V Ljubljani, dne 20. julija 1929. Cena posamezni številki 1*50 Din. XI. leto. „NAŠ GLAS" izide vsakega prvega, desetega in dvajsetega v mesecu. Naročnina za celo leto Din 40'—, za pol leta Din 20’—, za četrt leta Din 10'—. — Za inozemstvo Je dodati poštnino. = Oglasi po ceniku. = NAŠ GLAS Uredništvo« Ljubljana, Frančiškanska ulica 6/1. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 6. Račun poštne hranilnice v Ljubljani štev. 11.467. Osrednje glasilo državnih nameščencev za Slovenijo. Delovni čas. Od januarja sem je uveden nov delovni čas po uradih in vseh držav* nih oblastvih. Dočim so prej nekateri uradi delali predpoldne in popoldne, je drugi del imel neprekinjeno službo, v dolžini kakor jo zakon predpisuje. Sedaj so vsi uradi izenačeni. Povsod se dela predpoldne in popoldne. Namera, ki je pristojne faktorje vodila, da so delovni čas izenačdi za vse urade, izvira iz želje, da bi se posli čim likvidneje opravljali, z dru* go besedo, da se čim več dela opravi na dan. Ni naš namen tu razpravljati, kateri način dela je boljši in korist* nejši. To vsi vemo. Če uradnik hoče delati marljivo' in požrtvovalno, mu je vsak način razdelitve dela enako dober in koristen. , Kakor se proti enkratnemu dnev* nemu uradovanju dvigajo glasovi za* radi tega:, ker st —kakor ljudje vobče mislijo — v poslednjih urad ali v pol* drugi uri po poldnevu nič ali le malo dela, prav tako bi se z isto verjet* nostjo moglo trditi, da pri popoldan* skem delu mine dobra ura z oddiha* .Vanjem in odznojevanjem po dobrem kosilu. To je naravni zakon, zoper kate* rega ni mogoče mnogo doseč'. Toda ni tu govor o tem, katera metoda Je boljša. Hoteli bi ob tej priliki samö to, da 'opozorimo na dejstvo, katero se je vedno upoštevalo. Poletje: prihaja. Pravzaprav je že tu. In od nekdaj vemo, da se je vsaj poleti, oziroma od konca pomladi da* lje, ko nastopijo soparni dnevi, vselej uvedlo enokratno uradovanje. To je potrebno, celo nujno. Ne* mogoče je v soparnem in vročem zraku med pregretim zidovjem misliti kakor treba, a kaj še pošteno delati! In baš zato' se je vselej delalo samo do pol dveh popoldne. To bi bilo treba uvesti tudi letos. Nej samo zaradi vročine, temveč tudi zaradi odpočitka in kopanja. Pfemno* gi drž. uslužbenci ne morejo misliti na kopeli in letovišča, zato tudi mnogi niti nei izrabijo zakonski dovoljenega jim odmora. In baš tem ljudem nudijo prosti poletni popoldnevi odmor doma m osveženje v hladni vodi. Na jesen se pa spet lotijo dela s starimi ali z ob* novljenimi silami. Upamo, da se bodo merodajni faktorji spomnili na nas in da bodo le1 uvedli poletni delovni čas. (»Činovnički Glasnik«, Beograd). 3. Otvoritev stalnih poštno=teIe* grafskih šol v vseh oblastih. 4. Graditev higienskih prostorov na poštne ustanove in zgradbe stano* vanjskih hiš za poštno osebje. 5. Pravilnik za bolniškbprometn: fond, katerega člani imajo biti vsi člani. 6. Polno dnevnico za one ušluž* bence, ki spremljajo ambulančne (pošte. 7. Iste pravice s koleg,injami ože* njenim poštarjem, kakor jih imajo učitelji. Določbe zakotna o neposrednih dav* kih glede rokov za prijavo maštale, od* nosne prestale dbvčne obveznosti, za oprostitev od davka itd. / 1. Splošno. če se kdo nti drži rokov, določe* nih s tem zakonom ali odrejenih po državnih organih, ki so upravičeni za odrejanje po tem zakonu, nastopijo zanj zakonske posledice' (m. pr. nalo* žitev redovne kazni, uvedba kazen* skega postopanja itd.). V rok se ne vštevajo dnevi pre* voza po pošti. Dan, iko se je dopis iz* ročil pošti, se smatra za dan, ko je dopis že prispel k naslovljencu. Če je poslednji dan roka nedelja ali praznik, ko oblastva vobče ne ura* dujejo, poteče rok prihodnji dan. (Čl. 4. zakona). 2. Davek na dohodek od zemljišč. f(Z e m 1 j a r i n a.) Davčna obveznost zemljišča, ki doslej ni bilo zavezano zemljarini, se 8. Izvedba etatizacije pošt v vsej državi. 9. Pravico močnin in pravično raz* delitev nagrad, ki jih poštnim usluŽ* bencem daje poštna hranilnica. 10. Poročene žene naj dobe iste draginjske doklade kot moški. Kongres je v vsakem oziru prav si* jajno uspel in pokazal visoko stopnjo stanovske zavednosti in čvrste organi* zacije p. t. t. uslužbencev, ki bi mogla biti za vzgled drugim strokam držav* nih nameščencev. začne z dnem 1. januarja prihodnjega leta, ko so nastopili pogoji za njegovo davčno zavezanost. Davčni zavezanec mora prijaviti pristojni davčni upravi davčno obveznost zemljišča, ki dotlej ni bilo zavezano davku v 60 dneh od nastale izpremembe. Če tega ne stori, se kaznuje po členu 138. zakona z globo od 50 do 100 dinarjev. Davčna obveznost prestane kon* cem davčnega leta, v katerem so na* stali razlogi, ki izključujejo davčno zavezanost ali taki, ki opravičujejo zahtevo davčne oprostitve. Prošnje je vložiti pri davčni upra* vi, v čij-ei območju laži zemljišče, do konca leta, v katerem so nastali pogoji za prestanek davčne obveznosti. Kdor ta rok zamudi, se kaznuje s tem, da se mu predpiše in pobere davek za dotične objekte za ves čas do konca leta, v katerem se je proš* nja vložila. (Čl. 9. in 14. zakona). Kongres poštnih uslužbencev v Ljubljani. Nedeljeno in dvakratno uradovanje. Naši tovariši poštne telegrafske in telefonske stroke iz vse države, ki so združeni v1 močni organizaciji, v »Zvezi p. t. t. uslužbencev«, katera šteje danes nad osem tisoč članov, so prošlo nedeljo zborovali v Ljubljani. Iz vabila na XI. poštni kongres posnemamo osnovne ideje, ki si jih je stavil Savez p. t. t. uslužbencev za Cilj: 1. stalno in energično delovanje za čuvanje državnega edinstva našega troimetnega naroda, kateri je po več* stoletnem suženjstvu, podložnosti, ne* zaslišanih trpljenjih in ogromnih dra* gocenih žrtvah sezidal sebi na kosteh svojih sinov to lepo in veliko domo* vino; 2. ekonomsko poboljšanje, moral* io dviganje, strokovno in kulturno izpopolnjevanje osebja; 3. korenite reforme p. t. t stroke po vzgledu na sodobne in napredne države — vse v duhu novega časa :n stvarnih državnih in društvenih potr b. Kongres se je vršil v dneh 13. in 14. julija v dvorani ljubljanske Delav* ske zbornice. Iz dnevnega reda, ki je obsegal dolgo vrsto važnih strokovnih vprašanj posnemamo le par točk: referat o posebnem zakonu za p. t. t. stroko in o strokovni poštno*telegr.* mehaniškodehniški šoli, dalje o izde* lavi higienskih zgradb za p. t. t. usta* novo in stanovanj v centrih naše dr* zave -za p. t t. osebje, o obveznem članstvu vsega p. t. t. osebja v bolni* ško*posmrtnem fondu s stalno držav* subvencijo in o komercializaciji pošt, telegrafov, telefonov in radiote* legrafov. Razpravljalo se je tudi o članstvu Saveza v mednarodni poštni zajednici in v Glavnem savezu drž. uslužbencev ter o Saveznem almanahu. Naša oblastna p. t. t. organizacija v 'Ljubljani je sklicala sočasno svojo deseto glavno letno skupščino in svečano proslavila desetletnico obstoja v društvu celokupnega osebja in delegatov enajstega kongresa p. t. t. uslužbencev. Vv. udeležence kongresa in skup* seine je oblastna organizacija v Ljub* Jani preskrbela stanovanje, prehrano >n izlet na blejsko in bohinjsko jezero. Kongresa so se udeležili zastop* niki iz vse države s predsednikom g. Tomo Jovanovičem iz Beograda. Vseh udeležencev in delegatov je bilo preko pet sto. G. predsednik Jovanovič je podal poročilo upravnega odbora, v katerem se poudarja, da je bilo poštno osebje vedno narodno zavedno ter se ni nik* dar dalo zavesti na kakšna stranska pota. Zaradi tega in radi dejanske po* trebe sploh prosijo organizirani člani gradbenega ministra, da njihovo moč* no organizacijo upošteva ter ji prizna polno avtonomijo. Predlagana in soglasno sprejeta je ibla nato vdanostna brzojavka N j. Vel. kralju. Pozdravna brzojavka je bila s kongresa (poslana tudi predsedniku vlade in gradbenemu ministru. Iz blagajniškega poročila je bilo posneti, da znaša premoženje Zveze p. t. t. uslužbencev skoro dva milijona dinarjev. Pri volitvah je bil iznova iz* voljen ves stari odbor. Po končanem dnevnem redu se, je vršila jubilejna X. redna glavna skup* ščina ljubljanske oblastne poštne or* ganizacije. Skupščino je otvoril pred* sednik oblastne organizacije g, Joško Jakše, nakar so kratko poročali o de* lovanju: najprej predsednik Jakše sam, potem še tajnik g, Joško Čampa in blagajnik g. Marinček. Oblastna ' poštna, organizacija je lani imela 225.214 Din dohodkov ter 123.395 Din izdatkov. Pri volitvah so bili v odbor ljub* Ijanske oblastne organizacije izvoljeni večinoma isti odborniki. Skupščino je pozdravil upravnik pošte in brzojava v Ljubljani, g. dr. Gregorič v imenu gradbenega kot re* sornega ministra, kateri se je tudi si* cer spomnil jubilejne skupščine s po* sebno brzojavko. Ob zaključku slo* vesnosti se je predsednik Jakše; spom* nil še umrlih tovarišev, zlasti pokoj* nega Jožeta Otoničarja, ki je organi* zacijo ustanovil. Kongres je sprejel resolucijo, v kateri se zahteva: L Avtonomija poštno* telegrafske stroke v gradbenem ministrstvu. 2. Poseben zakon za poštne usluž* bence, ki naj bo izdelan po osnutkih m s sodelovanjem zastopnikov Zveze. Zagrebški »Naš Glas«, glasilo hr* vatske Zveze javnih nameščencev, priobčuje sledeči zanimivi članek, ki ga radi aktualnosti priobčujemo v do* slo vnem prevodu: »Kakcr znano, je bilo v pretežni večini državnih uradov pri nas do pred par mesecev običajno enkrat* n o uradovanje. Ni dvoma, da je bilo deljeno ura* dovanje uvedeno z dobrim namenom: da se pospeši uradno delo, da se od* pravi zastoj v poslovanju in da se poveča produktivnost dela. Takoj po tem, ko ji bilo uvedeno deljeno ura* dovanje, je izšel v »Našem Glasu« članek, v katerem so bile razložene težave državnih uslužbencev, ki so nastale radi tega uradovanja. Toda ta članek se ni oziral na vprašanje, ka* teri od obeh navedenih načinov ura* dovanja je s stališča splošnega inte* resa primernejši in boljši, da.se doseže zaželjeni cilj. V navedenem vprašanju obstojata dve stališči: prvo trdi, da je deljeno uradovanje z vidika službenih intere* sov boljše, in to radi tega, ker delitev delovnega časa omogoči uslužbencu nujno potrebni opoldanski odmor. Vsako delo zahteva odmor, in če traja nepretrgoma delj od štirih ur, izčrpa delovno moč. Zaradi tega je nepreki* njeno delo preko štirih ur slabo, ozi* roma sploh nič ne zaleže. Razen tega tisti, ki stoje na tem stališču, trdijo, da v mnoge urade dopoldne prihajajo stranke, da se vrše- zaslišanja, in da je mirno delo in izdelovanje odlokov mo* goče edino le popoldne. Drugo stališče pa trdi, da uspeh vsakega dela odvisi od več različnih pogojev. Uspeh ali produktivnost dela, kakor v kvantitativnem1, tako v kvali* tativnem pogledu, odvisi od delovnega časa, od plače kot nagrade za delo. od vrste in razporeditve dela, od dušev* nega in telesnega zdravja delavca, od njegove duševne in strokovne sposob* nosti in njegovih moralnih svojstev. Vsaka od navedenih okolnosti je enako važna, vsaka zahteva, da se posebe razmotriva o njej, druga vpliva na drugo, a vse skupaj tvorijo člen v ve* rigi, ki vodi do uspešnega dela. Iz navedenega sledi, da dolžina in razporeditev delovnega časa ni in ne more biti sama za sebe odločilna za rezultat dela. Nadalje trdijo pristaši nedeljenega uradovanja, da se je pri čisto fizičnem delu pokazalo, da je delitev delovnega časa na dopoldan* sko in popoldansko delo dobra in uspešna. Pri duševnih delavcih pa, med katere spadajo tudi državni usluž* benci, da nedeljeno uradovanj?' izkazuje boljše uspehe. Duševno delo zahteva namreč mir, neprekinjenost in dušev* ni odpočitek. Deljeno uradovanje pre* kinja ta mir in kontinuiteto dela in ne nudi možnosti odpočitka. Duševni de* lavec, ki neprekinjeno štiri ure dela, se nahaja tedaj v delovnem zagonu, v najkrepkejšem in najuspešnejšem de* lu. Prekinjenje v tem delu je škodljivo za službeni interes ker bi dveh do treh urah neprekinjenega poslovanja več napravil nego je ves čas pred tem. Oditi domov, obedovati, in se potem vračati v urad, pri tem pa imeti pred seboj zavest službenih dolžnosti, ki te danes še čakajo — vse to ne predstav* !ja odpočitka. Zato trdijo zastopniki nedeljenega uradovanja, da uslužbe* nec ne prihaja popoldne v urad spočit, temveč že utrujen, ter da je zaradi tega uspeh njegovega popoldanskega dela slab, često popolnoma negativen. Tudi mi stojimo- na stališču, da je enkratno uradovanje boljše. Da bi se pa dobila točna sodba o tem vpraša* nju, bi bilo treba imeti podatke iz vseh panog državnei uprave, tako glede uspe* hov na novo uvedenega kakor tudi gledč neprekinjenega uradovanja.« Ivan Mešek: Plačilni roki davkov. 3. Davek na dohodek od zglradb. (Ztgif'a d a r i n a.) ' Zgradba postane davčni predmet, ko sei zgradi. Obveznost, plačevati davek zanjo, pa se začne: 1. z mescem, ki sledi izdaji dovolila za uporabo; 2. če se uporabi zgradba prej, z mescem, ki nastopi po začetku upo* rabe; j • > 3. če j«e bila zgradba dotlej opro* ščena davka, z mescem, ki nastopi ta* krat, ko oprostitev prestane. Davčna obveznost prestane kon* cem onega meseca, v katerem je iz* gubil davčni predmet pogoje, na ka= tere veže zakon obstoj obveznosti. Prestanek in nastanek davčne ob* veznosti se mora prijaviti pristojne* mu davčnemu oblastvu v 30 dneh. Drugače prestane davčna obveznost šele koncem onega meseca, v katerem se prijava predloži; če pa gre za pri* javo o začetku davčne obveznosti, za* denejo davčnega zavezanca kazenske posledice. (Čl. 31. zakona). V smislu člena 32. zakona so opro* ščene zgradarine: 'državne zgradba zgradbe samoupravnih edinic, zgradbe tujih držav, cerkve, kapele, bolnice, zgradbe, ki so namenjene nacionalno prosvetnim svrham, tvornioet, eko* nomske zgradbe, zgradbe zadrug, ustanovljenih po predpisih o vodnem pravu, zgradbe rekvirirane za brez* plačno nastanitev vojske, zgradbe po* Jules Lemaitre: Utopljenka, (Konec.) Izvedel sem, da prihaja iz Buenos* Airesa, da je na potu v Španijo, da ji je im; Conceptioin in da je papistinja. Iz njenih dvoumnih odgovorov sem razbral, da ni samo zelo nizkega sta* nu, temveč kazalo je vse tako, d.i Je bila služabnica v neki krčmi in to slu* žabnica brez pravega sramu. Brez dvo* ma se naša ljubezen do bližnjega mo» ra raztezati tudi na katoličanko in na žensko slabega življenja; sicer so pa te posebnosti manj važne na zapušče* nem otoku; in končno sem si bil že obljubil, da bom skušal poučiti Con* oeption, kakor sem poučil Petka; toda dotlej sem v zmotah in v zelo verjet* nem ponižanju te dekline videl okoli* ščine, ki mi jih je bil Bog pripravil zato, da bi se tem lažei upiral skuš» njavi, če bi se me lotila. Po tem razgovoru smo prav ve* selo večerjali. Nastanil sem Concep» tion v malem šotoru, ki sem ga med obema okopoma nedavno postavil za Petka, in kjer se je nahajalo udobno slamnato ležišče. A Petka sem poslal spat v »poletno hišico«. Kmalu smo si uredil' življenje. Conception je čuvala dom, krpala na» jine obleke, pripravljala kosilo in na* ma kuhala posebno slastna jedila, pri* pravljena tudi na španjolski način. Petek je delal v zelenjadnem vrtu; po* gosto sem tudi jaz tam delal ž njim; ali pa sva hodila na lov. Bilo nama je tako prijetno, ko sva našla v našem »domu« Conception, čeprav njeno ob* našanje ni bilo prav nič odbrano; toda bila je ponižna uslužna in vesela. Pre* stavljene začasno ob izredni potrebi, mrtvašnice, zgradbe- oproščene1 s po* sebnimi zakoni, stanovanjske zgradbe opuščenih industrijskih in obrtnih podjetij, zgradbe, ki služijo izključno kmetovalcem in njih delavcem za pre* bivanje itd. Oprostitve po tem členu prestanejo, čim se odda zgradba ce» loma ali deloma v najem ah se več ne uporablja v namen, ki daje pravico do oprostitve. Prestanek pogoja za davčno opro* stitev po tem členu mora prijaviti davčni zavezanec pristojnemu idavč* nemu oblastvu v 30 dneh, odkar je nastala izprememba; drugače1 ga za* denejo kazenske posledice. Zaradi priznanja davčne oprostit* ve po tem členu pa se mora predložiti prijava v 30 dneh, odkar se je pričela zgradba ukoriščati v navedene na* mene. Če sei predloži prijava pozneje, se prične davčna oprostitev šele za* četkom trimesečja, ki nastopi po pred* ložitvi prijave. Za nove zgradbe, odnosno nove dele že obstoječih zgradb dovoljuje zakon v členu 37. davčne olajšave ta» ko, da se plačuje od njih samo 3% od čistega dohodka (brez avtonomnih doklad). Ta davčna olajšava se daje za nove zgradbe za 20 let v krajih s preko 50.000 prebivalci, v ostalih pa za 10 let, za nazidane ali dozidane dele pa samo za polovico- gorenjega časa. Pravica do olajšave1 se pridobi s posebno prošnjo, iki se mora vložiti pri pristojnem davčnem oblastvu v 30 dneh od dne, ko se začne davčna obveznost. Drugače pa se skrajša do* ba za olajšavo davka za toliko časa, za kolikor pozneje se je prošnja vlo* žila. Tem prošnjam se mora priložiti: 1. dovolilo gradbenega oblastva za zi* danje z načrti vred; 2. dovolilo občine za uporabo in 3. potrdilo občine o za» četku uporabe. Člen 40. zakona določa, da se od* piše zgradarina (samo osnovni davjdk!) celoma ali deloma: 1. če se zgradba ne uporablja; 2. če postane zgradba ali njen del zaradi elementarne nezgode nepora* ben; 3. če se prijavljena najemnina ne more sodno izterjati. (Če obstoji na» jemno razmerje med sorodniki ali svaštvom, odpis osnovnega davka za» radi neizterljivosti najemnine ni do* pusten.) Prijava za odpis se predloži v 14 dneh. ko prestane uporaba davčnega predmeta, odnosno v 6 mesecih po preteku davčnega leta, za katero se najemnina niti sodno ni mogla izter» jati. Če se predloži prijava po 14dnev* nem roku, se odpiše davek od dne, ko^ so davčna oblastva prejela prijave. Če se predloži prijava za odpis osnov» nega davka zbog neizterljivosti na» jemnine kasneje, nego v ömeseönem roku po preteku davčnega leta, sa ne vzame v poštev. Ponovna uporaba zgradbe se mo» ra prijaviti zopet v 14 dneh. (Konec prih.) Za enotno organizacijo drž. upokojencev. Državni upokojenci, posnemajte! Ljubljansko »Društvo upokojenih javnih nameščencev za Slovenijo« je poslalo vsem upokojencem, od katerih je bilo društvu mogoče dobiti naslove (akcija se še nadaljuje), poziv, ki je bil objavljen tudi v »Našem Glasu«. Z njim je društvo apeliralo predvsem na tiste upokojence, ki imajo, v sebi vsaj nekoliko organizatoričnega ta» lenta in stanovske zavednosti ter smi* sla za skupno stvar, naj skuša prido» biti vsak v svojem kraju vse še neor» ganizirane upokojence za pristop k društvu, ki si je nadelo važno nalogo, da podvzame vse, da se doseže skup» na, enotna močna fronta vseh sloven* sikh drž. upokojencev. Že pred izdanjem poziva je n. pr. po zaslugi davč. nadupr. neumornega g. Strmoleta v Kamniku pristopilo društvu hkrati kar šestdeset kamni» ških upokojencev. Temu vzgledu sta sledila zavedna upokojenca tovariša gg. fvan Lončar v Kočevju in Ivan Bratič v Tržiču, ki sta društvu pismeno sporočila, da bo» sta skušala pridobiti čim več novih članov, državnih upokojencev, vsak v svojem kraju. Iznova apeliramo na vse zavedne tovariše v ostalih krajih, da storijo isto, kajti le v močni -organizaciji bo» mo- dosegli naše upravičene cilje' in končno temeljito ureditev našega gmotnega položaja, ki morda ni več daleč. Ne poslušajte glasov posameznih malbontentov, nergačev, ki skušajo omalovaževati pomembnost in moč organizacij. S tem nepremišljenim ali zlohotnim ravnanjem hudo škoduj-ojo vsem upokojencem. Imejte pred očmi uspehe aktivnih drž. uslužbencev, pri* vatnih uradnikov in nameščencev, de* lavcev itd. pri nas doma in po drugih državah kjer so dosegli in še dos-e* zajo svoje zahteve edino le s pomočjo svojih močnih stanovskih zastopstev in strokovnih združenj. Zato vsi slov. upokojeni tovariši, oklenite se svoje organizacije! V slogi je moč in uspeh! Upokojencem, stanujočim v Ljub* Ijani! »Društvo- upokojenih javnih na* meščencev« v Ljubljani je v svojem pozivu na vse drž. upokojence opozo» rilo na dobrine, ki jih v Ljubljani užt» vajo člani za malenkostno mesečno članarino 3 Din na podlagi članske iz* kaznice: znižane cene za kopanje ob določenih dnevih v dopoldanskih urah v kopališču Okrožnega urada za zava» rovanje delavcev na Miklošičevi cesti; znatni popust zase in za družinske člane pri mestnem pogrebnem zavodu za vse štiri pogrebne razrede. Seveda pridejo te dobrine v poštev zaenkrat le ljubljanskim članom; dru» štvo bo pa v najkrajšem času razteg* nilo svoje delovanje tud: na druge kraje in bo skušalo doseči na nasvete upokojencev v dotičnih krajih raz» lične krajevno potrebne ugodnost'. Naj vsak zaveden upokojenec agi* tira v krogu svojih tovarišev za pri* stop. Samo močna organizacija nam bo pomagala, da uresničen naše pra* vične zahteve. Oficijelno gladilo ljubljanskega »Društva upokojenih (javnih name» ščencev« je — kakor je bilo že svojčas objavljeno v znanem pozivu za pri» stop in združitev vseh organizacij drž. upokojencev — »Naš Glas«. Up oko» jenci, naročajte ga, širite ga, priporo* čajte ga, zahtevajte ga po vseh javnih lokalih. Saj je vaš glas, saj se bori za vaše koristi in zastopa vaše interese! »Društvo upokojenih javnih na* meščencev za Slovenijo v Ljubljani« je bilo ustanovljeno leta 1920. skupno za državne in z,a deželne ter mestne (magistratne) upokojence. Zato ta na» slov. Čujemo, da bo od neke strani na prihodnjem izrednem občnem zbo* ru. ki se naj vrši še to jesen, stavljen predlog za izprenumbo društvenega naziva v »Društvo državnih up oko» jencev(nk) in vdov za Slovenijo« aii nekako slično. Mislimo, da je ta pred» log povsem umesten in da bo našel obče odobravanje. Sedanji neslov ime* novanega društva, ki je najVejuja slo* venska stanovska organizacija držav* nih upokojencev, je v neki meri nc» pevala nama je pesmi iz svoje domo* vine in polagala je vanje toliko ognja in živahnosti,, da sem bil časih pri» moran, opozoriti jo na predpise spo* dobnosti. Po večerji sem moli! na glas in bral tovarišema kako poglavje iz svetega pisma. Nato sem legel v svojo visečo, pleteno posteljo, Conception se je podala v šotor iniPetek se je vrnil v hišo v notranjosti otoka. Toda opazil sem, da se je Petkova dobra volja skalila. (Postajal je otožen in mračen. Ni mi bilo težko razumeti, kaj se dogaja v njem. Tedaj sem ga jel uporabljati' za 'najtežja dela; ukazal sem mu podreti »in obtesati več dreves, češ, da nameravam zgraditi novo kaščo za žitno letino; določ"! sem, da je obedoval bodisi v gozdu, bodisi v naši poletni hiši; in da bi vlil vrlemu dečku novih nravstvenih sil, sem še_ del j na glas bral iz svetega pisma. Tedaj sem bil nekega popoldneva na lovu in poslal sem Petka na delo v gozd. Ker sem začutil utrujenost, sem se vrnil v trdnjavo, da se malo odpočijem. Med ograjama iz kolov j a sem zagledal Petka, držečega v svojih rokah Conoeption, ki se je tako sla» botno branila, da je izgledalo, kot da je čisto voljna. Takrat sem prvič po tolikih’ letih' na žalost ravnal, kakor da sem brez uma. Nemogoče mi je dognati, katero čuv» stvo sem ubogal. Niti mojih p-etinpet» deset let, niti to, kar — Bogu 'bodi za* hvaljeno — lahko nazivam svojo nrav* no premoč, mi ni dopuščalo, da bi s.e bil napram temu mlademu divjaku ču» til kot tekmec. Zadostovati, bi mi to* rej moralo, če bi ga bil strogo posva» ril in mu naložil kakršnokoli kazen. Toda z nehoteno in skoro- nezavedno kretnjo sem potegnil samokres, ki mi je vedno bičal za pasom, in ga sprožil na Petika. Padel je. Čisto po naravnem na* gibu sem stopil k njemu, da mu -po* magam. Toda Conception se je že na» gnila nadenj, mu z eno roko dvignila glavo in z drugo nežno iskala, kje Je rana. Imel je k sreči samo razbito la» ket. Napravil sem mu obvezo- s po» močjo deščic in vrbovega prot j a. Jo» kal je in kričal v svoji slabi angleščini, da je ničvrednež in da bi storil prav če ga ubijem. Bil je dolgo časa bolan in strašno ga je napadala mrzlica. Conception mu je stregla z veliko požrtvovalnostjo in kot sem dobro vi» del, tudi z nežnostjo. Ta pogled me J. ganil. Nato sem razumel, da je vse- to sodelovalo, njuna mladost, okoliščine in podnebje in jima storilo greh neiz* bežen. Petek mi je vselej kazal v srce segajoče kesanje, ker je domneval, da obstoji med Conception in menoj ne* kakšno nedovoljeno- razmerje. Da mu dokažem njegovo zmoto in z druge strani uverjen, da bosta pač prej ali slej lahko pogrešila zakon, sem skle* nil, da ju poročim takoj, čim Petek popolnoma okreva. Zdelo se mi je. da v odsotnosti vsakršnega duhovna smem in celo mo» ram jaz sam opraviti obred. Našel sem več mest v svetem -pismu, ki so- me potrdila v tej misli. Ko je bila stvar končnoveljavn-o določena, sem občutil velik mir. Predno sem ju poročil sem skušal, da Conception iztrgam rimskemu pra» znoverju in jo privedem v pravo vero. A najprej sem jo prosil, naj svoje ime Conception,* ki se mi je zdelo smeš* * conception (špan.) = spočetje (Marijino). no, zamenja za Dorotejo ali Dolly, kar je brez obotavljanja storila. Uboga deklina je pokazala mnogo sprejem* Ijivosti za moj poiik o vsem ostalem, samo nikdar se ni hotela odreči malikovalskemu češčenju Device. V tej točki sem jo moral pustit? v tem'. In dasiravno tako premišljevanje ne kaže ravno mnogo ljubezni do bližnjega, se nisem mogel vzdržati, da si ne bi bil dejal, da je na vse zadnje -papistinja ravno dovolj do-bra za divjaka. Vendar sem smatral za potrebno, da njuno po» roko napravim nekako svečano. Po* stavili smo na griču mizo, ki smo jo okrasili z listjem in cvetjem, in kamor sem položil največje od mojih treh svetih pisem. Prebral sem poglavje, kjer Izak vpraša Rebeko če ga hoče za moža, nato sem si prizadeval, da bi Petek in Doly*Conception doumela svetost vezi, ki ju bo združila. Petek se je spustil v jok, a obenem sem ču* til, da Dolly, še vsa zamrežena v r'm» skih blodnjah, te poroke- ni vzela res* no. Sicer pa kljub temu ni imela no* benega pomisleka, da se ne bi zado» voljila z njo. Teden dni nato sem bi! nekega jutra zaposlen v trdnjavi z nekakšnimi mizarskimi opravki, dočim je- Dolly opravljala gospodinjska dela. Poklical sem Petka in mu naročil, -naj gre na obrežje pogledat, če -najde kako želvo: vsak teden smo redno ulovili po eno. to pa prav tako zaradi jajec, kot zavo* Ijo mesa, Čez nekaj minut se je Petek v divjem begu povrnil in nisem imel še časa, vprašati- ga, ko je zaklical: »O gospodar! O nezgoda! O slabo!« »Kaj pa je, Petek?« »O! tam doli, eden, dva. trije čol* n!! Eden, dva. trije čolni!« Itd.... jasen in bi mogel zavesti nepoučenega v zmoto . Fuzijoniranje društev uppkojems c,ey. Kakor je bilo že objavljeno vt številki 19. našega lista z dne 1. julija t. 1. je »Zveza upokojenih častnikov itd. v Ljubljani« obvestila ljubljansko »Društvo upokojenih javnih name* šcencev«, da je z ozirom na objavljeni oklic pripravljeno fuzijonjrati se z njim v enotno skupno organizacijo. Temu je sedaj sledilo tudi »Društvo Vestnik. Tajništvo Zveze drž. nameščen: cev. Ljubljana, Frančiškanska ulica 6/1. ima svoj telefon štev. 3473. ' Zahvala. Zveza je na osnovi skle: pa upravnega odbora poslala Glavne: mu savezu oficijelno zahvalo, ker je pripisovati v prvi vrsti glavnim funk: Tcijonarjem tega Saveza, da je vpraša: nje izplačila razlik končno stavljeno tz dnevnega reda. V organizaciji je moč! »Društvo drž. upokojencev in upokojenk za Slovenijo« v Mariboru je prijavilo Zvezi svoj pristop, kar je cmogoč io zvišanje članarine od 2 na 3 dinarje mesečno. Pozdravljamo ta ukrep ter «elimo da bi tudi par tist:h organiza: cij1, ki stoje danes še izven Zveze sle: d:lo temu vzornemu koraku. * i Kcingresn državne »Zveze poštnih, telegraf, in telefonskih uslužbencev«, ki se je v dneh 13. in 14. julija vrš:l v Ljubljani, se je kot pooblaščeni za* stopnik Zveze državnih nameščencev za Slovenijo udeležil g. Makso Lilleg, večletni Zvezin predsednik in častni član. Gospod Lilleg je zborovalcem sporočil pozdrave naše Zveze kot predstaviteljice pretežne, večine slo= venskih strokovnih in stanovskih or: ganlzacij drž. uslužbenstva. Iz slovanske učiteljske organiza: cije. Letošnja pokrajinska skupščina UJU. poverjeništvo Ljubljana, se vrši v dneh 19., 20. in 21. julija t. 1. v dvo: rani ljubljanske Delavske zbornice. Dne 20. julija bo ob 18. uri I. redni občni zbor »Učiteljske gospodarske poslovalnice.«, r. z. z o. z. v Mariboru. Isti dan ob 20. uri se v dvorani D o la v* ske zbornice vrši koncert učiteljskega pevskega zbora. <— Dne 21. julija se vrši v dvorani Mestnega doma ob 148. uri redni občni zbor društva »Učitelj: ska Samopomoč«. »Tvornica uč;l En šolskih poteeb: ščita v Ljubljani«, r. z. z o. z., ima redni občni zbor dne 28. julija ob 10. url v Učiteljski tiskarni v Ljubljani. DržaVnia skupščina Udtruženjtal ju: goslov. učiteljstva se vrši v dneh 16., 17. in 18. avgusta v Zagrebu, kakor je^ sklenil izvrševalni odbor UJU na seji dne 29. junija. Zakasnitev izplačila pokojnin. Ker ljubljanska finančna direkcija navzlic opetovanim pravočasnim urgencam ni prejela od ministrstva ob normalnem roku zadostnih denarmh zalog, se je izplačilo pokojnin za julij zavleklo za par dni, dokler naprošene dotacije niso prispele. Da se ta neljuba in za vse upokojence mučna zakasnitev ne bi ponovila, so bile na pristojnih me: stih podvzete potrebne mere Tovarišem davčnim > umadrnkom. Casooisne vesti iz zadnjih dni o na: predovanju so marsikaterega tovariša, ki je po vsej pravici pričakoval napre? dovanja, razburile, ker si ni ra jasnem ali je med imenovanimi ali ne. Tudi sekcija je od uprave Udruženja pre* jela oficijelno vest, ki pa se v mnogo: čem ne krije z novinskimi informaci: jami. — Opozarjamo, da je finančna direkcija pri svojem predlogu strogo upoštevala zapovrstni red, vsled česar bi predčasno razburjenje tega ali one: ga tovariša dokler se imenovanja uradno ne razglase, ne bilo umestno. Sekcija bo v svojem delokrogu vse ukrenila, da pridemo čimprej do jas: nosti. — Udruženje poreskih činov: nika, sekcija Ljubljana. »Društvo davčnih Izvrševalcev za Slovenijo« je pred kratkim s posebno deputacijo, v kateri sta bila društveni Predsednik g. Ivan Ilovar in tajnik g. Ignacij Fink, zaprosilo ljubljanskega mančnega direktorja g. dr. Jos. Pova* eja, da bi se zavzel pri finančnem ml* niSi.ru za pravice davčnih izvrševalcev. n pere sam ! 4- ,Afq/ mož sme kaditi, i " pravi mlada gospa Mica. „Ne škodi, če so zastori malo zakajeni, ko se pa lahko takoj operejo. Ne mučim se s pranjem, ker vse to opravi RADION čisto sam,“ Varuje perilo! upokojenih orožnikov v Ljubljani«. Upanje, je, da sledijo tema lepima vzgledoma prave stanovske solidarno: sti še ostala društva v prepričanju, da majhne organizacije, ki zastopajo le raztresene drobce celotnega stanu upokojencev, vsaka zase ne pomeni ničesar. Združene v eno mogočno, enotno združenje bi mogle z večjim uspehom in večjo upravičenostjo za: stopati skupne interese vseh državnih upokojencev. Ker se pripravlja nova uredba, s ka: tero naj se popolnoma na novi pod: lagi dokončno uredi službeno razmerje in gmotni položaj davčnih izvrševal: cev, sta odposlanca prosila g. finanč: nega direktorja, naj posreduje, da se z novo uredbo ugodi dolgoletnim upra: vičenim željam društvenih članov. Predvsem naj bi se vsi sedanji davčni izvrševalci, ki po svoji strokovni uspo: sobljenosti to zaslužijo uvrstili v tretjo kategorijo drž. uradnikov. Osta: le težnje se tičejo dodelitve službene obleke in sl. Gospod fin. direktor je obljubil, da bo storil vse, kar je v nje: govi moči, da se tem željam ugodi. Premestitve (osnovnošolskih učite: ijev. Vsi oblastni prosvetni inspek: torji so bili pozvani, naj čimprej pred: lože prosvetnemu ministru predloge za službene premestitve osnovno šob ek-ih učiteljev in o njihovem naprecio:, vanju. Ta ukaz bo baje že v kratkem podpisan. Iz uredništva. Gosp. M. v Ptuju! Vašo dopisnico s poštnim pečatom od 26. junija je uredništvo prejelo šele 15. t. m., zato ni moglo ustreči Vaši želji. Oprostite neljubemu in nehote: nemu slučaju. — Vse dopisnike pro: simo, naj pošiljajo nujne prispevke pravočasno, t. j. vsaj tako, da jih ured: nik prejme' najmanj pet dni pred dnem izida vsake številke. Za kesneje dospele vesti ni. mogoče jamčiti, da izidejo v prvi številki po prejemu dopisa. Odrecite se kajenju, ker dim kv^ri zavese. — Le,' Če vzamete iza pranje SOHICHTOV »RADION«, lahko ka: dite brez skrbi. Žitnih kav je več vrst, Žika je pa samo ena. Zaradi njenih velikih vred: nosti za zdravje ima vedno več prija» teljev. Ni čudno, če se pojavljajo tudi ponaredbe. Pri nakupu je paziti zato na Ime »Žika«. Osebne in društvene vesti. Poroka. Gospod dr. Viljem Vujčič se je v torek 2. julija poročil z gospo» d:čno Ado Webletovo, hčerko tajnika okrožne skupine v Novem mestu, g. Andreja Webleta, v trnovski cerkvi v Ljubljani. Novoporočencema želimo obilo sreče. Napredovanje. Za sekretarja fi» nančne direkcije I./7 je imenovan Luka Potočnik, pom. sekretar pri davčni upravi v Kočevju. Imenovanje. V mariborski moški kaznilnici so postavljeni: paznika» dnevničarja Slekovec Anton in Gašpe» rin Ivan za zvaničnika 3. skup.; dnev» ničar pri okrož. sod. v Mariboru Ve» zijak Sigmund, zasebnik v Mariboru, Melihen Valdemar, čevlj. pomočnik v Žireh, Strlič Edvard, čevlj. pom. v Ljubljani, Primožič Maks, kolarskl pom. v Blagušu, Stramič Roman, stroj» ni ključavničar v Pobrežju, Sredenšek Emil in bivši orožnik v Hrušovju Ko» privc Martin za paznike:dnevničarje. Izpremembe iv odboru udruženja nižjih drž. uslužbencev v Ljubljani. Namesto odstopivšega predsednika g. Josipa Miklavčiča je vstopil g. Josip Šega, za podpredsednika pa je bil Iz* voljen g. Nučič. Društvo zemljeknjižnih uradnikov in izprašanih aspiirantbv v Ljubljani Je izvolilo na občnem zboru dne 29. ju» ni ja t. 1. za predsednika g. Pe» trovčiča Frana, vodjo zemljiške knjige; za podpredsednika g. Podboja Frana, vodjo zemljiške knjige; za t a J» nika g Kuštrina Frana, višjega pis. oficijala; za blagajnika g. Mikliča Jožeta kanclista, za odbornike so bili izvolj.ni gg.: Stoječ Rajko, pisar» niški ravnatelj, Grabnar Drago, kane* ist, Gostič Janko, kanclist, Tavzes Mijo, viš. pis. oficijal Rainer Jože, pisarniški predstojnik; za na me st» n i k e odbornikov gg.: Vakselj Ivan, pis. oficijal, gdč. Lapajner An» gela. Vi j a pis. oficijalinja, Seiko Ivan, višji pis. oficijal in Marčič Julko, pis. oficijal; za revizorje gg. Čampa Joško, višji pis. oficijal, Škcrlavaj Jo» sip, višji pis. oficijal; za namest» nike re:vizorjevgg. Ziherl Joško, višji pis. oficijal; in Rozman Stanko, kanclist, vsi v Ljubljani. Razne novice. Jubilej najsiarejši ga slovenskega lista. S številko od 10. julija 1.1. je sto» pH naš starejši strokovni drug. s!o= vensko stanovsko politiško glasilo »Učiteljski Tovariš« v svoje 70. leto. Sedemdeset let je ta najsta* rejši še izhajajoči slovenski list zbiral m vodil, zastopal in branil, bodril, izobraževal in vzgajal slovensko učitelj» stvo. Zasluge »Učiteljskega Tovariša« za razvoj in utrditev stanovske za» vednosti, za moralno in gospodarsko povzdigo celokupnega slovenskega učiteljskega stanu in za občo narodno kulturo so skoraj neizmerne. Častit!]!» vemu borcu, ki mladostno svež in kre* pak stopa v 70. letnik, želi vse sloven» sko državno nameščenstvo brez raz« like stroke še dolga desetletja plod» nega, za ves stan drž. nameščencev, za narod in državo koristnega dela »Učiteljski Tovariš« nam bodi vsem vzgled, kaj premore vztrajnost in ver» na predanost višjim idealom. Zato; naš jubilant naj živi! Na mnogo let! Javno vprašanje. Prejeli smo in priobčujemo: Kdo ih kje je mestni tržni nadzornik v Ljubljani! 'O tem po» glavju prosimo nujnega in javnega po* jasnila od občinske uprave, ker je za» deva velikega pomena za vso ljubljan» sko javnost. Dalje tudi, kdo krije pla» čo tega mestnega uradnika, katerega ni ali pa le redkokdaj videti ara trgu. V dobi štedenja pri mestnem usluž» benstvu je to stvar, ki zahteva teme» Ijitega razčiščenja. Torej prosimo jav» no in nujno za zakonito ureditev v smislu in po jasnih določbah za vso našo državo veljavnega zakona z dne 14. junija 1928. 1., št. 144 — LXVII. »Službenih Novin«. — ,Hugon Tuiifc, t. č. predsednik Jugoslov. veterinar» skega udruženja, sekcija Ljubljana. Kdo draži stanovanja? V »Slo» vencu« od 12. julija 1929, št. 155, be» remo sledeči mastno tiskani veliki oglas: »5000—6000 Din mesečno pla» čam za lepo stanovanje 5—6 iv®l|* kih sob, poselska in kopalna soba, po možnosti s souporabo vrta, centralna lega — s .1. novem» brom ali kasneje. Ponudbe pod »Tri odrasle osebe«. Bilo bi prav zanimivo poizvedeti, kdo ima toliko denarja, da ponuja tako vsoto za stanovanje. Državni name* ščenec prav gotovo n i. Nerazumljivo je, zakaj človek s takimi sredstvi ne zida lastne hiše ali vsaj hišice. Ni pa dvoma, da take ponudbe zapeljujejo v oderuštvo še tiste maloštevilne hišne lastnike, ki doslej še niso izrabili sti« ske brezstanovanjcev, obenem pa opra» vičeno razburjajo trpečo in v silnem pomanjkanju živečo ogromno večino delovnega ljudstva. Z zneskom 6000 Din> ki ga ta neznani Krez po» nuja za enomesečno najemnino, mora večina drž. uslužbencev z družinami živeti 3 do 4 mesece. Poštni dom v Noviem Sadu je bil dne 29. junija na zelo slovesen način posvečen. Posvetitve, ki se je izvršila o priliki glavne letne skupščine novo» šadske oblastne organizacije p. t. t. uslužbencev, so se udeležili tudi pred» sednik osrednje Zveže p. t. t. usluž» bencev g. Toma Jovanovič, predsednik zagrebške OPO g. Lalič in predsednik ljublj&nske obl. organizacije g. Joško Jakše. Novosadska organizacija ima poleg lastnega doma še svojo menzo, knjižnico, godbo, sportski klub in pre* cej premoženja. Šolsko leto v mariboriski oblasti. V dnevnem časopisju čitamo, da Je prosvetni minister izdal odlok, s ka* terim odreja, da se na podeželskih šo* lah v mariborski oblasti, izvzemSi sreza Dol. Lendava in Murska Sobota konča tekoče šolsko leto 1928./29. v soboto 13. julija, a prihodnje šolsko leto prične 16. septembra 1929. in konča na Vidov dan. S tem je rešen dolgotrajni trud naših učiteljskih organizacij za uvecL bo enotnih počitnic v vsej Sloveniji. Enotna šolska spričevala za sred* nje šole je prosvetno ministrstvo raz= poslalo po vsej državi. Tako je v tem dosežena unifikacija srednješolskih spričeval za vse zavode. Posojila samoupravnih teles, t. j. občin, srezov, oblasti, so po zakonu od 31. maja t. 1. oproščena vseh taks in drugih davščin. Prav tako so opro« ščeni vsi posli glede teh, posojil, pa bodisi, da so najeta v inozemstu ali pa v državi sami, če služijo za javne na* mene dotičnih samouprav. Tako je prav! Listi poročajo, da bo železniško ministrstvo v kratkem oddalo velike materijalne nabave v vb šini nad 400 milijonov dinarjev. Na= bave se oddado izključno le do* mačim industrijskim podjetjem. Pod prejšnjimi vladami so šle težke mili* jarde za razna naročila v inozemstvo, domača industrija se pa ni mogla raz* viti zaradi pomanjkanja dela. Narodno gospodarstvo. Petrolejski vrelci na slovenskih tleh. Francoska družba »xMin.es et Mi* nerailles«, ki ima koncesijo, da sme v Jugoslaviji izkoriščati svinčene in zla* te rudnike in iskati petrolejske vrelce, je ugotovila, da je v naši državi grad* nja zemeljskih skladov zelo slična le* tej, ki jo poznamo v Galiciji in vobče v pokrajinah, kjer se nahaja petrolej. Proga, kjer je pričakovati, da se naj* dejo vrelci petroleja, je del obsežnega pasu, ki veže Poljsko, Rumunijo in Jugoslavijo. Na tem loku se povsod nahajajo petrolejska nahajališča, ki po kakovosti in količini ne zaostajajo za gališkimi. Jugoslovensko petrolej* sko ozemlje sega od Prekmurja na jug proti Savi in se razteza proti vzhodu do Donave. Razdeliti bi ga mogli na dva dela: na severnega (Prekmurje in Medjimurje) in južnega, ki pričenja v Sloveniji. Bilo bi treba ta ozemlja strokovnjaški preiskati. Nekatera do* mača podjetja so doslej s skromnimi sredstvi in na primitiven način vršila poizkusna vrtanja, pa dobila že 150 metrov v globočini do 500 kg petro* leja dnevno. Naša nafta vsebuje, mno* go bencina in parafina in bi bilo v in* teresu narodnega- gospodarstva zelo priporočljivo, če bi se za pridobivanje tega prirodnega bogastva zainteresi* rala naša javnost, da se ne bo zgodilo, da nam bo — kakor običajno, glej Trbovlje! — lahki in bogati zaslužek izpred nosa pobral tujec. Znižanje cen za električni tok v Ljubljani. Upravni odbor mestne elek* trarne je sprejel nov proračun, ki predvideva znižanje cen električnemu toku, zlasti izdatno za industrijski tok. Cena električnemu toku za motorje se ima znižati od 3 na 2 Din za kilovatno uro, za pisarne in obrtne prostore od 6 na 5.50 Din in za zasebnike od 5 na 4.50 Din. Prav tako se ima znižati ta* ksa za števce. Znižanje cene industrij* skemu toku je velikega pomena za raz* voj industrijskih in obrtnih podjetij. Pri sedanjih visokih cenah se je marši* kak podjetnik pri kalkulaciji stroškov premislil ustanoviti podjetje v Ljubija* ni. Tudi modernizacija manjših obrt* nih obratov je zaradi visoke cent tlek* tričn mu toku za motorje zelo zaosta* la. Ker pa je bodoči napredek Ljubija* ne v prvi vrsti odvisen od čim uspešnejšega razvoja industrije in obrti, po* meni sedanje znižanje industrijskemu toku izdatno olajšavo v tem pravcu. — Pozdravljamo ta sklep, ki znači, da se pričenjajo odločujoči zavedati, da je edino le z zmanjšanjem cen mogoče dvigniti konzum elektr. struje. Večja uporaba električne sile pa spet poceni in poveča proizvodnjo, kar tudi le ko* risti konzumentom. Obleke kemično čisti, barva, piisira in lika tovarna J O S. REICH. |||C. J. HAMANN Ljubllana Vam nudi naisolidnejši vir nakupa perila, opreme nevest» novorojenčkov» perja in modnih I j m potrebščin. - Predtiskarija modernih ročnih del. HI Nogavice, žepne robce, dišeča mila, kravate, rokavice, vezenine, čipke, razni trakovi, sukanec, gumbi, potrebščine za šivilje, tapetnike in krojače v največji izberi samo pri JOSIP PETELINC, Ljubljana ===== (blizu Prešernovega spomenika) ob vodi PARNA PEKARNA s JEAN SCHREY NASL.= JAKOB KAVČIČ VEČKRAT NA DAN SVEŽE, PRIZNANO NAJBOLJŠE, VSAKOVRSTNO PECIVO Veletrgovina L. Mikuš l ^^^LjDbljana, Mesini tro IS - A. ŠARABON V LJUBLJANI priporoča špecerijsko blago, raznovrstno žganje, moko in deželne pridelke. Raznovrstno rudninsko vodo. |priporoča svojo zalogo iisiiBMiam pi Popravila se izvršujejo točno in solidno j Hotel TRATNIK Ljubljana, Sv Petra cesta 25 priporoča lepe zračne sobe. MANUFAKTURNA TRGOVINA * FABIANI & JURJOVEC LJUBLJANA — STRITARJEVA ULICA 5 Priporoča svojo veliko izbiro volnenega blaga za gospode in dame. Belo blago za različno perilo v poljubni širini. Krasna zaloga zastorov in preprog. (Pliš, tapestri itd.) — Puh, perje, kapok. volna, žima vedno v zalogi. Blago je iz prvovrstnih angleških in čeških tovarn. Gg. uradnikom proti takojšnjemu plačilu 10% popusta. TOVARNA POHIŠTVA 1.1. NAGLAS, Turiaški trg št. 6 priporoma svojo veliko zalogo vsakovrstnega pohištva po najnižjih cenah M! stroj „pr mii\i D najmoderneiše konstrukcije THE REX Co. Lijnbljana, Gradišče 10 Modno blago, perilo in potrebščine za šivilje in krojače priporoča tvrdka A. PERŠUHE LJUBLJANA, Pred škofijo 21. Kdor podpira nas, iooa oodoir Telefonska štev. 2412 Štev. pošt. hran. 11.165 Vzajemna posojilnica v Ljubljani r. z. z o. z. Miklošičeva cesta 7 v lastni palači, dovoljuje pod ugodnimi pogoji vsakovrstne kredite in posojila državnim uslužbencem proti poroštvu, zaznambi na prejemke, zastavi življen-skih polic in vrednostnih listin ler vknjižbi na posestva. Odplačilo v mesečnih obrokih. Uradne ure od 8.—2. UČITELJSKA TISKARNA V UUBUANI naj moder neje