Ptuj
¦Vii levfm  obrežji Ilrave.,  kakili  pct nr nižo Maribora,  stoji  iiiijstarejše"
&štajersko lneHto Ptuj.
Nckdaj  zolo  imonitno,  izgnbilo jp  fasoma po muogih nezgorfah Hvoj nekdanji pomiSn tako, da je doncs sanio iiavadito moslice.
Mesto je. bilo užo davuo pred Kristovem rojstvom od tnkaj stanujočih Kdtov in ilirsko panonskili narodov usfanovijono, a pozuojo so ga morali prcpustiti drugitti ndrodom. fir&ki in rimski zomljepisei so imenovali mesto: Pctovinra, Poctavia in Petabio.
Nekaj i?asa (15. i.) prod Kristom pridero iz Italijc lnogofini Rimljanj ter si podjarmijo vso našo sedanjo stirsko dcždo. katpro zabodni kraj jp. takrat spadal k proviraiji ali krajini Noriktini, vzboelni pa k Panoniji. Rimska de-Žela jo segala do Dunara.
Ker je iirielo mesto Ptuj za Eimljano zplo primerno Iego, nredili so si ga po STOJe in utrdili z mo6nira zidovjom.
Mesfo je bi!o voliko. kar nam svedni'ijo razni rimski ostanki. katerih ji1 mnogo shranjenih v Ptuji. a nekaj tudi v (iradei in na Dunaji.
V Ptuji je bilo vedno mnogo rimskih vojakov. često po 100.000 zbranib. Ti so takaj po smrti cesarja Helvija Pertinaka proglasili siojega nam«stuika Septimija Severa za oesarja, kar je tndi obveljalo.
Njemu na čast so je postavil takrat lep kampncn spomenik, ki je So denes kinč glaraemu trfni.
Ob času. ko se je za<?elo kristjanstvo tndi po naših pokrajinab ^iriti. . najdemo tukaj tako dobro napredovanje v kržžanskej veri, da je bil že proti konri 3. stoletja v Ptuji škof nastavJjen, da-si je biJo takrat še Jiado proga-njaDJe kristjanov.
Na.iimeuitnejJi je bil st. Viktorin. ki je kot mufenik za krščansko vero 304. leta nmrl v Ptuji. Ptujskc škofe najdemo tndi že pri oglejskih ecrkvenih zborih. Zadnji ptnjski škof je bil Virgil in tn 558. leta. Poznejo so bili škofje za slgvenske pokrajine v Celji,
108
Mesto Ptuj je zelo cvetelo do dobe preseijevanja narodov, katero so prieeli (iivji Hunci 375. leta pred seboj ženoe Se voliko tolpo dnizili narodov, ki so si vsi iskali novih sedežev in jili nekateri tudi našli.
Hunci so iraeli izvrstnega vodjo, Atilo a]i Bšibo božjo" po imenu, pred katerim se je treael vsak narocl v Evropi. On je s svojimi divjimi vojaki opustoSil vse, podiral je in požigal mesta, ter si tako prisvajal mnogo drago-cenosti in premoženja. Tudi Ptuju ni prizanesel; raznišil ga je v prah in pepel, ko je sel proti Kimu.
Pripoveduje se celo, da je Atila tikoma Ptuja, na deanem bregu Dravo, pod gričkom. na k&terem stoji kapclica sv. Boka, pokopan v treh krstah: v zlatej, srebrnej in železnej.
Ko je bilo mesto Ptoj vaidrto, minula je vsa njegova prejsna alava in jirešla na novojša mesta.
Zailnji rimski eesar Bomul Avgustul jo bil Ptujčan, tako tudi njc-gov ote.
Mesto Phij in njega okolica je bila od sih dob pod mnogovrstno oblastjo. Gospodarili so nckaj časa Gotje, Grki. potem Avari, pod katerimi so 8e Slovend, ki so bili ob Dunavu, Muri, Drari in Savi naseljeni, uspešneje 7-aželi razvijati.
Leta 623. je nostopil lirabri Sarao, ki je zdmžil vse Slovenee in severne Slovane v vnliko slovansko državo, ter tako premagal Avaro. — Slovenei si so razdejano most« zopet pozidali in uredili, ter ffa imf.novali Ptuj, ker je biJo do sih dob vedno najvfč ptujuev v njem.
Za časa Karola Velikega so prižle tudi pokrajine Ptujskeg* mesta pod njegovo oblast in nekaj časa pozneje pod neinško eeyarstvo.
Lyte 825. so pridrli Bolgavi in vaxmsiH mesto. a solnograški škofje so skrbeJi, da se je novič sezidalo. V tej dobi je bila postavljeua mestua cerkev, namreč 785. leta.   Deiela je dobila po štajerskih gro&h sedauje imo.
Med leti 894—955 so začeli Ogri prodirati v stajersko (leželo, često so nadlpgovali tudi mesto Ptuj in ga nekterekrati dobili tudi v svojo posest. A najbujSi so bili divji Turki, ki so od 1395. leta daljo po večkrat prihruli v Ptujskc kraje. morilj Ijudi, požigali mosto in naprarili niDogo druge, ne-popisljive kvare.
Leta 1573. so dobili Stajorski vojvodi mc»sto Ptuj v svoje posestvo. Ti so mesto obzidali in utrdiii. kar se šc denes tu in tam lehko vidi.
Sploh je bilo Ptnjsko mesto še vetkrat v hudih zadregah proti različsniin sovražnikom, a še vselej so ga oteli popolnega pogina.
Pride pa zdaj drug sovražnik, hnda knga in pozncje lakota, ki ste v mcstu in okolici razsajali po vef. let, t«r pobrali na tisoče Ijudi. Še le, ko je ktnet Jaaez Rajavee iz Hajiiine pri Ptuji dal 1045. leta na svoje troSke sezidati kapelico sv. Boka, poneliala je ta največja človeška nadloga.
Od sih dob sta se menjavala ogenj in velika povodenj, razdirajoč mesto tako. da je ostolo samo še nekaj biž v mestn.
Povodenj je bija najhujša 1823. leta, a ogenj 1684. leto. Drava, po katerej izvaiajo Pohorri Binogo različnega lesa, izstopi še zdaj po TOfckrat in napi^avi mnogo kvare.
                                          
PenaSnja slika vam kaže Diesto Ptuj v sedanjtij podobi v podnožji hribca s Btarinskim gradom.
Drava teče od zaboda proti izhodu.
Mesto ims dve predraestji, blizu 400 hiš in nad 3500 prebivalcev slo-venske in nemSkts naroduosti.
HMe v meati imajo veciinoma po jniino ali po dve nadstropji. Trgov je več, a najveSji je Št. Florijanski trg. Cerkve so tri: 1) stolna eerkev, 2) cerkev           
sv. 1'etra in Pavla in 3) cerkev sv. Ožbalda.    Stolna  cerkev je velika in ima           
posaraez stoječ zvonik. Ta zvonik je zelo trdno zidan, ter je bil v prvih 6asih za vojaško rabo. Visok je 53 m in s kotlovino (bakroui) pokrit, Cerkev ji> zidana v gotskem zlogu in od znotraj posebno lepa. Okolo cerkve in zvonika sft vidi mnogo starinskih. največ rimskih sporaenikov. Oerkov sv. Petra in Pavla pri minoritskem samostanu, 1360. lota pozidana, je tudi lepo okra-            
fiena, ter je farna cerkev Slovencev v Ptujakej okolici. Kamostan tikoma c-CTkve           
je vclik in prostoreii.    V predmestji nKauiža"   stoji  cerkrica sv. Ožbalda,  ki           
jo 85i). letti na lnestu nekdanjega riraskoga templa sezidana. Cerkrica ima nckaj starih spomenikov, ter je podruinica velike slovenske župo (fare).
Mesto ima razlifcne urade, dežolno gimnazijo, petrazredno deSko in štiri-razredno dekliško ljndsko Solo, gledaliSče, narodni dom, bolnico in hiralnico. Poslodnji dve jc sezidala Stajereka liranilnica 1875. leta. Vojašnice so bilo njnga dni razliini samostani. Prpko Drave peljcta dra mostova na veliko Ptujsko polje. Prvi je leseu, drugi želczen od južne železuice, ki se je ta 1800. leti odprla.
Me&ni se pežajo najvei s trgovino in ohrtom; okolica e pol,jed«lstrom in rinnrstrom, katero posebno v Falozah in Slovenskih goricah vže o<t časa Riinljanov »lovi.
Zelo lep jc, visoki grad grotiee Herberstoin-ove, ki stoji nad mcstom. Ondu vidimo lepe vitežkis »obe, stare podobe, nekdanje hiftne oprave i. t. d. Iz grada jo krascn razgled po vsem mostu, preko velikoga Dravskega polja iii daleč tjiv v Haloze in Slovenske gorico.
Grad v tej podobi kakor je zdaj, stoji od 1650. leta.
Pod gradcim na sfivero-vzhodnej strani stoji fotvero-razredna narodna šola okoliških Slovenepv, ki jo v lepem id primeniein zlogu zidana.
Anton Porekar   .