Ljubljana, sobota, 24. marca 1956
LETO XXII.
Štev. 70
GLAVNI UM ODGOVORNI UREDNIK
IVAN ŠINKOVEC
UREJA UREDNIŠKI ODBOR
List izhaja vsak dan razen petka " Cena to dinarjev
JUaoUha.
PROLETARCI VSEH DEŽEL. ZDRUŽITE SE!
L IZDAJA
AJOBISA FBAKIGA'
USTAMOVUKN* *. OKTOBOA UM * HKD NAEODNOOSVO-BODOJtO BORBO JB IZBA* JAI«A KOT It-ONIVHUI IN TEDNIK. OD OSVOBODITVI DO L mU ISO KOI ONBV* NIK. NATO PA KOT TEDNIK * OD L JU NT J A (MJ CZ BAJA V REDAKCIJSKI POVEZANOSTI Z .BORBO.
ZAČELO SE JE ZASEDANJE ZVEZNE LJUDSKE SKUPŠČINE
Značilnosti osnovnega zakona o proračunih
Včeraj je podal ekspoze Član Zveznega izvršnega sveta Milentije Popovič
Beograd, 23. marca (Tanjug). Danes ob 11. uri sta se začeli ločeni seji obeh domov Zvetne ljudske skupščine, na katerih so določili dnevni red zasedanja, ki bo trajalo več dni. Oba doma sta Dključila o dnevni red kot predmete iz skupne pristojnosti — osnutek zveznega družbenega plana in proračuna za leto 1956, osnutek zakona o proračunih, osnutek zakona o filmu in potrditev uredb Zveznega izvršnega sveta.
Ljudski poslanci obeh domov so sprejeli predlog predsednika Ljudske skupščine Moše Pijada, naj bi na skupnih sejali poslušali ekspoze je: Milentija Popoviča o osnutku temeljnega zakona o proračunih, Svetozarja Vukmanoviča o osnutku zveznega družbenega plana, in Mome Markoviča o osnutku zveznega proračuna Razen tega bodo na skupni seji v zvezi z osnutkom proračuna prebrali referate državni tajnik za zunanje zadeve Koča Popovič, državni tajnik za narodno obrambo Ivan Gošnjak in državni tajnik za notranje zadeve Svetislav Stefanovič.
Na seji Zveznega sveta bo podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj prebral ekspoze o osnutkih zakona o državni upravi in zveznih organih uprave, ki sodijo izključno v pristojnost tega doma.
V Zveznem svetu je na dnev-r'k™' re^u točk. Ta dnevni red obsega med drugim deklaracijo ° pripoznanju statusa stalne neodvisnosti Avstrije in naslednje zakonske osnutke: o pravicah nosilcev Partizanske spomenice 1941, 0 državni upravi, o zveznih organih uprave, o filmu, o gledališčih, 0 zaščiti pred požarom in osnutek zakona o zdravstvenem nadzorstvu nad živili.
Zvezni svet je nn današnji seji Potrdil mandat ljudskega poslanca Milojka Druloviča za volilni
okraj Beograd V. Ta odbor je sklenil, da bodo dodatne volitve v beliškem volilnem okraju in volilnem okraju Reka—Crikve-nica. V začetku so ljudski poslanci počastili spomin umrlega ljudskega poslanca Mirka Lenca, ki je bil ljudski poslanec v volilnem okraju Reka—Crikvenica.
Razen predmetov iz skupne pristojnosti obeh domov je Zbor proizvajalcev vključil v dnevni red tudi obravnavanje več poročil svojih strokovnih odborov.
Na današnji seji je Zbor pro-
izvajalcev verificiral poslanska mandata Grge Cupiča, izvoljenega na dodatnih volitvah v gosti-varskem okraju, in Bore Petrovskega, ki je bil ^zvoljen na dodatnih volitvah * v strumiškem okraju. Takoj potem sta ljudska poslanca Cupič in Petrovski prisegla.
Danes ob 17. jc bila skupna seja obeh domov, na kateri je član Zveznega izvršnega sveta Milentije Popovič prebral ekspoze o osnutku temeljnega zakona o proračunih. Po skupni seji sta imela domova ločeni seji.
Na seji Zveznega sveta so prebrali vprašanje, ki so ga ljudski
Poslanci iz prijedorskega okraia etar Dodig, Lazo Krneta in Milan Gajič poslali Zveznemu izvršnemu svetu. Ti ljudski poslan-' ci vprašujejo, ali je možno v zveznem proračunu za leto 1956 predvideti sredstva za vzdrževanje otrok padlih borcev in žrtev | fašističnega terorja, če pa to ni možno za vse otroke, ki jih vzdržujejo ljudski odbori iz svojih proračunov, ali je možno, da bi ta sredstva predvideli v zveznem proračunu vsaj za tiste otroke, ki jih v celoti vzdržuje družbena •skupnost. Ljudski poslanci so prosili, naj jim predstavnik Zvezne-I ga izvršnega sveta ustno odgovori [ na eni prihodnjih sej.
gospodarska organizacija, to se pravi od finančnega učinka oziroma od velikosti dobička glede na sredstva, uporabljena, da bi dobiček dosegli, proračunski potrošnji namenjeni del pa je odvisen od delovne storilnosti, izražene v razmerju med dobičkom in maso sklada plač, to se pravi, maso dela oziroma števila delavcev, stopnjo njihove kvalifikacije, njihov učinek in podobno. Čeprav gre tu za dva različna kriterija oziroma za dva različna odnosa,
Ekspoze Milentija Popoviča
Tovariši ljudski poslanci,
tvptJ °bJatzl-ožitvi °dloka o začas-i J aniu veljavnosti druž-ie "/lPlan>OV,1955- ™ 1956, ki ga tpIo ?	? liudsk“ skupščina spre-
jn • ai?* ,n.a decembrskem zase-trok'!U’ ? napovedano, da bo . v zvezi z dokončno sestavo 1 ana za leto 1956 nujno vnesti i v nekatere odnose in like razdelitve družbenih sred-‘ e,! X Pr>nierjavi s tistimi, ki so •jan za minulo obdobje. Znano am je že.^da so v našem celot-j P? *lnančnem mehanizmu razganja in kontrole nekatere P ®a.Wiivosti in napake, spričo jf1!1 le-ta ni nudil dovolj mož-kn /	n' k'' dovolj učinkovit v
stp •	branja in uporabe sred-
i v.ln nam ni mogel dovolj učin-°n'° in elastično koristiti pri iP.djtvi celotnega gospodarske-tl	P°	planu.	Kot	eden
ciljev družbenega plana 1956, vskladiti odnose v i?s£!** gospodarskem življenju,da . Hitreje dosegli stabilizacijo, so ( ? ze v letošnjem letu nujno po-tr>o i? nekatere večje spre-tilr’ e ne v KosPodarski poli-rn\ ®arveč tudi v mehanizmu ~ jcvan.ja celotnih dohodkov podarskih organizacij in sred-v političnih teritorialnih enot.
r:( J>ra.v tako so tudi politično te-v„v.ria'ne spremembe v deželi in ol$e P^ist0in0sti. ki so jih dobile te 'n okraji, zahtevale neka-» sPfemembe. V tej smeri smo b Pf^viii tudi nekatere spremem-sa’ S° Pr'ncsle večje pravice in ' dostojnost tem organom, predem v proračunski potrošnji. j .Spremembe v predpisih o raz-(1 YJ celotnega dohodka gospo-rsKih organizacij, uveljavljenje Droj m ° proračunih, se tičejo s],p sem tistega dela gospodar-sistema, ki se nanaša na t«r-j .*e.v dobička med politično del'* • ne en°te oziroma na raz-teri • ,n “Porabo sredstev, s kanj 1111 razpolagajo za finansirali nadaljnje gospodarske izgrad-dJ,1.Lter.za zadovoljitev potreb HnzPen,H služb in ustanov, fi-Prek proračuna ali iz pHot skladov, ki jih organi teh siste uPravHajo. Spremembe v dali»^*U naSrajevanja, njegovo na-Hiev • Prpufevanje in izpopol-n0.ranie niso prišle ob tej prilož-tem * n j vrs.tOi čeprav nas tudi na Področju čaka temeljito pro-
iznr, ani,e.-, bomo ta sistem še Popolnili.
rajj!!.®!10. je, da novi predpisi o sPori skupnega dohodka go-ffcnin' organizacij v formi-sWji ln elementih proizvodnih Kov. oziroma storitev bistve-
no ničesar ne spreminjajo. Večje spremembe so nastale v splošni razdelitvi dohodka. Po Kritju zveznega davka na dobiček in določenih zakonitih obveznosti iz dobička se le-ta razdeli na del, ki pripada podjetju za plače, nad plačami po tarifnem pravilniku, dalje na prispevek za družbene investicije, to je v gospodarstvu, kreditne sklade na eni ter sredstva za samostojno razpolaganje gospodarskih organizacij na drugi strani, ostalo pa pripade proračunom političnim teritorialnim enotam.
Uredba o spremembah uredbe o razdelitvi celotnega dohodka gospodarskih organizacij spreminja odnose v razdelitvi dobička predvsem v tem smislu, da določa enotne kriterije za razdelitev dobička po nosilcih in kategorijah te razaelitve. Pri dobičku bodo tudi v prihodnje sodelovale gospodarske organizacije, krajevna skupnost in federacija, toda zdaj po enotnih kriterijih, določenih v sami uredbi oziroma v zveznem družbenem planu. Po teh enotnih kriterijih je določena tudi namembnost dela dobička, ki pripada političnim teritorialnim enotam v vnaprej določenem sorazmerju glede na sredstva, ki so namenjena nadaljnjemu razvoju gospodarstva in ki se izločijo v posebne družbene gospodarske sklade politično teritorialnih enot ter na sredstva, pripadajoča proračunom. Kriteriji, po katerih se razdele sredstva na te nosilce družbene dejavnosti in kategorije
namembnosti, so določeni na ustrezni gospodarski podlagi in upostavljeno je načelo pregrešite v razdelitvi odvisnosti oa gospodarskega učinka poslovanja. Pri tem je del dobička, ki se izloči za družbene gospodarske sklade in za sredstva za samostojno razpolaganje gospodarske organizacije, odvisen od gospodarjenja z družbenimi sredstvi, s katerimi posluje
različna namembnost sredstev, izvirajoča iz te razdelitve, opravičuje njihovo istočasno uporabo.
Z upostavitvijo načela, da se zbirajo sredstva za nadaljnji gospodarski razvoj v odvisnosti od finančnega učinka, ki ga dosežemo na splošno z družbenimi sredstvi, smo položili gospodarske temelje samoupravnim organom družbenega upravljanja, da uporabijo sredstva za samostojno razpolaganje kar najbolj racionalno m smotrno ter v lastno in družbeno korist.
Gospodarsko je tudi upravičeno, da je osebna in skupna družbena neposredna potrošnja odvisna od storilnosti, izražene v razmerju med dobičkom in plačami. Za delež proračuna smo sprejeli isti kriterij kakor za individualni dohodek proizvajalcev, ker je konec koncev tudi potrošnja, ki se finansira iz proračuna — prosveta, zdravstvo in podobne družbene službe — potrošnja vsega prebivalstva, odvisna na določen način od njegove gospodarske dejavnosti, stopnje kvalifikacije zaposlenih itd.
Posebnega pomena je uveljavljenje načela progresije glede na že znano pomanjkljivost prejšnje-
ga sistema proporcionalne razde- : litve, ki je omogočal zbiranje fik-" tivnih sredstev, ki so pomenila nekontrolirano kupno moč in pospeševala inflacijske težnje na trgu. Gospodarske organizacije in krajevne skupnosti imajo pri ugodnejšem finančnem učinku poslovanja po novi razdelitvi zmeraj absolutno večji, relativno pa manjši delež, tako da smo hkrati obdržali tudi spodbujevalni značaj te razdelitve dobička in federaciji neposredno omogočili, da: v skladu s politiko stabilizacije trga imobilizira navidezno zbrana sredstva brez naknadnih upravnih posegov. Ta moment je zlasti-važen v sedanjem položaju, ko je stabilizacija trga ena glavnih nalog našega gospodarstva v letu 1956. Ni dvoma, da je tu odločilnega pomena predvsem gmotna razdelitev narodnega dohodka, prav tako pa tudi ni dvoma, da bo tudi takšna oblika razdelitve dobička pripomogla, da bomo dosegli popolnejšo stabilizacijo laže in v ugodnejših pogojih.
V zvezi z uveljavljenjem pro-^ gresije v razdelitvi dobička je treba zlasti poudariti, da dobi s tem tudi teritorialna razdelitev;
(Nadaljevanje na 2. strani) /
Prijateljstvo s Francijo
je dobilo novo oporo tudi v francoskem parlamenta
•
Pariz, 23. marca. (Tanjug.) Na političnih stikov med obema de-
pobudo senatorja Lea Hamona so želama,« je danes izjavil predsed-v Parizu te dni ustanovili parla- nik komisije senator Leo Hamon mentarno komisijo francosko-jugo-1 Francoski senator je zlasti opo-slovanskega prijateljstva. Vanjo zoril na izredno veliko število se je vključilo nad 100 senatorjev parlamentarcev, ki so se pridru-in poslancev vseh političnih strank žili komisiji in dejal, da že to in skupin*.	[	kaže, da krog prijateljev Jugo-
»Naš cilj je okrepiti francosko- slavije nenehno narašča tako v jugoslovansko prijateljstvo in v j Franciji kot v francoskem parla-neposrednih stikih z Jugoslovani, mentu. Senator Hamon je tudi po-posebno še s člani jugoslovanske- udaril, da so »vsi dogodki iz bliž-ga parlamenta delati za poglab-1 nje ali daljne minulosti potrdili ljanje gospodarskih, kulturnih in prijateljstvo med narodi obeh
držav, ki morajo zdaj živeti v še
S TISKOVNE KONFERENCE V DRŽAVNEM TAJNIŠTVU ZA ZUNANJE ZADEVE
Predsednik komisije Leo Hamon ter oba podpredsednika, poslanca Bouhey in Brosolette, so bili danes pri jugoslovanskem veleposlaniku dr. Beblerju in ga seznanili s cilji komisije. Senator Hamon, ki bo prihodnji četrtek odpotoval v Dubrovnik na zasedanje lnterparlamentarne unije v
rečih problemih in odnosih med do česa prišlo, je pripomnil, po- Dubrovniku, bo obiskal pred tem srednjevzhodnimi deželami, o tem gre samo za carinske ukre- še Beograd, da bi navezal prve Jugoslaviji pa se je izrazil zelo pe krajevnega pomena.
Milentije Popovič
Znamenja napredka v mednarodnih stikih
Ameriška dolgoročna gospodarska pomoč — Francoska zunanja politika in sporazum s Tunizijo — Zahodni obiski v Ne-w Delhiju in Kairu
Beograd, 23. marca. (Tanjug.) Predstavnik državnega tajništva za zunanje zadeve Branko Dra-
škovič je danes v razgovoru z neprimerno in neutemeljeno, novinarji dejal, da vsebuje ne- Branko Draškovič je dejal, da
Na vprašanje, ali lahko kaj
Eisenhowera ameriškemu Kon gresu o pomoči tujini nov element — dolgoročno gospodarsko
Eomoč, ki bo po mneniu Branka »raškoviča prispeval k razvoju mednarodnega sodelovanja na gospodarskem torišču.
Neki novinar je Draškoviča
nega besedila in da zato ne more članka uradno komentirati. »Toda,< je povzel, »zdi se mi neverjetno, da bi mogla tako vodilna osebnost, kot je predsed-
niirnodobno uporabo atomske energije, je Draškovič odgovo-
stike z jugoslovanskimi ljudskimi poslanci.
Delegacija sudanske vlade na poti v Beograd
Kairo, 23. marca (AFP). Su-
vprašal, kako presoja uvodnik slaviji.« predsednika zunanjepolitičnega | Na vprašanje o nedavnih iz-
odbora turške Velike skupščine i javah francoskega zunanjega mi-Šihada Babana, ki ga je objavil nistra Pincauja o spremembah v
politiki Sovjetske zveze, je Dra-
ril: »Nimamo še elementov, na danski zunanji minister Mubarak podlagi katerih bi formulirali Zaruk je v spremstvu dveh dru-uiiua useonosi, Koi je preusea-1 ,jage gledišče o dosedanjem po- gih ministrov sudanske vlade
<*» f. morebitnih ..doU, w«. pri.p«] v K.iro, kjer * je «c,«l shingtonskih razgovorov. se z zunanjim ministrom Mahmu-ini, da razgovori še niso zaklju- dom Favžijem. Sudanski ministri čeni in zato jih ne bi mogel iz- bodo jutri nadaljevali pot v črpneje komentirati.«	Beograd.
turške skupščine g. Cihad Ba-ban, dati takšne izjave o Jugo-
y »Terdžumanu«. V' tem članku je Baban pisal o nekaterih pe-
Delegacija CK ZKJ v Pragi
Razgovori s elani politbiroja KP ČSR — Svetozar Vukmanovic in Vlajko Begovič sta se včeraj vrnila
v Beograd
Beograd, 23. marca. (Tanjug.) CSR. Ob tej priložnosti jima je i- .. o i pr;re(jji predsednik češkoslovaške vlade Široky kosilo, na katerem so bili tudi naš veleposlanik v Pragi Vejvoda in veleposlanik v Varšavi Milatovič, člani politbiroja CK KP ČSR, prvi podpredsednik vlade in obrambni minister Čcpička, prvi podpredsednik vlade Dolansky in podpredsednica vlade Jankovcova.
Jugoslovanska delegata sta bila tudi pri predsedniku CSR Zapotockem.
Davi sta sc vrnila v Beograd člana delegacije CK ZKJ Svetozar Vukmanovic in Vlajko Begovič, ki sta se udeležila pogreba prvega sekretarja Združene delavske partije Poljske Boleslava Bjeruta. Na zemunskem letuli-šču so ju sprejeli član Zveznega izvršnega sveta Nikola Minčev, pooblaščeni minister v državnem tajništvu za zunanje zadeve Dra-goje Djurič in tajnik odbora za gospodarstvo Zveznega izvršnega sveta Kiro Gligorov, kakor tudi poljski veleposlanik v Beogradu g. Henryk Grochulski.
Po povratku iz Varšave sta se ustavila v Pragi, kjer sta se sestala s člani politbiroja KP
Snoči pa je naš veleposlanik v Pragi z delegatoma CK ZKJ priredil sprejem, ki so se ga udeležili predstavniki CK KP CSR in člani vlade.
škovič spomnil novinarje na to, da^ se je Jugoslavija doslej že večkrat pozitivno izrekla o naporih nove francoske vlade na raznih področjih, to pa velja tudi za najnovejše pobude francoske vlade.
O nedavnih obiskih zahodnih zunanjih ministrov' v New Delhiju in Kairu, je izjavil, da so bili izraz intenzivnejših posvetovanj in izmenjave misli med vladami in jih je zato »moč smatrati za koristne tako za ome-> njene dežele kakor za splošno stvar miru na svetu, celo če vedno ne obrode kakih neposrednih sadov«.
O francosko-tuniškem sporazumu je Draškovič izjavil, da so ga sklenili »po pogajanjih med enakopravnima partnerjema in da pomeni zato bodrilen in pozitiven dogodek«.
V zvezi s pisanjem avstrijskega tiska, da so na jugoslo-vansko-avstrijski meji zaostrili nadzorstvo, je Draškovič izjavil, »da ni bilo nikakih izjemnih ukrepov in za to tudi ni'bilo nikakih posebnih razlogov«. Ce je
Proglasitev pakistanske republike
Svečanostim je prisostvoval tudi naš delegat Veljko Zekovič
Karači, 23. marca. (Reuter). | drugih dežel. Navzoč je bil tudi
Generalmajor Iskender Mirza, ki je bil doslej generalni guverner Pakistana, je bil danes svečano zaprisežen kot prvi predsednik nove pakistanske republike.
V govoru po radiu je predsednik Mirza poudaril, da »bodo mir, demokracija in ozemeljska neodvisnost Pakistana« vedno glavne smernice njegove politike. Dalje je rekel, da bo Pakistan »vsem prijatelj, toda nikomur sovražnik«. Dalje je poudaril, da bo ravnanje z drugimi narodnostnimi skupinami »pravično in plemenito« in da se bodo potrudili, da bi bil sleherni državljan »rešen strahu in bede«.
Na koncu govora se je obrnil na kašmirski narod in izjavil, da mu bo Pakistan »v boju za svobodo« vedno stal ob strani.
Na srečanosti ob proglasitvi republike so prišle delegacije mnogih azijskih, evropskih in
jugoslov. delegat tajnik Zveznega izvršnega sveta Zekovič.
Sovjetski delegat, prvi podpredsednik sovjetske vlade, Ana-stas Mikojan, je ob tej priložnosti izjavil, da so se zmanjšali či-nitelji mednarodne napetosti, kar je ugodno znamenje za mir. V Karači ni prinesel nikakršnega določenega načrta glede sovjetske gospodarske pomoči Pakistanu, stališče njegove vlade o tem vprašanju pa je dobro znano.
VREMENSKA NAPOVED
za soboto 24. marca
Oblačno in zamegleno vreme. V vzhod-Sloveniii delne razjasnitve, v zahodnih predelih pozneje padavine. Najnižje
ni Sloveniii delne razjasnitve, v zahodnih predelih pozneje pn * nočne temperature. +2 in +5, v’ Primorju do +12. najvišje dnevne med 8 in 12, v jugozahodni Slo
»loveniji do 16 sto-
pričakovati pretežno :dv;
pinj C.
V nedeljo je  _________________________ rvivwjv
oblačno vreme in padavine predvsem v zahodni Sloveniji.
TOMO BREJC:
Šesti plenum
Sesti plenum ZKJ je za nami. Dasi ni prinesel nekih novih teoretičnih ugotovitev in misli, ni njegova važnost nič manjša. Zna se celo zgoditi, da se bodo smernice, izrečene v referatih in diskusiji na tem plenumu, pozitiv-
dovolj proučevali vzroke teh slabosti na kraju samem, nastalih sprememb, novih okoliščin itd., nismo dajali dovolj pomoči osnovnim organizacijam.
Vsi tovariši in tovarišice, ki so posebno v zadnjem času obisko-
no zrcalile na terenu bolj in dlje vau sestanke osnovnih organiza-kakor smernice nekaterih drugih cy Zveze komunistov posebno na
plenumov po VI. kongresu.
To je moje mišljenje. Prav bi bilo, če bi še kdo podrobneje obravnaval vsebino šestega plenuma. Mi namreč še vedno bole-
vaseh in tovarnah, mi bodo pritrdili, da je posebnost teh sestankov sedaj v tem, da so dobro obiskani, da se občuti prizadetost in volja mnogih komunistov do dela
hamo na tem, da ni zadostnega, na terenu, da pa pri tem narav odkritega in dobro namernega nost zaboli, da je med člani Z K boja mnenj v naši javnosti. Ta v osnovnih organizcicijah še toli-
pomanjkljivost se čuti tudi v naših časopisih.
Plenum ZKJ je obširno in z
ko neznanja, organizacijske okorelosti in počasnosti.
V organizacijah po mestih, v
izredno jasnostjo obravnaval vr- , katerih v glavnem prevladujejo sto političnih nalog in problemov, intelektualni poklici, je položaj in posvetil — kar še posebej nekoliko drugačen. V te organiza
ZASEDANJE ZVEZNE LJUDSKE SKUPŠČINE
Ekspoze člana Zveznega izvršnega sveta Milentija Popoviča
vzbuja zadovoljnost — poseben referat mladini. Nekateri problemi so že dalj časa znani in tudi način, kako naj se rešijo, je bil že ponovno povedan. Zato ni potrebno, da jih tu prodrobneje obravnavamo, pač pa moramo članstvo v osnovnih organizacijah ZK nanje ponovno opozoriti.
Naši stvari lahko samo koristi, če opozorimo tudi na dejstvo, da je VI. plenum ZKJ zasedal v času, ko nam sleherni dan prinaša nove dokaze o pravilnosti nalog in smernic, sprejetih na VI. kongresu, ki so naposled prodrle ne samo v vrste naših komunistov, temveč u široke ljudske množice, njegov vpliv pa se čuti tudi v mednarodnem delavskem gibanju. Uresničevanje smernic VI. kongresa nam je prineslo dobre rezultate v naši notranji in zunanji politiki. Posebne okolnosti vplivajo na to, da so uspehi naše zunanje politike ljudem bolj vidni *kot pa rezultati naših naporov v notranji politiki. Zato je treba poudariti, da brez pravilne notranje politike ne bi bilo tudi naših uspehov na področju zunanje politike.
Dalje, mi se v resnici, kar se tiče dviga življenjske ravni naših delavcev in nameščencev, borimo z velikimi težavami, ker nas še vedno ovirajo posledice stoletne zaostalosti, ki je v kratkih desetih letih nismo mogli popolnoma premagati. Smernice VI. kongresa so nam omogočite hitrejše premagovanje težav, pa tudi slabosti, o katerih je dejal maršal Tito v svoji npvpletfli poslanici to-le:
»Mi zdaj zelo dobro vemo, v čem so naše pomankljivosti, toda odstranjevati jih moramo disciplinirano in vztrajno.«
Sesti plenum ZKJ nam bo nedvomno pomagal, da bomo v bodoče še hitreje premagovali naše težave in odstranjevali pomanjkljivosti.
Razpravo šestega plenuma je spremljal pojav, ki ga drugi plenumi po VI. kongresu — vsaj v takem obsegu — niso imeli. Večkrat se je namreč že zgodilo, da so se na kongresih, pa tudi na plenarnih sejah CK ZKJ, odrejale naloge, za daljšo dobo, predvidevale večje spremembe v načinu in metodi delovanja komunistov, ki jih niti komunisti sami v osnovnih organizacijah niso takoj razumeli. Tak je bil pri nas primer s smernicami VI. kongresa.
Sele lani jeseni so te smernice začele prodirati globlje v zavest Slanov osnovnih organizacij ZKJ, začelo je rasti spoznanje, da ima pasivnost osnovnih organizacij ZK svoje meje, da bi prekoračenje teh meja ogrožalo pridobitve naše revolucije. To smo ugotavljali lani na vseh občinskih konferencah. Zdaj smo priče velike udeležbe in živih razprav ne samo na sestankih ZK, temveč tudi SZDL, sindikatov, Zveze borcev, ženskih društev in mladine. Spoznanje, da je »od besed treba preiti k dejanjem« (tov. Ranko-vič), enako preveva tako vodilni kader kot velik del članstva v osnovnih organizacijah ZKJ. Ta enotnost spoznanja in mišljenja je nedvomno velika stvar. Ob zadostni in ustrezni pomoči višjih forumov ZK nižji m — kar VI. plenum odločno zahteva — se morajo dobri rezultati v kratkem pokazati — v korist vse naše skupnosti.
Moč VI. plenuma je po mojem tudi v njegovi stvarni oceni položaja, v njegc-vi resničnosti in samokritiki: »Ne smemo pozabljati, da ne zadostuje, da naši vodilni Organi kdaj pa kdaj samo kritizirajo pomanjkljivosti in napake naših organizacij, marveč morajo biti tudi sami sposobni, da jim nudijo vsakodnevno pomoč. Mislim, da se ne bom zmotil, če pravim, da je prav v tem zdaj naša glavna pomanjkljivost.«
Ne gre za samovoljno iztrgan citat, temveč za to, ker so te besede tovariša Rankoviča globoka resnica.
Mi smo v zadnjih letih vse preveč samo ugotavljali, da ima- ] no nespoštovanje resnice zavira mo vrsto slabih osnovnih organi- napredek. Tudi glede tega je še-zacij ZK, govorili smo: »Komuni- ' s ti plenum Zveze komunistov Justi morajo to in to«... nismo pa Igoslavije povedal odločno besedo.
cije je v letih 1948—1950 vstopilo veliko število novih članov. Veliko tovarišev in tovarišic, ki so takrat vstopili v vrste ZK, je s svojim vestnim in požrtvovalnim delom dokazalo, da so vredni člani ZK, niso se pasivizirali v zadnjih letih, temveč s svojo marljivostjo služijo za zgled ostalim članom, dvigajo in utrjujejo ugled ZK v ljudskih množicah.
Toda hkrati so v teh letih vstopili v ZK tudi ljudje, ki jim ne manjka znanja in sposobnosti, toda z namenom, da se s članstvom v ZK osebno okoristijo. Za njih je bila ZK dobra, dokler so upali, da se bodo z njeno pomočjo polastili vodečih položajev in od tam komandirali. Ko pa se je ZK vrnila v svojo pravo dejavnost političnega voditelja in vzgojitelja množic — kar je neprimerno teže — so odpovedali. Del teh Ijttdi je sam zapustil ZK, — ali pa so bili izključeni — drugi bolj rafinirani pa so ostali, ker iz špekulativnih razlogov sklepajo, da je bolje ostati v ZK, čeprav v nje i nič ne delajo, češ morda mi še kdaj prav pride.
Resnici na ljubo poudarjam, da imamo take slabe člane ZK povsod, v mestu in na deželi, vendar je v mestih njihovo število večje. V organizacijah ZK, kjer ti ljudje prevladujejo, obstaja tako imenovana zaprtošt navznoter in za take osnovne organizacij e ZK lahko rečemo, da se na terenu sploh ne čutijo — kakor da jih ni. Značilno za ljudi te vrste je, da so takoj silno užaljeni,, trudijo se, da bi človeku dokazali, kako se res ne da ničesar napraviti ter obenem skušajo ustvariti videz odkritosrčnosti. Vendar zaprtost nekaterih osnovnih organizacij ZK ne pomeni samo, da v njih prevladujejo taki slabi, pasivni člani, temveč tudi slabosti in neznanje ostalega članstva, ki hoče delati, samo ne ve, kako naj se loti tega dela.
»Treba je preiti od besed k dejanjem.« Sesti plenum nam bo pomagal, da bomo iz vrst ZK odstranili ljudi, ki vanjo ne spadajo in s svojim slabim zgledom kvarijo še druge.
Morali se bodo spoprijazniti z neizpodbitno resnico, da ZK ni navadna politična organizacija, temveč zveza naprednih, borbenih ljudi, katerim — če tudi njihovo Število ne bi bilo veliko — bodo zaradi naprednih idej, za katere se borijo, množice vedno sledile. Za pravega človeka dobi življenje svojo resnično vrednost šele v vrstah Zveze komunistov, ker se v njej ne vodi boj samo za gospodarski napredek dežele, temveč za vse, kar bo postopno omogočilo delovnemu človeku lepše materialno in duhovno življenje, kot ga je imel v preteklosti.
Občinskim komitejem je treba v bodoče posvetiti vso skrb — prek njih pa — osnovnim organizacijam Zveze komunistov, zavedajoč se, da so osnovne organizacije temelj, na katerem stoji sleherna politična zgradba in tudi organizacija Zveze komunistov. Od trdnosti temeljev je odvisna solidnost stavbe.
Tovariš Tito je lani maja v Postojni dejal, da bo vloga komunistov še dolgo odločilnega pomena v tej deželi. Toda kdor odloča, nosi tudi vso odgovornost, in tega, da smo komunisti odgovorni za usodo te dežele, za njen nadaljnji vsestranski napredek, se moramo vedno zavedati. Kako naj komunisti uveljavljajo svojo vodilno in napredno vlogo v naši družbi — brez nepotrebnega in škodljivega komandiranja — je v uvodni besedi tovariša Tita in referatu tovariša Rankoviča na šestem plenumu ZKJ zelo jasno rečeno.
Končno še to. Boriti se moramo za tako vzgojo članov ZK, da bodo možato, vedno in povsod govorili resnico. Ne na ljudi in na stvari ne smemo gledati tako, kakor bi mi želeli, da bi bili, temveč kakršni so v resnici. Sleher-
(Nadaljevanje s 1. strani)
družbenih sredstev mero, ki bolj ustreza družbenemu značaju teh sredstev ter našim stvarnim potrebam in' možnostim. Čeprav bomo morali glede na neenakomerni gospodarski razvoj posameznih področij in v zvezi s splošno politiko pospeševanja razvoja nezadostno razvitih krajev tudi v prihodnje ponovno razdeljevati družbena sredstva, novi način razdelitve bolj omogoča, da se rešimo takšnih nevšečnih oblik, kakor je omejitev celotnih sredstev, s katerimi lahko razpolaga kaka ožja skupnost v skladu z njihovim zneskom na prebivalca in podobno. S tem bomo vsekakor pripomogli tudi k razdelitvi celotnih družbenih sredstev na sredstva družbenih gospodarskih skladov in na sredstva proračuna.
Glede deleža gospodarskih organizacij v doseženem dobičku smo si, kakor je bilo napovedano že na decembrskem zasedanju Zvezne ljudske skupščine, pri uveljavljenju sprememb prizadevali storiti to tako, da bi se njihov položaj, pogoji in njihovo poslovanje bistveneje ne spremenili. Zato je tisti del dobička, ki se izloči za zvišanje plač, odvisen od odnosa doseženega po prejšnji razdelitvi.
Zvezni družbeni plan predvideva, da dosežemo pri dobičku iz lanskega leta najmanj 8°/o, naj-.več pa 16% plačnega sklada iz minulega obdobja, kar znese dve mesečni plači. Vsa podjetja, ki so sodelovala pri dobičku za plače izpod 8°/o, povečajo po okrajnih družbenih planih svoj delež na 8%> in nasprotno, podjetja, ki so sodelovala na podlagi konjunk-turnih pogojev na trgu in okrajnega družbenega plana z nad I6°/o, znižajo svoj delež na začetni, v znesku 16°/o. Tako smo se v sedanjih razmerah kar najbolj približali odstotki deleža gospodarske organizacije iz dobička za plače, pri čemer organizacije, ki
so imele lani majhen delež, zboljšajo svoj položaj, organizacije, ki so imele za sedanje razmere pretiran delež pri dobičku, pa svoj delež zmanjšajo, vendar pa še zmeraj ostane spodbuden za njihovo poslovanje. Določitev enotnega deleža ali nadaljnja zožitev že tako razmeroma majhnega razpona bi bila neupravičena spričo zelo različnih proizvodnih pogojev, ravni storilnosti, različnih tržnih pogojev in podobno. Zlasti pa bi takšen ukrep povzročil naglo zvišanje plač v gospodarskih organizacijah, ki s svojo storilnostjo tega niso 'zaslužile, ali pa znatno znižanje plač večjemu številu gospodarskih organizacij. Kakor vidimo, pa novi mehanizem ne naslanja deleža podjetij na plače iz dobička, marveč v skladu s spodbujevalnim značajem celotne razdelitve dobička napravi tudi delež v konkretnem uresničenju odvisen od gibanja dobička in mase plač po tarifnem pravilniku ter tako zagotovi večje zvišanje plač, kolikor je masa dobička večja ali vsota plač po tarifnem pravilniku oziroma število delavcev, ki si ta dobiček razdele, manjša.
Pri izločitvi dela dobička za samostojno razpolaganje gospodarske organizacije pa smo sc znatneje odmaknil i od prejšn jih odnosov, upostavljenih brez določnejšega in enotnega kriterija. V uredbi uveljavljeni način — kakor je bilo rečeno — ima svojo gospodarsko opravičilo, pa tudi tu ie z izločitvijo tistega dela dobička po skupnem kriteriju z delom za družbeni investicijski sklad okraja in s prepustitvijo okrajev, da v okviru določenega razpona izloči del dobička za gospodarsko organizacijo, omogočeno, da pri tem izločanju v določeni meri upoštevamo stvarni položaj in potrebe vsake gospodarske organizacije. Na pogojih njihovega poslovanja ta sprememba torej ne more v večji meri vplivati.
ločili nove pravice krajevnih Namen takšnih proračunskih oganov glede predpisovanja dav- skladov je torej, da bi popolneje kov na krajevni promet, kar vse zagotovili zadovoljitev določenih naj koristi finansiranju predvsem družbenih potreb, da bi zagoto-
proračuna.
Vse te vrste proračunskih dohodkov imajo eno osnovno lastnost, da so vezane na individualne ali kolektivne dohodke državljanov ustreznih politično-terito-rialnih enot. Drugače povedano, da je proračunska potrošnja po-litičnoteritorialne enote odvisne od proizvodne sposobnosti državljanov ustrezne enote.
Zdaj ko smo postavili proračune politično-teritorialnih enot na nove ekonomske temelje, moramo še nadalje proučevati finančne oblike in metode, v katerih se ta načela uresničujejo, ter nadalje delati za njihovo izpopolnitev in razvijanje. V tem Slnislu menimo, da bi bilo napačno misliti, da smo tudi tu našli najboljše metode, da smo si pridobili potrebne izkušnje in da nimamo več kaj delati. Takšno področje mora biti zlasti predmet proučevanja organov krajevnih političnoteritorialnih enot.
Vzli c temu pa smo na področju proračunskega finansiranja že lahko pripravili zakon o proračunih in ga že na tem zasedanju predložili skupščini v odobritev.
Glede na dosedanji zakon so za novi zakon o proračunih značilni naslednji momenti:
Z zakonom je natančneje do- .
O družbenih gospodarskih skladih
Z izločitvijo sredstev za družbene gospodarske sklade na enoten zgoraj pojasnjeni način, smo upostavili v našem gospodarskem sistemu enoten sistem gospodarskih skladov za dolgoročno finansiranje gospodarskega razvoja. Takšne sklaae s samostojnimi dohodki imamo v občinah, okrajih in federaciji, vtem ko se v republikah formirajo prek deleža republiških skladov v okrajnih gospodarskih skladih.
Tako nastaja možnost, da bomo za vso državo upostavili enoten mehanizem finansiranja dolgoročnega razvoja gospodarstva brez centralizacije sredstev v enih rokah in uveljavili pravico do uporabe akumulacije vseh organov političnoteritorialnih enot prek sistema razdelitve družbenih dohodkov s tem, da bo ta sistem zgrajen na podlagi enotnih meril, enotnih metod itd. To bo nedvomno zelo pospešilo in zboljšalo stanje stvari na področju finansiranja dolgoročnega razvoja gospodarstva, tako bo omogočeno, da bomo upostavili enotno toda elastično kontrolo nad uporabo sredstev, da bomo,izoblikovali enoten kriterij o rentabilnosti investicij, enotne metode finansiranja itd.
Prav tako je možno z uposta-vitvijo takšnega sistema skladov doseči večjo učinkovitost in gibčnost v usmerjanju investicijske politike, v omejevanju in vslcla-janju uporabe sredstev z vso gospodarsko politiko.
Ti skladi bodo namenjeni izključno dolgoročnim posojilom za razvoj gospodarstva. Ti skladi bodo tudi podlaga nižjih organov političnoteritorialnih enot, da bodo lahko najemali posojila pri višjih organih. Razen tega bo v določenih pogojih iz teh gospodarskih skladov mogoče dajati tudi posojila za proračune s tem, da bodo proračuni v obveznosti zadolženi nasproti ustreznim skla? dom političnoteritorialnih enot.
Dohodki teh skladov se stekajo — kot rečeno — v obliki prispevka, ki se formira na podlagi progresivne lestvice na dobiček podjetij. To bo republikam omogočilo, da bodo upostavile svoje sklade, da bodo s sodelovanjem s skladi okrajev na novo razdeljevale sredstva za gospodarski razvoj zaostalih delov, ne da bi posegale v proračunske dohodke in proračunske pravice nižjih organov. Drugače povedano, s ponov-| no razdelitvijo sredstev teh skla-! dov lahko bolj elastično, za go-spodarstvo bolj smotrno in koristno dajemo sredstva za razvoj gospodarstva na nerazvitih področjih. Isto velja tudi za ponovno J razdelitev gospodarskih sredstev, , ki jih razdeljuje federacija. Do-1 datna sredstva za razvoj neraz-
vitih področij pa bomo dajali praviloma kot dotacije gospodarskim skladom iz teh okrajev oziroma republik, s tem da nižji organi odločajo, za kakšne gospodarske namene jih bodo uporabili.
Za funkcioniranje tega sistema bo treba uveljaviti še nekatere predpise in Zvezni izvršni svet pripravlja nekaj najvažnejših, da bi lahko skladi že zdaj poslovali. Na tem področju pa bomo morali še dalje med letom proučevati izkušnje, da bomo lahko čimprej uveljavili splošni zakon o gospodarskih skladih ter razvili in izpopolnili našo prakso na področju dolgoročnega finansiranja gospodarskega razvoja. To finansiranje vsebuje še mnogo administrativnih ostankov, v njem je še mnogo vrzeli in nedograjenosti, čeprav 'smo v glavnem administrativne metode opustili. Za nekatere vrste vlaganj še nismo našli ustreznih metod, kakor na pr. iskanje in uveljavljenje novih tehnoloških procesov, ki zahtevajo tudi večje investicije, finansirati pa jih ni moč iz lastnih sredstev podjetij, dalje pripravljanje in začetek nove proizvodnje itd.
O zakonu o proračunih
Kakor sem poudaril že prej v zvezi z novimi oblikami razdelitve dobička in posebej v zvezi z družbenimi gospodarskimi skladi, omogoča razdelitev družbenih sredstev na del, ki pripada tem skladom, in na del, ki pripada proračunom, da zanesljiveje obdržimo v ekonomskem gibanju enega glavnih proporcev razdelitve narodnega dohodka (razr merje med proračunsko in gospodarsko investicijsko potrošnjo). Z razdelitvijo družbenih steds’tev za takšne ekonomsko različne namene na podlagi ustreznih ekonomskih meril zagotovimo bolj nemoteno gibanje in pretakanje sredstev gospodarskih skladov, kar najbolj proračune oprostimo odnosov z gospodarstvom, oziroma finansiranje gospodarstva oprostimo metod proračunskega finansiranja, v zvezi s tem omogočimo, da se v splošnih zakonitih okvirih proračunske pravice političnoteritorialnih enot uveljavljajo čim svobodneje in popolneje.
V tem smislu priznavamo kot proračunske dohodke (razen prispevka, ki ga plačujejo gospodarske organizacije iz dobička sorazmerno s plačnim skladom) tudi več vrst in oblik davka, taks in tarif, bodi na osebni dohodek državljanov, bodi na proizvajalna sredstva v individualni uporabi. Razširili smo tudi pravice in do-
vili za to posebna proračunska sredstva, ki jih ne bo doletela usoda ostalih proračunskih sredstev, za katere velja načelo proračunske enotnosti, in da bi lahko pri takšnih izdatkih kdaj pa kdaj uporabili posebno proračunsko tehniko, katere ni moč uporabiti pri rednih proračunskih izdatkih. Zato mora biti odgovornost predstavniških teles politično-teritorialnih enot nasproti tem skladom enaka kakor nasproti proračunu, to se pravi, da se morajo z vso resnostjo poglobiti v analizo in oceno predračunov, poslovanja in podobnih momentov, vezanih na obstoj in namen takšnih skladov celo tedaj, kadar imajo takšni skladi posebne družbene organe upravljanja.
Razen teh skladov predvideva zakon tudi ustanovitev stalnega rezervnega sklada pri vsaki poli-tično-teritorialni enoti. Vtem ko so sredstva proračunske rezerve namenjena za nepredvidene in za nezadostno predvidene potrebe, ki se finansirajo normalno iz proračuna, naj bi služila sredstva tega rezervnega sklada izključno za kritje izrednih splošnih družbenih potreb, to so potrebe, kakor so n. pr. potrebe ob elementarnih nesrečah in podobno. Sredstva za ta sklad bi se stekala iz dela presežkov dohodkov nad izdatki
l' PO zaključnem računu o izpol-ločena namembnost sredstev, ki i
pripadajo proračunu, oziroma so1	nn-
! tično-teritonalne enote, iz do-
natančneje določene družbene potrebe, ki jih je treba prvenstveno finansirati iz proračunskih sredstev. Po zakonu so proračunska sredstva praviloma namenjena finansiranju potreb organov oblasti in državnih ustanov, kakor tudi vseh družbenih služb, kolikor z lastnim poslovanjem ne dobivajo sredstev za svoje potrebe. Iz razpoložljivih sredstev je treba predvsem zagotoviti potrebe za redno poslovanje organov in ustanov na področju prosvete in kulture, socialne in zdravstvene zaščite, državne uprave, kakor tudi funkcioniranje komunalnih in drugih javnih služb. Sele ko so zagotovljene te redne tekoče potrebe, lahko lz ostalih proračunskih sredstev, če so na razpolago, finansiramo investicijsko izgradnjo na navedenih področjih in ostale družbene potrebe.
Normalno je, da lahko poli-tično-teritorialne enote v okviru svojih proračunskih pravic finansirajo iz proračunskih sredstev tudi gospodarsko izgradnjo in tekoče gospodarske potrebe. V novem zakonu je to tudi predvideno, toda dosledno po načelu ločitve sredstev, namenjenih gospodarskim potrebam, od ostalih sredstev. Zakon predvideva, da imajo v finansiranju iz proračunskih sredstev prednost redne potrebe zgoraj omenjenih družbenih organov, ustanov in služb. Gospodarski razvoj in ostale tekoče potrebe gospodarstva lahko torej finansiramo iz proračunskih sredstev, samo če ima po-litično-teritorialna enota presežek proračunskih sredstev čez potrebe, ki se iz teh sredstev prvenstveno finansirajo. V skladu z odnosi, ki nastajajo v finansiranju gospodarske izgradnje na splošno, je treba ravnati tudi s proračunskimi sredstvi, namenjenimi temu finansiranju, enako kakor z ostalimi družbenimi sredstvi, določenimi v ta namen. Zato zakon predvideva, da finansiramo gospodarsko izgradnjo iz proračunskih sredstev obvezno z nalaganjem v družbeni gospodarski sklad, v katerem velja zanje splošni režim izkoriščanja teh skladov. Vendar pa\ lahko predstavniška telesa političnoteritorialnih enot določijo posebno namembnost in pogoje, v katerih je moč ta sredstva uporabljati. Sredstva za kritje izgub, za sanacije in regrese ter za druge potrebe tekočih poslov v gospodarstvu pa je treba po naravi teh
hodkov, ki se določajo kot dohodki tega sklada s posebnimi zveznimi predpisi, in iz proračunskih dotacij. S sredstvi tega sklada bi razpolagali Izvršni sveti oziroma ljudski odbori na način, ki bi ga posebej predpisal Zvezni izvrSTii svet.
Nove so določbe zakona, nanašajoče se na obveznosti, ki se ustvarjajo za več let vnaprej. Tu gre za finansiranje izgradnje objektov, ki bo trajala več let, ali za posojila in poroštva iz proračunov, ki se često kopičijo drugo na drugo in ki nalagajo proračunu politično teritorialne enote obveznosti za daljše obdobje. Doslej smo v proračunih često odobravali tranže, oziroma kredit samo za obveznosti tekočega leta, predstavniškemu telesu pa ni bil znan celotni znesek obveznosti, ki. nastanejo z odobravanjem takšnih kreditov. Da bi lahko predstavniško telo pravilno presodilo, ali ima politično-teritori-alna enota pogoje sprejeti takšne dolgoročne obveznosti in kako je z njihovim izpolnjevanjem, ko nastanejo, predvideva novi zakon o proračunu, da mora zakon ali odlok, s katerim se odobri proračun, obvezno vsebovati tudi določbe o celotnem znesku takšne obveznosti, izvirajoče iz nakupov, del in storitev, trajajočih nad leto dni, dalje o celotnem znesku obveznosti, predvidenih za plačila v tekočem letu, določbe o celot' nem znqsku posojil, ki jih je na' jela politično-teritorialna enota, 0 višini odplačila posojila v tefl> letu, kakor tudi. o celotnem zne-sku danih garancij v višini garantnih zneskov, ki jih je treba plačati v tistem letu. Novi zakon prinaša tudi nekatere spremembe glede proračunski dohodkov, predvsem v skladu £ splošnimi spremembami v razdelitvi ostalih družbenih sredstev Sprejeto je bilo načelo, da pripa' dajo določeni dohodki v celot' proračunu in da jih ie treba vnesti vanj v kosmatem znesku, *<■ z zfeznim zakonom niso delnc ali v celoti predvideni kot dohod' ki posebnih skladov. V zvezi ! potrebo po ponovni razdelil proračunskih sredstev, o čen^ smo že govorili, je bilo spreje^ načelo diferencirane udeležb enih politično-teritorialnih eno v posameznih dohodkih drugih-
Kakor ie iz teh določb zakon® neposredno videti, so bile — ena' ko kakor spremembe v uredbi razdelitvi celotnega dohodka *
odnosov finansirati neposredno gospodarski organizaciji — spre'
iz proračuna.
Kadar finansiramo iz prora-
jete, da bi upostavili potrebo® družbeno disciplino v razdelje^j' čunskih sredstev trajnejše po- 1 nJu uP0™bi družbenih trebe, oziroma	kadar je	to po-	lil«!* spodVudlle ?r^e, 5
trebno	spričo	posebnega	načina	. fP®
upravljanja ali razpolaganja s . . skladu s splošnimi f proračunskimi sredstvi, predvi- i1??* vse skupnosti. V deva novi zakon možnost, da	težnjami predvidevaj
ustanovimo posebne proračunske °	p	^nga'
To	i-	upravljanju oziroma razpoiafc
sklade.	Te sklade * moč	uposta-	nju z družbenimi sredstvi tdr*£
viti samo z zakonom ali na pod
lagi zakonitega pooblastila. Ti fL„+ J	,ln+i nriP0'
proračunski skladi nimajo fi-	,	ZIaS^,‘,b,ciia
nančne avtonomije, njihovi do-	natančnejša	rpi	do'
hodki in izdatki obdrže splošen ^sameznih določb, ki so P^ei.Ko značaj proračunskih dohodkov ^ŽČale različna tolmačenja ta in izdatkov, njihov proračun pa Flr ^"jevanju teh določb,^ odobrava oredstavnUko telo po-	X' PreS0;l
litično-teritorialnih enot kot pri- , usrtrezni!l ukrepov.
I log k ustreznemu proračunu, i	(Nadaljevanje na 4. stran*)
Stassenova kombinacija
Eisenhowerjevega in Bulganinovega načrta o nadzorstvu nad oboroževanjem, ki bi se raztegnilo tudi
na Kitajsko
London,. 23. marca. (Reuter.) Včeraj popoldne je imel ožji odbor razorožitvene komisije OZN svojo tj-etjo sejo. Na njej sta Anthony Nutting in Jules Moch, delegata Velike Britanije in Francije, odgovorila na nekatera vprašanja sovjetskega predstavnika Andreja Gromika v zvezi z novim anglp-francoskim načrtom o postopni razorožitvi.
Govorili so tudi o predloga ameriškega delegata Harolda Stapsena, naj ZDA in SZ na svojih prostranih področjih omogočijo tudi letalsko inšpekcijo. Stassen je izrazil tudi pripravljenost ZDA, da zmanjšajo svoje oborožene sile na 2,5 milijona vojakov, če bo veljalo to tudi za SZ. To bi izvedli po posebnem dogovoru o varnosti miru, hkrati pa bi sorazmerno znižali tudi izdatke za oboroževanje. Končno je predlagal, da bi uvedli eksperimentalna področja za razorožitev v ZDA in SZ, da bi tako dobili potrebne izkušnje o metodah inšpekcije in nadzorstva. Vladi obeli držav naj bi imenovali tehnične komisije za izmenjavo informacij in proučeva-
nje nadzorstva nad oboroževanjem. Stassen je dejal, da bi njegov predlog utegnil postati način za preizkušnjo smotrnosti Eisenhowerovega načrta o letalski inšpekciji in Bulganinovega načrta o nadzorstvu na kopnem. Ta načrt ne obsega izmenjave tistih podatkov, ki jih prizadete države ne bi hotele izdati, dokler ne bi bil sklenjen splošni sporazum o razorožitvi. Stassen je dejal, da bo na zasedanju ožjega razorožitvenega odbora
f>redložil tudi daljnosežnejši pred-og o razorožitvi.
V govoru, ki ga je imel potem po radiu, pa je Stassen izjavil, da bi načrt predsednika Eisenhowera o letalski inšpekciji zajel vse države, ki imajo večje oborožene sile, vštevši azijske države, ZDA in SZ. Načrt bi torej zajel tudi Kitajsko. Dejal je, da bi nenadni napad z vodikovo bombo lahko preprečili s pomočjo inšpekcije v zraku in na kopnem ter dobrih /vez. Izrazil je mnenje, da nobena država ne bi tvegala napada z vodikovo bombo, razen če b: menila, da ji ne bodo povrnili z enakim protinapadom.
Pooblastila za reforme v deželah Francoske unije
Pariz, 23. marca (Tanjug). — Poslanska zbornica je danes s 477 proti 99 glasovom pooblastila vlado za gospodarske, politične in upravne reforme v vseh deželah Froncoske unije, v katerih živi nad 30 milijonov ljudi.
Vlada se je med drugim zavezala, da bo investirala znatna sredstva za zboljšanje življenjskega standarda domačinov in za njih kulturni napredek.
Sudan si bo nabavil orožje v ČSR
Kartum, 23. marca (Reuter). Namestnik vrhovnega poveljnika sudanske vojske general Abud je izjavil, da sudanska vlada proučuje češkoslovaško ponudbo orožja Sudanu.
V Kartumu se zdaj mudita dva predstavnika češkoslovaških ministrstev za trgovino in vojsko, ki se pogajata z generalom Abudom o prodaji orožja.
Afganistanski poslanik na Avali
Beograd, 23. marca (Tanjug). Novi afganistanski poslanik v Jugoslaviji Asadolah Seradž je danes položil venec na grob Neznanega junaka na Avali.
CK KPF se pridiužui e
20. kongresu KP SZ v kritiki kulta osebnosti in se zavzema za kolektivno vodstvo
tudi v vseh organih KPF
0D60V0RN0ST NA OBEH STRANEH
spričo težav Molletove vlade glede Alžira
PARIZ, 23. marca (Tanjug). Centralni komite KP Francije je izrazil soglasje s kritiko, ki je bila izrečena na 20. .kongresu KP Sovjetske zveze glede Stalina. Na včerajšnjem plenumu CK je podal glavno poročilo o »izkušnjah in naukih 20. kongresa« v Moskvi Jacqucs Duclos, v razpravo pa so posegli mnogi člani partijskega vodstva. Niti poročila niti razprave še niso objavili. V sprejeti resoluciji pa pozivajo članstvo, naj »v pripravah na 14. kongres KPF dobro prouči izkušnje Partije v njenem boju za delavsko enotnost kakor tudi njen prispevek k marksističnim idejam, posebno še dela generalnega tajnika partije Manrica Thoreza«.
Resolucija CK KPF obsega Pet poglavij. V prvih dveh je govora o prednostih socializma in o potrebi boja za zagotovitev in ohranitev miru. Pri tem je Poudarjeno, da 20. kongres KPSZ s svojim delom in sklepi »daje neprecenljivo pomoč naši partiji v določanju in uveljavljenju neodvisne politike«. Tretji del resolucije je posvečen problemu različnih poti v socializem.
Naslednje poglavje -obravnava vprašanje enotnosti delavskega razreda in se večinoma nanaša na stališča KPF do francoske
,vlade socialista Guy Moneta. »Ko je glasovala za
davno T°u Vlad0 ob koncu ne-nn debate v Alžiru«, je reče-x resoluciji, »je naša partija, čeprav se ne strinja z represali-
jami in vojaškimi ukrepi, ustvarila ugodne pogoje za velik polet enotne fronte in za napredek v zvezi z ustanovitvijo nove Ljudske fronte, ki bi preprečila povratek reakcije na krmilo in dosegla levičarsko orientacijo v novem parlamentu«. V resoluciji zato pozivajo partijce, naj »izkoristijo te priložnosti in povečajo stike s socialisti«.
Poslednji del resolucije je posvečen problemu partijskega življenja v Franciji v luči sadov moskovskega kongresa. »Centralni komite KPF izraža svoje soglasje s kritiko, ki jo je 20. kongres izrekel glede nekaterih Stalinovih tez, kakor tudi glede metod vodstva.« Ko CK zatem kritizira škodljivost Stalinovih »lažnih političnih sklepov«, pravi,
da je odkrita kritika 20. kongresa dala pravo mesto vlogi Stalina kot teoretika in voditelja v izgradnji komunističnih in delavskih partij, v izgradnji socializma in uničenju nemškega fašizma. Na koncu je v resoluciji opozorjeno, da je treba »razširiti kolektivno vodstvo« v vseh partijskih organih, da je treba negovati »svobodno razpravo« in plodno kritiko napak.
Pariz, 23. marca. Po Molleto-vem potovanju v London, po Pineaujevem obisku Kaira, po poskusih vladej da bi navezala stike z alžirsko Fronto narodne osvoboditve, po prepričevanju veleposlanika Dilouxa o popolni ameriški solidarnosti s poskusi Molletove vlade, da bi ustvarila francosko-muslimansko skupnost v Alžiru, je vlada, ki. je dosegla posebna pooblastila in podporo parlamenta ter pripravila vojaški in politični program svoje akcije, dosegla največ, kar je mogla v sedanjem položaju in posegla v probleme globlje kakor katerakoli dosedanja vlada četrte republike. Toda vprašanje je še zmeraj odprto, eksplozivno in polno vojne nevarnosti.
Molletova vlada, ki se je skrbno pripravila za primer oboroženega spopada, vojaški ureditvi vprašanja ni dala prednosti. Zbiranje čet na področju Alžira je vsekakor navdihnilo tisto staro pravilo »če želiš mir, pripravljaj vojno«, že tolikokrat zlorabljeno med pripravami na agresijo. V tem primeru pa francoski vladi ni moč pripisati takšnih namenov. Pred vojaškimi pripravami je bilo in je še zdaj več političnih akcij, katerih cilj je mirna poravnava spora.
Molletova vlada je šla v svojih poskusih, da bi uredila alžirsko vprašanje po politični poti celo čez mejo, s katero bi se strinjala njena raznolika večina v Bourbonski palači. Pripoznanje alžirske narodnosti, poskus, da bi upostavili stike z uporniki, načrt o svobodnih volitvah v Alžiru, pripravljanje gospodarskih in administrativnih reform, vse to kaže, da namerava francoska vlada v Alžiru ustvariti zdravo stanje in celo dopušča domnevo, da se pri tem ne bi dokončno ustavila.
Molletovi vladi pa se ni posrečilo najti ne dovolj razumevanja med neznanimi voditelji alžirske Fronte narodne osvobo-
ditve ne med voditelji tistih francoskih strank, ki še sanjarijo o tem, da bi z ognjem in mečem iztrebili »teroriste in bandite« na tem »francoskem ozemlju«.
Vsi Molletovi poskusi, da bi našel na alžirski strani koga, ki bi privolil v pogajanja, so bili doslej zaman. Tega se je lahko samo razveselila kolonialistična desnica v Parizu, ki vidi v tem zmago svoje teze. V takšnem po-lpžaju je treba potrpljenja in dobre volje, in vse kaže, da ima Mollet obojega na pretek in da ne bo podlegel vojni psihozi, ki čedalje bolj prevzema vojaške kroge, da ne govorimo o tistih, ki imajo tudi svoje posredne koristi, da bi ostalo v Alžiru stanje, kakršno je bilo, preden je izbruhnil upor.
Zbiranje čet v Alžiru in izredno stanje na področjih, ki jih operacije gverilcev posebno ogrožajo, kaže, da je vlada dokončno sklenila poiskati izhod iz tega položaja s tistimi sredstvi, za katera se na splošno zavzema večina zbornične desnice. Bilo pa bi neupravičeno očitati neposredno vladi takšne namene. Prisiljena, da sprejme vojno, »če ne more priti do miru«, se lahko Molletova vlada znajde v položaju, da bi pognala vojaški stroj kljub svoji želji po mirni ureditvi. Odgovornost za takšen položaj bi morala delno zadeti tudi Fronto narodne osvoboditve.
Ni dvoma, da so lahko izkušnje, ki so jih imeli Alžirci z dosedanjimi francoskimi vladami, uničile sleherno vero v možnost, da bi ustvarili enakopravno francosko-muslimansko skupnost.
Tudi parlamentarci KPI terjajo
kolektivno vodstvo v partijskih organih in vse bolj natanko kritiko stalinizma
Rim, 23. marca (Tanjug). Par-lzoril, da je treba partijo posta-lamentarna skupina KPI je na viti pod kolektivno vodstvo. V
Cela vrsta potez Molletove vlade pa jim je lahko nudila vsaj žarek upanja, da bo sedanja vlada ravnala drugače. Pri vsej opreznosti bi morali Alžirci izkoristiti možnost stikov, ki jih želi in ponuja sedanja francoska vlada.
Alžirci pa iz dneva v dan vztrajno odklanjajo takšen načrt in otežujejo Molletov položaj, zaradi česar bi se Mollet lahko znašel v položaju, da bi odstopil ali pa, da bi ga zbornica vrgla. V tem primeru pa bi lahko krvava in dolgotrajna vojna z velikanskimi zgubami na obeh straneh zavrla razvoj Alžira in pokopala upanje, da bi dosegel napredek v svojem položaju glede na Francijo ter ostale suverene dežele.
Bogdan Pešič
Srditi boji v Kabiliji
Pariz, 23. marca (Tanjug). Po zadnjih vesteh iz Alžira so se boji razširili na celotno alžirsko ozemlje. Najhujši so spopadi v obalni Kabiliji in v gorah Auresa. Samo v minuli noči je bilo v Severni Afriki ubitih 150 ljudi, med njimi 30 francoskih vojakov in civilistov. Do najhujšega spopada je prišlo blizu Constantine, kjer so uporniki napadli več ntrdb. V boje so posegli tudi francoski oklopniki in letala.
Guy Mollet je glede na to izjavil, da bodo poslali v Alžir vse čete, ki niso nujno potrebne ^ Evropi. Tako sta na poti v Alžir še dve kompletni diviziji, ki sta bili doslej v Zahodni Nemčiji.
Z VSEH STRANI SVETA
ZDA
».NIZOZEMSKI KORAK FARADI DULLESOVIH IZJAV O INDONEZIJI
marc*- (Reuter). Ni-
rišilSf veleposlanik v ZDA je v ume-
ia.sniu zunanjem ministrstvu terjal po-
o in,! V -?.vczi .z Dullesovimi izjavami
• Nizozemska vlada s temi
ie rln 111	0	zadovollna	in misli, da
viaH.	?°dPrl	akcll«	indonezijske
del«? Sro<I. Nizozemski. Veleposlanik je
»Pres»nlx Je ?jeG°va v,ada »pričo tega Presenečena in razočarana«.
LETOŠNJE NAGRADE „ „	»OSCAR«
ni„ f?! y'?ood’	(AFP).	Letoi-
am*r5i?*£j? nai*rado »Oscar« je dobil fjim S*C1	»Marty«, za najboljši tuji
ge .v Minulem letu pa je bil progla-Cn ^Ponski film »Saniurai«. bil	režijo	je do-
delave! v Medicini pri Bologni je bilo ranjenih kakih 20 ljudi. Policija se je pognala proti zborujočim delavcem, ko so napadli nekega demokristjanskega sindikalnega funkcionarja. Aretiranih je bilo 15 ljudi.
dvodnevnem zasedanju obravna vala delo in sklepe 20. kongresa KPSZ in položaj KP v luči nove smeri sovjetske politike. Na zasedanju je bilo poudarjeno, da so dogodki v Sovjetski zvezi sprožili v Italiji široko razpravo v osnovnih partijskih organizacijah. Novo politično smer v SZ in kritiko Stalinovih napak so organizacije v glavnem ugodno sprejele, vendar so zahtevale širša pojasnila in informacije. Na zasedanju parlamentarne skupine KPI je bila izrečena pripomba, da je generalni sekretar partije Togliatti v svojem referatu pred CK govoril o Sovjetski zvezi in Stalinovih napakah, da pa pri tem ni kritično analiziral stališča in politike KPI v istem obdobju in da ni kritiziral notranjih partijskih odnosov in opo-
tej zvezi- so komunistični poslanci in senatorji odkrito razpravljali o nekaterih birokratskih napakah partijskega aparata.
V tem smislu so tudi zahtevali od vodstva KPI, naj da nova pojasnila, da bi lahko partijsko članstvo bolje spoznalo dogodke in da bi se lahko italijanski komunisti bolje postavili po robu gonji nasprotnih strank in tudi elementov, ki hočejo stalinizem v partiji ohraniti. Prav tako so na zasedanju obsodili direktorja lista »Unitac Ingraa, ki je še pred včerajšnjim skušal ublažiti kritiko Stalinovega dela in postaviti v ospredje njegove zasluge. Komunistični poslanci in senatorji sodijo, da so takšni članki neumestni in da lahko povzročajo samo zmedo med partijskim članstvom.
Atentati v alžirskih mestih postajajo vedno bolj pogosti. Na sliki gašenje pbžara, ki je nastal po atentatu na neko francosko stavbo v mestu Alžiru
Še zmeraj nesoglasja
zahodnih velikih sil glede intervencije na Bližnjem
vzhodu
London, 23. marca. (Reuter-AFP.) V francoskem zunanjem ministrstvu so objavili, da je francoska vlada povabila vladi ZDA in Velike Britanije na konferenco o Bližnjem vzhodu. Zu-
PISMO IZ ZDA
Težaven posel senatorja Goldwaterja
Ali je moč sindikatom odreči besedo v državnih političnih poslih?
ameriški režiser Delbert Mann
IS
k.®« *M«rty«, za najboljšo moško vlogo
»n-►g«
italijanska igralki
--«« »Martv«,
•''m™«?*	.?
filmu. Za najboljšo žensko vlogo
ske
J® dobila" Ann,
mne za vlogo v istoimen-
a najt...................
»Oscarja«
A UTI n 11	j«* uoiijaiisRa igrama
v filmu »Tetovirana roža«, ie	najboljši	dokumentarni	film
*a K .flIm »živ*ienje Helene Keller«,
pa Disneyev »Človek
^ ®ajbolj*i film'
Proti Arktiki«.
EGIPT
NESREČA LUKSORSKEGA EKSPRESA
vi-i?®i.ro,’ marca. (AFP). Ekspresni ti*V Kniro Loksor je sinoči skočil s tor .me(! Beni Suefom in Minijefom, J00; jnžno od Kaira. Osem ljudi se
$kXZ"heu°'6 p"lih ie bil°
ITALIJA
OL.ICIJA proti kmetijskim
DELAVCEM
Bologna, 23. marca. (AFP). V hudih med policisti in kmetijskimi
New York, marca
Ministrstvo za pravosodje ZDA je predložilo okrožnemu sodišču v Michiganu tožbo proti združenim delavcem avtomobilske industrije. Po sodelovanju državnega pravobranilca je njihova zveza nezakonito porabila članarino organizacije za proučevanje radij-
•Popadlh
Priprave za novo atomsko konferenco
v	York’ 23- marca (AFP).
.	se bo začela v torek vrsta
f ?k°V P°sv®tovalnega odbora v *?*or^čanje atomske energije "iiraodobiie namene. V odboru Voim	e®a*i Brazilije, Kanade,
ZDa	Brltantfe, Indije, SZ in
viti 0dbor ima nalogo pripra-t ‘ V sodelovanju z generalnin , mikom OZN mednarodno kon
mmhhp
m
fiBlIli
m m
v sodelovanju z generalnim - -kom OZN mednarodno kon-fo-Z100 0 izmenjavi tehničnih in-
sijmacii R nnHmAto	anar-
bne namen?.
S po^ro^a atomske ener--m njene uporabe v mimo-
Republikanski senator Barry Goldwater
skih in televizijskih programov, namenjenih popularizaciji demokratskih kandidatov na predlanskih volitvah. Sodišče je na podlagi ustavne določbe o svobodi govora in mišljenja sindikat oprostilo krivde. Ministrstvo pa
je vložilo priziv in namerava nadaljevati pravdo do konca.
DVOJE GLEDIŠČ
Končno odločitev, ki jo zahteva vlada, naj bi prinesla odgovor na mnogo širše vprašanje, kakor pa je »prestopek« avtomobilskih delavcev: gre za odločitev med dvema glediščema o vlogi sindikatov v ameriškem javnem življenju na splošno. Republikanski senator Goldwater je prevzel vodstvo tistih, ki delavskemu gibanju odrekajo pravico do politične besede. Sindikalni voditelji odgovarjajo z besedima Georga Munija na konferenci za združitev AFL in CIO: delavci so državljani te dežele, življenjsko zainteresirani na vsem, kar se v njej dogaja in nihče jim ne more vzeti te pravice do sodelovanja v njenih poslih.
V debati o zemeljskem plinu so n. pr. sindikati sprožili prek tiska in posebnih sestankov dramatično gonjo, da bi vplivali na glasovanje v senatu. Potrošniki, predvsem člani sindikatov, bi lahko imeli samo škodo, če bi pustili lastnikom virov zemeljskega plina proste roke, da bi po svojem preudarku in brez državne kontrole navijali cene. Senat je odobril sporni zakon, predsednik Eisenhower pa ga je zavrnil na podlagi pravice, ki mu jo daje ustava in z utemeljitvijo, da so se »arogantni lobisti« zatekli k nedopustnim sredstvom v priti-
takšnih dohodkov za politično kampanjo 35.000 dolarjev, senator Mary 32.000 dolarjev, senator Nenberger 23.000 dolarjev, 12 drugih kandidatov pa nekoliko manjše vsote. 2. Ali zakon dopušča sindikatom, da članarino porabijo za kampanjo politične vzgoje de-sku na senatorje. Ugotovitev, da lavcev, vštevši tiskanje glasovnic, se mogotci »črnega zlata« niso debate o zaslugah posameznih ustavili niti pred podkupovanjem politikov in njihovih glediščih v
članov ameriškega parlamenta, je sprožila preiskavo v poslovanju lobistov na splošno. Senator
luči delavskih koristi? 3. Koliko je sploh ustavno delovanje novega odbora AFL-CIO na področju
Goldwater, ki je glasoval za za- , politične vzgoje.
kon, je postal eden izmed osmih članov preiskovalnega organa.
Po mnenju nasprotnikov sindikatov Taft Hartleyev zakon ne
Odbor je omejil preiskavo na dopušča nobenega vmešavanja ugotovitev, da so hoteli senatorja delavskega gibanja v politiko, ker Casa podktiplti, posebni skupini njeg0vi voditelji, splošno naklo-pa je prepustil, da ugotovi, kako njeni demokratom, »ne morejo daleč je segla ta afera v senatu.	.	. -
Po zagati z zvezi z »tehničnimi« vprašanji je nasprotnik zakona o zemeljskem plinu demokrat Gore odstopil, vodstvo skupine
govoriti v imenu vseh delavcev, od katerih je najmanj 40 % za republikance.
Vodstvo AFL-CIO se boji, da
c. * 1=1 *=S=SJ2S	MS?5 £
lan, naslednik markaartijevskega odbora in pristaš zakona.
Ko so položaj v zvezi s petro-
rist ene stranke. Na drugi strani pa se večina republikancev boji, da bi ji utegnilo prizadevanje se-
lejskim lobijem »spravili v red«,1 natorja Goldwaterja v celoti pri-je senator Goldwater sklenil pre- tisniiti pečat protisindikalne gru-mestiti svoj brezposelni odbor na paCij€. Minister za delo Michel priljubljeni tir napadov proti spiada n. pr. med člane Eisenho-»delavsikemu lobiju«. Ce bomo werjevega teama, ki se najodloč-preganjali lastnike, pravi, bomo neje upirajo preiskavi v pravdah preganjali tudi delavce. Videli ministra za pravosodje.
bomo, »kdo bo koga ugnal«.
GOLDWATERJEVA
USMERITEV
Po podatkih »Bussines weeka« je Goldwater sosredil svojo akcijo v tri glavne točke: 1. Ali smejo organizacije zbirati od svojih članov po en dolar za podpiranje »prijateljskih kandidatov«. Leta 1954 je dobil senator Duglas od
Soglasje voditeljev ameriških sindikatov in skrajne politične desnice o mednarodnih problemih je prišlo kot paradoks že v pregovor. Na drugi strani pa so tudi velike razlike med njimi glede družbenih odnosov znotraj dežele že tradicionalne in nudijo delavskemu gibanju ZDA nekoliko več razlogov, da je ponosno na svojo vlogo.	Jaša	Levi
nanji ministri naj bi se za to sestali v maju v Parizu ob priliki prihodnjega zasedanja sveta Atlantske zveze.
Angleška vlada je ta predlog sprejela. Predstavnik Foreign Officea je izjavil, da bo angleška vlada »srečna«, da bo s predstavniki Francije in ZDA proučila razmere na Bližnjem »zlio-du. Hkrati pa je prestavnik Foreign Officea danes v razgovoru z novinarji izrazil prepričanje, da bodo ZDA in Francija podprle britanski načrt o nagli vojaški akciji, s katero naj bi preprečili morebitno vojno med Izraelom in arabskimi deželami.
S tem je prvikrat potrdil, da obstoji takšen načrt, zasnovan na tristranski zahodni deklaraciji iz leta 1950, ko so se ZDA, Velika Britanija in Francija sporazumele, da bodo preprečile sleherno nasilno spremembo izraelsko-arabskih mej iz 1948. Britanski načrt naj bi se ostvaril seveda po prejšnjem posvetovanju med zahodnimi velesilami. Britanski predstavnik je razen tega poudaril, dn bi morebitno akcijo na tem področju lrfhko sprožili v okviru OZN, ni pa hotel navesti nikakih podrobnosti o načrtu.
Washington, 23. marca. (Tanjug.) Tukajšnji diplomatski krogi pripominjajo, da je zdaj jasno videti, da države, ki so podpisale tristransko deklaracijo o Bližnjem vzhodu, različno presojajo ondotne probleme. Angleška diplomacija si še vedno prizadeva, dn bi okrepili tristransko dekla; racijo in sosredili vse napore na razgovore v Washingtonu. Pobuda ZDA. da bi sklicali Varnostni svet, dokazuje, da se ameriška vlada opredeljuje za akcijo OZN. Glede Francije je videti težnjo po povezovanju položaja na Bližnjem vzhodu s problemi v Severni Afriki.
Angleška vlada pa ima zdaj že pripravljene načrte o enostranski nagli akciji oboroženih sil za pomirjenje na Bližnjem vzhodu, »če bi se za to odločili«.
EKSPOZE MILENTIJA POPOVIČA
(Nadaljevanje z 2. strani)
Naposled so z zakonom o proračunu določene pravice politič-no-teritorialnih enot v razdelitvi družbenih dohodkov, in sicer tako tistih, ki jim izvirno pripadajo, kakor tudi dohodkov, ki jih razdeljujejo na podlagi medsebojne udeležbe. V tem smislu, čeprav še ne v zadostnem obsegu, dobe občine določene dohodke, ki jim v celoti pripadajo.
Za ostale dohodke se določa
pravica udeležbe tako občinam, kakor tudi višjim političnim-te-ritorialnim enotam. Tako bodo na eni strani zagotovljene samoupravne pravice politično-terito-rialnih enot, hkrati pa bo omogočeno tudi kriti proračunske izdatke v tistem skupnem obsegu, ki je možen na podlagi družbenih planov in naše splošne ekonomske politike.
Sistem nagrajevanja in produktivnost
S sedanjimi spremembami v sistemu nismo spremenili temeljev sistema nagrajevanja, kakršni so veljali tudi v minulem obdobju, marveč smo samo natančneje poudarili obveznosti glede uvedbe sistema premiranja, ki je bil kot oblika nagrajevanja mišljen tudi v dosedanjih odnosih, pa ga v praksi nismo širše uporabljali. Da nismo uporabljali oblik premiranja, kakor tudi nezadostno proučen sistem premi-nanja in njegova pomanjkljiva učinkovitost kažejo, da v dosedanji praksi nismo zmeraj izkorl-
ka. Te rezerve so v sedanjem stanju organizacije dela v naših gospodarskih organizacijah samo
dohodkov v mejah, ki jih dopuščajo naši splošni pogoji, smo uvedli poseben prispevek za občinske proračune. Ta prispevek se plačuje v breme individualnih obračunskih plač stalnih delavcev in uslužbencev teh organizacij po progresivnih stopnjah, ki jih določa družbeni plan. Ta instrument sistema, upostavljen tudi za nekatere druge gospodarske dejavnosti, niti najmanj ne omejuje omenjene svobode kmetijskih organizacij, da samostojno iščejo in določajo odnose in oblike nagrajevanja, kn iti prispevek deluje naknadno, ko so individualne plače že obračunane in jih — kot rečeno — samo
potencialno rezerve, to se pravi,1 spravlja v okvire, ki jih dopušča da bi se pokazale kot presežek, j v sedanjih razmerah razdelitev če bi delali na drug način, če bi skladov družbene potrošnje med
Občuten izpadek narodnega dohodka
zaradi pomanikania električne energije
V februarju je bila industrijska proizvodnja za 11 odstotkov manjša
kakor lani v istem mesecu
je v preteklem mesecu dosegla! proizvodov, kakor lani v istem
bolje organizirali delo. Teh vprašanj pa ne moremo obravnavati kampanjsko, ta vprašanja zahtevajo stalno in vztrajno delo v zvezi z iskanjem novih delovnih metod in sodobnih oblik organizacije dela.
Razen vseh pomanjkljivosti v sedanjem sistemu nagrajevanja, ki nam nalagajo, da ga še na
ščali vseh možnosti, ki jih nudi dalje proučujemo in razmišljamo ta sistem. Treba pa je poudariti, 0 spremembah, pa nam ta sistem da tudi zdaj te oblike ne bodo vendarle nudi dovolj možnosti, tako učinkovite, kakor bi lahko da uvedemo temeljito izdelan šibile, če so ne bomo resno potru- stem normiranja in premiranja, dili, da bi v samih gospodarskih s čimer bi znatno pospešili pro- j
posamezne delavce in uslužbence, Podoben način bolj prostega formiranja plač, bolj prostega določanja sistema nagrajevanja smo uvedli tudi v trgovini in gostinstvu ter podjetjih in birojih, katerih (Jejavnost so intelektualne in administrativne storitve.
Izkušnje, ki jih bomo dobili s takšnim sistemom formiranja plačnih skladov in sistemom nagrajevanja, nam bodo koristile, da bomo tudi na drugih področjih, na katerih je proizvodni proces bolj zamotan, našli nove in učinkovite načine nagrajevanja.
organizacijah izpolnili tiste pogo- izvodnjo in proizvodnost. Vseka-1 Ka]<or s,mo že večkrat poudarili, — - ■	—•	••	je	ta	naloga	v	letošnjem	letu	ena
kor pa nas ta sistem ne ovira, . . -	....
da ne bi mogli uvesti sodobnih, ^važnejših
je, ki so nulno potrebni za nji hov večji učinek.
Na produktivnost namreč ra- metod organizacije podjetij in zen osebne^ zainteresiranosti de- organizacije dela, kakor tudi so- j
dobnih tehnoloških procesov.
V razvijanju proizvodnje in produktivnosti bi lahko imela važno vlogo tudi takšna dejav-x- .	x	nost> kakor je skupna akcija več
kot ČWtefie ^ra^v^anjemS- S0r0dnih »»Paskih °r“~ duktivnosti je samostojna naloga
lavcev znatno vpliva tudi cela vrsta drugih momentov — narava tehnološkega procesa, organizacija dela. ob«eg in način uporabe razpoložljivih proizvaialnih sred-
| Vse te spremembe bodo nedvomno pripomogle k učinkovitejšemu uveljavljanju ekonomske politike v letošnjem letu, k boljšemu upravljanju družbenih sredstev, in nam pripomogle, da bomo v gospodarstvu uvedli boljše in sodobnejše metode poslo-Zato prosim Ljudsko
oui ouuui	ottiii ui gailuaci'* i	Z
cij, da bi s kooperacijo ali kom- skupšein0) da predioŽohi zakon
vseh naših gospodarskih organi- risUli raz^ožIl^a dru^beL^ro' ° P,r°rafunil\ sprejme in potrdi zacij, v precejšnji meri neodvts- Uvajalna ^reddva da hi nove 1 J-,rcdbo 0 razdelitvi skupnega do-
na «,	nagrajevanja.	SlfeSSt razvili	“o" jf ZvStv
Izpolnitev teh nalog je vseka- proizvodnjo. Takšne delavnosti že f‘J, J	izvršni	svet	ze
kor nujen pogoj za učinkovito imamo, daleč pa smo še od tega, i
delovanje sutcma nagrajevanja. | da bi bili na tem področju iz-	Po ekspozeju Milentija Popo-
Cesto pa z aktiviranjem teh osta- črpali vse možnosti. Prej bi lahko' viča sta domova na ločenih sejah opravimo glede, rekli, da smo šele na začetku te soglasno sprejela ta zakonski
lih čin! tel jev
povečanja produktivnosti aamo najbolj bistveno nalogo. Sodobno organiziran proizvodni proces zlasti v industriji, prometu, gradbeništvu itd. zahteva sam po sebi od delavcev in uslužbencev vso vnemo in prizadevanje. Ta organizacija zajema tako organizacijo celote podjetja, kakor tudi organizacijo medsebojnih odnosov njegovih oddelkov in ostalih enot vso do organizacije medsebojnih odnosov posameznih delovnih mest. V takšni organizaciji ne more biti odvečne delovne Bile in podobnih pojavov. Na teh področjih so se razvile posebne znanstvene discipline, ki se ukvarjajo s temi vprašanji; sodobnega podjetja, zlasti večjega, pa sf ne moremo misliti brez posebnega urada, ki se ukvarja s proučevanjem konkretnih pogojev organizacije, izpopolnjevanjem tehnološkega procesa, s problemi pravilne preskrbe in
poti. Tu imamo velike možnosti za delo gospodarskih združenj, zbornic, zavodov, inštitutov in podobnih ustanov.
Pri kmetijskih organizacijah pa je bistveno spremenjen način formiranja plačnega sklada. Z
osnutek. Potem ’ ko sta še potrdila uredbe Zveznega izvršnega sveta, sta zaključila seji. Naslednji seji obeh domov bosta jutri dopoldne.
Pričakujejo, da bo jutri popoldne podal na seji Zveznega
o zveznih organih upravo.
podobnimi vprašanji podjetja, od naloga strokovni kader — agro-
uvedbo zemljarine, ki jo plaču-1 sveta podpredsednik Zveznega jejo te organizacije na podlagi .izvršnega sveta Edvard Kardelj
katastrskega dohodka od zemlji- '	   ‘	'
šča, je bilo omogočeno, da smo — potem ko bodo poravnane druge zakonite obveznosti — dovolili prosto formiranje plačnega sklada in njegovo bolj svobodno razdelitev na individualne plače.
Na tej podlagi razdeljujejo te organizacije dohodek na plače in druge svoje sklade samostojno.
Tu se odpirajo široke možnosti, da v vseh kmetijskih organizacijah uspešno uporabimo pozitivne izkušnje nekaterih kmetijskih posestev. Da pa bi izkoristili možnosti, ki nam jih nudi takšen sistem, čaka zlasti važna
2e v januarju jo industrijska proizvodnja v Sloveniji nazadovala zaradi pomanjkanja električne energijo, vendar ie še za 3,5 % presegala obseg v lanskem januarju. V februarju pa sc je položaj glede preskrbe z električno energijo zaradi katastrofalno nizke vode, zlasti na Dravi, tako zaostril, da so bile potrebne še obsežnejše redukcije, kar je imelo za posledico, da je bil celotni obseg industrijske proizvodnje v tem mesecu za 11,3% manjši, kukor v istem mesecu lanskega leta, čeprav bi moral biti spričo novih proizvodnih kapacitet večji. Najbolj so občutili pomanjkanje električne energije v črni in barvasti metalurgiji, v kemični, lesni in tekstilni industriji.
V kakšnem obsegu je nazadovala proizvodnja električne energije v preteklem mesecu, nam nazorno pričajo naslednji podatki. Medtem ko so naše elektrarne dale v novembru 140,9, v decembru 122,9 in v januarju 114.1 milijona kilovatnih ur, jo proizvodnja električne energije v februarju zdrknila na 86,2 milijona kilovatnih ur, in to navzlic vključitvi novih virov energije. Proizvodnja termoenergije je ob vključitvi novega kotla v trboveljski elektrarni sicer nadalje narasla in
Promet s kmetijskimi pridelki prek zadrug
Po objavi odloka o posebnih pogojih, s katerimi lahko gospodarske organizacije kupujejo kme tijske pridelke neposredno od individualnih kmetovalcev, so posebne komisije ugotovile, da je 3200 zadrug sposobnih za odkup teh pridelkov. Zato so v zadnjem času ukinili mnogo odkupnih postaj trgovinskih podjetij (samo v Srbiji 90%).
Nastop zadrug v vlogi odku-povalcev ugodno vpliva na kmetijski trg. Vendar bo njihov uspeh znatno manjši, če ne bodo odstranili nekaterih negativnih pojavov. Tako posamezne zadruge prepuščajo odJutR odkupnim podjetjem proti določeni marži. Razen tega posamezne zadruge od-rs-rr-	tv-t—.™v ilkupujejo kmetijske pridelke na
ekspoze o osnutku zakona o dr- ! trgih daleč izven področja, na ka-žavni upravi in osnutku zakona i terem žive njeni zadružniki, kar
I ni v skladu z zakonitimi predpisi.
rekordni obseg 40 milijonov kWh (lani v februarju 30 milijonov), vendar je hkrati proizvodnja hidroenergije navzlic začetku obratovanja elektrarne v Vuhredu spričo izredno nizkega vodostaju na Dravi in drugih rekah padla na 45,5 milijona kWh nasproti 78, 87 in 109 milijonom v prejšnjih treh mesecih.
Redukcijo električne energije so najtežje občutili v. tovarni aluminija v Kidričevem, kjer so morali v prvi polovici meseca izločiti zadnjih 40 peči v elektrolizi in je podjetje v t(Tm mesecu proizvedlo le še 175 ton aluminija nasproti 970 tonam v poletnih mesecih, ko je bilo v obratu še sto peči. Tudi v Rušah niso izdelali nobenega kalcijevega karbida, proizvodnja ferokroma pa se je zmanjšala na komaj 24 ton nasproti 169.297 in 338 tonam v prejšnjih treh mesecih.
Premogovniki so v glavnem obratovali normalno in so dali 293.000 ton premoga, kar je sicer, za 12.000 ton'manj kakor v januarju, vendar še za 12.000 ton več, kakor lani v februarju. Precej pa se jo zmanjšala proizvodnja surovega železa, namreč na 8900 ton (lani v februarju 10.140), nadalje proizvodnja jekla na 22.200 ton (lani 26,120), od tega le 780 ton elektrojekla (lani 2400) in proizvodnja valjanih proizvodov na 6120 ton (lani 9230). Barvasta metalurgija je zaznamovala zmanjšanje proizvodnje svinca na 667 ton (lani 716), medtem ko je proizvodnja cinka ostala na običajni višini nad 1000 ton. V kof vinski industriji je bila manjša proizvodnja odlitkov, železnih konstrukcij, kmetijskih strojev in avtomobilov. Zlasti občutno je nazadovala izdelava železniških konstrukcij, kar je deloma v zvezi z zmanjšanjem investicij.
Ena izmed redkih panog, ki je v februarju nekoliko dvignila svojo proizvodnjo, je elektroindustrija, povečala se je tudi proizvodnja papirja, seveda ob manjši proizvodnji celuloze in lesovine. V industriji nekovin smo
mesecu (med drugim le 6,67 milijona kvadratnih metrov tkanin nasproti 7,94 oziroma 9,06 milijona v prejšnjih dveh mesecih), lesna industrija pa je dala za 15 °/o manj proizvodov.
Zaenkrat še ni mogoče točno ugotoviti škodo, ki smo jo zaradi manjše proizvodnje utrpeli pri narodnem dohodku kot posledico nizkega vodostaja na rekah in posebno na Dravi, ki je imela v preteklem mesecu najmanjši povprečni dotok vode v zadnjih desetletjih. Z zgraditvijo novih kapacitet — tretjega agregata v Trbovljah, nove termoelektrarne v Šoštanju, ki bo v kratkem šla v pogon, in hidroelektrarne Vuhred — pa bo vsaj zaenkrat zagotovljena minimalna rezerva v proizvodnji električne energije. S.
Francoski veleposlanik pri rektorju beograjske _uniyerze
Francoski veleposlanik v Beogradu Jean Baelen je obiskal v četrtek rektorja beograjske univerze dr. Ulj o Djuričlča in se z njim razgovarjal o sodelovanju med jugoslovanskimi in francoskimi univerzami
V Mavrovem so našli še eno truplo
Pri »Izet kuli«, na področju Mavrova in Gornje Radike, so po 41 dneh odkopavanja našli truplo delavca z mavrovskih central Bajramija Memedija. Pri »Izet kuli« sta pod snegom še trupli dveh ponesrečenih delavcev.
Vse biuše pevce »Mo&kriča«, »Kajuha«, bivšega Študentskega pevskega zbora in pevce zbora Tehnične srednje šole »Vinko Košak«, obveščamo, da, se zberejo v nedeljo, 25. marca ob 10 v klasični gimnaziji, kjer bo skupna vaja za nastop, ki bo na osrednji
zabeležili pretekli mesec nadalj- , Proslavi ob desetletnici mladin-nje zmanjšanje proizvodnje ce- skih delovnih brigad.
menta na 10.800 ton (lani 17.700). Menda najhuje so redukcije prizadele tekstilno industrijo, ki je v februarju dala' za 25% manj
Pripravljalni odbor za proslavo desetletnice mladinskih delovnih brigad
DNEVNA KRONIKA
tcaterih je odvisna produktivnost.
Pri nas pa v tem oziru zaostajamo in čakamo, da bi sam sistem nagrajevanja uredil to vprašanje. Zadnje čase smo pri nas n. pr. na splošno ugotavljali, da imamo v gospodarstvu presežek delovne sile. To Je na eni strani povzročilo ostrejšo kritiko sedanjega sistema nagrajevanja in mnoge predloge o njegovi spremembi, na drugi strani pa sprožilo kampanjo odpuščanja tistih delavcev, ki so očitno pomenili presežek za podjetje in za proizvodnjo. Največjih rezerv pa ai videti neposredno kot presež-
fraša trgovina s Kitajsko
Predstavniki zunanjetrgovinskih podjetij Jugoslavije in Kitajske so doslej sklenili za več ko tri milijone funtov različnih trgovinskih poslov. Vse pogodbe so bile sklenjene na podlagi trgovinskega sporazuma, ki je bil
nome in ekonomiste — v; kme- sklenjen pred mesecem dni in do
tijstvu, da pazljivo prouče proizvodne pogoje ter najdejo najkoristnejše oblike organizacije dela ter sistema nagrajevanja v skladu s tem.
Ker naj bi delavci in • uslužbenci kmetijskih organizacij, oproščeni obveznosti do skupnosti, ki Jih imajo druge gospodarske organizacije, dajali določen prispevek za družbene potrebe, koristne tudi njim, kakor tudi zato, da bi v sedanjih neenakih in spremenljivih pogojih poslovanja vseh organizacij lahko ostalo prosto formiranje osebnih
loča trgovinsko menjavo blaga v tem letu za skupno pet milijonov funtov.
Jugoslovanska podjetja za pridelovanje in prodajo tobaka,, so nedavno sklenila s kitajskimi predstavniki pogodbo o dobavi kakih 5500 ton tobaka, nekatera tekstilna podjetja pa pogodbo o dobavi tekstilij za kakih 30.000
Pobudn za povečanje trgovine z Etiopijo
Podjetja, zainteresirana na trgovini z Etiopijo, bodo imela dne 29. marca sestanek, na katerem bodo proučevali možnosti intenzivnejše menjave blaga med obema deželama. Kaže, da bo na tem sestanku sprožen predlog o ustanovitvi odbora, ki bi skrbel za uspešen razvoj vseh poslov med jugoslovanskimi in etiopskimi podj.etji.
Ostanek blaga v vrednosti 900.000 , da bo Jugoslavija letos sodelova-dolarjev, ki ga mora Jugoslavija | la razen na stalnih jesenskih ve-
dobaviti na podlagi tega dogovora, bodo poslali v Cile dokonča avgusta.
Sedanji tovor našega blaga za Cile obsega večje količine cigaretnega papirja, raznih električnih inštrumentov, žerjavov, večje količine električnih potrebščin, kmetijskih strojev, motorjev, orodnih strojev in drugih podobnih izdelkov. Naša podjetja bodo
lesejmih na Dunaju, Frankfurtu in Damasku tudi na velesejmih v Plovdivu in Bariju.
Naši delegati na zasedanj« Evropske komisije FAO
Jugoslovanski-predstavniki bodo sodelovali na osmem zasedanju Evropske komisije za kmetijstvo pri mednarodni organizaciji za
poslala v Cile tudi svoje strokov- ! kmetijstvo in prehrano (FAO), ki
n jake, ki bodo pomagali monti-
TVT_y» i •• • m •	ki	uuuu	pomagE
INašl Stroji m drugi izdelki rati dobavljene stroje, za Cile
Konec marca bo odplula iz re-škega pristanišča čilska ladja s
funtov. Letos bodo kitajska pod- tovorom jugoslovanskega indu-
jetja dobavila Jugoslaviji za 1,3	............
milijona funtov oljnih semen. V teku so pogajanja še o drugih
strijskega blaga v Vrednosti kakih 600.000 dolarjev. Iz Cila je pripeljala soliter za naše kme-
jugoslovanskih nakupih na Ki-1 tijstvo na podlagi lanskega do-tajskem.	|	govora	med našo deželo in Čilom.
Odločni ukrepi za ureditev lesnega trga
K novim uredbam Izvršnega sveta LRS na področju gozdnega in lesnega gospodarstva
Naša lesna industrija je po občutni; mora no odprodajati zaloge, da zadoste omejitvi sečenj prišla luni v težaven po- svojim obveznostim.
Kritičen položaj v lesni industriji je nastal predvsem v Sloveniji, kjer so žagarska podjetja v veliki meri navezana na drago hlodovino iz kmečkih gozdov, ki so plačevala tudi po 11.000 do 13.000 dinarjev za kubični meter, medtem ko se lesna industrija v drugih republikah .	-	.	«	.	,	oskrbuje s hlodovino skoraj izključbo
jetjem izravnavo izgub na notranjem ! iz gozdov splošnega ljudskega preinože-trgu. Hkrati je lesna industrija skušula nja, in to v zagotovljenih količinah in reševati položaj n tem, da je Čim več no ustaljenih cenah, tako da se le muj-/.uganegn lesa začelu sama predelovati, hen del hlodov prodaja po prostih ce-ictudi v nnjnižji stopnji, ker je pač nah, čeprav fiesto še draže od najvlijlh
ložaj zaradi nesorazmerja med visoko ceno hlodovine iglavcev in muksimirano ceno žagunega lesa. Ker predpisi o naj-višji ceni žagunega lesa ne veljajo za izvoz lesa, se je .sprva povečal pritisk nu izvozne kontingente žaganega lesa, saj so dobički pri izvozu omogočili pod
cenah z dne 2. aprila 1955 in je, kakor smo že ooročali, določil za smrekovo In jelovo hlodovino najvišjo prodajno ceno 8*00 dinarjev. Hkrati Je (lopolnil nekatere predpise, ki se nanašajo na sečnje iu plačevanje prispevkov za gozdni sklad. Vsi ti ukrepi predstavljajo dolgo pričakovano rešitev vsaj dela obsežne In težavne problematike našega gozdnega in lesnega gospodarstva. Verjetno bo tem ukrepom prej ali slej sledila še rešitev nekaterih vprašanj
vilnlm odkupom ~ gozdnih prometa z njimi.
Z novimi predpisi je
zvezi s prn-izdelkov in
med drugim
» VLm	Ilullpn,l‘’ ker	i	l,ah» žet>rav	araž«	nojviijlh	Z	novimi	predpisi je med drugim
v tem primeru luhko višjo ceno lil odo- , cen v	Sloveniji. Zato so razni nakupo-	izpopolnjen rezini	sečnje, in sicer v tem
vine oziroma žaganega lesa vkalkuliraln j vale	v Sloveniji plačevali hlodovino	smislu, da lahko	ljudska oblast izdaja
L /i ?? finalnega izdelka, Pogosto so vlsftko	nad povprečno ceno, ki še orno-	'	tudi sečne naloge,	če je to iz gojitvenih
nOnIl'1 lil 7.11 čf* In tudi 7. njimpimitiviinifiini	_...	    ■	...	,	■	%	■'
podjetja začela tudi z najprimitivnojšimi goča rentabilno predelavo oziroma pro- razlogov potrebno (za* poVečaiTje* lesnih improvizacijami urejati nove obrate za dalo žaannega lesa po maksimalnih V , zalog* in prirastka). Doslej namreč ni predelavo lesa zlasti v zaboje In ladijski | nah. Obratno pa so morala nekatera bilo predpisov, ki bi gozdnega posestni-takih investicij podjetja del potrebne hlodovine kupovati kn silili, da gost čisti in redči, oziroma tudi v drugih republikah po visokih j da seka dozorelo drevje. So namreč cenah. Položaj v Sloveniji je zaostren I tudi primeri, dn posamezni, Četudi redki tud zaradi tega, ker Je kljub reviziji posestniki nočejo sekati dozorelega registracij lesnih obratov se vedno ve- ( drevja v sestojih, ki imajo tudi sicer liko nesorazmerje med razpoložljivo hlo- veliko lesno maso, kjer pa prirastek že dovino, ki sc je z omejitvijo sečenj pada. Nov Je tudi predpis, po katerem močno zmanjšala, in zmogljivostjo obsto- je treba sečnje v večjem obsegu izva jeclh žagarskih obratov. Planirani letni jirJ’ 11 -»	•	.....
)od. Da je upravičenost takih investicij te izraz trenutnih finančnih predpisov In da se v takih primerih les ne predeluje najgospodarneje, je na dlani. Hkrati je žagan les izginil z domačega trga. Kolikor podjetja žaganega lesa niso sama predelala, so ga Zadrževala v skladiščih. Zato se Je predelovalna industrija, ki nima lastnin žagarskih obratov (pohištvena industrija, gradbeništvo, železniške delavnice, obrt) znašla pred velikimi težavami pri nabavi žaganega lesa in je morala tudi svojo
firoizvodnjo deloma omejevati. Ko pa je >il v drugi polovici lanskega leta znižan izvozni koeficient za Žagan les in je konec leta odpadel tudi prosti delež podjetij od izvoznih deviz, je prenehala tudi možnost izravnave Izgub z izvozom. Mnoga podjetja na so bila .spričo omejenih obratnih kreditov naposled pri-
predelavi 472.000 kub, iglavcev
jati strokovno, da so izkoristi lesna metrov hlodovine masa za čimbol^še asortimente, oziroma
in listavcev stoji namreč na zmogljivost predelave
sproti
780.000 kub. metrov,’ računano samo na eno izmeno s faktorjem 0,73.
Vse navedene okolnostl so nujno na
dn je čim manj odpadkov. V ta namen višini lahko ljudska oblast predpiše, dn mora sečnjo izvajati strokovna organizacija, ki ima tudi strokovne delavce.
V zvezami s sečnjami je važen zla Tcatei
rek ovale ukrepe, dn se onemogočijo	sti tudi nov predpis, po katerem okrajni
pretirane cene hlodovine In uredi lesni	ljudski odbor predpise, dn se določbe o
trg. Vprašanje seveda ni lahko. Izvršni	sečnem dovoljenju ali nalogu uporabijo
svet Ljudske skupščine LR Slovenije se tudi na gozdno drevje izven gozdov, ..........v.,.«,. «« .
je naposled odločil izkoristiti pooblastilo	razen na vrtovih in dvoriščih. Ker teli	I	spravilo,	prevoz)
iz iveznega odloka o najvišjih prodajnih I predpisov doslej ni bilo, sc je gozdno	I	vrednost	lesa	nn
drevje na negozdnih površinah spričo ugodne konjunkture neusmiljeno izseku-valo. la izvengozdna zemljišča pa lahko predstavljujo važno surovinsko bazo, posebno za razne hitro rastoče drevesne vrste. Zato Je treba gozdno drevje izven gozdov, kamor seveda ne spada sadno drevje, enako obravnavati kakor drevje v gozdu. V skladu s to novo ureditvijo je seveda razširjena tudi obveznost plačevanja prispevkov v sklad za obnovo gozdov tudi na gozdno drevje, ki raste na negozdnih tleh. Novo pooblastilo bodo okraji gotovo izkoristili, saj so sami opozarjali na dosedanjo vrzel v predpisih.
Bistvene spremembe prinaša tudi novn tarifa prispevkov za gozdne sklade;. Določene so nove orientacijske cene s prispevki zn posamezne vrednostne razrede. V tej zvezi je pomembna določba, da je treba, če sc doseže višja cena od orientacijske, vplačati v gozdni sklad razen prispevka po tarifi tudi celotno razliko med doseženo ceno in orientacijsko ceno. Praktično bo tn predpis učinkoval podobno kakor maksimiranje cen in bo pripomogel k ustalitvi tržnih cen. Velike zaslužke lesnih prekupčevalcev pa onemogoča nova tarifa z določbo, da se kot orientacijska cena šteje tržna cena leso In ne odkupna cena. Prispevki za gozdni sklad so v glavnem zvišani, nekateri asortimenti pa so stimulirani z nižjimi prispevki, kakor n. pr. jamski, celulozni in furnirskl les. V ostalem so prispevki zn gozdni sklad določeni tako, da ostane gozdnemu posestniku kljub višjim postavkam poleg nadomestila za opravljeno delo (posek, Še primeren znesek zn
Plenarna seja upravnega odbora Turistične zveze Slovenije
Včeraj je bila v prostorih Trgovinske zbornice LRS v Ljub- | je na~otoku"Braču’v'Srednji Dal"
bo v Rimu od 7. do 11. maja. Na tem zasedanju bodo med ‘drugim razpravljali o vlogi FAO pri uporabi atomske energije v evrop' skem kmetijstvu.
Hudo neurje nn Braču
Neurje, kakršnega ne pomnijo,
ljani plenarna seja upravnega odbora Turistične zveze Slovenije, na kateri so razpravljali o stanju in ukrepih za letošnjo turistično sezono. Preden so sprejeli določene sklepe so na seji temeljito analizirali lanski turistični promet. Obravnavali pa so tudi organizacijska vprašanja, nadalje
maciji povzročilo veliko gmotno škodo. Zapadlo je okrog meter snega, spričo česar je poginilo na tisoče ovac in druge živine. Domnevajo, da je poginilo najmanj 3000 glav drobnice in okrog 10° konj. Za siromašni Brač, ki &e nikdar ni doživel podobne vremenske nezgode, pomeni silno hud
turistične informacijske službe, o udarec tudi dejstvo, da so zmr2' sistemu dela za proučevanje tu-. nile oljke in smokve, višnje R1 nzma pri nas in o uspehih turi- 1 drug0 sadno drevje, stičnih tednov, ki so jih priredila lani posamezna turistična društva. Sejo je vodil predsednik Turistične zveze tov. Albert Jakopič-Kajtimlr.
Pomoč pokrnjinskestn odboru Rdeč« križa poplavljencem v Vojvodini
Pokrajinski odbor Rdečega križa Vojvodine je poslal prebivalstvu somborskega, vršačkega in zmjaninskega okraja, ogroženim od poplav, večje količine mle- ____________________...	.
ka, mlečnih izdelkov in sanitet- zanimiva predvsem zaradi povsem nih potrebščin.	   -	"
Razstavo v Mali galeriji
Sinoči je pripravil ljubiteljem upodabljajočih umetnosti prijet' no presenečenje indijski slikar Ritendra Mozumdar. Slikar, ki že dalj časa mudi v Sloveniji, študira v Ljubljani pri prof. Kalimj
na Akademiji upodabljajoči*1
umetnosti. Njegova prva razstav8 v Ljubljani, na kateri razstavil8 plastiko, lesorez, monotipije, s*1' ke na svilo, tekstilne vzorce, risbe in skice iz Indije in Istre, 3®
Tiskovna konferenca v zunanjetrgovinski zbornici
Letna skupščina Zvezne zunanjetrgovinske zbornice bo 4. in 5.
na panja.
novih in za nas nenavadnih mot>' vov, kakor načina obdelave, hkral. pa prijetna osvežitev med našim likovnimi razstavami.
Otvoritvi njegove razstave prisostvovali član Izvršnega sv8' ta LRS Boris Kocjančič, sekret8 Sveta za prosveto in kulturo LR aprila v Beogradu. Na včerajšnji Vlado Vodopivec, predsednik D18: tiskovni konferenci je generalni štva slovenskih likovnih umetni' tajnik zbornice Barbarič rekel, kov Ive Šubic in številno občin' da bodo skupščini predložili spre- stvo. O mladem slikarju in o nlf' membo stauta Zbornice in neka- govem delu, kakor o kulturni*^ tere druge ukrepe. Na tiskovni stikih z Indijo, pa je govoril o*18
F. 8.1 konferenci je bilo tudi sporočeno,1 demik Božidar Jakac.
SEJA SVETA ZA ZDRAVSTVO IN SOCIALNO POLITIKO LRS
Razširiti predporodno zaščito
ki je osnova za uspešno preventivno zdravstveno delo
Na zadnji seji Sveta za zdravstvo in socialno politiko LRS so obravnavali zdravstveno stanje otrok v Sloveniji, in to na osnovi sklepov in materiala prvega nacionalnega kongresa za zaščito otrok, ki je bil lani v Beogradu. Dr. Humarjeva je na seji sveta podrobno obrazložila problematiko zdravstva otrok in statistične podatke glede na obolevnost in umrljivost, nakar je svet sprejel nekatere zaključke.
Uspeh, ki ga je zdravstvena politika in služba dosegla, je viden zlasti pri ugotavljanju umrljivosti, ki v zadnjih letih stalno pada. Tako je n. pr. znašala 1937. leta na tisoč prebivalcev 17,8 smrtnih primerov, 1. 1954, ki ga je dr. Humarjeva vzela za osnovo svoje analize pa 9,42. V sorazmerju s padcem splošne smrtnosti se je znižala tudi umrljivost otrok, dasi je še vedno pereč problem umrljivosti dojenčkov in še posebej umrljivost otrok v prvi dobi po rojstvu.
Republiško povprečje umrljivosti dojenčkov znatno presegajo predeli okrog Črnomlja, Radovljice,
Ptuja, Murske Sobote, celjske okolice in Ljutomera. Pod republiškim povprečjem pa so Gorica,
Tolmin, mesto Ljubljana in Maribor.
O preprečevanju vzrokov umrljivosti novorojenčkov in dojenčkov je svet že večkrat razpravljal in prav tako se s tem bavi celotna zdravstvena mreža, ker pa je to še vedno eden izmed najbolj perečih problemov, so se
vendar pa se te nadvse važne naloge ne bi smeli braniti, saj je prav predporodna zaščita osnova vsega nadaljnjega preventivnega zdravstvenega dela. Tudi porodnišnice bi morale v svojih okoliših izvajati predporodno zaščito in	zajeti kar	največje število
tudi na tej	seji	člani zadržali	bpdočih mater,
najdlje pri	obravnavanju tega	Med najvažnejšiml sklepi, ki
problema Profesor dr. Novak je h je jel gvet> so. priporočila poudaril, da umre v prvi dobi po ' orodnišnicam, naj se zavzamejo
rojstvu največ otrok zaradi po- zg sjstematično predporodno za- malna kopališča, manjkljive zaščite	nosečih mater,	na svojp-j	območjih; dalje znamenitosti, vinorodno bizeljsko
TURISTIČNO POSVETOVANJE V MOKRICAH
Ali se bodo tudi v Zasavju odprli
boljši pogoji za razvoj turizma?
V znamenitem zgodovinskem gradu Mokrice, ki razen Borla, Štatenberga in Socerba slovi v Sloveniji tudi kot mikavna turistična postojanka, je bilo to nedeljo važno turističnb posvetovanje Okrajnega sveta za turizem. Na posvetovanju so razpravljali o vprašanjih, pomembnih za nadaljnji razvoj turizma v zasavskem okraju.
Celotno področje, ki po zdru- | jih. Lepi kopališči v Vidmu in žitvi trboveljskega in krškega | Jagnjenici turistično vse dotlej okraja šteje v zasavski okraj, je ne bosta mogli biti primerno iz-v marsičem turistično izredno j koriščeni, dokler ob njih ne bo mikavno. Več lepih višinskih po- j potrebnih pogojev (dobro gostin-(Kum, Mrzlica, Planina, j t možnost nočevanja itd.). Na Čemšenik, Lisca itd.), vode, ter- j ’	.	.	...	na5e
gričevje, vse to lahko štejemo med osnove, ki dajejo možnost za razvoj turizma v tem delu Slovenije. Med turistično zanimi-
Prav tako gre na ta račun tudi prlporoeila cv tvalneam dispan-precejšen odstotek nedonošenčkov	za	noscfc	matere,	ki	naj	bi
in defektnih otrok. Poudaril je, preJvzel organizacijo predporodne
da je pri nas že precej razvita £aščite na področju vse republi-  ---------------------- ------------------
mreža posvetovalnic za noseče j sklep o uporabi preventiv- 1 ve stvari pa že sodijo tudi naglo matere in število obiskov v teh tudi stalno raste, čemur se moramo delno zahvaliti za dosedanji padec umrljivosti dojenčkov.
Vendar pa ta služba predporodne zaščite še ni popolna. Zelo mnogokrat pridejo noseče matere v posvetovalnice samo po enkrat ali dvakrat, največkrat proti koncu nosečnosti, ko je že težavno pomagati, če se predvidevajo kakšne komplikacije. Predporodno zaščito bi bilo treba razširiti zlasti tako, da bi v njej sodeloval čim širši krog zdravnikov in ne le poleg posvetovalnic samo patronažne sestre in babice. Zdravniki so res močno zavzeti pri kurativnem zdravstvenem delu,
S SKUPŠČINE TRGOVINSKE ZBORNICE ZA OKRAJ GORICA
Čimveč zgodnje zelenjave m sadja na domača tržišča
Šola za trgovske vajence se bo bržčas v kratkem preselila iz Brežic na Primorsko
Na zborovan ju okrajne Trgovinske I skrb Trgovinske zbornice in pristojnih gje(je namestitve zdravnikov je a>ornice. ki je bila to dni v Novi Go- gospodarskih organov.	,	7arlnipm času	že	ucoto-
rrci, SO v razpravi na poročila prevlado-	1’oročilo upravnega	odbora, zlasti	pa	mOC	V Zadnjem casu	ze	UgOlO-
   ■ ■ '	 »=**	>-olj5o 1 plodna razprava, sta osvetliln Številna viti, da Se zlasti mlajši ne bra-
li z pereča vprašanja grosistično in malo- nijQ yef zaposljtve izven repu-ravo. prodajne trgovske mreže na Primorskem, .	,
«	.	.	ifAnrcU.ff«	»n nul °	katerih smo že večkrat	pisali	in	jih	bliskega središča, vendar	pa po
Goriška je razen Koprskega m Uai- |	__	_______________;______; i___________4. ju  a:u --
h! -     Iml	n	a	1	lin
Planinski dom na Mrzlici
nega fonda Zavoda za socialno zavarovanje za te namene in apel 1 na okrajne zdravstvene forume, da izpopolnijo število zdravnikov, tako da pomagajo s štipendijami mladim zdravnikom. Prav
Vala
Pre»krL„	_______________ — -	.	.
zgodnjim gonškim sadjem in zelenjavo. | prodajne trgov
se razvijajoči industrijski centri v zasavskem okraju. Med važni opori za bodoči turizem sodita tudi obe moderni kopališči v
zgodovinske’Krko, ki šteje med naše naj
toplejše rečne vode, ne bomo množično dobili ljudi, dokler ne bo osnovnih pogojev, vsaj primerna preprosta kopališča, bifeji, čolnarne s čolni in kanuji, dobro urejene prometne zveze itd. Podobno velja za Cateške Toplice, a tudi za Medijske Toplice na Izlakah, skratka za vse prirodne možnosti, ki jih imamo v okraju. Med težke zapreke v razvoju turizma sodi tudi prometno vprašanje, zato je več ko nujno, da bi po vsem Zasavju vozil motorni vlak in avtobus Brežice—Krško —Zidani most—Trbovlje—Izlake. Novo avtocesto Ljubljana—Zagreb, ki bo stekla tudi skozi bre-ščansko komuno, bo treba kajpada tudi izkoristiti. Vsepovsod bo treba dati možnost, da se razvije tudi sodobna oblika turizma, camping. V razvoju turizma lahko izdatno sodelujejo tudi kmetijske zadruge, ki naj bi drugače kot doslej, zbirale in plasirale proizvode, ki jih troši turizem. Prav šibka je v Zasavju tudi propaganda v prospektih, informacijah itd. Prav je zatorej, če hitro dozori misel o ustanovitvi turističnega biroja na sedežu okraja ali pa v nekaterih
Zasebne sobe za turiste
GostiSča v Lendavi nimajo dovolj
Vidmu in Jagnjenici pri Radečah. | tujskih sob, da bi lahko ob glavni tu-
Cllrrntkn- že v bežnem Dreeledu ristii;ni sezoni sprejelo na prenočišče t>KratKa. zc v ut.znt.m prcgicau , vs(J gnstc Kpr v doglednem času ne bo
lahko Ugotovimo, da ima zasav- I mogoče zgraditi dovolj novih tujskih
soh. je Občinski ljudski odbor Lendava
: 1.1   J. .1	n	Jlnlr	nn	L'	11	t	d	P	ivrtl
Gorico, po priključitvi pa je spričo ve-lute oddaljenosti do večjih potrošnih arediSč in slabo organizirane odkupno nireže prišlo glede tega do velikih te-.Tolminska, Jesenice in drugi bližnji kraji ne morejo absorbirati vseh razpoložljivih količin, za prevoz tega hitro pokvarljivega blaga na daljše relacije pa primanjkuje ustreznih tehničnih sredstev in prevoznega parka.
v j Odkup s« je lani sicer precej zbolj-♦ 3? pa zaradi omenjenih težav
ncfazumcvanja podjetij ne
Tut«JV j® . razpoložljivih viškov, izvoz kn*a	odkupujejo	blago	za
rlmcrib l- * domače potrebe, tista iz krajev pa se često potegujejo le .PrvPvrstne izvozne proizvode, po-v„ii-e* j® blaga dovolj, da pridclo-Dji vc<*° kam z njim, pa prene-°dkupovati. To vprašanje do te-J° .zf*aoyoljivo rešiti, ne da bi flii’ ern*?lr?li trgovsko mrežo, dalje gra-u sušilnice in druge podobne obrate lr«!LE°ve 1 zmo8ljivost sadnolikerskega
kombinata »Frtfcfai« v Ajdovščini.
nflt^rCMVSem ^e. Podobno zboljšati odnos Rni	•	podjetij do proizvajalcev,
nii kmetijske zadruge naj bi skle-P°K°dbe z odkupnimi podjetji, da ..j . tak° lahko vnovčile tudi blago ednjc in slabše kakovosti. Vezale naj m	na	eno podjetje, toda le-to bi
teca k- ?^kupovati vse blago. Glede kazalo posnemati saanolikerski n*? .t »Fructal« v Ajdovščini, ki s irnrii?'Vaja*c* nekaj časa sklepa po-radiž;nika 0c^^up cel°tncSa pridelka pa-
reŠiraVL^°na vPrašanja je treba naglo blu • ker se sezona odkupov naglo nH«fii® ne sniemo dovoliti, da bi nam letos propadali. To naj bo aJ pred začetkom odkupov osrednja
Preurejena krojaška delavnica v Kopru
^ K-arlijevi ulici v Kopru so odprli bi • rej°ao krojaško delavnico >Elcgant<, ko v naivcčj.i socialistični obrat te stro-dr>u Pot»ročju koprskega okraja. V tej ^'-»avniri KI t: ..  : : __________ 1„
škega okraja več kot polovica gojcncev ’ predelih, kot so n. pr. Ravne,
Goric? »t?setudi ^orLumiia'«^! i Slovenske gorice in podobno kjer na ljudske odbora Gorica in Koper. I JC Zdravniški posel res težak.
M. D. I	M.	N.
Od Nanosa do Jadrana
Dvolastniki so se združili
Na nedavnem ustanovnem občnem zboru svojega združenja so dvolastniki, ki prebivajo na področju koprskega okraja, poslušali in odobrili poročilo o delu pripravljalnega odbora ter hkrati sprejeli pravila in proračun nove organizacije.
Poročilo in razprava na ustanovnem občnem zboru sta pokazala, da je bila ustanovitev združenja dvolastnikov koprskega okraja dokaj nujna. To novo telo bo skladno z določili Videmskega sporazuma zastopalo interese dvolastnikov pred oblastmi onstran in tostran meje, ščitilo bo njih koristi pri odmeri davkov za premoženje v Italiji in jih
srečujejo s tujino. Zato lahko najlaže pokažejo, kako je treba čuvati in stopnjevati ugled naše domovine onstran njenih mejp. Pri tem nikakor ne kaže podcenjevati okoliščine, da so med našimi dvolastniki tudi takšni kmetje, ki so ideološko šibki in zato podvrženi raznoterim vplivom. Na drugi strani pa mora naše združenje postati pomemben
zastopalo v vseh odškodninskih politični činitelj pri dviganju so-
zafcitevkih, nastalih glede njih premoženja prek meje nasproti italijanskim državljanom. Hkrati bo združenje pomagalo dvolastnikom pri zatiranju nalezljivih
cialistične zavesti dvolastnikov. Spričo tega kaže, da bo njegovo sodelovanje z organizacijami SZDL in kmetijskimi zadrugami nekoliko pripomoglo-k preobrazbi
bolezni in bo pri tem najtesneje 1 naših obmejnih vasi.« sodelovalo z veterinarsko službo.! vodstvo združenja upa, da bo Njegova nadaljnja naloga je tudi v vrste njegovega članstva kaj pomagati domačim carinskim or- kmalu stopilo vseh 450 dvolast-
ski okraj nič koliko prirodnih pogojev za razvoj turizma.
Navzlic temu pa je treba reči, da večina teh pogojev ni turistično tako izkoriščena, da bi mogli govoriti o turizmu v Zasavju kot o važni gospodarski in družbeni dejavnosti. V največji meri za zdaj to nalogo opravlja edino planinstvo. Nižinske postojanke in prirodni pogoji pa niso izkoriščeni ali pa v najmanjši meri. Ker pa prisojamo turizmu, posebno množičnemu, med vsem drugim tudi izredno važno vzgojno nalogo, bo več ko neogibno, da začenjamo ustvarjati ob prirodnih možnostih vse tiste pogoje, da bo v posameznih komunah turizem krenil z mrtve točke.
V posameznih komunah bo zatorej treba sistematično zastaviti delo za ureditev turističnih postojank. Za to se bodo morali kraji in prebivalci zanimati tudi sami, si organizirati turistična
.zdal na zadnji seji odlok, po katerem smejo izdajati sobe turistom tudi zasebniki. Vsak zasebnik, ki bi hotel oda-jati sobo, pa mora to prijaviti občinskemu ljudskemu odboru, da mu izda dovoljenje. V prijavi mora navesti tudi rcno za prenočišče, da ne bi računal previsokih nočnin. Pred izdajo dovoljenja pregleda sobo posebna komisija, v kateri sta med drugim zdravnik in predstavnik turistične organizacije, kajti soba mora ustrezati vsem predpisom. Upa-
Na taka predavanja bodo ženske zmeraj rade prišle
Za zaključek 4-mesečnega zdrav-stveno-prosvetnega tečaja, kt ga je v minuli zimi obiskovalo 42 deklet in žena iz trga in okolice, je vodstvo tečaja priredilo še posebej dve zanimivi predavanji. 60 dekletom je govoril o vzgoji za zakon ing. prof. Ivo Zobec iz Novega mesta, ki je imel podobno predavanje tudi za fante in može v Mokronogu. Več ko 300 žensk, mater in deklet pa se Je zbralo k zaključnemu predavanju ginekologa in ravnatelja novomeške bolnišnice dr. Slavka Perka, ki je predaval o ženskem telesu, poslanstvu matere ln o vlogi ženske v družini in družbi. Po živahnem razpravljanju, ki se je razvilo po zelo zanimivem ln nazornem
komunah, kot n. pr. v Brežicah, kjer imajo ob mnogih turističnih možnostih in z močnim zagrebškim zaledjem najlepše pogoje za razvoj turizma:
Med težja vprašanja, ki jih bo treba za razvoj turizma nujno rešiti, sodi tudi gostinstvo. Z redkimi izjemami velja, da gostinstvo ne ustreza. Premalo je možnosti za nočitev, udobje je več ko skromno, marsikje je higiena pod povprečjem. Hrana je enolična, pijača pa slaba. Skoraj nikjer ni dobiti razglednic, ne zemljevidov, ne spominkov, ne vodnikov ali pa vsaj preprostih brošur. Zasebniki so se odvadili dajati sobe in gledati na turizem kot važno krajevno dejavnost.
Ne da bi naprej naštevali stvari, lahko rečemo, da se je okrajni svet za turizem lotil vprašanja turizma ne le načrtno, ampak tako spodbudno, da more tudi Zasavje pričakovati, da se tod začenjajo odpirati turizmu novi časi. Med drugim je glede tega zelo umesten predlog o ustanovitvi turističnih skladov tako na okraju, kot tudi v posameznih komunah, zlasti tistih, ki imajo največ možnosti za razvoj turizma, za kar pa je treba ustvariti primerne pogoje.	(ž)
Kratke __________________________
iz raznih krajev
KZ »Jeruzalem« Ivanjkovci, ki
bila ustanovljena prod tremi meseci, beleži zadovoljive usj 100 članov. Živinorejsk
ke živine, svinjerejo asemsko perutnino. Kme-
beleži zadovoljive uspehe, šteje okrog ■“* ’ oreiski c m	-	*
e ži
_ _	nasems	_________________
tijski odsek skrbi za zaSčitna sredstva
jski odsek pospešuje razvoj pinegavske živine, svinjerejo in vzgaja enotno
olepševalna društva ter polagoma ^rfnm^nsk oblTubi^dfjmbo^H-ustvarjati materialne pogoje za hoanjie obiskal z zdravstvenih ftl-razvoj turizma v njihovih kra- mom.	M.
Goriški muzej v kromberškem gradu bodo odprli letos
in umetna gnojila, pridelovanje sortnega semenskega krompiria, deteljnih semen in najboljše selekcijske koruze. Sadjarskovinogradniški uvaja zaščitno škropljen n: in neco sadovnjakov. Poslovalnici K2 sta založeni z vsem potrebnim. V 14 dneh sta odkupili 20 vagonov kostanjevih in hrastovih panjev, vsestranska dejavnost je živahna. D. S.
Dramski odsek invanjskovske mladine pripravlja Ferda Kozaka štiridejanko »Profesor Klepec«. Upamo, da jim bo za uprizoritev te na razpolago ivanj-kovska prosvetna dvorana z odrom, saj je res težko verjeti, da za februarsko mladinsko prireditev v ivanjkovski dvorani ni bilo prostora.
*
Kuharski tečaj, ki ga je pripravila mladinska organizacija z materialno po močjo ZB NOV Ivanjkovci, obiskuje 18 mladink. Pod vodstvom tov. Hrvacki Marije dobro uspeva, končne rezultate
E a bomo lahko ocenili na razstavi, ki o ob zaključku tečaja.	D.	S.
Kolektiv rudnika lignita v Velenju ima 2200 Član<^V. Niihov delavski svet šteje 60 članov. Tokrat pa bodo volili člana delavskega sveta na vsakih 30 članov. Zdaj na množičnih sestankih razpravljajo o delu delavskega sveta in se seznanjajo s kandidatno listo. Dobra
priprava bo omogočila tudi dobro izbiro “	“*	ela	*
e ; 	 ...
lež pri tem, da so dvignili lani proiz-
 J	--	•	-	Ja-
novih članov dtHavskega sveta, ki bo imel letos velike naloge. Precejšen de-
nfhavoi°\.je hkrati z vajenci zaposle-	ganom pri urejanju evidence	nad	ni kov	y področju koprskega
moSk^K . judl* Kapaciteta obrata jo 70	vnovčenimi in iznešenimi	pri-	okraja
SeW 'spv° ,žtnskihp° mori (mc-	delki. Naposled bo združenje	mo-
sir »k* * Seveda pa kolektiv razen tega i ,	 .	,,	.	.	I
^rbl tudi zu popravila. Dokaj pomemb-' ralo s svojimi odbori krepiti mo- | da ?ovost v preurejeni delavnici pa je to, I ralnO in politično zavest dVO-
‘roCki n^aln!?1 blago’ k! Ba lai,ko P?- lastnikov.
PjoCajo	,i,.fJ?.1 °.„p°i.„a	I	Slednje	je	nedvomno	nadvse
Na prvi seji v ponedeljek je muzejski svet pri bodočem go-riškem muzeju v kromberškem gradu pri Novi Gorici sprejel več sklepov za nadaljnji razvoj te pomembne kulturne ustanove. Grad v Kromberku so zgradili okrog leta 1609 ter je eden redkih v Sloveniji, ki v zadnji vojni ni bil poškodovan. Ce bo upravi uspelo zagotoviti potrebna finančna sredstva za manjša adaptacijska dela, popravilo grajskega stolpa, za napeljavo vode in preselitev
ol,'„W z delom za obleko vred v dveh ,,,>1 k'h. In za zaključek: izvret^ *r°juSki dolavnici
Spomenik heroju Lacku je izdelan
za zaključek: preureditvena * tehtna naloga. Z besedami poro .
” ’ ’	Elcgant«	je	Hvalca pripravljalnega odbora. Lani so organizacije Zveze i glede tega ni bilo mnogo storje-
mlzar^„ffn nhmta — ——..ovitev združenja:	borcev	v	ptujskem okraju uspeš- | nega. V Ptuju so razširili oddelek
iVr«4	 UUIUIII1VI	j.
iinvi- °Pravil kolektiv r.edavno usta-	,	..	j *	•
novega mizarskega obrata ^ ustanovitev združenja. l'«nosc v Izoli.	  ’	  •
-•
MHUi.
'Msani
IIP
»Prav dvolastniki se najčešče n0 delale. Največ skrbi so posve- muzeja.NOB, imajo pa v namenu
tile otrokom padlih borcev in I smotrno zbiranje zgodovinskih
žrtev fašističnega terorja. Vsi otroci padlih borcev (132 po številu) dobivajo ustrezne štipendije. Lani so izplačali skupno 4,505.513 dinarjev. Razveseljivo je dejstvo, da so učni uspehi teh
podatkov in arhiva, ki bo dal točno sliko razvoja osvobodilnega gibanja v ptujskem okraju. Mislijo tudi na izdajo posebne knjige, v kateri bi bilo zbrano zgodovinsko gradivo osvobodilnega
otrok zadovoljivi. Hazen skrbi za gibanja v tem delu Slovenije, šolsko izobrazbo je okrajni od- j Najbolj živahno so se organi-bor ZB poskrbel tudi za prijetne zacije Zveze borcev udejstvovale počitnice. Letovalo je 143 otrok, lani pri postavljanju spomeni-
ki so razen razvedrila na počitnicah spoznali tudi mnoge kraje, znane iz osvobodilnih bojev ter slišali več predavanj, katera so jim pripravili stari borci.
Tudi pri zbiranju zgodovinskega gradiva iz osvobodilne borbe je bil minulo leto dosežen
kov, ureditvi grobišč in odkrivanju spominskih plošč. Prekop posmrtnih ostankov heroja Lacka in njegovih sodelavcev ter prenos v novo grobnico je bil Vsekakor največja manifestacija, ki jo je organizirala Zveza borcev po vojni. Organizacije ZB pa
napredek. Mnogo gradiva so Čaka še precej dela. Važna na-zbrali v občini Središče, kjer loga je postavitev spomenika pripravljajo otvoritev krajevnega narodnemu heroju Jožetu Lacku
Nabrežje JLA v Kopni
muzeja NOB, dalje v občini Gorišnica, Markovci, Cirkulane in Makole- V ostalih občinah pa
Spomenik je že izdelan, ni pa še rešeno vprašanje, kje bo postavljen.
stranke, ki sedaj prebiva v gradu, bodo muzej odprli še letos.
V muzeju bodo odprli več oddelkov in pododdelkov, tako oddelek, ki bo prikazoval razvoj šolstva na Primorskem, poseben oddelek o razvoju delavskega in ostalega naprednega gibanja v teh krajih in tako dalje. Zanimiva bo tudi zbirka raznega starega denarja, ki je v določenem smislu prikaz zgodovine teh krajev. Razen tega so zbrali precej etnografskega gradiva.
Raznih zgodovinskih predmetov in zapiskov so zbrali že precej, vendar je na terenu še veliko neodkritih in bodo zato zbiranje nadaljevali. Med najbolj prizadevnimi in požrtvovalnimi zbiralci raznega zgodovinskega gradiva, je šolski inšpektor za gimnazije prof. Slavko Kretič iz Nove Gorice. Pri nekem zasebniku v Črnem vrhu nad Idrijo je lani odkril poročila ljubljanskih gimnazij iz 19. stoletja, kjer je več zapiskov o Prešernu in treh dijakih iz Idrije, ki so študirali skupaj z njim v Ljubljani. Med zbranim gradivom za muzej naj omenimo še zlato knjigo osnovne šole v Renčah od 1880. leta do začetka prve svetovne vojne.
Skladi za prosto razpolaganje spet prosti
Podjetja v celjskem okraju so imela dlje blokirane sklade za prosto razpolaganje. Podjetja so bila dolžna odvesti v sklad za Imobilizacijo 221 milijonov dinarjev. Od tega zneska so 50 odstotkov že odvedla. Ker pa so nastale razne težave pri uporabljanju skladov za prosto razpolaganje, je Zbor proizvajalcev sklenil, da se le-ti deblokirajo. Pred sprejetjem družbenega plana za 1. 1956 bo OLO Celje določil način plačila ostanka dolga, ki znaša približno 103 milijone. K.
vodnjo nad milijon ton, ima delavski svet. Letos so v prvih dveh mesecih vzlic vremenskim neprilikam nakopali skoraj 200.000 ton premoga. Na zaanji seji delavskega sveta so sklenili, da bodo do nadaljnjega itkinili nedeljsko de-to. Zasedanje in volitve v novi delavski svet bodo imeli 28. marca.
V ponedeljek je velenjskim ženam predavala članica Izvršnega sveta LRS tov. Olga Vrabič. Tovarišica Vrabičeva je govorila o potrebi ustanovitve ženskega društva v Velenju in poudarila, da so žensko danes lahko uveljavljajo na vseh področjih. Poudarila je tudi, da je zelo odločilno sodelovanje žensk v potrošnikih svetih. Predavanje je bilo donro obiskano.
Na nižji gimnaziji osnovali aktiv LMS. Njegovo gla lo bo, izboljšati učne uspehe. Na preda-
Velcnju so
Njegovo glavno de-
vanjih pa se bo aktiv seznanjal z gobarskim in političnim razvojem pri
spo«
nas.
V Šoštanju dokaj pridno dela teles-novzgojno društvo »Partizan«, ki ima 180 članov, mladine in pionirjev. Sedaj sc pripravljajo na okrajni telovadni nastop, ki bo juuija v Velenju. Pripravili bodo tudi tečaj za vaditeljski kader. Letos je pred člani velika in zahtevna naloga. Pred leti so namreč začeli graditi nov stadion. Za dograditev stadiona bi potrebovali še 3,000.000 din. Letos nameravajo okrog stadina postaviti ograjo. Ko o stidon urejen, bo ob velenjskem drugi po velikosti v Šaleški dolini. S.
BRALCI NAM PIŠEJO
Čemu take razlike?
Ko sem se pred tedni vračal z večernim vlakom lz Pulja do Divače, kjer smo čakali na vlak proti Ljubljani, sem šel skupno z ostalimi potniki v kolodvorsko restavracijo v Divači. Nemalo sem se začudil, ko sem moral plačati za pol decilitra encijana 40 din. Ko sem se pritožil upravniku, ml je ta dejal: »Saj nas stane liter encijana 460 din.« Koliko pri tem restavracija zasluži, lahko takoj izračunamo. V Ilustracijo na.1 navedem še cene v ostalih kolodvorskih restavracijah in gostinskih podjetjih: enaka količina encijana (pol decilitra) stane tako v kolodvorski restavraciji v Postojni kot v Ljubljani 25 din. Prav toliko stane v buffejih »Kajfež« in »Vesel« v Ljubljani, medtem ko ga zaračunajo pri »Figovcu« 30 din, v restavraciji pa 31 din. Kako pridemo do takih razlik? C. D
wrnmmm
MNOGO ZMEDE
*
Na rob krstni uprizoritvi Javorškovega »Povečevalnega stekla«
To je čudna reč. Malone slednja uprizoritev v gledališču doživlja daleč pred premiero nekakšno brezimno uverturo: šuš-ljanje, paberkovanje, presojanje. Na kratko: po mestnih obreko-valnicah delijo vročekrvni debaterji brezplačne prognoze pro in contra, psihoza se redi kot vzhajajoča luna, ozračje se praši in polni s pohvalnimi ali odklonilnimi kriki o novorojenčku, za katerega starši in botri šele nakupujejo plenice, majice in kar je tistih reči, ki gredo nastajajočemu državljančku. Anonimike, ki razpošiljajo novico v svet, je seve mogoče zgolj ugibati. Da, to je čudna reč. O njej je nedavno tega znan gledališki strokovnjak pisal z večjo izvedenostjo.
Tudi Javorškovemu »Povečevalnemu steklin je sekundirala ta čudna reč. Nekoliko jo je pod-pihala nagrada pri natečaju za izvirno domačo dramo, rahlo sa-
čevalnega stekla«, tedaj igrajo pomembnejšo in posebno idejno vlogo posledice obrekovanja. V farsi so te posledice dovolj otipljive: Glažuta v svoji sfanatizirani vnemi, ujeta v poneumnjeno in nenadzorovano množično psihozo — ki v besedilu nima nikakršne opore — ubije dušo in linča duha nedejavnega in skrivnostno obupanega »zveličarja« Janeza Pohlina. Problem razosebljenja osebnosti brez dvoma ni nezanimiv, a v »Povečevalnem steklu« je neizviren, nedružben, umetelno skonstruiran in otožno zmeden. Povrhu pa še strahotno prozaičen, čestokrat domala neokusno pretiran. In predvsem: leden. Avtor mu je v epilogu s Pohlinoviin in Filipovim uporom resda priključil še dejavno varianto, a ker je ni niti poskusil globlje reševati, je z njo ustvaril v otožni zmedi idejnovsebinskega labirinta le poskusni, zasilni izhod. Nepri-
France Slana: Lectovo srce
Storil je to, kar počne dramatika' vseh časov: zasidral se je v preteklost, da bi aludiral sedanjost. In te aluzije bi bržkone naj bile družbenokritične. A pri tem je zagrešil dve usodni zmoti: precenil je splošno družbeno vlogo obrekovanja in posplošil posebno usodo Janeza Pohlina. V obeh
primerih je tedaj povečal povečavo, posadil je individualna občutja na družbeni tron. Tako je
»družbena kritika« usahnila v pesku individualne avtorjeve zmede, odfrlela je z vetrom, ki ga »Povečevalno steklo« umetelno napihuje zato, da bi lahko dokazalo in podprlo otožno Pohlinovo usodo ter z njo avtorjevo tezo o razosebljenju osebnosti. Gledano s tega vidika, je »Povečevalno steklo« ne farsa, marveč farsa fal-se, ki je satirične ostrice in bodice nehote in nevede obrnila zoper samo sebe.
Otožna stvariteljska zmeda se je marsikje naselila tudi v estetsko zgradbo »Povečevalnega stekla ............................  '
vršno, ko je podelila »Povečevalnemu steklu« nagrado?
Še besedo o uprizoritvi. Čestokrat se primeri, da odrska ustvaritev rešuje avtorja in narobe. Gostujoči režiser Andrej Hieng je s scenografom Svetom Jovanovičem in umetniškim zborom ljubljanske Drame »Povečevalnemu steklu« močno pomagal iz zmede in zagate. Uprizoritev je bila dovolj dinamična in razgibana, čeprav jo je besedilo marsi-kod hromilo in vleklo v kolesnice utrudljive ohlapnosti. V številnih vlogah je* nastopil malone ves mlajši zbor Drame.
VASJA PREDAN
France Slana: Gostilna v Stari Loki
Slovenski pisatelji in njihovi bralci
Merilo popularnosti: izposojanje njihovih del v februarju
Literarni okus publike je problem, ki
mo všečen delež pa ji je pridal avtor z izjavami v Tedenski tribunu Fami je sledila premiera in premieri bridka resnica: prognoze za »Povečevalno steklo« so bile očitno gledane s povečevalnim steklom. Pod te vrste lečo pa je sleherna stvar obilnejša, večja — zato je bilo razočaranje tembolj jarko, če si farso gledal brez »čudežnega« povečevalnega monokla. (Difficile est satyram non seri-bere!)
Prav res: čudna, nevšečna reč. Javorškova farsa namreč. O njej — ki je neurejena — nekaj neurejenih vtisov.
Drobni intermezzo: Javoršek je bil na celjskem gledališkem festivalu nagrajen za »Kriminalno zgodbo«. 'Prav. Bila je zvita iz soli, krvi, okusa in omike. Izvirne umetniške enkratnosti ni bilo v niej, kakor ni bilo, vročega bitja človeškega srca in tudi ne velikih misli, idej.
V »Povečevalnem steklu« — z izjemo epiloga — zaman iščeš onih splošnih vrednot, s katerimi je bila obdarjena »Kriminalna zgodba«.
Za večjo jasnost pričujočega poročila bodi dovoljeno pomagati
merno toplejša in človeško intimnejša pa tudi bolj poetična je spet v epilogu retrospektiva s Pohlinom in Klarico. V njej je avtor segel globlje, razmaknil je groteskne fasade farse in se dokopal tja, odkoder bi se njegova dramatika lahko vzpela v zaupljivo umetniška rast. Zal, sta tudi to epizodo prerasla plevel ledene težnosti »Povečevalnega stekla« in premočotožnestvariteljske zmede.
Drugo vprašanje: Javoršek je dejanje farse premaknil v čas starega slovenskega človeka, »ki nam danes diši po plesnivi moki, skisanem mleku in davnih grehih«.
ir	...	f	‘.v	me	je vedno zuuimul. Raznovrstne in
Kompozicija ^ isimionicne vedno enostavne so številne komponente, suite« — tako imenuje avtor svo- ki tu okus določajo. Zanimivo pa je, da jo farso — je pač artistični vzde- JV*. Ntetarni okus povprečnega človeka, vek, kot je artistika sploh malone	naš,-h	l,ud,>	do'
edina odlika »Povečevalnega stekla«. Raisona za takšen vzdevek iz besedila ni čutiti, morda ga je , nekoliko ustvarila -s- po režiserjevi zaslugi — uprizoritev. Spopadi in junaki v prvem delu so ohlapni, čeprav razmeroma jasni.
Vsekakor je Javorškova artistična veščina prišla do polnega izraza v epilogu. Ne glede na dramaturško logiko, ki zavestno noče biti premočrtna, marveč iracionalna, in ne glede na dejstvo, da mora tudi samodejna in asociativna, pirandellistična ali retrospektivna dramaturgija imeti notranje utemeljene, izčiščene vzgibe — v epilogu je v tem pogledu dovolj zmede — je Javoršek v tem delu farse pokazal veliko spretnost, artistično okretnost, konverzacijsko in poetično sproščenost, ki kaže na nedvoumno, dramsko nadarjenost avtorja.
In vendar: celotni farsi manjka umetniške toplote, tistih enkraf-nih notranjih vzmeti, ki niso zgolj spektakel ,in artistika in ki jih trna v svoji dramatiki dolga vrsta vzornikov, h katerim je Javoršek primaknil vir svoje Hipokrene, pa naj imamo v mislih Cankarja,
Giradouxa, Eliota, Frya, Piran-della ali Millerja, če naštejemo tiste, ki stopajo nevezano v misel in. ki so botrovali »Povečevalnemu steklu«.
Da, »Povečevalno steklo« je v prvi vrsti artizem in omika, njen avtor pa spretni vrtnar, ki jo, z lastnim sokom oplojeno, presaja iz Evrope na slovenski dramatični vrt. V tem je njegova osrednja kulturna vloga. Naj po pričujočih skopih in bežnih vtisih zastavim vprašanje: ali ni natečajna žirija za izvirno dramo sodila po-
kaj homogen in stalen. Spreminja se počasi, težko se ločuje od »starih« pri-
Moški zbor »Dragomir Drakulic« iz Karlovca
Danes, v soboto 24. marca, ob osmih zvečer bo v veliki filharmonični dvorani gostoval moški pevski zbor KUD »Dragomir Drakulič« iz Karlovca. Koncert prireja DPD Svoboda Ljubi jana-Center v okviru medrepubliških gostovanj, ki naj bi zbližala in seznanila ljudi z uspehi, doseženimi v bratskih republikah na kulturno-prosvetnem področju. Zbor »Dragomir Drakulič« je eden najelitnejših moških zborov na Hrvatskem ter je dosegel visoko raven na področju vokalne glasbe.
Zbor bo izvajal skladbe jugoslovanskih skladateljev De Paseka, ^ Gobca, Karastjanova, Lisinskega, Vilharja, Zajca, Majerja, Mokranjca, Pavčiča, Tajče-viča ter za zaključek jakova Gotovca »Koledo« s spremljavo orkestra (dirigent Nikola Bašič). Ljubitelje vokalne glasbe opozarjamo na to gostovanje. Vstopnice pri blagajni Slovenske filharmonije.
ljubljenih pisateljev, ki jih je kritika iu literarna zgodovina detroniziralu, prav tako težko, celo z nekim nezaupanjem sega po novih imenih, često ne kaže prevelikega navdušenja nad »vodilnimi sodbbniki«, največkrat se ogreje za pisatelja šele potem, ko je ta izdal še nekaj dobrih knjig, ali vsaj knjig, ki se »zares« bero.
Najbistvenejše poteze splošnega literarnega nagnjenja slovenskega človeka naših dni bi bilo mogoče strniti v naslednje, približne ugotovitve:	najbolj
stalne bralce imajo talco imenovani naši klasiki, t. j. pisatelji iz naše pretekle in polpretekle dobe, tem se pruttužujcio uajplodovitejši predstavniki naše sodobnosti, predvsem predstavniki starej&e in deloma srednje pisateljske generacije, medtem ko se mlajša generacija v glavnem Še brezuspešno trudi, da bi si pridobila svoj stalni krog bralcev. To velja izključno za prozaiste, med pesniki ni omembe vrednih razlik, obiskovalec javne knjižnice se zanje ne zmeni, razen redkih dijakov, ki sežejo po njih kot po obveznem šolskem čtivu.
V Delavski knjižnici — edini večji ljudski knjižnici, ki mi je te podatke lahko nudila — je bilo- povpraševanje po domačih pisateljih v februarju naslednje: med umrlimi in sploh starejšimi pisatelji je bil tudi v prejšnjem mesecu najbolj bran Ivan Cankar, njegovih del je bilo izposojenih 104. Cankarju sledijo Tavčar z 71, Jurčič z 61 izposojenimi knjigami, Kersnik s 40, Murnik z 39, Milčinski z 12, Stritar s 11 in Meško z 11 deli. Sorazmerno dobro bran je Prežihov Voranc, ki pa, čeprav že mrtev, vendarle sodi med naše so-
Med sodobniki odločno vodi France Bevk, katerega dela so si v februarju v Delavski knjižnici izposodili nič manj kot 155-krat, od te številke odpade n» mladinska dela 44 izposoj. Bevku sled* Miško Kranjec z 82 izposojenimi deli, njemu pa F. S. Finžgar s 67 deli, nato lika Vastetova z 48 izposojami, Jože Pahor s 43, Jul Kozak s 40, Anton Ingolič s 34, Bogomir Magajna s 33, Tone Seliškar prav tako s 33, Ferdo Godina s 30, nato pridejo se Ferdo Kozak in Karel Grabcljšek z 21 izposojami, Oskar Hudales s 24 (izključno mladinska dela)* Josip Ribičič in dr. Anton Slodnjak s 17, Pregelj s 16, Ivan Potrč z 12, Vlado Habjan z 10 izposojenimi deli, itd.
Med pesniki, kot že rečeno, so številke izposoj dokaj neznatne. Prvi je Oton Župančič z 11 deli, njemu sledijo Aškerc, Kette in Gradnik s 5, Gregorčič in Minatti s 4, Prefieren s 3, Mnrn, Ivan Albreht in Rado Bordon z 2, Bor, Me-
bili počaščeni vsak s pozornostjo enega izposojevalca, medtem ko	"
Klopčič — Hodijo en so imeli ostali
dobnike:
54-krut.
v februarju je bil izposojen
slovenski pesniki- v Delavski knjižnici v mesecu februarju zavidljiv mir, ki s* ga pri svojem delu morda zaman želijo . . .
Žal sc ti podatki in iz njih izvirajoče ugotovitve nanašajo le na eno ljubljansko knjižnico, zdi sc mi pa, da bi sorazmerje ostalo v glavnem isto, tudi če bi imel na razpolago ustrezne statistike iz drugih knjižnic. Z neznatnimi korekturami bi sc z navedenim stanjem v februarju ujemala tudi izposoja v januarju in nekako v istem sorazmerju $e je »popularnost« slovenskih pisateljev pokazala tudi ob pregledu izposojenih knjig v vsem prejšnjem letu.
C. Z.
RAZGLEDI PO SVETU
UMETNOSTNE RAZSTAVE V NEMČIJI. V Niirnbergu sta odprti trenWno dve
1»oruembni umetniški razstavi. V Fran-;ovski galeriji so razstavljene risbe in akvareli iz zgodnjih let (1879—1885) Vincenta van Gogha, ki zapuščalo s temačnostjo svojih socialnih slik bede povsem drugačen vtis kot poznejša, jarkih barv prenasičena platna. — V isti galeriji je odprta razstava »Stara in nova moderna umetnost«. Njena odlika je, da loči obe bistveni tendenci moderne
cijo, Sovjetsko zvezo in Češkoslovaško, kjer je filmska produkcija dosegi® /.nntno umetniško raven.
★
Sovjetski violinist David Oj6trah je
doživel ob svojem londonskem gostovanju, kjer je nastopil v televizijskem programu in celovečernem koncertu .v Koyal-Festival-Hallu z Beethovnovim1* Prokofjevimi in Tartinijevimi skladbam1« izreden uspeh. Kritika »Timesa« i.n »Daily Telegrapha« ga prišteva med naj"
umetnosti: na eni strani srečanje s sim- . dovršenejše violiniste današnjega časfl * ““	   -	Krilj’"	’	-
bolično umetnostjo Afričanov in južno- / nenadkriljivo tehniko.
prodor tch-
Ob prvi^ izdaji knjige K.t S. Stan*"
{im*1
Petar Palavičini: Don Kihot
Iz mariborskega kulturnega življenja
Pomembna publikacija
morskih ljudstev, na drugi pr
nike v svet umetnika. — V Dtisseldorfu	_	...
so razstavljene »Slike iz južne	Francije«	slavskega »Habota aktera nad	seboj«
(iz leta 1930) nadarjenega	židovskega	italijanščini	je bila	prirejena v Ril
umetnika Julo Levina, rojenega leta 1901	pod pokroviteljstvom	Mednarodne
v Stettinu, ki je »umrl« leta 1943 v	artistov konferenca, na kateri	so	vidni
koncentracijskem taborišču	Osvieczimu.	italijanski *	režiserji,	gledališki kriti*!
Njegova umetniška pot se	je končala	in pisatelji	v svojih	govorih poudarja*1
že leta 1933 in sledilo ji je	deset let	pomen Stanislavskega /a dramsko	ume*"
umiranja. Njegova dela so	zlasti ce-	nost v svetovnem merilu.
) D<
si s splošnim ključkom, ki skusil odkleniti duri nekaterim izbam labirinta, imenovanega >Po-večevalno steklo«. Imenujmo ključek: otožna stvariteljska zmeda.
Ne glede na to, da se z vrsto postavk, ki jih je avtor zapisal v komentarju k farsi v Gledališkem listu, ni mogoče strinjati, gre zlasti za vprašanje, ali je dandanašnji — poudarjam — dandanašnji — in to po Cankarju in njegovem času — obrekovanje resnično tista usodna družbena nevšečnost in zlo, ki terja veliko izpoved? Ali je v času, ko se snov za farse, parodije in satire rojeva in ponuja v kuloarjili drugih in drugačnih človeških grdobij, žalosti in grehov, obrekovalniea tisti pošastni družbeno pohujšljivi hram, ki ugonablja človeško eksistenco in je torej nanj treba izliti vreli gnev, se zaprašiti vanj s povzdignjenim kazalcem vesoljne morale in mu — četudi skozi posmeh — darovati intimno pisateljsko misel in izpoved? Res je — obreko-valnica je zlo, ki naj ga oplazi bič satire! A naj bo kakorkoli: »Povečevalno steklo« je kot slabokrvna inačica Cankarjevega »Pohujšanja« malone odblisk impotence srca in umetniški anali ronizem, na katerega bi brez zadrege poslal Prešernovo puščico »Pevcem letnih časov«.
Ce sestavlja obrekovanje le neko splošno vsebino farse in boj
ILUSTRIRANI VODNIK PO MARIBORU. Izdala Založba »Obzorja«. Obseg 290 str. Pisec in redaktor knjige prof. Bogo Teply.
Maribor je že dalj časa pogrešal »Vodnika«, ki bi ustrezal novim zahtevam in spremembam,, nastalim po vojni. Pred nedavnim je založba »Obzorja« izpolnila to vrzel z izdajo novega »Vodnika«, ki ga je uredil prof. Bogo Teply in zunj napisal pretežni del teksta. Knji-gu je vsebinsko razporejena v poglavja,
bo po- ki zajemajo posamezna področja gospo-aterilll darskega, kulturnega in političnegu življenja. V poglavju »Maribor od davnine do današnjih dni« je pisce v zgoščenem pregledu orisal splošni zgodovinski razvoj mesta. Nadaljnu poglavja zajemajo kulturno in umetnostno življenje, gospodarstvo, zgodovinske zanimivosti in značilnosti mesta, kulturne in znanstvene, zdravstvene in socialne ustanove, šolstvo, šport, turizem in ^ izletništvo. '/.lasti poslednje poglavje širše predstavlja krajepisne, zgodovinske, kulturne, gospodarske iu druge značilnosti bližnje mariborske okolice. Zaključno poglavje predstavlja adresar, ki izčrpno zajema vsa mariborska industrijska, trgovska, obrtna in gostinska podjetja, kulturne in znanstvene ustanove, šole,
zdravstvo, društva in družbene organizacije.
Sedanji ilustrirani »Vodnik po Mariboru« je glede na vsebino korak naprej v primerjavi s tovrstnimi predvojnimi publikacijami. Kvaliteten je zlasti splošni zgodovinski oris, ki mnogo širše in z znanstvenim pogledom vnaša nova vprašanja in teze v mariborsko 'lokalno zgodovino (delavska kultura, razvoj proletariata, zgodovina NOB in dr.), kar pri prejšnjih, s »čitalniško vnemo« pisanih publikacijah ni bil primer. Knjiga je opremljena s številnimi uspelimi posnetki mariborskih fotografov. Glede na pestro vsebino bo dobrodošla vsem go-spodurskim in kulturnim krogom Maribora, pa tudi vsem tistim, ki so z obdravskim mestom poslovno, ali drugače povezani.	-vd
Pridobitev mariborskega gledališča
Vrste igralcev v mariborski gledališki hiši so se zadnja leta zelo redčile. Beg iz »province« je prišel nekako v modo. Prazna mesta v ansamblu je bilo v gledališkem življenju zelo čutiti, 6nj je odšlo nekaj najboljših igralcev. S
pomladjo pa so vendarle napovedane »lastovke«, ki se bodo vrnile v okrilje mariborskega SNG. Med povratniki si
mariborske in pozneje reške Drame Eda in Branke Verdonik-Rasbergerjeve. Oba umetnika sta mariborskemu občinstvu dobro znana, zato pričakujejo, da se bosta kmalu pojavila »na deskah« mariborskega SNG.
Harmonika — najbolj priljubljena
Maribor bo kmalu postal mesto harmonikarjev. Zlasti priljubljena je harmonika med šolsko mladino. Po podatkih se uči igranja na harmoniko nad 300 mladih harmonikarjev, če k temu dodamo še one, ki ne obiskujejo šol, ali jih ne podnčujejo učitelji, je ta številka gotovo se večja. Najbolje organiziran je harmonikarski zbor pionirjev Svobode Tabor, ki ga vodi priznani uči-tej Jože Matjašič. Nedavno je stočlanski zbor tega društva z uspehom nastopil pred nabito polno Unionsko dvorano v Mariboru. Zanimanje je bilo zlasti veliko za nastop najmlajših cicibanov.
vd
PREDAVANJE O AVSTRIJSKI LITERATURI
----------------------------------  V	četrtek zvečer je v Klubu
največ obetajo od nekdanjih prvakov kulturnlh Jn znanstvenih delavcev v Ljubljani predaval o avstrijski emigrantski literaturi avstrijski pesnik Herman Lien-hard Gosta je v, imenu Društva slovenskih književnikov in Društva prevajalcev Slovenije pozdravil upravnik Narodne in univerzitetne knjižnice dr. Mirko Rupel. V svojih izvajanjih je pesnik Lienhard, ki je že svoj čas predaval v ljubljanski Delavski knjižnici, navedel najrazličnejše avstrijske emigrantske pisatelje in podal bistvene značilnosti njihovega dela. Umetniški delež avstrijske literarne emigracije je zelo velik v avstrijski literaturi in je praktično tisti del, ki je avstrijsko literaturo predstavil širokemu mednarodnemu občinstvu. Imena kot so Franz Werfel, Franz Theodor Csokor, Hermann Broch, Robert Musil in druga, oredstavljajo temelje, po katerih
zoper to »usodno zlo malih mestc Poslopje mariborskega gledališča, ki daje streho Drami, Operi ln lahko razpoznamo značilnosti vse le nekakšno splošno idejo »Pove-	Baletu	avstrijske literature.
njena v Franclji. — Trikratni »Oscar-jev« nagrajenec Ilein Hočkroth iz Londona razstavlja v Frankfurtu svoje gledališke in filmske /.asnutke inscenacij in kostumov — začuda v oljni tehniki. ★
Kot najpomembnejše filmske stvfl'' ritve od začetka filmske produkcije dunes so označene v	posebni	anket
francoskih umetnikov in književnike — po vrstnem redu: 1. Eisensteinov® VZHODNONEMŠKA FILMSKA DRUŽ- »Križarka Potemkin«, 2, Chaplinov »/> BA DEFA bo po izjavi njcucga direktorja °P°J‘- y Sic9/‘ ’Ta,ovl«koleI?‘;1SJ*£ Rodenberca letos posnela v koproduk-	"n	R'nol,ra »Milijon«,	5. tellinijeT
cijl z zariodnonemškilili družbami	Tho-	,	*{'?	Strada«, h. Drevserjeva	»Jean"
masa Manna »Buddenbrooke«. V	ko-	\	„	Jamesa
»Napočil je dan**
načrtu tudi film »Till
je v
Eulenspiegel« Gerardom Philipoin
produkciji
Eulenspieg_r _	____.____ _____
naslovni vlogi. S programa je moral biti vzet film »Mutter Courage« po rortianu Bertolda Brechta, dasi ie bila v Babels-bergu postavljena že celotna scenerija in sta iz Pariza že prispela igralca Simone Signoret in Bernard Blier. Samo. njun angažma je veljal upravo 200.000 mark. Vzrok je v sporu med Brechtom in režiserjem Staudtejem, kajti zadnji je hotel dati naslovno vlogo Berti Drews, vdovi znanega igralca Hfcinricha Georgea, medtem ko je Brecht vztrajal na tem, da prevzame vlogo njegova žena, ki pa nima nobenih igralskih izkušenj. ★
NAČRTI METROPOLITANSKE OPERE. Po izjavi njenega direktorja Rudolfa Bin-ga bo newyorška Metropolitanska opera gostovala iesenl 1957 v Parizu, Moskvi, Berlinu, Milanu in na Dunaju. Obenem je dokončno sklenjeno, da bo Opera opustila dosedanje, leta 1883 zgrajeno poslopje, ki ga je doslej vzdrževala in obnavljala iz pietetnih ozirov, a že dolgo ni več zadoščalo. Novo poslopje bodo zgradili na tprenu, ki leži ob Lincoln Squhre, severozahodno od Colttmbus Circla. V tem okolišu se bodo naselile tudi druge kulturne ustanove, med njimi Philharmonic - Symphony - Orchestra in Fordham University.
★
Ne-
aino Linna do-trške razmere izredno visoko naklado 175.000 izv. Roman nameravajo zdaj izdati tudi v drugih skandinavskih deželah.
FINSKI PROTIVOJNI ROMAN znani vojak« pisatelja Vaino Linna „ segel za finske knjigotrške razmere iz-
MICI1ELANGELOV BRONASTI KIP, ki je veljal doslej za Izgubljenega, je v Angliji odkupil švicarski zbiralec umetnin Jean Zanchi. 90 cm visoka skulptura predstavlja eno izmed grških boginj usode, Atronos, ki pravkar trga simbolično življenjsko nit.
★
Proti malovrednim filmom se čedalje bolj širijp protesti pakistanske javnosti. »Pakistan Times« je te dni ostro nastopil proti ameriški filmski produkciji, ki li očita, da pošilja v svet nedostojne filme, propagirajoče nemoralo in kriminal, povrh vsega pa še brez vsake umetniške vrednosti. Zahteva, da se omeji uvoz ameriških filmov in raje navežejo tesnejši stiki z Italijo, Japonsko, Fran-
8. Pabstova »Beraška opera.«. Od izbr®' nih filmov sta bila le dva posneta P vojni: »Tatovi koles« in »La Strada«, o** v Italiji.
*
Angleška igralka Deborah Kcrr j®
bila v Chicagu odlikovana z nagrajj Sarah-Siddon in proglašena za »igra‘ |, leta«. Predvsem poudarjajo njen uspe v komadu »Tea and Sympathy«. Nan>® nagrade je pospeševati gledališko živ Ijenje Chicaga.
Koncertni nastop Srednj® glasbene šole v Ljubljani
Zadnji nastop, ki ga je priredil Srednja glasbena šola v Ljubljani. *8 služi po vsej pravici naslov koncert, |lC zgolj zaradi treh klavirskih konccrtov’ ki so bili poleg samostojne orkestral^j točke na sporedu, marveč zlasti zarfl samostojnosti in prikupnega muzicir®^ solistov in orkestra. 'Marko Munih («01 z Mosta na Soči) iz II. razreda pr* P^°,
fesorici Z. Bradačevi je igral prvi vek Haydnovcga koncerta že s pref
»i*'
30C‘'
ljivo tehnično zrelostjo za svojo kra^ študijsko dobo in živo. Marjanca
tk°
K°'
rošec in Alenka Kraut, obe v IV- rajj redu pri prof. A. Ravniku, sta xlS ^0. vsaka po en celoten koncert, prva zartov, druga Beethovnov Drugi konC Pri obeh se že določno kažejo osn°^j: poteze njune pianistične individualno ^ prva je bolj čustven tip in se rflV.r neposredrieje po instinktu, druga haja iz bolj razumskega odnosa Ao zikalne stvaritve; tako ima ®e.#0 prva več topline, druga pa bolj ** jj ton. Vsaka po svoje pa sta Prefr* poslušalca. Spremljajoči orkester Je ^ dil prof. V. Šušteršič in je z nj^ ...
Men«
mim tudi zaključil nastop z sohnovo koncertno uverturo
(Fingalova špilja). Orkester ijaprc Njegov obstoj je važna postavka J ^ voju Srednje glasbene šole, zavo katerem očitno dosegajo lepe uspe e-Rafael Ajl
ŠPORT IN TELEINA VZCOJA
Zdravstvena
kontrola
V Sloveniji že sedmo leto deluje športno-medicinska služba. Iz skromnih začetkov se je neverjetno razširila, tako da sedaj deluje v športnih ambulantah, ki so že skoraj v vseh večjih krajih Slovenije, okrog 120 zdravnikov. Mimo teh pa imajo v vseh večjih klubih tudi klubske zdravnike. Torej pogoji so, čeprav se slišijo tu in tam v športnih krogih pripombe:	»Koliko časa moramo
čakati za tisti kos papirja in štampiljki na Centralni športni ambulanti.« Ne moremo zanikati, da to od časa. do časa ne drži, vendar se dogaja le pred začetkom tekmovanj, ko navalijo športniki raznih panog v ambulanto z željo za — potrdilom.
Prav tak malomaren odnos pa ne želijo tisti, ki skrbijo za zdravje športnikov. Ne gre tukaj samo za potrdilo, ki si ga vsi tako želijo, kajti brez njegtf, sploh ne morejo nastopiti. Gre tukaj za več: za pomanjkanje zavesti, da je najprej zdravje, nato pa šele športni uspehi. Tega se premalo zavedajo naši funkcionarji, trenerji in tudi igralci sami. Zato Pa često pride do težjih poškodb, ker igralci trdovratno silijo ali nazaj v igro, ali pa če se ne počutijo dobro, hočejo na vsak način na igrišče.
To se največkrat dogaja ravno pri nogometu. Zato bi bilo Prav, če bi poostrili zdravniško kontrolo na tekmah, ki jih bo čedalje več, saj se začno tudi tekmovanja v slovenskih ligah in pod zvezah. Želeti je tudi, da bi se začel izvajati sklep s posvetovanja športnih zdravnikov v Beogradu, da se kontrolirajo tudi treningi ligaških moštev, ker se poškodbe lahko pojavijo tudi tam.
Če bi se športniki pravočasno zavedali, da je njim v korist, če so zdravniško pregledani, ne .bi tudi prišlo do neumestnih opomb na skupščini ljubljanske nogometne podzveze, da je nemogoče priti do zdravniškega pregleda brez nekaj ur čakanja, in da pošiljajo na ambulanti ljudi po nepotrebnem sem in tja. Kajti pregledi na Športni ambulanti so res temeljiti in jih ni moč opraviti v nekaj minutah.
Sicer je nezgodno zavarovanje športnikov urejeno, vendar so če-sti tudi primeri, ko je igralec poškodovan in ne more klubu več koristiti, da popolnoma pozabijo nanj. Treba bi "bilo samo malo več srčne kulture in zavesti, da človek ni stroj, ki ga imaš, dokler “ela (zabija gole), ampak da lahko koristi tudi na drugih področ-Hh, ne samo v borbi za točke.
Predvsem pa posvetimo večjo Pozornost zdravstveni kontroli.
V. S.
PRED SKUPŠČINO ZVEZE »PARTIZAN« SLOVENIJE
v v
LJUDSKA TELOVADIŠČA
- ŽARIŠČA TELESNE VZGOJE
Pomanjkanje telesnovzgojnih objektov in naprav v Sloveniji je eden izmed glavnih vzrokov, da sedaj društva »Partizan« še ne vključujejo tistega števila našega prebivalstva, kot bi ga morala in kot si ga želijo. To Je razvidno iz poročila gradbenega odboru Zveze »Partizan« Slovenije, ki gu je Ic-ia pripravil za jutrišnjo skupščino.
Sedaj deluje v Sloveniji 269 društev »Partizan« v 215 telovadnicah oziroma dvoranah s skupno površino telovadne ploskve 34.780 kvadr. metrov-. Na eno društvo torej pride okoli 130 kvadr. me-
štcvilkc:	269 društev »Partizan« ima
skupaj 965.833 kvadr. metrov zemljišč 7.a telovadišča. Na enega članu pride največ površine (36,18 kvadr. metrov) v okraju Novo mesto, najmanj pa v okra-
Studijska telovadnica v Tivolija
trov, kar je manj kot normalna telovadna površina, ki znaša 240 kvadr. metrov za telovadnico, če temu številu dodamo še 8500 kavdr. metrov telovadne ploskve« ki jo imajo šolske telovadnice, potom znaša skupna ploskev 43.280 kvadratnih metrov. To število pa jo še vedno premajhno, saj bi za normalno delovanje društev »Partizan« potrebovali samo v Sloveniji 184.080 kvadr. metrov telovadne ploskve. Da bi to številko dosegli, bi torej za naša meftta In podeželja potrebovali še okrog 583 telovadnic s površino 240 kvadr. metrov.
CIM VEč TELOVADIŠČ Telovadišče je ono izmed najboljših sredstev zu pridobivanje moči, zdravja, vztrajnosti, gibčnosti in urnosti, to jo osnovnih dobrin, ki jih skušajo dati telesnovzgojna društva našemu prebivalstvu. Ne gre tu za velika zaprta telovadišča, temveč za mola ljudska telovadišča, ki so dostopna vsakemu. Skratka, ki’ so žarišča splošne telesne vzgoje. Takih telovadišč'pa jo pri nos šo vedno promalo. O tem nam povedo tudi telo
ju Trbovlje (6,39 kvadr. metrov). Poprečno pride v Sloveniji na onega članu 18,25 kvudr. metrov in na eno društvo 3300 kvadr. metov zemljišča za telovadišče. Se vedno pa je 47 društev brez telovadišč. Temu moramo dodati še to, da ima le 135 društev lastno telovadišče, 49 društev občinsko, 35 društev šolsko in 13 društev najeto telovadišče.
DedišČinu, ki so jo dobila naša tc-telcsnovzgojna društvu po minuli vojni, ni bila zavidanja vredna. Voliko nekdanjih tejesnovzgojnih domov ic bilo slabo zgrajenih ali pa zelo »oškodovanih. Taki domovi so zahtevali precejšnja popravila, zakar je bilo vloženega voliko denarja In veliko prostovoljnih ur članstva. Gradbeni odbor »Partizana« Slovenije je v letih od 1952 do lota 1956 skušal pomagati društvom v čira vočjl meri, da bi so izboljšal položaj njihovih telesnovzgojnih. objektov ln naprav.
Statistika in ogled terena dajeta resnično sliko o položaju telesnovzgojnih naprav v Sloveniji. Ta slika ni vodno tako rožnata, kot jo kažejo Številke, ker jo kvarijo ugotovitve, ki jih lahko na-
VESTI IN D 0 G 0 D K
ZVEZNA K03ARKARSKA UGA
Crvenn zvezda vse bliže enajsti zvezdici
PredsinoČnjim je bila v Beograda tekma zvezne ženske košarkarske lige med Crveno zvezdo ln Proleterjem iz Zrcnjanina. Zmagala je domača ekipa s 94:30 (34:13).
Beograjčanke so igrale zelo dobro in se jim je zlasti v drugem polčasu posrečilo docela preigrati svoje nasprotnice in Žeti Visoko zmago. Ti dve točki sta Crveno zvezdo še bolj utrdili na vodilnem mestu na lestvici in so sedaj šo
Nikomur ne bo dolgočasno...
... ali jutrišnji športni spored
...Komaj Je Izginil »prvi pomladan- sto tekmovalcev, kar Je zadovoljivo "«1« »neg, že so oživela igrlSCa ln se število za začetek sezone, napolnila s pripadniki raznib šport-,	_	„™¥
"*.h .Panog, med katerimi seveda pred- j DVOBOJ LJUBLJANA . ZAGREB ■jacijo nogometaši, ki so se že moč- z začetkom ob 9.30 url v dvorani Do-no »ogreli«. Tako pestro Športne ne- ma sindikatov, ln sicer med petčlan-neljc kot bo Jutri, pa že dolgo ni bilo, sklml ekipami Elanov ln članic ln plo-
-	uu JUHI, |ia iv uuiSu Ul uii«,
bodo prlfili na svoj račun ljubitelj faznih Športnih panog In tudi oni, so za rosno razpravljanje.
nlrjev, m'
medseboj
zentante
%
Pr
katerimi bomo videli v borbah državne repre-rauhardta, Anita, Cuka,
Naš film Je razvit, »koplje« boste
športniki v tekmovalnih arenah in razpravnih dvoranah opravili svoje.
.Kako naj razvijemo pred vami film Planinca in druge, favoriti pa so Za-jutrisnjih dogodkov. Zastopniki naj- j grebčanl, predvsem med člani, •nocnejše telesnovzgojne organizacije *braUVenIJi’ Zvcze “I’artizan<'> se bodo
Na REDNI letni skupscini
do?r -bodo pregledali svoje dosedanje rt”l° tBr sprejeli smernice za svoje bo--i”,,® delo. To bo močno obiskana 2no S na' sal se je bo udeležilo nad "» delegatov, začelo pa se bo ob 8. uri Narodnem domu. lia!^0 kasneJc bodo začeli z razprav-Janjem zastopniki nogometnih orga-acii na skupščini Nogometne zve-? Slovenije v dvorani poštne direk-»a trgu OF. Tudi ta skupščina bo rpw 'a. zlasti ker bo glavni pouda-" na mladinskem nogometu.
B,®*fatem ko bodo funkcionarji raz-I ° usod' slovenskega nogo-IftC.*’. se bo začel na nogometnih igrl-sc*h boj za točke v
XIII.
bliže enajsti zvezdici — enajsti osvojitvi naslova državnega prvaka.
SMUČARSKI SKOKI
V Krinici spet Finci
Krinica, 23. marca. (PAP.) Na mednarodnem tekmovanju v smučarskih skokih v Krinici (Poljska) sta »i delila prvo meato Kine« Vlrola in Fnrman z 22(1,2 točke: Virtila je skočil 46,1 m in 44,5 m, Fnrman pa obakrat 44,5 m, vendar v boljšem slogu. Tretji jo bil Poljak Pazi-bila z 215,4 točke (obakrat 44 m).
ROKOBORBA
»Jadranska trofeja«
Tradicionalni rokoborski turnir za »Jadransko trofejo« bo letos v začetku septembra v Opatiji in ne na Reki, kakor jo bilo prvotno zamišljeno.
Za to veliko tekmovanje so m priglasili: ^ lanski zmagovalec Dinamo iz Bukarošte, Partizan, Proleter, po eno madžarsko, avstrijsko in švedsko moštvo Bržčas bo zanesljivo sodelovalo tudi po ono moštvo iz SZ, Turčije, Francije
vedemo v naslednjih štirih točkih: prvič, v Sloveniji ni nobenega telovadnega doma, tolovadnlce in telovadišča, ki bi bil v celoti dokančan, drugič, le nekatero telovadnice služijo samo telesnovzgojnim namenom, tretjič, pogojem zdravstveno službo odgovarja le malo telovudnic, telovadnih prostrov in domov, in četrtič," veliko ie telovadnih domov, telovadnic In stavo, ki ^ ne ustrezajo veljavnim gradbeno tehničnim in požarno varnostnim predpisom.
Iz vsega tega je razvidno, da je rakova rana naše telesnovzgojne dejavnosti še prodno pomanjkanje telesnovzgoj-nih objektov in naprav. Dejavnost za izboljšunje tega položaja jo bila dosedaj velika in jo bo treba tudi v bodoče podpirati, saj bo le na ta način omogočen pritok tistegn štovlla prebivalstva v društva »Partizan«, kot si ga mi Želimo.	E.	G.
io din
Uprava
»LJUDSKE PRAVICE«
Ljubljana
Kopitarjeva ulica 2
Poštni predal 42
Odrežite ln nam poilJUe
TRZlCANI SE RESNO PRIPRAVLJAJO NA
JUBILEJNE LJUBELJSKE DIRKE
Po opravljenih občnih zborih naših avto-moto društev se pojavlja vse povsod velika razgibanost, ki poteka ob pripravah na bližajočo se letošnjo sezono. Kot vemo, bo v naši republiki letos precej pomembnih tekmovanj motoristov in avtomobilistov, tako na ocenjevalnih vožnjah, hitrostnih dirkah in podobno. Med
nje pa prav gotovo spada naša nnj-večia prireditev letos — jubilejnu trideseta dirka na Ljubelj.
Ke rso Tržlčani pri tem’ najbolj pri-na s to dirko najtesneje povezani, smo nokoliko pobrskali pri njih,
zadeti oziroma s
da bi videli, kako so se kaj pripravili
SAMPIONAT JUGOSLAVIJE V JUDO
Mojstri belili kimon v Ljubljani
Kot smo 2e poročali, je»v teku prvi šampionat Jugoslavije v judo. Do«lej so bile na sporedu borbe v lahki in srednji kategoriji (v Beogradu) ter pero-lahki in težki (iz Zagreba). Jutri pa se bodo v Ljubljani pomerili najboljši judoisti v \vcltcr in poltežki kategoriji.
Marsikdo se bo vprašal, zakaj sedaj šampionat, ko ie vendar že bilo državno prvenstvo. Razlika je v tem, da zmagovalec na državnem prvenstvu nosi nuslov državnega prvaka eno leto, medtem ko je šampion Jugoslavije toliko ča«a, dokler ga izzivalec ne premaga.
Obetajo se vsekakor zanimive borbo mojftrov belih kimon. Za naslov šam-
Italije.
Tako bo^ letošnji turnir
Opatiji, cfu,
razen »Turnirja narodov« v Carigra* največje tekmovanje evropskih rokoborcev.
TRENING MLADTH NOGOMETAŠEV
Jugoslavija s BSK 2:1
V Beogradu jc bila prijateljska trening tekma med mladinsko reprezentanco Jugoslavije in podmladkom BSK. Tekma
pa videli Jutri zvečer, ko bodo naši je bila končana z zmago mladinske rc
prezentance 2:1 (1:0). Gole za rcprezen
tanco sta dosegla Bork in Durkovič.
piona se bodo borili tudi slovenski tekmovalci Maček, Udovič, Jakhel, Iršič, Reya, Miklič in vrsta drugih.
Začetek borb bo iutri ob 9. nri (predtekmovanja), nadaljevanje pa ob 15. uri (polfinalne in finalne borbe) v Domu železničarjev pri gluvnem kolodvoru.
P I s	MO IZ
P A	R X Z A
fila&žična načina
Pariški študentje so bolje obvladali svoj način igre in premagali ASK Olimpijo
z rezultatom 59:46 (27:22)
Poraz AšK Olimpije (46:5*) na prvi tekmi gostovanju v Franciji z moštvom pariških študentov PUC bo gotovo neprijetno odjeknil. V športu pa velja staro pravilo: »Naj zmaga boljši!« Vendar pa — neskromno rečeno — tokrat ni držalo; Ni zmagal boljši. Zmagal je francoski način igre.
KOLU CONSKE NOGOMETNE LIGE
7a^aJvečje zanimanje vlada seveda A* Br©čanje med Branikom In Odre-
m v Mariboru, kjer pripisujemo	Kot pred kratkim: Sovjetska zveza
*n°«° več možnosti za uspeh doma- jo visoko izgubila s »trikolori«, pu nih-?•» m°štvu, hkrati pa bo ta tekma <;u ne trdi, da so Francozi boljši ko-• obe moštvi precej odločilnega po- šarkarji kot Rusi. Enako lahko trdim, v *a nadaljnjo uvrstitev na pr- du so ljubljanski košarkarji boljši od dlo eni lestvici. V Ljubljani na sta- pariških: atletsko, zaradi modernega nuni, u v Siškl se bo ob 15.30 začela cina igre itd. Zato ni čudno, da so Frun-i^ffa, 2a »Ljubljano« zelo važna tek- 1 cozi sami našli in ugotovili podobnost v >ned domačimi ln »Splitom«, ki v obeh tekmah — med Francijo in Ru-t ®L u<*l dala precej jasen odgovor o sijo ter PUC in ASK Olimpijo. Hitra ji"1, kakSna bo bodoča usoda Ljub- igra s protinapadi in h rez pogoju im ci-jcrn v' Rahlo upanje na uspeh da* j IJem čimprej^ doseči koš (AšK.) in pc-IffHVk *LJubIJani«, ker igra na svojem časni premišljeni klasični način itfre dri « *N°va Gorica« bo tokrat žže (PUC). Na eni strani odlični posamez-ftinx nastopila doma, kjer je precej nJki (AšK), na drugi odlična celota tai favorit proti zagrebškemu Me- (PUC). Zmago pa je odločilo tokrat zanimivo pa bo tudi srečanje boljše obvladanje svojega načina igre.
la™<oCotiloVa'oao Prvaku1'te°con'ke 1	NEKAJ PODROBNOSTI S TEKME
®Jrcccj trfla bo borba mfid »Trc5* (	Pur ln u/ul■ l ».vi nnir-n. a *»
»nan! *n L°komotivo v ZaKrebn, nič v Ri .Pa	Segesto	in »Šibenikom«
Cnv,-.u’ Kot kaže, so v tem kolu vse- ,
Isoa favoriti domače enalstorice,
o	uiiiiiatu	tn.t	nun	rt.
* arJi Pe bodo Pomerili na Sar-ho<Jo L_*a "Sjirplaninskl pokal«, kjer
**azen domačih renrezentartov br«Xup * Avstrijci in Nemci, ki so tafeil lml ,avorltl» atleti pa bodo
svojo
SEZONO KROSOV vi,y Ljubljani bo nastopilo veliko 5te-
Prt 5 OVi so k°fl° zvrstili takole: t,ri zAK »T.jubljnnn« v Šiški ob 9.30 t>a' PJ"* Svobodi ob 10. uri, pri Odredu
oh m on  J  _____________11	‘ m. —___i._ 1
PUC jc vodil prvi polčas s 2 do 5 koši ruzlike, v začetku drugega pa je prišel v vodstvo AšK. Okrog desete minute drugega polčasa sta se obe moštvi nekajkrat menjavali . v vodstvu. V finišu pa Je uspelo PUC pobegniti za 5 košev. Pokazalo se jc, da so Francozi mojstri za držanje rezultata. Kdor sc spominja tekme s Stello Azzurro v Ljubljani, ve, da je AšK na koncu znižal razliko od 10 košev na 1. L isto taktik'* — »pressing« in ostra igra — je tokrat AšK izgubil namesto s tremi — s trinajstimi koši razlike.
zasedel tretjo mesto, medtem ko je postal prvak minulo nedeljo ASVEL. Več uspeha Jc imel v tekmovanju za po-kal, kjer se je doslej prebil do polfinala. PUC Je nedavno gostoval tudi v Ameriki. Je toroj edino evropsko moštvo, ki jc igralo z ameriškimi moštvi v ZDA. V svojem sestavu imajo reprezentanta Planqueja, medtem ko drugi reprezentant Antolne ni igral. Za pri-
merjavo lahkp trdimo, da bi igralec kot ie Planque težko našel pot v našo državno reprezentanco. To je še en dokaz
PUC
PUC EDINI V ZDA letos ne spada prav
vrh
°b 10.30 uri. Nastopilo bo nekaj francoske košarke. V svoji skupini je
Uspel posnetek s košarkarske tekme
da pri Francozih košarka ni igra sijajnih, nadpovprečnih igralcev, ampak igra odličnega kolektiva.
V tem pa ni edina razlika med jugoslovansko in francosko košarko. Prav tako sc razlikuje sojenje. Posebno ie to razliko moč opaziti pri prodiranja. Medtem ko Francozi prodiranje malo uporabljajo in so zagovorniki Čistega, klasičnega prodora, pn je pri nas udomačen silovit nalet, pri čemer se domala vsa-ka napaka dosodi branilcu, Francozi pn dajejo prednost branilcu. Zato so bili Igralci AšK močno handicapirani. Vendar pa je zameriti jugoslovanskim študentom, da niso s tem prej računali, saj so doslej gostovali v Franciji že dvakrat in je to druga izgubljena tekma v lej državi, čeprav *o imeli zn nasprotnike tudi močnejša moštva.
V Zaključek: prvo gostovanje slovenskih ^ košarkarjev v Parizu je bilo neuspešno iz raznih objektivnih, več ali manj opravičljivih vzrokov.
PUC (Pariz) — AšK OLIMPIJA 99:44 (27:22).
Koše za AAK Olimpijo so dosegli: Pavlovič 1, Rajec II, škrjnnc 6, Kapelj 1. Kandns, 1. Dermastia, 9. Rupel 6, Kristančič 8, Lokar. Poljšak.
S. FUGINA
na letošnjo sezono in kaj Imajo v načrtih.
AMD Tržič, ki ga vodijo neumorni funkcionarji na čelu s predsednikom Jožetom Jurjevčičem in sekretarjem Francijem Globočnikom, sl jc zadnl za letos obsežne, toda dovolj konkretne naloge, da jih bodo lahko izpolnili.
Tekmovalna komisija pri AMD Slovenije je tudi letos razpisala tekmovanje zn naslov našega najboljšega avto-moio društva. Dranili ga bo<fo TržiČani, ki so sc takoj po objavi tekmovanju resno lotili dela.
2e spomladi bodo organizirali ocenjevalno vožnjo, du bodo tako pregledali kvaliteto in sposobnosti svojih članov, medtem ko bo njihova kombinirana ocenjevalna vožnja v jeseni. Tedaj bodo pripravili tudi priljubljeno dirko »lov na lisico«, ua »Dan republike« pa bodo na sporedu tradicionalne hitrostne dirko po ulicah Tržiča.
Seveda so Tržičani no nameravajo zapreti saino za lastni »plot«, temveč se bodo njihovi dirkači udeležili vseh večjih prireditev v Sloveniji ter drugih republikah. ?.c lani je bilo tekmovalno moštvo AMD Tržič v Sloveniji najmočnejše po številu, ne dosti manj pa tudi po kvaliteti.
Zato te dni v Tržiču ne gledaš zaman po raznih mehaničnih delavnicah, uli pa domačih prostorih posameznih tekmovalcev, kako skrbno pregledujejo svoja vozila, jih Čistijo, jim dodajajo rezervne delo in na vse načino popravljajo. Trličani imajo \ svojem društvu registriranih 98 motoristov, od teh jc precej kvalitetnih dirkačev.
Prav gotovo pa Jim ne gre v račun, da to bile izdane odločbe o Izdanih taksah na motorna vozila, kar bo vsekakor obremenjevalo finančni proračun vsakega posameznika. Zato člani AMD Tržič kot vsi ostali po drugih društvih — Izražajo željo, naj bi se ta urodbu nekoliko omilila, sicer bodo noše ceste vse bolj polne inozemskih vozačov, ki se vozijo zgolj za zabavo, medtem ko so športna panoga pri nas ne bo mogla razvijati.
NAJVEČJA PRIREDITEV V TRŽIČU PA BO, KOT SIK) SE REKLI, LJUBELJSKA DIRKA
To bo ena naivcŽjlh nalog za sicer zelo delavne Tržlcanc, ker Je tej prire-
ditvi treba dati še poseben poudarek ob nični 30-lctnici, in ker namerava prireditveni odbor povabiti na tekmovanje najboljšo vozače 22 držav, med nilmi Cehe. Ruse, Madžare, Avstrijce, Nemce, Angleže, Švicarji >n druge. Zato ie AMD Tržič ustanovil poseben odbor, ki bo lzvcdol vse potrebno in je že sedaj sredi velikega dela. Kot vemo iz
.
- §
• < -'Ji
PSf:
f\ .V-
RjU z ljubeljskih dirk
raznih poročil, je zanimanje za to prireditev v inozemstvu zelo veliko, saj prihaja na AMD Tržič dan za dnem i mnogo donlnov 8 povpraševanjem o pogojih udeležbe. To bo hkrati tudi največja mednarodna dirka v naši državi.
Seveda si Tržlčani niso zadali za nalogo skrbeti le za Športna tekmovanja, temveč so vnesli v svoj program tudi vzgojo najmlajših ln tekmovanja za pionirje, kar vzbuja pri malih TržlČanih vsako leto zanimanje ln veselja.
Tako so začeli Člani AMD Tržič svo-Ic delo v letošnjem letu in tipajmo, da bodo povsem uspeli.	-rte.
NASE NOVE ZNAMKE
»Jugoslovanska umetnost skozi stoletja«
Za letos nora obetajo vrsto novih poštnih znamk. Med temi bo izšla duo 24. marca — kot prva — serija znamk »Jugoslovanska umetnost skozi stoletju«. Posvečena bo jugoslovanskim kulturnim spomenikom in bo zaicla nokaj najrazličnejših arhitektonskih, kiparskih in slikarskih del. V seriji jc 12 vrednosti z. naslednjimi motivi:
~ 5 dinarjev: cerkev sv. Donata v Zadru, zgrajena v IX. stoletju — tenmo-livomodra:
— 10 dinarjev: plošču z likom hrvat-skega kralja iz X. stoletja v bivšem Jupitrovem templju Dioklecijanove palače v Splitu — Črnozclena;
— 15_ dinarjev: krilati lev (grifon) s portala cerkve sv. llogorodice. v samostanu Studenice. Cerkev je zgradil Stefan Nemanja v letih 1190—11% — sepia;
— 20 dinarlcv: figure 'mojstra Radovana na portulu cerkve v Trogiru, izdelane leta 1240 —- rjavokarmlnska;
— 25 dinarjev: detajl freske iz samostana Sopočanl pri Novem Pazaru. Freske so bile narejene okrog leta 1265 — črno-rjavu;
— 30 dinarjev: bogomilski nagrobni kamen z Hadimlje v Hercegovini — karminskovi jol ieastn:
— 15 dinarjev: glava z napušča ka-
tedrale v Šibeniku, mojstrsko delo Ju-raia Matcjeviča iz XV. stoletja — olivno-zclena;
— 40 dinarjev: frugment s ciborija katedrale sv. Trifuna v Kotoru; skulptura ^je bila narejona med XIV. in XV. sto-letjciu — bakrenordeča;
— 50 dinarjev: konjenik, detajl triptiha Nikole Božidareviča iz male cerkve na Dunčah v Dubrovniku. To renesančno delo izvira iz srede XV. stoletja — rjava;
— 70 dinarjev: baročna figura iz cerkve Marije Snežne v Belcu (Hrvatsko Zagorje), izdelana sredi XVIII. stoletja — temno^umenozclena;
— 100 dinarjev: avtoportret slikaria impresionista Riharda Jakopiča iz Ljubljane (1869—1941) — črnovijoličasta;
— 200 dinarjev: spomenik »Mir«, delo mojstra Antona Augustinčiča iz Zagreba; spomenik je iz brona in stoii pred palačo OZN v New Yorku kot darilo Jugoslavije OZN — temnomodra.
6kupna nominala znamk je 600 dinarjev.
Pobudo za izdaje teh znamk je dal znani srbski književnik Oto Bihalji-Merin. Posnetke spomenikov ie obdelal za reprodukcijo na Doštnitr znamkah akanemski »likar-
f:rafik Riko Debenjak z Ljubljane. Znamke . je ^ natisnila Tiskarna »Ljudske pravice« v Ljubljani v bakrotisku na posebnem krednem papirju. Na znamkah je natisnjeno im« države izmenoma v latinici in cirilici. Ime motiva je natisnjeno na vsaki znamki v latinici. Znamke bodo v prodaji na vseh več-jih poštah v državi. Za frankiranjc poštnih pošiljk bodo veljale do 31. decembra 1957.
J. V.
Jugoslovanski vaterpolisti v Vzhodni Nemčiji
Skupne pripravo naših vaterpolistov — kandidatov za A in B reprezentanco v Bukarešti — bodo ilcončanc 2. aprila. Prvo moštvo pojde takoj po pripruvah v Vzhodno Nemčiio, kjer sc bo 6., 7. in 8. aprila udeležilo velikega mednarodnega turnirja v Krirl Marxstadtu.
Naši vaterpolisti se bodo udeležili tega tekmovanja kot reprezentanca Splita V niej bodo tilo igralci:	Kovačič,
A m šel, Jankovič, Kačič, Cipci, Vuksanovič, Jcžič,
Roje, Nardeli.
Cipci, Zule j, Radonjič, Ivkovič,
Na turnirju bodo razen naših igral* cov in vzhodnonemške reprezentance sodelovali Še Francozi in Nizozemci.
Zmaga Jadrana
Ltege, 2\ marca. (AfP.) Vaterpolo moštvo splitskega Jadrana je v Liegu premagalo moštvo bruseljskega plavalnega središča s 6:3 (3:0).
V plavalnem tekmovanju jc bil Trumblč na 200 m — pruno drugi v ?a^u 5:03.4. jugoslovanska štafeta je bila a* 3 X 100 tn tudi druga v času 3:46,&
NAROČILNICA
Podpisani
kraj
ulica ______
pošta
naročam »Ljudsko pravico« in prosim, da mi jo začnete z —  ___________________  redno	pošiljati.
I
Naročnino bom nakazal po položnici, katero priložite prvi
Številki, oziroma jo bom plačal po inkasantu.
Datum
Podpis
Odrežite ln nam pošljite
NE NOVICE
=Vesti iz Maribora
ZOPET VOZIJO TILE, 12. FEBRUARJA
ZAČASNO UKINJENI VLAKI
Na progi Maribor—Prevalje vlak 8014 z odhodom iz Maribora ob 9.25.
Na progi Prevalje—Maribor vlak 8013 z odhodom iz Prevalj ob 10.42.
Na progi Rogatec—Zabok vlak 2121 z odhodom iz Rogatca ob 8.57.
Na progi Zabok—Rogatec vlak 2118 z odhodom lz Zaboka ob 10.50.
Sedemdnevno bivanje v kateremkoli zdraviliSCu Slovenije je ena izmed nagrad, ki Jih je razpisal »Turistični vestnik«, glasilo TuristiCne zveze Slovenije.
Ce veliko stojiš ali mnogo hodiš, uporabljaj osvežujočo kopel z »Jela« soljo. Poizkusi ln povej drvgim, da Je »Jela« sol odlična.
Doktorsko disertacijo z naslovom »Rast socialistične družbe v okviru države delovnega ljudstva« bo javno branil kandidat Franc Bučar iz Ljubljane, Slomškova 3, v četrtek, dne 29. marca 1956 ob 10 v Zbornični dvc*-rani Univerze v Ljubljani, Trg revolucije 11.
APZ »Tone Tomšič« poziva vse svoje sedanje pevce in pevce bivšega Študentskega pevskega zbora, da se
DE2URNA BLAGAJNA
i ronika Lupša, 29 let, tkalka — Cvetko; Sobota, dne 24. marca:	lekarna	Marija	Kocuvun, 35 let, sobarica — Mi-
»Tabor«, Trg revolucije 3.	  I	|cno;	Jožefa	Kurbus,	Vi	let,	poljska	de-
let, delavka, Limbuš - Marjano; Ve- “d.elež®	Proslavo mladinskih
..	•	'	,	<	,,	.i	rlDIAtmi	n	nrtffon	ir naHnllA	1	C\	«n
delovnih brigad v nedeljo ob 10 na klasični gimnaziji. — Odbor.
Nedelja, dne 25. marca: lekarna »Melje«, Meljska cesta 2.
KINO
PARTIZAN: Ameriški film: »Beg Iz trdnjave«.
UDARNIK:	Ameriški barvni film:
»Letno gostovanje«.
SLOV. NARODNO GLEDALIŠČE Sobota, 24. marca ob 19.30: F. D. Auber: »Fra Diavolo«. Premiera. Izven ln za premierski abonma.
Nedelja, 28. marca ob 15: Brenkova: »Najlepša roža«. Znižane cene. Nepreklicno zadnjič. Izven; ob 19.30: F. D. Auber: »Fra Diavolo«. Izven.
UMETNOSTNA GALERIJA
Razstava reprodukcij britanskega romantika W. Blakea. Razstavljenih je 40 okvirov z reprodukcijami akva-
lavka, Drvanja — Vido; Roza Kurnik, strežnica. Trate — Stanislava; Marija škrobar, 28 let, poljska delavka, Osek — Mirico; Klara Ornik, 23 let, gospodinja — Sonjo: Ruža Prosenjak, 25 lot, gospodinja — Branko; Rafaela Lukman, 28 let, gospodinja, D. P-očehova — Alojza; Ljudmila Ješovnik. 32 let, gospodinja, Zg. Kungota — Majdo; Matilda Ri-tonja, 25 let. gospodinja.■ Strgojnica — Pavlico; Katarina Peško, 34 let, kuha-Mileno; Jožefa Kajzer, 30 let,
predavanja
Turistično društvo Ljubljana s Tajništvom za prosveto OLO Ljubljana in Tajništvom za notranje zadeve OLO Ljubljana prireja turistlčno-vzgojna predavanja, opremljena z diapozitivi in filmi za dijake ljubljanskih srednjih šol po naslednjem razporedu: dne 26. marca v Mladinskem kinu, Kotnikova ulica — II. in VI. gim-gospodinja - Jožefa; Angela Vrbnjak,	dnTeTT27-	™arca„v	Mladinskem
17 let. pora. delavka - tfarka.	J?/	hS‘"i"32«8 ln ®r,ed"Ja
..	„	„	.	,	_	»	vzgojna šola; dne 28. marca v Mladln-
Umrli so: Katarina Samec, B4 let, skem kinu — klasična gimnazija; dne posestnica, Ročica; Alojz Klinc, 68 2<). marca v Mladinskem kinu — I. let, upokojenec, Bohova; Mihaela gimnazija; dne 30. marca v Mladln-Smonik, 62 let, upokojenka: Martin skem kinu — X. gimnazija in Goz-Foršnarič, 78 let, tesar; Krescencija darska srednja šola; dne 3. aprila v Valentan, 71 let, upokojenka; Ida ‘ Mladinskem kinu — Učiteljišče; dne Pečko, 6 mesecev, otrok; Ivana Blaži- 4. aprila v dvorani kina Šentvid — na, 85 let, soc. oskrbovanka: Jožefa j gimnazija Šentvid; dne 5. aprila v Volavšek, T6 let, upokojenka; Jože Mladinskem kinu, Kotnikova ulica — Kitek, 69 let, upokojenec:	Marija	v. gimnazija; dne 6. aprila v Mladin
KONCERTI
Komorni večer za modri abonma bodo v ponedeljek, dne 26. marca 1956 Izvedli Dermelj, Prevoršek, Zalokar, Lobetova ln Lipovšek. Na sporedu so dela Pergolesija, Škerjanca, DvofSka in Frančkov klavirski kvintet. Preostale vstopnice na dan koncerta pri blagajni Filharmonije.
GLEDALIŠČA
Amatersko gledališče DPD Svoboda Šentvid ponovi priljubljeno opereto »Srček na dražbi« v nedeljo, dne
25. marca ob 19.30 v domu »Svobode«. Predprodaja vstopnic v nedeljo od 17 dalje.
SLOV. NARODNO GLEDALIŠČE DRAMA
Sobota, 24. marca ob 20: Cehov: »Tri sestre«. Izven in za podeželje. Nedelja, 25. marca ob 15: Cehov: »Tri sestre«. Izven in za podeželje; ob 20: Javoršek: »Povečevalno steklo«. Izven in za podeželje. Ponedeljek, 26. marca ob 20: Komorni večer plesne šole Mete Vidmarjeve. Izven.
OPERA
Sobota, 24. marca oh 19.30: Mozart: »Figarova svatba«. Abonma G. Nedelja, 25. marca ob 15: Smetana: »Prodana nevesta«. Izven in za podeželje.
Ponedeljek, 26. marca: Zaprto.
Za komorni večer plesne šole Mete Vidmarjeve, ki bo v ponedeljek, dne
26. marca ob 20 v Drami, so vstopnice po cenah od 130 din navzdol že danes v prodaji pri dnevni blagajni SNG v Operi. .
MESTNO GLEDALIŠČE ^JUBLJANA Gledališka pasaža Sobota, 24. marca ob 20: Peppino de Filippo: »Ni res, pa je le verjamem.« Izven.
Nedelja, 25. marca ob 10 in 14.30: B. Horvat: »Martin Krpan«. Gostovanje »Svobode« Zg. Šiška: ob 20: Bert Brecht: »Dobri človek iz Sečuana«. Izven. Zadnjič.
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Ljubljana, Mestni dom Sobota, 24. marca ob 20: Popovič-Pre-garc-Delak: »Jara meščanka« (»Po-kondirena tkiva«), komedija. Izven. Nedelja, 25. marca ob 15.30: Senečič: »Logaritmi in ljubezen«, veseloigra. Popoldanska predstava. Izven; ob 20: Popovič-Pregarc-Delak: »Jara meščanka« (»Pokondirena tik-va«), komedija. Izven. — Večerna predstava.
Prodaja vstopnic v Mestnem domu, rezerviranje telefon št. 32-860.
MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE
Marionete Levstikov (šentjakobski) trg Sobota, 24. marca ob 17: F. Milčinski: »Zvezdica Zaspanka«; ob 20.30:	F.	Milčinski:	»Zvezdica
Zaspanka«. Za odrasle.
Nedelja, 25. marca ob 11: Pengov-Si-mončič: »Zlata ribica«.
Ročne lutke
Resljeva cesta 28 Nedelja, 25. marca ob 17: F. Milčinski »Tri čudne zgodbe«.
Prodaja vstopnic za obe gledališči in vse predstave danes od 10—12 v Upravi Mestnega lutkovnega gledališča, Resljeva cesta 28, telefon 32-020 in pol ure pred predstavo pri gledališki blagajni.
Vesti iz Kranja
relov. Jedkanic ln perorisb. Razstava j Kure, 5 mesecev, otrok: Magda Toni, skem kinu — VII. in VIII. gimnazija; 1 p nnnrtn nn^vnn ivl 10—18 rIO one i«* imniminnim .	-tr..».	c c ____ _	___■.	  .	°	.
je odprta dnevno od 10—16 do dne Sl. marca 1956.
Poročili so §e: .Ivan Novak, 24 let, kolar — Marta Kosi, 20 let, čistilka; Ivan Srebot, 24 let, priučen ključavničar — Danijela Margon, let, bolniška strežnica; Jožef Supej. 22 let, ključavničar — Ana Kohl, 21 let, tkalka; Anton Zavec, 26 let, skladiščni delavec — Marija Slavinec, 18 let, navijalka; Ivan Bračko, 28 let, uslužbenec — Stanislava Drozg, 20 let, trgovska pomočnica; Leopold Hofbauer,, 23 let, strojni ključavničar — Štefanija Kukovec, 19 let, šivilja; Jožef Jakončič, 21 let, strojni ključavničar, Berta Dvoršak, 22 let, tkalka; Emil Plesec, 27 let, urar — Marija Pečuh, 18 let, prikrojevalka; Marijan Slatinšek, 21 let, študent ekonomije — Mariia Sagadin, 22 let, name-ščenka; Branko Stanjkp, 27 let, trgovski poslovodja — Matilda Prelog, 24 let, trgovska pomočnica; Edvard Stanjko, 24 let, krojaški pomočnik — Hedvika Založnik, 19 let, trgovska pomočnica.
Rodile so: Jožefa Auer, 25 let, gospodinja, Podova — Danico; Jožefa Tetičkovič, 44 let, gospodinja. Jurjevski dol — Jožefa; Amalija Fistrič, 31 let, gospodinja — Jožico; Marija Cafuta, 33 let, ‘gospodinja — Olgo; Marija Fluher, 26 let, gospodinja, Kozjak
— Jožefa; Alojzija Ropin, 24 let, gospodinja, Šentilj — Majdo; Marija Galun, 21 let, natakarica — Biserko; Danica Stritar, 22 let, gospodinja — Arleno; Doroteja Deželak, 27 let, delavka, Fala — Vinka; Marina Lakoše, 32, let, gospodinja — Matino: Marija Kern, 35 let. gospodinja, Zg. Kungota
— Janka: Frančiška Znajden, 29 let, gosp. pom., Kamnica — Alojza: Ida Golja, 29 let, gospodinja, Zg. Selnica
— Ivana; Jožefa Muster, 46 let, gospodinja — Slavico; Marija Bukovec, 25 let, gospodinja. Sl. Bistrica — Joža; Terezija Lesjak, 34 let, gospodinja, Cma — Danico: Marija Gorjup, 31 let, gosp — Jožefa.Ljudmila Likar. 22 let, tkalka — Ivana; Ana Diemant. 24 let, predica — Ediia; Pavla škof, 23 let, na-meščenka, G. Radgona — Majdo; Rozina Libman, 42 let. gospodinja — Aloiza; Elizabeta Ferlič. 25 let, gospodinja, Bre^ zova — Joža; Ivanka Trs, 25 let. šivilja, Prepolje — Franca: Gizela Medved, 24 let. gospodinja — Majdo; Pavla Frank, 30 let. gospodinja, Brunšvik — Marijo; Julijana Kraner, 43 let, gospodinja,
73 let, upokojenka; Antonija Kus, -55 dne 7. aprila v Mladinskem kinu
let, kurirka; Ivanka Beribak, 35 let, upravnica; Jožefa Flaisinger. 77 let, upokojenka: Ivanka Fridl, 63 let, soc. oskrbovanka: Maks Saurau, 91 let, upokojenec; Marija Kafou, 70 let. «;^oko-jenka: Marjan šraj, 7 mesecev, otrok; Andrej Flamiš, 60 let, upokojenec; Andrej Kirbiš, 68 let, upokojenec.
Gradbena srednja šola; dne 10. aprila v Mladiaskem kinu — Ekonomska srednja šola; dne 11. aprila v Mladinskem kinu — Ekonomska srednja šola; dne 12. aprila v dvorani kina Vič — gimnazija Vič in TSS; dne 13. aprila v dvorani kina Vič — TSS. — Vstop ! prost.
Celiske vesti
GradtJSe — Marijo: Jožefa Pirker. 26 oba iz Sečovlja, Koper; Jožef Hrastnik, let. «tru*arka. Pivola — Milana; Nežka rudar iz Trnovega hriba, in Kristina Anžel. 22 let delavka — Ivana; Ivana Frece, delavka iz Pečovnika; Alojz So-Novak. 2fl let. gospodinja. Raže — An- par, obs. medicine iz Ljnbljane in Eml-
Vsem, ki so kakorkoli pomagali,, Umrli: Amalija Brinšek, gospodinja da je prireditev »I. Neptunovega ples- : iz Migojnic, stara 73 let; Neža Jakopič, n«. »to«.	17	to« „ (-»_ upokojenka iz Celja, stara 84 let; Te-
režija Klenovšek, vzdrževana os. iz Šempetra v Sav. dolini, stara 76 let; Ivan Polnar, mesarski pomočnik iz Celja, star 41 lej« Ivana Mateka, posestnica iz Ostrožnega, stara 77 let; Marija Zaveršek, posestnica iz Celja, stara 73 let; Ferdinand Mogu, učenec iz Podgorja, star 13 let; Ana Ornik, gospodinja iz Celja, stara 62 let; Marija Rednak, otrok iz Latkove vasi, stara 2 leti; Lovrenc čremožnik, upokojenec iz Celja, star 83 let; Filip Klenovšek, otrok iz Velikih Gorele, star 1 dan; Bernard Medved, posestnik iz Celja, star 90 let.
IN V OKRAJU CELJE Rojenih: 18 dečkov in 16 deklic. Poročili so se: Dušan šolman, mehanik iz Rogatca, star 25 let, in Jožefa Mikolič, poljedelka iz Stojnega sela, stara 22 let; Janez Križnik, poljski delavec in Elizabeta Turnšek, delavka, oba iz Brode — Vransko.
Umrli: Jakob Gradič, prevžitkar iz Lažiš, star 82 let: Marija Tostovršnik, mala kmetica iz Primoža, stara 84 let; Frančiška Sedmak, mala kmetica iz Primoža pri Ljubnem, stara 73 let: Franc Krurapačnik, poljedelec iz Primoži, star 57 let; Marija Pristovnik, prevžitkarica iz Češnjevca, stara 81 let; Martin Mastnak, oskrbovanec iz Vojnika, star 76 let; Jo/.ef Udovičič, krojaški mojster iz Vojnika, star 77 let;. Marija štimulak, kmetovalka iz Kobleka, stara 74 let; Jurij Večkovnik, poljski delavče iz Hudinje 21, star 80 let; Neža Čepin, kmetovalka iz Roginske gorce, stara 84 let; Ivan Žerak, prevžitkar iz Kačjega dola, star 78 let; Ema Škrabi, gospodinja iz Dola pri Pristavi, stara 57 let; Rozalija Pušnik, gospodinja iz Strmca nad Dobrno, stara 60 let.
nega večera« dne 17. marca 1956 v Ce lju tako lepo uspela, izrekamo iskreno zahvalo. Prav posebno se zahvaljujemo za nadvse uspešno izvedeni program kvintetu Ausenik iz Ljubljane, članom To tega teatra iz Maribora z Božom Podkrajškom na čelu, triu Goršič lz Celja in kvintetu Cin-bum pod vodstvom tov. Umeka. Za točno in solidno postrežbo se zahvaljujemo Gostinskemu podjetju Vino Koper, frizersko-brivskemu salonu »Stana« lz Celja, slaščičarni »RU-GO« Celje, 2ivilskemu kombinatu »Celeia-Sad« pa za vzorno urejen celjski Žabjek (Bar) in vsem celjskim podjetjem, ki so prispevala darila v reklamnem delu programa. Za uspešno in požrtvovalno delo pri organizaciji tega večera pa nam je dolžnost, da se zahvalimo celotnemu pripravljalnemu odboru. -Upravni odbor 2eleznlškega plavalnega kluba Celje.
CELJSKO GLEDALIŠČE Sobota, 24. marca ob 20: PuSkln-Treves: »Nesmrtni doir. Juan«. Sobotni abonma ln izven.
Nedelja, 25. marca ob 15.30: PuSkin-Treves: »Nesmrtni don Juan«. Nedeljski abonma in izven.
KINO
»UNION«: Ameriški film: »Kapetan Carey«. Predstavi ob 18 in 20.
»DOM«: Ameriška barvna risanka: »Peter Pan«. Predstavi ob 18.15 in 20.15.
POROČILO o gibanju prebivalstva v Celja v času od 10. do 17. marca 1956 Rojenih: 48 dečkov in 49 deklic. Poročili so se: Josip Coklin, električar, in Marta, Cirila šestan, nameščenka,
tonijo; Alojzija Habjanič. 31 let, tkalka — Nado; Ljudmila Potočnik. 30 let. gospodinja, Bistrica — Dtagico; Ana Khap. 25 let, gospodinja — t)raga; Ljudmila Lorber. 25 let. gospodinja. Jakobski dol — Joža; Elizabeta Kmetič, 17
lija, Marija, Gajše, diplomirani kemik iz Celja; Stanislav Korpnik, tovarniški delavec in Zdenka Černoša, dijakinja, oba iz Sp. Hudinje, obč Celje; Franc Smodiš, praktikant, delovodja in Marija Mule, administratorka, oba iz Celja.
Z BLEDA
KINO
Angleški barvni film:	»Škrlatna
ravnina«. Predstavi 06 18 in 20.
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE
Sobota, 24. marca ob 16: Shakespeare: »Othello« za gimnazijo ln izven; ob 20: Shakespeare: »Othello«. Izv. Gostovanje v Železnikih.
Nedelja, 1. aprila ob 16: »Velika beseda«. Izven in za podeželje. Napovedana dopoldanska predstava »Janko ln Metka« odpade.
Rodile so: Ekar Marija, gospodinja iz Zg. Bele — deklico; Tvrdy Zvonka, trg. pomočnica iz Kranja — dečka; Dolenc Metka, delavka iz Češnjice — dečka; Mesec Marija, delavka iz Kranja — deklico; Kristan Alojzija, delavka lz Železnikov — dečka; Kem Rozka, trg. pomočnica lz Vele-sovega — dečka; Sajevic Pavla, gospodinja lz Britofa — deklico; Gašperšič Vlada, učiteljica lz Kranja — deklico: KržiSnik Ana, gospodinja, Ce-tena Ravan — dečka; Kimovec Ana, gospodinja iz Cerkelj — deklico; Farč-nik Bernarda, uslužbenka lz Kranja
— deklico: Dolenc Ana, gospodinja iz Gaberške gore — dečka; Kunst Marija, delavka iz Kranja — dečka; Razpotnik Marica, gospodinja iz Kranja
— dečka; Vogelnik Ana, delavka iz Tržiča — dečka; Vrhovnik Daniela, J delavka lz Crngroba — dečka; Korošec Angela, šivilja Iz Britofa — dečka; I Skumavec Kristina, gospodinja iz' Kranja — deklico.	|
Poročili so se: Posedi Anton, mehanik, in Bozovičar Majda, frizerka, oba lz Kranja; Sušnik Janez, profesor iz Besnice, in Kanižar Marija, medic, sestra iz Kranja.
Umrli so: Poklukar Ana roj. Sajovic, gospodinja, Kranj, Strževo 13; Križnar Janez, železn. upokojenec,
VESTI IZ TRBOVELJ
Zdravniško dežurno službo od so- j
bote od 14. ure do ponedeljka do 7. ure opravlja dr. Vladimir Komorovsky v ambulanti Zdravstvenega doma.
Dramska družina »Svobode-Cen-ter« ponovi v soboto ob 19.30 v Delavskem domu Elmarja Harrisa dramo »Molčeča usta«.
KINO
»SVOBODA - CENTER«:	Ameriški
film: »Komur se sonce smeji«.
»SVOBODA-TRBOVLJE II.«: Amer. barvni film: »Vlak Je zdrvel mimo«.
Dramska družina »Svobode-Dobr-
na« gostuje v četrtek ob 19.30 v domu »Svobode II« s Karla Gorjupa veseloigro s petjem ln glasbo »zenske na dopustu«.
Potujoči kino Okrajne zveze »Svobod« in prosvetnih društev predvaja' francoski film »Polkovnik Chabert« v soboto ob 17 v Sentgotardu ln ob 19.30 na Cemšenlku; v nedeljo ob 10 na Svibnem, ob 14 v Jagnjenlci ln ob 18 na Vrhovem; v ponedeljek ob 17 na Izlakah in ob 19.30 v Mlinšah; v torek ob 17.30 v Loki pri Zidanem mostu in ob 20 v Zidanem mostu.
Okrajna gostinska zbornica ima v četrtek ob 8 v restavraciji »Turist« letni občni zbor.
SZDL v Trbovljah vabi vse delegate na letni občni zbor, ki bo v petek ob 16.30 v dvorani restavracije Turist.
Stražišče 17; Česen j Jerica, roj. 1871, Kranj, Huje 26, osebna upokojenka; Lebar Antonija, roj. 1876, osebna upokojenka, Kranj, Stražišče 262; Gorjanc Franc, roj.' 1890, osebni upokojenec Kranj, Smarjetna gora 21.
Z JESENIC IN OKOLICE
Zdravniško dežurno službo na Jesenicah ima od 23. do 30. marca 1956 dr. Stanka Rosenstein, Javorniška pot št. 24.
Brivsko dežurno službo ima v nedeljo, 25. marca; Jože Hudrič, brivski salon, Prešernova cesta.
GLEDALIŠČE
Sobota, 24. marca ob 19.30 Somersel Maughama: »Deževje«.
Nedelja, 25. marca ob 19.30: Somersel Maughama: »Deževje«.
Zveze z vlaki so ugodne.
Ponedeljek, 26. marca ob 16 in 20: Somersel Manghama: »Deževje«. Go. stovanje v Prešernovem gledališču v Kranju.
Cenjene obiskovalce opozarjamo, da so to zaradi odhoda glavnega Igralca zadnje predstave.
KINO
JESENICE: »RADIO«; Amerl. barv, film: »Mostišče«. Predstavi ob 18 in 20.
»PLAVŽ«: Ameriški film: »Opičje norčije«. Predstavi ob 18 in 20.
KOROŠKA BELA: Ameriški film: »Mostišče«. Predstava ob 19.
ŽIROVNICA: Franc, film: »Parmska kartuzija«. Predstava ob 19.30.
DOVJE-MOJSTRANA:	Ital.	film:
»Rim ob 11«. Predstava ob 20.
Rodile so: Nemec Antonija, Nova vas — deklico: Lapuh Antonija, Radovljica — dečka; Crnologar Darinka, Hrušica — deklico; Bernard Marjeta, Jesenice — fleklico; Vilman Marija, Dovje — deklico; Lauseggr Francka, Log, Kranjska gora — deklico; Drobnjak Mileva, Jesenice — deklico; Pirih Cvetka, Doblar-Kanal — dečka; Terlikar Marija, Jesenice — deklico; Bobič Jožica, Bled — dečka; Gartnar Ida, Zgoša 56 — dečka: Ipavec Marija, Gorenja vas, Kanal — dečka: Hrast Jožefa, Bled — dečka; Ljubič Vera, Lesce 150 — dečka; Stres Ana, Moste-Zirovnica — dečka; Likovnik Marija, Jesenice — deklico; Rebolj Ana, Jesenice — dečka; Obid Ljudmila, Radovljica — deklico:
Poročili so se: Vister Viktor, delavec, Jesenice, Titova cesta 14, in Sa-vinšek Antonija, uslužbenka, Jesenice, Titova cesta 14.
Umrli so: Truhlar Franc, upokojenec, 85 let, Jesenice, Cesta na Golico št. 2; Kolničar Janez, oskrbovanec, 61 let, Sp. Lipnica 9: Bizja* Janez, upokojenec, 86 let, Jesenic«, Ilirska 23; Kržišnik Marija roj. Kopač, gospodinja, 71 let, Stara vas 5, 2irl: Križnič Jože, kmet, 71 let, Kozana 83. Dobrovo; Babšek Mara, upokojenka, 58 let, Ljubljana, Rimska cesta 7; Soušek Anton, upokojenec, 84 let, Jesenice, Gregorčičeva ulica 16; Kosmač Jože, upokojenec, 70 let, Jesenice. Hrušica št. 79; Noč Janez, upokojenec, 59 let, Moste 53, Žirovnica; Stefelin Rok, rentnik, 88 let, Jesenice, Planina pod Golico 67.
IZPRED SODIŠČA V MARIBORU ’
Gostilničar žrtev pijanega gosta
Gostilničar Karl Sparaša iz Zenkoree pri Murski Soboti je Kot običajno na zabavo dne 26. decembra 1955. povabil c1" gansko godbo, ki je privabila mlado m staro. Razpoloženje je bilo na višku vse do polnoči, ko je gostilničar »spovedal policijsko uro. Čeprav razigrani in nekateri tudi vinjeni, so gostje mirno odhajali. Le brata Josip in Ivan Baranja nista hotela domov in sta se začela zaradi gostilničarjeve upravičene zahteve, da mora lokal zapreti, razburjati, Prl čemer sta se sprla še s .slaboumnim D*** dijem. Da bi se jih znebil, je gostiln^ Čar odpri vrata in jih skušal potisnit* na prosto. Pri tem je prišlo do prerivanja, ki ga je izkoristil Josip Baranja in gostilničarja od zadaj trikrat sunil z bodalom v hrbet. Pri zagnjem vbodu je nož pustil v hrbtu. Sparaš se je opo~ tekel do točilne mize in zgrudil. Zaradi odprtega pneumatoraksa in krvavitve je Sparaš izdihnil še preden so mu nudili pomoč.	0
Na obravnavi sta se brata Baranja brezuspešno sklicevala na silobran. dišče je obsodilo Josipa Baranja zaradi hude telesne poškodbe s smrtnim izidom na 8 let strogega zapora, brata Ivana Pa zaradi sodelovanja pri pretepu na 3 mesece zapora.
S ključem za koso ga je
Koncem avgusta 1955. so pri Grego; rečevih v Grajeni pri Ptuju organizirali domačo zabavo, na katero je GregoreČe-va hčerka povabila nekaj svojih znancev. Godba je privabila tudi Karla Kovšeta iz Ljubljane, ki je bil na dopustu in njegovega tasta Antona Novaka, ko sta se vračala s košnje. Gregorečevi so jima ponudili vina. Okrog polnoči, k° je bil Kovše že precej vinjen, se je sprl najprej z domačimi, nato pa s tastom, ki ga je vrgel ob tla. Domačim to seveda ni bilo prav. Kovšeta je začel miriti njegov prijatelj Janko Petek-To je Kovšeta še bolj razburilo. Med prerivanjem sta se s Petkom spravila na dvorišče. Sledil ji»na je Kramberger in nato še Slavko Grajfonar. V temi jc Kovše Grajfonerja zabodel s priostrenim delom kljnča za koso in mu prizadejal smrtno nevarno poškodbo. Kovše je pred sodiščem dejanje v celoti priznal in obljubil Grajfonerju poravnati vso škodo. Glede na dosedanjo neoporečnost in skrb za družino mu je sodišče odmerilo samo 5 mesecev zapora.
Poneverbe in nevestno delo v zadrugah
Na zatožni klopi so sedeli uslužbenci KZ Prosenjakovci in Gajevci. Ko-loman Vereš je kot poslovodja v Prosenjakovcih poneveril 180.000 din, in se pri tem posluževal lažnih listin. Branko Horvat, Alojz Rihtarič in Neža Sivka so v zadrugi v Gajevcih z nevestnim delom povzročili za 500.000 din primanjkljaja. Rihtarič pa je tudi neupravičeno uporabljal zadružni denar. Franc Žuraj je kot blagajnik v isti zadrugi poneveril 24.000 din. Pred sodiščem se ie zagovarjala tudi knjigovodkinja Otilija Brodo-nja, ki je izdajala gotovino brez potrdil in tako sama povzročila več ko 100.000 din primanjkljaja.
Obsojeni so bili Koloman Vereš na 1 leto in 6 mesecev zapora, Branko Horvat, Alojz Rihtarič, Neža Sivka, Franc Žuraj, in Otilija Brodanja pa na zaporne kazni od 1 meseca do 1 leta.
Novi slovenski grobovi na tujem
V Clevelandu so umrli: Urban Karun, star 52 let, doma iz vasi Milje pri Kranju, Frančiška Bogolin, roj. Orehek, doma iz Moravč, od koder je prišla * Ameriko pred 49 leti, Franc Palčič st.» star 79 let, doma z Vrhnike, Marija i Estenič, roj. Laznik, stara 70 let, doma | z Vrhnike, Jože Rudolf, star 61 let, do-' ma iz Šentvida nad Cerknico, Avgust Mežnaršič, star 75 let, doma iz fare Ajdovec, na Dolenjskem, Jože Košak, star 65 let, doma iz Škocjana pri Mokronogu, Anton Kosele, star 59 let. doma i* ! šmarjete pri Novem mestu, Franc Kon-j ček, star 68 let, odma iz Uršnega sel® I pri Novem mestu, Marija Fink, rojen* I Železnik, star 43 let, rojena v Wauke-| »ranii, Aana Smole, roj. Tomšič, stara • 73 let, doma iz Starega trga pri Ložu*
■ Janez Levstik, star 79 let, doma iz va£* i Globel, od koder je prišel v AmerikJ | pred 63 leti, Ema Starešina, stara i let, doma iz vasi Martinski vrh, Gregor I Gregorčič, po domače čamplev, star let, doma iz vasi Višejc na Dolenjskem*
I Marija Anglover, roj. Epih. stara 72 le»» j doma iz Črnomlja, od koder je priŠl* v* Ameriko pred 53 leti, Franc Kastelic star 86 let,
Umrli so v Ljubljani
Danica Skale, upokojenka, Dor11 onemoglih, Jesenice, rojena 1888. P°’ greb bo danes ob 14.30 na Zalah.
I Ivana Sojer, gospodinja, Viška 6S. rojena 1887. Pogreb bo danes ob 15-31 na Viču.
Pepca Hrovatin, llkarica, PoljajV ska 17, Prehodni dom, rojena 19°® Pogreb bo danes ob 16 na 2alah.
Jerica Vrevc, gospodinja, rojeO''
, 1903, Šentvid, Poljane 58. Pogreb b‘
1 danes ob 17 v Šentvidu.
0n*0%iiiiiiiiiiii»iMiMmiiiiOT^	        m...........................................................................
MANNING 0'BRINE
Doživetje
^na Mauritiusu
13
ROMAN
Myrtle se je vrnila z dvema manjšima čašama in kozarcem za čiščenje zob. Manjši čaši je ponudila meni, kozarec pa je obdržala sama. Natočil sem ji džina. Dvignila je svoj kozarec in ga zvrnila, potem pa mi ga je pomolila, da bi ea znova napolnil.
»Gotovo bi se rada seznanila z niladimi, lepimi dekleti, gospo-da?c je rekla in se zarežala, tako da je pokazala rumene zobe.
»Ena bo zadostovala,« sem odgovoril. »Eno samo določeno dekle.«
»Mimi? Bell? Ali morda Cecile?*
»Ne Odločil sem se za Lisette.«
Njene oči so se nekoliko zožile. Dvignila je čašo, napravila krepak požirek in se premaknila na stolu.
»Prišli ste na napačno mesto, gospod. Mi tu nimamo nobene Lisette.«
»Nimate je več, prej pa je bila tu,« sem odgovoril.
Malo je pomislila in si znova natočila džina.
»Ja... ja. Res je pri nas delala neka Lisette... Toda tega je Je zelo dolgo.«
Rene je posegel v pogovor.
»Kdaj?«
»Pred štirimi, morda pred petimi meseci.« Popravila se je. — »Ne... pred sedmimi meseci.«
»Kje pa je zdaj?«
»Ne vem.«
Odgovorila je prehitro. Videti je bilo, da laže.
»Ali ste	prepričani o tem?« sem	vprašal
Obrnila	je glavo, tako da sem	videl zdaj	samo njen	profil.
Potem pa me je pogledala.
»Ali ste od policije?«	»
Odkimal sem z glavo in skomizgnil z rameni.
»Mar prihajajo policaji s steklenico džina?«
Spet se je zarežala in pokazala svoje rumene zobe.
»Včasi... kadar pridejo na obisk. Večinoma pa mislijo, da imajo pravico priti, kadar se jim zahoče.
Te besede je izgovorila z globoko mržnjo, potem pa je zvrnila čašo ko da pije na pogin vseh policajev sveta.
»Midva nisva prišla k vam na obisk,« sem dejal. »Rada bi samo nekaj poizvedela.«
Molčala	je, samo steklenioo je	nagnila, da	je steklo	v njen
kozarec vse,	kar je bilo še ostalo v	njej, potem pa jo je	obrnila
z grlom navzdol.
»Slab spomin imam,« je zamrmrala. »Toda — džin pomaga.«
Ozrl sera se na Reneja in mu pokimal. Vstal je in odšel. Dolgo je gledala za njim.	>
»Kam je odšel?« je vprašala z glasom, polnim sumničenja.
»Dolgo se ne bo zadržal. Vrnil se bo in prinesel še malo zdravila za poživitev spomina.«
»Ta fant mi je všeč,« je rekla in prikimala z glavo. »Pameten človek.«
Potem se je obrnila z glavo h gramofonu in ga jela navijati.
»Želite malo glasbe?«
»Rajši bi slišal kaj o Lisetti.«
»Hm, z vami moškimi je križ. Samo na dekleta mislite. Jaz pa imam rajši džin.« — Ko da tega nisem vedel.	1
Vzela je ploščo, jo položila na gramofon in »pustila iglo. Zapel je Tino Rossi: »Njeno srce je pokraj vas.« Naslonila se je na miz°> zatisnila oči in se počasi gugala v ritmu glasbe. Ko je bila pesem končana, je spet navila gramofon in zdaj smo poslušali »Nevaren valček«. Sledila je »Violina ponoči«, potem pa še ena in še ena i° še ena plošča s Tinom Rossijem. Nap"osled se je vrnil Rene z nova steklenico džina.
Myrtline oči so zažarele, brž ko se je pojavil na pragu. Znova je napolnila čaše. Plošča je bila pri kraju, toda Myrtle se ni ganil8' da bi ustavila gramofon. Pila je. Vstal sem, ustavil gramofon 'D potegnil steklcnico čez mizo k sebi. Z obžalovanjem jo je gledal®' kakor starega dobrega prijatelja, ki se odpravlja na dolgo potovanje,
»Rada bi kaj zvedela o Lisetti,« sem dejal.
»Cernu se vam tako mudi? Saj imamo časa na pretek.«
»Morda ga imate vi, midva pa ne. Govorite!«
Vzdihnila je, napravila še en požirek in si obrisala usta z rok0,
»Imate cigareto?«
Rene ji je ponudil in prižgal cigareto.
»Vi ste prijazen fant... niste kakor oni« je rekla in pokazal8
z glavo name.
»Glede tega se vsi strinjamo. Toda — steklenica je pri menil*
»Ali želite malo/ glasbe?« se je obrnila k Reneju. — »Im8®1 krasne plošče Tina Rossija...«
»Lisetta!« sem dejal.
Pogledala je mene, potem pa steklenico.
»Džinal« je rekla.
»Lisetta!« sem ponovil.
»Zaboga!« je vzkliknila Myrtle. razprostrla roke in se obrni k Renčju. »Ta človek je nor! Govori samo o...«
»Lisetti!« sem jo prekinil.
Naposled je klonila.
»LJUDSKA PRAVICA«
11
SUMEMATOSRAFI PREDVAJAJO
kino »d n i o n«
Ameriški barvni film
»Mog ombo'
Tcdntk: Filmske novosti št. 11 samo PM prve ln zadnji predstavi. Predstave ob 15, 17.15 in 19.30. v glavni *l08i Clark Gable, Ava Gardner In «race Kelly. — Ob 22 premiera ameriškega barvnega filma: »Noro po-octJe«. Prodaja vstopnic od 9.30—11 ln od 14 dalje.
NO »KOMUNA«: AmeriSki barvni film: »Poslednjič sem videl Pariz«. Brez tednika. Predstave ob IS, 17, 19 in 21.15. V glavni vlogi Ellsabeth Taylor ln Van Johnson.
Kino »SLOGA«: Franc, film: »Štirje brez postelje«. Brez tednika. Pred-Stave ob 15, 17, 19 in 21.15. V glavni vlogi Martine Carol in Frangoise Arnoul. Ob 10 matineja ameriškega oarvnega filma: »Mogambo«.
Prodaja vstopnic v obeh kinematografih od 9.30—11 ln' od 14 dalje,; za matinejo pa od 9 dalje.	I
KINO »TRIGLAV*.
Angleški barvni film
Romeo iti Julija
v	glavni vlogi Lorens Harvey Suzan Sher/al in Flora Robson. Predstave °b 15.30, 18 in 20.30. Prodaja vstopnic od 15 dalje. •
»KINO VIC«
Francoski film
»Intriga ntke«
Predstave ob 15, 17. 19 ln 21. — V glavni vlogi Raymond Rouleau ln Jeanne Moreau. Prodaja vstopnic od 9.30—11 in od 14 dalje.
KINO »SOCA«: Francoski film: »In-trigantke«. Predstave ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic samo od 14 dalje. V primeru prekinitve električnega toka prve predstave odpadejo.
MLADINSKI KINO LM, Kotnikova 8, predvaja za mladino od 14. leta dalje italijanski film:	»Moj sin
profesor«. Redne predstave vsak torek, četrtek in nedeljo ob 10, ob 15 pa vsak dan, razen nedelje.
KINO »LITOSTROJ«: Ob 18 avstrijski film: »Don Juan«. Ob 20 ameriški film; »Nasilje«. Prodaja vstopnic uro pred pričetkom prve predstave.
KINO »SISKA
Ameriški film
»Izgubljeni sin«
V glavni vlogi Bing Crosby ln Claude Dauphln. Predstave ob 18,18 ln i Prodaja vstopnic o<l 14 dalje.
RAZPIS
neeflh.riH? za Padajo hiš iz Sploš-Liuf,,,‘inskega premoženja pri ObLO Odloka”a-Moste razpisuje v smislu varilskih hts Splcu prl ProdaJ‘ stano-Kleciniih hit Lp Javno dražbo na-van1sk^v.!l	pritlična	dvoetano-
vice	nepodkletena	z do polo-
Podstrešjem za sta-št	? pe 1 24> stoječa na parceli
P	nl pri vložku št. 356 k. o.
dinarw-	z izkllcno ceno 950.000
ški rini	ene	Polovice solastni-
ško Sfi enonadstropne trostanovanj-stoio5« ’ Pocillletone, v Cllenškovl 4,
vi	ni v!?	Parceli št. 758-2, vpisani pri
^	o-	Moste z izkllcno
solastnin?! ®, ?ln’ 3’ do ene Polovice stannV?-,^,	visokopritllčne dvo-
kletonfn	z	mansardo in pod-
Paroiif * Klun°vl ulici 4, stoječe na št Kro ,	270-2, vpisani pri vložku
568 Odo rti °; udmat z izklicno ceno lastnisjr j’ 4- do enaJst trinajstin so-hi«P ,	1 pritlične enostanovanjske
SPodar<!l?t^1Sard,0 *ln Priključenim go-Rti S Poslopjem na Litijski ce-vmot i ’ sto-1eče na parceli št. 109, »ja v»l ?rl yložku št- 290 k. o. Stepanju ,1, do enajst trinajstin solast-iiip _ “el Pritlične trostanovanjske ttriiJL mansardo na Litijski cesti 26,
Vložku št3 ™ rSeIi S* 108, vPisanl Prl Vedoči	°- Stepanja vas. Na-
Eosnnrt nepremičnine predstavljajo 1to?n2,ari.ko celoto' izklicna cena lastmsw< 8‘ ?° trl šestnajstine so-novan^L visokopritllčne dvosta-ne ,, l? .. z mansardo, podklete-Parooii P.iJedelski ulici 1, stoječe na St.	138-44,	vpisani pri vložku
372 rxv? rti °' Udmat, z izkllcno ceno hiškt rt«, ,7- d0 enc polovice solast-Rardn i« ,Y k°Prltli£nc hl5e z man-Setnvi Kletnim stanovanjem v Pov-VnionLi stoječi na parceli št. 275-2, itiat ” ,p°d vložkom št. 038 k. o. Ud-en» „ izklicno ceno 930.000 din; 8. do stronS« lee so,astnlškl del enonad-ne enodružinske hiše, podklete-Par<WaIIlnska cesta 59 a, stoječe na št oni J51- 297-9, vpisani prl vložku *• o. Sempetrsko predmestje, 9. z izklicno ceno 745.000 dinarjev;
ene polovice solastniški del eno-hlšo «P™e’ Podkletene enodružinske Parceli ei , Jan.a Husa 35’ stoječe na št. 7Rn 179-143, vpisani pri vložku B3n <mn .1^' o- Udmat, z Izklicno ceno hiški rtS 10' do ene šestine solast-ske rlirti pnonadstropne trostanovanj-XJiioi Podkletene hiše z mansardo v ha Dar~ ne -Pregarčeve št. 32, stoječe št. ? st- 575-8, vpisani pri vložku 23l nn<i rt?" °' Moste, z izklicno ceno ska no^irti ,U' Pritlična dvostanovanj-PoslonfL	a	htJa z gospodarskim
Parce?t v Bizoviku 12, stoječa na St. 399 J*' “J-l. vpisani pri vložku ®l4.ooo ,o ik’ z izklicno ceno ska clelnn'nirt,	UCna dvostanovanj-
skim nPopodkletena hiša z gospodarna Pareln ?te?7,VoBlzoviku 80' s‘oječa St- Ds t f n? 8’ vpisani pri vložku
2[>5-000 din • 13 nritii* z izklicno ceno neDortkini Pritlična enostanovanj-st°Ječa na	ša	v Bizoviku 94,
v>0žku št SiT"	142‘3’ vPisanl pri
<*no 270 (in^ rti °’ Blzovlk, z izklicno Vaniskn rtlin' H- pritlična dvosta-S‘Zovlku ,,,deIn° Podkletena hiša v v>ku 111, stoječa na parceli št. :
vpisani prl vložku št. 494 k. o. Bizovik, z izkllcno ceno 767.000 din; 15. do ene polovice solastniški del pritlične enostanovanjske delno podkletene hiše v Bizoviku 117, stoječe na parceli štev. 187, vpisani prl vložku št. 45« k. o. Bizovik, z izkllcno ceno 456.000 din; 16. enonadstropna do tre tretjini podkletena stanovanjska hiša v Šmartnem ob Savi 14, stoječa na parceli št. 139, vpisani prl vložku št. 252 k. o. Šmartno ob Savi, z Izklicno ceno 412.000 din.
—	Obenem bo ponovna dražba: 1. dvostanovanjske hiše v Malejevi ulici 18 z Izklicno ceno 2,570.000 din; hiša v Zg. Hrušici 9 z dvema gospodarskima poslopjema, z Izklicno ceno 710.000 din. Javna dražba navedenih hiš bo v četrtek, dne 5. aprila 1956 ob 9 dopoldne v dvorani Občinskega ljudskega odbora LJubljana-Moste, Zaloška 51 a. Vsak ponudnik mora najkasneje eno uro pred pričetkom dražbe položiti kavcijo v višini 10 odstotkov Izklicne vrednosti hiše-prl odseku za proračun Občinskega ljudskega odbora LJub-ljana-Moste. — Komisija za prodajo hiš SLP občine LJublJana-Moste.
Združenje jugoslovanske kovinske predelovalne Industrije
razpisuje natečaj
za sprejem v službo, in sicer:
— tehničnega svetovalca,
— dveh tehničnih referentov,
— ekonomsko-flnančnega svetovalca ln
— referenta.
Pogoji natečaja:
za tehničnega svetovalca: strojni Inženir z najmanj 10-letno prakso v Industrijskih podjetjih kovinske predelovalne Industrije ln z znanjem enega svetovn. Jezika;
za tehnična referenta: inženir ali tehnik z dolgoletno prakso v kovinski predelovalni Industriji in podrobnim poznavanjem tehnoloških procesov teh podjetij;
za ekonomsko-flnančnega svetovalca: diplomirani ekonomist z večletno prakso in podrobnim poznavanjem obrabna proizvodnje podjetij kovinske predelovalne Industrije, s prakso v analizi bilance in v izdelavi raznih ekonomsko-finančnin analiz;
za referenta: ekonomist z znanjem tujega jezika in večletno prakso v zunanji trgovini.
Plača po tarifnem pravilniku.
Prošnje z življenjepisom in podrobnim opisom dosedanjega službovanja pošljite Udruženju Jugo-slovenske metalopreradjivačke Industrije, Beograd, Nemanjina 18
IZ ROGAŠKE SLATINE
JESENICE: »RADIO«: Amer. barv.
Francoski film: »Madame X«. Predstava ob 19.
IZ MURSKE SOBOTE
KINO
»PARK«:	Ameriški barvni film:
»Do zadnjega«.
IZ D0M2AL
KINO
Ameriški barvni film: »Sneg na Kilimandžaru«. Predstavi ob 18 In 20.
RADIO LJUBLJANA
Dnevni spored za soboto, 24. marca 1956.
Poročilo: 5.05, 6.00, 7.00, 13.00, 15.00, 17.00, 19.00 in 22.00.
5.00—6.00 Dobro jutro, dragi poslušalci! (Pester glasbeni spored) — 6.10 Reklame — 6,20 Naš jedilnik — 6.25 Mali koncert lahke glasbe — 7.10—8.00 Zabavni zvoki — 11.00 Radijski koledar — 11.05 Za dom in žene — 11.15 Lahek spored izvaja Mariborski pihalni ansambel p. v. Draga Lorbeka — 11.45 Pojde /. nami, otroci! — 12.00 Lahek opoldunski glasbeni spored — 12.30 Kmetijski nasveti •— Ing. Jože Španring: Sklepi republiškega posvetovanja poljedelcev — 12.40 Pesmi in arije^ Jakova Ciotovca v izvedbi Dragice Sadnikove, Marcela Ostaševskega in mariborskega orkestra p. v Ina Perišiča — 13.15 Zanavna glasba, vmes reklame — 13.35 Za priietno razvedrilo (lahka, zabavna in plesna glasba) —	14.30 Pionirski kotiček —
14.45 Mladinski zbori pojo — 15.15 Zabavna glasba — 15.40 Utrinki iz literature — Janez Ovsec: Ljubezenski soneti
—	16.00 Koncert po željah — 17.15 Želeli ste — posluSajte — 18.00 Okno v svet: Srečanje s šanghajskiini kapitali-
DROBNI OGLAS]
RAZPIS. Fakulteta za agronomijo, gozdarstvo ln veterinarstvo v Ljubljani, razpisuje mesto laboranta prl predmetu kmetijski stroji. Prednost imajo absolventi Srednje kmetijske strojne šole v Vlnkovcih ali pa absolventi Srednje kmetijske šole z vsaj 5-letno prakso prl kmetijskih strojih ln z znanjem upravljanja s traktorjem. Pravilno kol-kovane prošnje Je poslati do dne 10. aprila 1956 na fakulteto, Krekov trg 1. — Dekan.	1178
KMEČKO DEKLE s Primorskega, zanesljivo In pošteno, iščem za gospodinjsko pomočnico. Nastop službe takoj. Poizve se v podružnici »Ljudske pravice« v Kranju. K 48
DVOSTANOVANJSKO HISO v Stoži-cah, blizu trolejbusne postaje, prodam brez posredovalca. Dvosobno stanovanje s kabinetom vseljivo. Poizvedbe v trgovini »Posavec«, bivši Ramovž, Stožice št. 51. — Na račun kupnine pride v poštev tudi gradbeni material.
ŠTIRINADSTROPNO POSLOPJE, tik ob železniški postaji, grajeno za mlin, z vgrajenimi silosi 20 vagonov, novo in prazno, primerno za industrijo ali skladišče — prodam skupaj z enonadstropnim poslopjem, vseljivim za stanovanje ali v poslovne namene. Poslopji sta v pred-.mestju Zagreba. Ponudbe v upravo »Borbe«, Zagreb, pod št. »400«.
^\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\V\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\
RAZPIS '
sti — 18.15 Poje .Ljubljanski komorni v. Milka Škoberneta,— 18.30 je-
zbor p
/ikovni pogovori — 18.45 Igra trio . žeta Kampiča — 19.00 Radijski dnevnik
— 19.30 Zabavna glasba, vmes reklame
— 20.00 Veseli večer -- 22.15—2^.(’0 Oddaja za naže izseljence — na valu 327.1 m
—	22.15—23.00 UKV program:	Plesna
glasba — 23.00—24.00 Oddaja za tujino
— na valu 327.1 m (Prenos iz Zagreba).
PRODAMO
POPOLNOMA NOVO 5OOO-LITRSKO
CISTERNO
INFORMACIJE PRI
Trgovskem podjetju VRHNIKA
1170
Komisija 2sa volitve in imenovanja pri OBČINSKEM LJUDSKEM ODBORU RUŠE razpisuje na podlagi 40. člena Zaikona o ureditvi občin in okrajev — mesti za: '
SEFA ZA GOSPODARSTVO
Pogoji: ekonomska fakulfteta oeiiroma dokončana srednja šola ali nedokončana srednja šola z najmanj 5-letno prakso v gospodarstvu
TRGOVINSKEGA INŠPEKTORJA
Pogoji: srednja šola adi nepopolna srednja šola in najmanj 10 let prakse v trgovski stroki.
1171
KOMISIJA ZA VOLITVE IN IMENOVANJA
OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA KOBARID
R A Z P UJE
v občinski upravi Kobarid
delovna mesta za:
• SEFA ODSEKA IN REFERENTA ZA GOSPODARSKO UPRAVNE ZADEVE
Pogoji: srednja strokovna izobrazba — strokovni izpit ril najmanj trd leta upravne prakse
• REFERENTA ZA KOMUNALO IN STATISTIKO
Pogoji: srednja strokovna izobrazba — strokovni izpit ali najmanj trd leta upravne prakse
• REFERENTA ZA PROSVETO IN KULTURO Pogoji: srednja strokovna izobrazba — strokovni izpiit ali najmanj trd leta upravne prakse
• REFERENTA ZA NARODNO OBRAMBO Pogoji: srednja strokovna izobrazba — strokovni izpit ali najmanj trd leta upravne prakse
9	REFERENTA ZA SKRBNISTVO Pogoji: srednja strokovna izobrazba — strokovni izpiit ali najmanj trd leta upravne prakse
• REFERENTA ZA PRORAČUN
Pogoji: srednja strokovna izobrazba — strokovni izpiit ali najmanj trd leta h pravne prakse
• STROJEPISKO
Pogoji: nižja strokovna izobrazba — administrativna šola.
Osnovna plača po temeljni uredbi. Dopolnilna plača po občinskem odloku.
. . „	priloženim	življenjepisom vložite na Občin-
ski ljudski odbor KOBARID do 15. aprila 1956.
Upravni odbor
»CELEiA-SAD«, kombinat živilske industrije v Celju razpisuje mesto
SAMOSTOJNEGA RAČUNOVODJE
POGOJI: višja strokovna izobrazba z najmanj 5-letno f!3™ ~ aI1 srednja strokovna izobrazba z najmanj 10-letno prakso.
tarifnem Pravilniku podjetja. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Ponudbe sprejema uprava podjetja.
C 81
UPRAVNI ODBOR
tovarne usnja »Runo«, Tržič
razpisuje mesto za:
komercialnega vodjo podjetja
POGOJI: moški — s srednjo ekonomsko šolo in nekaj let prakse ali nižjo ekonomsko šolo z večletno prakso.
Plača po tarifnem pravilniku in po dogovoru. — Pismene ali ustne ponudbe je poslati na zgornji naslov.
UPRAVNI ODBOR TOVARNE USNJA
»RUNO« • Tržič
‘Sron^t	'HU.dSlt0	pravica.,	Ljubljana	Kopitarjeva
ulica 0/IU, telefon
Komisija za štipendije pri Direkciji jugoslovanskih že-železnic Ljubljana razpisuje na podlagi Temeljnega zakona. } štipendijah (Uradni list FLRJ štev. 32/55) naslednje
štipendije
m ZA ŠTUDIJ NA FAKULTETAH:
8 štipendij za gradbeništvo 10 štipendij za strojništvo	.
2 štipendiji za elektrotehniko — jaki tok.
1 štipendijo za elektrotehniko — šibki tok
3 štipendije za pravo
2 štipendiji za študij na ekonomski fakulteti
•	ZA ŠTUDIJ NA SREDNJI TEHNIŠKI ŠOLI:
20 štipendij za gradbeništvo
10	štipendij za strojništvo 1 štipendijo za metalurgijo 7 štipendij za elektrotehniko — jaki tok 5 štipendij za elektrotehniko — šibki tok
Prošnje za podelitev štipendije je poslati najkasneje do 31. marca 1956 na naslov: DIREKCIJA JUGOSLOVANSKIH ŽELEZNIC — obči oddelek Ljubljana.
Prošnjam je treba priložiti:
1. Potrdilo o premoženjskem stanju, ki naj vsebuje podatke o višini davka in o dohodkih članov družine, ki živijo v skupnem gospodinjstvu.
2. Potrdilo, ali prosilec prejema otroški dodatek in v kakšnem znesku.
Prednost imai° otroci padlih borcev NOV, žrtve faši-šističnega nasilja in revnejši kandidati.
Vse že vložene prošnje bo komisija za štipendije obravnavala in tem kandidatom ni potrebno vlagati novih prošenj.
 *	iivvjji	prošenj.	^
£	1172	g
<'XXNXSXXXXNXSXX>XNNXNXXXXVXX>XX>>XXXNXXXXXXNVXXXXXXNXXXXXNXXXXXNXXXXXXXXNNNXXVXNXXXXXXXXXVeeč5
LOKAL
V STROGEM CENTRU ZAGREBA, PRIMEREN ZA INDUSTRIJSKO PRODAJALNO, ODSTOPA GOSPODARSKO PODJETJE PROTI POVRNITVI ADAPTACIJSKIH STROŠKOV.
VPRAŠAJTE NA UPRAVO LISTA POD ŠTEVILKO »1173«. 1173
NAPRODAJ IMAMO SLEDEČA OSNOVNA SREDSTVA:
• Diesel motor 7 KS
(Rankovič Rijeka), popolnoma nov
* 6 rušilnih pištol
popolnoma nove, kompletne
•	ročni voziček
•	vprežni voz
_ I
Za vse informacije se obrnite na naslov »MARMOR« — Kamnoseško podjetje, Ljubljana, Resljeva 30, telefon 30-679
1169
■■■■■■■■■ imiiMiMminiinMHjini ■■■■■•■
■
J
Prva javna licitacija
Vojna pošta 7250/27 Zagreb
RAZPISUJE PRVO JAVNO LICITACIJO, IN SICER:
:
DELNICE • objekti visoke in nizke gradnje
ii
PRORAČUNSKA VSOTA 280,000.000 DINARJEV
ROK DOGRADITVE JE PREDVIDEN ZA 1958
LICITACIJA BO 12. APRILA 1956 OB 9. URI v prostorih te Vojne pošte — Zagreb, Stančičeva 4/II, soba 14
Pravico do licitiranja imajo vsa registrirana podjetja za visoke in nizke gradnje ter morajo pri dvigu elaborata predložiti izvod iz registracije kakor tudi merodajno potrdilo, iz katerega je razvidno, da podjetje — ponudnik lahko po svojih zmogljivostih, strokovni delovni sili in mehanizaciji izvrši dela.
Elaborati so na vpogled v tej Vojni pošti vsak delavnik od 10. do 14. ure, tu je lahko dobiti tudi pogoje in stroškovnike.
Pravico do vpogleda v elaborate imajo pooblaščeni zastopniki podjetij.
Ponudbe z vsemi prilogami sprejema komisija Vojne pošte do določenega dne in ure.
Iz pisarne Vojne pošte 7250/27 Zagreb
396
8L 2, 887 Nazorjeva	1*"U^a" a"''K^p^rje^a"0^	^	^	#/^I	“ef0n	61	89-'81	~	Notranjepolitična	~	gospodarska	rubrika	telefon	Stev	2.-813	u,	*ultnrn
Sedel je no Jurčkov stol in dal po star navadi noge na mizo. Pa ni dolgo strpel Kar na lepem je udaril po mizi, da se j« vse streslo, si popravil klobuk in izjavil »Dovolj je lenarjenja! Grem!«
»Kam?« je vprašal Jurček.
Ogromno optično
/ ZA
«,	...••‘ZVOKE IZ
 ...............VESOLJSTVA
Velika zvezdama na Mount Palomaru bo dobila v , kratkem razen ogromnega optičnega tudi ogromen radijski teleskop. To je nekakšen radijski sprejemnik na ultra kratke valove. Na 60 m visokem jeklenem stolpu se bo vrtelo ogromno »uho« v obliki jeklene mreže s pemerom 85 m in prestrezalo zvoke iz vesoljstva. Iz medplanetarnega in medzvezdnega prostora je slišati šumenje; škripanje in žvižganje. V ogromnem številu valov in žarkov, ki se širijo iz mnogih milijard nebesnih teles, sta samo dve skupini, ki lahko prodreta skozi ozračje našega planeta. Naše ozračje namreč zadrži kratke, srednje in dolge valove, pa tudi rentgenske žarke. V ozračju je samo dvoje oken: prvo za svetlobne žarke, drugo pa za ultra kratke valove i določene valovne dolžine. Svet- ! lobne valove, ki jih izžarevajo zvezde, prestreza optični tele- ; skop,'ultra kratke valove iz vesoljstva pa radijski.
Radijskih teleskopov ne uporabljajo za to, da bi ultra kratke valove iz vesoljstva spreminjali v zvok, marveč da ugotove valovne dolžine, jakost in smer, od koder prihajajo. Tako bodo lahko ugotovili razne posebnosti nebesnih teles, ki jih s svetlobnimi valovi ni moč najti. Zvezdoslovci so že odkrili mnogo »radijskih zvezde, nebesnih teles, od katerih se širijo po vesoljstvu zlasti močni ultra kratki valovi žarčenja. Nekatere teh radijskih zvezd so na nebesu, kjer ni dobro vidnih zvezd. To kaže, da so v vesoljstvu tudi nebesna telesa, iz katerih se širijo neznatni svetlobni žarki ali pa žarkov sploh ne izločajo, pač pa močne radijske valove.
Občutno pomanjkanje kvalificiranih
• Glede njih števila
• je Sovjetska zveza
• prehitela ZDA
• in Veliko Britanijo
V vseh kulturnih deželah je čutiti veliko pomanjkanje specializiranih in visoko kvalificiranih i tehnikov vseh vrst: fizikov, inženirjev raznih strok, strokovnja-l kov za stroje, za graditev vodnih naprav, cest itd. Vsa večja podjetja in pristojne oblasti v Nemčiji, Angliji, Franciji in drugih deželah iščejo strokovnjake, ker jih čedalje bolj primanjkuje.
TEHNIKOV
Spričo tega so v Angliji pripravili obširen načrt o šolanju strokovnjakov. Načrt določa za šolanje 97 milijonov funtov. Vse tehnične visoke šole bodo Angleži znatno razširili. Zdaj se izšola v njih letno kakih 9500 strokovnjakov, ko pa bo načrt uresničen, jih bo prišlo iz njih vsako leto 15.000. Anglija pa ima še posebne šole in tečaje za kvalificirane tehnike in strokovne delavce, ki se šolajo v prostem času. Iz teh šol in teča-
Naočirki za gluhe
Na velesejmu angleške industrije, ki ga bodo odprli v Londonu 23. aprila, bo neka angleška tvrdka prvikrat razstavila naočnike z vdelanimi miniaturnimi instrumenti, ki omogočajo gluhim prisluškovati zunanjemu svetu. Izdelavo teh naočnikov je omogočil razvoj proizvodnje drobnih elektronskih elementov. Baterija za instrument za poslušanje je komaj tako velika, kakor noht na_ mezincu.
Predstavniki tvrdke so izjavili, da bodo pri izdelavi naočnikov upoštevali značilnosti glave ljudi, ki jim bodo naočniki namenjeni. Ti »spektorji«, kakor se imenujejo aparati za poslu-
šanje na naočnikih, so sad dolgotrajnega proučevanja znanstvenikov, uslužbenih v angleški ! tvrdki. Proučevanja so se začela i že leta 1925, ko so bili gluhi ljudje primorani uporabljati akustično kroglo. Napredek elektronske tehnike pa je omogočil izdelati miniaturni aparat za poslušanje, ki ga lahko gluhi uporabljajo, ne da bi ljudje to opazili.
Poostreni ukrepi nepalske vlade
Nepalska vlada je poostrila ukrepe v zvezi z dovoljenji, ki jih naje na Himalajo namenjenim alpinističnim odpravam. Odslej morajo odprave predložiti vladi vse kopije fotografskih posnetkov, ki jih napravijo njihovi člani. Po odpravi pa morajo predložiti poročilo o delu posameznih članov, med' njimi ločena poročila o znanstvenem delu, vštevši proučevanje flore in favne ter merjenje tal.
jev pride letno 355.000 kvalificiranih moči, po novem načrtu pu se bo njih število podvojilo.
| Da so ti ukrepi v Veliki Britaniji nujno potrebni, dokazuje primerjava ustreznih podatkov med ; ZDA, Sovjetsko zvezo in Anglijo. Sovjetska zveza ima vsako leto j na razpolago 60.000 novih inženirjev vseh strok, povrhu pa še ' 70.000 tehnikov z izobrazbo, kakršno so nudile svoj čas nemške tehnične šole. Sovjetska zveza pa natnerava strokovno šolstvo v nekaj letih tako razširiti, da se bo število strokovnjakov podvojilo. V ZDA imajo vsako leto na razpolago 22.000 novih inženirjev. V prihodnjih osmih letih nameravajo tehnične visoke šole tako izpopolniti in razširiti, da bo prišlo iz njih letno 43.000 inženirjev. Velika Britanija pa je imela predlanskim samo 2800 absolventov visokih šol in 8100 absolventov srednjih tehničnih šol. Nasproti 28 znanstveno izobraženim inženirjem na 100.000 prebivalcev v Sovjetski zvezi jih imajo torej ZDA samo 13,6, Velika Britanija pa 5,7.
V Zahodni Nemčiji je naraslo število razpoložljivih delovnih mest za tehnike vseh vrst od leta 1950 do 1954 petkratno, število
frošenj pa se je samo podvojilo, udi v Avstriji čutijo čedalje večje pomanjkanje strokovnjakov.
Člani angleške ekspedicije v Antarktiki sestavljajo iz delov, ki so jih pripeljali s seboj, svoja bivališča. Na spodnji sliki: del članov ekspedicije se poslavlja, ker se bodo vrnili v domovino. Postavili so bivališča in njihovo delo je opravljeno.
Težave z zdravstvenimi ukrepi
Na seji dunajskega društva za kirurgijo je poročal prvi asistent kirurgične klinike docent dr. Herbert Kraus o svojih izkušnjah z dela v Indiji. Ministrski predsednik Vzhodne Bengalije, ki je bil sam prej ugleden zdravnik, ga je povabil za leto dni v Kalkuto, da bi na novi nevrokirurški postaji operiral in preda-j val zdravnikom.
Angleški pilot za preizkušanje Takšne postaje je imela In-
novih letal Peter Twiss je do- dii« d,osl?i sa,mo v Bombayu in
„„ _____ v dvieh drugih mestih. Bolnisni-
segel s 1822 km na uro preše- ca> v knteribje delal dl, Kraus>
netljiv svetovni hitrostni rekord je bila prej angleška. Leta 1955
so jo organizirali in delo v njej prevzele nove strokovne moči. Dr. Krausu so dodelili profesorja
Drobne
ZANIMIVOSTI
RADARSKO OKO NA STRAŽI Nn vzhodni obali Amerike so postavili 21 radarskih postaj. Ljudje v njih bodo pazili, da rakete, ki jih izstreljujejo na polotoku Floridi, ne bodo padale nu naseljene kraje. Z elektronskimi napravami izstreljene rakete so usmerjene sicer na morje, ker pa lete zelo daleč, bi se utegnile odmakniti od svoje poti in povzročiti katastrofo. Veriga radarskih postaj sega od Floride prek Bahamskih otokov in Antilov proti jugovzhodu. Dolga je 5000 in. Radarske postaje bodo takoj zabeležile vsak odklon rakete od njene poti. S pritiskom na gumb bodo lahko vsako raketo strmoglavili v morje in jo tako uničili.	v
NAJLEPšA UNIVERZITETNA KNJIŽNICA BREZ KNJIG
V Mexiko City imajo krasno univerzitetno mesto. Največja umetnina v njem je knjižnica, osemnadstropna palača, obložena na vseh štirih straneh s krasnimi mozaikj. Nad vhodom pa visi napis: »Zaradi preureditve zaprto«. V resnici pa je ta naj lepša univerzitetna knjižnica na svetu brez knjig.
LOVCI NA ČLOVEŠKE SKALPE Na Andamanskih otokih, med Kalkuto, Ceylonom in Bangkokom, še zmeraj živi nekaj potomcev pritlikavcev, ki užiVajo naravno zaščito, ne da bi to slutili. Teh pritlikavcev je komaj 30 in še zdaj zbirajo skalpe svojih sovražnikov, kakor so jih zbirali njihovi predniki pred mnogimi stoletji.
RIMLJANI POPIJEJO MNOGO VINA
V Rimu so organizirali anketo, ki je pokazala, da prebivalci še zmeraj zelo radi pijejo vino. Lani so ga popili 1,4449.000 litrov tako da ga jc odpadlo na vsakega prebivalca dnevno četrt litra. Največ popijejo vina v decembru in januarju, poleti pa Rimljani rajši pijejo vodo.
RAFINERIJA NAFTE V JORDANU Jordanska vlada je odobrila priporočilo ministrstva za gospodarstvo o zgraditvi rafinerije nafte v Jordanu ter pozvala predstavnike neke holandske družbe naj pripravijo podrobne načrte. Gradbeni stroški bodo znašali približno 4 milijone angleških funtov.
Angleško reaktivno letalo »Drop Snoot« (»Viseči nos«), s katerim Je Peter Twiss v višini 12.000 m prekosil dosedanji absolutni hitrostni rekord za celih 500 km na uro
Edinstven hotel
V Atami, enem najbolj znanih švicarskih turističnih krajev, so zgradili hotel, kakršnega svet še ni videl. Vrh poslopja so zgradili še eno v obliki stolpa, ki se s posebnim mehanizmom vrti okrog svoje osi. Vsakih 45 minut opiše krog, tako da je gostom omogočen razgled po vsem letovišču, ne da bi jim bilo treba zapustiti sobe. Gradbeni stroški so znašali pol milijona švicarskih frankov. Hotelir pravi,
da so njegovi gostje z razgledom iz vrtečega se stolpa izredno zadovoljni. Edina nesreča je v tem, da se vrti samo tisti del poslopja, v katerem so sobe, vtem ko je okrogli hodnik nepremičen. Zato se skoraj zmerom dogaja, da najdejo gostje zjutraj pred svojimi vrati tuj par čevljev, potem pa morajo svoje iskati ali pa počakati, da se njihova soba >pripe]je« do mesta, kjer so zvečer pustili čevlje.
Ulica z električno podlogo
V Hamsfieldu v Angliji imajo čudno ulico. Del te ulice tudi v letošnji ostri zimi nikoli ni bil pokrit s snegom ali ledom. Gre za dej, ki ga ima pod kontrolo angleški inštitut za proučevanje izgradnje ulic. Organi inštituta v tej ulici vsak dan preizkušajo s svojimi instrumenti razne ukrepe. Pod ulico je vzidana električna blazina, skozi katero teče tok in segreva tlak nad seboj, tako da se led ali sneg na njem sproti raztopi. Strokovn jaki so ugotovili, da bi potrebovali za ogrevanje ulic 30 do 40 kW na kvadratni meter. To pa bi bilo precej drago. Ta način ogrevanja ulic bi se splačal samo, če bi imeli na razpolago mnogo večje količine električne energije, kakor jih imajo zdaj.
nevrologije, profesorja za fiziologijo, dva asistenta in dva zdravnika. Petina postelj v tej bolnišnici je namenjena bolnikom, ki se zdravijo brezplačno. Glavna težava, na katero zadene kirurg v Indiji, je miselnost ljudstva, ki nasprotuje sleherni operaciji. Tudi verski predsodki otežkočajo kirurgu delo. Indijci namreč verujejo v ponovno rojstvo iri zato se smrti ne boje. V Indiji morajo privoliti v operacijo vsi družinski člani, torej najmanj 30 ljudi.
Pred Krausovim prihodom v Indiji možganskih tumorov sploh niso poznali ali bolje rečeno zdravniki jih niso znali ugotoviti. Dr. Kraus pa je imel v svoji bolnišnici 63 takšnik primerov. Operacij je napravil 38 in umrlo je le nekaj bolnikov. Indijci se zelo hitro množe. Število prebivalstva naraste letno za 5 do 10
V
9*9
milijonov. Zato je povsod čutiti pomanjkanje stanovanj. V eni sobici se stiska ponekod 10 do 12 ljudi.
Med boleznimi je razširjena zlasti tuberkuloza: Tudi epidemije so še dokaj pogoste. Kuga je seveda zelo redka in tudi malarija je že znatno popustila, česar pa ni moč reči o kozah in otroški paralizi, ki sta dokaj po-
fosti. Želodčne in črevesne do-ezni niso pogostejše kakor pri nas, čeprav jedo Indijci močno začinjene jedi. Druge želodčne operacije skoraj ne pridejo v poštev, ker jedo Indijci kot ve-geterijanci mnogo riža in sočivja.
Za do&Ko vodja
Ce se v Afriki pokvari avto
PISE- V GRAD RISE: JURČEK
Kavboj Jimmy
»Žal ne morem naviti radio* aparata tako, da bi lahko mirno spali. Ne gre namreč za radio> marveč ima moja žena goste.«
»To je kavboj Jimmy,« je dejal Jurček in zadovoljno gledal risbo.
»Mm!« je pripomnil Jiqimy, »dobro si me narisal!«
»Delat!« je povedal Jimmy in vprašal: »Greš z menoj?«
»Grem!« je pogumno rekel Jurček in odšel z Jimmyjem skozi vrata.
»Povej po pravici Jurček, ti je napisal domačo nalogo’4 »Očka.«
»Cisto sam?«
»Ne, jaz sem mu nekoliko p°' magal.«
'SMv
Slikar na morju
SOBOTA, 24. MARCA 1956