaj podatkov. Bosna in Hercegovina je uvozila 89 odstotkov svojih količin, Slovenija 43 odstotkov, Hrvaška pa le 35 odstotkov. Zvezni izvršni svet je dal za letošnje leto globalno soglasje za uvoz 50.000 ton surove kave. Od te količine bi Slovenija dobila 15,05 odstotka, od tega pa bi sestavljena organizacija Mere prejela 10 odstotkov. To pa vsekakor ne pomeni, da bo naša republika resnično uvozila 7.525 ton kave. Pred kratkim je bil v okviru Jugoslavije podpisan družbeni dogovor, po katerem se bodo združevala in trošila devizna sredstva za nekatere osnovne artikle, med ostalimi lahko dobimo nekaj teh združenih deviznih sredstev za kavo.-Pogoj za pridobitev teh sredstev je, da ima 60 odstotkov potrebnih deviz sredstev uvoznik sam, v našem primeru je to temeljna organizacija Pražarna. Na ta način bi preostalih 40 odstotkov lahko koristili iz združenih sredstev. Druga možnost, ki pa je ugodnejša, je tako imenovana kompenzacija ali blago za blago. Tudi po tej inačici lahko uporabimo 40 odstotkov združenih deviz. Vendar pa je ta varianta zelo dolgotrajna. Težava je v tem, da zdaj nimamo v izobilju blaga, ki prihaja v poštev za izvoz, ter da tudi mi potrebujemo te devize za tistega, ki daje izvozno blago. Naša država uvaža kavo iz manj razvitih držav in le-te potrebujejo blago, ki ga tudi mi nimamo v izobilju, to je hrana. Lahko pa bi prišli v poštev naši kmetijski stroji, traktorji, umetna gnojila ali celo izdelki Gorenja. Zato je nujno, da se dolgoročno dogovorimo za delovanje na tem področju ter da poiščemo vse možne oblike kompenzacije za kavo. CVETO KOLENC MERK VESTNIK MAREC 1983 KAKO GOSPODARIMO t Interna banka delila med svoje članice Za delovno skupnost je Interna banka namenila 6,7 milijona dinarjev ljala za svoje članice kreditne in druge bančne posle skladno s samoupravnim sporazumom o združitvi v interno banko in samoupravnim sporazumom o prenosu v interno banko. Stanje plasiranih sredstev je na dan 31. 12. 1982 bilo tako: — združenih in pridobljenih sredstev za investicijske naložbe 124 milijonov; — kratkoročnih in likvidnostnih kreditov 467 milijonov, — sredstva rezerv 15 milijonov, — devizna sredstva 3 milijone. Plasmaji združenih in pridobljenih sredstev za investicijske naložbe so znašali 1. januarja lani 16,5 milijona, v lanskem letu pa je bilo plasiranih 121 milijonov sredstev, vrnjenih pa 12 milijonov. Interna banka je v letu 1982 odobrila 2.124 milijonov kratkoročnih in likvidnostnih kreditov, katerih je bilo vrnjenih 1846 milijonov. Za investicijske naložbe smo pridobili sredstva iz naslednjih virov: — iz dolgoročnih depozitov članic 39 milijonov, — iz združenih sredstev amortizacije in poslovnega sklada 63 milijonov, — iz dolgoročnih depozitov drugih 50 milijonov. Skupaj smo torej pridobili za investicijske naložbe 152 milijonov. Za namene kratkoročnih kreditov za obratna sredstva smo pridobili naslednje vire: — iz združenih sredstev članic 83 milijonov, — iz kratkoročnih depozitov članic 22 milijonov, — iz kratkoročnih kreditov drugih UDS 277 milijonov, — iz kratkoročnih kreditov temeljnih bank 60 milijonov. Na osnovi prikazanih plasmajev in ustreznih namenskih virov in skladno s politiko obrestnih mer za posamezne vrste kreditov in depozitov je interna banka ustvarila 54,4 milijona skupnih prihodkov in 49,8 milijona skupnih odhodkov. V okviru odhodkov je za delovno skupnost namenila 6,7 milijona dinarjev. Tako je bil dosežen skupni dohodek v višini 4,6 milijona din, ki ga je interna banka delila med svoje članice skladno s samoupravnim sporazumom o združitvi v interno banko. Članice pa so 401.000 din namenile v sklad osnovnih sredstev in 1,2 milijona dinarjev v rezervni sklad za varno in likvidno poslovanje interne banke. -eš Kako do osebnih dohodkov v letu 1983 35-odstotno zaostajanje rasti razporejenih sredstev za OD za rastjo dohodka Naše gospodarstvo je v položaju, ko se je treba zares potruditi za učinkovitejše gospodarjenje in se še čvrsteje oprijeti začrtanih izhodišč ekonomske stabilizacije. Pri planiranju osebnih dohodkov za leto 1983 je treba upoštevati dogovor o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1983 kakor tudi metodologijo za spremljanje in izvajanje dogovora. Usmeritve v letošnjem letu zahtevajo, da v planskih aktih za leto 1983 upoštevamo osnove in razmerja za oblikovanje sredstev za osebne dohodke, ki bodo odvisne od doseženih boljših delovnih in poslovnih rezultatov ter dosežene rasti dohodka. Tako ne more biti osnova za povečanje osebnih dohodkov dohodek, ki se ne poveča zaradi boljših delovnih in planskih rezultatov. Delavci v temeljnih organizacijah združenega dela moramo sprejeti s tem dogovorom usklajene planske akte za leto 1983. Osnova za načrtovanje rasti sredstev za osebne dohodke za leto 1983 so razporejena sredstva za osebne dohodke v letu 1982. Dogovor poudarja, da bomo morali delavci v materialni proizvodnji ob sprejemanju svojih planskih aktov za leto 1983 upoštevati 35% globalno zaostajanje rasti razporejenih sredstev za osebne dohodke za rastjo dohodka. Povečanje sredstev za osebne dohodke bomo predvideli le, če načrtujemo boljše rezultate kot lani — povečanje delovne storilnosti, izvoza na kon- -vertibilno tržišče, znižanje stroškov poslovanja, učinkovitejše uporabljanje poslovnih sredstev. Povečanje dohodka, ki izhaja izključno iz povečanja cen, ne more biti osnova za povečanje osebnih dohodkov. Tako bomo delavci rezultate dela in poslovanja planirali, ugotavljali ter stimulirali po kazalnikih, ki smo jih opredelili v svojih planskih aktih in drugih aktih (proizvodnost dela, gospodarnost, donosnost, kazalci za pospeševanje konvertibilnega deviznega priliva). Delavci v organizacijah in skupnostih zunaj materialne proizvodnje, ki ustvarjajo dohodek s svobodno menjavo dela in delavci v temeljnih organizacijah morajo zagotoviti, da bosta njihov dohodek in sredstva za osebne dohodke odvisna od izpolnjevanja dogovorjenega programa dela ter njihovega prispevka k ustvarjanju dohodka temeljnih organizacij. Tako bodo delavci v temeljnih organizacijah proučili ter dopolnili osnove in merila svobodne menjave dela v delovni skupnosti v primerih, ko so delovne skupnosti v letu 1982 dosegle hitrejšo rast dohodka, kot so jo dosegli delavci v temeljnih organizacijah, za katere opravljajo dela in naloge. Obveznosti iz letošnje resolucije nam narekujejo, da moramo vložiti vse napore v povečanje dohodka, saj je le-ta pogoj, da bo rast osebnih dohodkov vsaj nekoliko dohitevala rast cen in s tem ustalila padanje realnega standarda delavca. Mojca Kumer Še so rezerve... Na kolegijih direktorjev delovnih organizacij in strokovnih služb je bila že velikokrat izražena pobuda o združitvi vseh hranilno kreditnih služb na ravni sestavljene organizacije Mene v enotno HKS. V delovnih organizacijah kmetje kooperantje in delavci teh delovnih organizacij prejemajo plačilo za odprodajo kmetijskih pridelkov in osebne dohodke prek hranilno kreditne službe. Pri njih le-te predstavljajo znaten vir financiranja investicijskih naložb kmetov kooperantov in kreditiranje tekoče proizvodnje ter zalog kmetijskih delovnih organizacij. S skupno hranilno kreditno službo, ustanovljeno na ravni sestavljene organizacija bi združili sedaj razdrobljena sredstva in jih smotrneje uporabili za kreditiranje selektivnih namenov. Tako bi tudi združili vso maso osebnih dohodkov, s katero trenutno poslujejo temeljne banke in nas z njo kreditirajo po splošni obrestni meri 30%, kljub temu, da so vpogledne vloge varčevalcev obrestovane le 7,5~odstotno. Ti podatki so verjetno dovolj velik izziv, da bi se lotili strokovne študije in zasnove hranilno kreditne službe v okviru sestavljene organizacije, saj bomo tako lahko pod normalnimi pogoji izrabili sredstva, ki nam jih drago posojajo drugi. ■eš Sklepi in stališča, sprejeti na seji kolegija direktoijev delovnih organizacij sozda Mera 1. Kolegij v celoti sprejema dogovor o kriterijih za skupno delitev ustvarjenega dohodka med članicami sozda. Nemudoma je potrebno izdelati kriterije še za DO Mlinsko predelovalno industrijo in za celotno področje gostinsko turističnih delovnih organizacij. Nosilec naloge marketing sektor. Rok 30. marec 1983. Do 30. 6. 1983 je potrebno izdelati dodatne kriterije stimulacije notranjih blagovnih pretokov v sozdu MERX. Nosilec naloge sektor marketing in posamezni poslovodni delavci DO. 2. Vse predvidene podpisnice SS o organizirani reji živine, predelavi mesa ter preskrbi občanov na območju, ki ga preskrbujejo članice sozda MERX, sprejemajo oz. podpišejo SS najpozneje do 10. marca 1983. Posebej se opredeli naloga poslovnega odbora podpisnic, ki ga predvideva sporazum. Za realizacijo naloge so osebno odgovorni poslovodni delavci DO oz. tozda podpisnic. Opredeliti je potrebno še mesto posameznih DO (TEKO Celje, Zdravilišče Dobrna in drugi) pri realizaciji sporazuma. Celotno aktivnost usklajuje podpredsednik KPO Jože GRAČNAR, skupno s sektorjem marketing. 3. Kolegij sprejema SS o temeljih srednjeročnega plana Interne banke za leto 1983. Na podlagi poglobljene razprave po kolegij na predlog KPO sprejema naslednje naloge in usmeritve: — Članicam LB se določijo novi limiti na podlagi izračunov in ti limiti predstavljajo dejansko zgornjo mejo izpolnjevanja plačilnih nalogov. Članice, ki z novimi limiti ne bodo mogle pokriti likvidnostnih potreb po sredstvih, bodo morale pred izpolnitvijo nalogov med limitirano vrednostjo zaprositi LB za premostitveni likvidnostni kredit. Brez odobritve posebnega likvidnostnega kredita članice ne bodo mogle opravljati plačil prek limita. — Članice, ki ne bodo v dogovorjenem roku poravnale obveznosti iz združevanja po veljavnem SS, ne bodo mogle koristiti kreditov vLB. — Združevanje sredstev rezervnega sklada je treba pospešiti, saj so glede na izgube v poslovnem letu 1982 že nastale obveznosti iz združenih sredstev rezerv. V predhodnih razgovorih s članicami so bila razčiščena še nekatera odprta vprašanja,tako da je enotno in dokončno stališče o združevanju sredstev rezerv naslednje: Članice združujejo 30% neangažiranih sredstev rezerv, od katerih se do 50% koristi za pokrivanje izgub, ostalih 50 % pa za financiranje potreb obratnih sredstev. Članice, ki so združile rezervna sredstva, imajo pravico koristiti neplasirana rezervna sredstva po dogovorjeni obrestni meri 1 %. Konec leta se opravi obračun aktivnih in pasivnih obresti, tako da si IB za stroške poslovanja z rezervnimi sredstvi zadrži le 1 % nad določenimi obrestnimi merami. Ostali del razlik v aktivno in pasivno obrestno mero pa se vrne pred delitvijo dohodka članicam, ki so združile sredstva. —- Glede na več pripomb članic zaradi prevelike razlike med aktivno in pasivno obrestno mero združenih sredstev za investicije in razvoj, je bil dokončno osvojen predlog KPO, da se določijo obrestne mere glede na selektivno porabo združenih sredstev in da se prizna za združena' sredstva združevalcem vsa razlika med aktivno in pasivno obrestno mero po letnem obračunu, tako da IB obdrži za delo z združenimi sredstvi 1 % nad pogodbenimi obrestnimi merami. Dokončen obračun obresti za združena sredstva se izvrši per. 31. 12. vsakega leta, za leto 1983 pa se ta izračun izvrši z veljavnostjo za nazaj in sicer od 1. 1. 1983. Članice, ki so ta sredstva združile, imajo pra- vico koristiti sorazmerni del neplasiranih združenih sredstev po obrestni meri, kot so ta sredstva združile, povečani za. 1 %. Krediti za likvidnostno nadomestitev združenih sredstev bodo članicam odobreni po najugodnejših obrestnih merah, ki bodo za najmanj 2 % nižje od splošne obrestne mere. Krediti po ugodnih obrestnih merah bodo plasirani predvsem za likvidnostno nadomeščanje združevanja. 4. Sprejme in potrdi se plan izvozno uvozne aktivnosti sozda MERK oz. posameznih delovnih organizacij v letu 1983. V prvem krogu usklajevanja plana izvoza in uvoza s SISEOT je ugotovljeno, da smo glede na potrebe uvoza prenizko planirali izvoz. Zato služba plana in analiz posreduje v drugi krog usklajevanja interni plan izvoza in uvoza sozda MERX, ki je že bil usklajen tudi znotraj delovnih organizacij članic sozda. 5. Kolegij direktorjev je v celoti sprejel in potrdil »Operativni program izvajanja grafične podobe v posameznih delovnih organizacijah sozda v letu 1983, kot je bil predložen v pismeni obliki. Program realizacije se objavlja v glasilu VESTNIK, v celoti pa ga je potrebno realizirati v letu 1983. Vsi direktorji DO prevzemajo osebno obveznost za uresničitev dogovorjene naloge. Takoj se opravi obisk po posameznih delovnih organizacijah, da bi se dogovorili za posamezne naloge. Naloge usmerja in vodi Dani Vovk s člani delovne skupine. 6. Sprejme se programska usmeritev ustanovitve razvojne službe na ravni sozda v okviru sektorja za razvoj in investicije. Po obširni in poglobljeni razpravi so bile opredeljene prednosti takšne organiziranosti. Pripravi se celovit program, pri čemer se prvenstveno upoštevajo kadri, ki so v posameznih delovnih organizacijah že zaposleni. Nosilec naloge podpredsednik za organizacijo in razvoj Jure Toplak, skupno z delavci sektorja za razvoj in investicije. 7. Pri KPO se ustanovi delovno mesto »svetovalec za poslovno-finančne zadeve«. Upoštevajo se izjemno zahtevni programi razvoja, posebej pa še zaostren finančni položaj v celotnem sozdu MERX. Kolegij je bil enotnega mnenja, da je ustanovitev takšnega delovnega mesta,na katerem je zdaj Božo Jurak, pomočnik direktorja Ljubljanske banke Temeljne banke T. Velenje, utemeljena, koristna in potrebna. Nalogo realizira prek samoupravnih organov DSSS predsednik KPO Franc Ban. 8. Sprejme in potrdi se predloženi program aktivnosti uvajanja AOP v posameznih delovnih organizacijah sozda MERX v letu 1983. Nosilec naloge je sektor AOP. 9. Sprejme in potrdi se predloženi program pokrivanja stroškov letnih in zimskih iger delavcev sozda MERX v letu 1983. Nalogo realizira ustrezna komisija. 11. Kolegij direktorjev v načelu podpiraso-financiranje strokovnega delavca pri Medobčinski gospodarski zbornici Celje za področje agroživilstva skupno s Hmezadom Žalec. 12. Kolegij se je opredelil za organizacijo sejemskega prostora sozda MERK v Gornji Radgoni. Sprejme se načelo financiranja, kot velja za zagrebški sejem. Nalogo realizira sektor marketing. 13. Glede na zanimanje nekaterih delovnih organizacij, ki niso članice sozda MERK, za vključitev v IB MERK, se sprejme dogovor, da zadevo ureja KPO in ustrezno odloča oz. ukrepa. Direktorji delovnih organizacij o sprejetih sklepih in stališčih kolegija direktorjev sozda MERX na ustrezen način informirajo najodgovornejše poslovodne delavce v tozdih na ravni delovne organizacije. MERK VESTNIK STRAN 3 MAREC 1983 AKTUALNO Izgube smo konec leta zmanjšali Oskrba blaga je bila relativno dobra Že rezultati v posameznih periodičnih obdobjih leta 1982 so pričali o neugodnih pogojih poslovanja zaradi izredno težkih gospodarskih razmer v Sloveniji in Jugoslaviji. Ob sicer še dokaj visoki nominalni rasti celotnega prihodka so bile ugotovljene precejšnje izgube, ki so bile izrazite v devetih mesecih prejšnjega leta. Za to obdobje je tudi značilno upadanje realizacije ter hitrejša- rast materialnih stroškov in osebnih dohodkov v primerjavi z načrtovanimi resolucij-skimi plani. Plana izvoza nismo realizirali tako kot smo načrtovali, neurejeni in neusklajeni odnosi in elementi planiranja pa povzročajo še dodatne težave na tem področju, ki se kažejo tudi v tem letu. Pojavi upadanja razlike v ceni, problemi oskrbe s surovinami in blagom so bili ob koncu leta enako prisotni kot v preostalih obdobjih leta 1982. Vendar pa negativnih vplivov v lanskem letu ne moremo pripisati samo pogojem poslovanja delovnih organizacij. V juliju so bili namreč sprejeti intervencijski ukrepi na področju skupne in splošne porabe ter vrsta drugih ukrepov, katerim prilagajanje je nujno pomenilo slabšanje družbeno ekonomskega položaja sestavljene organizacije oziroma posameznih dejavnosti. Pri uresničevanju nalog povečanja proizvodnje hrane smo skoraj v celoti uresničili planske naloge. Večja tržna proizvodnja je bila dosežena na tržno usmerjenih kmetijah in lastni proizvodnji. V primerjavi s planom je potrebno v tem letu vlagati več naporov v hitrejše preusmerjanje v tržno proizvodnjo in odpravo motenj Preskrba z mesom Kje vsp se brusijo in lomijo kopja? Prične se s proizvodnjo, kjer smo se zelo hitro preračunali in tudi uskladili. Takoj v naslednji fazi pa se je že zataknilo. Znotraj sestavljene organizacije Merx smo si hoteli zagotoviti vsaj delno kontinuirano preskrbo z mesom in mesnimi izdelki, zato smo pristopili k pripravi Samoupravnega sporazuma o proizvodnji, predelavi in prodaji mesa med članicami. Iz dosedanjih razprav smo lahko ugotovili, da članice podpirajo _ takšen način sporazumevanja, čeprav še vedno ostajajo nekatere dileme. Podpisniki sporazuma namreč še vedno v celoti ne verjamejo, da se bo sporazum spoštoval in tudi realiziral. Danes so naša prizadevanja o vzpostavitvi reproce-lote Še toliko pomembnejša ker celjska mesna industrija zmanjšuje dobavo mesa v naše trgovine na minimum. Seveda pa lahko s takšnim načinom dela dogovor o delitvi surovin (pitancev) izgubi na vrednosti. Kako naprej? Imamo samou- pravni sporazum o organiziranju mesnopredelovalnega kompleksa celjske regije, ki v svojem 29. členu pravi, da bodo vse tri klavnice v regiji z usklajenim delovanjem pripravile pogoje, da se do leta 1985 združijo v klav-nopredelovalno industrijo regije. Torej smo pred podpisom dveh pomembnih sporazumov, regijskega sporazuma o reproce-loti in sporazuma znotraj sestavljene organizacije. V samoupravnem sporazumevanju smo dosegli nivo, meso pitancev, ki smo jih zredili v kmetijskih organizacijah sestavljene organizacije ali pa v regiji, pa jedo drugje. Očitno bomo morali za izboljšanje stanja narediti še nekaj več, kot pa samo pisati dobre sporazume. Predvsem moramo storiti nekaj več znotraj sestavljene organizacije, če že ne moremo najti nekaj skupnih izhodišč za usklajeno delovanje in sodelovanje v pokrivanju trga. -er Rakete ali letala? Pripraviti bo potrebno nov program Če bi februarja padala toča, bi zagotovo padla na dan enaindvajsetega, ko smo se na pobudo Republiškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano sestali v Narodnem domu v Celju. Tema je bila obramba proti toči. Sejo je vodil namestnik predsednika komiteja tov. Renčelj in v uvodnih besedah ugotovil, da so regijska prizadevanja, ki trajajo že od sredine leta 1982 in program neusklajena s konceptom obrambe proti toči v Sloveniji in celo v nasprotju z zakonskimi določbami. Razprava je seveda bila vroča. Iniciativni odbor v celjski regiji je namreč sprejel ponudbo od Mariborčanov, ki že imajo nekaj izkušenj z obrambo proti toči z letali. Pri tem se je vključeval tudi hidrometeorološki zavod. Na kraju je bil sprejet zaključek, da se prične pripravljati program obrambe proti tbči z raketami v sklopu sevniško-krškega rajona ob uporabi radarja iz severovzhodne Slovenije. Kljub temu pa v celjski regiji verjetno vsi skupaj še na tiho upamo, da se bodo tudi letala lahko borila proti toči. Se bodo lomila kopja? pri kreditiranju v te namene. Oskrba občanov in velikih potrošnikov je bila glede na nekatere motnje in težave pri dobavi surovin in dobavi blaga relativno dobra, tako da so bile načrtovane količine blaga v letu 1982 v glavnem realizirane. Pomanjkanje blaga in neurejene razmere na tržišču so povzročile preusmerjanje nekaterih blagovnih pretokov izven sestavljene organizacije in padanje interne realizacije. V dejavnosti blagovnega prometa na debelo je bil v primerjavi s planom presežen celoten prihodek, dohodek, čisti dohodek in akumulacija, vendar je fizični porast prometa razen v temeljni organizaciji Varnost, delovni organizaciji Dravinjski dom,v upadanju. Neugoden devizno finančni položaj sestavljene organizacije in republike je slabšal poslovne rezultate povsod tam, kjer je prihajalo do zmanjševanja realizacije in akumulacije zaradi pomanjkanja blaga in surovin (južno sadje, kava, krmila, sladkor, olje, detergenti, tehnično blago ter tekstil v nekaterih primerih). Poleg tega pa so proizvajalci teh deficitarnih izdelkov na drugi strani bistveno zaostrili plačevanje blaga, saj se je rok plačevanja skrajšal nad 15 do 30 dni, dosledno pa so se začele obračunavati tudi zamudne obresti. Za trgovino na drobno je bilo v lanskem letu značilno predvsem upadanje realizacije, kupne moči prebivalstva, večanje zalog, odvečna delovna sila in podobno. Zaostritev najemanja potrošniških posojil, povišanje obrestne mere ter zvišanje pologa na 80 % in realno upadanje osebnih dohodkov je bistveno zmanjšalo tudi prodajo tekstila. Indeksni porast prihodka in dohodka v gostinstvu je relativno ugoden, vendar fizična realizacija v tej dejavnosti že dalj časa upada. Višje cene teh storitev preprosto ne dohitevajo več rasti cen materiala in energije in rasti obveznosti do samoupravnih interesnih skupnosti. Omejitve pri razpolaganju z družbenimi sredstvi za dnevnice, kilometrino in reprezentanco so vsako leto ostrejše in povzročajo padec realizacije na račun poslovnih aranžmajev ter manjšega števila gostov v turističnih centrih. Vse to se seveda odraža na akumulaciji, ki je skoraj ni v tej dejavnosti. Podobna, čeprav nekoliko boljša situacija na tem področju je bila v ostalih dejavnostih, tako da so v lanskem letu zaradi navedenih razlogov izostale nekatere naložbe. 1982 naproti 1. 1981 1. celotni prihodek 17.916.004 tisoč din 35 % več 2. dohodek 2.365.462 tisoč din 32 % več 3. čisti dohodek 1.474.833 tisoč din 25 % več 4. porabljena sredstva 15.542.876 tisoč din 35 % več 5. reprodukcij, sposobnost 410.421 tisoč din 32 % več 6. zaloge ? 1.948.840 tisoč din 28% več Izplačani bruto in neto .osebni dohodki so v sestavljeni organizaciji za 27 % večji in znašajo neto 817.325 tisoč din. Poprečni mesečni osebni dohodek na delavca znaša v sestavljeni organizaciji 12.204 din in je večji za 24 %. Najvišjo rast so dosegli v dejavnosti gostinstva, najnižjo v kmetijsko predelovalni industriji, medtem ko je izplačani povprečni osebni dohodek na delavca še vedno najvišji v kmetijstvu in sicer 12.400 din, sledi blagovni promet z 12.158 din in gostinstvo z 11.777 din. V primerjavi s polletjem in devetimi meseci leta 1982, ko so izgube znašale 33.301.000 din, so le-te konec leta 1982 bistveno, manjše in znašajo 13.554.000 din. Izgubo izkazuje samo dejavnost kmetijstva Kmetijskega kombinata Šentjur, temeljna organizacija Klavnica, medtem ko dejavnost blagovnega prometa in gostinstva ne izkazuje izgube. Izguba v Kmetijskem kombinatu Šentjur je pokrita iz dela sredstev rezerv članit^združenih v interni banki sestavljene organizacije. Odbor za rejo kuncev S tem, ko smo pri kunčjereji pješli od besed k dejanjem, pa čeprav smo tudi tu šele na začetku, smo spodbudili tovrstne aktivnosti na preostalih področjih slovenskega in širšega prostora. Za ta prizadevanja ni mogla ostati nema niti Živinorejska poslovna skupnost Slovenije. Ker je del njenih članov sodeloval že v posameznih fazah Merxovega programa, je bilo samo po sebi umevno, da se to sodelovanje oblikuje na ravni poslovne skupnosti. Tako se je po predhodnih pripravah dne 31. 1. 1983 konstituiral odbor za rejo kuncev pri Živinorejski poslovni skupnosti Slovenije. Na svoji 29. seji je izvršilni odbor Živinorejske skupnosti imenoval oziroma formiral odbor za rejo kuncev, v katerem so predstavniki biotehnične fakultete, sestavljene organizacije Emona, KZ Zadružnik Maribor, ŽVZ Pomurje, KŽK Gorenjske ter dva predstavnika sestavljene organizacije Mene in sicer Jože Gračnar, podpredsednik in Egon Železnik, direktor temeljne organizacije KZ Laško. Poleg konstituiranja je odbor na svoji prvi seji obravnaval informacije o pripravljenosti in stanju kunčjereje pri svojih članicah. Glavna naloga, ki čaka odbor v letošnjem letu, pa je priprava delovnega programa za tekoče leto. Ta naloga je še toliko pomembnejša, če se zavedamo, da gre za osvajanje novega področja prireje mesa — kuncev. Podobno kot pred več leti pri perutnini se tudi tukaj srečujemo z nekaterimi izhodiščnimi vprašanji, ki jih bo moč reševati le ob skupnem delu ter ob sodelovanju strokovnjakov biotehnične fakultete. Na koncu zaželimo odboru za rejo kuncev pri Živinorejski poslovni skupnosti Slovenije učinkovito delo. T-P- Sozdova gradbišča v besedi in sliki • i Farma kuncev v Rimskih Toplicah Članica sestavljene organizacije Mera, Kmetijska zadruga Laško se je kot nosilka programa kunčjereje lotila zidave kunčje farme v Rimskih Toplicah v oktobru 1982. Pri sami zasnovi farme je sodeloval tim strokovnjakov sozda MERK in FARMIN iz Titovega Velenja, sam projekt sta izdelala VEGRAD in FARMIN (tehnologija). Objekt je armirano betonska konstrukcija TIP »VEGRAD-VELAK« dimenzije 48,53 x 14,68 cm,višine 2,70 m. V farmi so prostori za pitališče, reprodukcijo, skladišče materiala, kotlarna, sanitarije, pisarne in septične jame. Gradbena obrtniška dela je izvajal VEGRAD, in- stalacije in opremo pa je dob&vil FARMIN iz Titovega Velenja s svojimi kooperanti. Delati so začeli 20.10.1982 in končali 8. 2. 1983, ko je bil opravljen uspešen tehnični pregled. Med izvedbo je bilo tudi nekaj takšnih problemov (sanacija plazu, temeljenje), ki sp povzročali manjšo zamudo in tudi nepredvidene dodatne stroške. Celotna investicija bo veljala okoli 21,000.000,00 din,tedaj ko bosta dograjeni še klavna linija in sušilnica kož v Laškem. Kunce so vselili 25. 2. 1983. Inženiring in nadzor pri gradnji so vodili delavci sektorja za razvoj in investicije sozda MERK CELJE. Detajl pročelja iz plošč dupisol Novo skladišče kmetijskih proizvodov in reprodukcijskega materiala z zbiralnico mleka v Ponikvi Kmetijski kombinat Šentjur tozd Trgovska dejavnost je vložil 12,500.000,00 dinarjev sredstev v izgradnjo novega skladišča kmetijskih proizvodov in reprodukcijskega materiala z zbiralnico mleka v Ponikvi. Na lokaciji novega objekta je bilo potrebno porušiti dotrajan objekt. Novi objekt je armirano betonska skeletna konstrukcija s streho dvokapnico, ki se vklaplja v okolje Ponikve. Površina vseh prostorov je 616 kvadratnih metrov in sicer v treh etažah. Projekt je izdelal Projektivni biro GOKOP iz Rogaške Slatine,dela pa izvaja GIP INGRAD GO Šentjur. Dela so začeli septembra 1982, predviden zaključek del pa je maj 1983. Nadzor pri gradnji vodi sektor za razvoj in investicije. Pogled z vzhodne strani pred izdelavo podstrešja in strehe KAJ JE NOVEGA? Sestal se je kreditni odbor interne banke na svoji prvi seji drugega mandata. Članicam na internem plačilnem prometu je določil limite likvidnostnih kreditov oziroma zadolženost članic pri interni banki v višini 350 milijonov din. Na zadnji seji poslovnega odbora interne banke so odobrili kredit za nakup poslovnih prostorov poleg Trimove trgovine v višini 2.250.000 dinarjev. ^ m n mn i......ii "mili nirn—v.. MERK VESTNIK MAREC 1983 SAMOUPRAVLJANJE Trgovina v današnjih pogojih gospodaijenja Prispevek k razpravi na občinski programski konferenci Z K Celje 1983 Trgovina je v blagovno denarnem gospodarstvu, kakršno je nedvomno še vedno tudi jugoslovansko, pomembna gospodarska panoga, ki poleg opravljanja osnovne funkcije nabave, skladiščenja in prodaje blaga pospešuje obračanje obratnih sredstev v proizvodnji, kompletira ponubo v času in prostoru ter nudi pomembne informacije o kvaliteti ponujenega blaga potrošnikom in o gibanju ter tendencah povpraševanja proizvajalcem. Na žalost pa delavci, zaposleni v trgovini že daljši čas ugotavljamo, da v naši družbeni skupnosti prevladuje mnenje, da je trgovina neke vrste nujno zlo, ki ga je potrebno sprejeti tudi v socialistični blagovni menjavi, vendar omejiti na eksistenčni minimum. Zaradi tega se postavlja trgovina v neenakopraven družbenoekonomski položaj v reproduktivni sposobnosti na- gala sredstva v razvoj proizvodnje (zlasti za osnovno preskrbo), avansirala sredstva v proizvodnjo in zaloge kritičnih proizvodov in se odpovedovala svoji minimalni razliki v ceni za pokrivanje izpada dohodka v vse večjem številu proizvodnih panog; pri tem pa ne pomislimo, da zaradi administrativnega omejevanja razlik v ceni na absolutni višini, trgovini ne dajemo družbenega priznanja niti za opravljene funkcije, kaj šele, da bi jo stimulirali za prevzemanje novih. Tudi zakonsko določilo, ki trgovske delovne organizacije na debelo enostransko zavezuje, da do konca leta 1983 preko 50 odstotkov blagovnega prometa zagotavljajo na načelih skupnega prihodka s proizvodnjo, ne izhaja iz dejanskih možnosti, saj zahteva ločeno fakturiranje in evidentiranje blaga, ki je predmet skupnega prihodka in s tem uporabo razvite avtomatske ob- segu blagovnega prometa. Tudi padec kupne moči prebivalstva je najbolj prizadel delavce v trgovini z neživilskimi in zlasti tekstilnimi izdelki, saj fizični obseg prodaje na drobno že tri leta pada. S tem v tovrstnih ozdih močno zaostaja rast dohodka, ki ob sistemu odvisnosti rasti osebnih dohodkov od dohodka reže delavcem v trgovini vedno tanjši kos kruha (za primerjavo so OD 82— 81 v tozdu MP nominalno porasli za 22,2 %, v gospodarstvu SRS za 25,9 ob podražitvi življenjskega standarda za 30,2,%). Seveda delavci v trgovini in zlasti komunisti ne želimo, da bi za težak gospodarski položaj naše panoge krivili le zunanje dejavnike. Zavedamo se, da mp-ramo iskati rešitev v večji specializaciji in delitvi dela, v boljši organiziranosti dela in koriščenju delovnega časa in da moramo skupno s proizvodnjo poiskati . .. i t i 'Si sproti drugim gospodarskim panogam materialne proizvodnje. Položaj nekaterih trgovinskih strok se je, zlasti v trgovini na drobno, že toliko poslabšal, da je postalo vprašljivo, ali še sploh lahko opravljajo svojo menjalno funkcijo. To pa gre tako v škodo proizvodnje' — ki si z omejevanjem razvoja trgovine zožuje svoje tržne možnosti in povečuje vezavo svojih obratnih sredstev v lastnih organizacijskih enotah blagovnega prometa, ki delujejo vzporedno z obstoječo institucionalno oblikovano trgovinsko mrežo — kakor tudi v škodo stabilizacije gospodarstva, umiritve tržišča, uskladitve blagovnih tokov, odpravi motenj pri preskrbi ter usmerjanja proizvodnje in potrošnje. Administrativni vpliv zunanjih dejavnikov na oblikovanje dohodka delavcev v tozdih je prevelik. S tem sgjomejuje vpliv in tudi odgovornost samih delavcev v združenem delu za dohodek ter dejansko potiska ob stran objektivne ekonomske zakonitosti blagovne menjave znotraj enoU nih reprodukcijskih povezav, kot jih opredeljujejo ukrepi Kraigherjeve komisije za stabilizacijo. V zaostrenih pogojih gospodarjenja, ki jih narekuje stabilizacija gospodarstva, od trgovine pričakujemo, da bo zagotovila normalno preskrbo tržišča, vla- delave podatkov ter kompliciran način obračunavanja. Temu pa praktično nobena trgovska delovna organizacija ni dorasla in ob kroničnem pomanjkanju sredstev, nizki akumulativni sposobnosti ter v težkih pogojih go-* spodarjenja nasploh, kmalu tudi ne bo. K močno poslabšanemu položaju trgovine v zadnjem letu pa je pripomoglo še dvoje: — prekomerno zvišanje obrestnih mer za vse vrste kreditov in padec kupne moči, s tem pa tudi življenjske ravni prebivalstva. Oboje dejstev delavci v trgovini zelo dobro občutimo. Zvišanje obrestnih mer je izredno močno povečalo obremenitev dohodka za plačilo obresti. Skupno s povečano stopnjo prispevka za hitrejši razvoj nerazvitih in vedno večjega nepovratnga združevanja sredstev za SIS materialne prozvodnje pa je ogrožena ne le razširjena, pač pa tudi enostavna reprodukcija v naši panogi. 1o trditev najbolje ilustrira podatek v našem tozdu VP, kjer smo kljub nadpovprečni uspešnosti v podskupini za obresti plačali skoraj enak del dohodka kot znaša bruto vnos v poslovni sklad, neto vnos v poslovni sklad pa dosega komaj 15 % nominalnega povečanja zalog trgovskega blaga ob nespremenjenem ob- skupni interes v skupnem raziskovanju tržišča, skupnem programiranju boljših prodajnih metod in poti ter v skupni aktivnosti za odstranjevanje ovir, ki delijo in zapirajo enotni jugoslovanski trg. Nadaljevati pa moramo tudi z iskanjem notranjih rezerv, ki se še skrivajo v preveč razbohoteni administraciji od temeljne, preko delovne in sestavljene organizacije do združenj in zbornic, kakor tudi v ne vedno najbolj racionalnih oblikah transporta. Takšni posegi pa zahtevajo mnogo napora za prekvalifikacije zaposlenih delavcev in odločne korake za vračanje iz administrativnih na proizvodna dela in naloge, kar je v naši DO Tkanina že uveljavljeno. Vsa ta prizadevanja pa bodo jalova, če veljavni sistemi razporejanja dohodka ne bodo upoštevali specifičnosti v naši panogi, kot npr. problem merjenj produktivnosti, in ne bodo spodbujali enako uspešnega gospodarjenja z enako višino osebnega dohodka kot v ostalih panogah — torej brez akumuliranih razlik v preteklih letih, ki nam v trenutni gospodarski situaciji dajejo bistveno slabši izhodiščni položaj. Akcijskii konferenca ZK Tkanina Sklepi poslovnega odbora sozda Mera 1. Poslovni odbor ocenjuje program dela delovne skupnosti sestavljene organizacije Mera za leto 1982 kot sprejemljiv, s tem da sta v skladu s samoupravnim sporazumom o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med delavci temeljne organizacije oziroma enovitih delovnih organizacij in delavci delovne skupnosti v sestavljeni organizaciji osnovi »celotni prihodek in dohodek« za poračun opravljenega dela, struktura celotnega prihodka in dohodka celega leta 1982. Popravki se pošljejo članicam. Opravi se analiza prednosti združitve v sestavljeno organizacijo. 2. V najkrajšem času naj se usklajeni programi dela delovne skupnosti za leto 1983 pošljejo članicam in delavskemu svetu sestavljene or- ' ganizacije v sprejetje. Za financiranje konjeniškega kluba se pripravi ustrezen predlog ter se posreduje članicam, ki ga sprejemajo. V prihodnje mora poslovni odbor obravnavati pripombe članic, da bi v zvezi z njimi lahko sprejel ustrezna stališča. 3. Poslovni odbor sprejema informacijo o zaključnem računu delovne skupnosti sozda Mera za leto 1982. 4. Poslovni odbor pred- laga članicam, ki se ukvarjajo s trgovanjem na debelo in drobno, da kriterije za delitev skupno ustvarjenega dohodka razdelajo in uredijo v skupnem samoupravnem splošnem aktu. Sektor marketing mora uskladiti kriterije s članicami do 30. 6. 1983. Ugotavlja se, da blagovni pretoki v sestavljeni organizaciji ostajajo na isti ravni ali so celo v upadanju. Zadolži se odbor za trgovino, da ponovo analizira blagovne pretoke znotraj članic sestavljene organizacije in opozori na kritične odklone. 5. Poslovni odbor pozitivno ocenjuje samoupravni sporazum o organizirani reji živine in predelavi mesa ter preskrbi občanov z mesom na območju, ki ga preskrbujejo članice sestavljene organizacije. To oceno posreduje delavskemu svetu sozda in udeleženkam. Med udeleženke sporazuma se uvrstita trgovska delovna organizacija Teko in Zdravilišče Dobrna. Pripombe članic se vnesejo v samoupravni sporazum in se takoj pristopi k podpisu. 6. Poslovni odbor pozitivno ocenjuje predlog plana interne banke za poslovno leto 1983 inv zvezi z njim potrjuje sklepe, ki jih je predlagal kolegij direktorjev na svoji seji dne 28. 2. 1983. 7. Poslovni odbor podpira koncept organiziranja razvojne službe na ravni sestavljene organizacije in sistemizacijo del in nalog »svetovalec za poslovne in finančne zadeve pri kolegijskem poslovodnem organu« ter se strinja s prerazporeditvijo del in nalog Vitomira Dolinška. 8. Poslovni odbor ocenjuje, da je potrebno v najkrajšem času izpeljati aktivnosti za uvedbo grafične podobe pri vseh članicah. V ta namen naj strokovne službe delovne skupnosti in članice izpeljejo postopek za spremembe samoupravnih splošnih aktov sestavljene organizacije in članic. Realizacija operativnega programa izvajanja grafične podobe članic sozda se objavlja v glasilu Vestnik. Program je potrebno v celoti uresničiti v letu 1983. Ta predlog se posreduje delavskemu svetu sozda v potrditev. 9. Poslovni odbor ocenjuje, da je predlog programa za izvedbo športnih iger sozda primeren in zato predlaga, da ga članice in delavski svet potrdita. V program naj se vključi tudi delovna skupnost sozda. 10. Poslovni odbor podpira predlog udeležbe sozda Mera na sejmu v Gornji Radgoni. Udeleženci se dogovorijo o načinu financiranja udeležbe. Celostna grafična podoba sozda Mera Poslovna politika, cilji trženja in komunikacijski cilji oblikujejo celoten sistem tržnih komunikacij. Eden od elementov tega komuniciranja pa so tudi vizualne komunikacije. S tem izrazom označujemo skupino nosilcev obvestil in informacij, ki ji je skupno to, da se stalno in enako pojavljajo v komuniciranju in so torej vidne konstante, ki identificirajo uporabnika. Bolj ko so učinkoviti ti vidni znaki, bolj je zaznavna navzočnost in delovanje uporabnika. Ti vizualni elementi ali bolje rečeno, grafični standardi, ki so stilno enotni, so urejeni in podani v katalogu celostne grafične podobe. V tem katalogu so torej podane vse osnovne konstante vizualne identitete za izdelavo grafičnih osnutkov za vse potrebe komuniciranja z javnostjo. Katalog vsebuje: zaščitni znak, tipografijo (vrsto in obliko črk) in barvo kot osnovne elemente ter določa sistem zunanje in notranje označitve (svetlobni napisi, napisi firme...), sistem dokumentacije (dopisi, kuverte, žig...), sistem finančnega in blagovnega poslovanja, sistem informacijskih sredstev (katalog, časopis, prospekt...), sistem ekonomsko propagandnih akcij (oglas, plakat...) in določa obliko materialnim pospeševalcem prodaje (značka, koledar...). Katalog celostne grafične podobe torej sistemsko oblikuje in usklajuje vsa vidna sporočila uporabnika, v našem primeru sestavljene. organizacije Mera in njenih članic in je tako podlaga za enovitost v komuniciranju. Izhodišča, ki so nas navajala, da smo se lotili izdelave kataloga grafične" podobe, so predvsem ekonomske kategorije.Tehtnejši razlog za pristop k oblikovanju kataloga pa sta dala evidentiranje in raziskava sedanjega stanja vidnih komunikacij članic sestavljene organizacije Mera. Pri vseh članicah, razen dveh, je ugotovljeno, da imajo zelo slabo rešene osnovne elemente vidnih sporočil, da se vsi med sabo razlikujejo po logotypu (vrsti črk), neenotni so v barvah, znaki pa so sestavljeni iz preveč elementov in smiselno ne nakazujejo dejavnosti, nekatere od članic pa sploh niso imele vizualnih znakov. Eden od načinov reševanja vidnih sporočil v strukturi organizacije, kot je sozd, je ta, da znak sozda dodajamo k že obstoječim znakom ali napisom delovnih organizacij, ne glede na obstoječe stanje. Pri tem pa nismo naredili v bistvu nič novega, ker smo v organizacijskem in sporočilnem smislu ostali na ravni, ki je obstajala že prej. Vidna podoba sozda se ni izboljšala, ostal nam je še vedno občutek neusklajenosti znotraj organizacije. Zato smo se opredelili za način, ki uniformira napise vseh delovnih organizacij, ki so v sestavljeni organizaciji,tako da bo izstopal nov enoten znak sestavljene organizacije. Torej enotni sistem napisov z novim znakom, ki je skupen vsem članicam. S tem ni prizadeta individualnost delovne organizacije in je primemo izpostavljena, le znak je tisti, ki je enoten in skupen ter simbolizira sestavljeno organizacijo kot celoto ter hkratno dejavnost članic. Izvedbo in oblikovanje celostne grafične podobe smo na osnovi ponudb prepustili oblikovalcem Studia ZNAK iz Ljubljane, ki so se na tem področju dela precej uveljavili. Katalog je bil natiskan v oktobru 1982, razlaga posameznih elementov iz kataloga pa bo objavljena v naslednji številki. (Se nadaljuje) Dani Vovk MERK VESTNIK Ml MED SEBOJ MAREC '1983 f J * ______. JŠtKm Natovarjanje 1180 kg težkega bika ni tako enostavno Hočem ustvariti topel dom Mariji ABRAHAM, delavki, materi samohranilki, niso potrebne izjave o človekoljubnosti, plemenitosti in pogumu. Vse to je že dokazala z dejanji. Doma je iz Celja, iz delavske družine. Izučila se je za poklic cvetličarke. Ker pa ni dobila primerne zaposlitve doma, jo je pot za zaslužkom vodila v tujino. Tam si je ustvarila družino, rodila dva sina, danes že enajstletnega Andreja in šestletnega Aleksandra. Vedela je, da se bo nekega dne vrnila nazaj v domovino in si ustvarila dom. Na to njeno veliko željo ni čakala dolgo. Najprej se je zaposlila v hotelu Evropa, nato pa v Merxovi prodajalni Bombo-niera, kjer je še danes. »Po povratku v domovino smo bili brez stanovanja, toda kmalu smo preko stanovanjske skupnosti dobili starejše enosobno stanovanje, ki pa je bilo vsekakor premajhno za 4-člansko družino. Zato sva se z možem odločila za gradnjo hiše v Ljubečni. Nekaj sva imela prihrankov, veliko pa nama bi lahko pomagali tudi sodelavci mojega moža, saj je bil zaposlen v gradbeni delovni organizaciji Ingrad. Tako sva ra- zmišljala pred pričetkom gradnje. Toda sreča nama ni bila naklonjena. Ko smo naredili prvo ploščo, se mi je v prometni nesreči smrtno ponesrečil mož in tako sem ostala sama z dvema otrokoma, takrat deset in pet let starima sinovoma in velikimi krediti. Kljub bolečinam pa sem imela dovolj volje in moči za nadaljevanje gradnje. Ob nezgodi sem dobila nekaj solidarnostne pomoči, tako od delovne organizacije Potrošnik povprečni osebni dohodek v znesku 9.000 dinarjev, od delovne organizacije Ingrad, kjer je bil zaposlen mož, pa nekaj materiala, delavcev in en prevoz zastonj. Tako sem v tem enem letu ob mojem nizkem osebnem dohodku, mesečnem kreditu 2.000,00 din, ki sem ga morala vzeti po možu, hišo spravila pod streho, napeljala elektriko in vodo ter si opremila eno sobo. Vsega tega vsekakor ne bi zmogla, če ne bi imela tako velike želje, da mojim otrokom ustvarim topel dom in jim na ta način nekoliko olajšam bolečine ob izgubi očeta. Moram pa še povedati to, da mi zelo veliko pomaga tudi moja mati s svojo majhno pokojnino. Hranimo se vsi pri njej. Zelo veliko sedaj pri hiši delam sama. Potrebovala bi še najmanj 50 milijonov dinarjev, da bi si dokončala najnujnejše prostore in se preselila v hišo. Seveda v obliki kredita in na dolgo odplačilno dobo. Nekaj gotovine še imam za delavce. To je tisti denar, ki sta ga otroka šele zdaj po enem letu prejela kot pokojnino. Želim si, da bi letos vsaj nekaj naredila, saj veste, vsako leto je dražji material in delovna sila. Upam, da bom dobila vsaj nekaj kredita v naši delovni organizaciji Potrošnik.« Mislim, da bi morali vsi zaupati Marijini iznajdljivosti. Prava čarodejka je. Osemnajstega v mesecu ima v rokah plačo, približno 9.000. 00 dinarjev, potem plačilo stanarine in elektrike 2.000,00 dinarjev, plačilo kreditov 2.000. 00 dinarjev, najnujnejše stvari za svoja otroka. In koliko ji še ostane za življenje? Pokojnino hrani za plačilo delavcev. Samo ona ve, kako se bo s tem denarjem pretolkla do naslednjega osemnajstega v mesecu. Marija ima jasno pred očmi, kaj bo napravila z denarjem. Pa lahko tistih nekaj dinarjev razvleče kot harmoniko? Za Marijo ne ostane nič. Ali bodo našli sredstva v delovni organizaciji Potrošnik, ki v letošnjem letu ni ustvarila stanovanjskega sklada, in jih dodelili Mariji. Ali se bodo morda našla ta sredstva v okviru sestavljene organizacije v obliki solidarnostne pomoči. Ali bo tudi tokrat, kot že tolikokrat do sedaj zmagala solidarnost do pridne delavke, matere samohranilke dvoje otrok, ki ježe z dosedanjim delom pokazala pogum in pridobila simpatije marsikaterega delavca prav zaradi te svoje trdne volje, da dokonča zastavljen cilj. Jana Mladenovič Trgovina, njen drugi dom... Danes so še redke prodajalke, ki tako izgorevajo za svoje delo, kot Marica ANDERS, poslovodkinja Drogerije. »Že v osnovni šoli sem imela veliko veselje do tega poklica. Toda včasih je bilo težje za učno dobo. Z materjo sva iskali delo vsepovsod, celo v Ptuju, pa ni bilo nič. Tako sem se zaposlila v tovarni Emo. Kmalu pa se je nasmehnila sreča tudi meni. Postala sem tisto, kar sem si želela že v rani mladosti, to je prodajalka.« Kako dolgo ste že v tej trgovini? »V drogeriji sem že od petdesetega leta, torej bom kmalu samo v tej trgovini imela 33 let in resnično lahko rečem, da je to moj drugi dom. Včasih smo delale dopoldne, popoldne, ob sobotah ali pa kar po cele dneve. Bili so težki časi, toda bilo je lepše kot pa je danes. Bilo je več razumevanja, prijaznosti, tovarištva, tako od strank kot sodelavcev. Bila je manjša izbira blaga in vsakega artikla smo bili veseli. Kako pa je danes?« Poslovodja te trgovine ste že enajst let. Kako je bilo včasih glede strokovnosti, kajti vemo, da je to specializirana trgovina za vse vrste parfumerije in foto materiala. » Danes se ne gleda več tako na strokovnost, kot se je včasih. Zato imamo v tej naši trgovini prodajalce raznih profilov, od tekstilcev do strokovnjakov na tem področju. Niti seminarjev ni več, da bi se naši delavci izobraževali. To bi bilo potrebno, kajti vsak dan imamo nove artikle, katere morajo prodajalci dodobra spoznati, če želijo, da bodo resnično strokovno svetovali kupcem in jim priporočali najboljši izdelek oziroma tistega, ki kupcu najbolj ustreza.« In kakšni so danes delovni pogoji? »Veliko lažji kot pa včasih, ko smo še delali deljeno. Malo težje je za blago, ko ne dobimo zadostnih količin. To pa se nam seveda pozna tudi pri osebnih dohodkih, kajti le-ti so vezani na ustvarjeni promet. Čeprav se proda vse, kar je možno dobiti in so naši artikli zelo iskani, pa vseeno ne moremo biti zadovoljni z izbiro, kajti vemo, da so danes kupci radi hitro in dobro postreženi.« Pravite, da je to vaš drugi dom. Verjetno bi se danes, če bi stali pred izbiro poklica,ponovno od- ločili za prodajalko. Kako pa ste zadovoljni kot vodja te trgovine? »Kot poslovodja te trgovine se izredno dobro počutim. Kolektiv sam je izredno prijeten. Vaša ugotovitev je pravilna. Pri ponovni odločitvi ne bi izbrala drugega poklica. iSiela sem že veliko možnosti za zamenjavo službe, še posebno' takrat,, ko nisem imela urejenega varstva za svojo hčerko, vendar sem s pomočjo partnerja prebredla vse težave in ostala v tem poklicu. To samo dokazuje, da sem se v mladosti pravilno odločila.« In vaše želje? »Menim, da se v naši sestavljeni organizaciji premalo gleda na poročeno ženo, mater in prodajalko v eni osebi. Zato si želim, da bi bilo več medsebojnega sporazumevanja in spoštobanja ter da bi naše delo in poklic znali bolj ceniti, kot pa so ga do danes.« Jana Mladenovič Z delom se da veliko narediti Tik pred bloki solidarnosti na Lavi, sredi mestnega vrveža, stoji več kot tristo let stara kmetija, danes lepa domačija kooperanta Kmetijske zadruge Celje Martina Lilija. In prav tukaj, sredi asfaltnih poti in v bližini blagovice je taisti kmet zredil bika izredne tetine 1180 kilogramov, mov. »Takrat pred osemindvajsetimi leti, ko sem prevzel kmetijo od očeta in postal samostojni gospodar, ni bilo daleč naokoli nobene zgradbe in asfaltirane ceste, ampak naša rodovitna polja. Tako kot takrat, je tudi danes naša osnovna dejavnost proizvodnja zelenjave. Danes imamo še samo 3 hektare zemlje. Obdelujeva jo samo z ženo Majdo ob pomoči otrok. Tako letno pridelava preko 30 ton solate, nekaj ton korenja in zelja. Vso pridelano zelenjavo prodam prek Kmetijske zadruge Celje, katere kooperant sem že do svojega osemnajstega leta starosti.« Omenili ste knjigo iz leta 1898. Ali prebirate veliko literature in se pri tem izpopolnjujete? »Zelo veliko knjig imam še od deda in očeta. Zvečer, ko žena gleda televizijo, jaz prebiram knjige. Tomije hobi. Tako imam vso literaturo za sadjarstvo in vrtnarstvo iz leta 1938. Naj omenim, da sem prebral v knjigi, stari 30 let, da v Sloveniji ni zemlje za sladkorno peso, pa jo danes kljub temu gojijo.« Kako sta zadovoljna kot kooperanta? »Oba z možem imava izredno veselje do dela v naravi. Kot Majda Lilija Martin Lilija Res, da je proizvodnja zelenjave vaša osnovna dejavnost. Nas pa bolj zanima, kako vam je uspelo vzrediti bika takšne tetine? »Poleg proizvodnje zelenjave imava z ženo hobi, to je vzreja živine. V hlevu imamo tri bike, eno kravo in telico. Sprašujete, kako mi je uspelo. Čisto preprosto. Telička sem imel zelo dolgo pri mleku, pet do šest mesecev, nato smo ga hranili z domačo krmo — suho krmo in zadnje tri mesece še po 3 kg Šrota dnevno. Tako je v dobrih dveh letih in petih mesecih izredno dobro napredoval in dosegel težino kar 1180kg. Povprečna težina pri-raščanja dnevno je pri tej pasmi Simentalec, kot je bil naš bik, od 70 do 80dkg, meni pa je uspelo, da je imel dnevno priraščanje preko 1,5 kilograma. Zelo pomembno pa je to, da je dobil vsak dan redno po 5 dkg živinske soli. Ta recept sem vzel iz knjige iz leta 1898.« In kakšna je povprečna teža plemenjakov in bikov za meso? »Povprečna teža plemenjakov je od 700 do 850 kilogramov, povprečna teža spitanega bika za meso, kakršen je bil moj, pa je do 600 kilogramov. Vidite, da sem dosegel resnično rekord.« kooperanta sva zadovoljna. Trikrat do štirikrat letno imamo sestanek o škropivih in gnojilih. Zagotovljeno imava, da se bo vsa pridelana solata prodala preko Agroprometa. Prav tako zelje in korenje. Toda včasih je pridelek tako dober, da nam solata ostaja na njivi. Torej, čeprav smo v kooperaciji, vseeno ne moremo vsega prodati. Dnevno naberemo tudi do 700 kg solate. Včasih so tudi težave, v glavnem pa smo zadovoljni. Mislim, da je lahko z nama zadovoljen tudi Agropromet, ker dobi vedno svežo solato, prav zaradi tega, ker smo blizu mesta in ni potrebno veliko prevažati.« »Pa še tole napišite,« je dodal gospodar, »rodovitno zemljo, ki nam jo odkupijo zaradi občinskih interesov, plačajo po 42 din za kv.m. Na tem kvadratnem mestu zemlje pa lahko pridelamo od 3‘do 6 kilogramov solate. Ali drugače. Potrošnik da za en kilogram solate toliko denarja, kot dajo meni za lkv.m rodovitne zemljefPozimi pa bi celo 1 kg solate bilo enakovredno odkupu 3kv.m zemlje.« Lep primer, kako se da z delom narediti veliko. Jana Mladenovič In še nasvet za ugrizljive konje iz knjige iz leta 1898 Če konji ušesa nazaj pobešajo in izkušajo ugristi celo hlapca, kateri jih krmi, je to znamenje, da so pokvarjeni, ker se ni pravilno ravnalo z njimi v mladosti. Jaz sem odvadil grizenja že mnogo konj in sicer na tale način. Na precej dolgo palico nataknem pečeno ali kuhano, še vročo repo, krompir, jabolko itd. Palico držim na hrbtu in se bližam oprezno konju. Ko tisti ušesa nazaj obrne in hoče ugristi, tedaj mu hitro pomolim vročo repo pred gobec, konj ugrizne v njo in se močno opeče. To več dni ponavljam in navadno z uspehom. Če pa to ne bi pomagalo, pritrdi se nagobčnik, ki se le tedaj odstrani, ko konj žre. MEFDC VESTNIK MAREC 1983 Nekatere novosti v zakonu o stanovanjskih razmerjih POJEM UPORABNIKA STANOVANJA Za uporabnika stanovanja so šteti. po prejšnji zakonodaji imetnik stanovanjske pravice ter zakonec, otroci, posvojenci, starši imetnika in njegovega zakonca, tisti, ki jih je imetnik stanovanjske pravice dolžan vzdrževati po zakonu in tisti, ki najmanj dve leti živijo z imetnikom stanovanjske pravice v ekonomski skupnosti. Novi zakon je uvrstil med uporabnike stanovanja tudi osebo, katere dalj časa trajajoča življenjska skupnost z imetnikom stanovanjske pravice ima po zakonu o zakonski zvezi in o dru-žinskih razmerjih enake pravne posledice kot zakonska zveza (izvenzakonska skupnost), zaradi zakonske uveljavitve popolne posvojitve, pa tudi posvojitelje. S popolno posvojitvijo namreč nastanejo med posvojencem in njegovimi potomci in posvojiteljem in njegovimi sorodniki enaka razmerja kot med sorodniki. Določba, ki opredeljuje uporabnike stanovanja, je zelo pomembna, saj lahko le uporabniki po smrti imetnika in v določenih primerih še po njegovi izselitvi, še nadalje uporabljajo stanovanje. Dodeljevanje stanovanj Po novi ureditvi ima vsakdo, kk meni, da je kršen njegov interes, pravico ugovarjati ne le zoper odločbo o dodelitvi stanovanja, temveč tudi proti odločbi o uvrstitvi na prednostni seznam. Pravica ugovora proti uvrstitvi na prednostni red (prioritetno listo) je zelo pomembna, saj preprečuje morebitne kasnejše spore pri konkretni dodelitvi stanovanja. Prenehanje stanovanjsketa razmerja zaradi neuporabe V primeru, ko imetnik stanovanjske pravice in uporabniki več kot šest mesecev ne uporabljajo stanovanja, stanovanjsko razmerje preneha po samem zakonu. Novi zakon določa, da tistemu, ki se mu zaradi neuporabe stanovanja naloži izpraznitev, ne pripadajo niti najpotrebnejši prostori. ' Odpoved stanovanjskega razmerja zaradi zmanjšanja števila uporabnikov Zaradi smotrnejše izkoriščenosti stanovanj prinaša novi zakon določbo, po kateri lahko stanodajalec odpove stanovanjsko razmerje imetniku stanovanjske pravice, če se število uporabnikov stanovanja zmanjša tako, da površina stanovanja dvakratno presega površino, določeno s pravilnikom stanodajalca. Imetniku stanovanjske pravice je potrebno dodeliti drugo, spremenjenim okoliščinam primemo stanovanje, stanodajalec pa je tudi dolžan poravnati stroške selitve. Odpoved stanovanjskega razmerja lastniku hiše oziroma stanovanja Novi zakon je podrobneje opredelil določbo o odpovedi stanovanjskega razmerja lastniku hiše ali stanovanja s tem, da je določil, da ne pripadajo tistemu, ki mora stanovanje izprazniti, niti najpotrebnejši prostori. Poleg tega zakon tudi določa naslednje: če hiša ni dograjena, imetnik stanovanjske pravice pa bi jo lahko dogradil, sodišče potrdi odpoved stanovanjskega razmerja in določi izpraznitveni rok, zlasti čas, v katerem bo mogoče hišo dograditi. Odpoved stanovanjskega razmerja zaradi nastanitve v domu .za ostarele občane Glede na to, da zakon ne šteje med stanovanja domove za ostarele občane, je odpoved stanovanjskega razmerja zaradi odhoda v dom mogoča v naslednjih primerih: — če imetnik stanovanjske pravice pisno izjavi, da odhaja v dom z namenom stalnega bivanja, — če s to izjavo soglašata tudi pristojni organ socialnega skrbstva in pristojni organ doma za ostarele. Imetnik stanovanjske pravice, ki se je nastanil v domu za ostarele, ima možnost vsak čas preklicati izjavo, stanodajalec pa mu je dolžan v enem letu od dneva prejema preklica izjave priskrbeti drugo primerno stanovanje. Vilma Thaler Pšenica —- pogoji odkupa letine 1983 Sklenjene pogodbe V letu 1982 V letu 1983 Odstotek Družbeni sektor 1.813 ton 1.515 ton 83,56% Zasebni sektor 1.915 ton 2.496 ton 130,33% Skupaj 3.728 ton 4.011 ton 107,59% Pogoji odkupa tržnih presežkov pšenice letine 1983 za zasebni sektor: — dobava takoj ob žetvi oziroma od kombajna, — cena se oblikuje na podlagi dogovorjenih cen pšenične letine 1983 na območju SFRJ, najkasneje do 15. septembra 1983 pa bo žitno_predelovalna industrija napravila poračun razlike v ceni pšenice do ugotovljene povprečne nabavne cene, ki bo plačana v drugih republikah, — pridelovalcu, ki pripelje pšenico na zbirno mesto organizatorja odkupa, se priznajo za mletje stroški prevoza 0,10 din. Pridelovalcu ali organizatorju odkupa, ki pa pripelje pšenico na prevzemno mesto (silos Mera), se priznajo naslednji prevozni stroški: do 15 km 0,20 dirvkg do 30 km 0,40 din/kg nad 30 km 0,60 din/kg — pšenica mora ustrezati veljavnim predpisom, kakovost pa se bo ugotavljala za vse količine oddane pšenice nad 500 kg v laboratoriju delovne organizacije Mlinsko predelovalna industri ja, — pšenico, ki bo vsebovala več kot 15 % vlage, bo delovna organizacija Mlinsko predelovalna industrija sušila v lastni su- šilnici, strosek sušenja pa se deli 50:50 na proizvajalca in kupca pšenice. Tarifa sušenja bo objavljena pred žetvijo, ■ — pridelovalec lahko dobi za krmo lastne živine vse pripadajoče količine krmil po tržni ceni, — pridelovalcu se lahko za krmo lastne živine zamenja oddana pšenica za koruzo v količinskem razmerju 1:1, vrednostno 1:1,30 v korist pšenice. Koruza je na razpolago pridelovalcem pšenice takoj od podpisa pogodbe pa do konca avgusta 1983. Koruza je kmetom na razpolago v skladiščih pri njihovih kmetijskih organizacijah, — organizatorjem pridelave in odkupa pripada pri 100 % realizaciji pogodbe 6 % na neto ceno pšenice, — v primeru, da bo proizvajalec potreboval za koncentracijo in dostavo pšenice vreče iz jute, mu bo le-te kupec priskrbel, za obrabnino pa se zaračuna 0,03 din/kg. Za nepravočasno vrnjene vreče iz jute pa se zaračuna trikratna vrednost. Pogoji odkupa tržnih presežkov pšenice letine 1983 za družbeni sektor: — dobava pšenice takoj po žetvi oziroma od kombajna, — odkupna cena se oblikuje na podlagi dogovorjenih cen pšenice letine 1983 na območju SFRJ, najkasneje do 15. 9. 1983 pa bo žitno predelovalna industrija napravila poračun razlike v ceni pšenice do ugotovljene povprečne nabavne cene, ki bo plačana v drugih republikah, — pridelovalcu, ki pripelje pšenico na prevzemno mesto (silos Mera), se priznajo naslednji prevozni stroški: do 15 km 0,20 din/kg do 30 km ' 0,40 din/kg nad 30 km 0,60 din/kg — pšenica mora ustrezati veljavnim predpisom, kakovost pa se bo ugotavljala v laboratoriju delovne organizacije Mlinsko predelovalna industrija, — pšenico, ki bo vsebovala več kot 15 % vlage, bo žitna delovna organizacija sušila v lastni sušilnici, strošek sušenja pa v celoti bremeni pridelovalno organizacijo. Tarifa sušenja bo objavljena pred žetvijo, — pridelovalec lahko dobi za krmo lastne živine vse pripadajoče količine krme po tržni ceni z enakomerno dinamiko dobave v ekonomskem letu. Delovna organizacija Mlinsko predelovalna industrija Nova naloga za sindikat V razpravi je osnutek samoupravnega sporazuma o uresničevanju zdravstvenega varstva Decembra lani so bile sprejete dopolnitve in spremembe zakona o zdravstvenem varstvu. Bistvo teh sprememb zadeva dve področji: — razširitev participacije na določene skupine občanov, ki je doslej niso plačevali, -— uvedba participacije za določene zdravstvene storitve, za katere je doslej tudi ni bilo. V javni razpravi ni bilo dovolj povezovanja in usklajevanja med sindikati in delegacijami za občinske zdravstvene skupnosti. Prav tako ni bilo v obrazložitvi dokumenta prikazano, kakšen obseg stroškov in administriranja pomenijo spremembe, ki jih predlaga samoupravni sporazum. Sindikati menijo, da je rok za sprejem prekratek (do 1. maja letos), kajti v javni razpravi se je pokazalo, da bi morali te spremembe sprejemati z referendumom. Nove obveznosti iz dohodka so namreč sestavni del planov delovnih organizacij in SIS, zato bi bil realen rok za uveljavitev sprememb 1. januar 1984. Svet za socialno politiko in družbeni standard ter predsedstvo občinskega sveta zveze sindikatov občine Celje sta temeljito razpravljala o osnutku in daj a pripombe na: — 4. čl. temeljnih določb, — 6. čl. zdfavstvene storitve — v organizac. združ. dela — II. poglavje, — 9. čl. zdravstvene storitve, ki si jih uporabniki zagotavljamo v zdravstveni skupnosti — III. poglavje, — 24. in 33. čl. zagotavljanja socialne varnosti _ V.poglavje, — 45., 46., 49., 52., in 53. ČL doplačila uporabnikov k ceni zdravstvenih storitev — VI. poglavje , — 64. čl. končne določbe — VIII. poglavje Takoj moramo pristopiti k razpravi o tem osnutku sporazuma. Za to sta zadolžena sindikat in vodje splošnih delegacij SIS, za tolmačenje pa so odgovorne strokovne službe delovnih organizacij in občinskih zdravstvenih skupnosti. Boris Ropoša KOLIKO BOMO PRISPEVALI S l. januarjem 1983 je stopila v veljavo nova lestvica prispevkov uporabnikov k stroškom za zdravstveno varstvo. Ta prispevek je za 20% višji v primerjavi z letom 1982. V nadaljevanju objavljamo celotno lestvico, ki jo je sprejela skupščina Zdravstvene skupnosti Celje dne 24. 12. 1982. O V A LORI Z A CIJ/ PRISPE V KO V UPORA BN1KO V K STROŠKO M ZA ZDRA VSTVENO VARSTVO (PARTICIPACIJA) 1. člen Valorizirani prispevki k stroškom za zdravstveno varstvo (participacija) znašajo: Zap. št. Vrsta participacije Znesek 1. Za prvi pregled v splošnih in obratnih ambulantah ter dispanzerjih v zvezi s posameznim primerom zdravljenja 2. Za prvi obisk zdravnika na domu, ki je opravljen na zahtevo uporabnika ali njegovih svojcev 3. Za zobozdravstvene storitve ter pripomočke, in sicer: — za prvi pregled pri stomatologu in specialistu — za vsako zalivko — za-polno kovinsko prevleko — za ostale prevleke — za inlay — za vsako krono — za vsak člen v mostovni konstrukciji —- za vsako nadomestilo lasele. cementiranje stare prevleke, demontažo prevleke ali krone, oddeli-tev vmesnega člena ali gredi — za vsako prevleko ali člen v začasnem mostičku — za gred, opornico ali jahač — za vsako totalno protezo — za vsako parcialno protezo — za vsako začasno protezo — za vsako bazo kovinske proteze, dodatno k parcialni protezi — za snemni ortodontski aparat pri uporabnikih, starejših od 18"let — za vsako reparaturo, prilagoditev stare proteze, podložitev ali reokluzijo — za vsak fiksni ortodontski aparat pri uporabnikih, starejših od 18 let 4. Za vsak prvi pregled pri zdravniku specialistu z napotnico zdravnika ali brez nje, če ta ni predpisana 5. Za vsak rentgenski posnetek, tudi zob, v ambulantah ali dispanzerjih > 6. Za nemedicinski del oskrbe v bolnišnicah, specialnih zavodih in inštitutih ter naravnih zdraviliščih pri neprekinjeni oskrbi za največ 15 dni, pri večkratni oskrbi pa za največ 30 dni v koledarskem letu 7. Za prvi prevoz z reševalnimi vozili in posebnimi prevoznimi sredstvi, ki ga odredi zdravnik v zvezi s posameznim primerom zdravljenja 8. Za zdravila, pomožni in sanitetni material ob prevzemu v lekarni na recept 9. Za kontracepcijska sredstva — za kontracepcijske tablete (oralna sredstva) — za druga kontracepcijska sredstva 10. Za proteze, ortotične pripomočke, aparat za eksten-zije in prosto stoječ posteljni trapez 11. Za nepodložene usnjene rokavice, estetske rokavice, za protezo in navleke za krn po amputaciji 12. Za ortopedske čevlje 13. Za kilni pas 14. Za bergle 15. Za očala 16. Za kontaktna stekla, kadar so nujno potrebna uporabnikom za opravljanje poklica 17. Za očesno protezo 18. Za lasulje trajno izražene plešavosti traumatskega izvora 19. Za ojačevalni slušni aparat, kadar je nujno potreben za opravljanje poklica 20. Za aparat za omogočanje glasnega govora Višji znesek 86. člen 55 155 35 55 55 390 540 460 595 260 570 725 260 280 85 100 310 830 1040 1040 1350 780 780 1685 905 130 1295 130 20 80 155 40 40 260 390 390 780 390 80 110 • 260 235 390 515 Še je čas za pripombe Novosti v pokojninskem in invalidskem zavarovanju Zvezni zakon določa skupne osnove pokojninskega in invalidskega sistema, ki so obvezne za vse republike in avtonomni pokrajini. Pri tem gre zlasti za dva sklopa vprašanj: prvič: zvezni zakon izhaja iz temeljne zamisli zakona o združenem delu, da je pokojninsko in invalidsko zavarovanje sestavni del združenega dela, da je to družbenoekonomski odnos in da delavci, ki gredo v pokoj, obdržijo položaj združenega delavca na specifičen način. Vse to zakon uveljavlja z uvedbo minulega dela kot izhodišča, od katerega je odvisna višina pokojnine. Drugič, zvezni zakon določa dva vira sredstev, in sicer osebni dohodek in dohodek temeljne organizacije združenega dela. Druge najpomembnejše novosti iz zveznega zakona so še: — oprostitev gostote zavara-valne dobe, — najnižja in najvišja pokojnina, — nova definicija invalidnosti — tri prožnosti: zmanjšana delovna zmožnost, preostala delovna zmožnost in izguba delovne zmožnosti. Delavec s preostalo delovno zmožnostjo ima pravico do razporeditve na druga ustrezna dela in naloge, do prekvalifikacije in dokvalifikacije. To pomeni, da ne bo imela statusa invalida oseba, ki ne more opravljati del, ki jih je opravljala pred invalidnostjo, če lahko v celoti opravlja drugo delo, ki ustreza njeni strokovni izobrazbi ali z delom pridobljeni delovni zmožnosti. Te pravice delavec uveljavlja v organizaciji združenega dela. Če ozd iz objektivnih razlogov ne bi mogel zagotavljati vseh pravic, se tudi v prihodnje predvideva širša družbena solidarnost. Že ob pripravi zveznega zakona so se pojavljali nekateri problemi oziroma težnje, kot npr. skrajševanje delovne dobe. Novosti v osnutku republiškega zakona Osnutek republiškega zakona povzema določbe zveznega zakona in vsebuje dve pomembni novosti v pokojninskem in invalidskem sistemu: — krog zavarovancev se je razširil tudi na delovne ljudi, ki z osebnim delom samostojno opravljajo kot poklic umetniško ali drugo kulturno dejavnost, obrtnike, kmete in člane njihovih gospodinjstev, vrhunske športnike; — prenos odgovornosti v zvezi z delovno invalidnostjo na ozde. To je vsekakor pomemben korak k večji humanizaciji dela, vendar se ob tem postavlja vprašanje, ali bomo uspeli vsem zagotoviti enak položaj. Osnutek vsekakor premalo natančno določa uresničevanje, natančnejše določbe so predvidene v statutu skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja, predvsem pa v samoupravnih splošnih a Irtih o?dov. V razpravi bo nedvompo dosti besed o možnosti predčasnega upokojevanja. Delavce moramo seznaniti s tem, kaj to pomeni z vidika zagotavljanja socialne varnosti. Rešitev, ki je predlagana v osnutku, je zelo destimulativna, kar je po svoje prav, pomeni pa to, da marsikdo ne bo imel možnosti za predčasno upokojitev. Zakaj? Zato, ker bo za 5 let predčasnega odhoda v pokoj pokojninska osnova za 10% nižja, torej 85%, temveč 75%. Od tega je treba odšteti še odstotek znižanja za pet let (predvidoma 1,5 % na leto, skupaj 7,5%), osnova za obračun po--kojnine je torej 67,5%. Teh 7,5 % po preteku 5 let sicer odpade, ostane pa še vedno 10% nižja pokojnina. Velja tudi opozoriti, da tisti, ki bi se predčasno upokojili, ne bi imeli pravice do varstvenega dodatka. V razpravah o novostih, ki naj bi jih prinesel osnutek zakona, se moramo zavedati, da so okvir, v katerem lahko odločamo o pravicah iz zakona, prav gotovo materialne možnosti združenega dela oziroma družbe. Predsedstvo RS ZSS je na prejšnji seji poudarilo, da pravic iz poko jninskega in invalidskega zavarovanja sedaj ni mogoče niti širiti niti ožiti. Tako je predčasno upokojevanje mogoče podpreti le izjemoma, S tem, da se zavedamo, kaj pomeni predčasen odhod v pokoj z vidika zagotavljanja socialne varnosti. Rešitve v zakonu, ki bi spodbujale delo čez polno delovno dobo, najbrž niso sprejemljive. Veliko pozornosti pa bi bilo treba v razpravah nameniti tudi odgovornosti za delovne invalide. Ta namreč prehaja s skupnosti na ozde. Seveda pa ta prenos v celoti ni mogoč takoj, ampak postopno. Pri tem pa je pomembno določiti stopnjo solidarnosti za vse tiste ozde, kjer so pogoji dela težki in invalidnosti tudi z varstvenimi ukrepi ni mogoče bistveno zmanjšati. Poslovili odbor je sprejel predlog za honoriranje prispevkov v glasilu Vestnik: 1. Vsak članek—informativni prispevek, ki je objavljen v glasilu sozda Mera, in ga napiše priložnostni ali stalni sodelavec, ki ni poklicni novinar, se honorira. 2.. Prispevki glavnega in odgovornega urednika se ne honorirajo. Prav tako se ne honorirajo — prispevki delavcev s posebnimi pooblastili, — dobesedno objavljeni zapiski in gradivo samoupravnih organov, delegacij, družbenopolitičnih organizacij, sindikalnih skupin, zborov itd. — oglasi, krajša obvestila, pozivi, zahvale, tabele, grafikoni. 3. Višina honorarja se določi po tipkanih straneh (30 vrstic— 2000 tiskanih znakov (v razponu od 100 — 200 din za stran). Honorar za vsako objavljeno fotografijo, ki je napravljena z lastnim filmom, znaša 50-dinarjev. Ostali slikovni prispevki (karikature) se bodo honorirali do višine 50 dinarjev. 4. Višina honorarja je odvisna od kvalitete, pomembnosti in aktualnosti prispevka. Prispevke oceni in določi višino honorarja po vrstah posameznih prispevkov uredniški odbor, odgovorni urednik pa na osnovi tega sklepa obračuna honorar in izda nalog za izplačilo. MERK VESTNIK MAREC 1983 r * j '*-*■> m ■ Rezerve imamo še v ljudeh Problemska konferenca osnovne organizacije ZK v delovni organizaciji Potrošnik V DO »Potrošnik« smo se lani vseskozi srečevali z izgubami. Tudi ob devetmesečju je bilo tako, zato smo predvideli izgubo tudi konec leta. Pestile so nas obveznosti povečane obrestne mere, odplačila glavnic in povečanih obresti za izposojeni obratni kapital. Odplačila glavnic in obresti so v lanskem letu znašala prek 110 milijonov. Delavci Potrošnika smo se tega zavedali, zato smo izdelali stabilizacijske programe, ki so tako ali drugače segali v sleherno prodajno enoto. Rezultat je, da smo zaključili leto 1982 brez izgub, vendar z nepopolnimi skladi za skupno porabo in stanovanjsko zidavo. Sedaj so naši pogledi usmerjeni v leto 1983. Na problemski konferenci komunistov smo obravnavali temeljne probleme in opredeljevali smernice za njihovo reševanje. Za leto 1983 imamo izdelan in sprejet plan po tozdih. Pri izdelavi plana smo upoštevali resolu-cijske usmeritve, dogovor o planiranju v sozdu, predvsem pa naša razmišljanja o možnostih gospodarjenja v letu 1983. Obveznosti za leto 1983 bodo iz naslova glavnic, obresti in obrestnih mer enake kot v letu 1982, povečane za stopnjo inflacije. To pomeni, da bodo potrebni maksimalni napori, če hočemo imeti približno enak rezultat kot v letu 1982. Ker ne moremo pričakovati sprememb v pogojih gospodarjenja za trgovino na drobno, bo potrebno še nadalje iskati predvsem notranje rezerve. Prvo rezervo imamo prav gotovo v ljudeh. Še več in bolje bo potrebno delati. Sistem nagrajevanja daje rezultate v smeri količine dela, premalo pa stimulira kvaliteto dela. Premalo imamo možnosti za boljše nagrajevanje učinkovitejših delavcev in imamo še vedno preveč lažne solidarnosti, za katero se skriva nedelo, predvsem pa neučinkovitost. Tako kot povsod v naši družbi tudi pri nas ugotavljamo, da imamo premalo mobilno delovno silo, da'nimamo možnosti z ustrezno kadrovsko politiko premikati ljudi na takšna lovna mesta, kjer hi ;3m. več od sebe. Zaloge bodo v letošnjem lefu središče naše pozornosti, v la.i-skem letu smo na tem področju marsikaj napravili. Za posamezne poslovalnice smo določili optimalne zaloge, optimalne količnike obračanja, promet na zaposlenega in še potrebne druge kazalce. Večina enot je opravila svojo nalogo, še vedno pa so nekatere, ki tega niso. Potrebna bo temeljita analiza, ki mora rešiti tudi te probleme in menimo, da bomo to napravili do konca tega leta. Na področju investicij smo močno omejeni, zato bomo realizirali samo najnujnejše obveznosti. To sta objekta osnovne preskrbe v Debru in Radečah. Naša aktivnost pa bo močno usmerjena' v obnovo in dopolnjevanje obstoječih trgovin, kjer lahko z relativno majhnim vložkom dosežemo relativno velike učinke. Preskrba in založenost bosta prav gotovo tudi v letošnjem letu šepali. Trgovina na drobno je na koncu preskrbovalne verige in močno psihološko pritiskajo na prodajalce, ki niso krjvi za pomanjkanje blaga. Naša naloga je, da vsak trgovski delavec deluje pomirjevalno na potrošnike in v okviru svojih možnosti stori vse, da se blago, ki je na razpolago, enakomerno porazdeli kupcem. Samo z visoko stopnjo zavesti in pripravljenostjo lahko dokaj učinkovito prebrodimo krizo, ki ne bo trajala večno Lani smo začeli postopno prehajati na avtomatsko obdelavo podatkov in bomo to nadaljevali tako dolgo, da bodo vsi potrebni podatki, ki nastajajo in jih potrebujemo v »Potrošniku« za poslovne odločitve na računalniku. To bo osnova za učinkovit poslovno informacijski sistem, kot ga imajo že nekatere podobne organizacije združenega dela. To postaja tudi osnova za večjo integracijo in racionalizacijo strokovnih služb na ravni delovne organizacije. Vse to pa je dolg proces, ki zahteva predvsem načrtno delo s točno določenimi cilji. Pri tem smo ugotovili, da ne moremo brez ustrezno usklajenih ciljev v sozdu. Na problemski konferenci smo ugotovili, da se strateške usmeritve sozda uresničujejo in da nas posamezni problemi, ki pač nastajajo v poslovnem življenju, ne morejo razdvajati, kot‘bi želeli'nekateri interpreti. M.S. Vključevanje žensk v enote teritorialne obrambe Ne smemo dovoliti razlik med moškimi in ženskami, ko se odloča o naši usodi Pomen vključevanja in usposabljanja žensk v vse sestavine SLO in DS izhaja iz osnovne koncepcije in doktrine obrambe in zaščite socialistične neuvrščene Jugoslavije, v kateri smo vsi delovni ljudje in občani odgovorni nosilci za obrambo in varnost. Iz revolucionarnih pridobitev NOB, povojne graditve socialistične samoupravne družbe ter ustave je zagotovljena popolna enakopravnost med spoloma, kar pomeni enakopraven položaj žensk tudi v koncepciji Splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite. Ženske se odločajo prostovoljno za vključevanje v teritorialno obrambo. Evidentirajo se v prvi vrsti tiste ženske, ki še niso vključene v strukture SLO in DS in šele v drugi vrsti tiste, ki so že vključene v civilno zaščito, na delovno dolžnost ter izražajo željo oziroma interes vključiti se v enote teritorialne obrambe občine. Ženske, ki bi se rade vključile v teritorialno obrambo, bo občinski štab za teritorialno obrambo vključeval v enote in službe na ustrezna mesta, odvisno od njihovega poklica in izobrazbe. Vključujejo se od dopolnjenega 19. leta starosti naprej, obveznost služiti v rezervni sestavi teritorialne obrambe pa velja do 50. leta starosti. Ženske v rezervni sestavi teritorialne obrambe se lahko pokliče na vojaške vaje do dopolnjenih 45 let starosti. Ne pokliče pa se nosečnic, žensk, katerih mož je poklican v vojaško službo, vdove, ločene ali neporočene žene, če imajo otroke, ki še niso stari 15 let in žene, katerih mož ni poklican v vojaško službo, če imajo otroke, ki še niso stari 10 let. Ženske, ki se bodo vključile v teritorialno obrambo, bodo prejele vojaško knjižico in jim bo določen vojaški razpored. Komiteji za SLO in DS v delovnih organizacijah se dogovorijo z družbenopolitičnimi organizacijami za enotno vodenje akcije evidentiranja žensk — prostovoljk za vključevanje v teritorialno obrambo. Odgovorni za izvedbo te poli- tične akcije v ozdih in delovnih skupnostih so izvršni odbori sindikata v sodelovanju z Zvezo komunistov in mladino. Vsaka evidentirana ženska — prostovoljka mora izpolniti in podpisati prijavnico. Obrazec je moč dobiti pri občinskem štabu teritorialne obrambe. Prijavnico je treba do 30. marca 1983 poslati Občinskemu štabu teritorialne obrambe. Zavzemati se moramo, da se te akcije lotimo organizirano in enotncts tem da v vsakem tozdu ali enoviti DO našega sozda MERK pridobimo vsaj po eno ženo-prostovoljko. Akcija vključevanja žensk v teritorialno obrambo mora postati vsakoletna naloga v programih SLO in DS v vseh delovnih in življenjskih okoljih. Današnji družbenopolitični in gospodarski položaj zahteva povečano bojno pripravljenost celotne družbe, vodilo pri teh prizadevanjih pa nam mora biti misel tovariša Tita, ki jo je izrekel na zborovanju v Bjelovaru »NE SMEMO DOVOLITI RAZLIK MED MOŠKIMI IN ŽENSKAMI, KO SE ODLOČA O NAŠI USODI«. . „ „ Bons Ropoša Razglasitev najboljših športnikov Vključenih je bilo več članic sestavljenih organizacij Zveza telesnokulturnih organizacij Celje je organizirala že peti športni ples, kjer se zberejo najboljši športniki in prizadevni športni delavci. Strokovni svet je zbral rezultate in razglasil naj-” bolj perspektivne mlade športnike in najboljše športnike v celjski občini. Ta naslov sta v letošnjem letu osvojila Metja Lesjak, članica Kegljaškega kluba iz Celja in Vlado Bojovič, član rokometnega kluba Aero iz Celja. Najzanimivejša pa je bila razglasitev najboljših športnikov posameznih delovnih organizacij, ki so razvrščehe v tri kategorije, in sicer do 100 zaposlenih, od 100 do 500 zaposlenih in nad 500 zaposlenih, to je tekmovanje množičnosti, kar pomeni, da mora biti v tekmovanja vključenih čim več zaposlenih. V tekmovanje množičnosti so vključena tekmovanja na sindikalnih športnih igrah, na internih tekmovanjih in na občinskih prvenstvih. V prvi skupini je zmagala ekipa moških iz Zaporov in ekipa žensk iz Obnove, v drugi skupini ekipa moških iz Obnove in ekipa žensk iz BLAGOVNEGA CENTRA, kar je nedvomno velik uspeh. V tretji skupini je bil boj hujši in so si prvo mesto razdelili moški iz EMA in ŽELEZARNE ter ženske iz EMA in Kovinotehne. Športniki in športni delavci v Blagovnem centru smo uspeha zelo veseli, saj je odraz prizadevnosti, kajti nastopili smo v vseh disciplinah, moški in ženske, na sindikalnih športnih igrah in dosegli odlične rezultate. Tako so ženske v smučanju bile 7., moški 16, v odbojki smo bile ženske prve in moški drugi,v v streljanju smo bile ženske 4. in moški 13, v šahu so bili moški drugi, v košarki pa prvi, v kegljanju so moški zasedli 13. mesto in ženske 8. mesto, v namiznem tenisu sta obe ekipi osvojili drugo mesto. Posebej je treba poudariti, da smo v letu 1982 sodelovali v III. ligi kot novinci in da smo se zaradi navedenih rezultatov uvrstili povsod v kvalitetnejši II. razred, razen v malem nogometu, kjer so moški osvojili le 4. mesto in ostali v svoji ligi. Vsa ta tek- movanja, razen smučanja, ki je bilo le spomladi, so potekala v spomladanskem in jesenskem delu. V jesenskem delu so bile organizirane v bazenu Golovec še igre spretnosti, kjer je Blagovni center dosegel prvo mesto, kar pomeni, da imamo odlične plavalce. Organizirali smo tudi številne turnirje v malem nogometu, odbojki, šahu, kegljanju, sodelovali pa smo tudi na raz-nih športnih srečanjih, ki so jih organizirale druge delovne organizacije in društva. Ti rezultati gotovo niso naključni, temveč so odraz organizirane vadbe in rekreacije v telovadnici, na kegljišču in strelišču, zato pa smo tudi uspešni na letnih športnih igrah sozda Mera in seveda manj uspešni v zimskih igrah, kar pa ne pomeni, da ne bomo tudi tu. Vsekakor bi želeli, da bi se v tekmovanja, ki jih organizira ZTKO Celje, vključilo več članic sozda Mera in da bi z medsebojnim sodelovanjem organizirali več srečanj in turnirjev na športnem področju. Zdenka Zimšek Delavska univerza Celje sprejema prijave za vpis ob delu za šolsko leto 1983—84 Nudi organizirano pomoč za dokončanje izobraževanja vsem občanom, ki bi se radi še naprej izobraževali po starih programih in so se do 7. maja 1980 začeli izobraževati v šolah po zakonu o poklicnem izobraževanju (poklicne šole) in v srednjih šolah po zakonu o srednjem šolstvu (srednje šole). Vse informacije dobite v tajništvu delavske univerze Celje. Cankarjeva 1, telefon 25-620 ali 25-631. Rešitev nagradne križanke iz prejšnje številke: Vodoravno: SPOSOJE- VALKA, AKI, ERNEST, HEMINGWAY, MOL, KETTE, OPICE, ERA, AMI, AKA, ENEZ, LAPONEC, NOKOTA, RIM, SMUČ, NA, SPERANS, EMA, RAST, NOVA PRODAJALNA, TRIM V CELJU, NATO, ALE, IRADA, IGOR, KANT, SIAN, KARO. Nagrade so prejeli: 1. nagrada: 500,00 dinarjev Cvetka ŠMON, Stari trg 224, 62380 Slovenj Gradec 2. nagrada: 300,00 dinarjev Ema MAČEK, Kvedrova 18, 63230 Šentjur 3. nagrada: 200,00 dinarjev Venčeslav VVAGNER, Okopi 13, Celje 4. nagrada: 100,00 dinarjev Avgust LADINEK, Ro-bindvor 44,62370 Dravograd 5. nagrada: 100,00 dinarjev Magda KOLAR, Tkalska 7, 63000 Celje V tej številki smo križanko izpustili zaradi pomanjkanja prostora, objavili jo bomo zopet v naslednji številki! DRAGI ŠPORTNI PRIJATELJI! Slovenjemu Gradcu in Kopam je pripadla čast, da sta bila ponovno izbrana za dve veliki mednarodni smučarski prireditvi v tej zimski sezoni: 38. mednarodno prvenstvo J ugoslavije v veleslalomu za člane, ki je bilo 19. februarja 1983 in Rozmanov pokal —• mednarodni FIS veleslalom za člane dne 25. februarja 1983. Smučarski klub Slovenj Gradec z vsemi svojimi odbori pa je bil prireditelj obeh tekem. Uspelo nam je organizirati tekme v splošno zadovoljstvo in od mednarodnih delegatov smo dobili priznanje za odlično organizacijo in izvedbo obeh prireditev. Tako sta zelo dobro pripravljeni smučarski prireditvi za nami. Pripravljali smo se nanju vso smučarsko sezono in ju izvedli v zadovoljstvo vseh tekmovalcev, številnih gledalcev, vseh, ki smo tekme pripravljali. Pohvale, ki smo jih dobili od delegatov mednarodne smučarske zveze FIS g. Steinbergerja in g. Wim-merja in od mojstrov smučanja Križaja, Kuralta, Strela, Čižmana, Petroviča, Benedika, Cerkovnika, vseh njihovih trenerjev, posebno pa še od samega direktorja jugoslovanskega alpskega smučarskega teama Toneta Vogrinca, ki se je z vsemi svojimi sodelavci udeležil državnega prvenstva na Pohorju, so plačilo za ves naš trud. V Slovenj Gradcu pa smo ljubitelji zimskega športa imeli priložnost preživeti prijeten večer z moško in žensko reprezentanco ob smučarsko zabavni prireditvi. Da pa danes lahko ugotavljamo, da sta prireditvi uspeli, gre posebna zahvala vsem pokroviteljem: Gorenje TGO Velenje, Kompasu Ljubljana, Tovarni usnja Slovenj Gradec in sozdu Mera Celje, kakor tudi vsem, ki so nas kakorkoli materialno in v obliki pomoči pri pripravljanju prog podprli in s svojim delom prispevali delež za uspešno opravljeno delo. Tu moramo posebej omeniti vrsto neumornih smučarskih delavcev'Slovenj Gradec, mladino slovenjegraške osnovne šole, enoto JLA iz Dravograda, SK Titovo Velenje, SK Vuzenica, delavce Meraa in druge. Vsem odborom od častnega komiteja, organizacijskega in tekmovalnega odbora, do zdravniške in reševalne službe, vsem, ki so skrbeli za zveze, promet in zavarovanje pa do prizadevnih radioamaterjev, ki so omogočili, da smo poleg ostalih zvez in obdelav prvič v zgodovini smučarskih tekem pri našem klubu obdelovali podatke tudi prek računalnika — Kopa terminali — Tovarne meril Slovenj Gradec, gre posebno priznanje in zahvala. Proga Kaštivnik II., ki je homogolirana za vse vrste tekmovanj, pa je dobila od strokovnjakov FIS predvsem pa od Toneta Vogrinca priznanje kot sicer nekoliko težka, vendar pa proga, na kateri je moč organizirati tudi tekme svetovnega pokala, sem pa sodi tudi računalniška spremljava tekmovanj in še kaj, toda pot vodi naprej in ni nemogoče, da se tudi taka naša vizija kdaj uresniči. Smučarski HURA — fantje in dekleta! Le v skupnem delu in slogi je moč in kjer je volja, tam je pot! Zato se še enkrat prav vsem za sodelovanje in pomoč prisrčno zahvaljujemo in se ob tej priložnosti že kar sedaj — za sodelovanje v prihodnje toplo priporočamo! HVALA! Predsednik smučarskega kluba Viktor Vaupot dipl. inž. Predsednik organizacijskega odbora Tone Potočnik dipl. inž■ Smučarke in smučarji Potrošnika prvaki V soboto, 5. marca so se v čudovitem sončnem vremenu na zasneženih pobočjih Kop na slovenjgraškem Pohorju pomerili v smučarskih veščinah delavci sestavljene organizacije Merx. Pravzaprav je bilo to le 199 izbrancev iz šestnajstih delovnih organizacij in delovne skupnosti sozda, ki so zmagali tla tekmovanjih v svojih kolektivih. Tekmovalke in tekmovalci so bili razdeljeni v tri skupine in sicer do 30 let, od 30 do 40 let in veteranke oziroma veterani starejši od 40 let. Veleslalomska proga na smučišču Kaštevnik pri Partizanskem domu je za vse ženske ekipe in veterane bila dolga 600 m z višinsko razliko 120 m in dvajset tekoče speljanih vratič, za vse ostale moške ekipe pa je bila daljša za 200 m s 40m višjo višinsko razliko in desetimi vratci več. Na progi veleslaloma je vijugalo 149 tekmovalcev, uvrščenih pa je bilo 130 tekmovalcev. Proga za tek na smučeh pa je bila speljana po pobočjih Pungarta,za ženske in veterane dolga 2 km, za ostale moške ekipe pa 5 km. Preteklo jo je petdeset tekmovalcev. Zaključek tekmovanja pod pokroviteljstvom medobčinskega sindikalnega sveta za Koroško regijo s podelitvijo diplom in pokalov je bil v dvorani marketa v Mislinju. Po okusnem zalogaju, ki ga je pripravil bife in v prijetnem razpoloženju sta tekmoval- cem za dosežene rezultate čestitala predsednik medobčinskega sindikalnega sveta Jurij Kugovnik in predsednik koordinacijskega odbora sindikata sestavljene organizacije Boris Ropoša z Željo, da se v prijetnem in tovariškem vzdušju srečamo tudi v prihodnjem letu. , Dani Vovk REZULTATI: VELESLALOM ŽENSKE — » VETERANKE« 1. Marjana Sadar 44,80 KZ Laško 2. Roža Vahčič 54,09 DS SS SOZD Mera 3. Marija Petauer 59,45 Potrošnik Celje 4. Ivanka Pavlija 1:04,23 Teko‘CeIje 5. Lidija Hriberšek 1:17,07 MPI Celje 6. Truda Tomažin 1:33,32 Tkanina Celje 7. Silva Korošec 2:54,58 Potrošnik Celje TOČKOVANJE » VETERANKE« 1. Potrošnik Celje 25 točk 2. KZ Laško 20 točk 3. DS SS SOZD Mera 15 točk 4. Teko Celje 12 točk 5. MPI Celje 11 točk 6. Tkanina Celje 10 točk ŽENSKE — KATEGORIJA »B« 1. Milica Gabron 41,36 DS SS Merx Celje 2. Olga Šetina 48,10 Reklama Celje 3. Alenka Novak 57,30 MPI Celje 4. Fanika Jamnik 1:03,27 Potrošnik Celje 5. Milena Zorko 1:12,21 Tkanina Celje 6. Anica Žabkar 1:13,40 Teko Celje 7. Marija Kramer 1:13,88 Savinja Mozirje 8. Beti Poljski 1:25,13 MPI Celje 9. Vera Fužir 1:26,05 Savinja Mozirje 10. Marjana Uršič 1:27,79 Potrošnik Celje 11. Štefka Kresnik 1:28,01 Teko Celje TOČKOVANJE KATEGORIJA »B« 1. MPI Celje 25 točk 2. Potrošnik Celje 20 točk 3. Savinja Mozirje 15 točk 4. Teko Celje 12 točk 5. DS SS SOZD Mera Celje 11 točk 6. Reklama Celje 10 točk 7. Tkanina Celje 9 točk ŽENSKE KATEGORIJA »A« 1. Verica Vrečko 37,21 Potrošnik Celje 2. Brigita Mlakar 38,35 Teko Celje 3. Darinka Sušnik 39,25 Tkanina Celje 4. Verica Ojsteršek 39,91 Potrošnik Celje 5. Bruna Pajenk 40,11 Potrošnik Celje 6. Cvetka Renčelj 41,27 Hoteli-gost. Celje 7. Tanja Tominc 42,40 Teko Celje 8. Mojca Levšina 43,04 Dravinjski dom 9. Marjana Praznik 43,-97 Savinja Mozirje 10. Olga Adrinjek 44,66 Moda Celje 11. Etica Klobasa 45,59 DS SS SOZD Mera 12. Olga Mak 47,23 MPI Celje 13. Angela Debevc 47,34 Savinja Mozirje 14. Majda Zavšek 47,57 KZ Laško 15. Alenka Sopar 49,56 Zdravilišče Dobrna 16. Alenka Pušnik 51,88 Tkanina Celje 17. Rozalija Potočnik 53,36 KZ Laško 18. Gordana Markota 54,32 Hoteli-gostinstvo 19. Tatjana Pečnik 55,31 MPI Celje 20. Stanka Hoferle 58,23 Moda Celje 21. Kristina Ambrož 59,95 Reklama Celje 22. Ivanka Berložnik 1:02,01 Moda Celje 23. Duška Eremita 1:02,21 Savinja Mozirje 24. Marjana Ocvirk 1:03,12 MPI Celje 25. Vida Uršej 1:09,65 Blagovni center 26. Olga Križnik 1:11,47 Blagovni center 27. Bronja Romanič 1:16,41 DS SS SOZD Mera 28. Dunja Logar 1:27,40 Avtotehnika Celje 29. Stanka Dimeč 1:42,42 DS SS SOZD Mera 30. Anica Koletnik 1:43,60 Blagovni center TOČKOVANJE KATEGORIJA »A« 1. Teko Celje 25 točk 2. Potrošnik Celje 20 točk 3. Tkanina Celje 15 točk 4. Savinja Mozirje 12 točk 5. Hoteti gostinstvo Celje 11 točk 6. KZ Laško 10 točk 7. MPI Celje 9 točk 8. Moda Celje 8 točk 9. DS SS SOZD Mera Celje 7 točk 10. Blagovni center Celje 6 točk 11. Dravinjski dom Sl. Konjice 5 točk 12. Zdravilišče Dobrna 4 točk 13. Reklama Celje 3 točk 14. Avtotehnika Celje 2 točki EKIPNO VELESLALOM ŽENSKE 1. Potrošnik Celje 65 točk 2. MPI Celje 45 točk 3. Teko Celje 39 točk 4. Tkanina Celje 34 točk 5. DS SS SOZD Mera Celje 33 točk 6. KZ Laško 30 točk 7. Savinja Mozirje 27 točk 8. Reklama Celje 13 točk 9. Hoteli gostinstvo Celje 11 točk 10. Moda Celje 8 točk 11. Blagovni center 6 točk 12. Dravinjski dom Slov. Knjice 5 točk 13. Zdravilišče Dobrna 4 točk 14. Avtotehnika Celje 2 točke MOŠKI »VETERANI« 1. Milan Smovnik 35,21 Hoteli-Gostinstvo 2. Jože Gregor 35,82 Hoteli-Gostinstvo 3. Franc Lekše 36,37 Potrošnik Celje 4. Brane Hriberšek 37,69 Blagovni center 5. Vinko Lakovšek 38,45 Potrošnik Celje 6. Niko Štajer 39,53 Dravinjski dom 7. Jože Petauer 39,57 DS SS SOZD Mera 8. Alojz Forštner 42,25 Tkanina Celje 9. Dani Vovk 44,19 DS SS SOZD Mera 10. Vlado Veren 44,73 Dravinjski dom 11. Janez Pešec 45,43 Potrošnik Celje 12. Stane Suhadolčan 47,43 MPI Celje 13. Zdravko Božičnik 48,76 Tkanina Celje 14. Edi Friškovec 50,16 MPI Celje 15. Avgust Jakše 51,20 Blagovni center 16. Maks Maček 54,17 DS SS SOZD Mera 17. Marjan Juričko 1:00,24 Teko Celje TOČKOVANJE »VETERANI« 1. Hoteli-Gostinstvo Celje 25 točk 2. Potrošnik Celje 20 točk 3. DS SS SOZD Mera Celje 15 točk 4. Dravinjski dom Slov. Konjice 12 točk 5. Blagovni center 11 točk 6. Tkanina Celje 10 točk 7. MPI Celje 9 točk 8. Teko Celje 8 točk MOŠKI KATEGORIJA »B« 1. Jurij Kugovnik 47,86 Potrošnik Celje 2. Andrej Požun 48,74 Tkanina Celje 3. Nikolaj Skamen 49,13 DS SS SOZD Mera 4. Dušan Ilovar 49,95 DS SS SOZD Mera 5. Gvido Jeznik 50,01 Hoteli-Gostinstvo 6. Marjan Založnik 50,84 Teko Celje 7. Raša Brkljačič 50,98 KZ Laško 8. Brane Lesjak 52,37 Reklama Celje 9. Rudi Kajtner 52,56 MPI Celje 10. Jure Toplak 52,88 DS SS SOZD Mera 11. Albin Naglič 53,25 Potrošnik Celje 12. Martin Dolar 53,32 Avtotehnika Celje 13. Anton Strmčnik 53,98 Hoteli-Gostinstvo 14. Rudi Gabrovec 55,08 Savinia Mozirje MAREC 1983 30. Mirko Špiljak 1:29,14 MPI Celje ' 31. Jaroslav Tašler 1:33,89 Zdravilišče Dobrna 15. Branko Sekirnik 55,42 KK Šentjur 16. Alojz Kovačič 55,82 Blagovni center 17. Konrad Breznikar 56,80 Blagovni center 18. Boris Mavec 57,46 Gostinsko pod. Celje 19. Alojz Kukovič 57,56 KK Šentjur 20. Miro Vranič 58,49 MPI Celje 21. Štefan Pohajač 1:00,12 Dravinjski dom 22. Zdenko Valentinčič 1:02,06 Dravinjski dom 23. Niko Zagoričnik 1:03,42 Dravinjski dom 24. Boris Pamič 1:04,42 Avtotehnika Celje 25. Jože Vehovar 1:06,10 Tkanina Celje 26. Jože Plesnik 1:10,23 Turist Nazarje 27. Andrej Weiss 1:10,70 Savinja Mozirje 28. Janko Napotnik 1:13,69 Turist Nazarje 29. Radovan Mravlje 1:15,68 Zdravilišče Dobrna 30. Anton Žmahar 1:15,97 KK Šentjur 31. Miran Cekuta 1:17,63 Blagovni center 32. Andrej Stegu 1:18,12 Zdravilišče Dobrna 33. Vinko Malenšek 1:31,73 MPI Celje 34. Nikolaj Piki 1:44,48 Gostinsko pod. Celje TOČKOVANJE KATEGORIJA »B« 1. DS SS SOZD Mera Celje 25 točk 2. Potrošnik Celje 20 točk 3. Hoteli-Gostinstvo Celje 15 točk 4. MPI Celje 12 točk 5. Blagovni center Celje 11 točk 6. KK Šentjur 10 točk 7. Tkanina Celje 9 točk 8. Avtotehnika Celje 8 točk 9. Dravinjski dom Šlov.-Konjice 7 točk 10. Savinja Mozirje 6 točk 11. Turist Nazarje 5 točk 12. Zdravilišče Dobrna 4 točk 13. Gostinsko podjetje Celje 3 točke 14. Teko Celje 2 točke 15. KZ Laško 1 točka MOŠKI KATEGORIJA »A« 1. Emil Gregor 43,79 Potrošnik Celje 2. Miro Ekart 44,08 Potrošnik Celje 3. Zlatko Kolarec 44,92 Potrošnik Celje 4. Drago Pajk 45,20 Dravinjski dom 5. Drago Pungaršek 46,13 Avtotehnika Celje 6. Anton Borlak 46,17 MPI Celje 7. Boris Klančnik 46,29 DS SS SOZD Mera 8. Marjan Cakš 46,71 Gostinsko pod. Celje 9. Branko Oset 47,50 KK Šentjur 10. Vinko Križnik 48,23 KZ Laško 11. Sandi Voh 48,45 Dravinjski dom 12. Janez Jurjevec 49,98 Savinja Mozirje 13. Beno Pobirk 51,74 Tkanina Celje 14. Vinko Stjepčevič 51,77 Dravinjski dom 15. Aleksander Čajič 52,26 Teko Celje 16. Albert Jarh 53,58 Reklama Celje 17. Sandi Škrubej 53,76 Hoteli-Gostinstvo 18. Iztok Jordan 53,89 Blagovni center 19. Tomaž Šporlek 55,20 Tkanina Celje 20. Gorazd Trbovc 55,22 Gostinsko Podjetje 21. Stanko Praprotnik 56,25 Hoteli-Gostinstvo 22. Božo Eremita 57,64 Savinja Mozirje 23. Karel Kozole 58,88 MPI Celje 24. Andrej Zakonjšek 59,16 Zdravilišče Dobrna 25. Slavko Dobrajc 59,67 Blagovni center 26. Zdravko Logar 1:11,49 Avtotehnika Celje 27. Zvone Majcen 1:14,55 DS SS SOZD Mera 28. Tone Laznik 1:17,20 DS SS SOZD Mera 29. Vlado Černelič 1:27,43 Reklama Celje TOČKOVANJE KATEGORIJA »A« 1. Potrošnik Celje 25 točk 2. Dravinjski dom Slovenske Konjice 20 točk 3. Gostinsko podjetje Celje 15 točk 4. MPI Celje 12 točk 5. Tkanina Celje 11 točk 6. Savinja Mozirje 10 točk 7. hoteli-Gostinstvo Celje 9 točk 8. Blagovni center Celje 8 točk 9. Avtotehnika Celje 7 točk 10. DS SS SOZD Mera Celje 6 točk 11. Reklama Celje 5 točk 12. Zdravilišče Dobrna 4 točke 13. KK Šentjur 3 točke 14. KZ Laško 2 točki 15. Teko Celje 1 točka EKIPNO VELESLALOM MOŠKI 1. Potrošnik Celje 65 točk 2. Hoteli-Gostinstvo Celje 49 točk 3. DS SS SOZD Mera Celje 46 točk 4. Dravinjski dom Slovenske Konjice 39 točk 5. MPI Celje 33 točk 6. Blagovni center 30 točk 7. Tkanina Celje 30 točk 8. Gostinsko podjetje Celje 18 točk 9. Savinja Mozirje 16 točk 10. Avtotehnika Celje 15 točk 11. KK Šentjur 13 točk 12. Teko Celje 11 točk 13. Zdravilišče Dobrna 8 točk 14. Turist Nazarje 5 točk 15. Reklama Celje 5 točk 16. KZ Laško 3 točke EKIPNO VELESLALOM ŽENSKE IN MOŠKI 1. Potrošnik Celje 130 točk 2. DS SS SOZD Mera Celje 79 točk 3. MPI Celje 78 točk 4. Tkanina Celje 64 točk 5. Hoteli-Gostinstvo Celje 60 točk 6. Teko Celje 50 točk 7. Dravinjski dom Slovenske Konjice 44 točk 8. Savinja Mozirje 43 točk 9. Blagovni center Celje 36 točk 10. KZ Laško 33 točk 11. Reklama Celje 18 točk 12. Gostinsko poidjetje Celje 18 točk 13. Avtotehnika Celje 17 točk 14. KK Šentjur 13 točk 15. Zdravilišče Dobrna 12 točk 16. Moda Celje 8 točk 17. Turist Nazarje 5 točk TEKI ŽENSKE VETERANKE 1. Marija Petauer 13:15,36 Potrošnik Celje 2. Truda Tomažin 14:19,23 Tkanina Celje 3. Lidija Hriberšek 15:02,41 MPI Celje 4. Silva Korošec 21:36,33 Potrošnik Celje TOČKOVANJE VETERANKE 1. Potrošnik Celje 25 točk 2. Tkanina Celje 20 točk 3. MPI Celje 15. točk ŽENSKE KATEGORIJA »B« 1. Marjana Uršič 11:38,88 Potrošnik Celje 2. Fanika Jamnik 11:39,41, Potrošnik Celje 3. Beti Poljski 12:03,81 MPI Celje 4. Milena Zorko 12:04,41 Tkanina Celje 5. Alenka'Novak 14:32,58 MPI Celje 6. Zdenka Zimšek 15:17,03 Blagovni center Celje TOČKOVANJE KATEGORIJA »B« 1. Potrošnik Celje 25 točk 2. MPI Celje 20 točk 3. Tkanina Celje 15 točk 4. Blagovni center 12 točk ŽENSKE KATEGORIJA »A« 1. Gordana Markota 10:29,47 Hoteli-Gostinstvo 2. Bruna Pajenik 10:31,26 Potrošnik Celje 3. Mira Marin 11:00,25 Potrošnik Celje 4. Karmen Magyar 13:26,82 MPI Celje 5. Silva Štraus 14:09,32 MPI Celje 6. Vilma TTialer 15:10,54 DS SS SOZD Mera 7. Zdenka Kovačič 15:17,27 Blagovni center 8. Anica Ciglar 15:33,57 MPI Celje TOČKOVANJE KATEGORIJA »A« 1. Potrošnik Celje 75 točk 2. MPI Celje 20 točk 3. Hoteli-Gostinstvo Celje 15 točk 4. DS SS SOZD Mera Celje 12 točk 5. Blagovni center Celje 11 točk EKIPNO TEKI ŽENSKE L- Potrošnik Celje 75 točk 2. MPI Celje 55 točk 3. Tkanina Celje 35 točk 4. Blagovni center Celje 23 točk 5. DS SS SOZD Mera Celje 12 točk MOŠKI VETERANI 1. Franc Lekše 8:53,95 Potrošnik Celje 2. Brane Hriberšek 9:49,74 Blagovni center 3. Cveto Kolenc 9:53,25 DS SS SOZD Mera 4. Vinko Lakovšek 10:12,56 Potrošnik Celje 5. Zdravko Stropnik 10:22,36 Tkanina Celje 6. Zdravko Božičnik 11:09,81 Tkanina Celje 7. Edi Friškovec 13:36,77 MPI Celje 8. Jakše 14:08,99 Blagovni center TOČKOVANJE VETERANI 1. Potrošnik Celje 25 točk 2. Tkanina Celje 20 točk 3. Blagovni center Celje 15 točk 4. DS SS SOZD Mera Celje 12 točk 5. MPI Celje 11 točk MOŠKI KATEGORIJA »B« 1. Jože Kolar 15:01,49 MPI Celje 2. Friderik Mlinarič 15:35,65 Tkanina Celje 3. Konrad Breznikar 16:31,73 Blagovni center 4. Albin Naglič 16:40,31 Potrošnik Celje 5. Boris Kmet 17:11,58 Potrošnik Celje 6. Jože Vehovar 17:40,11 Tkanina Celje TOČKOVANJE KATEGORIJA »B« 1. Tkanina Celje 25 točk 2. Potrošnik Celje 20 točk 3. MPI Celje 15 točk 4. Blagovni center 12 točk MOŠKI KATEGORIJA »A« 1. Hinko Knez 12:02,11 Hoteli-Gostinstvo 2. Franjo Štern 13:15,25 Potrošnik Celje 3. Miro Vranič 13:20,48 MPI Celje 4. Anton Potnik 13:53,11 Potrošnik Celje 5. Mitja Čmer 14:10,04 MPI Celje " 6. Boris Klančnik 14:21,76 DS SS SOZD Mera 7. Prevolnik 15:20,57 Blagovni center 8. Karel Kozole 18:10,26 MPI Celje 9. Emil Štukelj 18:31,17 DS SS SOZD Mera 10. Albert Lebič 21:23,68 Blagovni center 11. Vlado Žirovec 21:34,52 Tkanina Celje 12. Ivo Kastna 22:06,79 Tkanina Celje TOČKOVANJE KATEGORIJA »A« 1. Potrošnik Celje 25 točk 2. MPI Celje 20 točk 3. DS SS SOZD Mera Celje 15 točk 4. Blagovni center Celje 12 točk 5. Tkanina Celje 11 točk 6. Hoteli-Gostinstvo Celje 10 točk EKIPNO MO&KI TEKI 1. Potrošnik Celje 70 točk 2. Tkanina Celje 56 točk 3. MPI Celje 46 točk 4. Blagovni center Celje 39 točk 5. DS SS SOZD Mera Celje 27 točk 6. Hoteli-Gostinstvo Celje 10 točk EKIPNO TEKI ŽENSKE IN MOŠKI 1. Potrošnik Celje 145 točk 2. MPI Celje 101 točk 3. Tkanina Celje 91 točk 4. Blagovni center Celje 62 točk * 5. DS SS SOZD Mera Celje 39 točk 6. Hoteli-Gostinstvo Celje 10 točk VELESLALOM IN TEKI 1. Potrošnik Celje 275 točk 2. MPI Celje 179 točk 3. Tkanina Celje 155 točk 4. DS SS SOZD Mera Celje 118 točk 5. Blagovni center Celje 98 točk 6. Hoteli-Gostinstvo Celje 70 točk 7. Teko Celje 50 točk 8. Dravinjski dom Slovenske Konjice 44 točk 9. Savinja Mozirje 43 točk 10. KZ Laško 33 točk 11. Reklama Celje 18 točk 12. Gostinsko podjetje Celje 18 točk 13. Avtotehnika Celje 17 točk 14. KK Šentjur 13 točk 15. Zdravilišče Dobrna 12 točk 16. Moda Celje 8 točk 17. Turist Nazarje 5 točk Na svidenje na III. zimskih igrah SOZD Merx STRAN 10 MAREC 1983 Predstavljamo vam Biograd na mora in Kope Biograd na moru je zgodovinsko mestece v srednjem delu Jadrana, oddaljen 27 km južno od Zadra, od Celja pa 410 km po cesti na relaciji Celje — Zidani most — Zagreb — Plitvička jezera — Titova Korenica — Zadar — Biograd na moru. Je gospodarski in kulturni cenmter srednjega Jadrana in znano turistično središče z gostimi borovimi gozdički, urejenimi in naravnimi plažami in obmorskimi sprehajališči. Številne peščene plaže in tihi zalivčki, obkroženi z borovimi gozdički in sredozemskim rastlinstvom so na kopnem in na obalah otokov slikovitega Pašmanskega kanala idealni kraji za kopanje na vročem soncu. Poleg otoka Pašman so tu tudi znameniti Kornatski otoki, ki so zanimiva izletniška točka. V bližini Biograda je tudi sladkovodno Vransko jezero, bogato z ribami in jezerskimi pticami. V Biogradu na moru je zgodovinski muzej, v katerem je pod imenom »Tovor potopljene ladje iz 16. stoletja« razstavljen različni ladijski material te ladje, ki je bila potopljena v bližini otoka Gnalič v Pašmanskem kanalu. Sozd MERX Celje ima v središču mesta blizu obale lastno restavracijo, ki nudi gostom toplo hrano v treh obrokih in gostinske storitve. V bližnji okolici restavracije pa ima v njemu sobe za goste pri tamkajšnjih lastnikih hiš. Oddaljenost restavracije od glavne plaže je 5 minut, od nastanitvenih sob pa 3 do 5 minut. Glavna plaža, ki se prične tako rekoč v sredini mesta, je dolga več kot 200 metrov, posuta z drobnim morskim peskom in ima dva sladkovodna tuša. Za najmlajše je tu tudi poseben bazen s plitko vodo ji posut z mivko. Ob tej plaži je več kioskov, ki nudijo kopalcem razne gostinske storitve. Nekaj minut naprej je slikovit zalivček Soline, ki je tudi pri- SPET NAM JE BILO LEPO Sestavljena organizacija Mera, delovna organizacija Potrošnik je lani 18. decembra povabila vse svoje upokojence na novoletno srečanje v market Mislinja pri Slovenj Gradcu. Zelo lepo so nas pogostili in obdarili. Živahni so bili pogovori z nekdanjimi sodelavci. Vsi smo bili srečni in veseli. Moški pevski zbor iz Mislinje nam je zelo lepo zapel naše lepe slovenske pesmi. Iskrena hvala za vse. Darinka Seme, Štore 121 V__________________________ Biograd na moru ljubljeno kopališče, v glavnem mivkasto. Tudi tu je več kioskov z gostinskimi storitvami. GORSKI TURISTIČNI CENTER NA KOPAH leži na skrajnem zahodnem in najvišjem delu Pohorja, na 1534 m nadmorske višine. Dostopen je po lepi cesti iz Slovenjega Gradca (16 km) in je oddaljen od Celja 50 km, od Maribora pa 72 km. Lepi smrekovi gozdovi, med katerimi ležijo GTC KOPE in trdne pohorske kmetije segajo prav do vrha, ko preidejo v cvetoče alpske senožeti. To je edinstven park, poln naravnih lepot, čudovitih razgledov, sprehodov in miru. Za tiste, ki imajo radi sprehode v senci smrek in radi nabirajo gozdne sadeže in gobe, je to pravi kraj. Stare in mlade pa vabijo tudi mehke senožeti. Sodobna zasnova gorskega turističnega centra KOPE in obilica možnosti za počitek in ak- tivno rekreacijo vas bodo vabili vedno znova. Na Kopah je v Partizanskem in Grmovškovem domu na voljo 160 ležišč, v sobah pa je topla in mrzla voda. Tu je tudi samopostrežna restavracija s 150 sedeži, ogrevan odprt plavalni bazen, tu so igrišča za namizni tenis, balinanje, tenis, odbojko, košarko in rokomet. Bližnje turistične kmetije pa rade postrežejo izletnikom z domačimi specialitetami. Kope pozimi RAZPIS letovanja v Merxovih počitniških domovih za leto 1983 SOZD »MERX« CELJE — TOZD GOSTINSTVA IN TURIZMA RADLJE OB DRAVI organizira v letošnji sezoni letovanja v počitniških domovih BIOGRAD NA MORU, GTC KOPE na Pohorju in v hotelu KOZJAK v Radljah ob Dravi. a) I. 2 3. 4. b) 5. 6. 7. 8. c) 9, 10. 11. 12. II. 1. 2. 3. III. L 2. L POČITNIŠKI DOM BIOGRAD NA MORU V Biogradu na moru nudimo gostom nastanitev v dvo- oz. tri posteljnih sobah pri lastnikih hiš mesta Biograda, prehrano in gostinske storitve pa v lastni restavraciji v središču mesta blizu obale. CENE PENZIONOV: desetdnevni penzion (nastanitev, zajtrk, kosilo in večerja) znaša din: Za čas koriščenja KORISTNIKI od 21. 6. do 30. 6. od 1.7. do 10. 7. od 20. 8. do 29. 8. od 11.7. do 19.8. DO I. DRUŽINE DELAVCEV SOZD MERX V_ BLAGOVNI CENTER. POTROŠNIK. MLINSKO PREDELOVALNA INDUSTRIJA, HOTELJ-GO-STINSTVO IN DSSS SOZD MERX CELJE: družine brez otroškega dodatka: delavci, upokojenci, zakonci brez dohodka. otroci nad 10 let 3200 3400 4000 zakonec z lastnim dohodkom otroci od 4 do 10 let: 3680 3910 4600 a) z lastno posteljo 2320 2465 2900 b) s souporabo postelje 1600 1700 2000 otroci do 4 let (samo souporaba postelje s starši) družine z delnim otr. dodatkom: 600 600 600 delavci, zakonci brez dohodka, otroci nad 10 let 2800 2975 3500 zakonec z lastnim dohodkom otroci od 4 do 10 let: 3480 3700 4350 a) z lastno posteljo 2080 2210 2600 b) s souporabo postelje 1400 1490 1750 - otroci do 4 let (samo souporaba postelje s starši) družine s polnim otr. dodatkom: 600 600 600 delavci, zakonci brez dohodka, otroci nad 10 let 2400 2550 3000 zakonec z lastnim dohodkom otroci od 4 do 10 let: ' 3280 3485 4100 a) z lastno posteljo 1880 2000 2350 b) s souporabo postelje 1200 1275 1500 otroci do 4 let (samo souporaba postelje s starši) DELAVCI OSTALIH ČLANIC SOZD MERX: 600 600 600 odrasle osebe in otroci nad 10 let otroci od 4 do 10 let: " 4000 4250 5000 a) z lastno posteljo 2680 2850 3350 b) s souporabo postelje 2000 2125 2500 otroci do 4 let — samo souporaba postelje s starši DRUGI GOSTJE: 700 700 700 odrasle osebe in otroci nad 10 let otroci od 4 dp 10 let: 4320 4590 5400 a) z lastno posteljo 2840 3020 3550 b) s souporabo postelje 2160 2295 2700 otroci do 4 let — samo souporaba postelje s starši 700 700 700 Za otroke do 4 let je v ceniku zaračunana samo souporaba postelje s starši. Eventualno prehrano je treba posebej naročiti pri prijavi letovanja ali pa v restavraciji počitniškega doma in jo plačate posebej. Za otroke od 4 do 10 let sta navedeni dve ceni: prva je za penzion, ko otrok spi safn v postelji, druga cena pa za primere, ko spita dva otroka do 10 let v eni postelji. Za otroke nad 10 let obvezno naročite samostojno posteljo. GOSTOM, ki imajo na voljo lastne nočitvene zmogljivosti v Biogradu na moru, nudimo celodnevno prehrano v naši restavraciji po ceniku počitniškega doma. AVTOBUSNI PREVOZ: gostom, ki želijo potovati na letovanje v Biograd na moru, nudimo ob odhodu in povratku v okviru naše organizacije direktni prevoz s sodobnimi avtobusi. KORISTNIKI II. GORSKI TURISTIČNI CENTER KOPE na Pohoiju in HOTEL KOZJAK V RADLJAH ob Dravi nudita gostom letovanje v terminih, po pogojih in cenah, ki veljajo za počitniški dom Biograd na moru. III. LETOVANJE V ANKARANU Letovanje v Ankaranu lahko koristijo samo delavci sozda MERX iz DO BLAGOVNI CENTER, POTROŠNIK, MLINSKO-PREDELOVALNA INDUSTRIJA in HOTELI — GOSTINSTVO CELJE. V počitniškem kampu ni organizirane prehrane, mogoče pajepripravljatihrano v počitniških hišicah oz. skupni kuhinji. V kampu so 4 hišice s kuhinjo, za 3 hišice pa je možna priprava hrane v skupni kuhinji. Najemnine hišic za 10 dni znašajo: Hišica s kuhinjo Hišica s skupno kuhinjo 1. družine brez otroškega dodatka 3000 2100 2. družine z delnim otroškim dodatkom 2400 1560 3. družine s polnim otroškim dodatkom 1800 1200 4. drugi gostje (v primeru nčzasedenosti) 4200 3000 Prijave za letovanja v počitniških hišicah v Ankaranu bo 'pregledala komisija za rekreacijo in oddih konference SO SOZD MERX CELJE in jih razporedila na letovanje po naslednjih prednostnih pogojih: 1. zdravstveno stanje delavca in njegovih otrok. 2. delavci s predpisano dietno prehrano, 3. občutljivost za daljšo vožnjo,- 4. kandidati, ki lani niso letovali v Ankaranu, 5. ostali kandidati Kandidati, ki se sklicujejo na enega od vzrokov pod tč. 1.2, oziroma 3, morajo prijavi za letovanje priložiti ustrezno zdravniško potrdilo. O odločitvi komisije bodo prijavljeni pismeno obveščeni. IV. TURISTIČNA TAKSA V navedenih cenah letovanja ni vračunana turistična taksa in jo je treba plačati posebej. V. POČITNIŠKI TERMINI Letovanje v počitniških domovih traja 10 dni in to: I. izmena od 21.6. do 30. 6. 1983, II. izmena od 1. 7. do 10. 7. 1983, lil. izmena od 11. 7. do 20. 7. 1983, IV. izmena od 21. 7. do 30. 7. 1983, V. izmena od 31. 7. do 9.8.1983,. VI. izmena od 10. 8. do .19. 8. 1983. VIL izmena od 20. 8. do 29. 8. 1983. Nastop letovanja in zasedba sobe je vsak prvi dan izmene od 8. ure dalje, izpraznitev sohe pa'najkasneje enajsti dan do 7. ure zjutraj. VI. PRIJAVE IN VPLAČILA Željeno letovanje prijavite na obrazcu »PRIJAVA ZA LETOVANJE«, ki jo točno in v celoti izpolnite. Nepopolne prijave bodo vrnjene. Prijave za letovanje sprejemamo do 10. maja 1983, kasneje pa le za nezasedene zmogljivosti. Prijave sprejema referent za letovanja SOZD MERX CELJE, Celje, Kocenova 2 a. Po prejemu prijave izdamo račun počitniških storitev in splošno položnico za nakazilo gotovine. Željeno letovanje bo zagotovljeno ob vplačilu celotnega zneska stroškov letovanja, ki ga je treba vplačati čimprej, najkasneje pa 20 dni pred nastopom letovanja. Nato izdamo »NAPOTNICO« za letovanje najmanj 10 dni pred nastopom letovanja. Stroške letovanja je tudi moč poravnati v treh zaporednih mesečnih obrokih, kar pa mora biti na prijavi za letovanje posebej naznačeno. Potrebno pa bo še podpisati ustrezno izjavo. Osebam, ki bodo naročile prevoz v Biograd z našim avtobusom, pošljemo skupaj z napotnico tudi rezervacijo sedežev. VIL STROŠKI ODPOVEDI LETOVANJA V primeru odpovedi letovanja zaračunamo dejanske stroške. Če pa prijavljencc pridobi druge koristnike za iste zmogljivosti, zaračunamo manipulativne stroške 200 din za aranžma. Prijavljencu, ki odpoveduje letovanje zaradi višje sile (bolezen, nesreča, smrt v ožji družini, elementarna nesreča, poziv k vojakom) in predloži ustrezno potrdilo. ne zaračunavamo dejanskih stroškov odpovedi, zaračunamo pa manipulativne stroške 200 din za aranžma. SOZD »MERX« CELJE TOZD Gostinstva in turizma RADLJE ob Dravi z- V skladu s 5. in 106, členom samoupravnega sporazuma o zdru- opravljeni obravnavi pri udeleženkah na svoji seji dne 21. 12. žitvi v sozdu MERK je delavski svet sozd MERK po predhodno 1982 z večino glasov sprejel > PRAVILNIK o podeljevanju plaket in priznanj I. SPLOŠNE DOLOČBE b) posameznim delavcem in kmetom organizacij združenega 1. člen S tem pravilnikom delavci ozdov, ki so člani sozda MERK in delavci delovne skupnosti skupnih služb določajo skupna izhodišča za podeljevanje priznanj in pohval. 2. člen Priznanja in pohvale se podeljujejo z namenom, da se nagradijo posebna prizadevanja posameznih delavcev, skupine delavcev v tozdu oz. enovitih DO in v drugih oblikah samoupravne organiziranosti v sozdu MERK pri uresničevanju ciljevrazvoja sozda ter športni in kulturni dejavnosti v sozdu. Priznanja in pohvale se podeljujejo tudi drugim ozdom ali po- ' sameznikom, ki so s svojim delovanjem prispevali k razvoju sozda. II. VRSTE PRIZNANJ IN POHVAL 3. člen Priznanja in pohvale se podeljujejo v obliki plaket in priznanj, ki vsebujejo zaščitni znak sozda z ustreznim besedilom, denarnih nagrad ter drugih oblik, določenih v tem pravilniku. III. PODELJEVANJE PRIZNANJ IN POHVAL 4. člen Priznanja in pohvale se podeljujejo: — organizacijam združenega dela v SFRJ in podjetjem izven SFRJ — delavcem temeljnih ter drugih organizacij in skupnosti — združenim kmetom in kmetom kooperantom — društvom 5. člen Predloge za podelitev plaket in priznanj lahko dajejo: — samoupravni organi — družbenopolitične organizacije — komisija za podelitev priznanj v sozdu MERK. 6. člen Plakete sozda MERK Plakete sozda MERK se podeljujejo: a) ozdom za večletno trajnejše, zelo uspešno delo oziroma poslovno sodelovanje b) ozdom, ki so združili sredstva za skupne naložbe, ki so velikega pomena ali ki so s svojim uspešnim in kvalitetnim delom pripomogli k zgraditvi posameznih novih obratov oz. delov delovnih organizacij v sozdu MERK c) posameznim delavcem in združenim kmetom ter kmetijskim kooperantom za izredno uspešno večletno delo oziroma sodelovanje, ki daje vidne rezultate d) skupini delavcev in združenim kmetom za izredno uspešno večletno delo oziroma sodelovanje, ki daje vidne rezultate. 7. člen Priznanja sozda MERK Priznanja sozda MERK se podeljujejo: a) organizacijam združenega dela za večletno uspešno delo oziroma poslovno sodelovanje X______________________________________________________________- dela oziroma skupinam, ki so s svojim prizadevanjem in delom pripomogli, da je organizacija dosegla nadpovprečne poslovne uspehe za razširitev proizvodnje, delavcem,ki so s svojim inovacijskim predlogom, ki je bil sprejet in uporabljen v organizaciji združenega dela, veliko prispevali k uspešnemu in ekonomičnemu poslovanju c) delavcem in kmetom organizacij združenega dela, ki so več let aktivno in uspešno delovali v organih upravljanja in družbenopolitičnih organizacijah ali kot delegati v samoupravnih interesnih skupnostih in družbenopolitičnih skupnostih in s svojo družbenopolitično aktivnostjo prispevali k razvijanju samoupravljanja in napredku socialističnih samoupravnih odnosov d) delavcem za izredne uspehe in dosežke na področju SLO in družbene samozaščite, s katerimi se pospešuje delo na tem področju in povečuje ugled sestavljene organizacije e) posameznim delavcem ali skupinam delavcev-za izredne uspehe in dosežke na kulturnem ali športnem področju, s katerimi se pospešuje športna in kulturna dejavnost sozda in povečuje ugled sozda. IV. PODELJEVANJE PRIZNANJ S CILJEM STIMULIRANJA NEPOSREDNEGA DELA A) Kmetijstvo 8. člen Cilj stimuliranja v kmetijstvu je povečati družbeno produktivnost kmetijske proizvodnje in zagotoviti čimveč tržnih presežkov. 9. člen Sistem stimuliranja mora spodbujati k: — povečevanju pridelave in prodaje na obstoječih zmogljivostih — povečevanju pridelave in prodaje na novih (dodatnih) zmogljivostih — povečevanju pridelave in prodaje z izboljšavami — proizvodnji in prodaji novih vrst pridelkov rastlinske in živalske proizvodnje 2. Blagovni promet in gostinstvo 10. člen Cilj stimuliranja v teh dejavnostih je v — izboljšanju osebnega odnosa do kupca (gosta) — izboljšanju kvalitete ponudbe — kreativnem sodelovanju pri zboljševanju področja svojega dela 3. Ostala proizvodnja 11. člen Ta cilj stimuliranja zajema vso ostalo proizvodnjo v družbenem sektorju. Pri tem moramo težiti k zagotavljanju: — čimboljšega izkoriščanja vseh produkcijskih dejavnikov (sredstva, surovine, delovni čas...) — čim večjega uresničevanja in preseganja planov — čim konkretnejših proizvodnih rezultatov — čim večjega prispevka lastnega kreativnega dela (predlogi, racionalizacije, izboljšave...) — čim manjše porabe energije... ■ / ' B) Oblike neposredne stimetadje 12. člen Kmetijstvo: — organizirana oblika dodatne pospeševalne službe — nagrade v obliki škropiv, gnojil, krmil itd. — nagrade v obliki strokovnih ekskurzij — nagrade v obliki pomoči (delovne akcije) 2. Blagovni promet in gostinstvo: — podeljevanje naslova najboljše enote ali posameznika — materialna stimulacija za enoto ali posameznika — strokovne ekskurzije 3. Ostala proizvodnja: — organizirana oblika strokovne in siceršnje pomoči — nagrade v obliki priznanj za posameznike in delovne enote — nagrade v raznih materialnih oblikah — nagrade v obliki strokovnih ekskurzij. V. KOMISIJA ZA PODELITEV PRIZNANJ 13. člen Komisijo za podelitev priznanj imenuje delavski, svet sozda MERX za dobo 2 let in jo sestavljajo: 1. po en predstavnik vsake dejavnosti v sozdu 2. predsednik koordinacijskega odbora sindikata sozda 3. predsednik predsedstva akcijske konference ZK v sozdu 4. predsednik delavskega sveta sozda 5. strokovnjak za področje, na katerem je bil dosežen uspeh. Na sejah je prisoten delavec kadrovsko socialne službe delovne skupnosti sozda, ki nudi komisiji vso strokovno pomoč. 14. člen Delo komisije organizira in vodi predsednik komisije, ki ga imenujejo člani komisije na prvi seji. Predsednik daje pobudo za obravnavo posameznih vprašanj ter skrbi za pripravo in pravočasen sprejem programa dela komisije ter izvajanje le-tega. 15. člen Komisija razpravlja na sejah in je sklepčna, če sta prisotni najmanj dve tretjini njenih članov. Glasovanje na seji komisije je javno. 16. člen Pristojnosti komisije so naslednje: 1. razpiše natečaj za zbiranje predlogov za podelitev plaket, priznanj in odlikovanj 2. pripravlja predloge za podelitev plaket, priznanj in jih posreduje delavskemu svetu 3. proučuje prejete predloge, po potrebi zahteva od predlagatelja dopolnitve in dokaze za podane predloge 4. posreduje delavskemu svetu obdelane predloge za priznanja 5. opravlja druga dela, ki so potrebna v zvezi s podeljevanjem plaket in priznanj. 17. člen Komisija predlaga lahko tudi kandidate iz sozda MERX za podelitev najvišjih državnih odlikovanj in drugih priznanj, ki jih podeljujejo organizacije izven sozda. 18. člen Vsa administrativno strokovna dela v zvezi z delom komisije opravlja kadrovsko socialna služba delovne skupnosti skupnih služb sozda. 19. člen Sklep o razpisu natečaja za predlaganje priznanj in odlikovanj vsebuje: — vrsto priznanj, ki bodo podeljena in pogoje, ki jih morajo kandidati izpolnjevati — rok za oddajo pismenih predlogov z utemeljitvami — datum, ko bodo priznanja podeljena. 20. člen Razpis za priznanja mora komisija razpisati v začetku leta, v katerem bo podelitev. V . -........................................._ Predlagatelji morajo predloge dostaviti komisiji za priznanja najkasneje dva meseca pred podelitvijo. 21. člen Predlog za podelitev priznanj mora vsebovati: — osnovne osebne podatke predlaganega delavca^ — pregled dosedanje delovne, družbenopolitične Iti samou-pravljalske aktivnosti — opredelitev izjemne uspešnosti za posamezno področje — dosedanja sprejeta oblikovanja oziroma priznanja. 22. člen Po preteku v razpisu določenega roka komisija obravnava prispele predloge in izdela predlog. Če člani komisije ugotovijo, da nekateri delavci niso bili predlagani, pa to zaslužijo, o tem obveste možne predlagatelje, da lahko te delavce dodatno predlagajo, vendar še pred iztekom v razpisu določenega roka. 23. člen Nepopolne in posplošene obrazložitve, ki ne dajejo možnosti za oblikovanje preciznega stališča o predlogu, mora komisija zavrniti in pozvati predlagatelja, da predlog dopolni najkasneje v roku 8 dni. 24. člen Komisija se glede dosežkov predlaganih delavcev ali skupin lahko posvetuje s posameznimi službami oziroma strokovnjaki z ustreznega področja oziroma družbenopolitičnimi in samoupravnimi organi v DO. VI. PRISTOJNOSTI DELAVSKEGA SVETA SOZD 25. člen Plakete in priznanja odobrava delavski svet sozda na predlog komisije. Delavski svet določi vrsto priznanj, rok podelitve in pooblasti delavce, ki bodo plakete in priznanja podelili. 26. člen V primeru nesoglasij glede podeljevanja priznanj imenuje delavski svet sozda tričlansko komisijo, ki ugotavlja pravilnost postopka izbire kandidatov. VIL NAČIN PODELJEVANJA PRIZNANJ 27. člen Priznanja se podeljujejo na svečani seji delavskega sveta ob dnevu sozda MERX — 26. novembra. VIII. VIRI SREDSTEV 28. člen Stroški priznanj se pokrivajo iz sklada skupne porabe, ki se oblikuje v delovni skupnosti skupnih služb sozda. V ta namen se vsako leto planirajo določena sredstva, ki jih združijo delovne organizacije. IX. KONČNE DOLOČBE 29. člen Spremembe in dopolnitve tega pravilnika se sprejmejo po enakem postopku kot pravilnik. 30. člen Predloge za spremembe in dopolnitve lahko predlagajo: — samoupravni organi sozda in DO — komisija za priznanja — družbenopolitične organizacije — strokovna služba 31. člen Ta pravilnik prične veljati osmi dan potem, ko je bil sprejet na delavskem svetu sozda in javno objavljen ______ DO HOTELI — GOSTINSTVO CELJE MtRX. TOZD GOSTINSTVA IN TURIZMA Radlje ob Dravi Biro za letovanja CELJE, Kocenova 2a Prijava za letovanje Podpisani(a) ................................................•■■■................. zaposlen(a)vDO ................................................................... TOZD ...........................-................................................. stanujoč(a) v .................................................................... pošta: .........................v.......i......................................... se prijavljam za letovanje v počitniškem domu .................................................. V....izmeni v času od............................do .............................. po objavljenih pogojih. I 1. Letovali bomo naslednji (popisati vse osebe, ki bodo letovale): Zap. Sorodstveni Datum št. PRIIMEK in IME odnos: rojstva: 2. Zakonec je zaposlen pri: ................................................................ Za letovanje navedenih čl anov naročam........postelj. 3 V Biograd na moru želim potovati z avtobusom v vaši organizaciji in mi rezervirajte.sedežev. 4. Uveljavljam pensionske storitve po znižanih cenah (velja za člane DO »POTROŠNIK« CELJE, DO BLAGOVNI CENTER CELJE, DO MLINSKO-PREDELOVALNA INDUSTRIJA CELJE, DO HOTELI — GOSTINSTVO CELJE in DSSS SOZD CELJE), ker prejemam zmanjšani — polni (neustrezno prečrtati) otroški dodatek. Prilagam potrdilo delovne organizacije, ki mi izplačuje otroški dodatek. 5. Prijavo za letovanje pošljite na naslov: SOZD »MERX« CELJE, Referent za letovanja, Celje, Kocenova 2a. 6. Posebne želje: ......................................................................... Podpis prijavitelja: V...............................dne................................198..........................................