I ' š'*haja
vloreK četrtek, \ soboto.

lulled Mreetime^ aucck Tue5dajyf7huwi<ijy 5adurday.
glasilo »LOVmilGA katoliškega dblavstv a v ameriki in uradno glasilo slovenske pod porne družbe sv. mohorja v chicago.'
ŠTEV. (No.) 107.
CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 6. SEPTEMBRA — THURSDAY, SEPTEMBER, 6, 1923?
leto (vol.) k.
SLOVENSKA
PODUK V NOVI SLOVENSKI ŽUPNIJSKI Št)LI BODO VODILE SLOVENSKE SESTRE FRANČIŠKANKE IZ -MARIBORA. — Z OTVORITVIJO SLOVENSKE ŽUPNIJSKE ŠOLE PRIHAJA NOVA DOBA ZA NASELBINO.
In sedaj še ti ljubi Sheboygan, si se uvrstil v vrsto najnaprednejših slovenskih naselbin. Vi se zavedajo velike svoje dolžnosti, katero -nalaga sedanja velika doba vsem katol. župnijam po Ameriki. Tiho se vrši v Sheboyganu veliki dogodek te dni ki pa mora z veseljem napolniti vsako verno slovensko srce po celi Ameriki. "Nova slovenska katol. -šola odpira svoja vrata, da bo zbirala pod svojim okriljem ljube slovenske otročiče in jih vzgoje vala ^za "Boga in za narod. Veliki je to dogodek za vse ameriške katoliške Slovence, ker nova katoliška šola pomenja velik korak naprej za nas vse. Kako so napadli slov. verna srca verski odpadniki, kako se trudijo, da bi - vničini med nami vsa)co iskrico sv. vere. In že so se veselili: Zmagali smo na celi črti. In tu pa nova slovenska šola J Ali ni to velikanski odgovor: ne! niste še zmagali na celi črti ne! Ali vidite v Sheboyganu na krasnem gričku poleg slovenske cerkve krasno novo stavbo, ki nosi napis: Slov. Katoliška Šola? Ali vidite tam krasen narodni dom, kjer se bode tisoče slovenskih nedolžnih srčk ogrevalo v naročja ljubezni božje in se navduševalo za lepo in pošteno krščansko življenje od leta do leta?-
Da, vsalca nova katol. slovenska šola je nova trdnjava za katoliške Slovence, je nova zmaga katoliških slovenskih src. je zato novo veselje, nov ponos, nova nada vseh ^katoliških Slovencev v Ameriki.
Zato, Sheboyganski katol. Slovenci, slava vam! Čast Vam! Mi se radujemo z Vami vaše zmage.
Že dalje časa, od kar se je vrnil v Sheboygan ustanovitelj župnije, Rev. Jakoli Černe, smo o-pazili tam novo življenje, smo o-pazili nekaj, česar morda nobena druga sloven slca župnija ni dosegla: izvanredno veliko požrtvovalnost in delavnost za slovensko šolo. Po dve sto dolarjev dolga in še več so posamezni farani brez razlike sprejeli na se in ga v kratkem času tudi izplačali, tako da so ga tekom enega leta zmanjšali za 25 tts^č (reci in piši za pet in dvajset tisoč dolarjev). Poleg tega so še žrtvovali velike svote za šolo. Vsak: novi faran plača vstopnino v župnijo $25.00. Ni to nekaj velikega? Občudovanja vrednega?
Da, Shebovgančanje, mi Vam
častitamo!
In to bo pristna slovenska katol. šola, kajti Rev. Father Černe je poskrbel za slovenske sestre učiteljice, ki bodo poleg sv. vere, skušale dramiti med otroci kolikor dolgo mogoče, tudi milo slovensko materinščino. Vsi poznamo naše navdušene slovenske sestre Frančiškanke^ ki so prišle iz Maribora. Vsi vemo, kako so dobrega duha in koliko se trudijo in koliko žrtvujejo, da bi storile svojo dolžnost . po slov. župnijah. Zato vemo, da bodo tudi v Sheboyganu kmalu opazili med otročiči njih blagodejni vpliv.
Zat0 naše iskrene častitke ka-*°r č. g. župniku Rev. J. Čer-netu, tako čč. sestram tako pred Vsem celi slovenski naselbini v Sheboyganu na tej veliki zmagi.
ZGUBE NA JAPONSKEM SO VELIKAM YSLED POTRESA.
AMERIŠKE YESTL RUHRSKO VPRAŠANJE
VZNEMIRILO CELO
Samo okoli Tokio je zgubilo življenje 300.000 ljudi. — Vseh ljudi vsled -potresa pravijo, da je usinrčenih 500.000.
— 40 tujcev je tudi izginilo. — 5 mil jar d dolarjev "znaša materialna škoda.
San Francisco, Cal. Po brzo-jav iz Japonske so zvedeli, da cela zguba na ljudskih žrtvah znaša 500.000. Požari so tudi strašanski. Že "nad 300.000 hiš je zgorelo. Mesta še vedno gorijo. Vodne napeljave so popolnoma uničene.
Peking. — Brezžična poročila iz ladije o Yokahami, naznanjajo, da so se velika skladišča olj užgala in napravila velike eksplozije. Strašanske izgube so bile tudi vsled tega. Otoka Bonin in Oshina, Icjer je bilo mnogo ►tujcev sta popolnoma uničena in sta izginila. IŠest predmestij, mesta Yokohama, ki so bili naseljeni z mnogimi tujci so tudi popolnoma uničena. V mestu Tokio poročajo, da se je neki veliki most zrušil. Veliko ljudi je bilo na mostu in na tisoče ljudi je zgubilo življenje. Amerikan-sko odposlaništvo poročajo, da je rešeno, toda'kitajski zastopniki so vsi zgubili življenje. Goreče hiše se vidi 100 milj daleč. Sunki se še vedno nadaljujejo in 45 milj od Tokio, še neprestano bruha vulkan. Z Londona poročajo, da najbrže je angleški poslanik mrtev. Ladje še ne morejo priti na pomoč, kajti bruhanje vode ie še veliko. Neki ameri-kafiski rušilect "ki je bil na Kitajskem na nekem vežbališču, se je najhitreje podal, na pomoč ljudstvu. Upajo, da jutri bo pri-plul v Yokohorrra, če bo mogel pristati k obrežju. TCer se potresi še vedno nadaljujejo, se je bati še nadaljnih nesreč. -o-
UMOR IN SAMOMOR.
Chicago. — Poročajo, da sta se v nedeljo v neki perilnici usmrtila dva Kitajca. Choug je z nekega maščevalnega namena usmrtil s sekiro svojega tovariša. Potem Sje je skušal sam zastrupiti, končno se je pa obesil.
-o-
VOJAŠKE BONUSE VETERANOM NE IZPLAČUJE DRŽAVA.
Washington. — Ako plačujejo posamezne države veteranom vojaške bonuse, to ni zadeva zakona, ki se tiče zveznih dohodninskih dohodkov.
Republikanec z države Kansas, senator Curtis in komisar državnih davkov se je izrazil, če je država Kansas dovolila veteranom ta bonus, je to le dar do-tične države, ne pa dolžna plačati bonusev zvezna država.
Slovenske naselbine pa, ki še nimate svoje slovenske šole, katera bo sedaj prva? Bomo vide-deli, katera bo zadnja!
—	Washington. — Prezident Coolidge, jt včeraj odložil vprašanje, ki se tiče zadev glede A-laske. Sedaj poročajo, da bo o-belodanil načrte prejšnjega pre-zidenta Hardinga. Prezident Harding in člani kabineta so i-imeli do"bro priliko na pohodu, da proučijo razmere v Alaski. Izrazil se je, da bo vse storil, da se naseljevanje v teh krajih poveča.
—	Washington. — Poročajo, da bodo -v Cape Tlatteras bombardirali "bojne ladje, ki se jih je določilo -uničiti in potopiti. Uničenje ladij, "Virginija in New Jersey" <se bo začelo danes. Vojaški in mornariški veščaki so zapustili "Washington, da vidijo delovanje bombardiranja.
—	Chicago. — Mrs. Maria Koezler se je sprla s svojem možem. V ježi je vzela samokres, in ustrelila trikrat na njega. Mož se je zgrudil mrtev. Potem je pa še sebe ustrelila z enim strelom. Ona ni bila takoj mrtva, toda "čez dva dni je umrla v "Bridewell bolnišnici. Mož je bil stražnik policijske postaje v
TT_ "T^* - 1 T_ i <
jnyae rarku.
—	Chicago. — Sinoči sta dva vlomilca prišla, v sobo Mrs. M. Dono"br*e na 4543 Grand Boulevard, "kjer ^e je vnel boj. Eden izmed -napadalcev je bil obstre-ljen od množice, ki se je hitro
EVROPO.
Okupacija upliva j ako na industrijo. — Premog, jeklo in zavezniško produkcijo nadomeščajo največ podzemeljski zakladi Nemči-
je.
—o-
1,
Evharistični kongres v Zagrebu.
VELIKANSKI TRIUMF HRVATSKIH KATOLIKOV, -c SVEČAN SPREJEM PAPEŽEVEGA ODPOSLANCA. — VELIKO SLOVENCEV NA KONGRESU. — DO j3o TISOČ UDELEŽENCEV JE BILO NA KONGRESU NAZNANJA ZAGREBŠKO POROČILO.
Zagreb, 19. avg. I	.	.. _ ,
j Ko se je nuncij Pelegrinetti
Hrvatski katoliki so na poziv j pojavil pri izhodu salonskega
London. — Dejstva, ki se tičejo rurskega vprašanja so: Re-paracijska komisija je določila, da pravi vzrok zasedbe je bil* ker so se Nemci očitno upirali Versaljski pogodbi, ki določa odškodnino Franciji in Belgiji. Prehud pritisk tujih čet v tem ozemlju je bil vzrrok, da so se Nemci pritožili, češ, da ta za-'sedba je velik vzrok padca v industriji. Velika Britanija se je izrazila, da je Francija in Belgija zasedla ozemlje nepostav-nim potom.
Rursko ozemlje leži na vzhodni strani obrežja reke Rena, ni veliko ozemlje, toda kljub temu ima 6,000.000 prebivalcev. 1,-500.000 ljudi je zaposljenih v rudokopih, kar je znamenje ve-
svojih višjih pastirjev priredili v prestolici Hrvatske cerkveno slovesnost, ki je dokazala, da ni samo slovensko ljudstvo globoko verno, marveč, da tudi hrvatski narod preveva duh katoliške resnice, da je hrvatsko ljudstvo globoko verno in pripravljeno braniti najsvetejše katoliške svetinje če in kadar bo potrebno. Zagrebški evharistični kongres je bil velika verska manifestacija s krepkim povdar-kom in izrazito smerjo: da se mora obnoviti in okrepiti krščansko življenje po sv. Evharistiji, da se moramo verni katoličani krepko združevati in da more sedanje rane, na katerih trpi hrvatsko in naše ljudstvo, zaceliti le obnova krščanskega življenja.
pokrajin Hrvatske in Slovenije manifestirat za obnovo verskega življenja v znamenju sv. Evhari-stije. Zagreb je svoje goste ljubeznivo in dostojno sprejel. Za-fcke industrije. Preračunano jeigrebski mestni načelnik Vjeko-
da to ozemlje ima še 1—2 bilijona ton črnega premoga in čez 4 bilijone rujavega premoga. Ker pa so taki zakladi tukaj, je tudi največja industrija v teh pokrajinah. To vse je bil vir za silno zbrala pred dotično hišo. Ranje-; razvito industrijo, ki je bila v ni napadalec se je izdal za Har- Nemčiji pred vojno. Vsa indu-
ry TTarakes iz 205 E. 42nd St. Njegov tovariš je neki ni Eera Lake, "ki je srečno odnes pete.
—1 Detroit, Mich. — V nedeljo so našli v gozdu 18-letno deklico, ki se je zastrupila. Kakor je dokazano je nelca Miss Andrej Gil-liland, ki se je ravno na ta dan poročila. Vzrok umora je ta, ker je zvedela, da je mož poročen z ^neko drugo žensko.
—	San Fra-ncisco, Cal. — Charles W. Fav, predsednik a-merikanskega rdečega križa v St. Francisco, je izdal proglas, na ljudstvo, da pomagajo nesrečnikom na Japonskem glede potresa. Opomnil jih je, kako so Japonci jim pomagali 1. 1906., ko je bil potres v St. Francisco,
—	New York. — Velika množica v Brooklvnu je navalila na župnišče svojega župnika, ker jim je cerkev branila, da bi nosili v paradi svetnika, ki ga ima dotična cerkev za patrona. Policija jih je odvračala od sirovega početia. S 300 policaji se je vnel boj. Še le, ko je prišla pomoč policiji iz Manhattan, tedaj so še le razgnali razjarjene cele-brante.
—	Iz New Yorka poročajo, da je zadnjo soboto iz Evrope dospel na parniku Berengaria cle-velandski škof Rt. Rev. Joseph Schrembs. Prevz. škof se je nahajal v Evropi po raznih opravkih od meseca julija.
—	V Mount Olivet, 111. se je zgodila včeraj strašna avtomobilska nesreča, pri kateri so zgubili življenje trije mladi potniki. V avto je zadela poulična kara, ki ga je na mestu razbila in usmrtila na njem tri potnike.
—	V New Yorku sta predvčerajšnjim ustrelila dva bandi-ta blagajnika Geo. Millerja od Stratford' Lumber and Coal Co., ko je ravno nesel v kovčegu deset tisoč dolarjev v gotovini, na-
strija povprečno je bila v tem ozemlju ; namreč 80 procentov vse nemške industrije. Tudi večina kemičnih tovarn je bilo v teh krajih.
Velike važnosti je pa ravno to ozemlje za Francijo. Po Versaljski pogodbi so dobili Francozi Alzacijo in Lotaringijo. Tu so železni rudniki, ki zavzemajo 48 procentov vseh evropejskih železnih rudnikov. Čeprav je dobila po vojni tudi nekaj premogovnikov, ji ni mogoče produci-rati vse železne produkte s svojim premogom. Velike množine ga mora uvažati, toda z zasedanjem Rurskega ozemlja ji sedaj zadostuje. Pred vojno ji je Nemčija prodala vsako leto čez 3,-
voza, so ga pozdravili z burnimi klici "Živijo!" Pristopil je nadškof dr. Bauer, ki je pozdravil nuncija v imenu ljudstva in duhovščine.
Nuncij Pelegrinetti je na pozdrav nadškofa dr. Bauerja odgovoril : Zahvaljuje®* se Vaši prevzvišenosti za Vaše besede, polne prisrčnosti, s katerimi ste pozdravili odposlanca papeževega v imenu kraljevskega in svobodnega mesta Zagreba. Veličastni sprejem dokazuje udanost: hrvatskega naroda sv. očetu. Sv. oče me je poslal z željo, da bo v moji osebi tudi on navzoč na tem kongresu in da bo eno z Vami v skupni veri in ljubezni. Sv. oče je poglavar sv. katoliške cerkve, ki je razširjena po
|V Zagreb je prihitelo nad 100.-1 vsem svetu. On bo navzoč v mo-000 vernikov katoličanov iz vseh ji osebi na tem kongresu ne sa-
slav Heinzel je izdal na Zagrebčane oklic, sestavljen v najpri-srčnejših besedah, naj okrase hiše posebno tam, kjer bo šla ev-haristična procesija. In Zagrebčani so se odzvali pozivu in o-krasili svoje hiše z zastavami, zelenjem in pregrinjali. Zagrebčani so zapostavili svoja vsakdanja pereča vprašanja; celo za Radiča v Londonu se niso zanimali, marveč ves Zagreb je go-
mo kot naš vrhovni poglavar^ ampak tudi kot naš najmlajši brat. On Vas ljubi, Vaša radost je njegova radost, Vaša žalost je njegova žalost, Vaša slava njegova slava, ker je Vaša slava slava Jezusa Kristusa, Id je z Vami vedno v presvetem zakramentu. Hrvatska je bila skozi stoletja predzidja krščanstva, Vaši pradedje so trpeli, 9p se borili in se ovenčali s slavo v imenu Kristusovem. V tem imenu prihajam tudi jaz k Vam in pričakujem od tega kongresa, mir, ljubezen in blagoslov. — S Kri-stom na vekomaj amen.
Nato se je nuncij podal prei
voril, kamorkoli si prišel, o ev- kolodvor, kjer mu je ogromis
harističnem kongresu, o njegovih ciljih in smotrih. Zagrebško časopisje se je obširno pečalo s kongresom in odkrito priznalo, da tvori katoličanstvo v naši državi moč in silo, s katero mora vsakdo računati. Ves Zagreb je žaloval, ko je v nedeljo zjutraj močno deževalo. Iz težkih oblakov je lil dež še med slovesno pontifikalno sv. mašo v stolnici, toda, ko se je bližal čas svečanemu zborovanju, se je nebo zjasnilo. Svečano zborovanje so pozdravljali topli solnčni žarki. Po
000.000 ton premoga. V zameno zborovanju, katerega se je ude-za ta premog, je pa dobila železno rudo. Nemčija je izdelala 17,-000.000 ton jekla, za kar ji nobena druga država ni mogla biti kos.
Tudi Anglija je bila v tem daleč za njo. In ravno to gospodarsko združenje s Francijo in Nemčijo, s tem, da sti si zamenjavali železno rudo za premog, je Anglijo bolelo. In tudi sedaj se boji zaraditega. Boji se, da ne bi Francija dobila preveliko moč s svojo železno industrijo in tako zapostavila železno industrijo Anglije v Evropi.
Ni čuda, za kaj se tako tepejo za ta del zemlje. Kajti Lota-ringija-Alzacija in potem Ruhr je celota, v kateri je združena cela industrija. To je pred vojno Nemčijo tako povzdignilo, da je bila ena najbolj industrijskih držav v Evropi. Sedaj je pa brez vsega tega. Eksistenca Nemčije je otežkočena in bati se je, da nebi imelo to slabe posledice v svetovni politiki.
menjenih za plačo delavcem podjetja. Bandita sta denar vzela in utekla ne*nanokam.
ležilo do 50.000 zborovalcev, se je nebo zopet pooblačilo, a ob 3. popoldne se je popolnoma zjasnilo in veličastno teoforično procesfjo, v kateri je po sodbi zagrebške policije korakalo nad 130.000 vernikov, je obsevalo solnčno obnebje. Resolucije, sprejete na svečanem zborovanju pred stolno cerkvijo v Zagrebu, so kažipot za obnovo krščanskega življenja v lepi naši domovini.
Pričetek kongresa.
Popoldne ob 5. uri je občinstvo napolnilo ves ogromni prostor pred državnim kolodvorom notri do Kapitola. Na pierony državnega kolodvora so se zbrali cerkveni in posvetni dostojanstveniki, ki so pričakovali apo-stoljskega nuncija msgr. Pelle-grinettija..
Vlak je pripeljal z malo zamudo. Nuncij Pellegrinetti je dospel iz Križevcev, kamor se je bil podal po oddihu v Varaždinskih Toplicah. Ž njim se je pripeljal križevski škof dr. Niaradi in odposlanca kongresnega odbora škof dr. PremuŠ in dr. V. Deze-^lič.
množica prirejala velikanske g vacije. Pred nuncija je stopila u-čenka 6. razreda Marija Visko-vič in ga pozdravila z besedami "Benedictus, qui venit!" Polju-bivši munciju roko mu je izročila šopek belih cvetlic. Nuncij je deklico pobožal po licu in ji srčno zahvalil. Nato je nune) sedel v gala-kočijo, v katero so bili vpreženi štirje belci, in se s nadškofom dr. Bauerjem odpeljal skozi gost špalir občinstva, ki ga je navdušeno pozdravljalo, do nadškofijske stolnice, kjer so ga pričakovali škofje in duhovščina. V svečani procesiji so spremili nuncija v cerkev, kjer se je vršila kratka pobožnost. Po povratku iz cerkve se je nuncij podal v nadškofijsko palačo.
Zagreb je ves v zastava'h. Ger-(Dalje na 3. strani.)
DENARNE POŠILJATVE.
Včerajine cene bo bfle jogoalovas-akim dinarjem:
100 — Din........ $ 1.45 I
500 — Din........$6.1 o ^
1000 — Din........ $11.90
2500 — Din........$29.00 ^
5000 — Din........$57,oo
Za italijanske Ure:
S® — Lir ........ $ 2.7$
100 — Lir ........ $ 5-^5
500 — Lir ........ $24.00
1000 — Lir ........ $47.oo
Pri vecjib rrotah, ki presegajo I tisoč Din. ali 2 tisoč lir, damo ie pl sebni popust Predno pošljete dena* čres droge tvrdke se spomnite 14 naše podjetje, Id bo Vam poslalo Va| denar t stari kraj ceneje in lutrajai kakor kje dwgje. Naše cene it t# no najnižje!
Vse pod ja tre naslavljajte nil BAJVČNI ODDELEK KX>INOf
EDINOST
(UNITY.)
lafaaja vsak torek, četrtek In soboto. — Issued every Tuesday Thursday
and Saturday. PUBLISHED BY:
Edinost Publishing Company
It49 West 22nd Street,"	CHICAGO. ILL.
.Telephone: Canal 0098.
Cene oglasom na zahtevo
Advertising rates on application.
HAROČNfNA: Za Združene Države za celo leto...................$3-00
Za Združene Države za pol leta................ $1.50
Za Chicago, Kanado in Evropo za celo leto ....	$3-50 " Za Chicago, Kana'do in Evropo za pol leta .... $i-75
2UBSCRIBTION: For United States per year .............$3 00
For United States for half year.................$1.50
For Chicago, Canada and Europe per year.. $3-5° _"_Chicago, Canada and Europe for half year..	$1-75
ftTEVILKA POLEG VAŠEGA NASLOVA ZNAČI DO KDAJ JE
PLAČAN LIST.
Dopisi za torkovo številko morajo biti v uredništvu najkasneje do 12. ure dopoldne v soboto, za četrtkovo številko do 12. ure ure dopoldne v torek in za Sobotno številko do 12. ure v četrtek dopoldne.
Entered as second class# matter October nth 1919, at Post Office at Chicago, 111., *under tile act of March 3rd 1879.
Igra z ognjem.
Italija se igra z ognjem! Poročila prihajajo iz Evrope, ki napovedujejo novo vojsko na Balkanu in ako vsa znamenja ne varajo, ne bo dolgo ko bo res zagorel tam novi ogenj, ki bo vpe-pelil vso Evropo. Italija sili na Balkan. Slovenci in Hrvatje smo prvi, katere namerava Italija pohrustati. Skoraj polovico Slovenije že ima. Reko že drži, Dalmacijo lovi, Albanija je že tolfco kakor njena. Sedaj treba še Grško. Po vseh Balkan-draavah mrgoli italijanskih emisarjev, zastopnikov, ki pri-
Zato katoliški stariši. Nič ne de, %ko ste tudi že za to leto zapisali svojega otroka v kako drugo šolo, vzemite ga ven takoj in ga vpišite v katoliško šolo. Vaša dolžnost je, da to storite, sicer boste enkrat bridko obžalovali, kakor je to doživelo in doživlja dnevno na tisoče katoliških družin že v življenju razočaranja, katerih so pa sami zakrivili s svojo malomarnostjo pri vzgoji svoji otrok.
Nas kot katoliške časnikarje veže sveta dolžnost, da opozarjamo svoje naročnike na to dolžnost. Mi vas opominjamo še pravočasno in vam kličemo: Stariši, vaša najvišja dolžnost je, da vzgojite svoje otroke v pravem katoliškem duhu. Vi ste jim dolžni te vzgoje! Ako bodo zgubili katoliško prepričanje in bodo odpadli od vere, bo to vaša krivda, ker jih niste vzgojevali v pravem duhu. Zapomnite si, da nihče ne bo v srca vaših o-trok — niti vi sami — posejal seme katoliškega prepričanja tako temeljito in pazno, kakor katoliške učiteljice in učitelji.
Stariši ne podirajte sami katoliške zavesti v srcih vaših o-trok. Zdramite se in postanite zavedni v tem oziru. Za otroke katoliških starišev je samo katoliška šola
t IZ SLOVENSKIH NASELBIN. f
+ -ž_ X

skih
Sv. Jurij v So. Chicago. —
Mislite, cenjeni urednik, da je pri nas poročevalec opešal in da nima več gradiva. Nikakor ne! Poročevalec je pač menil takole: Cenjeni urednik se na jubilejni konvenciji v Clevelandu navdušuje za napredek slovenskega naroda v Ameriki in se utrujen povrnil nazaj ter lahko
funtov. Nagnati ga hoče pa na'poslali: Samostojno tisoč, kaj namerava potem Srca Jezusovega, Dvor' narediti z njim, ne pove. Upam Kat. Borštnarjev. Dr. sv. pa, da nas bo povabil, ko bo nad Pad. 137, C. K. of O. njim izrekel smrtno obsodbo — Cirila in Metoda, štev. 1 na klobase.	^ . ... ...
— Od kar imamo svoje "Stav. ^rkev Manjmej
binsko društvo" izvrstno napre- |vzet}a ,e b'la Po!na- Ko sc dujemo, hiše rastejo, kakor gobe 'lemk\ ,n dr"stvenice dr. po dežju, tako si je zadnje čase ,frca Jezu,soveSa *tev. ^ veliko Slovencev postavilo svoje '' z re£alijami na prsih domove, ki so jako okusno na- \fTca J^usovega stopali rejene. Tudi v verskem oziru le- 2a cr"° ZavIt'm' 'as po napredujemo. Sedaj imamo ^re sta nos'la dr
že štiri sv. maše vsako nedeljo,	Lunder '"Matija
.katero so na ukaz Rev.
kar je veliko za našo naselbino. *atfro ®0 na "kaz
Moj dopis postaja dolg, za to Hy^nda ™zv*h> jih j, bom končal, sicer bi znal romati ^ blagoslovil. Mejtem ■
pevci in pevke, dr. Lira
v uredniški koš, zakar pa prosim }	pevK
milosti. (Op. ured. - Nobene Jes.em. ^svetemu milosti ni treba prositi, edino kar ,va ' J* kar odme zahtevamo je to, da se bolj po- cerkvl* Po blagoslovu gostokrat oglašate!)
Pozdravljam vse naročnike in čitatelje teh listov sirom Amerike !
Naročnik Edinosti.
pravljajo tla Italiji. Kdo bi si mislil, da bo Italija silila v Bul
garsko? Kako smo se zato začudili, ko smo te dni brali, da je	K"***"* ua-aj
neka italijanska tvrdka pokupila samostanske gozdove v Bul- Prezrl drobtinice naše naselbine, gariji in jih začela uničevati.	Toda upam, da ne bo tako. Zo-
Zahteve Italije glede Male Azije so znane, da hoče in je že dobila kos zemlje tam.
Tako se jasno vidi, da hoče cel Balkan poitalijančiti, pogoltniti skoraj celo Jugoslavijo, celo Albanijo, celo^ Grško in seči še dalje proti Aziji. Tako je te dni poslala svojo komisijo, ki naj bi kos Grške odmerila Albaniji. Grško ljudstvo je bilo ogorčeno nad tem početjem in se je vprtlo tej "komisiji," jo napadlo in poklalo. To je Italija nalašč naredila, samo zato, da bo našla prepir in vzrok, da Grčijo zagrabi. Izgovarja se, da noče vojske z Grčijo. Vrjamemo, da ne. Hoče pa dobiti večjo kontrolo nad njo. Zasaditi ji hoče svoje kremplje v njen0 srce. Grčija to čuti in kliče na pomoč in se brani.
Res je, Italija je desetkrat preobljudena. Ako bi tako šlo naprej, v sto letih polovico prebivalstva ne bo imelo ne zemlje, kje.stanovati, ne kruha za živež. Ameriki je Italija ponujala na
-	* 4	'	--------- ""-'-"»i	oia uu iClJ t
vse mogoče načine miljone "delavstva" in sicer "cvet naroda", sv. cerkve prejela zakrament sv.
pet bom poskušal poročati kratke novice iz našega okraja.
Resno je obolel Mr. Anton Lajkovič, ki stanuje na 9517 E-wing Ave. Želimo mu izdatnega zboljšanja glede njegovega rahlega zdravja!
Preteklo soboto sta si za vedno obljubila zakonsko zvestobo Mr. Maks Marolt in Miss Antonija Okorn. Za svedoka sta bi-
V 1
ci,
da bomo neustrašeno delali na polju katoliških idealov za vero in izobrazbo. Na minuli zadnji konvenciji je K. S. K. Je-dnota, dobila novega predsednika Mr. Anton Grdina, od katerega se pričakuje mnogo prepo-trebnih in koristnih ukrepov. Pregovor pravi: Roža prične rasti tedaj ko se jo osveži in z vodo prilije. Ko se bodo vršili še razni shodi in razmotrivanja, tedaj pokažimo vso svojo požrtvovalnost, kjer bo potrebno naše pomoči. Ostanimo zavedni in ne pustimo, da bi nas okužil strup, kateri se v podobi sladkega me-' da razliva okoli nas.
Pozdravljena K. S. K. Jedno-ta!
F. Rožnik.
-o-
North Chicago, 111. — Redki
so dopisi od nas. Vedno čakam, la Miss Josephina Požeg in Mr. [da zaslišim kaj iz naše naselbi-Anton Purer. Novoporočencema (ne, pa nihče se ne zgane, vse spi želimo obilo sreče na pot nove- in dremlje. Včasih se je kaj bolj
ga, resnega življenja! Upamo, da bosta srečna, ker sta po želji
Amerika pa je ponudbo zavrnila. V Afriko bi šla rada, pa je sama puščava, pa še tja jih ne puste. V južno Ameriko nočejo Italijanov. Zato treba uničiti male državice v soseščini, to je, cel Balkan. In res ima že razpletene svoje mreže po vsem Balkanu.
Toda to dejstvo, da potrebuje več zemlje, Italiji ne daje še pravice, da krade in ubija sosede. Če jaz potrebujem sosedovo hišo za svoj obstanek, mi ta potreba še ne daje pravice do hiše. Tako tudi pri Italiji.
Zato pa je početje Italije igra, nevarna igra z ognjem. Kdor veter seje, bo burjo žel. In Italija to dela. Zato je gotovo, da bo Italija preje ali sleje zanetila nov svetovni požar, kakor ga je Nemčija sedaj. Toda ko bi bila modra, bi se lahko naučila od ponižane Nemčije, kakšne so posledice. Pa se ni. To je. pa gotovo, da narod, kakor je Italijanski, tako nesimpatičen, oduren, nikdar ne bo požrl drugega, se bo preje zadušil ob njem.
Italija pa naj le gre naprej po tej poti. Čim hitreje, tem bolje za Jugoslovane, tem hitreje si bo razbila glavo.
Ko bi le nesrečna srbska vlada ne igrala tako nespretne politike. Noben zaveznik bi Italiji ne mogel več koristiti, kakor ji koristi srbska sedanja vlada, ki goji nezadovoljnost med Slovenci in Hrvati. Slovenci in Hrvatje bodo morali biti zid ob katerega si bo Italijan razbil glavo. Toda ta zid bo močen le, ako bo narod zadovoljen, edin, složen, navdušen. Kakor je sedaj je kakor zid iz moke.
Zato, voditelji Jugoslavije, nikar naprej po tej poti!
Dolžnost katoliških starišev.
f Vsak človek nasvetu brez izjeme ima svoje dolžnosti, ki jih je dolžan izvrševati. Katoličani, ki verujemo v Vsegamogoč-nega Boga, tako, kakor to nam predpisuje sv. katoliška Cerkev imamo še posebne dolžnosti, da izvršujemo to kar nam veleva naše prepričanje in naša vera.
Še ptice in živali, ki nimajo razuma, na nekak poseben na-' cm odgoje svoje mladiče in jim z neko posebnostjo označijo nevarne sovražnike,, da se jih potem vedo ogibati v življenju.
Kako dolžnost hna v tem oziru šele človek, ki je ustvarjen za Boga, da njemu služi v življenju na zemlji. Te dolžnosti so tako velike, da se jih z besedami ne da opisati.
Starišem, zlasti krščanskim starišem so otroci najdražji zaklad. V njih polje njih lastna kri, odtod prihaja ljubezen brezmejna.
„ Pa vendar dobimo zlasti v Ameriki slovenske stariše, ki se kažejo jako zanikerne do svojih otrok v vzgojevalnem oziru Sami vedo, da kot katoličani so dojžni dati svojim otrokom katoliško vzgojo, kakor so jo sami prejeli od svojih starišev pa tega" vendar ne store. Svoje otroke, ki bi moral biti njih najdražji zaklad pošiljajo v druge šole, ker otrok ne sliši nikdar niti besedice o Bogu in veri. Je li čuda potem, da se njih lastni sinov! m hčere marsikje norčujejo iz svojih starišev, ko jih vidijo doma moliti in opravljati svoje dolžnosti? Če pomislimo na razmere, v katerih je bil otrok v brezverskih šolah v mladih Ietah, se ne moremo prav nič čuditi, ampak za obžalovati je nad stansi in njih zanikernostjo, da so bili tako kratkovidni in vzgoje vanju otrok.
zakona po predpisih s sv. mašo.
Potovanje je človeško življenje. To resnico morajo okušati tudi mladeniči. Tako se je jz naše naselbine v torek brzo in mirno poslovil nadebudni, 15-letni mladenič Alojzij Prijatelj in odšel dalje-v šole ter odhitel študirati v frančiškanski kolegij f Teutopolis, 111. Srečnemu dečku dal Bog, da zdrav in zadovoljen na radost starišev, srečno doseže svoj nameravani študijski cilj!
Naj mu sledijo še drugi mladeniči v naselbini!
Poročevalec.
-o--
Cleveland, O. — Kakor je že znano, smo v Clevelandu slavili z velikim navdušenjem shod, Ameriških katoliških Slovencev, ko se je vršila konvencija K. S. K. Jednote.
Celi čas iz programa na konvenciji, je vladalo splošno razpoloženje med delegati, kateri so dospeli iz oddaljenih krajev širne Amerike. Posebrg) lepo je bilo videti v nedeljo .19. avgusta, ko je slavnostni sprevod, uvrščen iz g. delegatov ter vseh clevelandskih društev z zastavami in za proslavo še šolska mladina. To je bil dan, kateri nam b0 ostal v spominu. Seveda, kakor bi bilo tudi to potrebno, bili smo pozdravljeni tudi od nepričakovane strani, z iskrenimi besedami kakor: Nazadnjaki in kranjski starokopitneži. Toda to nas ni prav nič užalilo, ker to že dobro vemo, da vsaka stvari-ca po svoje Boga časti in vsaki človek pove to kar zna, kar ne ve in ne zna, pa niti povedati ne more! — Od nadaljnega programa iz konvencije, je razvidno od posameznih priznanj gg. delegatov, da se je njim, zelo do-padla prijaznost in gostoljubnost, clevelandskih nasefnikov.
Celo s0 se nekateri izrazili, da bi najraje kar y Clevelandu ostali.
Toda, če se to ni zgodilo, da bi v Clevelandu ostali, upajmo, da se bomo še mnogokrat sešli v jednakem razpoloženju. Številni shodi in sestanki to nam 'bo dajalo krepilo in svežih mo-
pogostokrat oglasil naš lgrovo-dja, zdaj je pa tudi on kar nekam umolknil in nič ne napiše za v liste.
Zadnjo nedeljo" dne 2. septembra je priredil tukajšni "Slovenski dramatični klub združenih društev", krasno znano Krekovo igro "Turški Križ." Igra je znana že sama po sebi, da je polna resnega nauka, ki pokazuje v pravi luči značajnost in obenem neznačajnost našega naroda. Pisec igre je v tej igri ilustruiral popolnoma slovenski značaj. Saj ga pa tudi nihče ni bolje poznal, kakor naš nepozabni jugoslovanski oče Janez Evangelist Krek.
Igro so vprizorili jako dobro. Posebno se je odlikoval Štrigli-ca. katero je predstavljal znani priljubljeni igralec John Hlad-nik, ki je poznan po svojih "špa-sih" še odtedaj, ko je nam predstavljal K rjavi ja v igri "Deseti brat". Pa tudi o vseh drugih se mora reči, da so igrali jako fino v tej igri. \ si zaslužijo najlepšo pohvalo. Ljudstvo se je nasmejalo, da že dolgo ne tako šaljivim prizorom. Od resnih prizorov se je pa naučilo marsikaj za svoje življenje, kajti igra je pokazala, kaj se pravi biti resničen in odločen kristjan.
—	Naš dobroznani rojak Math Ogrin, ki je v tukajšni naselbini jako dobroznan, se je pred par dnevi podal na več tedenski od-|dih v Maunt Clemens. Mich., ker ga zadnje čase preveč ravmati-zem nadleguje. Rojaku želimo skorajšnega okrevanja in da se skoro vrne rra svoj dom k svoji družini.
—	Mr. Jos. Drashler, tukajšni znani grocerijski trgovec in zastopnik vaših listov, je te dni odpeljal svoja dva sinova v Kolegij v Peru, 111. Starejši sin je bil že dve leti v imenovanem kolegiju in se jako dobro uči. Sedaj je poslal že drugega, kar pokazuje, da Mr. Drašlerjeva družina hoče dobro preskrbeti svoje otroke za življenje. Nič boljšega se otrokom ne more dati, kakor, če se jih da izšolati, da si potem v življenju lažje službo svoj vsakdanji^ kruh. kakor si ga moramo pa oni, ki enakih priložnostij nismo imeli.
__ Mr. Jos. Drashler ima-prašiča, kateri pravi, da tehta 900
West Park, Ohio. — Cenjeni g. urednik: — Prosim vas, da mi odstopite malo prostorčka v vašem cenjenem listu Edinosti, kamero tudi jaz rad prebiram. V 'njej vidim dopise in novice iz raznih krajev sveta, ter iz raznih slovenskih naselbin, le iz našega West Parka nič, nihče se ne oglasi, kakor, da ni nič novega. Vendar temu ni tako, tudi pri nas je vedno kaj novega.
Najprvo bom poročal, kako se gibljemo na društvenem polju. V naši naselbini imamo štiri društva, ki spadajo k raznim podpornim organizacijam. Eno spada h SNPJ., drugo h "Mac-cabes'' angleška organizacija, tretje h NHZ. hrvatska podporna organizacija. Vse ta društva obstojajo že dalj časa. Najmalj-še in v napredku najboljše društvo je Presyetega Srca Jezusovega, štev. 172. spadajoče h K. S. K. J. Da je to resnično pokazuje dovolj jasno to dejstvo, da je v enem letu svojega obstanka prekosilo starejša društva v članstvu in na napredku.
Dne 9. julija 1922. je bil prvi ustanovni shod, na katerem je pet kandidatov in pet kandidati n j skupaj dvignilo roke za u-stanovitev katoliškega društva v tej naselbini. Da so bile pri tem ovire mi ni treba povdarjati. Nasprotniki katoliških društev so se penili jeze, toda naše društvo je šlo mimo njih in preko njih do svojega cilja, do svojega zaželjenega napredka. Društvo se je ustanovilo in napredovalo kljub vsemu nasprotstvu. Še večja ovira kot ta, je seveda to,
Faher Hyland držal govor gleškem jeziku o Presv. ter rekel, da naj se v; bi ne hotel spolnovati verskih dolžnosti, ter vsaj krat v letu ne prejel sv. m en tov vrže ven iz drustva^er ni vreden, da bi tak verski zani-kernež spadal h katoliškemu društvu, ki nosi najlepše ime Pre^ sveto Srce Jezusovo! Nato so sledile litanije Srca Jezusovega ter blagoslov z Najsvetejšim in nato je sledila Zahvalna pesem tudi v slovenskem jeziku. Naj-prej jo je pelo dr. Lira in z* njim vse ljudstvo v cerkvj. p0 končani cerkveni slavnosti se je vršila vrtna veselica in zabava na Cempermanovem vrtu, kjer je nastopilo več govornikov, med njimi John Zulich gl. nadzornik KSKJ. in Anton Grdina sedaj novoizvoljeni gl. predsednik KSKJ. Po končanih govorih so navzoče zastave poljubile navzoči novi zastavi v znak bratstva in priznanja. Obe zastavi sta iz najboljše svile. Prva zastava je na eni strani bela s krasno svileno pleteno sliko Presv. Srca Jezusovega in sicer cela oseba Kristusova stoječega na oblakih, kazajoč na svoje srce, katero se mu blesti sredi. Pod Kristusom naokrog stojijo besede: "Glej to srce, ki je ljudi tako ljubilo!" Na drugi strani je slovenska trobojnica z napisom: društvo Presv. Srca Tezusove^a štev. 172. KSKJ. ustanovljeno
julija 1922. West Park. Ohio. Na sredi trobojnice med črkami je druga svilena slika Srca Jezusovega, kar zelo krasi zastavo.
Druga zastava je prosta ameriška z orlom na drogu. Mejtem ko ima prv^ križ na drogu. Tako se je naše mlado društvo pokazalo, da je strogo katoliško,
r J	----— — 7	T -- J	"V* ^ W V'
da nima naša KSKJ. splošne cen-j slovensko in obenem amerikan-
tralne bolniške blagajne. Jaz ne vem. ali nasprotniki skupne bolniške blagajne nerazumejo,. ali pa razumeti nočejo, ali pa so tako prepojeni z lokalnim patri-jotizmom, da ne odstopijo od sedanjega sistema in ne privolijo pravega bratskega sistema f tem oziru pri Jednoti. S tem se zavira malim društvom napredek posebno pri pridobivanju Članov v našo Jednoto.
Ko se je s težavo pridobilo še 13 novih kandidatov in kandi-datinj ter bili zdravniško preiskani, je bilo društvo Presv. Srca Jezusovega dne 23. julija 1922. sprejeto v KSKJ. ter prejelo št 172. Tekom enega leta je društvo narastlo na 64. članov v od-rastlem oddelku in na 110 čla-nov^v mladinskem oddelku. Zato marljivo delo je prejelo naše
sko. Tisti naši člani pri ti, ki mislijo, da so katoliška društva, samo za tab, kjer so slovenske cerkve, se zelo motijo. Da pa ne bo kdo utegnil misliti to, kar je pisal Peter Šterk, da so društva spadajoča h centralnem bolniškem oddelku vojaki brez orožja. Povem, da ima naše društvo čez $400 v blagajni, obe zastavi plačane, čeprav spadamo v centralizacijo, ter obstojamo še le leto dni.
Vse to si je društvo pridobilo potom prireditev in veselic ter s prostovoljnimi prispevki. Ej bratje in sestre sloga in vzajemnost je potrebna, ako napredovati ter pridobiti roj v KSKJ. ter jih rešiti snega brezverskega časop veri nasprotnih organizacij! Kjer smo blizu Cleveland,
,„ -	----- x^jci »mu uuzu je\ cum"«*
društvo trikrat nagrado od Jed- kjer se je vršila konvencija t
nnfp li	na Kr-N--1_________ ____ _ .
note. Da pa ne bomo brez prapora, smo naročili za društvo novo društveno zastavo in sicer dve. Prva društvena s sliko Pre-svetega Srca Jezusovega in drugo zvezdnato ameriško zastavo z orlom na vrhu. Dne 12. avgusta smo imeli v naši naselbini veliko slavnost, ko so bile o-be zastave slovesno blagoslovljene v tukajšni nemški cerkvi Marijinega Vnebovzetja. K tej slavnosti so prihitela društva iz Clevelanda, da prisostvujejo slavnosfi. Društva, ki so se u-deležila korporativno s zastavami, so bila sledeča: Dr. sv. Vida, 25. K. S. K. J. dr: sv. Marije Magdalene, 162, K. S. K. J. dr. Srca Marijinega, lovsko dr. sv. Ev-haristije, zatem dr. sv. Ane, štev. 4, SDS. dr. sv. Neže 138. C. K. of O. (brez zastave). Slov. Kat. Pevsko dr. Lira. Zastopnike' so
S. K| J. je tudi naše društvo korporativno z obema zastava udeležilo slavnostnega sprej delegatov, ter korakala drugimi društvimi naprej, všeč je bila našim West Pari nom slavnost dne 11. av^ Nekaj naših društvenikov mi reklo: zelo smo veseli, ker . damo h K. S. K. J. Dal Bog. bi slavnost 19. avgusta in konvencija KSKJ. obrodila len sar!
Bratom in sestram naše J-te pa kličem, da naj krepko jejo za skupnost centralne niške blagajne, ker le mogoče delati po našel? napredek in procvit naše Toliko za danes, drugič
Pozdravljam članstvo delegate in delef XV. konvencije KS1 Josip Grdina, bivši
Pismo iz Porenja.
*	Za Edinost L. Kuhar.
^ »
Redkokje je narava tako razkošno razsipavala svoje krasota kot na malem koščku zemlje med Maincom in Koelnom ob Renu in ob bregovih pohlevne, smej oče" se Mozele. Podnebje je milo, zemlja rodovitna; po lahno navalovljenih hribih sedijo med vinskimi goricami razvaline starodavnih gradov. Mesta so kot bi bila postlana ob vznožju solnčnih hribčkov ali kot bi se kopala, skrita med drevjem in cvetjem, v majestetičnih vodah Mozele ali Rena.
Vsi pogoji so dani, da bi tukaj mogel prebivati bogat in srečen narod. Stari spomeniki iz predkristusove dobe pričajo, kako so Rimljani znali ceniti to pokrajino, da so napravili iz nje eno svojih najlepših cesarskih kolonij. Stare in častljive cerkve pričajo o bogastvu prvih kristjanov in o udobnosti, v kateri so Porenčani živeli ob koncu starega in v začetku srednjega veka. Porenje je še v novem veku ostalo središče kulturnega delovanja in si je ohranilo sloves umetniško nadarjene dežele. In vendar beremo v zgodovini, da ta narod ni bil srečen. Vsako stoletje skoraj enkrat pridrvi krvava burja in pustoši po tej prelepi deželi. Gradovi letijo v zrak in krasne cerkve orijo. Kdo ve, če v naj bližnji bodočnosti ne bomo videli ob bregovih Mozele in Rena prizorov, ki so se tod zadnjič vršili po francoski revoluciji ali onih, kojih žrtev je postala v svetovni vojski severna Francija! Zdi se, kot bi Porenje bila od zgodovine pro-kleta zemlja.	x	'
Po svetu najdemo več takih usodepolnih, nesrečnih leg in sicer povsod tam, kjer se križajo veliki svetovni ali verski ali gospodarski ali narodni interesi, kratko tam, kjer mejijo močne samostojne kulture druga'ob drugo.
Naštejemo jih nekaj v Evropi, da bomo vprašanje Porenja lažje razumeli. V Evropi hočemo ostati, akoravno bi tudi drugod naleteli na klasične primere» recimo v Meksiki, ki leži med dvema Amerikama.
Najprvo nas zahode v oči usoda Armenije. Krasna dežela, svoje dni bogata! V njej prebiva priden, delavec, zelo nadarjen in visokomoraličen narod. In kaj je zgodovina Armenije? Reka krvi v kateri se že tisočletja potaplja armenski živelj, en sam dolg zategnjen jok sem od davnih časov, ko so še Tartari divjali preko armenskih gor v Evropo, pa do današnjega dne, ko si je Evropa zamašila ušesa, da ne sliši obupnega stokanja zadnjih Armencev prodanih turški krvoločnosti.
Čez Armenijo vodi velika pot iz ruskih planjav dol do morja in ona druga svetovna pot iz Evrope v Indijo. Nesreča je hotela, da se tam nahajajo še petrolejski vrelci. Armenci, ki so
EVHARISTIČNI KONGRES V ZAGREBU.
(Nadaljevanje s i. strani.)
zele-
kve so bogato okrdšene z njem in zastavami.
Danes ob pol 3. je prišlo iz Slovenije okoli 4 do 5 tisoč Slovencev s tremi godbami. Veliko pozornost je vzbujal ljubljanski knezoškof dr. Jeglič, ki je korakal peš v slovenskem sprevodu. Danes so priredile slovenske godbe koncert pred stolno cerkvijo. Pred katedralo je pozdravil Slovence križevski škof dr Njaradi.
Svečano zborovanje na Kaptolu.
Med svečano pontifikalno sv. mašo se je vreme zvedrilo, dasi se je še med cerkvenim opravilom bliskalo in grmelo. — In solnce je prodrlo oblake; nebo je bilo jasno;* kakor ribje oko. Pred stolno cerkev so pričeli na slavnostni oder prihajati nad-škofje in škofje, minister prosve-te; vsi dostojanstveniki, kateri so se svečane pontifikalne maše udeležili. Slavnostni ogromni prostor na Kaptolu pred stolnica je zasedel narod: 40.000 <io 50.-000 ljudi nizko cenjeno je zasedlo slavnostno zborovališče. Slavnostni in govorniški oder je bil okusno okrašen z zastavami. Obkolila ga je tisočera navdušena množica. Pogled na narod, oblečen v pretežni večini v narodne noše, je bil očarujoč.
Predsednik glavnega pripravljalnega odbora škof dr. Lang je z radostnim srcem pozdravil pooblaščenca sv. Očeta, kongresi-ste in še posebno episkopa*, civilne in vojaške dostojanstvenike in končal svoj govor rekoč: "Najsrčnejša hvala tebi, narod, ki si prišel v takem velikem številu na evharistični kongres. Sveti ogenj navdušenja, ki se je
....	. , ............ .	...za sv. Evharistijo vnel v Vas,
se naselili ravno na to križišče svetovnih interesov, so postali „ •	1 v •
v	v	naj vname tudi Vase rojake. Naj
samo žrtev nesrečne geografske lege, svoje dni žrtev iz Azije
pridrvelega tartarstva, pozneje v Evropo silečega islanizma, potem do morja se spenjajoče Rusije, v najnovejši dobi žrtev anglo-ruske rivalitete. Danes ni vzroka, da bi ta tragedija nehala.
Drugo primero nam nudi usoda Poljske. Poljska zemlja je lepa in bogata, poljski narod vstrajen in nadarjen. Kaj je nje-
ne bo Hrvata, v katerega srcu ne bi gorel plamen sv. Evharistije." (Navdušeno pritrjevanje.)
Predsedstvo kongresa.
Kongres je na predlog škofa
na zgodovina? Tragična je, nič manj "kot'armenskaV Svobodi "sle-'dl\ Baueria izvolil sledeče predsedstvo: predsednik dr. Velimir
. . .	. ^	.. ^ .. ,	, ,	Deželič senior, podpredsednik
pet h.tro zatone. Danes sije Poljakom solnce! ;	kanonik Milan Strahinščak in A-
lojzij Stroj (Ljubljana), tajnik dr. Stjepan Markulin in Ljude-vit Dostal d. J.
V ognjevitih besedah je predsednik dr. Deželič pozdravil častilce sv. Evharistije. Hrvatje so bili v preteklosti, so v sedan-njem času in bodo v bodočnosti krepko zvezani s katoličan-stvom. Hrvat bo ostal veren član katoliške cerkve. Ponosno stopajte za zastavo Krista! Ži-vio Krist! Živio evharistični Krist! (Nepopisno navdušenje.)
Tajnik p. Dostal, dr. J. (rojen Slovenec, Ljubljančan) je nato prebral pismo, ki ga je pisal sv. oče želeč, da bodi kongres srečen in ki pooblašča apostolskega nuncija Hermenegilda Pelle-grinettija, da zastopa sv. očeta na kongresu. Kongresisti so ob tej priliki priredili veličastne manifestacije sv. očetu in nun-
Poljska dežela nima naravnih mej obdržimo to prvo kon-statacijo. Nadalje trčita skupaj na njenem teritariju*nemška kultura, ki si s silo hoče odpreti pot na vzhod, in ruska pravoslavna, ki išče izhoda na zapad. Na meji leži Poljska, brez naravnih mej proti Nemcu in proti Rusom, kot slovanska ,dežela osovražena od germanstva, kot katoliška pokrajina pregrnjena od pravoslavnega krvnega brata? Nesrečna Poljska je v zgodovini prokleta, od krvi prenapojeno bojno polje dveh svetov.
Gremo dalje. Balkan je tretja klasična primera! Preko Balkana pelje pot v Azijo. Po njej je vdrl islanizem ?n požigal do Dunaja, po njej sili iz Evrope dol naša civilizacija. Vsakokrat kadar sta Azija in Evropa trčili skupaj, je po Balkanu tekla kri. Povrh vsega pa je ironija zgodovine hotela, da je ta tako izpostavljen košček evropskega kontinenta poseljen s popolnoma različnimi narodiči, ki so že od pamtiveka med seboj v ved-nem prepiru. Dokler se na Bolkanu ne ustvari edinstvena in močna in obširna država, bo to v zgodovini prokleto ozemlje jpo-zorišče neprestanih bojev, ker bodo male in slabe državice po Balkanu venomer od velikih evropskih držav izigrane druga proti drugi.
Jugoslovanska državna misel je ravno v tem pogledu naravnost ženijalna, pa prokletstvo menda noče iz balkanskih prokra-jin. Danes, ko se je onstituirala močna država, ki bi se v naj-bližnji prihodnjosti še lahko razširila v slovansko pobalkansko velesilo in ki bi bila v stanu, odbijati proti severu vpad germa-mzma. proti jugu braniti mejo napram islamu in britanskemu imperiju in ščititi svojo jadransko obal pred italijansko invazijo, so tajne moči takoj na delu, da novi politični blok razderejo.
H tem nesrečnim legam spada tudi Porenje, ki tvori edina odprta vrata iz severne Evrope v južno zapadni del kontinenta^ To pot je porabil rimski vojak, ko je napadel Ren in hotel zanesti svoje Orle v Germanijo. Tod so se vsula v Galijo germanska barbarska plemena. Pozneje so Franki zopet prodirali skozi Porenje v Srednjo Evropo in, ko se je cesarstvo Karola Velikega delilo, je Porenje nanovo postalo bojno polje med nemškimi cesarji in francoskimi kralji. Ludovik 14. je pustošil Porenje, francoska revolucija in Napoleon so požigali najprvo po Porenju, predno da so šli podirati Evropo. Bismarck se je navalil 1. 1870. skozi porenjske vrata na Francijo, ter jo uničil. Samo bliskovitemu nemškemu napadu na francoske črte 1. 1914- se ima Porenje zahvaliti, da ni postalo bojno polje štiriletne vojne. Danes stojijo francoski vojaki v Porenju in mi slišimo govoriti francoske državnike o Renu kot naravni politični meji med Francijo in Nemčijo.
Ko hodim po tej krasni deželi, slišim škrtanje zobov in tihe kletvice spremljajo spahija v turbanu, kadar se prikaže na ulici.
* . •
To škrtanje s zobmi ih te tihe kletvice, ali niso to znamenja. da bo Porenje zopet krvavo, da se bo neštetim razvalinam Po hribih pridružilo še nešteto drugih? Čez par stolet so razvade dik pokrajin, meni se razrušeni gradovi ob Renu in v Eifel-i zdijo kot žive priče prokletstva, ki leži na tej usodepolni deželi.
Nočno češčenje sv. Evharistije.
V vseh zagrebških cerkvah je bilo v noči od sobote na nedeljo izpostavljeno Najsvetejše. Ob 6. popoldne je bila v vseh cerkvah
propoved, kateri so sledile litani-je in druge pobožnosti. V stolnici je govoril zagrebški nadškof dr. Bauer, pri usmiljenkah pa senjski škof dr, Marušič. -
Opolnoči so bile v vseh cerkvah svečane propovedi, a nato so se pele sv. maše. V stolnici je propovedoval šibeniški škof Mi-leta, svečano pontifikalno mašo je pel škof dr. Premuš.
Govor ljubljanskega škofa.
Ljubljanski škof dr. A. B. Jeglič je pozdravil kongres v imenu Slovencev izvajajoč: Po pravici se trdi, da smo Slovenci in Hrvatje bratje. Zato je prav, da se prizadevamo vedno bolj približevati. To se najbolje posreči na cerkvenih prireditvah. Ko smo Slovenci prirejali katoliške shode, ste prihajali Hrvatje nanje. Duhovniki so se zbližali in spoznali na Trsatu, v Dubrovniku in drugod. Danes, ko slavimo sv. Evharistijo, se približuje tudi hrvatsko in slovensko ljudstvo. Hrvatje in Slovenci smo danes združeni in se klanjamo sv. Evharistiji. Boga ne bomo skrivali, marveč se bomo bojevali zanj. Hodimo radi k sv. maši, šv. obhajilu, v cerkev! (Živio klici. Velike ovacije ljubljanskemu škofu).
Nadškof v Manchestru, kardinal Francije, Bourne je pozdravil pismeno zagrebški kongre_s. Anglež p. Karlo Ciril Martindele dr. J. je v angleščini, profesor v Parizu Gabrijel Gasque pa, viharno pozdravljan, v francoščini govoril kongresistom. Iz slednjega govora smo spoznali, kako cenijo Francozi kot največji zaklad katoliško vero.
Podpredsednik kanonik Stroj je v svojem govoru povdarjal, da bodo dobile po sv. evharistiji tudi znanost, kultura in umetnost svoje moči. (Živahno pritrjevanje in ploskanje).
Resolucije, predlagane evhari-stičnemu kongresu, sta utemeljevala dr. Velimir Deželič (st.). med katerega govorom je vodil kongres Slovenec kanonik Stroj, in križevački škof dr. Dionizije"1 Njaradi.
Dr. Deželič je povdarjal: Krist vladaj v cerkvi, v šoli in v javnem življenju. Verni hočemo o-stati sv. Cerkvi. Ni je sile, ki bi nas odtrgala od nje. Verni ostanimo sv. očetu. Bridko je tožil, ker strašno pada število duhovniškega naraščaja v Hrvatski, in dejal: "Težko nas je Bog kaznoval, ker grozi nevarnost, da bo naš narod ostal brez duhovnikov."
Kriievački škof dr. Njaradi je govoril o obnovi krščanskega življenja povdarjajoč, da se re-
NA PRODAJ je hiša s štirimi sobami in z velikim prostorom za trgovino. Za vsa navodila naj se vpraša na naslov:
2038 West 22nd Street.
KO PRIDETE V CHICAGO
se ustavite pri Tohn Vidmarju na Blue Island avenue. Tam dobite najboljše pijače, smodke in vedno čista snažna prenočišča. TOHN VIDMAR Slovenska eostilna
2346 Blue Island ave. Chicago.
solucije,, ki jih bo evharistični kongres sprejel, ne smejo samo brati,^ marveč moramo tudi po njih živeti.
Tajnik Dostal je nato predlagal resolucije, ki jih objavimo, kakor hitro nam bo dopuščal prostpr v listu.
Svečana teoforična procesija.
Po končanem slavnostnem zborovanju se je nebo zopet po-^ oblačilo in je pošteno deževalo, toda kmalu je zasijalo zopet solnce in v najlepšem vremenu se je zvršila teoforična procesija, kakršne manifestacije Zagreb še ni videl. Policija je izjavila, da ceni število vernikov, ki so korakali pred in za Najsvetejšim na okroglo 130.000 ljudi.
Procesija se je pričela ob 4. popoldne, ko je z veliko asistenco. prinesel Najsvetejše apostolski nuncij Hermenegild Pelle-grinetti iz stolnice. Procesija se je pomikala po Bakacčevi ulici, Jelačičevem trgu, Dugi ulici do Kipnoga trga, Demetrovi in Pi-varski ulici, po Markovem trgu okoli cerkve sv. Marka v Mes-ničko ulico, po Ilici, Krajiški u-
JOHH R. RYAN
POGREBNIK
Cor. Sixth and Portland Str. CALUMETH, MICH.
Automobile za pogrebe, krste in ženitovanja na razpolago.
Kupčuje tudi s konji.
Vsem se toplo priporoča!
DRUŠTVO SV. VIDA ŠTEV. K. S. K. J, V CLEVELANDU. O.
V društvo se sprejemajo člani od 16 do 50. leta starosti. Vi se lahko zavarujete za $250, $500 i p $1000 smrtnine. Društvo plačuje $7 na teden bolniške podpore. V mladinski oddelek se sprejemajo otroci od 1.—> 16. leta starosti. Dr. zboruje vsako
1 nedeljo v mesecu v Knausovf dvorani Asesment se plačuje samo na seji, od xo. ure dopoldne do 4. ure popoldne. Vsa nadaljna pojasnila dobite lahko vsak čas pri društvenih uradnikih.
Predsedni:, John Widervol, 1153 East 6ist Street. Podpredsednik, Joseph Žulič, Tajnik, Ant. Fortuna 1176 E. 6ist Street Blagajnik, John Melle. Zastopnik, Joseph Rus, 6519 Bonna ave.
Nadzorniki: John Ž ulic, Anton Strniša in Joseph Ponikvar, — Zastavonoša Ant. Drečnik. Dr. zdravnik Dr. J. M. Seliškar.
lici na Wilsonov trg, kjer je bil pred gledališčem blagoslov 4 Najsvetejšim. Procesija je šla nato po Mažuraničevem trgu» Trenkovi ulici, Trgu I., Zri* njevcu na Jelačičev trg, kjer se je pozno zvečer po kratkem na« govoru fra Krsta Belamarič* posvetil narod presvetemu Src« evharističnega Odrešenika. Pro« cesija je bila dolp 7 km. Procesija, ki se je začela ob 4. se je ob 8:30 zvečer končala v stol« niči, ko je apostolski nuncij Pel* legrinetti zapel Te Deum.
Kongres je bil s tem zaklju* čen.
Ničesar ženske rajši ne ogle* dujejo, kakor nove klobuke; in če ga ne dobi je radi njega v.
marsikateri hiši vojska.
* * *
Nevoščljivost je že mnogo lju* di storila nesrečne, pa je kljub; temu vedno popularna; za vsak ocvirek sq ljudje nevoščljivi sva* jemu bližnjemu.
SLOV. KAT. PEVSKO DRUŠTVO "LIRA"
Slov. kat. pevsko društvo "Uri"*
Cleveland, Ohio. — Predsednik; Aar
to a Grdina, 1053 E. 62nd St, —t Pf» vo vodja in podpredsednik: Matffl
Holmar, 6211 Glass av<e. — TajnilU Ig. Zupančič, 6708 Edna avenu* mm Blagajnik: Frank Matjašič istj Norwuud Rd. — Kolektor Ant.
lič, 6411 Varian ave.
Pevske vaje so v torek, četrtek; jf soboto ob pol 8. uri zvečer.
Seje vsak prvi torek y mesecu % stari šoli sv. Vida.
DRUŠTVO SV. CIRILA IN Mfe TODA štev. i8f S. D. Z, CLEVELAND, OHIO,
V društvo se sprejemajo člani 16 do 55. leta starosti. Zavarujete at lahko za : $150, $300, $500, $1500 in $2000, smrtnine. Za bolaišlm podporo pa se lahko zavarujeta $7 ali pa $14 na teden. V društvo Utfk ko vpišete tudi otroke od 1 do l| leta starosti. Za nadaljna pojasnil* se obrnite na društveni odbor.
Društvo zboruje vsako 3 nedeljo S Knausovi dvorani ob 1, uri popolda% Predsednik, Anton Staniša iooi ^ 72nd Pi l Podpreds., John Teralfc Tajnik, John Widervol, 1153 E, 6lft Street; Zapisnikar, Frank Merhif| Blagajnik, Josef Zakrajsek st.; Nadzorniki, Alouis Tomshe, Anton Bftflp ca, Josef Zakrajsek mL; Zdravniki D. J. M. Seliškar; Zastavonoša Jerman; Redar John Peterim.

w
Lubasove harmonike
Ravnokar sem prejel veliko zalogo raznovrstnih harmonik naravnost od Lubasa. Pišite po cenik!
STEPHEN STONICH
C H I S H O L M, MINN.
1
-t/v
ZAJTERK! KOSILO! VEČERJA!
Te tr ipotrebujemo sleherni dan. Da se pa oskrbi -dobro in okusno zajterk, kosilo in večerjo, je potreba dobiti kakih dobrih stvari, zlasti dobrega mesa itd. Tega pa dobite najboljšega, če ga greste kupiti k:
MATH. KREMESEC
SLOVENSKI MESAR
191a West a and Street,	Chicago, HL
Phone: Canal 6319.
Pri njemu se dobi vedno najboljše vsak dan sveže meso, suho po domačem načinu pre-kaj eno meso in prave domače
Kranjske klobase," doma narejene po slov receptu. Gospodinje zapomnite si to I
VARČEN NAROD
VLAGA PREVIDNO
IN INVESTIRA RAZUMNO B
Kaspar State Bank
NAJVEČJI JUGOSLOVANSKI BANKI V ZEDINJENIH DRŽAVAH
1900 — BLUE ISLAND AVENUE
vogal 19. ulice. CHICAGO,	illinois«
KAPITAL IN PREBITEK -
$1.250,000.00
PRODAJAMO ŠIFKARTE za vm Pod državnim in parobrodne družbe za v Jugoslayty| vladnim nadzora- in nazaj. Izdelujemo prošnje (affidavfr* tvom in	te) za priseljence, ter pošiljamo denar
Chicago Clearing v staro domoviho najceneje in najhi* House Ass'n. treje.

"MALENKOSTI1
ROMAN V ŠTIRIH DELIH. • španski spisal p. L. Colotna is Družbe Prevedb Paulua.
m
Imenovana se je pritajeno začudila, da je tudi ona med tistimi, o katerih je Butron rekel, da so same poštene
Markiza de Butron je napravila majhen odmor, je pogledala po navzočih in nadaljevala:
"Tajnica: prevzvišena senora dona Pavlina Gomez de Re-bollar de Gonzalez de Hermosilla ..."	»
Leopoldina Pastor jeva. je poskočila, kakor bi jo bil kdo zbodel. Pričakovala je, da ona dobi t0 mesto. Krepak "brezsti-dno!" se je slišal, ne da bi se vedelo, odkod je prišel . . . Carmen Tagle je pokala od smeha, izvoljena senora pa je slovesno molčala . . . Dukesa de Astorga ji je čestitala brez vsake ironije in hudomušnosti —
Za zastorom je dobival Butron novega upanja, Pulida se j« prijemal strah, stri Frasquito je mislil globoke misli.
Diogen je našel ob steni visečo vrv in jo je pazljivo preiskoval . . . * •	1 • Markiza Butronova je končala:
^Blagajničarka: prevzvišena senora dona Ramona Gomez de Lopez Moreno . . ."
Senora je omahnila kakor brezzavestna. Dukesa jo je pozdravljala oddaleč. Šepet se je vzbudil ter je naraščal in naraščal kakor vihar, ki se začne z rahlim vetričem in neha s tulečim pišem . . .
Naenkrat — čuden ropot — grobna tišina — splošno izne-nadenje . . .
Diogen je bil potegnil za vrv, zastor se je bliskoma dvignil — in pred osuplimi gledavci so čepeli na odru Butron, Pulido in stric Frasquito.
Vse je ostrmelo in onemelo.
<
A *	VII.	' " ^
ZEDINJENE DRŽAVE PRI- VLAK POVOZIL TRI
BE.
ZNALE MIHIKO.
Washington, D. C. — Po več tetnem poganjanju za priznanje
Mehike od strani Zedinjenih držav, so končno prišli oboji dr-
» Dobrodelno društvo senor se je torej razbilo . . .
Markiza de Villasis je kratkomalo odklonila predsedstvo, Currita je prezirljivo zavrgla poniževalno službo namestnice, karlistke so vlekle na eno stran, radikalke, hudo užaljene, pa na drugo. Sama je ostala na pozorišču tajnica, prevzvišena senora dona Pavlina Gomez de Rebollar de Gonzalez de Hermosilla s svojim slavospevom na usmiljenje, ki ga je na tihem pripravila, in tudi ni bilo treba delati velike mošnje iz rdečega žameta, ki jo je naročila tajnica senora de Lopez Moreno, da bi v njo pobirala darove 7.	-IflM * Senor Pulido je migal s svojim kazalcem gori in doli: "Saj sem pravil; saj sem pravil." Butron pa jse je trdovratno takoj lotil novega dela. Tolažil se je, da je tudi "Napoleon na Ruskem delal pogreške in Cezar v Afriki in Aleksander Veliki v Indiji. pr-pfi kondesi de Albornoz pa je bil drugi dan protestni shod ■užaljenih . T.lT^M JK^^^^^*^^
Žalostna usoda ranjencev severne armade seve ni dala miru usmiljenemu srcu Curritinemu. Sklenila je, da jim bo lajšala trpljenje na svoj račun in na svojo pest, in je stopila v ta namen v dogovor z armadnim poveljnikom in s čudakom generalom Pastorjem. Zbrala je svoje stražarje, sklicala svoje zveste prijatelje in prijateljice in jim razvila svoj načrt: slavnosti, plesi, zabave naj bi se vrstile druga za drugo v prid ubpgim ranjencem, venčala pa naj bi vse prireditve sijajna veselica, od katere pričakuje, tako je računala, velikanski dobiček. —
Pa vse te načrte je moral še prej odobriti Jakob. Brez njega ni storila Currita niti koraka, kadar je šlo za denar. Ali Jakoba ni bilo nikjer. Vso noč ga ni bilo na izpregled in tudi k za-jutrku ni prišel, kakor je imel sicer redno navado.
Vznemirjena je poslala Currita zlužabnika v prijateljevo Stanovanje, da zve za vzrok nenadne odsotnosti. Lakaj je prinesel kratek odgovor:
"Senor markiz de Sabadell je ponoči odpotoval iz Madrida." --
Cuirrita je otrpnila. —
Jakob je odpotoval? Njej pa niti besede ni povedal? Ni ji
poslal sla, ni ji pisal?! — Kak udarec za njeno srce, kaka zaušnica njenemu samoljubju! Kaj porečejo ljudje, ko pridejo na sled taki nezvestobi, takemu preziranju . . .!
Currita je zvedela to novica v obednici. V družbi obeh Vil-lamelonov so še sedeli pri mizi Valdiviesova, Celestino Regu-era in Gorito Sardona.
Vsi so pogledali Currito začudeno in vprašujoče* češ, ali kaj ve o Jakobovem odhodu? Villamelon je ustavil za trenutek mrzlično naglico, s katero je vihtel svoj nož iz čistega zlata, darilo Ferdinanda VII., in je rekel pomilovalno:
"Jakob je nesrečen, in se mi smili . . .!!"
In kakor bi mu nesreča ubogega Jakoba olajševala prebavo, si je naložil z enim samim zamahom cel zrezek ter si ga stlačil v neta.
Marija de Valdivieso mu je ugovarjala.
"Ampak — ne vem, kaj naj bi se mu bilo zgodilo? Zdrav je in krepak. Tako mi je pravil včeraj Paco Velez. In brada mu raste."
"Ko pa ni res, Marija, razumeš!" je odgovoril Villamelon s polnimi ustL "Pravim, da je nesrečen, ker hodi po nesrečnih potih!"
Vsi so molčali in tiščali nosove v krožnike, po strani pa so pogledovali Currito. Z izbranim okusom je luščila sočno bres-kvo; minila jo je bali dobra volja.
Villamelon pa je pravil naprej:
"Francozinja — tista — tista---Kako ji je že ime?
Tista s kamelijami . . . Moj Bog, vsak- dan bolj izgubljam spomin . . . Ti, Gorito, veš? Kako ji je že ime, tisti . . .?"	. .
~	. , , ...	. ..	.	. odstavljen in na njegovo mesto
Gorito je odprl na široko usta in oci. Ničesar se ni sporni- je imenovan Senor Chappaprie-
njal. Njegov spomin je bil naenkrat izbrisan in čist, kakor kosjta Sen." Jose Rosado Gil je i-belega papirja , . , Marija de Valdivieso je pomežiknila Curri- menovan za poljedelskega miniti, češ, jaz bi ti vedela mnogokaj povedati, Villamelon pa je^stra. In za ministra trgovine je
Chicago. — Tri mlade-osebe so se peljale ven iz Chicage na razne zabave. Svoj avtomobil
so-
vozili precej hitro. Videli so pri
žavniki do sporazuma in Žedi- i^?1^1^0^ upajoč. ^
i - .	j • • j. i , i vlak prehitijo, so podili
niene države so zadnji teden' ----f . . J ' . }	crezi
J '	. . ,r ... J . ■ križišče, kjer jih je zadel vlak i™
uradno priznale Mehiko in nje-i - . ' J J ,	viaMn
, . . j	vse tn^a mestu ubil.
no sedanjo vlado.
Mehikanska vlada je že v so-	v Cnr- r. ,, T11 .
boto poslala v Washington svo-' ~ V, ?pr"Urfieldu, 111. Je Umr, , ,	i -i Ti*	la te dni najstarejsa zena v dr
jega vladnega poslanika Manue- f uiinois Mrs caraln n
la C. Tellez, kjer bo zastopal	*llmo s ^rs. ^h Duffy,
mehikanske državne interese.'	St*™St 1 ^ ^ Ro-
Washingtonska vlada pa je po J ^ seje leta i8io na Angleškem
i « •	. K / % in je bivala v Ameriki nad 8o let
slala svojega zastopnika Geo I.	„ t>- u j i*t-•	^
Summerlina v Meksico City,'- V B.rchowood W.s. so ln.
kjer bo zastopal Zedinjene drža- ?.,Ja"C1. Chippewa r°d« vpnzari.
ve in njih interese. Tako so !' 1"d'!fnsk.1 ™Jn> P1", katerega
vendar enkrat ameriške sosede le P.n*!° g^dat'"ad 20°° »J««!
iz okolice. Prireditev je bila pri.
rejena v korist tamkajšne katoli-ške cerkve sv. Janeza.
— Iz Chisholma, Minn, se poroča, da je zadel tamkajšno oko-Madrid. — Ministrski pred- lico zadnji teden velikanski vi-sednik Alhucenias je na kralje- j har, ki je povzročil ogromno ma-vo prošnjo reformiral vladni ka-(terialno škodo. V tamkajšno binet. Finančni minister je bil žago, kjer žagajo deske iz hlodov je vdarila strela in požar je vpepelil skoro vse poslopje in, zraven mnogo lesa.
postale zopet prijateljice.
-o-
ŠPANSKI KABINET FORMIRAN.
RE-
bil vedno bolj nemiren.
"Nič ne de! Ne spomnim se . . . Torej tista ga bo osku-bla ..."
Zavladal je še bolj mučen molk in genij hudomušnosti je obletaval goste, kakor bi bila vsem hkrati prišla misel, da je iz Villamelonovega kožuha tisto perje, ki ga skube Jakobu Francozinja. . .
Ko so se odstranili služabniki, je Currita polglasno in z znanim prisrčnim naglasom posvarila Villamelona:
"Fernandito, življenje moje, kako si neroden! Kdo bo pa o takih rečeh govoril vpričo služabnikom! Bogve, kaj si bodo mislili o ubogem Jakobu!"
Villamelon ji je dostojno odgovoril:
"Glej, Currita! Pri mizi se ne prepiram, veš! Pa ti se zavzemaš za Jakoba, a se boš goljufala, zelo goljufala! Me razumeš, Currita? Sumljivo je, da je odpotoval tako naglo! Stavim, da ni šel sam!"
Currita je položila na krožnik olupljeuno breskvo, si oprala prste v čaši iz benečanskega stekla, gledala kapljice, ki so se fazdrobile na njenih rožnatih nohtih in je odgovorila prostodušno:	m\-:jm ■ — » ' »mm, -
"To se razume! Vzel je s seboj služabnika 1"
Villamelon se je ujezil in je pogledal svojo ženo in po vrsti svoje goste. Curritina prostodu-šnost ga je vsakokrat razdraži-la. Da včasih kar ne more ali noče razumeti . . .
Zajterk je bil pri kraju, Currita je podala roko svoji sestri-čini in je odšel iz obednice. Na krožniku je vzela s seboj krušne drobtinice za svoje zlate ribice, ki so v prelepi posodi iz stekla in pozlačenega brona krasile eno izmed mnogih galerij. Imela je veselje s temi blestečimi ribicami in ribarjenje ji je bila priljubljena zabava.
Osupla je gledala Marija de Vadivieso, kako je Currita pitala svoje ribice. Pričakovala je jeznega izbruha, pričakovala, da jo bo Currita obsipala z vprašanji, zdaj pa mesto viharja ta mirni prizor! -	w	^
Nevoljno je vzkliknila:
"Ne razumem, kako more človek najti zabavo pri ribah!"
"To je stvar okusa," je mirno odgovorila Currita, metala ribicam drobtinice in jih ljubeznivo ogovarjala, kakor mati svoje otroke:
imenovan Manuel Portela Vala-darss.
-o
FRANK GIMPEL,
Slovenski zidar in kontraktor se "prav toplo priporoča bratom UBILA EDEN DRUGEGA V.Slovencem in Hrvatom v Dulu-
thu in okolici.
Delo dobro in garantirano.
1315 —ioi Ave. W. New Duluth
nevarno, da sta ponoči v bolnici oba umrla.
B8E
I
POZOR IGRALCI HARMONIK
Izdelujem slovenske, nemške in kroma ti čne harmonike, enako ka-korsi kdo želi. Popravljam vsakovrstne harmonike, delo garantirano, cene so zmerne. Pišite po naš cenik. Se priporočam rojakom sirom Amerike za naročila. S spoštovanjem
ANTON MERVAR, 6931 S t- Clair Avenue, CLEVELAND, O. V zalogi imam tudi vsakovrstne LUBASOVE HARMONIKE.
Poštenost
PREVLADUJE V VSAKEM ODDELKU NAŠE TRGOVINE.
Pri nas vedno najdete najboljše vse skozi volneno fa-bricirane obleke, ki jih prikrojimo, da prijajo nosilcu natančno po meri.
Naše delo je pošteno in naša izurjenost v tej obrti jamči da pri nas dobi vsakdo dobro blago, prikrojeno natančno po meri za zmerno pošteno cenc za vse enako.
Mi Vas vabimo, da pridete in se ogledate našo veliko zalogo raznovrstnih oblek z
ENIMI IN DVOJNIMI HLAČAMI
ki se prodajajo pri nas po resnično vredni ceni od
$25.00 :—: do :—: $50.00
TEPEŽU.
Madison, 111. — Sinoči sta se stepla tukaj v tukajšnem hotelu, dva stanovalca, kjer sta oba
stanovala. Med tepežem sta za-	ATJQ1TT Pm
čela streljati eden na drugega 1 _	CEK2
in nadela sta drug drugega tako .CenJenim citateljem nazna-
njamo, da se vedno izdajamo do* larske čeke, katere se vnovči * Jugoslaviji po dnevnem kurzu v Jugoslovanske krone. Potnikom za v Ameriko preskrbimo efektivne ameriške dolarje, ki jib rabijo za na pot.
Za dolarske pošiljatve račun*, mo sedaj sledeče pristojbine: Do $15.00 po $1.10. — Od $15.00. do $30.00 po $1.50. — Od $30.00-do $50.00 po $2.00. — od $50.00 do $75-00 po $2.50. — Od $75.00 do $100.00 po $3.50. — Od $100.00 naprej po 3cen. od dolarja. H t& \ pristojbinam je ie pridjati za vsako posamezno pošiljate v 15 centov za poštnino.
BANČNI ODDELEK EDINOSTI, 1849 West 22nd Street.
ŠIRITE LIST EDINOST
7» NOTARSKA DELA.
Za affidavite za dobavo svojih domačih iz starega kraja, ali pooblastila, kupne pogodbe itd. se obrnite na: JOHNA JERICH Javni notar 1849 W. 22nd St. Chicago, m
J.KOSMACH
z804 W. 22nd St. Chicago, 111
Roiakom se priporočam pri nakupu raznih
BARV. VARNIŠEV. ŽELEZ-TA, KLTUČAVNIC IN STEKLA.
Naiboliše delo, nainižie cene.
Prevzamem barvanje hiš zunaj in znotrai. vokladam stenski oaoir.
CLEVELAND, OHIO.
Slovencem v Clevelandu in okolici naznanjam, da imam veliko zalog* najboljših trpežnih čevljev. V*ak» vrste po zmernih nizkih cenah.
Rojakom se toplo priporočam!
FRANK GABRENJA 6630 St. Clair Ave. Cleveland, (X
B3Š
V torek, četrtek in soboto imamo odprto zvečer. Ob nedeljah imamo odprto našo trgovino dopoldne.
z800—1808 Blue Island Ave., Cor. z8th Street.
•I
List Edinost
je last slovenskih katoliških delavcev v Ameriki. Za njih korist se izdaja, da brani njih pravice in jim kaže pravo služite se lista za Vašo reklamo, da jo list ponese na pot do pravega napredka. List Edinost zahaja skoro v vse slovenske naselbine po Ameriki. Vse zavedne slov. družine so nanj naročene, in ga pridno čitajo, ker v njem najdejo največ pravega poduka, mnogo zanimivih novic in zabavnega čtiva.
ZATO SO OGLASI V LISTU <<EDINOSTIw USPEŠNL
Trgovci, ki imajo svoje trgovine naj poizkusijo oglašati v listu "Edinosti" in prepričani smo, da bodo potem v Edinosti stalno oglašali.
DRUŠTVA SE BODO POVZDIGNILA DO VSPEHA,
ako ob raznih prireditvah in kampanjah oglašajo v našem listu. Poizkusite in prepričajte se enkrat. Po-\ slovenske domove pred oči slovenskih rojakov, di bodo znali, kaj prirejate in kdajl
NASA TISKARNA
]e sedaj skoro najmodernejša slov. tiskarna ▼ Ameriki. Tiskarska dela izvršujemo lično in točno. Vsem slovenskim čč. gg. duhovnikom, cenjenim društvam, trgovcem in posameznikom, se na j topleje priporočamo, da te spomnijo na nas, kadar potrebujejo, kakih tiskovin.
Ničesar drtrgega ne prosimo Vas, kakor vprašajte nas za cene, predno oddaste naročilo drugam. Ako le to storite, smo prepričani, da bomo vedno tiskali Vase tiskovine mi!
Mi izvršimo vsako tiskarsko delo. Najsi bo ie tako malo ali veliko. Poizkusite pri nas!
TISKOVNA DR. 'EDINOST'
1849 W. 22nd Street Chicago, ffl.
Phone: Canal