^ vuk d.« rwen .obot, ^^ ir pr»oukof. ■ H»ilv cxcept S»turd»y«, PROSVETA _glasilo slovenske narodne podporne jednote Uredniški in upravniftki prostori: 9667 S. Lawnslje reliefni načrt odseku za apropriacije, ki naj j?a (»striže in |H>terii predloži »nitu. Predlog, da se načrt vr-■* odseku, je stavil Henator J. 1 H"t»inxon. vodja demokratske večine v senatu, ki se je prej o "tviiri posvetoval s predsednikom. Avstrijski kance- lar v Londonu___ močno zastrazen '»ndon, 25. febr.—Avstrijski MnceUr Kurt Sehuschnigg in ^nanji minister Egon Bergdr *iM.n*|rg sta v noboto zvečer z 1'ar i za v London ob-Anionom tajne policije. '•'^H. minut kasne j«, ko sta |-M'M !;, železniške jKfstaje, so demonstracij« brez--Hnih delavcev, ki no ožigoea-'J ko klerofašistično vla-'■•'»htevali, da mora biti f ,'«,[>«»ftiran iz Anglije. VVaklenegg sta ;a "'v avstrijskem po-J" P"d močno poli- D nry na zemlji bodo rfo/fi mesec dni * ' f —Dr Seth B. ' r"'iom na zvezdar-''n. J«* te dni |KH*očal. "^iljt jHKlaljAa ti- ' vnakih uto iet. ' \ ''Ii čas pride, ko - 1 !'llk<» kot j«» .zdaj V 11 lic dm-v« i dr protest proti f a-šističnemu zakonu v new yorku New York. — Dr. Harry W. Laidler, predsednik odbora socialistične stranke za javne zadeve, je zadnje dni vložil v 1-menu stranke oster protest proti zakonskemu načrtu v newyorški zbornici, ki izključuje komunistično stranko in druge "slične radikalne stranke" od pravice kandidiranja v javne urade in zastope. Dr. Laidler pravi v svojem protestu, da tak zakon, če bo sprejet, bo zlorabljen po vladajoči stranki proti vsaki opoziciji, ki se bo drznila kritizirati obstoječe gnile razmere. Tak zakon bo tudi ubil še tisto malo vere, kolikor je je še v demokracijo in miren preobrat ekonomskih razmer. Adolf Hitler je dane»—Nemčija Monakovo, Bavarska, 25. febr. —Hitler je včeraj slavil 15-let-nico svojega prvega puča v mo-nakovski pivski kletki. Ob tej priliki je ponovil svojo prejšnjo izjavo, da nacijska diktatura bo živela "vso bodočo večnost" in vse dno, kar*je bilo v Nemčiji pred/naciji, "se ne vrne nikdar vei^J— Adolf Wagner, bavarski notranji minister, je pa rekel: "Zgodovina nacijskega gibanja in zgodovina Nemčije je zgodovina Adolfa Hitlerja. Brez Hitlerja smo mi bili nič in Nemčija je bila nič ..." '.:..' 'Pripravljeni za vsak napad .. / Sovjetska unija svari imperialiste Moakva, 25. febr.—Klement Vorošilov, vojni komisar in vrhovni poveljnik rdeče armade, ki je bila včeraj stara 17 let, je ob tej priliki svaril imperialiste vseh dežel, naj se čuvajo Sovjetske unije, če si nočejo opeči prstov. Sovjeti ne bodo napadli nikogar in hočejo imeti mir z vsem svetom, so pa korenito pripravljeni, da odbijejo vsak napad, ki pride na nje. "Kadarkoli zagrmi in izbruhne napadalna vojna proti nam, je rdeča armada pripravljena za zmago in uničenje vsakega našega sovražnika", je rekel Vorošilov. "Nevarnost vojne narašča z vsakim dnevom", piAe Mo«cow Daily Newa, angleški organ sovjetske vlade. 'So dežele v Evropi in Aziji, katerih režimi skušajo izvleči jjvoje vladajoče stranke iz notranje krize na stn>ške Rusije. H režimi se lažejo svojim ljudem, da je bolj-ševiška propaganda kriva krize in sistematično hujskajo na vojno pripravljenost proti rtam." Slavnost ^edemnajstktnkf rdeče armade Je potekla med vojaškimi paradami, velikimi letalskimi demonstracijami in govo-Nichol-jri — tftda nihče med sovjetskl-viUeij-l mi govorniki In člankarji se nI vpliva, niti z eno besedico spomnil l>eo-jmm'a«- j na Trnrkija. ki je prvi aačel or-' ganizirati rusko rdečo armado. Domače vesti Mladenič ubit Grami Ha ven, Mich. — John Prelesnik, star 28 let, je bil zadnji teden ubit pri avtomobilski nesreči. Pokojnik je bil rojen v Ameriki. Njegovi starši so pred 22 leti iprišli iz Puebla, Colo., semkaj na farme. Bil je zelo priljubljen med domačimi in Američani in težko ga bodo pogrešali. Zapušča starše, devet bratov in tri sestre. Nov grob v Montani Red Lodge, Mont.—Valentin Mance, ,star 57 let in od Vrbov-skega na Hrvaškem, je podlegel influenci. Bil je soustanovitelj in več let blagajnik društva 81 SNPJ. Tu zapušča ženo in sedem otrok. Dva nova grobova v Mlnneooti Ely, Minn.—Zadnje dni je u-mrl John Marolt, star 64 let in doma iz Sodražice. Tu je bival 33 let in zapušča hčer, omoženo Zgonc, v starem kraju pa ženo. Član je bil JSKJ.-^Dalje je u-mrla Mary Glach, stara 26 let in rojena tu. Zapušča moža in tri otroke. V društvih ni bila. Slov. sodnik obsodil piketa Cleveland.—Slovenski sodnik Fr. J. Lausche je zadnji torek obsodil 29-letnega stavkarja Johna Pasterja na 15 dni zapora v prisilni delavnici in $25 globe na obtožbo, da je med piketi-ranjem tovarne Truscon Steel Oo„ v kateri je stavka, zagnal opeko, ki je zadela neki taksi. Paster je izjavil, da je vrgel o-peko proč, ko je opazil policaja in opeka je slučajno zadela taksi, ki pa ni bil nič poškodovan. Lausche je odložil izvršitev kazni do 9. marca. Nov grob v Clevelandu Cleveland. —- Te dni je umrl John Lavriha, *po domače Maj-dinkov, star 55 let in doma iz Horjul pri Vrhniki. V Ameriki je bil 30 let in tu zapušča ženo, v starem kraju pa dva brata in štiri sestre. Bil je član društva Naprej št. 5 SNPJ. Se ena Nemka obglavljena Berlin, 25. febr. — Tretja Nemka je zadnjo soboto izgubila glavo, katero ji je odsekal ra-belj v berlinski jetnišnici Floe-tzensee. V enem tednu so tore^ bile obglavljene tri ženske. Tretja obglavljenka je bila Frieda Juschnievvicz, stara 35 let, ki je umorila svojega 74-letnega soseda. Hitler ji ni hotel fslpustiti smrtne kazni. Mehiška država hoče imeti same ateiste za učitelje Mexico City, 25. febr.^-Solska komisija države Yucatan na skrajnem jugu Mehike je fslre-dila, da samo ateisti morajo biti učitelji v vseh šolah. Učitelji so pozvani, da se odpovedo vfrakl religiji in se zavežejo, da bodo aktivno nastopali proti vsaki katoliški propagandi. liga opazuje itaujansko-abe- sinski konflikt Ženeva, 25. febr.—Liga narodov pozorflo opazuje razvoj ita-lijansko-abesinskega konflikta, toda podvzela ni fie nobene akcije, da prepreči pretečo vojno. V tem oziru je *avzela\)ovsem drugačno stališče kakor v zadevi japonske ekspanzije v Mandžuriji. Vse kaže, da se ne upa odločno nastopiti proti Mussoll-niju, čigar cilj j« Italijanski pro-tektorat nad Abtalnijo. Možnost vojno med dvema članicama Lige narodov je sicer vznemirila Ženevo, toda v slučaju, da Italija z oboroženo silo okupira par sto kvadratnih milj peščene puščave v Afriki in ne bo zaradi tega velikega protesta, se bo tudi 2enova zadovoljila. Liga je že pokazala, da ne goji posebnih simpatij napram Abe-siniji, vsaj takih ne, kakršne je imela do Kitajske, ko je Japonska pričela z okupacijo Mandžurije. j. Po prvem obmejnem spopadu je Abesinija apelirala na Ligo narodov, naj nastopi proti Italiji kot napadalkl Temu apelu sta sledila še dva druga, v katerima je Abesinija pozvala 2e-neVo, naj konflikt poravna v smislu XI. točke pogodbe, ki določa, da mora Ženeva poravnati vsak problem, ki^ ogroža mir med dvema članicama Lige narodov. O teh ape|ih je Liga narodov razpravljata na svoji januarski seji, toda svojo akcijo je omejila le na pfiporočila, naj prizadeti stranki poravnata spor z direktnim pogajanjem. Ta pogajanja so se pričela, toda bila so kmalu pretrgana in Musso-lini je odredil mobilizacijo vojaštva. Reakcia v Švici zmagala z majhno večino Bern, Švica, 25. febr.—Volilci Švice so včeraj glasovali v referendumu o predlogu vlade, da ne vojaška služba podaljša na tri mesece v letu. Socialisti in komunisti so forsirali splošno glasovanje o tem predlogu in rezultat glasovanja je sledeči: 506,-845 glasov za predlog in,481,90C£ proti. Večina vlade je torej sorazmerno zelo majhna in je pokazala velik vpliv marksističnih idej v Švici. Republika Paragvaj izstopila iz Lige narodov Buenos Aires, Arg., 25. febr. — Vlada republike Paragvaj je formalno obvestila tajništvo Lige narodov v Ženevi o svojem izstopu iz Lige. Paragvaj je izstopila zaradi zahteve Lige, da mora prenehati z vojno z Bolivijo in sprejeti mirovne pogoje, katere Je Bolivija že sprejela. Paragvajska vlada izjavlja, da hoče imeti proste rok % za nadaljevanje vojne do kohca. Njene vojaške čete so zdaj na meji Bolivije in srdito naskakujejo utrdbe Villa Montes. GROŽNJA UPRAVE HOLC VZNE-MIRJAKONGRES Imetje malih hišnih posestnikov in farmarjev v nevarnosti "INSTINKTI ODERUHA" 1181 oseb umrlo za influenco v Madridu Madrid, Španija, 25. fi«br. — Mestne oblasti |H>ročajo, da je 1IK1 oseb umrlo za influenco v prvih treh tednih februarja. K-pidemija še vedno razsaja. Washington, D. C. — Člani o-beh kongresnih zbornic so bili presenečeni, ko je John H. Fa-hey, načelnik Home Owners' Ix>an korporacije, objavil ultimat, da morajo vsi hišni posestniki. ki so dobili posojila ml korporacije, poravnati svoje obveznosti, drugače bo njih imetje prodano na javni dražbi. Kon-gresniki in senatorji se boje za svoje politične pozicije, kajti gotovo je, da jih bodo mnogi izgubili, ako bo Fahey uresničil svojo grožnjo. Fahey je naznanil, da je nad 200,000 malih hišnih posestnikov in farmarjev zaostalo s plačevanjem obresti in kapitala na posojila, ki so jih prejeli iz sklada korporacije. Kongresni Martin L°. Sweeney je Že pred objavo Faheyjevega ultimata obdolžil upravo HOJ/^ korupcije in zveze z bankirji, ki so se okoristili s posojili, katera so dobili hišni posestniki, po ultimatu pa je predloži! v kongresu resolucijo, v kateri zahteva temeljito preiskavo poslovanja vladne korporacije. .. Neki progresivni senator z za-pada je dejal, da ima Fahey Instinkte oderuha in kot tak ne bi smel opravljati službe, ki zahteva od Človeka globoke simpatije do ljudi, ki so zabredli v tej krizi v stiske po krivdi drugih. "A-ko bi se Fahey zavedal, da se 1-gra s političnim dinamitom, bi nedvomno odnehal", je rekel senator. "On je pokazal velikodušnost napram bankam in zavaro-valninskim družbam, ne pa proti malim hišnim posestnikom in farmarjem, katerim Je sedaj zagrozil s prodajo njih Imetja na javni dražbi, če tne poravnajo obveznosti, kar je v obstoječi situaciji nemogoče," Ko je kongres Imel pred seboj zakonski načrt za ustanovitev Imenovane vladne institucije, se je zavedal, da mnogi hišni posestniki ne bodo mogli takoj plačevati obveznosti na jh»-sojila, zato je v načrt uključil provizijo, da lahko vprašajo za triletni moratorij za plačevanje obresti in kapitala. Ta provizija je bila na a|>el Rooseveltove administracije črtana pod |x>-gojem, da načelnik korporaclj«* postopa po svoji uvidevnosti in nudi olajšave vnem tistim, o katerih je prepričan, da ne morejo zmagovati obveznosti. Fahev In njegov prednik v voflstvu kor-|M»racije nista tega storila v nobenem slučaju. milit aristom hleb, brezposelnim drobtino VVashington.— (FP)—Za militarizem ne manjka denarja. Bolj skopa je vlada z brezposel nimi, katero bi rada pri javnih delih potisnila na "relifno" pla čo $50 na mesec, o čemer se te dni vrši hud boj v senatu. V prihodnjem fiskalnem letu vlada namerava zapraviti za armado in mornarico nič manj ko milijardo dolarjev ali nad 100 milijonov več kakor je kdaj prej v mirnem času. To je priznal tudi apropriacljski odsek nižje zbornice, ki ni bil v stiskah za nove dovolitve. Regularni armadni budžet znaša nad 378 milijonov, mornariški pa nad 477 milijonov. Poleg tega je za militariste v obeh branžah določenih iz sklada javnih del še nad 104 milijonov ali skupaj nad 063 milijonov. Vojni štab pričakuje, da bo dobil lepih milijonov tudi iz novih apropriacij za javna in relifna dela, tako da bodo skupni izdatki v prihodnjem fiskalnem letu znašali nad eno milijardo. "Mir" bo torej zavarovan kakor še nikoli. Čeprav je ni dežele na svetu, niti ne kombinacije dežel, ki bi mogla voditi napadalno vojno na ameriškem ozemlju, vojni proračun vseeno predvideva povečanje regularne armade od 128,750 do 165,-000 mož, narodno garde za pet tisoč mož — slednja zdaj šteje 187,000 mož. In čudno, pri vsem tem Je, da ni v zvezi s temi velikanskimi apropriacij i nobenega grmenja za balanciranje bu-džeta od tistih, ki stalno zahtevajo balanciranjtf. Bizniihe firme potrosile pol milijarde za oglaševanje VVashingtoii, I). C, — V pre-teklem letu so ameriške bizniške firme potrošile za oglaševanje v časopisju vsoto $490.000,-000, okrog 50 milijonov dolilr-jev več nego I. |9JW. Kongresnik Sirovich podprl Lundeenov načrt VVashingto, I). C. — Kongres-ik Sirovich iz New Yorka je izjavil, da bo delal /a uveljavlje-nj« Lundeenovega zakonskega načrta socialnega zavarovanja. Rekel je; da je Lundeenov načrt najboljši od vseh, ki so bili doslej predloženi kongresu; ker vsebuje možnost solucije socialnega problema starost nega in brezposelnostnega zavarovanja. Organizacije brezposelnih sklicale konvencijo Chicago. — Paul A. Rasmus-sen, tajnik provizoričnega komiteja organizacij brezposelnih, Je pozval ;vse podrejene skupine, naj izvolijo delegate in jih pošljejo na splošno konvencijo, ki se otvorl 2. marca v VViishingtonu, I). C. Brezposelnost raste v Franciji Francoska vlada je alarmirana VELIKE DELAVSKE DEMONSTRACIJE V ANGLIJI * Delavci se izrekli ta protestno stavko proti redukciji brezpo-•elpoatne podpore KABINETNA KRIZA NA VIDIKU lx>ndon, 25. febr. —- Nad sto tisoč angleških delavcev se je včeraj udeležilo protestnih demonstracij proti redukciji brez-poselnostne inslpore v raznih krajih Anglije. Največje demonstracije so ne vršile v Abei kenflngu, kjer je 60,000 delavcev sprejelo resolucijo, da se razglasi enodnevna stavka z namenom, da vlada umakne vse obstoječe regulacije v zvezi s plačevanjem brezposelnoatne podpore. Nad trideset protestnih shodov je bilo sklicanih v South VValesu; med temi je bil eden v TonypandyJu, ki se ga Jo udeležilo 20,000 ljudi. Velika delavska množica se je zbrala tudi v Hyde Parku v Umdonu, da sliši taborita in člana parlamenta Jamesa Maxtona. Protestne demonstracije so bile sklicane proti novim regulacijam plačevanja brezposelnoatne podpore, ki določajo redukcije za minike družin, ako kateri član takih družin le nekaj zasluži, Vlada je sicer umaknila odredbo glede splošne redukcije podpore, toda brezposelni delavci niso bili s\tem zadovoljni in zahtevajo islpiavo vseh regulacij, Hundav Pictorial je včeraj napovedal dalckosežne spremembe v kabinetu. Pravi, da ne bo nihče presenečen, če bodo zunanji minister tSimun, notranji minister Gllmour in Cunliffe-Llster, minister za kolonije, vrženi Iz kabineta. David Lloyd (ieorge, bivši premier, jo včeraj ponovno obdolžil vlado (slgovornosti za finančni škandal v zvezi s polomom na londonski borzi. Čeprav jma MaclHmaldova vlada ogromno veČino v parlamentu, je jasno, da nima zaupanja pri ljudstvu. To dejstvo priznavajo celo njeni prijatelji in zagovorniki. Dopolnilne volitve, ki so se vršile v zadnjem času y raznih krajih Anglije, so pokazale, da delavska stranka napreduje, Nevtralni opazovalci politične situacije vidijo motnost poraza sedanje konservativne vlade pri prihodnjih splošnih volil vali, ki se bodo vršile 1. liani, demonstracije pri pogrebih žrtev na hrvaškem Zagreb, 25. febr.—V soboto je bil pogreb ubitih kmetov, katere HM ftandfrji ustrelili pri Izgredih v okolici Hroda ob Havl na llivašk«eti Velika množica Pariz, 25 febr,—Francija Je alarmirana, ker se ji« število brezposelnih v preteklem letu Idemonsf ran tov j« silila v mesto povečalo za 44 odstotkov, Ar- * klici "Dol s Hibi J", toda voja-mnda brezposelnih Je naraMla na i *ke in oro?.niške čete so zaprle 600,000, kar |*>merij, da bo mo-1 lirod od vseh strani in odbile rala potrošiti sto milljoriffv do- demonstrante. Med hrvaškimi larjev letno za nasičevanje te'kmeti v tistem kraju še vedno vre in orožniki so dobili močna vojaška poja« anja. Izgredi so nsMtuli, ko so žandarji ovirali |M»bital IimIo hrvaške obzidje, M armade* Vlada Je neftaj sklenila p«*l-pretl z denarjem iz brezposel* nostnega »klada tiste del<»dajal-ce, ki IhsIo ijpotdili brezposelne v NVojih |MwJjetjih. Dalje ima v načrtu splošno socialno za v aro- f() Nemcev obsoje vanje, direktno brez|»OMelriostrio •« pod|»oro iz vladnega in municl *aP°r r° paluih skladov in program jav j di "opravljanja nih del, da »e uposll brezposel |lano\e^PK'emčlJa, 25. febr ne, ki predviduje stroške $M,.„H, ki "klepetajo" * vla-Stevllo brezposelnih v Fran-|,jj jr, riacij^ki stranki. Zadnjo so-cljl Je sieer manjše ko v drugih |M,t«, j, bilo v Kmdenu 30 o»eb iridrustrljnkih državah, a dela jotMoienih v zafior do enega leta vladi vseeno velike preplavi«-« jn nekateri do 18 mesecev, ker /aiadi viiiokih /hljenikih stroški preveč "klepetali" v privat-kov in nizkih mezd. ki jih pre ' nih hi-nh. gostilnah ali restavra- •t Slika kaže fra*ro«fce vojake na %e*l»anlii v gorm ju. j j« ifiarjo tisti, ki delajo c I juh PROflVETA PROSVETA THE BJfLIfJHTENUBirr Ol.A»IMI IX LASTNINA SLOVrN«*« M A BO 1>M JBOMOTV Org»a W **4 tmklfk* fcf (A* Nt(i>/niM; u £4rul*<« 4rU>« ii»»m, CkM«a» to IUb*4» HM mM« |INUHI«.I>MH M«. M OUu*> 1» lintt |7 .U) m teto IIH « H U 0MS guWH»ito« r.t«.: for t K. Umu4 luta CSt——> ••4 C.«.»4* KM pri r«*r CWa«» mmd CUmto |7M pm f—r. far*«a MMUM M M »•»' Cwr ««lM»v po 4i«o»«ru 4a»tt»« I* «i*ak** m m rriMM Hufcuf>.t IiUtmm raMln« («rtU». po-»MU. Mm«. »Ml «ut, H »ro»x» »MUMUUU te * •te*«*. M >• »rlluHI pilulM. A4v«rtMM rtui «• »»r««i.riji -HaMMrifU mt mm—nt-tiuuM MMl unMlUrllM »rticU-. »IU Ml M rrturMi. OtWr maauarrliH« mHi m llMla. puMM. . »III U r«t«r»«4 U, »krti mco*P«OI«I MI(-«4MMM4 ao4 Ktik< m Ur im» »tik « lUloa ; prohveta HtT H S«. U«MUk *»•. IHmii, UIlMte. MKMHEK 0» TMK KKIlBKATBU f«UI Glasovi iz naselbin Zanimiv« beležke Is runih krajev Zlobna propaganda proti tujerodcem Gornji na »lov iu- sipe nikogar zmotiti. V Ameriki je na tisoče in tisoče tujerodcev, pri-•eljincev, ki so dobrodošli — burboncem, katerim zvesto in |>oni*no služijo in katerim udano pomagajo pri raznih raketirskih busi-nessih, tudi pri takih, pri katerih je treba osle pariti lastne rojake. Vsi ti priseljenci So v očeh burboncev "dobri Američani" in proti njim ni nobene propagande. Propaganda, ki bolj in bolj valovi zadnje mesece, je naperjena zoper tujerodne delavce, ki so večinoma reveži. Prvič zjper one reveže, ki no še toliko srečni, da še vedno nekaj zaslužijo, drugič pa zoper one nesrečneže, ki bo brez zaslužka in so priniorani iskati javne podpore. Njihova beda postaja vedno vetji — doHn. Dan za dnevom čitanio v ameriških listih in magazinih nesmiselne in skrajno bedaste jeremijade proti inozemcem: da bi bilo krize že konec, če ne bi bilo toliko imigrantov v Ameriki; da gredo milijoni dolarjev za rellf — in vsled tega naraščajo davki — za podpiranje tujerodnih pritepencev; da Je več milijonov domačjnov brez zaslužka in na relifu zaradi uposlenih tujerodcev; da so za veliki zločinski val In radikalizem —- ki sta po burbonski pameti dvojčka! — tujerodni največ odgovorni; da sploh tsa nesreča Amerike izyira od "pri-tepenih" naseljencev! H k rntka: če bi pisci in krlčačl teh jeremi-jad mogli, bi te jutri izgnali iz Amerike vse tujerodce in prevzeli njihova dela in premo-ftenja, nakar bi bila velika kriza — rešena in vse bi bilo ali right. ' To propagando vodijo organizacije fanatikov z bolj ali manj fašističnimi tendencami In te organizacije resno naskakujejo kongres in domače zbornice z raznimi stupidnimi zakonskimi predlogi, ki so največ pod krinko "»me-rikanizma" naperjeni proti tujerodnemu delavstvu. Na primer kongresnik Thomas L. Hlantom, demokrat iz Tezasa, je zadnje dni predloftil načrt za prepoved vsakega priseljevanja za dobo desetih let, ker pa zbornični odsek za imigracijo ni hotel brž odobriti tega načrta, je bil Blanton zelen jeze in takoj je začel krotiti peticijo, da izsili glasovanje v zbornici preko odseka, če*, da se mudi, mudi! "V Zdrutenlh državah je še na tisoče Haupt-mannov. ki preti* na naše otroke in odjedajo kruh domačinom in vse te llauptmanne je treba takoj iztirati". je kričal Klanton v zbornici. Zakonskih predlogov za de|>ortato ob vseh mogočih malenkostih v kar mrgoli v kongresu — inspiriranlh »hI fanatičnih organizacij in časopisov, ki vodijo pro|iagando proti tuje-, rodnim delavcem. Ti fanatiki ae prav nič ne zmenijo za dejstvu, da je ogromna večina tujer<»dnih delavcev v Ameriki kljub večletni brezposelnosti in vejiki bedi, ki jih tlači. Ae zmirom poštenih; nočejo slišati resnice, da je selo majhen odstotek priaeljencev med zločinci, velika večina ameriških zločincev so pa domačini, ki so tu rojeni In ho bili Je njihovi dedje ali pradedje "amerikanizirani". - Fanatikov prav nič ne briga io, i«lih) niti tega. da mi njihovi o6rtj«- ali deilje tudi bili prtaoljeni In morda »o bili tudi "radikalni" v svojem času in razmerah Upamo, da am< ritki fanatiki im- IhkIo do«e^r Ji Uga, ker bi radi «!••»« tfil \ svoji slepi in nizkotni atrasti tn >avmti, zlasti pa \ «\oji 6re*. mejni (ffiansfl, ki je na dnu * -t-h njihovih predsodkov proti tujertMlfnni oabdke: pri naivnih ljt|deh. ki verjamejo ts»j ivropegMndi — vsakdo, rad zvrne nesrečo, ki ga tepe, na rfrugr Ut tu sejala sovraitvo do tujeiMdoev. Kieferjev socialni »a*rt MiUaukee, Wis. — Državna zbornica ima sedaj pred seboj velepomembni socialni zakonski načrt, ki ga je predložil socialistični poslanec Kiefer. Ta zakonski načrt predvideva, da država W i neona in sama obratuje vse industrije i naravnimi zakladi vred — gozdove, minerale in vodne sile, pa ne za prof it, ampak le za potrebo ljudstva! To bi bilo v veliko korist delavcem In farmarjem, ki v tej državi tvorijo veliko večino prebivalstva. Ce bi zbornica ta na- las alf dva v organizaciji s toli ko silo? To so male, suhe veje na katere se organizacija takšne maze ne bi smela opirati. Organizacija delavcev — čim večja, čim močnejša, tem večji bi morali biti njeni, cilji, večja mol in pogon. Bojazen in reakcija sta znaka zaostalosti, ki nima mesta v delavskem gibanju. Delavsko gibanje je sproščenost, vera v silo, energijo, ki se premika proti ciljem. Možem, združenim v petmilijonski masi, ni treba gledati mračno v bodočnost! Združeno delavstvo, pre- črt odobrila in ga uzakonila, bi žeto s pravim duhom, lahko gle-bila beda namah odpravljena, da smelo v bodočnost! Toda pet Delo bi bilo po unijski mezdni lestvici, torej unijska plača. Seveda bi to pripomoglo do velike milijonov organiziranega delavstva je sila, pred katero bi s? moralo vse umikati v Ameriki. za preosnovo vsega našega družabnega in gospodarskega sistema! Preosnova, ki pretresa slamo preteklosti in aedanjosti ter zbira vaako zrno, vsak kamen za svojo novo zgradbo, ker je gospodarska struktura največji ter najbolj obljuden stolp, spe-njajoč se preko vseh drugih streh. Da na poti k tej preosnovi ni nobena resnost preresna, prehu-la ali pretirana, da ima delavski ?enij še dolgo pot pred seboj, za-o se je treba zagnati navzgor, (jer zajame silo za preobrat.' Kajti ta preosnova je začetek jal tudi na stavljena vprašanja, nove dobe, izvirajoča iz delav- Komunisti niso znali, če so bab-stva in njegovih naukov. Da se ce ali mandeljci, tako jih je Tho-morajo delavci učiti zapopasti mas ugnal z odgovori. Govomi-ivoje nauke, ki so preprosti na- ka je predstavil avdienci na* žu- —rcMraUd etelur« Učenec sovjetske potovalne šole. kupne sile, tako da bi farmarji Sam mogočni kapital bi moral lahko prodali vse svoje pridel-1 kloniti glavo za zmerom. Pet mike: mleko, maslo, sir, Živino in lijonov—to je sila, ki more pre-poljske pridelke po mnogo višji makniti goro! A plugi so pod ceni ko sedaj. Delavci bi vise to'streho, njiva neizorana! lahko pokupili, ker bi bile cene! Kje je vzrok, da organacija tem pridelkom nižje, ker bi pri- tolike mase ne da nobenih uspe-delke kupovali direktno od far-, hov od sebe? Kako je to, da ni marjev. Tako bi bila veliko na prežeta s pravim unionizmom, boljšem oba, delavec in farmar., ki premika ter oddaja vsaki Pod sedanjim sistemom kaj ta- »tvarl svoje mesto? Odkod to kega ni mogoče, kajti prekupče- prevračanje brez stremljenja? valci požro debel dobiček, far-, Pet milijonov mož je sila, kate-marju ostane malo ali nič, de- ra bi morala že davno vtisniti v lavec pa mora na trgu slano pla- vse naše družabno življenje zna-čati za farmarske produkte. ke vsakovrstnih uapehov, kot živ Po novem sistemu bi delavec dokaz njenega bitja in obstoja! •jki, kakor ena in ena—pojem, ki druži in spaja razmetane dele iz nestvarnega gospodarstva sedanjosti, ki sloni na razdejanju in grozotah, skozi katere pogled ne more prodreti. Delavci, dajte federaciji novega duha, da se oboroži ter usposobi za delo, ki je pred njim! J. Kovacich. O Thomasovem »hodu na Weet Alliau VVest Alli«, Wis. — Dne 18. februarja smo na West Allisu i-meli impozanten shod, na kateri m je govoril Norman Thomas poldrugo uro. Vršil se je v High School avditoriju, ki je bil zaseden do. zadnjega nedeža — 1200 ljudi. Thomas je govoril o današnjem položaju. Rekel je, da po- pan M. V. Baxter. Joe Radelj. plačal za produkte manj, ftfr- Vse vzroke zaostalosti te orga- ntaja plavi orel dan za dnem bolj mar pa bi zanje prejel več. U- nizacije bo najti v njenih malih " " "" -1" mevno je, da je reakcija napela načelih, v pravilih, v katera so vse sile proti tej velepomembni zapisali male cilje: naša orga-predlogi, da ga uniči v £ali, če- nizacija obstoji. That's aH. Pra-tudi je v zbornici mnogo progre- vilo, ki pelje iz dneva v dan k livcev. Delavci se menda tudi žlvoUrenJu, ki je drago proda mnogo ne zanimajo za ta dale- Janje časa. Delavska organlzaci-kosežen predlog, kajti nič nI sli- ja ne more životariti iz dneva Aati, da bi sklicevali shode v ta v dan, ker te poti peljejo v kon namen in zahtevali od svojih »ervatizem, ki se zadovolji z ma-zastopnlkov v zbornici, da glasu- Um« cilji, ki so znak životare-jejo za Kieferjev načrt. Delav- nja, nezavednosti, najpogubnej cl bi lahko storili mnogo, skll- znaki delavskega gibanja! cali shode, sprejeli resolucije in j Organizacija štirih ali potih zahtevali uzakonitev tega social- milijonov mož bi morala že dav-n*»a načrta. To je pač talostno. no imeti svoje urednike, dopis-Potem pa jamrajo, da so elabi nike, znanstvenike, ekonome ,in {M|} . I delavske poslance, svoje misije v Član sem unije brezposelnih' vsaki panogi človeškega za*le-delavcev, ki je menda ena naj-( dovanja. To zato, ker ti milijo-večjih v mestu. Posluje v socia- ni mož ne žive na otoku, ampak IlstlČnem duhu, za politiko se ne' v morju prebivalstva, iz kate-zanima, kar Je tudi žalostno. Sai, rega vedno pritegajo k sebi vse si bi delavstvo baš a politiko naj- najboljše moči, katere zmaguje- ložje pridobilo evoje pravice! Hkoro na vsaki seji te slišijo pritožbe* o šikanah, katere morajo doprinašati brezposelni od relif-nih oblasti, ki vedno brenkajo, da ne bo dovolj hrane In obleke. jo najhujAe klance. Štiri do pet milijonov mož je sila, katera se ne da odriniti s prazno obljubo, sila, ki se ne da podcenjevati, bledikav. Milijarde, ki jih je vlada izlila v kapitalistični vodnjak, da "pomaga seaalki", nimajo ikoraj nobenega efekta. Brezposelnost je bila lansko leto večja ko leto prej in delavstvo je na slabAem. Tudi za tekoče leto ne izgleda dosti bolje. Le profiti so 4e izboljšali. Od začetka nam je administracija obljubovala reforme in okrevanje, je- izvajal Thomas. Zdaj je reforme opustila in pridržala — "okrevanje", za kar naj bi kongres dal predsedniku Uiri milijarde, s katerimi bi lahko poljubno razpolagal. Thomas pa nima dosti upanja, da bodo te milijarde dosti ali pa sploh kaj zalegle, ker je kapitalistična "seitalka preveč zarjavela" in je tudi s prilivanjem ni mogoče več pognati. On se boji, da bo predsednik porabil mnogo od relif-nega, odnosno "okrevalnega" denarja za povečanje vojne mornarice, kar nas bo privedlo bližo novi vojni. Govoril je obširno tudi o farm Kljub temu se delavci ne zanl- cije. kajti vsako podcenjevanje je ne- Mkj Hituaciji in uničevanju pri-vednost in nepoznanje organiza- delka in živine po vladi. To uni- majo za politiko. Pri občinskih in mestnih oblasteh bi lahko I-meli večino, tako da bi delavci sami odločevali glede vsega javnega Življenja, glede dela in podpore. Na redni seji 18. feb. smo i-mell dobrega govornika, brez-poaelnega učitelja. Omenil je civilno vojno, ko so se borili za svobodo, ki Jo jo pa kapitalizem pogoltnil, je dejal govornik. Niti besedice pa ni črhnil, kako ši bi delavstvo lahko priborilo svobodo, namreč s politično silo. Ko je skončal, so bila na mestu vpraAanja. V4ypšal sem ga, kaj misli o Kiefer Je vi socialni predlogi v državni zbornici, pa je rekel, da mu o nji ni nič znanega. Seveda mu Je predsednik seje pojasnil, kaj pomeni ta pred čevanjv, je rekel Thomas, ni no- Toda, vsako stvar je treba vo: v New Yorku ni metanje žl- preizkusiti ter se o nji prepri čati, da je res ono, kar predstavlja. Preskušnja moči se mora zaposliti v podjetju, v cilju, ki bo prinesel pridobitev. Ix>vec ne bo preizkušal svoje strelske sposobnosti na glavi drugega lovca, svojega tovariAa. Izstreliti jabolko z glave svojega tovariša je nesmiselno početje, pri katerem j® večja nevarnost kakor pridobitev. Delavstvo mora stremeti k ciljem, kjer so velike pridobitve, smiselne pridobitve. Mali cilji so znaki nevere in mlade, neorganizirane sile. Delavstvu v Ameriki se ni treba !>oriti za le en las aH dva na glavi. AmeriAko delavstvo ima pred sabo večj< cilje, kateri potrebujejo najbolj- loga In kako velikega pomena je šo energijo. Delavstvo n< za vse ročne In umske delavce, (tovornik je seveda bil v zadregi. sram ga Je Mlb, kakor je bilo i ti svoj razredni boj ; ne uravno mor« soln ce. Zato morajo delavci razume stremeti le v luno, temveč opaziti. / j otrpli ulr. AmrriAka delavaka federacija Kvelrth. Minn. — A. D. F. je največja delavska organizacija v Ameriki, ki Ateje do |n*t milijonov članov. Ce je en milijon vee ali manj, nič zato. S«' vedno o-sunejo Atiri milijoni organiziranega delavstva, ki se zmerom predstavlja maso ogromne stU-, ki se ne da zanikati, Ta federacija je igrala vatno vlogo v zgodovini ameriAkega delavstva. Skozi vsa njena leta Je bila nuni med delavstvom in kapitalom Toda mont Ac ni — radost Ta organizacija )« pre-Aeta s »tarokopitmmi načeli in prav iti, konaervativ no - boječe I gleda v bodočnost, kakor da gre v smrt. ne livljsnju nasproti Zakaj ta mračni pogled, bojaaen in reakcija organiziranega 4*-lavstva? Čemu ti mali cilj* sa vašenje plač. ne davki, ne boj u enega zastopnika več v "ne* dealu", da bo zastopal delavsk« intereae! Ampak razredni bo. veža V morje z namenom, da se ohranijo cene, nič novega. Zdaj se je te metode oprijela tudi zvezna vlada z idejo, da pomaga farmarjem. Navedel je slučaj, ko se Je v New Yorku udeležil nekega zat^liAanja o mlekarski situaciji. Ena vladna komisija je vodila agitacijo za večjo uporabo mleka, druga je pa kupovala krave in jih pobijala. Slično je tudi t drugimi pridelki. Thomas je rekel, da bi izven redukcijskega programa morala Amerika i-meti 40 milijonov akrov več zem lje obdelane, če bi hotela omogočiti vaem prebivalcem dostojen tivljenaki standard. O kontradikcljah "novega dea-la" je Thomas govoril kakor zna le on. Kazal je tudi na situacijo v Arkansasu, kjer hočejo plan tašniki poriniti z zrmlje najem-niAke farmarje in jih prisiliti, da delajo po 18 centov na dan. fte nikdar ni predsednik imel tako epe prilike, da pomaga neki sku? oini "pozabljencev" kakor jo l-ma v tem slučaju. Thomas je mojstrsko odgovar- TOREK, 26. FEBRUAR.ii Nova elektrona centrala v J aro« Umu t eevjetsti Rvaijl. Zdravstveni rekord Mllwaukeeja Mllwaukee, Wia. — Ravno sedaj čitam milvvauške časopise, kako se ponaAajo z novico, ki je dobra za vse milwauške prebivalce, izvzemAi pogrebnikov in bolniAnic. To je rekord, kakršnega more dobiti samo mesto Milvvaukee! Milvvaučani smo namreč deležni posebnih dobrot, katerih ae ne dobi nikjer dru-kje v Ameriki, te so — dolgo življenje. Smrt se pri nas ne o-glaša niti polovico tako pogosto kakor v drugih ameriških mestih. Statistika nam kaže, da je u-mrlo preteklo leto samo osem ljudi na en tisoč prebivalcev, medtem ko jih je umrlo v Wa-shingtonu, D. C., skoraj osemnajst ali natančno 17.7 na tisoč. Ne želim tem zadnjim nič slabega, ampak v VVashingtonu je Se itak mnogo preveč mrličev, ki še kljub temu dokazu hodijo po cestah. Človek bi mislil, da spadajo po vsi božji pravici na "drugi svet". Pogrebniki premalo "advertajzajo", to je menda vse. To so dokazi, ki se ne dajo zatajiti, samo malo čudno se nam vidi, zakaj Chicago ne izda zadevnega pcrročila. "Oni že vedo, kaj delajo", si bi mislil. Vem pač, da imajo Cikažani tudi malo sramežljivosti in to je menda vzrok, zakaj ne pokažejo svoje "iprtve strani". Vprašanje nastane, kako se zadržujemo Slovenci, da ne pokvarimo milwauškega dobrega imena. Povem vam v teh vrsti-rah, da je to jako enostavno. Zabavamo se vedno, in to kljub slabim razmeram. Imamo namreč tridesetletnice, pet in dvajset letnice, srebrne poroke, domače zabave, potrebne ohceti in pustne veselice. Torej, ker smo živi in zdravi, nam ne preostaja drugega kot to, da se jih udeležujemo ter zabavamo med veselimi, da pozabimo na težave, katerih tudi modri orel ne odnese. Ta je jako čuden ptiček, leta največkrat le visoko in s seboj je nesel tudi cene vsem potrebščinam tako visoko, da si reviji zemljani ne morejo več privoščiti niti najbolj potrebnih stvari. Sprva so ga imenovali odrešenika, drugi so nam ga barvali celo rdečega ter so celo mislili, da bo napravil iz Amerike Rusijo. Ampak sedaj se je pokazal v pravi barvi, postaja vsak dan temrfejši in temnejAi, in kakor se kaže, ga bo kmalu konec. Škode in joka ne bo za njim. Kakor sem že omenil, da se vedno zabavamo, vam moram Ae omeniti ter vas povabiti v South Side Turn dvorano na pustni v ečer. To je dan vseh veseljakov, dan. katerega se spominjamo Ae izza mladih let. Potrebno je, da se malo j>ozaha-vamo, predno nam nasujejo pepela na glavo. To je zadnji večer pred postom, katerega se bojimo vsi. Dolžnost vseh "pustov" je, da se snidejo vsaj enkrat na leto ter obnovijo svojo medsebojno ljubezen in se zabavajo med seboj. DruAtvo "Bled" ae čuti privilegirano, da vse veseljake povabi na ta večer v o-menjeno dvorano, kjer se bomo zabavali prav po domače. Igrala I »o MartinAkova godba, "ki je izvrstna tudi za pust**. Siguren sem. da se bo vsak. ki «e zabave udeleži, zabaval tako, da mu pust ne izgine ii spomina!' i Tudi naAe kuharice so pridno na delu ter se trudijo zadovoljiti vse udeležence z najboljšim Vstopnina je samo centov. Ne pozabite priti, ker zabave bo obilo t* v s«1 • Na svidenje na puatni večer v Turn dvorani ob pol osmih zveCtr! 1'vMkijaAi Primeri nenadne osivelostT Morda smo bolj' učeni od naših prednik k i so pa znali bolje opazovati. Tako >< ' sovali nekatere etloloAkopatoloAk, "" vzrokom, ki so se nam zdeli dol^o bizar ne celo malo smešni. Zdaj pa vemo a!' imeli prav. Pljučnico povzroči seveda ' mokok, enako pa je res, da mraz deloma"" j spešuje virulentnost bakterij, deloma zmanjšuje človekovo odpornost. ( , . ' haja v poštev tudi duševno razburjenj« ^ lahko povzroči celo smrt. Večkrat cuarnd s -slišimo, da je človek radi silnega razburjeni osivel ali izgubil lase. Mnogi tega ne verLl jo, ali pa so na napačni poti. Ce bi ne bilo drugih dokazov , razen starikl legend in kronik, bi lahko ostali skeptični Nekatere izmed njih so pa tako lepe! VzemJ mo tisto o mladem nemškem menihu, ki je g vel tako vzorno, da so ga hoteli imeti njegov bratje za škofa, čeprav je bil še zelo mlad Toda za to je bilo potrebno papeževo dovolj® nje. Mladi menih se je napotil v Rim, kjer« je sprejel papež, ki je pa menil, da je vendiif premlad za škofa. Mladeniča je papežev « govor tako razburil, da je osivel. Papež je p videl v tem božjo voljo in vdal se je. To j< seveda samo legenda. V moderni dobi pa n» letimo na mnoge primere, ki se v bistvu m starih legend ne razlikujejo. Nekatere so a beležili opazovalci, ki ne veljajo niti za lahko verne, niti za naivne. Naj omenimo .r<> pr merov, ko človek izgubi lase samo delom Reljgijski učenjak Hernard je priredil o W pojavu zanimivo anketo. Tako pripoveduje mladem mlinarjevem sinčku, ki je bil ostal v mlinu, pa je naenkrat prišlo več m<»/. in čeli so odnašati vreče moke. Bili f<<» 'i'"11*1 toda deček jih je imel za tatove in se jih je i lo ustrašil. Cez nekaj dni so mu začeli Isije šopih i/padat i. Nekemu drugem u d« pa pripetilo nekaj mnogo hujšega. Vpričo®* ga so ubili očeta. Cez nekaj dni " ^ na polovici glave izpadli, druga polovica je ostala nedotaknjena. Površne posledice razburjenja pa nc vajo vedno las, temveč tudi kožo. VA'\ *< sta strah in groza včaaih vzrok nekakim runkuloze. Kako pojasniti te pojave? niška kapaciteta 16. stoletja Lemnius je nil, da poganja velik strah kri v notrsnj«*' r lena. Zatt) fungirajo organi Mamo nepopo« I>el telesne toplote se s tem izgubi. izguNj« se pa tudi iz|>od kož«* prihajajoče par«* ^ funkcija je hraniti lase približno tako, ksl» ae hranijo rastline z zemeljskimi soki ne dobivajo več hrane, zato začno i&p* <■ I/ebar opozarja na Mečnikova, ki* J« Je osivelo in ** vzrok živčno razdraženo*!. Laumoni« proučeval posledice allnega razburj»*i)< čnem štetemu, pripisuje nenadno orv» draženju velikera sinioatičn«'ya njegor«- cervikalne partije. ; M m '"Ko je moj oče *el v konkurz. h "In vi i/plačali upnik« "Pardon. a*j sem vendar rekei, oče znorel." A TgKfcft^BO., I 1 1 Vesti s Primorskega t,vf|.mkan je VIKTOR ka krivec ■i Stvarni rabljen » M' '^"^etno honfinacijo ti ian. 1935. — Dne P-t. L so prišli k t u Viktorju, staremu 25 let CkMU v Prapetnem pri fcnfkarabinjerji. Z največ- tim n na karabinjersko straž-Ki dl bi ga rad marešija o Ei vprašal. Na to lepo vabilo t Krivec nič hudega sluteč ] s karabinjerji. S te poti pa ,ieni vrnil. Pridržali so ga v Cnovani je pred pol leta pri-li. rednim potnim ustom v Ju- ivijo, kjer je bival v Dom-Uh in bil zaposlen kot brivec, božične praznike pa je hotel biskati svojce v Prapetnem. rtni list in drugo je imel v reku Zakaj so ga s tako pretvezo Speljali in ga zaprli, ni znano. Ljprej je bil zaprt v Tolminu, ito pa so ga odpeljali v Gorico. , večkrat se je zgodilo, da so ilijanske oblasti kljub rednemu potnemu listu zaprle tega [jj onega. Zato svarimo vse, zlati mlajše in one, ki so prišli Se- i v zadnjem času v Jugoslavijo, 1 dobro promislijo predno se dločijo za vrnitev. . * ■_J Gorica, 2. februarja 1985. — zadnjem trenutku smo prejeli lest. da je bil Krivec Viktor iz »petnega konfiniran. Omenje- ii je bil pred kratkem postav-jen pred goriško konfinacijsko ►misijo, ki ga je obsodila na i leta konfinacije. Kraj, kjer moral prestati kazen, še ni ian. Prior miren.skih l^azaristov Zdravlič konfiniran Gorica, februarja 1935. — V mdeljek. 17. decembra je pri-ela na mirenski grad goriška ilicija in izvršila preiskavo v mkajšnjem samostanu Lazari- :ov. Po preiskavi je aretirala carista Mlakarja, Klančnika, irtclanca ter priorja Zdravli-0 vzrokih aretacije se Ši- [ijo med ljudstvom vsemogoče »protujoče si vesti. O usodi »tiranih Lazaristov ni nič zna-:a. - . 'A Pred dnevi pa se je razširila M, katere pa ne moremo še mtrolirati. da je bil prior idravlič postavljep pred gori-ko konfinacijsko komisijo in onfiniran. Koliko je resnice na pni, kot rečeno, še ne vemo, *ndar pa je po vesteh, "ki pri-»jajo v zadnjem času, in ki go-or< d vedno številnejših konfi-•čijah, čisto verjetno. dva naša fanta pred POSKIINIM sodiščem »ktor liohek aretiran in odveden v Rim I Bistrica, 25. januarja 1935. '•N«kega dne pred božičnimi rtcniki . ,, |M) Trnovem in Bi-razširila vest, ravij() gOVOrice, re inbaje po nekaj dneh l: r(ld posebno so- ' K,'r J' -I dneva aretacije ^ na,) me^c dni, so vsi 11,1 vašeani zanj v Velikih 7'r S«? n kiča f , ' januarja 19CJ6. — ^ ',J ^ seta decembra je u znnil 7. doma Senkič ;,r K t. doma iz ftem- ar; ■J'* bil pod atal- lT, ' rr nadzorstvom n ' Njejrova usoda • ' «i. \ eudar i»a se * " J" bil areti- * Rim. Kt '!>" «ao\ „Uojenlh na 1 let 1M.V—Dne > obsojenih • m v Rimu okolice; Er-** *** FVftH" Anin Pobega, ne Videl in let. Lov-trija Va- to vc a na 8, Ferdinanda Nemca na 7, Angela Pobego na 5, ostale štiri pa na S leta ječe. Vsem sta odpuščani dve leti zaradi amnestije. i Fašisti razbili tri slovenske gostilne v Barkovljah Trst, februarja 1936.—Iz Trsta poročajo, da so v soboto 2. feb. bile opustošene in popolnoma razdejane tri slovenske gostilne v Barkovljah. Prizadeti slovenski gostilničarji so sledeči: Vrh Vincenc, ki si je dele pred kratkim uredil novo gostilno, Trbižan Jože, znani gostilničar, kateremu so fašisti že dolgo časa grozili, da mu bodo za prli gostilno, in Scheimer Josip. Barkovlje in vasi okoli Trsta so že v prvih časih, ko se je pojavil fašizem, mnogo trpele po organiziranih napadih skvardi stov. Bilo je to v času, ki so bili kolikor toliko neurejeni in se je fašizem posluževal teh metod, da je lahko ustrahoval ljudi. Kot Zgleda pa se je danes ponovno ogrela ona divjaška kri in pričeli so ponovno z razbijanjem in napadanjem. Čudno je, da se to lahko dogodi v državi in pod režimom, ki se (šteje za nosilca civilizacije, dočim dejstva kažejo na popolno brezpravno stanje. Grozen zločin fašističnega milič nika •Št. Peter na Krasu, februarja. Dne 3. feb. ob 8. uri zvečer neki miličnik baje iz ljubosumja ustrelil šiviljo Pavlo Cesnikovo v Palčju pri Št. Petru na Krasu in nato ustrelil še samega sebe. Zločin se je dogodil v njeni delavnici. Ta grozna novica se je bliskovito razširila po vsej vasi in bližnji okolici ter povzročila veliko razburjenje med našim prebivalstvom. Vse prebivalstvo sočustvuje z njenimi svojci in obžaluje smrt — pridnega dekleta, ki je s svojimi itak skromnimi zaslužki pomagala vzdrževati svojo siromašno rodbino. Kruh v Italiji je po šest dinarjev Trst, januarja 1936. — Živila so v Italiji razmeroma zelo draga. Temu dejstvu dajejo poseben povdarek še zelo nizke plače in skromni zaslužki. Najvažnejše hranilo kruh stane 1.50 do 1.70 lir kg, kar znaša v dinarjih okoli 6 Din. Dalje stane kilogram sladkorja 6.50 do 6.80 lir (24 do 25 dinarjev), meso 6 do 8 lir (23 do 30 Din) itd. Procesi zaradi tihotapHtva Trst, januarja. Pred tržaškim sodiščem so se zagovarjali zaradi tihotapstva 5 konj iz Jugoslavije v Italijo: Lojze Rupnik, Franc Rupnik, Matevž Rupnik, Stanko Rupnik, Jože Dekleva, Anton Baje, Jakob Mejak, Štefan Stegel, Vinko Simčič, Jožef Kombič. — Sodišče pa je vse o-prostilo, ker so dokazali, da so bili konji pošteno kupljeni. Na cesti pri Matuljah so 12. decembra 1934 zasačili avtomobil, v katerem je bilo 3 kg neza-carinjene kave. To je povzročilo preiskavo, v kateri so zaplenili še 200 kg kave. Tržaško sodišče je zaradi tega obsodilo: nekega Volpija na 8350 lir globe, Carli-ja na 8000 lir globe, Marjeto Mo-lar na 15 dni zapora in 6000 lir globe, trgovca Kajeta Guaccija z Reke na 1 mesec zapora in 8000 lir globe, Marijo Terčič na 2500 lir in Avgusto Marc na 320 lir ter nekeftt Delaka na 1350 lir globe. Pošta v Pustovljah ne doatavlja pisem iz Jugonlavije Gorica, februarja 1935. — Zv delj časa plenijo na dutoveljski pošti vsa pisma, ki prihajajo Iz Jugoslavije. Ker se to vrši tako sistematično, da te dolgo ni prišlo nobeno pismo, brez dvoma i-ma uradništvo ali poseben ukaz. ali pa tako veliko veselje do tega dela. Za domačine je vsekakor zelo mučno, ker si s svojci, katerih je veliko zdoma, ne morejo več niti dopisovati. II meterev ječe zaradi razJalJe-nja policaja l»orica..< januarja 1635.—Pred goriškim sodiščem je'bil obsojen Stanislav Kuljat na ensj«t meseci*v zapora Kazen je bil« motivirana a tem. da je razža-lil vaškega policaja K vgenija Pedrettija Podrobnosti obsedi** in d<»*o razmetana za javna dela majhne vrednosti. Direkten relif brezposelnim bi bil cenpjšl. Vsota je pa premajhna za velikopotezno akcijo proti krizi. f!e bi se vlada na primer vrgla na gradnjir modernih in cenenih delavsklh\stanovanj po mestih, in to v velikem obsegu, bi to še največ izdalo za upoalitev milijonov brezposelnih. Ampak bi potrebovala samo v ta namen najmanj deset milijard. V take projekte investirani denar bi nc bil proč vržen; tudi vladni kredit bi ne trpel, ker bi izdatki bazirali na kreirunem bogastvu.! * Kakor je pa razvidno, nima administracija nič takega v načrtu. Predsednik naj bi razpolagal s tem denarjem kakor bi se mil ljubilo. Ker se pa naglo pomite na desnico, Je skoraj gotovo to, da bi ga trošil tako kakor bi narekoval velehizni« in pa politična strategija Farieyjevc maši ne. Ker se administracija upira redukciji delovnika na 30 ur v tednu in nima absolutno nosnega programa r.n odpravo brezposelnosti, se bo po- zapravljen-ju štirih milijard dežela znašla le še v večjem pav}jerfziranJu delavstva, ter z močno narastlim javnim dolgom. Taki m izgledi za drugo iiolovico Kooseveltovega termina. CMm« Slika kaže čredo bivol«* mu ototu estelina v MJ/iai CeJiforni)e, Kmtorftl«! PleturM. Ilarr.v L. Ilopkins. načelnik federalne relif ne administracije. Stavkolomstvo novega relifa odkrito Progresivci so v debati pokazali, kako bi novi relifni zakon služil podjetnikom Wa.shington.— (FP) — Admi-nistracijska postavka v relif-nem načrtu, ki predvideva ik>-vpreč no plačo $50 na mesec, je bila že tako osuvana v senatu, da bi je ne maral pogledati nihče drugi kot zakrknjen bur-bones, Toda v senatu je tudi veliko takih burboncev, ki jo celo zagovarjajo. NI pa samo mesdna |H>atav-ka tarča vroče kritike s strani progresivcev in tistih senatorjev, ki se zavedajo pogubnosti te določbe na mezdno strukturo. Odsek je namreč "skoraj soglasno" sprejel tudi Tydlng-bov dodatek, po katerem je bilo izrecno prepovedano dajanje relifa stavkarjem., Ta . dodatek je bil v senatu črtan in vprašanje (»odpore potrebnim delavcem, ki so slučajno na stavki, prepuščeno relif-nim oblastem kakor doslej. Direktno to sicer ni določeno, toda senator Cutting Nove Me hike je stvar tako tolmačil. On in senator Bone iz Wa-shingtona sta tako nm< n.> udarila po tem odsekovem dodatku, da ga je senat končno črtal. He nator Cutting je rekel, da sta mu senatorja Glasa Is Virginije in Tydings iz Marylanda pri znala, da bi dodatek lahko poslal orodje proti stavkarjem. Spisan je bil namreč v advo-kaikem jeziku in Je določal, da bi ne bil fiikdo upravičen do relifa, ki je pustil 00 dni pred vložitvijo prošnje tako delo, pri katerem je zaslužil nad $50 na mesec, ali pa če si ni prizadeval poiskati delo. Senator Bone je ilustriral im plikacije tega stavkolomskega in mesdnoredukcijskeKa dodatka takole: "Ce bi kakšen velik delodajalec rekel delavcem: 'Ml t^omo reducirali mezde na $51 na mesec in vi morate delati po tej plači ali pa stradati/ bi takim delavcem ne preostajalo nič drugega kot stradanje kolikor so tiče podjetnika" ali pa vlade. Ce bi šli na stavko, bi namreč ne dobili nobenega relifa, ker so pustili delo, pri katerem je znaiaia ine&de več ko $50 na mesec. In ker ob prazttem trebuhu tudi ni mogoče stavkati, bi bili končno prisiljeni delati za "relifm/' plačo tudi v, privatnih industrijah. Bone je rekel, da Je siguren, da je dosti takih podjetnikov, ki bi reducirali plače tudi rii $51 na meneč, ker bi imeli delavce absolutno v kleščah. Iniciativo za to redukcijo bi irneli v Tyding*ovem arneridfiteritu. Ha j »o mnogi reducirali ple ako ne Zelja, nlgurno pa privolitev v spMtm pav|M*riztrauje | ameriškega delavstva. j MAGNATJE POB!-JAJO KAMPANJO RUDARSKE UNIJE Frankfort, Ky—Na bogatem premogovnem |R>lju v vzhodnem delu države, kjer so se pred nekaj leti vršili ljuti spopadi med rudarji in kompanij-skimi pobojniki, v katerih je bilo pet ljudi ubitih, se je pojavila nevarnost novih nemirov. Rudarska unija United Mine VVorkers of America je namreč naletela na veliko opoaicljo pri magnatih, ko je šla na delo, da organizira vse rudarje v ami- * slu zakona obnove, ki ji daje to pravico. Nevarnost nove vojne med rudarji in pobojniki je tako velika, da je bil guverner Laffoon prisiljen imenovati posebno komisijo ter ji poveriti nalogo, da preišče položaj rudarjev okraju Harlan in drugih. Situacija je zelo napeta in ograža človeška življenja in privatno lastnino, je dejal govemer. Komisiji načeluje polkovnik llenry D. Denhardt. V vseh rudarskih naselbinah bo komisija vodila aaslišavanja, na katere bo posvala predstavnike premogovnih komimnij in rudarjev. Na podlagi podatkov, ki jih bo dobila od prizadetih strank, bo sestavila svoja priporočila in jih predložila govemer ju. Nemčija kuje zaroto proti sovjetom Sovjetski tisk pravi, da se Nemčija in Poljska pripravljata , Moakva. M, febr. — Oflclel- ; no sovjetsko Časopisje je objavilo obdolžitve, da se Nemčija in Poljska pripravljata na vojno proti Kuslji. Izvestlja, organ eksekutivnega komiteja sovjetske vlade, pile, da je uradni nemški tisk ponudil Poljski priložnost, da postane veleaila, ako i h) Nemčiji pomagala pri naporu, da se potisne Rusijo v Azijo, Izvestlja smatra molk poljskega časopisja o tej zadevi za prisna-nje, da Je to v resnici cilj Nemčije iu Poljske. Obdollitvs, ki jih je prinesel češkoslovaški Ust Narodna Politika in v katerih Je re6eno, da Nemčija in Poljska pod pretvezo diplomatskih razgovorov kujeta vojno proti Rusiji, je objavilo sovjeUko časopisje na pro-minentnem mestu. Izveatlja Je obdolžila tudi Veliko Britanijo, da tudi ona sodeluje v teh intrigah. "Nemški fašizem se pripravlja na okupacijo vzhodne in Centralne Kvrope z namenom, da izzove vojno", piše Pravda. Tu je treba iskati tudi vsroka njenega odpora proti paktom sa zaščito vzhodnega evropskega o-semlja In proti modaeliojnl pomoči. S pomočjo Anglije bi nemški fašixem rad uničil kooperacijo med Kovjetsko unijo in Francijo." Makidm Litvinov, sovjetski koiniHar /.a zunanje zadeve, Je obvestil London in Pariz, da je njegova vlada pripravljena odobriti angleško-francoskl mirovni dogovor, ki predvlduje, da se mora Nemčija držati vzhodnih in centralnih paktov, toda Insistl-rala bo, da se dogovor Izvaja v celot i. V svoji noti Lltvlnov zlasti poudarja potrebo pokrajinskih varnostnih paktov, ki naj bi /.anigurall evropskl mir. I /Otidofi, 23. febr. — Lltvlno-va nota, v kateri pojasnjuje sta liSče svoje vlade v zvezi Z nedavno sklenJetM*m angleško-fran-coHkem paktu, je neprijetno dir-r nlla brltnke vladne kroge. |>i-plomatje vidijo v objavljeni noti, ki zahteva izvajanje omenjenega pakta v celoti, zvito potezo, ki »imj bi (preprečila nadaljnje konce«|Je Nemčiji, Cihašho delavtvo proteštira proti relifni plači% Chicago, — f iketka delavska federacija Je Koo«eveltu (»ostala protest proti "relifni" plači v programu javnih del. DelegatJe •h ergum« ntiml) če i>0 admini-•traeija prodrla « svojim programom tri pri javnih delih pUče-val* "relifne" plače, tedaj ne bo-du imeli niti delavci v privatnih ilidustiijah nobene protekclje Iti ne bodo tudi njih "običajne" pla-U< pomaknile na relifr^ standard. S komolci se je naklonil na mizo, gledal materi s svojimi zamMIjenin^ očmi v obličje in govoril: — Samo tisti so ljudje, ki snemajo verige s svojega telesa in s svoje di|Ae . . . Sedaj ste po svojih močeh začeli s tem . . . — Kako? — je vzkliknila mati. — Kako? Kakor dež — vsaka kaplja napoji zrno. Ako zalnete kitati « .. Zasmejal se je. vstal in začel hoditi po izbi. — Le učite se! . . . Ce pride Pavel — ta bo gledal t — Oh, AndrjuAa! — je dejala mati. — Mlademu človeku je vse lahko. A če se postaral, ti ostane mnogo gorja, malo sile in nič razuma . . . XVIII. Zvečer je Malorus odAel; mati je nažgala svetilko, sedla za mizo in pletla nogavice. Kmalu je vstala, tekala neodločno po izbi sem-»ntja, od Al a v kuhinjo, zaklenila vrata in se vrnila v izbo. Spustila je zavese na oknih, vzela knjigo s police, sedla za mizo, se ozrla in se sklonila nad knjigo; ustni sta se ji pregi-bali ... Ce se je oglasil A um s ceste, je zatrepetala, pokrila knjigo z roko in poslušala . . . Zatisnila je oči in jih zopet odpirala: — Z-e-m-l-j-a Nekdo je potrkal na duri, mati je skočila kviiku, vrgla knjigo na polico, stopila k durim in nemirno vpraAala: (* — Kdo je? — Jaz . . Kibin je stopil na prag, pozdravil in si počasi pogladil brado; s temnimi očmi se je ozrl po sobi in pripomnil: — Poprej si puščala ljudi, ne da bi vprašala ... Ali ai sama? — Sama ... — Tako? Mislil sem, da je Andrej doma. . . . Danea sem ga videl . . . Ječa človeka ne ubije ... Ubija nas naša glupost . . . . Vstopil je v izbo, sedel in dejal materi: — Daj, da se pogovoriva , . , Glej, jaz slutim nekaj . . . Pomembno in skrivnostno je gledal in materi je zbujal nemir. Sedela mu je nasproti; molče in vsa v skrbeh je čakala. — NIČ ni zastonj f — je sačel s svojim težkim glasom. — Zastonj se ne rodil, zastonj ne umreš ... Za brošure in za letake — ta vse Je treba denarja. Ali veš, odkod prihaja denar za brošure? — Ne vem! — Je tiho odgovorila mati, sluteč nekaj nevarnega. — Tudi jaz ne vem. Drugič — kdo piše brošure? — Učenjaki . . . — Gospoda! — je kratko dejal Ribln. Njegov glas je postal težji in kosmata lica so se mu napela in zardela. — Gospoda pile knjlžiee in jih razdeljuje. A kar je v knjižicah, Je zoper gospodo. Sedaj pa ml razloži, kakšno korist si obetajo od tega, da tratijo delo in denar, da puntajo ljudstvo zoper sebe ... a? Starka Je pomežiknila z očmi, potem pa Jih na stežaj odprla in plalno vzkliknila: — Kaj pa misliš? . . . — Aha! — je dejal Ribin in se okrenil na atolu kakor medved. — Glej, tudi meni je posulo hladno okolo srca, ko sem vse to pregledal. — Kaj pa? Kaj si pregledal? — Prevaro! — je odgovoril Uibin. — Prevaro — slutim. Ničesar ne \*m, ampak pre- vara je za vsem tent. Gospoda modruje nekaj. A vse to mi ni — po godu . . . Resnico hočem spoznati ... In reanico spoznavam in spoznal sem jo . . . Ampak z gospodo ne pojdem. Ke-dar se ji zdi, me patiaka naprej ... da stopa po mojih kosteh, kajtor po moatu . . . Govoril je in njegove mračne besede, iz katerih je zvenela težka aila, so uklepale materino srce. . — MoJ bog! — )e bridko vzkliknila mati. — Kako da Paša tega ne ve?„. . . In so vai ti, ki prihajajo iz meata . . . Pred njo so vstali resni, pošteni obrazi Je-gorja, Nikolaja Ivfnoviča, Salenke, in srce ji je zatrepetalo. — Ne, ne! — jejlzpregovorila in zmajala z glavo. — Tega ne verjamem ... Po svoji vesti delajo ... Nič hudtga ne kanijo, ne! — O kom govoril? — Jo je zamišljeni vprašal Ribin. — O vseh ... o vseh do zadnjega, kar aem jih videla. — Na obrazu se je pokazal pot in prsti na rokah so se ji tresli. — Ne glej sem, mati, ozri se v daljavo! — je dejal Ribin. — Ti, ki prihajajo z nami v stike, najbrž sami ne vedo . . . Oni — verujejo — tako je! . . . Njih srce išče resnico . . . Mogoče je, da za njimi stoje drugi ... ki gledajo le na dobiček? Nihče ne pojde zoper sebe ... In s težkim uverjenjem kmeta, ki je stoletja vzgajal v sebi nezaupnost, je dostavil: — Od gospode ni pričakovati nič dobrega! — Kaj pa namerjal? — ga je vpralala mati, in črni dvomi so se je lotili. — Jaz? — Ribin jo je pogledal, molčal nekaj časa in ponovil. — Od gospode ni pričakovati nič dobrega! Potem je obmolknil ter mrko in zlobno gledal predae. __________________________ — Odtod pojdem, mati. Skupaj a fanti sem hotel . . . Razumem svojo stvar. Citati in pisati znam, vztrajen sem in ne tepec. A kar je glavno — dobro vem, kaj je ljudem treba po- . vedati. Tako je. Sadaj pa poskusim na lastno pest. Ne verjamem jim, zato poskusim sam. Mati, duše človeške «o omadeževane. Vse navdaja zavist, vsi bi radi žrli. A krme je premalo, zato bi najraje drug drugega požrli. Sklonil je glavo in se zamislil. — Sam se napotim na deželo, po vaseh, »puntal bom ljudsvto. Treba je, da se ljudstvo samo vzdigne. Ce ljudje to uvidijo — že najdejo svojo pot. Trudil se bom, da uvidijo; ljudstvu ne ostaja drugo upanje, kot samopomoč in lastna pamet. Tako je! 2al je bilo materi zanj. Občutila Je strah za tega človeka. Prej-fi je bil vedno neprijeten, sedaj pa ji Je postal naenkrat prikuplji-vejši. — Paša gre z ene plati, on z — druge . . , Paši je laglje! — Je nehote mislila in dejala potihoma: Zgrabijo te . . . Ribln jo je pogledal In mirno odgovoril: — Zgrabijo me — in zopet izpuste. A potem . . . — Kmetje sami te zvežejo ... pa te odvedo v Ječo . .. — In če nekaj časa sedim — potem pojdem zopet. In kmetje — enkrat, dvakrat me zvežejo, potem pa ie uvidijo, da me morajo — ne zvezati, ampak poslušati. In povem Jim: — ne verujte ml, ampak poslušajte me , .. Pa me bodo poslulall in mi — verjeli. (DaljS prlhoSnJlM VKOSfITA njor Cura, re* je tako." Kajti senjorom župnikom se ne smel prepirati, to je proti veri; kar q$njor župnik reče, to je resnica. Pri sebi pa bi Cipriano rekel— in kar rečeš pri sebi, tega senjor 4ju pni k vendar ne sliši—da, pri sebi bi pa rekel: "Dobro, če je mati božja vse to naprej vedela, in ona je to tudi vedela, saj trdi tako senjor župnik, potem je pa tudi vedela, da jo bo nekaj umazanih valkih psov sunilo v ogenj. Tega pa menda vendar ne bi bila storila samo zato, da bi me ni nagajala. Človek se res ne more na nobeno reč več zanesti in sploh ne veš več kako in kaj. Najbolje je, da pustiš vse, kakor je." Cipriano si je zvil cigareto in začel kaditi. Pri tem pa je pozabil izmoliti tucat avema-| besed, ne da bi rij, da bi šla nevihta mimo in bi jjjj' razUmel ne napravila tu škode. Iz izkuš- "Un miiagro'» Un mi_ nje je vedel, da to mnogo ne po- iaaafirro ie paso! por Santa Pu-maga in je najbolje, da se ne- rUima t Virgincita! Senjora Nue-vihta izdivja, potem sama od se- stra! O sveta, najčistejša! O sve-be poneha. Vedel je za slučaj— ta Devica! Čudež! Velik čudež!" TOREK, 26. FFPPrlpu lilo je za Lucino, ženo Pancha Lazcana, ki jo je ubila strela prav, ko je molila na roini venec. Torej je bolje da pokadil ciga- manj je vedel, kaj naj stori. Naj-reto in aiogled^ lepoto nevihte, bolje je> da gre domov ]eie na stoječ pri odprtih vratih v koči. petaIo in reče> da je na gmrt ^ In medtem ko je opazoval ne (o mesto na nebu, kjer se je za čelo že jasniti in so se že z&ble K«d«r«t*d PleturM. Policija na straži pred veletrgovino Ohrbach v New Yorku, v kateri je izbruhnila stavka. se potrudi), da vi pameti. Odvetnik, ki sam s seboj govori, je kakor slaščičar, ki sam je svoje slaščice!' ♦ Nazorno "Cenjene dame", je začel profesor svoje poljudno predavanje o zvezdoslovstvu, "zvezda, ki vam jo bom zdaj pokazal, je tako daleč od nas, da bi vam, če bi hoteli kateremu mlademu možu tam gori poslati poljub, šele njegov pravnuk ta poljub vrnil." Vse ženske so se obrnile k Ci-prianu, ki je 6e zmeraj stal pri vratih pri škropilnikih. Zmeraj lan. Toda ženske mu iiiao dale, da bi karkoli sklenil. Pritekle so k velikMoiae prazaike v stari domovini ••Ssi st »rMraiiu ■ " rttoiumi Mr.tr* u. -CHAMPUINH aprila 6. OPOLDNI? r. ^k..__.i . Hitra I ljudiii- «ki»r«Mi vlak u m nr«^ ""»Ml«* i. Sf% »H HU.M. V-. . Z J"* -ILE DE FRANCE" "PARIŠ" lmM »luitj. i. N,„ v^ 1*.— !•». 1,2» i.vlj, ."J-*« n« največji pamlk. r«*a "NORMANDIE" junija 7 PnahrMu ai r«.r*.riju jI LEO ZAKRAJSEK General Tr.».l g.r,|„ . .102E.72»dSt..N,»Vork~ SLOVENIC PUBLISHIN6 CO, Trsvel Bareau 216 W. IHth 81., New V»rk Cit, ifceneh Jftne Ali ste naročeni na daevi 'Proeveto'? Podpirajte svoj Male zvezde, je nenadoma prav njemu in ga vlekle k oltarju, nad njim tako silno treščilo, da Sedaj je postal docela nebri-se je moral prijeti za podboj pri ien. vratih, sicer bi padel—tako zelo Ženske so ga zgrabile za roke se je ustrašil. Istočasno pa je in so vse istočasno kričale vanj: videl, kako je šinila debela stre- "Kaj ne vidiš, Cipriano? Kaj ni-a, in sicer—to je natanko vi- maš oči, da ne vidiš velikega ču-del—naravnost v cerkveno stre- deža, ki se je zgodil? Strela je ho. Natanko je slišal, kako «o ponoči udarila, sem v cerkev. Ali opeke zaprasketale in pričako- vidiš tamle zgoraj na strehi preval je, da bo cerkev v nasled- bite opeke?" njem hipu zaplamtela v bleščečem požaru. Toda nič takega se ni zgodilo. Cipriano se je ozrl navzgor in kimal in kimal. "Čudež! Iz milosti nam je bil Vabilo na maškeradno veselico katero priredi Slovenski Dom na Broughton, Pa . DNE 1. MARCA 1935 Pričetek ob 7. uri ivečer Vabljeni ste vsi domači in iz oddaljenih naselbin, da v obilnem itevilu te prireditve. Vstopnina samo 25c Oddane bodo štiri nagrade. Potrudite bo, da dobite prvo nagrado. Igrala bo izvrstna godba poskočne komad« za stare in mlade. Dobra postreiba vsem. Vabi Slov. Doma ODBOR! se udeležite Cerkev je zopet zatonila v tem- podeljen velik čudež. Roka De- no noč. Grom je ponehaval. Bil- vice je ujela blisk. Sveta Devica ski so postajali redkejši. Začel se je žrtvovala roko, da bi varovala močan naliv. Cez pol ure je posvečeno meso Gospodovo v det popustil, nevihta je minila monštranci in obvarovala cerkev n samo daleč na nebu je tu pa pred ognjem. Čudež! Un gran tam zablisnila bliskavica v noč. milagro!" Cipriano je še zmeraj stal pri minili niti trije dnevi, pa vhodu v kočo. Tedaj je prišlo k ie na tisoče ljudi oblegalo cer njegovi koči nekaj mož, ki so za- kev — Indijanci, mestici, beli čeli takoj praviti: "Kaj si videl, Cipriano ni mogel sedaj niče Cipriano, strela je udarila v cer- sar več izpremeniti. Prepričal se (ev. Vzemi ključe in odpri cer- je, da morda vendar vlada neka kev. Pogledali bomo, ali morda višja volja, ki določa usodo sve njej kje ne gori. Sedaj je še Čas, da pogasimo." ta. Cerkev je postala pravcata Ko so prispeli možje do cer-|zlata Jama- In pravcata zlata kve, Je bilo zbranih tam že mno- Jama Je Se danes, go ljudi in prihajalo jih je zme- 8 človeškega stališča je doce raj več, moških, žensk in otrok. M* razumljivo, da Cipriano o vsem rihajali so z gorečimi treskami tem nikoli niti Črhnil ni. Kajt z smrekovine in z okajenimi sve- k^o M »mel on, ki je bil nava tilkami. Vsi ljudje so videli, ka- den Indijanec, ki ni znal ne bra ko je strela udarila v cerkev, in ti ne pisati, reči škofom in dru vsi bi radi videli, če je napravi- »'m visokim cerkvenim gospo- Ujetiblisk Angleški spiaal H. Traven Prevedel Tnljta (Nadaljevanja In konec.) Z isrezovanjem nove roke bi, kajpak, izgubil en dan. Za ta čas P* Je bilo arveda treba postaviti nmter botjo na njeno mesto, krr bi jo farani, ki bi prišli v cerkev molit, takoj pogrešili in ker bi bila molitev brez mat«re boijp nad oltarjem sploh brezpomembna in bretuspešna. Indijanci morajo namreč vae. k čemur molijo, videti pred aabo. sicer se kar m« morejo imglobiti v molitev In mislijo namesto nanjo na koru> zo in na kozr ter ovce. R tako rečjo |>a ae aamo pospešuje |*>-ganatvo. Cipriano je torej mater boljo znova oblekel. Ko je to napravil, jo Je fopet postavil na njeno me-sto nad oltarjem Sveče Je po. •tavil tako, dn v cerkvenem mraku logienele roke ni bilo Lah. ko opaziti, razen če si atopil prav k oltarju,. Rasen tega pa je gutm minjaš, tega ti pri spovedi nI treba pripovedovati. Ne tu ne nikjer. Ce bi se Indijanec vsega izpovedal, kar Je zagrešil, potem bi mu ne mogel niti naj-ImiIJšI župnik dati odveze, in tudi OosfNNi Bog bi si dobro preminili, ali naj grešniku odpusti vsa ta tla dejanja; sploh pa bi Go-spod potem spoznal, da mora o-pustiti tu vsako upanje in je bolje, dfc pusti Indijance take. kakršni so. in da se zadovolji s tistim, kar lahko doaete. Mati ttoftja le stala torej na svojem mestu. Medtem ae Je svečerilo. Cipriano je odprl cerkev in prišlo je nekaj iensk, da bi ae |M»glol>ile v molitev. Ko je prišel čaa, je Cipriano zaprl cerkev in odšel domov v kočo; bil je pomirjen, ker Je vedel, da se |M>noči prav gotovo ne t>o nič m J vedelo. Izbral si je primeren kos lesa in je začel ob slabi razsvetljavi kadeče se svetilke isrezovatl roko, zaenkrat aamo v grobih obrisih. Podrobnosti bi napravil pri dnevni luči. BI) je prepričan, da bo Ugotovil roko te do opoldneva naslednjega dne. Kip Je "Mačila Uko namestil, da je ro- , ko deloma zakrila; ker pa je b.lo ^ ytnd.r "J™ P* l"*™* ..i.u. u,. __________r 'al.^ fi aUtl na svojem mestu Zve- oblačilo temnomodro. si poAkod I m res »tefka opazil. Preden bi se tupnik povrnil, bi bila nova čer pa bi bilo skoraj gotovo te vae prilepljeno In skrbno pople-«kano in prebarvano. Vae mu Je ,, , , A -n»nv |'l • ■ 11». f W 111U J« rosa ie prilepljena. C«W ' ifcfa, mnnwn hyXrT)t lipftd rok ki. je Cipriano dobro aavedal, da dflp vreh. je vendar »k leni I. da •e svoje grešne zanikrno*t i m-bo Jtupniku izpovedal. Na vae b<\ kar po zabil, in česar ae nm spo-lnevihta Grmelo je od vseh atra kor sj je v prvem strahu izračunal. ~ Ko je tako čejiel v potno noč in izrezoval le«, je nastala silna nI in hrumelo, kakor bi se hote-' lo nebo podreti. Bliski so pome- tali po svodu In trgali črno noč v bobneče cunje. Poboinejšl moški, kakor je bil Cipriano, bi to nevihto takoj amatral za posledico, ker Je bila mati boija onečaščena. In župnik bi prav gotovo dejal: "Nu, »•daj pa vidiš, Cipriano, kaj si povzročil. Samo nebo ae jezi nad tabo. S|H)kori se in se skloni pred vsemogočnostjo Naj višjega/* Cipriano je bil prav gotovo zelo poboten. Toda tako pobožen pa vendar ni bil, da bi tudi samo za hip verjel, da hI bila ta nevihta posledica njegove zanlkr-noatl. Vse predobro je namreč p*«nal naravo, da bi se mogel po-vzpeti do tako ot-UJc pobotno-stf. 2e v zgodnjem popoldnevu le namreč opatil, kako se daleč na svodu tbirajo težki oblaki; razen tejra pa je dejal tudi Mateju In Panfilu, ko ata nekaj časa kramljala z njim na cerkvenem vrtu: "Pazita, muchachoa. pono. H dobimo prekleto hudo nevihto, kakršne že dolgo ni bilo; kdo ve, ali ne bo kaka koča gorela.,? In to ae je tgodilo te nekaj ur prej, preden Je bila materi božji oAgan« roka. ' 2upnik pa bi seveda dejal Cipriano je te dovolj dolgo slutili da je to vedel—: "Mati boija f te naprej vedela, kaj ae bo zgodilo, sat o >e nevihto tudi pravočasno pripravila Na to pa bi mu Cipriano kakor natadnu odgovoril: "Si, se- la kako škodo. dom, 'ki so prihajali semka j ma Cipriano j« odklenil cerkev in *«vat in birmat, v brk. da se je možje so iskali, ali bi ne našli kod zgodila mala pomota. Škofje b" ognja. Toda nič niso našli. Strela je bila očividno vodena. Ljudje so do polnoči ostali pri cerkvi. In preden je Cipriano cerkev zopet zaklenil, so vsi možje Ae enkmt vso cerkev skrb se mu smejali in bi mu rekli, da se je postaral in je zato opeša na umu. In kot pravi fistokrvni Indijanec je znal molčati, kjer se mu ni zdelo potrebno govorit in kjer ni nikomur koristilo, da no preiskali, če morda vendarle bi *amotal stvari, ki so jih sma-kaj ne tli. Končno so se prepri- t "ali visoki duhovni gospodje — čali, da ni nemarnosti. In vsi no\[i?^rat„zv;itejAjTka1k?r on — zu Šli domov Zjutraj j ni uri cerkev )u>pet odklenil. Ne Je t: legli. božjo pravico. Ni bila njegova ipriano ob običaj-j "tt,°*a reformirati verstva. Po 'zdravem indijanskem žlvljenj- kaj fantov je fvonilo. Cipriano je "kfm me1\[[• ^ n*j' prižgal sveče* Prihajali so zgodnji molilci. Slcoroda same žen- ske in z nji Kmalu se Dvoje žen tarju, kjer slati |M>n»'lino molitev k materi božji. is|A m sta nekaj otrok, docela zdanilo, se je približalo ol- bolje pustiti vse tako, kakor je. dokler sam nimaš od t#ga sitnosti. In dn bi radi molčečnosti I-mel kdaj sitnosti, se nI dalo reči. Kajti cerkovnik bogate župnije živi mnogo bolje kakor pa nameravali po-| cerkovnik revne indijanske župnije. Ciprlanu ni bilo več treba sekati drv in igati oglja; prav pa sta se križali, kakor bi znoreli, I - ; i ««-»\.........................čl. draitva it...... ..................I...................čl draitva it...... ............................Drftava .................... Nov naročnik............................ ............................ 4) ... »> ... Mesto TISKARNA S.N.P.J. sprejema vsa sUjali bolj in bolj glasni in vse Aenske. ki so bile v cerkvi, sn prihitele k njima, da bi videle, kaj se je r.jrnOllo Tudi te so se takoj tgrudlle na tla (n se pričele krltatl.' Cerkev ni bila velika. In tako Je Cipriano na drugem koncu prav dobm ratumel. o čem «0 ae tako ravburjeno i^igovarjale Ratumel je tem laž. ker so ien-•ke «komda kričale Niti povtu-Aatl jih ni maral, ker Je vendar vedel, da Je njego\a sramota odkrita, Vendar pa Je ujel nekaj »tale, Ae prav nič ne dokatuje.j da bi naAa tgodba ne bila resnična; kajti — prepirati se 1 njo-1 hamedanecm o Mohamedovih' preroAkih tm je docela noemiaelno. —-m8vo»h*Ium. Na tndttču Po hodniku st<*fm neki odvet< nik, živahno maha t rokami in govori aam s *ebo). Mimo pride neki njegov tova-rii; ko ga vidi. ga pokate svojemu prijatelju; "l*e poglej ga. saj ni pri pra- v tiskarsko obrt spadajoča dela Tiska vabila ta veselice In shode, viaitnice, daini* knjige, koledarje, letake Itd. v slovenskem, hrvstik«* slovaAkem, čtikem, nemikem, angleikem jetiku in dmfi VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSlf* S.N.PJ., DA TISKOVINE NAROČA J V SVOJI TISKARNI Vsa pojasnila daje vodstvo tiskarne Cene vnivroe, amjsku delu prve vrste PtAite po lafonnaeije na aaalev: , S. N. P. J. PRINTERY 2«57 5» SO. I,AWNDAI.E AVENUI Telefon Reck««ll 4fM)< CHICAGO, I U- Tam nm Aelie ta<«1 m »stw»#»»k (h ACITI RAJTE ZA "PROSVETO