V 6. štev. U. T. si je privoščil Rudi Gasperin vehementen napad na mene. Povod temu je bila kritika, ki sem jo priobčil o prvi zbirki slovenskih umetniških razglednic. Oblika tega napada je taka, da zahteva energične obrambe. V omenjeni kritiki nisem nikjer govoril o umetniški vrednosti dotičnih o r ig i n a 1 o y. To že zato ne, ker o tem na podlagi tako majhnih reprodukcij ni mogoče govoriti in pa ker take kritike prav rad prepuščam bolj »poklicanemu«, pa naj se piše dotični »poklicanec« Rudi Gasperin ali kako drugače. V tisti kritiki sein hotel le izreči sodbo z ozirom na m o t iv e in njih primernost za na pot med Ijudstvo, bodisi s stališča kako je motiv r e a1 i z i r a n, ali pa kaj p r e d s t a vl j a. Več ali manj podobno sodbo je izrekla velika večina onih, ki po Rudi Gasperinovem ftinenju niso poklicani, da bi sodili. Jaz sem pa mnenja, da o blagu, ki je na prodaj, lahko izrečem hvalo ali grajo. Da sem v svoji kritiki kolikortoliko pogodil misli drugih, v tem me potrjujejo številni doPisi tovarišic in tovarišev, ki so čitali kritiko, pa tudi polemika v »Narodu«, kjer je bilo med drugim čitati, da nekateri iz- med dotičnih originalov sploh n i s o b i 1 i n a m e n j e n i za reprodukcijo. Tudi nisem nikjer trdil, da reprodukcije tehnično niso uspele, pač pa bi trdil ravno nasprotno. Odločno zavračam tudi namigavanje, da bi bil hotel koga osebno žaliti. To prepuščam rajši Rudi Gasperinu. V teh vprašanjih sva si torej na jasnem. Samemu sebi in svojemu stanu sem pa dolžan, da zavrnem natolcevanja, ki jih Rudi Gasperin pavšalno gromadi name. Trditev, da nisem še nikoli videl originalov slovenskih umetnikov, in da nisem bil še nikoli na kakšni večji razstavi slik, je absurdna. V koliko sem imel priliko proučevati umetnost na originalih, naj sklepa Rudi Gasperin iz sledečih podatkov: Prva velika razstava slik, ki sem jo videl skoraj pred dvajsetimi leti v Zagrebu, mi je pokazala veliko večino originalnih del velikega V e r e š č.a g i n a. Utis, ki so ga napravili name ti umotvori, poscbno realistične slike o Napoleonovem pohodu na Rusko, so mi neizbrisno v duši. Pozneje sem si ogledal skoraj vsako razstavo hrvatskih umetnikov v umetniškem domu. Da sem bil često v Strossmayerjevi galeriji, je umljivo, saj imam do Zagreba komaj uro vožnje. Leta 1905. sem potoval z družbo ogrskih profesorjev in dijakov v R i m. V teku osrnih dni srno si ogledali vse važnejšc umetniške zbirke. Da sem imel priliko več ur prebiti v vatikanski z b i r k i antiknih kipov, v pinakoteki in v biblioteki, da sem lahko večkrat zapored občudoval nesmrtne freske Michelangelove v sikstinski kapeli, pa Raffaelove lodže in stance, že zato sem usodi nad vse hvaležen. Tisto leto sem potoval z društvom »Wiener Lehrerhausverein« v 0 r i e n t. V več kot enomesečni pomorski vožnji in potovanju smo si ogledali mnogo krajev. Imenujem le: Krf, Iteja, Patras, Delfi, Olimpija, Atene, Elevzija, Solun, Carigrad, Smirna, Efer, Santorin, Kreta in dalmatinska mesta. Da sem se vsepovsodi v prvi vrsti zanimal za umetnost, mi Rudi Gasperin lahko verjame. Leta 1906. sem bil v slikarskem kurzu na Bavarskem. Bili smo v Burghausnu, Wasserburgu in v M o n a k o v e m. Dosti prilike je bilo, da sem si ogledal monakovske uraetniške zbirke po večkrat in da sem imel pri tem na strani umetniško izobražene ljudi, ki bi morebiti prekosili s svojim znanjem celo Rudi Gasperina. Prav takrat setn imel priliko videti popolno razstavo del slavnega »kiparja in slikarja trpečih mas« Konstantina Meunierja. V teli in sledečih letih sem bil tudi večkrat na D u-n a j u, kjer nisem nikoli zaffiudil, da bi ne prebU riekaj ur v dvorni galeriji. Videl sem že tudi razstave v Kiinstierhausu. Tudi P r a g o in nje zbirke.poznam nekoliko in celo v Ljub- 1 j a n i sem že bil na umetniških razstavah. V drugem oziru sem storil kolikor sem mogel, da se izpopolnim. O tem priča moja knjižnica, zbirka reprodukcij, pa — težko plačani računi. S kakšnim uspehom že dvajset let poučujem risanje, o tem naj sodijo tisti, ki so v to »poklicani«, da govorim z Rudi Gasperinom. Naj bo prepričan, da sem povedal vse to le v obrambo in ne iz samohvale ali drugih nagibov. Lahko tudi misli, da mi vse ni nič koristilo, in da sem še vedno tak, kakršnega so me izpustili s Telebanovega. Odločno zavračam tudi trditev, da sem zloben in moralno pokvarjen. Sodbe o tem ne pripuščam nikomur, ki me osebno ne pozna, pa če je stokrat Rudi Gasperin. Za lekcijo o Tintorettu, Tizianu in Leonardu, pa o barvah in iinesah, sem svojemu kritiku strašno hvaležen. Uvrstil jih born med druge nauke, ki sem jih načrpal iz knjig in iz življenja. Pozabil jih že raditega ne bom, ker so mi bili servirani s tako rafinirano fineso. Tisto o humorju in o Boltatuvem Pepetu me prav nič ne boli. Da ga Rudi Gasperin tako dobro pozna — hm! Jaz priznavam, da mi ni posebno znan. Sicer so pa zdaj taki časi, da tudi humor peša. Dokaz temu je Rudi Gasperin z »babjeverno tetko, ki ima kurje oči« in ki jo je omenil v svoji kritiki. Vobče prosim Rudi Gasperina, naj se me loti takrat, kadar se bom lotil jaz njega. Če pa misli, da tcmu ni tako, naj govori kadar, o komur in o čemur hoče. Ugovarjal mu ne bom. Le z žalitvami naj bo nekoiiko manj radodaren. Torej pozdravlja Rudi Gasperina Dragotin Humek.