CEl »K, 9. FFRRTT4RJ\ 1978 ~ ŠTEV. « — LETO XXXII — CEMA 4 DIVARJE GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR. ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC Z UREDNIKOVE MIZE Pust je k sreči mimo in tisoči na celjskih ulicah so znova pokazali, kako prav bi bilo, če bi Celje le uspelo organizirati tisto, kar se sicer posreči v vianjših kra- jih. Z več dobre volje in t pravočasnimi pripravami bi nedvomno bilo mogoče za- gotoviti vsaj skromno organizirano povorko pustnih iem. če ste pač imeli od pusta malo, pa naj vas povabim na dve prireditvi ob kon- cu tedna. V soboto zvečer bo zopet košček Tedna domačega filma s slavnostno pred- stavitvijo jugoslovanskega filma Pokonci, Delfina. V nedeljo pa bo v veliki dvorani Narodnega doma prireditev za vse zveste bralce Novega tednika in poslušalce Ra- dia Celje — javm radijska oddaja. MILAN SENČAR Tale pustna maska Ima svoje\Tsten izraz: kot bi hotela reči, da smo se v Celju spet obrisali Pruga seja občinske skup- f^e v tem mesecu pa bo z sejami treh zborov ^ isti dan, to je 28. februar- ja. Na sejah jutri, oziroma v bo v srediSču pozomo- ocena uresničevanja dele- gatskih odnosov in izvajanja delegatskega sistema v obči- ni. Gre za razpravo o vpra- šanju, ki za delegate občinske skupščine ni novo, saj so se v tem mandatnem obdobju že nekaj'Krat srečali z oceno, ki je osvetlila dobre strani pa tudi nekatere pomanjkljivosti v izvajanju delegats'Kega si- stema. Na tokratno gradivo pa so vezani tudi sklepi in priporočila. Zato pričakuje- mo konkretno in živalrmo raz- pravo o vprašanjih, ki zlasti v pripravah na bližnje volit- ve stopajo v ospredje. Dosti razprave zna sprožiti poročilo o preskrbi Celja z vodo, torej o vprašanju, ki bi ga lahko med celjskim: problemi po vsej pravici po- stavili na prvo mesto. In če k vsemu temu do damo še zaključno poročilo o izvedbi prvega celjskega samoprispevka, zatem odlok o prispeVku za razširjeno re- produkcijo komunalnih ob- jektov in naprav, odlok o družbeni skrbi za udeleiž'^n ce NOB in drugih vojn ter za njihove dioižinske člane itd., potem je na dlani, da bo prva seja delegatov vseh treh zborov celjske občins!ke skupščine v letošnjem letu zanimiva in aktualna. MB ZASTRUPITVI NA ROB OKUS PO ŽVEPLU — TODA NE SAMO V GRLU Mnogim Celjanom bo sre- da, 1. februarja še dolgo os- tala v spominu. Po sladka- stem okusu žvepla v ustih, kašljanju, glavobolih in še čem. 2e tako hudo onesna- žen in do zadnje merice do- voljenega zastrupljen celjski zrak, je doživel nov udarec. Tako močan, da ga z meril- nim aparatom, novo pridobit- vijo skupnosti za varstvo zra- ka, sploh ni bilo mogoče iz- meriti. 2veplov dvokis je do- besedno zasičil zrak. Skrajne vrednosti, ki so jih pokazale meritve so bile domala ne- verjetne. Med šesto In sed- mo uro popoldan 2,66 mili- grama žveplovega dvokisana kubični meter zraka. Med os- mo in pol deveto zvečer 2,70, okoli pol desete 1,96 in med deseto in pol enajsto 1,39 mi- ligrama. Da bo stvar jasna zapišimo še dvoje: po zako- nu o varstvu zraka lahko tri- krat dnevno koncentracija žveplovega dvokisa doseže 0,75 miligrama na kubični me- ter zraka. In drugič — me- ritve niso natančne. Merilni aparat namreč ni zmogel iz- meriti še višjih koncentracij, ker t» njegove lastnosti ne dopiiščajo. Ko sem si ogle- dovolj krivuljo, ka grafično upodablja koncentracijo žvep- lovega dvokisa v zraku, je bi- la na skrajnem zgornjem ro- bu trikrat prekinjena. Kon- centracije so bile torej še 2matno višje, po ocenah stro- kovnjakov skupnosti za var- stvo zraka tudi trikrit višje od i2aTierjenih. Skupnost za varstvo zraka je takoj ukrepala in tudi ugo- tovila krivca za to stanje. V Cinkarni so namreč po ne- kaj dneh remonta vnovič pri- čeli proizvodnjo v obratu žveplene kisline PIK. Odpra- vili so okvaro kotla ■ in dok- ler se proizvodni proces ni utekel, so v zrak uhajale ve- like količine žveplovega dvo- kisa. Ob robu tej novi ekološki katastrofi (brez dvoma jo la- hko tako imenujemo), je tre- ba napisati vsaj nekaj ugoto- vitev. Prva je ta, da je tokrat do onesnaženja prišlo iz razum- ljivih m delno tudi opravič- ljivih razlogov. Ob tem pa lahko Cinkarni zamerimo predvsem to, da javnosti o tem ni obvestila. V Cinkarni so vedeli, kaj se bo pripetilo. Morali so vede- ti, saj do podrobnosti pozaia- jo proizvodni proces in teh- nologijo v tem zastarelem obratu proizvodnje žveplene kisline. Lani so v Cinkarni večkrat zahtevali objektivnost pri pre- sojanju njihovih naporov, da bi svojo proazvonjo ekološko sanirali. Terjali so poštenost in zavračali posploševanje, ki je vselej metalo senco prav na to delovno organizacijo. Hkrati pa so, zavedajoč se posledic, vnovič naredili na- pako, ki na to delovno orga- nizacijo meče slabo luč. To je tisto, kar Cinkarni najbolj zamerimo. Od njih terjamo le to, da je jaMiost o okvarah in možnostih za večje onesnaže- nje, če so te neizogibne, po- drobno, pravočasno in objek- tivno seznanjena. Le tako bo Cinkarna lahko računala na razumevanje občanov in up- ravičeno terjala objektivn^- šo presojo v razpravali o svojih programih. Zaupanja pa s podobnim obnaš§n.jem nedvomno ne bo dosegla. Prej narobe, zapravila bo še ti- sto, kar so si z napori T minulem letu ustvarili. BRANKO STAMEJCI<5 AERO: UOODEN START Obe temeljni organ^jacird kiemije v Aeru sta nadvse ugodno pričelii letošnje po- slovno leto. Ze prvi mesec novega leta so namreč v TOZD Kemija Celje m TOZD Kemija Šempeter prodali za 95 milijonov dinarjev kemič- nih izdeJikov in s tem zabe- ležili rekordno prodajo. Zarad: dobre preskrbljeno- sti s surovinami in novih pri- jemov v proizvodA,ii so sicer pričakovali dobro prodajo. Vendar takšnih rezultatov le niso načrtovali, saj so plan za mesec januar presegli za 25 m;iijQnov diruirjev. Pose- bej dobro so delali v TOZD Keimija Celje. O uspehu naj'boIje priča podatek, ki pove, da so lani v celem letu prodali za 750 milijonov dinžirjer izdelkov, v prvem mesecu letos pi so ustvarili domala 13 adito^ kov te vsote. Posebej dobro so prodajali AC papir in pi- sarniški material, uspeh pa gre v veliki men tudi na ra- čun odgovornega angažiranja vseh delavcev in služb Aera. J. Z. FRANKOLOVO-STRANICE SPOMIN IN OPOMIN Pred triintridesetimi leti je 12. februarja v podiv- janosti smrtno ranjene zveri nemški okupator dodal tisočem in tisočem svojih zločinov še enega — fran- kolovskega. Z ledeno prusko natančnostjo so uresni- čili svojo grožnjo: sto za enega. Sto svobode svojega naroda željnih ljudi je moralo v smrt za nadutega oblastnika, ki ga je naključje pripeljalo pred parti- zanske puške. Z jeklenim neprobojnim zidom so ob- dali kraj svojega zločina, da bi nesrečnim žrtmm ne mogel kdo na pomoč. Ta zločin je močno odjeknih. Ko je za trenutek zaledenela kri v žilah vsem, ki so zve- deli zanj, tako je za tem pognal borce v še silovitejši juriš na zločinsko svojat. Leta minevajo. Jablane v Stranicah pri Frankolovem stari jo. Ko da bi se rude posušile od sramu nad vlo- go, ki so jim jo namenili. Z novo cesto se je iz glo- beli pri Stranicah umaknil mednarodni promet. Dve spominski obeležji, dve grobišči zdaj opozarjata in kli- četa predvsem nam, sinovom, hčeram, dedičem njiho- vega žrtvenega izročila. Svet se morda trudi, da bi pozabil in pozablja. Zel dobičkarstva prerašča njihova grobišča. Mi ne bomo in ne smemo pozabiti! Ne sme- mo pozabiti prelite krvi, zaradi stotere smrti, ne sme- mo pozabiti zaradi nas samih in bodočih rodov. Spo- min na žrtve je hkrati opomin, da v svetu še niso poražene črne sile, ki bi za zločinci frankolovskega grozodejstva prav nič ne zaostajali v sovraštvu do naše svobodne, samoupravne skupnosti. JURE KRAŠOVEC 2. stran — NOVI TEDNIK §t. 6 — 9. februar 1978 MOZIRJE: O LETOŠNJIH NALOGAH Delegate vseh treh zborov občinske skupščine Mozirje čaka na slnipni seji, v torek, 14. t. m., nekaj pomembnih vprašanj. To ne velja samo za resolucijo o politiki izva- janja družbenega plana obči ne v letošnjem letu, mar- več tudi za nekatere druge točke. Četudi je letošnja resolu- cija o izvajanju družbenega plana v bistvu sestavni del srednjeročnih nalog, je letoš- nja več kot zahtevna, saj terja od gospodarstva, pred- vsem še od industrije, pa tudi trgovine, obrti, gostinstva in turizma^ nekaj odločnih ko- rakov na poti hitrejšega raz- reševanja aktualnih vprašanj. Razumljivo je, da ima v tem poglavju ustrezno mesto tu- di kmetijstvo. Iteredno zanimiva bo raz- prava o stanju in srednje- ročnem programu razvoja malega gospodarstva v obči- ni. Gre namreč za težnjo, ka- ko uskladiti razvoj malega gospodarstva v Gornji Savinj- ski dolini z gospodarstvom sploh in zato za nekatere ukrepe, ki naj prispevajo svo- je deleže k uresničitvi tega cilja. Tokrat bodo odločali še o šte^rilu delegatskih metst v zborih občinske skupščine. Po predlogu naj bi imel zbor združenega dela 41 delegatov, zbor krajevnih skupnosti 25 ter družbenopolitični zbor 21 delegatov. Pomembna bo tudi rarzpra- va o odloku o sprejemanju gostov na prenočevanje pri občanih. Gre za odločitev, po kateri bodo lahko občani v svojih gospodinjstvih, kmeč- kih gospodarstvih in počitni- ških hišicah oddajali sobe za prenočevanje gostom le s po- sredovanjem organizacij združenja dela s področja gostinstva in turizma oziro- ma preko drugih družbeno- pravnih oseb. MB ŽALSKA KADROVSKA POLITIKA ŠE NEREALNO PLANIRANJE KADROVSKIH POTREB čepraiv so na em izmed sej žalske občinske skupščne lani poudarili, da morajo podpisnice dosLedno izvajaiti določala družbenega dogovo- ra o osnovah kadrovske po- litike, so še vedno prisotna določena odstopanja. Se ore- mailo je nači fcovanega kadro- vanja, predvsem za kader, ki je predviden za opnajvlja- ni;e najodgovornejših dolov- nrh nalog. V več kot polovici organizacij združenega dela morajo raapiise ponavljaiti. še vedno je močno pomanjika- nje ekonomistov, konaerciali- stov, pravnikov ter strojnih inženirjev. V občini je še vedno nekaj OZD z več kot 100 zaposlenimi, ki so brez strokovnega delavca za oprav- ljan-© kadrovskih zadev. V Avtoprevozu v Šempetru, žal- skem komunailnem podjetju, MIK v Preboldu, v Indc na Vranskem, libojsiki keramični industriji in polzelskem Ga- rantu opravlja'o tovrstno de- lo vodje splošnih kadrovskih služb. še vedno je prisotno nere- alno planiranje potreb po kadrih, vendar je res, da se staivie izboljšuje. OZD in druge delovne skupnosti raz- pisujejo manii kadrovskih štipanidij, odkar prejemajo dijaki in študentje štipendije iz združenih sredstev. Skup- ščina občne je zato posredo- vala priporočilo OZD, da naj v večji meri skrbijo za last- ne potrebe tudi z dodeljeva- njem kadrovskega dela šti- pendije ter tako vežejo šti- pendiste na SVOJO delovno organizacdjo. Land so v občini pripravili dve obsežnejši poročili o re- alizaciji nekaterih kadrovskih zadev. Analizo obstoječe ka- drovske strukture primerjal- no s sistemizacijo delovnih nalog in opravil so izdela'.! v tekstilni tovarni v Prebol- du, Savinjskem magaainu. Komunalnem podjetju, Sipu, Si^mi, Garantu, Juteksu, Fer- ralitu, libojski kemični indu- striji ter šempetrskem Aeru. Niso je izdelali v Avtopre- vozu, v polzelski tovarni no- gavic so jo le doloma, v Zar- ji v Petrovčah pa govorijo o kadrovskih zadevah le ob- časno, največkrat takrat, ko obravnavajo rezultate gospo- darjenja. Tam, kjer so ana- lizo izdelali, so ugotovili do- ločena .odstopanja, saj de- lavci marsikje nimajo ust:e& ne izobrazbe, ponekod oprav- ljajo določene p>opravke, ker menijo, da so bili v nekate- rih primerih pogoji prev^j- ko postavljeni. Problematično je urojanje kadrovskih za- dev pri starejših delavcili, ki opravljajo delovne nailoge, za katere jim manjika strokovna izobrazba. V lanskem šolskem letu se je vpisalo v srednje, višje in visoke šole 512 delavcev ali 221 več kot leto F>oprej. 117 izmed njih se izobražuje na lastno željo in ne zaradi planskih potreb OZD. 77 de- lavcev je lani zaikiljučilo sred- nje, višje in visoke šole. 81 štipendistov ,ie pričelo lani zjdruževati delo in sredstva, 29 delavcev, večinoma s pol- zelske tovarne nogavic pa je končalo večerno osnovno šo- lo. O družbenopolitičnem izo- braževanj«, ki ga organizira žalska delavska univerza pa smo že p-i salii. JANEZ VEDENIK CELJE: PRIZNANJE IN SPOMIN GENERALU MAISTRU Bliža se šestdesetdetnica, odkar je general Rudolf Mai- ster-Vojanov s Franjom Mal- gajem in borci-prostovoljoi rešil Maribor in tako vso Spodnjo štajersko, Prekmur- je in del Slovenske Koroške za Jugoslavijo. Pri razorožitvi nemške mestne garde, znane »zelene garde«, v Mariboru, smo odločilno sodelovali tudi Ce- ljani. Tedaj je imel general Maister v Mariboru na voljo le okoli 400 mož, kar je bilo glede na 1500-člensko posad- ko »zelene garde« mato. To- da, na jjomoč Manistru je prišlo 11. novembra 1&18. leta 200 celjskih prostovoljcev, 22. novembra pa še nadaljnjih 300. General Maister je imel s Celjani že dolgo dobre sti- ke, saj je pred prvo svetov- no vojno služil v Celju kot stotnik. In tako je okrepl^je- na Maiistrova skupina 23. no- vembra v jutranjih urah v 47. minutah razorožila »zele- no gardo«. Zato je prav, da se tudi Celje spomni tega dogodka in moža, ki je uspešno vodil pomembno akcijo, se pravi generala Maistra. Spomni in oddolži tudi na ta način, da bi Maistrova cesta, ki pelje na Miklavški hrib, dobila v celoti asfaltno prevleko in da bi jo tudi bol-e vzdrže- vali. DR. ERVIN ME.JAK PRIZNANJA OF: PREOIAOA LAHKO VSAK 2irija za podaj evanje pri- znanj OF pri občinsiki kon- ferenci SZDL v Celju je za letošnje leto razpisala enajst priznanj Osvobodilne fronte. Priznanja so namenjena vsem tistim posameznikom, poli- tičnim in družbenim organi- zacijam ter društvom, ki so s svojim delom — posamez- niki pa tudi z drugimi oseb- nimi kvalitetami — prispe- vali k dosežkom trajnejšega pomena. Te pa so d jsegh s tem, da so tvorno vplivali na razvoj naše samoupravne socialistične družbe in dele- gatskega sistema, da so pri- spevali k uresničevanju ustav- no opredeljenih družbeno- ekonomskih in političnih od- nosov na posameznem po- dročju družbenega življenja in dela ter v družbi nasploh, da so prispevali h krepitvi SZDL kot fronte vseh delov- nih ljudi in občanov in da so z organizirano akcajo po- si>eševali neposredno uveljav- ljanje delovnih ljudi in ob- čanov kot subjektov odloča- nja na vseh področjih in v vseh sredinah družbenega življenja. Predloge za prizna- nja OF lahko oblikujejo in pošljejo žiriijti krajevne orga- nizacije SZDL, delovne in druge organizacije, sanio- upravne skupnosti, društva j in občani. Rok za odda,jo i predlogov pa je 1. marec. Smsdnik oi bil v scdu — Konferenca o evropski varnos-ti in sodelovanju, ki poteka v Beogradu že od' 15. junija lani, se približuje svojemu koncu. Po načrtih 35 udeileženk (33 evropiskih dežel — vse razen Albanije — in ZDA teo* Kanade) naj bi se končala ta mesec. Diplomati se te dni mučijo, da spravijo na papir in s tem tudi v nadaijnjo evropsko politiko tisito najboljše, kar je bilo iziečeno v Beogradu v potrditev helsinške listine in v širjenje struge, ki so jo izdolble desetletja stare želje po varnih, koristnih in dobrih odnosih med evropskimi narodi, Res je, da je še nekaj trdil skal v tej strugi, predvsem tistih z blokovsko aacementiranostjo evropskim narodom vsi- ljenih nadnacionaJnih kapitalističnih In drugih skomin, vendar jih tok zgodovine vse vztrajneje in dokončno odplavlja. Kako se bo končal beograjsiki sestanek, bo^mo še videHi. — že zdaj pa se zastavlja izzivalno vpražanje, kako so helsinška stališča, razprava v Beogradu in s tem no- va evropska politika vplivali na Bailcan, ki je bil nekoč znan kot sod smodnika. Izraz »baJkanizacija« se še da- nes uporablja v pohtičnern žargonu za napete in nevar- ne odnose med sosedi. In res je Balkan bil in je še po- sebno področje v Evropi in v svetu. Balkan je še vedno svet v malem, z vsemi poUtiičnimi barvami, vojaškimi in ideološkimi razlikami ter napetostmi. Od 6 balkan- skih dežej pripadata dve varšavskemu paktu (Romu- munija in Bolgarija), dve severnoaitlantski zvezi (Tur- čija in Grčija), dve pa sta neodvisni; Albanijfi je ne- blokovska in čeprav je na zadnjem partijskem kongre- su obsodila politiko neuvrščenosti, je to neodvisna drža- va; Jug:oslavija pa je eua najaktivnejših neuvrščenih dežei, neodvisna in socialistična. — če pa je Balkan zares svet v maJem, potem se svetovni odnosi izražajo na tem področju v dobrem in slabem. To in pa nerešena vprašanja med posameznimi balkanskimi deželama apa*edeljuje sodelovanje in stike med njimi. Nasprotij je še nekaj in so že stara. Nekaj je obmejnih tn p>odob(niFi sporov, ko* na primer med Grčijo in Turčijo, ki sta bili ob vrhuncu ciprske krize skoraj na robu spopada. Druga skupina nerešenih vpra. šanj pa so številne narodnostne manj.%5ner albansika v Grčiji in Jugoslaviji, grška v Albaniji, turška v Bolga- riji, Jugoslavija in Grčiji, makedionska v BoOgariji, Grči- ji in Albaniji. Jugoslavija piriznava narodnosti, ki živi- jo pri nas, nudi jim enak položaj s pravicami in doJž- nostmi vred kot ostalim JugosUovanom. Tega pa ne de- lajo vse dežele. — Vprašujemo pa se, od kod v agodovini stalne na- petosti na iBalkanu. Resnica ie najbrž v tem, da so vetlike sile vedno uspešno ščuvale eno balkansko deželo na drugo, dako da so mnoge od njih sanjale o svojih »velikih držai^/ah« (in ne&a^eire sanjajo Se danes) na račun svojih sosedov. Toda na tem vročem področju evropskega »divjega zahoda« se je nekaj spremenilo. Že 6 mesecev po helsinški konferenci so se balkanske države zbrale na balkanski konferenci v Atenah z željo, da poboljšajo svoje odnose. Taik razvoj ima dva vzro- ka. Prvi je v tem, da se poiožai v Evropi zadnja leta umirja, drugi pa najbrž v tsm, da so boljši odnosi iz- raz lastnih interesov balkanskih dežel in posebno na- predniih sU v teh deželah, če pa je to tako, potem je resnica o tistem balkanskem »sodu smodnika« taka, da smodnik pravzaprav ni bil v sodu, ampak so nam ga ves čas podtikali v glavnem tujci. JOŽE TEKAVEC Veliko je ljudi, ki je aktivno sodelovalo v dru- gi svetovni vojni in dalo svoj prispevek k osvobo- ditvi in kasnejši izgrad- nji naše domovine. Malo pa je med njimi takšnih, ki bi vse ali vsaj delček vojnih spominov ohranili na papirju, to uredili in kasneje poobjavili v knji- gi, ki pomeni bogato čti- vo vsem rodovom, ki ni- so poznali težav in tegob vojne. Takšnih čtiv smo vedno veseli, saj nam po eni strani ohranjajo vse tisto, kar se je hudega zgodilo, po drugi strani pa je vodilo mlajšim, da znajo čuvati in varovati težko pridobljeno svobo- do ter vse njene dobrine. Eden izmed takšnih ohranjevalcev vojnih do- godkov je tudi Jože Teka- vec iz Velenja. Lani je iz- dal obsežno knjigo z na- slovom »Dnevi preizkuš- nje«. Založil mu jo je ob- činski odbor ZZB NOV Velenje, tiskali pa so mu jo v precej visoki nakladi 4000 izvodov pri Mladin- ski knjigi v Ljubljani. Vsa naklada pa je v krat- kem roku šestih mesecev bila razprodana in zdaj je na tržišču ze prvi ponatis te uspešnice v nakladi 2000 izvodov. Kdor pozna slovenske knjižne razme- re ve, da gre pri tej r.a- kladi za resnično uspešno knjigo, po kateri ljudje radi segajo. Jože Tekavec pa kljub temu ne miruje, ampak že vneto pripravlja gra- divo za drugo knjigo, za katero upa, da bo prav tako uspešna kot prva. Ta knjiga raj bi izšla do konca letošnjega leta in bo v njej zbrano gradivo zlasti s področja Notranj- skega med drugo svetov- no vojno. Sicer pa, kdo je Jože Tekavec? Rojen je bil leta 1915 v Ravniku na Blokah. Skopa in nerodovitna blo- ška zemlja, na kateri je preživljal mladost, ni da- la dovolj hrane za preživ- ljanje, zato je priložnost- no delal tudi v gozdovih. Ze v mladosti je tako ob- čutil vso trdoto življenja in krivičnost družbenega reda, predvsem v takrat- nem socialnem pogledu. Kmalu po okupaciji se je že leta 1941 vključil v ak- tivni narodnoosvobodilni boj. Ze na samem začet- ku je bil tudi sprejet v zvezo komunistov, čas med drugo svetovno voj- no je v glavnem preživ- ljal na Notranjskem, kjer je bil v Notranjskem od- redu med drugim tudi ko- misar čete. Po nalogu KPS so ga poslali na te- ren, kjer je delal kot po- litični delavec. Bil je tu- di sekretar rajonskega ko- miteja KPS Notranjske. Poleg drugih priznanj, ki jih je dobil za sodelova- nje med H. svetovno voj- no, je tudi nosilec spo- menice 1941. čtivo »Dnevi preizkuš- nje« je sestavljeno kro- nološko in je veren pri- kaz stanja, ki je bilo v najhujših dneh v 45 blo- ških vaseh. In kaj vodi Jožeta Te- kavča, da vse te spomine tako vestno spravlja na papir? »Mnogo hudega smo prestali in težke bitke smo morali prebroditi, da smo uspeli, čutim globo- ko moralno dolžnost, da poleg drugih tovarišev ohranim sedanjim in kas- nejšim rodovom vse, kar se je takrat zgodilo. To čtivo naj bo tudi opomin, da se ne bomo nikoli uspavali in da bomo ved- no pripravljeni braniti ti- sto kar smo si pribo- rili.« LOJZE OJSTERSEK ZRVS CELJE: JUTRI VOLILMR HMimEUSA Jutri popoldne se bodo sestali rezervni vojaški starešine celjske občine v Domu JLA, kjer bodo pregledali svoje dosedanje delo, ga ocenili, Lzvolih novo vodstvo in se do- menili za načrt dela novega obdobja. Osnovne ugotovitve kažejo za doslej opravljeno delo, da je bilo večina nalog uspešno opravljenih in da je bila usmeritev dela ZRVS povezana z družbenimi potrebami. Med najbolj bistvene opravljene naloge sodi vsekakor okrepljeno članstvo, saj je bilo leta 1974 le 14 organizacij, 2xiaj jih je 22. Uresničeno je tudi načelo, da ima vsaka krajevna skupnost lastno kra- jevno organizacijo ali vsaj aktiv, kar predvideva tudi novi statut ZRVS Slovenije. Lepi uspehi so bili doseženi tudi na področju strokovne- ga in idejnopolitičnega usposabljanja, na področju izobrar ževanja in pri delu na taktično orientacijskih vajah in izpitih. V letu 1976 je občinski odbor ZRVS Celje razvil tudi svoj prapor. Jutrišnja volUna konferenca bo prav gotovo na novo osvetlila vlogo organizacije ZRVS v celjski občini, ki je že doslej dokaj tvorno vključena v vsa družbena do- gajanja. D. M. VEC KOT 159.000 POTNIKOV KA VLAKIH V BECEMBU Slovenski železničarji so decembra lani prepeljali na izrednih in rednih potniških vlakih več kot 150.000 potnikov. V tem času je bilo 63 izrednih vlakov, s katerimi se j« pripeljalo na novoletne dopuste v domovine 46.953 potnikx)V, sicer naših delavcev na začasnem delu v državah zahodne Evrope. V času med 10. in 20. decembrom pa se je na red- nih potniških vlakih peljalo Se 119.835 potnikov. St. 6 — 9. februar 1978 NOVI TEDNIK — stran 3 2ALEC —GALICIJA TUDI V REPUBLIKI REŠITI FINANCIRANJE KS Na eni i2!med zadnjiii sej žalske občanske skupščine je delegat iz krajevne skupno- sti Gailici(ja postavil zanjmi- vo vprašanje, kdaj se bo me- njal ključ za dodieljevanje denarja iz občinskega prora- čuna in kdaj bodo upošte- vali specifične razmere kra- jiCrmih skupnosti. Znano je, da se je denar ja občinskega proračuna za krajevne skupnosti delil po posebnem ključu, ki ga je pred leti predlagala občinska konferenca SZDL. Pri tem so upoštevali število prebi- valcev določane krajovne skupnosti ter število delov- nih organizacij. Krajevne Skupnosti so raOTrrstili v tri Skupine. V trebjio sikupino so uvrstiiU Andraž, Letuš, Po- nikvo, šešče, Vimsiko goro ter Gailicljo. Tiste krajevne skupnosti torej, kjer organi- zacij združenega diela ni in so majhne po številu prebi- valcev. Hkrati s tem so do- ločili tudi posebne faktorje, in siicer za prvo skupino fak- tor 1, drugo 1,50 in tretjo 2,25. Namen tega je bil, da so manjše krajevne skupno- sti dobile več denarja kot bi ga sicer morale glede na šte- vilo prebivalcev. Ta msrila veljajo še danes. Res pa je, da je lani prišlo do znižanja dotacij krajevnim skupno- stim, saj lahko iz tega na- slova izdivajajio denar le za delovanje delegatskega siste- ma. Praiv bi seveda bilo, če bi d0E>0liiili merila aa delitev denarja krajevnim skupno- stim, ter pri tem upoštevali tako velikost krajevne skup- nosti, obseig in kvaliteto de- la, gospodairsko razvitost in ostalo. V 2alcu so sicer predvide- vali, da bodo deaiar za svojo dajiavnost dobile krajevne skupnosti tudi iz različnih dogovorov in sporazumov ter drugih virov, tako da bi lah- ko porarmale svoje obvezno- sti in uspešno izvajale začr- tane naloge. To pa se žal ni uresničilo, ker organizacije združenega dela obveznosti ne poravnavajo tako, kot je to določeno v sporazumih, še v težjem položaju pa so se znašle tiste krajevne skup- nosti, kjeir je večina zapo- slenih izven meja žalske ob- čine. Sicer pa je izvršni svet na eni svojih zadnjiih sej zavzel stališče, da morajo vse podpisndoe dogovorov svojo obveznost do krajevnih skupnosti v celoti realizirata. Tudi žalski delegaciji za reipubliško skujjščino so na- ročili, naj na sejd v Ljublja- ni postavi delegatsko vpraša- nje v tem smislu, da se si- stemsko reši vprašanje fi- nanciranja kra;©vnih skupno- sti v vsej republiki. JANEZ VEDENIK OiRlOOJE: DELEGATI ZA KO^OBESA v Celju je bila včeraj seja medobčinskega sveta ZKS, na kateri so komunisti uvo- doma ocenili potek volilnih konferenc organizacij ZK, nato i>a so razpravljali še o statutu in programski zasno- vi Studijskega središča poli- tične šole CK ZKS pri med- občinskem svetu v Celju. Ob koncu seje so razpravljali še o števM in strukt^iri delega- tov za 8. kongres ZKS in 11. kongras ZKJ ter menili, da je struktura delegatov ugodna, saj je med njimi ve- Bfco n0E>osrea bala skušnj&va le premočna. Maske so sicer res vstopale brez vstopnic, že takoj za vhodom pa jih je prestregel strog možak m vsaki zaračunal polovično vstopnino. In spet so v ne- nasitno blagajno kapljali ce- kinčki. Pustnemu razpolože- nju v čast nedvomno ne. »Kamen na kamen palača, dinar na dinar ...«, tako ges- lo so obudili v bali in s tem pokvarili resnično lep vtis, ki so ga vzbudiifld s skrbno organrziranian pustovanjem. S B LAŠKO: IS O MANJ RAZVITIH V sredo je Izvršni svet ob- čine Laško imel na dnefvnem redu rajzpravo o neficaterih vprašanjih, ki zadevajo manj razvite krajevne skupnosti v občini. Raz$>ravljiaila so o tem, kako resolucija o razvoju občine upošteva man,j razvi- te, sprejeli stališča za iska- iXj« ponudndikov za izdelavo I>rogramov razvoja manj raz- vitih, se seznanili z možno- stjo izdelave urbOTostičnih reiiov za manj razvite KS. Z zadovoljstvom so ugotovili, da je republiški vodni sklad predvidel miaijfon ^.000 di- narjeiv za urejeivanjie vodne- ga območja Gračnice in Lar homnice, na koncu pa so sprejeli sklep o načinu zago- tovitve sredstev za stroške, ki bi nastaU ob izvajanju strokovnih nalog pri načrto- vanju razvoja manj razvitiih krajevnih skupnosti Breze, Vrh in Jurklošter. OK ZK CELJE: SOLA MARKSIZMA Izvršna komite predsedst- va CK ZKS je sklenil, da prične v Celju z dopisno šo- lo marksizma. Na sestanku, le-ta je bil v ponedeljek opoldne v dvora- ni Narodnega doma v Celju, so se dogovorili o študiju. Študij dopisne šole mark- sizma bo trajal do 31. oktob- ra in bo zajemal sedem tem. N£j naštejemo samo nekate- re izmed njih: smeri razvo- ja političnega sistema socia- lističnega samoupravljanja, idejna in akcijska krepitev ZK v boju za razvoj socia- lističnih samoupravnih odno- sov, mednarodni odnosi in zunanja politika Jugoslavije. V delegacijah Ob volitvah v mesecu marcu bodo svoje delega- te volili tudi dijaki in štu- dentje, ki bodo do dneva volitev izpolnili osemnajst let starosti. Tako bodo 9. marca, ko bodo volitve v temeljnih organizacijah združenega dela, volili na posebej organiziranih vo- liščih svoje delegate v zbor združenega dela ob- činske sicupščine, ti dele- gati pa bodo seveda vklju- čeni v delegacijo šole ali visokošolskega zavoda. 12. marca bodo prišli dijaki in študentje ponovno na volišča, takrat v krajevnih skupnostih, kjer bodo ta- ko kot vsi ostali občani volili delegacije za samo- upravne interesne skupno- sti, za zbor krajevne skup. nosti občinske skupščine, območne delegacije in družbenopolitični zbor. Za vse tiste dijake in učence, ki opravljajo pre- težni del leta praktično delo v temeljni organiza- ciji združenega dela, pa velja drugačno določilo zakona o volitvah. Oni namreč ne bodo volili svo- jih delegatov na šolah, ampak bodo volili delega- te v tistih temeljnih orga- nizacijah, T katerih zdru- žujejo svoje praktično de- lo. Za njih ne velja 18-let- na starost za pridobitev volilne pravice, ampak bo- do volili vsi tisti učenci in dijaki, ki so izpolnili 15 let starosti. Tako v de- legaci,>ah temeljnih orga- nizacij združenega dela, kjer združujejo svoje praktično delo, kot tudi v delegacijah šol in viso- košolskih zavodov, bodo imeli dijaki in študentje eno četrtino svojih pred- stavnikov. Sicer pa zakon o volit- vah še pravi, da študenti in učenci srednjih šol ne morejo biti izvoljeni v de. legacije za delegiranje de- legatov v skupščine samo- upravnih interesnih skup- nosti. Volilna pravica učencev srednjih šol in študentov pri oblikovanju delegacij za delegiranje de- legatov v skupščino samo- upravne interesne skup- nosti izobraževanja pa je določena s posebnimi predpisi. MOZIRJE: EVlBEHmm KANDIDATI Člani predsedstev Občinske konfe- rence SZDL in Občinskega sveta Zveze sindikatov v Mozirju so na nedavni skupni seji evidentirali naslednje mož- ne kandidate za nosilce vodilih funkcij v občinski skupščini ter v skupščinah oziroma izvršilnih odborih občinskih samoupravnih interesnih skupnosti. Za občinsko skupščino so evidenti- rali naslednje možne kandidate: Hinka CoiKi za predsednika, Antona Resnika za podpredsednika. Marka Pumata za predsednika zbora združenega dela, Ivi- co Koaovinc za predsednico zbora kra- jevnih skupnosti ter Edija Hermana za predsednika družbenopolitičnega zbora. Poleg tega so za predsednika izvršnega sveta občinske skupščine evidentirali dosedanjega predsednika Antona Vr- hovnika. Za nosilce vodilnih funkcij v samo- upraAmih interesnih skupnostih oziro- ma za predsednike sku:^in in pred- sednike izvršilnih odborov teh skupno- sti pa so evidentirali (prvo imenovairi za predsednika skupščine, dnigoimeiM>- vani pa za predsedniika izvršilnega od- bora): Vzgoja in izobraževanje: Franc Stig- lic, Franc Valte; kultura: Anton Acman, Peter Sirko; raziskovanje: Anton Zavo- lovšek, Jože Korber; zdravstvo: Niko- laj Marjanovič, Franc Firšt; socialno skrbstvo: Franja Suhorepec, Zora Bi- der; otroško varstvo: Jožica Pečovnik, Stane • Krajnc; pokojninsko-invalidsko zavarovanje: Stanko Prodnik, Pavlina Jošt; zaposlovanje: Panika Križnik. Ra- do Rakim; stanovanjska: Rajko Seliš- niik, Silvo Jošt; socialno varstvo: Anton Krefelj, Marta Žagar; telesna kultura: Kristijan Planovšek, Janec 2agar. MB OBMOČJE: EVIDENTIRANI ZA REPUBLIŠKE SIS v vseh osmih občinah celjskega ob- močja so že evidentirali možne kandi- date za delegate v skupščinah republi. ških samoupravnih interesnih skupno- sti. Skupaj so na celotnem območju evidentirali 126 možnih kandidatov, od tega pa v občini Celje 77, v občini Mo- zirje 5, v občini Slovenske Konjice 5, v občini Laško 1, v občini Velenje 19, v občini Žalec 5, v občini Šentjur 8 in v občini Šmarje 6 možnih kandidatov. ŠENTJUR: MLADI PHEB VOLITVAMI Tudi evidentiranje mladih v šentjur- ski občini za bližnje volitve je sklenje- no. Z odstotkom evidentiranih možnih kandidatov so mladi zadovoljni. O tem zgovorno govore tudi številke. Za skupščino občine je bilo eviden. tiranih 220 občanov, od tega je mladih do 27. leta 24 odstotkov. Za delegacije samoupravnih interesnih skupnosti je med 317 evidentiranimi 28 odstotkov mladih. V delovnih organizacijah je bilo za skupščino občine evidentiranih 25 odstotkov mladih, za samoupravne interesne skupnosti pa kar 45 odstot kov. Od skupaj 1052 evidentiranih kandi- datov je 32 odstotkov mladih. MP 2ALEC: VODILNI V OBČINI Tudi v žalski občini so že evidenti- rali možne kandidate za prevzem vo- dilnih funkcij. Za predsednika skupšči- ne občine so evidentirali Vlada Goriš- ka, za podpredsednika pa Dolfeta Na* raksa. Predsednik Izvršnega sveta naj bi še naprej biil Jože Jan. Za predsed- nika zbora združenega dela občinske skupščine so evMentiraH Nado FUs, zbora krajevnih skupnosti Francija Je- žovnika, predsednik družbenoi>olitične. ga zbora občinske skupščine pa naj bi še naprej bil Ludvik Semprimožnik. Evidentirali so tudi 30 možnih kan. diidatov družbeiiopolitičnega zbora. Za predsednika skupščine izobraževalne skupnosti so evidentirali Leo Podgor- nik, izvršilnega odbora pa Vinka Jani- ča, za predsednika skupščine zdravst- vene skupnosti Katiija Korena, isBvrSll. nega odbora pa Franca Matka. Predsed. nik skupščine kulturne skupnosti naj bi še naprej bil Zormi Razboršek, pred- sednik izvršilnega odbora pa Milan Dolinar, prav tako naj bi Se naprej os- tal predsednik sku:^čine telesnokul- tume skupnosti Mišo Bobovnik, izvr- šilnega odbora pa Marjan Divjak. Kot možnega kandidata za predsednika skupščine skupnosti otroškega varstva so evidentirali Jožeta Kudra, issvršilne. ga odbora Minko Žilnik, Lojze Dob- rave je bil evidentiran za predsednika raziskovalne skupnosti, za predsedni- ka izvršilnega odbora pa Uranjek Do- mitrovič Darka. Felik Smodiš je bil evidentiran za predsednika skupirasti socialnega skrbstva, za predsednika iz. vršnilnega odbora pa Kristina Hoče- var. Možni kandidat za predsednika skupščine stanovanjske skupnosti je Zorka Godler, 5ja predsednika izvršil- nega odbora pa Ivan Žagar. Za, pred- sednika skupščine skupnosti socialne- ga varstva so evidentirani kot možne- ga kandidata Jožeta Zajca, Alojza Hru. ševarja pa za predsednika izvršilnega odbora. Franc Lužnik je bil evidenti- ran za predsednika skupščine pokoj- ninsko invalidskega zavarovanja, za predsednika skupščine skupnosti za za- poslovanje pa Jože Jordan. Marija Mi- mik je bUa evidentirana kot možni kan- didat za predsednika izvršiliega odbora skupnosti pokojninsko invalidskega za- varovanja, Danica Mimik pa za pred- sedniika izvršilnega odbora skupnosti za aaiposlovanje. JANEZ VEDENIK 4. stran — NOVI TEDNIK §t. 6 — 9. februar 1978 OBLETNICA STIRINAJSTE: I^ta 1979 bo poteklo 35 let od pohoda legendarne XIV. divizije na Štajer- sko. Vsakoletno srečanje borcev XIV. divizije bo takrat na Sta,ferskem. Ta- ko je sklenil odbor divi- zije in sklep so na sobot- nem srečanju borcev Šti- rinajste vsi udeleženci eno- glasno potrdili. V vsakem primeru bo srečanje v enem iznitMl krajev ob po- ti XIV. divizi.le na Šta- jersko, takem, ki ima ust- rezni prostor 7.a zbor di- vizije. Predvide>ajo nam- reč, da se bodo pohodnl- kom pridružili tudi štajer- ski borci štirinajste, dosetlaj v Ljubljano nLsb odhajali v večjem številu. Za petintridesetletnico bo na pot krenila sloven- ska mladinska pohodna enota, ki bo sledila stopi- n.}am borcev legrendame divizije na vs»ej njeni ik>- tl od Ruhorja do Smre- kovca. J. K. CELJE VELIKO STIČNIH TOČK POSLOVNA SKUPNOST MALEGA GOSPODARSTVA Ni naključje, če so se čla- ni pripravljalnega odbora za ustanovitev Poslovne s!Kupno- sti za malo gospodarstvo v Celju odločili, da v predlog statuta in seveda tudi v dru- ge akte vnesejo določilo, da bo skupnost delovala na ce- lotnem slovenskem prostoru. Takšen delokrog je imelo že poslovno zdnoženje Forma- tor, ki zdaj v ustavni pre- obrazbi prehaja v dve po- slovni skupnosti: za turizem in malo gospodarstvo. Takšen obseg dela skupnosti nare- kuje zlasti zunanjetrgovinsko poslovanje. 2e doslej so se na združenje navezovale obrtne delovne organizacije predvsem saradi opravljanja uvoznai in izvoznih storitev. To delo pa bo opravljala tu- di v kratkem ustanovljena po- slovna skupnost za malo go- spodarstvo. Zato ni bilo no- benega razloga, da bi se v svoji dejavnosti zapirala v občinske aU v najboljšem pri- meru v območne meje. Priprave na ustanovitev Poslovne skupnosti za malo gospodarstvo prehajajo v za- ključno obdobje. Članice, ki so se že odločile za vstop v novo skupnost in one, ki bo- do takšno odločitev bržčas potrdile v kratkem, te dni razpravljajo o predlogu sa- moupravnega sporazuma o združevanju organizacij zdru- ženega dela malega gospodar- stva v novo skupnost. Glede na to bo podpis tega spora- zuma 27. februarja, ustanov, ni zbor nove dtupnosti pa 15. marca letos. V pripravah na ta zadnji korak so tudi evidentirali možne kandidate za vodilne funkcije v poslovni skupno- sti za malo gospodarstvo. Ta- ko so za možnega kandidata za predsednika skupščine skupnosti zabeležili Zdravka Vidmarja, direktorja Fotoii- ka, za predsednika izvršilne- ga odbora pa Staneta Jurka, direktorja Steklarja. In konč- no so Majdo Trogarjevo evi- dentirali za možno direktori- co skupnosti. Z ustanovitvijo Poslovne skupnosti za malo gospodar- stvo bo končana ustavna pre- obrazba Poslovnega združe- nja Formator in konec bo njegovega dvanajstletnega uspešnega dela. Prvi korak na tej poti je bil opravljen z ustanovitvijo Poslo\'ne skup- nosti za turizem, drugi bo zdaj. Kot vse kaže, bo skuprK>st za malo gospodarstvo pove- zovala okoli 40 organizacij združenega dela. Trideset od teh se jih }e za to članstvo že odločilo. Razlogov za formiranje no- ve skupnosti za malo gospo- darstvo ie veliko. To med drugim velja za u^lajevanje in skupno programiranje raz- voja malega gospodarstva, za skupno določanje delitve de la, za vzajemno izboljševanje pogojev dela in poslovanja, za proučevanja trga in skup- no nastopanje na domačem in tujem tržišču, za usklaje- vanje zunanjetrgo-vinske de- javnosti, prav tako za uskla- jevanje proiz-vodnje blaga tn storitev, za skupno nastopa- nje na sejmih in razstavah doma in v tujini, za enotna pota e'Konomske propagande, za zdn.iževanje sredstev za investicijske in druge name- ne itd. Skratka, dovolj stič- nih točk, zanimivih za sle- herno organizacijo združene- ga dela malega gospodarstva. M. BOŽIČ VITANJE ZAMISEL NA PLODNIH TLEH — AKCIJA 15 DNI Osnovna organizacija Zve- ze socialistične mladine Vi- tanje bo v letošnjem letu pri- pravila lokalno mladinsko de- lovno akcijo Vitanje 78. Mla- di so pobudi, ki jo je dal predsednik osnovne organiza- cije Adam Purg, sprejeli z navdušenjem. Začrtali so si že program te delovne akcije. Izkopali bodo 1000 metrov dolg jarek za vodovod, vanj položili cevi in ga spet zasu- li. Tako bodo koristno zaje- zili izvir pitne vx>de, ki zdaj prosto odteka. Ob tem pa se mladi tudi zavedajo, da pred- stavljajo delovne akcije ko- ristno šolo za življenje in da so prav take akcije dobra šola samoupravljanja. Hkrati pa žeLjo dokazati starejšim, kaj zmorejo in kaj znajo za dobrobit vseh v tej krajev- ni skupnosti. ^ Prav v tem času skrbno proučujejo in sprejemajo pra- vila in samoupravni spora- zum o medsebojnih odnosih brigadirjev v akciji. Dogo- varjajo se s krajevno skup- nostjo o stroških akcije in upajo na vsestransko pomoč. Orodje bodo dobili od Gozd- nega gospodarstva, obrat Po- horje iz Vitanja. Akcija bo predvidoma trajala 15 dni. Z udeležbo ne bo problemov, tudi pri tistih mladincih ne, ki so zaposleni. Nekoliko več problemov imajo tisti mladi, ki so zaposleni izven občine. Zamisel o lokalni delovni akciji je podprla tudi OK ZSMS Konjice. Ta je celo da- la predlog, da bi bila akcija v občinskem merilu. Za po- krovitelja akcije Vitanje 78 so mladinci zaprosili skup- ščino občine Slovenske Ko- njice. FRANJO MAROŠEK RAZSTAVA PTIC PEVK V VELENJU C!Ia.nii v«lenj:ikeiga društva *a v^ojo in varstvo ptic .»«» prišli n;i zaoiimh^ idejo ki pripravili »mini« razstavo sodobnih Irtic povlc v prostorih Doma ostare-lih v Velenju. Vsi, ki s« v diomu, so ai razstavo z veseJjejn ogledali, saj jim je po- menila lop trenutek v Jeseni njilio^-egra življenja. S podob- nimi prireditvami nameravajo čla*^ dru.štva nadaljevati, kar Je vsekakor .prav foto: f/),rzr: o.istf:r<;ek ■HiiiUlUiiiiiiiiiiniiinEUliuiiiiiliUiiltUiimaitiuiinitiuiiiUiluuuuitiiiHiliiiittuiiiliHtu SLOVEliSKE KONJICE: mnmmd V konjiški občina so sprejeli smeri ra7Ax>ja ob- čine za letošnje leto. Ta- ko bodo na primer orga- nizacije 2Klruženega dela s pixlročja industrije s šir- šim uveljavljanjem kvali- tetnih dejavnikov razvoja v procesu proizvodnje za^ gotovile nadaljevanje di- namične rasti iz zadnjih mesecev minulega leta. Porast materialne proiz- vodnje bodo dosegali s pospešeno investicijsko iz- gradnjo v osnovna sred- stva, zlasti v kovinsko pre- delovalni industriji. Prav tako bodo z investicijski- mi naložbami v ostalih de- lovnih organizacijah po- dane večje možnosti za njihov raz^-oj tn povvča- nje proizvodnje. Seveda bo iX)ti-ebno, da organiza- cije »druženega dela ne- nehno spremljajo potrebe in zahteve tržišča, tako notranjega kot inozemske- ga ter da pravočasno us- merjajo in prilagajajo svo- jo proizvodnjo. v resolu- ci>i je tudi zapisano, da bodo v konjiški občini krepili in izboljševali kad- rovsko struktiu-o v orga- nizacijah 23druženega dela. Z ustreznim poslovnim so- delm-anjem s sorodnimi organizacdjami želijo za- gotoviti hitrejši razvoj or- ganizacije združenega de- la Tovarne kovinskih iz- delkov Vitanje. mp PREOBRAZBA SOLSTVA GRE PREPOČASI NAPREJ Kje so vzroki, da preobrazba šolstva ne krene hi- treje naprej? Ugotavljamo, da stopicamo na mestu in glediuiio drug drugega, počutimo se krive, ne dogovo- rimo pa se, kdo kaj napravi. šolskih reform smo imeli v zadnjih desetletjih več, vendar šolstva v bistvu niso spremenile in uskladile z družbenim interesom. Zato je s preobrazbo mišljeno ne- kaj več. temeljit revolucionaren preokret, ki naj vsebi- no, organizacijo, metode in oblike dela v šolstvu uskladi s časom in samoupravnim socialističnim sistemom. V praksi se srečujemo s paecejšnjimi razliKami v pojmovanju za kakšno preobrazbo gre. Eni trdijo, da gre v glavnem in načeloma za uveljavitev svobodne menjave dela, to je za preobrazbo ekonomskih odno- sov meU vzgojo in izobraževanjem ter drugim združe- nim delom materialne proizvodnje. Drugi so piepričam, du je glavna smer preobrazbe v združevanju dela in sredslev, v integracijskih procesih, ki se zdaj odvijajo v osnovnem šolstvu. Praksa pa tudi kaže sprenevedanje, saj te integracije niso izvirne, izrvirajoče in prilagojene potrebam vzgojno izobraževalnega dela. marveč so v večini nefunkcionalne in največkrat tudi neekonomične. Preobrazba osnovnega šolstva pa mora, poleg uve- ljavitve svobodne menjave dela in določenih funkcio- nalnih ter ekonomičnih združevanj, poseči globje v noti'anje vsebinske, organizacijske, metodične in obli- kovne procese naše šole. Brez teh sprememb v vzgoj- no izobraževalnem delu ne moremo napredovati. Z vsebinsko reformo se si-ečuj©tno že vrsto let Vse- bino nepreotano reformiramo in popravljamo tako, da dodajamo vedno novo snov in predmete, ki jih zahteva življenje. Tako smo v zadnjem obdobju dobili vrsto novih predmetov v osnovno šolo, na dtun pa trkajo že drugi. Hkrati pa ljubosumno čuvamo vse stai-o. Za uči- telja pa je sprejeti predmetnik in učni na.črt obvezen. Sme ga le prilagoditi določenemu okolju, v katerem šola živi in dela. Dobili so celo minimalne učne norme, ki jim povedo, kaj mora učenec znati, obvladati, repro- ducirati ali prepoznati. Učni predmeti, teme in ure so točiK) določeni, kar vse učitelje siU in utesnjuje tudi v določene metode in oblike dela. ■ Spričo tako hitrega razvoja mianosti in tehnike pa smo prisiljeni glede vsebine nekaj spremeniti. Saj bo tisti, ki bi želel otroke vse naučiti, zagotovo obupal. Preobrazba šole mora torej nujno zajeti spremembo vsebine oziroma njenega obsega in globine, če hočemo spremeniti organizacijo, metode in oblike vzgojno-izo- bražei-alenga dela. To pa ni samo v rokah učiteljev, ampak tudi določenih strokovnih oi-ganov in st\'ar do- govora vse družbe. Tudi sedanja razredno unia organizacija dela v šoli ni v skladu z življenjem. Morda bi kazalo delo v šoli drugače organizirati, ga prilagxxUti ostalemu delu lju- di na dragih področjili, da ne bi bilo toliko neskladij in razlik med ostalim življenjem in šolo. Učitelji bi morda uporabili mnogo manj truda in moči, da otroka »všolajo«. Najmanj pa je našemu demokratičnemu samouprav- nemu socialističnemu sistemu ustrezna frontalna oblika dola. Srečujemo jo ne samo v šoli, niarveč tudi v sa- moupravnem in driižbenopoliLičnean delu, le s to raz- liko, da je v šoli vedno učitelj na eni straiii, to je spre- daj. Znano je, da so razred in frontalno obliko dela uvedli buržoazni i>edagogi za potrebe razvijajoče se kapitali- stične diTožbe. Odlično je služila za vzgojo disciplinira- nega, poslašnega in podrejenega delavca. Takega je ta- kratna družba tudi potrebovala. Ta oblika dela je še danes v rabi v večini tudi v šolali. Pri njej je učenec utesnjen v šolski klopi, posluša učitelja in je lahko aktiven le toliko, kolikor mu ta oblika tudi dopušča. Taka učna oblika pa ne more vzgojiti aktiTOega, ustva.r- jahiega, celovitega in vsestransko razvitega člOTeka. Pa bo kdo dejal, da smejo učitelji svobodno izbirati tudi druge učne oblike, skupinsko delo, tandem in ix> dobno. Res je in mnogokje jili tudi uporabljajo, če je le možno. Pritisk snovi, učna sredstva in sama usposoblje- nost učiteljev pa jih neprestano silijo v frontakio obliko dela Ln jim ne dopuščajo hitrejš^a uveljavljanja novih sodobnih obUk. Sama šolska tabla in večina učil, s ka- terimi razpolagajo, so prilagojeni fnmtalni učni obliki. Da bi lahko učenec postal subjekt v vzgojno iajobra- ževalnem procesu v polnem pomenu besede, soustvar- jalec in gospodar pc^jev ter rezultatov šolskega dela, moramo šole drugače organizirati in opa-emi^i z učili, knjižnicanii, delavnicami m orodji..., da bodo učenci imeli kje samostojno iskati znanje in s čim delati. Za Uuko preobrazbo osnovTie šole pa se moramo kot druž ba bolje osvestiti, organizirati in konkretno dogovoriti. 21nano je, da se šola dvigne in tudi pade z učiteljem in da bi se še naprej dvigala moramo le-tega ustrezno uspvisobiti za delo v preobraženi šoli. Dosedanja, pre- težno verbalna predavateljsko izprasevalna metoda šol za vzgojo mladih učitelje^-, ne da dovolj praktičnega ztiar^a za delo v socialističiv> preobraženi šoli. FRANJO MAROŠEK SLOVENSKE ZELEZNICE: GRADBIŠČE NA ZAHODU Slovensko železniško »gradbišče« se letos seli na zaliodni predel. V načrtu so vzdrževalna dela na goriški progi med Braniktwn in Pivačino. Pričeli bodo tudi z obnovo sežanske železniške postaje. Zaradi nje bo prišlo do zapore tira od Sežane do mejnega prehoda Opčine. Hkrati bo potekal re- mont na progi med Divačo in Hrpeljamd — Kozino. V grad- nji pa je tudi potniški tir v Kopru, ki naj bi bil končan do maja letos oeiroma do uveljavitve novega voanega reda, se pravi do konca maja. Zgledu skivenskih bodo sledili tudi italijanski želeeziičarji, ki bodo rekonstruirali del proge med Oi^uiami in Dutov- Ijami. POD RiFNIKO^: OD ZDAJ OBUGACE Osnovna organizacija Zve- ze socialLstične mladine No- va vas pri Šentjurju je po dveletaiem premoru spet za- živela. Praraaprav so se mla- di odločili, da se bo njihova osnoTOa organizacija zdaj imenovala »Pod Rifnikom«, .saj združuje mlade iz Nove vasi, Cmolice in Rifnika. Mla- di so pokazali veliko priza- de\Tiosti še zlasti med minu- lo vajo Planina 77. Ob pomoči krajevne orga- nizacije Socialistične zveze pa so zdaj pričeli z resnim de- lom. Kot prvo in najpomem- bnejše je treba omeniti, da so končno dobili prostor, kjer se bodo sestajali. Z delovno akcijo so ta prostor tudi pri- memo očistili in za silo ure- dili. Na prvem sestanku so iz- vobli novo vodstvo in si za- stavili program dela. Dome- nili so se, da bodo priprav- ljali referate z zanimivimi te- mami in se tako seznanjali z najaktualnejšimi dogodki do- ma in v svetu. Več pozorno- sti želijo nameniti predvsem Kardeljevi študiji in vlogi mladine v naši družbi. Pri svojem delu pa ne bo- do pozabili na ix>membne da- tume in praznike. Ob Dnevu žena bodo s skromnim dari- lom razveselili vse ostarele matere in žene v Cmolici, Novi vasd in Rifniku. Tesnejše stike želijo nave- zati s krajevno organizacijo Socialistične zveze. In ker smo tik pred volitvami, so se domenili, da bodo urejevali voUšča, organizirali kurirsko službo in podobno. 1 LENKA VRABIC St. 6 — 9. februar 1978 NOVI TEDNIK — stran 5 ALI JE CELJE TURISTIČNO MESTO? NEKAJ CELJSKIH TURISTIČNIH ZANIMIVOSTI Odločila sem se, da tudi jaz spregovorim nekaj o ce Ijskih turističnih »zanimivo- stih« in belem Celju s-amem. Ime belo zares zasluži. Prvič, ker je bilo tudi te- daj, kadar ni ljubega snega, pač pa tudi takrat, ko ga pre- krije bel oblak dima titano- vega dioksida iz Cinkarne. Verjetno v Cinkarni s tem oblakom skrbijo, da bi se za- krila okolica tovarne, ki je vse prej kot urejena. Drugič, ker je Celje belo še na drug način. Kar spre- hodite se, dragi občani in turisti, po celjskih ulicah. Glejte predse, p>o pločnikih. Videli boste bele packe, očit no neužitni del oziroma osta- nek od prežvekovanja (pa ne goveda, kajti temu je dostop do središča mesta prepove- dan) nadvse priljubljene žve- čilne gume. To, da jo žve- čijo že vsi, otroci in starej- ši, ni treba posebej poudar- jati. O tem se lahko prepri- čamo vsak dan na ulici. Da morajo zobozdravni'Kl najprej očistiti iz čr\'ivih zob nekaj ostankov »čik-gume«, je že stara resaiica. Kar pa ostane od žvečen:a, odvržemo vstran, na cesto, na pločnik, prilepi- mo na klop v šoli, v kinu, najbolje tja, kamor nam bo najmanj v napoto. Kaj pore- čejo tisti, ki pridejo za na- mi, ni važno. No, in tako vidimo V' Ce- lju vse več takšnih belih pack in Celje je vedno belo. Bra- vo! Nihče pa se ne vpraša, kdaj se bo to vse skupaj končalo in na kakšen način. Se bomo nad takšnim ravna- njem zamislili še!e tedaj, ko se bomo na lepem prilepili ob pločnik? Celje je znano tudi po luk- njah. Pa ne, da bi v mlekar- ni delali kakšno znamenito vrsto sira. O, ne! To so luk- nje na n^ih cestah. Tista na Kidričevi je zadnje čase splošno znana, saj je prišla že v časopis. Naši ljubi ce- starji pa še doslej niso sto- rila ničesar. Se vedno zija sredi ceste. Čakali bodo ver- jetno vse dotlej, da bodo v njej zrasli kapniki. Kakšna turistična zanimivost! Posebna skupina zanimivo- sti je predel od glavne po- šte do mostu čez Savinjo. Če tu človek ni dovolj hiter, lahSco dobi- ob slabem vre- menu pravo prho iz cestnih luž. In zraven še dovolj blata. Sicer pa pravijo, da so blat- ne kopeli zdravilne. Morda se tudi zavoljo tega nekateri nočejo zmeniti, da bi popra vili ceste, saj na ta način skrbijo za zdrav celjski rod. Ker je v mestu samem do volj turističnih zanimivosti in je obiskovalec utrujen že od teh, prav gotovo ne bo ri- nil še na grad. Tako verjetno mislijo pri društvu, ki je za- dolženo za postavljanje tiu-i- stičnih smerokazov, pa jih zato tako na redko seje jo. JO-DO OBMOČJE DELfTIV DELA ŽE 30 ČLANOV SKUPNOSTI Kot so pričakovali, ni osta- lo samo pri tistih šestindvaj- setih članih — organizacijah združenega dela — ki so že ob sami ustanovitvi podpisa- li samoupravni sporazum o združevanju v območno turi- stično poslovno skupnost, marveč je v tem mesecu šte- vilo članov te skupnosti na- raslo že na trideset. Seveda, pa je zunaj tega povezovanja še okoli dvajset gostinskih, turističnih in drugih temelj- nih organizacij združenega de- la, ki še vedno čakajo na pristop v to skupnost. Območna turistična poslov- na skupnost stopa torej na svojo pivo delovno pot. Prav- zaprav brez izkušenj, zato pa z veliko mero optimizma in pripravljenosti, da v krat- kem reši nekaj osnovnih vprašanj in tako potrdi svoj obstoj. V težnji za čim boljšim de- lom so se pred kratkim se- stali tudi člani predsedstva Celjske turistične zveze ter izvršilnega odbora Poslovne skupnosti za turizem. Raz- pravljali so o delovnih prog- ramih obeh organizacij in se- veda o delitvi dela — čeprav je ta povsem na dlani — in o sodelovanju. Možnosti za uspešno skupno nastopanje je več. Tako so se dogovori- li, da bo Celjska turistična zveza še naprej skrbela za tu- ristično informacijsko dejav- nost, da pa bo Poslovna skup- nost v celoti prevzela skrb za propagando in v tej zve- zi tudi za izdajanje prospek- tov in drugih turLstičnih pub- li'iiacij. Prav tako bo Poslov- na skupnost tista, kd bo slcrbe- la za usklajevanje cen, ki bo usmerjala glavne turistič- ne prireditve, zlasti pa ob- močni turistični teden, ki po navadi povezuje posvetova- nja tninističnih in gostinskih delavcev, razstave, kulinarič- ne nastope in podobno. Ta- kšna prireditev bo v Celju tu- di letos. Kot vse kaže — me- seca aprila. MB Celje ob Savinji v dneh, ko je bilo tudi v dolini več snega ROGAŠKA SLATINA: V mm OBLACEUH v zadnjih letih so v Rogar ški Slatini obnavljali le ma- lo, izkušnje pa so i>o'Kaza- le, da je investiranje v ob- novo denar, ki se slej ko prej povrne in da ni vse le v gradnji novih hote'ov. Obnova je nujna — v Ro- gaški Slatini je še vedno okoli 55 odstotkov celotne- ga števila ležišč, ki so za zahtevnejšega gosta v nepri- mernem o^KOlju, četudi je hkrati treba povedati, da si poprečen gost ne želi luksuz- no opremljene sobe. Obnova je torej več kot umestna. Zaradi teh in podobnih raz- logov so se v Zdravilišču Rogaška Slatina odločili, da bodo še letos začeli z obno- vo dela Strossmayerjevega doma (47 sob z 72 postelja- mi) in Ljubljanskega doma (19 sob z 19 ležišči) ter ho- tela Boč v celoti f40 sob s 50 posteljami). Goste hotela Boč bodo preusmerili na prehrano v hotel Donat Turističnim delavcem je jasno, da bodo lahko stare hotele prodajali le, če jih bodo ustrezno moderriizirali, letni čas obratovanja pa bo- do s temi ukrepi podaljšali vsaj za dva do tri mesece in sicer v aprilu, oktobru in novembru. To bo tudi znatno vplivalo na obsog zdravstvenih stori-ev v Tera- piji, povečal pa so bo — nor- malno — tudi dC'hode'k za- radi višjih crn obnovljenih v Rogaški Slatini morali premišljevati tudi o moder- nizaciji hotelov Styria, Soča in Beograjski dom 6. stran — NOVI TEDNIK §t. 6 — 9. februar 1978 CELJSKI KOMUNISTI SILA DELA m ZNANJA Stane Seničar o smereh razvoja celjske občine Kakšen Je družbeni po. ložaj delovnega človelia v Celju? V kolikšni meri so dani pogoji za oblikovanje vseli interesov delavcev in za uveljavljanje vseh nji- hovih pravic in svoboščin? Katere so osnovne smeri nadaljnjega razvoja celj. ske občine in kakšna je vloga komimistov pri ures- ničevanju zastavljenih ci- ljev? To so v kratkem vpra- šanja, ki eem jih zasta- vila v razgovoru s STA- NETOM SENICARJEM, sekretarjem komiteja ob- činske konference ZKS v Celju. Razgovor razgrinja celoten splet odnosov, ki se zrcalijo v tem trenutku na vseh področjih gospo, darskega, družbenega in političnega življenja celj- ske občine. »V zadnjih dveh letih je moč v občim opaziti širok proces demokratiza- cije, ki je dala novo vred- nost vsem medsebojnim odnosom. Ta vrednost se kaze predvsem v tem, da zgublja moč forumsko de. lo družbenopolitičnih or. ganizacij in tudi samoup- ravnih organov. Tehno- kratske strukture na ra- zličnih nivojih, torej od mojstrov do direktorjev, so postale brezvredne. Banke in zavarovalnice, ki so še pred leti kroji, le usodo številnim celj. skim kolektivom, so se- daj pod nadzorstvom šir- ših družbenih interesov. Proces demokratizacije je pc^ojil dejstvo, da se ljudje čutijo še kako po- trebni v sistemu odloča- nja in da imajo iz dne- va v dan vse večje zaupa- nje v naš sistem sociali- stičnega samoupravljanja. Ob tem pa se pojavljajo problemi, ki so posledica še neustrezne politične or- ganiziranosti delavcev in občanov. Jasno je, da je zato ena temeljnih nalog, ki pa ne sme in ne more biti le teoretičnega znača. ja, da delegatski sistem razvijemo v sistem med- sebojnih odnosov, v kate- rih bodo prišli do izraza tudi nekateri negativni po- javi. Ti pa so človeški egoizem, podjetnižka mi- selnost, lokalizmi in dru. g^. Vsi ti pojavi so ses. tavni del človeških odno- sov, ki so bili še pred ča- som v veljavi. Presegati jih nismo mogli zato, ker ni bilo funkcionalnih po- vezav med deli združene, ga dela, med občinami in republikami. Ta instru. mentarij povezanosti je sedaj vzpostavljen in v celjski občini vidimo prav v njem učinkovito sred- stvo preseganja vseh sla- bosti, ki jih je dala pre- teklost. Zato tudi z vsem žarom delamo na prakti. čnem uveljavljanju dele. gatskih odnosov, kajti za- vedamo se, da je le tako mogoča oblast delavcev in občanov. In če je ne bo- mo speljali v vsej njeni celovitosti, se bodo tudi znotraj delegatskega siste- ma pojavile številne ob. like odtujevanja oblasti delavcem in občanom. Ob vsem tem pa seveda ne smemo pozabiti tudi na Izredno pomembno nalo- go, ki čaka tako delavce in občane, še posebej pa vse komimiste, pri okre- pitvi fronte družbenih sil, ki težijo k hitremu raz- voju in uveljavljanju sa- moupravljanja. To jefron. ta socialistične zavesti, fronta znanja in dela. Vsi skupaj odklanjamo fronto sestankov ali nekih pred- stavnikov, saj se zaveda- mo, da taka ne bi omo- gočala usmerjanja politič- nega sistema k življenj, skim interesom vseh lju- di v občini.« ČLOVEK . . . ZNANJE . . . »v celjski občini mo- ramo učinkovito povezati znanje in delo. Celjski de- lavec ima namreč veliko delovno in tehnološko tra- dicijo, ob tem pa je v ob. čini strnjenega fcuda veliko znanja. To delo in znanje pa moramo povezati v skupno projekcijo razvo- ja družbenih odnosov in materialne baze občine. To delo in to znanje bi morali znati strniti v na- črte, ki jih imamo teko v občini, kot tudi na ce- lotnem našem območju, v republiki in Jugoslavi- ji. Kajti samozadovoljstvo, ki ga je bilo prav na tem I>odrooju občutiti še pred leti, je pustilo hude po- sledice v celotnem mate- rilanem razvoju celjske občine.« DELO . . . »Menim, da bomo mo- rali v bodoče posvetiti več pozornosti tudi delu sa- memu. Pravzaprav bomo morali menjati odnos do dela, kakršnega imamo se- daj. Okrepiti bomo mo- rali odgovornost do dela tako, da bomo poudarili delovni delež vsakega po- sameznika pri uresničeva- nju skupnih naporov. Kaj- ti posameznik ni za svo- je delo odgovoren lesvo. jemu kolektivu, odgovoren je slehernemu delavcu v Celju. S takšnim odgovor, nim odnosom do dela pa bomo z lahkoto krepili družbeno produktivnost dela, o kateri danes še vse premalo govorimo. To je po eni strani še veli- ko protislovje, saj konec koncev govorimo o zdru- ženem delu, v katerem smo povezani prav vsi de- lavci. In prav ti odnosi, ki se spletajo v združe- nem delu, morajo omogo- čiti visoko družbeno pro- duktivnost, ki pa p>o dru- gi strani raste prav iz in- dividualne in podjetniške produktivnosti. Iz povečanja produktiv. nosti dela izhaja tudi na. ša zelo važna naloga v naslednjem obdobju. V celjski občini smo si nam- reč zadali, da bomo v na- slednjih štirih ali petih letih krepko povečali tisti del dohodka, ki ga usmer- jamo v razširjeno repro- dijkoijo. Samo s tako ma. terialno osnovo bomo namreč lahko preusmeri- li celjsko gospodarstvo in zagotovili večji družbeni standard ljudi. Danes že lahko govorimo o nekate- rih delovnih organizacijah, ki so nosilci te preusme. ritve. To so Emo, Klima, Libela, Zlatarne, 2elezar. na. Cinkarna, Aero, LIK Savinja, Toper in še ne- katere druge. Pomembno mesto v nadaljnjem gos- podarskem razvoju celjske občine in njenem odpira- nju v širše okolje bo mo. rala prevzeti tudi sestav. Ijena organizacija Kovino- tehna-Tehnomercator. V vseh teh delovnih organi- zacijah bo potrebno zaus. pešno delo okrepiti tudi drugačno miselnost, ki se mora kazati v neposred. nih samoupravnih odno- sih. Te pa morajo pogo- jevati ustrezne dohodkov- ne povezave znotraj njih samih in navzven z njiho. vimi delovnimi partnerji. Ob tem pa je treba pou. dariti Se eno. Vse naštete delovne organizacije načr- tujejo velike naložbe, od katerih je v veliki meri odvisen nadaljnji gospo- darski razvoj Celja. Zato se moramo prav vsi po- truditi, da bomo učinko. vito izpeljali načrtovane investicije.« POGUM . . . »Ob vseh teh načrtih se vsem nam postavlja tudi vprašanje ekološke situacije v Celju. Pri tem pa ne moremo dovoliti, da se nekateri občani priza- deto borijo za čistejše okolje, da pa drugi osta- jajo brezbrižno ob strani. Vsi smo odgovorni drug do drugega, vendar se moramo kljub temu zave- dati, da bomo vprašanja našega okolja lahko reše- vali le strpno. Strpno za. to, ker je potrebnega za ureditev okolja veliko de. narja in časa. Ko govorimo o naših načrtih in nalogah, se mi zdi pomembno poudariti še eno. Namreč, za ure- sničitev vseh zastavljenih ciljev bomo vsi skupaj pK)- trebovali tudi veliko po- guma, ki se bo kazal v podiranju vseh nekorist. nih navad v odnosih, po. slovanju, načrtovanju, v političnem delu. Trdim, da imamo v Celju veliko lju- di, ki so pogumni in pri- pravljeni boriti se za vse te cilje. Vendar jim mo- ramo široko odpreti vra- ta in jim dati možnost, da se s svojim pogumom in delom tudi izkažejo.« AKCIJA . . »Mnogo je še nalog, ok. rog katerih se bo v bodo- če spletala aktivnost celj- skih komimistov. Naj omenim še tiste v zvezi z usmerjenim izobraževa- njem, pa z urejanjem po. dročja zdravstva, stano. vanjske izgradnje. Pota za njihovo učinkovito realiza- cijo so predvsem med de- lavci in občani samimi, predvsem pa med komimi- sti, Iri delajo v osnovnih organizacijah, delavskih svetih, samoupravnih or. ganih, družbenopolitičnih oi^janizacijah. Prav oni morajo vnašati v vseh sre. dinah delovno in politič- no razpoloženje, ki bo za- gotavljalo individualno in skupno odgovornost za uresničitev teh nalog. Ko- munisti poznamo pota za učinkovito delo. Vendar nam v bitki za nove od. nose pogosto zmanjka mo. či, ker je njena fronta ze- lo široka. Zato moramo v posameznih sredinah sa- mi uvideti, s kakšnimi akcijami in s kakšnim de- lom bomo najhitreje vpe. Ijali nove odnose. V celjski občini je 4800 komimistov. To je velika sila znanja, dela in mo- či. In če bo vsak komu- nist neposredno med de- lavci in občani uresniče- val politiko, ki smo jo sprejeli v zvezi komimis. tov Jugoslavije, je to naj. večje zagotovilo vsestran- skemu razvoju našega po- litičnega sistema sociali- stičnega samoupravljanja.« Tekst: DAMJANA STAMEJCIČ Foto: DRAGO MEDVED DRUŠTVA V CELJU PESTRO DELO DOVOLJ DRUŽBENE POZORNOSTI? V celjski občini deluje preko tristo različnih druž- benih organizacij in druištev, ki se ukvarjajo z najira.zlič- nejšo dejavnostjo. Glede na družbeni p>omen posameznih društev je tudi njShov sta- tus kaj različen, saj imajo nekatera med njimi dokaj urejene materialne, kadrov- ske in prostorske pogoje za delo, dmga pa se otepajo še z najbolj osnovnimi pro- blemi svojega delovanja. Da bd ugotovili, kalkšne so vse- binske zasnove dela posaniez- nih društev in s katerimi problemi se otepajo, je ko- ordinacijski odbor za sode- lovanje z družbenimi organi- zacijami in društvi pri ob- činski konferenci SZDL v Celju prevzel nalogo, da bo opravil razgovore z vsemi društvi in družbenimi orga- ni2acijami. Razgovori prav- zaprav že tečejo, saj so se člani odbora doslej sestali že z osmimi amaterskimi kultumami društvi. Iz prvih razgovorov so ugotovili, da so odnosi med posameznimi društvi veliko bolj urejeni kot so bili Se nekaj let po- prej in da imajo domala vsa društva kar urejene osnovne pogoje dela. Zaskrbljujoče pa je dejstvo, da članstvo v društvih upada, kar po svo- je tudi priča o tem, da druž- bene organizacije in društva niso bile deležne ustrezne družbene p)ozomosti in pod- pore. Obenem pa je iz prvili razgovorov s kulturnimi dru- štvi raz\''idna tudi zanimiva ugotovitev, da tudi sicer aktivna društva, pogosto ni- so delovna v lastni krajevni skupnosti oziroma v njeni organiizacijd Socialistične zve- ze. V bodoče bo zato potreo- no tudi tej obliki aktivnosti v društvih posvetiti več po- zornosti. Ker je družbenih organiza- cij in društev v celjski •)1:). čini veliko, bodo razgovori z njihovimi predstavniki tek- li še nekaj mesecev. Sele po zaključku vseh razgiovoix>v pa bo možno oblikovati ce- lovito in vsestransko oceno delovanja družbenih organi- zacij in društev v cebsk; ob- čini in ob tem sipreieti tudi nekatere sklepe, ki bodo ob- vezovali društva pri njiho- vem delu v prihodnje S. D. St. 6 — 9. februar 1978 NOVI TEDNIK — stran 7 Celjani smo znova dokazali, da smo veliki optimisti. Na ulicah smo čakali na karneval. Čas, ko si nadenemo maske, nekateri sicer pravijo, da si jih takrat snamemo, je ?a letos minil. Pustnih prireditev je bilo na našem območju cela vrsta, največ pa verjetno v žalski občini. Izgleda, da so tam šeme izredno priljubljene, in da jih ne manjka. To so dokazale številne maškarade, ki so se pričele že takoj prvo soboto po novem letu, vrhu- nec pa je bil v soboto, ko menda ni bilo kraja v občini, kjer ne bi pripravili pustnih rajanj. Na karnevalu, ki so ga pripravili tradicionalni turistični delavci Vranskega, je sodelo- valo kakšnih trideset voz, ogledalo pa si ga je več kot dva tisoč ljudi. V Celju je bilo letos klavrno. Optimisti so sicer pričakovali pustni karneval. Treba je priznati, da je v Celju precej optimistov, saj se je v torek zbralo na ulicah mesta ob Sa- vinji mnogo ljudi, ki so upali, da bodo videli karneval. Optimistov je v Celju torej dovolj. To konec koncev že dolgo vemo. Navsezadnje lahko le še optimisti živijo v tako onesnaženem okolju in ob taki vodi. Sicer pa, preberimo in oglejmo si našo reportažo o pustnih dogaja- njih, ki so jo pripravili Drago Medved, Tone Tavčar, Milan Bc^ič, Lojze Ojsteršek in Janez Vedenik Cbesedilo). Na celjskih ulicah je bilo v torek popoldne toliko ljudi kot že dolgo ne. Vsi nestrpni so čakali na — karneval. Čakali so, čakali in ... niso dočakali. No, mask je bilo vseeno dovolj, sploh pa, če k njim prištejemo tudi dol- ge nosove... Ta posnetek je iz Buč pri Kozjem. Fantje so pripravili šrango na cesti, kjer je že itak prometni znak za zo- ženje ceste. Nn ker je bil zraven še pustni čas, so za ženje ceste. In ker je bil zraven še pustni čas, so za tudi prikupno nevesto ... TABORA VIDEL NE BO! Tako je pisalo na enem iz- med tridesetih vozov, ki so sodelovali na karnevalu na Vranskem. No, tako hudo pa spet ni. Tudi na žalsSto avtobusno postajo človek ne more priti po nobenih prometnih predpisih, pa ljudem to vendarle uspeva. Tu in tam se sicer sliši nesramna kletvica, ali pa lahko vidimo kakšen zanimiv padec, seveda pa vse to še ni vzrok, zaradi katerega bi se na žalski komunalni sikup- nosti lahko zamislili nad svojim delom. V Braslovčah so v nedel,io pripravili tekmovanje mask v smučarskih slkoklh. To, da so v Braslovčah skakale maske, seveda nima nič skupnega s člani državne re- prezentance, že zato, ker so nas Braslovčani tokrat spravljali v dobro voljo in smeh, naši reprezentantl pa kvečjemu le v smeh ... Celje. Pustni torek. Mrzlo in pusto jutro. Le tu in tam kaltšna maska. Pa še ta, kot bi se sramovala dneva norčij. Vse mrzlo, nobene živahnosti. Smo mar pozabili na pusta, na veselje, prijetno razpoložen.je? Kmalu po deveti uri dopoldne prva sprememba. Prinesli so jo otroci. TisU ix vzgojnovarstvenega zavoda Anice Cernejeve. Seveda ošemljeni, dobre volje, s pe- smijo na ustih in ropotuljicami v rokah. Prvi veseli pust na celjskih ulicah. Potem se je odtalilo. Po zaslugi številnih cicibanov, po zaslugi zvončkov in drugih cvetic, HI so na račun pusta prezgodaj pokukale v mrzlo jutro, po zaslugi medvedkov in zaj- čkov, kuharčkov in indijančkov, dimnikarčkov in drugih ... Morali so priti otroci, da so opozorili, da je pustni torek, da je velik dan, še večji praznik ... MB Na poti od Vinske gore do Velenja se je v nedeljo- sprehodil pustni karneval, ki so ga pripravili ljudje iz Bevč pa tudi iz Lipja in Zgornje Crnove. Torej, ljudje fat dveh sosednjih občin, velenjske in žalske. Uspešno medobčinsko sodelo\'anje. Kot v Vinski gori, se je tudi v Velenju zbralo veliko ljudi, Id so prisluhnili n*- povedim Pusta, kako je bilo in kako še bo ... Operacija Topolšica je bila seveda v sredLšču pozornosti. Pr\1 poseg so pacienti dobro prestali. Prav tako prvo zdravljenje. Seveda pa je težko reči, kako dolgo bodo držaU vsi antibiotiki...? L. O. 8. stran — NOVI TEDNIK §t. 6 — 9. februar 1978 KULTURNI PRAZNIK SLOVENSKEGA NARODA PRAZNIK ZARADI DELA PODELJENE PREŠERNOVE NAGRADE ZA DELO V KULTURI Sinoči je bila v Narodnem domu osrednja proslava v po- častitev kulturnega prtizaiika slovenskega naroda. Slavnosl^ ni govornik je bil Slavko Sot- lar, namestnik seki-etarja OK ZKS Celje, ki je v sivojem kJ'at)keim, a jedrnatem govoru med drugim dejal: »Menim, da je prav, da na dana.šaiji osrednji prosilavi spregovorim tudi o našem celjskem odno- su do kultiutre. V CeUu smo kulturno preobrazbo družbe- nega in samoupravnega življe- nja opredelili kot sestavni del strateških prizadevanj družbe- no političnih Oirganizacij in občinske skupščine za hitrej- ši razvoj Celja ... ... s celjskim kulturnim utripom smo dosegli pospeše- no iavajanje kulturne akcije, ki sloni na nadaljnjem po- družabljanju kulturne politike tn kulturnih dejavnosti, na iz- popolnitvi samoupravne . or- ganiziranosti kulture, na zago- tovitvi obogatene in raznolike kulturne ponudbe ... ... kritično pa smo oceni- li tisto, kar je bilo zapisano v naslovu »Tedna komunista«, to je povezava človeka z de- lom, dela s kulturo in kultu- re z množicami. S tem smo opredelili tudi idejnopolitično aktivnost vseh socialističnih sil na področju kulture. Pred očmi moiumo imeti celovitost kulture — idejno umetniških vidikov, kulturne vzgoje, kul- ture delovnega in življenjske- ga okolja, kulturo v medse- bojnih odnosih, pri vzgoji in izobraževanju, v kritiki ipd.« V iBvedbi sporeda proslave 60 sodelovali Mešani pevski zoor »France Prešeren« in Celjski godalni orkester pod vodstvom Edija Goršiča. Kot recitatorji so nastopili igralci SLG Celje in KUD Zar. ja Tmovlje. Scenarij za pro- slavo je delo S-tefana Zvižeja, sceno je iadelal akademski ssMkar Avgust. Lavrenčič, reži- ral pa Franci Križaj. Sinočnja svečanost pa je bi- la tudi priložnost za podelitev prizntmj kulturnim delavcem ^ njihovo delo na kulturnem področju. Prizjianja so preje- li: Dekliški pevski zbor Peda. goškega šulskesa centra CJelje pod vodstvom prof. Vida Mar- oena za dosežke na glasbenem področju, za dobre uvrstitve na republiških revijah, na mednarodnem tekmovanju v Belgiji in za alato medaljo na lanskem MPF v Celju. Milan Lorenčak, akademski slikar in likovni pedagog. Doslej je imel enajst samostojnih raz- stav, več skupinskih, zelo dra- goceno pa je njegovo delo na pedagoškem področju. Jože Volfand za bistveni prispevek k nastanku in vsebinskemu ter organizacijskemu razvoju osrednje filmske manifestaci- je v Sloveniji — Tedn^i doma- čega filma. Ne samo to: znan je njegov odnos, delo in zav- zetost v prizadevanju za kul- turno preobrazbo v naši dinož- bi. Slava .Marinček je dobila priznanje za svoje dolgoletno, vestaio in ustvarjalno delo na področju knjižničarstva, za delo v kulturo prosvetnem de- lu na sploh. i'r(>f. (iiistav (iro. beliiik za svoje dolgoletno kul- t^umo prosvetno delo. Najbrž je ni dejavnosti v kulturi, kjer ne bi bil tvoren soustvar. jalec in omenimo samo gle- dališče, Komorni moški zbor. Celjski zbornik, kulturno pro- svetno delo na šoli (£."50 in drugod. Teden domačega filma, osred- nja slovenska in pomembna jugoslovanska filmska mani- festacija za širjenje popular. nosti domačega filma in film- ske kuiture. Priznanja je zaslužnim kiil- tumim delavcem izročil pred- sednik lO KSC prof. Stane Mrvič. Tako smo v Celju proslavili kulturni praznik. Slavnostno, a to tudi zaradi dela samega. Doslej opravljenega, pa tudi zato, da bi jutri še smeleje soustvarjali našo kulturo, ki nam je bila že tolikokrat v zgcxiovini svetal vzor in stu- denec ZH črpanje moči v naj- težjih trenutkih. To kulturo, ki jo bf>mo iz dneva v dan bolj rabili, pa ne zaradi ne- kakšnega programa, da bo m- doščeno papirju, ampak zara- di nas samih, kajti brez kul- ture, njene žlahtne vsebine in ostrine, ne bi človeško zmo- gli poti naprej. Zato so bese- de, ki so o kiilturi zapisane v naši ustavi take, kot jih ni- smo imeli do.slej v naši zgo- dovini in so možnost, mi pa porok za njihovo življenje. Tako kot je že zapisal Preše- ren v Zdravici! DRAC,0 MEDVED SAMORASTNIKI V KUMROVCU Tabor slovenskih likov- nih samorastnikov v Treb- njem in komisija za kul- turo III. generacije poli- tične šole ZKJ »Josip Broz Tito« v Kumrovcu sta pri- pravila zanimivo likovno lazstavo z naslovom »Ust- \ arjalnost slovenskih likov, nih samorastnikov«. Raz- stava je posvečena Sloven- rkemu kulturnemu prazni- ku, v torek pa jo je v do- mu borcev in mladine v Kumrovcu odprl Bogdan Osolnik, podpredsednik zveznega zbora skiipščine SFRJ. Razstava bo ^prta do 21. febnmrja. D. M. DRAGAN B. IVANOVIC V ROGAŠKI SLATINI 15. februarja bo v raz- stavnem salonu v Rogaški Slatini otvoritev razstave fotc^rafij Dragana B. Iva- noviča, člana foto kluba »Stiv Naiumov« iz Beogra- da, ki se je že lani avgu- sta predstavil javnosti v celjskem Likovnem salo- nu. Tudi to razstavo pri- rejata Delavska vmiverza Rogaška Slatina in Kultur- na skupnost šmarske ob- čine. Ob otvoritvi bo tudi krajši recital, ki ga bo iz- vajal Tone škerbec, sode- lavec celjskega Radia, in sicer prozo Dra^a Medve- da z naslovom »Večer z g. Bachom«. MOZIRJE V SPOREDU DRAMSKE, PEVSKE IN DR UGE PRIREDITVE Tudi letos, sicer pa že tret- jič zapovrstjo, prirejata Zve- za kulturnih organizacij ter Kulturna ^upnost občine Mozirje v počastitev sloven- skega kulturnega praznika kulturni teden občine Mozir- je. Njegova slavnostna otvori- tev je bila že sinoči v dvo- rani prosvetnega doma na Ljubnem ob Savinji. Ob tej priložnosti so podelili Kaju- hove bralne značke učencem osnovnih šol Mozirje, Ljub- no, Luče in Gornji grad. Danes, v četretek, 9. febru- arja bosta dve prireditvi. Ta- ko bodo ob 13.."«) odprli v Elkroju likoTOo razstavo aka. demskega slikarja Muhoviča, ob 18. uri pa se bodo v Lu- čah predstavili člani dramske skupine iz Kokarij z igro »Bele vrtnice«. V petek, 10. t. m. bo v Gor- njem gradu ob 10. dopoldne vokalno instrumentalni kon- cert Za učence osnovne šole. Enak nastop bo ob 12. uri za učence osnovne šole Mozirje, zvečer ob 18. uri pa bo dram- ska skupina iz Gornjega gra- da zaigrala v Mozirju Potrče- vo »Kreflovo kmetijo«. Sobota, 11.februarja: v Lu- čah ob 18. uri Finžgarjeva »Razvalina življenj ax< v izved- bi članov dramske skupine iz Solčave; v Bočni ob 19. "ri uprizoritev »Belih vrtnic« (člani dramske skupine PD Kokarje) in ob 19. uri v Gor- njem gradu gostovanje čla- nov dramske skupine Prosvet- nega društva Mozirje z igro »Naši trije angeli«. V nedeljo, 12. februarja bo- do ob 15. uri zapeli na Ljub- nem člani zbora iz Mozirja, ob 11. dopoldne se bo v Sol- čavi predstavila dramska sku- pina iz Nove Štifte z »Zme- do nad zmedo«, ob 18. uri pa bo v Mozirju koncert Delav- ske godbe na pihala občine Mozirje ter nastop moškega pevskega zbora iz Bočne. V ponedeljek, 11. t. m. bodo člani mozirske dramske sku- pine predstavili igro »Naši trije angeli« na Ljubnem ob Savinji. Začetek je določen za 19. uro. V torek, 14. februarja, bo- do člani dramske skupine prosvetnega društva Ljubno gostovali v Kokarju z igro »Matura«. Začetek predstave ob 19. uri. Zadnji dan občinskega kul-. turnega tedna, v sredo, 15. febmarja, bo v Mozirju ob 17. uri zaključna prireditev s podelitvijo priznanj zasluž- nim kulturnim delavcem v občini. Slavnost bodo dopol- nili prvaki ljubljanske ope- re z odlomki iz opere »Savilj- ski brivec«. M. B. VELENJE: RAZSTAVA SLIK I. VAVPOTICA V počastitev slovenskega kulturnega praznika so v pe- tek, 3. t. m. odprli v galeriji velenjske knjižnice retrospek- tivno razstavo dtl znanega slovenskega slikarja Ivana Vavpotiča. Razstavo so odpr- li tudi v počastitev lOl-letni- ce lunetnikovega rojstva. Otvoritev so povezali s kla- virskim koncertom pianistke Marine Horak. V. KOJC Doma je iz črnogorske vasice Rova. Osnovno šo- lo in gimnazijo je obisko- vala v Mariboru. Posebno gimnazija ji bo ostala v spominu, saj sama pravi, da jo je za igralstvo na- vdušila njena profesorica Nada Gaborovič. Tako se je po maturi vpisala na AGRFTV 1972. leta in do- bila štipendijo mariborske Drame. V akademijini produkci- ji je igrala Heleno Charles v Osbornovi »Ozri se v gnevu«. Med študijem na akademiji je sodelovala v gledališču Pekarna v pred- stavi »Pisma Anici Luši- novi«. Milada Kalezič je že kot absolventka igralske aka- demije dobila 1. aprila 1976 stalni angažma v Slo- venskem ljudskem gleda- lišču v Celju. Sodelovala je pri vseh uprizoritvah lanske sezone, letos pa je kot Darinka v delu Rudija Šelige »čarovnica iz Zgor- nje Davče« zaigrala res »čarovniško« vlogo, ki bo ostala v spominu ne le kritikom in gledalcem, ampak tudi njej sami. Vsakega mladega igral- ca ali igralko ne pozna takoj širok krog občin- stva, saj po prihodu z aka- demije nimajo niU časa niti možnosti (vsaj ne vsi) ustvariti toliko vlog. da bi bili takoj »znani«. No, Milada Kalezič pa se je kaj kmalu predstavila tudi širšemu avditoriju gledalcev s svojim film- skim debutom v filmu Jo- žeta Bevca »To so gadi«, kjer je odigrala simpatič- no Meri in dobila zanjo tudi nagrado na Tednu domačega filma v Celju, nagrado revije Stop in na- šega Novega tednika. Na to njeno vlogo in nagrado smo vsi ponosni, saj velja Milada Kalezič kot igralka Slovenskega ljudskega gledališča v Ce- lju — za Celjanko, čeprav smo brali v Jani, da Ce- lja ravno ne mara in ne bi zamenjala nobenega mesta za njen Maribor. Naj bo tako ali drugače, v Celju imamo novo, dra- goceno ime gledališkega odra. To pa za Celje, ki je brez dvoma gledališko me- sto, tudi nekaj pomeni! D. M. MILADA KALEZIČ ILUSTRACIJE NOB v ponedeljek popoldne so v celjskem Muzeju revo- lucije odprli zanimivo razstavo ilustracij na temo narodnoosvobodilnega boja. Gre za ilustracije znanih slovenskih likovnikov, izbor pa na dovolj zgovoren način govori o tej izredno bogati in vsebinsko široki tematiki Razstava, ki je posvečena kulturnemu prazni- ku slovenskega naroda, je nastala kot plod sodelovanja med Muzejem ljudske revolucije Slovenije iz Ljubljane in Muzejem revolucije v Celju. Razstava bo odprta do 22. februarja. Na sliki: M. Bizovičar: Trosilna akcija. FEST 78 BREZ ZVEZD OSIROMAŠEN, A ENKRATEN V Beogradu že skoraj te- den dni teče FEST, praznik svetovnega filma, festival fe- stivalov, Ici vsako leto postre- že s kopico filmov najvišje svetovne vrednosti. Letos bo na sporedu okoli 100 filmov iz 35 dežel. Torej gre resnič- no za festival, ki prikaže sno- vanje celotnega svetovnega filma in to, vsaj praviloma, z reprezentančnimi filmi. Toda letošnji FEST bo po nrmogočem ostal v spominu. Naslov »Brez zvezd« je si- cer simboličen, kajti filmskih zvezd na FEST-u ne manjka. Izgubil pa je letos FEST vsaj nekaj tistih zvezd, ki so ga doslej krasile. Ne s fil- mom Vojna Zvezd, ki so ga gledalci kot največji znanst- veno-fantastični spektakel željno pričakovali, pa ostali brez njega (avtor bi ga rad bolje prodal, za to pa rabi še kakšnega Oscarja), pač pa s spodrsljaji v svoji program- ski politiki. FEST je vsaj le- tos odstopil od nekdaj tako poudarjenega gesla »pogumni svet mladih«. Popustil je ko- mercializmu in postregel z nekaj spektakli, ki si na ta- ko kakovostnem festivalu pro- jekcij ne zaslužijo. Na FEST filmi kot so King Kong (ta je celo odprl festival), pa Le- tališče 77, Pele itd. res ni- majo kaj iskati. Zato je prav reprezentantivni program le- tos deležen manjše pozorno- sti kot sicer. Pogled je bolj usmerjen na specializirane programe Vidikov, ki res strežejo z zanimivimi deli. Di-ug spodrsljaj FEST ni krivda organizatorjev. Ostal je namreč programsko osiro- mašen, saj ne bomo videU kvalitetnih filmov TV mre- ža (avtorji ne dovolijo pri- kazovanja v socialističnih de- želah), Marmorni mož (zara- di polemik o avtorjevem vi- denju začetkov delavskega gi- banja) in še nekaterih. To je res velika Skoda. Kljiib temu pa dobrih filmov ne manj- ka. Z nestrpnostjo čakamo na nov Bergmanov film Kačje jajce, pa Altmanove Tri žen- ske, ameriško presenečenje Rockjr, Scolin Poseben dan in nenazadnje na Russelovega Valentina, Tudi domači avtorji igrajo na FEST vidno vlogo. 2ivo- jin Pavlovič bo predstavil svojo Hajko (videli smo jo na TDF), Goran Paskaljevič svoj najnovejši film Pes, ki je ljubil vlake, Aleksander Petrovič pa je že predstavil svoje videnje Bollove Skupin- ske slike z gospo, ki jo je po- stel za nemško kinematogra- fijo. Skratka FEST v Beogradu je kljub omenjenim spodrslja- jem še vedno FEST. Praznik filma, ki nam omogoča, da prej kot kjerkoli dmgod v svetu vidimo najnovejše ko- rake filmske umetnosti. Upaj- mo, da bodo tudi pri naših distributerjih letos močneje odjeknih kot lani, ko je naš program ostal brez vidnih, nepozabnih filmskih del na račun praznih in plehkih, ▼ komercialnost usmerjenih be- darij. Sicer pa o PEST več prihodnji teden, ko bo vaš filmski ocenjevalec že pris- pel iz Beograda poln izvir- nih in novih vtisov. BRANKO STAMEJCIC St. 6 — 9. februar 1978 NOVI TEDNIK — stran 9 SPREHOD PRED KOSILOM IN 50 KH/I mRSA ZA PREBAVO Potem ko so pohodriiki prejšnjo noC ptre3a3ira6ili zaliodne obronke Lisce in iz Brega pri Sevnici p«išli v Lokavec, se je jutro začelo s streljanjem z avtariiaisiko puško. Medteim ko je del pohiodnitajv mecril skoai pada- joči sneg v tarče, ao dmgi v ačiliiici nekdanje šode poslušali predavanje. In čas je tekel. Bližal se je poldan in z njim kosi- lo. Toda čisto nova vojaška kuhinja je nagajala. Ni in ni gorelo. Ker je kazalo da bo zamuda, je komandant Anlrej Mvri odločil, da bi pred kosilom pretegniii no- ge na »krajšem sprehodu«. In res. Iz Lokavca so jo mahnili čez Gračnico na Lazišče, od tam počez na Vrh nad Laškim in potem v dolimo do Tevč. Tu jih je ča- kala »komora« s kuhanim kosilom, ki je po divoumem sprehodu kar dobro teknilo (slika levo). Iz Tevč je potem še isto popoldne kolona krenila naprej. Sli so čez Reko na Olašče, z Olešč na Svetino, s Sveitine pri štorah čez železnico in čeiz cesto, od tu čez Blagovno v Dramlje. Po naštetih ovinkih kakšnih petdeset Idlomeitrov dolga pot. Zakaj pa ne? Na ta- kem pohodu po snegu čez hrib in dol se je kosilo doib- ro poleglo, kalorije temaljito porabile in večerja v Dramljah je apet dobro teknila. PETIČ PO POTEH LEGENDARNE ŠTAJERSKE POHOD BO V BODOČE AKCIJA VSE SLOVENSKE MLADINE Ce bi tokrat zastavil pe- ro za reportaž, bi se po- navljal. Pohodna enota iz laške občine že v drugo hodi po celotni poti 14. divizije po štajerski. Po- hod od Sotle do Smre- kovca so pohodniki iz la- ške občine razdelili na tri etape. Vsako leto opravi- jo po eno in taSčo so le- tos že drugič na sredini poti legendarne divizije. Raje poskusimo tokrat povzeti dosedanje Izkuš- nje v nekakšno analizo dosedanjih petih poho- di: NAJBLIŽE RESNICI O VZORNIKIH Med podobnimi akcijami oživljanja tradicij NOB je izbrala pohodna enota mladih iz laške občine iz- jemno 2;ahteven cilj. S tem, da so pot l^rendame Štirinajste razdelili na tri etape in vsako etapo op- ravijo zapovrstjo v pri- bližno istem času in vre- menskih pogojih, so si na- ložild za vsako leto okoli 1(X) kilometrov pohoda, ki ga po dnevniku pohoda vzornikov opravijo v treh do štirih dneh, Vsalc pohod zajema noč- ni marš in vsaj en daljši, okoli 50 kilometroiv dolg pKJhod. čas, ko enota ni na maršu, i^olnjuje vojaško, politično in kulturno udej- stvovanje. Hrana je voja- ška, počitek na trdih tleh po domačijah ali šolskih učilnicah. Pohodna enota gre pra- viloma skx3izi vse kraje, kjer je hodila resnična Šti- rinajsta na svojem poho- du, 2ato obiščejo vsa bo- jišča, vse spomenike in SFK>minska obeležja, ki obeležujejo pohod iz leta 1944. Ce česa v petih doseda- njih pohodih mladine la- ške občine zanesljivo ni, potem to nI izletništvo, potem to ni nekaj, kar bi bilo le zabavno, miroogre- de itd. ZAKAJ LETOS »SKRAJŠANA« KOLONA? Dejstvo, da je po lan- skem »bumu«, ko je bilo na pohodu 170 do 1»0 po- hodnikov, tokrat v koloni korakalo le 105 udeležen- cev, zasluži premislek. Bi- lo bi izredno škoda, da bi že tradicionalni pohod po- lagoma usahnil. Zato je treba pomisliti predvsem o naslednjih vprašanjih: 9 Potem, ko enkrat prehodi vse tri etape, za pohodnika postaja vsa za- deva enolična, ker se po- navlja. Treba bi bilo osve- žitve po vsebini, če je sploh interes, da bi pohod- niki večkrat ponovili tra- so. Ce to ni cilj, tn bržko- ne ni, potem je treba v priprave vložiti več truda. Precej pohodnikov »odpi- še« služenje vojaškega ro. ka precej jih preide iz prostovoljev v regularne pripadnike teritorialne ob- rambe. Vsako leto je po- hod iz najmlajših udele- žencev dal vrsto novih prostovoljcev. Lani prvič ni bila izvedena taka »re- krutaoija«. Sploh pa le- tos ni bilo na pohodu vsa- koletnih gostov, mladin- skih zastopstev Iz obeh pobratenih občin Vrbovec in Trstenik. SO DEKLETA POSTALA ŠIBKEJŠA? Res jih je bilo letos malo. Toda najbrž bi ba- lo narobe, če bi dekleta naenkrat začeli obrekova- ti, da so se pomehkužila. Ce bi namreč lanskoletni marš od Kozjega do Li- sce bil kriv za letošnji osip, potem bi moral pred- lanski marš čez Graško goro, Zavodnje, do Belih vod, povzročiti osip lani. Toda ni! Res bo najbrž, kar velja za vse pohodni- ke. Mnogi so enkrat vso pot že šli, premalo je bi- lo agitacije med mladima, nekatera dekleta so že mimo rosnih dekliških let tn imajo za nekajdnevni odhod na pohod različne zapreke. Končno se je treba spri- jazniti z dejstvom, da je namen pohodne enote, »dvig^iiti« na noge vedno nove in nove udeležence, kajti le tako bo akcija v cilju obnavljanja tradicij NOV zares množična. Pa smo pri bistvu. Udeleženci z vseh petih pohodov so pri odgovar- janju na r^islednje vpra- šanje lahko uporabili pr- ste ene roke, SKORAJ ANONIMNO PO STOPINJAH LEGENDE — Kolikokrat in kje ste bili sprejeti tako, da ste si to za vselej zapomnili! Štirikrat; V Sedlarjevem in v Okroglid lani ter na Plešivcu in Belih vodah predlani. Pa ni bilo no- bene »ohcetii«. Le topel čaj, kakšni priboljški, pro- stor v toplo za.kurjeni hi-, ši. To je vse! AH je bilo s pohodom lašfee enote po poti XIV. divizije izkoriščeno vse za razširitev te akcij« v cd- Ijai obnavljanja tradicij NOV? Kaj bi bik) bolj primeren okvir za prosla- vo obletnic pohoda štiri- najste, če ne pohod mla- de generacije po sledeh vzornikov? Toda občinske meje so huda reč. Pohodna enota je iz laSke občine, pa še v lastni občini ni doživela topline in pri2aianja v kra- jih — razen s strani ptv sameznikcv, ki so prišil neorganizirano % Bjimi T stik. IN ZA SKLEP: DRUŽBENO PRIZNANJE Tudi dejstvo, da Je r preteklosti manjikalo pra- vega družbenega priznanja tej naporni in zahtevni aJc- ciji, more biti vzrok za postopno slabljenje intere- sa. Veliko bd pomenil spo- minski 2snak, plaketa, ne- kakšno javno priznanje pač... Letos pa je na proslavi borcev Štirinajste v Ljub- ljani predsednik odbora divizije Miha ButaraJUeks seznanil boroe, da bo po- hod po stopinjah XIV. di- vizije postsila medrepubli- ška al^ija ^ovenske in hrvaške rhladine, da bodo vsako leto nove kolon« prehodile vso pot od Su- horja do Smrekovca. LaSM pohodniki bodo vselej laliko s ponosom rekli, da so bili prvil JURE KRAŠOVEC Andrej Mavri je zdaj že »tradicionalni« komandant pohodne enote iz La.škega. Letos je petič vodil po- hod. Bogomila Planine je bila tudi letos v koloni, četudi je predlanskim korakala k Belim vodam in lani čez zasnežen Bohor. Mirko Žohar je bil letos sicer novinec, vendar se je na strelišču, ko so se pohodniki pomerili v stre- ljanju, najbolje odrezal. Na koncu letošnje etape je komandant pohodne enote izročil raport predstavniku borcev XIV. divizije Jožetu Pookarju v Dobrni, kjer so pohodniki sodelovaJi na pi"oslavi krajevnega praznika HVALEŽNI SMO VAM Težko je najti besede, s ka terimi bi se zahvalil in-edni- štvu Novega tednika in Racl'a Celje za prifciz našega prob lema v javnosti. Verjetno ste spoznali, da je ustavljanje avtobusa na postaji Hramše zares velik problem. Krajani Hramš smo v ra- dijski oddaji dopoldanskih srečanj 24. in 31. januarja letos veliko spoznali. Spoz- nali smo tudi, da je veliko ljudi, ki priznavajo, da se nam godi krivica. Morda pa se bo zdaj vendarle kdo na- šel in nam pomagal. Zato iskrena hvala vsem v uredništvu. Prav posebej pa ta zahvala velja še novinarju Janezu Vedeniku, ki je pri- pravil reportažo v radiu in članek v Novem tedniku. Hvala tudi vsem tistim, ki so se drugače oglasili in potrdi- li, da se nam godi krivica. V imenu krajanov Hramš J02E KRAJNC VEC DROBNIH VESTI Sem naročnik No\-ega ted- nika. Pa vam moram pisati, ker v časopisu pogrešam več drobnih novic iz različnih kra- jev. Menim tudi, da ste v ted- niku namenili preveč prosto- ra športu. In še to — ne zdi se mi prav, da mora naročnik Novega tednika plač^iti, če že- li v listu objaviti mali oglas. Vaš naročnik KARL POCrLADIČ, Lemberg pri Strmcu UREr>NI.^T\'0: Naj ne iz. Bveni formalno, če se vam za- tivaliino za dopisnico. Bili =;mo je veseli, saj kaže, da vam ni vseeno, kakšen je No- vi tednik. Naj zapi.šem kar po pravici, da si tudi mi v ured- ništvu močno prizadevamo, da bi v vsaki številki Novega tednika objavili čim več drob- nih, a zanimivih (pa ne sta- rih) vesti iz naših krajev. Včasih pri tem u-spemo, do- stikrat pa tudi ne povsem. Na vsak način pn vam lahko za|»otovimo, da bomo objav- ljanju teh zapisov posvetili še večjo pozornost. Kar zadeva male oglase in naročnike Novega tednika pa nimate prav. V na.^^em ceniku je zapi.sano, da imajo naroč- niki Novega tednika pri ob- javljanju malih oglasov 20 (dvaiset) (xistotkov popu3'a. To je naš delež tistim, ki so nam zve<^ti. Nikakor pa ni mogoče, da bi naročniki No- vega tednika ne plačali prav nič pri objavljanju malih oglasov. Takšnega primera ne poznamo. Vemo celo. da smo med redkimi, ki nudimo na- ročnikom lista popust pri ta- kih uslugah. Zato vam prosi- mo za raTi^.mievanje. TV ^pmm IN KOLEDAR Moram se oglasiti in pro- sim, da objavite moje pismo po J mbriko »Pisma«. Naročnik Novega tednika sem že petnajst let. Vse do- slej sem bil z njim zadovo- ljen. Zdaj pa opažam, da ni več zanimiv, ker v njem ni sporeda za televizijo. Pa še nekaj bi vam rad po- vedal: v koledarju, ki ste ga izdali, ni označenih meseče- vih znamenj. Tako po vašem koledarju ni moč videti, kdaj je polna lima, kdaj zadnji ali prvi krajec itd. Rad bi vedel, zakaj tega niste objavili. Pozdravlja vas VINKO REMS, Laško UREDNIŠTVO: . Vprašanji terjata odgovor. Čeprav .sm« na tekočem, kaj objavljamo v Novem tedniku, smo seven- larle začudili očitku, češ, da v našean listu ni televizijske- ga sporeda. Letos ni izpadel miti enkrat! Lani pa samo 8. lecembra, in to zaradi telinič- ri?h razlogov. Moramo pove- dali da se zavedamo, kaj po- meni objava televizijskega sporeda za nčušega naročnika, t)ralca. Zato so primeri, da t>i to gradivo izpadlo, zelo, selo redki. V zadnjih štirih mesecih se je to zgodilo le enkrat. Zaradi koledarja pa imate prav. Zato hvala za opozorilo, roliko bolj, da bi se napaka ne ponovila ob koncu letoš- njega leta. Za tokratni spo- drsljaj pravza^jrav ni otiplji- vega opravičila. Izdelavo ko- ledarja smo naročili zunaj lastne hiše, v dobri veri seve- rta, da bo v redu, tako kot je bil d(>slej. V tisti naglici ob koncu leta, ko smo se pri- pravljali na tiskanje koledar- ja, smo tudi mi prezrli, da ni znakov o luninih spremem- bah. Prosimo vas, da nam oprostite. To je v resnici na- paka, ki pa je zdaj ne more- mo popraviti. VI^ENOi, KMET iN SE KAJ... Pi.šem vam takoj po vaši radijski oddaji »v živo«, v ka- kateri ste razpravljali tudi o vikendih. Na to temo imam veliko pripomb. Sem namreč delavec, zaposlen pa v rudni- ku. Imam tudi majhno kme- tijo v hribih. Tudi okrog nas je precej vikendov, ker si ljudje iz mesta želijo svežega zraka. Kaže, da nam ta zrak včasih tudi zavidajo. Toda, pri tem pozabljajo, da je na- še življenje težko. Sam vsta- jam ob štirih zjutraj, saj imam do avtobusa skoraj eno uro hoje. To pot moram pre- hoditi v vsakem vremenu. Moram na delo v rudnik, ker mi kmetija ne daje toliko, da bi nas preživljala. V oddaji je sodelovala tudi neka tovarišica, ki je klicala po telefonu in omenila, da so veliko trpeli, ko so si postav. Ijali vikend. Ja, kdo pa naj opravi to delo, če ne tisti, ki ga hoče imeti?! Omenila je tudi, da ni pri- merno, če ljudje postavljajo vikende blizu kmetije, ker ni miru, ker je vedno dosti ro- pt)ta in podobno. Nekdo je tudi omenil, da lahko kmet v zimskem času počiva, med- tem ko mora uslužbenec ved. no delati. To ne drži. Kmet, ki je dober gospodar, mora vedno trdo delati. Tudi pozi- mi. Delo v g07jdu, pri živini pri oddaji mleka in podobno ne pozna počitka. Morali bi se zavedati, da je kmetovo delo predvsem zaradi pridelo- ■vanja hrane zelo pomembno. Zato so odveč primerjave o prednostih enega pred gim. Tntli kmet je vreden vse. ga spoštovanja! FRANC VODIŠEK Grahovše, La.^ko UREDNIŠTVO: Odprli ste problem, ki si zasluži pozor- nost. Lahko zapišemo — dru- žbeno pozornost. Strinjamo se z vami glede dela. Res je, če hoče kdo imeti vikend, hi- šo. .. si mora to postaviti sam, razen če nima toliko de. narja, da vsa ta dela naroči pri drugem. Glede poklicev, dela, vrednosti in pomembno- sti enega in drugega pa tole: kaj bi bilo, če bi imeli pri nas samo uslužbence v pisarnah, samo rudarje, samo kmete itd. Takšna skupnost bi ime- la silne težave. Težko bi žive- la. V vsaki skupnosti ima vsak svoje delo, vsak svojo obveznost. In v tem so vse naloge, vsi poklici pomemb- ni, da ne zapi.šemo celo ena- ko pomembni. Drug drugega dopolnjujejo, in vsi ti »kme- čki« nam sestavljajo mozaik, ki mu pravimo naša družbena skupnost. Res je, da je pri tem delo nekoga odgovornej- še od drugega. Toda, za dru- žbo, za njeno normalno življe- nje, potrebna oba. Tudi kmet, tudi rudar in ne na- zadnje tudi delavec v kateri koli pisarni. Sicer pa menimo, da bi ta zapis ne smel sprožiti debate o pomembnosti enega ali dru- gega poklica, stanu. Vaše pi- smo smo objavili predvsem zaradi tega, ker je zanimiv odmev na radijsko oddajo v v živo, torej tudi na tisto de- lo, ki ga opravlja naš kolek- tiv, se pravi kolektiv Novega tednika in Radia C^lje. RAZGLEDNICE - UČNI PRIPOMOČEK Ni mi znano, kdo je izu- mitelj razglednic. Tudi tega ne vem, kje in kdaj so se prvikrat pojavile v poštnem prometu. Vsekakor pa je ti- sti, ki jih je iznašel, napra- vil pošti in ljudem veliko uslugo, saj vsako leto roma iz vseh krajev sveta na dru- ge predele, v druge kraje, skratka naslovljencem prav gotovo več sto milijonov raz- glednic. Imamo že tudi posebne zbiralce razglednic. Nadalje jih vidimo v mnogih pisar- nah kar cele stene. Nisem pa še zasledil, da bi se si- stemskega zbiranja lotila na primer kakšna šola. Pa bi bile sijajen učni pripomo- ček, ker ne bi bilo pri teh- ničnem pouku težko izdelati ustrezne albume, se pove- zati s šolami v bratskih re- publikah ali pa morda tudi s šolami v deželah ostalega sveta, predvsem v neuvršče- nih deželah. Šola bi imela za nazoren pouk zemljepisa odlično pa tudi poceni gradivo. Na po- moč pa bi prav gotovo pri- skočili tudi naši zdomci, iz- seljenci, ki so raztre.seni po vseh kotih našega planeta. Potrebno bi bilo le nekaj zavzetosti, spretnosti pri or- ganizaciji, prepričan sem, da bi tudi otroci radi sodelo- vali v taki akciji. Sam sem se že obrnil na neko šolo na tako imenovanem gospodar- sko nerazvitem območju celj- ske regije, pa se ni nihče oglasil. Imam namreč' večje število razglednic, ki bi jih prav rad odstopil kaki šoli, kjer bi se zavzeli 2» takšno zbir.mje. Seveda bi reagled- nice odstopil zastonj, Ce je kakšna šola zainteresirana za to gradivo, naj posreduje željo uredništvu Nov-ega ted- nika. Obljubljeno gradivo bom takoj za tem tudi po- slal. MIRAN DROBNIC Celje Hvala za pismo in pobudo. V akciji bomo radi sodelo- vali, saj ne gre za drugega kot za posredovanje naslova. Sicer pa gre za predlog, ki vsaj, kolikor poznamo neka- tere razmere, ni povsem nov. Tu in tam smo na nekate- rih šolali že zasledili priza- devanja učiteljev, da spodbu- jajo pri pouku zemljepisa zbiranje razglednic, njihovo lepljenje v posebne zvezke in podobno. To je bila ena p)ot. Drugo, dosti širšo, ki prina.ša tudi sodelovanje na večjem območju, pa predla- ga danes avtor tega pisma. UREDNIŠTVO MARIJA IN JERNEJ KOŠTOMAJ ZDAJ SOLZE SI ZLATI DA — ŽIVLJENJE NE Pfi Potrkali smo na njuna vra- ta nekaj dni pred vnovično potrditvijo ljubezni in zve- stobe. Marija in Jernej Ko- štomaj sta namreč 4. febiniar- ja po 50 letih spet stopila pred matičarja. To je bil njun drugi, tokrat zlati »da«. »Naj bo, zavoljo otrok,« sta dejala oni dan, ko smo kramljali v svetli m topli ku- hinji. O tem in onem je tek- la beseda, predvsem pa se- veda o pretečenih skupnih le- tih Marije in Jerneja. Pred pol stoletja, pravita, sta se poročila v Slivnici in v tem kraju živela pet let. Izobilja nista poznala. Jernej je dan za dnem odhajal na delo v zgodnjih jutranjih urah. Naj- prej je bil zaposlen kot lairjač in strojnik v Opekar- ni. Od leta 1950 pa je bil zaposlen v Metki. Medtem sta se zakonca Koštomaj iz Slivnice preselila v C^elje, na Ostrožno. Marija pa je vsa leta pridno gospodinjila in skrbela za osem otrok, ki so odraščali v zavetju toplega doma. Pravzaprav se jima je rodilo devet otrok. S sol- zami v očeh povesta, da jima je hudo neurje vzelo komaj 21 mesecev staro deklico. Ne moreta preboleti njene izgu- ZLATI PAR IZ KOMPOL LJUBEZEN - ZA S DAN, KI GA NE BOVA POZ^ »Pravzaprav se v najinem življenju zato, ker sva stopi- la dnjgič pred matičarja in to po 50 letih, ni nič spre- menilo,« sta ob na.šem obi- sku v njunem prijetnem do- mu dejala zlatoporočenca Jo- žefa in Anton Jager. »življe- nje teče dalje«, sta se strinja- la, »čeprav so bUi zadnji dne- vi resda bolj veseU. Slavnost- ni, bi lahko rekla.« Rada pri- znata, da sta vesela jubileja, ki sta ga dočakala, čeprav se nista nikoli nadejala, da bosta ob tej priložnosti spet stopila pred matičarja. »Pa so naju sorodniki ukanili«, živahno pripoveduje 75-letni .\nton. »Kar malce huda sva bila, saj so vsa prej vedeli kot midva, da bo pri nas »ohcet«. Potem, ko sva bila postavljena pred dejstva, se seveda nisva več mogla izmo- tati. Zdaj mislim, da je tako prav. To je spomin, ki ga zlepa ne bova pozabila.« Ob našem obisku je bilo njuno stanovanje še polno f>o- ročnih šopkov in cvetlic. Za vsakega posebej sta vedela, kdo jima ga je poklonil. »Ta- le, vidite, je še svež«, je jela pripovedovati Jožefa. »Prine- sli so nama ga včeraj zvečer predstavniki krajevme k?>nfe- rence SZDL Store. Pa dari- lo zraven — stensko uro! Saj se nisva nadejala. Bila sva Bilo je dvanajstega februarja 1!)4.5. let.a. Nem-ški oku- pator je prignal iz celjskega Starega piskra sto zapor- nikov. Peljali so se mimo Frankolovega in ust.avili v Stranicah. Tu se je zgodil zločin. Devetindevetdeset so jih obesili, enega ustrelili in potem vse pokopali v dveh grobovih. Sto mladih fantov in mož se je mf>ralo tistega d-ne za vedno posloviti od svojih dragih. V .spomin na te žrtve je Kari sStante i/ Podgorja poi^ta Fi-ankolovo, napisal pesean katere objavljamo tri najlx>lj značilne kitice: Z.godmnna mi j lo piše: rod za rodom govori, ko preganjal okujmior, je slovenske te ljudi. Poglejmo tu zdaj dva grobova, v njih trupel sto trohni, ker so bili to Slovenci na Stranicah obešeni. Pravi mučenci to so bili za slovenski naš obstoj, svojo drago kri prelili. Mi so v večni tja pokoj. NAŠA ptv je od tedaj pre- I mnogo let. akaj je prišlo nad na- jh letih,« pripoveduje- le so bolezni, pa veli- majhne skrbi, žalost- putkov ničkoliko. Saj sva, tudi veselih. Zdaj, en najinega življenja je pravzaprav najlep- Teliko mero razumeva- ig do drugega, z Ijubez- ) sredine, ki te obda- lahko življenje prav- iepo. Srečna in vesela da sva dočakala zlati MATEJA PODJED d presenečena. Jaz sko- sape nisem mogla. Mi- te, da se ne bo razve- »najino zlato poroko.« je t/iidi malo v zadre- ne ve, kam bi z vsem, ga obdarovali in mu 1 nadaljnje srečke, zah- ira magistratu« pravi, W tudi tako lepo spre- ga je že kar to bilo ' najinega slavja. Tole 8a poklonili« in z Iju- I odpre lepo vezano in ' priznanje z njimima la in datumi obeh po- ^ eni strani je zapisa- j^n dveh,, povezana v ^ predstavlja temeljno ^t v človeški družbi in Ittiočan smisel življe- da je v svoji ^ skupnosti še posebej ' ^lo aktiven, pokram- ' malo o življenju v '^ah in o teh in onih "•^jih problemih. Naše- 'lovomika se še prav ll^sponitnjajo udeleženca ^ke akcije Kompole I' je Anton z njimi ^htel brigadirsko lopa- l^^anip. Sam pravi, da 5 krajani z delom teh ®jev zelo zadovoljni in radi videli, da bi J Prišli. »Sploh imamo ^ delovno mladino. ^ najbolj vesel.« MATEUA POD.TED ŠMARTNO OB PAKI: GASILCI ZBOROVALI Zadnjo soboto zvečer so gasilci šmartnega ob Paki podali obračun svojega dela za preteklo leto, obenem pa proslavili 75-letni društveni obstoj. Priznati moramo, da so v tem ob- dobju vse svoje sile posvetili dokonč- ni izgradnji novega doma. Z veseljem in hvaležnostjo za razrešili svoj grad- beni odbor, ki ga je vodil Avgust Pod- goršek. Prvič so se lahko zbrali v svo- ji dvorani. Ob tej priložnosti so se zahvalili vsem, ki so kakor koli pripomogli, da so prišli do svojega doma. Najprej se- veda predsedniku velenjske občinske skupščine. Nestlu žganku ter občin- ski gasilski zvezi, Faniki Sališnik pa so za njeno veliko naklonjenost po- delili gasilsko plaketo. V svoj krog so sprejeli dvajset novih članov. ZORKO KOTNIK ZA KULTURNI PRAZNIK V počastitev slovenskega kulturne- ?a praznika bodo imeli v Smartnem ob Paki dve prireditvi. Na prvi, v ne- ieljo, 12. t. m., bo ob 19. uri v domu tulture nastopil Koroški akademski »ktet pod vodstvom Cirila Ropača, v soboto, 18. t. m. pa se bo ob istem 5asu in v istem prostoru predstavil fe mešani pevski zbor »Gorenje« pod 1'odstvom Cirila Vertačnika. ZORKO KOTNIK LJUBF.CNA: DELAVNI UPOKOJENCI Društvo upokojencev v Ljubečni so- di po obstoju in delu med najmaljše v tej krajevni sktipnosti. Kljub temu, la nima tradicije, je zelo delavno. Ta- ico so upokojenci na zadn;em občnem Rboru pregledali in ocenili lansko delo in sprejeli program dela za naslednje obdobje. Ko so ocenjevali preteklo obdob- je. so si bili enotni, da je bilo za nji- hovo društvo več kot uspešo. Razvili so društveno zastavo, organizirali več izletov, pozabili pa niso niti na bolne člane. Vendar so upokojenci zelo po- nosni tudi na sodelovanje s krajevno skupnostjo in krajevnimi družbenopo- litičnimi organizacijami. Poudarjali so tudi zavzeto delo pri evidentiranju mož- nih kandidatov za delegate v različ- ne delegacije. M. BRECL ZBORI KRAJANOV v krajevni skupnosti Ljubečna te dni potekajo po stalnih območjih zbo- ri, na katerih krajani razpravljajo o možnih kandidatih za delegate. Raz- prava pa ni namenjena samo bližnjim volitvam, marveč tudi krajevnim prob lemom. Tako vlada veliko zanimanje ta zazidalni načrt Ljubečna, za komu- ■lalne rešitve, za izboljšanje preskrbe T kra-e\-ni trgovini in za druga -vpra- Janja. Krajani pričakujejo, dii bodo mnoge >d teh odprtih vprašanj rešili s po- močjo delavnosti novih delegatov. M. BRECL MASKARAOA Gasilci v Ljubečni so tudi letos or- ranizirali pustno rajanje. Cisti dobi- tek »nagradne maškarade« pa so na- nenili za nakup nove opreme. Vseka- kor primerna tn zgledna odločitev! M. BRECL 0X ZSMS ŠENTJUR: TEČEJO PRIPRAVE NA MDA 78 Pri Občinski konferenci ZSMS Šent- jur že tečejo pogovori o mladinskih delovnih brigadah in akcijah. Tako so se že odločili, da bodo letos občinsko brigado Dušana Laha -Ln Cvetke Jerino- ve poslali v drugi polovici avgusta na Goričko. Evidentiranje brigadirjev že teče. Brigada bo štela 40 mladincev, LKl teh jih bo 10 iz pobratene občine Užička Požega. Tudi v tem primeru bo šlo za izmenjavo brigadirjev, kajti 10 brigadirjev in šentjurske občine bo (Klšlo na delo v pobrateno občinov. Kot menijo pri Občinski konferenci, ne bo nobenih problemov z udeležbo, saj se je že zdaj prijavilo kar precej mladih. Sicer pa bodo /a »ogrevanje« organizi- rali nekaj enodnevnih akcij najprej v «itjurskii občini. Z delom na lokalnih akcijah bodo mladi spoznavali delo in življenje v brigadi. Seveda pa bodo mladi iz šentjurske občine sodelovali tudi v zvezni delovni akciji Kozjansko 78. MP ŠENTJUR:VLOGA SINDIKATA Skupaj s centrom za izobraževanja pripravljajo pri Občinskem sindikalnenr svetu Šentjur dva seminarja. Prvi, ste kel bo v kratkem, bo za novoizvoljene predsednike osnovnih organizacij sin- dikata. Drugi pa bo nekoliko pozneje in se ga bodo udeležili sekretarji os- novnih sindikalnih organizacij. S taki- mi seminarji želijo pri Občinskem sin. dikalnem svetu izobraževati sindikalne delavce. Tudi za jesenski rok imajo za. črtan seminar, preko katerega bodo udeleženci spoznavali dejansko delo in vlogo sindikata. Prav v tem času pa so v šentjurski občini v gla^vnem zaključili z občnimi zbori osnovnih organizacij sindikata. MP SAH: TURNIR DRUGORAZREDNIKOV Celjski šahisti so tokrat počivali. V soboto ponovno nadaljujejo s tekmo- vanjem v Inter šahovski ligi. V Celju se bodo pomerili v tretjem kolu proti Framu. Medtem p.i pri šahovskem kkibu Celje pripravljajo turnir najbolj- ših drugokategornikov celjske regije, že sedaj je prijavljenih preko 16 šahi- stov iz Celja, Laškega, Žalca, Nazarja, Velenja in Šentjurja. Sam turnir bo zanimiv in dva najboljša tekmovalca bosta dobila prvo kategorijo. Takoj ze tem turnirjem pa bo sledil turnir pr. vokategorniicov na katerem bo zmago, valeč dobil naziv mojstrski kandidat. Torej letos se obeta za šahiste v celj- ski regiji lep in bogat program. J. KUZM.-^ PREBOLD: TEKSTILCI V SLALOMU Tako kot vsako leto oziroma zimo, je komisija za šport in rekreacijo pri konferenci sindikata v Tekstilni tovar- ni Prebold tudi letos organizirala sin- dikalno prvenstvo v smučanju za člane posameznih temeljnih organizacij zdru- ženega dela in delovne skupnosti skup- nih služb. Tekmovali so v slalomu in to v dveh starostnih skupinah ter v moški in ženski konkurenci. V ekipnem ocenjevanju so zmagali tekmovalci iz skupnih služb, drugi sc bili iz TOZD Tkanin, tretji pa iz TOZD Pletenin. Pri ženskah so tekmovale sa- mo smučarke iz Pletenin, najboljša med njimi pa je bila Olga Markovič. Med posamezniki pri moških je v skupini do 35 let zmagal Jože Ribič (DSSS) pred Jani jem Ribičem in Mar- janom Burkeljcom. Zanimivo je, da sc vsi trije doma iz Kaplje vasi, kjer de luje v okviru gasilskega društva tudi aktivna športna sekcija. . Pri članih nad 35 let je prvo mesto zasedel Jože Goropevšek pred Francore Goropevškom in Robi jem Brinarjem. Tekmovanje je veljalo tudi kot iz birno za sestavo ekipe, ki bo sodelo- vala na občinskem smučarskem tekmo- vanju in tekstilijadi. DARKO NARAGL-\V VITANJE: UČITELJI NA SMUČEH V okviru sindikalnih športnih igej je sindikalna organizacija na Osnovii šoli Vitanje pripravila v času zimskil počitnic dvodnevno rekreativno smuča nje tudi za zaposlene delavce na šoli Tako je triindvajset članov tega kolek tiva in njihovih svojcev preživelo dvj dni v Partizanskem domu na Mali Ko pi. Imeli so ugodno vreme pa tudi živ Ijenje v domu je bilo izredno. Zarad: dobre postrežbe, hrane in prijaznost osebja doma. Medtem ko so si pm dan ki-epil znanje v smučanju, so dnigi dan tek movali v veleslalomu. Zmagovalec Jo že Lepšina je prejel prehodni pokal ročiK) delo tukajšnjega lončarja Milo ša Pajka, v trajno last. Osvojil ga j< namreč že tretjič zapovrstjo. Ostal uvršč^eni so prejeli praktična darila. Veči del stroškov te športne rekre acije je krila sindikalna organizacija drugi del pa so poravnali udeležene sami. FRANJO MAROŠEH V nedeljo so občani iz treh krajevnih skupnosti celj- (ke občine z referendumom glasovali o ustanovitvi no- vih krajevnih skupnosti. O tem so se odločali na Te- tiarjih, v Slancah, Bukovžlaku in na Vrheh, glasovali pa so tudi občani Lave in pa vsi tisti, ki stanujejo na zahodni strani Kersnikove ceste v Celju. Referendumi so uspeli na vseh ghisovalnth mestih, kajti odločitev ni bila težka. Vsi, ki so glasovali za delitev krajevnih skupnosti, so se namreč zavedali, da jim lahko le pro- storsko zaoki-ožena krajevna skupnost daje okvire za demokratično odločaaije o vseh skupnih zadevah kraja in občine. Tako so menili tudi glasovalci iz Lave, med katerimi smo zabeležili tole malo anketo. FRANC POSLEK: »Kljub temu, da sem že doslej kot aktivist delal, v kra- ievni skupnosti Ostrožno, se mi zdi zelo pomembna odločitev o ustanovitvi no- re krajevne skupnosti. ECajti Ostrožno je bila že prevelika krajevna skup- nost, da bi v njej prišli io izraza interesi vseh ob- čanov. Sedaj ko bomo imeU s\cjo krajevno skup- aost, pa bodo možnosti -^a odločanje vseh občanov veliko večje.« FifANC CA.l/EK: »Spra- č€ je delitev kra- jevi,c skupnosti potrebna? \if-u d£. je! Ostrožno e tj..« žt' preveliko, da Oi '-...ijKo dalo vsem občanom rnoiLj.osi odločanja. Lava pa sv 17 dneva v dan oolj širj m \eča glede na šte- 'ii< pitbivalcev, tako da je i'.or prav, da imiurno pvo, > krajevno skupnos.,. rcsej sam nisem delal v organih krajevne skupno- sti. a pripravljen sem po- magi^u, če bo v no\i kra- jevni skupnosti to po-- C:VETKA ZAGODE: »Pre^ piiCaiia sem, da bo današ- i.ji referendum uspešno i,'..Xijučen Občani Lave se namreč zavedamo. Kako p<>n t ttibno je za vse nas, da ocbimo svojo krajev- na. skupnost. Veliko las je čiitjio, da smo odmak- njen^ oci odločanja o za- afev, h K pa so po di'ugi sfToai izredno pomembne za nas. Sedaj bo go- t'."'0 coije, o tem prav .iic re o\omimo.« MATEJA .<^.>tAJl>EK- »Da. nes sem bila prvič na vo- lišču m zato sem kar ma. lo vznemirjena. Lep ob- čutek sem imela, ko sem glasovala za ustanovitev nove krajevne skupnosti Lava. To se mi zdi dobro, vendar ob tem menim, da bi morali obe krajevni skupnosti. Lava tn Ostrož- no, še naprej sodelovati m reševati zadeve, ki so skupnega pomena.« ANTON K12NP:R: »Še- le dobre leto prebivam na Liivi, zato se doslej nisem vključeval v delo krajevne skupnosti. No, kljub temu nienim, da je dobro za vse nas, ki prebivamo na tem zaokroženem okolišu, da imamo svojo krajevno skupnost. Kajti sami vidi- mo, kako hitro se Lava širi in zato bi bilo že v naslednjih letih nemogoče govoriti o široki demokra- ciji odločirnja občanov v tako veliki krajevni skup- nosti, kot je bila Ostrož- no.« Tako so torej menili občani Lave. Sicer pa visok odstotek gla.sov »za« delitev krajevnih skupnosti in ustat>ovitev novih z imeni Teharje, Dečkovo naselje in Jjava priča o tem, da se občani še kako zavedajo po- membnosti svoje odločitve za vsestranski razvoj krajev- ne samouprave v celjski občini. SD 12. stran — NOVI TEDNIK §t. 6 — 9. februar 1978 mocm VOLJA IN SUliJŠEVALNA ICliHA šestintridesetletm šoftar iz Niimberga v Zahodni Nemčiji Pnderich Scheffler je bii nekoč najbolj težak človek v dr- žavi. Pri svojih 182 centimetrih višine je tehUJ 160 kilogra- mom in le s težavo se je zbasal za volan svojega taksija. Nesrečnež je bil svoje drii boksar težke kategorije v do- mačem klubu, ko pa je rokavice obesil na klin, se mu je začela nabirati mast in čeravno je jedel celo manj kot drugi, ni nič pomagalo. Svoje okrogle pojave se je Schef- fler navadil, toda ko so ljudje začeli zbadati tudi njegovega sina, čes, da je mali pujs, sin velike debele svinje, je obupani taksist napovedal svojemu trebuhu brezkompromis- no vojno. Poskusil je vse, se zatekal k zdravnikom in na- zadnje h kirurgom. Tudi nasvet, naj se da operirati je spre- jel. Legel je na operacijsko mizo in kirurgi so mu odrezali večji del tank^a črevesa, ki ima nalogo spirejemati kalorije iz hrane neposredno v kri in telo. Po tistem je debeluh hitro zmanjšal svojo težo in p>et mesecev po operaciji teh- tal samo Se 90 kilogramov, tako da so morali celo prijate- lji dobro pogledati, da so ga spoznali. Na našem posnetku sta dve podobi istega filoveka, med njima je samo pet mesecev časovne razlike. SPREMEMBA VENDARLE Poročne noči so se jim po- dal|šale v nekaj mesecev. Pa pravi neko noč mladi mož: — Danes bova počela ne- kaj, kar še nikoli nisva! — Kaj pa? — Spala bova. PRI ZDRAVNIKU Zdravnik ves divji: — Tri mesece vam že da- jemo zdravilo proti zlatenci. Kaj niste mogli takoj poveda- ti, da ste Kitajec! NEOPRAVIČENO On: Hočeš reči, da je moja ljubosumnost neupravičena? Ona: Nikakor. Le na napač- nega moškega si ljubosumen. St. 6 — 9. februar 1978 ____ __NOVI TEDNIK — stran 13 GORAN HORVAT MORDA B!ŽE ODNEHAL, DA MENI OČE VZPODBUJAL Galerija Nazarje. Znaiia. V snegu, na poti proti vhodnim vratom so odti- si nog, razodevajo dolge korake, toda obrnjeni so od hiše, proti izhodu. In ko sem prišel v galerijo, je na veliki .steni visel ogromen pozlačen roko- kojski okvir. Ko sem bil zadnjikrat tam, je v njem bila vi)eta Jaki.jeva .slika, /daj .je okvir obkrožal Cioranovo delo. GORAN: »Ja, to je eno moje veliko platno. Okvir sd deliva z očetom, kadar je treba slike pripraviti na razstavo. Ko bo raz- stavljal oče, bom to sliko snel in okvir bo spet nje. gov.« V Času, ko sva se pogo- varjala, je del njegovih slik bilo zdoma. Prestajale so preizkušnjo na razsta- vi v žalskem razstavnem salonu. Razstavo so pri- pravili žalski študentje, njihov klub in izvedli tu- di otvoritev. Bil je to lep kulturni dogodek, ki ga je s svojim obiskom in be- sedo o Goranovem slikar. st.vu obogatil tudi sloven- ski književnik Ciril Zlo- bec. fK)R.\N: »Ob tej razsta- vi sem imel tudi prob- lem. Kot je znano, ima vsako urejeno likOTOO raz- stavišče knjigo, kjer se vpisujejo obiskovalci. Ta- ko je tudi v Savinovem salonu. Ker smo razstavo pripravili študentje in ker sam nisem v društvu li- kovnih umetnikov, mi sprva niso hoteli dovoliti »uporabo« knjige obisko- valcev. šele po duhamor- nem dogovarjanju md je uspelo tudi mojo razstavo »registrirati« v knjigo. Ta odnos nrri je dal marsikaj vedeti. Pa zelo utrudljivo je to, vse moraš napraviti sam. Bi že odnehal, pa mi je oče prigovarjal, naj bom bolj vztrajen.« No, oče Jaki inm glede tega dovolj izkušenj. Ko je Goran pričel prinašati v galerijo iz ateljeja še os- tale slike, ki čakajo na razstavo v ljubljanski Ljubljanski banki, se opa- zovalcu nehote postavi vprašanje, kdaj je Goran v resnici začutil očeta Ja- kija kot slikarja, kot ust- varjalca in kot ime, ki se- ga dlje od praga domače hiše? GORAN: »Očeta sem kot slikarja začutil tam nekje okoli mojega trinajstega leta. Prej sem vse to nje- govo početje opazoval pač tako, bolj samo po sebi, neobremenjeno. Delal je, kot delajo mnogi očetje. On je slikal. Ko pa sem končal osnovno šolo in pozneje hodil na srednjo tehnično, sem pričel opa- zovati očetoTO delo tudi z druge plati. Začel sem spoznavati ves njegov pri- stop do dela. To je seve- da nemogoče spoznati ta- koj. Z vsakim dnem, z vsakim trenutkom sem od- kril kaj novega.« In! fiORAN: »Očeta zelo ce. nim.« Pa pustiva očeta. Vedel je, da se bova ta dan po- govarjala z Goranom o Goranovem deju in je za- to odšel od doma. Nekam se je odpeljal na koline. Toda pustil naju je v svo- ji hiši, med množico svo- jih slik. GORAN: »Tukaj imam sliko, ki je slika z več slikami, ponavljajo se iz okvirja v okvir. Na njej so naslikane tudi tri raz- poznavne osebe: Salvador Dali, moj oče in jaz. Dali fK.)R.AN: »Sam nisem ni- koli veliko razmišljal o tem. So stvari v življenju in delu človeka, ki nasta- jajo same po sebi, so v njem in ob njem prisot- ne in ko ga kdo posebej nanje opozori, se jih šele takrat zaveda. Ce skušam odgovoriti na to vpraša, nje, moram reči, da je že tehniška šola v določenem smislu vplivala na mojo rLsbo in sedaj faktilteta na moje slike. Vsako delo si namreč skušam naprej načrtovati, vsaj v grobem smislu, medtem, ko pod- robnosti in končne dode- lave prepuščam svobodne- mu nastanku. Včasih mi je oče rekel, naj se bolj prepustim intuiciji in sprotnim rešitvam, toda spoznal sem, da si po tem- peramentu nisva enaka in tudi moje slike ne morem delati, tako kot on. Dr- žim se pač svojega nači- na in menim, da sem na pravi poti. Slikanje je ta- ko delo, da te razmišlja- nje in konkretne rešitve na platnu odvede do konč- ne podobe brez posebnih pretresov. Seveda, če že v začetku veš, da te poga- nja moč, ki se ji reče že- lja po sporočilu. Ce tega ni, potem seveda fudi vsak načrt izzveni v prazno.« Triindvajset let ima Go- ran. Mlad ustvarjalec, ki se je zapisal likovni ust- varjalnosti in verjetno res ne bo nikoli delal kot strojni inženir. Torej mo. ra računati na kruh od slikanja. Kako torej spre- jema to dejstvo že danes, ko ga čaka še diploma, vojaščina in druge obvez- nosti, a že postavlja jav- nosti na ogled svoje likov- no delo? CX)R.'\.N: »Moram reči, da ne slikam zaradi eksti- stence. Drugače je bilo z mojim očetom, ko je pri- šel v te kraje in je moral prebiti marsikatero trdo uro preizkušnje, da je po- stal to, kar je danes in ja, karkoli, ne more ra- zumeti tega občutka. To je tudi tisto, kar se ne da vkalkulirati v ceno slike.« Zdi se, da je .tisti fluid, ki o bdaja slikarje v nji- hovem svetu ustvarjalnih prizadevanj, organizacij- skih naporov, študijskih spremljanj vsega, kar na- staja drugod, pa tudi not- rtmjih stisk in drobnih pa velikih zadovoljstev že na- čel tudi Gorana in da po- ti nazaj ni. Zdaj se seve- da vsi vprašujemo, kako bo uspevalo Goranu v naj- boljši meri obdržati svoje ime in se izkopati izpcKl očetovega imena. Kot je že na otvoritvi razstave v Žalcu lepo rekel Ciril Zlo- bec, da mora že zaradi takta- omeniti, da je Go- ran Jakijev sin. In nemalo jih je, ki se bodo zdaj neutrudno spraševali, ka- ko bo tudi poslovno uspel. Bo prodoren kot c^? Mnogo jih bo tudi takih, ki ga bodo že zaradi oče- ta a priori odklanjali... a tudi priznavali. (tORAN: »Delal bom, do- kler bom imel veselje, do- kler mi bo slikanje v za- dovoljstvo, v tisto notra- nje zadovoljstvo, za kate- rega sem že prej rekel, da je neizmerljivo. In se ga tudi materialno ne da vrednotiti. Ce pa delo že opraviš, ga moraš ceniti. Seveda tudi z denarjem. In če bom prodajal slike, jih bom prodajal za po- šten denar. Zadnjič sem dobro prodal neko risbo za (eh, kaj bi s številka- mi — op. p.). Z risbo sem začel. V njej sem se pre- izkušal. Tudi moja prva razstava v Slovenskih Ko- njicah je bila risba, člo- veka sem risal in ga po- stavljal na noge, na gla- vo, obešal sem v prostor njegovo pojave, raziskoval sem, ustvarjal razmerja. A mi je bilo premalo, za- hotelo se mi je barv, po- grešal sem še kakšno di- menzijo, enostavno bil je na sredini, želel sem ponazarjati pripoved sli- ke. Pazil sem na kompo- zicijo in iskal k nadrea- listični radoživosti tudi ustrezne barvne rešitve.« Slika pripoveduje večno zgodbo ponavljanja. Lah- ko bi ji rekli tudi nasli- kana formula o neuničlji- vosti materije in kohkor uspe\'a v gledalcu vzbuditi podobne notranje odzve- ne, je uspela tudi opozo- riti na neimičljivost duha. Kompozicija izhaja iz sko- raj stroge renesančne sre- dine, ki jo dirigira Dalije- va pojava z značilnimi br- ki in pomenljivim pogle- dom. V levem kotu je Ja- ki, malce trebušast in iz komolca mu raste veja. Smeji se, v desnem kotu pa je Goran, lahko bi rek- li neprizadeti opazovalec dogajanja na sliki. Okoli vseh pa je nebroj ljudi, majhnih oseb in osebic. Pa trobente. Vsak jo ima. Ce ne na ustnicah pa kje di-ugje. Vsi trobijo, vsi po- čivajo, vsi se gibljejo, po zraku letajo, vse brez iz- jeme pa zvedavo pogledu- jejo v prostor, kamor so postavljeni. Kot bi človek bral znanstveno fantastič- no čtivo. Kot bi avtor sli- ke hotel sleči z vsakega med nami še poslednjo tančico pod kožo, da bi razkril drobovje. Ne sa- mo telesa, tudi mišljenja. In sem si mislil: Goran mora prebrati mnogo knjig, poznati premnogo zgodbo. GORAN: »Berem samo strokovno literaturo. Že od nekdaj. Mislim, da rav- no ne bom blesteč strojni inženir, pa vendar želim končati študij, odslužiti vojsko in oditi malo v tu- jino. Najbolj me privlači Anglija. A če govorimo o leposlovnem čtivu, sem doslej prebral samo »Tončka«. Rad pa hodim v kino in v Ljubljani, kjer šudiram mi redkokdaj uide kakšen dober film. Menim, da je filmska imietnost zelo posegla v človeko-vo življenje in to posebno v zadnjem času z družbeno kritičnimi te- mami, pa tudi s poetič- nim filmom.« Nadrealistične kompozi- cije Gorana Horvata pa kljub vsej svoji radoživo- sti in navidezni anarhiji dajejo slutiti, da je bUa pri nastajanju slike dokaj močno prisotna težnja po urejenosti, po načrtnem delu, ki sistematično vodi k cilju. Zato je sledilo tu- di dokaj logično vpraša- nje, v koliki meri vpliva strojna fakulteta na slikar- stvo Gorana Horvata? da ima to, kar ima danes. Meni tega ni treba. Do- študiral bom in svoj kruh si še vedno lahko služim z osno\Tiim poklicem, ne s slikami, ki jih delam v čisto zadovoljstvo, brez vsake obremenitve. To mi piišča tudi svobodne roke pri ustvarjalnem koncep- tu, kajti ni se mi treba zgledovati po modi, da bi bil komercialno uspešen, da bd prodajal, kot temu pravimo. Ni mi treba iti zaradi tega v naivo, reci- mo — ker tam se je slu- žilo in je zdaj to že malo iz mode. To navajam sa- mo kot primer. Zdaj sem v slogu, ki odgovarja mo- jim notranjim hotenjem. Ko sliko končam, sem v popolnosti zadovoljen. Ne morda s kakovostjo slike, vendar sem odložU breme, oddal sem del sebe tn sem lažji. Kdor sam ne ustvar- sem radoveden kaj Se zmorem.« V tistem velikem po- zlačenem rokokojskem ok- virju je Goranova slika. Velik jumbo jet plava v zraku in ima zlomljeno krilo in iz njegovega dro- bovja se na spodnjo zele- no modro jezersko gladi- no zliva reka trupel. V tej domala alegorični posta- vitvi nekega opozorila je vse polno spremljevalcev in v nekem kotu so zelo natančno izrisane celo vse štiri strani neba. Na drugem delu površi- ne, po vzorcu ba^o&ah mojstrov, ki so slikarili po naših cerkvah in se sami narisali v kašno sve- topisemsko zgodbo, je tu- di na sleherni Goranovi sliki prisoten njegov port- ret. BESEDILO IN SLIKA: DRAGO MEDVED 14. stran — NOVI TEDNIK §t. 6 — 9. februar 1978 BREZROKAVNIK Kolikokrat slišimo vzdihe svojih prijateljic: »Oh, ko bi tudi jaz lahko bila moder- na!« Pri tem pa seveda ne vedo tiste majhne ženske skrivnosti. Vsaka je lahko moderna, samo malo domi- selnosti je treba, malo pro- stega časa, da pobrskaš po stari garderobi, k tej ali oni obleki dodaš nekaj krpic in — moda je tu. Ce hočeš biti moderna, moraš imeti tudi sposobnost, da odkriješ podrobnost, ki ustreza tipu, kajti teh malih in ljubkih trikov je vsaj da- nes toliko, s katerimi je lah- ko napraviti prave čudeže. Eden takšnih je brezro- kavnik, modni hit leta. No- sile ga boste na široko kri- lo, hlače, prek blu^e ali pu- loverja, jakne ali celo pla- šča. Se pravi: vedno in po- vsod, za vsako priložnost. Lahko ga sešijete iz naj- različnejših tkanin: svile, sa- tena, porheta, platna deko- rativnega in lahkega blaga. Brezrokavniki so lahko pi- sani, enobarvni ali pa kom- binirani iz najrazličnejših od- padkov raznih tkanin. Lahko jih tudi obrobimo s trakovi raznih barv. Ce ste spretnih rok, boste brezrokavnik spletle in navezle nanj cvet- lice. Poskusite! LELA BEKCIČ PISE EDO JELOVŠEK PO MAGISTRALE Na sprehodih p>o levem in desnem bregu Savinje in kale korak stran smo torej našteli 27 bivših ali obstoječih gostiln. Zdaj se podajamo skozi Laško po magistralni cesti. Poslopje sedanjega hote- la »SAVINJA« (28) je bi- lo zgrajeno že pred letom 1560, ko je bil v njem us- tanovljen novi »špital«. Leta 1817 je poslopje pri- šlo v zasebne roke. Leta 1825 so pričeli tu variti pi- vo in po letu 1866 je bila tu Larscheva pivnica, ki JO je kasneje imel v lasti žalski pivovarnar Kukec. Leta 1909 je stavbo kupil Odvetnik dr. Kolšek. Piv- nico in tujske sobe je da- jal v najem. Najemniki so bili: Lang, Kok, Lapornik, Zakovšek, šuperger, Drolc, Mrzel, žmavc, Korošec, Haas, Gorjakovšek, Ozi- mič. Končan in morda še kdo. Leta 1926 je poslopje kupila Petrina Trop iz Bre- žic, ki je uredila in ustano- vila hotel Savinja. Med vojno je bila v poslopju nemška vojašnica, po voj- ni nekaj časa skladišče na- rodne imovine, v hotelskih sobah pa stanovanja. Da- nes je tu sedež gostinske- ga podjetja »Savinja«, re- stavracija in hotel. V Kraigherjevi ulici je poslopje št. 6, kjer je da- nes trgovina z železnino. Zgrajeno je bilo že v 18. stoletju, v prostorih, kjer so zdaj trgovska skladišča, je bila leta 1970 gostilna (2-9) narodno zavede slo- venske družine Temšek, Imela je napis »Pri zvez- di« in sicer v slovenskih narodnih barvah. Gostilna je prenehala, ko so leta 1864 Elsbacherjevi odprli v poslopjii trgovino. Na Valvazorjevem trgu je staro poslopje št. 8, ki ga je od 1846 imela v pose- sti Nemška družina We. ber. V prostorih, v katerih je zdaj zelenjavna trgovi- na, je bila restavracija (30). Od leta 1925 do 1941 sta gostilno vodila zakon- ca Frece, med vojno i>a je bila v prostorih nemška cestna uprava. Po vojni je MIO uredil gostilno z menzo, potem je bila v okviru potrošnikove zadru- ge in na koncu menza pod upravo sindikata podjetja Volna. Na vogalu Kraigherjeve ulice stoji poslopje št. 8, v katerem je lekarna. La- ški trgovec Tieber je imel v prostorih danajnje lekar- ne že leta 1840 malo kavar- no (31), v kateri so med prvimi v Laškem uix)rab- Ijali plinsko luč. Nasled- nik Prešer je leta 1883 ka- varno ukinil. Na Titovi cesti je samo- postrežna trgovina podjet- ja Merx, ki ima ob trgovi- ni tudi bife (32). Nekdaj so bili na tem mestu sod- ni zaF>ori, stanovanje ječar- ja, skladišča in brivski lo- kal. Po vojni so tu bile ze- lenice in dom ZB NOV. Na levem vogalu Titove in Kidričeve ulice je nizka hiša št. 1, ki je bila zgra- jena leta 1874, kjer je bila skromna gostilna (33), ki so jo vodili Schweiger, Drolc, Unger, čoki. Leta 1893 jo je prezidal tovar- nar Witthalm za stanova- nje. Leta 1917 je prišla hi- ša v posest Kokolov. Na vogalu na desni je bila v današnjih prostorih lekar- ne Tieberjeva kavama, katere lastnik je prvi v Laškem vpeljal plinsko luč. 5 »Marta, nekaj bi te rad vprašal, če mi ne boš zamerila.« »Zamerila?« se je zdrznila napol prestrašena, napol radovedna. »Kar vprašaj!« »Ali res, kakor ljudje pro.vijo, da pojdeš v samo- stan?« »V samostan? Za to bi morala imeti poklic. Moj Bog, ljudje pač vse mogoče govorijo. Meni ta misel nikoli ni prišla.« »Potlej — potlej — mi ve zameri, če ti odkrito- srčno povem! Glej, pri nas doma je tako, da moram na ženitev misliti. Rad bi pridno, zanesljivo ženo, tako, kakor si ti. Zato te baram, Marta, če bi me hotela.« Vsa rdeča je stala pred njim in trepetala. Sele čez nekaj časa je potihoma vprašala: »Ali si včeraj prišel na to misel, ker... ker?« »Ne. Ze dolgo sem mislil nate, že več tednov.« S svojimi veliki črnimi očmi je dekle goreče pogledalo lepega, mladega moža »Napol tuja sem še tu in bogve, če bom dovolj dobra zate,« je rekla. »Jaz pa sem se zmirom bal, da ti jaz ne bom dober dcyvolj.« »Izgubili smo precej in bogatije ni pri nas. Za naju z Mojcko ne bo bogve kaj ostalo. Dota ne bo velika.« »Niti dinarja ti ni treba. Nikoli si nisem želel bogastva. Pridno ženo bi rad, da bi bil srečen z njo.« »Ko bi te le mogla osrečiti!« »Ti moreš, ti edina in nobena druga na svetu, ne,9 »O, ljubi bog!« Ko je oklevala, jo je vprašal: »Ali sem ti zoprn, ali pa imaš kaj drugega proti meni? Povej mi odkrito!« »Oh, ne!« mu je zatrdila. »Saj si ne bi mogla želeti boljšega moža. če ti naj po pravici povem, tudi jaz sem že mislila, nate, in ne le enkrat« »Potem pa reci: da! Kajne, Marta? Prisrčno te prosim.« »Zaradi mene: da!« je zašepetaZa, »toda poprej moram še očeta vprašati. Oče bojo odločili.« »Seveda morava očeta vprašati! Ali smem priti jutri k vam dol, da jih poprosim za tebe?« »Ne še. Najprej moram sama govoriti z njimi.« »Kakor hočeš. Kdaj pa smem priti po odgovor?« »Morda moreš v nedeljo popoldne mimo nas? Tedaj ti povem, kaj so rekli.« »Prav. Po večernicah pridem.« »Kajne, prej pa ne boš nikomur kaj povedal? Prosim te.« »Nikomur, še besedice ne. Vse hočem storiti, kar želiš.« Zopet ga je objela s svojimi toplimi, globokimi očmi. »Torej Marta, tvojo besedo imam za gotovo, kaj- ne?« je še enkrat vprašal. »Da, da, mojo besedo imaš,« je odločno zatrdila, »in tudi to je gotovo, da je nobenemu drugemu več ne dam.« »Marta, ne morem — ne morem ti dopovedati, kako veselje si mi napravila! Ko hi mi danes kdo milijone dinarjev položil sem in ti bi bila zraven teh in jaz naj bi izbiral, niti pogledal bi ne milijonov, po tvoji roki bi segel, ljubo dekle! Tako lepega dne kakor je današnji še nisem doživel.« Srečno se je syiehljala zase. čez nekaj časa je dejala: »Zdaj moram domov, Tevž.« »Ne, ne! Ti ostani!« je hitel, »že vem, kaj misliš. Saj grem. Kar sva si imela danes povedati, to sva si povedala. Saj bova imela pozneje časa dovolj, da se namarnjeva. Zbogom in Bog ti plati tisočkrat!« Naglo se je obrnil in izginil po bregu. Dokler je mogla, je gledala za njim. Potem je vzela kanglo in se napotila tudi sama domov; kajti za delo ji ni bilo več. Zdaj ji je legla na obraz zamišljena resnoba, zdaj zopet smehljaj blažene sreče. Naslednji dnevi so se vlekli za Tevža kakor dolg mesec. V nedeljo ni mogel k prvi maši, k drugi pa je prišel prezgodaj v cerkev. Ozrl se je po ženskih klo- peh, toda tega ni našel, kar je iskal. Tedajci pa ji nekaj zašumelo mimo njega; Zvonikovi dve, Marta in Mojcka, sta šli po sredi gor k prvim klopem: Marta velika in mirna, Mojcka še napol otroška rn živa. Ko je minulo in so moški že večidel odšli, je Tevž še klečal na svojem prostoru. Tedaj je videl, da je Marta stopila iz svoje klopi. Hiteti je morala, da pripravi kosilo. Ko je prišla mimo Tevža, jo je oblila rahla rdečica. Zdelo se mu je, da ji pogled ni veder, ampak resen in žalosten. Za trenutek ga je obšla skrb, pa se je je naglo otresel Nekaj časa je še ostal v cerkvi, potem je šel h gospodu kaplanu. Pogovarjala sta se samo o društvenih rečeh. Zaradi ženitve ni kaplan ničesar vprašal, Tevž pa tudi ni kaj črhnil. Saj niti očetu ni ničesar povedal. Gospod je pač opazil, da je mladi Dvornik nekoliko nemiren, pa se je naredil, kakor da nič ne vidi. Le ko se je ta prehitro poslovil, se je namu^il. Pri večernicah je bil Tevž zopet v cerkvi. Zopet je čakal, da so verniki po večini odšli, nato se je napotil k Zvonikovim. Zvonikova domačija je bila kake četrt ure zunaj vasi pod hribom. Da bi se ognUl ljudem in marnju, je krenil daleč naokoli in prišei\ skoz gozd od zgoraj k Zvoniku, čeprav je prišel od nasprotne strani, so ga vendar opazili; kajti Marta ga je že čakala pred durmi. Povabila ga je v hišo, ki ni bila tako prostorna kakor Dvomikova, vendat čedna in prijazna; na vsakem oknu je bilo polno cvetja in zelenja. Ko je sedel in jo gledal, kako molči, mu je postalo tesno: »Kaj ti je danes, Marta? Ali očeta ni doma?« »Ne. Na vasi so.« »Kako je z nama?« »Moj bog, slabo.« »Kaj? Ali oče ne dovolijo? Ali imajo kaj proti meni?« »Ne. Pravijo, da me še ne morejo pustiti od doma. Mojcka je še premlada za gospodinjstvo iti se mora šele naučiti in navaditi.« Da je imel stari še drug vzrok, tega mu ni pove- dala. Ni mu namreč bilo po volji, da je bil Tevi z denarjem tako malo varčen. Zato je hotel še poč» kati in videti, kako se bo fant storil. »In kako dolgo bom moral čakati, da te bodfi oče pustili?« »Dve leti, pravijo, ne smem misliti na možUev.* St. 6 — 9. februar 1978 NOVI TEDNIK — stran 15 Viktor Kranjc v torek. 7. t. m., so na pokopališču v Smartnem ob Paki spremili k zad- njemu počitku znanega družbenopolitičnega de- lavca, poslovodjo trgovine »Oljka«, dolgoletnega ak- tivnega športnika in bor- ca Slandrove brigade Vik- torja Krajnca. Rodil se je v Celju pred šestdesetimi leti. Odločil se je za poklic tr- govca, in vsa leta po voj- ni je delal v Smartnem ob Paki, najprej pri Okrajnem ljudskem ma- gazinu, zatem pa pri Mer- xu. Druga svetovna vojna ga je zatekla kot vojaka na služenju kadrovskega roka v Vršcu. Od tod so ga Nemci odpeljali v ujet- ništvo, zatem pa mobili- zirali in poslali na rusko fronto. Toda ko je 1943. leta prišel na bolniški do- pust, je takoj odšel v par- tizane in se priključil bor- cem Slandrove brigade. Po vojni je v Smartnem opravljal več odgovornih nalog v zvezi borcev, med vojaškimi vojnimi invali- di pa tudi pri Partizanu. Zal mu bolezen zadnja leta ni prizanašala. Zara- di pogostih srčnih težav je moral maja lani v bol- nišnico Topolšica. Po kon- čanem zdravljenju v Ra- dencih se je počutil dosti bolje. Zato je prebivalce Smartnega v nedeljo, 5. t. m., tem bolj prizadela vest, da je nenadoma pre- nehalo biti njegovo ple- menito srce. Za svoje neumorno de- lo, tako v podjetju kot v družbenopolitičnih organi- zacijah, med borci za svo- bodo, je prejel več odli- kovanj in drugih priznanj. V. KOJC POMENEK ZVEST TRADICIJI HMEZADOV KOOPERANT O ODKUPU ZEMLJE streljaj od želežniških ti- rov v Celju, na Lavi, obdeluje svojo zemljo kmet JURIJ STRENCAN, pomaga pa mu Številna družina. Gospodar je Hmezadov kooperant In je pogodbeno vezan za živino, teielj in mleko. Dnevno od- *lajajo v mlekarno do štiri- deset litrov mlaka, precej pa oddajo tudi strankam. V hlevu imajo devet krav in enako število telic, prašiče pa gojijo samo za prodajo, saj je po njih veliko povpra- ševanje. Pri Strenčanovih imajo vso kmetijsko mehanizacijo, ra- zen obiralnega stroja za hmelj. Brez strojne mehani- zacije si danes ne morejo več predstavljati, kako bi obdelo- vali pet hektarov zemlje in petnajst hektarov hoste. Pri Strenčanovih živijo še dokaj patriarhahio življenje. Gospodinji mati Ivanka, des- na roka kmetu Juriju pa je žena Ivanka, ki se med dru- gim ukvarja tudi z gojenjem solate. Vozi kombi in z njim dostavlja solato številnim od- jemalcem: obratom družbene prehrane, šolam in vrtcu. V družini so še trije nadebud neži: trinajstleni Jurij, enajst- letni Jože in sedemletni Fran- ci. Starejša dva sedeta tudi že na traktor, zato pri Sren čanovih ni skrbi, kdo bo ostal na kmetiji. Oba — Ju- rij in Jože imata isto veselje do kmečkega dela kot njun oče Jurij. »Naš rod zasledimo štiri- sto let nazaj. Kmet sem jaz in trdim, da se mora kmeti- ja obdržati. Kmetije se mo- rajo sploh ohraniti, na kar se vse premalo gleda. Kme- ta se jemlje preveč šablon- sko. Svojega dela kmet ne računa, zato pa je naš do- hodek večji. Pri hmelju delo ni v celoti plačano, zato pa potem zgleda vse skupaj kot dober zaslužek. Meni so veliko zemlje vzeli, z odkupno ceno pa nisem za- dovoljen. človeku se ne sme delati krivica, meni pa se je. S tozdom Kooperacija pri Hmezadu sem kar zado- voljen. Držimo se pogodb in to je dovolj.« Na kmetiji pri Strenčano- vih imajo veliko dela. Zdaj, v tem zimskem času hodi- jo v hosto, da si napravijo drva za vse leto. Pomagajo si s priložnostnimi delavci Vsak dan skuha mama Ivan- ka po osem do deset kosil. Kurijo toplo kmečko peč in pečejo domač kruh vsak te- den enkrat. Za domačo upo- rabo zakoljejo po pet praši- čev« ZDENKA STOPAR Najlepše pa Je ob kmečkem prazniku 16. stran — NOVI TEDNIK §t. 6 — 9. februar 1978 PIŠE DR. MILAN BEKČIČ NAmujEm DHUilNO v ustavi SFRJ in SRS je zapisano, da je svobodno odločanje o rojstvih otrok človekova pravica. Ko pa danes uravnavamo število svojih potomcev, mislimo na zavestno in odgovorno starševstvo tn odločitev ljudi o tem koliko otrok bodo imeli in kdaj. Za uresničitev te pravice zagotav- lja družbena skupnost ustrezno izob- razbo, seznanjenost in socialno-zdrav- stveno varstvo. Z zakonom je mo- goče to pravico omejiti samo, če je to potrebno za zdravje ženske ali zdrav- je družine. Cilj načrtovanja družine ni regu- lacija števila prebivalcev, to je pred- vsem zdravstveni preventivni ukrep, ki naj bi preprečil splave z njihovimi negativnimi posledicami. Visoko in ne- načrtovano število porodov slabo vpli- va na zdravje matere in je eden od vzrokov za visoko umrljivost otrok. Proces načrtovanja družine postaja del procesa ekonomskega razvoja, kot del samoupravne tn demokratične ak- cije pa obenem proces seznanjanja vsakega človeka, proizvajalca, občana, z zahtevami in s perspektivami raz- voja njegove c^je in širše družbene skupnosti, s tem pa tudi z okoliščina- mi, v kakšnih se bodo rodili in raz- vijali njegovi otroci. Pri načrtovanju družine se zavze- mamo za himianizacijo medčloveških odnosov, za svobodno in odgovorno odločanje vsakega izmed staršev pri načrtovanju svojega potomstva. Zakon o zdravstvenih ukrepih pri uresničevanju pravice do svobodnega odločanja o rojsitvu otrok, predvideva za preprečevanje nezaželene nosečno- sti sredstva, s katerimi preprečujemo zanositev: kontracepcijo, sterilizacijo in splav. Pravica do svobodnega odločanja o rojstvu otrok obsega pravico do po- uka, svetovanja in seznanjanja s po- •stopkom, potekom in posledicami upo- rabe sodobnih načinov in sredstev za uravnavanje rojstev. Zdravstvene orga- nizacije in drugi, ki sodelujejo pri uresničevanju pravice so dolžni sto- riti vse potrebno, da lahko ženska in moški to pravico uresničujeta. Ob načrtovanju dioižine moramo upoštevati tudi zdravstvene nasvete o najprimernejših letih za spočetje, o številu otrok in o presledkih med po- sameznimi porodi. Običajno je žen- ska od 18—^ leta starosti, telesno in duševno dozorela, nosečnost in porod potekata brez težav, otrok ima pogo- je Za skladen telesni in duševni raz- voj. Mlajše nosečnice je potrebno nad- zirati med nosečnostjo in porodom, otroci mater mlajših od 18 let so pogosti) okvarjeni, zaradi tega ne pri- poročamo, da ženska zanosi in rodi pred 18. letom. Pri starejših nosečni- cah med nosečnostjo in porodom na- stopijo najrazličnejše komplikacije, ki imajo za ix)sledico večjo obolevnost matere in otrok. Za zdravje mater in otrok so primerni med posameznimi p>orodi razmiki dveh do treh let, do- kler zakonca nimata toliko otrok, ko- likor si jih želita. Vsa naša prizadevanja so neločljiv del in izraz socialističnih samouprav- nih odnosov, v katerih se človek osvo- baja izkoriščanja in samovolje ter s svojim delom ustvarja možnosti za vsestranski razvoj in svobodno izra- žanje ter varstvo svoje osebnosti in za spoštovanje svojega dostojans^tva. Dejavnost, ki bi kratila te svoboščine, bi bila v nasprotju z interesi naše so- cialistične družbe. ALPINISTIČNI KOTIČEK PRED VSAKO TURO POIZVEJMO ZA VREME v tako kratkem sestavku kot je tale, je opis plazov nemogoč. Po Evropi se z nji- mi ukvarjajo posebni inšti- tuti, opazovalnice in stalne službe, pri nas pa lahko sto- rimo le to, da opozarjamo na nevarnost plazov samo po- splošeno in pri tem večkrat celo zamudimo. Nevarnost plazov namreč ni povsod ena- ka niti ob enakih padavinah, še manj pa, ker večkrat Ju- lijci dobijo izdatne padavine, v Savinjskih pa sije sonce ah je novega snega samo za vzorec. Ce v takem primeru da časopis ali TV splošno opozorilo za ves gorski svet, ni nobene škode, huje pa je, če Savinjske zasneži, na Kre- darici pa ostanejo brez pada- vin. Opozorilo seveda odpa- de, obiskovalci gora brez iz- kušenj pa rinejo v nov sneg z derezami ali smučmi v do- bri veri, da brez opozorila pač ni nevarnosti. V takem primeru je sedaj odvisno od posameznika ali vodje neke skupine, če je sposoben oce- niti nevarnost in če se sploh nevarnosti plazov zaveda. Vehko je smučarjev in tu- di planincev, ki visok sneg na smučiščih enačijo z onim na hribovitih predelih na ro- bu gozdne meje ali celo nad njo. Ce lahko gazijo po hrib- čkih, zakaj ne bi mogU še na Raduhi in Korošici. Sneg je pač sneg. Ko plaz to raz- liko »nazorno demonstrira«, je ponavadi izkušnja boleča tn za marsikoga prepozna. Letošnja zima je ena zahrbt- nih in nevarnih za tiste, ki razmere v hribih ocenjujejo po skromnih snežnih ' padavi. nah v dolini. Vsak teden ga nad 1500 m zapade prav to- liko, da je nevarnost stalna in se plasti med seboj ne sprimejo. Dostopi do visoko- gorskih postojank in zimskih sob so utrudljivi in večkrat gazimo po megli, kjer neiz- kušeni praviloma koče ne najdejo. Zaenkrat edini nasvet: pred vsako turo poizvejmo za sne- žne razmere na območju, ka- mor smo namenjeni. Iščimo nasvet (ali boljše družbo) iz. kušenih alpinistov in gorskih reševalcev. Podajmo se na pot samo z dobro opremo, in brezpogojno: zimske tu- re ne začenjaj nikdar sam! O vrsti plazov in načinu hoje, ko postane nevarno, pa v naslednjem priBp>evku. CIC PIŠE ZDENKA STOPAR OTROKOVO ZDRAVJE NE BO OGROŽENO Prav zdaj poteka v Slove- niji zadnja faza pred sklenit- vijo "samoupravnih sporazu- mov o pravicah in obvezno- stih iz zdravstvenega varstva. Javna razprava je konča- na, med drugim pa je ute- meljila in dosegla, da je v okviru enotnega programa zdravstvenega -varstva, kamor sodi tudi otroško zdravstve- no varstvo, oprostila parti- cipacije predšolske in šolo- obvezne otroke, šolsko mla- dino v srednjem in usmer- jenem izobraževanju ter red ne študente. Pripombe in predloge, ki bodo vključeni v predlog sa- moupravnih sporazumov, o enotnem in celovitem zdrav stvenem varst\Ti v temeljnih zdravstvenih skupnosti, so pred kratkim prispevali tudi strokovnjaki — pediatri. Iz razgovora z njimi pov zemamo nekaj njihovih mis- sll. »Zelo vsakdanje bolezni lahko velja,jo dnižino z maj hninii in -veČ otroci kar pre- cej denarja. Obstaja pravič- na bojazen, da bodo otroci nereilno in v manjšem številu deležni zdravilnih in zdrav- stvenih ukrepov za prepreči- tev bolezni. To bi nujno vo dilo k naraščanju bolelmosli in v skrajnih merah tudi umrljivosti. Tako bi bilo tudi onemo- gočeno preventivno zdravstve- no varstvo, ki je osnovna metoda dispanzerskega dela.« čeprav so zneski za parti- cipacijo razmeroima majhni, toda, ko se sešteje več sto ritev, je to že denar, ki bi ga nekatere družine z več otroki komajda zmogle. Po- sledice bi bile hude. IVIati bi z otroki prepozno prihajala v ordinacijo, bila bi daljša doba zdravljenja, daljši sta- lež za nego ter pogostejše in daljše zdravljenje v bolniš- niči. Pred-vsem pa pomeni pri dojenčku takšna zdravniška pomoč celo smrt ali invalid- nost. Zdravstveno varstvo otrok je v Sloveniji na zelo visoki stopnji. Ce raamemo za primer sa- mo celjski dispanzer za otro- ke, -vidimo, da opravlja svo- je delo odlično. Tako v pre- ventivi in kurativi. To jim omogoča dobra organizira- nost. Opravljajo sistematske preglede otrok in drugo. Vse to pa bi v celoti odpadlo, če bi uvedli participacijo za ot- roke, kajti malokatera ma- ti je že toliko osveščena, da bi pripeljala na pregled otroka in povrhu ta preg- led tudi plačala. »Preventiva mora ostati, za- to smo se pediatri v Slove- niji tudi postavili po robu,« je dejala dr. Ljerka Lakner- je-.a. »Za otroka mora biti zdravstveno varstvo zastonj.« Otroško zdravstveno var- stvo torej ne bo prizadeto. Ne bo odvisno od denarja in le na ta način bo lahko širilo svojo dejavnost naprej. PISMO: HUMANO KLANJE - PRIJETNEJŠE KOLINE Ze dolgo si Društvo za var- stvo živali Celje prizadeva pridobiti rejce malih živali, posebno pa kmetovalce, da bi humano klali, se pravi, da bi žival pred zakolom omamili. Že dolgo vemo, da se na primer za omamljanje pra.šičev dobijo pištole. Ven- dar jih pri nas niso imeli, ker so prihajale iz uvoza. Zdaj je rešeno tudi to vpra- šanje. Tako Vetro-promet iz Ljubljane obvešča, da jih ima v zalogi podjetje KoteksTo- bus. Ce bo klanje potekalo na tak način, bodo tudi koli- ne prijetnejše, saj je na kon- -cu koncev tudi znano, da .je meso bolj okusno, če žival pri zakolu manj trpi. In še nekaj — Društvo za varslvo živali v Celju že spo- roča, da ima v zalogi krmil- ne hišice za ptičke. Zelo po- ceni. Pa še prošnja zaradi čla- narine. Malo je članov, ki je to obveznost poravnala za lansko leto. Pobiranje članari- ne po hišah je preživela obli- ka, zato društvo vabi člane in druge, da se zglasijo v društveni pi.sami, v Gledali- ški 2. in tam poravnajo ma- lenkostno obveznost, saj zna- ša letna članarina samo SO dinarjev. Hvala za pozornost! DRUŠTVO ZA VARSTVO ŽIVALI, C^ljo EMILV REKORDER Angleški erotični film Ermily, ki smo ga januarja ^.ledaii v Celju, je po obis- ki; potolkel vse rekorde. Medtem, ko je imeJ aoi r^ajbolje obiskan film (Na sn^ajevi poti) 8.084 obis- kovalcev, si je film Emily ogledalo kar 10.362 rado- vf-anežev. Izvedeli smo m- di da je imelo nekaj yo- čanov permanentne vstop- nice. Zdaj nas zanima .e šo, kako bodo uporaoili težko pridobljeno znanj-" Najbrž za dopisovanje v ti/opise, kako nagice na straneh tiska nimajo /caj iskati. S. S. PRIPOROČA Tudi tokrat vas vabimo v veleblagt nico T, kjer boste v I. nadstropju na ( delku Vse za otroka ali točneje BABY, i šli vse potrebno, da oblečete svoje ti mlajše in seveda najdete tudi kaj prinii nega za njihovo igro, nepogrešljive dudi stekleničke za mleko in še kaj. St. 6 — 9. februar 1978 NOVI TEDNIK — stran 17 hokej na ledu v CEUU ZE ODŠTEVAJO... CELJSKE HOKEJISTE ČAKA NAPORNO DELO Celjski hokejisti so te dni počivali. Medtem ko to po- ifočamo, so že v ponedeljek jjn sredo odigrali zadnji dve •(^Icmi za tekmovanje v med- republiški tekmovalni ligi. vsi ti zadnja rezultati pa ne uiorejo več vplivati na konč- aj vrstni red. Celjani so nad- 0očno prvi v zapadni med- jcpubliški ligi in se bodo 15. jn 18. febniarja pomerili pro- ti prvaku vzhodne medrepub- liške lige Crverd zvezdi v kva- lifikacijski tekmi za prazno Oiesto v štiričlanska zvezni ligi- Ker pa sami vemo, da so vsake kvalifikacije zelo dvo- mljive in sočasno dvorezen I nož, je tudi tokrat vprašanje teh nastopov dvomljiv in vprašanje je, če bodo " celj- ski igralci uspeli. Znano je. da so Celjani pred dvema letoma dosegli isti uspeh in potem v kvalifikacijah pod- legli Partizanu. Doma so si- cer zmagali 4:1, toda povrat- no srečanje v Beogradu je bilo usodno. Poraz 1:8 je od- prl vrata Partizanu, i Te dni smo obiskali celj- Uki IIDK. Tu že odštevajo dneve in ure do Kvalifikacij. ! Medtem bo tudi žrebanje, kje se bo igrala prva tekma ali v Celju ali pa v gosteh. Od I tega je mnogo odvisno. Mi- lan Vrtovšek, ki je te dni ,T dobri formi meni: »Da bi le igrali prvo tekmo v gosteh, potem imamo priložnost za u.spch, ko pride Crvena zvez- da v Celje. V nasprotnem pa dvomim v naš uspeh.« Trener Bine Felc je pesi- mist. Po srečanju protd Mla- dosti nam je dejal: »Fantje so popoInosvečamo predšolskim otrokom. Trenutno imamo v klubu 25 mladih drsalcev, spo- sobnih za nastope na tek- movanjiih. Možnosti za vadbo so dokaj ugodne, saj imamo tedensko na vo- ljo kar 12 ur aa trening na ledu. Lani smo s^li v ka- tegoriji pionirjev in pio- nirk ter mladink kar po peiih naslovih republišlcih prvakov. To so bili Hlad- din Metka, Zabukovec Na- taša, Aubreht Mateja, Pan- gerl Matej in Jakob Mate- ja. Težave imamo s tre- nerji. Vendar smo se na- slonili na lastne moči. Le dvakrat tedensiko prihaja iz Ljubljane trener Mitja Sketa, sicer pa so vadbo prevzeli naši mladi umet- nostni drsalci — Mateja Jakob, Jolanda Sevemik !n Nino Kavčič. Pri svo- i^m delu so i7;redno ve.st- ni. Omeniti še moram po- žrtvovalno delo v klubu tudi naše tajnice Nade Je- lo^.-šek, ki je izredno pri- zadevna pri organizaciji te- čajev in sploh pri delu v našem kluibu.« Celje bo v tem tednu prizorišče dr- žavne-ga prvenstva za čla- ne, članice, mladince in mladinke. Prireditev bo v soboto 11. t. m. s pričet- kom ob 8.00 z obvezno šolo, popoldne ob 17.00 s prikazom kratkega progra- ma in naslednji dan, v ne- deljo 12. t. m. ob 17.00, s prostim programom. To bo dru?ro državno prvenst- vo po osvoboditvi v našem mestu. Prav bi bilo, če bi ga množično obiskali! K. JUG HOKEJ v sindikalni hokejski li- gi so igralci štirih ekip za- ključili tretji predzadnji krog tekmovanja. Po deve- tih kolih seno končno dobi- li nekoliko bolj jasno po- dobo tekmovanja. V de>r. biju za prvo mesito je Zla- tarna naanreč premagala Slov. Konjice 7:2 in prev- zela vodstvo. V borbi za tretje mesto pa je Emo presenetljivo premagal Ae- ro 6:4. Tako je sedaj vrst- ni red po 9. kolu sledeč: Zlatarna 16, Slov. Konjice 14, Emo 4 in Aero 2 točki. Po sobotnem turnirju pa so vsi tekmovalci v nede- ljo nastopili na tradicio- nalnem veleslalomu na Ro- gli. V odlični organizaciji igralcev Slov. Konjic so zmagali domačini pred Emom, Zlatarno in Aeroni. Vsi hokejisti so ta^krat vo- zili veleslalom. Tovarniško srečanje na Rogli pa je še bolj združilo te športnike. J. KUZMA juno: nvA fjASLOVA Načrtno delo z mladimi tekmovalkam; v celj.«ikem judo klubu IVO Reya je prineslo nove uspešne re- zultate. V soboto so celjs- ke tekmovalke na republiš- kem prvenstvu osvojile štiri medalje, štiri tekmo- valke so se v vseh svojih kategorijah uvrstile v fina- le. Naslov repuibliške prva- kinje je ponovno osvojila Danica Drugovič v katego- riji do 56 kg in novinka Tanja Jurjevec v kate^- riji do 72 kg, ki je tako osvojila .svoj pr\d republiš- ki naslov. Uspešno pa sta štanali no\'inki Darinka 2erek, ki je bila v kategoriji do 66 kg druga tn Tatjana Peč- nik, ki je v lahki katego- riji do 48 kg osvojila tret- je mesto. Torej nov uspeh mlade in zelo nadarjene žanske ekipe celjskega ju- do kluba IVO REYA. mm m GOLTEH Prizadevni TOZD GP^- SIST celjskega Merxa je pred dnevi organiziral sin- dikalrio prvenstvo MeTxa v vel< s^tt^omu. Nastopilo ie 5f) Lflirjovalcev. Tekme so bile izbirne za bližnjo XI. ZIVILIADO, ki bo ko- nec meseca v Kranjski go- ri F>od pokroviteljstvom ljubljanske EMONE. Teh- nični rezultati: ženske do 30 let - 1. Repanšek Ru- žj, 2. Repanšek Alerdca, 3. FaienV Breda (vse Rav- ne); nao 30 let — Pečolar M f. j ca (Slovenj Gradec). M< ^K . do 30 let — 1. Jo- vi.n Liubo (Ce), 2. Gregor Emil, 3 Popič Emil (oba SI. C.r, od 31—40 let — 1. M6le Stane (Ce), 2. Sa- vpili Milan. (Ravne), 3. MačeK Maks (SI. G.); od 41-50 let — 1. Miklavc Vilrtur (Ravne), 2. Lekše Fro.ic 'Si G.). 3. Maček Maicis (Ce). Orgas.iZacija teten le cUa odlična, najboljši pa s.) se t. VI stili na republiš- ko r^^trjfStvo dela\"cev ži- vilske industrije. K. JUG V STORAH MNOŽIČNO v^ zfaonjj številki NT sem zaradi nepopolnih infor- macij Storjanom naredil )ci .vicrt giede številčnosti '^a s.iiučarskih tečajih in šolah v naravi. Predsed- nik T^ D Partizan-Kovinar aix..'e Tine Veber je o smuča f ki aktivnosti v po- či^i^kem času dejal: »S poii.očjc Partizana in ma- terialno pomočjo železar- ne .,e kai 15 naših smučar skih vaditeljev in učiteljev na Sv< li iin m pri Celjski koči c)i uporabi smučar- SKih \iečnic izvedlo več tpča.e \ — začetniški za v.se ?taf>strie zvrsti z udeležbo 90 uct^ežencev, nato šolo rii.T'c.\-; za 90 učencev št/^^-rke osnovne šole, na- claJ.io am' tečaj s 55 ude- leženci iii še tečaj za od- rasle 2L udeleženci. Ker pa je smuka na Svetini m pn O vfek: koči še naprej ugtKJia, ne bomo nehali z našo i»kti\-nostjo. Pričeli smo z vadbo smučarskega lekd. Ker imamo na voljo trei.eija Toneta Klinarja m \fčje število navdušen- cev /A tc smučarsko di- 5..rp JO. Omenim naj, da je in.'rčišč€ pri Svetini ob ?mu<" hI ski vlečnici tudi ti^eno in ugodno za smučanje v večernih urah!« Tako torej v Storah s pol- no paro za razmah smu- K. JUG RSilili^l^ JIJJ5 Na Starem vrhu nad Skofjo Loko je bilo 33. dr- žavno prvenstvo v smuku. Smučarke celjskega Izlet- nika so dosegle lep uspeh. Barbka Jug je v smuku osvojila odlično drugo me- sto pri starejših mladin- kah, tretja je bila Kolenče- va, četrta Jagriče'v'a. Pri mlajših mladincih pa je Klakočar prav tako v smu- ku osvojil sedmo mesto. T. TAVČAR ROKOH/IET: CELJSKI MLADINCI DRUGI Mladi rokometaši Aera Celje niso pupoJtionia uspeli na državnem mladinskem klubskem prvenstvu v lieo- .jjradu. Kljub zelo dobri igri so nioruli v finalu priznali premoč zagrebški diugoligaški ekipi Zivgreba, ki jih je v finalu premagala z 21:12 (9:7) in tako osvojila prAo mesto. Celjani so drugi, lii če pogledamo nekoliko na- zaj, so celjski mIadnjem mesecu bo- rila za končni naslov prvaka Slovenije v rednem dvokrož- nem tekmovanju proti Kon- struktorju, Brestu m Trigla vu. Uvrstile pa so se že na državno prvenstvo. Po trenut- ni formi bi vsekakor morale osvojiti tudi naslov repub- liškega prvaka. Zakaj? Zato, ker je kar četverka od njih med kandidati za državno re- prezentanco, ki bo meseca maja nastopila v Luže mu na sveto^.mem prvenstvu. In kako stojijo celjske tek- movalke na kvalifikacijah za državno reprezentanco? Za sedaj dobro! Po štirih nasto pih, zadnja dva sta bila v soboto in nedeljo na Hrva- škem v Ivanič gradu so vse štiri ostale med najboljšo šestnajsterico. Zal je tokrat med prvimi osmimi, Id so odpadle, državna prvakinja Vida Bizjak. Osvojila je 18. mesto in podrla 1.586 kegljev. Zadnji nastop je bil sicer od članice Hmelzada dober, to- da zamujeno s kegljišča v Medvodah se ni dalo nado- knaditi. Ostala celjska čet- verka je tokrat kegljala ta- 'Kole: Marine 823, Urh 835, Bajde 830 in Ludvig 834 keg- ljev. Po štirih nastopih pa je vrstni red najboljših sle- deč: vodi Krištof iz Zagreba 1743, tretja je Marinčeva 1696, deveta Urhova 1668, enajsta Bajdetova 1649 in dvanajsta Urho-va 1640 kegljev. Torej v petem in šestem nastopu, ki bo v Vojvodini, odloča vsak kegelj. Tu odpade naslednjih osem kegljavk. Potrebno se je torej uvrstiti med najbolj- šo osmerico. Bo vsaj dvema celjskima tekmovalkama to uspelo? Upamo, kajti razlika med četrto in deseto je tako majlina, da odloča vsak ke- gelj. Zlasti pa bodo tu odig- rali glavno vlogo živci. Zato bomo čez štirinajst dni držali pesti za celjsko četverko. Fantje teh težav nimajo. S petim mestom v republiški ligi, veteran Jože Lubej me- ni in potrjuje, da je to naj- večji uspeh celjskega moške- ga kegljanja v zadnjih desetih letih, so se fantje Celja uvr- stili na državno prvenstvo. Do tega nastopa pa bodo v med- občinski ligi pridno vadili. Ekipo so močno pomladili in seda^ lahko od Vanovška, Šrota, Tisovca, Tomažiča. Na- reksa, Brgleza in Kompana pričakujemo še lepe rezultate. KUZMA KOŠARKA ZDAJ PROTI DOMŽALAM Cteljski košarkarji so v XII. kolu II- ZKIv-zahod gostovali v Zagrebu. Vrnili so se s tesno zmago, vsega s košem razlike. Tokrat so nastopili proti Novemu Zagrebu, mo- štvu, ki se žilavo bori za obstanek v tej ligi. V zad- njih srečanjih so Zagrebča- ni doma ugnali že več na- sprotnikov, pa so računali tu di na zmago proti Celjanom. Izkušnje in rutina, pa tudi znanje, je bilo tokrat le od- ločilno in v prid celjske eki- pe. Trener Zmago Sagadin je o siimem srečanju med dru- gim dejal: »Krepko smo vo- dili ves prvi ixilčas, ko smo igrali kompletno z najboljšo petorko. Kaj kmalu v na- daljevanju pa je moral iz igrišča zaradi petih osebnih napak Polanec. Ritem igre s tem močno padel. Vendar sem z uspešnimi menjavam uspel držati vodstvo v rokah do konca tekme. Bila je to težka tekma, težja kot smo pričakovali. Zadnjiii šiiiinajst dni smo slabše treniriUi, ker nismo imeli r.a vo jO telo- vadnice v tplisr.čn. <01; zaradi popravila. Ko"'--- " — v.S€ dobro!« Celjani imajo .st. lo ročk in so trenutno na 4. mestu. V Zagrebu pa so biii najboljši — Sabolčki 22, Pipan 19, Po- lanec 13, Trobiš 12. Sagadin Tone 9, Gole 7 in ."^refanec 1 koš. Rezulta- -7:86 (42:40) za Celje. V XIII. kolu bodo Ce.juni v soboto igrali doma proti Domžalam. Vsekakor lahko pričakujemo ponovilo 7:mago domačinov. To bo dvojni pro- gram, saj bodo v predtekmi nastopile tudi ženske Celja v republiški ligi proti Litiji. Pričetek prve te'kme bo ob 17.00, drugi pa ob 19.00 uri, obe pa bosta v dvorani TSC. Tokrat je bil odmor v re- publiški ligi in so tako bili prosti tudi igralci Elektre iz Šoštanja. K. JUG 18. stran — NOVI TEDNIK §t. 6 — 9. februar 1978 St. 6 — 9. februar 1978 NOVI TEDNIK — stran 19 PO SIBIRIJI (9) BAJKAL- MALO MORJE MED RAZISKOVALCI TUDI JUGOSLOVAN Se vedno smo v muzeju ozinmia inštitutu za raziska- vo Bajkala. Mimogrede nam vodiokA; ki iz rokava kar stresa presenetljive podatke, omena, da je bil med razi- skovalci Bajkalskega jezera tudi 2aiam jugoslovanski znan- stvenik SiniŠa Stankovič. Bajkal, o katerem smo pi- sali že v prejšnji številki in vas seznanili z nekaterimi podatki, je morje v malem. V začetku julija je tempera- tura vode v jezeru okrog 4 stopinje, do avgusta se po- vzpne na 12 stopinj, to pa je tudi največ. Pozimi jezero popolnoma zamrzne in led je debel kar meter in pol. Je pa ti5i%ino zračen m po- polnoma prozoren. Sredi apri- la nič več. Zaradi hudega vetra, ki se pojavi, se napra- vijo čudoviti kristali. Veter je tako močan, da na obalo meče velike kose ledu, ki lahko marsikaj zrušijo. Leta 1930 je veter dobesedno od- nesel železniško progo. Ko pa se ob Bajkalu prične ro- jevati pomlad, ko narava spet zaživi, takrat se z jezera sem sliši pokanje, kot da bi se kje sredi njega odvijala po- membna bitka. Pričel je na- mreč pokati led. Izredno mo- čan je veter tudi jeseni, ko doseže hitrost 40 metrov v sekundi. Prijazna vodička še kar naprej našteva podatke. Za- nimive in skorajda neverjet- ne. Potem gremo na kosilo v bližnji hotel, pod katerim leži čudo sveta. Bajkal. Pravlji- ca, malo morje, srce Sibiri- je. In človek se nehote spo- mni tiste 25nane burjatske le- gende. Živel je oče Bajkal, ki je imel 330 sinov tn eno samo hči. Sinovi so bili iz- redno delavni in počitka sko. rajda niso poznali. Angara, ed.na hči, pa je lenarila in sanjarila o lepem mladeni- ču Jeniseju. Želela je k nje- mu in ko je oče izvedel za to, jo je zaprl v neko sobo. Ponoči, ko je oče zaspal, se je razjezil in za njo vrgel velik kamen. Tam, kjer je skala padla na tla, je nasta- lo ustje »izvira« Angare iz Bajkala. Nebo je kot umito, tajga okrog hotela s čudovitimi be- limi brezami, sončni žarki se poigravajo in nagajivo p>o- gledujejo izza listov dreves, spodaj pod hribčkom, kjer stoji hotel, nalahno valovi jezero, v katerem je petina sladke vode na svetu, ki je globoka več kot 1600 me- trov ... Človeku se vrti v glavi. Samo narava je lahko pravljica, tokrat resnična. No, sredi časa, ko ves svet okrog Bajkala zaživi, je sem prišel tudi naš predsednik Tiio. Na sviaenje, Sibirija! Se velikokrat bi lahko prišel sem, pa bi vendarle ne izve- del vsega. Kajti tu je vsak dan nekaj novega. Popoldne se vrnemo v Ir- kutsk. Nazaj se peljemo z avtobusom sredi pravljične tajge, zvečer gremo na želez- niško postajo. Pričele se je 36-urno potovanje v Mongoli- jo, najprej po transsibirski progi, potem pa proti jugu in v Nauškiju smo prestopili državno mejo. Ob koncu naj zapišem le še to, da je potovanje odlič- no pripravila in izvedla turi- stična agencija Jugotours. KONEC PIŠE JANEZ VEDENIK TEDEN DOMAČEGA FILMA 78 POKONCI, DELFINA BO NOVA USPEŠNICA Prvič odkar v Celju prire- jamo Teden domačega filma, so se organizatorji odločili, da bo TDF živel tudi izven sed- mih, na november omejenih dni. Vzrok je preprost. Zani- manje za domač: film je pre- raslo okvire obrobnosti in ra- dovednosti. Preraslo je v lju- bezen, spoštovanje in zaupa- nje. Teden domačega filma je omejen na sedem filmskih dni. Lanska filmska bera pa je bila tako uspešna, da orga- nizatorji preprosto niso mogli uvrstiti v spored vseh filmov, ki bi si zaslužili premiero na prireditvi, ki ji je osnovni smoter zbližanje filmske umet- nosti z življenjem, snovanjem iil delom v družbi kot celoti; odmik od pravljične odtuje- rK)sti do spoja potreb, intere- sov, možnosti in menjave iz kušenj ter dela med delavci pri filmu in v združenem de- lu. 12 mesecev je predlog čas, praznina preveč zevajoča. Za- to bomo tudi v bodoče vse sveže domače filme, za kate- re bomo sodili, da to zaslužijo, oblekli v skromen a spošto- vanja do filma in umetnosti kot sestavnega dela življenja In dela slehernega delavca, poln plašč. V soboto, 11. februarja bo tako v kinu Union vnovič za- zvenela aviza tedna domačega filma. Žarometi bodo osvetlili veliko platno, na katerem bo- mo le nekaj hipov zatem vide- li enega najbolj svežih, zanl- miviii in vere v rast izpoved, nosti domačega filma vzbuja- jočih filmov, makedonski ce- lovečerni flm INikonci, Delfi- nu. Film .smo ž^^eli prikazati že v rednem .»sporedu TDF, pa žal še ni bil zagotovljen za Pro- dukcijo. Sedaj prihaja na plat- na in prf'1-vričani smo, da bo postal nova donoača uspešnica. V to verjamemo predvsem iz dveh raalogov. Film, ki obrav- nava življenje vrhunske šport- nice, nihanja med profesiona- lizmom in amaterizmom, osebne stiske in mukotrpno življenje mlade učenke gostin- ske šole na Ohridu, ki postane junakinja'bazenov, pa spet pa- de globoko na dno, ko doživi prvi poraz in se še enkrat dvigne, da bi ostala pokonci, je i25jemno svež in zanimiv. Ni sicer brez pomanjkljivosti. Vendar gredo te bolj na ra- čun preprostosti v izpovedi in lahko doumljive simbolično- std ter asociacij. Zato pa je film gledalcu povsem razum- ljiv in dostopen. Spopad pla- valke z najtežjo preizkušnjo — rokavskim prelivom je le prispodoba notranjega boja za ciljem, ki je cili vsakega šix)rt- nika. Je dokazovanje samemu sebi, kaj zmore ir. kaj ne, kaj je zmaga in kaj poraz. Film Pokonci, Delfina je re- žiral debitant Aleksandar Djur. činov, z izvrstno kamero se je izkazal Kiro Bibilovski, v glavnih vlogah pa nastopajo Neda Arnerič, Darko Dameski, Slobodan Dimitrijevič in Di. me Ilijev. Organizatorjem so svoj pri- hod na premiero TDF v Celje že potrdili režiser ter vsi tri- je glavni igralci, med kateri- mi se še posebej veselimo sre- čanja z Nedo Arnerič, izvrst- no igralko, ki je prav v tem filmu do konca pokazala svo- je velike igralske kakovosti in zmožnosti. V soboto, 11. febru- arja, bo v celjskem kinu Uni- on nov praznik domačega fil- ma. Veselimo se ga. BRANKO STAME.TCIC Bajkal privablja vsako leto več turistov. Med njimi je vedno več tujcev, ki uživajo v na- ravi, kakršna se z besedami ne da opisati JAVNA RADIJSKA V CELJU TUDI OTO PESTNER IN TATJANA DREMELj Samo še tri dni in v Celju bo letošnja prva javna radijska oddaja z direktnim prano.som v organizaciji NT — RC in pod pokroviteljstvom TKANINE. Ker v Celju že dolgo nismo pripravili podobne odda,je, smo si tokrat prizadevali, da bi ta bUa ena izmed najboljših. Tako bo program resnično pester in če uporabimo staro geslo — vsak bo prišej na svoj račim. Tako bodo v programu nastopili: harmonlikarski orkester SVOBODE iz Celja, ki ga vodi Berti Završnik. Ta orkester že pripravlja jubilejni koncert ob 25-letnici obstoja. Posebej ni treba omenjati narodnega ansambla VIKIJA AVŠICA, ki je lani med drugim nastopil tudi za predsednika Tita na Brdu. Z domačo pesmijo se bo predstavil moški pevski zbor »IV.\N C.\,NK.AR<< pod vodstvom M.\RJAN.\ LEBIČ.\. Za zabavno gla^^ho bodo poskrbeli fantje ansambla JOŽET.\ RU.S.\ iz Radeč. Med pevci bodo OTO PESTNER, ki je bil izbran za najpopularnejšega slovenskega pevca v zadnjih desetih letih v Sloveniji, TATJANA DREMELI in ULTRA 3. Če k temu prištejemo še recitacije pa nastop člana eelie BOGO.MIRA VERA.SA in nagradno igro. vi- dimo, da bo vsega resnično dovolj za prijetno nedel.j- sko dopddnc. V razgovorih bodo sodelovali tudi pred- stavniki pokrovitelja Tkanine in krajevne skupnosti Center. Oddajo bosta vodila MATE.TA PODJED in FON- ZI KUMER. Naša prva javna radij.ska oddaja v leto.šnjem letu bo v nedeU«, 12. februarja oh 10. uri dopoldne v veliki dvorani Narodnega doma. Vstopnice so v predprodaji pri podružnici Dela na Trgu V. kongresa v CeUu ter dve uri pred oddajo v Narodnem domu. Pridite in pre- pričajte se, da bo resnično prijetno! T. V. NAJDIJE Z AVTOSTOPOM Devon Smith je brez dvo- ma najuspešnejši avtosto^ per. V letih od 1947 do 1971 je z avtostopom prepotoval 468.300 kilometrov, torej več kot enajstkrat okoli ze- mlje. Leta 1957 je v 33 dneh prepotoval 48 držav. In še en spominek na avto- stop ima. Ko je 6013. avto ustavil, da bi ga vzel s se- boj, je bil to Rolls Royce — toda prvič in zadnjič. NAJSTAREJŠE AVTODIRKE Najstarejše avtodirke so bile v Franciji. Proga je pe- ljala od Pariza do Versail- lesa. Hitrost je znašala 32 kilometrov na uro. Zmago- valec je dobil venec okoli vratu po 74 minutah. NAJVEČJI PERON NV SVETU Največji peron na svetu ima železniški kolodvor v Pekingu, glavnem mestu Kitajske. Na tem zaprtem peronu se lahko hkrati znajde 14.000 čakajočih pot- nikov. Neda .\merič je z vlogo v filmu Pokonci Delfina, dokazala vso svojo igralsko zrelost. Ob tem pa tudi, da so jo doslej v domačih filmih preveč izrabljali za nekak prisrčen dekliški okras, medtem ko .so številne Igralske vrline, ki jih je sposobna, po krivem zanemarjali. SAMomomiSHi KITI Naravoslovci se že dolgo ukvarjajo z vprašanjem, kaj žene nekaj ton težke kite, da zaplavajo na. peščene obale, kjer na pesku hitro in žalostno poginjajo. Debe- loglavi kit, ki sicer ni največji v vrsti kitov, je na suhem hitro obsojen na smrt, čeravno diha s pljuči." Cim ga več ne nosi voda, lastna teža živali stisne plju- ča in se tako zaduši. Ze nekajkrat so poskušali s čolni* in drugače zvleči kite iz plitvine nazaj na odprto mor- je, toda živali so se vedno znova vračale na peščine." Ko da gre za množičen samomor, kajti po oceni biolo- gov poginule živali niso stare, da bi jih starost gnala' na skupno umirališče, kot to delajo največje kopenske, živali — slond. Leta 1970 je na primer na obali Floride poginilo- 125 kitov, ki so jim buldožerji potem skopali skupen grob. Na sliki je skupina samomorilskih kitov na peščini floridske ob^e. NOVI TEDNIK - GlasUo občinskih orgifiizjicij Socialistične zveze delovnega ljudstva Celje LAško Slovenske Konjice Šentjur Šmarje pn Jelšah to Žaiec — Uredništvo: Celje G regorčičeva a, poštni predaj I6i Nar>Smna m jgiasi: Trg V Kongresa 10 — Glavni m odgovorni uredniK: Milan Seničar; cennični urednik; Drago Medvea — Redakcija; Miian Božič, Jure KraSovec, Mateja Podjed, Vojko Rizmai, Brane Stamejčič (.odg ui Radia Celje). Damjana Sttuiiejčič, Zden- I ka Stopal Milenko Strašek, Janez Vedemk Tjne Vrabi — Izhaja vsak četrtek — Izdaja ga CGF »Delo« Ljubljana — Rokopisov ne vračamo - Cena posamezne 5'^evilke 4 din — Celoletna naročnma I8(t din polletna din Zg inozemstvo le cena dvojna Tekoči račtm 50102-H()lC(iP »Delo« Ljubljana - reielon 22-369 ,33 105. ouiasi in nar-čnina BOO.