11. štev. V Kranju, dne 13. marca 1915. Leto II. Izhaja vsako soboto ob 5 uri zvečer. Uredništvo in upravništvo: Kranj št. 170 (Prevčeva hiša). — Naročnina za celo leto K 4—, za pol leta K 2—, za četrt leta K 1—. Za vsa druge države in Ameriko K 560.— Posamezne številke po 10 vinarjev. — Vse dopise je naslavljati na uredništvo lista „Save" v Kranju. Inserate, naročnino, reklamacije pa na upravništvo »Save" v Kranju. — Dopisi naj se blagovolijo frankirati Brezimni dopisi se ne priobčujejo. Reklamacije so poštnine proste. — Inserati: štiristopna petit-vrsta zaenkrat 12 vin za dvakrat 9 vin., za trikrat 6 vin., večji inserati po dogovoru. Inserati v tekstu, poslana in posmrtnice dvojno. Plačujejo se naprej. — Rokopisi se ne vračajo. — Brzojavi: „Sava", Kranj Čekovni račun pri c. kr. poštno-h ranil ničnem uradu št.: 41.775. Kitajska in Japonska. Japonska, ki se je začetkom svetovne vojne udinjala tripelententi kot zaveznica, je postala zadnje čase kaj samozavestna. Pomagala je An- 1 gliji, ki je imela vso svojo vojno mornarico zbrano v domačih vodah, ter poslala vojaštvo in ladje pred nemško posest Tsingtsau, da izpodbije Nem- I čiji najvažnejše oporišče v kitajskih vodah. To je storila ona Japonska, ki je pred desetimi leti do- i segla na morju največje uspehe in uničila skoro j vso rusko vojno brodovje. Čudna, zelo čudna se je vsemu svetu zdela ta najnovejša vloga države, j ki si je z mečem v roki izvojevala naslov velesile. A vse to je bilo le navidezno, le slepilo. Z znano opreznostjo je Japonska le potrpežljivo ča- ! kala pravega trenotka, da začne z dejanji. Sedaj, ko je ruska premoč brezpogojno vezana na kar- j patskih in poljskih bojiščih, ko se francoska armada j ne more ganiti niti koraka naprej in morajo an- I gleški podmorski čolni braniti angleško obal, sedaj je prišel pravi trenotek za Japonsko. Tripelententa mora ravno sedaj porabiti vse svoje moči v vojni • proti Nemčiji in Avstriji in ne preostaja ji niti en j mož. kojega bi lahko poslala v Vzhodno Azijo, da ' tam zastopa želje tripelentente, če treba, tudi z j oboroženo silo. Japonska ima torej prosto pot, da j doseže kar ni prej in kar bi tudi pozneje nik- j dar ne mogla doseči, ker je stisnjena, med dva mogočna soseda, med Rusijo, ki obvlada Amur in Anglijo, ki ima dolino Jangse v rokah. Da je Japonska proti Kitajski tako ostro nastopila, ima svoj vzrok pač v skrajno ugodnem ' sedanjem položaju. Japonske zahteve sicer docela niso znane, a znano je vobče, kaj namerava japonsko ministrstvo. Pravico hoče imeti, da Japon- j ska izvežbuje kitajsko armado, da soodloča pri koncesijah, ki jih Kitajska podeljuje inozemcem. Dovoljenje hoče imeti, da gradi rudokope in že- j leznice. Ako se ji te zahteve izpolnijo, postane 1 neomejena gospodarica v Kitajski in nedvomno bi se iz te gospodarice izcimil v nedolgem času tudi japonski vladar. Tako pretirane kakor se zde japonske-zahteve, se vendar lahko uresničijo. Res, da ima Kitajska 300 do 400 milijonov prebivalcev, a vsa ta masa ni v stanu se uspešno upreti japonskemu modernemu vojaštvu. Japonska armada šteje vse-kako brez črnovojnikov 1.150.000 mož in da so ti vojaki na višku vojaške izobrazbe, so dokazali ze pred desetimi leti, ko so kot prvi izvojevali zmage v dobi brzostrelnih topov in pušk-repetirk. Ker ima pa japonska v posesti Korejo,Port Arthur, Šan-tung in južno Mandžurijo, ima obenem v posesti tudi vsa sredstva, ki ji omogočajo postaviti armado v najkrajšem času kamor le hoče. Istotako se tudi poroča, da je vpoklicala nekoliko letnikov rezerve. Tej sili pa Kitajska pravzaprav ničesar ne more postaviti v bran. Res, da se je po rusko-japonski vojni poskušalo reorganizirati kitajsko vojaštvo, a za časa revolucije se je zopet vse upustilo. Celo mirovno stanje kitajske vojske v številu 200.000 mož je le bolj na papirju. Med tem pa ima Japonska povsod svoje posadke v Tientsinu kakor v Šanghaiju in celo v Pekingu. Vrhutega pa pride še v poštev, da kakor svoječasno vladajoča rodbina Mandža, tako tudi sedanja republika na čelu s predsednikom Juansikajem nima zaslombe v narodu. Jasno je torej, da Kitajska vzlic svojemu ogromnemu številu prebivalstva ne more zadržati Japonske in računati mora.no s tem, da bo tokijski kabinet dosege! svoje ^rostjgne^ahtev^e,, aj

ni več jokala, nego le ihtela in padla z glavo na ■ kolesa. Tam ob steni pa je stala snažna postelja ' z belimi blazinami in odgrnjeno odejo, ona po-I stelja katero sem kupil pred štirimi leti — takrat, ko sva se ženila. Svetovna vojna. Avstrijsko-ruska vojna. Uničujoče ruske izgube pri Lupkovvu. V bojih v ruski Poljski smo mnogopot izvo-jevali uspehe. Sovražnika smo vrgli z močnimi izgubami iz več sprednjih oporišč in strelskih črt. Enak uspeh je imel kratek naval naših čet ob fronti v zapadni Galiciji, kjer smo v prostoru pri Gorlicah prodrli dele sovražne strelske črte ter po krvavem boju j zavzeli neko vas. Več častnikov in nad 500 mož i smo vjeli. V Karpatih se vrše srditi boji. V prostoru pri Lupkovvu so Rusi včeraj popoldne započeli napad z močnimi četami. S pridobivanjem novih ojačenj je sovražnik | vedno obnavljal razredčene svoje čete, jih z vsemi ' sredstvi podil naprej ter vkljub težkim izgubam z napadom trikrat prodrl blizu do naših pozicij. Zadnji ruski naskok se je vsakokrat izjalovil ob naših zavornih črtah, prt čemer je imel sovraž- ■ nik uničujoče izgube. Stotine mrtvih leži pred našimi postojan- j kami. V nekem drugem odseku bojne fronte so i naše čete po odbitem ruskem navalu nepričako- i vano pričele z napadom, zavzele po sovražniku ! močno zasedeno kopo ter znova vjele 10 častni- ! kov in 700 mož. Tudi na neki sosedni višini smo vjeli tisoč Rusov. V jugovzhodnji Galiciji je doživela občuten poraz močna sovražna konjenica, ki je osumljeno operirala proti krilu naših pozicij. Uspehi pri Gorlicah in v Karpatih. Na fronti, severno od Visle, je živahen topovski boj. Južno od Lopuczna smo brez truda odbili ruski napad. Pri navalu, izvršenem pri Gor-licah, smo zajeli še nadaljne vjetnike. Zavzeto i pozicijo smo povsodi vzdržali vkljub večkratnim \ poskusom sovražnikovim, da bi jo zopet zavzel. Neprestano se opetujejo v karpatski fronti sovražni napadi, ki jih sovražnik po razvojni mož- I nosti izvaja, sedaj z močnejšimi, sedaj bolj podrejenimi četami. Tako smo zopet odbiii na več toč- i kah srdite ruske napade, ki so dospeli do naših zavir. Nasprotnik je imel težke izgube. V teh bojih smo zajeli nadaljnih 600 sovražnikov. V Karpatih v zadnjih dneh zopet prevladu- j joče neugodne vremenske razmere, zahtevajo od ! armadnih skupin, ki se bore v tej bojni fronti, čisto izredne žrtve. V neprestanem stiku s sovraž- I nikom se nahajajo naše čete često noč in dan v : boju in so večkrat prisiljene, izvajati pri ostrem mrazu in debelem snegu napadalne operacije ali pa vztrajati v obrambi proti ponajveč premočnim sovražnim silam. Zadržanje naših vrlih čet, kakor tudi vsakega posamnika ki se udeležuje bojev, zasluži neomejene pohvale. Boji v ruski Poljski in v Karpatih. Delni ruski navali v odseku vzhodno od Pio-trkovva, so se ponesrečili v našem učinkovitem i artilerijskem ognju. Sicer se ni dogodilo na ti fronti in na oni v zapadni Galiciji ničesar zabe-ležbe vrednega. V Karpatih še trajajo boji za nekatere višinske pozicije. Prevladujejo neugodne vremenske in razgledne razmere. Na bojišču v jugo-vzhodnji Galiciji je po dogodkih zadnjega Časa začasno zavladal mir. V nekaterih frontnih odsekih v ruski Poljski so se včeraj vršili srditi boji, ki so se mestoma odigravali na najbližje distance. Z dobrim artilerijskim ognjem smo prisilili ruske oddelke, da so z znatnimi izgubami izpraznili sprednje pozicije. V Karpatih, kjer na raznih točkah trajajo boji za ugodne višinske pozicije, smo povsodi odbili ruske nočne napade ter vjeli 8 častnikov in 570 mož. Odločilni boj za Karpate. Ko so se Rusi umaknili iz Bukovine, so poslali močne sile v prostor pri Novi Sielici, da bi avstrijskemu vojaštvu onemogočili prodiranje poleg romunske meje. Avstrijska armada si je medtem zagotovila Crnovice in dolino Pruta s Sniatvnom in Kolomejo. Ob istem času začeto prodiranje čez prelaz Jablanica, je dospelo v prostor pri Stanislavu. Rusi so se siser pred avstrijsko armado umaknili s tega važnega križišča, toda končna odločitev o njegovi usodi še ni padla. Za posest tega mesta in od tod izhajajočih zvez se vrši še ljut boj. Rusi so pritegnili znatne rezerve, dočim je mogla na naši strani poseči v boj čez gore spravljena težka artilerija. Ker je bilo to Rusom posebno neprijetno, so poskusili navadnim potom Ipijonaže izvedeti naše pozicije. Neki pop, ki je bil zasačen, ko je užigal skedenj, da bi Rusom izdal pozicijo naših težkih topov, je bil po nagli sodbi obešen. Dalje proti zapadu so prišli zavezniki čez prelaz Wyszkow, kjer so Rusi, ko so zbrali nove sile, tudi začeli trdovratno protiofen-zivo, ki jim provzroča velike izgube. Pri bojih v centralnih delih Karpat so odlično udeležene nemške čete. Razmere ozemlja jim močno utesnjujejo akcijsko svobodo, tako da se njih zmožnosti še niso mogle popolnoma razviti. Od prelaza čez Uszok naprej se bojujejo zopet samo avstrijski oddelki. Avstrijska fronta se pri prelazu Lupkov umika proti ogrski meji, katera je pri prelazu Dukla nekoliko prekoračena. Prelaz Alsopagonv je v ruskih rokah, pri Koniezni teče avstrijska fronta tik meje, dokler se ne pomakne v zapadno Galicijo. Cesta Mužina—Florvska—Grybov je v avstrijskih rokah. Nemško-francoska vojna. Odbiti francoski napadi v Champagni Nemški glavni stan javlja iz francoskega bojišča: Južno od Yperna smo zadali s svojim ognjem Angležem znatne izgube. Na poziciji, na višini Lo-retto, ki smo je odvzeli Francozom, smo odbili sovražni napad. V Champagni so Francozi nadaljevali svoje napade severno od Le Mesnila. Zavrnili smo vse navale ter krepko držali svoje pozicije. Napadi na naše postojanke pri Vauquoisu vzhodno od Argonov in v gozdu pri Cousenvoye vzhodno od reke Mase so se ponesrečili. Vsi poskusi, da bi nam sovražnik odvzel ozemlje, ki smo ga zadnje dni osvojili v okolici Badonvillera, so se izjalovili.Z znatnimisilami, vgostih trumah izvršeni naskok na višino severnovzhodno od Cellesa se je razbil z velikimi izgubami za Francoze. Tudi več nočnih napadov je bilo brezuspešnih. Nad 1000 mrtvih Francozov leži pred našimi ovirami. Angležem smo iztrgali v protinapadu jarek jugo-vzhodno od Yperna. Francoski poiskusi, da bi nas zopet potisnili iz pozicije, ki smo jo osvojili na višini Loretto, so se izjalovili. Napade smo odbili. 50 Francozov je ostalo v naših rokah. — V Champagni so Francozi nadaljevali napade pri Perthesu in Le Mesnilu. Vsi napadi so se ponesrečili. Pri Perthesu smo vjeli 5 častnikov in 170 mož. V protinapadu smo iztrgali Francozom gozdič, severno od Perthesa in del jarka od njihovih pozicij pri Le Mesnilu. Brez uspeha so bili tudi francoski napadalni poskusi na naše pozicije pri Vauquoisu in pri Cousenvove, kakor tudi vzhodno od Badonvvillera in severo-vzhodno od Cellesa. Med rekama Sei in Somme so se vršili v splošnem samo artilerijski boji. Preprečili smo nove sovražne poskuse, prodirati južno od Yperna. V Champagni so naše čete napredovale. Sovražniku smo odvzeli nekaj jarkov in okrog 60 vjetnikov. Francoski napad v masah proti naši poziciji, severo-vzhodno od Le Mesnila, se je s težkimi izgubami za Francoze razbil ob našem pehotnem in artilerijskem ognju. Vzhodno od Bandovillera smo zavrnili francoske navale. V Vogezih se še niso končali včeraj započeti boji zapadno od Munstra in severno od Sennheima. Zimska bitka v Champagni. Veliki glavni stan poroča dne 10. marca. Z boji, ki so se končali danes in v zadnjih dneh, je zimska bitka v Champagni zaključena v toliko, da ne bo mogla nobena zopetna obnovitev ničesar spremeniti na končnem rezultatu. Bitka je nastala, kakor smo tudi že poročali, dne 17. februarja, ker je francosko armadno vodstvo imelo namen, ne oziraje se na žrtve, razbremeniti v Mazuriji težko ogrožene Ruse, s poskusom prebiti našo bojno črto. Kot najbližji cilj tega poskusa je bilo označeno mesto Vouziers. Znani izid mazurskih bojev kaže, da sovražnik te nakane nikakor ni dosegel. Pa tudi sam poskus, prebiti našo bojno črto, lahko danes označimo kot popolnoma in klavrno ponesrečen. V nasprotju z vsemi podatki v uradnih francoskih poročilih, se ni sovražniku na nobeni točki posrečilo, da bi bil dosegel četudi najmanjši zabe-ležbe vreden uspeh. Zahvaljevati se imamo v tem oziru junaškemu zadržanju naših tamkajšnjih čet, previdnosti in vztrajnosti njihovih voditeljev, v prvi vrsti generalnemu polkovniku plem.Einemu. kakor tudi poveljujočima generaloma, Riemanu in Flecku. V bojih, trajajočih neprestano noč in dan je nasprotnik metal od 16. februarja naprej zaporedoma več kakor 6 docela izpolnjenih armadnih zborov in ogromne množine težke artilerijske municije, svojega in ameriškega proizvoda — često več kakor 400.000 strelov v 24. urah — proti 8 kilometrov široki fronti, ki sta jo branili dve slabi renski diviziji. Neomajno so Renči in v njihovo podporo pritegnjeni bataljoni garde in drugih skupin, ne samo kljubovali navalu šestkratne premoči, marveč so dokaj često prehiteli ta napad s krepkim protisunkom. To pojasnjuje dejstvo, da smo zajeli več kakor 2450 neranjenih vjetnikov, med njimi 35 častnikov, dasi je tu šlo za čisto obrambne boje. Seveda so naše izgube nasproti hrabremu sovražniku težke. Te izgube presegajo one, ki so jih pretrpele vse, v mazurski bitki udeležene nemške čete. Toda teh izgub nismo žrtvovali zaman. Sovražnikove izpuhe cenimo, da so najmanj trikrat tolike, kakor imše, to se pravi, da znašajo več kakor 45.000 mož. Naša fronta v Champagni je krepkejša ka-! kor kdaj preje. Francoski napori niso mogli čisto nič vplivati j na razvoj dogodkov na vzhodu. Nemška hrabrost in nemška žilavost sta si I izvojevali nov list slave, ki je enakovreden one-I mu, ki je bil skoro ob istem času priborjen v Ma-i zuriji. Nemško-angleška vojna. Nemški podmorski čoln „U 8" potopljen. Po uradnem poročilu britske admiralitete je neki angleški torpedni čoln blizu Doverja potopi! ! nemški podmorski čoln „U 8". Moštvo je bilo re-I seno. ' Kitchenerjeva armada. ..Tribuna" javlja, da pričnejo v najkrajšem ' času veliki transporti angleškega vojaštva na I fiancoskem bojišču. Kitchenerjev milijon je popol-j noma pripravljen. Transport se bo vršil od marca i do konca maja. Angleški pehotni častniki dobe puške. Poljsko oboroženje angleških pehotnih čast-, nikov se je izpremenilo. Častniki ne nosijo več . sablje marveč puške in tornistre, kakor vojaki, i Častniške znake bodo imeli odslej na rokavu. Nemško-riiska vojna. Nemška armada je odbila vse ruske napade. Veliki glavni stan javlja: Ruski navali severovzhodno in severno od Lomze so se ponesrečili. Sovražnik je imel velike izgube. Mnogo vjetnikov I. in II. ruske gardne di-: vizije je ostalo v naših rokah. Nekaj ruskih navalov vzhodno od Plocka je bilo brez vspeha. Vzhodno od Skiernievvic se je popolnoma iz-i jalovil močan sovražni nočni napad. Ker smo ves vojni plen v gozdovju, severo-i zapadno od Grodna in okrog Avgustowa spravili ; na varno, ne da bi nas mogli na tem, kljub ener-1 gičnim protiodredbam zavirati Rusi, so sedaj čete, ki smo jih tamkaj rabili, na razpolago za druge 1 operacije. Sicer ni okrog Grodna in pri Lomzi ni-! česar bistvenega. Severo-vzhodno od Przasznvsza j se je razbil ruski napad. Sovražnik je imel težke izgube. Tudi severo-zapadno od Plonska smo odbili ruski napad. Južno od Visle nimamo ničesar \ poročati. Naše kretnje zapadno od Grodna potekajo j po načrtu. Odbili smo ruski nočni napad na Mocarce, severo-vzhodno od Lomze. Tudi zapadno od Pr-zasznysza smo zavrnili močnejše ruske napade. Naš napad, jugo-vzhodno od Rawe, je bil .' uspešen. 3400 Rusov smo vjeli in uplenili 16 strojnih pušk. * * * Vojaške priprave v Bulgariji. Vojni minister je predložil sobranju zakon o vojni cenzuri, ki naj prepreči objavljanje vojaških tajnosti. Istočasno je podala vojna uprava tudi j predlogo o vojaškem izvežbanju vseh državljanov. i § 1. te predloge pravi: Vojni minister sme vse bolgarske državljane od 21. do 50. leta, ki so sposobni za službo pod orožjem ali pa za službo kot nekombatanti, ki pa niso iz kateregakoli vzroka služili v armadi, sklicevati perijodično k 45dnev-nim orožnim vajam, da se, v kolikor je neobhodno potrebno, vojaško izvežbajo. Ljsti poročajo, da je prišel v Rim bolgarski major Tantilov, bivši ataše na Dunaju, da bi za Bolgarsko nakupil orožja in municije. Baje bi rad kupil 300.000 pušk, toda italijanska vlada se temu resno upira. DNEVNE VESTI. Avdijence in posvetovanje državnikov na Dunaju. Ogrski ministrski predsednik grof Tisza je prispel na Dunaj. Konferiral je dopoldne z zunanjim ministrom baronom Burianom ter je bil nato sprejet od cesarja v enourni avdijenci. Pri cesarju se je mudil dopoldne tudi prestolonaslednik nadvojvoda Kari Franc Josef d' Este, ki se je podal nato v zunanje ministrstvo ter je tam konferiral z grofom Tiszo in baronom Burianom. Ogrski ministrski predsednik se je popoludne posvetoval tudi z ministrom dr. pl. Korberjem ter z min. predsednikom grofom Stiirgkhom. Zvečer se je vrnil grof Tisza v Budimpešto. Dunajski politični krogi pripisujejo tem posvetovanjem velik pomen. V nedeljo je sprejel cesar grofa StUrgkha v posebni avdijenci. Koncert »Rdečega križa v Kranju". Kakor so dosihdob tekmovala društva v prirejanju hrupnih veselic, zaključenih zabav, umetnih koncertov, tako marljivo skušajo sedaj človekoljubni odseki „Rdečega križa" prekašati drug drugega v čim največjih prispevkih oz. darilih vrlim branilcem naše slavne domovine. In zadnji med njimi ni naš sta- Todavni Kranj! častite dame so že preskusile vse ■dohode v naše žepe in bi že morda obupale, da Tjih nista naša obče priljubljena sodnik g. O. Devin profesor g. M. Pirnat kot spretna vodnika privedla na pravo stezico, posuto z rožnatimi biseri, polne lirike in harmonije. Priredili so nam koncert. Navidez se nam je zdel vspored sicer skromen, kajti bil je prirejen razmeram primerno, a da se da tako enostavno in priprosto očarati vsakršno še tako robato dušo, ne tega vsaj jaz niti pričakoval nisem. Gospodični Majdičevi, Saša in Vera, sta izpolnili najširši del sporeda s fino naštudiranim in najlepše izvedenim čveteroročnim igranjem Dvofakovih Slovanskih plesov, Poloueze in Finala iz kvinteta G-dur. Res, da se naše občinstvo ne more oživeti v umetnot na klavirju in išče naslade le še v polnodonečem orkestru, prepričan pa •sem, da bi se tudi v tem oziru dokaj zboljšalo, ako bi nam g. sodnik še večkrat privedel dražest-ni gospodični na naš oder, da bi nas tako oča-rujoče zazibavale v globoke valove divne harmonije. In gdč. Severjeva ? Naj se li mudimo s kritiko? Ne, nikakor ne! Pridi in poslušaj jo — in poslušal jo boš kot slavčka, ki ti v neznatnem grmiču sedeč žgoli trt prepeva tako milo, da so ti =dnevi ure, ure sekunde! Med spretnim spremlje-vanjem klavirja (O. Dev) nam je divno zapela več pesmic, med katerim ste najbolje ugajali Devova „Kanglica" in narodna „Bom šel na planince". Obe je morala gospodična na splošno željo ponoviti. G. sodnik O. Dev se je izkazal izbornega mojstra na klavirju in le eno želimo: oglasi se nam še večkrat. Koncertni vspored se je prijetno menjaval z deklamacijo „01jki", ki jo je najspretneje in fino čuteče izvedla ga. H. Valenčičeva in predavanjem g. Makso Pirnata o „Vojaških pesmih Simona Gregorčiča." Izreči moram, da tako zna samo naš Makso. Mehko kot duša slovenskega vojaka, je tudi njegovo srce in krepak neustrašen je — govoreč o mili domovini, sivolasem našem vladarju. Domov prišedši smo nehote segli v omaro, otresli Gregorčiča prahu in čitali njegove krasne proizvode. Kaj ne Makso, žal, da nas moraš dra-miti — in zdramil vem, da nisi edinega! Glede udeležbe na koncertu moram omeniti, da je bila •dvorana dokaj napolnjena in one, ki smo jih pogrešali, smo v duhu videli tam na daljnem bojnem polju, boreče se za nas, našo milo domovino. Prireditve so se polnoštevilno udeležili gg. uradniki političnih oblasti z g. okr. glavarjem na čelu in lahko rečem, da so bili do enega, dveh, zastopani vsi stanovi od blizu in daleč. Gospod blagajnik vem, da ni s čemernim obrazom spraznil svojih skodelic. I. L. e. Iz ruskega vjetništva se je oglasil tukajšni posestnik in izvošček Mihael Mar kič, od katerega so domači že več mesecev zaman pričakoval' kake vesti. Tovariši so le toliko vedeli o njem, da je ležal bolan v Novem Miastu. Tam je bil tudi v istini z drugimi bolniki vred zajet. Karto, katero je Markič pisal iz Omska v Sibiriji dne 22. decembra, je prejela njegova žena 9. t. m. Vpoklic 1..1915 potrjenih črnovojnikov. Leta 1915. potrjeni črnovojniški zavezanci morajo odriniti pod orožje tako-le: 1. turnus, to so v letih 1891. in 1895., potem v letih 1878., 1879., 1880. in 1881. rojeni črnovojniški zevezanci, ki niso bili prej podvrženi vojaški dolžnosti v monarhiji in so dobili avstro-ogrsko državljanstvo šele po 31. decembru onega leta, v katerem so dovršili 33. leto starosti in jim vkljub njihovi Črnovojniški dolžnosti ni bilo treba iti na nabor, — 15. marca 1915. — 2. turnus, to so črnovojniški zavezanci rojstnega leta 1896., — 15. aprila 1915. Razglas. Z ministrsko naredbo z dne 3. marca 1915., drž. zak. št. 50, se je ukazalo, da se morajo naznaniti vse množine sirove in goščene plinove (amonjakove) vode, žveplenokislega amonijaka in apnenega dušika po stanju z dne 3. marca 1915 okrajnemu glavarstvu do najkasneje vštetega 18. marca 1915 ter nadalje po stanju zadnjega dneva prejšnega meseca do 8. dne vsakega nadaljnega meseca. Naznanila je podajati v dveh istopisih na posebnih obrazcih, ki se dobivajo pri županstvu in pri tukajšnem uradu. Na drugi strani teh obrazcev natisnjena je omenjena naredba, kakor tudi ministrski ukaz z dne 3. marca 1915, drž. zak, št. 51, o porabljanju zalog teh dušičnatih snovi. S temi določili naj se vsak zavezanec kar najna-tančneje seznani, ker se bo vsak najmanjši prestopek kar najstrožje kaznoval. Opozarja se zlasti na § 4, prve naredbe, glasom katerega mora vsak zavezanec voditi o svojih zalogah natančno skla-dovno knjigo. Označene snovi se od 3. marca 1915 naprej ne smejo brez dovoljenja trgovinskega ministrstva niti porabljati, ali podelovati, niti prodajati ali drugače z njimi razpolagati, v kolikor tega ne pripušča § 2. druge naredbe. Razglas. Glasom ministrske naredbe z dne 5. marca'1915 I., mora vsakdo, čegar zaloga pre-! sega določeno množino, naznaniti svojo zalogo na I kožah, usnju ter strojilih po stanju z dne sobote i 13. marca 1915 okrajnemu glavarstvu do najkasneje torka 16. marca 1915 ter nadalje vsakih 14 dni v torek po stanju predidoče sobote. Naznanila je podajati v dveh istopisih na posebnih obrazcih, ki se dobivajo pri županstvu in pri tukajšnem ! uradu in sicer je porabljati za kože rumene, za j usnje sive ter za strojila zelene tiskovine. Na j drugi strani teh obrazcev je natisnjena omenjena I naredba, s koje določili naj se vsak zavezanec i kar najnatančneje seznani, ker se bo vsak naj-I manjši prestopek kar najstrožje kaznoval. Opozarja se zlasti na § 4. naredbe, glasom katerega mora vsak zavezanec voditi o svojih zalogah natančno skladovno knjigo. Gorske čevlje za .naše vojake! Splošno je znana izvrstna kakovost v planinskih deželah vdo-mačenih gorskih čevljev. Vojni preskrbovalni urad vojnega ministrstva se je vsled tega odločil, da preskrbi v vojni se nahajajočim krdelom gorske čevlje, v kolikor jih je mogoče dobiti. Požrtoval-nost prebivalstva v okolišu 3. zbora se tedaj nujno prosi, da prepusti v svoji lasti se nahajajoče gorske čevje in druge močne, na roko delane. Navedeni urad sprejme vsako darilo gorskih čevljev z veliko zahvalo; kdor ni v stanu, v svoji lasti se na-hajajočih gorskih čevljev prepustiti brezplačno, dobi od navedenega urada za nje primerno, za nove čevlje polno povračilo. Pač ga ne bo, ki bi pustil svoje gorske čevlje v omari ležati, dočim bi isti mogli tako dobro služiti našim vojakom v Karpatih. Kranjci, pokažite, da nikdar ne opešate v svoji požrtvovalnosti za naše brate, ki tako junaško branijo našo državo. Oddajte toraj svoje gorske čevlje. Neizmerno ustrežete s tem našim krdelom. Vojni oskrbovalni urade, in kr. voj. minist. Zbiralnica darov v naturalijah pri c. kr. deželni vladi v Ljubljani, Simon Gregorčičeva ulica št. 20. Razglas. C. kr. deželna vlada za Kranjsko je glasom razpisa z dne 28. februarja 1915. št. 4806. razveljavila najvišje cene za nadrobno prodajo mesa, — ki jih je nazadnje določila z razglasom z dne 27. januarja 1915. št. 1153 II. — in sicer z dnem 28. februarja 1915. Vendar se opozarja, da se bo vsako neprimerno zvišanje cen kar najstrožje kaznovalo in slučajno odvzela obrtna pravica. ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ Kreditno društvo v Kranju 6-34 registrovana zadruga z omejeno zavezo obrestuje hranilne vloge od 1* januarja 1915 naprej po 3/ 0 4 fO brez odbitka rentnega dakva. Uradne ure so vsak delavnik od 9.—12. dopoldne. Kmetska posojilnica ljubljanske okolice •a a ca N *5 > U m N -\/vv\