roman vejica stavek glagol oklepaj svobodni verz pisec beseda priredje stavek zaime1k Slovenščina 2024 vLerstnteik bXeXsVeIIdil predmet ISSN 1318-864X v šoli poudarek metafora osebek pravljica izvor prislovno določilo črtica poved veznik priredje pesnik izjava odvisnik Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana naklon stavčni člen esej poved glagol intona vejica samostalnik oseba pika osebni zaimek roman vejica stavek glagol oklepaj svobodni verz pisec rom glagol beseda priredje stavek zaime1k Slovenščina beseda zaimek 2024 vLerstnteik bXeXsVeIIdil ISSN 13 v šoli predmet vrste bes veznik 18-864X poudare poudarek metafora osebek pravljica poved črtica poved izvor priredje pesnik prislovno določilo veznik Vsebina ZA UVOD DIDAKTIČNI IZZIVI Mag. Mirjam Podsedenšek I»Zdi se mi, da človek piše vse Mira Sušić I Avtomoto mravlje – primer fantastične življenje ensam tekst.«I 1 pripovedi po zgledu teorije Marie Nikolajeve I 28 Bojana Modrijančič Reščič I Spopad s pomladjo – RAZPRAVA spopad s ponovnim rojstvom I 38 Mag. Barbara Pogačnik I Kalejdoskop besed I 3 Laura Brataševec I Ko misel najde besedo – srednješolska obšolska dejavnost Kreativno pisanje I 44 MATERINŠČINA JE JEZIK SRCA Polona Tomac Stanojev I Učitelja določa karizma, Marija Sivec I Ob letošnjem mednarodnem dnevu materinščine I 11 (po)uč(eval)no klimo pa tudi šolska oprema in prostor I 50 Dr. Marko Jesenšek I Obstoj in razvoj slovenščine je odvisen od nas samih I 14 Nina Slavič I Povratne informacije učiteljev o zapisanih neumetnostnih Miha Mohor I Moji spomini na prvega odgovornega urednika besedilih učencev I 56 Slovenščine v šoli I 18 Anton Baloh I Izbral pero je in besedo PREDSTAVITVE za svoj boj … in zmagoval! I 20 Petra Zafran Česnik I Slovenščina v vrtcu – Anica Grilj I Človek ostaja v izgovorjenih Poučevanje in učenje jezika v vrtcih in zapisanih besedah I 21 s slovenskim učnim jezikom v Italiji I 61 Nevenka Janež I Utrinek iz časov nastajanja Kosmačeve učne poti I 25 Revija je vpisana v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo, pod zaporedno številko 574. Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana. Priznanje avtorstva-Nekomercionalno-Brez predelav Slika na naslovnici: Pinter, Tihomir (2006). Ivan Minatti. URN:NBN:SI:IMG-P815928O from http://www.dlib.si. Rokopis in tipkopis iz zapuščine Ivana Minatija hrani NUK. stavčni člen esej poved glagol inton vejica samostalnik oseba pika osebni zaimek an oklepaj stavek svobodni verz pisec stavek ZA UVOD priredje Slovenščina edil črtica v šoli predmet prislovno določilo Mag. Mirjam Podsedenšek I odgovorna urednica k metaforaosebek izvor pravljica priredje pesnik »Zdi se mi, da človek piše vse življenje en sam tekst.«1 Morebiti res. Ustvarjanje pesnika Ivana Minattija (1924−2012) je pesem, kjer je vse najpo- membnejše – človekovo bivanje, upor vsakršnemu nasilju med drugo svetovno vojno, iskanje sočloveka, dekleta, ženske, rahločutno prizadevanje sebi in dru- gim približati življenje. Povedati, da je bistvo spoznanja, videnega, občutenega sicer mogoče najti v sebi, zlasti pa v vsem naravnem: zemlji, ker je topla, mravljah, ker so, travah, ker dihajo in vedo. Naravno je lahko zavetje za živali in rastline, oblake in veter. Slovenščina v šoli 1 Biti v naravi in izven urbanega, ki je drugačno – lahko nemirno, zahtevno – XXVII. letnik pomeni tudi vedno imeti možnost priti, ponovno najti del sebe in živeti naprej. leto 2024 ISSN 1318-864X Ustvarjalni krog je tako sklenjen. Izdajatelj in založnik: Zavod RS za šolstvo, Poljanska cesta 28, 1000 Ljubljana V bivanju je mogoče znova najti toplino, ljubezen dragega bitja, a tudi sprejeti Predstavnik: dr. Vinko Logaj temen oblak – slutnjo smrti in smrt samo. Uredništvo: mag. Mirjam Podsedenšek (odgovorna urednica), dr. Lara Godec Soršak (Pedagoška fakulteta Ljubljana), Poezija, najlepša avtorjeva dediščina, je tudi ob stoletnici njegovega rojstva, Mira Hedžet Krkač (Koper), ravno zaradi neposrednosti in enkratnosti v jeziku in slogu, še vedno živa – če dr. Boža Krakar Vogel (Filozofska fakulteta v Ljubljani), dr. Maja Melinc Mlekuž (Univerza v Novi Gorici, znamo – kot pesnik »prisluškovati tišini v sebi …«2 Fakulteta za humanistiko), Bojana Modrijančič Reščič (Šolski center Nova Gorica), Vlado Pirc (Zavod RS za šolstvo), dr. Igor Saksida (Pedagoška fakulteta Ljubljana), dr. Miha Vrbinc (Deželni svet za Koroško) Prva letošnja številka revije Slovenščine v šoli s prispevki odpira več razmisle- Naslov uredništva: Zavod RS za šolstvo, OE Nova Gorica (za kov; mag. Barbara Pogačnik piše v svojem eseju o tem, kaj ji pomeni materin- revijo Slovenščina v šoli), Erjavčeva ulica 2, 5000 Nova Gorica; tel. 05/330 80 79; mirjam.podsedensek@zrss.si ščina, ne le kot jezik njene pesniške biti, pač pa kot način sobivanja – doma in Urednica založbe: Simona Vozelj v svetu. Jezikovni pregled: Katja Križnik Jeraj Njen esejistični zapis Kalejdoskop besed jo povezuje s tradicijo slovenskih pes- Prevod povzetkov: Bumblebee, jezikovno svetovanje, nikov, obenem pa je razmišljanje o tem, kakšna je materinščina sodobnega Polonca Luznik s. p. slovenskega izobraženca. Oblikovanje: Simon Kajtna Prelom: Art design d. o. o. Materinščino, ki je jezik srca v prispevku Ob mednarodnem dnevu materinšči- Tisk: Present d. o. o. ne predstavlja sodelavka prvega uredniškega odbora revije Slovenščina v šoli Naklada: 470 izvodov kolegica Marija Sivec s sodelavci. Naročila: ZRSŠ – Založba, Poljanska cesta 28, 1000 Ljubljana; faks: 01/300 51 99; zalozba@zrss.si Letna naročnina (3 številke): 35,00 € za šole in druge ustanove, 26,25 € za individualne naročnike; 12,50 € za dijake, študente, upokojence; za naročnike iz tujine 40,00 €; 1 Fritz, E. (1999). Zakaj je križ sredi orehovega jedrca. Intervju. Ervin Fritz se je pogovarjal z Ivanom Minattijem ob cena posamezne enojne številke v prosti prodaji je 13,00 €; njegovi 75-letnici. V: Sodobnost, 47(7/8), 532-542. v cenah je vključen DDV 2 Minatti, I. (1984). Prisluškujem tišini v sebi, Mladinska knjiga. I 1 stavčni člen esej poved glagol vejic intona vejica samostalnik oseba rom Slovenščina v šoli I številka 1 I letnik XXVI I 2023 gla Od prispevka prof. dr. Marka Jesenška, ki piše o obstoju in razvoju slovenskega jezikba, ese Mihe Mohorja in Antona Baloha, Anice Grilj in Nevenke Janež – vsak med njimi je in ustvarja del slovenske kulturne, tudi literarnozgodovinske in književne tradicije v sloven- ščini. Didaktični izzivi so odraz in zrcalo sodobnih raziskav: Mire Sušić, ki z nove perspektive analizira Snojeve Avtomoto mravlje za rabo v šoli pri dijakih v Trstu, do zgodovinsko doz- aim kumentarnega spomina po branju Pahorjevega romana Spopad s pomladjo Bojane Mod- vrst rijančič Reščič; prizadevanj Laure Brataševec, ki z obšolskimi dejavnostmi pri dijakih kre- pi jezikovno zmožnost tako, da se ukvarja tudi z ustvarjalnim pisanjem; Nine Slavič, ki piše o pomenu učiteljeve povratne informacije za učence v osnovni šoli, in Polone Tomac Stanojev, ki v prispevku dokazuje in v praksi potrjuje, da je za učitelja in učenca pomemb- no in dragoceno tudi varno in vzpodbudno učno okolje – sodobne učilnice. poud Predstavitve prinašajo pregled publikacij, in sicer: Slovenščine v vrtcu - o poučevanju inč rtica p učenju slovenščine v vrtcih s slovenskim učnim jezikom v Italiji, sintetičnem priročniku, ki sta ga napisali raziskovalki dr. Barbara Baloh in dr. Maja Melinc Mlekuž, predstavila pa vez Petra Zafran Česnik. 11 STROKOVNIH REVIJ ZALOŽBE ZRSŠ Revije s tradicijo in ugledom na področju vzgoje in izobraževanja I 2 naklon an vejica gol oklepaj RAZPRAVE da pisec Mag. Barbara Pogačnik I ZAMP ek stavek priredje Kalejdoskop besed e besedil svobodni verz predmet Kaleidoscope of Words arek metafora osebek oved izvor pravljica priredje pesnik prislovno določilo nik izjava odvisnik Izvleček Ključne besede: Z branjem v otroštvu lahko bistveno okrepimo zavedanje samega sebe kot indi- branje v otroštvu, pomen viduuma, ki je sposoben lastne presoje; branje v otroštvu spusti v nepregledne materinščine in literature, tolmune človekove osebnosti trdna sidra, ki mu bodo vedno lahko pomagala pri literarno prevajanje kot orientaciji in odločitvi za človeško presojo na prvem mestu. Kadar otrokom ponudimo iskanje ustvarjalne zmožnosti branje, še posebno v zgodnjih letih, jim ponudimo možnost, da okrepijo zavedanje o sa- jezikov, jezik poezije v času mih sebi kot o vrtu, v katerem lahko zrastejo najrazličnejše rastline. Otroci imajo največ- digitalizacije in globalizacije1 jo sposobnost, da ob branju razvijajo intuicijo. Intuicija, čustvena razvitost, sposobnost razumeti sebe in drugega pa so ključni elementi srečne in odgovorne družbe. Intimni prostor jezika tako širi tudi javni prostor. Pri šolanju in bivanju doma in v tujini sem imela možnost doživljati številne jezike in kulture. Kot literarna prevajalka in književnica, ki piše v slovenščini, delujem tudi v med- narodnem prostoru. Moja izkušnja je, da bolj ko spoznavam druge jezike, bolj spoznavam in cenim svoj prvi jezik; temeljno spoznanje pri delu z jezikom oz. jeziki pa je, da se prava narava jezika in njegovih zmožnosti razkrije šele v raziskovanju globine umetniškega dela. Če je besedilo splošne komunikativne narave mogoče prenesti v drug jezik po določenih standardih in normiranem kodu, lahko v prihodnosti pričakujemo, da bodo strojni prevajalniki sposobni dokaj uspešno prevesti večino takšnih besedil iz kateregakoli v katerikoli jezik. Drugačna pa je situacija z literarnim jezikom in literarnim prevajanjem in tako bi šola, ki želi učence pripravljati za prihodnost, morala porazdeliti pozornost med učenjem t. i. normiranega jezika in jezikov ter z vzgajanjem ljubezni do specifičnega jezi- ka v njegovi posameznosti in ustvarjalnih zmožnostih, torej tudi v neologističnih rabah, igri z jezikom, kar spodbuja zavedanje o specifičnosti slovenščine. Književna dela so kot univerzum, v katerem smisel razpostavlja svojo pordoobo mgledea nan kontekstv ien jvi ckaaterem se znajdejo posamezni semantični elementi kot povsemg lnaovgo oozlvezodjek. V lčaesu pgloabalijza- cije nas literatura vabi v plastenje naše izkušnje in predstavlja različna »nadstropja«, na katerih jo lahko beremo: odvisno od razpoložebnja,e osesbnoesti,d okoališčin. Posebno pesniška 1 Barbara Pogačnik je prevajalka, literarna kritičarka in pesnica, ki je izdala 4 pesniške zbirke v slovenščini, njene pesmi so bile pre- vedene v več kot 30 svetovnih jezikov. Prevajala je Šalamuna v francoščino in še okrog 200 avtorskih del iz slovenščine v francoščino in obratno, prevajala je tudi iz angleščine, italijanščine, hrvaščine, srbščine, španščine ali posredno preko teh jezikov. Avtorica smo povabili kot predavateljico v okviru 3. nacionalne konference Jeziki v izobraževanju: »Biti v jeziku – sobivati v jezikih« (Zavod za šolstvo, 2018). Zaradi aktualnosti in ker je na omenjeni konferenci izšel le zbornik povzetkov, objavljamo v tej številki revije njeno predavanje v celoti oz. v nekoliko dopolnjeni obliki. zaimek priredj vrste besedil I 3 svobo stavčni člen esej poved glagol intonacija oseba vejica stavek samostalnik osebni zaime pika poved glagol intonacija oseba Slovenščina v šoli I številka 1 I letnik XXVII I 2024 beseda je kot kalejdoskop: kakršen je naš pogled, takšno sliko nam bo pokazala tudi po- ezija, ki jo beremo. Kot je zapisal Aleš Debeljak: pesem razpostavi besedno tkanino tako, da se o življenju vprašamo na način, ki nima linearne rešitve. Abstract Keywords: Childhood reading can significantly strengthen self-awareness as an individual childhood reading, importance capable of self-judgement; childhood reading firmly plants into the inexhausti- of mother tongue and ble pools of one‘s personality solid anchors that will, first and foremost, always literature, literary translation help one find the right direction and form a human judgement. When we offer children in quest of creative capacity of the opportunity to read, especially at an early age, we offer them the chance to streng- languages, poetic language in then their awareness of themselves as a garden where all kinds of plants can flourish. digital and global age Children have the most remarkable capacity to develop intuition when they read. In- tuition, emotional development, and understanding oneself and others are essential for a happy and responsible society. The intimate space of language thus extends to the public space. While studying and living at home and abroad, I experienced a broad spectrum of langu- ages and cultures. As a literary translator and Slovenian writer, I also work internationally. My experience has shown that the more I study other languages, the more I learn about and respect my first language. Working with language(s), I have also realised that the true nature of language and its potential only reveals itself when we delve into the depths of a work of art. If a text with a broad communicative purpose can be translated into another language using specific standards and standardised coding, we can anticipate machine translation engines to be able to effectively convert the majority of such texts from any language into any other. The situation with literary language and literary translation is different, so a school wishing to prepare its students for the future would have to divide its attention between teaching the so-called standardised language and languages and instil a love of a specific language in its individuality and creative potential, including neologisms, and play with language, which fosters an awareness of the specificity of Slovenian. Literary works are like a cosmos in which meaning arranges its image based on context, and individual semantic parts appear as an entirely new constellation. In the age of globa- lisation, literature enables us to layer our experiences and offers many „floors“ on which to read it, depending on our mood, personality, and circumstances. The poetic word, in particular, is like a kaleidoscope: regardless of our point of view, poetry will present the reader with the same image. As Aleš Debeljak once wrote: Poetry arranges the fabric of words so that we can investigate life in a non-linear fashion. Jezik v svoji čustveni komponenti Ni vseeno, s kakšnimi besedami je obdan otrok. Ni vseeno, koliko jih sreča in kako jih občuti, in ni vseeno, ali so mu vrata v to čudežno deželo odprta, le priprta ali celo zaprta. Z branjem v otroštvu lahko bistveno okrepimo zavedanje samega sebe kot individuuma, ki je sposoben lastne presoje; branje v otroštvu spusti v nepregledne tolmune človekove osebnosti trdna sidra, ki mu bodo vedno lahko pomagala pri orientaciji in odločitvi za človeško presojo na prvem mestu. I 4 RAZPRAVE Mag. Barbara Pogačnik I Kalejdoskop besed I str. 3-10 Za sabo imam sicer tudi nekaj pedagoških let, a s tem prispevkom se držim » izkušnje s terena«, in sicer s terena jezika, s terena besed: kot pesnica, literarna kritičarka in literarna prevajalka si z besedo služim ne le svoj kruh, ampak tudi poti po vsem svetu, potopitev v čudenje pred novimi in novimi jeziki. Živimo v dobi, ko se svet s svojim babilonskim stolpom jezikov vred vrti vedno hitreje (in vedno nevarneje), ko jezike, ki naj bi jih bog pomešal, razvozlavajo telefonske aplikacije; ko je komunikacija eksplodirala in postala pravzaprav industrija naše dobe. Skupaj s to industrijo jezika se razvijajo tudi strojne opreme za komunikacijo, med drugim strojni prevajalniki, ki lahko omogočijo tudi najbolj neizobraženim ali najbolj ujetim v meje last- nega jezika, da se nekako sporazumejo. Kolikokrat sem se znašla na kakem letališču ali v hotelu, kjer osebje ni govorilo »univerzalne« angleščine in so mi pod nos pomolili telefon z Googlovim ali kakim drugim prevajalnikom, češ naj vanj vtipkam svoje vprašanje! Kot nekdo, ki je v deželo sebi neznanega jezika prišel v vlogi nosilca moči umetniške besede, se nisem mogla upreti občutku nelagodja ob taki okrnjenosti jezika, podobno kot če bi športnika posadili v invalidski voziček. Ko se sprašujemo, kaj je jezik, se sprašujemo o široki paleti elementov. Sama bi rada po- udarila predvsem to, da sta v širokem univerzumu jezika, ki ga občutim kot živ organi- zem – raznolikost jezikov vselej primerjam z nič manj kot biotsko raznovrstnostjo –, v tem spletu številnih faktorjev, ki daleč presegajo že opisani, povsem nizki, bazični nivo sporazumevanja, izjemno pomembna čustvena funkcija jezika, s tem pa tudi kreativna zmožnost posameznih jezikov; kajti to dvoje, za razliko od prej opisane komunikacije v surovi, »industrijski«, brezosebni obliki, predstavlja resnično srž jezika. Za oboje je po- trebno široko znanje in kompleksen, živ občutek za odnos med človekom in njegovim izražanjem, in to dvoje je tisto, kar dela jezik človeški, takšen, ki si ga ne morejo – vsaj ne tako zlahka – prisvojiti stroji. Svet brez branja, ali svet, v katerem se branje leposlovnih del bistveno zmanjšuje, zane- Verjetno marja in potiska ob stran, je svet, kjer nam grozi nadvlada robotov in avtomatov: pasi- najprijetnejši način vizacija pozornosti in vladavina avtomatiziranosti, ki je ekonomsko gledano na prvo krepitve dolgotrajne žogo morda sicer videti upravičena, vendar pa ima še ne povsem ovrednotene negativne pozornosti pa otroku družbene učinke in najlažje razosebi in podjarmi tiste, ki jih jezik ne oskrbi z občutkom lahko nudi branje za lastno osebnost. Vse bolj se predvsem pri mladih pojavlja tudi okrnjenost dolgotrajne knjige. pozornosti, ki nastaja zaradi pogoste uporabe vsebin na mobilnih napravah, saj vsilje- vanje dražljajev, ki podčrtavajo in promovirajo čim kratkotrajnejšo pozornost, zagotovo predstavlja močan faktor pri težavah s koncentracijo za učenje. Verjetno najprijetnejši način krepitve dolgotrajne pozornosti pa otroku lahko nudi branje knjige. Z branjem v otroštvu lahko obenem bistveno okrepimo zavedanje samega sebe kot individuuma, ki je sposoben lastne presoje; doživeto branje v otroštvu v nepregledne tolmune človekove osebnosti spusti trdna sidra, ki mu bodo vedno lahko pomagala pri orientaciji in odločitvi za človeško presojo vseh mogočih pojavov, kjer bo človeškost postavljena na prvo mesto. Nekateri francoski filozofi so o dobi, kakršno živimo, že v začetku 20. stoletja (tedaj še utopično) govorili kot o dobi, ko človek zaradi dejstva, ker bodo praktično vse oblike dela, povezane z manualnimi spretnostmi, postopoma vedno bolj opravljali stroji, ne bo imel druge možnosti, kot da vlaga ves svoj čas v razvoj lastnega samozavedanja. Sama kot eno od najmočnejših orodij samozavedanja (te danes tako modne besede) dojemam prav jezik v njegovi čustveni komponenti. Živimo v dobi, ko stroji človeka lahko strejo, mu izničijo možnosti preživetja; ko je celo komunikacija lahko razosebljena do te mere, da jo obvladujejo in nadzorujejo stroji. Ti- sto, kar človeku kot posamezniku lahko da oziroma ohrani lastno vrednost, zavedanje o I 5 Slovenščina v šoli I številka 1 I letnik XXVII I 2024 svojem partikularnem obstoju, je prav njegov jezik, ki ga čustveno lahko dojema kot in- dividualnega in ne le kot kod, kakršnega se je (lažje in hitreje kot človek) zmožen naučiti tudi stroj. Prav to je razlog, da bi morali otroci v nežni dobi razvijati svojo ustvarjalno in čustveno dojemanje jezika kot dela lastnega psihičnega ustroja, kot pravzaprav svojo vez z biološko vrsto, ki ji pripadamo, in tu je branje nepogrešljivo. Ni torej vseeno, s kakšnimi in s koliko besedami je obdan otrok. Besede, s kakršnimi Besede, s kakršnimi otrok pride v stik in način, na kakršnega z njimi pride v stik, ga zaznamujejo za vse živ- otrok pride v stik in ljenje: nekatera izmed teh znamenj se bodo kazala bolj očitno, druga bodo ostala skrita, način, na kakršnega z zakopana globlje v njem, a morda priplavajo z dna duše v pomembnih življenjskih trenut- njimi pride v stik, ga kih. Tudi učitelji bi se morali zavedati, da imajo besede svoja čustvena prirastišča in pred- zaznamujejo za vse stavljajo neke vrste čustveno mišico. Besede, ki jih uporabljamo, jezik, ki ga govorimo, življenje. niso samo sredstvo sporazumevanja; prej ko slej se pokaže, da to predstavlja tudi stopnjo naše čustvene razvitosti in naše odpornosti na življenjske preizkušnje: je tako sposobnost obvladovanja samega sebe kot sposobnost razširjanja lastnih obzorij, je pogovor s samim seboj in je notranje razumevanje drugega človeka. Branje, posebno v dobi, ki še ni zazna- movana s pritiskom časovne organizacije in ko se spoznavna plat mišljenja šele obliku- je, v otroku razvije sposobnost razlikovanja med fenomeni, sposobnost poimenovanja pojavov, zato tudi iskanja vzrokov in posledic ter sočutje, občutek za sobivanje. V dobi pretiranega individualizma, ki se preveša v odtujenost, je knjiga polje, kjer se občutek za človeško družbo, njen obstoj in ustroj, osvetljuje, sidra in poglablja. In nenazadnje: ne smemo pozabiti, da je branje predvsem užitek. Francoski semiotik Jezik kot in filozof Roland Barthes (2013) je v svoji knjigi Užitek v besedilu (Le plaisir du texte) klasifikacija, kot med drugim opozoril, da »jezik še ni izčrpan v sporočilu, ki ga ustvari«. Izhaja iz pred- latinski ordo, hkrati postavke, da jezik kot klasifikacija, kot latinski ordo, hkrati dela red sredi kaosa misli, a dela red sredi kaosa mišljenje hkrati tudi nadzoruje in tako na uporabnika / govorca deluje represivno. Ker je misli, a mišljenje jezik v službi moči, saj generira ubogljivost pravilom, Barthes tudi zagovarja tezo, da je hkrati tudi nadzoruje prav književnost tisto področje, ki servilnosti, podredljivosti jezika zada odločilni udarec. Udarec načinu uporabe jezika v situacijah, ki ga vnaprej določajo in ga zato določajo in tako na uporabnika kot ponovljivega, avtomatiziranega, brez nujnega sodelovanja misli oziroma posamez- / govorca deluje nika s svojo individualnostjo. Po Barthesu je treba jezik »zaslišati izven moči, v vsem represivno. sijaju nenehne revolucije govorice«, ki se imenuje književnost. Ta se udejanja v literarnem besedilu: »besedilo je tisti trenutek sam, ko jezik splava na površino in se z njo izrav- na«, kot pravi Barthes. Tedaj jezik nastopa ne kot instrument, marveč kot igra, postane gledališki oder, prikazuje dejanje, ki se odvija v čustvenem svetu. V njem se ne učimo tistega, kar vemo in moramo vedeti (avtoritativna zahteva – ta posameznika zabrisuje in ga poenoti z drugimi), marveč to, česar ne vemo, a se nam dogaja in to lahko imenujemo raziskovanje (kreativni moment, ki posameznika ustvarja kot posameznika in zagotavlja občutek za vrednost lastnega obstoja). Tako se lahko skozi umetnost besed na primer iz brezimnih žrtev vojn ali beguncev, ki se do tedaj zdijo le številke, izlušči človeška izpoved, ki nam pokaže doživljanje enega izmed njih, in nenadoma si lahko predstavljamo, kako podoben nam je po človeški plati. Obstaja pa veliko takih, ki svojega jezika niso sposobni izoblikovati in za njihovo izkušnjo nikoli ne izvemo. Otroci imajo sposobnost biti zelo pozorni na besede, sposobni so velike igrivosti in ne- obremenjenosti, ko z besedami opisujejo ljudi, stvari in občutke. Otroci si znajo izmisliti najbolj zanimive, nenavadne in vendar verjetne besede, sposobni so predgramatikalne motivacije v jeziku, rada bi rekla, da se znajo potopiti do dna jezika. Nevede, skozi igro, so sposobni razmišljati o strukturi jezika in o temeljih za različne jezikovne strukture. Zanima jih, zakaj besede sestavljamo tako in ne drugače, ves čas neobremenjeno zadevajo ob ograjo normiranosti jezika in jezik prevprašujejo. Kadar imajo otroci priložnost razvi- jati svoj ustvarjalni potencial v jeziku, se v tem raziskovanju počutijo neobremenjene, kot I 6 RAZPRAVE Mag. Barbara Pogačnik I Kalejdoskop besed I str. 3-10 plavalec v vodi, ki le opazuje svet okoli sebe in ni pod pritiskom, da bo zadel ob kak oster Otroci si znajo rob. Če so se odrasli pripravljeni prepustiti tej otroški sposobnosti in opustiti avtoritativ- izmisliti najbolj nost popravljanja, bodo še sami vstopili v prav posebno novo doživetje. zanimive, nenavadne in vendar verjetne To seveda ni plaidoyer proti normiranosti jezika, pač pa spodbuda, da resnično ne sme- besede, sposobni so mo pozabiti na tisto plat jezika, ki ni povsem ulovljiva, zato pa polna dogodivščin in po- tencialov, ki je kot nekakšen zaščitni sloj, ki ga pripisujem nečemu, kar so jezikoslovci predgramatikalne poimenovali »motivacija v jeziku«. Pogled v zgodovino razvoja jezikov pokaže, da do- motivacije v jeziku, kler določenega jezika ne »ukrotijo« slovničarji, kar brbota od različnih idej in humor- rada bi rekla, da se nih prispodob, kjer je lahko vsak izraz prava zgodba zase. Tako so v slovenščini ponoči znajo potopiti do dna vse krave črne, v nemščini pa so ponoči vse mačke sive, v francoščini mladi zaljubljenec jezika. živi le od ljubezni in sveže vode, v nemščini pa od zraka in ljubezni, tako hodi mačka okoli vrele kaše in imajo zidovi ušesa, tako v slovenščini pojemo zarečeni kruh, v drugih jezikih pa tega ne počnejo, pa imajo vendar »kar nekaj kruha na pladnju« (francosko avoir du pain sur la planche), kar pomeni, še veliko za opraviti … V francoščini ostaja kar nekaj slovarjev, ki zbirajo in razvrščajo besede na osnovi idej; taki slovarji so pre- cej nekonvencionalni in leksikografsko manj strogo metodični, hkrati pa predstavljajo, vsaj v mojih očeh, najzanimivejši del slovaropisja. In podobno kot se je to zgodovinsko pokazalo v razvoju jezikov, se dogaja tudi na ravni razvoja posameznikove jezikovne kompetence: gre za sposobnost ustvarjanja novih izrazov in oblik, ki jo lahko, če smo pozorni, zaznamo in spodbujamo pri otroku kot veselje do jezika. Ko se jezik ne razvija več, ko obstane zgolj v svoji normativnosti, zgolj v svoji »odraslosti«, brez dostopa do domišljije, preide v fazo zatona. Kadar otrokom ponudimo branje in se z njimi spustimo v raziskovanje tega prostora besed, jim, še posebno v zgodnjih letih, ponudimo možnost, da okrepijo zavedanje o samih sebi kot o vrtu, v katerem lahko zrastejo najrazličnejše rastline – ta čudoviti svet pa je nekaj, kar bi bilo danes, v dobi, ko človeške misli kradejo računalniški programi, treba bolj kot kdajkoli prej varovati kot pravo dragocenost. Prav otroci imajo največjo sposobnost, da ob branju razvijajo intuicijo in ustvarjajo spontane domišljijske slike. Intuicija, čustveni razvoj, sposobnost razumeti sebe in drugega pa so ključni elementi srečne in odgovorne družbe. Intimni prostor jezika tako širi tudi javni prostor. Jezik, kot ga človek doživlja, je tisto orodje, ki nam pomaga graditi boljšo in odpornejšo druž- beno skupnost. Ustvarjanje poezije in prevajanje literature Sama sem svoje pesniško delo večkrat opisala z izrazom »kalejdoskop besed«. S tem izrazom sem zajela raziskovanje različnih vidikov jezika, ki se v pisanju poezije lahko udejanji v verjetno največji možni meri, saj smo znotraj krajšega zaključenega besedi- la lahko bolj pozorni na podrobnosti. V nekaterih legah sem poskušala zavestno kršiti uhojene slovnične lege jezika, recimo poigrala sem se z brezosebno stavčno konstrukcijo, kakršno pozna francoski jezik v stavčnih strukturah z »il y a« ali »on«. Ker v francoščini glagol ne obstaja brez osebka, je izražanje subjekta (v nasprotju s slovenščino, kjer je osebek impliciran v glagolu) tako vseprisotno, da se je v jeziku spontano pojavila potreba po drugi možnosti. V slovenščini ni tako, a me je ta specifična lega kot posebnost vseeno zanimala in izzivala. V številnih pesemskih besedilih sem preizkušala idiomatske in metaforične izraze, ki v posameznem jeziku zvenijo »zlajnano«, v drugem jeziku pa so lahko izvirne (na primer »oblaki kot ovčke na nebu« zveni v slovenščini klišejsko, v nekaterih jezikih pa sploh ne), in obratno: take izraze sem razcepila v več pojavnih oblik znotraj istega semantičnega polja in jih postavljala v različne kontekste. Tako oblikovanje jezika ima po eni strani zabavno in humorno plat, po drugi strani pa se mi je jezik sam začel odkrivati kot kalejdoskop, pri kate- I 7 Slovenščina v šoli I številka 1 I letnik XXVII I 2024 rem lahko le rahlo premakneš zorni kot in že skoči v novo razporeditev, pokaže drugačne oblike, drugačno harmonijo, drugačno sozvočje barv. Poezija je opazovanje sveta skozi intuicijo jezika. Poezija nikoli ne ponuja enega in edi- nega neposrednega odgovora na vprašanje o našem obstajanju, temveč nas ohranja v množinskosti, pluralnosti, večsmernosti odgovorov. Tako vesolje kot človeški možgani delujejo na tak način: večsmerno in večplastno. Prepričana sem, da celo majhen jezik kot je slovenščina (ki je še vedno, kljub svojemu sedanjemu historičnemu vzponu, vendarle majhen jezik, ogrožen v sodobnih globaliza- cijskih procesih), lahko enakovredno vstopa v dialog z drugimi, tudi mnogo večjimi jeziki prav v tistih legah in ravno takrat, ko se zave lastnih zmožnosti in robov teh zmožnosti, torej, ko lahko, kot bi rekli, »hodi po lastnem robu« in preizkuša lastne meje. Biti v jeziku in sobivati v jezikih Poezija nikoli ne ponuja enega Sodelovanje na nacionalni konferenci z vzpodbudnim naslovom »Biti v jeziku, so- in edinega bivati v jezikih« sem sprejela kot književnica in književna prevajalka: kot avtorica neposrednega udejanjam prvi del naslovne sintagme »biti v jeziku«, kot književna prevajalka pa odgovora na drugega, »sobivati v jezikih«. Plavanje v bazenu maternega jezika nas integrira v srčno vprašanje o našem vesolje, z znanjem drugih jezikov pa dobimo pregled, distanco, v kateri se vzpostavljajo obstajanju, temveč novi pomeni in pogledi v nove pokrajine sveta. nas ohranja v Potovanja in srečevanja z drugimi jeziki so odmik od lastne osi, priložnost, da na stvari množinskosti, pogledamo z novim, oddaljenim pogledom, kot bi nam nekdo podaril nove oči. Pri sa- pluralnosti, mem pisanju pa gre vendar za »gledanje navznoter«, za seganje v izvor lastnega jezika, kot večsmernosti se ta izoblikuje na čustveni ravni. Vsakdo lahko potuje, a vprašanje je, kako potuje, kako odgovorov. globoko gre njegov pogled. In vsakdo lahko uporablja jezik, a vprašanje je, ali ga hrani v sebi kot del sebe in ali mu ta omogoča stik in soočanje s samim sabo. Razpeta med širi- nami svetovnih pokrajin in stališčem nemškega filozofa Kanta, ki je bil pristaš mišljenja skozi sprehajanje po vedno isti poti, bivanje v jeziku vidim kot gibkost in hkrati mirovan- je, ki omogoči osredinjenje na lastno notranjo os. V času šolanja doma in v tujini se je moje doživljanje lastnega jezika v odnosu do druge- ga bistveno poglobilo, hkrati pa se je v meni objektivizirala kulturna podstat v jeziku. Moje odraščanje z ljubeznijo do branja mi je dokazalo, da svojega prvega jezika, tj. jezika ustvarjanja, ne morem kar à la carte zamenjati za kateri drugi »večji« jezik, ki bi morda nudil več priložnosti, saj je branje v otroštvu povezano z dojemanjem sveta in nas tako opremi za vse življenje. Plavanje v bazenu maternega jezika nas integrira v srčno vesolje, z znanjem tujih jezikov pa dobimo distanco, v kateri se vzpostavljajo novi pomeni, nove možnosti in pogledi v nove pokrajine sveta. Med mojim bivanjem v Belgiji in v Franciji so me pogosto spraševali, zakaj literature ne pišem v francoščini. Ugotovila sem, da me je slovenščina prav zaradi ljubezni do branja – za katero se imam zahvaliti tako ljubezni do branja v svoji družini, kot času, pozornosti in možnosti svobodnega raziskovanja, ki ju je branju namenjalo šolsko okolje (še danes se spominjam različnih šolskih ur slovenščine in drugih jezikov, posebno, kadar je prišla na vrsto književnost) – zaznamovala s pečatom ljubezni, da lahko tudi skozi pisavo razis- kujem predvsem v svojem prvotnem jeziku. Slovenščina je bila tista, v kateri se je zgradilo in razširilo moje čustveno obzorje; to pa so bila trdna tla, od katerih sem se lahko napotila tudi v druge jezike, jih sprejemala z začudenjem in zanimanjem, si želela priti v njihovo bistvo, okušati njihove barve in gledati podobe, ki so jih sposobni ustvariti, zato, da sem se spet z ljubeznijo in pripadnostjo vračala v lastni jezik. I 8 RAZPRAVE Mag. Barbara Pogačnik I Kalejdoskop besed I str. 3-10 Literarno prevajanje je izjemno očarljivo, a hkrati tudi garaško delo. Vsak literarni pre- vajalec pozna obrtniške izraze, kot so »prva roka«, »druga roka«, kar pomeni, da je treba literarni prevod večkrat pregledati in pretehtati uporabljene besede z vidika celote in konteksta. Ob tem se zavemo, kako neverjetno občutljiv instrument je jezik, kako lahko resnično drobna niansa v postavitvi kakega stavka omogoči ali prepreči dostop bralca do sporočila, včasih pa celo do pomena celotne knjige. Zavemo se narave raz- ličnih jezikov in jezikom lastne ekonomije: kako posamezni jezik strne določene po- menske elemente, ali pa jih, nasprotno, razprostre v pahljačo in tako podaljša čustveni učinek besedila. Ko sem organizirala in soorganizirala delavnice pesniškega prevajanja Pesniki prevaja- jo pesnike, sem se zaradi iskrenih in zavzetih pogovorov z različnimi tujimi pesniki o srži besedila bolj konkretno zavedela tudi robov, klišejev in kontekstov pri sobivanju več jezikov. Izkušnja literarnega soprevajanja mi je dala najboljši vpogled v to, kako je vse v besedilu – če govorimo o njegovem učinku – odvisno od izbire in sopostavitve posamez- nih njegovih zidakov – besed. Naj le na kratko ilustriram svoje dosedanje pisanje z nekaj konkretnimi primeri pesem- skega bivanja in sobivanja jezikov: • moja pesem (Pogačnik, 2008) z naslovom Klobuki (iz zbirke V množici izgubljeni papir) se začne s besedo klobuki v osnovnem pomenu pokrivala, a kmalu se vanjo vplete tudi izraz »morski klobuki«, takega izraza pa v večini drugih jezikov, v kate- re je bila pesem prevajana, ni (recimo v angleščini, francoščini, italijanščini, celo v hrvaščini), zato so različni prevajalci iskali različne rešitve. Vsekakor ni dovolj to, da idiomatski izraz zamenjamo s sorodnim izrazom, saj s tem izgubimo stik s preostalimi deli pesmi, kot je npr. sicer inventivno poskusila storiti prevajalka v italijanščino, kjer obstaja poseben tip meduze z imenom »polmoni di mare« (morska pljuča); • v moji pesmi Ognjeni žerjavi (zbirka Alica v deželi plaščev) se beseda »žerjav« po- stavlja v kontekst poimenovanja dveh različnih stvari, strojev na gradbiščih na eni strani in na drugi strani ptic. Oba pomena se v pesmi prepleteta skozi motiva hiše in selitve in hkrati s svojo homonimnostjo, dvoumnim prehajanjem enega pomena v drugega, ustvarjata posebno fluidnost v pesemskem besedilu. Da bi prevajalec lahko poustvaril podoben učinek, mora enaka homonimnost obeh izrazov obstajati tudi v njegovem jeziku. V tem primeru sem imela srečo, saj je izraz homonimen tudi v angleščini (crane), francoščini (grue) in italijanščini (gru). Res pa je, da se nanj ponekod lepi še tretji, slengovski pomen, ki pesmi lahko nekoliko nagaja. Ni pa tega sovpadanja homonimov v španščini, kjer obstaja med obema izrazoma rahla fone- tična razlika (grua – grulla). Glede na to, da gre v pesmi za učinek pomenskega pre- hajanja med dvema zelo različnima semantičnima poljema, se je postavilo bistveno vprašanje: katerega izmed obeh izrazov zapisati v naslov? Še nekoliko bolj zapletena situacija pa se je pojavila v nizozemskem prevodu, kjer ta beseda lahko pomeni hkra- ti še pipo za vodo. Zaradi tako drobnega detajla je torej lahko ogrožena igrivost in fluidna večpomenskost celotnega besedila. Taki pojavi se lahko zgodijo samo v leposlovju in prav zato je literatura edini zares živi organizem jezika, ki omogoča, da v jeziku »ne zaspimo«. In prav zato, ker nas književni jezik opominja na nas same, ga družba ne bi smela odrivati na obrobje, ampak bi morala bolj spodbujati njegovo igrivost in tako iskati barthesovski »užitek v besedilu«. Jezik poezije predstavlja v času globalizacije odpor proti sodobnemu načinu komunici- ranja, ki nas razdružuje in nas potiska v odtujitev; poezija pa nas vabi v plastenje človeške izkušnje in predstavlja svobodo gibanja po različnih »nadstropjih«, kjer jo lahko beremo I 9 Slovenščina v šoli I številka 1 I letnik XXVII I 2024 na različne načine, odvisno od razpoloženja, osebnosti, izkušenj. Živost te izkušnje je parafrazirana v zapisu Aleša Debeljaka ob moji drugi knjigi: pesem razpostavi besedno tkanino tako, da se o življenju vprašamo na način, ki nima linearne rešitve. Prav to spraševanje skozi kalejdoskop besed nam lahko življenje – doživljanje življenja – pred- stavi na novo. Če besede in njihove kontekste vzamemo hkrati resno in igrivo, jeziku podarimo novo barvo, in ga tudi dovolj obarvamo, da v soočenju z drugimi jeziki ne zbledi – pa tudi ne prebledi, češ, kaj pa imamo pokazati. Viri in literatura Barthes, R. (2003). Učna ura [prev. Barbara Pogačnik]; Marcelli, M. Roland Barthes: od zgodovine k sistemu, od sistema k besedilu [prev. Primož Repar]. KUD Apokalipsa, zbirka Fraktal. Barthes, R. [prev. Špela Žakelj]. (2013). Užitek v tekstu; Variacije o pisavi. Študentska založba. Pogačnik, B. [spremna beseda Aleš Debeljak] (2008). V množici izgubljeni papir. LUD Literatura. Pogačnik, B. (2016). Alica v deželi plaščev. Mladinska knjiga. I 10 MATERINŠČINA JE JEZIK SRCA Marija Sivec I Zavod RS za šolstvo Ob letošnjem mednarodnem dnevu materinščine Ob mednarodnem dnevu materinščine se spomin- Skupaj z nami bi Silvo prikimal letošnji poslanici tržaškega pi- jamo pobudnika in prvega glavnega urednika satelja o materinščini, saj je v uvodniku (Reviji na pot) k čisto Slovenščine v šoli, Silva Faturja (2. 1. 1935–15. 1. prvi številki Slovenščine v šoli (Fatur, 1996) tudi sam zapisal: 2023). Mineva leto, od kar se je poslovil od nas, dočakal je »Prva številka revije odhaja med bralce in sodelavce v času, okroglih 25 letnikov izhajanja revije in zaokrožilo se je prav ki je za naš jezik po svoje prelomen: slovenščina po eni strani toliko let od začetka prenove pouka slovenščine (l. 1996), še nikoli ni imela tako ugodnega in uglednega mesta v družbi ki jo je Silvo soustvarjal in je botrovala ustanovitvi revije. evropskih jezikov, po drugi strani pa spričo velikih družbenih Na rešetu časa ostaja začetna vizija revije še vedno aktualna premikov našega časa ob znanih in starih nevarnostih prežijo in ne le delo pri reviji, ampak celotno življenjsko delo prof. nanjo še nove, kakršnih še ni bilo v njenem tisočletnem razvo- Faturja ostaja vgrajeno v zlati mozaik slovenskega kulturne- ju. Revija si bo prizadevala, da bi se Slovenci tega kar najbolj ga spomina. Člani prvega uredniškega odbora revije želimo določno zavedali in temu primerno tudi ravnali.« osvetliti nekaj koščkov v tem mozaiku s kolažem prispevkov in prispevati k refleksiji o pomenu prvega jezika, literature V intervjuju za Sobotno prilogo Dela pa je l. 2011 povedal: in branja v življenju posameznika ter o vlogi S/slovenščine »Danes slovenščine nihče ne preganja. Najbolj jo ogrožamo v šoli – v dobi globalizacije in digitalizacije ter ob aktualnih kar sami. Odpovedujemo se ji na univerzi in v znanosti zara- izzivih današnje družbe. di nekih pragmatičnih razlogov, kar je začetek umika v čase, za katere smo mislili, da smo jih enkrat in za zmeraj preživeli. V knjigi (Okruški, op.) sem navedel primer Cirila Kosmača, /…/ Je spomin. ko je gostoval na televiziji v Rimu kot predsednik Zveze knji- Sedanjost. Prihodnost. ževnikov Jugoslavije. Novinar ga je vprašal: ›Ali se čutite kaj Je širina sveta in manjvredni kot pripadnik majhnega naroda?‹ In Kosmač, ne intimen prostor bodi len, odvrne: ›Prvič, Slovenci nismo majhen narod. Smo posameznika, zatočišče samo maloštevilen narod. In jaz se ne čutim manj vrednega. pred temo, varovanje Jaz se počutim več vrednega kot vi. Jaz lahko z vami lahko zgodovine … gladko govorim, kar zdaj dokazujem, ko govorim v itali- janščini. Vi v mojem jeziku ne morete.‹ Našo večjezičnost bi Obramba pred gozdom, morali razviti kot našo komparativno prednost …« v katerem izgubljamo smer. Je smisel ... V istem intervjuju je poudaril: »Velike besede o slovenščini, ki da je postala enakopraven uradni jezik Evropske unije, so le Je dialog in samogovor, je stisk roke in objem. nekakšne polresnice. Povprečen Slovenec svojega jezika nima Toplina v mrzlih burjastih časih. Je narod. Njegovo rad, kaj šele da bi se z njim ponašal. Ob srečanju s tujim jezikom, zrcalo. in to na naših domačih tleh, se nemudoma potuhne. Evropska unija slovenščine ne bo reševala; če je ne bomo trmasto kakor Je domovina. Kaj je domovina? Kje? naši predniki branili in gojili sami, bo po njej. /…/ »Materinš- Jezik. Moj jezik, tvoj jezik. čina je veliko več kot le sredstvo sporazumevanja, kar so tudi Jezik/hiša. Jezik/smerokaz. Jezik/genealogija … drugi jeziki. Materinščina skriva v sebi tudi nekaj iracional- nega, materinščina je jezik srca.« (Marij Čuk, iz Poslanice ob mednarodnem dnevu Takšno jezikovno zavest in ponos na svojo jezikovno iden- materinščine, 21. 2. 2024) titeto želimo uokviriti z optimistično naravnanima in strokovno poglobljenima prispevkoma na začetku in kon- I 11 Slovenščina v šoli I številka 1 I letnik XXVII I 2024 cu tokratne številke Slovenščine v šoli. Esej mag. Barbare Pogačnik »Kalejdoskop besed« nagovarja z vitalno in vir- tuozno močjo slovenske umetniške besede in opozarja na ustvarjalnost mlajše pesniške generacije, močno vpete v svetovljanski utrip sodobnega življenja. V rubriki Pred- stavitve novih tiskov na koncu revije pa asociira na čas, ko je Silvo deloval kot pedagoški svetovalec za vrtce in šole s slovenskim učnim jezikom v Italiji in pričuje o občutljivosti za jezik in skrbi za ohranjanje slovenščine med tamkajšn- jimi – v večjezičnem in medkulturnem prostoru živečimi – Slovenci, in izpostavlja še en pomemben poudarek Silvove vizije pri urejanju Slovenščine v šoli: »Revija bo namenjala svoj prostor slovenščini kot učnemu jeziku od vrtca do univerze in seveda slovenskemu jeziku in književnosti kot učnemu predmetu v osnovnih in srednjih šo- lah. Zato se ne bo obračala le k slovenistom, marveč k učitelji- cam in učiteljem vseh stopenj, ki naj ne bi bili le njeni bralci, ampak tvorni sodelavci« (Fatur, 1996/1). V prvih petih letih, ko je Silvo bdel na izhajanjem revije kot odgovorni urednik, je izšlo kar 27 številk revije – prvo leto tri, naslednjih pet let pa po šest številk letno!!! S svojim stro- kovnim ugledom, žilico za odkrivanje potencialnih avtorjev Slika 1: Pismo Silva Faturja iz leta 1997, v katerem Mariji Sivec ter s svojo neutrudno pisno in ustno komunikacijo je tkal piše o predlogih glede načrtovanih številk revije. Sken doku- menta: Marija Sivec, 2024. vedno večjo mrežo stalnih in občasnih sodelavcev revije, ki so načela, cilje in vsebine prenove pouka slovenščine udeja- njali v svoji praksi, bodisi kot didaktiki na univerzi, učitelji znanje, da so skupaj pripravljali in objavljali številne in iz- in profesorji slovenščine po celotni vzgojno-izobraževalni virne didaktične skice in šolske ure v Slovenščini v šoli ali vertikali doma, v zamejstvu in izseljenstvu, Zavodovi pe- v zbirkah, ki so izhajale pri Zavodovi založni. Bilo je pravo dagoški svetovalci iz Predmetne skupine za slovenščino in inovativno gibanje spodbujanja kakovostnega pouka slo- drugi. venščine na naših šolah in izmenjave izkušenj in znanja! Tudi po upokojitvi je ostal aktiven član uredniškega odbora V današnji pedagoški govorici bi lahko rekli, da je imel vi- in še šest let dejavno sodeloval v njem, ko je za naslednjih zijo »sodobnih pristopov za šolo 21. stoletja«, vizijo »zavze- šest let postala glavna odgovorna urednica mag. Sonja Starc. manja za odnose v vključujoči in učeči se skupnosti« in da Njo je leta 2008 nasledila Mira Hedžet Krkač, vse od leta si je prizadeval, »da bi v središče učenja postavili učenca in 2012 pa je z najdaljšim stažem odgovorna urednica revije dijaka ter da bi učenje postalo vidno« (Dumont, Istance in mag. Mirjam Podsedenšek. Hkrati z glavnimi uredniki so Benavides, 2013). se menjali člani uredniškega odbora. Široka paleta delovanja in ustvarjanja Silva Faturja ostaja Kot članica prvega uredništva sem v marcu 1997 od glavne- vidna z okrog 150 avtorskimi in soavtorskimi deli v Cobis- ga urednika Silva Faturja prejela pismo, ki ilustrira njegovo su. Ne le delo pri reviji Slovenščina v šoli, ampak celotno široko mrežo sodelovanja ter dinamičnost pobud in takrat- življenjsko delo Silva Faturja ostaja zapisano v zlati knjigi nega izhajanja revije. slovenskega kulturnega spomina. V 90. letih prejšnjega stoletja je dejavno in z vsem entuzi- Kot piše Marko Juvan, »kulturni spomin zajema dogodke, azmom sodeloval pri prenovi pouka slovenščine, predvsem osebe, kategorije, ki jim skupnost pripisuje utemeljitveno vred- pouka književnosti, in še vsaj 10 let s svojim angažiranjem nost in identitetno funkcijo /…/ Snov, ki se pomni, je posredo- plemenitil uvajanje učnih načrtov v praksi s tem, ko je sam vana predvsem ob izjemnih priložnostih (prazniki, obletnice veliko raziskoval in pisal, a hkrati kot pedagoški svetova- ipd.) /…/ Glavni nosilci kulturnega spomina so specializirani lec na Zavodu za šolstvo odkrival, spodbujal in povezoval posamezniki ali elite, kakršni so voditelji, kronisti, (literarni) odlične učitelje in profesorje v praksi, z njimi delil svoje zgodovinarji, kulturniški intelektualci, pisatelji itn.« I 12 MATERINŠČINA JE JEZIK SRCA Marija Sivec I Ob letošnjem mednarodnem dnevu materinščine I str. 11-13 Juvan prav tako utemeljuje, da so literatura, jezik in šola publicista, kulturnika, prijatelja … Poleg antoloških pesni- glavni nosilci kulturnega spomina. kov in pisateljev je raziskoval in odkrival tudi kulturno žlah- tnost zamolčanih avtorjev (npr. Miroslav Vilhar, Lea Fatur) »Literatura je eden glavnih medijev kulturnega spomina: li- in izsekov iz nacionalne zgodovine (npr. gibanje TIGR na terarni teksti so sledi minulih doživetij in mentalitet, pa tudi Primorskem). Znal je povezovati ljudi in pri sodelavcih časovni palimpsesti; literarni kanon prek družbenih mehaniz- vztrajno iskati način, kako lahko vsak – po svojih talentih mov zagotavlja trajnost reprezentativnih idej in predstav …; in močeh – konstruktivno prispeva k skupnim ciljem. Sam motivi in teme novo ustvarjanje in branje vežejo na spominske je bil vir širokega znanja in modrosti, navdih človečnosti in sheme …; s citatnostjo pa se literatura spominja svoje tradicije, vrednot v poklicnem in vsakdanjem življenju, v odločilnih jo preoblikuje in stopa v družbenozgodovinski kontekst.« in pomembnih trenutkih pa zgled »krpanovskega« poguma, »Jezik obstaja in deluje prek diskurzov kot družbena vez, ki s pokončnosti in odločnosti. simbolnimi reprezentacijami omogoča izmenjavo, medseboj- no preverjanje, križanje in povezovanje individualnih izkus- tev, znanj, čustev, občutij, psihičnih energij in pogledov. Zato Viri in literatura so posameznikovi osebni spomini vedno interpretirani ali vsaj Čuk, M. (2024). Poslanica Društva slovenskih pisateljev: Mednarodni konotativno osvetljeni prek jezika ali drugih simbolnih redov. dan maternega jezika, 21. februarja 2024. V pojmovne enote in relacijske strukture jezika ter drugih znakovnih sestavov pa so se skozi čas nalagali in ohranjali Fatur, S. (1996). Reviji na pot. Slovenščina v šoli, 1(1). tudi pomeni, /…/ ki so se izkazali za pomembne pri obli- Jaksetič, D. (5. 3. 2011). Silvo Fatur: Materinščina je jezik srca. Delo, kovanju kolektivnih identitet« (Juvan, 2005). Sobotna priloga, Intervju, 53, 30–32. https://old.delo.si/kultura/ knjizevni-listi/silvo-fatur-materinscina-je-jezik-srca.html Osrednji sklop prispevkov, ki smo ga pripravili na povabi- lo sedanje odgovorne urednice, mag. Mirjam Podsedenšek, Juvan, M. (2005). Kulturni spomin in literatura. Slavistična revija, 53(3), je kolaž spominskih zapisov o sodelovanju s Silvom Fatur- 379-400. jem pri urejanju Slovenščine v šoli v prvih petih oz. dese- Dumont, H., Istance, D., in Benavides, F. (2013). O naravi učenja: uporaba tih letih njenega izhajanja, pa tudi o njegovem liku učitelja raziskav za navdih prakse [Prevedli Sentočnik, S., Erčulj, J., Rutar, D., mentorja, sodelavca, ravnateljskega kolega, pedagoškega Adlešič, G. in Zorman, M.]. Zavod RS za šolstvo. svetovalca, strokovnega konzulenta, avtorja številnih član- kov na temo slovenske književnosti oz. pouka slovenščine, I 13 Slovenščina v šoli I številka 1 I letnik XXVII I 2024 Dr. Marko Jesenšek I Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru Obstoj in razvoj slovenščine je odvisen od nas samih Spominjam se ljubljanskega Slovenskega slavističnega Silvo Fatur je prenovo pouka videl v interdisciplinarni kongresa leta 1995. Kongresna razprava o slovenšči- povezavi »slovenistične stroke« in »sodobne didaktike«. ni v strokovnem šolstvu in okrogla miza o maturi je V praksi je to pomenilo, da je za pouk književnosti treba Silva Faturja spodbudila k razmišljanju, kako naprej. Oba imeti dobro izbrano »antologijo/berilo s širšim izborom« in sva se strinjala, da se je slovensko srednješolsko izobraže- dodatno še »didaktično premišljen učbenik«, tj. predvsem vanje po uvedbi usmerjenega izobraževanja znašlo v slepi priročnik, ki bo dijaka navajal na »samostojno in aktivno ulici. Najini pogledi so se razlikovali le v tem, da sem jaz komunikacijo z leposlovnim berilom«. To me je prepriča- »prisegal« na stari gimnazijski sistem, ki sem ga kot dijak lo, da revija Slovenščina v šoli ne želi podaljševati zablod mariborske II. gimnazije izkusil med letoma 1974 in 1978, usmerjenega izobraževanja, da ne bo zagovarjala omejene- Silvo pa je bil prepričan, da je treba pouk slovenščine poso- ga izobraževanja o književnosti z nekaj izbranimi besedili; dobiti. Spomnim se, da ga ni motil izbor vsebin, ampak je zavzemala se bo za moderno organiziran pouk književnosti pogrešal razmislek o tem, kako na nov način približati snov z »interpretacijskim in problemskim pristopom«. Tako sem mladi generaciji dijakov. Spoznanje je oblikoval v sporočilo, povabilo sprejel in postal član prvega uredniškega odbora da je veda o poučevanju povsem ignorirana, da se premalo Slovenščine v šoli. posvečamo didaktičnim vprašanjem in si profesorji tako rekoč ne izmenjujejo pedagoških izkušenj. Pogovor je zakl- V uvodniku prve številke revije je Silvo napisal, da bo težiš- jučil z informacijo, da razmišlja o reviji, ki bi se ukvarjala s če revije v šolskem jezikovnem vsakdanu in »se bo s svojim praktičnimi vprašanji pouka, učitelje v praksi spodbujala k poslanstvom vključevala v pomemben projekt prenove pouka razmišljanju o pristopih poučevanja ter omogočala izmen- slovenskega jezika in književnosti, ki pod taktirko dr. Matjaža javo njihovih pedagoških izkušenj. Kmecla in v okrilju Ministrstva za šolstvo že teče. Revija želi biti že od vsega začetka vseslovenska – vse to v prepričanju, Takrat mi ni povedal, da se na Zavodu za šolstvo Republike da je prišel čas, ko moremo in moramo vse svoje strokovne Slovenije rojeva »njegova« revija Slovenščina v šoli. V začetku sile za ohranjanje in razvijanje bogastva slovenskega jezika in leta 1996 pa me je presenetilo njegovo vabilo v prvi uredniški za njegovo krepitev na poti skozi 21. stoletje.« odbor revije, ki je bila ustanovljena po zgledu Zavodove Zgo- dovine v šoli. Izgovarjal sem se, da nisem didaktik in ga spom- Oba sva zagovarjala koncept prenove pouka slovenske- nil na najin obkongresni pogovor ter na moje prepričanje, ga jezika in književnosti, čeprav na projekt šolske prenove da je treba naše izobraževanje vrniti na pota, po katerih je nisva imela vedno enakih pogledov. Silva je pritegnil pred- več kot uspešno korakalo pred usmerjenim izobraževanjem. vsem posluh prenoviteljev za književno in jezikovno didak- Silvo mojega izmikanja ni sprejel, nasprotno, trdil je, da po- tiko, mene pa spoznanje, da sta najpomembnejša vzroka za trebuje nekoga, ki bo v uredništvu revije opozicija novim nevzdržen položaj, ki je nastal pri pouku slovenščine, ne- didaktičnim pogledom, hkrati pa zagovarjal kakovost vsebin. primerno izobraževanje in slab položaj učiteljev. Nagovoril me je, da sem za revijo pripravil svoj pogled na to vprašanje Nisem dobro razumel, kaj mi je želel povedati, a cenil sem in čeprav se z vsem, kar sem zapisal, ni strinjal, ga je obja- ga kot dobrega poznavalca Ketteja, Vilharja, Gregorčiča, vil v celoti. Motilo ga je npr. moje prepričanje, da fakultete Kosovela, Kosmača, Bevka, Bartola, Iva Groharja, Magaj- razpisujejo preveč študijskih mest za izobraževanje učitel- ne, Kajuha, Balantiča, Pahorja …, kot preudarnega kultur- jev in da se nam bo to dolgoročno maščevalo. Zapisal sem, nega delavca, avtorja dobrih srednješolskih učbenikov ter da slabi dijaki, ki se lahko vpisujejo na fakulteto (zelo malo recenzenta tržaških slovenskih beril. Kakšno leto pred naji- se jih s prvo prijavo odloči za študij slovenskega jezika in nim pogovorom in rojstvom Slovenščine v šoli sem prebral učiteljski poklic, zato se razpisana mesta napolnijo šele po njegovo oceno tržaških beril, ki jo je pod naslovom »Žlahtna drugi in tretji prijavi pozno jeseni), ne bodo sposobni slediti konservativnost« objavil v Jeziku in slovstvu. načrtovani prenovi študija. Poudaril sem tudi, da je treba I 14 MATERINŠČINA JE JEZIK SRCA Dr. Marko Jesenšek I Obstoj in razvoj slovenščine je odvisen od nas samih I str. 14-17 spremeniti takratno maturo, ki se je kakovostno močno po- Zdi se mi, da bi se o vseh teh stvareh s Silvom Faturjem slabšala, ker se je oddaljila od klasične mature. pogovarjala letos jeseni, če bi se lahko spet srečala na Slavis- tičnem kongresu v Celju. Povedal bi mi, da je v svoji knjigi Bližje sva si bila s pogledom na položaj in vrednoten- Okruški leta 2010 »okrušil« ontološke lastnosti jezika v pre- je učiteljevega dela. Opozarjal sem, da je status učiteljev prosto spoznanje: »Materinščina je jezik srca«. slovenščine še kako pomemben pri prenovi pouka in da ob prenizkem plačilu ter previsoki delovni obveznosti, kljub Danes ta jezik, žal, preganjamo sami! Verjetno bi se skupaj najboljšim željam, ne bodo mogli uspešno udejanjati ciljev spraševala, ali Slovenci v letu 2024 potrebujemo novo Majniš- prenove pouka. Najprej je treba zadovoljivo rešiti njihovo ko deklaracijo o tem, da je slovenski učni jezik samoumeven eksistenčno vprašanje, šele potem bodo premišljena meto- in je najboljše (edino primerno!) orodje slovenskega profe- dično-teoretična izhodišča za prenovo pouka slovenščine sorja v slovenskem vzgojno-izobraževalnem okolju. Strinjala lahko uspešno prenašali iz teorije v prakso. Tako sem raz- bi se, da je izrinjanje slovenščine iz javne rabe narodni samo- mišljal leta 1996, žal se stvari vse do danes niso spremenile mor, ki so se ga zavedali snovalci Zedinjene Slovenije, organi- na bolje. zatorji taborskega gibanja, pisci Majniške deklaracije leta 1917 in 1989, gibanje Slovenščina v javnosti, slovenski jezikoslovci Bolj sva se razlikovala glede eksterne mature ‒ jaz sem ji vodniki in številni slovenski razumniki. nasprotoval, Silvo jo je z nekaterimi omejitvami zagovarjal. Če bi se torej s Silvom lahko srečala, bi gotovo skupaj Prepričan sem bil, da nima smisla »odkrivati tople vode« in razpravljala o današnjih pojavih imperializacije jezika, ko se je treba vrniti k interni maturi, kakršno sem kot gimnazi- zakonitosti kapitala spodbujajo rabo globalnega jezika, jec opravil na mariborski II. gimnaziji. Pri novi maturi sem koristnega za finančne naložbe, ki prinašajo dobiček; ko v opozarjal na škodljivo amerikanizacijo našega izobraževal- nega sistema, ki sem jo prepoznaval v birokratskih pravilih in nepotrebnem »globalnem« izobraževanju ocenjevalcev na seminarjih pod vodstvom Državne maturitetne komisi- Kaj je Gourmet over Mura? je. Silvo se ni strinjal, da je tako zamišljena eksterna matura »slaba, nepotrebna in škodljiva in bi jo bilo treba odpraviti Belil sem si glavo, kakšne skrivnosti neki se skrivajo ali vsaj spremeniti, dokler je še čas«. Zagovarjal je »testne za čudežem, imenovanim Gourmet over Mura. Naj- pole«, ki so bile zame »katastrofa«, saj so merile spretnosti, prej sem se zapičil v gourmet. Ali ga naj izgovarjam ki niso kazale resničnega znanja dijakov. Spomnim se npr. na angleški ali na ameriški način? S prekmurskim, nepotrebne pozornosti vzbujajočega dogodka, ko po krite- prleškim, ljubljanskim, morda briškim prizvokom rijih eksternega ocenjevanja na maturi ni bilo možno pri- ali naj poskusim s slovensko zborno izreko? Ubož- znati odgovora dijaka, ki je pravilno izpolnil dopisnico, a no znanje angleščine bi me lahko napeljalo celo do je besedilo napisal »čez za to namenjen prostor«. Posledice gaverme(n)ta na oni strani Mure, kar bi ob stoletnici take abotnosti so danes kot na dlani! združitve Prekmurja z matično Slovenijo tudi bilo možno?! Ta nespodobni preblisk sem hitro izrinil iz S Silvom sva si bila najbolj enotna v spoznanju in stališ- misli in začel iskati druge neustrezne izraze v manj- ču, da »… slovenščina po eni strani še nikoli ni imela tako vredni slovenščini: prevzeta gurman in gastronom bi ugodnega in uglednega mesta v družbi evropskih jezikov, bila za jezikovne globalizatorje še sprejemljiva, tudi po drugi pa spričo velikih družbenih premikov našega časa delikatesa bi še »šla skozi«, sladokusec pa bog ne daj, ob znanih in starih nevarnostih prežijo nanjo še nove, kakr- saj še od daleč ne pove, kar se skriva v gourmetu, ki šnih še ni bilo v njenem tisočletnem razvoju« (Reviji na pot, ga je angleščina prevzela iz stare francoščine, potem 1996). ko se je iz služabnika in pomočnika povzpel do tr- govca z vinom in postal cenjen vinski poskuševalec Jezik in kultura nista le Prešeren ali Bohorič, ampak vse, kar in poznavalec vin, Angleži pa so ga povišali še v gour- počnemo, si želimo, znamo in ne znamo. Jezik in kultura met chef, tj. v gurmanskega strokovnjaka. Nemški nas usmerjata, določata in ustvarjata naš vsakdan, naše živ- feinschmecker bi šlo, naš sladokusec pa je premalo ljenje, sta celota vseh dosežkov in vrednot družbe. Pri tem ugleden in je preblizu požeruhu, manjka pa mu epi- mislimo na splošno jezikovnokulturno razgledanost, kultu- kurejskega duha in uživaštva, ki se bleščita le v gour- ro mišljenja, srčno kulturo, visoko govorno kulturo, tehniš- metu. Skrivnost, ki se oglašuje kot Gourmet over ko kulturo naših ljudi ali Prešernovo kulturo pesnikovega Mura, je torej v nagnjenju do navdušenja za izbrane izraza. Naša kultura je slovenstvo in slovenskega jezika in jedi! Ubožna slovenščina, koliko besed, da pove, kar kulture ne smemo zabarantati. I 15 Slovenščina v šoli I številka 1 I letnik XXVII I 2024 talilni lonec globalnega »izobraževanja« vdira poprepros- izraža gourmet, porečejo anglizatorji! Nato je bilo po- tena angleščina kot lingua franca učnega in znanstvenega trebno odkriti še uganko o over Muri. Iz strokovne li- okolja … terature vem, da so celo Američani ohranili za poime- novanje slovenske pokrajine na levi strani Mure izraz Sancta simplicitas! Jezik postaja blago na trgu nadzoro- Prekmurje in da tudi v mednarodnem jezikoslovju vanega mišljenja, za to pa je primerna le trivialna angleš- velja za termin besedna zveza prekmurje language. Kaj čina po meri logike kapitala. Po tej logiki se bo morala je torej bistvo pogruntavščine over Mura? Malce me materinščina odpovedati svojemu izobraževalnemu spominja na že pregovorno neumnost trivialnih an- in znanstvenemu jeziku, nakar bo dokončno izgubila glizatorskih besednih zvez Over-Mura moving cake ali družbeni prestiž še z ukinitvijo uradovalnega jezika (kar Prekmurian layer cake za vsem dobro znano prekmur- je bilo nekoč že videno v odnosu med slovenščino in sko gibanico, ki se kot slovenska potica ohranja tudi v nemščino, nato še med slovenščino in srbohrvaščino). angleškem oz. ameriškem zapisu, ne pa tudi v angliza- Jezikovna nelojalnost do slovenščine bo kmalu omogo- torski slovenščini/slangvenščini. »Skrivnosti« so torej čila, da se bo iz elitističnih znanstvenih in univerzitetnih odkrite? Bi bile, če ne bi brskajoč po spletu naletel na krogov – spodbujena z že uveljavljenim popreprostenim razlago avtorjev takega anglizatorstva: »Spoznajte in jezikom trgovine in športa – angleščina samoumevno prepustite se izbranim okusom, ki jih ponujajo izbrani razširila na vse druge javne oblike sporazumevanja. ponudniki domačih, kulinaričnih storitev, združeni v »Gourmet over Mura.« V nadaljevanju je naštetih Evropska jezikovna politika spodbuja znanje tujih sedem domačij over Mura, med njimi sta npr. gostil- jezikov ter jezikovno in kulturno raznolikost, kar pa ničar na levi in vinar na desni strani Mure. Torej over ne pomeni, da zahteva tudi poučevanje in učenje v Mura ni Prekmurje, over Mura je menda Pomurje. tujem jeziku. Jezik ni le sredstvo za sporazumevanje, je Toda ne, saj sem v nadaljevanju prebral: »Kaj je Gour- veliko več, je človekova misel, njegov začetek in konec, met over Mura? Včasih smo potovali, da smo kaj videli! hkrati pa omogoča spoznanje o obstoju zavednega Danes potujemo, da okušamo! Prvovrstno doživetje in tega, kar je zunaj zavesti. Je umetnost in umetnost spoznavanja Pomurja nudi kar sedem ponudnikov, sporazumevanja hkrati. Napačno mišljenje, da izob- zbranih v projektu, ki bo obiskovalce popeljal na različ- raževanje v tujščini ponuja boljše znanje, je nazorno ne destinacije SV Slovenije. Na skupni poti lahko obis- razkrinkal Cankar v črtici Realka. Ko namreč beremo kovalci izberejo svoje kulinarično doživetje in si prila- Cankarja, spoznavamo zgodbo o medčloveških od- godijo obisk posamezne domačije, kjer lahko spoznajo nosih, ki se ustvarjajo s sporazumevanjem. »Pouk naj različne kulinarične dobrote. Gourmet Over Mura je za- poteka v slovenščini!« Zveni znano – to je bila zahteva mišljen kot kulinarični izlet, čeprav vavčerjev ni potreb- taborskega in deklaracijskega gibanja, tako smo se upr- no izkoristiti v enem dnevu pri vseh ponudnikih. Je pa li skupnim jedrom in tako je razmišljal Pavček, ko je priporočljivo, ker tako dobi gost v enem dnevu vrhunsko leta 1989 med drugim zahteval »zagotavljanje duhovne kulinarično izkušnjo Prekmurja.« Nehal sem odkrivati blaginje« za Slovence. skrivnosti, saj sem spoznal, da je v trivialni angleščini over Mura severovzhodna Slovenija, Pomurje in/ali Zato so izzivi današnje Slovenščine v šoli še vedno tis- Prekmurje (ali nekaj takega), gourmet pa vse in še več: ti, ki so bili postavljeni v viziji prvega uredništva pod izbrani okus, kulinarična storitev, kulinarično doživet- vodstvom Silva Faturja. Pedagoška razlaga literarnega je, kulinarične dobrote, kulinarični izlet, kulinarična in jezikovnega ustvarjanja v slovenščini naj postane izkušnja. Uboga, skromna trivialna angleščina ustvar- mnogo več kot le učna snov ‒ naj bo razmišljanje, ki jalcev tega jezikovnega zmazka! Verjetno je over Mura presega jezikovni globalizem našega časa in sloven- za njih kar strokovni izraz za vse, kar je še slovenskega skega kvazipolitiziranja in unielitiziranja. Naj odpira na levi strani Save! Izbrano jezikovno doživetje pa ni vprašanja splošne kulture in razgledanosti, kulture omejeno le na Prekmurje, ampak se je ta anglizator- mišljenja, srčne kulture, visoke govorne kulture učitel- ska izkušnja kot koronavirus neustavljivo razširila po jev in učencev, profesorjev in dijakov. Sloveniji. Leta 1996 je bilo treba postaviti v središče sloven- skega izobraževalnega prostora moderno didakti- (Vir: M. Jesenšek, iz referata na posvetu Jezikovna samozavest – obstoj in razvoj materinščine je odvisen od nas samih. SAZU, 14. ko in metodiko ter omogočiti pogoje za medseboj- junij 2019) no izmenjavo pedagoških izkušenj. Danes je temu treba dodati jezikovno odprtost, jezikovno kulturo in predanost jeziku ter tako ustaviti negativno jezikovno I 16 MATERINŠČINA JE JEZIK SRCA Dr. Marko Jesenšek I Obstoj in razvoj slovenščine je odvisen od nas samih I str. 14-17 asimilacijo, ki se v imenu globalizacije, modnosti in Tako kot je Silvo Fatur razmišljal že v svojem članku eksibicionizma poskuša uveljaviti v globalnem izob- Jezik kot primerjalna prednost (Primorska srečanja, raževanju, znanosti in raziskovanju, politiki ter posa- 2001), je to zavedanje treba vključiti v naše šolsko in meznih strokah. vseživljenjsko izobraževanje. Naraščanje popularnos- ti nacionalnih jezikov v evropskem prostoru kot od- Silvo Fatur bi imel gotovo več predlogov in rešitev na govor na integracijo in globalizacijo, še zlasti na vse vprašanja: Kako ustaviti uniformiranost globalnega večjo prevlado anglosaške miselnosti, kulture in jezi- izobraževanja ter zagotoviti kakovostno izobraževanje v kovne prakse, kaže, da imajo nacionalni jeziki znot- slovenščini na naših šolah? Ali je zaradi »internacionali- raj integracije velik civilizacijski pomen – ohranjajo zacije« res treba pozabiti na vse dobro, kar smo že imeli raznolikost Evrope in s tem potrjujejo njeno globalno in sprejeti slabše, zato da bomo »globalno primerljivi«? identiteto. Zato je eno od poslanstev Slovenščine v šoli Ali moramo verjeti »lažnim prerokom«, da je poučevan- še naprej, da ponuja priložnosti za razmislek o vlogi je v slovenščini nepotrebno in brez prihodnosti? nacionalnih jezikov pri izvajanju mnogojezične strate- Ne, za tistega, ki ve, kam gre, je veter vedno ugoden. Zato gije v integracijskih in globalizacijskih procesih, v bi se s Silvom verjetno pogovarjala tudi o vzgojni vlogi katerih bi moralo biti ohranjanje jezikovne in kulturne naše šole, o domoljubju, ki ga je v našem učnem okolju raznolikosti obogatitev in ne slabost. »Sami moramo odločno premalo, o ustvarjanju splošne kulture in razg- spoštovati svoj jezik, literaturo in kulturo, če želimo, ledanosti, o pomembnih vidikih nacionalnega jezika … da nas bodo spoštovali tudi drugi!« Slovenski knjižni jezik in kultura sta zelo pomemben identifikacijski simbol in sestavni del naših moralnih vrednot, s katerimi se predstavljamo v globalni skup- nosti ‒ gre za naš odnos do drugih in do sebe, za za- vedanje o večstoletni kulturni in jezikovni dediščini, ki jo je treba razumeti in prenašati na nove generaci- Literatura je. Jezik je mnogo več kot le vsebinsko prazno in ob- Jesenšek, M. (2021). Quo vadis, slangvenščina? V: Jezikovna samozavest rabljeno sporazumevanje ‒ je naš začetek in konec, je – obstoj in razvoj materinščine je odvisen od nas samih. Zbornik posve- umetnost in umetnost sporazumevanja hkrati. V tem ta. SAZU, 14. junij 2019. Str. 79–102. Slovenska akademija znanosti in umetnosti. pomenu ostaja jezikovno vprašanje najtesneje poveza- no z narodnostnim. I 17 Slovenščina v šoli I številka 1 I letnik XXVII I 2024 Miha Mohor I Kranj Moji spomini na prvega odgovornega urednika Slovenščine v šoli Slavističnega kolega Silva Faturja sem prvič srečal na nega dela. Dokopal se je namreč do ugotovitve, da sodobna enem izmed strokovnih zborovanj sredi 70. let. V literarna veda v središče pozornosti postavlja leposlovno množici udeležencev sem ga opazil zaradi njegove delo kot enkratno umetniško stvaritev, zato naj si pedago- sproščene odprtosti in prijaznega smehljaja. Študijski kolega gika na razne načine prizadeva postavljati učenca oz. dijaka Ludvik Kaluža mi ga je predstavil kot svojega profesorja v položaj, v katerem bo v večji meri kot v preteklosti, ko v zadnjem letniku postojnske gimnazije, Notranjke pa so je bil pouk usmerjen predvsem v podajanje literarne zgo- vse navdušene pripovedovale, kako zna širši javnosti pred- dovine, subjekt učno-vzgojnih procesov. »Sicer pa je vsee- stavljati naravne in kulturne odlike domače Pivške kotline. no, ali učenec prodira v srce umetniškega dela z vodenimi Moram priznati, da se je moji deset let mlajši generaciji, ki ustvarjalnimi postopki,« je zaključil, »ali pa ga učitelj kot se je oblikovala v živahnih in bolj odprtih šestdesetih letih, posrednik vodi k umetnini od zaznavanja k sprejetju, preko njegovo vzneseno domoljubje s poudarjanjem pomena jezi- občutenja do razumevanja.« ka kot bistvene identifikacijske značilnosti naroda sprva kazalo nekam arhaično, hkratna opozorila, da se z globaliz- Iz teh pogovorov je nastala tudi zamisel za novo slovenis- mom vtihotapljajo v nas skušnjave lahkotnega svetovljan- tično revijo. Sam je veliko objavljal v Jeziku in slovstvu, stva, pa precej oddaljena. strokovni reviji, ki je bila ob osnovanju namenjena učitel- jem praktikom. Toda ugotovil je, da so v kasnejših deset- Nekaj let kasneje je v učiteljski družbici pogovor zaneslo v letjih v njej vedno več prostora zasedali znanstveni članki, negodovanje nad številnimi svetovalci in pedagoškimi te- saj so objave univerzitetnim učiteljem pomagale k napre- oretiki, ki ti tako lahkotno skritizirajo uro v razredu, sami pa dovanju, za prispevke iz osnovnih in srednjih šol pa je pre- ne znajo povedati nič uporabnega. »No, vsaj za enega tega ni ostala komaj kaka stran. Tako je na Zavodu za šolstvo po mogoče trditi,« se je oglasila prijateljica iz Kopra. »Pri nas pa njegovi zaslugi leta 1996 začela izhajati revija Slovenščina delo pedagoškega svetovalca Zavoda za šolstvo opravlja Silvo v šoli, ki ji je bil pet let, do svoje upokojitve, tudi glavni in Fatur. Ne le da predstavlja nove pristope pri interpretaciji v odgovorni urednik. Ko se je poslavljal, nam je v uredniš- šoli obravnavanih književnih del, ampak z zanimanjem od- tvu naročal: »V Slovenščini v šoli naj bo le uvodni članek kriva in z naklonjenostjo ocenjuje, kar ustvarjalnega zasledi iz akademske sfere, nekakšen smerokaz, ostali prispevki v praksi.« Odtlej sem bil na Faturjevo delo bolj pozoren in ko naj prihajajo iz šolskih razredov in učiteljskih kabinetov. sem dobil v roke njegov učbenik Književnost in knjigo knji- Iz prakse za prakso.« ževno-didaktičnih študij Brvi, ne mostovi, se mi je to dobro mnenje o njem le potrdilo. Tudi na seminarjih, simpozijih in Silva Faturja sem vedno občudoval, kako je mirno in brez kongresih me je vedno pritegnil s predavanji o svojih strokov- mnogo besed opravil z vsakodnevnimi pritlehnostmi in za- nih spoznanjih in problematiki pouka književnosti. blodami, po drugi strani pa se je bil, prepričan v svoj prav, pripravljen upreti politikom, učenjakom ali nadrejenim v Osebno sva se spoznala leta 1993, ko sem se znašel ob službi. Medtem ko je njegov kolega v Kranju že napovedo- njem v predmetni skupini za slovenščino na Zavodu RS za val, da se bodo učitelji pač morali odpovedati gnjavljenju šolstvo. Izrabila sva vsako priložnost za strokovne deba- otrok z minornimi slovenskimi ljudskimi pesmimi na račun te. Presenetilo me je, da je o mojem delu na osnovni šoli, velike jugoslovanske književnosti, je Fatur odločno zavrnil t. gimnaziji, v šolski knjižnici in uredništvu revije Mentor ter i. skupna jedra. Iz pozabe in politične anateme je vlekel pes- mentorstvu šolskih glasil vedel skoraj več, kakor sem jaz o nike in pisatelje ter med prvimi pisal o zamolčani protifa- njegovem. Zanimale so ga moje izkušnje z vključevanjem šistični organizaciji TIGR. Ugovarjal je celo taki znanstveni metod ustvarjalnega pisanja pri doseganju ciljev književne- avtoriteti, kakršen je bil dr. Jože Toporišič, saj se ni strinjal ga in jezikovnega pouka. Podpiral me je pri tem, čeprav jo z njegovim preveč neposrednim prenašanjem znanstvene je sam ubiral po poti razvijanja šolske interpretacije književ- slovnice v šolske klopi. V službi se je skoraj neopazno izog- I 18 MATERINŠČINA JE JEZIK SRCA Miha Mohor I Moji spomini na prvega odgovornega urednika Slovenščine v šoli I str. 18-20 nil kakim nepotrebnim birokratskim opravilom in raje med pesnik rodil, in par korakov naprej do cerkve s freskami tem napravil kaj, za kar smo mu lahko še danes hvaležni. Toneta Kralja. »Dragotin Kette in jaz sva obiskovala isto šolo v Zagorju na Pivki, le da jo je on 50 let prej,« se je Leta 1998 me je v imenu predmetne skupine predlagal za pošalil in med nas posul veselo razpoloženje. nagrado RS na področju šolstva, za podporo predlogu pa je pridobil še predsednika Društva Bralna značka Toneta Silvo Fatur je zaključeval svojo delovno dobo, ko se je bli- Partljiča. Bila sta prepričljiva in prejel sem nagrado za »po- žala dvestota obletnica Prešernovega rojstva. Takrat sem sebno uspešno vzgojno, izobraževalno, inovacijsko in orga- se v Ljubljani zadnjič zadržal z njim v daljšem prijatelj- nizacijsko delo v vzgoji in izobraževanju«. To je vznejevol- skem pogovoru. Dejal mi je, da bi se spodobilo ob takem jilo vodilne na Zavodu, saj je njihov kandidat ostal praznih častitljivem jubileju izdati knjigo Poezij za srednješolsko rok. Taka samovoljnost in neusklajenost, kakor si jo je pri- mladino. Skimaval sem z glavo: »Že pred nekaj leti sem voščil Silvo Fatur, naj se ne ponovi nikdar več. Silvo se je le bral, da jih je natisnjenih že toliko izvodov, da bi jih lahko molče nasmehnil in me potrepljal po rami. imela vsaka slovenska družina pol ducata.« »Ni pa knjige Še v mlajših letih je Silvo Fatur objavil itinerarij za Prešernovih pesmi, ki bi bila umerjena na mladostnikovo strokovno ekskurzijo po poti od Kalca na Zgornji Pivki recepcijo,« me je prijel za roko in spodbudno dejal: »Po do Prema v osrčju Brkinov in jo večkrat vodil. Malo pred navadi izbori prinašajo najboljše pesmi, tu pa bi bile le tis- svojo upokojitvijo pa nas je Zavodove svetovalce in sveto- te, ki mladim največ povedo, jih prevzamejo. Ti bi to znal valke za slovenščino popeljal na ekskurzijo v svoje domače napraviti.« O tej njegovi pobudi sem potem dosti razmišl- kraje. Ob gradu Kalcu, od katerega danes stoji samo še jal, a dlje od izbora besedil in osnutkov, kako naj bi bile stolp, nam je pripovedoval o nekdanjem gospodarju Miro- pesmi komentirane in interpretirane s pogovorom učitel- slavu Vilharju in o Franu Levstiku, ki da je 1958. prišel ja in učenca na »katekizemski način«, to pa dopolnjeno za domačega učitelja njegovim otrokom. Pohvalil se je, da s krajšim pesnikovim življenjepisom in spomini sodobni- je bil pred časom organizator ponovne postavitve Vilhar- kov nanj, nisem prišel. Ko pa me je v službi obiskal dr. Igor jevega spomenika v Postojni, a je še vedno prepričan, da Saksida, se je vse hitro razpletlo. Moje zamisli so mu bile je zaslužni mož danes premalo čislan. Resda številni zbori všeč in kar sproti jih je vnašal v računalnik in jih dopoln- prepevajo Po jezeru, Lipa zelenela je, Rožic ne bom trga- jeval: »Naslov naj bo Prešeren.doc – pesnik je bil doktor la, jezilo pa ga je, da Vilharjevo Zagorski zvonovi navad- prava – pa še računalniški generaciji bo to všeč.« Predlagal no umeščajo tja v Zasavje. To je vendar pesem iz Zagorja je tudi sodelavce in založbo. Tako je bil rokopis še pred na Pivki, Silvovega rodnega kraja. Tudi Levstikov Martin praznovanjem dokončan, pripravljen za oblikovanje in na- Krpan ni doma na Vrhniki, umestiti ga je treba na Pivko, tis. Knjiga je bila lepo sprejeta in kasneje so jo pri Bralni saj je tam razgleden hrib Sveta Trojica. Seveda nas je Silvo znački ponatisnili v visoki nakladi in jo podarili mladim, vodil tudi h Ketteju do osnovne šole na Premu, kjer se je ki so v osnovni šoli vsa leta organizirano brali. I 19 Slovenščina v šoli I številka 1 I letnik XXVII I 2024 Tudi Silvo je v tem letu izpeljal podoben, a dopolnjujoč kn- jižni projekt. Za mnenje o Prešernu je povprašal 25 najbolj- Literatura ših maturantov generacije, njihov izbor pesmi pa je uredil in Preshern.doc: za domišljijsko potovanje in domače branje. Izbor poezije obrazložil v knjigi izbranih pesmi Franceta Prešerna Kam? Franceta Prešerna (2000). [izbor in ureditev dr. Igor Saksida; spremna (2000). beseda Igor Grdina; spremno besedilo k posameznim pesmim Marica Žveglič; uvodna beseda Miha Mazzini, izbor spominov na pesnika Miha S Silvom se v letih po njegovi upokojitvi nisva več srečeva- Mohor, ilustracije A. Janežič; fotografije iz nadaljevanke TV Slovenija o la, le občasno sva drug drugemu poslala kako knjigo, ob dr. Francetu Prešernu Manja Zore, Blaž Zupančič, fotografija Boštjan Kovač]. Rokus. novem letu pa obvezno prijazno pisemce. Sedaj bom te po- šiljke močno pogrešal. Prešeren, F., Fatur, S. (ur.). (2000). Kam? Libris. Anton Baloh I OŠ Vojke Šmuc Izola Izbral pero je in besedo za svoj boj … in zmagoval! Ko smo v začetku januarja 2023 izvedeli, da Silva Fa- Na vsakem koraku se je znal in mu je bilo pomembo zavze- turja ne bomo več srečevali na primorskih ulicah, je mati se za pristne človeške in pedagoške odnose in njegovo časopis Primorski dnevnik med drugim zapisal: »V vodilo so bile vrednote, kot odgovornost, zvedavost, znanje, matični domovini je bil znan kot slavist, literarni zgodovinar, ustvarjalnost, inovativnost, sodelovanje ... Silvo je bil tak- dinamičen šolnik, preučevalec krajevne zgodovine …, med šen tako v svoji stroki in znanosti kot tudi v vsakdanjem Slovenci v Italiji pa bo ostal v spominu predvsem kot priljubl- življenju in družabnosti. Izžareval je svojevrstno vero v po- jen pedagoški svetovalec za slovenske šole v Italiji ter snovalec sameznika ter v učitelja-mentorja kot enega izmed ključnih čezmejnega povezovanja primorskih šol.« nosilcev vseh pozitivnih sprememb v družbi. In res, zamejstvo ga je v stroki dvignilo in mu ponudilo Nadvse upravičeno ga ohranjamo v spominu kot izjemno do- karizmo, ki jo v prostoru Primorske ter širše že desetletja živi slednega, poštenega in vztrajnega pri svojem delu. Znal je z Silvova podoba, njegovo delo in njegova velika človečnost. učitelji, znal z ravnatelji in znal s svojimi kolegi. Vsem je bil v veliko pomoč pri izzivih, ki jih je v času njegovega delovanja Šele čas bo pokazal, koliko je profesor Silvo Fatur s svojim razvijal Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Njegov pris- dolgoletnim pedagoškim in strokovnim delom prispeval pevek je neizbrisen na področju poučevanja, ravnateljevanja, h kakovosti slovenskega šolstva. Razvijal je vizijo sodobne pedagoškega svetovanja kot tudi na polju njemu posebej lju- šole, takšno, ki spodbuja potenciale in dreza v ustvarjalnost bega literarnega raziskovanja in ustvarjanja. Vsi, ki delujemo mladih, udejanja njihov celostni razvoj in njihovo sožitje v slovenskem šolskem prostoru, bomo vselej živeli s Silvom z okoljem. V svojem poklicnem udejstvovanju je navdiho- Faturjem, z njegovimi modrostmi in strokovnimi usmerit- val sodelavce in učitelje s skoraj pregovorno, njemu lastno vami, ki jih je nevsiljivo in prepričljivo ponujal in širil v pedagoško angažiranostjo in kompetentnostjo. Njegove strokovni prostor. Učiteljem ostajajo njegove študije, njegovi strokovne, organizacijske in vodstvene sposobnosti so učbeniki, eseji, članki, kritična razmišljanja, javnosti zapušča botrovale številnim inovativnim idejam v pedagoški prak- predano povezovanje Slovencev z obeh strani meje in po- si, njihovemu uresničevanju, promociji in prenosu le-teh membna razmišljanja o zgodovinskih dejstvih primorskega v znanost in stroko. Ena od teh je tudi strokovna revija prostora. Najmlajše pa bo vselej navdihovala korajža pastirč- Slovenščina v šoli. ka Jakoba, ki je »rešil Postojnce« v ljudski pripovedki Zmaj v I 20 MATERINŠČINA JE JEZIK SRCA Anton Baloh I Izbral pero je in besedo za svoj boj … in zmagoval! I str. 20-21 Postojnski jami, ki jo je v sodelovanju s Srečkom Šajnom kot membne miselne »viharje« strokovnih stališč in razmišl- slikanico za otroke zapisal in uredil Silvo Fatur … janj. S svojo prepričljivostjo, kredom v mlajše sogovornike, v katere je vselej verjel, je z njemu značilno izpovedano Nagrada Republike Slovenije, ki jo je leta 1994 prejel za slovensko besedo znal na skrito in mimogrede, čestokrat delovanje na področju šolstva, je zgolj eden od poklonov za vselej položiti čudovito iskro hotenja, vztrajnosti, od- njegovi strokovnosti in pedagoški predanosti, poslanstvu, ki govornosti, spoštovanja samopodobe, ustvarjalne rasti, še mu je bil zvest do konca. V naših srcih in spominih ostaja posebej pa je znal izpostaviti moč stroke in slovenskega zgled profesorja, ravnatelja, pedagoškega svetovalca, pred- jezika … stojnika, slavista in literata, človeka, sodelavca in prijatelja. Ostrina, ki smo jo včasih zaznali v njegovih stisnjenih ustni- S spoštovanjem in z veliko hvaležnostjo bo Silvo Fatur ved- cah, ki so, ko je bilo to potrebno, jasno izpovedale strogost, no prisoten v prostoru Primorske, Notranjske in Istre ter doslednost, zahtevo po poštenosti ali morda nestrinjanje s povsod drugod v slovenskem prostoru, kjer je z besedo in slišanim …, se je na zelo poseben način že v naslednjem s peresom zaznamoval svoje večne, neizbrisne sledi. Nekoč trenutku združila z večno toplino v njegovem pogledu. je zapisal: »Meje med deželami in ljudstvi, meje med narodi Oboje mu je dajalo celoto, ki si jo lahko razumel zgolj in le so umetna tvorba, živa narava jih ne more priznati in jih ne kot očetovsko strogost (toplo in hkrati resno) in zavedanje, priznava, misli poštenih ljudi letijo svobodne …« kdo je tvoj sogovornik – profesor Fatur. In če uporabimo to njegovo modrost, lahko sklenemo: Neformalni pogovori s Silvom, denimo o Prešernu, o Ket- »Meje med časom, ko je bil profesor Silvo med nami, in teju, Gregorčiču, glasbi in zborovstvu, o tržaškem in goriš- časom, ko je nekje drugje, te meje preprosto ni!, saj ostaja za kem zamejstvu, o kulturi pa tudi vsakodnevnih stvareh so vselej v globoki zavesti mnogih, ki smo imeli srečo, da smo njegove sogovorce zagotovo zaznamovali in postavili v po- stopili tudi na njegovo pot. Anica Grilj I Vir pri Domžalah Človek ostaja v izgovorjenih in zapisanih besedah Zapisi o Silvu Faturju bi se lahko imenovali Zapisi o bilo prostrano kot njegova rojstna pokrajina z gozdovi, kjer materinščini in njenih mojstrih (Silvo Fatur, 1999), zdaj spokojno počiva. Bil je in ostaja velik Človek, Prijatelj, saj je bil in ostaja neprecenljivi prijatelj in vsestrans- Učitelj, Mentor … ki spodbujevalec lepote in pomembnosti slovenskega jezika na pedagoškem polju in nasploh v slovenski kulturni zgodo- Poslovila sva se dostojanstveno, človeško. Vedela sem za vini. Njegovo delo obsega prek 50 enot strokovnih člankov, njegovo usihanje, a on je imel za seboj »pospravljeno in učbenikov, didaktičnih priročnikov, razprav, objav, književ- poravnano, ko pride čas« (Pavček: Še enkrat glagoli). Preden nih del, zbornikov, glasil …, pri katerih je bil bodisi avtor je utihnilo srce (v nedeljo, 8. januarja 2023), mi je zapisal bodisi urednik. Med drugim je bil tudi idejni ustanovitelj sporočilo: »Sem v odhajanju. 88 let. Želim ti vse dobro, Sil- in prvi odgovorni urednik strokovne predmetne revije vo.« Takoj sem mu odgovorila: »Silvo, ti ostajaš. V zapisanih Slovenščina v šoli. Pred menoj je skladovnica knjig, zbor- in izgovorjenih besedah. Hvala ti.« Že nekaj časa se je v krat- nikov, revij z njegovimi izvirnimi posvetili – in predvsem kih zapisih poslavljal, zato nisem slutila, da je fizični konec ročno napisanih pisem, iz katerih veje toplina Obmorja (kot tako blizu. Lepo sva se poslovila, tako kot sva prijateljevala v je večkrat sam poimenoval svoj dom) in širina srca, ki je pismih, pogovorih, srečanjih. Prav zato bo ta zapis oseben, I 21 Slovenščina v šoli I številka 1 I letnik XXVII I 2024 čeprav se je najino znanstvo začelo s pedagoško predanostjo raj nove smisle ali pa že odkrite uvideti na nov način. Zapisi v slovenščini v šoli. tej knjižici ponujajo le nekaj mogočih videnj in predvidevajo vaše branje leposlovja v prepričanju, da je avtor, ko je lepo- Spoznala sem ga kot mlada profesorica v srednji šoli, ko slovno knjigo napisal, opravil šele polovico dela, druga polo- sem po dveh letih iskanja gradiv za učne ure (1979, 1980) vica čaka na vas, na bralce, ki se ob razbiranju natisnjenih vzela v roke njegov neprecenljiv učbenik Književnost 1, besed odzivate nanje s svojo inteligenco, s fantazijo, s čustvi leto kasneje pa Književnost 2 (Založba Obzorja Maribor, … s svojimi izkušnjami – s celotno svojo osebnostjo. Praznine 1981 in1982) in imela v obeh veliko oporo za poučevanje. na posameznih straneh so namenjene zapisu takšnih vaših Ne samo meni, tudi dijakom je bil to resničen pripomo- odzivov.« Ko sem dobila to delo v strokovni pregled, sem ček z literarnimi besedili in imenitno interpretacijo. Prvič za mnenje posameznih že obravnavanih tem vprašala gim- sem imela pred seboj učbenik, ki je prelomil tradicijo po- nazijce v razredu. Odziv je bil dober, pa tudi raba priročnika zitivističnega pouka s podatkovniki in površno obravnavo kasneje zelo praktična za ponavljanje učne snovi. Silvo je literarnih del in usmerjal k samostojnemu razmišljanju o bil vesel vseh odzivov, ki so prihajali od dijakov in učiteljev literaturi. Vseh 40 let pedagoškega dela v srednji šoli sem praktikov. vedela, da je sprejemanje književnosti »najprej doživetje, šele nato analiza, pri čemer morata vedno sodelovati srce Ko je bila leta 1994 na vzorcu srednjih šol izpeljana poskus- in um, leva in desna hemisfera možganov« (Fatur: Brvi, ne na matura in v šolskem letu 1994/95 v Sloveniji uvedena mostovi. 1990). redna matura, nas je Silvo znova in znova spraševal o po- teku mature. Z vsem se ni strinjal vselej. Spodbujal je, kaj Njegovo zavzemanje za sodobnejši način pouka je priteg- bi bilo še dobro narediti in svetoval, kako. Bil je moj in naš nilo mlade praktike, ki so se ob njegovih spodbudah vkl- veliki nesebični učitelj, ki je plemenitil vedenje o slovenski jučevali v razne projektne skupine. Vedeli smo, da rabimo kulturi, jeziku, besedi. vez med znanstveno obravnavo besedil in vsakdanjo šolsko prakso. V podporo uvajanju prenovljenega pouka sloven- Večletne težnje in pobude za prenovo pouka so se uresničile skega jezika in književnosti v srednjih šolah je na Zavodu za v Učnem načrtu za pouk slovenskega jezika in književnosti šolstvo spodbudil pripravo priročnikov s praktičnimi navo- v gimnazijah in štiriletnih srednjih šolah (ZRSŠ, 1997), pri dili za izvedbo posameznih tem in priročnike z ustreznimi katerem je Fatur aktivno sodeloval. Za udejanjanje ciljev in metodičnimi usmeritvami. vsebin iz učnega načrta pa so bili pripravljeni konkretni pri- V imenu pedagoških svetovalcev iz Predmetne skupine meri obravnave književnih besedil, ki so bili predstavljeni za slovenščino na Zavodu za šolstvo je oblikoval predlog na seminarjih ali objavljeni v strokovnih revijah. prenove pouka slovenščine v OŠ in SŠ in ga posredoval dr. V želji po podpori prenove pouka je Silvo dal pobudo o Kmeclu, ki je v okviru prenove vodil strokovno skupino za izhajanju predmetne strokovne revije Slovenščina v šoli in slovenščino pod okriljem Ministrstva za šolstvo. Nastalo je leta 1996 se bila med tistimi, ki nas je povabil v uredništvo. več delovnih skupin, sestavljenih iz praktikov in teoretikov. Sodelovanje z njim je bilo bogato, cenil je svoje sodelavce in V skupini za književnost so nastala gradiva, ki jih je Vinko ko je iskal nove teme za revijo, nas je poslušal, sledil nove- Cuderman uredil v štiri priročnike za učitelje književnosti mu; na sestankih je pokazal izjemno spoštovanje do nas uči- v srednji šoli: Književnost v prvem letniku srednje šole teljev iz šol. Sestanki uredništva so bili zakladnica znanja (1993); Književnost 2 (1994), Književnost 3 (1995), Knji- in iskanja novih pristopov, tem in novih »poučevalcev« v ževnost 4 (1996), vsi so izšli pri Založbi ZRSŠ. Pri omen- celotnem slovenskem jezikovnem prostoru. Poudarjal je, jenih projektih je Silvo sam dejavno sodeloval, predvsem pa da bi morala revija ohranjati in utrjevati jasno in trdno za- spodbujal nove in nove avtorje, ki smo lahko sodelovali in vest, da je slovenščina naša identiteta in da je kljub temu, imeli imenitno oporo za poučevanje, raziskovanje. da še nikoli ni imela tako ugodnega mesta v družbi evrop- V 90. letih so pri ZRSŠ izhajale tudi imenitne knjižice »Šolska skih jezikov, potrebna stalne skrbi in nege. Narava revije ura s/z …«, pri katerih je imel Silvo Fatur soavtorski delež, naj ne bo znanstvena, ampak mora ohranjati vlogo prevod- npr. Šolska ura z Vladimirom Bartolom (1992), Šolska ura s nika med teorijo in šolsko prakso. K pisanju prispevkov je SSKJ (1994), Šolska ura s Prežihovimi Samorastniki (1996), nagovarjal tako dobre učitelje praktike kot strokovnjake s Šolska ura z Wertherjem (1998) in druge. fakultet, saj smo bili v tem času priča razcvetu didaktike na slovenskih univerzah. Tudi sam je za revijo pripravljal svoja Z Marjanom Štrancarjem je izdal »Abecedarij književnos- esejska razmišljanja, npr. prispevke: »Kaj lahko v eni uri ali ti« za štiriletne srednje šole (ZRSŠ, 1996). V uvodniku tega dveh naredimo s Kovačičevimi Prišleki« (1997), »Preludij priročnika je zapisano: »Književno delo je mogoče opazovati Kosmačevega Pomladnega dne« (1998), »Nekateri metodič- zmeraj z drugega zornega kota in tako odkrivati v njem zme- ni prijemi pri pouku književnosti v srednji šoli: opazovanje I 22 MATERINŠČINA JE JEZIK SRCA Anica Grilj I Človek ostaja v izgovorjenih in zapisanih besedah I str. 21-25 leposlovnega besedila« (1998), »Prispevek k branju učnega napisanem pismu: »Ne vem, kaj naj rečem o tvojem vzhi- načrta ali predlogi za delo z besedilom« (1999) … Po pe- čenem pisanju ocene knjige o Ketteju. Res ne vem, morda tih letih izhajanja revije se je upokojil in predal odgovor- tudi zato, ker nimam rad vzhičenih besed, ne verjamem jim. no uredništvo primorski kolegici mag. Sonji Starc, a je še Vem, kaj sem s knjigo hotel, nekako ne morem verjeti tvojim nadaljnjih šest let sodeloval v uredništvu revije in jo dejav- besedam, da mi je vse to, kar naštevaš, uspelo. A po drugi no soustvarjal. strani si dopovedujem, da ti le moram verjeti, saj gre za sporočila strokovno kompetentnega človeka in ne le za prija- Ko sva se srečala nekega vročega poletnega dne v Strunjanu, teljsko trepljanje po rami. V tej misli se utrjujem tudi zavol- je seboj prinesel mapo s svojimi številnimi ročno napisani- jo drugih kar ugodnih ustnih in pisnih odmevov nekaterih mi zapiski in pismi o nastanku revije, spodbujanju avtorjev, drugih slavistov, še najbolj pa sem vesel lepih odzivov mojih odgovorih na članke, iskanju novih tem ... in mi jih izročil ljudi tam gori na Zgornji Pivki, v Zagorju, na Premu, Koša- kot nekakšno oporoko. Mapa je še pri meni in sem jo name- ni …«. Pisal je še o Bartolu, Kosovelu, Kajuhu, Balantiču, ravala odnesti v Šolski muzej. Morda pa šele zdaj razumem, Borisu Pahorju, Cirilu Kosmaču, Pavletu Zidarju, Benu kaj je želel povedati s tem zaupanjem – o vsem tem bi morali Zupančiču … Preživeti je sicer moral tudi kakšno kritiko, še pisati … kot vsak, ki pri nas naredi nekaj drugačnega, novega. Ob Zavedam se, da je bilo veliko izrečenih in zapisanih besed. neki priliki je npr. potožil, kako so ga pri pisanju spremne A če bi hoteli zaobjeti samo delček vsega dobrega, kar sem besede k Kosmačevemu Pomladnemu dnevu (zbirka Klas- in kar smo pedagogi slavisti posrkali iz njegovih del in v je) posvarili, da je preveč oseben. Nam pa se je prav ta del sodelovanju njim, bi nastal roman, ki si ga profesor Fatur zdel še posebej dragocen, faturjevski. prav gotovo zasluži. To niso samo učbeniki in prispevki, kjer smo našli izvrst- no razlago izbranih literarnih del in odlomkov, ampak šir- ši človeški pogled na življenje, jezik, slovenstvo. Učitelji in profesorji slovenščine smo imeli oporo, ob kateri smo svo- bodno snovali učne ure, dijakom širili obzorja. Omeniti moram dela, ki so bila na mojem katedru in so kro- žila po razredu. Faturjevi Zapisi o materinščini in njenih mojstrih (Jutro, 1999) so bili nepogrešljivi za predstavitev materinščine na informativnih dneh, praznikih, proslavah. Res je, »da so v materinščini shranjene izkušnje rodu, is- kanje medčloveških odnosov in kulture v najširšem pomenu besede; kultura naroda se meri z njegovim jezikom, v mate- rinščini je ujeta vsa narodova preteklost« (Jezik in materinš- Naj omenim še eno osebnostno noto Silva Faturja. Pisma čina, str. 17). so bila in ostajajo osebni stik z ljudmi in Silvo jih je pisal ročno, s prepoznavno pisavo in skrbnostjo in namenil jih je Z izborom in študijo je pospremil Vilharjevo zbirko: Vrh mnogim ljudem. skaline silovite (Društvo Piškotek, Knežak, 1999) ter zbir- ko Lee Fatur: Dom dedov (Forum Piranese, Koper, 2001). V enem izmed njih mi je napisal: »Pisava je razpoznavni Na izviren način je povprašal zlate maturante o branju znak – podoba človeka. Pisava ima obraz in toplino duše. V Prešerna v anketi in s spremno študijo opremil njihov iz- misel mi hodi domislica V. Möderndorferja: Pismo je vedno bor v zbirki France Prešeren: Kam? (Libris Koper, 2000). tudi poljub. Konča se takrat, ko pritisneš ustnice in ga tako Ta zbirka z avtorjevim posvetilom je krožila med mojimi zapečatiš, pustiš na njem /…/ sok telesa, ki ga pošlješ skupaj dijaki ob obravnavi Prešerna, ob kulturnem prazniku in z besedami. Si misliš, kaj je napletel? Smo v dandanašnji pri- še kdaj. Prav tako sem začela obravnavo Ketteja z izborom krajšani tudi za to, saj pisem ne slinimo več?« in njegovo študijo v knjigi Kette: Sem fantič bil mlad (Lib- ris Koper, 2006). Dijaki so brali zanimivo delo o Kette- Tudi v pismih se je zanimal za maturitetna besedila, spraševal jevem življenju in jo predstavili v govornem nastopu: Oče o gradivu, ki ga pripravljam za dijake. Govoril mi je o svojem in sin in Zagorski zvonovi (Libris Koper, 2005). Ko sem o pedagoškem delu, srečevanju s pisatelji in pesniki, o branju. tej bogati podobi slovenskega življenja, učiteljstva in pes- Večkrat sva si izmenjala poglede na literarna dela, gledališke nikovega življenja za revijo Slovenščina v šoli napisala predstave. Rad se je spominjal utrinkov s hribovskih poti, oceno, a me je Fatur prijazno skromno posvaril v ročno ki jih je, dokler mu je zdravje dopuščalo, prehodil, zato se I 23 Slovenščina v šoli I številka 1 I letnik XXVII I 2024 je vedno razveselil mojih pozdravov z gora. Leta 2008 mi je na ekskurzijo po Primorski in takrat sem jim ob pogledu na za praznike poslal Pahorjevo delo Vila ob jezeru (Založba morje prebrala Faturjeve besede: »Primorsko dojemam kot et- Obzorja Maribor, 1955), ki ga še nisem poznala. Zapisal je: nično ozemlje na obeh straneh zahodne meje; že od rojstva, od »To nenavadno oguljeno darilce je namenjeno specialno tebi. tedaj, ko sem stopil v prvi razred italijanske šole, jo doživljam Je eden najstarejših primerov iz moje knjižnice in menda prva kot deželo koreninjenja mojega rodu in jo pri tem sprejemam knjiga, ki sem jo kupil. V mladih letih me je tako prizadela in v njeni zemljepisni, zgodovinski in kulturnozgodovinski raz- navdušila, da sem zagrešil svojo prvo knjižno recenzijo, ki v sežnosti, v prostoru in času. Zaljubljen sem v Kras, rad imam šolskem letu 1955/56 izšla v našem gimnazijskem glasilu, ki dolino Soče in Strunjanski zaliv, diham s snežniškimi gozdovi. sem ga urejal. Ko sem jo po več kot 50-ih letih spet vzel v roke Primorska je zame Bazovica in Bevk, Kosovel in Kras, Kette in in jo do konca prebral, se mi je utrnila misel, da bi jo podaril Kraigher, Krn in Kogoj in Kosmač. Brkini, Brda, Benečija, Bar- tebi v priznanje za tvoje predano pedagoško delo in v zahvalo tol, Bebler in Barkovlje, Vipavska dolina, Vilhar, Vremščica in za zvesto prijateljstvo. Jaz sem ob ponovnem branju spet ali Vojko, Goriška, Gradnik in Gregorčič, Postojnska jama, Pahor pa še zmeraj prepričan, da je Boris Pahor že od svojih začet- in Pregelj, Snežnik in Svetokriški, Černigoj in Čermelj, TIGR in kov pa do danes velik pisatelj. In ko sem mu predvčerajšnjim Trst« (Primorska srečanja, 2/1990). poslal božično-novoletna voščila, sem mu zaželel še toliko let, da bo dočakal Nobelovo priznanje.« Postopoma sem razumela nekatere besede, stavke iz njegovih del, ki govorijo o bolečini Primorcev in krajev, ki so trpeli Ponovno sem prebrala Vilo ob jezeru. Res je, imela sva pod fašistično oblastjo. Izhajam z Dolenjske, od konca študija podobne poglede na književnost, pedagoško delo. Od njega živim v osrednji Sloveniji, s pogledom na gorenjske gore, in sem se naučila drugačnih svobodnih razlag besedil in širših vedno raje hodim ob morju. V zadnjem času me je na Sil- debat v razredu. Znova in znova je v vsakem objavljenem va Faturja močno spomnil roman Mateje Gomboc: Gorica besedilu ali zasebnem pismu znal navduševati in odstrinjati (Založba Miš, 2023). Ob branju se je pred menoj po tihem lepote slovenske besede. Pretanjeno je govoril o slovenski odstirala podoba Primorske in zdaj bi končno lahko rekla, pokrajini in ljudeh, ki so jo ubesedili ter ji za vedno dali da poznam in razumem tudi ta košček Faturjevega sveta in govoreči spomenik. Rada sem prisluhnila besedi o njegovi razumem, kako dragocena je bila in ostaja slovenska beseda Pivški pokrajini, o kateri je pisal, jo raziskoval in fotografiral v teh krajih. Morda prav zaradi njega berem roman Gorica in razpošiljal njene podobe v svet. Vsi njegovi zapisi nam drugače …, kot spomenik slovenskemu jeziku, človeku, živ- širijo obzorje, saj je s tenkočutnostjo predstavil domače kra- ljenju. Še več, kot nadaljevanje Faturjevega dela. je in ljudi, širšo Primorsko z zamejstvom, spoznaval pa je rad tudi druge koščke Slovenije. V knjigi Okruški (Moja vseučilišča, str. 18) se je Silvo Fa- tur vprašal: »Po vsem tem kar obsežnem razvejanem O prisluškovanju morju in solinam je pisal v poetičnem slogu slovenističnem delu pa se vseeno večkrat zarotim pri v zbirki esejev Okruški (Fatur, 2010) in me navdušil za kora- pomisli, če je vse to prizadevanje imelo smisel in če je ke nad Mesečevim zalivom. Svoje dijake sem večkrat peljala zapustilo kakšno sled.« I 24 MATERINŠČINA JE JEZIK SRCA Nevenka Janež I Utrinek iz časov nastajanja Kosmačeve učne poti I str. 25-26 Tako kot je on ob slovesu poznanih pisateljev znova prebi- Fatur, S. (1986). Književnost I. Obzorja. ral njihova literarna dela, tudi sama znova jemljem v roke Fatur, S., Štrancar, M. (1996). Abecedarij književnosti za štiriletne srednje njegova dela in dela literarnih ustvarjalcev, ki jih je bral, o šole. Zavod RS za šolstvo. njih pisal. Nisem edina, ki to delam. To je velika dedišči- na, ki nam jo je zapustil. Njegova dela in naši spomini na Fatur, S., Benjak, M., Štuhec, M., Grilj, A. (1998). Šolska ura z Wertherjem. sodelovanje z njim pričujejo o njegovi mentorski vlogi, Zavod RS za šolstvo. človeški veličini ter bogatem ustvarjalnem in strokovnem Fatur, S. (1999). Zapisi o slovenščini in njenih mojstrih. Jutro. opusu. Odmev sega od slovenskega morja prek snežniških gozdov do strmih pobočij naših gora, razliva se po pokrajini Fatur, S., (2002). Dom dedov. Povedke, pravljice in drugi spisi. Forum pi- ranese. in deželi, ki jo je imel rad in o njej pisal v izbrušenem top- lem slogu. Ostaja ukoreninjen v ves slovenski svet, sloven- Fatur, S. (2010). Okruški: eseji, študije, spomini. Libris. sko besedo, narod. Fatur, S. (2005). Oče in sin in Zagorski zvonovi. Libris. Kette, D. (2006). Sem fantič bi mlad. Libris. Viri in literatura Krakar-Vogel, B., Cuderman, V., Kvas, J., Barbarič, N., Fatur, S., Kumer, I., Podsedenšek, M., Šimenc, B., in Štrancar, M. (1997). Književnost v Cuderman, V., Fatur, S., Kenda, Jakob J., Koler, S., Korošec, R., Kraka- drugem letniku srednje šole. Zavod RS za šolstvo. r-Vogel, B., Poznanovič, M., Špacapan, A. (2021). Branja 2. Berilo in uč- benik za 2. letnik gimnazij ter štiriletnih strokovnih šol. DZS. Pahor, B. (1955). Vila ob jezeru. Obzorja. Fatur, S. (1990). Brvi, ne mostovi. Zavod RS za šolstvo. Prešeren, F., Fatur, S. (ur.). (2000). Kam? Izbor Prešernovih pesmi. Libris. Nevenka Janež I Tolmin Utrinek iz časov nastajanja Kosmačeve učne poti Bilo je spomladi leta 1998. Zbirka V gaju življenja je Opremite pohodnike z informacijami, da bodo vedeli, kam in bila literatura za Cankarjevo priznanje. H Kosmačevi zakaj hodijo ob Idrijci.« Mogoče pa res ... domačiji, v kateri je takrat še stanoval pisateljev brat Vladko, so prihajali učenci in učitelji mnogih slovenskih Na ta pogovor me je ponovno spomnil kak mesec pozneje. šol. Vodili smo jih učitelji z učenci OŠ Dušana Muniha Most Ker sem imela pomisleke, kako se tega lotiti, me je pogledal: na Soči in hodili po tistih sedmih kilometrih doline, ki so »Če ne poskusite, ne boste vedeli!« pisatelju dajali dovolj snovi za pisanje. Tako smo na začetku šolskega leta 1998/99 začeli priprav- Silvo Fatur je v dolino Cirila Kosmača nameraval pripeljati ljati projekt. Vajeni timskega dela smo sodelovali vsi učitelji »svoje slaviste«, kot se je izrazil, in je med pripravami na predmetne stopnje in vsak je zastavil cilje svojega področja ekskurzijo obiskal našo šolo. S kolegico sva ga spremljali na ter k dejavnemu sodelovanju pritegnil zainteresirane učen- pešpoti od Slapa do Bukovice, pogovarjali smo se o ljudeh v ce. Počasi smo v okviru projekta oblikovali sedem skupin: naši dolini, o pisatelju in njegovih delih … literarni skupini sta bili dve, bile pa so še geografsko-zgo- dovinska, tehnična, kuharska, likovna in glasbena. Učenci Ko sem Silvu pripovedovala o tem, kako prihajajo na Bu- so lahko sami izbrali, v kateri projektni skupini bodo so- kovico učenci in učitelji iz vse Slovenije, se mu je zdelo delovali. Vsi so želeli sodelovati, nekateri so pri tehničnem smiselno, da pot opremimo, tako da pohodniki ne bodo pouku izdelovali kažipote. Projektno delo je v glavnem po- potrebovali spremstva. Navduševal nas je: »Označite pot. tekalo po pouku, nekatere stvari tudi v okviru pouka. I 25 Slovenščina v šoli I številka 1 I letnik XXVII I 2024 V naslednjem šolskem letu smo prijavili naš projekt Danes velja Kosmačeva učna pot za prvo literarno učno pot na razpis za inovacijske projekte Zavoda RS za šols- v Sloveniji in je bila kot zgled za nastanek drugih literarnih tvo in kot naša svetovalca v projektu sta bila imenova- učnih poti po vsej Sloveniji, kar je v svojem diplomskem na Silvo Fatur in Marija Sivec. Slišali smo se in obveš- delu leta 2009 dokazala nekdanja učenka naše šole Špela čali, kako napredujemo, občasno sta nas obiskala, nam Mrak (Kosmačeva literarna učna pot, Filozofska fakulteta svetovala in usmerjala naša prizadevanja k poglobljene- Univerze v Ljubljani, mentorica dr. Boža Krakar Vogel). mu doživljanju Kosmačevih del pri učencih ter h kon- čnemu cilju, odprtju Kosmačeve učne poti za pohodnike. Kosmačevo učno pot vsa leta obiskujejo skupine učencev, dijakov in učiteljev iz vse Slovenije, zamejstva in izseljen- Ko smo se 3. junija 2000 zbrali na odprtju učne poti pred Kosmačevo rojstno hišo, je bil to za vse nas velik praznik stva, slavistična in druga društva, družine z otroki in druge in Silvo je bil glavni govornik. Z učenci smo pripravili pri- skupine pohodnikov. Vsakoletni majski množični pohod kaz, kako so brali in doživljali pisatelja iz domače doline ter po Kosmačevi učni poti, ki ga pripravijo učenci in učitelji »delovni zvezek« za pohodnike, ki smo jih nato povabili naše šole v sodelovanju z lokalnimi institucijami, je postal na doživljajsko učno pot. Ta pelje od Skopičnika po levem tradicionalen. Leta 2022 je potekal že 20. množični pohod bregu Idrijce proti jezeru na Mostu na Soči – po isti poti, po Kosmačevi učni poti. kot sta jo prehodila oče in sin v noveli »Pot v Tolmin«. Poleg čudovitih razgledov in občutenja pomladne narave ob reki Silvo Fatur je tudi v letih po končanem projektu vzdrževal Idrijci in med sveže pokošenimi travniki so pohodnike na stike z nami. Nekega junija ob zaključku šolskega leta smo Kosmačevo življenje in delo opozarjali v lesu izrezljani napi- se odzvali njegovemu vabilu in popeljal nas je po svojem si na informacijskih tablah ob poti. Presenetile so jih dram- Zagorju, Pivki in Premu. Dokler mu je zdravje dopuščalo, ske uprizoritve odlomkov iz Kosmačevih del (npr. Pomladni se je udeleževal majskega pohoda po Kosmačevi učni poti. dan, V gaju, Prazna ptičnica, Pot v Tolmin, Tantadruj), ki so jih doživeto in mojstrsko zaigrali naši učenci. Na koncu Kasneje sem ga vsako leto obveščala, kako živi naša pot in smo pohodnike pogostili v prostorih naše šole – s pokušino tega se je veselil. V arhivu Radia Koper je našel posnetek preprostih domačih jedi, ki so bile običajne za praznične dni Kosmačevega branja novele V gaju, nam ga posredoval in v Kosmačevi dolini v njegovih otroških letih. izposloval dovoljenje, da smo ga razmnožili ter DVD-je ponudili obiskovalcem poti. Naslednje leto, v maju 2001, smo organizirali prvi množični pohod po Kosmačevi učni poti, ki se ga je udeležilo veliko S Silvom sva se slišala, si dopisovala, ob novem letu 2023 pa učiteljev in učencev iz vse Slovenije. Leta 2002 pa smo pri- je prispelo njegovo zadnje pisemce: »Vesel sem te bil, vesel pravili tudi Vodnik po Kosmačevi učni poti. Ta je izšel pri najinega sodelovanja ...« založbi ZRSŠ, v njem pa so predstavljeni rezultati projekta Kosmačeva učna pot s predstavitvijo zbranih arhivskih do- Spomin na botra Kosmačeve učne poti ohranjamo še naprej kumentov, pisateljevega življenja in življenja ljudi v dolini in posebej zaživi tretjo soboto v maju – kot spomin na tisti Idrijce nekoč in danes. »pomladni dan, ki je bil iz samega srebra ulit«. I 26 DIDAKTIČNI IZZIVI Mira Sušić I Avtomoto mravlje – primer fantastične pripovedi po zgledu teorije Marie Nikolajeve Auto Motor Ants: Fantastic Narrative Inspired by Theory of Maria Nikolajeva I 28 Bojana Modrijančič Reščič I Spopad s pomladjo – spopad s ponovnim rojstvom I 38 Laura Brataševec I Ko misel najde besedo Srednješolska obšolska dejavnost Kreativno pisanje When Thoughts Find Words Secondary School Extracurricular Activity: Creative Writing I 44 Polona Tomac Stanojev I Učitelja določa karizma, (po) uč(eval)no klimo pa tudi šolska oprema in prostor Charisma Shapes Teachers and School Facilities Co-create Classroom Atmosphere I 50 Nina Slavič I Povratne informacije učiteljev o zapisanih neumetnostnih besedilih učencev Teacher Feedback on Written Non-Literary Texts I 56 I 27 klepaj pisec Mira Sušić I DIZ Josefa Stefana, Trst, Italija stAavvek priredje tomoto mravlje – primer dil svobodni verz predmfaenttastične pripovedi k metafora osebek po zgledu teorije izvor pravljica priredje pesnik prislovno doloMčiloarie Nikolajeve izjava odvisnik Auto Motor Ants: Fantastic Narrative Inspired by Theory of Maria Nikolajeva Izvleček Ključne besede: V članku bomo najprej predstavili avtorja kot pisca mladinskih del, nato bomo ob- mladinski roman, fantastika, ravnavali fantazijsko pripoved Avtomoto mravlje, ki sodi med klasike mladinske fikcija, primarni in sekundarni književnosti. Roman je zasukal razvoj mladinske književnosti v smer fantastike svet, prehod, predmet po zgledu fantastične pripovedi, ki se je razvila v Evropi po drugi svetovni vojni. V besedi- lu bomo iskali teoretični model fantastične pripovedi, ki ga je utemeljila Maria Nikolajeva. Po razlagi bo sledil primer vaje, v kateri bodo dijaki iskali tipične značilnosti totalitarnega režima, ki jih ponazarja mravljični svet v pripovedi. V vaji bodo nato ugotavljali osnovne značilnosti fantastične pripovedi in razlike s pravljico. Abstract Keywords: T his article introduces the author as a youth literature writer and then discusses the young adult novel, fantasy, fantasy tale Avtomoto mravlje (Auto Motor Ants), a classic work of youth litera- fiction, primary and secondary ture. The novel turned the development of young adult literature in the direction world, transition, object of fantasy, following the example of the fantastic narrative that developed in Europe after World War II. We look for the theoretical mroodelm of thae fanntasy narvraetijviec aas developed by Maria Nikolajeva. A sample exercise follows thge leaxpglaonaltioon, ikn wlhiech pstudaentjs search for the typical features of a totalitarian regime illustrated by the ant-world in the narrative. They then identify the primary charabctereisticss oef a dfictiaonal narrative and its differences compared to a fairy tale. zaimek priredje vrste besedil svobodni v I 28 stavčni člen esej poved glagol intonacija oseba vejica stavek samostalnik osebni zaim pika ej poved glagol intonacija oseba Mira Sušić I Avtomoto mravlje – primer fantastične pripovedi DIDAKTIČNI IZZIVI po zgledu teorije Marie Nikolajeve I str. 28-37 Jože Snoj – avtor mladinske Avtomoto mravlje poezije in proze J ože Snoj se je uveljavil kot pisec literature za odrasle in mladinske književnosti. Njegov opus obsega roma- A vtomoto mravlje (1975) izpod peresa Jožeta Snoja je primer fantastične pripovedi v slovenski mladin- ski književnosti. Knjiga je izšla sredi sedemdesetih ne, pesniške zbirke, knjige za otroke, študije in eseje let prejšnjega stoletja v obdobju, ko je bilo bodisi odpiranje ter drame. Zablestel je kot novinar na Delu, nato nadalje- skupne države v svet bodisi omejevanje človekovih pravic val službeno pot kot urednik na Državni založbi Slovenije. komunistične oblasti. Ljudje so se zgledovali po zahodnem V okolišu Nove revije, kjer je bil tudi nekaj časa urednik, trendu življenja in si želeli potovanj v tujino ter dobrin, ki je našel svoj družbeni, ideološki in umetniški prostor. Bil jih niso imeli doma. je markantna osebnost sodobne slovenske književnosti. Knjiga sodi v posebno poglavje razvoja mladinske knji- Njegov obširni opus zajema vidno mesto med literarnimi ževnosti, ker obravnava kočljivo problematiko totalitarne ustvarjalci in mojstri slovenske besede v prozi in verzih. države in kritično gleda na pojav totalitarizma nasploh. Niko Grafenauer mu je nadel vzdevek »ata moj«. V lite- Mravljinčna dežela je prispodoba družbe, kjer vladata rarna dela je vnesel svoje življenjske izkušnje. Nenehno je bodisi policijski in vojaški režim bodisi absolutni nadzor opozarjal na napake v družbi in kritično gledal na ideološke nad posameznikom. Niko Grafenauer je v spremni bese- procese. Napisal je številne knjige za otroke. Njegove pesmi di izdaje knjige zapisal: »Za ljudi je seveda takšen svet, so zvočno in ritmično razgibane, ker temeljijo na besedni kjer posameznik nima pravice do svoje svobodne volje in igri – Lajna drajna, Pesmi za punčke in pobe, Skozi vrt čez mišljenja, nekaj najstrašnejšega, o čemer nam prepričljivo plan. Prozna besedila za otroke so pravljična - Barabakos govorijo številne zgodovinske izkušnje, med njimi še in kosi, Pravljica o vodni kapljici, Jutro sveta. V avtorjevih posebno tiste, ki še vedno mečejo svojo senco tudi na besedilih zasledimo pestro, tankočutno izrazno igro boga- današnji čas in ki jih navadno poimenujemo s pojmi kot tega besedišča, ki je otrokom blizu in jih vodi v pravljični, fašizem, nacizem, stalinizem. V takšnem svetu vladajo čudežni in čarobni svet. nasilje, strah in trpljenje; najhuje so seveda prizadeti tisti Zgodba Barbakos je avtorjev začetni poskus na polju mla- posamezniki ali skupine, ki se nočejo podrediti takšnim dinske književnosti. Pripoved je prispodoba človeške dru- družbenim razmeram, za katere se večini zdi, da so edino žine v preobleki druščine kosov v gnezdu. Kosji mladič je možne in zato samoumevne, marveč se jim s svojo misli- v bistvu prenos otroka v ptičjo stvarnost. Tak prenos naj- jo in ravnanjem hote ali nehote upirajo« (Snoj, 1981, str. demo tudi v zgodbi Avtomoto mravlje. Mravljinčna dežela 161). je prikaz totalitarne človeške družbe. Motiv najdemo tudi Avtor mojstrsko vključi v besedilo fikcijo in fantastiko. Ju- v Živalski farmi angleškega pisatelja Georga Orwella, ki je alegorično satirično opisal stalinistični režim in s tem naka zgodbe sta otroka, brata Vid in Jošt. Literarni osebi politično kritiziral totalitarno diktaturo. sta torej značilni za fantastično pripoved, kjer nastopajo otroci. Kuža Repek spremlja brata skozi vse dogodivščine, Vir navdiha je pisateljeva družina. Otroci postanejo stalni- torej ponazarja lik živali, ki je tudi značilen za fantastično ca pisateljevega literarnega ustvarjanja za mladino. Vid in pripoved. Lika otroka in živali najdemo tudi v pravljicah. Jošt sta pogosta protagonista mnogih pisateljevih literarnih Tek je naslednji element, ki ga srečamo že v uvodu zgodbe. del. Brata sta junaka literarnih del Lajna drajna, Stolp za Dečka namreč tečeta po travniku v daljavo. Dogajalni kraj pesmico, Avtomoto mravlje, Pesmi za punčke, Sanjska mi- je okolje blizu hiše, kjer prebivata otroka s starši. Travnik je ška. V delih pisatelj opiše svet otroških iger, poizvedovanj del realnega sveta, ki obdaja otroka, dokler se protagonista in izkušenj v družini in domačem okolju. Protagonista sta ne poženeta v tek. »Vid, Jošt in Repek, kodrast bel psiček, so brata, stranske vloge pa imajo družinski člani (očka, mama, tekli po travniku. Fanta sta bila že kar upehana, Repkov črni babica, dedek, bratranca, sestrična, sestrica in kuža). Avtor smrček pa je bil zmeraj bolj moker. Le kako bi odnehali, ko pa sledi modelu mladinske književnosti, v kateri je protago- je travnik tako travnat vse do neba in nebo tako nebeško vse pisniset otcrok in njegova družina. Kraj dogajanja je umeščen v do trave.« (Snoj, 1981, str. 5) domače okolje (dom ali travnik pred hišo). Dogajalna linja sledi časovnemu utripu otroškega vsakdana, ki je izhodišče Tek ni običajen tek, čeprav vzbuja tak vtis. »Tekli so še in tekli najprej, zmeraj manjši in drobnejši so postajali v daljavi, stazav deogkodivščine. in nazadnje so bili drobceni kot pikice. Takrat so, ne da bi v začetku sploh vedeli, prestopili mejo dežele mravelj.« (Snoj, 1981, str. 5) Tek ima čarobno moč, ker zmanjša bodisi brat- ca bodisi psička. Skozi tek junaki preidejo mejo realnega erz predmet I 29 osebek stavek nik osebni zaimek pika Slovenščina v šoli I številka 1 I letnik XXVII I 2024 sveta in se znajdejo v deželi mravelj, gredo v irealni svet. Tek tankih paličic? Če ljudje ne bi bili tako veliki, kot so, ker se jim igra vlogo vrat. oz. prehoda, ki loči raven stvarnega sveta od ne ljubi tekati v daljavo, kot smo mi, da bi jih pomanjšala, čudežnega. kot je nas tri, bi takoj opazili, da to niso navadne paličice, pa tudi navadne tipalke ne, ampak prave antene. Prek njih Mravljinčna dežela je prispodoba fantastičnega sveta, ki ob- mravlje oddajajo in sprejemajo svoja sporočila. Treba je samo staja ob stvarnem svetu in je neviden človeškim očem. Mrav- potegniti tranzistor iz žepa – takole, visiš – samo potegniti lje niso bile več majhna bitja iz realnega sveta, ampak so tranzistor iz žepa, mu izvleči anteno in zavpij vanj halo, halo, postale male pošasti, ki so sedele za volanom vozil, čeprav pa te slišijo.« (Snoj, 1981, str. 6) Tranzistor je pomagalo, ki niso vzbujale takega vtisa ob prvem srečanju. »Sploh niso omogoči komunikacijo med dečkoma in mravljami. Nava- bile mravlje, ampak hrumeči buldožerji, pa traktorji, pa den predmet prevzame vlogo čudežnega in čarobnega pred- tanki, pa vseh vrst oklopniki, ki so se valili v ravnih črtah meta. gor in dol po široki, z iglicami gladko tlakovani cesti.« (Snoj, 1981, str. 5) Ob prvem srečanju z mravljami brata s kužkom naletita na nekaj, česar ne poznata. Ko skušata prečkati cesto s psič- Otroka in psiček postanejo majhni, mravlje se jim zdijo ve- kom, jim mravljinčji nadzornik Mravljé zažuga: »Nič ne bo like in drugačne od tistih iz domačega okolja. »Takrat šele so fanta, - je zveznil v čeladi policijski mravljinaščini, – nič ne spoznali, kako velike so tele mravlje, ki jih, kadar si doma pri bo./.../. Kaj pa imata carinsko dovoljenje za psa, fanta? Jasno, očku in mamici v hiši med brezami, komaj opaziš na tleh.« nimata. Torej: vidva odstop, in brž, pes pa z menoj.« (Snoj, (Snoj, 1981, str. 5) 1981, str. 8-9) Otroka in psiček se odzoveta na to, kar vidita. Junaki niso Mravlje niso bile običajne mravlje, kot sta jih fanta poznala, ravnodušni, zato jim ni samoumevno, kar se dogaja pred ampak sovražna avtoritativna bitja, ki slepo sledijo ukazom njimi. Presenečenje in strah sta značilna za fantastično pri- poglavarja. »Nadzornik Mravljé je bil res strašen na pogled. poved, ker se protagonisti odzivajo na okolje in osebe oz. bitja, ki jih srečajo, ko preidejo mejo obeh svetov. »Naši tri- Namesto s pištolo je bil oborožen z injekcijo, ki mu je štrlela iz je popotniki kar niso mogli verjeti svojim očem, da gledajo zadka in mu rabila hkrati tudi za izpušno cev. Samemu sebi tako gost, počasen in brneč promet. Jošt bi si najraje zatisnil je kriknil povelje. »Na levo okrog, se kot tank zasukal na levi ušesa z rokama in zaprl oči. Repek se je nemirno vrtel okrog srani nožic in svoje zadenjsko orožje naperil v fantiča in psič- Vidovih nog in se ju neprenehoma dotikal s svojim mokrim ka. Razen tega je pricurnil mravljinčne kisline v motor, da je smrčkom. Vid pa je bil v druščini najstarejši in najmočnejši, jedko dahnilo v zrak in še bolj zabrnelo« (Snoj, 1981, str. 9). zato ga ni smelo biti strah.« (Snoj, 1981, str. 5-6) V mravljinčni deželi so imeli ključno in odgovorno vlogo cariniki in policaji. Jošt in Vid se zavedata spremembe. »Midva sva zdaj majčke- na, majčkena, pa je majhen tudi nebesni zvon. Kolikor večja Mravljinčno deželo so urejala druga pravila obnašanja in in večja bi spet postala, toliko višji in višji pa zraven širši in zakoni kot na domu bratov. Dokaz drugačnega pravilnika je širši in širši bi bil ta zvon. In ko bova spet odrasla človeka, bo bila zahteva carinskega potrdila za psa, temu je sledila seve- spet tako visok in visok, da bo spet brezmejen in siv ali sinji da grožnja zaplembe psička, ker fanta nista imela dokumen- kot navadno nebo.« (Snoj, 1981, str. 6) Zavedanje je tipični ta. Na srečo se je Vid znašel in se spomnil, da ima bombon. element fantastične pripovedi. Fizične spremembe niso to- Ob novici, da ima deček bombon, ki se ni pomanjšal med rej tako samoumevne za junake, kot se magično dogaja v tekom v daljavo, se je ustavil ves promet in v hipu preusme- pravljici. ril k bombonu. Mravlja vladarica je kraljica, ki je imela ab- solutno oblast. Vse mravlje so želele ugoditi vsaki njeni želji. Otroka s kužkom se znajdeta v tujem svetu, kjer prebivajo » Vse življenje sem si želel, da bi enkrat našel bombon za našo mravlje. Jošt in Vid imata hud problem komunikacije s pre- kraljico predsednico Marinko Mravljinko Mravljajko VIII.« bivalci dežele. Mravlje namreč govorijo mravljiščino, otro- (Snoj, 1981, str. 44) ka pa jezika ne znata. »Ali znaš mravljiščino, ga je previdno vprašal Jošt.« (Snoj, 1981, str. 6) Problem komunikacije med Mravlje delavke so se žele izkazati pred kraljico. Oboževale prišleki in domačini je značilen za fantastično pripoved, ki so jo in častile kot božanstvo. »Čisto živčni in iz sebe smo razlikuje to zvrst od pravljice. V pravljicah jezik ni problem, že vsi zaradi nje. Marinke Mravljinke Mravljajke VIII. Samo v fantastični pripovedi postane lahko ovira, dokler ne junak sprašujemo se drug drugega, kjerkoli se že srečamo: Ali je živa najde rešitve zanjo. in zdrava? Na, na malo iz mojega želodčka zanjo. Pa da boš gotovo dal naprej. Obljubi› Obljubim. Če jo boš videl, sreč- Z mravljami se je mogoče pogovarjati preko tranzistorja. ni mravljinec, ji povej, da jo pozdravlja 03415KIII iz garaže »Ali vidiš, da iz vsakega teh mravljinijih vozil štrli po dvoje traktoristov trikratna udarnica, nosilka reda Velikega Mra- I 30 Mira Sušić I Avtomoto mravlje – primer fantastične pripovedi DIDAKTIČNI IZZIVI po zgledu teorije Marie Nikolajeve I str. 28-37 vljinka. Ne samo da je pozdravlja, da jo ljubi, si boš zapomnil, oblil in odvlekel z velikim lepilom, da je vsakič zacvrčala da jo ljubi.« (Snoj, 198, str. 44) hitinasta lupina in zasmodil temnorjav dim nad njo/…/ Mehanik se je odvlekel od stene in v omarici z lepo po vrsti V deželi mravelj je veljala hierarhična družba. Na vrhu je razvrščenimi ključi za odvijanje vijakov, pardon drobljenje bila kraljica, absolutna vladarica. Mravlje delavke so imele sklepov, izbral najmanjše orodje te vrste /…/. Z njo mu je, bodisi številke bodisi kratice namesto imen. Policijski nad- povejmo naravnost in na kratko, čeprav je že kar gnusno, zorniki so imeli imena, tajni agenti pa kratice in številke. gladko odščipnil levo tipalko. Nožice tovariša Dobromravo- V deželi je vladal poln nadzor, tajni agenti so bili povsod. va /…/ so obupano utripale v prostem teku in se zdaj, tako Nihče ni smel prekršiti pravil in zakonov »/…/ tako brez po- obtežene, z lahkoto izpulile iz verižic, ki so jih dotlej vezale s misleka prekršili zakona o neusahljivosti prometa (paragraf tlemi.« (Snoj, 1981, str. 98−101) dvojna gosenica, odstavek prvi besedila o transportu na mra- vljinih cestah.« (Snoj, 1981, str. 49) Simboli vzdrževanja mravljinčnega režima so policaji, taj- ni agenti z oznakami TIP, kar je okrajšava gesla »Tukaj in Otroka sta šla s psičkom v mravlje mesto. »Vid, Jošt in psiček povsod«. (Snoj, 1981, str. 49), ki ideološko nadzorujejo dr- se odpravijo na »splavostroju« tj. s posebno napravo podob- žavljane mesta Mravljevo in vse dežele. Mravljevo je slikovit no splavu, v mravlje mesto, kjer bosta fanta dobila službo za nagrado kot strokovnjaka za sladkarije, ker sta podarila mra- prikaz policijsko in vojaško brezhibno organizirane družbe, vljam bombon. Na poti druščina naleti na Dobromravova, » kjer so vsa čustva podrejena eni sami osebi – v ospredju je pesnika, pisatelja dramaturga novinarja tapetnika, tovarišice kult osebnosti kraljice. Čustva so usmerjena samo v ljube- kraljice predsednice republike Marinke Mravljinke Mravljaj- zen vladarice in ne v pomilovanje kogarkoli. Policaji, tajni ke VIII.« (Snoj, 1981, str. 12) agenti in cariniki slepo izvajajo ukaze oblasti, zato uživajo privilegije. Razpoznaven element fantastične pripovedi so imena pred- metov, oseb in krajev. Iz besede mravlja so izpeljana poime- Niko Grafenauer v spremni besedi opozori: »Jože Snoj nam novanja mravelj, npr. nadzornik Mravljé, kraj, npr. mesto v Avtomoto mravljah prikazuje prav tak svet; njegova dva ju- Mravljevo. Posebno vozilo se imenuje splavostroj. naka se nenadoma znajdeta v mravljinčni družbi in v razme- rah, v katerih vlada policijsko vojaški red. Seveda se s svojim Mravljinčni svet je sekundarni magični svet, v katerem vla- človeškim (humanim) vedenjem in ravnanjem, ker pač tudi data poleg predanosti oblastnici tudi krutost in brutalnost. sama nista nič večja od mravljincev, znajdeta v celo vrsto ne- Pohabljene in razmesarjene mravlje ležijo vsepovsod na prijetnosti, težav in stisk, iz katerih se nazadnje komaj rešita poti, a promet se ne sme ustaviti. »Ne smemo fant moj, zelo spet nazaj v človeški svet.« (Snoj, 1981, str. 161) mi je žal, ampak prepovedano je. Svetovalci ministri /…/ so predlagali zakon /…/ da se naša mravlja vrsta ne sme nikoli Mravljinčna dežela, v kateri se znajdeta dečka s kužkom, je in nikdar pretrgati. To bi bilo izdajstvo in izguba časa, velika prispodoba človeške družbe, sekundarni svet je povezan z gospodarska škoda.« (Snoj, 1981, str. 25) realno stvarnostjo, ki se zrcali v podobi policijsko-vojaške dežele mravelj. »Medtem ko je ostro prijemal nesrečnega Dobromravova, je TIP 73 trkal z nožicami in ob vsakem koraku po vojaško sa- Niko Grafenauer v spremni besedi potegne sklep: »Pisatelj lutiral z upognjeno desno anteno.« (Snoj 1981, str. 49) Nihče nam tako v fantastični dogodivščini prikazuje nenehno gro- ne sme misliti s svojo glavo. Kdor ima napačne misli, se pri žnjo, ki preti tudi človeški družbi, kadar ta na tak ali dru- priči znajde v preiskovalnem zaporu, kjer ga doleti kruto gačen način zatira posameznikovo dostojanstvo in svobodo, mučenje na zasliševanju. Mravlje vohunke so bile celo v kajti vsaka taka družba razčloveči samo sebe, spreminja se ječi kar vzidane vanje preprosto zato, da lahko dan in noč in v brezdušen in utečen stroj za ugonabljanje vsega tistega, po vsepovsod vohljajo za državljani in jih – če je treba – ročno čemer je človek več od » mašine« – s svojimi mislimi, običaji, pretipajo in preiščejo od glave do peta, pardon po navadi do domišljijo, spontanostjo in tako naprej. Zaradi vsega tega je zadka.« (Snoj, 1981, str. 79) sporočilo, ki ga v tako svojstveni upodobitvi prinaša Snojeva knjiga, izredno dragoceno in do skrajnosti privrženo človeku Mučenje je bila običajna praksa zasliševanja sumljivih prav v imenu vsega tistega, kar ga ločuje od takšnega ali dru- mravelj. »Mehanik je popustil ročico, da je ostala, mehka gačnega avtomatiziranega načina življenja.« (Snoj, 1981, str. kot miličniška gumijevka /…/ nožice toliko, da niso bile po- 161–162) puljene iz sidedov, ampak ravno toliko, in ravno v tem je bilo, očitno, mojstrstvo zasliševalca v pajacu. /…/ Mehanik Nagovora tovariš oz. tovarišica sta bila tipična za sociali- pa /…/ je tacal od nožice do nožice od sklepa do sklepa vo- stične družbe in sta zamenjala meščanska izraza gospod in zila, pritegnjenega na natezalno napravo. Vsakega je skrbno gospa. Oba izraza sta prepoznavni element namigovanja na I 31 Slovenščina v šoli I številka 1 I letnik XXVII I 2024 tip socialistične družbe, ki je veljala med komunistični re- Razlika med primarnim in sekundarnim svetom je podrob- žimi. Izraz miličnik, ki ga zasledimo v besedilu, tudi odraža no opisana v besedilu. Bralec začuti bistvo ene in druge rav- izmuzljiv namig na vsemogočni policijski aparat, značilen ni med svetovoma, ko ju pisatelj primerja. za komunistični režim. »Pripelješ se z vlakom, avtobusom ali očetovim avtom, reci- V zgodbi nastopa tudi igrača, tj. lesen pajac Lesenjak. Igrače mo v Ljubljano, zagledaš sredi nje nekakšen pastirski klobuk z so značilen element fantastične pripovedi, ker so otrokom gradom, ki ga poznaš s televizije, na vrhu se povzpneš nanj in blizu. Skrivnosten Lesenjak ima v bistvu sporočilo. Na pa- si jo ogledaš. In ves ti je na dlani, taki veliki, ki ji v šoli pravijo jacu je pisalo, kako naj se dečka s kužkom vrneta domov. Ljubljanska kotlina./…/ Kot gube in brazde v zdelani koži so Teči morata v obratno smer od mravljišča proti travniku. pod teboj spolzele strehe Starega trga, Šentklavža in Šentjako- »Ležal je, ves zapuščen, razkoračen, lesen in mrtvouden še ba. Kot srčna črta reka Ljubljanica, ki se zgublja v barje pod zmeraj na tanko tam, kamor ga je bil izbruhnil mravljiča- vijugasto črnim Krimom, kjer so doma mokre meglice in pra- dvigalar in osrčja večnega mesta Mravljeva, skupaj z našimi ve žive vile. Kot čelo zibelke je rožnata cerkvica na sosednjem tremi popotniki.« (Snoj, 1981, str. 150) Rožniku, ki ga kosmat in podolž zleknjen Šiškarski hrib ne- prenehoma vleče stran, da bi bilo spodaj v mestu dovolj pro- Dečka se vrneta na domač travnik s pomočjo čebelice Maje stora za Zvezdo, kjer vsakdan križajo vse poti Ljubljančanov, in Mije. Sklene se krog potovanja, odhoda v sekundarni svet pa za stari užaljeni Nebotičnik in njegovo lahkoživo, vitko in vrnitve v primarni svet, kar je tipično za fantastično pri- sosedo Metalko v prosojni oblekici iz stekla in aluminija. Pa poved. »Domači travnik je dečkoma letel nasproti. Čedalje se ozreš še za hrbet in vidiš, da tudi Grajski grič nekaj nekam hitreje je postal velik kot svet. Pravzaprav ni čudno, da je vleče, saj je privezan za škrbaste, prepade Šonce, pa za Orlov moral tako hitro rasti po njunima negama, če je hotel tako vrh, pa za Golovec pa za vse vozle grebenov tam v dolenjskih hitro postati ves svet. Vid in Jošt sta v strahu, da se presilno gozdovih.« (Snoj, 1981, str. 70-71) ne zaletita vanj, stegnila noge. Pa kakšne noge! Težke, zmeraj bolj težke in dolge, zmeraj bolj dolge, saj so jima morale spet Ljubljana se razlega v širino, mravljinčna dežela oz. mesto hitro rasti, če sta hotela še za časa doseči vrtoglavo približujoči pa tone v globino. »Večno mesto Mravljevo pa je kraj, ki se ne se travnik.« (Snoj, 1981, str. 152) širi in ne razprostira, ampak se vdira in globini. /…/ Kdo ni še bil v kakšnem velikanskem javnem skladišču, kjer so skla- Tek ima zopet čudežno vlogo. Dečka tečeta v obratno smer, diščeni zaboji, kamor skladiščniki spravljajo najrazličnejše zato se ne manjšata, ampak se večata. »Sta se dotaknila blago, naloženi drug vrh drugega prav pod visok strop in se ljubečega travnika. Že tečeta hitra, kar jima dajo noge v hkrati drug ob drugem tiščijo poprek in podolž v nedoglednih najbolj oguljenih in mastnih in razpokanih kavbojkah na vrstah, med katerimi, temi vrstami, ki so tako dolge, da se na svetu, najhitrejših supergah na svetu. Jošt najprej. Vid za koncu stikajo v nerazločen mrak, mravlje pobrenkajo trak- njim. / Vsak v svoji izpreženi dlani držita vsak svojo čebelico. torji. viličarji in ves dan tudi ponoči ...« (Snoj, 1981, str. 72) Ustavita se, poneseta ju vsak tik svojega zardelega lica. Prvič Opis mravljišča pod zemljo vzbudi občutek tesnobe zaprte- nič se ne bojita, da bi ju pičili.« (Snoj, 1981, str. 153−154) ga prostora, v Ljubljani pa se sproščeno zadiha, ko se razgle- da široko naokrog po mestu. Mravlje niso več velika pošastna, nevarna, sovražna bitja, ampak so nebogljene in majhne, ki človeku ne storijo nič Otroka ne pozabita, od kod sta prišla in kje sta doma, ko žalega in hudega. »Tedaj prileze iz Joštove srajce mravlja. sta med mravljami. Želita si nazaj domov. Ostaneta zvesta Mravlja, drobna rjava mravljica, izgubljena med kvadrat- načelom človeškega sveta, ki mu pripadata, zato žalujeta za ki najrazličnejših kavbojskih barv. Popotnica.« (Snoj, 1981, nadzornikom Mravljetom in ga želita pokopati. Mravlje ne str. 154) Mravlje so naravne dimenzije v realnem svetu. počnejo tega, ker pogrebi niso dovoljeni, saj velja pri mra- »A misliš, da je to on Dobromravrov? Kdo neki drugi bi vljah zakon ljudožerstva. oz. mravlježerstva. »Najprej, tiho mogel biti? Poglej, kako visoke nožice ima in kako okorno vidva, torej preparacija, potem prezentacija, povrh pa degu- jih predstavlja. Nobena druga mravlja ni taka, nobena /…/ stacija.« (Snoj, 1981, str. 32) Zavedata se torej svojih člove- Previdno koračita k hišici med brezami. Jošt nosi tovariša ških korenin in se ne nalezeta mravljinčnih okrutnih navad. Dobromaravova na izpreženi in od pazljivosti že trepetajoči Zavedanje svoje biti in nravi sta ključna elementa značaja dlani. /…/ Vid previdno pristavi kozarec k prestrašenemu literarnih oseb, ki potujeta po sekundarnem svetu. »Tale Dobromravovu. Dobromravov se skobaca nanj. Vid ga ne- mivka bo ravno pravšen grob za našega ubogega nadzorni- žno, da ne da bi padel v globino, ponese k cvetu in ga otrese ka Mravljeta, je modroval Jošt, ko sta skupaj z Vidom grebla v zobasto rdeč cvet. Potem se fanta vržeta v objem mami. vanjo dolgo in ozko jamico dovolj je mehka, da se bo lahko Repek pa izrabi gnečo pred vrati in smukne v hišico, ne da bi obrnil na drugo stran, ko se bo naveličal ležati, kot sva ga si prej obrisal tačke.« (Snoj, 1981, str. 155) položila.« (Snoj, 1981, str. 36) I 32 Mira Sušić I Avtomoto mravlje – primer fantastične pripovedi DIDAKTIČNI IZZIVI po zgledu teorije Marie Nikolajeve I str. 28-37 Mravlje se imajo za kulturno ljudstvo. Zakoni, ki veljajo Kuža Repek je simbol predane zvestobe živali človeku oz. pri njih, so v nasprotju s človečnostjo, ki jim je popolno- otrokom, v veselje med sproščeno igro. V mravljinči deželi ma tuja. »Vsako tako lepo mehko stvarco, kot je vajin Repek, dečkoma preti nevarnost, saj okolje ni prijazno, vzbuja te- skrbno oglodamo do koščic, potem pa njen skelet postavimo snobo in strah, ko se dečka znajdeta pod zemljo v ječi. »Tudi v najbližji muzej.« (Snoj, 1981, str. 27) Ustrahovanje je del Repek, kadar ravno ne laja, molči o teh dogodkih, vendar z družbe mravelj. Dečka se znajdeta v ječi, kjer preko televi- veliko gotovostjo domnevamo, da je najpomembnejšo vlogo, zijskega prenosa gledata prenos v živo trpinčenja tovariša ko sta naša popotnika negibno obležala na dnu jaškaste ječe, Dobromravova. »Prvo, kar sta fanta opazila, so bile nekakšne odigral on. Vsekakor je čista resnica, da so – brž ko se jima verižice. Iz obročkov, zabetoniranih v tla vzdolž obeh strani je to zgodilo – iz sten naokrog pokukale tipalke mravljunk popravljene ploščadi, /…/ Tedaj se je na zaslonu prikazal me- vohunk. V mestu Mravljevu so namreč nekatere izmed njih hanik v pajacu. Zmeraj večji je bil v sliki, mravljine vozilo na kar vzidane vanje preprosto zato, da lahko noč in dan pov- popravljalni ploščadi pa zmeraj bolj oddaljeno in manjše./…/ sod vohljajo za državljani in jih – če treba – ročno pretipajo ko se je kamera malo odmaknila od njega – bržkone že ves in preiščejo od glave do peta, pardon, po navadi do zadka. čas opiral. Vbočil jo je k tlom, steber hidravličnega dvigala /…/ Lahko si mislimo, kako se je zvesti psiček vznemiril, ko se sredi popravljalne ploščadi je začel dvigati mravljino vozilo. je po pristanku pošteno mežikal in pretegnil in opazil, da se Verižice, s katerimi je le-to bilo priklenjeno, so se zganile in nekakšne vedno daljše lovke stegujejo po obeh dečkih, ležečih se nategnile in se napele, okovane nožice so se povesile in se nepremični na dnu tega nenadoma oživelega jaškastega gol- zatem vidno stanjšale./…/ Nožice tovariša Dobromravova, ta.« (Snoj, 1981, str. 79-80) vse obložene z že strnjenem lepilom, kot – recimo – zlomljeni smučarski udje, tako obtežene, z lahkoto izpulile iz verižic.« Simbol otroških iger in doma je igrača, ki se nenadoma po- (Snoj, 1981, str. 97−101) javi v zgodbi, ko sta dečka v ječi. Obljuba donosne službe strokovnjaka sladkarij je bila laž, ker so ju mravlje pahnile Kuža Repek, ljubljenček dečkov, zvesti spremljevalec in v zapor, obdan s stenami, v katerih so bile vzidane mravlje zaščitnik, ju spremlja na potovanju. Deli z njima usodo v vohunke. » /…/ Iz škatle – saj je komaj mogoče verjeti – je mravljinčni deželi, preživi vse dogodivščine. Kuža ostane še bolj iznenada skočil lesen pajac. Natanko tisti, ki ga je Jošt pes in ne spremi svoje pasje nravi. Obnaša se po pasje, včasih doma nosil s seboj spat, potem pa ga je mama skri- npr. lovi rep, kot pač počnejo psi. Ko zasluti nevarnost, la, ker je bil lutka tako leseno trd in se je Jošt obenj zmeraj se postavi v bran dečkov. »Pograbiti ju hočejo in pojesti, ga zadeval in sredi noči zbujal. Zdaj se je nenadoma postavil je prešinilo, da je prestrašeno zacvilil in se nehote ritenski na leseni nožici in trdo, kot za pusta na hoduljah, stekel – umaknil najbolj vsiljivi koščeno členasti in suho šelesteči ti- kajpak – naravnost k Joštu. In tako plenasto se je spotaknil palki. Tedaj se je nekaj prasketavega dotaknilo na hrbtu. Po ob roko ter mu čeznjo telebnil naravnost pred nos! Kot da je bliskavo se je naenkrat zasukal in zagledal tik pred smrčkom komaj čakal trenutka, da bo kje v bližini ne bo kje v bližini podobno, iztezajočo se lovko tudi z nasprotne strani.« (Snoj, Joštove mame, da fanta spet čisto po drvarsko potrese in pre- 1981, str. 80) drami.« (Snoj, 1981, str. 83) Otroka gresta skozi preizkušnje, da se lahko srečno vrneta Zgodba je sklenjen krog odhoda od doma, bivanja v tujem domov. Njun boj z mravljami je podoben boju s pošastjo svetu in prihoda k domačim treh popotnikov. Potovanje Jo- oz. zmajem v pravljicah. Motiv boja je povezan z motivom šta, Vida in kužka Repka predstavlja faze separacije, inicia- rešitve samega sebe iz zajetega sveta. Gre za iniciacijo, ki cije in vrnitve. spremeni junaka, ker ta premaga strah in se pogumno iz- kaže, torej zraste. Domov se vrne spremenjen in ni več tak, kakršen je bil ob odhodu. »Vid ni imel časa bati se vsega Aplikacija teorije fantastične nadaljnjega, ne veseliti se prvega uspeha. Ne da bi se za hip pripovedi Marie Niklojeve obotavljal, je skočil k drugi brvi in se je brez vsake misli lotil na podoben način.« (Snoj, 1981, str. 132) V strukturi besedila razberemo dve ravni dogajanja: realno in fantastično oz. primarni in sekundarni Tipični liki fantastične pripovedi so torej otroci ali mlado- svet. Osebe iz vsakdanjega sveta, ki domujejo v real- stniki, ki sonosilci zgodbe. Zaigrajo vlogo popotnika skozi nem svetu, so prestavljene v sekundarni magični svet. V Sno- čas in prostor. V Snojevi zgodbi se dečka, brata Jošt in Vid, jevi zgodbi je ta magični svet srhljiva dežela mravelj. Svetova znajdeta v mravljinčni deželi. Poleg otrok ali najstnikov v obstajata neodvisno, drug ob drugem, skozi vso pripoved. fantastični pripovedi nastopajo tudi živali in igrače. V Sno- Prehodu iz realnega v irealni svet botruje običajen dogodek jevi zgodbi sta to kuža Repek in pajac Lesenjak. otroškega vsakdana. Vzrok, da se dogajanje prevesi iz resnič- I 33 Slovenščina v šoli I številka 1 I letnik XXVII I 2024 nega v fantastični svet, je povsem realen. Vid in Jošt se podita 7. Igrača s kužkom po travniku pred domačo hišo. Otroka med igro Leseni pajac je priljubljena igrača obeh protagonistov (spo- nenadoma prestopita mejo dežele mravelj. Dogajanje je uo- min na dom). kvirjeno v otroški doživljajski svet. Jošt in Vid ostaneta skozi vso zgodbo zaresna otroka, se pravi, da doživljata, čustvujeta in razmišljata kot to počneta v realnem svetu, čeprav se naha- 8. Živali jata v mravljinčni deželi. Ves čas bivanja v mravljinčni deželi Kužek se otroka zavedata obstoja realnega in irealnega sveta. Sve- tova ustvarjata celoto pripovedi. Dogajanje poteka na dveh Mravlje ravneh: v realni in fantastični dimenziji. Sodobni realni svet Čebeli ima irealno nasprotje. Središčno dogajanje zgodbe se vrši v fantastičnem svetu. V besedilu sta torej dve enakovredni pla- Kužek je priljubljena žival za otroke. Psiček se ves čas ob- sti dogajanja, ki se vršita ena v realnem svetu, druga pa se od- naša po pasje. Mravlje v primarnem in sekundarnem svetu vija v fantastičnem svetu, ki je kompleksen družben portret (velike – posledica pomanjševanja protagonistov, ob priho- totalitarne družbe v podobi mravljišča. du in bivanju v sekundarnem svetu; majhne – posledica po- večevanja protagonistov, ob povratku v primarni svet). 1. Fantastični zakon Čebeli v primarnem in sekundarnem svetu (velike – posle- dica pomanjševanja protagonistov, ob prihodu in bivanju v Tek traja določen čas v obeh smereh travnika, dokler se ne sekundarnem svetu; majhne – posledica povečevanja prota- protagonisti zmanjšajo, ko gredo od doma (igranje na trav- gonistov ob povratku v primarni svet). niku), in povečajo, ko se vrnejo domov. 9. Dokaz 2. Fantastični prostor Mravlja v naravni velikosti. Sekundarni svet: mesto Mravljevo (mravljišče) Primarni svet: travnik pred domačo hišo oz. mesto Ljublja- 10. Vpliv fantastičnega sveta na (ulice, in trgi) Osebna rast Vida in Jošta, premagovanje ovir in strahu, do- zorevanje, spoznavanje samega sebe. 3. Fantastični čas Besedilo temelji na tradicionalni strukturi, ki je značil- Čas se izraža metaforično v teku in korakih. Za pripovedo- na za fantastično pripoved: uvod (odhod od doma), jedro valca je čas relativen. Časovni prehod odseva odziv protago- (zaporedje fantastičnih dogodivščin) in zaključek (vrnitev nistov na okolje: veselje, presenečenje, ambivalenca, hkrati domov). strah in pogum. 4. Fantastični prehod: tek po travniku Prvine ljudske pravljice Fantastični prehod med sekundarnim in primarnim svetom • Črno-bela tehnika prikazovanja likov: Mravlje so ni tipičen, ker ne gre skozi vrata ali jamo. Prehod je tek čez prikazane v slabi luči, saj so dečkoma in kužku sovra- travnik. žna bitja. Brata Vid in Jošt sta pozitivna lika, obsojata krivice in sta zvesta moralnim vrednotam, nista rav- nodušna do policijske in vojaške družbe, ki velja med 5. Tehnični pripomočki mravljami. Tranzistor (prevajalnik). • Zmaga dobrega, poraz zla: Hudobnim mravljam ne uspe uloviti dečkov. Dečka ne izgubita upanja, da se bosta srečno vrnila domov kljub težavam, ki sta jim 6. Jezik morala biti kos. Njun trud je na koncu poplačan, ker Mravlje govorijo mravljiščno. Posebni izrazi, npr. splavo- najdeta pravo pot domov. stroj, izpeljanke iz besede mravlja, npr. Mravljé. • Srečen konec: Brata se srečno vrneta domov kljub težavam in sovražnim mravljam. I 34 Mira Sušić I Avtomoto mravlje – primer fantastične pripovedi DIDAKTIČNI IZZIVI po zgledu teorije Marie Nikolajeve I str. 28-37 PRIMER DOMAČE NALOGE ZA DIJAKA S Pripoved lahko beremo kot pustolovsko zgodbo ali POSEBNIMI POTREBAMI kot kritiko totalitarnega režima. V deželi mravelj vla- da kraljica, s pomočjo strogega policijskega režima. Vsako besedilo ima globlje sporočilo. Avtor želi nekaj Mravljični svet je skrajno avtomatizirani in krut. Med povedati bralcu in ga spodbuditi k razmišljanju. mravljami ni medsebojnega zaupanja na vseh ravneh Dežela mravelj je strogo urejena družba, ki spominja (ne med samimi mravljami, ne med mravljami in na totalitarni režim. V njej vladata nasilje in popoln oblastjo). Mravlje nimajo lastne volje in seveda mi- nadzor. Kateri so značilni elementi diktatorsko ureje- šljenja. Vsaka mravlja je številka v družbeni pirami- ne družbe? Obnašanje mravelj sledi zaželenemu mo- di, kjer prevladuje nasilje nad posameznikom. Gre za delu totalitarne države. Kratka vsebina je v pomoč pri popolno podrejenost absolutni oblasti posameznika, reševanju. ki odloča o vsem. Kratka vsebina: Preberi kratko poenostavljeno obnovo knjige in odgo- vori na vprašanja! Bratca Vid in Jošt se s psičkom Repkom igrata na travniku v bližini doma. Med igro s pomočjo po- 1. Kaj delata Vid in Jošt s psičkom? manjševalnega teka s psičkom prideta v državo mra- 2. Kje se igrata otroka? velj, ki je mravljišče. V deželi mravelj vlada tovarišica kraljica predsednica republike Marinka Mravljinka 3. Kaj je pomanjševalni tek? Mravljajka VIII. Otroka srečata tu pesnika, tovariša 4. Kam prideta otroka med igranjem? Dobromravova, ki ju seznani z navadami mravelj. Ko 5. Kdo vlada v mravljišču? potujeta po deželi, preživita napad slavčka, pokoplje- ta mrtvega nadzornika Mravljeta, v mestu Mravljevu 6. Koga srečata otroka v mravljišču? pa ju zaprejo. Zapor je odvraten prostor, nadzorovan 7. Koga pokopljeta? z vzidanimi mravljami. Oči, noge ter tipalke segajo v zaporniško celico. V celici jima dela družbo Le- 8. Kdo dela Vidu in Joštu družbo v zaporu? senjak, lesena lutka. Nato v deželi mravelj pride do 9. Kako dečka nadzorujejo mravlje? revolucije. Uporne mravlje ustoličijo novo kraljico Marinko Mravljinko Mravljajko IX. Brata sta v hudi 10. Koga ustoličijo uporne mravlje? nevarnosti, ker ju mravlje nameravajo spremeniti v 11. Kaj hočejo narediti mravlje z otrokoma? mravlje. Dečka s pomočjo tranzistorja vzpostavita 12. Koga rešita Vid in Jošt? zvezo s čebelami. Pred razjarjenimi mravljami Vid in Jošt pobegneta na smolast storž, kjer ju rešita čebeli 13. Kam dečka pobegneta pred hudimi mravljami? Maja in Mija. Dečka rešita tudi komaj živega Dobro- 14. Kako se dečka pogovarjata z mravljami in mravova, ki so ga mravlje nečloveško mučile. Do- čebelami? bromravov prevede navodilo za letenje iz mravljine pisave, ki ga skrbno hrani Lesenjak. V navodilu piše, 15. Kako se dečka vrneta domov? v katero smer morajo čebele leteti, da se dečka srečno 16. Kaj je povečevalni let? vrneta domov. Čebeli morata leteti tako, da se oba dečka povečata. Kuža Repek je ves čas z njima. Fant- 17. Kaj ima deček v srajčki, ko pride domov? ka se vrneta srečno domov s pomočjo povečevalnega leta čebelic Maje in Mije. V srajci dečka je majhna mravlja, ki je v resnici Dobromravov. Mravlja je do- V SSKJ poišči pomen besede revolucija. kaz, da sta bila dečka v mravljični deželi. Mama ju prisrčno pričaka, otroka se veselita snidenja z njo. Mladinsko literarno delo Jožeta Snoja je eno izmed velikih predstavnikov sodobne slovenske pripovedi. I 35 Slovenščina v šoli I številka 1 I letnik XXVII I 2024 Primer domače naloge za razred V besedilu poišči primere besed mravljiščne oz. posebnih izrazov ter izpeljank iz besede mravlja. 1. vaja: delo na besedišču in vsebini knjige kult voditelja (kraljica/diktatorka) Primeri besed: nadzorovanje in vohunjenje (mravlje vohunke/tajna polici- 1. Kako sta se dečka pogovarjala z mravljami? ja) represija umetniške misli in svobodnega mišljenja (mučenje 2. Kaj je magični prehod s travnika v mravljišče? Dobromravova) 3. Kateri dokaz sta brata prinesla domov, da sta bila upor - perspektiva oporekanja (revolucija in ustoličenje zares v mravljičnem svetu? nove vladarice) pogreb - prepariranje mrtvih mravelj (izsesavanje) V pripovedi naletimo na nekatere podobnosti s pravljico. Dobrota je vedno poplačana s srečnim koncem, zlo in hu- 1. Kaj si želijo mravlje, ko zagledajo vladarico? dobija pa sta kaznovana. 2. Kako dečka vneseta kanček humanosti v kruti mrav- ljični svet? 4. Kdo je prikazan v slabi luči? 3. Kako je organiziran vohunski in policijski aparat v 5. Kdo je v zgodbi dober? mestu? 6. Kako je poplačan trud obeh dečkov? 4. Kdo ima med mravljami privilegije? 5. Zakaj se represivni aparat spravi nad pesnika Do- bromravova? HUDOBNI LIKI 6. Kateri prizor v zgodbi jasno pokaže na nesmiselnost DOBRI LIKI zakonov v deželi mravelj? POMOČNIK 7. Ali pride do korenite spremembe po uporu mravelj POMAGALO/MAGIČNI in ustoličenju nove kraljice? PREDMET BOJ Pojasni, kaj sta kult osebnosti in tajna policija. Pomagaj si s SSKJ. KONEC 2. vaja: Fantastična pripoved se razlikuje od pravljice. Katere so njene značilnosti? Dopolni razpredelnico z glavnimi fantastičnimi elementi. Domače branje Pomagaj si s komaj prebrano knjigo! Preberi strip Avtomato mravlje, ki ga je priredil prof. dr. Igor Saksida za izdajo in ilustriral Damjan Stepančič. FANTASTIČNI ELEMENTI Pisec je v pripovedi Avtomato mravlje dobro prikazal meha- PRIMARNI SVET nizem zavajanja množice s strani posameznika, ki odloča o SEKUNDARNI SVET vsem. Pripoved je prikaz totalitarnega in diktatorskega reži- ma. Skupnost mravelj je strukturirana hierarhično urejena PREHOD družba. Posameznik je podrejen kolektivu oz. kraljici. Vsa- TEHNIČNI PRIPOMOČKI ka lastna pobuda je surovo zatrta v kali. Mravljišče je portret strogo nadzorovane robotizirane skupnosti. JEZIK Nekaj podobnega se dogaja tudi danes, ko računalniški al- IGRAČA goritem in umetna inteligenca nadomeščata nekatere od- ŽIVALI ločitve ljudi. Pripoved se lahko bere tudi kot kritika raču- nalniške robotizirane družbe, če jo umestimo v sodobni čas DOKAZ hitrih tehnoloških sprememb. I 36 Mira Sušić I Avtomoto mravlje – primer fantastične pripovedi DIDAKTIČNI IZZIVI po zgledu teorije Marie Nikolajeve I str. 28-37 Kako je ilustrator stripa Damijan Stepančič ustvaril vzdušje ko posodobljeni iz ljudske pravljice. V nasprotju s pravljico robotiziranega mravljišča, policijskega nadzornega sistema pa se junak v fantastični pripovedi zaveda prehoda iz real- in tiranske sebične matice, ki spretno krmari na oblasti in nega sveta v čudežno dimenzijo. prepriča podložne mravlje, da slepo izpolnjujejo njene uka- ze in uresničijo njene želje? S kakšnimi barvami je pričaral Fantastična pripoved sledi strukturi, ki jo je utemeljila in mračno vzdušje? Katera barva prevladuje na platnici knjige? analizirala Maria Nikolajeva v svoji knjigi Čarobna koda. Kakšen izraz imajo mravlje? Uporaba vzorcev čarobnega v fantaziji za otroke. Fantastič- na pripoved zvesto uporablja fantastične elemente, ki jih je prevzela od pravljice in je prilagodila žanru ter prikrojila zapletenosti zgodbe, zato lahko opravičeno sklepamo, da se je fantastična pripoved razvila iz tradicije pravljice. Sklep V fantastični pripovedi obstajata stvarni in fantazij- ski svet ločeno a drug ob drugem. Svetova sta vsak na svoji ravni, v ljudski pravljici pa na isti ravni in Viri in literatura tvorita prostorsko celoto, kjer ni prehoda iz stvarnosti v fik- cijo. V fantastični pripovedi se junaki zavedajo posebnosti Artnik, G. (2012). Mladinska fantastična pripoved in njena umestitev v koncept sodobne slovenske mladinske fantastične proze. [Magistrsko delo]. fantazijskih pojavov in dogodkov, liki ljudske pravljice pa Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta. se jih ne, pravzaprav jemljejo te čudežne pojave in bitja kot naravne in umevne. Horvat, S. (2014). Branje fantazijskih romanov v Sloveniji. [Magistrsko delo]. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta. Čas in kraj dogajanja v fantastični pripovedi sta podrobno opisana in seveda navedena, zato je jasen krajevni in časovni Kenda, Jakob J. (2009). Fantazijska književnost. Mladinska knjiga. prehod med enim in drugim. V ljudski pravljici sta bodisi Kobe, M. (1987). Pogledi na mladinsko književnost. Mladinska knjiga. čas bodisi kraj nedoločena. Liki fantastične pripovedi so značajsko, čustveno in psihološko ter fizično karakterizira- Snoj, J. (1981). Avtomoto mravlje. Mladinska knjiga. ni, v ljudski pravljici pa so tipi brez značajskega, psihološ- Snoj, J. in Stepančič, D. (za strip priredil Saksida, I.). (2023). Avtomoto kega, čustvenega in fizičnega poudarka. Temeljna dogajalna mravlje. Založba Miš. struktura sloni na mitu in ljudski pravljici. Nikolajeva, M. (1988). The magic code: The use of magical patterns in fan- Prehod med obema svetovoma je možen skozi »vrata«, tasy for children. Almgvist & Wiksel International. smrt, sanje ali preko sla pomočnika iz irealnega sveta. V fantastični pripovedi junak, za katerega ni nujno, da ima ti- Saksida, I. (2001). Mladinska književnost. Slovenska književnost III. DZS. pične junaške lastnosti, naključno odkrije vhod v fantastični Svetina, P. (2019). Metuljčki in mehaniki. Slovenska mladinska književnost svet, izvrši posebno nalogo (včasih je tudi poražen) in se med meščanstvom in socializmom. Mladinska knjiga. bogatejši (za spoznanje) vrne nazaj domov v resnični svet. Tipični elementi tega žanra so magični predmeti, ki so lah- I 37 klepaj pisec Bojana Modrijančič Reščič I Šolski center Nova Gorica, Elektrotehniška in računalniška šola stavek priredje dil Spopad s pomladjo – spopad svobodni verz predmet k metafora osebek s ponovnim rojstvom izvor pravljica priredje pesnik prislovno določilo izjava odvisnik Boris Pahor K aj še napisati o človeku, ki je Slovencem zapustil veliko, preveč? Kaj dodati k njegovemu ustvarjanju kot bralka, profesorica slovenščine, tudi soseda njegovega rojstnega kraja? Si drzniti spopad z interpretacijo njegovega romana Spopad s pomladjo ali ga odložiti na knjižno polico? Potem bi ostali le hmm, razmišljanje in neiz- rečene besede. Spomin se pomudi v letu 2013, v maju, ko je bila predavalnica slovenščine na Elektroteh- niški in računalniški šoli v Novi Gorici prepolna dijakov, ki so Borisa Pahorja hoteli ne le videti, pač pa tudi poslušati. Ko so bodoči avtomehaniki zamudili k pouku slovenščine in so kolegici skušali razložiti, da so videli pisatelja … Ko sem ga tistega sončnega majskega dne kot mentorica bralnega kluba, katerega gost je bil, po končanem pogovoru z dijaki povabila v bližnjo kavarno na kavo. To ne gre, mi je zatrjeval, povabiti bi moral on. A ker je bil moj gost, sva lahko zaobšla pravila kavalirstva, česar ni sprejel samoumevno. In če se je z dijaki pogovarjal o svojem ustvarjanju, ideologijah, takratnem političnem dogajanju, je mene spodbudil, da sem v začetku novembra 2023 obiskala koncentracijsko taborišče Dora-Mittelbau v Nemčiji, potem ko sem začela brati njegov roman Spopad s pomladjo. V bližnjem mestu Nordhausen sem odkrila spominski park, v katerem raste 53 brez, » ki jih je mestna uprava posadila, da bi počastila žrtve bližnjega koncentracijskega taborišča Dora-Mittelbau«, kot piše v časopisu Primorski dnevnik, 22. 5. 2012. Svojo je tam posadil tudi Boris Pahor. Ob mojem obisku so bila drevesa še zelena kljub jeseni, med njimi pa je s svojimi rumenimi listi opominjal ginko … Kot pisatelj, ki se je v romanu Spopad s pomladjo spopadal z rehabilitacijo v sanatoriju na obrobju Pariza in s spomini povrnjenca v povojno življenje. Radko Suban si je želelr žiovljemnja pao vnojni, a je hvkerajitic oapozarjal, da ne bi pozabili razčlovečenja, ki je spreminjalo ljugdi.lagol oklepaj Spopad s samim sebojbeseda R adko Suban, povrnjenec iz nemškega krematorijskega sveta, Tržačan, ki mu tudi Afrika ni bila neznana, se je po vojni znašel v sanatoriju na obrobju Pariza. Njego- va pljuča so načela Dora, Harzungen, Dachau, Buchenwald, Belsen – kraji smrti, ki se mu kot prebliski spomina vrstijo pzreda očmimi, izzoveejo kpa jih vsakdanji dogodki. Ve, da bi moral pisati kroniko, saj ljudje pozablj jo. A njegovi prebliski se mu zdijo raztrgani in prepereli, brez reda. Kako naj začne, kako nadaljuje, da bo sestavil celoto? S sporpočriilormed, jevrste besedil svobodni v I 38 stavčni člen esej poved glagol intonacija oseba vejica stavek samostalnik osebni zaim pika ej poved glagol intonacija oseba DIDAKTIČNI IZZIVI Bojana Modrijančič Reščič I Spopad s pomladjo – spopad s ponovnim rojstvom I str. 38-43 ugotovitvijo, ko bo razmislil in sklenil tisti del življenja, ki so si ga hoteli prisvojiti drugi? Ve, da bi moral začeti z jut- rom, ko so prišli ponj. Ko je morala sestra Vidka skriti pa- pirje in ki se je kasneje obtoževala, da je bila kriva njegovega odhoda v Nemčijo. Postala je žrtev brezvestnega zdravnika, ki jo je zdravil zaradi gripe, imela pa je jetiko. Radko pog- reša svojo Vidko, pogreša pa tudi sprehod po tržaškem ob- režju z Mijo, ki jo je preganjal gestapo, in ve za njen tragič- ni odhod: »Bila je v njem kot odsotnost, kot praznina, kot prepad, katerega je zastonj skušal premostiti; a obenem je bila spet v njem skriti vir nerazumskega vztrajanja, nagonskega pričakovanja.« (Pahor, 2009, str. 32) Počuti se osamljenega, čeprav je bil evforičen ob osvoboditvi Trsta, a usoda tega mesta je bila odvisna od zahodnega in vzhodnega sveta. Slika 2: Najdbe iz rova v hribu Kohnstein leta 2006 v muzeju kon- Razklan je med sedanjostjo in preteklostjo. Taboriščni to- centracijskega taborišča Dora- Mittelbau). Avtor: Renato Reščič, variši, ki so se vrnili v normalno življenje, odgovarjajo na 2023. njegova pisma: Andre je spet zdravnik v domačem okolju, Emile v Luksemburgu žaluje za bratom, ki je podlegel tifusu v Dachau, Hans je na Norveškem, udeležil pa se je procesa losti. V svoji notranjosti si želi živeti življenje po taborišču. v Nürnbergu kot zastopnik norveških deportirancev, do- Piše, pogovarja se, bere. In se spominja. Se izmika pretek- ktor Leif je postal primarij v Oslu … Nekoč, v tistih temnih losti, a jo skuša pretvoriti v vsakdanje dogodke. Obremen- časih, je bil njegov tolmač Radko, ki je ujet v dneve po vojni, juje se s krivdo. Je kriv, ker je staremu Belgijcu slekel modri saj čuti, da se njegova bit še ne more očistiti travm pretek- jopič, ko je umrl? Prekuhal ga je v vreli vodi in ga ima poleg srajce, ki je je škoda za poležavanje. Sam verjame, da so zla krivi vsi: »Zato ker se je zla marsikdo dodobra zavedel komaj pred pečmi. Komaj takrat, ko je bila smrt oblečena v zebrasto blago.« ... Zave se, da mora živeti za prihodnost in pričati o vsem, kar je doživel. Tudi o ponočni vožnji «v jeklenih kon- jičkih po zasneženi pokrajini«. (Pahor, 2009, str. 153) In ko je kot bolničar delal v taboriščni ambulanti, mu je neznanec prinesel škornje, ko so jih osvobodili Angleži, obleko pa mu je podaril Rdeči križ. Sinje in bele proge na obleki so izdaja- le, kdo je, na srčni strani prsi pa je stal rdeč trikotnik z veliko črko v sredini. Pod njim je bila številka. In godba je v ta- borišču Dora igrala na vhodu, ko je kolona trpinov odhajala na delo in se vračala. In spomni se tudi drugega taborišča Buchenwald in barak in pušk. Ve, da je bil Dachau rokovn- jaška postojanka. Kot bi bili v karavanskem seraju, le da je on nag stal na snegu: »Kako dolgo so stali? Čas je bil zmrznil in tudi njegova misel je otrpnila.« (Pahor, 2009, str. 90) Kaj mu bodo sedaj topla oblačila? Ob zborih jih je nekoč zeblo, pred skladiščem so morali svojo obleko zamenjati za drugo. Prišli so iz tržaške ječe, tržaški meščani in kraški kmetje. V predoru so morali vihteti kramp in odrivati tračnice. Sam je moral oditi v gorski svet, v t. i. centralo smrti, kjer je bil pisec dimnik z gorečo vrtnico. In ta je videl 11 milijonov upepel- jenih teles. V Treblinki so ga otroci trosili po cesti, kmetje so ga vozili z vozovi od pomladi 1943 do poletja 1944. Nemške gospe so ga vsule v lončke cvetlic. Tudi sotrpina Iva je obril, stavek »preden sta ga z Vaskom odnesla v skladišče pod požrešno Slika 1: Spomin na sinagogo judovske skupnosti mesta Nord- hausen. Odprli so jo leta 1845, uničena je bila na kristalno noč, pečjo«. (Pahor, 2009, str. 162) Še v nezavesti je šepetal ženi- 9. 11. 1938. Na sliki pod črto piše Nikoli ne pozabite! Avtor: Re- no ime. Ženskam so v taborišču ostrigli lase, preden so jih nato Reščič, 2023. vrgli v ogenj, iz njih pa so naredili mehke pernice. Z Vanjo erz predmet I 39 osebek stavek nik osebni zaimek pika Slovenščina v šoli I številka 1 I letnik XXVII I 2024 Slika 4: Ročno izdelan rožni venec Alfreda Kertensa, ok. leta 1944, ki je prišel v taborišče maja 1944, aprila 1945 so ga osvo- bodili. Avtor: Renato Reščič, 2023. Slika 5: Beležka Dušana Bunca v muzeju taborišča Dora-Mittel- Slika 3: Taboriščna obleka v muzeju koncentracijskega tabori- bau, ok. leta 1944. V taborišče je prispel decembra 1944, umrl je šča Dora- Mittelbau. Avtor: Renato Reščič, 2023. leta 1993. Avtor: Renato Reščič, 2023. in Vaskom so pokojnike prijeli za koščene gležnje in rame- pel. Se mu bodo slike zla kar naprej vrtele pred očmi? Se bo na in jih položili na nosilnice. Zaradi vsega gorja je Radko lahko očistil temnih trenutkov in zaživel, kot bi se ponovno skoraj obupal. Ulegel se je na zemljo pred barako. A sneg je rodil? Že pogled na časopisno stran mu pokaže plavolaso skopnel in prišlo je pismo domačih. taboriščno paznico Irmo Gröse med zavezniškimi vojaki. Sodili ji bodo, saj je dala sežgati veliko deklet. Spomni se V pariškem sanatoriju ga je sram pred vsemi umrlimi v tudi na Josefa Kramerja, nekdanjega komandanta taborišč pečeh, a vendar jih mora zastopati. Čas, ki ga preživi tam, Auschwitz-Birkenau in Bergen-Belsen. Lajež psov v daljavi »je neke vrste ždenje v steklenem rastlinjaku, v katerem je ga strese, saj verjame, da lajajo krvoločni nemški volčjaki. človek ločen od resničnega življenja«. (Pahor, 2009, str. 99) In slovenski jezik, se bo v bodočnosti lahko izognil obsodbi Resnično življenje pa ga vedno odnese v spomine. Na ru- na smrt? Zave se, da tudi njemu tujci niso pustili obstajati. menem papirju so izvlečki … Slika mame, ki je čistila fižol, Sredi kulturne Evrope so bili Slovenci prepuščeni divjakom. ga stresla v aluminijasti lonec in verjela, da bodo tuje spa- V glavni cerkvi sredi Trsta so streljali na duhovnika, ki je na ke kmalu odnesle šila in kopita. V ponvi je segrela koruzno prižnici govoril slovensko. V neki vasi so duhovnika pripel- moko in jo v vrečici položila na premraženo bolno mesto. jali na balkon v verigah, imel jih je celo okrog vratu. Zato Z ostalimi mulci je pod tramvajska kolesa podstavljal bom- so duhovniki bežali čez mejo, sicer so morali v internacijo. bice iz žvepla in kalija, da je pokalo. Stanjšala so tudi novce Pred Verdijevim spomenikom sredi Trsta so žgali slovenske za pet stotink. Sestro Mimico je vzela španska gripa med knjige. Zvonjenje počenega zvonca sanatorija Radka opom- prvo svetovno vojno. Njegova Mija pa mu je dala nevidno ni na tržaške gasilce, ko je bilo v plamenih tudi slovensko moč za nadaljnje življenje. Kakšno? Brezpredmetno je sodi- gledališče: »Mi otroci pa smo se ustavili pri vratih in vtikali ti zverem, če pa so tisti, ki jih je on nosil v peč, postali pe- glave med železne palice.« (Pahor 2009: 123) Ne more poza- I 40 DIDAKTIČNI IZZIVI Bojana Modrijančič Reščič I Spopad s pomladjo – spopad s ponovnim rojstvom I str. 38-43 biti 14-letnega Poljaka, ki je pisal domov: ›Dragi starši, ko Radko. Že takoj ga obsodi, da samo opazuje in daje vtis sa- bi nebo bilo papir in morje črnilo, vam ne bi mogel popi- motarja. Zanjo človek, ki vedno molči, vzbuja nemir. On ve, sati trpljenja in vsega, kar vidim okoli sebe.‹ (Pahor, 2009, da se za molčanjem skriva praznina. Bi jo zmogel ljubiti? str. 217) Čeprav se je za prestano gorje našla kazen v sodni Ali mu njegova preteklost preprečuje odkrivanje sveta prave palači v Nürnbergu, se Subanovi tovariši v sanatoriju Jojo, ljubezni, ki jo zmore le človek, neobremenjen s sencami pre- Robert, Jules Charles, Jacques ne morejo vzdržati komen- teklosti? Ko ga samoumevno prime za roko, je že nemiren, a tarja, da imajo zločinci vsako jutro v celici na voljo zdrav- ona se veseli plesa z ameriškimi oficirji. Radko verjame, da nika in zobozdravnika, tudi berejo. Greje pa jih zavest, da se mora oddaljiti od nje, saj se mu kar naprej vrivajo slike morajo spati brez rjuh in se klanjati zavezniškim častnikom. njegove preteklosti. Je le »otroški intermezzo« (Pahor, 2009, Sami imajo pred seboj svobodo in življenje, a ne vedo, kaj bi str. 92), ali se bo zaradi nje le odprl življenju in ne bo več z obema, saj je njihovo življenje ranjeno. brezdomec, kot je velikokrat razmišljal. Ali ni bila le spomin na domače dekletce ob morju, ki je ni nikoli ogovoril? Se je Radko Suban verjame da bo človeštvo obstalo, saj je le-to bal, da ga bo ljubezen zasužnjila, ne le osvobodila? Ali ne bo vsota posameznih ljudi. Ljudje pa morajo dozoreti in biti z dejstvom, da bo sprejel ljubezen tujke, omadeževal spomin prevzgojeni. In vero vase je prinašal nov sistem – sociali- na Mijo, ki naj bi mu bila vse, saj bi jo lahko objel in ji hkrati zem. In ta naj ljudi vzgaja »v ljubezni do življenja, v veselju stisnil roko kot moškemu? Plavolaska se mu zdi nedorasla do ustvarjanja«. (Pahor, 2009, str. 168) Zave se, da je edi- življenju, a izve njeno življenjsko zgodbo. Morala je postati na vrednota, ki je še ostala, ljubezen. Ta ga obišče v podobi bolničarka, saj jo je oče spodil delat, pa ne zato, ker bi bili bolničarke s plavimi lasmi in termometri. Arlette Dubois revni. Zdravnik je našel senco na njeni dojki. In morala je ni bila podobna pravi medicinki, ob pogledu nanjo sklene v sanatorij in postala knjižničarka, saj je rada brala. Tam so Slika 6: Pogled na taborišče Dora-Mittelbau. Avtor: Renato Re- Slika 8: Nosila za mrtve v krematoriju v taborišču Dora-Mittel- ščič, 2023. bau. Avtor: Renato Reščič, 2023. Slika 7: Krematorij v taborišču Dora-Mittelbau z letnico 1944 na dimniku in kamenjem, nekoč je bil tam pepel umrlih. Avtor: Re- Slika 9: Peč v krematoriju v taborišču Dora-Mittelbau. Avtor: Re- nato Reščič, 2023. nato Reščič, 2023. I 41 Slovenščina v šoli I številka 1 I letnik XXVII I 2024 ženski, neobremenjeni s preteklostjo, ne zadošča. Njen oče tudi nikoli ne bi dovolil njune zveze. Ne bi ji dovolil v tuji- no, sicer ne bo več smela prestopiti praga njegove hiše. Za moža ji je že izbral sošolca Alfreda, sina premožnega obrt- nika, ki jo je imel že dolgo rad. Čeprav dekle trdi, da fanta ne ljubi, odide k njegovi družini, ko njegovi starši obhajajo obletnico poroke. Radko se zave, da se je ob dekletu prero- dil, kot se zave, da mu v prihodnosti ne bo potrebna. Njena ljubezen je dvignila vanj vero v smotrnost življenja po vojni, a ga hkrati opomnila, da večna ljubezen ne sme zasužnjiti. Čeprav zase pravi, da ni ljubosumen, ni torej strahopetec, ki se boji, da bo izgubil, ga bode misel na njeno prijateljstvo s Philippom, s katerim je taborila kot šolarka. Premalo ga je ljubila, da bi ostala z njim, čeprav jo je prosil. In ko odkrije listek v knjigi, na katerem piše, da bi jo rad ponovno srečal zdravnik Antoine … Radko ugotavlja, da je mogoče preveč odvisen od Arlette, a si hkrati ne predstavlja življenja brez nje. Je kot del narave, podobna morskemu konjičku z lepo vzravnano glavo in lepo izoblikovanim vratom. Je zanjo on le ponočni gost, saj sta si blizu le ponoči, na dnevni svetlobi pa njuna ljubezen usiha? Ona mu prizna, da se boji življenja iz dneva v dan, on ve, da Arlette potrebuje izzive. A verjame, da bo njena ljubezen oba rešila. Da ji svoje sanje o novem življenju, čeprav je le povrnjenec, ki bi si raje odrezal ud, da se mu ne bi zastrupilo celo telo. Torej se ne bi smel ustaviti ob ženski, ki bi bila lahko svobodna in samostojna. Noče je Slika 10: Spominski park brez z ginkom v mestu Nordhausen. zasužnjiti, zanjo noče biti le odskočna deska, preveč jo ljubi, Avtor: Renato Reščič, 2023. a ne more iz svoje preteklosti. Ne v sanatoriju v Franciji. Čeprav ni več neobčutljiv, kot je postajal v deželi zla, ne sme biti sebičen. Dekleta ne sme privezati nase, da se bo lahko odprli tudi tečaj za bolničarke. Za svojega očeta pravi, da je on ponovno rodil. Ve tudi, da ne bo odšla od staršev. Zave čudak. Po koncu 1. svetovne vojne je obiskal ženo umrlega se, da prihajata iz različnih svetov in se vanju zopet vrača- prijatelja, ki ga je nekoč spodbudil, naj se poroči z njegovo ta. Drug drugega težko razumeta, čeprav je ljubezen rešitev ženo, ki je že imela dekletce Josephine. Zakonca, Arlettina obeh. Čutita se sprejeta – ona se vpne v nevsakdanje življen- mama in oče, pa sta si bila zelo različna: ona potrpežljiva in je, ki ne bo povezanostjo z enoličnostjo družinskega okolja, plaha, on pa kričav in nasilen. Arlette prizna, da ima mamo on sprejema življenje onstran lagerja. Končno se le zave, da rada, saj jo je ta morala kot otroka ponoči držati za roko, je za človeka rešitev le ljubezen, da je bil taboriščni svet le sicer ni spala. Gesta kaže na preprosti svet, ki bi ga Radko odmerjena doba njegovega življenja; doba povrnjenca ne rad spoznal, a se mu zdi, da je nemogoče stopiti vanj. Zato bo lahka, a če je nekoč hotel spreminjati svet po vrnitvi iz je nemočen, postaja razdvojen. Že na začetku njune zveze Nemčije, mu je to dovoljeno, ker spoštuje človeka. Zato v ima pomisleke. Prihajata iz različnega sveta, on se ne more hotelski sobici v Parizu začne povezano pisati. znebiti slik iz preteklosti. Ona ne more razumeti, ko ji pri- poveduje o Alzačankah, ki so bile zaprte v taborišču v Shir- mecku, kjer ni bilo krematorija. Preselili so jih v uničevalno Spopad z literarnimi tokovi vogeško taborišče, a niso jokale, čeprav jih je esesman po- samezno odpeljal v bližnjo peč. Radku vstanejo živo pred očmi, ko Arlette joče, saj je njena mačka Minette padla skozi odprto okno v pariškem hotelu, v katerem obišče svojega Č e se Pahorjev Radko Suban spopada s preteklostjo in sedanjostjo, išče smisel v novem življenju in hk- rati ne more odvrniti oči od povrnjenca, ki se mu moškega, ki je odšel na dopust po Franciji. Radko jo tolaži, slike zla spreminjajo. So kot trenutki Josipa Murna – Alek- počuti pa se kot bolničar in se spomni, kako je nosil »koščene sandrova v pismu Ivanu Cankarju. A Radku Subanu tudi rogovile s črnimi ustnicami in črnimi zobmi v zaboj za bara- trenutki pomagajo, da se prerodi, postaja novi človek, ki se ko«. (Pahor, 2009, str. 332) Zave se, da je brodolomec, ki vrača v življenje. Čeprav človeka spoštuje, vidi prihodnost I 42 DIDAKTIČNI IZZIVI Bojana Modrijančič Reščič I Spopad s pomladjo – spopad s ponovnim rojstvom I str. 38-43 Slika 11: Utrip mesta Nordhausen. Avtor: Renato Reščič, 2023. v skupnosti. Njegov človek ne bo obremenjen s krivdo, kot kot zelene breze v spomin na vse, ki niso klonili, čeprav so sta bila Kocbekova junaka v noveli Črna orhideja, partizan morali ponovno zgraditi svojo osebnost in vero v drugačen Gregor in Slovenka Katarina, ki je ugotovila, da je kriva po svet. In se tako ponovno roditi. ideji partizanskega odpora. Sama se je dolžila za težje stvari v življenju, a zanje ni bila obtožena. Tudi Kosovelova kraljica v zlatu v ekspresinistični vizionarski pesmi Ekstaza smrti je bila obtožena, da ne prinaša rešitve. Prinesla je le evropske Viri in literatura mrliče, a nanje bo le posijalo sonce, ki bo prineslo upanje za Pahor, B. (2009). Spopad s pomladjo. Mladinska knjiga. vse, ki iščejo svoj prostor v življenju. Spopad z vprašanji in odgovori ne bo lahek za vse, ki si pravijo povrnjenci, tudi lupinarji, kot ve Radko Suban. Njihova eksistenca je lahko tudi simbol obstoja v modernem času. Kot ginko v nemš- Iz tujega jezika prevedla Tina Reščič, študentka magistrskega študija Prevajanje na Filozofski fakulteti v Ljubljani, za prispevek priredila Boja- kem mestu Nordhausen, ki zavira spomin na pozabljenje, na M. Reščič. I 43 klepaj pisec Laura Brataševec I Srednja šola Veno Pilon Ajdovščina stavek priredje Ko misel najde besedo dil svobodni verz pr–e sdrmedentješolska obšolska k metafora osedbek javnost Kreativno pisanje izvor pravljica priredje pesnik prislovno določilo When Thoughts Find Words Secondary School Extracurricular Activity: izjava odvisnik Creative Writing Izvleček Ključne besede: Z možnost literarnega ustvarjanja pogosto pripisujemo nadarjenosti posameznika pisanje, ustvarjalnost, in posledično menimo, da je šolanje ne more izboljšati. Pa vendar v zadnjih dese- obšolska dejavnost, pouk tletjih zaznavamo porast literarnih delavnic, kjer skupine pod vodstvom izkuše- slovenščine, literatura nih piscev brusijo in nadgrajujejo svoje ustvarjalno pisanje. (Žagar v Blažič, 2003) Tudi pri pouku slovenščine in drugih predmetih ugotavljamo, da zmožnost ustvarjalnega pi- sanja ni kar prirojena, prav tako se ne nadgrajuje z leti, temveč z motiviranostjo in veliko vaje. Te pa znotraj natrpanih učnih načrtov ni mogoče udejanjati v okviru pouka. Kam torej z mladostno željo po literarnem ustvarjanju? Kako jo razvijati, nadgrajevati in sploh spodbujati? Prav na podlagi zgoraj navedenega je bila dijakom na Srednji šoli Veno Pilon Ajdovščina v preteklih treh šolskih letih dijakom ponujena obšolska dejavnost literarnega ustvarjanja. V pričujočem prispevku so navedeni in predstavljeni primeri vaj, s katerimi znotraj omen- jene dejavnosti krepimo zmožnost ustvarjalnega pisanja in mladim ponujamo prostor za raziskovanje lastne pisateljske usmerjenostir. oman vejica glagol oklepaj Abstract Keywords: O ne often attributes the capacbity efor sliteeraryd creaativity to individual talent. It is, writing, creativity, therefore, assumed that instruction cannot improve it. Yet, in recent decades, extracurricular activity, we have seen a rise in literary workshops where groups, under the guidance of Slovenian language, literature experienced writers, hone and develozp thaeir icrmeativee wrikting. (Žagar in Blažič, 2003) In Slovenian classes and other subjects, we have also found that the ability to write creatively is not innate, nor does it increase with age. On the contrary, it requires motivatiponri arnedd je plenty of practice, which is unrealisable withvinr sthtee c obnestsraeindtsi lof a busy curriculum. So, svobodni v I 44 stavčni člen esej poved glagol intonacija oseba vejica stavek samostalnik osebni zaim pika ej poved glagol intonacija oseba Laura Brataševec I Ko misel najde besedo DIDAKTIČNI IZZIVI – srednješolska obšolska dejavnost Kreativno pisanje I str. 44-49 how do we nurture youthful enthusiasm to create literature? Prav na podlagi zgoraj navedenega se je na Srednji šoli Veno How do we develop it, expand on it and encourage it? Pilon Ajdovščina porodila ideja o obšolski delavnici Krea- tivno pisanje. Nosilka dejavnosti je profesorica slovenščine. In response, the Veno Pilon Ajdovščina Secondary School Sprva so se povabilu odzvale štiri dijakinje, letos se je število has offered students extracurricular activities in literary cre- vključenih povečalo. Udeleženci so različnih starosti, med 15. ation for the last three academic years. This article presents in 19. letom, vsi se šolajo na programu predšolska vzgoja. Z di- some exercises that - within the framework of the extracur- jakinjami smo se srečevale tri mesece (april, maj in junij) en- ricular activity - strengthen the ability to write creatively and krat na teden v okviru dveh šolskih ur. Dijakinje so bile visoko offer adolescents a space to explore their writing orientation. motivirane, saj so se kljub neobvezni prisotnosti dejavnosti re- dno udeleževale in sproti opravljale obveznosti, željne izzivov in pisanja. Obšolsko delavnico smo razdelili v tri vsebinsko zaokrožene sklope, ki smo jih poimenovali: Začetna faza, Prvi 1 Uvod koraki k upovedovanju in Pišem, torej sem, ki so predstavljeni v nadaljevanju. Vsak sklop vsebuje tri vaje, ki razvijajo posa- R azmišljanje o besedi, iskanje njenih skritih podto- mezne zmožnosti. Sklop seveda ni omejen s številom vaj, tudi nov in zavedanje, kaj vse lahko z njo pričaramo, je v našem primeru je vsak sklop zajemal več kot tri vaje. Prvi veščina. Ko se torej posameznik odloči, da bo z be- sklop, ki predstavlja osnovno raven ustvarjalnega pisanja in sedami slikal svetove, odstrl z njimi košček duše in popeljal posledično oblikuje podobne si rešitve nalog, vsebuje za lažjo drugega po svojih miselnih stezicah, stopi na dolgo, nikoli ponazoritev tudi fiktivne primere, v drugem in tretjem sklopu dokončano pot literarne umetnosti. To delo je garaško in so zgolj navedene in utemeljene izbrane vaje, saj so rešitve na- polno preizpraševanja, a prinaša mnogo – predvsem krepi log daljše in spodbujajo razvijanje lastnega sloga pisanja. ljubezen do besede in širše, jezika, ki ob tem zapoje v vsej svoji melodičnosti. 2 Začetna faza Zmožnost literarnega ustvarjanja pogosto pripisujemo nadarjenosti posameznika. Koliko lahko nanjo vplivamo, kako in ali sploh jo lahko krepimo? Pedagogi, ki spremlja- mo razvoj pisanja otrok in mladih, ugotavljamo, da zmo- S rečanja smo začeli s pogovorom, o čem želijo pisati; kako nekaj ubesediti; kje je meja njihovega besednega zaklada in kako ga večati. Prek različnih vaj smo torej žnost ustvarjalnega pisanja ni kar prirojena, prav tako se najprej zgradili osnovo. ne povečuje z leti, temveč z motiviranostjo in veliko vaje. Srečujemo se torej s posamezniki, ki imajo željo pisati av- Namen začetne faze je prepoznavanje stopnje ustvarjalnega tentična besedila, njim lastna, in v tem želijo rasti in svoj pisanja dijakov, osmišljanje literarnega ustvarjanja, krepitev način pisanja krepiti ter izboljševati. Utopija, da bi take želje besednega zaklada, spodbujanje k izražanju, seznanitev z šolajočih se posameznikov lahko potešili v okviru pisanja značilnostmi literarnih besedil, s poudarkom na lirizaciji in šolskih esejev, hitro zvodeni. Šolsko pisanje je namreč pra- metaforičnosti. viloma usmerjeno v načine, ki jih od dijakov zahteva končni preizkus znanja (matura), ti pa so bistveno preveč poenote- 2. 1 Prva vaja: Nizanje pridevnikov ni in ukalupljeni, da bi posameznik ob tem lahko razvijal pravo ustvarjalno pisanje. To je namreč sestavljeno iz izbire Dijakinje so ob poljubnem samostalniku zapisale vsaj 30 teme in sloga pisanja, ki je vsakemu lasten. pridevnikov, ki so združljivi z izbranim samostalnikom. Ob tem ni bilo pomembno, če so si bili pridevniki nasprotujoči, Zdi se, da jim manjka svobodnega, neukalupljenega izra- saj ni šlo za zapisovanje vsebinsko povezanih enot. Spod- žanja, kjer lahko pišejo o princeskah ali kriminalu, ljubezni bujali smo jih, da iščejo čim bolj nevsakdanje besede, tudi ali kruti smrti. Vsekakor pa jih ob tem nihče ne »kaznuje« take, ki imajo več pomenov. Opazili smo, da so dijakinje pr- z odbijanjem točk, ker niso svoje misli podkrepili s točno vih 15 pridevnikov poiskale z lahkoto, vsakega naslednjega pisdoeločecnim citatom. Kot navaja Milena M. Blažić (2003), li- pa vedno težje. terarna zgodovinarka in strokovnjakinja za mladinsko knji- ževnost, je pomembna spodbuda pri takem pisanju učite- Vajo smo nato še nadgradili, saj smo želeli izpostaviti zave- ljeva/mentorjeva odprtost za ustvarjalne ideje piscev, ki pa danje o bogatosti besednega zaklada in njegov pomen, ter stanvisoe zkamejene s časovnim okvirom, usmerjanjem vsebine preveriti razvitost slednjega pri udeleženkah dejavnosti. Di- in točkovanjem oziroma ocenjevanjem. Mladi posamezniki jakinjam smo ponudili besedno zvezo zeleno jabolko in jih so tako notranje motivirani za literarno izražanje in lahko s spodbudili, da naštejejo 20 smiselno vezljivih pridevnikov, premišljeno spodbudo napredujejo. erz predmet ob čemer si ti niso smeli nasprotovati (lepo – grdo …). I 45 osebek stavek nik osebni zaimek pika Slovenščina v šoli I številka 1 I letnik XXVII I 2024 Fiktivni prikaz vaje: sedno ponoviti. Preden so dijakinje prebrale svoje zapise, roža: dišeča, cvetoča, ovenela, rdeča, strupena, lepa, uži- smo si ogledali odstavek, v katerem se besedna zveza zeleno tna, zibajoča se, utrgana, travniška, gorska, omamna, za- jabolko vsakič znova ponovi. Prek pogovora so udeleženke želena, prevzetna … hitro opazile slogovno okornost tovrstnega zapisa. Dijakinje ob tem niso bile časovno omejene, temveč smo počakali, da zeleno jabolko: strupeno, sovražno, zapeljivo, omamno, vse dokončajo nalogo, šele nato je vsaka izmed njih glasno pregrešno, zavajajoče, ponujeno, brezplačno, veliko, črvi- prebrala svoj zapis. vo, grenko, gnilo … Fiktivni prikaz vaje: Vaja je udeleženkam predstavljala večji izziv, a so jo s spod- Sedem za mizo in se zazrem v zeleno jabolko. Ta se osam- budo in nekaj usmeritve vse uspešno zaključile. Pomemb- ljeno dotika gladke lesene površine in zdi se, kot bi mi pre- nost te vaje se kaže tudi v uvidu, da si s pogostejšim pre- izpraševalo vest. Prepovedan sadež, ki omamno zre v mojo biranjem literarnih besedil povečujemo nabor poznavanja dušo, v meni vzbudi nešteto misli. Naj zagrizem vanj? besed, kar omogoča lažje in slogovno bolj dovršeno ustvar- Preden se zavem, roka že sega po na videz omamni preg- jalno izražanje. Prek pogovora so dijakinje spoznale, da so rehi. Na njegovem gladkem travnatem olupku vidim odsev tiste, ki pogosteje posegajo po umetnostnih besedilih, lažje večerne zarje. Čeprav se mu upiram z vsemi štirimi, pod- našle zahtevane besede kot tiste, ki berejo literaturo le v šol- ležem. Nežno pogladim po zapeljivi okroglini. Nosnice mi ske namene. napolni dišeči vonj svežine, ko se zobje zagrizejo vanjo. A v trenutku mi je žal. »Ni vse zlato, kar se sveti,« mi šine skozi 2.2 Druga vaja: Ista misel, druge besede možgane. V ustih čutim grenko lepljivost gnilobe. Zavajajo- ča sočnost se je spremenila v črvivi strup. Hitro izpljunem Udeleženkam je bila ponujena objektivno zapisana poved: ostalino kisline, vstanem in se odpravim v trgovino. Zjutraj sem vstala iz postelje in šla v šolo. Pozvali smo jih, da isto misel izrazijo z drugimi besedami, ki naj bodo čim manj Vse so se strinjale, da je tak zapis boljši, lepši in slogovno enoznačne, naj stremijo k metaforičnosti in subjektivnosti. ustreznejši. Presenetilo jih je tudi spoznanje, koliko raz- Ob tem niso smele ponoviti besed zjutraj, postelja in šola. ličnih poimenovanj lahko najdemo za eno samo besedno Pred vajo smo udeleženkam predstavili možnosti objek- zvezo, saj je vsaka izmed njih našla svoje izvirne ubeseditve. tivnega in subjektivnega izražanja in na primerih pojasnili Tako so dobile tudi dodatne ideje za poimenovanje izpo- značilnosti enega in drugega. Omenili smo dve izmed zna- stavljene besedne zveze in skupaj smo ponovno ovrednotili čilnosti umetnostnih besedil, tj. fiktivnost in subjektivnost, prednosti pogostega branja literarnih besedil. Udeleženke in ju prek primerov utemeljili. so označile vajo kot težko, a zanimivo, povedale so tudi, da so ponosne, ker so jo vse uspele ustrezno dokončati. Fiktivni prikaz vaje: Zjutraj sem vstala iz postelje in šla v šolo. / Ko je sonce komaj dobro začelo raztegovati svoje žarke, sem se le s te- 3 Prvi koraki k upovedovanju žavo izmotala iz toplega objema puhaste odeje in se od- pravila svoji obvezni, a mukotrpni usodi naproti. Dekleta so prek vaje sama uvidela, da se v drugih, torej N amen druge faze je razumevanje, kako tvorimo vsebinsko zaokrožen odlomek, kdo je pripove- dovalec, kako in koliko literarnih oseb uvajamo v subjektivnih zapisih, skriva piščev odnos do zapisanega in zgodbo, kako zapisati kratko zgodbo. Poleg pravkar omen- ponuja bolj zanimivo in poglobljeno branje (med vrstica- jenega je druga faza nadgradnja prve, to pomeni, da ni mi). Skoraj vse udeleženke so vajo uspešno opravile, le ena vsebinsko ločena enota, temveč smo se vsakič znova vračali ni našla besed, ki bi zamenjale besedo šola. Ko so ostale pre- k elementom prve faze in jih na ta način krepili. brale svoje zapise, se je tudi tej porodila ideja, kako bi lahko zapisala. Srečanja smo nadaljevali z nekaj teorije, saj je poznavanje te ključno za uspešno nadaljevanje procesa razvijanja ustvar- 2. 3 Tretja vaja: Stop ponavljanju besed jalnega pisanja. V okviru teoretičnega dela smo predstavili vrste pripovedovalca in njihove značilnosti. Poudarili smo, Ta vaja se nanaša na predhodni oziroma je njuna nadgradn- da ima vsak pisec svoje teme, ki so plod njegovih zanimanj, in ja. Udeleženke smo povabili, da napišejo vsebinsko zaok- svoj slog pisanja. Dodatno smo izpostavili, da je to prednost rožen odstavek (vsaj deset povedi), v katerem je v ospredju in ne slabost, kot je mogoče mestoma čutiti znotraj pouka, zeleno jabolko. Ob tem le v prvi povedi omenijo besedno kjer se pri pisanju šolskih esejev (zaradi enotnih navodil in zvezo zeleno jabolko, v vseh naslednjih pa se ta ne sme dobe- meril za ocenjevanje) bolj izpostavlja poenotenost pisanja. I 46 Laura Brataševec I Ko misel najde besedo DIDAKTIČNI IZZIVI – srednješolska obšolska dejavnost Kreativno pisanje I str. 44-49 Čeprav so udeleženke poudarile, da v proces ustvarjalnega zgodbe smo si ogledali, kateri so sestavni deli uvoda, jedra pisanja vstopajo spontano in brez vnaprejšnjega razmišljan- in s čim zgodbo zaključujemo. Prebirali smo vnaprej izbrane ja o tem, katero vrsto pripovedovalca bodo izbrale, smo jih dele literarnih besedil in prepoznali nekatere značilnosti. Kot usmerili z nasvetom, da so na to pozorne. Na ta način, tj. z nepričakovano se je izkazalo spoznanje, da problem zgodbe vnaprejšnjim razmislekom, se namreč izognejo prehajanju ni nujno uveden v uvodu, temveč kasneje, je pa uvod tisti, med pripovedovalci, kar je za bralca besedila lahko moteče ki nakazuje morebitno osrednjo idejo/dogodek. Slednja je v in deluje kot slogovna oziroma stilska okornost. jedru prepoznana. Jedro navadno stopnjuje osrednji problem do vrha, ki se nato prevesi v razplet. Udeleženke so menile, Nadaljevali smo s pogovorom o literarnih osebah. Dijakinje da je stopnjevanje napetosti element, ki ob branju najbolj so se strinjale, da v kratko zgodbo vključimo manjše število pritegne njihovo pozornost, zato temu elementu tudi same literarnih oseb. Menile so, da na ta način kot začetnice laž- posvečajo največ pozornosti. V zaključku so zaznale, da se je tvorijo nek literarni zapis. Nato smo jih povabili, da raz- literarna oseba pogosto bodisi vrne v prvotno stanje ali pa mislijo, kaj vse navadno izvemo o literarnih osebah v kratki prek problema osebnostno dozori. Vsekakor pa se na koncu zgodbi. Opozorili smo na razdelitev na glavne in stranske pisec navadno vrača k začetku zgodbe in jo s tem vsebinsko literarne osebe. Udeleženke so znotraj pouka slovenščine že zaokroži. Udeleženke smo opozorili, da taka zgradba literar- spoznale literarno teorijo, torej tudi značilnosti literarnih nega besedila (uvod, jedro, zaključek z zgoraj omenjenimi zvrsti in vrst ter vrste pripovedovalcev in značilnosti literar- elementi) ni normativno predpisana. Prek vnaprej izbranih nih/dramskih oseb oziroma lirskih subjektov. delov literarnih besedil smo jim pokazali, da literatura, predvsem novejša, večkrat prestopa te okvirje in se na pri- 3. 1 Prva vaja: Poljubni zapis mer problem lahko pojavi takoj na začetku ali čisto na kon- cu. Udeleženkam smo prek pogovora in primerov še enkrat Udeleženke smo pozvali, da zapišejo poljubno kratko zgod- pojasnili pomen izbire sloga pisanja in poudarili, da je raz- bo. Časovna omejitev je bila en teden, kar pomeni, da so novrstnost bogastvo literature. Ob tem torej ne gre za učenje morale v tem času izbrati temo, razmisliti o slogu pisanja in nekih ustaljenih pristopov h kreativnemu pisanju, temveč za ubeseditvi. Namen vaje je bil ugotoviti stopnjo zmožnosti pomagala, ki zgradijo osnovo in kasneje vodijo do prestopan- ustvarjalnega pisanja za načrtovanje prihodnjega dela. Vse ja ustaljenih okvirjev literarnega ustvarjanja. Eno od pomagal dijakinje so vajo opravile. Nato smo vsak zapis komentira- najdemo tudi v zgoraj omenjeni vaji, kjer dijake navajamo k li, iskali prednosti zapisa in ponudili predloge za izboljšave. zaokroževanju zgodbe tako, da predpišemo zaključek, ki je Opazili smo raznovrstnost tem, vsaka jo je izbrala glede na enak začetku zgodbe. Prek tega lahko spoznajo, da se zgodba svoja zanimanja, vendar so bile vse bolj temačne – pisale so približa smiselni celoti, ko se pisec ob koncu ozre na začetek o umoru, samomoru, kriminalu. Morda bi glede na starost izpostavljenega literarnega problema. udeleženk pričakovali, da se bodo osredotočale na zaljubl- jenost, šolanje, zabave. To je vzbudilo spoznanje, da teme, Vse udeleženke so nalogo sicer opravile, vendar smo v vseh za katere se nam znotraj pouka zdi, da so v ospredju življenj zgodbah še vedno zaznavali težave z zaokroževanjem. Naj- mladostnikov, zanje niso relevantne in posledično ne prive- pogosteje je bilo najti v zaključku zgolj omembo, da se je dejo do želene motivacije in rezultatov. dekle vrnilo domov, vsebinsko pa je bil ta prizor prazen. Z vsako posamezno dijakinjo smo se pogovorili o njenem za- 3. 2 Druga vaja: Vsebinska zaokroženost zgodbe ključku in jo usmerili k dopolnitvi. Stremeli smo k temu, da je dijakinja sama uvidela praznino svojega zaključka in jo Udeleženkam smo tokrat opredelili temo: dekle se odpravi skušala besedno dopolniti. od doma v mesto. V pot naj bo vključena zgodba (dogodek ali razmišljanje), ki vključuje zasnovo, napeto napeljevanje 3.3 Tretja vaja: Sprehod po temni ulici do vrha in nato razplet dogajanja. Na koncu zgodbe se dekle vrne domov. Pred nalogo smo se pogovarjali o različnosti čustev, ki jih ponujajo literarna besedila. Najprej smo jih pozvali, da na- Zaokroženost (literarnega) zapisa je eden izmed učnih ciljev, štejejo nekaj emocij/čustev. Izpostavile so ljubezen, žalost, h kateremu stremimo tudi pri pisanju šolskih esejev. Dijaki veselje, strah, sovraštvo, jezo, otopelost. Nato smo si ogleda- so seznanjeni z zgradbo, ki jo sestavljajo uvod, jedro in zakl- li vsako čustvo posebej in ugotovili, da ima vsako več različ- juček. A iz generacije v generacijo se kaže, da zgolj teoretični nih stopenj. Poudarili smo, da mora pisec pred pisanjem na- prikaz ni dovolj. Veliko število šolajočih se posameznikov v tančno vedeti, o kateri stopnji čustva bo pisal. Če je mogoče, svojih zapisih vedno znova izkazuje pomanjkanje razume- o tem čustvu vnaprej dobro premisli, spozna njegove značil- vanja, kako zgodbo vsebinsko zaokrožiti. Zato smo na obšol- nosti, ga preuči. Tako bo namreč dosegel pristnost svojega ski dejavnosti temu posvetili več pozornosti. Skozi konkretne zapisa in s tem pritegnil bralca. I 47 Slovenščina v šoli I številka 1 I letnik XXVII I 2024 Ker je čustvo pogojeno z razmišljanjem posameznika in ga 4. 1 Prva vaja: Zgodba iz sanj ta le malokrat (ali nikoli) besedno upodobi, smo v tej fazi udeleženke seznanili s tokom zavesti. Skozi pogovor smo Namen vaje je bil, da dijakinje samostojno izberejo temo, o ugotavljali, kaj je tok zavesti, kako pravzaprav razmišlja- kateri bodo pisale, in upoštevajo prej izpostavljene elemente mo in kako razmišljanje literarne osebe preliti na papir. pisanja. Usmerili smo jih k vključitvi vsega že usvojenega, tj. Udeleženke so prek vaj spoznale, da le malokrat tvorimo izogibanje ponavljanju besed in besednih zvez, metaforičnos- celotno misel, ki bi jo v zapisu zaznamovali z veliko za- ti zapisa, zaokroženost, tok zavesti, poglobljeno čustvo. Pri tej četnico in končnim ločilom. V resnici se misli prekinjajo, vaji smo ugotovili, da so bile udeleženke osredotočene pred- menjujejo, tudi vsebinsko prekrivajo. Vse take prekinitve vsem na zaokroženost zapisa in ustrezen tok zavesti, manj so bile pozorne na metaforičnost in ponavljanje besed/besednih in preskoke smo zaznamovali s tropičjem. Udeleženke so zvez. Ugotovili smo, da je ob tem nastalo manj »škode«, saj bile nad tem elementom literature vidno navdušene, zato pisec navadno ob večkratnem prebiranju svojega besedila smo jim ponudili vajo, kjer lahko razvijajo prav to zmož- tako ponavljanje opazi in ga z lahkoto odpravi. nost. Vse dijakinje so izpostavile, da so jim bližje temačnejše 4.2 Druga vaja: Pismo podobe. Ker je bil eden izmed ciljev obšolske dejavnosti To vajo smo izkoristili za poskus ubesedenja pozitivnej- večanje zanimanja za literarno ustvarjanje, smo jim tudi ših čustev. Ponudili smo jim temo ljubezni, udeleženke so pri vnaprej določenih temah ponudili snov, ki jih pritegne. nato same izbrale vrsto ljubezni in jo vključile v pismo. V tej vaji so dobile udeleženke naslov Sprehod po temni Nekatere so pisale pismo sebi, druge (preteklemu) partner- ulici. Udeleženke so izbrale poljubno čustvo/emocijo in jo ju, tretje staršem, prijateljem … Čeprav je bila v ospredju razvile prek toka zavesti. Ob tem so tok zavesti prepletale oblika pisma, so morale v svoj zapis vključevati dogodke, z zunanjim dogajanjem. Nastale so zanimive raznovrstne stopnjevati napetost, vključiti zasnovo, vrh in razplet. Tako zgodbe. Prav vse udeleženke so izbrale občutek strahu, k vaja ni ostala na ravni pisanja pisma, temveč je pridobila čemur je verjetno navajal že naslov vaje. Pa vendar so prek na zgodbi, ki je temeljni element ustvarjalnega pisanja. svojih zapisov še enkrat uvidele, koliko različnih občutkov Udeleženke smo usmerili, da je prav, da posegajo po raz- istega čustva se prepleta v naših življenjih. Pri razvijanju novrstnih temah, včasih stopijo iz območja svojih interesov toka zavesti so upoštevale vse predstavljene značilnosti, le in se preizkusijo v čem novem, saj tako nadgrajujejo svojo sem pa tja je še bilo moč zaznati preveč normativno rabo zmožnost literarnega ustvarjanja. jezika. Skozi pogovor smo ugotavljali, ali res tako razmišl- jamo in koliko več pristnosti je v miselno zaznamovani 4.3 Tretja vaja: Iz nekega življenja besedni rabi. Udeleženke so morale v svojem zapisu izpostaviti izbrano Kot je razvidno iz druge faze literarnega ustvarjanja, smo literarno osebo in se posvetiti njeni predstavitvi. Bralec je v omenjenem delu največ pozornosti namenili usvojitvi te- moral spoznati njeno zunanjo podobo, značajske lastnosti, oretičnega znanja o literarnem pisanju, ki smo ga podkrepili njene vrednote in poglede na svet. Izogibati so se morale in utemeljili prek raznovrstnih vaj. Udeleženke so na koncu navajanju podatkov, temveč so bili ti prepoznavni iz dejanj, obšolske dejavnosti tudi izpostavile, da je bila ta faza najtež- besed in toka zavesti osrednje literarne osebe. Slednjo je ja in vsebinsko najbolj polna, a so obenem prek nje najbolj opredeljeval nek dogodek (ali več njih), zgodba je morala napredovale. biti smiselno zaokrožena. Zapisi udeleženk so vsebovali zelo dobro izpeljan tok za- 4 Pišem, torej sem vesti, skozi dejanja in misli literarne osebe so se kazale njene vrednote. Več težav so imele z upodabljanjem njene P o koncu druge faze smo torej predpostavljali, da so zunanje podobe, saj so pogosto zdrsnile v suhoparno opi- udeleženke zgradile osnovo za pisanje, zato je bila sovanje njenega videza. Prek pogovora smo iskali rešit- tretja faza namenjena nadgrajevanju usvojenih teh- ve za izboljšavo tega dela zapisa in udeleženke usmerili, nik. kako lahko tudi podobo nekoga prikažemo prek njegovih dejanje – na primer, z roko se je pogladil po svojih pšenič- V nadaljevanju ponujamo tri vaje, ki ne bodo tako celostno nih laseh; koščeno roko je položil na njeno koleno; njegove predstavljene kot naloge prve in druge faze, saj gre v tem rjave oči so se zazrle v daljo … Udeleženke so opazile in primeru zgolj za ideje, ki spodbujajo napredek v pisanju po tudi same izpostavile, koliko tak zapis pridobi na zanimi- že usvojenih osnovah. vosti in literarnosti. I 48 Laura Brataševec I Ko misel najde besedo DIDAKTIČNI IZZIVI – srednješolska obšolska dejavnost Kreativno pisanje I str. 44-49 Ob tej vaji smo se začeli z udeleženkami pogovarjati o usmerjali, da so samostojno prepoznavali pomanjkljivosti nadaljnji nadgradnji literarnih zapisov. V ospredje smo svojih zapisov in ugotavljali, kako svoje besedilo izboljša- postavili ustaljene besedne zveze, fraze, ki jih je moč najti ti. Prav spodbudna povratna informacija je pomemben v številnih literarnih besedilih, a obenem nižajo slogov- element, ki lahko vodi k nadgradnji in krepitvi veselja do no vrednost zapisa. Ugotavljali smo na primer, da večkrat neke dejavnosti. Zato smo vsak zapis najprej pohvalili in naletimo na frazo: Sovražila sem ga iz dna srca, ki je sicer izpostavili njegove prednosti, šele nato smo prek vprašanj pomensko jasna, a že prevečkrat prežvečena. Za ta primer pokazali na prostor morebitnih izboljšav. Ker so si zapise smo nato skupaj iskali morebitne neustaljene podobe in komentirali tudi dijaki med seboj, so se na ta način učili prišli do naslednje ubeseditve: Ko sem ga pogledala, se mi podajanja konstruktivne kritike in spoznavali, da je prav je jeza dvignila iz trebuha prek utripajoče gmote mesa do v vsakem literarnem besedilu najprej poiskati prednosti, razjarjenih možganskih celic v vzravnanem tilniku. Dija- šele nato argumentirano izpostaviti tudi slabosti. Spod- kinje so izpostavile, kako močnejša je ta podoba, bolj zgo- budna povratna informacija je bila po mnenju udeleženk vorna, obenem pa daje še dodatne informacije o literarni tudi nekaj, kar jih je vedno znova spodbudilo, da so se osebi. udeleževale srečanj. Zapise bi bilo škoda pozabiti, zato smo delavnico podprli s 5 Sklep spletno stranjo, na kateri so objavljena besedila, ki nastaja- jo v okviru teh srečanj. Ker je umetnost vedno skupek raz- U stvarjalno pisanje, ki se v načinu upovedovanja in ličnih lepot, so zapisi obogateni s fotografijami, ki so prav učnih ciljih bistveno razlikuje od pisanja šolskih tako delo dijakov naše šole. Zapisi, ki nagovarjajo z izjemno esejev in drugih ocenjevanih sestavkov, je po- ilustrativnostjo besede in metaforiko, ki odpira številne pre- memben element izražanja tudi med mladimi učečimi se misleke o svetu, ki nas obdaja, so dostopni na naši spletni posamezniki. Ker znotraj učnega procesa za tako ustvar- strani zgodbezroba.si. jalnost pogosto zmanjka časa, saj je pouk slovenščine v srednji šoli bistveno bolj teoretično usmerjen, smo dija- kom ponudili možnost pisanja v okviru obšolske dejavno- sti. Pričujoči prispevek predstavlja omenjeno dejavnost in ponuja nabor vaj, s katerimi krepimo veščine ustvarjalne- Viri ga pisanja ter postopoma gradimo zmožnost izražanja. Pri Blažič, M. (2003). Kreativno pisanje: vaje za razvijanje sposobnosti krea- dejavnosti smo bili najbolj pozorni na spodbudno povra- tivnega pisanja. NUK. tno informacijo in element samozaznavanja. Dijake smo I 49 klepaj pisec Polona Tomac Stanojev I Šolski center Kranj, Srednja ekonomska, storitvena in gradbena šola ter stavek Strokovna tehniška gimnazija priredje dil svobodni verz preUdčmiteeljta določa karizma, k metafora os(ebpeko)uč(eval)no klimo pa tudi izvor šoplrsakvalj iocparema in prostor priredje pesnik prislovno določilo Charisma Shapes Teachers and School Facilities izjava odvisnik Co-create Classroom Atmosphere Izvleček Ključne besede: K er učni prostor, oprema in pripomočki pomembno (so)vplivajo na dinamičnost tradicionalna in sodobna učna in uspešnost učnega procesa ter učiteljevo in dijakovo soobčutje ugodne učne oprema, spodbudna učna klime, ki je predpogoj za presežne vzgojno-izobraževalne učinke, je nujno, da klima, dinamična učilnica za ima učitelj pri tem ne glede na bolj ali manj moderne poučevalne trende možnost osebne sodelovalno (po)uče(va)nje izbire. Sodobna učna tehnologija lahko pouk zelo poživi in popestri, a jo mora učitelj želeti usvojiti ter jo znati tako učnociljno kot didaktično osmisliti, sicer takšna oprema ni smotrna izbira, temveč realno bolj ovira. Abstract Keywords: S ince the classroom facilities have a powerful (co)influence on the dynamics and conventional and modern efficiency of the learning process and on teacher and student perceptions of a fa- educational equipment, vourable classroom atmosphere, which is a prerequisite for outstanding academic stimulating learning results, the teacher must be free to make personal choices, regardless of modern trends in environment, dynamic education. Whilst modern educational technology has the potential to enhance instructi- classroom for collaborative on significantly, the teacher must be willingr too admopt ita andn understavnedj hicowa to use it, both teaching/learning pedagogically and didactically. If not, such eqguiplamegnot isl liokelyk to lheave padvaersje effects. beseda zaimek priredje vrste besedil svobodni v I 50 stavčni člen esej poved glagol intonacija oseba vejica stavek samostalnik osebni zaim pika ej poved glagol intonacija oseba Polona Tomac Stanojev I Učitelja določa karizma, (po)uč(eval)no DIDAKTIČNI IZZIVI klimo pa tudišolska oprema in prostor I str. 50-55 1 Kdo ali kaj (se) odloča in kako Postavitev šolskih klopi in sedežni red dijakov naj bos- določa? ta takšna, da omogočata dinamičnost glede učiteljevega položaja med varovanci in možnosti njegovega gibanja ter hkrati odprtost glede medsebojnega sporazumevanja. Č eprav je učitelj tisti, ki nenehno načrtuje, osmišlja Dijaki morajo učitelja v prostoru svoje in skupne sredi- in usmerja poučevalni proces ter vodi dejavno uč- ne doživljati kot dovzetnega in dostopnega usmerjeval- no-vzgojno interakcijo z dijaki, ga pri tem, kako se ca pouka, ki z vsestransko osredinjenostjo in odprtostjo uresničuje in povezuje, opredeljuje tudi prostor, kjer pouču- dejavno spodbuja (ne)besedno dvosmerno komunikaci- je, in pripomočki, s katerimi (na)uči. jo tako, da so mladostniki vseskozi aktivni soustvarjalci Zato mora biti učilnica urejena tako, da izraža učiteljevo vzgojno-izobraževalnega procesa. – Klasična postavitev osebnostno naravnanost in odraža - ne glede na to, ali je šolskih klopi v vzporednih vrstah, ko se dijaki ne vidijo in bolj ustaljena ali spremenljiva, tradicionalna ali moderna težje poslušajo, je zato za sodelovalno izkušenjsko učenje - njegovo prevladujočo poučevalno strategijo. Šele če/ko preveč zaprta, toga in neprimerna, saj podpira predvsem je oboje usklajeno, je dovršeno in učinkuje kot homogena frontalni pouk, dijakov podrejeni sporazumevalni položaj simbioza za dejavno in spodbudno učno okolje, ki učitelja in pretirano osredotočenost na učitelja. – Dinamična in in dijaka motivira ter navdihuje za (ne)načrtovane učne do- heterogena postavitev šolskih klopi, ki učitelju še vedno omogoča dominantno in usmerjevalno vlogo, pa spodbuja sežke in ustvarjalne presežke. medosebno timsko interakcijo tako v razmišljanju kot (so) Če/ker je učilnica ogledalo učiteljevega pedagoškega in delovanju. strokovnega stremljenja, je učenec zrcalna (pris)podoba njegovega razmišljanja in (so)delovanja ter vzajemnega b) Učilnica, ki dijaka nagovori in spodbudi učenja in hotenja. Izbira opreme, pripomočkov in postavitve v prostoru je si- cer učiteljeva odločitev, a vpliva tudi na dijakovo individu- alno počutje ter občutje skupnega sobivanja. Če se v učilni- 2 Okolje povezovanja, sodelovanja ci pri učitelju in med vrstniki počuti sprejet, je običajno za in znanja učenje (bolj) zavzet ter tudi dovzetnejši za besedovanje in sodelovanje … a) Prostor, ki »spregovori«, tudi če/ko učitelj »molči« Čeprav je učitelj tisti, ki načrtuje, osmišlja in uresničuje Če je učilnica z vsem, kar je v njej, usklajena z učiteljevo pouk glede na zahtevane in zastavljene učne cilje ter stan- pedagoško držo in strokovno naravnanostjo, podpira darde znanja itd., pri tem ni povsem neodvisen in samos- njegov poučevalni slog ter soustvarja ugodno učno klimo za tojen, saj so tudi dijaki s svojo raznoliko odzivnostjo ključni želene in nemalokrat zavidljive vzgojne učinke ter rezultate tvorci uspešne (po)uč(eval)ne prakse in izkušnje. Zato je (po)uče(va)nja. pomembno, da so pri premišljanju, učenju idr. kompatibilni pisec stavek Slika 1: Dinamična postavitev klopi za a(tra)ktiven sodobni pouk. Avtorica: Polona Tomac Stanojev, 2023. erz predmet I 51 osebek stavek nik osebni zaimek pika Slovenščina v šoli I številka 1 I letnik XXVII I 2024 3 Tradicionalna ali sodobna učilnica? a) Vprašanje brez enoumnega odgovora Čeprav se zdi – ko gre za soočenje sodobnega s tradicional- nim –, da je lahko vprašanje predvsem/zgolj retorično, od- govor ni zelo predvidljiv. Dejanska izbira namreč ni toliko napovedljiva, kot je osebna in je posameznikova odločitev glede na prioritete v učiteljevem načinu (po)uče(va)nja, (p)osebnega (pred)znanja oz. obvladovanja IKT idr. – Če argumentirano soočimo prednosti in slabosti ustaljenega s prelomnim, zlahka ugotovimo, da je najbolj smiselna in sprejemljiva kompromisna hibridna opredelitev, ki (še) do- pušča tradicionalno, preizkušeno in uveljavljeno ter hkrati Slika 2: Dijakinja med predstavitvijo ilustrativne upodobitve fra- ne popušča modernemu, da/če/ko bi si pokorilo učiteljevo zema. Avtorica: Polona Tomac Stanojev, 2023. osebnostno karizmo in naravnanost ter jo podredilo včasih vprašljivemu napredku. – Skratka, sodobna IKT je spre- jemljiva dotlej, ko/če še podpira ter manifestira učiteljev z učiteljem in prostorom tako, da jih a(tra)ktivno motivira napredek in pouk, ki je zaradi tega zasnovan tako, da tudi za sodelovanje in tudi (po)ustvarjalno nadaljevanje. dijaku pomaga (p)ostajati razmišljajoč, tvoren, konstrukti- ven in dejaven na izbran (njegov) način. Učitelj mora biti Poleg urejenega prostora, razumevajočega učitelja, ki po- potemtakem dovolj kompetenten, (samo)kritičen in (pre) da(r)ja in išče predvsem znanje, soustvarjajo spodbudno drzen, da si (za)upa, zna in zmore tehnologijo usvojiti in učno okolje, ki mladostnike motivira in navdihuje, tudi prisvojiti tako, da z njo načrtuje, gradi in uresničuje svoje drobni detajli, s katerimi jim učitelj posredno izkazuje po- vizije, cilje in interese; ne pa obratno, da je omejen in opre- zorno naklonjenost. Zlasti v predprazničnih obdobjih, kot deljen z namišljenimi pričakovanji o tem, kaj bi moral (po) je npr. prednovoletni čas, učinkuje učilnica, obogatena in znati in obvladovati, a si tega ne želi, ker ni vsebinsko, ciljno popestrena s tematskimi okraski in dodatki, prijetno do- ali motivacijsko osmišljeno, ampak ponujeno ali celo vsil- mačno ter vzajemno vzbuja prijazna pričakovanja; dijakom jeno nedomišljeno in nepremišljeno. pa učitelj s takšno največkrat nenadejano pozornostjo hkra- ti nevsiljivo in spontano sporoča, da mu je mar (zanje). b) Tiskani in/ali elektronski bralni vir? Pri pouku slovenščine, kjer sta branje in pisanje prevladu- Kdor sodeluje, zmaguje, ker dobiva, kar daje. joči ciljni dejavnosti, se nenehno pojavlja tudi dilema, ali pri tem (iz)brati in uporabljati bolj uveljavljene tradicio- nalne tiskane vire ali naprednejše elektronske. – Tudi pri tem naj bo odločitev učiteljeva osebna izbira, ki pa ima tudi (ne)predvidljive didaktične posledice, saj različen bralni vir predstavlja drugačno osnovo in zasnovo za uresničitev individualnega ter skup(i)n(sk)ega branja. Kot zavezujoča in osvobajajoča se znova izkaže vmesna rešitev, ko je npr. skupen bralni vir za tistega, ki bere naglas, lahko elektronski (e-različica besedila na pametnem zaslonu), individualno pa dijaki (po)tiho branje spremljajo z natisnjenimi berili. c) Učna oprema in pripomočki Del simbioze med učiteljem in prostorom, ki vzpostavl- ja ugodno učno klimo, zagotovo predstavlja tudi (iz)brana didaktična idr. oprema ter pripomočki za (po)uče(va)nje. Če je klasična (npr. zgolj s projektorjem in platnom ter običajno Slika 3: Podoba prednovoletnega vzdušja v učilnici. Avtorica: Po- tablo), vselej in pri marsikom vzbuja udobno ugodje varne- lona Tomac Stanojev, 2023. ga okolja, medtem ko predstavlja sodobna učilnica – nekdaj I 52 Polona Tomac Stanojev I Učitelja določa karizma, (po)uč(eval)no DIDAKTIČNI IZZIVI klimo pa tudišolska oprema in prostor I str. 50-55 pak jih, če že ne ravno sili, pa vsaj vzpodbuja k dejavnemu razmišljanju, besedovanju, izmenjevanju občutij, izkušenj, (spo)znanj itd. Različnost učiteljic, ki izhaja iz deloma drugačnih strokov- nih, didaktičnih, generacijskih idr. posebnosti ter prioritet, pa je razvidna že iz idejne zasnove in zatem dejanske ure- jenosti omenjenih učilnic. Nekoliko paradoksalno se zdi pri tem dejstvo, da skušam kot starejša, bolj izkušena učiteljica, ki bi v zrelih letih lahko težila predvsem k ugodju udob- ja ustaljene prakse poučevanja, kontinuirano vsebinsko in didaktično preizkušati ter metodično uresničevati pouk s podporo nove IKT. Zato je matična učilnica, v kateri izva- jam celoten pouk, opremljena minimalistično, a s pamet- Slika 4: Dijaka med branjem v bralnem kotičku. Avtorica: Polona Tomac Stanojev, 2023. nim zaslonom, s katerim lahko dovolj kompetenten učitelj izvaja metodološko zelo heterogen in pester pouk. Poudariti pa velja, da z učiteljevo zmožnostjo ni mišljena zgolj teh- opremljena z interaktivno tablo, danes pa že s pametnim za- nološko vešča uporaba omenjenega interaktivnega zaslona, slonom – strokovni in didaktični izziv, kako tehnologijo obv- ampak še bolj – kar je bistveno zahtevnejši in dolgoročnej- ladati in uporabiti tako, da bo služila učitelju (posledično pa ši izziv – didaktična osmislitev ter zatem tudi uresničitev tudi dijakom) in ne obratno. IKT oprema lahko pouk znatno pouka z razpoložljivimi sodobnimi pripomočki, orodji in izboljša in popestri, problematično pa je, če/ko si ga na kak- spletnimi aplikacijami. ršen koli način podredi, saj uporaba sodobne tehnologije pri pouku nikoli ne sme biti ali postati cilj, temveč sredstvo, ki s premišljeno in smotrno rabo prispeva k temu, da je pouk nazornejši, zanimivejši in zato tudi učinkovitejši. Ko sva skušali s kolegico slovenistko v lanskem šolskem letu idejno osmisliti model zgledne in uporabne učilnice za pouk slovenščine, sva glede na deloma različen stil in način poučevanja ter osebne preference predlagali učno opremo, ki odraža najine učiteljske idr. posebnosti ter hkrati prene- katere podobnosti. – Zlahka in povsem sva se poenotili v želji in pričakovanju, da mora prostor tudi s podrobnostmi odražati učiteljevo prizadevanje ter nenehno skrb za dija- kovo in vzajemno prijetno počutje. Zato sva učilnici opre- mili tako, da se sedežni red dijakov z razporeditvijo klopi in stolov koncentrično osredotoča ter širi okrog t. i. bral- nega oz. debatnega kotička z manjšo mizico in udobnima naslanjačema, ki je na najbolj izpostavljenem vidnem mes- tu v učilnici (blizu katedra in table oz. pametnega zaslona). Prednostno je namenjen spodbujanju in vadenju zglednega glasnega (interpretativnega) branja pred sošolci oz. publiko, pa tudi premišljanju o (pre)branem, ustnemu ocenjevanju znanja, občasno pa tudi krajšemu sprostilnemu sedenju ali prebiranju naključnega (ne)šolskega čtiva. Dinamična in ne povsem običajna postavitev klopi, stolov in katedra je domišljena tudi zato/tako, ker/da spodbuja sodelovalno razmišljanje in delovanje. Kadar učenje poteka tako, da je učitelj bolj ali manj diskreten usmerjevalec timsko zasnova- nega sodelovalnega pouka, je sedežni red dijakov tak, da Sliki 5 in 6: Primera uporabe pametnega zaslona za interaktiven, prednostno podpira in uresničuje pouk, pri katerem ti niso dinamičen in sodelovalni pouk. Avtorica: Polona Tomac Stano- predvsem pasivni opazovalci in »prepisovalci« s table, am- jev, 2023. I 53 Slovenščina v šoli I številka 1 I letnik XXVII I 2024 Ker podobnost povezuje, različnost pa lahko združuje, je zavezujoče in osvobajajoče spoznanje, da pomeni tvorno (tudi medgeneracijsko) sodelovanje prepletanje različnosti in preseganje enoličnosti. d) Projektna učilnica za sodelovalni pouk Posebne, skorajda idealne možnosti za izvedbo pouka, pri katerem učitelj načrtno stremi k temu, da so dijaki pri učen- ju sodelovalni in zato dejavni, ponuja t. i. projektna učilnica, kakršno imamo zlasti za potrebe takih povezovalnih dejav- nosti v Medpodjetniškem izobraževalnem centru. Realno je nemogoče zagovarjati in še manj uresničevati pouk, ki bi od dijaka vseskozi zahteval dominantno (samo)pobudno vlogo in od učitelja zgolj mentorsko povezovalno, a občasno, ko ta presodi, da je možnost in priložnost za to, da lahko dija- ki glede na predznanje, sposobnosti in obravnavano snov prevzamejo pobudo in dejavno medsebojno sodelujejo, je učilnica, ki že z opremljenostjo sugerira timsko razmišljan- je in povezovanje, motivacijsko izhodišče za spodbujanje sodelovalnosti in ustvarjalnosti. Mobilno pohištvo, ki ga je Slika 7: Knjižna poličnika z (i)zbranim bralnim gradivom v pred- prazničnem vzdušju. Avtorica: Polona Tomac Stanojev, 2023. Mlajša kolegica, ki ji je bližje klasično tiskano bralno gradi- vo in bolj tradicionalna učna oprema, pa ima učilnico, ki je tudi nekoliko prostornejša, opremljeno tako, da presega nakazani minimalizem z več pohištvene opreme, saj so pod okni in poleg klasične bele table nameščeni odprti knjižni poličniki s premišljeno izbranim čtivom za šolsko in tudi domače branje. Ker sva želeli s kolegico kljub očitnim razlikam in obenem prenekaterim podobnim izhodiščem celostno ohraniti deloma enoten skupni koncept, predstavljata obe slovenis- tični učilnici preplet ustaljenega, prepoznavnega z novim, naprednim, le da je v eni več sodobne, v drugi pa tradici- onalne opreme in pripomočkov. Učilnica z modernejšo za- snovo, ki je sicer enostavneje opremljena, se spogleduje z umirjenostjo in zanesljivostjo tradicionalizma z ličnimi in vpadljivimi likovnimi upodobitvami1 klasičnih Prešernovi pesmi. - Umirjenost sosednje učilnice pa ima ob pričakovani knjižni in pohištveni opremi vizualno najbolj izpostavljeni steni popisani z izbranimi odlomki prepoznavnih literatov evropske in domače književnosti, za kar so med praktičnim usposabljanjem poskrbeli dijaki gradbene smeri. 1 Gre za upodobitve akademskega slikarja Milana Batiste, ki so bile pred leti zasnovane in Sliki 8 in 9: Učilnici za slovenščino. Avtorica: Polona Tomac Sta- izdane kot letni koledar. nojev, 2023. I 54 Polona Tomac Stanojev I Učitelja določa karizma, (po)uč(eval)no DIDAKTIČNI IZZIVI klimo pa tudišolska oprema in prostor I str. 50-55 Sliki 11 in 12: Dijaki 2. letnika v sodelovalni interakciji med obravnavo slovenske romantike. Avtorica: Polona Tomac Stanojev, 2023. mogoče hitro in enostavno prilagajati željenim potrebam za učiteljeve osebne in pedagoške preference ter karakteristike skupinsko delo, je poleg pametnega zaslona in spodbudne- (vključno z odlikami in posebnostmi v njegovem razmiš- ga prostora, ki z odprtostjo, modernostjo in svetlostjo ar- ljanju ter poučevanju). – Smiselna teoretična predpostavka, hitekturno in tehnološko spodbuja inovativne rešitve pri da morata učilnica in njena opremljenost odražati učiteljeve timskem (so)delovanju, idealno izhodišče za uvajanje in strokovne in metodološke specifike ter izražati njegovo peda- razvijanje (kre)a(k)tivnih pristopov pri (po)uče(va)nju. V goško avtonomijo, v praksi ne (z)drži vedno. V mnogih šolah takšnem stimulativnem učnem okolju se od dijaka lažje pri- je namreč še vedno tako, da si učilnico – ki zato ne sme in ne čakuje, da o(b) tem, kar se (na)uči, tudi kritično premišljuje more biti preveč prilagojena posameznikovim individualnim in raziskuje ter predvsem, tudi ko/če se (z)moti, še vedno zamislim in posebnostim – deli več, glede marsičesa tudi zelo brez zadržkov kakor koli dejavno (so)deluje, miselno in različno naravnanih in usmerjenih učiteljev, zaradi česar se ustvarjalno beseduje, modruje itd. včasih nezdružljivo in nepremostljivo prepleta bolj tradici- onalno s sodobnim, homogeno s heterogenim, introvertirano (Le) kdor sme in zna razmišljati, modruje; kdor se zmore z ekstravertiranim ipd. učiti od drugih, sodeluje, in kdor iz napak, napreduje. Če torej želimo, da učilnica z izbiro, razporeditvijo in po- stavitvijo opreme ter pripomočkov v danem prostoru pod- 4 Sklep pira in (so)ustvarja napredno spodbudno učno okolje, mora biti takšna, da učiteljev in dijakov ne sili v nelagoden, Č eprav je predvsem učiteljeva karizma tista, ki (z) podrejen položaj, ko je iz kakršnega koli razloga (npr. ne- gradi namišljen, a zavezujoč in izpolnjujoč sodelo- obvladovanja učne tehnologije, težav s ciljno ali didaktično valno-ustvarjalni pedagoški most med njim in dija- osmislitvijo, uresničitvijo itd.) prostorsko utesnjujoča, učno ki, (so)odločata o njegovi celovitosti in vzročno-posledični obremenjujoča in omejujoča, saj namesto občutka prevze- uspešnosti tudi učni prostor in oprema, s katero (na)uči. Iz- tosti in zavzetosti za učenje ter poučevanje vz(pod)buja bira ni vselej zgolj posameznikova, a ko/če je, (naj) odraža pezo razpoloženjske napetosti in prostorske ujetosti. I 55 klepaj pisec Nina Slavič I Osnovna šola Sostro stavek priredje dil svobodni verz predmPoevtratne informacije učiteljev o zapisanih k metafora osebek neumetnostnih besedilih izvor pravljica priredje pesnik prislovno določilo učencev1 izjava odvisnik Teacher Feedback on Written Non-Literary Texts2 Izvleček Ključne besede: U čenci v osnovni šoli spoznajo neumetnostna besedila različnih vrst. Učiteljeva besedilo, opis živali, naloga pri obravnavi neumetnostnih besedil pa ni le poučevanje sprejemanja in popravljanje neumetnostnega tvorjenja besedil, temveč tudi podajanje ustreznih povratnih informacij. Povratna besedila, slovenski jezik informacija o zapisanem neumetnostnem besedilu vključuje zaznamovanje napak, zaže- leno pa je, da učitelj pod besedilo zapiše tudi krajši komentar. Članek povzema ugotovitve raziskave, izvedene v dveh delih, v kateri smo ugotavljali, kakšne povratne informacije dajejo učitelji učencem o njihovih zapisanih neumetnostnih besedilih. V prvem delu ra- ziskave smo z analizo že popravljenih opisov živali učencev 4. razreda ugotovili, da učitelji pri popravljanju napak niso dovolj natančni in da pod besedilo redko napišejo komentar. Analiza odgovorov učiteljev razrednega pouka na anketni vprašalnik pa je pokazala, da se učitelji zavedajo pomena povratne informacije in menijo, da pri vrednotenju besedil učencev redko naredijo napako. Neumetnostna besedila vrednotijo skladno z vnaprej ob- likovanimi merili, pod besedila pa pišejo kratke in individualizirane komentarje. Abstract roman vejica P rimary school students are familiar wigth ldaiffgeroen Keywords: lt tyopesk of nloen-fipctioan tjexts. Howe- ver, the teacher‘s task in dealing with non-fiction texts is to teach the reception and text, animal description, production of texts and providbe apeprosprieate f non-fiction text correction, deedbaack, including error marking and preferably a short comment below the text. This paper summarises the findings of a two-part Slovenian study to find out what kind of feedback teachers give to students on their written non-fiction 1 Slavič, N. (2023). Povratne informacije učencev v zapisanih neumetnostnih besedilih učencev [Magistrsko delo]. Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta. https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGzradivaa.php?ilanmg=slv&id=e1447k46 2 Slavič, N. (2023). Teacher Feedback on Written Non-Literary Texts by Primary School Students. [Master’s thesis, University opf Lrjuibrljaenad, je Faculty of Education]. https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.phpv?lransg=tslev& idb=1e44s74e6 dil svobodni v I 56 stavčni člen esej poved glagol intonacija oseba vejica stavek samostalnik osebni zaim pika ej poved glagol intonacija oseba Nina Slavič I Povratne informacije učiteljev o zapisanih DIDAKTIČNI IZZIVI neumetnostnih besedilih učencev I str. 56-60 texts. In the first part of the study, by analysing some red-pen- čeve napake, pri čemer vrednoti jezikovno zmožnost (po- cilled animal descriptions by fourth graders, we found that imenovalno, slovnično in pravopisno), razumljivost besedi- teachers are not precise enough when correcting errors and la, verodostojnost podatkov in ustreznost besedila glede na rarely write their observations. However, the analysis of the besedilno vrsto (Križaj in Bešter Turk, 2018, str. 14). Žagar primary teachers‘ answers to the questionnaire revealed that (1992, str. 222) navaja, da lahko učitelj napake zaznamuje na they are well aware of the importance of feedback and believe dva načina – napako lahko prečrta in nad njo napiše pravil- that they seldom make mistakes when evaluating texts. They ni zapis ali pa napako zgolj podčrta, učenec pa mora sam assess non-literary texts according to pre-defined criteria and ugotoviti, kaj je nepravilno. Učitelj se glede na razred, ki ga write short and individualised comments below. poučuje, kognitivne in jezikovne zmožnosti posameznega učenca ter glede na vrsto napake, ki jo učenec naredi, odlo- či, kateri način zaznamovanja je ustreznejši. V osnovni šoli učitelji za popravljanje besedil učencev pogosto uporabljajo dogovorjena, poenostavljena in učencem razumljiva pop- ravna znamenja.3 Primer takih popravnih znamenj prika- zuje slika 1 (Popravni znaki v osnovni šoli). 1 Uvod G lavni cilj jezikovnega pouka slovenščine v osnov- ni šoli je razvijanje sporazumevalne zmožnos- ti v slovenskem (knjižnem) jeziku (Učni načrt: Slovenščina, 2018, str. 6). Pri jezikovnem pouku učenci svojo sporazumevalno zmožnost razvijajo sistematično in transakcijsko, in sicer z razvijanjem gradnikov sporazume- valne zmožnosti ter s sprejemanjem in tvorjenjem neumet- nostnih besedil (Bešter Turk, 2011, str. 125–126). V učnem načrtu za slovenščino (Učni načrt: Slovenščina, 2018, str. 12– 38) je navedeno, katere vrste besedil spoznajo učenci v vsakem vzgojno-izobraževalnem obdobju posebej. Z večino besedil se učenci prvič srečajo prav pri pouku slovenščine, zato je poleg poučevanja tvorjenja neumetnostnih besedil pomembna učiteljeva naloga tudi podajanje ustreznih po- vratnih informacij. 2 Kakovostna povratna informacija o zapisanem neumetnostnem besedilu Slika 1: Popravni znaki v osnovni šoli. Vir: Nina Slavič. Moja sple- K akovostna povratna informacija je podrobna, spod- tna učilnica (b. d.). budna in individualizirana (Razdevšek Pučko, 2004, str. 128), nakazuje razliko med dosežkom in ciljem ter poda napotke, kako to razliko v znanju odpra- Da bo povratna informacija za učence kakovostnejša, je viti (Marentič Požarnik, 2018, str. 293). Ker je namenjena dobro, da učitelj pod učenčevo besedilo zapiše komentar, ki pisučeencecm, mora biti, kot navajajo Holcar Brunauer idr. naj bo, kot navaja N. Zrimšek (2000, str. 137), kratek, razuml- (2017b, str. 6), zanje razumljiva, jasna in uporabna. Učitelj jiv, jedrnat in ne preveč splošen. Tako Blažić (2000, str. 151) pri oblikovanju povratne informacije izhaja iz učenčevega kot Zrimšek (2000, str. 137) svetujeta, da naj pisni komentar vsebuje pohvalo, informacijo o doseganju ciljev in konkret- statrveneuktnega znanja (Wiliam, 2016) in se izogiba primerjanju z drugimi učenci (Black in Wiliam, 1998, str. 6). Pri podajanju povratne informacije učencem o njihovih 3 Ta znamenja nekoliko odstopajo od korekturnih znamenj, predstavljenih v Slovenskem zapisanih neumetnostnih besedilih učitelj zaznamuje učen- erz predmet pravopisu (Slovenski pravopis 2003: člen št. 24). I 57 osebek stavek nik osebni zaimek pika Slovenščina v šoli I številka 1 I letnik XXVII I 2024 ne nasvete, kako izboljšati pomanjkljivosti, Zrimšek (2000, na to, koliko in katere napake v besedilih učencev učitelji str. 137) pa k temu dodaja še vzpodbudo. Blažić (2000, str. pogosto spregledajo oziroma jih ne popravijo, ali popravijo 151–161) pri komentiranju izdelkov opozarja na upoštevanje tudi pravilne zapise in kakšne komentarje pišejo o zapisanih individualnih okoliščin vsakega učenca posebej in učiteljem besedilih. V drugem delu pa smo s pomočjo programa SPSS svetuje izogibanje uporabi dvojine, klicajev in pregovorov. Statistics analizirali odgovore 76 učiteljev razrednega pouka Poleg tega naj se učitelj pri oblikovanju komentarjev izogi- na anketni vprašalnik o dajanju povratne informacije učen- ba pisanju personifikacij, rabi besed lepo in dobro, opisovan- cem o njihovih neumetnostnih besedilih. ju svojih čustev in odnosa do učenčevega izdelka (Zrimšek, 2000, str. 139–140) ter pretirani uporabi štampiljk ali drugih znakov (Razdevšek Pučko, 1995, str. 34). 5 Rezultati raziskave in interpretacija 3 Opredelitev raziskovalnega problema R ezultati anketnega vprašalnika so pokazali, da ve- čina anketiranih učiteljev (78,6 %) neumetnostna besedila učencev vrednoti po vnaprej določenih Križaj in Bešter Turk (2018, str. 10) kot temeljni cilj merilih, kar je ustrezno, saj tudi učni načrt (Učni načrt: razvijanja sporazumevalne zmožnosti navajata Slovenščina, 2018, str. 24) navaja, da merila za vrednoten- tvorjenje učinkovitih, razumljivih, ustreznih in jezi- je besedil učenci spoznajo v pogovorih pred tvorjenjem kovno pravilih besedil. Za to, da bi učenci znali tvoriti taka besedil. Večina učiteljev (70,9 %) ta merila sooblikuje besedila, je pomembna kakovostna povratna informaci- skupaj z učenci, kar je spodbuden podatek, saj s takšnim ja učitelja učencem o njihovih zapisanih neumetnostnih oblikovanjem meril učenci, kot navajajo Holcar Brunauer besedilih. Wiliam (2016) navaja, da je učiteljeva povratna idr. (2017c, str. 7), razvijajo komunikacijske spretnosti in informacija uspešna, če jo učenec lahko uporabi za izbolj- pozitiven odnos do učenja ter postajajo samozavestnejši. šanje dane naloge, torej za izboljšanje pisanja neumetnost- nega besedila. Uspešno povratno informacijo o zapisanem Anketirani učitelji menijo, da v povprečju redko naredijo neumetnostnem besedilu učitelj oblikuje tako, da pri pop- napako pri vrednotenju neumetnostnih besedil. Iz preg- ravljanju besedila vrednoti jezikovno zmožnost, razumlji- lednice 1 (Razlogi za napake pri vrednotenju) je razvid- vost besedila, verodostojnost podatkov in ustreznost besedi- no, da večina anketirancev (53 %) meni, da do napak pri la glede na besedilno vrsto (Križaj in Bešter Turk 2018, str. vrednotenju pride, ker se pri tem osredotočijo le na dolo- 14), pod besedilo zapiše kratek, razumljiv, spodbuden in in- čeno vrsto napak. Visok delež učiteljev pa kot razlog za na- dividualiziran komentar (Zrimšek, 2000, str. 137) in pri tem pake navaja tudi nezbranost (47 %) ali pomanjkanja časa ves čas vrednoti v skladu s cilji in minimalnimi standardi, (39 %). Rezultati ankete odstopajo od rezultatov analize opi- navedenimi v učnem načrtu (Učni načrt: Slovenščina, 2018, sov živali glede napak, ki jih delajo učitelji pri vrednotenju str. 47–63). Z raziskavo smo želeli ugotoviti, kako učitelji besedil. Analiza opisov živali je namreč pokazala, da učitelji v popravljajo neumetnostna besedila učencev, kaj vrednoti- splošnem pri popravljanju opisov niso dovolj natančni. V več jo in kakšne komentarje zapisujejo pod besedila učencev. kot polovici analiziranih besedil (57,8 %) so učitelji spregledali Zanimalo nas je tudi, ali je popravljanje besedil in dajanje 11 napak ali več. Največ napak, ki jih učitelji niso popravili, je povratne informacije za učitelje zahtevno in s katerimi teža- bilo slovničnih (41,4 %) in pravopisnih (33,3 %). Ugotavljamo vami se pri tem srečujejo. tudi, da so se posamezne napake, ki jih učitelji v opisih živali niso ustrezno popravili, pogosto ponavljale. Med pravopisni- mi napakami učitelji največkrat niso ustrezno popravili vejic, 4 Raziskovalni pristop, vzorec in napačnih črk in neustrezne rabe vezaja (namesto pomišlja- ja). Pri slovničnih napakah so velikokrat spregledali napačen postopek obdelave podatkov besedni red, nepravilno sklanjanje samostalnikov in predolge povedi (ustrezneje bi bilo zapisati več krajših). Med poime- R aziskavo smo izvedli v dveh delih. Prvi del raziska- novalnimi napakami so učitelji večkrat spregledali neustrez- ve je temeljil na kvalitativni (analiza popravljanja no rabo besede mama za poimenovanje samice, neustrezno opisov živali), drugi del pa na kvantitativni (anket- rabo besede roditi namesto skotiti ter rabo besede sovražniki v ni vprašalnik) raziskovalni paradigmi. V prvem delu smo povezavi s prometom. Pri napakah, povezanih z ustreznostjo s pomočjo sestavljenih meril analizirali 45 popravljenih besedila glede na besedilno vrsto, so učitelji največkrat spreg- opisov živali učencev 4. razreda. V raziskavi je sodelovalo 5 ledali, da manjkajo podatki o sovražnikih/plenilcih in da ni učiteljev razrednega pouka. Pri analizi smo se osredotočili členitve na odstavke oziroma je odstavkov premalo. I 58 Nina Slavič I Povratne informacije učiteljev o zapisanih DIDAKTIČNI IZZIVI neumetnostnih besedilih učencev I str. 56-60 Preglednica 1: Razlogi za napake pri vrednotenju. Ker nimam časa za natančen pregled. 27 39 % Ker se osredotočim samo na določeno vrsto napak. 37 53 % Ker se ne zavedam, da je nekje npr. pravopisna ali slovnična napaka. 8 11 % Ker nisem dovolj zbran/a. 33 47 % Drugo 7 10 % Vir: Nina Slavič Z raziskavo smo ugotovili, da skoraj polovica anketiranih umetnostnih besedil med učenci, ki dobijo povratno infor- učiteljev (48,9 %) pogosto popravi neumetnostna besedi- macijo, kar kot pozitiven učinek povratne informacije nava- la, ki jih učenci napišejo pri pouku ali za domačo nalogo, jajo tudi Holcar Brunauer idr. (2017b, str. 10). vedno pa to stori 42,9 % anketirancev. Velika večina an- ketirancev (75,5 %) pod neumetnostna besedila zapisuje Ugotavljamo, da se največ anketiranim učiteljem (45,3 %) komentarje. Večina učiteljev (52,8 %) to stori pogosto, kar pisanje komentarjev zdi zahtevno, popravljanje neumet- je ustrezno, saj kot navaja Razdevšek Pučko (1995, str. 34), nostnih besedil pa večina (41,3 %) pojmuje kot niti zahtev- ni nujno, da komentarje k učenčevim izdelkom učitelji pi- no niti nezahtevno. Zanimivo je, da veliko učiteljev tako šejo vsakič, vendar pa morajo, ko se za pisanje komentarjev pri popravljanju besedil kot pri komentiranju kot zahtevno odločijo, le-te napisati vsem učencem. Tudi tu rezultati, pri- navaja veliko količino porabljenega časa in ne težav, pove- dobljeni z anketnim vprašalnikom, odstopajo od rezultatov, zanih s samim jezikom. pridobljenih z analizo opisov živali. Analiza je pokazala, da so le trije od skupno 45 opisov živali vsebovali komentar. Razliko v pogostosti pisanja komentarjev lahko pripišemo Sklep bolj raznolikemu vzorcu učiteljev, ki so sodelovali v anketni raziskavi, ali pa temu, da so učitelji v anketnem vprašalniku odgovarjali tako, kot menijo, da je pričakovano. K akovostna povratna informacija je sprotna, natan- čna, konkretna, razumljiva, jasna in individualizi- rana. Pri podajanju povratne informacije učencem Rezultati ankete so pokazali, da največ učiteljev k neumet- o njihovih zapisanih neumetnostnih besedilih učitelj za- nostnim besedilom učencev pripisuje komentarje, dolge znamuje učenčeve napake in pod besedilo zapiše kratek od ene do treh povedi, kar je ustrezno, saj so komentarji, komentar, ki vsebuje pohvalo, informacijo o doseganju kot navaja Zrimšek (2000, str. 137), namenjeni učencem, ciljev in konkretne nasvete za izboljšanje pomanjkljivosti. zato morajo biti kratki in jedrnati. Večina učiteljev (79,2 %) navaja, da se njihovi komentarji razlikujejo glede na V raziskavi smo ugotovili, da učitelji povratno informacijo kakovost besedila, ki ga je zapisal učenec. Največ učiteljev o zapisanih neumetnostnih besedilih učencev razumejo navaja (46,3 %), da se njihovi komentarji razlikujejo po kot pomemben del poučevanja. Pri podajanju kakovostne vsebini, in sicer glede na to, koliko pohvale, vzpodbude ozi- povratne informacije učiteljem težave predstavlja pred- roma dodatnih nasvetov potrebuje učenec. S tem ugotavlja- vsem velika količina časa, ki ga temu namenijo. Učitel- mo, da se učitelji zavedajo pomena individualizacije, katere jem naj ne bo škoda nameniti veliko časa, natančnosti in pomen izpostavlja tudi Blažić (2000, str. 157) in svetuje, da zbranosti za oblikovanje kakovostne povratne informacije naj učitelji pri podajanju povratne informacije upoštevajo o zapisanih neumetnostnih besedilih učencev, saj bo ves znanje, stanje, trud, prizadevnost in druge okoliščine njihov trud ob napredku učencev poplačan. Učitelji meni- vsakega učenca posebej. jo, da redko naredijo napako pri vrednotenju neumetnost- nih besedil, analiza dokumentov pa je pokazala, da učitel- Raziskovali smo tudi, kakšen pomen ima povratna infor- ji pri vrednotenju opisov živali niso dovolj natančni, kar macija po mnenju učiteljev za učence. Večina anketiranih je zaskrbljujoč podatek. Ugotavljamo tudi, da anketirani učiteljev meni, da je povratna informacija o zapisanem ne- učitelji dovolj pogosto podajajo povratne informacije o umetnostnem besedilu za učence zelo pomembna (71,4 %). zapisanih neumetnostnih besedilih in da ta vrednotijo po Večina (51,4 %) tudi opaža velik napredek pri pisanju ne- vnaprej določenih merilih, ki jih oblikujejo skupaj z učen- I 59 Slovenščina v šoli I številka 1 I letnik XXVII I 2024 ci. Prav tako so učitelji uspešni pri pisanju komentarjev, ki Zajc, S., in Zore, N. (2017c). Formativno spremljanje v podporo učenju: so kratki in individualizirani. priročnik za učitelje in strokovne delavce. Nameni učenja in kriteriji uspe- šnosti. Zavod RS za šolstvo. Z izvedeno raziskavo smo pridobili vpogled v trenutno stanje dajanja povratnih informacij učiteljev učencem o Križaj, M., in Bešter Turk, M. (2018). Jezikovni pouk: čemu, kaj in kako? Priročnik za učitelje in učiteljice slovenščine v osnovni šoli. Rokus Klett. njihovih neumetnostnih besedilih v Sloveniji. Ugotovitve so lahko spodbuda za nadaljnje raziskovanje o podajanju Marentič Požarnik, B. (2018). Psihologija učenja in pouka: od poučevanja povratnih informacij ali pa služijo kot opomnik učiteljem k učenju. DZS. o tem, kako pomemben del njihovega pedagoškega dela je podajanje kakovostne povratne informacije. Moja spletna učilnica. http://klas4.weebly.com/ Poznanovič Jezeršek, Mojca idr. (2018). Učni načrt SLOVENŠČINA, pro- gram osnovna šola. Ministrstvo za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo. https://www.gov.si/assets/ministrstva/MIZS/Dokumenti/Osnovna-sola/ Ucni-nacrti/obvezni/UN_slovenscina.pdf Viri in literatura Razdevšek Pučko, C. (1995). Opisovanje otrokovega razvoja in dosežkov Bešter Turk, M. (2011). Sporazumevalna zmožnost – eden temeljnih ci- na razredni stopnji osnovne šole. V Razdevšek Pučko, C. (ur.): Opisno ljev pouka slovenščine. Jezik in slovstvo 56/3–4. 111–130. ocenjevanje: teoretična izhodišča in praktični napotki za opisovanje dosež- kov pri posameznih predmetih. Pedagoška obzorja. 9–43. Black, P. in Wiliam, D. (1998). Inside the Black Box. King´s College Press. https://weaeducation.typepad.co.uk/files/blackbox-1.pdf Razdevšek Pučko, C. (2004). Formativno preverjanje znanja in vloga po- vratne informacije. Sodobna pedagogika, 55(1), 126–139. Blažić, M. (2000). Teoretična in didaktična izhodišča opisnega ocenje- vanja. V Krek, J. in Cencič, M. (ur.) Problemi ocenjevanja in devetletna Slavič, N. (2023). Povratne informacije učiteljev o zapisanih neumet- osnovna šola: zbornik prispevkov o ocenjevanju znanja. Pedagoška fakul- nostnih besedilih učencev [Magistrsko delo]. https://repozitorij.uni-lj.si/ teta in Zavod RS za šolstvo. 151–165. IzpisGradiva.php?lang=slv&id=144746b Holcar Brunauer, A., Bizjak, C., Borstner, M., Cotič Pajntar, J., Eržen, V., Slovenski pravopis (2003). www.fran.si Kerin, M., Komljanc, N., Kregar, S., Margan, U., Novak, L., Ilc Rutar, Z., Zajc, S., in Zore, N. (2017b). Formativno spremljanje v podporo učenju: Wiliam, D. (2016). The Secret of Effective Feedback. Educational Leaders- priročnik za učitelje in strokovne delavce. Povratna informacija. Zavod RS hip, 73(7), 10–15. https://www.ascd.org/el/articles/the-secret-of-effec- za šolstvo. tive-feedback Holcar Brunauer, A., Bizjak, C., Borstner, M., Cotič Pajntar, J., Eržen, V., Zrimšek, N. (2000).Vrednotenje razvoja sporazumevalnih dejavnosti pri Kerin, M., Komljanc, N., Kregar, S., Margan, U., Novak, L., Ilc Rutar, Z., slovenskem jeziku. V Krek, J. in Cencič, M. (ur.): Problemi ocenjevanja in Zajc, S., in Zore, N. (2017a). Formativno spremljanje v podporo učenju: devetletna osnovna šola: zbornik prispevkov o ocenjevanju znanja. Peda- priročnik za učitelje in strokovne delavce. Zakaj formativno spremljati. Za- goška fakulteta in Zavod RS za šolstvo. 135–149. vod RS za šolstvo. Žagar, F. (1992). Šolske besedilne vrste. Založna Obzorja. Holcar Brunauer, A., Bizjak, C., Borstner, M., Cotič Pajntar, J., Eržen, V., Kerin, M., Komljanc, N., Kregar, S., Margan, U., Novak, L., Ilc Rutar, Z., I 60 PREDSTAVITVE Petra Zafran Česnik I Vrtec Postojna Slovenščina v vrtcu – Poučevanje in učenje jezika v vrtcih s slovenskim učnim jezikom v Italiji Slovenian in Preschools: Language Teaching and Learning in Italian Preschools with Slovenian as Medium of Instruction Izvleček Ključne besede: P ri Slovenskem raziskovalnem inštitutu SLORI v Trstu je konec leta 2023 izšla mo- sporazumevalna zmožnost, nografija z naslovom Slovenščina v vrtcu: poučevanje in učenje jezika v vrtcih s vloga vzgojitelja, didaktični slovenskim učnim jezikom v Italiji, avtoric dr. Barbare Baloh in dr. Maje Melinc pristopi, pripovedovanje, Mlekuž. Knjigo sestavlja pet obsežnejših poglavij, ki vsebinsko opredeljujejo didakti- književna vzgoja, spodbujanje ko slovenščine v vrtcih s slovenskim učnim jezikom v Italiji: od namena, poslanstva in pismenosti specifike predšolske vzgoje in izobraževanja do izzivov učenja/poučevanja slovenščine, dvo- oz. večjezičnega razvoja otrok ter poznavanja širšega družbenega konteksta, v ka- terem delujejo vrtci s slovenskim učnim jezikom. Avtorici strnjeno predstavita sodobna znanstvena spoznanja na področju zgodnjega učenja jezika ter osvetlita razne vidike, ki so povezani z didaktiko jezika v vrtcu. Le-ti so podkrepljeni z rezultati akcijske raziskave, ki sta jo avtorici izvedli v vrtcih s slovenskim učnim jezikom v Italiji, ter s primeri iz pra- kse. Vsebinsko in problemsko monografija odgovarja na vprašanja o pristopih zgodnjega učenja jezika v večjezičnem in medkulturnem okolju. Kot takšna predstavlja dragocen in tehten strokovni vir za strokovnjake in za pedagoške delavce v praksi, ki se ukvarjajo z zgodnjim učenjem slovenščine kot prvega ali drugega jezika – tako za vrtce s slovenskim učnim jezikom v Italiji kot za vrtce doma v Sloveniji. Abstract Keywords: Dr Barbara Baloh and Dr Maja Melinc Mlekuž‘s monograph, Slovenian in Pre- communicative competence, schools: Language Teaching and Learning in Preschools with Slovenian as the educator role, didactic Language of Instruction in Italy, was published by the Slovenian Research Insti- approaches, storytelling, tute SLORI in Trieste at the end of 2023. literacy education, promoting literacy The book consists of five comprehensive chapters that define the didactics of Slovenian in Italian preschools with Slovenian as the medium of instruction: from their purpose, mission and specificity of preschool education to the challenges of teaching/learning Slo- venian, the bilingual and multilingual development of children, and the broader social context in which these preschools operate. The authors concisely summarise current scientific results on early language learning and highlight key features of language didactics in kindergarten. These are supported by the I 61 Slovenščina v šoli I številka 1 I letnik XXVII I 2024 results of action research conducted by the authors in Itali- lahko vpišejo vsi otroci, ne glede na materni jezik, jezikovni an preschools with Slovenian as the medium of instruction kod ali jezikovne veščine. Obiskujejo ga lahko tudi otroci, ki and by practical examples. In terms of the content and is- jim je slovenščina drugi ali tuji jezik. sues, the monograph addresses approaches to early langua- ge development in a multilingual and intercultural setting. Avtorici najprej predstavita izsledke kvalitativne raziskave, v As such, it is a valuable and valid professional resource for katero so bili vključeni vrtci na Tržaškem, in sta preko pog- professionals and practitioners working in the early acqui- lobljenih intervjujev skušali osvetliti: a) vzgibe za vpis otrok sition of Slovenian as a first or second language, both for iz neslovensko govorečih družin v vrtce s slovenskim učnim preschools with Slovenian as the language of instruction in jezikom v Italiji, b) vključenost družin v slovensko skupnost, Italy and for preschools in Slovenia. c) dejavnike, ki vplivajo na uspešnost učenja in usvajanja jezi- ka ter č) potek vzgojno-izobraževalnega dela. Pri vprašanju, zakaj so se neslovensko oz. italijansko govoreči starši odločili za vpis svojega otroka v slovenski vrtec, so anketiranci izpo- stavili možnost, da se otroci v slovenskem vrtcu in v sloven- ski šoli naučijo dodatnega jezika, seznanjeni so s prednostmi dvojezične in večjezične vzgoje, cenijo pa tudi individualno spremljanje otrok ter podporo in varno okolje. Nekateri ne- slovensko govoreči starši se vpišejo na tečaj slovenščine, usvo- jijo jezikovne osnove in so tako v podporo svojim otrokom; so pa tudi starši, ki vso odgovornost in večji del skrbi za moti- viranost otrok pri učenju slovenščine prepuščajo pedagoške- mu kadru. Vsi intervjuvanci so si delili enotno mnenje glede upada znanja slovenščine med pandemijo covid-19; tako šole kot vrtci so takrat organizirali ure na daljavo, pokazalo pa se je, da sta za uspešno učenje jezika zelo pomembni časovna izpostavljenost jeziku in časovna strnjenost učenja – saj dlje kot se jezik ne govori, večji so učinki pozabljanja. Omenjena raziskava je imela namen proučiti, kako smisel- no načrtovati proces učenja slovenščine v vrtcih s sloven- skim učnim jezikom v Italiji v jezikovno heterogenih skupi- nah. Težavo predstavlja dejstvo, da pri zgodnjem učenju jezika slovenski vrtci v Italiji nimajo prilagojenega lastnega kurikuluma z ustreznimi smernicami, ki bi upoštevale po- seben položaj jezika v dvojezičnem območju ter bile v pod- poro pedagoškemu delu in poučevanju slovenskega jezika v zgodnjem otroštvu. Tako sta vzgojno-izobraževalno delo in uporaba novih pristopov pri učenju slovenščine v veliki meri prepuščena avtonomiji vzgojiteljev. Slika 1: Naslovnica monografije. Vir: dr. Barbara Baloh in dr. Maja Melinc Mlekuž, (2023). Slovenščina v vrtcu: poučevanje in učenje jezika v vrtcih s slovenskim učnim jezikom v Italiji. Slo- Jezik in sporazumevalna zmožnost venski raziskovalni inštitut. A vtorici navajata, da jezikovni razvoj ne poteka pri vseh otrocih enako, saj ga pogojujejo motiviranost, individualne zmožnosti, značajske lastnosti, izpo- stavljenost jeziku in v veliki meri tudi potreba in možnost Uvod uporabe. V prvih letih otrokovega življenja se učenje in usvajanje jezika prepletata in prekrivata. Otroci sporazu- V rtce in šole s slovenskim učnim jezikom v Itali- mevalno zmožnost najlažje razvijajo z njenim naključnim ji obiskujejo otroci, ki prihajajo iz različnih jezi- usvajanjem, ko je v ospredju vsebina sporočila in ne učenje kovnih okolij. Za vpis otroka v vrtec s slovenskim jezika. Jezik urejajo različna pravila, s katerimi se otrok se- učnim jezikom ni pogoj, da obvlada slovenščino, ampak se znani že zelo zgodaj in ki jih usvaja izredno hitro, čeprav jih I 62 Petra Zafran Česnik I Slovenščina v vrtcu – Poučevanje in učenje jezika PREDSTAVITVE v vrtcih s slovenskim učnim jezikom v Italiji I str. 61-65 še ne more opisati. Spoznava jih v odnosu in komunikaciji Na predšolski stopnji se otrok uči jezika celostno in na na- z odraslimi in vrstniki, v vsakdanjem življenju preko pogo- raven način, tj. skozi komunikacijo: poslušanje, govorjenje, varjanja, pripovedovanja zgodb in osebnih doživetij, opiso- predbranje in predpisanje. Vzgojitelj otroku jezik približa vanja pripetljajev, spominjanja, spraševanja o informacijah, tako, da izhaja iz otrokovih tematskih interesov, njegovih pojasnjevanja pojavov … To zapletenost rabe slovenskega potreb in odzivov ter proces učenja prilagaja otrokovemu jezika vzgojitelj spodbuja, spremlja in bogati pri načrtova- območju bližnjega razvoja. nih in spontanih vsakodnevnih izkušnjah otrok v vrtcu. Otroci se z rabo jezika ob različnih priložnostih postopo- ma naučijo uravnavati lastno sporazumevalno zmožnost ob Pomen veččutnega učenja in igre upoštevanju sporazumevalnega namena, značilnosti sogo- vornika, jezikovnih in zunajjezikovnih okoliščin. pri pridobivanju sporazumevalne zmožnosti Vloga vzgojitelja U čenje jezika poteka preko vseh čutil in na vseh po- dročjih dejavnosti kurikula, npr. skozi gibanje, raz- P redšolski otrok pozorno spremlja jezikovne veščine iskovanje narave ali skozi umetnost ... in znanje odrasle osebe, zato je neprecenljivega po- mena jezikovni zgled vzgojitelja. Tudi sicer ima vrtec Najbolj dinamična metoda pri pridobivanju sporazumeval- s svojim načinom dela in oblikovanim programom pomem- ne zmožnosti v vrtcu pa je igra. Igra zahteva vključevanje ben učinek na razvoj otrokovih zmožnosti. V sodobnem preteklih izkušenj, obenem pa spodbudi otroka k razmiš- spodbudnem učnem okolju mora vzgojitelj temeljno poskr- ljanju o novo pridobljenem znanju. Lahko je spontana ali beti predvsem za otrokovo dobro počutje in pozitivne izku- načrtovana, simbolna ali didaktična – z njo vzgojitelj sle- šnje pri učenju jezika, saj le takšno učno okolje zagotavlja di vnaprej načrtovanim ciljem in hkrati omogoča otrokovo občutek varnosti in spodbuja k vključevanju v dejavnosti in dejavno vlogo. Otrokove sporazumevalne zmožnosti se v proces učenja. Mlajši otroci usvajajo jezik/jezike z lahkoto igri razvijajo v območju bližnjega razvoja: otrok uporablja in spontano, vendar mora usvajanje jezika v zgodnjem ob- slišane sporočanjske vzorce, razvija slušno in vidno zazna- dobju potekati sistematično in načrtovano. Vzgojitelj pre- vanje, poglablja razumevanje prebranega ali poslušanega mišljeno uporablja didaktične metode in pristope, ki teme- besedila ipd. Didaktična igra ima pri učenju jezika poseben ljijo na poznavanju otrokovega razvoja in zgodnjega učenja. pomen, saj je jezika pri podajanju navodil za igranje neiz- bežna, večina iger pa med potekom predvideva rabo jezika Avtorici poudarita, da se cilji otrokovega učenja jezika na za interakcijo med soigralci. Pri igri gre za igralne in razi- predšolski stopnji udejanjajo ob močni podpori vzgojite- skovalne dejavnosti, metode in tehnike dela, ki spodbujajo lja ter tudi medvrstniškega sodelovanja, ki ga tudi usmerja interes za spoznavanje jezika in razvijanje sporazumevalne vzgojitelj. Ob tem izpostavljata moč pedagoškega govora, zmožnosti. tj. obe njegovi dimenziji, spoznavni in odnosni govor. V spoznavnem govoru vzgojitelj posreduje spoznanja ter vodi spoznavni proces z določenega kurikularnega področja; pri Razvoj govora v dvojezični družbi/ odnosnem govoru pa gre za sporazumevanje med vzgoji- teljem in otrokom, za vzpostavljanje odnosa, spodbujanje, družini vrednotenje, pozivanje … Z odnosnim govorom se vzgoji- telj identificira kot pedagog, s spoznavnim govorom pa kot V večjezičnem in večkulturnem okolju otrok poznavalec strokovnega področja. spoznava prvi (materni) in drugi ali tuji jezik v domačem okolju in izven njega. Odnos otroka do Za vzgojitelje in učitelje, ki se srečujejo z izzivi zgodnjega kulture v okolju se oblikuje najprej v družini, šele nato se ji učenja in poučevanja jezika v tem medkulturnem in dvo-oz. pridružijo vrtec, šola, družba. Uspešnost usvajanja druge- večjezičnem okolju, je še toliko bolj pomembna vzgojitelje- ga jezika v vrtcu in šoli je v veliki meri odvisna od druž- va drža kot komunikativnega, empatičnega in razmišljujo- bene motivacije, od položaja, ki ga imata jezik in kultura čega praktika. Da se pri zgodnjem učenju slovenščine lahko v družini in družbi. Izobraževanje otrok v večkulturnem približa posameznemu otroku, je potrebno veliko individu- in večjezičnem okolju mora biti zasnovano na poznavanju alizacije in diferenciacije, veliko jezikovnega in didaktične- realnosti tako jezikovnega kot kulturnega okvira, v kate- ga znanja. Ne gre za »recepte«, ampak za povezovanje teo- rem ta proces poteka, temu ustrezno pa bi ga bilo treba retskega znanja z izkušnjami, za sprotno reflektiranje lastne spremljati in prilagajati novejšim družbenim in zgodovin- pedagoške prakse. skim dogajanjem. I 63 Slovenščina v šoli I številka 1 I letnik XXVII I 2024 Zgodnje učenje jezika lahko pri otroku poteka istočasno di. Pozitivne spodbude, ki vplivajo na razvijanje pripovedo- (simultano) ali zaporedno (sukcesivno). Proces hkratne- valne zmožnosti in so se v raziskavi izkazale za učinkovite, ga učenja več jezikov se uresničuje, ko je otrok simultano, so odprta vprašanja, vprašanja, ki zahtevajo kompleksne redno in kontinuirano izpostavljen več jezikom. Dvojezič- odgovore, spodbujanje otrok, da nekaj ugotavljajo, dobese- ni jezikovni razvoj ne poteka pri vseh otrocih enako, saj ga dno ponavljanje otrokovih izjav, ponavljanje otrokovih izjav pogojujejo otrokova motivacija, individualne kognitivne z dopolnjevanjem. zmožnosti, značajske lastnosti, izpostavljenost jeziku, mož- nost uporabe in zunanji dejavniki. Dialoški pristop pri književni vzgoji Dvojezični otrok prehaja skozi različne faze: od tega, ko uporablja materinščino v komunikaciji z vsakomer, skozi v vrtcu obdobje molka, ko sestavlja besede v svoj vrednostni sistem, do novega jezika, ki je v prvi fazi sestavljen iz enobesednih Po Kurikulumu za vrtce (1999) književna vzgoja po- stavkov, v produktivno rabo jezika, ki jo ves čas nadgrajuje, teka z doživljanjem in spoznavanjem temeljnih lite- dokler ne preide v dvojezičnost. rarnih del za otroke. Ob poslušanju in pripovedo- vanju pravljic ter drugih literarnih del razvija zmožnost Avtorici v monografiji predstavita različne didaktične pri- domišljijske rabe jezika; spoznava moralno-etične dimen- stope in metode za zgodnje učenje slovenščine kot drugega/ zije; s književno osebo se identificira in doživlja književno tujega jezika, izpostavita na kakšen način predšolski otrok dogajanje; prepoznava, uživa, in se zabava v nesmiselnih pridobiva besedišče skozi simbolno igro oz. didaktično igro. zgodbah, rimah, različnih glasovnih in besednih igrah, ša- lah ter pri tem doživlja zvočnosti in ritem; razvija sposob- nost miselnega in čustvenega sodelovanja v literarnem Pripovedovanje svetu; posluša različne literarne zvrsti in spoznava razli- ke in podobnosti med njimi; spoznava besedo, knjigo kot E den od pomembnih ciljev, ki naj bi jih otrok v vrt- vir informacij; doživlja ugodje, veselje, zabavo, povezuje cu dosegel, je razvijanje zmožnosti pripovedovanja, estetsko in fizično ugodje in pridobiva pozitiven odnos ki jo avtorji (Marjanovič Umek idr. 2006) umeščajo do literature ter razvija sposobnost domišljijskega soobli- med pragmatične zmožnosti. Postavlja se vprašanje, kako kovanja in doživljanja literarnega sveta. pri otroku ustrezno spodbujati pripovedovanje glede na sta- rostno stopnjo, kako ga nadgrajevati in kako izdelati didak- Pri književni vzgoji avtorici izpostavljata kot pomembno, tične strategije, ki bi služile za spodbujanje pripovedovanja da se otroci srečujejo s kakovostnimi književnimi deli in kot predpogoj za nadaljnje tvorjenje pripovedovalne sheme. da jih prvenstveno usmerjamo k doživljanju literarnih Avtorici navajata, naj pripovedovanje poteka v za to pose- besedil. Skupaj jih beremo, pripovedujemo, uprizarjamo, bej urejenem prostoru, ki ga lahko različno poimenujemo: se ob njih pogovarjamo, ob njih morajo imeti otroci veliko pripovedovalni kotiček, pripovedovalni prostor, pripovedo- priložnosti, da se ustvarjalno izražajo in jih poustvarjajo. valni stol. Kotiček ali prostor opremimo temi primerno in Tako z dojemanjem estetskih, kognitivnih, jezikovnih in naj bo namenjen izključno pripovedovanju umetnostih in sociokulturnih dimenzij literarnega besedila že v predšol- neumetnostnih besedil tako otrokom kot odraslim. Za pri- skem obdobju razvijajo literarno zmožnost. Motivacija za povedovanje je pomembna tudi ustrezna motivacija, torej branje izvira iz potrebe po doživljanju umetniškosti, hk- kako otroku spodbuditi interes za pripovedovanje in kako ratnosti spoznave, etične in estetske funkcije umetnost- usmeriti njegovo pozornost v pripovedovanje. Marjanovič nega besedila. Otrokovi spontani, subjektivni odzivi na Umek (2003) meni, da so za otroke zelo spodbudne ilustra- besedilo so izhodišče književne vzgoje v vrtcu. cije/slike/fotografije, na katerih se dogaja kaj nevsakdanje- ga, nepričakovanega, ki so čustveno nabite in prikazujejo nekaj več kot zgolj potek neke dejavnosti. V pripovedovanje Knjige in spodbujanje porajajoče se vodijo dinamične ilustracije/slike/fotografije in ne statične, ki vodijo v opisovanje. Vzgojitelj si lahko ustavi lastno zbir- pismenosti ko vidnih didaktičnih sredstev. Slikovni material prekrije s samolepilno folijo ali ga plastificira, tako da ga bodo otroci V Kurikulumu za vrtce (1999) je zapisano, da otroci lažje uporabljali in bo trajnejšega roka. že v prvem starostnem obdobju spoznavajo vlogo pisnega jezika in s tem tudi različne funkcije in Avtorici poudarjata, da je izjemno pomembno, kako odrasla oblike tiska. Ob glasnem branju odraslih in ob seznanjanju oseba spodbuja otroka in ga usmerja pri razvijanju pripove- s knjigami, priročniki in otroškim tiskom se seznanjajo s I 64 Petra Zafran Česnik I Slovenščina v vrtcu – Poučevanje in učenje jezika PREDSTAVITVE v vrtcih s slovenskim učnim jezikom v Italiji I str. 61-65 konceptom branja, igrajo se s knjigami, seznanjajo se s tis- mišljenja. V predšolskem obdobju je ena izmed osnovnih kom iz okolja ipd. otrokovih nalog, da razvije jezikovno zmožnost tvorjenja in razumevanja besedil v različnih govornih položajih za raz- Spodbujanje porajajoče se pismenosti je postopen in dol- lične potrebe, vzgojiteljeva pa, da otroka pri tem na ustrezen gotrajen proces, ki zajema večji del predšolskega obdobja način spodbuja. Temeljni cilj učenja/poučevanja jezika je in poteka skozi vse štiri jezikovne dejavnosti: poslušan- uravnoteženo razvijanje vseh štirih sporazumevalnih dejav- je, govorjenje, »branje« in »pisanje«, v skladu z razvoj- nosti (govorjenja, poslušanja, (pred)branja in (pred)pisan- no stopnjo in zmožnostmi otrok. Nanje ima močan vpliv ja). Otrok se v tem obdobju uči razumeti, kako drugi sporo- okolje – tako družinsko okolje kot spodbudno učno okolje čajo svoje doživljanje in izkušnje. Otrokov jezik se razvoja v v vrtcu. Sistematično spodbujanje porajajoče se pismenosti okolju, kjer ima možnost izražati svoje ideje in čuti potrebo učinkovito vpliva na uspešnost otrokove pismenosti na kas- po pridobivanju novih informacij. nejših stopnjah šolanja. Branje spodbujamo vseskozi in sis- tematično, v sodelovanju pomoči odraslih in otrok, saj otro- Vzgojitelj oziroma vzgojiteljica se kot reflektivni praktik ci razvijejo bralne (in pisalne) navade na določeni razvojni nenehno sprašuje, kako oblikovati in izpeljati jezikovne stopnji: dejavnosti, da bodo v največji meri zadostile vsem po- trebam in željam sodobnega otroka, pri tem dosegal za- • otroku začnemo brati že takoj po rojstvu, tako spod- stavljene vzgojno-izobraževalne cilje ter spodbujal otrokove bujamo njegovo poslušanje, kompetence oz. optimalni jezikovni razvoj. • otroku glasno beremo vsak dan v nemotečem okolju, ne samo pred spanjem ali pred kosilom, v jutranjem Ko govorimo o zgodnjem učenju jezika in medkulturnos- oz. dopoldanskem času naj bo branje tudi osrednja ti, je treba poudariti, da otroci učenje jezika in spoznavanje dejavnost, kulture dojemajo kot pot k spoznavanju življenja in okolice. Učenja kot takega se ne zavedajo – zanje je le sredstvo, da • vzgojitelj naj otroku pokaže, da tudi sam bere svoje potešijo svojo radovednost. Otrok se ne zaveda, da se uči knjige, tako bo otrokom pozitiven vzor, jezika in spoznava novo kulturo, zato pa je pomembno, da • otroci morajo videti ostale pri branju, poslušati prav- cilje na tem področju razume in jih udejanja vzgojitelj! ljice, postavljati vprašanja in se pogovarjati o prebra- Pričujoča monografija pomeni velik prispevek k opolnomo- nem, čenju vzgojiteljev za zgodnje učenje in poučevanje jezika, še • branje in pisanje se razvijata vzporedno; spodbujanje posebej v današnjem času globalizacije, ko se vse bolj pove- otroka k pisanju v vseh starostih (tudi v obliki sim- čuje jezikovna pestrost v družbi in število vključenih otrok bolnih zapisov) pomaga k razumevanju povezanosti iz priseljenih družin. branja in pisanja, Spodbujanje sporazumevalne zmožnosti na predšolski • otrok mora imeti v svojem okolju na razpolago veliko stopnji predstavlja temelj otrokovega razvoja in učenja, jezik knjig, revij, slikanic in ostalega tiskanega gradiva! pa je osnovno orodje mišljenja in izražanja na vseh področ- V skladu z otrokovo zrelostjo oz. razvojno stopnjo v vrtcu je jih kurikuluma in vseh nadaljnjih stopnjah izobraževanja. treba spodbujati tudi otrokove predopismenjevalne sposob- nosti in spretnosti, kot so pomnjenje, pozornost, motiva- cija, orientacija, usklajena koordinacija finih in grobih gi- bov, grafomotorika, drža telesa in pisala. Avtorici pa se med drugim dotakneta tudi pomena, ki ga ima razvijanje kon- Viri in literatura cepta prostora in časa pri otroku. Baloh, B., Melinc Mlekuž M. (2023). Slovenščina v vrtcu: poučevanje in učenje jezika v vrtcih s slovenskim učnim jezikom v Italiji. Trst: Slovenski raziskovalni inštitut SLORI. Sklep Kurikulum za vrtce (1999). https://www.gov.si/assets/ministrstva/ MVI/Dokumenti/Sektor-za-predsolsko-vzgojo/Programi/Kuriku- Učenje/usvajanje jezika je vseživljenjski proces, ki se začne lum-za-vrtce.pdf. z rojstvom in za posameznika različno intenzivno traja do konca življenja. Različni raziskovalci jezika in zgodnjega otroštva menijo, da je jezik najpomembnejše sredstvo pri- dobivanja informacij v procesu učenja, govor kot spora- zumevalni kod pa pomaga otroku oblikovati strukturo I 65 DIGITALNA BRALNICA ZAVODA RS ZA ŠOLSTVO Protokoli za ravnanje Publikaciji poleg protokolov za ravnanje ob zaznavi in obravnavi nasilja prinašata še besedilo, ki poglobljeno, z dodatno razlago in konkretnimi primeri pojasnjuje ključne vidike obravnave nasilja. Dostopno v Digitalni bralnici ZRSŠ: www.zrss.si/digitalna-bralnica/protokoli-za-ravnanje-ob-nasilju