Problem brezposelnih delavcev bo trajal še štiri leta
Washington, 2. maju. V Ameriki je danes še vedno 12,000,-000 brezposelnih ljudi, in ti brezposelni tvorijo ogromen problem za, Zedinjene države brez vprašanja, kdo bo izvoljen predsednikom pri novemberskih volitvah.
Voditelji American Federation of Labor, največje delavske organizacije v Ameriki, se zavedajo da problem brezposelnosti ne bo rešen še v prihodnjih štirih letih, in bomo v letu 1940 imeli ponovne predsedniške volitve, ko bo treba še vedno skrbeti za brezposelne, dasi ne v tako ogromnem številu kot danes.
Predsednik Roosevelt je pripravljen narediti velik pritisk na kongres, da se vpelje splošno 30-urno delo pri vseh podjetjih. Pričakuje se, da bo to prva zahteva predsednika Roosevelta od kongresa, pod pogojem seve da, ako bo predsednik ponovno izvoljen pri prihodnjih novemberskih volitvah.
Vodstvo American Federation of Labor je prepričano, da če se Vpelje uradni delovnik za 30 ur na teden, da bo to dalo najmanj 5,000,000 brezposelnim delo in zaslužek. Dočim vsi zagovarjajo 30-urni delovnik, pa niso še edini glede plač. Ako ostanejo plače iste, kot so danes za 44-urni ali 48-urni delovnik, tedaj je gotovo, da se bodo cene potrebščinam silno podražile. Tozadevno so sedaj razni eksperti na delu, da poročajo ob gotovem času 'predsedniku.
-o-
Zlato se kopici vedno višje. Evropa skoro brez zlata
Washington, 2. aprila. Izredne rezerve v ameriških bankah so narastle v tednu, ki se je zaključil z 29. aprilom za $50,000,-000, tako da imajo danes ameriške banke, glasom Federalne rezervne banke nič manj kot $2,-900,000,000 v rezervi več, kot bi pa glasom postave morale imeti.
Ob istem času so se znova zvišale zlate zaloge v Zedinjenih državah. Skupna vrednost zlata ki se danes nahaja v zvezni zakladnici znaša nič manj kot $10,221,000,000, ali več kot kdaj prej v zgodovini Amerike.
Dodatno k temu poroča zvezna vlada, da je bilo v preteče-ne mtednu en milijon dolarjev manj v prometu kot teden prej. Vsega denarja v kroženju je danes $5,859,000,000. Kredit "je vsepovsod dober in se opazuje, da so danes banke nekoliko bolj darežljive s posojili, kot so bile pred mesecem dni.
V mesecu aprilu je bilo mnogo ameriških podjetij financiranih. Banke in kreditni zavodi so izdali posojil v znesku $790,-000,000, kar je ena najvišjih svot tekom zadnjih štirih let. To je znamenje, da se več gradi in da se odpirajo nova dela.
-o-
Abesinci se spuntali v Addis Ababi
Kdo bo prihodnji kongresman v 20. okraju
Smrtna kosa
Včeraj zjutraj je preminul po dolgi bolezni v mestni bolnici rojak Paul Antonin, star 55 let. Stanoval je na 841 E. 237th St. Ranjki je bil doma iz vasi Do-brovica, fara češnjica na Go renjskem, odkoder je prišel v Ameriko leta 1905. Tu zapušča ranjki dve hčeri, .Frances, poročeno Urankar, in Josephine, ter dva sinova. Paula in Antona, v stari domovini pa zapušča dve sestri in enega brata. Pogreb pokojnega se vrši v sredo zjutraj ob 8:30 iz August F. Svetek pogrebnega zavoda na 478 E. 152nd St. v cerkev sv. Kristine in na Calvary pokopališče. Bodi ranjkemu rahla ameriška zemlja. Naše iskreno sožalje preostalim sorodnikom.
Proč od socialistov
Iz New Yorka se poroča, da se David Dubinski, ki je predsednik mogočne delavske unije International Garment Workers, odpovedal socializmu in prestopil v demokratske vrste. Izjavil je, da je spoznal, da je Roosevelt v resnici za delavce. Omenjena unija šteje 275,000 članov članic.
Unija voznikov
V Clevelandu so v teku pogajanja med unijo razvažalcev ga-solina in med kompanijami. Dosedaj je unija odbila vse ponudbe kompanij, kot naznanja tajnik unije Mr. Anton Požun. Vendar je unija obenem skleni
da se nadaljuje s pogajanji do l0- maja. Ako dotedaj ne pri-do poravnave zna nastati
štrajk.
Preselitev
Naš slovenski odvetnik Mr. ^rank Opaskar, naznanja, da je Preselil svoj urad v 704 Hippod-rome Bldg.
Paris, 3. majai Podivjani in napol blazni Abesinci so včeraj napadli hišo francoskega poslanika v Addis Ababi. Cesar Haile Selassie je izročil francoskemu poslaniku pred odhodom iz mesta stotine laških bojnih ujetnikov. Ti ujetniki so razpalili abe-sinsko kri in ustvarili željo po maščevanju.
Dvakrat so Abesinci napadli poslanstvo, toda je bil napad odbit. Dva Armenca pod francosko zaščito, sta bila ubita. Puntarji so zažgali francosko železniško skladišče v Addis Ababi in povzročili mnogo milijonov frankov škode.
Francoska vlada je apelirala na Mussolinija, da zaščiti tuje-zemce v Addis Ababi. Mussolini je odgovoril v Pariz in v London, da je naročil maršalu Ba-doglia, da pospeši pohod proti Addis Ababi in pride tujezem-cem na pomoč.
Poroča se, da je divja abesin-ska druhal na vsak način pripravljena uničiti in požgati glavno mesto, predno dospejo tja Italijani. Cesar Haile Selassie je pobegnil iz mesta, še poprej je dobil zagotovilo od francoskega poslanika, da bo popolnoma varen na francoskih tleh.
Džibuti, 3. maja. Cesar Haile Selassie je s svojo družino danes dospel v to francosko pristanišče. V pristanišču ga čaka angleška torpedovka, kamor se bo cesar preselil in bo pod angle-škirt} varstvom odpeljan v Aden, potem pa v Anglijo.
Cesarje prosil governerja naj prepreči dohod časnikarjem, in neki Italijan, ki je hotel cesarja fotografirati, je bil pretepen.
V Addis Ababi je bilo dosedaj | 21 tujezemcev ubitih, med njimi soproga nekega ameriškega mi sijonarja. Medtem se pa ne ve, kdaj Italijani dospejo v glavno mesto. Glasom najnovejših poročil so oddaljeni še 90 milj in se morajo spotoma boriti s silnimi težavami.
Jutri teden bomo imeli po vsej državi Ohio primarne volitve. Kaj so primarne volitve, smo razložili našim državljanom v .preteklem tednu. Da na kratko ponovimo: primarne volitve so privilegij državljanov, da sami izbirajo kandidate, ki naj kandidirajo za javne urade pri novemberskih volitvah.
Ko boste šli prihodnji torek v volivno kočo, vas bodo predvsem vprašali: kaj ste: demokrat ali republikanec? To je pravilno. Kajti le demokratski državljani so upravičeni odločevati o demokratskih kandidatih in enako le republikanci o republikanskih kandidatih.
Pri primarnih volitvah se ne gre za to, kdo bo izvoljen v kak urad, pač pa se gre samo za to, da izberejo ljudje, državljani, one kandidate svoje stranke o katerih so prepričani, da so najboljši. Primarne volitve so bile vpeljane v ta namen, da politični bosi ne morejo izbirati kandidatov za glavne volitve, pač pa je ta pravica prepuščena državljanom.
Naj vam navedemo še en vzgled: v 20. kongresnem okraju v Clevelandu, kjer je najmanj 7,000 slovenskih in hrvatskih državljanov, bo treba izbrati kandidata za kongresni urad. Trije demokrati se poteguje/jo za to mesto, in sicer: sedanji kongresman Martin L. Sweeney, sedanji šerif John L. Sulzmann in demokrat Charles A. Mooney, sin blagopokoj nega k o n g r esmana Mooneya.	• .
Vaša dolžnost in pravica je, kot demokrati, izbrati izmed treh zgori omenjenih demokratov enega, v katerega imate naj večje zaupanje. Eden bo izvoljen, ostala dva bosta propadla in ne moreta priti več na glasovanje.
Dolžnost "Ameriške Domovi-
ne,' 'da kot činiteljica državljanskega gibanja med našim narodom pojasni 7,000 našim državljanom v 20 kongresnem okraju, kako in kaj. Zavedajte se, spoštovani državljani, da mi Slovenci v 20. kongresnem okraju odločujemo, kdo bo naš kongresman. Kamor pade ogromna večina slovenskih glasov, tam bo zmaga. Brez slovenskih glasov 20. okraju ne more nihče biti naš kongresman.
žal, da nimamo letos lastnega slovenskega kandidata za ta urad Mr. John L. Mihelich, zmožni vodja Slovencev v 23. vardi, bi bil letos logični kandidat za kongresmana v 20. okraju. Za letos se ni odločil za kandidaturo, toda z gotovostjo pričakujemo, da bo kandidat leta 1938. Mi smo sigurno prepričani, da Slovenci in bratje Hrvati v 20. kongresnem okraju lahko izvolimo lastnega moža v kongres, ki bi bil prvi naš človek, ki se je sploh kdaj nahajal v kongresu. O tem bomo še stvarno in podrobno razpravljali.
Med tem je pa naša dolžnost, da pojasnimo narodu glede treh vdemokratsldh kandidatov, ki vam bedo predstavljeni prihodnji torek na volivnem listku za kongresmana v 20. okraju.
John Sulzmann, sedanji šerif, lojalen demokrat, je prvi kandidat, ki je bil odobren od demokratske stranke v Clevelandu. Sulzmanna pozna skoro sleherni človek v naselbini, mladi in- stari. >
Sulzmann je imel preteklo soboto svoj prvi kampanjski govor. Izjavil se je, da bo deloval, če bo izvoljen za kongresmana, za mir med narodi, in da bo predvsem deloval za starostno pokojnino. Toda, je rekel Sulzmann, ne po Townsend načrtu, glasom katerega gotovi mladi graftarji dobivajo milijone na
račun starih siromakov, pač pa za starostno pokojnino po "Sulzmann načrtu," in ta načrt se glasi da ni treba nobene organi- j zacije, ki bi trošila milijone dolarjev v svojo korist, pač pa je dolžnost vlade same, da skrbi za ostarele.
Sulzmann je obenem toplo zagovarjal sedanjega voditelja demokratske stranke, Wm. B. Gongwerja, katerega angleško časopisje tako fanatično napada. Je dejal Sulzmann: "Gongwerja želijo uničiti isti elementi, katerim je pomagal do življenja, do uradov in do kulture. Jaz ga poznam 40 let in ga poznam kot edinega političnega zvestega voditelja, kateremu se ves čas njegovega uradovanja še ni moglo niti očitati, da bi bil v zvezi z graftom.
Tako govori Sulzmann. On je priprost, odkrit, izrazit demokrat v velikem nasprotstvu s sedanjim kongresmanom Martinom Sweeneyem, ki je znan kot "upornik" v demokratskih vrstah. Kongresman Sweeney se zanaša na podporo Father Coughlina in na Townsend pristaše za zmago. Govori dosti in o vseh mogočih problemih, toda aktivnega dela od njega do da nes še nismo dobili, če bi znal Sweeney tako ustvarjati in voditi, kot zna govoriti, bi imeli paradiž, tako pa ostane le pri besedah.
Tretji kandidat je Charles A. Mooney, mlad mož star 34 let, izučen v zavarovalninskem poslu, pravi naslednik svojega očeta, pokojnega Charles A. Mooneya. Ako bo izvoljen, oziroma nominiran pri primarnih volitvah, bo narod v 20. distriktu imel v njem v resnici pravega, delovnega zastopnika. Mooney nima za seboj nobene organizacije, pač pa zaupa bistremu razumu volivcev, da ga bodo izvolili. In želimo mu vso srečo!
Selitve družin
Nikdar se ni še tako malo ljudi selilo v Clevelandu kot letos okoli 1. maja, ko se smatra, da se skoro sleherni preseli, ki je mislil na selitev. A danes se držijo ljudje starih stanovanj, ker vedo, da je težko dobiti primerno stanovanje. V resnici prevladuje v Clevelandu pomanjkanje stanovanj in so ljudje veseli, ako morejo vztrajati v sedanjih stanovanjih. Tudi najemnina za stanovanja se zadnje čase mnogo bolj točno plačuje.
Radio uslužbenci
Profesijonisti, ki se pečajo s popravljanem radio aparatov v Clevelandu, so ustanovili svojo lastno unijo. Kakih 150 članov je takoj pristopilo. V Clevelandu je nekako 500 teh profesionistov.
60 let poročena
Iz Coshocton, Ohio, se poroča, da je tam vložila prošnjo za raz-poroko Mrs. Gault, ki je poročena že 60 let, 5 mesecev in 17 dni. V prošnji pravi, da je mož "prehud z njo."
Zavrnjena prošnja
Vlada v Washingtonu je odklonila prošnjo znane WJAY radio postaje v Clevelandu, da se ji dovoli močnejši tok pri oddaji programov.
I
Mrs, Antončič v bolnici
V Glenville bolnici se nahaja! Mrs. Agnes Antončič, 14508 Sylvia Ave. Prijateljice jo lahko obiščejo.
Častna straža S. D. Zveze
Po dolgem času bomo imeli v sredo priliko videti nastop deklet, ki so članice častne Straže Slovenske Dobrodelne Zveze. Članice priredijo v S. N. Domu na St. Clair Ave. v sredo večer 6. maja plesno zabavo in za najboljši valček bo oddana lepa nagrada. Dekleta, pod vodstvom agilne in spretne načelnice Albine Novakove, bodo nastopila v svojih sijajnih novih uniformah in zgledajo v resnici mične v njih. častna Straža je pred mnogimi leti delala veliko in uspešno oglaševanje za napredek Slovenske Dobrodelne Zveze. Pozneje se je častna Straža umaknila, dokler je ni zopet zadnja konvencija Zveze priznala velike zasluge tako, da sedaj zopet lahko nastopa ob prilikah, kadar se gre za ugled in napredek naše bratske organizacije. Občinstvo bo marljivim dekletom gotovo podelilo lepo priznanje s tem, da obišče njih prvo prireditev po dolgih letih. Pridite v sredo ve čer v S. N. Dom. Vstopnina je samo 25c. Izvrstna zabava in postrežba je garantirana vsem!
-o--
Francosko zlato Včeraj je iz Cherbourga, Francija, odpljul parnik Han-na, ki ima na krovu za dva milijona dolarjev francoskega zlata,
* 120 ljudi je bilo ubitih v strahovitem ciklonu, ki je divjal včeraj v Rangoonu, državi I Burma.
Avstrijska republika ! pripravljena za boj proti Nemčiji
Dunaj, 2. maja. Avstrija se
nahaja danes v nervoznem polo-	č
žaju. Boji se, da vsak dan lahko	r
vpadejo očete nacijskega Hitler-	€
ja preko mejo v Avstrijo in jo	?
podjarmijo. Poleg tega pa ima	c
avstrijska republika sedaj resne	£
notranje boje med fašisti in med	c
klerikalnimi pristaši.	£
Resnica je, da Hitler gleda na Avstrijo na enak način kot je	r gledal Mussolini na Abesinijo.	c Hitler dosledno zastopa stališče,	1 da se mora Avstrija priključiti	k Nemčiji in postane del nemške	s fašistovske države. Današnja	s avstrijska vlada se temu silno upira, in to zlasti radi pritiska	$ iz Londona in Pariza, kjer gro-	v zijo avstrijski republiki, da jo	r upropastijo, ako se poda v zve-	t zo z Nemčijo.	v Kancelar avstrijske republike,	ž dr. Schussnigg, je poslal v Ber-	I lin noto, v kateri naznanja da	s se bo avstrijska republika bori-j	r la do zadnjega za svojo r.eodvis-J	k nost. Skoro vsa avstrijska ar-	i mada je bila poslana proti nemški meji. Dobila je povelje, da	c za vsako ceno prepreči vpad fa-	r šistovskih čet iz Nemčije.	c Avstrijska republika, je danes 11 pod pritiskom Nemčije, in enako	t pod pritiskom Francije in Angli-	r je. Sama si ne more pomagati.	I Vodja avstrijske obstoječe via-	\ de dr. Schuschnigg računa, da je bolje, da je prijatelj s Francijo	L in Anglijo kot z Nemčijo, ker dobro ve, da bo konec Avstrije,	i kolikor jo je še ostalo po sveto-	\ vni vojni, ako Hitler plane nad	č Avstrijo. In to se zna zgoditi	r vsak dan. j	s -o--- |t
Francija se je nagnila j proti levici
Paris, 4. maja: Zmaga levi- j čarjev pri nedeljskih dopolnilnih j volitvah je ogrozila sedanjo | francosko vlado pod minister- i skim predsednikom Sarrautom. ; Komunisti so dobili 85 nadalj- j | nih sedežev v parlamentu, ki bo : otverjen 1. junija. Kolikor jej] dosedaj znanega, je dobila stranka levičarjev ali radikalcev vse- , ga skupaj 380 sedežev. Vseh po- i slancev je 618. Komunisti so večinoma porazili radikalne socialiste in navadne socialiste, ki so| zgubili mnogo sedežev. V starem! parlamentu so imeli komunisti: samo 10 sedežev. V novem jih imajo 85. Ministerski predsednik Sarraut je sklical sejo kabineta za sredo. Skoro gotovo bo vlada odstopila. Medtem pa pa-j da cena franka in francosko zla-: to se seli v tujezemstvo.
-o-
Toženi odvetnik Napram znanemu odvetniku Harry F. Payer je vložila Mrs. I Julia McCamey tožbo, rekoč, da t je Payerja najela kot odvetnika, da toži državo za odškodnino, ko ; je bil njen mož ubit. žena trdi, , da je končno sodnija ji priznala za smrt moža $3,782.00, toda od te svote je baje odvetnik Payer ^ vzel "za stroške" $2,938, ostalih par sto dolarjev je pa ona dobila.
j
Zaprta tovarna
Iz Cantona, Ohio^ se poroča, da je kompanija Canton Stamp-a ing Co. zaprla vrata in je tako .- 550 delavcev zgubilo delo. Kom-panija je zaprla vrata, ker je i zaštrajkalo dvanajst linijskih strojnikov.
Prošnja in zahteva v kongresu, da se znižajo davki
Washington, 2. maja. Zadnje čase je dospelo na kongres stotine zahtev, da kongres vendar že enkrat preneha z zborovanjem, zaključi svoje zadeve in se vrne domov. Tipičen je slučaj nekega Virginca, E. H. Lane, ki izdeluje pohištvo v Altavista, Virginia.
Lane je prišel včeraj pred senatni finančni odsek, ki ima sedaj v razpravi zahtevo, da se naloži za $903,000,000 novih davkov na leto. Napram senatorjem se je izjavil, da komaj shaja s svojim podjetjem.
"Ali niste naredili lansko leto $180,000 čistega dobička?" ga je vprašal senator Harrison. "Da, res je," odgovoril Lane, "toda business bi veliko bolj napredoval, če bi vi gospodje nas ne držali za vrat s svojimi davki. Brezposelnost bi nehala, ako bi se pustil business pri miru. V resnici bom strašno vesel, kadar boste vzeli svoje kovčke v roke in šli domov."
Nadalje je pripovedoval Lane, da če bo kongres odredil omenjene nove davke, da je najbolje, da kongres sam prevzame vso trgovino in obrt, kajti ameriški business bo moral poginiti radi neznosnih davkov. In enake zahteve in prošnje prihajajo iz vseh krajev dežele na kongres.
Predsedniku Rooseveltu je dobro znano vse to, toda pomagati si ne more. Kongres je odredil izplačilo $2,200,000,000 bivšim vojakom in denar se mora izplačati, a poleg tega je še vedno več milijonov ljudi brez dela in sredstev, in se morajo preživljati na vladne stroške.
-o-
Vabilo
Tajnica podružnice št. 14 S. ž. Z. prijazno vabi na sejo v torek večer. Pričetek seje ob 7. uri. To je najbolj važna izmed vseh letošnjih sej. Pridite vse! Zlasti vabim ona dekleta, ki so bila že prej pri naši podružnici, in one, ki so se vpisale v letošnji I kampanji. Organiziral se bo I mladinski klub po vaši volji. Po , seji bodo vaje. Za igro bodite na mestu vsi igralci ob 8:30. — Ivanka Punčoh, tajnica.
Malo davkov
I V soboto je bil zadnji dan za | plačilo davkov za prvo polovico
Trije shodi
Organizacija "Friends of ; Roosevelt" ima ta teden tri shode v naselbini in sicer v sredo 6. maja v Slovenski delavski dvorani na Prince Ave., v četrtek v S. N. Domu na 80. cesti in v četrtek v Nativity dvorani na Aetna Rd. Govorili bodo naši ljudje in pa Martin O'Donnell, James Duffy, Stephen Young, Robert Crosser in Harold Mo-sier. Rojaki naj obiščejo te shode.
Vest iz domovine
Mrs. Filomena Sedej, 713 E. 160th St., je dobila iz Lokavca pri Ajdovščini žalostno vest, da je tam preminul v visoki starosti i 77 let njen blagi oče Joseph Lo-kar. Bodi značaj nemu možu ohranjen blag spomin!
Zadušnica
V	torek se bo v cerkvi sv. Vida brala sv. maša zadušnica za pokojnim Jakobom Turk v spomin prve obletnice njegove smrti. Znanci in prijatelji so vabljeni.
Popravek
V	poročilu o smrti mladenke Amelije Novak da je njena mati hči poznane Mrs. Rožen, bi se
• imelo glasiti Mrs. Eržen.
Prva nagrada
Progresivna trgovska zveza / naznanja, da je dobila prvo na-- grado v seriji B Mrs. Stella Coil larich, 18513 Chapman Ave. Na ; grada znaša $25.00.
leta. Toda ljudje so vplačali letos dva milijona dolarjev manj kot lansko leto, dasi je davčna mera letos višja kot je bila lansko leto. Vseh davkov so računali, da se bo nabralo $26,000,-000, toda zaenkrat imajo šele komaj $16,000,000.
Materinski dan
Prihodnja nedelja, 10. maja, je posvečena materam. V naselbini bomo imeli mnogo prireditev v počast materam, in med temi bo zlasti lepa prireditev, ko jo vprizori Materinski klub šole sv. Vida na novem odru v šolski dvorani.
Naš raznašalec
Mladi Anthony Rus, 1304 E. 168th St., naš dolgoletni in marljivi raznašalec "Ameriške Domovine," se nahaja v Colorado Springs, Colo, v svrho zdravja. Cena mleka
Pričenši z včerajšnjim dnem so se znižale cene mleku v Cle velandu za en cent pri kvortu. Vzrok je, ker se pričakuje večje pošiljatve mleka v Cleveland.
AMBRIŠK?^WDOM©VlNft
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN	V^OO	mrnjnan
IN LANGUAGE ONLY	AMERICAN HOME	^AHTNEWS0
NO. 106	r	CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, MAY 4TH, 1936	LETO XXXIX. — VOL. XXXIX.
Stara in nova domovina
"Toda kaj je pa domovina naredila za svoje izseljence, da bi jim pomagala v njih težkem boju za obstanek v sredi brezsrčne tujine, da bi jih ščitila pred izkoriščanjem, da bi jih ohranili narodno, versko, gmotno, o, vsem tem smo v stari domovini popolnoma pozabili, da nikdar mislili nismo o tem!
"Zadnjih deset let smo se nekoliko, morda precej poboljšali, veliko delali, da bi popravili zamujeno. Vendar pa še daleč nismo v skrbi in delu za naše izseljence tam, kjer bi morali biti kot suverena država in zaveden narod. Posebno usodno napako smo pa naredili, da smo premalo pazili, kako osebe pošiljamo za njimi na tuje, če so duševno, srčno, moralno zmožne, da bodo vršile naloge, katere izse-Ijenstvo stavlja nanje.
Ali bodo na tujem z izseljenci ravnali kakor mati z ljubljenimi otroki? Tako so pa ti naši zastopniki med izseljenci marsikje nastopali napačno pot in, naravno, izseljenci iz vseh delov sveta so začeli kričati. Začelo je deževati kar na kupe pritožb najbolj različnih vrst za posredovanje pri raznih oblasteh. Takih časov pritožb, kakoršnje smo imeli zadnja leta pri družbi sv. Rafaela si ne želim nikdar več nazaj. Še nekaj časa naj bi vladale po naselbinah enake razmere, pa smo za vedno zaigrali simpatije velike večine naših izseljencev in smo jih sami pahnili v verski, narodni in jezikovni pogin, marsikje pa tudi v gospodarski.
"Da, marsikje se je pomagalo našim izseljencem tako, da bi najhujši sovražniki naše države in našega naroda ne mogli bolj ubijati pri izseljencih ljubezni in zvestobe do naroda, kakor so to delali ti možje! Vsi vemo, da smo tu doma vsi, prav vsi, za izseljenci morajo priti sami domov in naj nam tu ustmeno povedo o vsem, kaj se godi med njimi, kako in kaj bi se ne smelo, pa tudi, kaj in kako žele, da se jim pomaga. Če je naši državi na tem, da se za naše izseljence res dobro preskrbi, naj posluša glas naših izseljencev in jim ustreže.
"Da si ohranimo naše sto tisoče sodržavljanov na tujem zveste državi in narodu spričo vseh teh nepotrebnih šikan, se je zdelo nam vsem nujno potrebno, da pridejo naši izseljenci domov, da tu sami vidijo, kako jih domovina ljubi, kako za nje skrbi, kako jim želi pomagati, da zato kak naš nepreviden ali pa ozkosrčen zastopnik še ni država, še ni narod. Kako mučni in za državni prestiž po tujih državah škodljivi so bili n. pr. dogodki, ki so se pred kratkim odigrali v Buenos Airesu ali pa zadnja leta v Metzu, na Francoskem in v Nemčiji. Tako ne sme več dalje!
"Zato, bratje in sestre, smo danes tu, da si začrtamo, vi in mi, nova pota in nove cilje v vsej naši državni izseljeni-ški politiki. Povejmo vse, kar nas teži in kako naj se zana-prej uredi vse naše in vaše skupno delo. Vse pritožbe naj ne bodo zabavljanje, ne tožarenje nikogar, ne bodo napadanje nikogar, ampak naše zborovanje je zaupni pogovor ljubeče matere z otrokom in ljubečega otroka z materjo. Mi hočemo samo eno: zaceliti vse rane zadnjih let, povedati pa vsem, i ki hočejo skrbeti za izseljence, kako naj vršijo svoje dolžnosti, da bo njih delo v resncii v korist in blagor naše lepe domovine, našega naroda in vseh izseljencev.
"Opozarjam pa že naprej vse izseljence, da naj ne mislijo, da bo naš kongres naenkrat vse dosegel in ustregel vsem željam in prošnjam. Čudežev naj pač ne pričakujemo! Začeli pa bomo novo dobo boljše, prisrčnejše in resnejše izseljenske politike, kakor pa smo jo imeli dosedaj. In če boste, izseljenci širom sveta, krepko sodelovali z našimi domovinskimi oblastmi in izseljenskimi organizacijami tu doma, nas v našem delu podpirali, ostali povsod dobri državljani, dobri Slovenci in dobri verniki, potem se bo v pri-: hodnje veliko, veliko doseglo."
To so v resnici lepe, idealne besede naših voditeljev v j domovini. Dosedaj kaj enakega še nismo slišali ali čitali iz j domovine. Žal, da je prišlo 25 let prepozno, toda ne prepo-S zno, da bi se znalo še vedno doseči lepe uspehe v prid vseh onih stotisočev izseljencev našega rodu!
-n—----
kote. Oni bi smeli "kikati," ne pa Vi.
"Pameten predlog ne pride v poštev." Pameten predlog je bil stavljen po Rev. Coughlinu. Ne stradaj, medtem ko imaš vsega v izobilju. Ali niso pod-orali pšenice in pometali prašičke v gnoj ?
"Ljudstvo drvi kar naprej, hrepeni samo po uživanju." Mr. Opaškar, bodite pametni, saj ste dovolj stari, še žival uživa, da živi, Vi pa ljudem oporekate.
"Roosevelt je dal bilijone iz državne blagajne, toda krize in brezposelnosti pa ni odpravil." Mr. Opaškar, Roosevelt je storil prav, ki je lačne nasitil, krizo pa mora odpraviti industrialec, kateri nam jo je dal.
"Toda mali farmerji pa niso dobili skoro nič, tako so šli milijoni onim, ki niso bili potrebni." Mr. Opaškar, ali niste slišali Rev. Coughlina, ki se je hu-doval na radiju ravno glede te točke. Meni se zdi, da ste vi kot opazovalec današnjih časov daleč v ozadju.
"To je dokaz, da tudi demokratska vlada ni sposobna, da bi odpravila brezposelnost." — Potem, Mr. Opaškar, volite za Hooverja in brezposelnost bo še dolgo ostala med nami, predno dobimo vlado, ki jo bo odpravila. Ja, Mr. Opaškar, ampak taka vlada ne pride sama od sebe. Ljudje se morajo požuriti zanjo. Svetujem Vam, da pristopite v Unijo za socialno pravico.
"Stroji naredijo več z manj delavci." To je ravno, kar je vzrok, da potrebujemo nov ekonomski sistem. Ali ste Vi z nami ?
V drugem odstavku kikate, da ženske delajo. Ako mož ne more dobiti dela ali pa dela samo tri dni v tednu, potem pride žena na pomoč. Kaj vidite slabega v tem? Ali naj glada umr-jeta oba skupaj?
"Mašinist in councilman." — Mr. Opaškar, to je bilo in bo tako. Odvetnik in councilman, groeferist in councilman, prodajalec zemljišč in councilman. Samo Vi ne vidite bruna v očeh drugih narodnosti ,le v našem narodu vidite bruno. Radoveden sem, če bi bil Vaš sin zadovoljen councilman, če bi mu Vi svetovali, naj se odpove odvetniškemu poklicu?
Sedaj pa pridemo do kritičnega dela Vašega nepremišljenega dopisa.
"Rev. Coughlin pred nekaj leti je bil reven ko cerkvena miš, danes pa živi kot bogatin, vozi se z aeroplanom sem in tje in živi kot kralj." Da živi Rev. C. Coughlin drugače kot prej, to je novica za mnoge izmed nas njegovih somišljenikov. Menda je bil .Frank Opaškar ž njim na party v kakem nočnem klubu in morda sta zapela "Sweet Adeline" pri svetilki ob treh zjutraj. Najbolj gotovo pa bo, da se je Mr. Franku Opaškarju sanjalo. Da se vozi z aeroplanom, to je čisto moderno. Ako bi se vozil z bušami, bi šlo prepočasi in Rev. Coughlin bi se moral že sedaj podati na pot iz Royal Oak, Mich., da bi prišel pravočasno na našo konvencijo oktobra meseca sem v Cleveland.
Frank J. Turk. -o-
ZAHVALA
Spomladanski koncert naše mladine
Cleveland (Collinwood), O. Naša mladina se živahno pripravlja za majski koncert, katerega priredijo na 10. maja v počast vsem materam. To je mladinski zbor Slovenskega doma na Holmes Ave. Upam in želim, da se boste udeležili te krasne prireditve, ker naša nadebudna mladina ima najlepše in najkrasnejše pesmi izbrane za ta dan. Nikomur ne bo žal tistih par grošev, ko boste en-k#at slišali te najlepše in krasne slovenske melodije, želim vsem, da vam bo ostal za vedno v spominu ta krasni program, ki vam ga bo podala naša mladina. Sa j ni lepšega petja na svetu, kot je petje nedolžnih otrok. Zato je dolžnost vseh slovenskih staršev, da podpirate po svojih močeh ta novi pojav slovenskega mladinskega petja. katero se udejstvuje v slovenskih naselbinah v Clevelandu. Bodimo hvaležni osebi, ki je prinesla to kulturo med našo mladino. Zelo je lepo, da se otroci učijo petja, toda pri tem se moramo tudi zavedati, da je učenje v zvezi s financo. Zato pa bodimo vsi starši, ki ljubimo petje, pripravljeni sodelovati pri teh mladinskih prireditvah.
Tem potom vas vljudno vabi naš mladinski zbor, da se v pol nem števiilu udeležite te 'iepe prireditve. S tem boste poka zali naši mladini, da vam je pri srcu njihovo petje. Torej na svidenje 10. maja ob sedmih zvečer. Za ples igra godba Jan-lcovič.
Karla Može. -o-
Glas od podružnice št. 32 S. Ž. Zveze
Euclid, O. — Krasni majnik je tu, najlepši mesec v letu, v kateresm je tudi našim mamicam en dan posvečen. Gotovo si zaslužijo to priznanje za vso njih požrtvovalnost in trud. — Pri naši podružnici bodo počaščene vse matere z lepo prireditvijo in sicer po seji na 5. maja; začetek nekako ob pol devetih. Imele bomo lep program, saj se pa tudi sestra Mrs. K. Filipčič zelo trudi, da bo kar najlepše naučila naše malčke. Matere bodo deležne tudi lepega darila. Ka;j bo, boste pa same videle. Da bo tudi mladim po volji, bomo imele godbo, ob kateri se boste lahko dobro zavrteli. Vstopnice ne bo, le proše-ne ste, da kupite lunch tikete za 25c, za kar boste imeli užitek in tako bo tudi nekaj ostalo za kritje stroškov. Na svidenje 5. maja v dvorani sv. Kristine.
Frances Perme. --—o-
Kje se vendar nahaja?
Kot je slišati ,je nekako pred dvema mesecema neznano kam pobegnila zala dečva. Po mojem skromnem mišljenju je mi-rala biti gotovo včlanjena pri društvu sv. Kristine in to pa zato, ker so člani in članice omenjenega društva tako neumorno na delu za tem dekletom. Nekaj časa se je vse to delalo vse bolj potihem in na skrivaj. Zakaj to, ne vem. Mislim si pa tako, da je obljubljena precej kosmata nagrada in so si jo želeli kar sami obdržati. Sedaj pa, ko vidijo, da tako ne gre, so pa začeli stvar obešati na veliki zvon. — Naprošen sem bil tudi jaz, da malo pogledam za njo, kar sem, seve, tudi obljubil, in jim rekel, naj kar meni prepuste gotove kraje, da jih obiščem. Saj me je poročevalka iz Euclida zadnji teden javno omenila, da prostori tam, kjer Bog roko ven moli, so moja skrb.
Tako sem šel na poizvedovanje že Veliko soboto. Ko sem najprej preiskal vse domače lokale in tako na večer, prav za prav že pozno ponoči, ni dosti
No, kam pa jadramo?
Tako nekako jo vprašal Mr. Mr. Opaškarjev dopis je bil Frank Opaškar St., v dopisu v j dve koloni berila ,toda ne pove tem listu, v katerem se je ne- nič. On ne piše faktov in ne častno in zlobno dotaknil zna-j resnice take kot je. Tudi drugi nienitega boritelja za socialno zasledujemo današnji čas, toda pravico, Rev. C. CougHlJna. pridemo do drugačnih končnih človek bi lahko prezrl drugega rezultatov kot Mr. Opaškar. pomankljvost in malekost, toda Oprostite, da podam nekoliko v tem slučaju je nemogoče, ker odstavkov iz omenjenega dopi-Rov. Coughlinov program za so-j sa. "Politika gre naprej, ne cialno pravico je znan po širni glede, ali je dobro za državo ali Ameriki. Njegova poštenost ne." Mr. Opaškar, kadar je do-je nedotakljiva, ljudje mu pri-jbro za ljudi, ki živijo v državi, spovajo finančno in moralno, ne je potem dobro za državo, v njegovo osebno korist, ampak "Kaj nam mar, samo da smo za stroške radio govorov in za mi siti." Mr. Opaškar, vem, da tednik (Social Justice), da se vi še niste bili lačni, medtem ko nadaljuje borba za socialno pra-j so mnogi naši rojaki in njiho-vico.	i vi otročički pretrpeli veliko la-
Samostojna Zarja se prav lepo zahvaljuje vsem, ki so pomagali pri opereti "Mascot:" Za-krajšek pogrebnemu zavodu za izposojene /stvari ^ ki smo rabili, zlasti pa cvetličarni Slap-nik st., za okrašenje odra in za palme, katere je moral v Mentor po nje. Zelo priporočamo to gostoljubno podjetje. Hvala vsem!
Frank Bradač, predsednik, Frank Mahne, podpreds. Pauline Gosar, blag. John Simčič, tajnik.
-o-
PODPIRAJTE SLOVENSKI!
TRGOVCE!
manjkalo, da bi se bile prekinile diplomatske razmere v domači armadi. Toda ker sem že enkrat pri iskanju, sem se namenil, da jo odrinem drugi dan malo dlje in sicer iz naše bele Ljubljane skozi Novo mesto, mimo Akrqna, čez Bajrberton, v Massillon in Canton. Tu smo vse pregledali in tudi moji spremljevalci so mi pomag-ali, pa vse zastonj, dekleta nikjer, še celo v blaznico smo vtaknili nosove ,pa tudi tam ni bilo nič. Pa če tega meni ne verjamete, pa vprašajte našega councilma-na, Mr. R. Wessa, ki ga je bila doletela ta čast, da jet vozil moj firbec okoli.
Da smo se v Massillonu dobro imeli, četudi nismo punce našli, o tem ni govora. Gostoljubni ljudje, stari znanci, pa še domačini povrhu, so nam dali fino postrežbo z vsemi zemeljskimi dobrotami. V takem razpoloženju sem kmalu pozabil, kaj prav za prav je moja naloga, da namreč iščem izgubljeno devo. To pa že zdaj obljubim Massil-lončanom, da kadar izgubljeno deskle najdemo, da jih bomo gotovo povabili v goste, ker takrat bomo tudi zaklali pitano tele.
Tako nekako okrog polnoči smo se poslovili od gostoljubnih rojakov in jo odrinemo s hitrostjo sončne svetlobe nazaj. Mislili smo se ustaviti še v Barbertonu, pa kdo bo budil ljudi iz sladkega spanja v zgodnjih jutranjih urah. To smo odložili za drugič. In tako smo jo odrinili v nedeljo, 26. aprila po cesti U. S. 21 proti Barbertonu. Tam se je videlo, da je pomlad že v deželi. Vse se prenavlja in popravlja, še celo ceste se popravljajo. V dvorani društva Domovina je bilo zelo živahno in veselo razpoloženje. Več Cle-velandčanov je bilo tam na obisku. Skoro bi bil stavil, da bom tam našel izgubljeno dekle, saj ne bi bilo nič čudnega, če bi pri-la v tako veselo družbo. Precej sem že prepotoval po tej zemeljski obli, pa tako prijaznih in odkritosrčnih ljudi ne najdeš zlepa,- kot so v Barbertonu. V razgovor smo prišli z Mr. Uj-čičem in Mr. Pojetom, potem je pristopil še Mr. šemrov, ki je oskrbnik dvorane. Ta mi je izročil več pozdravov za naše rojake v beli Ljubljani. Proti večeru se pa prismehlja s svojo soprogo v dvorano vsem poznani narodni boritelj Mr. Joseph Lekšan. Vsak, ki je imel ž njim opravka, ve, da je v njegovi družbi prav prijetno. Roko sem stisnil tudi pionirki na društvenem polju, Mrs. Ožbolt. — Predstavljen sem bil še mnogim drugim, katerih imen si ni-••em vseh zapomnil. Saj veste, kako je.
Pozno v noč smo se zabavali v veseli družbi. Kar se tiče vesele zabave, sem vedno mislil, da smo Ljubljanci v tem oziru najbolj iznajdljivi, pa sem se temeljito urezal. V Barbertonu -■■eni videl take iznajdbe, da se nam še sanjalo ni o tem. Bar-bertončanom pa prav lepa hvala za prijeten večer in za gostoljubnost. Seve, o izgubljenem dekletu ni bilo ne duha ne sluha. Ampak odnehal ne bom. Boste že še slišali od mene. Pozdrav!
Frank Kosten. -o-
jemljemo svoje potrebščine. S tesm bo vsem ustreženo; nam, ki bomo imeli naslado pri lepem radio programu, trgovci bodo pa svoje blago prodbjali. Le kmalu se oglasite, ker zadnji radio program je bil izvrsten in enakega zopet težko pričakujemo. Hvala vsem, ki so peli in igrali ter trgovcem, ki so stvar omogočili.
Zdaj pa še nekaj drugega. Zadnjo sredo smo imeli sejo za Kulturni vrt za collinwood-sko okrožje. Sklenjeno je bilo, da gremo od hiše do hiše pobirat. Kdor more kaj dati, naj da z dobrim namenom, ker to je zadnji klic za Kulturni vrt. Ko bo Kulturni vrt enkrat končan, ne bo nobenega nadlegovanja več. Prosimo., da se ne gleda na nobeno prepričanje, ampak vsak naj daruje po svoji moči. Saj bo Kulturni vrt vsem Slovencem v ponos. K spomeniku škofa Barage moramo postaviti zdaj še dva spomnika naših velikih mož in sicer primorskega slavčka Simona Gregorčiča in pisatelja Ivana Cankarja. Sicer pa že itak vsakdo ve, zakaj gre.
Sedaj pa še nekaj o podružnici št. 41 SŽZ. Prosim vse članice, da se gotovo udeležijo seje 5. maja. Seja bo bolj kratka, ker bomo praznovale Materinski dan. Tudi listke za posteljno odejo prinesite pred sejo. Pa bolj zgodaj pridite, ker tajnica bo začela pdbirati ases-ment že ob sedmih. Pridite enkrat vse na sejo. Pa bolj zgodaj pridite, da se vsaj spoznamo. Lestos bomo obhajale šestletni-co obstanka, katero bomo praznovale 22. novembra.. O tem «e bo še pozneje več pisalo.
Prosim tiste članice, ki so le tos pristopile, naj vse pridejo na sejo 5. maja. Pozdravljene!
M. Lusin. -o-
MEDTEM KO OČETJE KRVAVIJO . . .
jo se italijansko moliti, peti in igrati, kratko: mali rastejo kot Italijani in se usposabljajo za italijanske ljudske šole.
Po svetovni vojni je "Lega na-zionale" dobila naslednika v "Italia redenta," ki je prevzela njeno premoženje in področje. O tej organizaciji piše tržaški "Piccolo," da je prekosila vse najdrznejše nade. "Danes se ču-je italijanska beseda v najbolj skritih krajih Goriške, Krasa in Istre in italijanska miselnost se ukoreninja v dušah novega rodu," tako nadaljuje tržaško glasilo svoja razmotrivanja o italijanski manjšinski politiki.
Denarno podporo dobiva "Italia reaeiuu, od vlade. Leta 1934 je dobila 4,377,000 lir podpore iz državnih davčnih denarjev, ki jih plačujejo tudi manjšine. Organizacijo podpirajo tudi razne banke in druge-ustanove. "Število otroških vrtcev v obmejnem ozemlju se mora v bodoče potro-jiti," zahteva za novo leto tržaški fašistovski list.
Medtem ko se vojaki iz vrst nemške in jugoslovanske manjšine borijo v Afriki in zastavljajo tam svoje življenje za državo se istočasno v njihovi domovini zatira in uničuje njihova narodnost s sredstvi nasilja in ob sodelovanju vseh krogov v državi.
To in ono iz Collinwooda
Ne vem, kje bi začela. Kar nekam odvadila sem se pisanja. Tukaj v Collinwoodu se je ustanovila organizacija, Progresivna trgovska zveza. Trgovci nam dajejo nagradne listke in vsaka dva tedna dobi deset srečnih le-1 pe nagrade. Najbolj nas pa veseli, če nam bodo zopet podali radio program. To je res užitek in veselje za poslušalce, ker je brez oglaševanja. Če bi se vsi slovenski trgovci zavzeli, b'i nam lahko večkrat podali radio program. Mi, odjemalci jih pa podpirajme s tem, da pri njih
"Europaische Nationalitaten Korrespondenz" prinaša tale članek o naši manjšini pod Italijo.
Italijanska vojna v Afriki ni ustavila in ne spremenila itali janske notranje politike napram nemški in jugoslovenski manjšini. V Abesiniji padle vojake manjšinskih vrst sicer slavijo in imenujejo po njih državne šole ter starišem nakazujejo denarne podpore, istočasno pa nada ljujejo smotrno raznarodovanje Nemcev in Jugoslovanov v Italiji. Medtem ko očetje in sinovi iz manjšinskih vrst zastavljajo za državo svoje življenje, črtajo Italijani v njihovi domovini sta ra družinska imena in ustanavljajo na manjšinskem ozemlju italijanske šole, ki naj pospeši jo odtujitev doraščajoče mladi ne.
Kljub ogromnim izdatkom, ki so potrebni za afrikansko vojno je bilo ustanovljenih lani v Ju lijski krajini 86 novih italijan skih šol in sicer 50 od prosvetnega ministrstva in 36 od zaseb ne bojne organizacije "Italia re denta."
Imenovano organizacijo je ustanovila in jo vodi vojvodinja Elena. Delokrog organizacije se raztega na province, dobljene v letu 1918 in — kot pravi tržaški Piccolo — v posebnem na Primorje in južno Tirolsko. To društvo ustanavlja otroške vrtce, okrevališča, gospodinjske šole, večerne tečaje in v malih podeželskih občinah tudi zasebne ljudske šole. V teh šolah dobivajo nemški in slovenski otroci učna sredstva in tudi prehrano zastonj, o božiču jih obdarujejo, ubogim starišem nu,dijo zdravniško pomoč njihove odrastle sestre se šolajo v gospodinjski stroki. Zato pa se mora vršiti pouk v šolah in zavodih izključno v italijanskem jeziku in celotna vzgoja mladih in starih v duhu italijanskega nacionalizma. V otroških vrtcih se učijo otroci od 3 do 6 letai italijansko govoriti, kot bi bila italijanščina njihov niaterui jezik, uči-
Zastavil je ženo
Louis Chalifaux in Guy Sevi-gne, oba Francoza, sta bila nekoč velika prijatelja, a zdaj sta v največjem sovraštvu. Nedavno sta se tožila in nikdar ni še imela francoska sodnija tako čudnega slučaja na rokah.
Za časa svetovne vojne se je kapetan Chalifaux seznanil z Evelyn Tyson, ki je služila pri angleškem Rdečem križu kot bolničarka. Ko je bila svetovna vojna končana, sta se poročila. Kmalu sta pa spoznala, da njun zakon ne bo srečen, ker sta si bila tako različnih značajev, In ko je prišel Chalifaux še v denarne težkoče, je postalo njuno družinsko življenje še neznosne j še.
V kavarni se je Chalifaux nekoč sešel s prijateljem Guy Se-vignom, kateremu je potožil, da takoj potrebuje $20,000. Sevigne je bil bankir in jako premožen, torej bi mu morda pomagal iz zadrege.
Sevigne je bil res bogat, toda jako previden s svojimi investicijami. Zavihal si je torej br-čice in vprašal Chalifauxa, kakšno jamstvo mu more dati, če mu posodi denar.
"Varščino? Kaj naj ti dam? Če hočeš, si vzemi za poroštvo mojo ženo, ki itak ni srečna z menoj."
Sevigne je poznal Chalifaux-ovo ženo in se mu je dopadla. Poleg tega je bil pa že itak več kot eno leto vdovec in je potreboval dobre gospodinje. Tukaj torej ni bilo nobenega zadržka pri tej kupčiji. Toda kaj bo k temu rekla Chalifauxova žena? Sklenila sta, da jo vprašata.
"Zakaj pa ne?" je rekla Mrs. Chalifaux. "Moj mož potrebuje denar, Mr. Sevigne pa gospodinjo. če sta vidva zadovoljna, jaz sem tudi."
Tako je bila čudna kupčija sklenjena. Chalifaux je dobil posojilo $20,000, Sevigne pa dobro in pridno gospodinjo. Preteklo je 14 let, predno je bil Chalifaux v stanu vrniti posojilo. šel je torej k Sevignu, da mu vrne denar in vzame svojo ženo nazaj. Toda tu je naletel na odpor: žena se ni hotela vrniti nazaj in je celo zahtevala, naj ji da razporoko, da se bo lahko poročila s Sevignom.
Chalifaux je šel na sodnijo, da dobi pravico. Sodišče je pa reklo, ker je zastavil svojo ženo, je s tem izgubil vsako pravico do nje in naj posledice trpi sam-Potem ga je njegova žena tožili1 za razporoko, ki jo je tudi dobila in končno se je poročila z možem, kateremu je služila gospodinjo polnih 14 let.
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME - SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
■111 BI. Clair Ave. Cleveland. Oblo _PubUahed daily except Bundays and Holidays_
NAROČNINA:
Za Ameriko ln Kanado, na leto »5.60. Za Cleveland, po poitl, celo leto »7.00 Za Ameriko ln Kanado, pol leta »3.00. Za Cleveland, po poŠti, pol leta »3 50 Za Cleveland, po raznaS&lcih: celo leto, »5.60, pol leta, »3.00. Za Evropo, celo leto, »8.00. Posamezna številka. 3 cente
SUBSCRIPTION RATES: D. B. and Canada, »6.60 per year; Cleveland, by mall, »7.00 per year. O. 8. and Canada »3.00 tor 0 month«; Cleveland, by mall. »3J50 for fl month*.
Cleveland and Euclid by carrier«, »6.60 per year, »3.00 for 6 month«. _Single cople« » centa. European »ubacrlptlon, »8.00 per year._
JAMES DEBEVEO and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers
Entered aa second class matter January 6th, 1800, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d. 1879
No. 106, Mon., Ma^ 4, 1936
"H Kurdom. Pogajal se bom ž njimi in skušal zadevo zlepa spraviti v red."
"Hm! Brigali se bodo za vas! Ustrelili vas bodo kratko-malo, yes!" "Ni verjetno." "Smem z vami?" "Ne. Le Halef pojde." "Pa pojdita! Ampak če se ne vrnete, razderem ves Lizan do tal!"
Tudi Arnad el-Gandur je bil zadovoljen. Le bej je dejal:
"Gospod, ne obveži se za nič brez moje izrecne volje!"
"Dobro. Preden kaj obveznega sklenem, bom tebe vpraša.. Prišel bom sam ali pa poslal po tebe."
Vzel sem orožje, odšel pred hišo in skočil na konja.
Prostor pred hišo je bil že prazen, le melek je čakal name in nekaj oboroženih Nestor i jan-cev je ostalo, da bi stražili ujete "goste."
Spet smo jezdili čez spleteni most.
Onstran Zaba je vladala prava babilonska zmešnjava. Kal-dejci peš in na konjih so letali križem, eden je imel puško, drugi bat, nobeden pa ni hotel "ubogati. Pobočje je bilo polno skalovja ,drevja in grmovja, da smo le težko prišli naprej. Pri vsakem koraku smo zvedeli kaj novega o Kurdih. Nekdo je prinesel novico, da je Nedžir bej s svojimi ljudmi odšel, ker se je spri z melekom.
"Gospod, kaj naj storim?" me jet v skrbeh vprašal melek.
"Skušaj pred vsem zvedeti, kje stoje Kurdi."
"Razposlal sem oglednike, pr. vsak mi kaj drugega poroča. Le poglej moje ljudi! S temi naj grem nad Kurde!"
Mož se mi je smilil. Na svoje ljudi se res ni smel zanesti. Stoletno suženjstvo jim je vzelo vso odločnost in možatost. Za zahrbten napad so še bili pogumni dovolj, pa srce jim je upadlo, ko je bilo treba sovražnika _v obraz Pogledati. Povrh ni bilo videti na njih niti sledu o kaki vojaški izvežbanosti, čreda "^ovc «o bili, ki je slepo hitela volkom v žrelo.
Tudi melek sam ni kazal prav nič tistega odločnega nastopa, ki je poveljniku v takem položaju neobhodno potreben. Ne samo skrb, naravnost strah mu je gledal z obraza. Morebiti bi bilo zanj bolje, da je Nedžir bej ostal pri njegovi strani. Prepričan sem bil, da bi Nestcrijan-ci to pot Kurdom podlegli, če bi v resnici prišlo do boja. Odgovoril sem mu torej: "Ali hočeš poslušati moj nasvet?" "Povej mi ga!" "Kurdi so v premoči. — Le dvojna možnost se ti nudi. Ali greste nazaj čez reko in branite prehod, s čimer bi pridobili čas, tla zberete ojačenja, ali pa—."
"Torej bi jim morali žrtvovali vse, kar imamo na desnem kregu."
"Vse to bi itak sami vzeli!" . "In druga možnost?" "Pogajaj se!" "Po kom?" "Po meni."
"Gospod, ali mi hočeš uiti?" "Ne. Dal sem ti besedo, da brez tvojega dovoljenja ne zapustim Lizana."
"Ali se bodo Kurdi hoteli pogajati po tem, kar so včeraj doživeli?"
"Ali ni njihov bej tvoj ujetnik? V rokah jih imaš."
"Njih gost si, obrnil boš pogajanja tako, da bo v prid njim, JT>eni pa v škodo!"
"Tudi tvoj gost sem. Govoril ,Jom tako, da bosta obe stranki ^dovolj ni."
"Pridržali te bodo! Ne boš SG več vrhi!" "Ne bodo me pridržali. Po-
glej mojega vranca! Ali ni stokrat več vreden kot tvoj žre-bec?"
"Petstokrat več, da, tisočkrat več, gospod!"
"Ali misliš, da bi pravi bojevnik zapustil takega konja?" "Nikdar ne!"
"Dobro! Menjajva s konji!1 Pustim ti vranca v zastavo, da se bom res vrnil." "Misliš resno?" "čisto resno. Mi sedaj zaupaš?"
"Verjamem ti! Boš tudi svojega služabnika vzel s seboj?"
"Ne. Pri tebi ostane, ker ne poznaš vranca. Treba je ž njim prav ravnati in to zna le Halef."
Ima tudi skrivnost?" "Da." .
"Gospod, prenevarno je za mene, da bi ga jezdil. Daj ga Halefu in vzemi njegovega konja, Halef pa bo ostal pri meni."
To' je bilo prav tisto, kar sem želel. V Halefovih rokah je bil vranec vse bolje shranjen kakor pa v melekovih, ki ni bil poseb-i no izvrsten jezdec, kakor sem i opazil. Odgovoril sem mu :
"Naj bo, kakor želiš! Pa nemudoma menjajva!" "Koj sedajle?"
"Da! Ne smeva gubiti časa." i "Pa boš našel Kurde?" "Bodo že sami skrbeli, da jih ! bom našel. Toda poslušaj, ali! bi ne mogli združiti obe možnosti? če bi prišlo do boja, pre- ' den sem pregovoril Kurde bi bilo vse izgubljeno. Pojdi s svojimi ljudmi na levi breg in bra-j ni prehod, medtem ko se jaz pogajam. S tem pridobim čas in dostopnejši bodo za pogajanja, če vidijo, da se trdovratno držite."
"Torej bi jih naj pustili či-J. sto blizu?"
"Ne morejo do vas, če brani-j: te most!"
"Prav govoriš, gospod. Koj j-bom dal povelje za odhod." I1 Menjala sva s Halefom konje,;' melek pa je zatrobil v trebuša-1: sto školjko. Globoki in krepki glas se je daleč čul in koj so; prihiteli Nestorijanci od vseh j strani nazaj. Ta smer pohoda i jim je mnogo bolj ugajala kot j pa napad na pogumne, dobro ob- j orožene Kurde.
Dal sem še Halef u potrebna navodila za vse slučaje in odšel. Tudi Dojana sem pustil pri Halef u.
Moja pot ni bila ravno nevarna. Kurdov se mi ni bilo treba bati, poznali so me, druge nevarnosti pa ni bilo. Tudi na uspeh sem upal pri pogajanjih, saj so Kurdi vedeli, da je njihov bej v melekovih rokah.
Počasi sem jezdil in bistro pa-j zil na vse.
Na nizkem, redko poraščenem griču sem obstal in se razgleda!. Nad bližnjim gozdom so krožile vrane. Gotovo so bili v gozdu ljudje, ki so jih plašili. Drug ni mogel biti ko Kurdi. Vedel sem torej, kam se moram obrniti.
Jezdil sem po griču navzdol. Pa nisem še prišel daleč, ko je počila puška. Krogla je veljala vsekakor meni, zadela me pa ni.
V hipu sem šinil s konja in stopil za njega. Blisk smodnika sem opazil in vedel, kje tiči nerodni strelec.
"Fant, deni svojo palico lepo v stran!" mi je zaklical.
"Kaj bi bežal? Kdo bo pa streljal na prijatelja!"
"Nisi naš prijatelj! Nestorija-nec si!"
"Bomo že videli. Si na straži?"
I "Kdo ti je to povedal?" i "Sam vem. Pelji me k poveljniku !" i "Kaj bi rad ž njim?"
"Odposlanec sem gumrijske-- ga beja."
1936 MAJ 1936	
□Jut JjSKlQI IMS! 17118:19 20 %:mmt	JLLll 7 HI! 14 1516 2122123 28'29 [30
KOLEDAR
DRUŠTVENIH PRIREDITEV
MAJ
6.—častna	straža S. D. Z., plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma.
7.—Podružnica	št. 10 SŽZ priredi proslavo Materinskega dneva.
9.—Društvo	Ložka Dolina, plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma.
10.—Mladinski	pevski zbor "črički" priredi koncert na Materinski dan v S. N. Domu na 80. cesti.
10.—Podružnica št. 14 S. Ž. Zveze, priredi Materinsko pro-| slavo v Slovenskem društvenem domuna Recher Ave.
10.—Klub zapadnih slovenskih društev priredi veselico s programom v obeh dvoranah Sachsenheim na 7001 Dennison Ave.
10.—Slovenski mladinski pevski zbor na Holmes Ave. priredi koncert v proslavo materam.
10.—Podružnica št. 14 SŽZ priredi proslavo Materinskega dneva v S. D. Domu na Recher Ave.
10.—Materinski klub šole sv. Vida priredi igro in ples v novi šoli sv. Vida.
10.—Materinski	Klub fare sv. Vida priredi predstavo v avditoriju S. N. D.
11.—Podružnica	št. 25 SŽZ ima igro in ples v novi šoli sv. Vida.
16.—Junior	League of S. D. Z., ples v spodnji dvorani S. N. Doma.
17.—Zajednički	dan H. B. Zajednice, proslava v avditoriju S. N. Doma.
17.—Koncert pevskega zbora Zvon priredi koncert v S. N. Domu na 80. cesti.
22—Prosvetni klub S.N.I)., otvori razstavo slik učencev šole Jug. moderne umetnosti v spodnji dvorani S. N. Doma.
23.—Društvo sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ. priredi plesno veselico v novi šoli sv. Vida.
23.—šolska predstava S. N. Doma v avditoriju. V spodnji dvorani razstava slik.
23.—Zaključna prireditev
7.—"Monta Lag" priredi piknik na Močilnikarjevi farmi.
14.—Skupni mladinski pevski zbori priredijo ogromni koncert na vrtu Slov. društvenega doma na Recher Ave.
14.—Ženski odsek Zadružne zveze priredi piknik na Stuško-vi farmi v Wickliffe, Ohio.
14.—Društvo Zvon ima svoj piknik v Maple Gardens.
14.—Pevsko društvo Zvon priredi piknik v Maple Gardens.
21.—Slovenska godba Bled priredi piknik na Stuškovi farmi.
21.—Društvo Cvet priredi piknik pri Zornu na Bradley Rd.
21.—Piknik društva sv. Reš-njega Telesa fare sv. Lovrenca v Maple Gardens. *
25.—Društvo Collinwoodske Slovenke št. 22 SDZ priredi banket, domačo veselico in ples v Slovenskem Domu na Holmes Ave.
28.—Piknik društva Cleve-landski Slovenci št. 14, S. D. Z., na Stuškovi farmi.
28.—Slovensko podporno društvo Kranj priredi svoj piknik na Močilnikarjevi farmi.
JULIJ
4.—Dramsko	društvo Verov-šek priredi piknik na Stuškovi farmi.
5.—Društvo	Tabor št. 139 S. N. P. J., priredi piknik na cerkvenih prostorih v Maple Gardens.
5.—Možje dr. Najsv. Imena fare sv. Kristine priredijo piknik na Stuškovi farmi.
12.—Društvo Složne Sestre št. 120 SSPZ priredi piknik na Stuškovih farmah v Wickliffe.
30.—Podružnica	št. 32 S. Ž Z. obhaja 7-letnico obstanka v šolski dvorani sv. Kristine na Bliss Rd.
SEPTEMBER
8.—Pričetek konvencije J. S. K. Jednote v avditoriju S. N. Doma.
27.—Društvo	St. Clair Grove WC, prireditev v avditoriju S. N. Doma.
OKTOBER
3.—Podružnica	št. 50 SŽZ priredi plesno veselico v avditoriju S. N. Doma.
4.—Dramsko	društvo Ivan Cankar ima predstavo v avditoriju S. N. Doma.
10.—Klub O-Pal, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma.
17.—Slovenske	Sokolice št. 442 SNPJ, plesna prireditev v avditoriju S. N. Doma.
18.—Skupna	društva SSPZ imajo prireditev v avditoriju S. N. D.
24.—Društvo	Napredni Slovenci št. 5 SDZ, ples v avditoriju S. N. Doma.
25.—Mladinski	pevski zbor Slavčki, koncert v avditoriju S. N. Doma.
31.—Društvo	Vodnikov Ve-liec št. 147 SNPJ, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma.
NOVEMBER
8.—Samostojni	pevski zbor Zarja priredi opero v avditoriju S. N. Doma.
14.—Društvo Slovenec št. 1 SDZ, prireditev v avditoriju S. N. Doma.
21.—Društvo	George Washington št. 180 JSKJ, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma.
22.—Koncert	pevskega društva Zvon v S. N. Domu na 80. cesti.
22.—Društvo sv. Ane št. 4 SDZ, proslava 25-letnice v avditoriju S. N. Doma.
22.—Podružnica št. 41 SŽZ obhaja šestletnico obstanka s proslavo v Slovenskem Delavskem Domu, na Waterloo Rd.
28.—Carniola	Tent št. 1288, The Maccabees, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma.
29.—Dramsko	društvo Ivan Cankar ima predstavo v avditoriju S. N. Doma.
DECEMBER
20.—Slovenska mladinska šola S. N. D. priredi božičnico šole v avditoriju S. N. Doma.
JANUAR
2.—Društvo Napredne Slovenke št. 137 SNPJ imajo plesno veselico v avditoriju SNI).
9.—Interlodge	League, ples v avditoriju S. N. Doma.
13.—Klub društev S. N. Doma, ples v avditoriju S. N. Doma.
17.—Obletnica S. N. Doma. Proslava v avditoriju SND.
FEBRUAR
(i.—Društvo France Prešeren | št. 17 SDZ, plesna veselica v ! avditoriju SND.
7.—Dramsko društvo Ivan
Slovenske mladinske šole S. N. Doma.
24.—Oltarno društvo fare sv. Vida priredi zabavni večer z večerjo v novi šoli sv. Vida ob 7:30.
24.—Društvo Euclid št. 29 S. D. Z., priredi piknik na prost o r i h Društvenega doma v Euclidu.
24.—Društvo sv. Kristine št. 219 KSKJ ima veselico v dvorani sv. Kristine na Bliss R(l.
24.—šola sv. Vida, prireditev v avditoriju S. N. Doma.
24.—Skupna društva fare sv. Lovrenca imajo piknik na cerkvenih prostorih v Ma-ple Gardens.
30.—Svatba	Mr. John Bran-cel v spodnji dvorani S. N. Doma.
31.—Klub	Prijatelji narave piknik na Stuškovi farmi.
31. — Jugoslovanski radio klub, koncert v avditoriju S. N. Doma.
31.—Piknik društva Na Ju-trovem št. 477 SNPJ pri Joseph Zornu na Bradley Rd.
31.—Piknik društva Na Ju-trovem št. 477 SNPJ sc vrši na Zornovi farmi.
JUNIJ
7.—Društvo sv. Križa KSKJ priredi piknik v Novak's Garden, 3505 W. 105th St.
7.—Društvo Združeni Bratje št. 26 S. S. P. Z., ima piknik na Stuškovi farmi.
7.—Razvitje in blagoslovlje-lije zastave podružnice št. 47 SŽZ v S. N. Domu lia 80. cesti.
12.—P i-k n i k Slovenske zadruge na Močilnikarjevi farmi.
12.—Društvo Soča št. 26 SDZ priredi piknik na Hartma-novi farmi, North Royalton, O.
12.—Slovenska Zadružna Zveza priredi piknik na Močilnikarjevi farmi.
19.—Društvo Woodmen Circle, Waterloo Grove št. 110, piknik na Stuškovi farmi.
19.—Društvo Danica št. 34 S. D. Z. priredi piknik na Zor-novih prostorih na Bradley Rd.
19.—Samostojna Zarja ima piknik na Močilnikarjevi farmi.
19.—Društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ, piknik in javna telovadba kadetov na Pintarje-vih farmah.
26.—Društvo Washington št. 32, Z. S. Z., piknik na Stuškovi farmi .
26.—Piknik S. N. Doma in Kluba društev S. N. Doma na Pintarjevi farmi.
AVGUST
2.—United Hunting Club and Game Preserve priredi piknik na Stuškovi farmi.
2.—Olimpiada S. D. Zveze na Pintarjevi farmi.
2.—Soc. klub št. 27 ima piknik na Močilnikarjevi farmi.
9.—Skupna društva fare sv. j Vida priredijo izlet na Pintar-jeve farme.
16.— Društvo Brooklynski Slovenci št. 48 S. D. Z., priredi piknik pri Zornu na 4388 Bradley Rd.
16.—Piknik Slovenske mladinske šolfe S. N. Doma na Močilnikarjevi farmi.
16.—Piknik Slovenske šole S. N. D. na Močilnikarjevi farmi.
16.—Društvo Cerkniško Jezero št. 59 SDZ ima izlet na Stuškove farme.
16.—Klub slovenskih mesarjev .in groceristov priredi velik izlet na Pintarjeve farme.
16.—gola S. N. Doma na St. Clair Ave. ima piknik na Močilnikarjevi farmi.
Cankar ima predstavo v avditoriju SND.
MARC
21.—Jugoslovanski Pasijon-ski klub, predstava v avditoriju S. N. Doma.
i28.—Prosvetni klub S. N. Doina, šolska prireditev v avditoriju S. N. Doma.
-o-
V enem dnevu poročila dva
| Nič ni čudnega na svetu, če se dekle ne more odločiti, katerega svojih snubcev bi poročila. — Pretehta in pregleda jih od vseh strani in se končno odloči za onega ki bo najboljši zakonski mož in ki ji bo nudil največ udobnosti.
V slučaju Jessie Cavender je bila pa vsa stvar še bolj eno stavna. Jessie si je mislila, da l)o lahko srečna z vsakim, ki bi jo hotel poročiti. Seve, danes ima čisto drugačne nazore, ker jo je izkušnja izmodrila.
zdaj zvedela, da prav za prav ni poročena z nobenim. Tako vsaj je odločila policija v Memphis, Tenn.
Naj vam povemo celo zadevo. Nekega dne je srečala na cesti enega svojih vndtih oboževtal-cev, Earla Longmire, ki jo je povabil na sladoled v slaščičarno in jo tam brez ovinkov vprašal, naj ga vzame. Jessie kar ni mogla odreči udani prošnji, pa je hitela domov, se lepo počesala, se popudrala in našmin-kala in zopet odšla iz hiše. Matere slučajno ni bilo doma, tre-notno ni bilo zadržkov. Longmire jo je peljal v Marion, Arkansas, kjer ju je poročil neki mirovni sodnik. Jessie se je zlagala za ilekaj let starosti, pa je bilo vse dobro.
NovoporočOnca sta se odpeljala nazaj v Memphis, se v mestu ločila, obljubivši si, da se bosta zvečer sešla na tej in tej cesti, odkoder bosta šla k materi in povedala veselo novico.
Ko je šla Jessie proti domu je srečala drugega svojega oboževalca, ki jo je tudi povabil na sladoled in jo tam naravnost in brez ovinkov vprašal, če bi ga ne poročila. Tako lepo je govoril, da Jessie kar ni mogla odreči in tudi ni mogla povedati, da se je pravkar poročila. Pa sta šla s tem drugim ženinom, Deniso-norri Manningom na magistrat in se brez vsakih nadaljnih ceremonij poročila. Potem sta se peljala domov k njeni materi, kateri je Jessie skrivoma povedala, da se je zjutraj poročila enkrat, čez dve uri zatem pa drugič. Prosila je mater, naj prvo poroko razveljavi, ker hoče tega, drugega moža. Kakopak, mati je bila vsa iz sebe, pa je naložila "srečna zakonca" na avto in uprasnili so jo po Mem-phisu, da najdejo še ženina št. ena. Dobili so ga na dogovorjenem mestu kjer je udano čakal na svojo ženico.
No, oba ženina so zaprli, Jessie pa oddali mladinskemu sodišču. Jessie je potem izjavila, da ko se bo stvar enkrat razmo-tala, bo še enkrat poročila ženina številka dve, ker je izprevi-dela, da le njega ljubi.
"ženin številka ena," je rekr la Jessie, "me je vedno jemal v gledišče in mi kupoval sladoled, toda šele po poroki1 sem zvedela, da je zdaj brez dela in kaj naj počnem s takim možem?"
-o-
Draga vožnja
Louis J. Ehret, sin bogatega pivovarnarja iz New Yorka je povabil gdč. Eileen Wenzel na vožnjo v avtomobilu po newyor-ških parkih. Gdč. Wenzel je bila krasotica prve vrste in je nastopala v raznih glediščih, kjer je žela splošno občudovanje. Mladi aristokrat, voznik avtomobila, je bil precej "nadelan" in tako je avto zavozil v! obcestno svetilko. Sunek je vr-J gel gdč. Wenzel ob šipo spredaj in posledica jo bila, da je moral1 napraviti zdravnik 37 šivov na i lepem obrazu igralke in s tem j je bik njena bodočnost na gle-dališčnih odrih za vedno končana. Zahtevala je $250,000 odškodnine od mladega Enre-ta, a porota ji je pritrdila "samo" $90,000, kar bo tudi gotovo zadostovalo, da se bo gdč. Wenzel "skromno" preživela.
Pohod proti Addis Ababi združen s težavami
Rim, 2. maja. Dasi je laška vlada prerokovala, da bo laška armada že 30. aprila v Addis Ababi, pa so se pojavile nenadoma nove težave in napredovanje Italijanov proti Addis Ababi je začasno ustavljeno. Medtem je pa Italija vseeno praznovala "zasedbo Addis Ababe." Trgovci so zaprli trgovine, ljudje so razobesili zastave na vseh hišah in rajali po cestah radi "ogromne zmage." Umikajoči Abesinci so naredili cesto, ki vodi proti glavnemu mestu, skoro nepristopno. V cesto so navrtali ogromne jame, posekali drevesa in jih raz-stresli po cesti, kamor so tudi navalili tisoče ton skalovja, tako da laška motorizirana kolona ne more naprej.
--o-
Jugoslavija podelila pokojnino psu Hektorju
Belgrad, 2. maja. Jugoslovanska vlada je sledila vzgledu angleške vlade in podelila znanemu psu Hektorju stalno starostno pokojnino v svoti 40 dinarjev na mesec. Letno bo pes dobival $10.80 za svojo prehrano od vlade. Pes je bil znan in daleč naokoli priljubljen, ker je znal izvrstno leviti tatove in druge zločince. Tudi angleški parlament je pred kratkim odredil, da sc plačuje za prehrano neke mačke $12.00 na leto, ker je mačka očistila parlament od podgan in I mišev.
Kanadski prodajni davek je 8 odstotkov
Ottawa, 2. maja. Kanadska vlada je predložila parlamentu proračun za prihodnje leto. Proračun izkazuje $372,000,000 dohodkov in $523,000,000 stroškov, torej ogromen deficit kljub temu, da je vlada naložila nove davke, ki bodo prinesli letno $30,000,000. Sedanji prodajni davek, ki je znašal 6 odstotkov, se je zvišal na osem odstotkov. Kanada plačuje letno $150,000,-000 relifa brezposelnim.
-o-
Imela je dva oboževalca, pa se ni mogla odločiti ne za tega ne za onega. Da se pa izogne vsakemu dvomu in napaki, je šla in poročila oba. Miss Cavender, ki bo v kratkem stara 15 let, bo
-o-
DNEVNE VESTI
Jeklar.ka^ija zavrgla načrt Lewisa
Canonsburg, Pa., 2. maja. Ameriška unija jeklarskih delavcev, ki je organizirana v Amalgated Association of Iron, Steel & Tin Workers, je zavrgla1 načrt John Lewisa, predsednika: premogarske unije, da se organizira po industrijah. Načrt Lewisa je na glasovanju propadel z enim glasom manjšine. Lewis je ponudil jeklarski uniji $500,-000, ako se pridruži njegovemu načrtu.
Demokratsko vodstvo v Beli hiši ima za svetovalce razne 'učene profesorje, takozvani "brain trust" To sc mjbržc tudi republikancem dopade, ker tudi oni sv dobili nekaj profesorjev, da jim bodo pomagali v volivni kampanji. Tri take "brain trustarje" vidite na sliki.
MAH OGLASI
Proda se
ali zamenja moderna hiša za eno družino, 6 sob. Zamenja se za vložno knjižico International posojilnice ali Custodian posojilnice. Vladno posojilo po 5 Vprašajte na 1388 E. ITlst St., severno od St. Clair Ave. Nottingham kara.	(HO)
KRIŽEM PO JUTROVEM
Po aem&kcm Imrlrmiki K. Hays
MORSKI RAZBOJNIK
Ukazal je potegniti kvišku belo zastavo predaje, zakaj gojil je še eno edino izgubljeno upanje, da bo špansko ladjo, ko bo prišla poleg njegove, nenadoma priklopil na Bonaventuro, nato pa s svojim številnim moštvom planil na njen krov. Tako se utegne koncem koncev še zgoditi, da se obrnejo karte in da bodo izšli iz te avanture zdravi in z dobičkom.
Toda tudi Blood je zaslutil njegove nakane in sploh nevarnost, ki bi mu utegnila pretiti od te strani, zato je ukazal svojemu topničarju Ogle-u, naj nemudoma zapiči še eno kroglo iz težkega dvaintrideset - funtnika ob vodni črti Bonaventure k oni luknji, katero je že naredil. Vrli topničar je storil kakor mu je bilo ukazano, in trenotek zatem je treščil drugi izstrelek na najbolj ranljivo mesto poleg prvega. —
Kar se tiče Charda samega, pa ni imel zdaj nobenega časa za špekulacije in ugibanja. Bo-naventura se je namreč zdaj tako naglo polnila z vodo in se nagibala, da je bilo njegovo edino upanje, da reši sebe in svoje ljudi, le še v tem, da naglo odjadra proti obali in nasede ,preden se mu ladja pod nogami pogrez-ne. Zato je ladjo naglo okre-nil ter jo usmeril proti koralom Point Espade, njegovi piratje pa so pometali topove preko krova, da bi jo olajšali in po spešili njeno brzino. Končno je Bonaventura nasedla na sipini; iz vode je gledal samo njen, tako zvani "forecastle." španska stražna ladja je stala nedaleč vstran, z ohlapno mahedrajoči-mi jadri in čakala, dočim se je njen kapetan čudoma čudil, ko je videl Arabelo že v daljavi kake pol milje, ki je naglo jadrala proti severu.
"Zaupajmo v boginjo Sreče," je rekel kapetan Blood. "Zdaj bomo samo spustili in spet dvignili špansko zastavo v pozdrav, nato pa odhitimo, kakor da imamo drugod nujno opravilo. Saj izgledamo kot pošteni Španci. Celo skozi daljnogled naju morajo smatrati — Wolverstona in mene — v temle španskem oklepu, za dvoje španskih do-nov. Torej naprej, da vidimo, kako gre Easterlingu! Zdi se mi, da je zdaj napočil čas, da
MARTIN L. O'DONNELL
ZA ŠERIFA
ppmocratic Ticket.—Primaries May 12
M I
a
LOUIS OBLAK
TRGOVINA S POHIŠTVOM Pohištvo in vse potrebščine za dom. 6303 GLASS AVE. HEnderson 2978_
ZA NAJBOLJŠE
VINO
BELO aH RDEČE
obnovimo ž njim našeznanstvo."
Stražna ladja, dasi presenečena nad nenadnim odplutjem ladje, kateri je pomagala iz zagate, ni mogla sumiti glede njenih bona-fide namenov. Bodisi, da je vzela stvar za dovršeno dejstvo,' bodisi, da se ji je mudilo, da čimprej prevzame svoje ujetnike z Bonaventure, ni imela v mislih, da bi ji sledila.
In tako je naneslo, da je kaki dve uri pozneje, čakajoč na Bonaventuro med rtičem Rafaelom in Engano, kapetan Easter-ling uzrl v svojo grozo rdeče poslikan 'trup ^Arabele, ki se je naglo bližala. Sicer je slišal v daljavi k^nonado, toda bil je prepričan, da je bila ob tem času Arabela že zavzeta po njegovi Bonaventuri. Zato ga je pogled na Arabelo, ki je bodro jadrala, nepoškodovana in z razpetimi jadri, neznanjsko osupnil. Kaj neki se je primerilo Char-du? Na morju ni bilo o njem nobenega sledu. Mar je bil res tako nespameten, da je dovolil, da ga je kapetan Blood pogrez-nil?
Toda ta skrb se je umeknila drugi, še mnogo večji skrbi. Kakšni so sedanji nameni tega prekletega doktorja? Easterling bi. bil napadel njegovo ladjo in planil na njen krov, kajti tudi to moštvo, ki ga je imel na San ti Barbari, je 'štelo dva proti enemu na Arabeli, toda pohabljena Santa Barbara ni bila zmožna manevriranja in bi jo bil Blood v tem slučaju gotovo potopil s svojimi streli.
Ob teh mislih je Easterling skoraj zblaznel, ko je pomislil, kakšen tovor nosi ta ladja spodaj v svojem trupu. Izprevidel je, da mu sreča ni bila naklonjena, marveč da se mu je samo ro-gala, ker je dovolila, da se je polastil nečesa, česar ni bil v stanju obdržati.
Pa tu še ni bilo konca njegove smole! Kakor da bi vse to ne bilo dovolj, se je pričela zdaj še njegova posadka, ki jo je bil privedel na to ladjo z Bonaventure, upirati. Nahujskani po nekem malopridnežu, po imenu Guning, ki je bil skoraj prav tako orjaški in neusmiljen, kakor Easterling sam, je pričelo moštvo groziti, češ, da sta jih samo Easterlingov pohlep in požreš-nost spravila v tak položaj. — Trpka jim je bila namreč misel na smrt ali ujetništvo, če so pomislili na bogastvo, ki bi bilo lahko njihovo. S takim zakladom na krovu, ne bi smel Easterling podvzeti nobenega tveganega podvzetja, so menili, pač pa bi moral ž njim odjadrati brž na varno, in sicer v spremstvu Bonaventure, ki bi jim bila v zaščito.
Dočim so se torej lopovi medsebojno prepirali, pa se jim je Arabela vedno bolj bližala in 'Easterlingov kvartirmojster ga je opozoril na zastavo, ki je vihrala z jambora Arabele.
Easterlinga se je polastil paničen strah. Njegov obraz je posinel. Toda prisegel je, da pošlje kapetana Blooda v pekel prej, preden odjadra od tu.
Takrat ga je Gunning opozoril, da kapetan Blood najbrž še ne ve, kakšen zaklad imajo na ladji, zato bi bilo najbolje, da se ga pusti, da jadra svojo pot, ne da bi se ga oviralo in nadlegovalo.
Toda takrat je zagrmel z Arabele svarilni strel in krogla je udarila v loku preko jamborov Sante Barbare v morje. To je bilo dovolj. Gunning je potisnil kvartirmojstna na .stran, sam pograbil krmilo ter potisnil ladjo pod veter, da se je usta-
vila. Takoj zatem so piratje spustili čoln ter se natrpali vanj, dočim je Gunning s pištolo v roki prisilil Easterlinga, da jim je sledil.
Ko je nekaj minut zatem kapetan Easterling stopil na krov Arabele, je bilo peklo v njegovih očeh in groza v njegovi duši. Visok in mišinčast, v španskem oklepu in s španskim šle-mom na glavi, ga je sprejel osovraženi kapetan Blood. Za njim pa so stali Ilagthorpe in kakega pol ducata drugih. Kapetan Blood se je smehljal.
"Tak končno, kapetan, stojite tam, kjer ste si že tako dolgo želeli stati: na krovu Arabele."
Easterling je nekaj zakrulil, njegove velike roke pa so se krčile v pesti; zdelo se je, da bi bil najrajši zgrabil kapetana Blooda za vrat. Blood pa je povzel :
"Vidite,; kapetan, kako nespametno je, če hoče kdo več založiti kakor pa more pogoltniti! Tista vaša Bonaventura je bila izborna, nagla jadrnica, ž njo bi se bili lahko zadovoljili. Resnična škoda je, da ne bo nikoli več jadrala po valovih sinjega morja, ker je pogreznjena, ali pa bo, čim voda narase." Nato ga je nenadoma vprašal: "Koliko mož imate s seboj?" Vprašanje je moral ponoviti, preden mu je oni mrmraje odgovoril, da jih je na krovu Sante Barbare štirideset.
"Kakšne čolne pa ima Santa Barbara?"
"Tri — s čolnom na jadro vred."
"No, dovolj jih bo, da sprejmejo vase vas malopridneže, če vam je življenje ljubo, jim za-povejte takoj stopiti v čolne, zakaj po preteku petnajstih minut bomo otvorili ogenj na ladjo in jo pogreznili. To pa zato, ker nimam ljudi, da bi jih poslal nanjo, da bi ž njo upravljali, niti je ne morem pustiti na površini, da bi se je vi spet polastili in jo izrabili za svoje na-daljne lopovščine."
"Molčite! Deležni 3te milosti, katere ne bi vi nikoli izkazali onim, ki bi vam padli v roke. Zaradi moje nsmiljenosti boste samo profitirali. Ako vam Španci na Hispanioli prizanese-jo, ko se tam izkrcate, potem pojdite nazaj k svojemu lovu in bukaniranju, za kar ste morda bolj sposobni kakor pa za pomorsko gusarstvo. Preč z vami !"
Toda Easterling ni takoj odšel. Obstal je na mestu, upira-je se s svojimi silnimi nogami ob tla ,in stiskaje pesti. Končno se je odločil:
"Pustite mi to ladjo, pa vam bom v Tortugi, kakor hitro do-spem tja, plačal petdeset tisoč zlatih osmakov. To je vsekakor bolje, kakor pa prazno zadoščenje, da ste nas izpostavili na morju."
"Stran z vami!" je Blood nestrpno odgovoril.
"Stotisoč!" je vzkliknil kapetan Easterling.
"I, čemu ne milijon?" se je ro-gal Blood. "Saj je prav tako lahko obljubiti, kakor obljubo prelomiti. Ne, kapetan Easterling! Vaše besede ne vzamem za resno, kajti kako naj vam verjamem, da imate tako ogromno vsoto kakor je stotisoč osmakov ?"
(Dalje prihodnjič.)
Easterling jet pričel silovito protestirati ter predočevati ka-petanu Boodu nevarnosti, ki prežijo nanj in na njegove tovariše, če se izkrcajo na obali His-paniole. Toda Bood ga je kar kratko ustavil:
-o-
Narofite se na dnevnik Ameriško Domovino!
AUGUST HOLLANDER
6419 St. Clair Ave.
v Slovenskem Narodnem Domu
PRODAJA parobrodne listke za
vse prekomorske parnike; POŠILJA denar v staro domovino točno, po dnevnih cenah;
OPRAVLJA notarske posle. •
Hollander ima v zalogi tudi jugoslovanske znamke
^IIIIIIIIIIIIIIIHIlillllllllllllllMIllllliillll^
| ZDRAVO, IZVRSTNO I
J DOMAČE VINO
= po zmernih cenah dobite 5	vsak čas pri
I JERNEJ KNAUS
1052 E. 62nd ST. ^IIIIIIIIUIIIIIIIIlllllHlllllllllllllMllllllil?
1936 IZLETI V JUGOSLAVIJO
IZ NEW YORKA
EVROPA
20. MAJA
BREMEN
14. JUNIJA
1. JULIJA
NORTH
GERMAN
LLOYD
Hiter vlak ob parniku v Bremerhaven zajamči udobno potovanje v Ljubljano. Za pojasnila se obrnite na
August Kollander Co.
6419 St. Clair Avenue	Cleveland, Ohio
HAMBURG-AMERICAN LINE NORTH GERMAN LLOYD
VELIKI POLETNI IZLETI V JUGOSLAVIJO
na famoznih ekspresnih parnikih
AQUITANIA ......21. maja
liERENGA RIA.....28. maja
AQUITANIA ......11. junija
, Manj kot G dni na oceanu. Udobne kabine prejšnjega turistov-skega razreda sedaj na razpolago potnikom tretjega razreda. Elegantna jedilna soba in druge dvorane. Kuhinja po starokrajskem načinu in vino zastonj.
Poseben orkester, premikajoče slike, ples, igre.
Ekspresni vlak Iz Pariza tlo Ljubljane.
Za pojasnila se obrnite na
AUGUST KOLLANDER CO.
G419 St. Clair Avenue	Cleveland, Ohio
CUNARD WHITE STAR
NAZNANILO IN ZAHVALA
V	globokem jadu naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem *in znancem tužno vest, da je v Bogu, previden a z svetimi zakramenti za umirajoče za vedno preminula naša nadvse ljubljena soproga, mati, stara mati in sestra
MIHAELA ROVERE
rojena NOS AN
Blagopokojnica je bila rojena dne 1. januarja leta 1886 v Ribnici na Dolenjskem. V Ameriki je bivala 28 let. Po kratki in mučni bolezni je preminula dne 3. aprila ob 4. uri zjutraj ter bila pokopana iz hiše žalosti po opravljeni zadušnici v cerkvi Marije Vnebovzete na Holmes Ave. na Kalvarijo pokopališče dne 7. aprila ob 9. uri dopoldne. Pokojnica je bila članica Protected Home Circle št. 547, članica Slovenske Ženske Zveze podružnice št. 10 ter članica Oltarnega društva Marije Vnebovzete na Holmes Ave. Poleg tukaj žalujoče družine in več bližnjih sorodnikov zapušča v stari domovini brata Alojzija.
V	globoki hvaležnosti nas dolžnost veže, da se iskreno zahvalimo vsem darovalcem cvetja, ki so ga položili ob krsti blagopokojnice ter s tem izrazili prjateljsko sočutje. Naša globoka zahvala naj velja sledečim: družina Fr. Natlačen, družina Anton Bezlaj, Mr. John Brodnik, družina John Tomsich, družina Henry Batich, Mrs. Frances Klun, družina John Simčič, družina Frank Žagar, -družina Frank Lovšin, Mrs. Frances Petrich, družina Lawrence Avcin, družina John Sluga, družina Leopold Polis, družina James Kozel, družina Mary Dejak, družina Matt. HafTner, družina Louis Pirnat, družina Michael Telich, družina Louis Levstik, Mr. Jos. Kovach, Miss Theresa Markus, Mr. Frank 7.0-rič, Mrs. Ana Boldan, družina Sarin, Lyon Dairy, Mr. Joseph Glavan in družina, darovalci za skupni prijateljski venec in sicer: Mr. A. Klaus, Mr. M. Ce-peJanskas, Mr. J. Pecon, Mr. Jack Pecon, in Mr. Bert Angelo, Slovenska' Ženska Zveza, podružnica št. 10, pevsko društvo Jadran, Protected Home Circle št. 547, Fisher Body Employees Door and Bandsaw Dept., Electric Vacuum Cleaners Motor Dept. in Electric Vacuum Cleaner Co.
Izraz naše velike hvaležnosti naj prejmejo obilni darovalci za sv. maše, katere se bodo brale v mirni pokoj blage duše. Obilni darovi so nam bili ob času velike žalosti v družini globok izraz sožalja nad izgubo naše ljube soproge in dobre matere. Naša iskrena zahvala naj velja sledečim: družina Frank Natlačen, družina Frank Lovšin, družina Matt, llaffner, družina Mary Dejak, Mrs. Frances Petrich, Mr. Joe Petrich, družina George Kovačič, Mrs. Theresa Markus, družina Mary Glavan, družina Gracanin, družina Frank Sluga, Mrs. John Dejak, Mr. in Mrs. Anton Cerkvenik, Mrs. Šega, Mr. in Mrs. Blaž Boldin, družina Frank Vilar, družina Frank Videmsek Sr., družina Frank Vi-demsek Jr., družina Joe Centa, družina John Leskovec, Mr. in Mrs. Frank Zu-pec, družina Anton Kure, družina Mary Jerman, družina Frank Baucher, Miss Albina Moro, družina Louis Ivaris, družina Frank Kadunc, Mr. in Mrs. Pete Musich, Mr. in Mrs. Joe Koncilja Jr., Mr. *in Mrs. Anton Prime, Mrs. Frances Knaflic, Mr. Anton Zaplata, Mr. in Mrs. Mike Kness, družina Jos. E. Stam-pfel, družina Anton Novak, Grovewood Ave., Mrs. Kosmerl, Mrs. Opalek, Mr. in Mrs. Andrew Skerl, družina Meglič, Mrs. Frances Krebel, Mr. Leo Peru-sek, Mrs. Schmuk, družina Bandi, Mr. in Mrs. Joseph Penko, Mrs. Rose Hon-ko, Mr. in Mrs. Joe Zupan, Mrs. Angela Krizman, Miss Josephine Yankovič, Mrs. Mary Hočevar, Oltarno društvo Marije Vnebovzete na'Holmes Ave., in Premier Electric Vacuum Cleaner Co. ter družina Wretscko.
Najlepša hvala vsem onim, ki so dali avtomobile za prevoz spremljevalcev na pokopališče brezplačno na razpolago. Naša najlepša zahvala naj velja sledečim: Mr. Frank Natlačen, Me. John Tomsich, Mr. John Leskovec, Mrs. Mary Sluga, Mr. Frank Pucel, 1782i Delavan Rd., Mrs. Mihael Telich, Mr. Thom. Sega, Mr. John Dolenc, Mr. Dominic Dekleva, Mr. Anton Prime, Mr. Jack Troha, Mrs. Genovefa Zupan, Mrs. Rose Weiss, Mrs. Pepki, Mr. Grachaning in Mr. Parrava.
Izraz naše hvaležnosti naj prejme članstvo pevskega društva Jadran za zapete žalostinke pred večerom dviga krste k večnemu počitku. Ginljive in krasno zapete žalostinke so nam bile ob času tužnega jada v družini nena-domestni izraz globokega sožalja.
Iskrena hvala častiti duhovščini fare Marije Vnebovzete na Holmes Ave. za tolažilne obiske v bolnici, podelitev svetih zakramentov za umirajoče, opravljene zadušne molitve ter cerkvene pogrebne obrede. Najlepša hvala pogrebnemu zavodu Jos. Žele in Sinovi za lepo urejen pogreb in vso najboljšo postrežbo.
Najlepšo zahvalo naj prejmejo Mr. in Mrs. Frank Lovšin, Mrs. Margaret Haffner, Mrs. Mary Sluga in Mrs. Mihaela Avcin za veliko in izdatno pomoč ob času največje žalosti v družini.
Hvala lepa članicam Slovenske Ženske Zveze, podružnica št. 10 in Oltarnemu društvu Marije Vnebovzete na Holmes Ave. za opravljene zadušne molitve ob mrtvaškem odru blagopokojne nezabne soproge in matere.
Našo najlepšo zahvalo naj prejmejo vsi tisti ki so prišli pokojnico kropit so pri nji čuli nas ob bridkih dnevih tolažili kot oni, ki so jo spremili na pokopališče k večnemu počitku. Iskrena hvala vsem za vse kot tudi onim, če je pomotoma njih ime izostalo v zahvali, karkoli so nam dobrega storili ob času največje žalosti v hiši.
Ljubljena soproga ter dobra, skrbna in nenadomestljiva mama. Tužno nam je oko,'skeleča je solza, ki nam drči po licu na kup zemlje — Tvoj grob. Strti so naši upi v bodočnost — izgubili smo drago mamo. Težak je korak okrog groba, v katerem je pokopana vsa naša ljubav, vsi upi in biseri zlate mame. Naša kolena klonejo nad Tvojim grobom v goreči prošnji in želji k Vsegamogočnemu, kateri Ti je dal in odvzel življenje: Daj naši dobri soprogi in v ljubezni oboževani dobri mamici mirni počitek v tuji zemlji do svidenje nad zvezdami.
Žalujoči ostali:
FRANK ROVERE, soprog;
FRANK ROVERE, JR., sin;
VICTORIA, poročena PIANECKI, ANNA, in MARY, hčere;
JOHN PIANECKI, zet;
COLETTA ROVERE, snaha; JOHNNY, JOEY in FRANKIE, vnuki. Cleveland, Ohio, 4. maja 1936.
se boste gotovo oglasili pri
A. KOROŠEC
1063 Addison Rd.
Jako zmerne cene. Vino na ga-lone ali sode. Se prijttZilo priporočamo.