CELJE, 6. DECEMBRA 1979 - ŠTEVILKA 48 - LETO XXXiil - CENA 5 DIN GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CEUE, LAŠKO, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC Z UREDNIKOVE MIZE Začeli smo! Sedmi teden domačega filma je pričel odzvanjati najprej v uvo- dnih prireditvah, sinoči pa je bila že prva svečana premiera. Še več prostora (posebno štiristransko prilogo) bomo tej veličastni kulturno-politični manifesta- ciji posvetili v prihodnji številki. Dragi bralci! Vabimo vas, da sodelujete v novi rubriki, ki jo bomo »odprli« še pred novim letom, posvečena pa bo zdravju, oziroma vašim vprašanjem, ki jih boste namenjali zdravniku. S celjskimi zdravstvenimi delavci smo se dogovorili za sodelovanje, zdaj ste na vrsti vi. Pišite nam, zdravniki, tudi specialisti vam bodo odgovarjali! Javna razprava o našem vsebinskem konceptu teče dalje. O njem je razprav- ljalo predsedstvo celjske SZDL, včeraj konjiški izvršni svet. Kličejo nas iz posameznih krajevnih skupnosti, da bi se skupaj dogovarjali. Veseli smo tega! Prihodnjo številko bo uredil kolega Jure Krašovec. DRAGO MEDVED TDF79 ZAČELO SE JE Obširno kot nikoli doslej Sedmi teden domačega fil- ma je v svoje vsebinsko okri- lje prevzel toliko odgovornih nalog, kot še nikoli doslej. Prireditev že teče. Ne bomo v tem trenutku naštevali vseh sodelujočih, vseh po- kroviteljev in iskrenih prija- teljev, brez katerih si Celje, Slovenija in Jugoslavija ne morejo "zamišljati te kultur- no politične manifestacije. V ponedeljek so pričeli najmlajši s takoimeno>'anim malim TDF, istega dne smo sprejeli pod streho Likovne- ga salona razstavo z deli slo- vite zagrebške šole risanega in animiranega filma. Isti ve- čer smo odprli kinotečno dvorano, biser, izpolnil se nam je dolgoletni sen. V to- rek so nas presenetili s svoji- mi likovnimi deli dijaki Pe- dagoškega šolskega centra in Gimnazije. Ni res, da jim je likovno delo tuje! A imajo tudi najbrž mentorje s srcem. Sinoči je bila prva svečana premiera. Tudi v Šentjurju. Včeraj in danes so v teku tu- di že posvetovanja. Kaj bi ra- de povedale te besede: da so vse letošnje prireditve TDF živo in tvorno povezane s srcem in ožiljem kulturne akcije, da so si vse enako po- membne. Pa to pri obisku: nekaterih ne opazimo. Zato se tudi ne moremo strinjati z dejstvom, da nimamo prvič po sedmih letih filma, ki smo ga gledalcem obljubili. To je Prestop, ki je sicer naslov obljubljenega, a ne po zago- tovilu pravočasno realizira- nega filma. Menimo, da je to tudi Vibin prestop do gledal- cev. Teden domačega filma je naša prireditev. Zanjo izgo- revamo. Pred filmskim plat- nom je bilo lani 35.000 obi- skovcdcev v enem tednu. Ko- liko jih bo letos, pa vsa pri- hodnja leta? za odgovor na to vprašanje delamo! DRAGO MEDVED DVORANA ZA FILMSKE SLADOKUSCE V Kinopodjetju v Celju so v ponedeljek slovesno odprli novo kinotečno dvorano, ki bo sprejela petinsedemdeset obiskovalcev. To za ljubitelje filma veliko pridobitev so odprli v času, ko praznujemo 30 let Jugoslovanske kinoteke in ko se je pričel letošnji Teden domačega filma, v njej pa bodo filmskim sladokuscem predvajali filme, ki jih sicer v rednih filmskih sporedih ni mogoče videti. Slovesnosti ob otvoritvi kinotečne dvorane so se udeležili številni javni in kulturni delavci celjske občine. Govornik ob tej priložnosti je bil Anton Suster, predsednik zbora delavcev Kinopodjetja, ki je poudaril pomen nove pridobitve za ljubitelje filma v Celju. Celuloidni trak je nato prerezal Brane Stamejčič, predsednik družbenega organa upravlja- nja pri Kinopodjetju, o pomenu kinotečnega programa pa je nato spregovoril tudi profesor Vladimir Koch, predsednik programskega sveta Kinoteke v Ljubljani. £)g ŠAHOVSKO PRVENSTVO VOJAKOV V CELJU V soboto in nedeljo bo v Celju 4. prvenstvo Ljubljan- skega armadnega območja v šahu, kjer bo po dosedanjih prijavah nastopilo-13 ekip in sicer tri iz Ljubljane, dve iz Kranja ter po ena iz Novega Mesta, Ribnice, Pivke, Mari- bora, Ajdovščine, Celja, Ptu- ja in Slovenske Bistrice. Po- krovitelj tekmovanja je Ob- činski sindikalni svet Celje, pokrovitelji posameznih ekip pa Celjske žaleznice, Klirna, Libela, Obnova, Ni- vo, hotel Merx, Javna skladi- šča, Metka, Ingrad, Kovino- tehna, Aurea, Novi tednik - Radio Celje, EMO in Tkani- na, sodeluje pa tudi Kultur- na skupnost. Tekmovanje se bo začelo v soboto ob 9. uri v prostorih Tehničnega šol- skega centra, zaključeno pa bo v nedeljo z reprezentanč- nim dvobojem med vojaki in Celjem na 20 šahovnicah. Or- ganizator 4. prvenstva LAO v šahu je celjska garnizija. Več o tekmovanju na športni strani. T. VRABL BORCI IN GIMNAZIJCI PREPEVALI Borci Krajevne skupnosti Kajuh v Celju so bili nemalo presenečeni, ko so dobili va- bilo iz gimnazije. Mladi so ta- kole napisali: »Rojstvo naše domovine želimo prosljavljati z vami, ki ste doprinesli vsak svoj delež v mozaiku oblikovanja nove družbene ureditve, v kateri imamo mladi možnosti ustvarjanja.« Tik pred praznikom so bor- ci v polnem številu prišli na proslavo ob dnevu republike v gimnazijo. V imenu delov- ne skupnosti in mladine jih je pozdravil prof. Kozinc. V programu, ki so ga izvedli di- jaki prvega in drugega letni- ka, se je prepletal pogovor današnje mladine o NOB z recitalom partizanske poezi- je, glasbo in petjem. Ko se je predsednik zdru- ženja v imenu pevcev zahva- lil za prisrčno povabilo, bi se naj razšli. Ampak, kot da ni bilo nikomur do tega. Spon- tano je zadonela pesem. Bor- ci in mladinci so skupaj pre- pevali partizanske pesmi. ANA PEJANOVIC UPRAVNA STAVBA UJV CELJE OBJEKT ZGRAJEN V ROKU Stavbo /e odprl predsednik IS SRS dr. 4. Vratuša Med velike pridobitve ob letošnjem dnevu republike na širšem celjskem območ- ju brez dvoma sodi tudi otvoritev nove, sodobne re- gionalne upravne stavbe Uprave javne varnosti v Ce- lju, ki je bila dan pred praz- nikom, torej v sredo opol- dne. S to stavbo se je zaklju- čila gradnja centra varnosti in družbene samozaščite. Na otvoritvi so poleg pred- stavnikov posameznih ob- čin celjskega območja, mi- ličnikov in delavcev UJV bili prisotni tudi številni predstavniki SR Slovenije. Tako predsednik Izvršnega sveta SRS dr. Anton Vratu- ša, član predsedstva SRS Stane Markič, republiški sekretar za notranje zadeve Janez Zemljarič in drugi. Slavnost je začel načelnik UJV Celje Janez Paul ter med drugim posebej izposta- vil, da so kljub težavam uspeli zgraditi upravno stav- bo v predvidenem roku do- brega leta dni, saj so temeljni kamen položili lani 6. okto- bra. To je tudi eden prvih in redkih objektov v Celju, ki je bil končan do planiranega roka. Za to gre velika zasluga graditelju, gradbenemu po- djetju Gradiš (enota Celje), ki je kljub lanski hudi zimi in neugodni pomladi uspel zahtevno delo pravočasno končati. Objekt bo služil za potrebe varnosti in družbene samozaščite, meri 3900 m^ površine, projekt je projekti- ral Razvojni center Celje, od- govorni projektant pa je bil Janez Brečko. Upravna stav- ba skupaj z garažami in do- mom milice predstavlja kompleks teh potrebnih, so- dobnih objektov za učinko- •vito delo. V novi stavbi bo prostor za splošno postajo milice, postajo prometne mi- lice in različne službe UJV. Slavnostni govornik je bil sekretar Medobčinskega sveta ZKS Celje Janez Za- hrastnik, ki je omenil, da gre za veliko pridobitev, za kate- ro so se že vrsto let zavzemali vsi od republike do občine. Z novimi prostori pa se bodo povečali tudi sicer pretesni prostori za zdravstvene usluge. Trak je prerezal in tako simbolično odprl upravno stavbo UJV Celje, ki se uvr- šča med najsodobnejše pa tudi najlepše tovrstne objek- te v Sloveniji, predsednik Izvršnega sveta SR Sloveni- je dr. Anton Vratuša. TONE VRABL Trak je prerezal in tako odprl novo upravno stavbo UJV \ Celje predsednik Izvršnega sveta SR Slovenije dr. Anton \ Vratuša, ob njem pa je načelnik UJV Celje Janez Paul. i Foto: TONE VRABL 2. stran - NOVI TEDNIK št. 48 - 6. december 1979 SKOJEVCEM V ČAST IN SPOMIN Osrednja proslava v počastitev Dneva republike, 60- letnice KPJ, 60-letnice SKOJ in revolucionarnih sindi- katov v žalski občini je bila 29. novembra v Preboldu. V osnovni šoli se je na svečani akademiji zbralo precej borcev, nekdanjih skojevcev ter drugih, med gosti pa je bil tudi predsednik slovenskih komunistov France Popit. Osrednji govor je imel sekretar OK ZKS iz Žalca Franc Jelen, ki je spregovoril o vlogi Savinjske doline v delavskem gibanju in med Narodnoosvobodilno borbo ter tudi o nekaterih aktualnih nalogah danes. Se zlasti je ob tem izpostavil vlogo in odgovornost, ki jo imajo člani zveze komunistov. V kulturnem programu so sodelovali učenci OS Prebold, mladinci, člani pre- boldske Svobode ter združeni pevski zbori žalske ob- čine. Po akademiji so se udeleženci proslave odpravili pred šolo, kjer je Anton Kotnik, prvoborec iz Prebolda odkril spominsko obeležje 31 skojevcem s prebold- skega območja, ter ga predal v čuvanje domačim mla- dincem. JANEZ VEDENIK 60 LET ZREŠKEGA UNIORJA PRODOREN SAMORASTNIK Za Jubilej Red dela z zlatim vencem Na sam praznik republike 29. novembra so bile v Zre- čah pod pohorsko Roglo osrednje svečanosti ob 60. jubileju zreške kovaške in- dustrije UNIOR. Med števil- nimi gosti sta se jih udeleži- la tudi član sveta federacije Franc Leskošek-Luka in član predsedstva CK ZKJ Andrej Marine, ki je v svo- jem daljšem svečanem go- voru posebej poudaril po- men razvoja Uniorja, tega »podpohorskega samorast- nika, ki je v kovinski-prede- lovalni industriji med naj- prodomejšimi v Sloveniji in Jugoslaviji«. Zreški UNIOR ni razvijal samo samega sebe, ampak je še kako vpet v razvoj kraja. Zreč in njene okolice, pri če- mer so Uniorjevi kovači vsaj za zadnjih deset let, ko so se enkrat za vselej izkopali iz krize pred letom 1968, za svojo »Čarobno formulo uspeha« proglasili in izpelja- li borbo za visoko produktiv- nost. Prav v tej borbi pa so že nekaj časa med vodilnimi gospodarskimi organizacija- mi v Sloveniji po vseh zna- čilnih kazalcih uspešnega gospodarjenja. V sedanjih zaostrenih pogojih gospo- darjenja so uspehi pohor- skih zreških kovačev še toli- ko bolj vidni, čeprav so logi- čen izraz pridnosti, tudi trme pohorskih ljudi, ki so s svo- jim znanjem osvojili najso- dobnejšo tehnologijo v kova- ški industriji. Poleg slavnostnega govor- nika Andreja Marinca, ki je spregovoril tudi o aktualnih nalogah našega gospodar- stva, je o »včeraj in danes« zreškega Uniorja govoril nje- gov direktor Marjan Osolš. V prijetnem okviru kulturnega programa, v katerem so so- delovali člani Amaterskega gledališča Železar Celje-Sto- re, oba pevska zbora zreške Svobode, gledališki igralec Dare Ulaga in pihalna orke- stra, je delavka Slavica Mu- lovec sprejela iz rok Andreja Marinca visoko odlikovanje - Red dela z zlatim vencem, s katerim je predsednik repu- blike odlikoval kolektiv zre- škega Uniorja ob njegovem 60. jubileju. Od ostaUh prireditev ob Uniorjevem jubileju naj omenimo še polaganje te- meljnega kamna za novo to- varno orodja v Vitanju, ki je bilo dan pred praznikom, in pa otvoritev prve fotograf- ske razstave v Zrečah, ki so jo v prostorih osnovne šole Boris Vinter in pod Uniorje- vim pokroviteljstvom pri- pravili prizadevni člani foto- kluba, sekcije zreške Ljud- ske tehnike. MITJA UMNIK Uniorjevih 60 let - med govorom glavnega direktorja Marjana Osoleta v novih poslovnih prostorih. CELJE: m MILIJONOV V PRORAČUNU Delegate vseh zborov občinske skupščine čaka danes dopoldne že osemnajsto zasedanje. Tudi tokrat z bogatim in aktualnim dnevnim redom. Začetek dela bo veljal osnutku resolucije o politi- ki izvajanju družbenega plana občine v 1980. letu. Gre za zadnje leto v tekočem srednjeročnem obdobju in zato za mnoge naloge, ki so ostale neuresničene iz prejšnjih let, tako tudi za obvez- nosti, ki ne bodo majhne. V tej zvezi, čeprav seveda povsem sa- mostojno, bo tekla tudi prva raz- prava o osnutku občinskega pro- računa za prihodnje leto. Kot vse kaže, bo v občinski blagajni pri- hodnje leto nekaj več kot 196 mi- lijonov dinarjev, oziroma za 18 odstotkov več kot letos. Veliko pozornost si zasluži tudi ocena uveljavljanja samouprav- nih družbenoekonomskih od- nosov v stanovanjskem in komu- nalnem gospodarstvu v občini, prav tako poročilo o uresničeva- nju družbenega dogovora o var- stvu okolja v občini v letošnjem letu. Pomemben v tej zvezi je predlog, da naj bi v javnosti ob- javljah pregled vseh tistih udele- žencev dogovora, ki svojih ob- veznosti ne izpolnjujejo ali jih ne uresničujejo v dogovorjenih ro- kih. Torej, le bitka za drugačne odnose do urejevanja okolja! Na ločenih sejah bodo tokrat razpravljali tudi o organizaciji in delovnem področju upravnih or- ganov in organizacij občine Ce- lje. OBRAZI HELENA HERLE- ZBAŠNIK Najprej je dalj časa ži- vela v Ljubljani, nato pa jo je pot po raznih peripe- tijah pred petnajstimi leti zanesla v idilično Solča- vo, kjer si je ustvarila dom in se tudi ustavila. Dom in šola pa delo v kra- ju, to je njeno glavno opravilo. Uči na osnovni šoli v Solčavi in to kombi- niran prvi in drugi razred. Govori živahno in v nje- nih besedah ter mislih sploh ni otožnostipo srcu republike, Ljubljani. Najprej natrosi nekaj podatkov o šoli, kajti o njej raje govori, kot o sebi... »Šolsko kroniko so za- čeU pisati 8. februarja 1946. Nasproti sedanje šo- le so zgradili prejšnjo in to po letu 1911, kjer je bil prvi učitelj Branko Žem- ljic. Takrat je bilo vpisa- nih okoli 50 učencev. Mi- slim, da je šola postala iz enorazrednice dvorazre- dnica, ko sta prišla učite- lja Drago in Marjeta Ce- pič. Zadnji dan pouka, ki ga je obiskovalo 88 otrok, je bil v petek, 28. marca 194'1. Naslednjega dne je jugoslovanska vojska za- sedla šolske prostore. Otroci so bili od 8. 2.1944, ko sta pobegnila nemška učitelja, brez pouka, ko so partizani uvedli svojo šolo. Takšen pouk je bil pribhžno tri mesece z manjšimi presledki. V za- četku leta 1949/50 je bilo vpisanih 102 učenca, da- nes pa jih je sedemnajst.« Pa je spet pri otrocih... »Otroci so tu izredno pristni, domači, prisrčni, imajo radi domače stva- ri... Ljubijo naravo ...do njih še ni prišel kič... Pa starši izredno skrbijo za njih...« Kakšna je Helena Her- le-Zbašnik drugače, reci- mo izven šole? »Navezana sem na na- ravo, zato mi tu ni dolg- čas. Pogrešam pa gledali- \ šče, ki sem ga včasih veli- j ko obiskovala. Zdaj pač > ogromno berem, gledam j televizijo... v Solčavi smo tri učiteljice, dve poučujeta v Lučah... Kdaj pa kdaj se dobimo in pogovorimo... to pa je tudi vse... sicer je pa že tako ali tako veUko dela v šoli!« ^ Helena Herle-Zbašnik govori o solčavski šoh in njenih otrocih s takšnim spoštovanjem, da verja- memo, da bo ostala med njimi. TONE VRABL DEŽURNI STOLPEC MOZIRJE: ŠOLA, KNJIŽNICA... Niso bile samo proslave v krajevnih skupnostih, delovnih kolek- tivih, šolah, ki so jih združevah s sprejemom cicibanov v pionirsko organizacijo, praznik republike so v mozirski občini počastili tudi z dvema lepima pridobitvama. Tako so v Solčavi, v okviru občin- ske matične knjižnice, odprli krajevno. Nanjo so dolgo čakali. Zdaj jo imajo. V zadovoljstvo krajanov, zlasti mladih. Smihel nad Mozirjem pa je tik pred praznikom dobil novo osnovno šolo, ki je zaradi urejenosti dosti več, kot samo hram učenosti. Novo šolsko poslopje je v bistvu dolg in obveznost prvt^a občinskega samoprispevka. Čeprav je prišlo z zamudo, je vendarle velika pridobitev solidarnosti. Gre za enorazredno šolo z večnamenskim prostorom, manjšo dvorano za potrebe šole in družbenih dejavnosti, za pisarno za krajevne družbenopolitične organizacije, pa tudi za šolsko kuhinjo in stanovanje za učitelja. MB ČE SI HIŠE NISEM ZGRADIL... ... mi ves bratski svet ne bo hiša. Tak je bil naslov proslave, ki jo je v počastitev Dneva republike pripravilo KUD Pedagoškega šolskega centra v Celju. Svoj ognjeni krst je predstava doživela prejšnji ponedeljek v Narodnem domu, ko so mladi kulturniki med projekcijo lastnega filma, v katerem so prikazali današnje brezskrbno življenje, izvedli recital z rodoljubno tematiko. Pred- stavili so dela Racina, Bora, Voduška, Vipotnika, Nerude in dru- gih. Avtorica predstave je Ana Vouk-Pezdirjeva. Proslava je v celoti uspela, PSC Celje pa je lahko vsekakor ponosen na svoje kulturno-umetniško društvo. IRENA FERME CEUSKI UPOKOJENCI ZA PRAZNIK Tudi člani društva upokojencev Celje so se pridružili letošnjemu praznovanju rojstenga dne naše republike. Pevski zbor pod vod- stvom Antona Tržana je zapel več umetnih, partizanskih in doma- čih pesmi. O pomenu praznika je govoril predsednik društva Ludvik Zupanc-Ivo. Program so popestrili še člani dveh kulturnih društev in sicer z gimnazije in PSC. BRUNO GAČNIK V LAŠKEM ZARES PRAZNIČNO v laški občini so bile za praznik republike številne prireditve in sicer v Laškem, Radečah, Rimskih Toplicah, v Marijagradcu, v vseh šolah in nekaterih delovnih kolektivih. V zdravilišču so nastopili celjski tamburaši, v pivovarni pa je razstavljala akad. slikarka Irena Spendl. Izpostaviti je treba predvsem akademijo v Laškem. Ze dolgo ni bila dvorana doma »Dušana Poženela« tako nabito polna, da je program spremljalo najmanj sto obiskovalcev kar na nogah. Da je bil obisk tako velik, gre zasluga dobremu programu, predvsem pa temeljiti propagandni akciji krajevne organizacije SZDL. Tako je nedavno kupljen nov klavir omogočil uvrstitev glasbenih točk. Ta pridobitev bo omogočala v bodoče kvalitetne glasbene prireditve, česar so v zadnjih letih pogrešali. Tudi nastop mladinske recitacij- ske skupine obeta, da bo laško kulturno društvo v prihodnje uresničilo načrt za ustanovitev dramske skupine. Nastopali so tudi šolski otroci, brez katerih takšne prireditve kar ne morejo biti, moški zbor je predstavil ob svojem sporedu tudi novega zborovo- djo Alojza Sivca. Prireditev je popestrila folklorna skupina iz Marijagradca, laški godbeniki pa so akademijo obogatili še z izbra- nim slavnostnim koncertom. - ec. VOJNIK: ZA DAN REPUBLIKE v počastitev dneva republike je bila v kulturnem domu v Voj- niku proslava, na kateri so nastopili godba na pihala s partizan- skimi koračnicami, pevski zbor in recitacijska skupina domačega prosvetnega društva »France Prešeren«. Prireditev je bila dobro obiskana. Poleg tega so člani recitacijske skupine vojniškega prosvetnega društva v počastitev 29. novembra nastopili z recitalom »Odločen bom vstal in vzravnan« še v Cinkarni ter v delovni organizaciji Obutev v Celju. ŽALEC: KRVODAJALSKA AKCIJA Rdeči križ Slovenije vabi vse občane in delovne ljudi, da se v čimi večjem številu udeleže krvodajalske akcije, ki bo v Žalcu 7. decembra. Prijave sprejema občinski odbor Rdečega križa, v de- lovnih organizacijah pa aktivist Rdečega križa, ki je odgovoren za krvodajalstvo. ŠOŠTANJ: PTIČJE BOGASTVO Društvo za varstvo in vzgojo ptic pevk Šaleške doline iz Velenja je pripravilo v Šoštanju zanimivo razstavo, na kateri je bilo okoli 300 raznovrstnih živobarvnih ptic, ki so žvrgolele, da je bilo vese- lje. Posebna zanimivost je bila papiga, ki dočaka tudi 150 let, ki se je prosto sprehajala po palici zunaj kletke. Razstava je veljala tudi kot izbirna za republiško, in strogi sodniki so prisodili prva tri mesta naslednjim gojiteljem ptic pevk: Robertu Knezu, Rudiju Imperlu in Ivanu Ivanuši. Sicer pa je v društvu, ki mu že več let predseduje Jože Volk iz Velenja, 58 članov, ki se v zimskih mesecih ukvarjajo tudi s krmljenjem zunanjih ptic. Tako so za letos predvideli 50 krmilnic, za prehrano ptic pa bodo kupili tono in pol sončnic.in drugih krmil. V. KOJC ZA PRAZNIK PRI NANDETU STRNADU Znano gostišče Nandeta Strnada v Hotemežu pri Radečah je davno postalo pretesno, toliko bolj pa bo, ko bo tam blizu stekla obvoznica čez novi most preko Save. Gostilničar Strnad je eden redkih, ki dohodek vlaga v razširitev gostinske dejavnosti. Tako so tik pred prazniki odprli novo večnamensko gostinsko dvorano z 105 sedeži. V dvorani je dovolj prostora za večje skupine, za razne seminarje, opreljena pa je tudi z aparaturami za disko večere. Se bolj kot ta dogodek je besede vredna svečanost delovnega jubileja, ki se je ob prazniku odvijal v tem gostišču. Nande Strnad je za desetletnico zvestobe in vzorno delo nagradil daleč znano natakarico Marjano Bregar, ki v tem gostišču dela že deset polnih let. Tako se jubilantka v ničemer ne čuti prikrajšano v primerjavi s kolegicami v družbenem sektorju, saj ob nagrajevanju po delu uživa vse socialne pravice kot jih določa zakon o združenem delu. J-K L 48 - 6. december 1979 NOVI TEDNIK - stran 3 Ij^OVA PEČ V ŠTORSKI JEKLARNI SE VEČ JEKLA BO TEKLO zmogljivost proizvodnje povečana na 120.000 ton ^ ..povečanje zmogljivosti roizvodnje surovega jekla ^§torski železarni je toliko ^,gčjega pomena, ker vemo, Ida proizvodnja jekla v Ju- ' oslaviji, pa tudi v Sloveni- ji, zelo počasi napreduje ter predstavlja enega glavnih ^viralnih momentov izko- riščanja valjarniških kapa- citet, pa tudi večje proble- me pri oskrbi celotnega |{Oinp'c**sa kovinsko-prede- lovalne industrije,« je pou- daril v svojem govoru ob jačetnem obratovanju nove elektroobločne peči v štor- jlti jeklarni predsednik ko- lektivnega poslovodnega organa Železarne Štore dipl, ing. Dušan Burnik. Nova elektroobločna je- Idarska peč v Storah vstopa v zaključek sedanjega sred- njeročnega planskega ob- dobja in pomeni dobro osno- vo za nadaljnje naložbene iz- peljave v prihodnjem obdob- ju, predvsem z dopolnitvijo naprave za kontinuirano uli- vanje gredic večjih prese- kov, ki bodo omogočali na- daljnjo valjarsko predelavo v kvalitetni vložek za kovaško industrijo. Nova peč tudi omogoča uvajanje sodobnih tehnologij izvenpečne meta- lurgije z najkvalitetnejšim jeklom. V prihodnjem sred- njeročnem obdobju do leta 1985 bo sledil večji naložbeni poseg z dopolnitvijo opreme v valjarni II v Štorah. Ob izvršeni modernizaciji stare valjarne v glavnem prihod- njega leta in izgradnji jeklo- vleka v letih 1980 do 1982 bo torej zaključena velika in po- membna etapa jeklarsko-va- Ijarskega razvoja, s tem pa se bo Železarna Store v celoti močno tehnološko okrepila. Poudariti kaže, da bo obra- tovanje nove peči prav v se- danjem času zaostrenega go- spodarjenja, kar velja še po- sebej za leto 1980, prispevek k večji produktivnosti dela. V obdobju, kjer je pričako- vati nadaljnjo rast cen suro- vin od vložka do ferolegur in drugih materialov, ter vse dražje različne vrste energi- je, je s povečano storilnostjo ' proizvodnje jekla mogoče lažje obvladovati vse ome- njene in druge težave gospo- darjenja v težjih pogojih. Storski železarji so se ob začetku obratovanja nove peči v jeklarni spomnili še dveh delovnih jubilejev: 25- letnice elektroplavža in 10- letnice dela jeklovleka. MITJA UMNIK SEKCIJE V SZDL V prihodnjih dneh bo potekala širša razprava o nadaljni demokratizaciji po- Utičnega in samoupravnega življenja ter vlogi SZDL, zlasti o organiziranosti, me- todah in oblikah njenega delovanja. Socialistična zveza mora nenehno širi- ti oblike in možnosti demokratičnega vključevanja delovnih ljudi in občanov v vse svoje oblike delovanja. Pri tem imajo izredno pomembno vlo- go sekcije, kot neposredne in odprte in- teresne oblike družbenopolitične aktiv- nosti občanov, organiziranih v SZDL. Sekcije naj bi se organizirale v KS za reševanje konkretnih vprašanj s po- dročja družbenega življenja in dela, v njih pa naj bi sodelovali vsi zainteresira- ni delovni ljudje in občani. Z delova- njem sekcij naj bi poenotili različne in- terese in oblikovali enotna stališča o po- sameznih odprtih vprašanjih vsakdanje- ga življenja. Z njihovo organiziranostjo in aktivnim delovanjem bi presegli tudi pluralizem parcialnih, pogosto tudi po- vsem individualnih interesov. Poudarek je treba dati na vsebino, na probleme, zaradi katerih ustanavljamo sekcije, ne pa da so same sebi namen. Z delom v tej smeri bomo hkrati širili krog aktivnih udeležencev pri oblikovanju mnenj in stališč, hkrati pa zmanjševali forumski način odločanja. Takšna opre- delitev sekcijskega delovanja pa ne sme veljati samo za delo znotraj krajevne or- ganizacije, marveč tudi za uveljavljanje sekcijskega načina dela v širših oblikah in organiziranosti SZDL. V nekaterih krajevnih skupnostih so že ustanovljene sekcije socialistične zveze, vendar ni zadosti čutiti njihovega delovanja. Tudi zato, ker niso dovolj ja- sno opredelili njihov namen in vlogo. Zato je potrebno nameniti posebno po- zornost, kakšne sekcije želimo oz. so po- trebne, ob upoštevanju specifičnosti ra- zmer in organiziranosti v krajevni orga- nizaciji. »Receptov« ravno zaradi speci- fičnosti interesov, problemov in življe- nja v KS ni moč predpisati. Prav tako bi bilo odveč vnaprej opredeljevati ča- snovno dejavnost sekcij, kako dolgo naj neka sekcija deluje (lahko so stalne, ob- časne ipd.) saj bi s tem ožili njihov ma- neverski prostor in naredili nove foru- me. Sekcije morajo torej omogočiti de- lovnim ljudem in občanom organizirano skupno dogovarjanje, kadar je to v nji- hovem interesu, nimajo pa za to že kakš- ne druge organizirane oblike ali možno- sti. Z aktivnim delovanjem sekcij v SZDL bo dosežena tudi naloga, da s širjenjem svojega delovanja, socialistič- na zveza povezuje raznoterost interesov. VIKI KRAJNC JUBILEJNA miJA »SVOBODE« »Ko se je delavski razred po prvi svetovni vojni kot avantgar- da boril za socialistično družbo, so se hkrati s formiranjem Ko- munistične partije formirale sku- pine in krožki, v katerih so delav- ci in napredna intiligenca s svojo vsebinsko, delovno in organiza- cijsko dejavnostjo krepili delav- sko razredno zavest. Iz takih sku- pin se je razvilo in je bilo leta 1919 ustanovljeno društvo »SVOBODA« v Celju, ki je s svo- jimi kulturnimi in fizkulturnimi akcijami povezovalo in poglab- ljalo vsebinsko usmeritev med delavci in intelektualci ter pove- zovalo delovne ljudi sirom Slove- nije. Tako je v uvodni besedi na- pisal v lični brošuri predsednik društva Feliks Smola. V počastitev tega pomembne- ga jubileja pa bo društvo pripra- vilo tudi slavnostno jubilejno re- vijo z naslovom »SVOBODA PO- JE IN IGRA«, ki bo jutri zvečer v veliki dvorani Narodnega doma. Nastopili bodo člani vseh sekcij, ki delujejo v okviru društva: Har- monikarski orkester pod vod- stvom Alberta Završnika, Tam- buraški orkester, ki ga dirigira Marjan Jurkošek, Moški pevski zbor in dirigent Vid Marcem, pa narodnozabavni ansambel Fran- cija Zemeta in vokalno-instru- mentalni ansambel Kavalirji. SREBRNA »AUREA« Srebrni jubilej, 25-letnica Auree, je trenutek, ki govori o poti in uspehih. Začetek ni bil lahek. Kolektiv se je močno uveljavil in utrdil šele pred dobrimi desetimi leti. In ko je o tej poti na proslavi govoril direktor Drago Kosaber, je omenil prve bižuterijske izdelke, zatem obdobje velike raznovrstnosti proizvodnega programa in leto 1969, ki pomeni pravzaprav prelomnico v delu in življenju. V proizvodnem programu je proizvodnja značk začela dobivati prvo mesto in od 326.000 komadov v 1969. letu, jih bo letos prišlo iz tega kolektiva že dvanajst milijonov. Je pa zadnje desetletno obdobje tudi čas novih naložb, zboljšanja delovnih pogojev, investicij v novo opremo itd. Vzporedno so tekla in tečejo kooperacijska dela za večja industrijska podjetja. Tako bodo letos v srebrne kontakte predelali okoli šest ton srebra. Danes ima Aurea 265 delavcev (v prvem letu jih je bilo 12) in vsi skupaj bodo ustvarili 80 milijonov dinarjev prihodka in 20 milijonov akumulacije! Na proslavi, ki jo je lepo dopolnila skupina vojakov iz kluba mariborske garnizije JLA so počastili tudi štiri delavke, ki so v kolektivu polnih 25 let, od njegove ustanovitve. Priznanja in plakete so sprejele: Malčka Arbajter, Katica Kelher, Ivanka Mladič in Katica Leban (na sliki spredaj). M. BOŽIC ŠMARSKA SZDL Slabi pogoji xa učinkovito delo Krajevne družbenopolitič- ne organizacije in tudi dele- gacije imajo še preslabe po- goje za uspešno in učinkovi- to delo. Celo prostorov, v ka- terih bi se lahko nemoteno sestajale, v mnogih krajev- nih skupnostih nimajo. Tako so menili na zadnji seji člani predsedstva občin- ske konference ^ZDL v Šmarju, ko so razpravljali o gradivu za volilno sejo repu- bliške konference Sociali- stične zveze Slovenije. Ob tem pa so izpostavili določila zakona o republiških uprav- nih organih, ki govori o os- novnih pogojih za delo vseh teles v krajevnih skupnostih. V šmarski občini je problem prostorov za družbenopoli- tično delo v krajevnih skup- nostih zelo pereč. Le večje krajevne skupnosti imajo prostore za delo urejene, ve- čina krajevnih skupnosti pa se še močno otepa s.prostor- skimi problemi. Zato so na seji predsedstva SZDL skle- nili, naj se s tem vprašanjem temeljito ukvarjajo člani koordinacijskega odbora za družbenopolitični sistem in člani odbora za organizira-, nost in razvoj Socialistične, zveze. Pripravijo naj namreč podrobno gradivo o vpraša- nju prostorskih in drugih po- gojev, ki jih imajo v krajev- nih skupnostih šmarske ob- čine družbenopolitične orga- nizacije in delegacije. Obli- kujejo pa naj tudi predlog, kako v prihodnjih letih zago- toviti pogoje *za ustrezno de- lo vseh teles v krajevni skup- nosti in ga tudi finančno ovrednotijo. D. S. SVET IN Ml PIŠE IVAN SENIČAR 47 OD KOD NOVICE Po 6. konferenci na vrhu neuvrščenih dežel v Havani je Jugoslavija gostila več pomembnih mednarodnih srečanj, f^aj omenim predvsem skupščino fi- nančnih organizacij OZN, ko so se v Beogradu zbrali številni finančni mi- nistri, bankirji in gospodarstveniki iz vsega sveta. Za tem je bil v Hercegno- vem prvi TV festival neuvrščenih de- iei; tega se je udeležilo okoli 50 dežel, katerih predstavniki so predstavili svetu vrsto dokumentarnih filmov do- mače produkcije in vsebinsko sodelo- ^ vali pri »okroglih mizah« o problema- j tiki razvoja, opremljenosti in načina \ dela televizijskih medijev v neuvršče- \ nih državah. Še prav posebno pa je \ bila pomembna druga konferenca poo-' ia časopisnih agencij neuvrščenih de- iel, ki je bila v Beogradu nekaj dni pred našim državnim praznikom. Pool časopisnih agencij je toliko kot ''Združenje« tiskovnih agencij. Posa- mezni časopisi in časniki lahko tem bolj obveščajo svoje bralce, kar pa ve- lja tudi za druga sredstva obveščanja, čim več in čim hitreje dobijo ustrezne informacije iz svoje države in pred- vsem iz sveta, tudi iz najbolj oddalje- nih krajev. To nalogo spremljanja do- '^odkov, zbiranja in razpošiljanja no- vic imajo časopisne agencije, ki jih imajo skoraj vse države. Naša časopi- sna agencija Tanjug (Tiskovna agenci- ja nove Jugoslavije) je ena od prizna- nih in uspešnih časopisnih posredo- valk v svetu. Pri tem pa največkrat ni pomembno le to, da dobimo informaci- je, ampak tudi to, kdo jih pošilja in kakšne svoje nazore in poglede nam i posreduje z njimi. Znano je, da imajo j velike agencije, predvsem zahodne, skoraj monopol nad informacijami v ■ svetu. Zaradi tega je prirodno vznikni- la potreba, da se neuvrščene dežele oprejo tudi na svoje »sile« in da njiho- ve agencije sodelujejo in tako same ob- veščajo svet o neuvrščeni večini člo- veštva. Pool je bil ustanovljen januarja 1975. leta in je takrat združil 11 članic. No- vembra 1979. leta pa je v Beogradu sodelovalo okoli 60 agencij. Razprav- ljali so o medsebojnem sodelovanju, pa tudi o tehnični in kadrovski oprem- ljenosti časopisnih agencij ter o nalo- gah, ki jih imajo. V Beogradu so tudi izbrali nov koordinacijski odbor, ki šteje 25 članov. Njegov predsedujoči je direktor Tanjuga Pero Ivačič. DIPLOMATI SO NEDOTAKLJIVI Od vseh »vročih« zapletov v medna- rodnem življenju te dni najbolj žge vprašanje zajetih talcev v ameriškem veleposlaništvu v Teheranu. Revolu- cionarni študentje so 4. novembra za-, sedli ambasado ZDA in v njej priprli celotno osebje, le trije ameriški diplo- mati so se takrat znašli v prostorih iranskega zunanjega ministrstva. Za- hteva je bila jasna in hkrati zelo nena- vadna. Študentje so od ZDA zahtevali, naj jim izročijo šaha, bivšega iranske- ga vladarja, da ga bodo sodili za zloči- ne in grehe, ki jih je prizadel svojemu ljudstvu in svoji deželi. Amerika, kjer je šah še vedno na zdravljenju, tej za- htevi ni ugodila. Obsodila je dejanje iranskih študentov in tudi iranske oblasti, ki so študente podprle. ZDA so se odpovedale iranski nafti, hkrati pa so zamrznile vse iransko premoženje, ki je v ZDA. In po mesecu dni je polo- žaj še bolj napet in nevaren. V Iranu so bili nemiri trajali zelo dolgo, dokler ni končno šah pobegnil v tujino, z njim pa tudi njegovo sorod- stvo in številni petičneži, Homeini se je po dolgoletnem pregnanstvu zmago- vito vrnil v domovino in iranska revo- lucija je februarja letos »zmagala«. Po zmagi pa je tako kot vsaka revolucija začela urejati in presnavljati deželo na revolucionarnih pridobitvah, da bi uresničila cilje, zaradi katerih je na- stala in zmagala. To pa je bilo vselej težaško, zamudno in požrtvovalno de- lo. Cilj revolucionarnega sveta in Ho- meinija je bil in je, da bi Iran »vrnili« na islamske osnove, da bi izbrisali kvaren vpliv zahoda in predvsem ZDA in v ta namen so pred dnevi tudi spre- jeli novo islamsko ustavo. Toda to ni reševalo in ne rešuje številnih notra- njih problemov: gospodarskih, kultur- nih, političnih in predvsem problemov narodnih manjšin, ki so v Iranu števil- ne in močne. Toda revolucija se preiz- kuša prav na reševanju takih vpra- šanj. Iran je tudi povsem spremenil svojo zunanjepolitično usmeritev in se pridružil neuvrščenim deželam, kar je izredno pomembno. Ni še jasno, kaj je spodbudilo Iran, da je pri tem posegel po nasilju in krši- tvi sprejetih in nujnih mednarodnih pravil obnašanja. Ambasade in tuja poslaništva morajo biti nedotakljiva! Ce posamezni diplomati državi gosti- teljici niso po godu, jih lahko odslovi, ne sme pa jih zadržati. 4. stran - NOVI TEDNIK Št. 48 - 6. december ^B7\ KAKO GOSPODARIMO? mm um m mm okag Slaba povezanost med nosilci pr&toka blaga •Kljub sprejetim družbe- nim dogovorom o prometni politiki in samoupravnim sporazumom o programu in izvajanju pospešene racio- nalizacije v pretoku blaga, se stvari zatikajo in nam ta- ko doslej še kii uspelo bi- stveno izboljšati stanja na področju izvajanja dogo- vorjene prometne politike. Stroški pretoka blaga so izredno visoki, saj pred- stavljajo po mnenju pozna- valcev, kar 17% sredstev družbene reprodukcije. Kljub temu pa organizacije združenega dela še ne čutijo ekonomske nuje za zniževa- nje tako visokih stroškov pri pretoku blaga. Na zadnji, razširjeni seji Republiškega odbora sindi- kata delavcev prometa in zvez Slovenije, ki je bila v Skladiščno transportnem centru v Celju, so temeljito pretresli ta vprašanja. Seje odbora, ki se je sprevrgla v posvet, so se udeležili števil- ni strokovnjaki s področja prometa in zvez v Sloveniji in drugi odgovorni delavci, med njinni Janez Barborič, član kolektivnega vodstva Zveze sindikatov Jugoslavi- je, Cedo Makole, predsednik Zveznega odbora sindikata delavcev prometa in zvez Ju- goslavije, Slavko Zalokar, predsednik SIS za železniški in luški promet Slovenije, Tone Rous, predsednik lO Splošnega združenja prome- ta in zvez Slovenije, Jože Pečnik predsednik Republi- škega odbora sindikata de- lavcev prometa in zvez Slo- venije in drugi. Gotovo je izredno odgo- vorno v sedanjih zaostrenih gospodarskih razmerah v svetu in Jugoslaviji, iskanje pravega odgovora na vpraša- nje, zakaj se združeno delo hitreje in načrtneje ne loteva vprašanj smotrnega prevaža- nja blaga, njegovega zbiranja na enem mestu za kashejši organiziran prevoz, za iska- nje najkrajših in najlažjih transportmh poti? Zdi se, kot da nam ni dosti mar za dohodek, ki ga visoki stroški. pretoka blaga izdatno naje- dajo! Seveda bi ravnali napak, če bi s kampanjsko akcijo hoteli čez noč rešiti vsa za- pletena vprašanja usmerja- nja blagovnih tokov v pro- storu. To pa hkrati ne pome- ni, da ni potrebno izredno pospešiti organiziranje na tem področju. Prednostne naloge, ki izhajajo iz sedanje- ga stanja, so prav gotovo do- govor o enotnem organizira- nju blagovne distribucije znotraj Blagovno distribucij- skega centra Celje, s čemer bo omogočeno povezovanje med nosilci transporta blaga ob dosledni delitvi dela, obli- kovanje tovora v zbirnem centru in odpremljanje po najkrajših poteh in najpri- mernejših prevoznih sred- stvih. Na enak način bo v znatnem obsegu mogoče ravnati tudi pri vhodu blaga v celjski gospodarski pro- stor. Eno zagotovo drži: v pri- hodnje bo čedalje manj pro- stora in objektivnih možno- sti, da bi se subjekti pretoka blaga okjnašali vsak po svoje, kot to delamo danes. Rešitev je samo v povezovanju, v smotrni delitvi dela, v dolo- čanju transportnih poti in oblik prevoza blaga, v zdru- ževanju dela in sredstev in vzpostavljanju dohodkovnih odnosov med subjekti preto- ka blaga. Le na ta način bo mogoče doseči, da bodo stro- ški pretoka blaga padali v absolutnem znesku na enoto blaga. V Celju smo že pričeli z organiziranjem nosilcev pre- • toka blaga in s to aktivnostjo bomo pospešeno nadaljeva- li. Udeleženci posveta so celjski primer reševanja pro- metne politike dali 2ja vzgled drugim gospodarskim po- dročjem v Sloveniji in Jugo- slaviji ter hkrati potrdili pra- vilrlost usmeritve. Akcijsko usmeritev na po- dročju pretoka blaga v celj- skem prostoru, so ta dan po- trdih tudi z otvoritvijo prve kontejnerske hnije za prevoz blaga po železnici na relaciji Anhovo-Celje. To je velika pridobitev za Celje, saj pre- voz cementa po železnici da- je vTsto prednosti, ki se odra- žajo pri zmanjšanju promet- ne zmede na cestah, v hitrem prevozu, v enostavnem ma- nipuliranju, v dostavi »od vrat do vrat« in drugem - vse to pa daje ugodnejše eko- nomske rezultate. Vse kaže, da je uvedba kontejnerskega prevoza cementa znanilka novega načina prevoza tudi drugega blaga, tako sipkih gradbenih materialov (kre- menčeva moka, kremenčev pesek, dehidrirano apno in podobno), kot tudi drugega podobnega blaga (fosfati, gli- nica, PVC, močna krmila, pšenica, moka, itd). Cas, ki je torej pred nami, obeta živahno aktivnost na področju organiziranja bla- govnih tokov in povezovanja nosilcev pretoka blaga. Pri- hodnje obdobje bo čas kon- kretizacije vsega, kar smo doslej opredelili v študijah, družbenih dogovorih in sa- moupravnih sporazumih; to bo torej čas dejanj. ZVONKO PERLIC JUTEKS NOVA TOVARNA Varčevanje z energlfo Prejšnji teden so delavci Juteksa iz Žalca praznovali 40-letnico obstoja svoje to- varne. Ob tej priložnosti so v Spodnji Ložnici položili tudi temeljni kcunen za gradnjo nove tovarne, saj se je na se- danjem'prostoru v središču mesta nemogoče širiti. V prvi fazi izgradnje bi v Spod- nji Ložnici zgradili 2000 kva- dratnih metrov veliko proiz- vodno dvorano, prav tako veliko skladišče in nekaj drugih manjših objektov. Naložba bo veljala okrog 220 miUjonov dinarjev. V Jutek- su pravijo, da je rmložba, ki jo načrtujejo skupaj s Tovar- no gospodinjske opreme Go- renje iz Velenja, ekonomsko upravičena. Ni naključje, da v Juteksu že razmišljajo o morebitni vključitvi v SOZD Gorenje. Juteks kot eden izmed naj- večjih proizvajalcev talnih oblog v Jugoslaviji, bo v no- vih prostorih razvijal še več drugih podobnih proizvodov na osnovi penastega PVC, iz- delovali bodo stenske oblo- ge, ki lahko odlično zame- njajo obloge iz keramičnih, ploščic, termoizolacijske obloge ter razne tehnične fo- lije. Ti izdelki bodo tudi sad prizadevanj po čim večjem prihranku energije. Sicer pa bodo že prihodnje leto pričeh v TOZD Juta z novo proizvodnjo.. Gre na- mreč za izdelavo izredno lah- kih mrež, ki jih bodo uporab- ljali kot armaturo v gradbe- ni, papirni, tekstilni, lesni in drugih industrijah. Rezultat poslovanja iz te proizvodnje v začetku ne bo velik, ker pa tovrstnih izdelkov v Jugosla- viji še ne izdelujemo, računa- jo na močan porast povpra- ševanja, hkrati pa to pomeni tudi prihranek deviz. JANEZ VEDENIK Temeljni kamen za novo Juteksovo tovarno sta položila po stažu najstarejša delavca Fanika Fideršek in Martin Novak. SREČANJE V ETOLU OB DELU $E STUDU Dvajset let zvestobe enemu kolektivu Ob zadnjem obisku v de- lovni organizaciji Etol, ki zadnja leta domuje v kra- jevni skupnosti Škofja vas pri Celju, smo srečali tudi Herto Koštomaj, delavko, ki je v tej delovni organiza- ciji zaposlena že dvajset let. Pravzaprav to ne bi bilo nič čudnega, saj imamo podob- ne primere tudi drugje, ven- dar v tem primeru gre le za izjemo, ki je vredna pozor- nosti in zapisa. Herta Koštomaj se je takoj po končani osnovni šoli za- poslila. Prvo delovno mesto je dobila v Etolu (takrat še ob Ipavčevi cesti v Celju) in v njem ostala vse do danes. »Pravzaprav sem že kar Etolovski inventar, saj sem šla domala skozi vse faze ra- zvoja, ki je bil najbolj teme- ljit prav v zadnjih dveh de- setletjih.« Mislite kdaj Etol zapu- stiti? »Ja, ko bom šla v ,pen- zion'! Saj mi vendar tu nič ne manjka! Tudi družinski so- potnik je tu zaposlen, tako da res ni potreb, da bi po tolikih letih menjala delovno obleko. Smo prijeten kolek- tiv in vse je dobro organizira- no. Zakaj bi potem šla? Ko sem prišla, bilo mi je šest- najst let, je bilo vse drugače, slabše seveda. Zdaj so odlič- ni delovni pogoji.« Začela je kot delavka, ka- sneje je prišla do polnilnice arom za gospodinjstvo, zdaj je skupinovodja, poleg tega pa še študira ob delu za ke- mijskega procesničarja. Ta oddelek je v Cinkarni, center matične šole pa v Ljubljani. Za 29. november je poleg še nekaterih drugih delavcev in delavk v Etolu dobila nagra- do za dvajsetletno zvesto in požrtvovalno delo. Je tudi članica zveze komunistov, do pred nekaj mesecev je bi- la aktivna na raznih področ- jih, kot predsednica samo- upravne delovne skupine pa kot predsednica delavskega sveta... Zdaj so ji delovni to- variši »dovolili« več proste- ga časa z željo, da bi čimprej končala študij. To je pozor- nost do delavke, ki nadvse resno združuje delo že dvaj- set let v isti delovni organiza- ciji. Ni ptica selivka, kot mnogi dru^. Zato ji tudi ver- jamemo, da Etola ne bo prej zapustila, dokler ne bo v njem preživela 35 let... TONE VRABL ŠENTJURSKI IS O TELEFONIH Šentjurska občina je s tele- fonsko mrežo še vedno slabo prepletena. O razvoju telefo- nije v občini je tekla tudi be- seda na torkovi seji Izvršne- ga sveta. Program razvoja te- lefonije pdvideva za to obči- no povečanje obstoječe avto- matske telefonske centrale na Planini, in sicer od 100 na 160 priključkov in zgraditev nove centrale v Gorici pri Slivnici s kapaciteto 160 na- ročniških priključkov. 2e v letu 1981 naj bi torej v šentjurski občini zvonilo več telefonov in brnelo več avto- matskih telefonskih central. MP KOSOVNI ODPADKI Na pobudo občinske organizacije SZDL, Ob- činske komunalne skup- nosti in nekaterih krajev- nih skupnosti v občini je Komunala Celje, TOZD Javne naprave, izdelala v začetku 1977. leta, v okvi- ru programa »Očistimo, uredimo in olepšajmo Ce- lje«, akcijski načrt odvoM kosovnih, večjih odpad- kov. Akcija je stekla in je po- tekala neprekinjeno na vseh tistih območjih, ki so zajeta v reden odvoz gospodinjskih odpadkov. Potekala pa je v času od marca do novembra. Ko- munalci so kontejnerje za zbiranje teh večjih od- padkov postavljali na do- ločena stalna zbirna me- sta v posameznih krajev- nih skupnostih. Delo se je nadaljevalo tudi lani, vendar tako, da so zbirna mesta določeva- le krajevne skupnosti sa- me, kontejnerji pa so te- densko krožili iz enega mesta na drugega. S takim načinom zbira- nja, se je količina zbranih kosovnih odpadkov znat- no povečala, akcijo pa so z zadovoljstvom sprejeli zlasti krajani. To delo se je nadaljeva- lo tudi letos, zdaj pa so že v teku priprave za določi- tev zbirnih mest za posta- vitev kontejnerjev v pri- hodnjem letu. Tudi zdaj bodo pri tej odločitvi so- delovale oziroma odloča- le krajevne skupnosti. V 1977. letu so Javne naprave odpeljale 2428 kub. metrov večjih od- padkov in opravile 607 prevozov, lani 2892 kub. metrov in 723 prevozov, letos pa 3652 kub. metrov večjih odpadkov ter 913 odvozov kontejnerjev. Glede na to, da je veliko teh kosovnih odpadkov možno koristno uporabiti in predelati, bi bilo prav, če bi v tej akciji v prihod- nje sodelovale še druge organizacije, kot so Suro- vina, Dinos itd. §t. 48 - 6. december 1979 NOVI TEDNIK - stran 5 CELJE Ho¥3 pobuda za ocenjevanje cvetlic in okolja Tekmovanje ali bolje reče- no ocenjevanje za najlepše cvetlice, za urejena okolja stanovanjskih hiš in "poslov- nih objektov, je končano. Tudi tokrat v organizaciji celjskega Turističnega druš- tva. Pomembna je ugotovitev, da ima ta akcija iz leta v leto več pristašev, da se torej po- buda o urejevanju okolja ši- ri, da postaja vse bolj last vseh naših delovnih ljudi in občanov. Letos je zajela kar 1326 gojiteljev cvetja. V glav- nem gre pri tem za zasebni- ke, kajti v tem krogu je bilo le trideset organizacij zdru- ženega dela. Ocenjevanje zahteva veli- ko dela, ki ga opravlja skupi- na amaterskih turističnih de- lavcev. Po najmanj dvakrat, sicer pa tudi po trikrat in v zaključnem delu tudi več- krat obiskati in oceniti sle- herni objekt, ni malenkost. Žrtvovati je treba veliko pro- stega časa. In prav iz te ča- sovne stiske se je rodila po- buda, da naj bi v ocenjeva- nju sodelovale tudi krajevne skupnosti v občini. Po pred- logu Turističnega društva, naj bi krajevne skupnosti imenovale posebne komisi- je, ki bi na svojih območjih spremljale delo ter same predlagale organizatorju ocenjevanja, se pravi Turi- stičnemu društvu, po deset najbolje ocenjenih objektov, hiš, ja\Tiih zgradb itd. Tako bi v občini, če upoštevamo, da imamo trenutno 25 kra- jevnih skupnosti, dobili 250 kandidatov za ožji izbor, za podelitev zlatie, srebrnih in bronastih vrtnic. Približno toliko, oziroma letos še več (266 zasebnikov in 20 organi- zacij združenega dela), priha- ja tudi sicer v zaključni del ocenjevanja. Vsi ti so tudi le- tos dobili pismena priznanja za opravljeno delo. Končno oceno o podelitvi vrtnic bi seveda opravila ko- misija Turističnega društva, ki bi, namesto 1300 in več, morala pregledati le 250 ob- jektov. To pa je število, ki bi ga zmogla tudi skupina ama- terskih delavcev. To je predlog Turističnega društva, sicer pa pobuda, ki bi jo kazalo osvojiti, saj širi krog sodelavcev, krog tistih, ki bi naj odločali o proglasi- tvi najboljših gojiteljev cvet- ja v občini, najbolj vnetih urejevalcev okolja. Sicer pa je bilo ob letošnji zaključni slovesnosti, po be- sedah predsednika Turistič- nega društva Marjana Ašiča, izrečenih tudi nekaj kritič- nih pripomb na odnos neka- terih organizacij združenega dela do okolja. Tako je opo- zoril na okolje Kocbekove in Miklošičeve ulice pa tudi Vodnikove ulice. Nekaj več bi lahko uredili ob Jurčičevi ulici, zlasti ob provizoriju Cestnega podjetja. Tudi vzhodna magistrala, zlasti ob Cinkarni in Javnih skladi- ščih, čaka na pridne roke urejevalcev okolja. To velja tudi za zadnji del Kersniko- ve uUce, pri Izletniku itd. Seveda pa je takih kotič- kov v mestu in občini še veli- ko več. Tudi okolje Meško- vega studenca (ob Partizan- ski cesti v Lisce) čaka, pa Gaberje. Kaj bo s staro Vul- kanizacijo? Tudi stara grad- bišča v mestu in drugod ka- zijo podobo. Tako še posebej nedokončana dela na stano- vanjskem poslopju med Cankarjevo in Gubčevo uli- co. Kako dolgo še tako? V teh prizadevanjih za ure- ditev Celja, ne samo zavoljo Hortikulture 80, tudi sicer, zaradi prebivalcev mesta sa- mega, zaradi ljudi, ki v to mesto prihajajo, bi kazalo prisluhniti še predlogu, da bi se naj obrtno gradbeno po- djetje Remont specializiralo za obnovo pročelij hiš v me- stu in občini. M. B02IC DOBRNA: HOTEL V SREDIN! DECEMBRA Četudi je bila uradna otvoritev novega hotela »Dobrna« na Dobrni že ob koncu novembra, tik pred praznikom republi- ke, bodo vrata pomemb- nega zdraviliško-hotel- skega objekta odprli pre- dvidoma šele v soboto, ^5. decembra._MB/ STREHA ŽE KAŽE REBRA Po desetih mesecih od eksplozije plina v podružnici Dela na Trgu V. kongresa 10, so se pričela dela, ki povedo, da je na tem predelu celjskega mesta le nastalo pomembno gradbišče. Pričeli so z rušenjem močno prizadetega poslopja. Ta dela naj bi bila po dogovorih dokončana še v tem mesecu. In potem naj bi aprila stekla gradnja novega bančnega poslopja, v katerem bodo tudi prostori podružnice Dela. Sama gradnja novega poslopja bo terjala okoli 180 milijonov dinarjev, seveda pa je treba k vsemu temu dodati še zneska za komunalno urejeno zemljišče (21 milijonov) ter sredstva za pridobitev nadomestnih stanovanj za stranke, ki so doslej prebivale v tem poslopju. Tu gre po oceni za okoli 20 milijonov dinarjev. V pr\'em primeru je to delež Občinske skupščine in Občinske komunalne skupnosti, v drugem pa sredstA^a Stanovanjske skupnosti, ki jih bo krila z zavarovalnino po eksploziji plina. Ljubljanska banka Splošna banka Celje, ki bo tu obnovila svoje poslovne prostore in jih tudi povečala, je že sprožila postopek za združevanje sredstev med temeljnimi bankami združene Ljubljanske banke. M.B. MOZIRSKI BORCI SAMOKRITIČNA Podprli kolektivno vodenje Člani predsedstva Občin- skega odbora ZZB NOV Mo- zirje so na zadnji seji med drugim razpravljali o kolek- tivnem vodenju in odgovor- nosti v svoji organizaciji pa tudi o nekaterih pomembnih organizacijskih vprašanjih. Ko so ocenjevali pobudo predsednika Tita o kolektiv- nem vodenju in odgovorno- sti, so ugotovili, da v borčev- skih organizacijah že zdaj delajo kolektivno in da se o vseh pomembnejših vpraša- njih posvetujejo z vsemi svo- jimi člani. Seveda pa so pou- darili, da bo poglobitev tega dela terjala od posamezni- kov še večjo zavzetost in od- govornost. Na seji so imeno- vali posebno komisijo, ki bo pripravila predloge o uve- ljavljanju kolektivnega vo- denja v krajevnih in občin- ski organizaciji Zveze bor- cev. Zelo živahna je bila razpra- va o uveljavljanju delegat- skega sistema v krajevnih skupnostih in v občinski skupščini. Ugotovili so. da delegati borčevske organiza- cije niso v celoti izpolnili zaupane naloge in da niso dovolj aktivno delovali v skupščinah. Dogovorili so se, da se bodo morali delega- ti pred sejo katere koli dele- gatske skupščine sestati v okviru svoje borčevske orga- nizacije in tako na razgovoru sprejeti skupna stališča do določenih problemov. Beseda je tekla tudi o so- delovanju med občinsko in krajevnimi organizacijami Zveze borcev. Precej dela jih čaka še v zdravstvenem in socialnem varstvu borcev, četudi se po- ložaj na tem področju izbolj- šuje iz leta v leto. V razpravi o priznavanju družbene aktivnosti borcev, so menili, da bi morali tako, kot to delajo mnoge druge organizacije, podeljevati tu- di priznanja in plakete bor- cem za njihovo delo v bor- čevski ali drugi organizaciji. Tudi to bi bila spodbuda za opravljeno in nadaljnje delo. FRANC OMLADIC HUMANIZACIJA ODNOSOV MLADI MORAJO DOUMETI Občinski odbor RK Celje vodi akcijo na šolah Tako, kot je družba delež- na številnih in hitrih spre- memb, se spreminja tudi tra- dicionalna družina. Vredno- te, ki so bile globoko zakore- ninjene v družini, izgubljajo na pomenu, nove socialistič- ne vrednote pa prepočasi prodirajo v družinsko življe- nje. Vse to se seveda odrsiža tudi v odnosih med spoloma. Predvsem pa je razkol druži- ne starega tipa opazen v mla- dih zakonskih skupnostih, v katerih se pari vse preveč- krat odločajo za ločitev. Pri tem pa gre opozoriti na dej- stvo, da so mladi ljudje vse premalo pripravljeni na živ- ljenje v dvoje in na spreje- manje dolžnosti, ki jim jih družinska skupnost nalaga. Občinska organizacija Rdečega križa v Celju že vse- skozi spremlja negativne po- jave, ki jih povzroča prej omenjena socialna dezorga- nizacija. Tako porast noseč- nosti v rizičnem obdobju do- zorevanja mJadih, pa porast splavov, spolnih bolezni med mladimi, ločitve. In z namenom, da bi zajezila šte- vilo vseh teh problemov ter pomagala mladim pri obli- kovanju odnosov z nasprot- nim spolom, je organizacija Rdečega križa v Celju pri- pravila obsežen program ak- cije pod geslom »Humaniz.a- cija odnosov med spoloma«. Ta program Rdeči križ z uspehom izvaja že drugo leto na srednjih, poklicnih in os- novnih šolah v celjski ob- čini. Program je oblikovan ce- lovito in vključuje najpo- membnejše vidike človeko- vega življenja. Kajti humani- zacija odnosov med spoloma je sestavni del splošne hu- manizacije odnosov med ljudmi in je pomemben ele- ment socialistične samo- upravne vzgoje. Jasno je na- mreč, da mora že doraščajo- ča mladina spoznati nujnost prevzemanja dolžnosti in od- govornosti v odnosih med spoloma. Spoznati pa mora tudi nujnost življenja v druž- bi ter dejstvo, da je od sle- hernega posameznika odvi- sno, ali bodo družbeni od- nosi humani in v prid člo- veku. Na Rdečem križu so lani izvajali program humaniza- cije odnosov med spoloma v 13 srednjih, poklicnih in os- novnih šolah, v katerega je bilo vključenih 3782 učen- cev. Pripravili pa so tudi de- set srečanj s starši ter več pogovorov s profesorji in učitelji. Pravilnost in uspeš- nost usmeritve celjske orga- nizacije RK pri izvajanju te pomembne akcije pa je bilo opaziti že letos, ko je za pre- davanja iz cikla humanizaci- je odnosov med spoloma za- prosilo 19 srednjih, poklic- nih in osnovnih šol iz celjske občine, osnovne šole pa so posebej zaprosile še za dvaj- set srečanj s starši na rodi- teljskih sestankih. To pa po- meni, da spoznanje o nujno- sti tovrstnega izobraževanja mladine preveva vse več šol- skih sredin. DAMJANA ^TAJVffiJClC FRANKOLOVO: 85 ČLANOV ZZB NOV Člani Zveze borcev krajevne organizacije na Frankolovem smo 'meli delovno konferenco Vsega nas je 85 članov. Razveseljivo je, da lani in letos ni nihče umrl. Naš kraj je hribovit, kmetije raztresene, zato so nekateri hodili tudi po dve uri, da so prišli na delovni razgovor. Poleg tridesetih članov se je zbralo precej predstavnikov družbe-; nopolitičnih organizacij, le delegata mladinske organizacije in bilo. V januarju smo podpisali borce, stare nad 60 let. Bilo jih je petde- set. In potem proslava v počastitev pohoda Štirinajste divizije, sreča- nje partizanskih mater na Lipi itd. Pripravili smo tri zanimive izlete v partizanske kraje: Žužemberk, Urh pri Ljubljani in DražgoSe. Sode- lovali smo tudi v akciji Nič nas ne sme presenetiti. Ob tej priložnosti smo šolskim otrokom pripovedovali o narodnoosvobodilnem boju. Sodelujemo tudi z Rdečim križem in pomagamo pri zbiranju pri- ipe vkov za pogorelce. Letos so bili že trije. Sicer smo govorili še o vzdrževanju spominskih obeležij, o osam- ljenih grobovih, o varstu za borce itd. Na konferenci smo sprejeli tudi delovni načrt za prihodnje leto. ŠTEFAN DOLAR VARČUJTE PRI NAS! Tako pravijo v Ljubljanski ban- ki - Splošni banki Celje, ekspozi- turi Slovenske Konjice. Varčeva- nje se tudi tu pričenja pri najmlaj- ših, saj želi Ljubljanska banka zaje- ti vanj vse strukture in zato je še posebno pozornost posvetila delu z mladino. Tako dobi vsak novoro- jenček ob rojstvu knjižico z začetno vlogo 50 dinarjev, kar je že vzpod- buda za nadaljnje varčevanje. Letos so v ekspozituri Slovenske Konjice pričeli tudi z akcijami v VVZ, kjer navajajo otroke na varčevanje. Takšnih skupin, ki varčujejo, je med cicibani 6, v Zrečah pa še na- daljnji 2. Zelo lepi so uspehi Ljub- ljanske banke pri pionirskih hranil- nicah, saj je v konjiški občini kar 12 pionirskih hranilnic od skupno or- ganiziranih 85, na celjskem ob- močju. Ekspozitura Slovenske Konjice je bila ustanovljena 1962. leta in opravlja vse aktivne in pasivne po- sle občanov. 1976. je bila odprta agencija v Vitanju, v prihodnjem letu pa bo pričela z delom tudi nova agencija v novem poslovnem cen- tru v Konjicah. Tako se bo bančni servis za občane še izboljšal in po- večal. Občan lahko opravi v Sloven- skih Konjicah naslednje posle ozi- roma lahko dobi: potrošniške kre- dite, stanovanjske kredite, dolgo- ročne in kratkoročne kredite obrt- nikom, kredite na podlagi pravilni- ka o vezavi valut... V ilustracijo pa morda še tile po- datki. Na dan 30. septembra je ime- la Ljubljanska banka vsega skupaj 15.057 varčevalcev, 296 tekočih ra- čunov, 827 odprtih računov, 2034 deviznih varčevalcev. Občani Slo- venskih Konjic so do 30. 9. zbrali 156,000.000 din, kreditov pa so do- bili v višini 79,700.000 din, kar po- meni, da banka vrne občanom, kar -51% vseh sredstev v obliki kredi- tov. Preostala sredstva pa banka v skladu s svojo poslovno politiko posredno vrača občanom s krediti- ranjem gospodarstva in infrastruk- ture, vodovoda, cest itd. 6. stran - NOVI TEDNIK Št. 48 - 6. december 1979 STANOVANJSKO GOSPODARSTVO KAJ PA ZADRUŽNIŠTVO? OžMJan/e interesa in samoupravna organizacija Smo v najbolj temeljiti preobrazbi stanovanjskega gospodarstva doslej, pri če- mer sta združevanje pobu- de, denarja in dela občanov ter vprašanja ekonomskih stanarin, le dva od po- membnejših področij, ki ji- ma posvečamo vse večjo po- zornost. Pri dosedanjem samo- upravnem organiziranju na stanovanjskem področju, smo v okvirih samoupravnih stanovanjskih interesnih skupnosti v glavnem reševa- li le gradnjo stanovanj iz družbenih sredstev, ta pa predstavlja še vedno le do- bro tretjino vseh zgrajenih stanovanj. Torej je samou- pravna stanovanjska intere- sna skupnost praktično obš- la izredno pomemben del, dve tretjini gradnje, ki je v rokah zasebnih »reševalcev svojih stanovanjskih proble- mov«. Stanovanjsko zadružniš- tvo bi bilo lahko edino ustrezno organizirano druž- beno usmerjeno področje, ki bi usklajevalo in pospeševa- lo stanovanjsko gradnjo. Kljub temu, da ima stano- vanjsko zadružništvo v Ju- goslaviji dokajšnjo tradicijo, nekateri podatki omenjajo stoletno, pa se je razvijalo stihijsko. Odrinjeno je bilo še zlasti na račun izgradnje stanovanj za trg, ko je obseg zadružništva v stanovanj- skem gospodarstvu dosegel najnižjo raven. Dejstvo je, da danes še vedno zraste preko 60 odstotkov stanovanj izven samoupravno ali drugače or- ganizirane stanovanjske gradnje na osnovi osebne oziroma zasebne pobude (in problema!), stanovanjske skupnosti oziroma njihove službe pa so po mnenju mnogih marsikje in marsi- kdaj zadržale značilnosti biv- ših stanovanjskih podjetij. Prav zato je v vrenju seda- nje stanovanjske preobrazbe potrebno določiti vse razsež- nosti deleža tudi stanovanj- skega zadružništva. Po po- datkih, ki so jih pripravili v celjskih sindikatih za pone- deljkov prvi tovrstni posvet v Celju, je trenutno v Jugo- slaviji že 86 zadrug, od tega 30 v Sloveniji. Tudi v Celju je opaizno oživljanje stanovanjskega zadružništva, trenutno poleg že ustanovljene stanovanj- ske zadruge ATRIJ, razmiš- ljajo o njihovem ustanavlja- nju pri Aeru, Libeh, Zlatarni, Ingradu. Pregled sedanjih zadružniških interesov je mogoče izraziti v naslednjih smereh: blokovna gradnja, vrstna gradnja, atrijska grad- nja večjih oziroma manjših izmer ter individualna grad- nja. Za usklajevanje intere- sov zadružne gradnje sta bila v pretresu dve možni organi- zacijski obliki: aU usta- novitev manjšega števila večjih zadrug in usklajeva- nje interesov preko samou- pravnih gradbenih enot ah pa ustanovitev zadrug po in- teresih in njihovo usklajeva- nje preko skupnosti stano- vanjskih zadrug v okviru sta- novanjske samoupravne skupnosti. Vsekakor je treba jasno dogovoriti stanovanjsko za- družništvo, izmeriti interes in ga v skladu s politiko sta- novanjskega gospodarstva vpreči v voz učinkovitejše- ga reševanja stanovanjske problematike. MITJA UMNIK SAD SOLIDARNOSTI Dom Karla Destovnika-Kajuha, ki so ga slavnostno otvorili 27. novembra, pomeni nov kamen v mozaiku naše solidarnosti. V novem domu bo odslej lahko prebivalo 480 dijakov, ki si bodo še naprej prizadevaM za čimboljše vključevanje v samoupravno življenje in tako združenemu delu dokazali, da znajo ceniti prizadevanja naše družbe. Slovesnosti pred novim domom so se poleg dijakov udeležili predstavniki družbenopoli- tičnega življenja iz Celja, predstavniki Zavoda za šolstvo in Izobraževalne skupnosti iz Ljubljane in podpisniki samoupravnega sporazuma za združevanje sredstev za gradnjo študentskih in dijaških domov. Ko je iz mladih ust izzvenela pesem »Lepo je v naši domovini biti mlad«, je ravnatelj Doma učencev Karla Destovnika-Kajuha, Jože Valenčak orisal vsa dolga prizadevanja za izgradnjo prepotrebnega doma. S predajo doma, je poudaril Jože Valenčak, pa vendarle še ni vse nared. Nekaj časa bodo mladi o^taU brez telovadnice in skupnega prostora za prireditve, kajti sredstva so pošla, saj je nov dom veljal 7 mihjard 800 milijonov starih dinarjev. Kljub nekaj mesečni zamudi pa pomeni Dom Karla Destovnika-Kajuha nekaj ob Ljubljanski cesti veliko pridobitev za celjsko območje in hkrati novo zmago združenega dela. MATEJA PODJED FRANC VITANC - 60-LETNIK Današnja čestitka za ju- trišnji dan. Da bi jih bilo še veUko takšnih, zdravih in uspešnih. Toda, šestdesetletnica je samo ena, v njej in za njo pa plodno delo ne sa- mo pri Betonu in pozneje Ingradu, ne samo v druž- benopolitičnih organiza- cijah, zlasti Zvezi komu- nistov, marveč tudi v tele- snovzgojnem življenju, v zadnjem odbdobju pa pri ribičih. Doma z Gomilskega, toda svoje moči je razda- jal in daje Celju. Z veUko zavzetostjo, delovnostjo se je uveljavil že pri Beto- nu ih potem dolga leta pri Ingradu, kjer je bil kot se- kretar delovne organiza- cije tudi gonilna sila v športnem društvu. Od tod je odšel pred leti tudi v pokoj. Toda ta prelo- mnica Francu Vitancu ni pomenila prenehanje de- la v družbenopolitičnem življenju, v društvih. Pred dobrimi tremi leti je prevzel predsedniško me- sto v celjski ribiški druži- ni, s tem pa tudi velike odgovornosti. Lotil se je dela, ki je že kmalu rodilo lepe sadove. Zlasti se to pozna v Blagovni, na rib- nikih, pa tudi sicer v or- ganizacijski trdnosti ribi- ške družine, v dejavnosti na Smartinskem jezeru in v skrbi, da bi bilo čim manj onesnaževanja vo- da, da bi ribe spet napol- nile mnoge reke, po- toke ... Se v času aktivnega de- la je deloval zlasti na tele- snovzgojnem področju. Dolga leta je bil predse- dnik okrajne zveze Parti- zan in pozneje okrajne zveze za telesno vzgojo. To je bilo obdobje silno živahnega dela, zlasti še na področju splošne vad- be v Partizanu itd. Tudi po njegovi zaslugi, ki je vedel, kje je osnova dela telesnovzgojnih organiza- cij. Takšen je naš šestde- setletnik, poln dela in na- črtov. Zdaj, kot rečeno, predvsem v ribiški dru- žini. M. BOŽIC »POLZELA« tovarna nogavic delovna skupnost skupnih služb razpisna komisija razpisuje Prosta dela oziroma naloge s posebnimi pravicami in dolžnostmi 1. vodja finančno-ekonomskega sektorja 2. vodja razvojno-tehničnega sektorja 3. vodja prodajnega sektorja Poleg splošnih pogojev, ki jih morajo kandidati izpol- njevati je določeno, da morajo v skladu z zakonom družbenim dogovorom in samoupravnimi akti izpol- njevati še naslednje: - da so državljani SFRJ - da so moralnopolitično neoporečni in imajo pravi- len odnos do samoupravljanja - da niso kaznovani za kazniva dejanja zoper ljud- stvo in državo ter gospodarske prestopke v skladu z zakonom dodatno pa še: Pod 1. da imajo visoko ali višjo šolsko izobrazbo ekonomske smeri z najmanj 5 let delovnih izkušenj na takih ali podobnih delovnih nalogah. Pod 2. da imajo visoko ali višjo šolsko izobrazbo tekstilne smeri z najmanj 5 let delovnih izkušenj. Pod 3. da imajo visoko ali višjo šolsko izobrazbo ekonomske smeri z najmanj 5 let delovnih izkušenj. Kandidati naj svoje vloge pošljejo z dokazili v zaprti kuverti s pripisom (v spodnjem levem kotu) »za razpi- sno komisijo«, na naslov »Polzela« tovarna nogavic delovna skupnost skupnih služb, Polzela, v 15 dneh po objavi v Novem tedniku. Nepopolne vloge ne bodo obravnavane. Stanovanja niso zagotovljena. Izbira bo opravljena in kandidati obveščeni v 30 dneh po poteku razpisnega roka. Delovno razmerje se sklepa največ za dobo 4 let. V BESEDI IN SLIKI POGLED »NAVZGOR«! Predlog za nove »postopne« ekonomske stanarine že v prihodnjem letu, je marsikakšnega stanovalca spodbudil k pogledu »navzgor ob stolpnici«. To pa se je zgodilo tudi našemu fotografskemu očesu! UM RUMENI KOZJANSKI KOZOLCI Kdor se bo v teh jesenskih dneh vozil po Kozjanskem, bo ob poti gotovo opazil številne kozolce. Pogled teh značilnih gospodarskih poslopij privabljajo predvsem barve, ki se spletajo okoli njih. Posebej izstopa rumena barva, s katero je obarvana koruza, ki lepo razobešena in spravljena krasi kozjanske kozolce. Tudi na domačem kozolcu Novakovih na Krivici je tako. Skoda le, da črno- bela fotografija ne more pokazati vse opojnosti jesenskih barv, ki so se iskrile na tem starem, kmečkem kozolcu. Foto: D. STAMEJCiC ŽALSKA OBVOZNICA Gotova bo sredi decembra. V teh dneh delavci hitijo še z zadnjimi deli. Ce jih ne bi oviralo bi promet po njej stekel že za jutrišnji praznik. Na sliki: Dela pri urejevanju ban- kin. Foto: T. TAVCAR FOTOKLUB LT ZREČE RAZSTAVUA V okviru zreške Ljudske tehnike deluje tudi fotografski krožek, ki je za letošnji praznik republike pripravil v osnovni šoh Borisa Vinterja prvo fotografsko razstavo. Pod pokroviteljstvom Uniorja so se je udeležili poleg domačinov še klubi iz Slovenskih Konjic, Maribora, Emo iz Celja in iz Nove Gorice. UM §t. 48 - 6. december 1979 NOVI TEDNIK - stran 7 NEUVRŠČENA MALTA MAJHNOST, KI POMENI MOČ IN UGLED Med turisti je vedno več Jugoslovanov in Angleži to težko razumejo Tako majhna je Malta, pa vendarle v vsej svoji majhnosti - meri dobrih 250 kvadratnih kilometrov - neznansko velika in pomembna. Dobršen del te neuvrščene in prijateljske državice, ki jo je pred nedavnim obiskal tudi Tito, sem si ogledal. Pa vendarle me tja zo- pet vleče, ker sem prepričan, da bi ve- dno znova lahko odkril kaj novega. 30.000 MRTVIH TURKOV Burna je bila zgodovina Malte, ljudje pa odločili, da branijo svoje in tako ni naključje, da je bila tudi med drugo sve- tovno vojno trdnjava, ki si je nista mo- gla podrediti niti Hitler nit Mussolini. Domnevajo, da je bil otok naseljen že 4000 let pred našim štetjem. Ljudje naj bi prebivali v podzemskih jamah. Kdo je ustvaril današnje arheološke spome- nike na zemlji in pod njo, danes še ne vedo, ljudje pa ob ogledovanju vseeno strmijo, pa čeprav so si ogledadi že aten- sko nekropolo in rimski Forum. Celo sam Daniken je raziskoval podzemelj- ske templje in hotel dobiti dokaze o obi- sku ljudi z drugih planetov na zemlji. V osmem stoletju pred našim štetjem so na Malto prišli Feničani. Takrat je Malta tudi dobila svoje ime. V feničan- skem jeziku pomeni beseda Malat luko in otok so verjetno poimenovali po ču- dovitih zahvih, iz katerih so kasneje na- stala pristanišča. Luka v glavnem mestu Valletti je danes najbolj naravno zaščite- na v Sredozemlju. Feničane so na Malti zamenjali Rimljani, v osmem stoletju so sem prišh Arabci, leta 1190 Normani, pa potem še Francozi in Spanci. Sledovi vseh teh nekdanjih gospodarjev Malte so danes vidni vsepovsod- Najbolj pa so se vendarle obranih v malteškem, po izvoru sicer semitskem jeziku, ki je ne- kakšna mešanica arabskih, španskih in kdo ve kakšnih besed vse še. »Prava« zgodovina Malte se pričenja leta 1530. Takrat je namreč španski kralj Karlos dovolil vitezom reda svetega Ivana, da naselijo otok. V tem redu so bili sinovi najbogatejših evropskih rodbin in tako ni naključje, da je pomoč prihajala od vsepovsod in takrat so nastajala na Mal- ti vsa tista mesta s čudovitimi zgradba- mi, ki danes navdušujejo turiste. Le kdo še ni slišal za znameniti malteški križ z osmimi vrhi. V redu svetega Ivana so bili" namreč vitezi osmih evropskih držav. V Valletti so zgradili nešteto cer- kev, najlepša pa je vsekakor katedrala svetega Janeza, zgrajena v pozno rene- sančnem stilu. Za vsak jezik reda svete- ga Janeza so zgradili posebno kapelico. Ko so med drugo svetovno vojno Nemci . bombardirali Valletto, katedrale niso za- deli, delček ene izmed bomb pa je od sosednje zgradbe odbilo in priletel je naravnost v nemško kapelo ter jo po- škodoval. Leta 1562 so Turki skoraj štiri mesece oblegali Valletto. 40.000 jih je bilo, pogu- mni vitezi pa so na koncu le ubranili svoje mesto. Le 10.000 Turkov je preži- velo. Kdo ve, kakšna bi bila usoda Evro- pe, če bi Turki osvojili strateško po- membno Malto. Vitezi reda svetega Ja- neza so bili potem na otoku, dokler ni prišel Napoleon im takrat so se mu pre- dali. Pravijo, da tudi zato, ker je bilo v redu precej vitezov francoskega pore- kla, ti pa se niso hoteli boriti proti Napo- leonu. Francozi so »sloveli« po tem, da so ropali bogastva Malte, še zlasti cerk- va. Od leta 1800 do 1964 so bih gospo- darji Malte Angleži. 1964. leta je Malta postala samostojna država v okviru bri- tanskega Commenvelta, od leta 1974 na- prej pa je samostojna in neuvrščena dr- žava, ki v svetu uživa vedno večji ugled. SLEDOVI ANGLEŽEV SO OSTALI Se zlasti dolgoletna vladavina Angle- žev je tu zapustila nešteto sledov. Hrana na Malti je danes tipično angleška, po mestih so značilni angleški rdeči poštni nabiralniki in znamenite angleške tele- fonske govorilnice in celo promet pote- ka po levi strani. Res pa je, da angleški sledovi počasi vendarle izginjajo. Prav sedaj si prizadevajo, da bi promet pre- usmerili na desno stran, angleški jezik, ki je bil še do nedavna uradni jezik, je že zamenjala malteščina, med tem ko so učbeniki še vedno pisani v angleščini. TURIZEM JE VSE BOLJ POMEMBEN Na Malti živi danes okrog 300.000 lju- di. Sem je všteto tudi 20.000 prebivalcev sosednjega otočka Goze. To pomeni, da je Malta danes ena izmed najgosteje na- seljenih evropskih držav. Več kot 1000 prebivalcev živi na kvadratnem kilome- tru. Največ ljudi dela v ladjedelnicah. Pravzaprav tu ne grade kdo ve kakšnih ladij, pač pa gre v glavnem za remontna dela. Ladjedelništvo prinese Malti letno 60 milijonov dolarjev. Druga najpo- membnejša gospodarska dejavnost po- staja zadnja leta turizem. Z njim iztržijo okrog 200 milijonov dolarjev. Največ tu- ristov je seveda Angležev, sledijo pa jim Italijani, Francozi, Nemci in zadnje čase Jugoslovani. Skoraj prepričan sem, da imajo turistični delavci od vseh še najra- je Jugoslovane. Kot vedno in povsod na svetu smo znani po tem, da nam ni žal denarja in ne napitnine, da o količinah popite pijače v raznih barih niti ne govo- rimo. Angleži, tudi teh je bilo prejšnji mesec na Malti kar precej, so v primerja- vi z nami pravi reveži. Ves večer so se nacejali z enim alr morda dvema vrčko- ma piva, mi pa ne bi bili mi, če ne bi »udarili« po vjskiju in raznih cocktail. Neki Anglež mi ni verjel, da smo iz Ju- goslavije. Na vse načine sem mu dopo- vedal, da pri nas sploh ni težko čez me- jo, njemu pa to nikakor ni šlo v glavo. Vprašal me je celo, kako to, da nam Rusi pustijo tako križariti po svetu. Končno sem mu le uspel dopovedati to in ono, kar sicer sodi k najosnovnejši splošni izobrazbi, spet pa je bil to en dokaz več o neznanski omejenosti Angležev, ki že kar slovi po svetu. Pomembna gospodarska dejavnost sta tudi obrt in trgovina. Sicer pa si sedaj na Malti izredno prizadevajo za to, da bi postala tako imenovana brezcarin- ska cona, saj prav v tem vidijo svoj na- predek. Radi pa bi tudi omejili odhod delavcev v druge razvite evropske drža- ve. Pred kratkim je prišlo do težav z zdravniki, ki so množično začeli zapu- ščati domovino. Na Malti imajo namreč državne in zasebne bolnice. Zdravniki, ki delajo v drugih, zaslužijo neprimerno več in prav proti njim so se uprU kolegi iz državnih zdravstvenih ustanov. Kljub vsemu pa je treba zapisati, da ljudje na Malti ne žive slabo. Deloma to potrjuje tudi podatek, da križari po otoku kar 100.000 avtomobilov. In tudi cene pre- hrambenih artiklov, pa čeprav jih mora- jo večino uvoziti, niso pretirano zasolje- ne. Vsak dan sem si kupil dve steklenici mleka in zanj sem odštel, preračunano v dinarje, sedemdeset par. Na svoj račun pa pridejo tudi vsi tisti, ki imajo radi dobre pijače. Najboljši viski stane okrog petnajst dinarjev. Na policah trgovin in v gostinskih lokalih pa je moč videti menda vse, kar industrija alkoholnih pi- jač po svetu premore. Povprečna teden- ska plača delavca na Malti je okrog 30 funtov (funt 55 dinarjev). Zanimivo je, da so tudi stanovanja izredno poceni. Najemnina za trosobno stanovanje zna- ša dobrih deset odstotkov plače. Zani- mivo je, da ljudje mnogo grade. Pred- vsem po zaslugi posebnega malteškega kamna, ki ga kopljejo in režejo v kose in je zelo krhek ter odlično zamenjuje ope- ko. Je pa tako rekoč zastonj. In iz takš- nega kamenja je zgrajena pravzaprav večina zgradb na Malti. Celo obzidje izredno lepe Vallette. TURISTOM NI DOLGČAS Turistu na Malti ne more biti dolgčas. Res je turizem še v povojih, vendar so ljudje izredno prijazni in to odtehta tudi sorazmerno slabe hotele in še slabšo po- strežbo. Natakarji so sicer delavni, ven- dar imajo tako zakompliciran sistem strežbe, da si mora človek hočeš nočeš vzeti za kosilo vsaj uro in pol časa. Slej ko prej pa bo turizem na Malti vzcvetel v največji možni meri. In skoraj prepričan sem, da potem tam ne bo tako lepo, kot je dandanes. Ogledi pravljične Vallette, Mdine in Rabata, poceni vožnje z ladji- cami na Gozo in okrog otoka, sprehodi v nešteto trgovinah, kjer je mogoče dobiti vse... Celo izdelke kranjske Iskre je moč videti v trgovinah. Pravi raj je Mal- ta za ženska srca, ki hrepene po najno- vejši modi, diskofili lahko izberejo plo- šče z najnovejšimi svetovnimi hiti, ljubi- telji nočnega življenja pa tudi ne bodo prikrajšani, če niso preveč zahtevni. Nekaj pa bo slej ko prej držalo. Malta je privlačna za tiste, ki bi se zares radi oddahnili, za tiste, ki jih zanima zgodo- vina in tudi za tiste, ki uživajo ob naku- povanju. Lahko rečemo, da jo je jugo- slovanskim turistom odkril Air tours Jugoslavija, ki za organizacijo zasluži vso pohvalo. O tej neuvrščeni prijatelj- ski državici pa bomo v Novem tedniku še pisali, saj je beležnica še polna podat- kov in vtisov. JANEZ VEDENIK Narava Malte sicer ni bogato obdarila, zato pa si lahko turisti ogledajo nešteto zgodovinskih spomenikov, ki človeka, zares prevzamejo. Avtomobilov je precej. Na vsakega tretjega prebivalca pride en avto, bolj pri- jetna pa je vožnja s takole kočijo. 8. stran - NOVI TEDNIK Št. 48 - 6. december 197 KULTURNO ŽIVLJENJE V LAŠKI OBČINI KLANEC ZMOREŠ KORAKOMA Pred razpravo o srednjeročnem programu Pred časom je Fanika Lapornik raz- grnila nekaj perečih problemov La- škega, med njimi tudi peščico takih, ki zadevajo kulturno dejavnost. Nič ji ne gre oporekati, saj je problemov še več, kot jih je nanizala. Ne samo v Laškem, v vsej laški obči- ni se kulturni voz peha v klanec razko- raka med potrebami in možnostmi. Letošnja problemska konferenca ZK o kulturnem življenju v občini je sicer analitično ocenila razmere in postavila kulturo na njeno mesto; vprašanje pa je, če je osvojila spoznanje in zavest večine občanov in najodgovornejših še posebej? Bilo bi že veliko, če bi se ta zavest zakoreninila pri 120 komuni- stih, ki so se v anketi po osnovnih organizacijah izjasnili, da posredno ali neposredno sodelujejo v kulturnem življenju!? Ko občinska kulturna skupnost in zveza kulturnih organizacij pristopata k načrtovanju kulturne dejavnosti v občini za naslednje obdobje 1981-1985, tvegata ta korak na neza- nesljivih osnovah neizpolnjenega srednjeročnega načrta, ki se izteka. Dosedanji srednjeročni program se je obkrušil na čereh pretirano skromnih sredstev za pogumnejše akcije na po- dročju kulture. Pribiti je treba, da je bil skromen predvsem delež občinske, ne pa tudi Kulturne skupnosti Slove- nije. Najtežje breme, ki hromi - večjo uspešnost kulturne tvornosti v občirii Laško so kričeče potrebe za investicij- ske naložbe, so stroški za vzdrževanje kulturnih domov in prostorov name- njenih kulturi. V tej občini zidovi zaje- dajo »živo kulturno delo«. Samo skro^ mni posegi za ohranitev kulturne dedi- ščine bi pogoltnili poslednji »kulturni dinar« in dobesedno zaprli usta sleher- nemu pevcu, gledališkemu amaterju, osušili čopič likovnemu amaterju in zaloputnili vrata knjižnic. Nekaj manj kot 200 starih milijonov dinarjev je vsota, nad katero bi se zmrdnila malo- ne vsaka poklicna kulturna ustanova. Teh, k sreči?!, v laški občini ni, razen knjižnice, ki zasoplo lovi kabinetsko postavljene normative in minimalne standarde. Nekaj sape in olajšanja bi v laSki občini prinesli naslednji trije dejav- niki: • da bi občani, predvsem pa zdru- ženo delo potrebo po večji kulturni tvornosti ovrednotili z ustreznim sa- moupravnim sporazumom ne privijali pipe, skozi katero curlja »kulturni di- nar«, • da bi s podporo vseh družbenopo- litičnih dejavnikov dosegli ugodnejše delitveno razmerje med kulturno skupnostjo občine in kulturno skup- nostjo Slovenije, ali pa vsaj večji soli- darnostni posluh v Ljubljani za potre- be delno dotirane občine, kot je laška, • da' bi, če je zavest po družbeni vlogi kulture dozorela do te stopnje, v program prihodnjega samoprispevka vključili tudi nekatere najnujnejše na- ložbe za potrebe kulture, ter tako spro- stili »proračun za kulturo« za neposre- dno in živo kulturno tvornost, če smo si seveda enotni, da je kultura delov- nemu človeku potrebna. A že se temnijo obzorja. Razmere v nekaterih pomembnih organizacijah združenega dela ne ponujajo optimi- zma. Obeta se primanjkljaj v nekaterih samoupravnih interesnih skupnostih, v zdravstveni na primer. Bo, kot je običaj, priškrnjena najprej kultura? Predlog programa za razvoj kultur- ne dejavnosti v naslednjem srednje- ročnem obdobju je na papirju. Bo to listina brez kritja? JURE KRAŠOVEC 90 LET PD BRASLOVČE: PODELILI GALLUSOVA OBLIČJA Dan pred Dnevom republike so v Braslovčah zaklju- čili petdnevno praznovanje 90-letnice Prosvetnega društva Braslovče in 20-letnice moškega pevskega zbora. Med važneje prireditve, ki so bile zelo dobro obiskane, velja omeniti dramsko delo Herman Celjski v režiji Anice "Brišnikove, literarni večer s pesnikoma Tonetom Kuntnerjem in Dušanom Ludvikom ter pisa- teljem Tomom Reboljem. Zadnji dan pa je bila zak- ljučna slovesnot ob 20-letnici moškega pevskega zbora Braslovče. Zbrane je v polni dvorani prosvetnega društva pozdravil v imenu kulture skupnosti Zoran Razboršek, nato pa so podelili plakete, priznanja in Gallusove značke. Zlato plaketo Zveze kulturnih orga- nizacij občine Žalec so prejeli: Prosvetno društvo Bra- slovče, in Ivan Marovt, zborovodja zbora v Braslovčah in Letušu, grebrno plaketo: Anica Brišnik, za uspešno ' vodenje dramske skupine PD Braslovče in organiza- cijsko delo pri društvo in moški pevski zbor, ki praz- nuje 20-letnico obstoja; bronasto plaketo pa je prejela dramska sekcija PD Braslovče. Podelili so še štirinajst priznanj Zveze kulturnih organizacij občine Žalec. Za dolgoletno sodelovanje v moškem pevskem zboru so zlate Gallusova odličja prejeli: Franc Kumer st., Vinko Kumer, Janko Orehovec, Ivan Rovšink in Drago Zbi- čajnik; srebrne: Ivan Grobelnik, Milan Strojanšek in Alojz Završnik; bronaste: Ivan Strojanšek. Podelili pa so tudi 12 zlatih Gallusovih odličij za mešani pevski zbor iz Letuša, ki je imel koncert z moškim pevskim zborom Braslovče zadnji večer. Prejeli so jih: Rezika Ažman, Zvonka Dobnik, Ferdo Kolšek, Berto Kotnik, " Jelka Kotnik, Malika Kotnik, Silva KovadJ, Jelka Ku- der, Ivan Leskovšek, Ivan Novak, Jože Perger in Ge- lika Skruba. T. TAVČAR ^ RAZSTAVA POLJEDELSKIH ORODIJ V sredo, 5. XII. je bila v Muzeju revolucij^ odprta razstava zanimi- vosti iz etnološke zbirke Pokrajinskega muzeja v Celju z naslovom »Poljedelska orodja za rahljanje zemlje«. Razstava predstavlja poljedelska orodja, ki jih hrani Pokrajinski muzej v svojih depojih. Orodja, ki so predstavljena na razstavi so stara, saj nekaterih že desetletja ne uporabljajo več, druga pa so se do nedavnega ohranila v prvotni obliki, vendar so jim namenili dru- gačno funkcijo. Najenostavnejši način rahljanja zemlje je kopanje z motiko, temu načinu sledi obdelava zemlje z ralom in plugom. Ralo je bilo dolga stoletja pomembna poljedelska priprava, ker pa ni potrebovala za vleko dosti živine, se je zelo dolgo ohranilo v uporabK čeprav je iznajdba pluga že zelo stara. Koncem devetnajstega in v začetku dvajsetega stoletja je ralo izpodrinil lahki železni plug. Pomembno orodje je tudi plug z dvema deskama, ki je olajšal delo ljudem v hribovitih krajih. Za končno obdelavo zemlje je bila pomembna brana, ki je zemljo pred oranjem očistila, po oranju pa razbila grude in zemljo zravnala. ....... ._________...^V^SLUBAR.« SREČANJE PEVSKIH ZBOROV V VELENJU VSTOPNICA ZAVMARIBOR Še Je potreben sistematični študij v soboto, 17. novembra je bila v Kulturnem domu v Velenju medobčinska revija pevskih zborov celjskega ob- močja. Pripravila sta jo Po- dročna zveza pevskih zborov in Zveza kulturnih organiza- cij v Velenju. Prireditev je bila zadnja v seriji revij, ki so se vrstile tekom leta na sede- žih občin: Celje, Mozirje, La- ško, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah, Velenje in Žalec. V vseh re- vijah je nastopilo 73 zborov vseh kategorij: moški, meša- ni, ženski. Po številu pred- njačijo moški zbori, najmoč- nejša je občina Žalec, ki je predstavila kar 18 zborov. Strokovna komisija je iz vseh nastopajočih odbrala 22 za medobčinsko revijo. To so zbori, ki so pokazali določe- ne glasovne in muzikalne kvalitete, da so se uvrstili v takoimenovano II. katego- , rije. Od vabljenih zborov se je priglasilo za medobčinsko revijo 16, ostali niso želeli so- delovati iz različnih objek- tivnih razlogov. Tisti pa, ki so se javili, so «e pripravljali zelo vestno, kajti treba je bi- lo izvajati obvezno pesem, ki je bila zlasti za moške zbore dokaj zahtevna, poleg nje še dve primerni po lastni izbiri. Medobčinska revija se je za- radi velikega števila nasto- pajočih - 16 zborov z okrog 600 pevci - delila na dva kon- certa. Na popoldanskem je nastopilo 9 zborov in sicer: moški zbor »Kajuh« iz Dobr- ne (zborovodja Emil Lenar- čič), moški zbor »Svoboda« iz Žalca (zbor. Marjan Ko- zmus), moški zbor »Tone Tomšič« iz Strmca (zbor, Pe- ter Selčan), ženski zbor »Svoboda« iz Zreč (zbor. Vil- ma Ceglar), moški zbor »An- ton Aškerc« iz Šmsirja pri Jelšah (zbor. Bibijana Erja- vec), mešani zbor »Kovinote- hna« iz Celja (zbor. Milan Kasesnik) in moški zbor »Svoboda« iz Zreč (zborov. Franci Kovač). Strokovna žirija, ki so jo sestavljali prof. Slavko Mi- helčič, Branko Rajšter in Ivo Marin, je vse zbore ocenila pozitivno. Z manjšimi spo- drsljaji so se vsi predstavili s solidnim petjem tako, da so opravičili svojo udeležbo na medobčinski ravni. Dasi so bile obvezne pesmi zahtev- ne, so jih zbori v glavnem dobro naštudirali, pri tem pa so mnogo pridobili na zmog- ljivosti v pogledu intonacije in. interpretacije. Obvezne pesmi za moške zbore so bi- le: Emil Adamič: Prazno srce ali Pavle Šivic: Pa da bi znal. Princip obveznih pe- smi je imel še to dobro stran, da je narekoval programsko politiko v smeri sodobne li- terature. Zato so zbori pre- težno izbrali primeren pro- gram, le tu in tam je bila izbi- ra manj posrečena. Žirija je ocenila, da so zbori v zadnjih treh letih napredovali v po- gledu intonacije, dinamike, izgovorjave in pravilnega fraziranja. Vgndar bo treba še sistematično študirati, da bodo pomanjkljivosti pre- magane. Te se kažejo pred- vsem v mestoma slabi voka- lizaciji, v površni interpreta- ciji, v neizrazitem ritmu itd. Zborom priporoča žirija stal- no mentorstvo, ki bi hkrati z N^ztrajnim delom rodilo še lepše rezultate. Na večernem koncetnem sporedu je bilo sedem zborov, a je eden iz objektivnih razlogov odpa- del, tako da jih je nastopilo šest. To so bili: ženski zbor iz Slov. Konjic (zbor. Darinka Ivačič), mešani zbor »Svobo- da« iz Šoštanja (zbor. Danica Supovec), moški zbor Zdra- vilišča Rogaška Slatina (zbor. Franc Plohi), mešani zbor »France Prešeren« iz Celja (zbor. Edvard Goršič), Komorni moški zbor iz Celja (zbor. Vid Marčen) in mešaru zbor »Gorenje« (zbor. Ciril Vertačnik). Vsi zbori, ki so peli na večernem koncertu so pokazali zelo lepo kvalite- to. Žirija je bUa mnenja, da so vsi sposobni za nastop na republiški reviji v Mariboru s pripombo, da vsaj nekateri med njimi nujno rabijo še strokovno pomoč. Navedem zbori obvladajo osnove pra- vilnega zborovskega petja, imajo ustrezno glasovno in dihalno tehniko, primemo izgovorjavo in dinamiko. Z določenimi izboljšavami v poedinih elementih pleme- nitega zborovskega zvoka bodo mogli uspešno konku- rirati na republiški reviji ter reprezentirati zborovsko kulturo celjske regije. Teža organizacijskih pri- prav za medobčinsko revijo je slonela na občinskem sve- tu Zveze kulturnih organiza- cij Velenje, ki ga je podprlo Področno združenje oz. ZKO v Celju. Odgovorno nalogo so opravili velenjčani zelo dostojno in z velikim občut- kom odgovornosti. Tako sta potekala oba koncerta, po- poldanski in večerni, brez- hibno, tudi uvodni govor predsednika ZKO Velenje tov. Karla Kordeša je bil pri- meren. Pripombe navzočih so letele le na dekleta, ki so podeljevala cvetje in prizna- nja, češ naj bi bile slavnostni prireditvi primernejše oble- čene. Kljub okusno tiskanim programom so si nekateri že- leli napovedovalca zborov in programa. Ne glede na obrobne pripombe je pa enotno mnenje zborov in zborovodij, da je medobčin- ska revija amaterskih zborov zelo lepo uspela ter je nare- jen pomemben premik k na- daljnji rasti našega zborov- skega petja. EGON KUNEJ MED ODROM IN EKRANOM NEKAJ MISLI O ZDRUŽEVANJU DELA IN SREDSTEV MED SLOVENSKIMI GLEDALIŠČI, RTV IN FILMOM Nove razsežnosti in no- vo aktualnost dobiva ta - sicer stara tema - pred- vsem zavoljo dveh razlo- gov: prvi so velikanske možnosti, ki se bodo raz- prte z izgradnjo Kulturne- ga doma Ivana Cankarja (in drugih gledaliških dvoran po Sloveniji), dru- gi pa nesporen podatek, da se je nacionalni igrani program povečal do takš- nega obsega, kakršnega so pred leti pričakovali samo največji optimisti. Medsebojni odnosi niso takšni, kakršni bi lahko bili, niso dobri. Vpraša- nja: kako združevati to vase zazrto, v svoje pro- bleme pogreznjeno, vase zagledano umetnostno proizvodnjo, imajo veliko razsežnosti. Kje so danes bistveni problemi teh ra- zličnih medijev? V odgo- vorih na stara vprašanja? Ali v drugačnem zastav- ljanju novih? V ponavlja- nju starih ugotovitev. Kakorkoli - nikakršni recepti formalno institu- cionalnega združevanja ne morejo na hitro razre- šiti vse zapletenosti med- sebojnih odnosov, pa tudi ne zamegliti dejstva, da povečanemu obsegu igra- nega programa dosedanji načini sodelovanja eno- stavno ne ustrezajo več. Treba bo posebej misliti na njegovo kvaliteto, saj se bo po logiki in nujnosti razvoja obseg tega pro- grama postopoma večal. Nemara smo v dobri ve- ri, pri sklepanju in snova- nju sporazumov prezrli, da se pod temi kratkoroč- nimi orientacijami, zača- snimi rešitvami, ki jih je vsak hip mogoče dopolni- ti ali spremeruti - kar je logično in nujno - pogo- stoma skrivajo skupne- mu razvoju trdovratno nenaklonjena stališča, ki so velika ovira za to, da poskusi sporazumevanja ostajajo retorični, praksa pa teče po starem. Glaso- vi o tem, da ni potrebno dramatizirati, še manj pa komplicirati, pričajo, da je tu, na teh področjih kot povsod drugod, zaneslji- vo nekaj ljudi, ki s svojo PIŠE: 1 IGOR LAMPRED vztrajno zazrtostjo v male privilegije, nalašč nočejo videti stvari drugače. Ti bodo še naprej spodbujali status quo in prezirali na- pore za reševanje -»tiste problematike, ki zadeva celotno področje igrane- ga programa. Utrujeno reformator- stvo, ki odseva iz doseda- njih poskusov sporazu- mevanja (teze, uvodne te- ze, prvi osnutld), je dokaz posebnega paradoksa, da je večina udeležencev pri- pravljena na takojšen kompromis, da pa si takš- nega kompromisa nihče iskreno ne želi! Množina dvo in tropar- titnih poslovnih sporazu- mov vodi k zaključku: združevanja ni več mogo- če utemeljevati s posa- meznimi, ad hoc priprav- ljenimi sporazumi za po- samezne projekte, ampak z mislijo na trajnejše obli- kovanje poslovnih od- nosov, z iskanjem razvoj- nih stičišč in skupnih od- govornosti ter z mislijo na preoblikovanje temeljev združevanja. Veliko let malopridne- ga finansiranja, zamenja- ve finančnih tehnik in vi- rov finansiranja na vseh teh področjih, so pripelja- la do sedanje, vsem dobro znane stopnje TEHNIČ- NE ZAOSTALOSTI, ki se ji pridružuje tudi KA- DROVSKA ZAOSTA- LOST, pomanjkanje, rev- ščina. Prisilni funkciona- lizem zaposlovanja je pri- vedel do stopnje, ko sko- raj nikjer ni več razvojnih služb. Zelo malo ljudi se ukvarja z razvojem posa- meznih medijev, prav nič pa z medsebojno koordi- nacijo in skupnim razvo- jem. Tudi te značilnosti so se postopoma začele spre- minjati v ovire; najprej lastnega razvoja in potem seveda tudi medsebojne- ga sodelovanja ter zdru- ževanja dela in sredstev: predvsem, ali tudi - skozi misel(nost), da se je mo- goče na hitro, čez noč skopati iz zaostalosti na račun druge dejavnosti, ali drugega medija. Na primer, čez noč zmanjšati ceno video ali filmsko snemalnega dne na račun krnjenja, na primer, gle- dališkega programa. Večkrat je bilo moč sle- diti prav evforične tran- sakcije nekaterih kultur- nih skupnosti: čez noč bi si oddahnile, če bi lahko gledališčem odvzele del sredstev za tisti del pro- grama, ki ne bo realiziran preko odra, neposredno, ampak preko televizije ali filma. Q 48 - 6. december 1979 NOVI TEDNIK - stran 9 MLADI PIŠEJO STRANICE: DENAR ZA OTROKE ZIMBABVEJA v Pionirskem listu smo prebrali, da mladi begunčki v Afriki potrebujejo copate, ker jim podplate napadajo neki črvi. Začeli smo zbirati denar. Slo je zelo počasi. Drugi razredi so imeli zbranega že veliko denarja. Tovarišica in predsednik razredne skupnosti sta nas priganjala. Toda nič. Nismo se zavzeli dovolj resno. Nekega dne pa je tovarišica prinesla v razred revijo Jano. V njej smo videli fotografije sestradanih otrok. Zelo nas je prev- zelo. Cez dva dni smo imeli 540 dinarjev. Drugi razredi pa manj. Skupno smo odposlali 1.590 din, to je za 13 parov copat. Želimo, da tudi drugod ta akcija uspe. STEFICA ZAZJAL, 4. razred KONJICE: NOVOLETNE ČESTITKE Vsako leto kupimo veliko novoletnih voščilnic, ki jih izda Rdeči križ. Tudi to leto nas pionirji niso razočarali. Zbrali smo naročila po razredih Naročili smo 870 razglednic. Največ jih je zbral 6. a razred in sicer 86. Upamo, da bo ta denar koristno uporabljen za tiste, ki ga res potrebujejo. SLAVICA JAKOP, 6. a II. os. šola DOBRNA: NAŠA ŠOLA Naša šola je nova in lepa. Imamo veliko učilnic. Učiteljev je bolj malo, zato morajo veliko delati. Na šoli imamo več krožkov, prometni, strelski in razne športne. Tekmujemo tudi za bralno značko. Imamo pionirsko hranilnico, ki nam pomaga, da prihranimo denar za šolski izlet. DARJA TIMPRAN, 4. b razred CELJE: BILI SMO V KNJIGARNI Ko nam je tovarišica povedala, da gremo v knjigarno, smo bili zelo veseli. Prišli smo v knjigarno. Najprej smo si ogledali knjige. Tova- rišica nam je prebrala knjigo »Potepuh in nočna lučka«. Pre- brala nam je tudi pesmice. Pogledali smo si še ilustracije v knjigah. Potem smo šli v šolo. Bilo je res lepo! TANJA RESINOVIC 2. b, I. osnovna šola Kako ste bili zadovojni s številko NT za praznik republike in kako s svojo stranjo? Upamo, da je bilo vse v redu. Do veljave so prišli tudi risarji, pesniki... Enak prostor vam bomo odmerili tudi v zadnji letošnji številki Novega tednika. In da bi bila vaša stran kar najbolj pestra ter aktualna hkrati, vam predlagamo nekaj misli. Tudi za razmišljanje, če že ne za pisanje. Končuje se mednarodno leto otroka. Kako ste ga doživ- ljali? Kako v resnici? Nadalje - 22. decembra je praznik naše ljudske armade. Kaj vam pomeni ta praznik in ali se kdaj srečate z vojaki? Vrh vsega tega ne bo odveč, če bi zapisali kaj o novoletnih željah. Hvala za čestitke za praznik republike, še posebej pa velja ta zahvala dopisnikom Centralne osnovne šole Stranice, tudi zaradi lepo izdelane čestitke. UREDNIŠTVO LESIČNO: GLEDALI SMO FILM Tudi letos imamo na naši šoli filmski abonma. Ogledali smo si prvi film. Četrtek je bil bolj deževen dan. Zjutraj mi je sošolka dejala, da bomo gledali film. Te novice sem bila zelo vesela. Toda, naenkrat je zmanjkalo elektrike. Vsi smo bili razburjeni. 2e smo mislili, da s filmom ne bo nič. A ni minilo dosti časa, že je bila elektrika. Predstava se je začela. Film je irnel naslov »Tovarišija Petra Grče« Naj boj všeč mi je bilo, da so otroci tako lepo obnovili mlin. Spet se je vrtelo mlinsko kolo. MARJANA AMON ZIMA PRIHAJA Bliža spet se zima bela, polja, hribe bo odela z belo odejo vsepovsod. To veselje bo otrok! Otroci veseli so je zato, ker se lahko smučajo in delajo sneženega moža. Glej, dva se tudi kepata! In nekako sredi zime na vrsto pridejo koline. Takrat mesar bo zgodaj vstal in prašiča bo zaklal. Takrat veliko bo klobas, to bo veselje za vse nas! BREDA JESENIČNIK, 8. a os. šola Vitanje LAŠKO: NOV MOST V RADEČAH Staro mamo imam na deželi-. Pogosto grem k njej. Vozim se skozi Radeče. V središču Radeč so ulice zelo ozke, saj so stare hiše zgrajene tik ob cesti. Ker se po tej cesti odvija tudi tovorni promet, pride v mestu večkrat do zastoja. Železni most je že skoraj dotrajan. Ce bi se vozniki ravnali po prometnem znaku na koncu mostu, bi zdržal dlje časa. Zato je že skrajni čas, da so začeli graditi nov most, ki hitro napreduje. Most čez Savo bo zgrajen zunaj središča Radeč, kar bo zmanj- šalo prometno gnečo v Radečah. KARMEN BREGAR, 6. C. Laško KONJICE: ZAKAJ VARČUJEM Svoj denar vlagam v šolsko hranilnico. Prihranke bom pora- bila za osmi marec, da bom mamici kupila darilo. Do takrat moram še veliko prihraniti. Vsak, ki vloži, dobi nagrado. Denar vlagam tudi v Ljubljan- sko banko, ker imamo hranilnik. Prinesla mi ga je mamica iz banke, ko sem bila stara eno leto. Varčevanje je koristno. Kdor varčuje, si srečo kuje. HELENA KROPEJ, 11. os. š. Konjice RAZVOJ REVOLUCIONARNEGA DELAVSKEGA GIBANJA NA CELJSKEM OBMOČJU OD ZAČETKOV DO LETA 1941 JOSIP BROZ TITO JE PRISOSTVOVAL POMEMBNI I. KONFERENCI KPS PIŠE: EMIL LAJH 13 Nevarnost, ki je grozila jugoslovanskim harodom, neposredno po slovenskem naro- pu, je narekovala in zahtevala, da se takoj Ikliče partijska konferenca Slovenije z inevnim redom, v glavnem posvečenim Jogam, ki so čakale Komunistično stran- 0 Slovenije po priključitvi Avstrije k hit- lerjevski Nemčiji. Izbira kraja te pomemb- le konference je bila poverjena sekretarju Dkrožnega komiteja za Savinjsko dolino in Celje, Slavku Šlandru. Da je osrednje par- tijsko vodstvo izbralo prav Savinjsko doh- no za kraj sestanka, je nedvomno v zaupa- nju, v takrat razmeroma močno komuni- stično organizacijo, sestoječo iz članov, ki so si v večletnih bojih pridobih neprecenlji- ve izkušnje za uresničitev vsakršnih nalog, ki so izhajale iz tedanjih mednarodnih in notranjih razmer. V začetku spomladi 1938 je Slavko Slander dobil od CK KPS zaupno nalogo, da mora biti v najkrajšem času pri- pravljeno vse za nemoten potek konferen- ce. Partijska organizacija Prebold, ilegalno se je imenovala »Manufaktura«, je izbrala za kraj konference Smiglovo zidanico nad Grajsko vasjo v Savinjski dohni. Slavko Slander se je s članom preboldske organi- zacije Francem Hribarjem pomenil z lastni- kom zidanice, da jim jo prepusti za dva dni. Seveda je lastnik zidanice šele po osvobo- ditvi izvedel, v kakšne namene je dal zida- fiico na razpolago. Cas konference je bil določen za 16. in 17. aprila 1938, na veUko noč, kar je bilo še Ugodneje za konspiracijo delegatov, ki so Prihajali iz raznih delov Slovenije. Konfe- renca je bila po pričevanju še živečih udele- žencev dobro pripravljena in je potekala JJemoteno in varno. Udeležilo se je je 21 delegatov, članov CK KP Slovenije in pred- ^vnikov večine okrožnih organizacij *^S. Centralni komite KPJ je zastopal se- kretar Josip Broz-Tito, kar pa ni bilo nak- ljučje spričo važnih problemov, ki jih je '^arneravala obravnavati konferenca. Dele- gati so prihajali posamič ali največ po dva, •^a bi se izognili morebitnim zasedam ali ^•"ečanjem s policijo. Tako je Andrej Steg- "^sr, eden izmed prisotnih, zapisal v svojih opominih: »Na mojem stanovanju v Tržiču je oglasil Boris Kraigher in mi zaupal, se prihodnjo soboto zvečer oglasim pri ^fibarjevih v Preboldu. Hkrati mi je dejal, bom odsoten dva do tri dni, in me prosil, ^^j pazim, da ne bom imel s seboj kakšnega »policijskega repa«. Najbolje bo, da se od- peljem s kolesom. Tako sem tudi ravnal. Na dogovorjeno mesto v Preboldu sem prišel točno ob določenem času. Sešel sem se s Slavkom Slandrom, Francem in Rudijem Hribarjem in ViUjem Vreskom. Nekaj časa smo obujah spornine na robijaško življenje v Sremski Mitrovici, nato se pa dogovorili, da ob 5. uri zjutraj krenemo do mesta kon- ference. Kot smo že omenili, je prišlo na konferen- co 21 delegatov, vendar jih po spominih udeležencev lahko ugotavljamo le 19. To so bili: Josip Broz-Tito, Edvard Kardelj, Pep- ca Maček, Franc Leskošek, Andrej Stegnar, Branko Babic, Slavko Slander, Vih Vresk, Lojze Hochkraut, Jože Umek, Franc Farč- nik, Kazimir Koželj, Stane Žagar, Oskar Kovačič, Boris Kraigher, Miloš Zidanšek in Ignac Voljč. Poleg njih so bili verjetno še: Franjo Vrunč, Tone Tomšič, Ignac Tratar in Maks Henigman. Franc Hribar je takoj, ko so prišli revirski delegati, odšel še na avto- busno postajo pri gostilni Fonda v Prebol- du, kamor bi se moral pripeljati z avtobu- som Tone Tomšič. Vendar ga ni bilo, ker, JOSIP BROZ-TITO, rojen 1892, od avgu- sta 1935 organizacijski sekretar central- nega komiteja KPJ, od konca 1937 gene- ralni sekretar KPJ. Zaradi izredno po- membnih problemov, nastalih z »Anšlu- som'< Avstrije, se je udeležil I. konference KPS, kjer je v večurnem govoru analiziral mednarodni in notranji položaj. kot so zvedeli kasneje, mu je bilo tisti dan nemogoče oditi iz Ljubljane zaradi poostre- ne policijske kontrole. Po vestno opravljeni nalogi vodičev, se je lahko začela konferenca v prijetni sobi Smiglove zidanice. Na dnevnem redu so imeli dve točki in sicer: 1. PoUtična situacija v svetu in doma ter 2. Organizacijske naloge Komunistične partije Slovenije. Uvodni referat je imel Edvard Kardelj nato pa je dal besedo Josipu Brozu-Titu, ki je v večurnem govoru analiziral trenutno stanje v svetu in doma s posebnim poudar- kom na nevarnosti nemškega fašizma po »Anšlusu«. Tito je odločno govoril o nalo- gah partije, da morejo komunisti vselej in povsod razkrinkavati nemško propagando, ljudem prikazati in pojasniti nevarnost, ki preti vsem jugoslovanskim narodom. Poli- tično in organizacijsko je treba usposobiti vse člane partije, da bodo v danem trenut- ku sposobni uresničiti revolucionarno in zgodovinsko nalogo, ki jo imajo kot obvezo pred delavskim razredom. Na konferenci so razpravljali tudi o frak- cionaški dejavnosti Petka IVhletiča in o nje- govem vplivu na nekatere mlajše slovenske partijske kadre, ki so bili z njim na robiji v kaznilnici v Sremski Mitrovici. Ko jim je Tito podrobno in argumentirano pojasnil Miletičevo razdiralno delo v partijski orga- nizaciji na robiji, so delegati povsem sogla- šali z ukrepi centralnega komiteja, ki naj bi uredil razmere med komunisti v kaznilnici. Referatom je sledila živahna in konstruk- tivna diskusija z vrsto dodatnih pripomb vezanih predvsem na razmere na Sloven- skem. Sledilo je izoblikovanje sklepov. Ko je Tito kasneje pisal Kominterni o delu konference, se je navdušil nad delegati z besedami: »Bil sem ugodno presenečen nad pametnimi razgovori in zanosom teh ljudi«. Tudi sicer so na konferenci ugotovi- li, da je po ustanovnem kongresu KPS na- stal velik korak naprej v partijski organiza- ciji, da zdaj obstajajo krajevne organizacije po vseh najvažnejših središčih Slovenije in da vodstvo vzdržuje zveze z vsemi okrožni- mi oziroma krajevnimi organizacijami. Članstvo KPS se je v enem letu početverilo, socialni sestav članstva in vodstva je zado- voljiv, število in obseg policijskih odkritij sta se zadovoljivo omejila. 10. stran - NOVI TEDNIK Št. 48 - 6. december 197 7. TEDEN DOMAČEGA FILMA CELJE 197Š 30 LET JUGOSLOVANSKE KINOTEKE ZDAJ TUDI CEUE Kinotečna dvorana v kinu Union Ob otvoritvi kinotečne dvorane je v slavnostnem govoru univ. prof. Vladimir Koch med drugim tudi dejal: »... Jugoslovanska kinote- ka se je v tridesetih letih svo- jega obstoja ves čas zavedala izjemne pomembnosti zbira- nja in ohranjevanja filmov, filmskih dokumentov in drugega slikovnega in pisa- nega gradiva. V tem času ji je uspelo vključiti v svoje ko- lekcije več kot 30.000 filmov in nad 3 milijone filmskih dokumentov, s tem nepre- cenljivim bogastvom pa se uvršča med najpomembnej- še filmske arhive sveta... ... vizualni dokument v obliki gibajoče se slike po- staja iz dneva v dan vse po- membnejši, pri tem pa je za- nimivo, da raziskovalnim na- menom ne služijo zgolj prvi dokumentarci ali čisto doku- mentarno gradivo, ampak v enaki meri tudi igrani filmi in sicer ne glede na njihovo kakovost. V vsakem filmu je toliko pričevanj o ljudeh, nji- hovem življenju, okolju, v katerem bivajo, o opremi nji- hovih stanovanj, o njihovih oblekah in številnih drugih podrobnostih, da si težko predstavljamo, kako bi da- našnja znanost lahko presta- la'brez filma in v večini tudi brez arhiva filmov, torej brez kinoteke. Tega so se nedvomno za- vedali tudi iniciatorji in or- ganizatorji Tedna domačega .filma, ki so si zamislili usta- novitev posebne predvajal- nice kinotečnih filmov in drugih posebnih programov. Mislim, da jim je treba dati vse priznanje za visoko kul- turno zavest in tudi za spo- sobnost realizacije vsakršnih za razvoj filmske kulture ko- ristnih misli. Mednje sodi na prvo mesto tudi ustanovitev posebne dvorane, ki jo danes odpiramo. Z njo bomo omo- gočili prebivalcem široke celjske regije tudi ogled sta- rejših filmov naše in svetov- ne proizvodnje, a tudi doku- mentov naše preteklosti. Do- volite, da vam v imenu Jugo- slovanske kinoteke in ljub- ljanske kinotečne dvorane k temu uspehu najiskreneje čestitam. Naj živi in se razvi- ja ta novi študijski center za poglobljeni razvoj naše ve- dnosti o filmu.« TDF - NAŠA PRIREDITEV Ob otvoritvi letošnjega Tedna domačega filma smo se pogovarjali tudi s tremi Celjani, ki so povedali svoje mnenje o tej prireditvi. MACA MAJCEN: »Rada spremljam Teden domačega filma, ker me film sam zani- ma in ker me zanima tudi to, kaj znamo v filmu pri nas izpovedati. Zal letos ne bom mogla na premiere kot leta doslej, vendar upam, da si bom kakšen film le lahko ogledala.« MARJAN POZNIC: »Pri nas v Aeru so preko sindika- ta organizirano spodbujali delavce, da bi obiskali prire- ditve ob Tednu domačega filma. Moram povedati, da je interes delavcev za to mani- festacijo zelo velik. Tudi sam si bom ogledal vse filme, če bom le imel čas.« JOŽICA ZORMAN: »Zelo rada imam domač film, zato TDF že težko čakam. V časo- pisju vseskozi spremljam za- pise o novih fiftnih, o ustvar- jalcih, tako da lahko rečem, da sem kar dobro obveščena o filmski proizvodnji pri nas. Seveda pa sem radovedna, kakšni so vsi ti filmi videti na platnu.« D. S. izor iz filma »Nočne slike« (študija) avtorja Zdenka Gašparoviča AGREBŠKA ŠOLA RISANEGA FILMA iiRTE, KI MISUJO Razstava kot opomin naši nevednosti že nekaj let smo se pri or- gariizaciji Tedna domačega filma pogovarjali o potreb- nosti širšega odpireinja vrat risanemu in animiranemu filmu v Celje. To se nam je delno posrečilo letos, čeprav vidimo, da smo z razstavo, ki je postavljena v Likovnem salonu, šele dobili določene temelje za polet in razigra- nost pri pripravah na nasled- nja leta. Tako smo se po zaslugi realizatorja razstave Zavoda za kulturne prireditve Li- kovnega salona in pod po- kroviteljstvom Metke iz Ce- lje srečali z avtorji Milanom Blažekovičem, Zlatkom Bourekom, Borivojem Dov- nikovičem, Nedeljkom Dra- gičem, Zdenkom Gašparovi- čem, Zlatkom Grgičem, Aleksandrom Marskom, Jo- škom Marušičem, Srdjanom Matičem, Zlatkom Pavlini- čem, Dušanom Vukotičem, Antem Zaninovičem, Kreši- mirjem Zimovičem. V ne- precenljivo pomoč je bila pri realizaciji razstave Božena Magačič vodja filmoteke Za- greb filma. O razstavljenih delih je govorila Alenka Damjan, direktor Metke Zvone Dežnak pa je pozdra- vil goste in izrazil zado- voljstvo ob sodelovanju. Kaj nam pomeni ta raz- stava? Pomeni nam srečanjem z imeni, ki so ponesli idejno in izvedbeno podobo jugoslo- vanskega risanega filma v svet in to na vidno mesto. Dušan Vukotič je »oskarje- vec«, najbližji temu prizna- nju je tudi Zdenko Gašparo- vič. Avtorji so nam predsta- vili dela, ki so domala likov- na dela zase. Lahko bi jih uokvirili in obesili na steno kot samostojna likovna dela, čeprav niso bila tako nareje- na, saj služijo filmskemu me- diju, torej animaciji, gibanju. svojski govorici. Ta govorica pa nas skuša posebno v zad- njem času odpeljati iz površ- no dojetega sveta risanega filma v še bolj površnem vre- dnotenju zgolj »zabavnosti« te zvrsti, ampak nas vse bolj odločno vodi po poteh ra- zmišljanja, duhovne iskrivo- sti, ki jo razmišljajoč homo sapisens premore in jo tudi potrebuje. Govorimo torej o angažirani vlogi risanega in animiranega filma (umetni- ški, zabavni, politični, filo- zofski, itd.) govorimo o no- vih še neslutenih možnostih njegovega razvoja. Tudi raz- stava sama nam daje v ra- zmišljanje več možnosti za prihodnje načrtovanje, za projekcije, temeljitejše in bolj poglobljene prikaze te dejavnosti, itd. Zavedamo se te zahtevne a mikavne, izzi- valne in očarljive naloge. To- liko nedorečenega je še osta- lo med razstavnim panojem in gledalcem. Zagrebška šola risanega filma nam bo v močno oporo pri razbijanju pregrad, ki nas delijo (v nevednosti, nepoz- navanju, slabi informirano- sti) in za vztrajanje nam bo v pomoč prepričanje, da lahko vsi skupaj mnogo starimo, da bodo prizadevanja pravih ustvarjalcev pravilno vre- dnotena. DRAGO MEDVED MLADI LIKOVNIKI IN FILM Velika dvoxana doma JLA je spet polna likovnih del. Letos so jih napravili celjski srednješolci, točneje, dijakj PSC in girrmazije. Ogledali so si film Draga moja Iza in narisali in naslikali svoje vtise. Dobili smo presenetljivo dobra dela. Na torkovi otvoritvi je zapel dekliški pevski zbor PSC pod vodstvom Dragice Zvar, Marlen Premšak-Severjeva je pozdravila avtorje razstave in go- ste v imenu organizacijskega od- bora TDF ter izpostavila po- membnost likovne vzgoje mla- dih, v imenu pokrovitelja razsta- ve, celjskega Izletnika pa je gene- ralni direktor Leopold Pere izra- zil zadovoljstvo ob sodelovanju Izletnika in Tedna domačega filma. MALI TDF DELO V $OLAH UPADA Število filmov je kljub temu v porastu Celjani gostimo že tretje leto srečanje mladih film- skih ustvarjalcev, ki smo ga poimenovali kar na kratkb MALI TDF. V kinu Metropol se bo 3. in 4. decembra zvr- stilo okrog 80 mladinskih in pionirskih filmov iz vse Slo- venije. Za letošnje srecaaje je zna- čilno predvsem dejstvo, da kljub povečanemu številu v celoti, upada dejavnost v pionirskih klubih in krožkih. Žirija, ki so jo sestavljali: Branka Jurca, pisateljica, Mako Sajko, filmski režiser. Tone Rački, akademski sli- kar in Silvan Furlan, ure- dnik revije Ekran je ugotovi- la naslednje: Mako Sajko: Najprej lahko očitno ugotovimo, da se na- haja dejavnost filmskih krožkov v nekakšni organi- zacijski krizi. Kje je vzrok? Občutek imam, da ni nekega centralnega motorja, ki bi čez leto gonil delo naprej. Morda manjka seminarjev za filmske mentorje, ali pa, če so bili, niso bih dovolj stimu- lativni. Ali smo lahko zadovoljni z ugotovitvijo, da kvalitetna raven ni padla? Najbrž ne, kajti kvalitetna raven je re- zultat vloženega dela v prejš- njih letih in jo velikokrat lah- ko pripišemo individualno- sti mladih ustvarjalcev. To so tisti ustvarjalci, ki bodo tudi še potem, ko bodo zapu- stili krožke, sposobni moč- nega filmskega izraza. Seveda pa ne bi bilo prav, če bi pri tem opisu temnega neba prezrU nekaj svetlih točk - krožkov, oziroma sku- pin, ki še vedno vzorno dela- jo in ki so celo dosegli take rezultate, da bi njihove iz- kušnje morali izkoristiti za ponoven start filmske dejav- nosti. Tone Rački: Pionirji naj ne snemajo vzgojnih ali pouč- nih filmov, ampak naj se s filmom izražajo. Njihove ustvarjalnosti ne smemo pri- merjati z delom odraslih, ampak jo moramo obravna- vati povsem specifično, kot ustvarjalnost na določeni stopnji dozorevanja. Glede organizacije same naj omenim, da je dvorana kina Metropol nekoliko pre- velika za projekcijo 8-mili- metrskih filmov in da je otvoritev male kinotečne dvorane v zgornjih prostorih kina Union tudi za projekci- jo »malih« filmov pravi bla- goslov. Na tak način se bo tudi ljubiteljem amaterskega filma ta lahko predstavil v svojem pravnem formatu. MAJDA UP^IK Novi tednik In radio Celje - Svet »Tedna domačega filma« in Zveza kulturnih organizacij Celje razpisujeta nagradni razpis za najboljši spis na teme: 1. Domači film, moj svet in prijatelj?! 2. Teden domačega filma 3. Moj najljubši slovenski igralec ali igralka 4. Domači film, pouk ali zabava?! 5. Razmišljam o »prepovedanem« filmu za mladolet- nike ... 6. Če bi bil režiser ali snemalec, bi posnel... 7. Moje misli o celjskem filmskem repertoarju... Razpisa se lahko udeležijo vsi učenci, dijaki, učenci v gospodarstvu ali člani 00 ZSMS v dveh starostnih stopnjah: - do 15 let in do 27 let. Spise je potrebno poslati ali predložiti na Zvezo kul- turnih organizacij v Celju, Gregorčičeva 6 ali v poštni predal 65 najpozneje do 15. januarja 1980. Nagrade: 1. Knjižna nagrada v vrednosti 1500 din 2. Knjižna nagrada v vrednosti 1000 din 3. Knjižna nagrada v vrednosti 800 din 4. Knjižna nagrada v vrednosti 500 din 5. Knjižna nagrada v vrednosti 200 din Najboljše spise bo izbrala posebna komisija pri odbo- ru za filmsko-vzgojno dejavnost pri Zvezi kulturnih organizacij, podelila pa jih bo na posebni prireditvi! TDF 79 št. 48 - 6. december 1979 NOVI TEDNIK - stran 11 yfASA STRAN MUČENJE ŽIVALI V OGRADI! Društvo za varstvo živali Celje se že dve leti bori, da bi preprečilo mučenje živali v ogradah privatnikov. Takšen značilen primer imamo pri Ivanu Košanu, Cernova 28 pri Velenju. Imenovani si na- bavlja srnjad, da jo ima za atrakcijo svojim gostom. Na prijavo občanov smo 30. av- gusta 1977. leta obiskali Iva- na KoŠana in ugotovili, da prijave občanov ustrezajo re- snici, da se srnjad muči v ogradi. Dne 31. avgusta 1977. leta smo pismeno obvestili Ivana Košana, da divjad izroči Zoološkemu vrtu v Ljubljani aQ Lovski družini. Ivan Ko- šan na naš dopis ni reagiral, ampak si je celo nabavil no- ve, mlade srnice, ker sta mu dve poginih zaradi nepravil- ne prehrane. Ostale so mu raztrgah psi, saj je imel v ogradi še 15 kuncev in 4 faza- ne, ker pač ograda ni bila za- varovana. (Ta dogodek smo z besedo in sliko obsodili tudi v našem časopisu, opomba uredništva.) Dne 6. januarja 1978 smo po posredovanju občanov znova obiskali Ivana Košana in ugotovili, da je imel srnjak polomljeno zobovje zaradi udarcev po gobčku. Dotok vode je bil zamrznjen tako, da so živali hzale led. Tudi napajanje ni bilo možno. Ta- krat sta mu poginih dve srni. Lastnik je izjavil, da je pogi- nulo srnjad odpeljal na Vete- rinarsko postajo v Celje. O tem ni imel potrdila in na naše vprašanje na Veterinar- ski postaji o tem niso ničesar vedeli. Za vsa nehumana de- janja smo Ivana Košana prvič prijavih sodniku za prekrške v Žalec, in to 20. oktobra 1977. Dne 12. junija 1978. leta smo urgirali pri so- dniku za prekrške, nakar nam je poslal dopis, v kate- rem je zahteval imena prič. Dne 9. novembra 1978. smo ta imena prič tudi poslali in še imena naših kontrolorjev. Priče so bile zaslišane pri so- dniku za prekrške v Velenju. Na vse te prijave, urgence do danes še nismo sprejeh od- govora. Istočasno smo o zadevi ob- vestili Lovsko družino Vele- nje, ki nam je sporočila, da Ivanu Košanu niso dali nika- kršnega dovoljenja za rejo srnjad i in mu tudi niso nobe- ne prodah. Nad početjem so se zgražali. Dne 8. avgusta 1977. smo o vsem tem obvestih Lovsko zvezo Celje in Lovsko zvezo v Ljubljani, prav tako senat za prekrške v Ljubljani (5. aprila 1979.) O tem smo ob- vestili tudi postaji Milice v Žalcu in Velenju. A vse za- man, čeprav je po Zakonu o varstvu živali (Uradni list št. 16 SRS) takšno mučenje kaz- nivo. Ker so Ivanu Košanu pole- ti srne poginile, si je nabavil novo. To smo ugotovih na kontroU 25. oktobra 1979. Ali čaka to mlado srnico ista usoda, kot vse ostale prej?! Ni nam jasno, kdo ščiti take- ga človeka, da lahko počenja- reči, ki so v naši domovini kaznive? DRUŠTVO ZA VARSTVO ŽIVALI CELJE UREDNIŠTVO: To je sko- raj dobesedni povzetek pi- sma, ki nam ga je poslalo Društvo za varstvo živali Celje dne 12. novembra le- tos. Vprašanje je postavlje- no. Prosimo za odgovor in pojasnilo. KAKŠNA ZDRAVSTVENA VARNOST? v noči od sobote na nede- ljo, 17. novembra, sva bUa s prijateljem priča prometni nesreči, pri kateri se je voz- nik hudo telesno poškodo- val. Hitro sva ga spravila v avto in ga odpeljala v najbliž- jo zdravstveno postajo, v Ža- lec. Ko sva prispela pred zdravstveni dom, sva upala, da bo ponesrečenca sprejel v oskrbo dežurni zdravnik. Ponesrečenec je stokal, saj je trpel od neznosnih bolečin, a zdravstveni dom v Žalcu je bil nem. Trkala sva po vra- tih, zvonila (zvonec je bil ver- jetno pokvarjen), trkala po oknih okrog in okrog, a ogla- sil se ni nihče. Le razsvetlja- va v domu se nama je nemo smehljala. Kaj res tu ni nikogar, ki bi nudil prvo pomoč ponesre- čencu, sva se vprašala, ko sva peljala naprej proti Ce- lju. Sele v celjski bolnišnici sva našla prvo pomoč in oskrbo za ponesrečenca. Sprašujem se, ah se lahko v naši socialistični samou- pravni in humani družbi zgo- di kaj takega. Kaj če bi bil ponesrečenec na robu življe- nja? M. P. UREDNIŠTVO: Pismo ni anonimno, toda, več ali manj je razumljivo, zakaj je avtor prosil za anonimnost navzven. Sicer pa je pismo hkrati tudi vprašanje, in prosimo odgovorne v zdrav- stveni postaji Žalec, da od- govorijo, kako je z organiza- cijo dežurne službe v Žalcu in morda v občini na sploh. Že v naprej hvala za odgo- vor. NAŠ KRAJ VRH Ker novinarska noga ma- lokdaj zaide v naš kraj, sem se odločila, da napišem ne- kaj vrstic. Vasica Vrh leži na prijet- nem hribčku in je obdana z mnogimi zaselki. Ima tudi šolo in trgovino. Šola je zaenkrat osemletna, toda že drugo leto se bodo morah otroci višjih razredov preu- smeriti v Laško. Tu se ljudje ukvarjajo predvsem z poljedelstvom in živinorejo. Kot v vseh krajevnih skup- nostih, deluje tudi pri nas ve- liko organizacij. Seveda ima- mo svojo krajevno skupnost, ki si je za prihodnje leto na- dela vehko nalogo, in sicer asfaltiranje ceste Laško- -yrh. S pomočjo samopri- spevka krajanov in seveda vseh družbenopohtičnih or- ganizacij iz Laškega bo nalo- ga uresničena, sicer pa bo modernizirana cesta vehke- ga pomena za krajane in se- veda za delavce, ki se vozijo na delo v Laško in drugam. V načrtu je kulturni dom, ki ga še nimamo. Nanj težko čakajo vse organizacije, ki imajo zdaj za svoje delo na razpolago le šolo. Potem je tu gasilsko druš- tvo, ki je zelo delavno. Gasil- ci sodelujejo na raznih tek- movanjih itd. Sami so si preuredih dom. Tu je zatem dramska skupina mladih, ki večkrat uprizori kakšno igri- co, sicer pa njeni člani sode- lujejo tudi na raznih prosla- vah. In nadalje - tu so mladi zadružniki, ki vsako leto pri- pravijo tekmovanje koscev, grabljic in žanjic. Organizira- h so tudi kuharski tečaj. Imamo društvo invahdov, potem Rdeči križ. Imamo tu- di veliko krvodajalcev, svojo zastavo, imeh smo tečaj prve pomoči itd. Vsako leto pogo- stimo starejše krajane in or- ganiziramo tudi sosedsko pomoč. Krajanka Vrha ANICA GRADIŠNIK UREDNIŠTVO: Hvala za pismo in hvala za predsta- vitev kraja in krajevne skupnosti in organizacij pri vas. No, Vrh v našem Tedni- ku ni zanemarjen, res pa je, da nas naša pot premalo- krat zapelje k vam. In če nas še dolgo ne bo, vas vabi- mo, da se znova oglasite in nam spet napišete o delu in življenju pri vas, lahko tudi bolj podrobno o delu kra- jevne skupnosti, kakšne or- ganizacije in podobno. Ta- ko bo pisanje še bolj prist- no. Že vnaprej, hvala za so- delovanje. IZLETNIK ODGOVARJA Na pismo bralke Valentine Malovrh, objavljeno v 44. številki Novega tednika, dne 8. novembra letos, sporoča- mo naslednje: Prometni režim za avtobu- se mestnega prometa na av- tobusni postaji v Celju je urejen v skladu z navodih pristojne službe pri Skupšči- ni občine Celje. Potniki vsto- pajo na prostoru pred želez- niško postajo, medtem, ko izstopajo na cestišču nad se- danjo avtobusno postajo Ce- lje. V zadnjem času je vse več primerov, da potniki samo- voljno vstopajo na prostoru, ki je predviden za izstopanje potnikov in razvrščanje vo- zil, kar je seveda nepravilno in tudi tov. Malovrh ni rav- nala prav, ko je vstopila v avtobus na tem mestu. Za dogodke, ki so opisani v nadaljevanju pisma, mora- mo, žal, sporočiti, da se ne ujemajo s trditvami voznika, zato bomo lahko primer uspešno reših le v razgovoru, kjer bosta prisotni obe priza- deti strani, to je tov. Malovrh in voznik. Direktor TOZD Pot. promet inž. JANKO CESAR UREDNIŠTVO: Ce smo prav razumeli, vabite avto- rico prvega pisma, Valenti- no Malovrh, na razgovor. Torej, naj bo objava tega pi- sma tudi povabilo tovariši- ci, da se zglasi pri Izletniku. Če se bo to res zgodilo, vas prosimo, da nam vsaj na kratko sporočite, kakšen je bil zaključek »soočenja«. Z objavo prvega pisma smo odprli problem, in radi bi ga tudi končali. Hvala vna- prej. CELJE Poročilo se je 43 parov, od teh: VINO KNEGO iz Dubrov- nika in ANGELCA LIPlC- NIK iz Dubrovnika, VLADI- mR LUŽAR iz Prekorij in KARLA GODEC iz Štor, VLADIMIR BLAŽEVIC iz Gornje Drage in MILENKA KRAMER iz Babne gore, JANEZ POTOCjSriK iz De- bra in ROZALIJA DRAME JiStringe. SLOVENSKE KONJICE FRANC MEDLE iz Hote- mež in JOŽICA IRŠlC iz Skomarij, MIHAEL OVTER iz Vojnika in MARIJA BRGLEZ iz Konjiške vasi, BOJAN PAJEK iz Studenic in MILENA LEVART iz Draže vasi, FRANC KUKO- VlC iz Straže na gori in JU- STINA OCKO iz Stranic, ANTON SITAR iz Ostrožne- ga in ANA BRACIC iz Krav- jeka. ANTON VOVK iz Bu- kovlja in IRENA OMRZEL iz Bukovlja, EMIL JELNKO iz Zreč in MILENA LAZNIK iz Vitanja, EMIL BOCEK iz Žič in VERA JEREfe iz Re- snika, ANTON LJUBIC iz Tepanij in MILENCA SA- MEC iz Zeč, BORIS BOBIK iz Polen in ANA RAKOV- NIK iz Malohorna, ZDEN- KO BOBIK iz Polen in CVETKA HREN iz Bohari- ne. Zlato poroko sta prazno- vala FRANC ZALOŽNIK in MIHAELA rojena Jesenič- nik iz Vitanja. ŠMARJE PRI JELŠAH Poročilo se je 12 parov. Sestdesetletnico poroke sta slavUa FERDINAND SVAJ- GER in ANA iz Osredka pri Podsredi. ŽALEC CVETKO KOTNIK iz Orle vasi in MARICA MAHNE iz Orle vasi, BOGOMIR JE- LEN iz Laz in JOŽICA VER- DEV iz Podkraja, MIRKO MAK iz Gotovelj in MAJDA ŽERTEK iz Gotovolj, SAMO OŠLAK iz Kasez in VLA- STA HORVAT iz Migojnic, MARTIN PUNGARTNIK iz Prelskega in JOŽICA VI- HER iz Lipja, JOŽEF FLOR- JANC iz Ločice ob Savinji in HELENA LESJAK iz Mozir- ja, DRAGO GAŠPARUT iz Hrastnika in DARINKA KO- VAČ iz Hrastnika. MOZIRJE VOJKO GRLICA iz Mozir- ja in DOROTEJA KUMER iz Družmirja, FRANC VRSNIK iz Raduhe in DO- ROTEJA MOLICNIK iz Po- dveze, FRANC BIDER iz Rečice m ANA KREFL iz Dobletine. ROJSTVA CELJE Rodilo se je 48 dečkov in 56 deklic. SLOVENSKE KONJICE Rodilo se je 8 deklic in 9 dečkov. ŠMARJE PRI JELŠAH Rodil se je en deček. ŽALEC Rojstev ni bUo. SMRTJ CELJE JAKOB TROBIŠ, 70, Bre- zova, FRANC BOŽIC, 86, Celje, DOMINIK TRATNIK, 68, Hrenova, TEREZIJA BE- LAK. 82, Teharje, MATEJ- KA VASLE, 4, Ločica pri Sa- vinji, JOŽE BELINA, 71, Za- grad, IVAN VASLE, 44, Stu- denci pri Žalcu, NEŽA BO- ŽAK, 71, Žagaj pod Bočem, ŠTEFKA OGRIZEK, 38, Zgornji Gabernik, MATIL- DA KUMPERGER, 50, So- tensko, ANTONIJA LEPO- GLAVCNIK, 67, Tabor. SLOVENSKE KONJICE MARIJA BOGINA, 91, Skalce, MAKS ZALOŽNIK, 63, Slovenske Konjice, KARL PRISTOVNIK, 88, Sojek, MARIJA PERKO, 90, Slovenske Konjice, VIN- CENC PRIMOŽIČ, 81, Vita- nje, ALOJZIJA LUCNIK, 73, Sp. Dohč, ALBIN MA- LEC, 81, Crešnova, ŠTEFA- NIJA KRACUN, 52, Gabrov- Ije, RUDOLF MERNIK, 43, SI. Konjice. ŠMARJE PRI JELŠAH KODELIC STANISLAV, 56, Sp. Sečovo, TEREZIJA STRNIŠA, 49, Sp. Gabernik, STANISLAV ZUPANC, 72, Šmarje pri Jelšah, ALOJZIJ OBLAK, 78, Bobovo pri Šmarju, FRANC GLAVAČ, 44, Kozje, MARIJA JE- LENC, 74, Bistrica, JAKOB BRANTUŠA, 78, Vonarje, ROZALIJA COKL, 53, Ško- fija, FRANC SMEREŠEK, 80, Nimno, MARIJA KAŠO- VIC, 95, Šmarje pri Jelšah, AMALIJA ŠKOBERNE, 64, Kozje. LAŠKO MARIJA ŠKOBERNE, 53, Breze, FRANC LANGER, 87, Radeče, VERONIKA PE- TEK, 74, Sedraže, FERDI- NAND NOVAK, 77, Ključe- vica, FRANČIŠKA DOLIN- ŠEK, Radeče-Krakovo. ŽALEC ANTON ZAHOJNIK, 72, Stopnik, ANTONIJA SU- PER, 77, Velika Pirešica, JO- ŽE MARINKO, 81, Žalec, MARIJA BIZJAK, 45, An- draž nad Polzelo, LJUDMI- LA VRECER, 92, Dobriša vas, FRANČIŠKA JEŽOV- NIK, 78, Podlog v S, D. MOZIRJE MATIJA LOGAR, 76, Rad- mirje. IZ PISARNE UJV CELJE V GORENJU SO KRADLI Štirinajst dmlavcev kradlo raxllčne dele Pred dnevi so na Javnem tožilstvu Celje, enota v Ve- lenju, prijavili skupino šti- rinajstih delavcev, ki je ute- meljeno osumljena, da je v letošnjem letu od začetka januarja pa do konca okto- bra odtujila iz Tovarne go- spodinjske opreme Gorenje za več starih milijonov ra- zličnih delov, med katerimi so prevladovali seveda deli za pralne stroje. Za takšna kazniva dejanja se bodo zagovarjali: Martin Potočnik, Valentin Goličnik, Milan Novak, Valentin Vu- kovič, Alojz Romih, Jože Plavčak, Karel Vrečar, Karel Marovšek, Budimir Uroše- vič, Edham Emrič, Rado Po- gačnik, Albin Voh, Maksimi- Ijan Jevšenar in Zvonko Grušovnik, vsi dolgoletni delavci Gorenja, sicer pa na takšnih delovnih mestih, ki v veliki masi niso posebej opazna ali izstopajoča. Omenjeni so kradli med delovnim časom, nakradene {iredmete pa so odnašali do- mov, ko so zapuščali delov- no mesto. Tako so storili več kaznivih dejanj tatvin raznih izdelkov, kot so programa- torji za pralne stroje, cevi za odvod vode iz pralnega stro- ja in še vrsto drugih manjših, vendar nadvse koristnih de- lov. Med drugim so ukradli tudi 1196 zavitkov pralnega praška, kar jim je v sedanji krizi menda prišlo še pose- bej prav! Doslej so ugotovili, da je štirinajsterica ukradla različne predmete v vredno- sti 52.796 din, po vsej verjet- nosti pa bo ta podatek vsaj dvakrat večji. To bi naj bilo dokazano v postopku. Kot zanimivost naj ob tem povemo, da je vsak delavec kradel sam zase pa čeprav so vsi vedeli za vse. Torej je spet šlo za dobro sinhronizi- rano ekipo, kjer pa je le po- pustil »varnostni« ventil in so se ujeli v roke pravice. To je eden izmed številnih po- dobnih primerov, ki se je v zadnjih letih zgodil v Gore- nju in vedno znova se spra- šujem.o, kako je to mogoče. In če smo pri prvem pa dru- gem primeru še »verjeli« v opravičila pa pomanjkljivo- sti in trditve po izboljšanju pa tega zdaj dobesedno ne moremo več razumeti. Ne bomo se spet simbolično vprašali, kje je delavsko kon- trola! Zdaj bi že lahko zapi- sali, da je ali ni ali pa je meh- kužna, neučinkovita ali kaj podobnega, kajti drugače si ponovnega prekrška ne mo- remo predstavljati. In če se bo štirinajst delavcev zago- varjalo za storjene prekrške v lastni delovni organizaciji bi bilo prav, da bi o tem zno- va spregovorili tudi v sami organizaciji in odpravili po- dobne ponovne neprijetno- sti. Pri raziskavi so bili uspešni delavci UJV Celje in PM Velenje. MLADENIČA IN NAŠA NEPAZLJIVOST Javnemu tožilstvu Celje, enota Celje, so prijavili dva mladeniča, ki sta od sep- tembra lani pa do letošnje- ga oktobra storila kar 33 ra- zličnih kaznivih dejanj v Celju in njegovi okolici. Njuna »specializacija«: v lami Janje v osebne avto- mobile ter kraja v njih na vidnih mestih spravljenih vrednostnih predmetov. To sta sedemnajstletni J. G. iz Ljubečne, Škof ja vas pri Ce- lju, nezaposlen in Slavko Gal, 27, doma v Celju, zača- sno zaposlen. Medtem, ko sta skupaj opravila tri kaz- niva dejanja pa jih je preo- stalih 33 sam mladoletni J. G.! Med kaznivimi dejanji prevladuje kraja motornih vozil, velike tatvine in ta- tvine. Skupno akcijo sta izpeljala v noči iz 28. na 29. avgust letos, ko sta v eni sami noči poskušala vlomiti in odpelja- ti kar tri osebne avtomobile. V prvo vozilo sta vlomila, vendar se nista mogla odpe- ljati, ker je bila zaklenjena ključavnica na volanu. V drugega sta prišla skozi od- prta zadnja vrata (!) ter ga tudi nista odpeljala, ker nista znala zvezati potrebnih žic. V tretjega nista uspela vlo- miti zaradi komplicirane ključavnice. Iz objesnosti sta zato odvila meglenke in jih- kasneje prodala. Mladoletni J. G. se je specializiral na vlamljanje v osebne avtomo- bile, kjer so prevladovali fi- čaki. Na njegovo veselje pa mu je bilo delo največkrat olajšano, saj so bila odprta trikotna okna, vrata in tako ni bilo težko priti v notra- njost ter si izbrati predmete, ki so bili lepo razstavljeni. Povzročil je tudi vrsto dru- gih nepravilnosti. Z odprti- mi avtomobili in razstavlje- nimi vrednostnimi predmeti samo pomagamo takšnim, kot je J. G.! T. V. RINKE DO SOTLE - OD RJNKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE -ODRINKE DQ Med vojno je tako Loka pri Žusmu kot okoliški kraji veliko prispevala za naš narodnoosvobodilni boj. Padle so tudi številne žrtve, katerim so krajani sredi kraja posta- vili spomenik. V KS LOKA PRI ŽUSMU SE BELIJO NOVI DNEVI Z ASFAL U TRAKOM Žl ŽnfUENJi Kraiani, zidarji novih dni, vedo za recept Dan pred praznikom Dne- va republike je bilo, ko smo se odpravili v krajevno skupnost LOKA PRI ŽU- SMU. Zato so ponekod že izobesili zastave, cicibani tamkajšnje celodnevne osnovne šole pa so svečano obljubili, da bodo prifini in zgledni pionirji. V novi tr- govinici ni bilo gneče in predpraznične nakupoval- ne mrzlice, ki je zato vlada- la v drugih, večjih krajih. Skratka - simpatičen kraj, s šolo pod bregom, gasilskim domom in novim, po potre- su zgrajenim naseljem, je ti- stega dne dajal praznično, a spokojno podobo. Pa vendarle smo o utripu te krajevne skupnosti, kjer je lociran tudi Aerov obrat, slišali toliko zanimivega, toliko načrtov in idej za hi- trejši in lepši jutri, da bo v pričujočih vrsticah vse kar težko zapisati. A ker se v Loki pri Žusmu nismo mu- dili zadnjič, ne bo tako hu- do, če bo zapisovalcema do- godkov kakšen, četudi dro- ben podatek, zdrsnil mimo tipk na pisalnem stroju. DOBRINE SKUPNIH PRIZADEVANJ Loka, Dobrina in Hrastje, ki sodijo v okvir Krajevne skupnosti Loka pri Žusmu, dobivajo iz dneva v dan dru- gačno, lepšo podobo. Kot pravijo krajani sami: življe- nje se vrača v naše kraje! Verjetno gre tu zasluga prav Aerut ki je že pred leti v Do- brini postavil obrat, ki zapo- sluje žensko delovno silo. Tako je ta kolektiv hajlepše pomagal ljudem po potresu. Ponudil jim je delo! To pa je bilo za obstoj kraja še kako pomembno. V Loki pa je Ae- ro postavil nov obrat, ki bo že spomladi nudil delavcem boljše delovne pogoje in jim zagotovil še nekaj delovnih mest. Ko steče med krajani bese- da o domači krajevni skup- nosti in o delovnih uspehih zadnjih nekaj let, se pogovor vselej zatakne ob cestah. Resda krajani s svojimi pro- stovoljnimi delovnimi ura- mi, s sredstvi in še kako dru- gače, pomagajo pri izgradnji cest, le-te še vedno niso zavi- danja vredna. Po cesti Do- brina-Hrastje-Cerovec zdaj že drdrajo delavski avtobusi. Progo so sofinancirali poleg krajevne skupnosti tudi Ko- munalno cestna skupnost Šentjur, Gozdni obrat in tudi občani sami. Prav v tem času tečejo dela na cesti Slivnica- -Loka-Sodna vas. To po- membno cestno žilo sofinan- cirajo krajevne skupnosti: Slivnica, Vinski vrh, Loka, Tinsko in Pristava ter obči- ne: Celje, Šentjur in Šmarje. Seveda pa tudi tokrat kraja- ni ne držijo križem rok. Po programu naj bi bila cesta, ki bo povezava s Kumrovcem, nared do leta 1981. Ce bo šlo seveda vse po predvidenih načrtih in če bodo na pomoč priskočile mladinske delov- ne brigade in JLA. Krajani so zlasti ponosni na svojo celodnevno osnov- no šolo, ki so jo sicer planira- li že prej, dobili pa so jo po potresu s pomočjo Tehnoim- pexa iz Ljubljane, ki je pri- speval 40 milijonov dinarjev za začetek gradnje. Od letošnjega avgusta se v Loki pri Žusmu blešči tudi nov gasilski dom, v katerega so krajani, preden je bil na- red, prav tako vložili veliko število delovnih ur. Nov dom je veljal 107 milijonov dinarjev, polovico sreidstev pa je bilo iz potresnega skla- da. Za 32 milijonov dinarjev pa je vloženega dela kraja- nov. Ko bo nared še central- na kurjava in ko bodo ob do- mu uredili še okolico, bo dom prav gotovo ponos kraja. V vsako vas telefon! Pod tem geslom so se lotili v kra- ZRAMOOF S pomočjo in podp rokah niti krajevne sai - VINKO ŽLENDEI - RUDI DRAME, p KS - FANIKA DRAME, ka pri Žusmu - MARJAN SKALE pri Žusmu - RUDI DRAME, pn - MILAN AGREŽ, p pri Žusmu j - BERNARD ZEM društva - MIHA MASTNAK tva - ANTON GAJSEK, Loka pri Žusmu - MARJAN SKALEl ne Bratov Bevcev - IVAN PENIC, pre< - TEREZIJA SKAL društva - FRANC CVIRN, Ob prazniku republike so cicibani iz prvega razreda po- sttOi pionirji. SKOK V ZGODOVINO IN KAŽIPOT ZA IZLET Loka pri Žusmu. Od Celja je oddaljena 26 km, od Šent- jurja le 15. Razložena vas je majhno centralno naselje z gručastim jedrom v dolinskem dnu ob sotočju Tinskega in Dolgega potoka, ki malo više sprejema pritok Brode. V kraj se boste kmalu lahko pripeljali po modernizirani cesti Sent- jur-Sodna vas, s katere se oddelita krajevni cesti proti Ža- merku in Virštanju. Nekoliko hribovit, močno razgiban svet je s svojimi pripadajočimi majhnimi vasmi in zaselki mičen zlasti v spomladanskih in poletnih dneh. Ljudje v teh krajih so po večini manjši posestniki, mnogo pa je delavcev, ki se vsak dan vozijo na delo v Šentjur in Store. Srednje in večje kmetije so močno usmerjene v me- sno živinorejo: rede mlado pitano govedo za prodajo. Staro šolo v Loki je leta 1974 prizadel potres, zato pa je iz sredstev solidarnosti zraslo novo šolsko poslopje paviljon- skega tipa. V začetku 19. stoletja je tu Janez Friedrich ustanovil ste- klarno, ki je bila pozneje opuščena, v istih prostorih so namestili kopitarno. Steklarna pa je vendarle močno pro- drla v zavest krajanov, tako da je postala Glažuta ljudsko ime za celotno loško področje. V cerkvi sv. Leopolda, ki je bila zgrajena v letih 1870/71 v neorenesančnem slogu, je razen velikega lestenca še več drugih steklarskih izdelkov glažute. Z novo cesto, predvsem pa zaradi svojih naravnih lepot vasic v tej krajevni skupnosti, se bo v bodoče marsikateri turist ah popotnik, namenjen morda v Kumrovec, spotorpa ustavil tudi v Loki pri Žusmu. Velika pridobitev krajanov v zadnjih letih je prav goto OSEBNA IZKAZNICA KS Krajevna skupnost Loka pri Žusmu je po številu prebivalcev majhna, saj šteje le 830 prebivalcev, od tega je približno 600 volilcev. Po obsegu pa je ta krajevna skupnost precej razpotegnjena in hribovi- ta, saj zavzema 1855 ha ali 10 km po dolžini. Z ostalimi kraji je povezana z avtobusnimi linija- mi, za katere pravijo krajani, da so še kar pogostne, le ceste so bolj slabe. V dveh vaških skupnostih, v Loki in Hrastju, krajani enakopravno odločajo o' vsakdanjih proble- mih in načrtih, kar vse vzkladijo na skupni seji delegatov. Z veseljem lahko zapišemo, da v tej kra- jevni skupnosti ne poznajo nesklepčnih sej! Vse organizacije in društva v kraju prizadevno delajo, čeprav se tu in tam kaj zatakne. Največkrat zaradi prostorov ali še bolj pogosto zaradi sredstev. Na dbmočju krajevne skupnosti je zaposlenih 45 krajanov, od tega kar 35 žensk. 140 krajanov se vozi na delo v sosednje občine ali krajevne skupnosti. Od 231 gospodinjstev je čisto kmečkih 49. Nekaj je delavcev, ki so pred leti zapustili kraj in odšli na delo v tujino, vendar pa se nekateri že odločajo za vrnitev v domači kraj. 00 RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE [ - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RIZ VKRAJ ajanov trdno držijo v ave: isednik skupščine KS dnik sveta skupščine |sedmca KO SZDL Lo- bsednik OO ZK Loka Lik KO ZZB NOV Wnik OO ZSMS Loka bedsednik gasilskega kljnik gasilskega druš- Jednik lovske družine Isednik strelske druži- ^KO RK »edsednik prosvetnega (Inik športnega aktiva ^^ski dom. jevni skupnosti akcije za širi- tev PTT omrežja. Lani so izročili namenu ATC s 25 šte- vilkami. Ko boležimo uspehe in do- sežke zadnjih let, ne moremo mimo tega, da je Loka z no- vim, po potresu zgrajenim montažnim naseljem po- vsem spremenila svojo po- dobo. Iz dveh enonadstrop- nih hiš, ki jih je močno priza- del potres, so se družine, med njimi veliko upokojen- cev in starejših ljudi, preseli- le v varne, lepe in svetle montažne hišice. Zazidalni načrt v krajevni skupnosti pa še širijo, kajti vse parcele, ki so bile na voljo, so že raz- prodane. Prioriteto pri iz- gradnji ima montažna hiša z dvema stanovanjema za pro- svetne delavce. Ce še pribeležimo, da ima- jo v kraju tudi prijetno in do- volj veliko trgovino, ki je prav tako plod skupnega na- črtovanja, je podoba kraja, kakršna je Loka danes, po- polna. POGLED V PRIHODNJA LETA Da ima Loka s svojo okoli- co vse možnosti za razvoj tu- rizma, o tem smo se prepri- čali-tudi sami. In tega se še kako zavedajo tudi ljudje, ki živijo tod. Zato tako skrbno načrtujejo jutrišnjo podobo krajev in vasi, zato hitijo gra- diti ceste, vodovod in stano- vanja. Tudi na javno razsvet- ljavo niso pozabili in zlasti ne na dela s področja kanali- zacije in rekonstrukcije cest. 45 km vaških cest mora čim- prej spremeniti svojo podo- bo! Tudi to je eden izmed trdno zastavljenih ciljev pri- hodnjega srednjeročnega obdobja, o katerem krajani veliko razmišljajo. V Dobri- ni, smo izvedeli, imajo celo vrelec zdravilne vode, za ka- terega nekateri domačini pravijo, da je verjetno po svoji sestavi podoben podče- trškemu. Mnogi prisegajo na njegovo učinkovitost. O tem bi zadnjo besedo seveda mo- rah reči strokovnjaki in mor- da le ni tako daleč tisti čas, ko bo Dobrina znana po svo- ji zdravilni vodi. Se in še bi lahko pisali o krajevni skupnosti Loka pri Žusmu in o načrtih ter priza- devanjih ljudi v tem kraju. Toda naj spregovore krajani sami: Center Loke pri Žusmu, kjer se križata staro in novo - zadaj graščina, za katero ne vedo kako in kaj, spredaj nova šola, ki je zrastla iz solidamostaHt sredstev. ANTON DROBNE iz Hrastja je kmet, borec in zdaj predsednik vaške skupnosti Hrastje-Dobrina: »Včasih je bila pri nas ste- klarna in kraj se je po doma- če imenoval Glažuta. Imeli smo tudi kopitarno, kjer je bilo zaposlenih okoli 200 do- mačinov. Leta 1928 smo bili ob kopitarno in ljudje so za- čeli hoditi na delo drugam. Zdaj se stvari ponovno izboljšujejo, zlasti z obratom Aera. Trenutno je malo kme- tij usmerjenih! Ni njiv, smo sredi gričev. 80% kmetov je zaposlenih.« STANKO LESNIKA je taj- nik Krajevnega odbora ZZB NOV v Loki pri Žu- smu: »Trenutno imamo 80 članov, ta številka pa je iz leta v leto manjša. Med vojno sem kot krojač šival kape ti- tovke in hlače za partizane, danes pa šivam kape za pio- nirje. V našem kraju se nekaj let po vojni ni nikamor pre- maknilo, v zadnjih letih pa je prišlo do veUkih sprememb, seveda na bolje. Imamo lepo trgovino, nov gasilski dom, šolo, dobiU bomo zdravstve- no postajo... Med našimi člani je kar 90% kmetov bor^ cev.« ^ JOŽE KRSUN, krajan Lo- ke, poštar: »Že 18 let razna- šam po teh zaselkih pošto in vehko se srečujem z ljudmi in njihovimi željami. Večina med njimi upa na boljše ce- ste, ki bodo vodile k napred- ku. V naši KS le nekaj hiš ni v redni dostavi in jim prine- sem pošto do nabiralnikov. Ob četrtkih raznašam tudi Novi tednik. Pri nas imamo kar 81 naročnikov. V pro- stem času pa sem lovec, rad pa odidem tudi v Tinsko, kjer imam majhno posestvo. Da bi mi bilo dolgčas? Ne, to pa ne!« ELICA STANCER je edi- na gostilničarka v Loki pri Žusmu, kjer je možno ob skoraj vsakem času dobiti tudi kaj toplega, predvsem pa dobrega za pojesti: »Vča- sih je bilo v našem kraju pet, šest .gostiln, danes je samo naša. Tudi ljudje niso več ta- ko »živahni«, kot so bili ne- koč, pa manj se pije. Naša gostilna je stara že preko 50 let, vsaj za toliko so znani podatki. Turisti? So, samo redki. Prav gotovo pa jih bo več, ko bo nova, lepša in boljša cesta.« Pribhžno tako pa bi odgo- voril vsakdo, ki bi se z njim pogovarjali in to nas je še po- sebej veselilo. Resnično - življenje se vrača v te kraje in o tem zgovorrlo priča tudi vesel otroški smeh in živ-žav v učilnicah, šolskih hodni- kih in na dvorišču. Da, ko bodo učenci te šole (upajo, da bo to kmalu) dobih še te- lovadnico in za posamezne predmete tudi potrebna uči- la in igrala, bo njihov smeh še glasnejši, še bolj srečen in zadovoljen. Prav ti otroci so jutrišnji dan te prijazne kra- jevne skupnosti. Dogodke sta zapisala in fotografirala: MATEJA PODJED in TONE VRABL VINKO ŽLENDER, kmet, predsednik skupščine KS: »4 km iz Loke imam kmetijo, ki se razprostira na 14 ha (skupaj z gozdom) in 10 glav živine. Letošnje pridelke je v veliki meri uničila toča in tu- di mraz jim ni prizanašal. Včasih je kar težko uskladiti delo na vehki kmetiji z druž- benopolitičnim delom v kra- jevni skupnosti. A mislim, da je prav, da vsakdo izmed nas da svoj prispevek za hi- trejši napredek kraja.« RUDI DRAME, predse- dnik sveta KS Loka: »Malo smo oddaljeni od občinske- ga središča, pa še to bolj za- radi slabe ceste kot po kilo- metrih. Vendar pa se asfalt vztrajno približuje našemu kraju. Se 13 kilometrov as- faltnega traku bo treba nare- diti in lahko se bomo pohva- lil z lepo, dovolj široko cesto. Iz področja krajevne samou- prave pa samo to: dokler bo- mo delali razumno in složno, nam zastavljeni cilji ne mo- rejo ubežati.« JANEZ KOSAK, zaposlen v Šentjurju, sicer pa pomaga pri tajniških poslih v KS: »Naša krajevna skupnost se razvija in hiti za napredkom po zaslugi vseh nas, kajti na- ši cilji so skupni in dejanja enotna. Ce bomo tako složno delovali tudi vnaprej, uspehi ne bodo izostajali, seveda pa brez pomoči širše družbene •skupnosti ne bo šlo. Veliko bomo naredili, če bomo v de- lo in akcije vključevali čim več ljudi, zlasti mladih.« gOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE 14. stran - NOVI TEDNIK Št. 48 - 6. december 1979 LAŠKO MLEKARSKA KMETIJA Vaak dan od stranke do stranke Rutarjevi kmetujejo na kmetiji nekje v sredini Mali- ca. Od njih je do Celja osem, do Laškega pa šest kilome- trov, od tega uro hoda v hrib. dokler ni bilo nove ceste. Imajo 18 hektarjev zemlje z gozdom vred. 2e štirideset let se na tej kmetiji ukvarjajo z vzrejo molznic in ves ta čas so mle- ko dostavljah strankam v Laškem in v Celju. Poprečno 30 htrov mleka je šlo v pro- dajo in to po htrih. Ivan in Marija Rutar sta mleko pre- važala na kolesu, v vehkih kanglah, steklenicah in dru- gačni posodi. Dokler ni bUo ceste, so po uro daleč nosUi mleko v košu in rokah in ve- dno je bilo mleko pravoča- sno pri strankah, se pravi v jutranjih urah. 30 litrov na dan znese 900 htrov na me- sec in okoh 11.000 htrov na leto. Ce jim je zmanjkalo mleka v domačem hlevu, ko so domače krave presušile, sta si sposodila molznice pri sosedih, samo da sta obdrža- la stranke. Tudi med vojno sta redno oskrbovala svoje stranke z mlekom, čeprav je bilo dostikrat nevarno. Ne- koč se je v Ivana in njegoro kolo zaletel mopedist. Ivan -je imel zlomljeno roko, pa je vseeno dostavil mleko stran- kam, kohkor se ga ni razhlo. Tudi ko je imel roko v mav- cu, je opravljal svoj posel kot prej. Trdo zaslužen je bil njihov mlečni dinar. Pa je prišel tu- di zelo prav, kajti Rutarjevi so si napeljali elektriko in do hiše zgradih cesto. Zdaj, ko imata Rutarjeva že čez se- demdeset let, razvaža mleko njuna hčerka, vendar le v La- ško. Na našem posnetku st£ Ivan in Marija Rutar pred svojo hišo. Ivan se je postavil ob svoje kplo tako, kot pred leti, ko je še z njim prevažal mleko v Laško in v Celje. TONE KOSIR PREDVSEM IZLETI V delovnem načrtu celj- skega Turističnega društva imajo izleti še vedno po- membno mesto. Napočil pa je tudi čas zanimivih preda- vanj, in prvo med njimi bo že prihodnji teden. Sicer pa, kaj so pripravili v društvu za prihodnje dni? Sobota, 8. decembra: Av- tobusni izlet v Novo mesto z ogledom Dolenjske galerije ter v Metliko z obiskom mu- zeja pa tudi vinske kleti. Četrtek, 13. decembra: Prvo turistično predavanje v novi sezoni. Jelko Rant iz Ljubljane bo govoril o eno- letnem življenju v Iranu. Predavemje bo v društvenih prostorih na Tomšičevem trgu št. 7. Sobota, 15. in nedelja, 16. decembra: Izlet v Zagreb in ogled modeme ročk opere »Čarovnica z Griča«. NAČRTOVANJE NI SEGLO DO SEJALCEVl Do konca novembra so jugoslovanski kmetovalci posejali 1,335.000 ha pšenice od načrtovanih 1,668.000 ha. Nezaseja- nih je ostalo 333.000 ha, od tega 288.000 ha zasebnih in 45.000 ha družbenih polj. Nekateri so menili, da je pšenico še tre- ba sejati, če dopušča vreme. Kmetovalci pa vedo, da tako pozna setev ne da do- bre žetve, četudi je naslednje leto vreme ugodno. Zato letos ne bo posejane niti toliko pšenice kot lani. Slovenski kmetovalci so opravili je- sensko setev še najbolje v vsej državi. Po podatkih, ki so jih zbrali v Beogradu, so s pšenico zasejali toliko polj, kot je bilo določeno z načrtom. Zakaj drugod nočejo sejati pšenico tako kot pri nas? Ne kaže več govoriti le o kasnitvi setve, kajti letošnji načrt prav gotovo ne bo uresničen. Če ne bodo našli pravega od- govora, ne bodo znali niti prihodnje leto setve bolje pripra\nti. Na vreme se letos ni moč izgovarjati, saj je bilo v oktobru, ko je bil naujstrez- nejši čas za setev pšenice, zelo ugodno. Tudi semena in gnojil je bilo dovolj, kmetijskih strojev pa več kot prejšnja leta. Izgovarjanje na novembrsko slabo vreme pa pomeni le prikrivanje pravih vzrokov, saj bi pšenico morali posejati že prej. Pred tremi leti so v Vojvodnini pose- jali 60.000 ha pšenice več, kot je bilo določeno s setvenim načrtom. Letos sre- di novembra jim je manjkalo do izpolni- tve načrta še 60.000 ha. Posejali so je 140.000 ha manj kot pred leti. Torej ne morejo trditi, da je letos ne bi mogli posejati več, če bi hoteli. Podobno je v drugih republikah in pokrajini Kosovo, kjer jim manjka do izpolnitve setvenega načrta še 20%, le na Hrvatskem samo 10%. Nova cena pšenice je bila znana že v začetku oktobra, in sicer 4,40 do 5 din za kg. Varstvena cena koruze je res bila objavljena šele proti koncu novembra. Tržna cena, ki se je oblikovala ob obira- nju koruze na trgu, je bila pod ceno najslabše pšenice. Kaj je torej zadrževa- lo kmetovalce pri setvi pšenice? Gotovo se ne bomo zmotili, če bomo rekli, da predvsem pomanjkljivo načrto- vanje setve. Na vrhu, v Beogradu in po republikah ter avtonomnima pokrajina- ma je bilo določeno, koliko pšenice kje posejati. Nekje so tak načrt razdelih še po občinah in kmetijskih organizacijah, niso pa se dogovorih z vsemi kme- tovalci. Pridelovalci pšenice so bili po izkuš- njah prejšnjih let precej črnogledi. Če je bodo pridelali preveč, bodo odkupoval- ci tudi boljše zrnje ocenili za slabše in zanj plačali manj. Mnogi so posejali manj kot prejšnje leto, misleč, da bodo drugi več. Ker njihovih načrtov ni nihče uskladil, je zmanjkalo kar 333.000 ha. Iz zakaj so slovenski kmetovalci izpol- nili setveni načrt? Načrtovanje je bilo verjetno nekoliko boljše kot drugod in tudi zato, ker nišo preveč odvisni od prodaje pridelka. Če ne bo dobrega kup- ca, ga bodo pokrmili. JOŽE PETEK IVAN KRAJNC Prehitro slovo. Še ne devetinštirideset let je kratka življenjska doba. Posebno za moža- ka, kakršen je bil Ivan Krajnc iz Gotovelj. Ko smo zvedeli za njegovo zahrbtno bolezen, smo bi- li v strahu za njegovo raz- gibano življenje. Strah je bil upravičen: smrt je pre- kinila strahotne bolečine. Ožbičevega Ivana ni več. Svoja najlepša leta je pustil gruntu. Potem je šel na delo v tovarno. De- set let in več je delal v FerraUtu, vUvarni, kjer se je pred leti močno pone- srečil. Zaradi invalidnosti je ostal v kolektivu za ču- vaja, tako vse do napada nevarne bolezni. Še čisto mlad, pionir, je Ožbičev Ivan sodeloval s partizani. Bil je eden naj- mlajših kurirjev na goto- voljskem območju. In pred leti, ko je uve- ljavljal sodelovanje, je ce- sto dobil pretrd odgovor: Tovariš Ivan, bil si pre- mlad! Da, premlad. Dosti premlad, mnogo prezgo- daj se je za vedno poslo- vil. DRAGO KUMER MARJAN TRAUNER Številne prebivalce Ša- leške in Savinjske doline ter nad 600-članski kolek- tiv Tovarne usnja v Šošta- nju je pred dnevi prese- netila žalostna novica, da je po kratki bolezni pre- minil v 39. letu starosti Marjan Trauner. Po rodu iz delavske družine v Celju. V Celju se je izučil za strugarja, pozneje pa je končal tudi strojni oddelek Tehniške šole. Kot mlad strokov- njak prišel 1969. leta v Šo- štanj, kjer se je zaposlil v Tovarni usnja. Prevzel je odgovorno delovno me- sto vodje vzdrževanja, energetike in investicij Poleg tega je izredno štu- diral na Višji šoli za orga- nizacijo dela. Bil je vnet športnik, v mlajših letih član gabr- skega Partizana, nato aktvni igralec nogometa pri Olimpu in Železničar- ju, v Šoštanju pa je bil zadnja leta član upravne- ga odbora Nogometnega kluba Usnjar. Zavzeto je sodeloval tudi v Zvezi re- zervnih vojaških starešin. V. KOJC PRI ČRETNIKOVIH V VODULAH ČAS KOLIN Harntonika ožMja stare meiodaje Zima je čas kolin. Kohne so kmečki praznik. Pred dnevi smo obiskali Cretniko- vo družino v Vodulah pri Dramljah. Povabili so nas, da bi si ogledali njihovega pujsa, ki ga je gospodinja Ehca skrbno redila 2 leti. No, imeli smo kaj videti, saj je njihov Limo tudi pošteno debel, dolg in širok. Okrog 400 kg da ima, sta ugotavlja- la Elica in Milan. Na štedilni- ku v kuhinji je med našim pogovorom ves čas brbotal 40-litrski lonec s krompirjem za Limov obed. Pa pravijo, da se bodo pravzaprav kar težko ločih od njega, saj je strašanko priliznjen."** Kot maček se zna pomuzati okrog nog in če po nerodno- sti in zaradi teže kajpak, pre- vrže kakšno kolo, moped ali celo človeka, mu tega nihče ne zameri. Pred hišna vrata priteče, če ga gospodinja po- kliče, tako urno, kot koko- ške. Tako, da zabave na nje- gov račun nikoli ne zmanjka. Pa tudi sicer je pri Cretni- kovih vselej veselo, da kaj! Oče in sin, oba Milana, ki si- cer hodita na delo, poprime- ta za harmoniko in klarinet ter iz njiju izvabita tako vese- le viže, da še tako lene pete poskočijo v ples. Ničkoliko uric, popoldnevov in tudi noči sta zdoma, da bi lahko zabavala svate na ohcetih si- rom po šentjurskem in šmar- skem. Oče Milan zna s priti- skom na gumbe harmonike oživeti tudi že stare, pozab- ljene viže, ki pa so dostikrat bolj poskočne od najnovej- ših. Najmanj na 300 ohcetih je Milan že zabaval svate. Zdaj, ob 29. novembru pa bo zaigral svojim gostorn, ki bo- do prišli v hišo ob njegovi 25- letnici poroke! To bo veselo! MATEJA PODJED §t. 48 - 6. december 1979 NOVI TEDNIK-stran15 60 LET SKUPNEGA ŽIVLJENJA SREČA IN PONOS... Ha slavje prišla tudi otroka iz Amerike Tudi tisto zadnjo soboto v novembru, ko sta stopila v celjsko poročno dvorano, da bi po šestdesetih letih skup- nega življenja potrdila zve- stobo, zaupanje in ljubezen, sta bila ponosna. Kot tedaj, pred šestimi desetletji, ko sta si v povsem drugačnih, skromnejših razmerah, prvič obljubila zvestobo in rekla svoj - da. Iz njunih oči je žarela sreča, in z njima vred so to srečo delili vsi njuni, ki so ju spremljali. Otroci, vnu- ki in pravnuki, zeti in snahe, ki zdaj sestavljajo veliko družino. Dobro nosita svoja leta. Franc Mlakar 87 in Franči- ška 84 s Teharij. »Nič nama ne manjka. Do- bro živiva, otroci skrbijo za naju in če bi bilo treba bi dali za naju vse. Dobri so, zlati, kaj naj še rečem...«, je pri- povedoval biserni poroče- nec. V kuhinji, kjer sva sedela in se pogovarjala, je bilo še veliko šopkov cvetja. Se ve- dno praznično razpoloženje. In tudi kanarček v kletki je pel lepo. čeprav se je baje »pritoževal«, kjer je moral svoje mesto prepustiti rde- čim nageljriom. Njuno življenje ni bilo lah- ko. Živela sta skromno in spremljalo ju je trdo delo. Toda, ljubezni ni manjkalo. Zato sta uspešno premagala vse ovire in zato toliko pono- snejši pogled nazaj. »Začel sem kot delavec na železniški progi, pozneje sem bil za čuvaja, tu na te- harskem prehodu. 2ena pa doma pri otrocih. Veliko de- la ji je dal tudi vrtiček, ki ga je zlasti ona vneto obdelo- vala ...« Prva svetovna vojna mu ni prizanesla. Bil je na ruski fronti, v Karpatih ranjen v nogo in pozneje operiran v Budimpešti... Navzlic vsemu živahen, zgovoren, izrednega spomi- na. Leta dobro skrivata oba. »Le hodim nekoliko težje, vse drugo bi šlo...« je pou- daril. In potem beseda o delu na progi in v čuvajnici. Zanimi- vi dogodki. Takšno je bilo tudi življenje. In danes? Mimo in tiho življenje. Tu- di ob branju časopisov in knjig. Biserno poroko so počasti- li z vsem sijajem. Prišla sta tudi otroka iz Amerike. »Pazita nase, da bomo prav tako kot biserno poča- stili tudi briljantno poroko in še kakšen drug jubilej,« so jima zaželeli otroci, ko so si segli v roko in se poslovili. Tudi mi jima želimo še do- sti zdravja, sreče in ljubezni. Se veliko let! M. Božič ZLATOPOROČENCA KOŽELJEV A ŠE VEDNO ČIU Slabo posabišf dobro ostane v prenovljeni, a pred sto- letji sezidani kmečki hiši z mogočnimi gospodarskimi poslopji sredi Bukovžlaka pri Celju smo našli zlatopo- ročenca JUSTINO in FRAN- CA KOŽELJEVA. Nekam drobceno delujeta sredi vse te kmečke starosvetnosti, ki priča o nekdanji mnogošte- vilčnosti. In res, da je tod ne- koč drugače plalo življenje pove podatek, da je bila tu dvesto let nazaj gostilna, ki je zamrla šele po vojni. A oče Franc, ki nosi na plečih 82 let, je bil in ostal kmet vse doslej. Čeprav se mu je pose- stvo po vojni znatno zmanj- šalo, še danes obdeluje deset hektarjev zemljišča. Redi šest glav živine in tudi mleko prodaja. »Pred vojno pa je šlo vse na vehko. Imeli smo 30.000 prekelj hmelja in ne vem koliko glav živine. Pa gostilna..., tako je bilo živa- hno, da vam ne morem pove- dati. Hudo pa je bilo med drugo svetovno vojno. Delal sem za partizane, pa nihče tega ni vedel. Tesno sem bil povezan s komandantom Knezevičem in njemu sem tudi večinoma znosil denar. In veste koliko? Nič manj kot 30.000 mark. Pomagal sem tudi s sanitetnim mate- rialom in hrano. Med vojno smo imeli še gostilno, zato nam je dobro šlo. Prihajali pa so enkrat partizani, pa spet Nemci. Kljub vsem te- gobam sem ostal živ. Smrt mi je še v eni svetovni vojni prizanesla. Že leta 1915 sem bil na fronti in sem se ob koncu vojne srečno vrnil. Sem pa tudi koroški borec in spomeničar.« Dočim je oče Franc bolj zazrt v preteklost pa je nje- gova življenjska družica Ju- stina bolj doma v sedanjosti. Nikoh ji ne bi verjeli, da je stara že 78 let, ker ta leta ne samo da jih skriva na zunaj, ampak jih negira tudi s svojo dejavnostjo. Za gostijo ob petdesetletnici poroke je vse dobrote spekla sama, le kosi- lo za šestdeset svatov, koU- kor se jih je zbralo, sta ji dve pomagah pripraviti. Bilo je veselo in več se jih je zbralo kot na prvi poroki pred peti- mi desetletji na Teharjih. Svatje so prišli od vsepov- sod, ker tudi sinova, ki ju imata in sta nanju silno po- nosna, ne živita oba doma. Kadar pa prideta z vnuki (sa- mo štiri se jih je nabralo), pa sta Koželjeva najbolj srečna. Osamljenost na starost ni najbolj prijetna, zlasti če si bil pol stoletja navajen živža- va v hiši, mukanja živine v štah in obiralcev hmelja na polju. Zdaj vlada pri Koželje- vih spokojnost in želja, da bi ostala še dolgo zdrava. Zdaj lahko še vse postorita in sta na to tudi ponosna. Kaj ne bi, saj povsod vlada red, kot da bi na mogočnem marofu delala kopica ljudi. Ob vsem tem pozabljata na hude čase, vse dobro pa jima ostaja v spominu. ZDENKA STOPAR ZLATA NATEKOVA LE DELO IN UUBEZEN Viljem in Pavla Matek o skupni poti Zlati jubilej, to je nekaj, na kar mlajši gledamo s poseb- nim spoštovanjem. Posebno, ko gre za jubilej dveh zakon- cev. Petdeset let je dolga do- ba in srečo, doživeti jo, sta imela tudi Viljem in Pavla Natek iz Gomilskega. Oče Viljem je bil rojen 8. februarja 1908 v Pondorju v kmečko obrtniški družini. Po osnovni šoli je ostal doma in pomagal na kmetiji v mli- nu in na žagi. Mati Pavla je bila rojena 19. decembra 1902 v Spodnjih Gorčah v trdni kmečki družini. Osnov- no šolo je končala v Braslov- čah in se pozneje izučila za 'tuharico. Poročila sta se 18. novem- bra 1929 v Braslovčah in se naselila v Podvrhu. Leta 1935 sta se preselila v Gomil- sko, kjer sta bila nekaj časa najemnika, tik pred drugo svetovno vojno pa sta si po- stavila svoj dom na Rezani. Dokupila sta tudi nekaj zem- lje, s katero se je preživljala številna družina. Oče je ta čas prevažal les iz bližnjih gozdov v sosednje rudnike, mati pa je hodila v dnino k sosednjim kmetom, da sta lažje preživljala številno dru- žino. Rodilo se jima je na- mreč sedem otrok. Na začet- ku vojne 1941 je bil Viljem mobiliziran v jugoslovansko vojsko in pri Varaždinu zajet in odpeljan v vojno ujetniš- tvo v Nemčijo. Vrnil se je le- ta 1942, delal nekaj časa na Cmakovi žagi, leta 1944 pa se je umaknil na svoj dom, de- lal v mlinu in zalagal partiza- ne z moko in drugimi mlev- skimi izdelki. Po vojni je de- lal na večjih žagah in na do- mačem posestvu, pozneje pa je postal kooperant KK Hmezad Žalec, ki mu je kot dobremu sodelavcu in hme- ljarju izročil dve priznanji. Danes od sedmih otrok ži- vijo le še štirje. Dva sinova sta v Ljubljani, eden v Gor- čah in eden na domu. Druži- na se je povečala že za šest vnukov, ki so dedku in babi- ci v posebno veselje. Slovesnost zlate poroke je bila preteklo soboto v poroč- ni dvorani žalske občinske skupščine. Obred pa je ob navzočnosti vseh, ki sta jim Natekov oče in mati draga, opravil predsednik skuščine občine Vlado Gorišek. Tekst in foto T. TAVČAR ZLATOPOROČENCA KOVAČIČ VIDIMO SE NA BISERNI Lepše Je bilo na zlati ohcetif kot na prvi Pred 50. leti sta MARIJA KOVACiC IN ALOJZ v Poljčanah prvič rekla svoj - Da. Zdaj, po petih desetletjih sta storila to ponovno, ven- dar v Celju. Prvič - skromno, saj sta oba služila pri tujem gospodarju, drugič - slove- sno, pred otroki, vnuki in pravnuki. Vmes pa je potekala odise- jada njunega resnično trdega življenja. Mama Marija je pred italijanskimi fašisti leta 1928 pribežala iz Postojne v Slovenijo in se kot mlado de- kle udinjala za deklo pri bo- gatem kulaku. Tam je bil za hlapca tudi Alojz in skupno delo ter trpljenje ju je zbli- žalo. V zakonu se jima je rodilo pet otrok, dva pa sta jima umrla. Trije še žive, poleg njih pa ju razveseljuje še dvanajst vnukov in štirje pravnuki. Ob njih tudi po- zabljata na najhujše dneve v življenju, kiso bili med voj- no. Mamo Marijo so obrav- navali kot pritepenko in jo z vsemi petimi otroki postavili na cesto. Pa se ni vdala. Na- sprotno, sama, brez moža, ker so ga ji odpeljali in kljub temu, da je že leta 1941 stala pred nemškimi strojnicami, je stopila v stik s partizani. Tudi po 60 pušk so naložili na voz in jih dobavili partiza- nom. Vsa leta do osvobodi- tve je to počela, zraven pa skrbela, da otroci niso bili lačni. Leta 1945 se je Kovačičeva družina, po vsem hudem trp- ljenju, priselila v Celje. Oče se je zaposlil pri Ingradu, mama pa je gospodinjila. Lonce in kuhalnico tudi zdaj, kljub 72 letom, še ni da- la iz rok. Nasprotno, še da- nes gospodinji za osemčlan- sko družino, živi pa z možem pri vnuku, ki se bo v teh dneh odselil. Ostala bosta pri hčerki in vnuku in družinica se bo tako malo zmanjšala. »Babičin servis«, kot mu pravijo v družini, bo še ve- dno v obratovanju. »Ta niko- li ne zataji in dela v njem nikoli ne zmanjka,« pravi smeje babica in prababica Marija. Tako čila in zdrava je, da se počuti dvajset let mlajšo. »Vsaj še deset let morava zdržati. Čuvala bom na moža, saj mi je bil vse življenje dober tovariš.« Oče pa je rekel: »Nikoli se nisva kregala, razumela sva se in zato sva tudi vzdržala.« Ko sta pred kratkim praz- novala svoj življenjski praz- nik se je zbralo okoli njiju 45 svatov, pa je prišlo skupaj samo polovica žlahte. Oba zlatoporočenca sta si bila edina, da je bilo na »zlati« ohceti bolj prijetno kot na prvi. In kot da bi ju to vse skupaj pomladilo - njun po- gled vnaprej je optimističen in obdan s hvaležnostjo do otrok, vnukov in pravnukov. In obratno. Plejada njunih najbližjih pa je srečna, da ta- ko zdrava in vitalna živita med njimi. ZDENKA STOPAR 16. stran ~ NOVI TEDNIK Št. 48 - 6. december 1979 SKRBIMO ZA PTICE PEVKE NAPRA VIMO KRMILNICO SAMI! To je srečno naključje, da se vam pozimi ptice smilijo. Čeprav biološko gledano, zimsko krmlje- nje ne spreminja ravno- vesja v naravi, pa vendar daje poseben čar našemu okolju in življenju v njem. Ko nam pozimi pogled čestokrat uhaja skozi okno, se največkrat vpra- šamo, ali imajo naši per- nati prijatelji, premrli od mraza, dovolj hrane za svoj obstoj. Postavimo jim krmilnico v svoj vrt, na zelenico ob stanovanj- skem bloku, ob šoli ah otroškem vrtcu. Ob krm- ljenju pa si privoščimo užitek, da bomo spoznali pisano druščino, ki bo iz dneva v dan pestrejša. Navadnemu poljskemu vrabcu se bo pridružil še zelenec pa sinica, pinoža, ščinkovec, brglez, morda dlesk pa tudi pegam zai- de v krmilnico v okolici našega doma. In kohkor bolj je ptičja družba ob krmilnici pisana, tohko večje je naše veselje. Več- krat pa se v začetku znaj- demo v škripcih, saj ne vemo, kateri vrsti pripada ta ah oni ptiček. Značilne znake in po- sebnosti posameznih vrst ptic najdemo v ustreznih knjigah. Torej, naš na- men ni le krmiti pernate prijatelje pozimi, ampak z izobraževanjem širiti ob- zorje v ornitologiji. Zadovoljstvo ljubitelja ptic pa ni samo pozimi, ko daje grižljaj pticam v snegu, ampak tudi spo- mladi, ko se ptice oddol- žijo s prijetnim petjem na našem vrtu, zelenici ali v sadovnjaku. Namen tega zapisa pa tiči v naslovu - kako lah- ko vsak od nas izdela ustrezno krmilnico. VELIKA BAVARSKA KRMILNICA ZA SINICE (Po Haenlu) Potrebujemo: Neobla- ne 20 mm debele smreko-* ve deske, dve 10 mm de- beli iverki (lesonitni plo- šči) v vehkosti 24 x 18 cm, stekleno ploščo 8 x 23 cm, steklarske žeblje in kit, 60 komadov po 50 mm dolgih lesnih vija- kov, 10 po 25 mm dolgih žebljev, 6 po 60 mm dol- gih lesnih vijakov, 2 vija- ka z ušesci, 2 do 4 m ner- javeče gladke žice, 0,15 kv. metra strešne lepenke in žebljičke zanjo, premaz za les. Napotek za izdelavo: Najprej narežemo kose lesa, kakor nam kaže sh- ka 1. Zadnja stena 29 x 20 in prednja stena z izre- zom za steklo 23 x 8 in prav takšna mera stekla. Dve stranski steni 22 x 20 na zgornji strani v konici 12 + 12 cm. Dve strešni deski 34 x 18. Stranski strešni deski v trikotniku 24 X 18 X 18. Dve letvici za krmilno mizico dolžine 18 cm, privijemo ali zabi- jemo na dve spodnji de- ščici 18 X 7 cm. FRANKOLOVO: IZLETIŠČE ROVE BODO UREDILI Turistično društvo Fran- kolovo si prizadeva, da bi končno obnovili in usposo- bili izletišče Rove. Po seda- njem predlogu naj bi pri adaptaciji te izredno lepe po- stojanke sodelovala poleg domačega še celjsko Turi- stično društvo ter ljubljan- ska Na-ma. Vsi trije partnerji bi bili tudi poznejši uprav- Ijalci lepe turistične točke. Po prvih ocenah, naj bi za obnovo postojanke združili okoh 300.000 dinarjev. MB VELENJE: PRIREDITVE V 1980. LETU Člani izvršilnega odbora Turističnega društva Vele- nje so na razširjeni seji v Sentanelu pri Prevaljah raz- pravljah o programu priredi- tev v Šaleški dolini v prihod- njem letu. Velenjsko turistično druš- tvo je kljub nekaterim objek- tivnim težavam in po zaslugi vnetih delavcev tudi letos dobro opravilo svoje naloge, seveda pa je izpolnitev pri- hodnjih odvisna od nekate- rih najbolj osnovnih pogojev dela. Sicer so se odločih, da bo društvo sodelovalo pri orga- nizaciji smučarskih skokov na velenjski skakalnici, za- tem pri pustnem karnevalu, pri kmečkem prazniku na Plešivcu, pri prireditvi »Evropa pleše« itd. Pomembna je tudi odloči- tev o tesnejšem sodelovanju Turističnih društev Velenja, Plešivca in Sentanela. JOŽE MIKLAVC Dravske elektrarne Maribor TOZD ELEKTROKOVINAR LAŠKO potrebuje za takojšnjo zaposlitev ali kasneje, naslednje delavge; ^ 1. en vodja proizvodnje 2. več ključavničarjev 3. več strugarjev 4. dva varilca 5. več pleskarjev 6. en posluževalec peskalnega stroja 7. več PK ključavničarjev , Pogoji": Pod 1. - VŠ ali Sš strojna smer z 1 oz. 5 let delovnih izkušenj. Prednost imajo kandidati z opravljenim strokovnim izpitom strojne stroke Pod 2., 3., 5., 6. - Kvalificiran delavec z 1 letom delovnih izkušenj na navedenih delovnih področjih Pod 4, in 7. - poikvalificiran delavec s 6 mes. delovnih izkušenj na navedenih delovnih področjih Za vsa delovna področja je poskusno delo. Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas. Vse zainteresirane delavce vabimo, da se za podrob- nosti o zaposlitvi obračajo pismeno ali zglasijo oseb- no v splošni službi TOZD. Pismene vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema Komisija za medsebojna razmerja iz združe- nega dela TOZD. Razpis velja do zasedbe delovnih področij odnosno do 28. 2. 1980. NA OBISKU PRI NAJSTAREJŠI, 96-LETNI KOSTRIVNIČANKI KAKO SE JE KAUU LOJZKA Za življenjski eliksir priporoča kozarec vinca Tudi če še nikoh niste bih v Kostrivnici pri Me- stinju vam bo ta kozjan- ska vasica kaj kmalu do- mača. Po položnih grič- kih, tako tipičnih za koz- jansko pokrajino ni več idihčnih hišic, ker so jih po potresu nadomestile moderne in lepe hiše. Težko ločite, v kateri pre- biva delavec ah kmet. Pred hišo slednjega stoji moderna kmečka oprema in to je tudi edina razhka. Pa še prav je tako. Pred vojno pa je bilo tod čisto drugače. O tem vedo povedati starejši lju- dje, mladina pa jih poslu- ša in mish, da pripovedu- jejo pravljice. Tod kakš- nih bogatih kmečkih dvo- rov ni bilo, le preproste kozjanske kmetije, in skromno obdelana zem- lja. Je pa v tem koncu, prav na robu Kostrivnice imel svoja vehkanska pose- stva veleindustrialec Ku- prik, ki je na svojem po- sestvu črpal mineralno vodo. »Živa« je imel dva vrelca, imenovala sta se Krcdjevi in Donatijev vre- lec. Oba, zaprta in zapu- ščena še danes stojita. Mi- neralno vodo je prodajal, predvsem na Ptujsko po- lje, po njo pa so hodih kar s sodi. Kuprik je zaposloval pred vojno okoh 60 delav- cev, zato so bih Kostrivni- čani za tiste čase dobro preskrbljeni. Imeh so de- lo, čeprav trdo in slabo plačano, a bUo je. Temu dejstvu moramo tudi pri- pisati zanimiv podatek, da v kostrivniški krajevni skupnosti skorajda nima- jo sociednih primerov, ker so bih ljudje zaposleni in zdaj dobivajo pokojnino. Kolikor jih pač še živi. PROLETARKA LOJZKA VSE DOBRO POMNI Kot da bi jo samorast- nik Jovanovič izklesal iz enovitega hrasta, dušo pa bi ji vdihnil Prežihov Vo- ranc. Visoka, močna, da bi prestavljala gore in polna vroče krvi, ki je pla- la po poudarjenih žilah. Zraven pa iskrivih oči, ki opazijo najmanjšo po- drobnost in tacega jezika, da ji nihče ne pride do konca. Pa govorica - en- kratna! Govori v dialektu, da jo komaj razumeš. Po- časi izgovarja stavke - in piči. Taka je bila in taka je še danes Kostrivničanka Lojzka. Spremenila se je le tohko, da je postala drobnejša in leta so ji za- rezala gube, ki se pri go- vorjenju smehljajo. Kljub 96 letom pa je njena hoja pokončna, jezik nama- zan, oči pa zaradi iskrivo- sti izstopajo še bolj. Ko sem zjutraj s sprem- ljevalcem, ki mi je kazal pot k Ferdiki (tako se po domače pri hiši pravi) brodila' po gnilem listju (iz Kostrivnice okoli tri kilometre), nisem mishla, da se bom srečala s tako markantno starko. Hiši- ca, ki so jo predelah iz sta- re bajte, v njej pa stanuje s hčerko in zetom, je po- čepnila na rob gozda. Ko- maj je vehka za vse, pa življenje v njej poteka srečno. »Včasih, da, včasih, pa je bilo drugače. Zjutraj zgodaj na šiht, v polnilni- co h Kupriku, kjer smo delali ves dan. S sabo sem v žepu imela kuhan fižol in potem sem ga zobala namesto malice. Pa še sreča, da je delo bilo do- ma. Se prej sem delala na Dunaju, v jajčni trgovini. Tam je bilo še huje. Ko sem se zaposhla »pri vo- di« sem na dan zaslužila deset dinarjev, dva dni pa sem delala za srajco.« Vidim jo, Lojzko, kako dan na dan, v dobrem in slabem, korači od svoje bajte tri kilometre v Ko- strivnico in to polnih - štiriinštirideset let. V POKOJU PREKO TRIDESET LET Življenje jo ni obdarilo z dobrotami, zlasti z dedci ni imela sreče. Izkušnje z enim možem, pred kate- rim je raje bežala kot pa se tepla, so ji bile dovolj, da je ostala sama s hčer- ko. Zdaj, pravi, ji je lepo. Ima 381.000 dinarjev po- kojnine, kar je dovolj, saj potreb skoraj nima. Rada zvrne za zdravje kozarček močnega, to pa je tudi vse. Po vrtu še okopava, zato iz vinca črpa moč, pa še iskrivost, ki ni izginila. »Teleg, veste, še ne no- sim,« mi pravi ter me spravi v zadrego, ker ne vem, kaj je to. Namesto pojasnila mi naredi s prsti dva kroga pred očmi. Aha, očala so to. Tudi v Kostrivnico se še odpravi, ker je rada še z vsem na tekočem. Živi, polno živi, kljub 96 letom, ki jih nosi na plečih. O smrti se noče pogovarjati. »Pride hitreje kot tele- gram,« mi pravi in se po- redno smeji. Ona že ve, kako jo bo ugnala, saj vra- golij je še vedno polna. Zagrabila bi jo z rokami, če bi bila v njih še nekda- nja moč. A te je vedno manj, roke kot drenove grče pa so ostale. Lojzka jih ves čas pogovora drži sklenjene v naročju, spo- kojno spravljene. Oči pa živo švigajo sem in tja, brez kakršnekoh vdano- sti in čakanja, da se ji zak- ljuči njen življenjski krog. TEKST^. ZDENKA STOPAR FOTO: ALEŠ STOPAR 48 - 6. december 1979' NOVI TEDNIK - stran 17 NA EVEREST Planinska sekcija »Met- ka« Planinskega društva Celje organizira v četrtek, 13. decembra, ob 18. uri, v dvorani Doma JLA v Ce- lju predavanje o jugoslo- vanski odpravi na Mount Everest. Z besedo in barvnimi diapozitivi se bodo to pot predstavili člani himalaj- ske odprave: Jože Zupan, Franček Knez (AO Celje), Ivan Kornik (Šaleški AO), Jarnej Zaplotnik in An- drej Stremfelj (AO Kranj). 30 LET PD »ŽELEZNIČAR« V soboto, 24. novem- bra, so bile v Domu JLA v Ljubljani ves dan prire- ditve v počastitev tridese- te obletnice planinskega društva »Železničar«. Na proslavi so med dru- gim podpisali listino o pobratenju s planinskim društvom Železničar iz Novega Sada. TEHNIKA CANKAR Zadnjič smo obljubili še drugi opis poti do nje. Od glavne ceste preko Oj- striške vasi in Tabora, do Ropretove žage je okoli 3 km asfaltne ceste. Na za- četku vasi Loke je lepa smerna rogovila, ki nas usmeri levo (jug) na ma- kadamsko cesto, ki kma- lu zavije desno v breg. Gremo mimo dveh doma- čij (Loke 8, 7) dalje v gra- po, po kateri teče Strm- škova voda in se počasi dvigamo. Od tod je raz- gled na DOBROVLJE (Čreta, Grmada, _Bezovc), Goro Oljko in Vimperk ter naselja po dolini. Mi- mo zadnje domačije pred gozdom, dalje po njem, kjer je ob poti veliko svil- natega svišča. V 40 minu- tah smo prišli do lovske koče (LD TABOR, 1958, 530 m). Koča stoji na se- vernem pobočju Struklje- vega griča (727 m) in je od nje lep razgled po bližnji in daljni okoUci. Pot nas vodi dalje na sedlo, kjer je pod cesto Strmčnikova domačija. Tu smo prišli na južno pobočje in hodi- mo proti vzhodu. Ko smo prišli iz gozda, se pod na- mi odpre obdelan svet in pod cesto je kapela. Tu je na kamnu napis TEHNI- KA CANKAR in prično se gostejše markacije. Gremo preko dolinice do Zakonjškove domačije, ki stoji na Rebri. Z dolini- ce je lep razgled na Brlož- no, Krvavico, Veliko pla- nino, v ozadju so Savinj- ske Alpe, pred njimi Do- brovlje. Nad gospodar- skim poslopjem zavijemo v gozd in se po dobrem gozdnem kolovozu blago spuščamo do razcepa. Tu se nam priključi prejšnja pot. Se malo in smo pri spominskem obeležju. To je lesen napušč, ki ima za- daj kamniti zid s spomin- sko ploščo: »Tu je delova- la partizanska tiskarna TEHNIKA CANKAR 1942-1945.« Odkrita je bi- la ob 37. obletnici, 11. av- gusta 1979. Za celotno pot smo po- rabili okoli dve uri zmer- ne hoje. Za sestop se lah- ko odločimo po prej opi- sanem dostopu ali pa mi- mo samotnih kmetij do Požbala, pod Reško pla- nino, mimo preboldskega planinskega doma v Pre- bold na lokalni avtobus. Ali morda nazaj do Za- konjška in po cesti naprej do Miklavža, tam mimo Smiglove zidanice v doli- no. Pa. srečno pot!__ ing. BOŽO JORDAN JESEN NA HOMU Planinski dom na Ho- mu nad Grižami upravlja- jo člani PD Zabukovica. O tej planinski postojanki je bilo izrečeno že toUko pohvalnih besed (pred- vsem na račun gostoljub- nosti obeh oskrbnikov), da je o tem skoraj škoda izgubljati nadaljnjih be- sed. Dom se odlikuje tudi po izvrstni domači hrani. Planincem so na voljo prenočišča, dom na Ho- mu pa je odprt ob sobo- tah popoldne, nedeljah, praznikih in dan pred prazniki. Sprejemajo že tudi rezervacije za silve- strovanje. JANKO KAC grunt 40 Tudi Janez je stopil kar nehote na pošto. Še preden je stegnil vprašati, mu je poštarica že pomolila pismo in zdelo se mu je, da se je škodoželjno namuzala. Ko je vrgel pogled pismo, mu je bilo na mah jasno. Kakor s kleščami ga je stisnilo v možganih: »Tonče - piše!...Ni mrtev!« S tresočo se roko je odtrgal ovitek pisma in čital: Dragi brat! Ze tretji mesec sem v ujetniškem taborišču v velikem ''liskem mestu Nižjem Novgorodu. Pisal sem že več pisem, da bi dobil doslej kak odgovor. Prav radoveden sem, kako je pri vas; jaz se kar ne morem pritoževati. Pišite mi kaj! Pozdravlja vse skupaj, posebno pa Tebe, brat Tonče - Neži ko pozdravi! Janez je čital in zamegljene črke so mu plesale pred očmi... "...In Nežiko pozdravi!« Kako naj ji to povem ? Pozabila Sa je komaj, a zdaj naj ji spet odpiram šele zaceljeno rano! ^aj se naj ločim od nje in pustim, da propade ves grunt, ki Je poj po vseh postavah, po očetu in materi. Kaj naj napravi ona ? Vzeti ga ne more, pri meniji bo pa hudo, če bo vedela, ^a je Tonče živ. Mar sem jaz kriv, da je tako? Kdor je zavozlal ta nemarni vozel, naj pa ga še odvozla.« Tako je sklenil Janez po dolgem razmišljanju in vtaknil usodno Pismo v kožnato listnico. »Sicer pa, kdo ve, če bo treba iz ''"a ti, ko božja rehta vej ne tako naglo seje...« Doma je bilo Janezu nerodno skrivati v svojih očeh ^^liko tajnost, ki jo je bil sicer krepko potlačil v listnico in ^''dno zaklenil v srce, vendar mu je silila na dan v očeh. Da skrije te izdajalske oči, si jih je mel z robcem. »Ne vem, zakaj me tako skelijo,« se je opravičeval pri obedu ženskama. »Morda te prav oči rešijo fronte,« ga je blagrovala mati. »Nemara je pa res dobro,« se je vdal v ponudeno besedo sin. Čim pa je cula žena besedo fronta, je položila žlico na mizo, se naslonila na moževe prsi, prav na Tončevo pismo, in bridko zaplakala: »Janez, še tebe mi ubijejo...« Popoldne kar ni strpelo Janeza doma pod ljubečimi ženi- nimi pogledi Sel je na polje, kjer se je že potegnil bledi ječmen kakor mlada dekleta in so se mu debelih konci stebel nad poganjajočim klasom. Temno zelenje krompirja se je košatilo ob redkih vrstah koruze. Hmelj je že tipal kakor slepec po trdni opori. Rdeče mačkovčeve sveče so gorele v dolgih plamenih... Pa tudi na polju ni našel Janez razvedrila. Samota ga je morila, posebno še, ker se je je pri vojakih povsem odvadil. Med ljudi ga je gnalo, zato je stopil k Zadniku. V večjem koncu se je že sredi popoldneva kar gnetlo pijanih žensk, ki so plesale ob poskočnih zvonih harmo- nike s pohabljenimi hlapci in nezrelimi fantalini. Hudo je bilo za ljubezen po vsej deželi in ženske niso mogle biti izbirčne. Pri belem dnevu so se poljubovali pijani pari, ne meneč se na otroke, ki so ob njih hlastno pili iz polnih kozarcev... Neznosna je bila ta druščina Janezu. Zavoljo tega je stopil v posebno sobo. Gospodar je sedel v živahnem po- menku z dvema duhovnikoma: domačim župnikom Fortu- natom in neznanim debelušnim gospodom, ki je vneto nekaj pripovedoval. Ko je vstopil Janez, je pripovedovalec sredi stavka obmolknil in nezaupno motril vojaka. Opa- zivši njegovo zadrego, je zamahnil gospod Fortunatz roko: »Tega se ne boj! Naš je!« in odzdravil prišlecu: »Bog daj, Janez, sem sedi!« In mu je predstavil tujega gospoda: »Doktor Anton Korošec« Poznano je bilo njegovo ime po dolini, saj je bil njen poslanec v dunajskem državnem zboru. ».. .Kakor sem rekel,« je nadaljeval dr Korošec: » Vojna z Italijo je neizbežna. Tisto, kar Italijani zahtevajo, že presega vse meje: TYst, Pulo, polovico Dalmacije in vso našo mor- narico. Anglija jim ponuja še več: Goriško, Tirolsko, vso Istro in še vso Dalmacijo po vrh. Kramar je Italijan. Kdor bo dal več, s tistim pojde...« Napeto so poslušali vsi skrivnostnega glasnika, ko je govoril o avstrijskih porazih v Srbiji in v Karpatih. Kako se je zlomila nemška moč ob Mami, o preganjanjih in stiskah po vsej deželi, o čemer niso smeli pisati časniki... Pod večer se je Janez doma poslovil, toda nič ni povedal o razgovoru zaradi nove vojne, saj je bilo še tako hudo slovo. Vso pot ga je peklo pismo na prsih in ga je skelel ženin poljub na ustnah. Zdelo se mu je, da ga je ulcradel... Ni še bilo devet, ko je prišel Janez ves vročičen, poln bridkih misli do gostilne pri »Ostrem oglu« nasproti pe- trovških križev. Žejalo ga je in zato je zavil notri Kakor jih je bila usoda znesla skupaj, so sedeli pri mizi odvetniki, profesorji, študentje s svojimi enoletniškimi na- šivi prav družno z raznimi vojaki. Tedaj, ko je vstopil Janez, je prav važno razlagal dolg štabni narednik, v civili kočijaž: »Hudo je bilo, gospoda moja. Pomislite, tri mesece si nisem mogel preobleči srajce...« »To pa ni nič!« se je nasmehnil pri skupni mizi mali okroglolični profesor Korl in srebnil požirek črne kave. »Kako da ni nič?« se je zavzel mogočni narednik. »Tako, da ni!« je mirno odvrnil malic. »Jaz na primer sem bil v mirnem času na Dunaju - pol leta - sploh brez srajce.« Srknil je požirek kave, družba pa v krohot. Narednik ni rekel prav ničesar; plačal je in tiho odšel. Kaj je sicer tudi hotel? Čim je odšel, je dvignil glas veseli odvetnik Vladimir in zapel svojo vsakdanjo himno: »Druge sve devojke rodile so dvojke...« Vsa gostilna je pritegnila. Pijača je lezla v glavo in kmalu seje spet pretegnil odvetnik in zapel: »Oro klikče sa višine, odzdo nanjeg laju psine. Ni te brige, sivi ptiču, mi smo s tobom, Petre Karadjordjeviču...« Vsi so utihnili. Bližnji so mu mašili usta, da ne bi kdo čul nevarne pesmi. Odvetnik Vladimir se je pa zasmejal: »Saj je vse ena figa, danes ali pa jutri« Nihče mu ni pritrdil, le mali profesor Korl je zahihital v roko: »Prav imaš!« Kakor v panju je vrelo v zakajeni sobi, dokler ni prišla patrulja in napovedala deveto uro. Tedaj se je gostilna izpraznila, le doktor Vladimir je še brundal svojo pesem. Drugi dan je dobila kompanija novo opremo; vse noči je bila dobro zastražena in pripravljena za odhod. Na vpraša- nje, kaj bo z oprostitvijo, je dobil Janez od odvetnika odgovor, da zadeva ugodno napreduje. »Morda se pa res izognem fronte,« se je ukradla lepa nada v mlado srce. Pa se mu ni izpolnila. Dne 24. maja zjutraj je kakor kragulj padla med kompanijo vest, da je Italija napovedala vojno. Se tisti popoldan je odšel Janez s pohodno kompanijo brez slovesa z domom, ženo in materjo, in je bil drugo jutro, ko so doma izvedeli za njegov odhod, že v Gorici. 18. stran - NOVI TEDNIK Št. 48 - 6. december 197s IZ ZAKONSKE SVETOVALNICE SKLENITEV ZAKONSKE ZVEZE V PRIMERIH, KJER SO ZAKONSKI ZADRŽKI V prejšnjem prispevku smo se seznanili s pogoji za sklenitev in veljavnost zakonske zveze. Zakon- ska zveza, ki je sklenjena v nasprotju s temi pogoji, je neveljavna, o tem pa odloča sodišče. V določe- nih primerih pa je možna veljavna sklenitev zakon- ske zveze kjjub neizpol- njevanju določenih pogo- jev, če sklenitev zakon- ske zveze v teh primerih dovoli ustrezen organ. Možen je spregled na- slednjih zakonskih zadrž- kov: sklenitev zakonske zveze med bratrancem in sestrično (med otroci bra- tov in sester ter med otro- ci polbratov in polsester), med skrbnikom in varo- vancem ter sklenitev za- konske zveze osebe, ki še ni stara osemnajst let (mladoletne osebe). V teh primerih je možna dovoh- tev sklenitve zakonske zveze, O dovohtvi sklenitve zakonske zveze v teh pri- merih odloča pristojni or- gan občinske skupnosti socialnega skrbstva, pri- stojnost odločanja v teh primerih ima od 1. 1.1977 dalje, do takrat pa je o tem odločalo sodišče. Za- kon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih je v znatni meri povečal ob- seg nalog socialnega skrbstva na področju za- konske zveze in družin- skih razmerij. Nekatere teh nalog so novost v dru- žinski zakonodaji, druge so prenesene iz pristojno- sti sodišč na občinske skupnosti socialnega skrbstva. Oseba, ki žeh skleniti zakonsko zvezo z bratran- cem oz. sestrično, s svo- jim skrbnikom oz. varo- vancem, ali pa želi skleni- ti zakonsko zvezo pred dopolnjenim osemnaj- stim letom starosti, mora vložiti prošnjo za dovoli- tev sklenitve zakonske zveze (za spregled zakon- skega zadržka) pri stro- kovni službi občinske skupnosti socialnega skrbstva in to v tisti obči- ni, kjer ima stalno prebi- vališče. V celjski občini je treba prošnjo vložiti pri Centru za socialno delo Celje (postopek za dovoli- tev sklenitve zakonske zveze opravi Zakonska svetovalnica). Strokovni delavci opra- vijo potrebne razgovore, nimajo pa pristojnosti od- ločanja, kar velja pouda- riti. Pristojen za odloča- nje v teh primerih je ustrezni organ občinske skupnosti socialnega, skrbstva, to pa je Svet za varstvo družine (gre torej za podružbljanje odloča- nja). Svet za varstvo dru- žine podrobno prouči ugotovitve strokovnih delavcev o obravnava- nem primeru in izda od- ločbo o dovohtvi skleni- tve zakonske zveze ali pa z odločbo sklenitev za- konske zveze ne dovoli. V primeru dovohtve mora oseba odločbo predložiti matičarju ob prijavi na- meravane sklenitve za- konske zveze. Odločba mora seveda biti pravno- močna. Pravica tožbe za razve- ljavitev zakonske zveze med bratrancem in se- strično, če je bila sklenje- na brez ustreznega dovo- ljenja, pripada zakonce- ma in vsem tistim, ki ima- jo neposredno pravno ko- rist od tega, da se zakon- ska zveza razveljavi, tož- bo sme vložiti tudi javni tožilec. Pravica tožbe za razveljavitev zakonske zveze ne zastara. Tožbo za razveljavitev zakonske zveze, ki jo je brez ustreznega dovolje- nja sklenila mladoletna oseba, lahko vložijo starši oziroma skrbnik. Sodišče sme, ko pretrese vse oko- hščine, razveljaviti takš- no zakonsko zvezo. Ce se zakonska zveza razveljavi, preneha uči- nek zakonske zveze z dnem, ko je bila razve- ljavljena. BRANKO BUT dipl. psih. PLANINSKA KRONIKA JRred 50. leti je pisateljica Ana Wam- breehtsamer, ki je znana po knjigi »Da- nes grofje celjski in nikdar več« napi- sala kroniko Planinskega gradu in trga. Pisateljica je zbrala originalne podatke iz deželnega arhiva v Gradcu. V nekaj nadaljevanjih bomo seznanili naše bralce z zanimivostmi iz kronik, kitj bodo. zajemali kratko zgodovino Pmnine, o izvirnih zapisih iz urbarjev, tlaki in desetini, kmečkih uporih, tur- ških, vpadih, kugi itd. O noši planinčanov koncem 18. in v začetku 19. stoletja Noša starih planinčanov spominja precej na gorenjsko nošo. Moški so nosi- h črne ah drugačne temne usnjene hla- če, visoke škornje za podvihati, večino- ma bele srajce s pisanimi vratnimi ruta- tni, ki so bile pri bogatih tržanih in kme- tih iz svile, pri manj premožnih pa iz platna. Nadalje so nosih rdeče, modre, zelene ah rjave telovnike z behmi košče- nimi ah srebrnimi gumbi, kratke kami- žole iz sukna in široke klobuke. Obleko je izpopolnil dolg, širok plašč, ki so ga nosih v razhčnih barvah, navadno mo- drega, rjavega, sivega ah črnega. Ženske so nosile ob delavnikih na- glavne rute iz domačega platna in bele avbe, platneno srajco, krilo in predpa- snik in pas z zaponko iz medenine. V nedeljo so še nosile žametaste modrčke, pozimi žametno z gumbi obšito jopo z dolgimi rokavi. Bogate tržanke in kme- tice so nosile predpasnike iz črne svile. Na ta način je bila planinska ženska no- ša dokaj skromnejša kakor noša Kra- njic. Planinska ljudska šola Pod graSčakom Fožefom Kazimirjem Protasijem je bila ustanovljena v trgu ljudska šola. Pouk je začel dne 4. hsto- pada 1817. leta. Ker v trgu še ni bilo šolskega poslopja, se je poučevalo v sta- rem rotovžu. ki je stal na mestu sedanje planinske ljudske šole. Prvi učitelj se je imenoval Jožef Kovač. Šola je imela 60 učencev iz občin Planina, Šentvid, Jur- klošter, Dobje, Prevorje in Zagorje. Učitelj je dobil začetkoma kot plačo 60 mernikov pšenice in 66 mamikov aj- de, kar pa so po prošnji župnije plačah v denarju. Tako je dobil učitelj 130 goldi- narjev na leto za sebe in 120 goldinarjev na leto za vzdrževanje dveh cerkvenih hlapcev, katerih eden je služil pri Šen- tvidu, drugi pa pri planinski cerkvi kot cerkovnik. Leta 1821. je postal pilštanj- ski učitelj Anton Kramberger župnijski učitelj planinske šole. Leta 1822., so začeh zidati novo šolsko poslopje. V ta namen je grad dal gradi- vo, cerkveni patronat V Gornjem gradu je dal delavce, župljani pa so delah tla- ko." Na ta način je bila šola še isto leto dozidana. Leta 1824. je darovala župnija v Šentvidu za učiteljevo rabo takozvano šolsko njivo, ki se je pozneje spremenila v šolski vrt. Posestniki planinskega gradu Od svoje ustanovitve leta 950. do ob- dobja stare Jugoslavije je imel grad kar 52 posestnikov. Ustanovitelja grofa En- gelberta Pilštanjskega je nasledila grofi- ca Hema, njo pa nunski samostan v Krki. do leta 1072. Od tega leta dalje upravlja grad Krška škofija kot fevdni gospodar planinskih vitezov do leta 1340. Nekaj manj kot 100 let, to je do leta 1456. so ga upravljah Celjski grofje, nato pa do leta 1593 deželni gospodarji. Člani rodbine baronov Mascon kot fidejkomi- sni gospodarji (fidejkomis je dedno, ne- prodajno rodbinsko posestvo, ki preha- ja iz roda v rod) so ga upravljah skoraj 200 let, to je do 1. 1769. Slede Franc Anton Protasi in še vrsta lastnikov do barona Hoschecka. Zob časa je načel tudi stari grad, ki je vse bolj propadal - 1. 1881. se je deloma udrla streha in deževalo je na podstreš- je, zato so meseca vehkega srpana istega leta pokrih del strehe z deščicami. Cez leto dni se je grof Blome končno odločil za razdejanje starega gradu. Ne da bi pomishl kakšen zgodovinski pomen vzame trgu, je tujec brez srca za zname- nitost gradu na slovenski zemlji dne 21. vel. srpana 1882 ukazal začetek razdeja- nja. Najprej so bile odstranjene stene iz močnih brun v gornjem nadstropju W naslednjem letu so podiranje gradu na- daljevali, kar je pri planinčanih povzro- čilo jezo in žalost hkrati. Grof Blome je bil sicer pobudnik gradnje ceste v Sev- nico, vendar ne iz kakega človekoljub- nega namena, temveč le zato, da je lažje prevažal les na železnico in, da je več zaslužil. V IMENU REDAKCIJE ŽVEPLOMETRA SE ZA NOVI TEDNIK ŽVEPLIRA TONE ŠKERBEC - Ti, Pepč, a veš zakaj so izumrli di- nozavri? - Ne... - Zato, ker so malce zamudili pri pravočasni ekonomski in ekološki sa- naciji: - Čuj, Fana, a si brala, da bo morala plinarna plačat velik gnarja za uvožen plin, ki ga v Celju nismo porabili... - Ja, kaj si nor, a plin v Celje tudi uvažamo??! Redakcija celjskega žveplometra predlaga, da se v mestnem odloku pre- dvidijo stroge kazni za vse tiste, ki močno onesnažujejo okolje. To, da one- snažujejo okolje tovarne s strupenimi plini in odpadnimi snovmi, človek še nekako razume. Toda to, da onesnažu- jejo mestno okolje neodgovorni posa- mezniki, ki mečejo na tla papirčke in cigaretne ogorke, pa presega vse mejel Slišali smo, da imamo pri nas letno okoli 90 seminarjev, ki urejajo varstvo okolja. To Je dobro! Ni tako dobro, ker imamo tudi 160 predpisov, ki urejajo varstvo okolja. To Je dobro! Ne, ni tako dobro, ker izdamo tudi okoli 1000 elaboratov, ki urejajo vpra- šanja varstva okolja. To Je dobro! Ne, sploh ni dobro. Strojepiske, ki so tipkale vse te predpise in elaborate, neupravičeno bogatijo. To je pa slabo! Ne, ni slabo. Vsaj nekdo ima od vsega tega nekaj koristi! - Ti, žjena, jes bom zdej hodu usak drug dan domu. - Ka si nor? Ka te je pa spet piknal? - Ja, to si pa sama kriva. Zaka pa maš teto staro bajto na tak samotnem kraju? - Koga? Teti lepi hiški rječeš bajta? Ka si že pozabu, kok sma se matrala, de sma jo postaula? Nobjedn nama ni po- magu, še kredit u tvojm tozdi sma mo- gla na kolenih prost. - To zdej ni važn. Polomla sma ga, ko ne stanujema sred mesta. - Pa zaka? Sej je ja tek lepo tuki. Usak dan maš kdaj pa kdaj kak autobus, telefona nimama, a ni to krasn, voda tud učasih prteče, elektriko borna pa že do- bla, sej se nama ne mudi, pa veš kok je draga, jes ti povem, da sma lahk kr srečna. - Ja, ampak cajtngov pa ne boš več dobla usak dan, pa za penzijo boš mogla dva dni na vratih stat, de te bo še bol išias trgo, pa boš čakala na vabil za se- stanke rdečga križa, pa ga boš namest jutr dobla prepozn, pa tak naprej... - Ja, pa zaka bo vse to tak? Ka sma kirmu kej naredla? - Nje, sam poštarji u Laškim so se odloči, da bojo nosi pošto usak drug dan, zato ko jih je premal, pa tešk del majo, ko morjo hodit po terenu, nje? - Pje, to pa ne bo šlo. Jes hočm usak dan brat cajtnge. - Nč ne bo, zato sm ti pa reko, de bi mogla stanvat sred mesta. Tistih par ko- rakov od pošte bojo poštarji zmogl vsak dan, midva sma pa predauč. Ni kadrov, praujo... - Ja, kok pa drgje vse zmorejo, pa tud nimajo dost ludi. Ka bi blo, če bi peki rjekl, de ne bojo usak dan pjekl kruha, zato, ko majo tešk del, pa morta Miha pa Jaka ponoč vječ spat? - Prav maš, žjena. Ko sm jes to naš- mu Gašperju povedo, sploh ni mogu verjet, de se teti poštarji žiher tek obna- šajo. - Ja, Gašper ima prav. Cuj, veš ka bi se pa mjen dopadl. Grozn srečna bi bla, če bi se tak kokr se je našim poštarjem prskutu teren inkasantom. RUBRIKA »OD ŠUBA« Tovariši! Ponavljajmo vedno iste napake, ne smemo si privoščiti no- benih presenečenj! ŽVEPLENI DODATEK Težko je naključnega obiskovalca na- šega mesta prepričati, da vse to, kar vidi in voha, ni posledica kakšne naravne katastrofe: ŽVEPLENA MISEL V BARVAH Imamo zelene vlake in rdeče železni- čarje. Vlaki so zeleni vsak dan, železničarji pa zardijo, če jih povprašate, kdaj bodo sposobni sprejeti tovore s preobreme- njenih cest! PARK Z NAPAKO ! - No, otroci, danes se bomo pogovar- jali o mestnem parku. Mestni park je zato, da se delovni ljudje, predvsem pa vi otroci, lahko umaknemo v blago opoj- nost miru, zelenja, čistega zraka, brez- skrbnega sprehajanja v čudoviti naravi in kar je še posebej pomembno, brez prometa in vsem nevarnostim, ki nas spremljajo v mestu... No, Janezek, kako pa se ti počutiš v našem mestnem parku? - Tršica, jaz še nikoli nisem bil v celj- skem parku. - Ja, zakaj pa ne, Janezek? - Veste, mamica se me ne upa peljat v park, ker se boji, da bi me tam povozil avto! IZ NAFH-ALINA Kdor se zadnji smeje, je verjetno dobro prikril svoje napake! PRiREJA:ERNEST REČNIK SAJ NE BOSTE VERJELI... Shšah smo, da celjskemu gospodar- stvu letos bolj slabo kaže... Tako hudo pa spet ni. Je že res, da izgube bodo, tako kot lani, ampak ten- dence so pa vzpodbudne, tako kot lani... ? ? ? govorim..., govoriš... govori... govo- riva ... govorita... govorita... govori- mo ... govorite... govorijo... ja, tovciri- ši, kdo pa dela??? L 48 - 6. december 1979 novi tednik - stran 19 lETOŠNJI CELJSKI BLOUDKOVI NAGRAJENCI Pred Dnevom republike je bila v Ribnici na Dolenj- skem letošnja osrednja podelitev tradicionalnih gloudkovih nagrad in plaket, ki jih dobijo najboljši slovenski športniki in športni delavci za izjemne do- sežke na področju bogatega spektra telesne kulture. L,etošnaj prireditev je bila jubilejna, saj je minilo že dvajset let, kar je umrl velik slovenski telesno vzgojni delavec in še posebej svetovno znan konstruktor smi- farskih skakalnic Stanko Bloudek, po katerem se naj- višja republiška priznanja tudi imenujejo. Med številnimi nagrajenci so tudi letos bili trije iz Celja in eden iz Prebolda. Celjski nagrajenci so: MIRAN HORVAT za delo na področju telesni kul- ture v različnih fazah, MILENA BEŠKOVNIK zlasti za delo pri osnovni telesni vzgoji s posebnim poudarkom na Šolskih Športnih društvih in KEGLJAŠKI KLUB CELJE za organizacijsko delo in tekmovalne dosežke. Iz Prebolda je bilo nagrajeno ŠŠD za dvajsetletno uspešno delo. Društvo se že vrsto let uvršča med naj- boljše v Sloveniji. Vsi štirje so dobili Bloudkove plakete. Vsem veljajo tudi naše čestitke! T. VRABL VOJAKI ŠAHISTI V CELJU STRATEGI V KRAUEVSKI IGRI Nastopilo bo i3 ekip, pokrovitelj Občinski sindikalni svet Celje V soboto, 8. decembra in v nede- ljo, 9. decembra, bodo prostori Te- hničnega šolskega centra v Celju polni šahovnici Za njimi bodo sede- li mladi fantje in njihove starešine, ki se bodo srečali na 4. šahovskem prvenstvu Ljubljanskega armadne- ga področja. Pokrovitelj je Občinski sindikalni svet Celje, sodelujejo pa tudi nekatere delovne organizacije naše občine, ki so prevzele pokrovi- teljstvo nad posameznimi trinajsti- mi ekipami. Srečanje se bo začelo v soboto zju- traj ob 7. uri, ko se bodo mladi vojaki zbrali v vojašnici celjske garnizije. Od tam bodo odšli v prostore Tehnične- ga šolskega centra na Ljubljansko ce- sto, kjer bo med 8,45 in 9,00 žrebanje, ob 9. uri pa slavnostni začete'k tek- movanja. Prvih pet kol bodo oddigra- li dopoldne, ostala pa popoldne po kosilu in počitku. Zvečer (sobota) bo v istih prostorih še družabno srečanje s kulturnim programom in večerjo. V kulturnem programu bo med drugim nastopil tudi mešani pevski zbor »France Pre- šeren- iz Celja pod vodstvom Edija Goršiča. S tekmovanjem bodo nadaljevali in končali v nedeljo do opoldanskih ur, ko bo tudi reprezentativni dvoboj med reprezentanco LJAO in Celjem na 20 šahovnicah. Podelili bodo tudi priznanja, ki jih bodo za najboljše prispeveli LJAO, ZTKO Celje, delov- ne organizacije in drugi. Glavni so- dnik tega zanimivega tekmovanja bo Stane Pertinač, znan šahovski in športni delavec iz Celja. Prijavljene so naslednje ekipe (šest tekmovalcev in dve rezervi): Ljubljana I, II in III, Kranj I in II, Novo mesto, Ribnica, Pivka, Maribor, Ajdovščina, Celje, Ptuj in Slovenska Bistrica. Možno je, da se bo prijavila še katera ekipa, ta- ko da bo prav gotovo nastopilo več kot sto tekmovalcev. Tudi to tekmovanje, 4. šahovsko prvenstvo Ljubljanskega armadnega območja, sodi v okvir praznovanj le- tošnjih jubilejev, bližnjega praznika 22. decembra - Dneva JLA in kot izraz dobrega sodelovanja med pripa- dniki JLA in civilnimi občani, ki je povsod dobro, še posebej pa v celjski občini, ki ji je preko LJAO in celjske garnizije bila zaupana izvedba. Vojaki strategi na vojaških poljih bodo to- krat vlekli poteze na šahovskem po- dročju. Prepričani smo, da prav tako uspešno, kot tam, kjer je »šah« še ne- kaj več! TONE VRABL WLETOVA (ČEPINOVA) EKIPA »VRE«: V KOŠU ŽOG NA TONE... 13. decembra se vrača Zmago Sagadin iz ZDA Po spodrsljaju košarkarjev JLibele v Puli, kjer so v II. Colu II. ZKL tesno izgubiU v Usteh s Puljanko. so v III. Kolu pred 500 gledalci na do- mačih tleh pregazili igralce (juga iz Dubrovnika s 142:103 (76:43). Tokrat so na. leteli na slabega nasprotni- ka, ki zasluženo zaseda zad- nje mesto v tej ligi. O naših Bzbranih košarkarjih lahko napišemo, da v tem srečanju kljub visoki zmagi, niso po- vsem zadovoljili. Vse prizna- nje velja izreči njihovi agre- Isivni igri, duhovitim pote- [zam v kombinacijah, hitrosti lin učinkovitosti pri metih. Negativno oceno pa si zas!u- Ižijo za zelo slabo igro v obrambi, ki je bila neorgani- zirana in neučinkovita. Tako slaba ekipa kot je bila tokrat iz Dubrovnika pač ne bi smela doseči kar 103 koše... Njihov najboljši igralec Mar- kovič, ki je dal 42 košev, se je dobesedno sprehajal skozi razredčeno obrambo Libele. Celjani so učinkovito zaigra- li v prvem, slabše pa v dru- gem polčasu. Trener Cepin je v II. delu igre, ko so odšli iz igrišča Gole, Polanec in Medved, nudil priložnost vsem rezervnim igralcem. Seveda je ob tem bil izgub- ljen pravi ritem, polet in učinkovitost pri igri kot jo je nudila pred tem prva peter- ka. Ne glede na to oceno smo lahko z izdatno zmago nadv- se zadovoljni. Najbolj učin- koviti pa so bili - Pipan 39, Polanec 26, Gole 24, Tovor- nik 22, Hauptman 16 in Jan- žek 12 košev. Celjani so tre- nutno na 3. mestu na tabeli. V prihodnjem IV. kolu bodo v gosteh nastopili proti Ig- manu. Trener Mile Cepin je po srečanju dejal: »V obram- bi smo pokazali slabo igro. Prejeli smo preveč košev. Kljub visoki zmagi bi lahko bil rezultat še ugodnejši za nas, vendar sta sodnika zavr- la odprto igro, saj sta vsak dotik med igralci kaznovala s prekrški, ki jih marsikdaj sploh ni bilo!« . K. JUG UKIČ DO ČAZME ZARADI MOSKVE Celjski atlet Numan Ukič je pred dnevi sode- loval na supermaraton- skem teku iz Zagreba do čazme. Na progi, ki meri nad 60 km, je med 115 te- kači premočno zmagal z rekordnim časom 3 ure in 42 minut. Vse kaže, da je Numan Ukič v času, ko je zaključena letošnja atlet- ska sezona, še v prav do- bri formi. Na rednih tre- ningih in tekmovanjih požira km, saj vlaga v ak- tivno udejstvovanje v športu največ časa, znoja in požrtvovalnosti. Morda bo AZJ in JOK le uspel z nadaljnimi uspehi prepri- čati, da si zasluži vizo za OI leta 1980 v Moskvi? K. JUG PROTI PARTIZANU ZA TRETJE MESTO Hokejisti na ledu HDK Ce- lje so ponovno počivali do- brih deset dni. Sele v soboto se bodo v zadnjem kolu pr- vega kroga pomerili v Beo- gradu proti Partizanu, ki je na lestvici presenetljivo na tretjem mestu in ima točko več kot Celjani. Vojko Bratec: »Trener Al- bin Felc je dal prvemu in drugemu napadu in obram- bi možnost, da so se pred- stavili na mednarodnem turnirju v Ljubljani. Bil je to dejansko trening in še po- magali smo zagrebški ekipi, da je uspela osvojiti tretje mesto. Drugi dan so namreč igrali Vertovšek, Filipovič in Sendelbach. Takoj po turnirju smo vadili vse do praznikov in nadaljevali z delom od ponedeljka, ko so bili treningi ponovno trdi in naporni. Vsi se namreč zavedamo, da bo sobotno srečanje zelo težavno in le z neodločeni^ rezultatom ali zmago lahko upamo na tret- je mesto, potem ko bomo zaključili drugi krog tek- movanja. Povedati moram, da fmajo v drugem delu naj- boljši razpored igralci Me- dveščaka in je zato zelo po- membno naše sobotno go- stovanje v Beogradu. Seve- da, da uspemo priti po dveh krogih med najboljšo če- tver ko.« To pa je tudi največji pro- blem. Igralci Partizana, ki so Vinko Lesjak-Vincek gleda in se sprašuje: kako bo v Beogradu? Odgovarjamo: upamo, da dobro, kajti celj- ski fantje so pripravljeni tudi na najtežje boje. prišli v prvo ligo potem, ko je Bled odstopil, so presenet- ljivo premagali doma Me- dveščaka, Crveno zvezdo ter uspeli še proti Kranjski gori in Spartaku v gosteh. Sedaj, po dobrem začetku pa imajo tudi željo, da zaigrajo v veli- kem finalu, med najboljšimi ekipami od 1. do 4. mesta. Na tej poti pa jih lahko presene- tijo le Celjani z dobro, korist- no in kombinatorno igro v Beogradu. J. KUZMA NA KRATKO V goste po jesenski naslov Po kratkem premoru bodo v soboto ponovno nadaljevali pr- venstvo odbojkarji in odbojkari- ce v republiški ligi. Najbolj zani- mivo bo v Mislinji, kjer bo dru- gouvrščena Topolšica poizkušala osvojiti potrebni točki za naslov jesenskega prvaka. Ostali pari: Ingrad - Polskava, 2erjev - Šem- peter in Stavbar - Savinjska. Med dekleti pa bodo igralke Golovca gostovale proti Taboru, Ljubno pa proti Kočevju. nov uspeh deklet v tekmovanju za pokal Dneva f«publike in četveroboja žen- skih kegljaških ekip Maribora, Celja, Ljubljane in Trbovelj so igralke Celja tudi v drugem ko- 'u dosegle najboljši rezultat. Tokrat so tekmovale v Ljublja- ni in podrle 2442 kegljev. Odlič- na je bila Lojzka Bajde s 432 keglji. Moški tretji v Banja luki Moška vrsta Celja je sodelovala ob Dnevu republike v Banja Lu- ^i. kjer je bil kegljaški turnir po- bratenih mest. Zmagala je ekipa °ania Luke pred Siskom in Ce- 'lem, ki je z 856 keglji bilo šele '■'^tje. Celjani niso nastopili v po- •^Ini postavi. skupaj sedem •^edau Avto moto sezona je zaključe- Te dni delajo pri vseh zve- **h končni obračun. Zadnje po- "^čiio republiške in zvezne zve- ^ Za karting je precej razvese- 'J'vo za AMD Slander. Iz konč- ^*ea poročila lahko razberemo, J* so Celjani pobrali kar lepo '^Pico medalj. Naslov državne- ^* prvaka si je priboril Karle ^"ian v kategoriji do 125 ccm, "^go mesto v istem rangu tek- movanja pa je osvojila celjska ekipa, tretji mesti pa Aleš Pepel med mladinci in Alojz Prek med člani do 100 ccm. Nič manj vi- sokih uvrstitev pa ne beležimo v republiškem prvenstvu, kjer je bil Karlo Bužan tretji, Aleš Pepel drugi, ekipa druga in Alojz Prek sedmi. Ostali tekmo- valci: Wolf je enajsti, Smodej štirinajsti in Kralj osemnajsti. Pri mladincih pa Matjaž Pečo- lar šesti in Henrih Fonda de- veti. celje drugo, žalec presenetil Celjski ' šahisti so ponovno »moralni« republiški prvaki, to- da v drugi zvezni ligi bo nastopal mariborski Kovinar. Na republi- škem prvenstvu, ki je bilo z dru- gim delom v Ajdovščini zaklju- čeno v soboto, so Celjani v zad- njem kolu v odločilni tekmi sicer premagali Kovinarja 5,5:4,5, toda za končni uspeh bi potrebovali pol točke več. To polovičko pa so kar trije člani imeli v igri, toda številni »spregledi« so opravili svoje in enako kot lansko leto so Celjani tudi tokrat le drugi. Sicer pa so celjski igralci pre- magali Kranj 8:2, Jesenice 9:1, Rudarja iz Trbovelj 5,5:4,5, Kovi- narja 5,5:4,5 in igrali neodločeno 5:5 proti Radenski. Na veliko presenečenje so Celjani tokrat imeli boljši del moštva v mladin- skem in ženskem delu, člani pa so nekoliko razočarali. Prijetno pa so presenetili šahi- sti 2alca, ki so kot novinci osvoji- li sedmo mesto. S pol točke več pa bi lahko delili celo peto me- sto. J. KUZMA vodja trenerjev vlado glinšek v bodoče bo pri Temeljni no- gometni podzvezi vodil zbor trenerjev dolgoletni trener Kla- divarja Vlado Glinšek. Sekretar je Alojz Reberšak, v upravnem odboru pa še Imeršič, Križnik, Paviša, Andolšek, Breznik, Gro- belnik, Denžič in Kočevar. JOŽE GROBELNIK ranzinger -turk prva v počastitev 29. novembra. Dneva republike, je Krajevna skupnost Žalec pripravila turnir šahovskih dvojic. Zmagala je dvojica Ranzinger - Turk pred Brinovcem in Studom itd. JOŽE GROBELNIK v šentjurju vlečenje vrvi... v okviru sindikalnih športnih iger je bilo na vrsti tekmovanje v vlečenju vrvi. Nastopile so žal samo štiri ekipe, zi^agala pa je ekipa Alposa tozd Črevarna pred AIpos tozd Oprema, Zdrav- stvom in Skupščino občine. Po dosedaj opravljenih pano- gah vodi Zdravstvo (138 točk), sledijo AIpos tozd Črevarna (125), AIpos tozd Oprema (120) itd. DRAGO MACKOŠEK vodita šentjur in dramlje v občinski šentjurski ligi v ma- lem nogometu po zdajšnjem tek- movanju vodita dve koli pred koncem v A skupini Šentjur in v B skupini Dramlje. DRAGO MACKOSEK opekar pred radečami Končan je jesenski del tekmo- vanja v ligi Medobčinske nogo- metne zveze Celje. Lestvica: OPEKAR 22:7 12 RADEČE 32:11 8 VOJNIK 16:16 8 OLIMP 8:17 4 GOTOVLJE 12:23 4 POLZELA 14:22 3 VRANSKO 4:12 3 JOŽE GROBELNIK začelo se je: v telovadnici Osnovne šole Laško je bil pred dnevi I. občin- ski rokometni turnir ŠŠD za de- kleta. Nastopile so tri ekipe. Zmagala je ekipa Laškega, dru- ga je bila ekipa Rimskih Toplic in tretje Radeče. LILIJANA LEGAN OŠ »Marjana Nemca« radeCe PETEK, 14. DECEMBRA V HALI GOLOVEC Osrednja športna prireditev s proglasitvijo naj- boljšega športnika in športnice, najperspektivnejših športnikov v celjski občini ter razglasitvijo najbolj- ših za letošnje leto na področju rekreacije bo v hali Golovec. Sodelujejo kot organizatorji TKS, ZTKO in NT - RC. Po podelitvi nagrad in priznanj bo II. športni ples za vse, ki se ukvarjajo s športom in telesno kulturo. Zanimivo, zabavno, duhovito, en- kratno, predvsem pa tako kot vedno športno! DOMA PA SKROMNO Najboljši slovenski keglja- či in kegljavke so končali re- publiško kvalifikacijsko tek- movanje za vstop med kan- didate za državno reprezen- tanco. V osmih nastopih si- rom po Sloveniji se je 16 mo- ških in žensk potegovalo za vizo, ki prinaša možnost na- stopa v selekciji za državno reprezentanco. In ravno celj- sko kegljišče Ingrada je pri- neslo našim predstavnikom in predstavnicam najslabše rezultate. Skratka, dobili smo občutek, da se domačini in domačinke niso dovolj re- sno pripravili za sklepne borbe. Med dekleti je v soboto in nedeljo najboljši rezultat do- segla tekmovalka Hmezada Miloševičeva, ki pa je kljub temu ostala praznih rok. Osvojila je le 11. mesto, na- prej pa gre le najboljša dese- terica. Njeno usodo je doži- vela tudi Lojzka Bajde iz celjske ekipe, nič boljše pa niso bile Lesjakova in Javer- škova, ki sploh ni nastopila. V skupni uvrstitvi po osmih nastopih je na prvem mestu Janja Msirinc s 3340 keglji. Naprudnikova iz Žal- ca je presenetljivo drtiga 3304, Tanja Gobec četrta do peta 3301. Sledijo: 11. Milo- ševičeva 3254, 12. Lojzka Bajde 3239, 13. Metka Lesjak 3164 in 15. Javeršek 2430 kegljev. Torej v borbcf za mesta v reprezentanci se bodo v pri- hodnjih mesecih podale Nla- rinc in Gobec iz Celja ter Na- prudnikova iz Žalca. Precej zapletov je bilo tudi med moškimi. Ker niso na- stopili nekateri tekmovalci iz Ljubljane, končne uvrsti- tve ne moremo posredovati. Vsekakor pa je v nedeljo za- dovoljil le mladi Nareks, medtem ko je Tomažič dose- gel poprečen rezultat. Prvi je v soboto v Ljubljani podrl 809 in v nedeljo v Celju 866 kegljev, Tomažič pa 793 in 813. Po trenutnih rezultatih je po osmih nastopih Nareks tretji in je podrl 6802 keglja, Tomažič pa osmi z 6735 keg- lji. Ali bo to dovolj za nastop med kandidati za modro ma- jico pa bo določila kegljaška ,zveza Slovenije, j^^^MA 20. stran - NOVI TEDNIK Št. 48 - 6. december 19? ZDRAVILA, OH TA ZDRAVILA ANTIBIOTIKI Antibiotiki so zdravila 20. stoletja in predstavljajo novo obdobje v načinu zdravljenja nalezljivih obolenj, ki jih povzročajo bakterije. Povečini so to presnovki preprostih glivic, ki kvarno delujejo na bakterije. Odkritju prvega antibiotika - to je bil F>enicilin - je botrovalo naključje. Angleški bakteriolog A. Fleming je ugotovil, da se je na nekem gojišču povzročiteljev gnojenja razvila plesen in se na plesnivem območju bakterije niso razvile. S proučevanjem te do te- daj nenavadne »motnje«, je prišel do zanimivih rezultatov, ki so omogočili raz\'oj popolnoma novega zdravila, ka- terega so poimenovali po glivici ple- snivki (PeniciUium notatum) kar peni- cilin. Delovanje penicilina je v tem, da se vključuje v biosintezo bakterij name- sto življenjsko pomembne organske kisline imenovane tudi muraminska kislina. S tem je motena rast bakterije in pride do napake v izgradnji celične o)pne in bakterija sedaj enostavno po- či. Muraminska kislina je pomembna samo pri gradnji bakterij in jo celica toplokrvnih predstavnikov ne potre- buje, je penicilin skoraj popolnoma nestrupen za človeka, tudi v zelo viso- kih koncentracijah. Sčasoma pa se je razvila neobčutlji- vost na penicilin, ker so zaradi premaj- hne količine antibiotika nekatere bak- terije preživele in to zaradi obrambne- ga mehanizma - encima penicilaze - ki se je razvil na površini bakterije. Pogoj za uspešno zdravljenje s penicilinom je torej izdatna količina penicilina v krvi, ki mora biti enakomerna vsaj osem do deset dni. Z nastankom novih t. i. polsintetskih penicilinov se je ne- koliko zmanjšala neobčutljivost zdra- vila. Nekateri ljudje so preobčutljivi na penicilin, zato je zanje jemanje tega zdravila zelo nevarno. Nastopi huda alergija, ki jo spremljajo otekline, tež- ko dihanje, srbenje kože in v najhujši obliki nastopi anfilaktični šok in paci- jent brez hitre zdravniške pomoči lah- ko zaradi tega tudi umre. Zaradi tega antibiotiki niso v prosti prodaji in jih lahko predpiše samo zdravnik po svoji lastni presoji. BORIS JAGODIC ALPNISTIČNI KOTIČEK VEUKI NAČRTI ZA 1880 Atlantska obala Norveške, Amerika Celjski AO v soboto polaga obračun svojega dela. V Logar- ski dolini se bodo zbrali člani in pripravniki in s posebnim ritua- lom bodo sprejeti tečajniici med pripravnike in pripravniki med člane. V teoretičnejn delu bodo pove- dali kaj znajo - spisek plezalnih vzponov je že pripravljen! Vsak, ki postane član (z vsemi pravica- mi in dolžnostmi) mora skozi trdo šolo, ki z leti zahteva vedno več. Postati član-alpinist, vsaj v Celju, ni več samo formalnost; za tem imenom se skriva dva- ali triletno trdo delo z vsaj 30 do 100 smermi vseh stopenj v kopni skali, ledu in snegu. Za leto 1980 je načrt AO Celje precej napet. Poleg vsakoletne plezalne šole in vzponov doma, sta v načrtu dve odpravi, ki naj pokažeta, kaj najboljši v Celju zmorejo v najtežjih kopnih ste- nah po Evropi in ZDA. Knez in Zupan (velika celjska naveza) odpotujeta v Vosemite (ZDA-Kalifomija), kjer v steni El. Capitan potekajo tisočmetr- ske smeri VIII. težavnostne stop- nje, kar je dve stopnji nad evrop- sko lestvico. Doma poznamo oceno VI. (skrajno težavno), •Amerikanci pa so s prostim ple- zanjem to oceno pognali krepko navzgor. Kako smo pripravljeni na te izjenuie težave, bosta dala odgovor oba celjska alpinista, predvsem Knez, ki je trenutno eden najboljših solo-plezalcev, kar jih naše in tuje stene poznajo. Dvanajstčlanska odprava po- tuje v maju 1980 v gorsko skupi- no Trolltinden na severozahodni atlantski obali Norveške. V dva tisoč metrov visoki granitni steni so smeri z angleškimi, francoski- mi in ameriškimi imeni, najtežje- ga Slovenci tam še nismo zmogli. Obe odpravi potujeta v maju, od- hod in tudi uspeh pa je seveda odvisen tudi od tega, ali bo alpi- nistični odsek sposoben zbrati potrebna sredstva. 25 starih mili- jonov, kolikor znaša predračun za obe odpravi, niso mačje solze, kljub temu, da Celjani in delovne organizacije v našem mestu alpi- nizem že priznavajo kot svojo vi- sokokvalitetno športno panogo. Zopet bomo potrkali na šport- no zavest Celjanov - planincev in skušali uresničiti načrt. Po veli- kem uspehu naših plezalcev v evropskih stenah in tudi doma; po uspehu celjske odprave v juž- noameriških Andih upamo, da ne bo prevehk problem zbrati ne- kaj milijonov za afirmacijo celj- skega in s tem tudi jugoslovan- skega alpinizma. v prazničnih dneh so Celjani obiskali stene v Paklenici in iz- plezali tam več kot 60 vzponov, med njimi 9 novih smeri od III. do VI. težavnostne stopnje. O tem velikem uspehu bomo poro- čali v naslednji številki NT. V gorskem svetu je nad 1 m snega, ki je večinoma pomrz- njen. Nevarnost plazov je na se- vernih straneh - ne prečite pobo- čij, ker je tudi na južnih in vzho- dnih straneh nevarnost kložaste- ga plazu! CIC Ml IN ZDRAVJE KAJ VEMO O ALKOHOLIZMU PiŠE: MAVER dr. ANA Kaj je alkoholizem - eno- stavnega odgovora na to vprašanje ni. Do konca II. svetovne vojne se je alko- hohzem obravnaval bolj kot moralni in ne kot medicinski problem, čeprav so težke te- lesne in duševne posledice alkoholizma tudi takrat zdra- \dli v bolnici, je pa bilo zelo malo ah ničesar storjenega za osnovni vzrok bolnikovih težav - alkohohzem. Prave definicije alko- holizma, uporabne v praksi, še danes nimamo, kljub na- porom strokovnjakov sve- tovne zdravstvene organiza- cije. Sprejeta je definicija, da je ALKOHOLIZEM vsaka oblika uživanja alkoholnih pijač, katera prestopa druž- bene navade ah običaje v do- ločeni družbeni skupnosti in sicer ne glede na vzroke takšnega obnašanja. Kot ALKOHOLIK se obravnava oseba, katera pre- komerno uživa alkoholne pi- jače in je odvisna od alko- hola v tolikšni meri, da kaže okvare telesnega in duševne- ga zdravja ter motnje v so- cialnih in ekonomskih odno- sih. Kot alkoholik se obrav- nava tudi tista oseba, katera kaže začetne znake okvar v omenjenem smislu. Poudarek je vsekakor na besedi ODVISNOST, pri tem pa gre lahko za psihično odvisnost - bolnik čuti moč- no slo po alkoholu ah telesno odvisnost. Namreč, alkohol se vključi v telesno presnovo in ga organizem pogreša če ga ne dobi, zato se pri preki- nitvi uživanja alkoholnih pi- jač pojavljajo razUčne tele- sne težave kot so: splošna slabost, potenje, drhtenje rok, pospešen srčni utrip, spremljan z občutkom te- snobe in ostah znaki, ki jim rečemo »abstinenčne te- žave«. Posebno moramo pripo- mniti, da alkohohzem iz me- dicinskega stahšča ni bole- zen v pravem pomenu bese- de, pač pa posledica osnov- nih bolezenskih sprememb, katere potem povzročijo, ozi- roma pripeljejo do preko- mernega uživanja alko- holnih pijač. Te osnovne te- žave so lahko zelo razhčne od posebnih osebnostnih po- tez oziroma značilnosti, zara- di katerih se določene osebe težje prilagajajo okolju, do težjih duševnih motenj, ka- tere nezdravljeni bolniki po- skušajo odpraviti z alko- holom. Natančnejših podatkov o razširjenosti alkoholizma pri nas nimamo, epidemiološka raziskovanja tega problema so šele na začetku, zato raz- polagamo le z grobimi oce- nami števila alkoholikov v SR Sloveniji. Te ocene se tu- di med seboj razhkujejo, gib- ljejo se pa le nekje okrog 3-5% celotnega prebival- stva, kar pomeni v številkah pribhžno 90-100.000 ljudi. Pri tem na 7-8 moških pride ena ženska oseba. Število oseb, katere prekomerno uživajo alkoholne pijače - jih pa še ne obravnavamo kot alkohohka - je vsaj še enkrat tohkšno. Ce vzamemo v poštev, da alkohohzem prizadene tudi družinske člane alkoholika, marsikdaj tudi njegove sode- lavce in ostale osebe, s kate- rimi je alkohohk v stalnih odnosih, je število prizadetih oseb zelo veliko in postane jasno, da gre za masovno so- cialno bolezen. Omembe vredno je tudi dejstvo, da po II. svetovni vojni število alkohohkov pri nas in v svetu progresivno narašča, obenem je opaziti tudi spremembe v socialni strukturi alkohohkov. Svoj- čas je alkohohzem bil bole- zen revežev, danes pa imamo vedno več materialno in so- cialno dobro situiranih oseb, katere zabredejo v alko- holizem. PRKPOROCA Na oddelku ženske konfekcije v velebla govnici T je vedno zanimivo. Novo leto s« bliža in mnoge ženske bodo še bolj privlae ne v čudovitih večernih oblekah. Eno izme< njih vidimo tudi na tem posnetku. Najnovejša moda za mlade! Po take ženske komplete ni treba več čez mejo. Dovolj je i« obisk veleblagovnice T. Precej je takšnih, ki se še zdaj odločajo za nakup plaščev. izbira |e v T še vedno zelo bogata. Tudi bolj zahtevne ženske ne bodo razoča-| rane. Ob takšnem krznenem plašču kot ga« vidimo na tem posnetku že ne! j $t. 48 - 8. december 1979 NOVI TEDNIK - stran 21 Iščemo sobo površine najmanj 20 m^ z možnostjo priključitve tele- fona v Celju ali neposredni okolici. Prostor potrebujemo za konstrukcijski biro. Ponudbe pošljite na naslov: RŠC VELENJE TOZD SERIJSKA PROIZVODNJA, In- dustrijska cona Gorenje - GLIN, Lesna Industrija n. sol. o. Nazarje Na osnovi sklepa delavskega sveta Delovne skupnosti skupnih služb razpisujemo a) dela In naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi »vodenje splošno- kadrovskega sektorja« b) dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi »vodenje sektorja za organizacijo poslovanja«. Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnje- vati še naslednje: pod a) - Visoka oz. višja izobrazba pravne, ekonom- ske, lesarske aii gozdarske smeri in 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj (ali ustrezna srednješolska izobrazba in 8 let delov- nih izkušenj) - Moralno-politična neoporečnost - Kandidatovo dosedanje delo mora zagotavljati, da bodo doseženi cilji delovne organizacije. pod b) - Visoka ali višja izobrazba ekonomske ali organizacijske smeri, z najmanj 5 let delovnih izku- šenj na ustreznih delih - Moralno-politična neoporečnost - Kandidatovo dosedanje delo mora zagotavljati, da bodo doseženi cilji delovne organizacije. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema razpisna komisija DS Skupne službe v roku 30 dni po objavi razpisa. . Imenovanje velja za 4 leta. Kandidati bodo o izbiri pismeno obveščeni v 30 dneh po izteku roka za prijavo. Delovna skupnost strokovne službe, OBČINSKE IZOBRAŽEVALNE SKUPNOSTI CELJE razpisuje prosta deta in opravila STROKOVNEGA SVETOVALCA ZA INVESTICIJE (1 delavec) Pogoji: visoka strokovna izobrazba gradbene smeri in 3 leta delovnih izkušenj ali višja strokovna izobrazba grad- bene smeri in 5 let delovnih izkušenj ter opravljen strokovni izpit Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas. Rok za prijavo na razpis je 15 dni od datuma objave razpisa. O rezultatu izbire bodo prijavljeni kandidati obveščeni v 15 dneh po izteku roka za prijavo. Pismeno prijavo z dokazili o izpolnjenih pogojih poš- ljejo kandidati na naslov: OBČINSKA IZOBRAŽEVAL- NA SKUPNOST CELJE, CANKARJEVA 1. Konfekcija »LISCA« Sevnica - TOZD Blagovni promet vabi k sodelovanju gostinske delavce, ki imajo ustrezno znanje in delovne izkušnje za delovna opravila kuharja in natakarja v gostinski poslovni enoti Tončkov dom na Lisci. Sprejetim delavcem nudimo zaposlitev za nedoločen čas, urejene delovne pogoje, stimulativne osebne do- hodke in takojšnjo rešitev stanovanjskega vprašanja. Prijave sprejemamo 15 dni po objavi na naslov Kon- fekcija »LISCA« Sevnica - TOZD Blagovni promet - 68290 Sevnica, kjer dobite tudi dodatna pojasnila. Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po zaključku objave. »AUREA« Celje, 1 Celje, Kersnikova ulica 17^ -J vabi ksodelovanju ' SALDAKONTISTA za nedoločen čas, z dvema mesecema poskusnega dela. Pogoj za sprejem: dokončana ekonomska srednja šola z dvema letoma ustreznih delovnih izkušenj. Kandidate prosimo, da svoje vloge posredujejo na gornji naslov v 15 dneh od objave prostih del. - Odgovor bodo prejeli v naslednjih 15 dneh. Proizvodno podjetje »ZARJA ŽALEC« PETROVČE Komisija za delovna razmerja TOZD Lesna industrija Petrovče objavlja za opravljanje del in nalog 1. Vodja priprave dela - 1 izvrševalec za nedoločen čas s 3-mesečno poskusno dobo Pogoji: inženir lesarstva, 3 leta delovnih izkušenj s področja lesarstva, obvladanje metod s področja organizacije dela Nagrajevanje in OD po pravilniku o razporejanju či- stega dohodka in delitvi sredstev za OD, nadomestila OD in o drugih osebnih prejemkih delavcev TOZD. V 15 dneh do objavi je treba poslati pismene prošnje z ustrezno dokumenatacijo na naslov: Proiz. j3od. »ZARJA ŽALEC« Petrovče - 63301 PE- TROVČE. PROMETNA PREVimm PIŠE: STANE ZUPANC PROMILE POVEČUJEJO NEVARNOST 2e majhne kohčine zaužitih alkoholnih pijač ima za posledico, da alko- hol preide v kri in z njo do posameznih celic, tudi možganskih, kjer povzro- ča motnje normalnega funkcionalnega delova- nja. Prisotnost alkohola v krvi kaže občutno nara- ščanje nevarnosti vožnje, saj voznik v takem stanju precenjuje svoje vozniške sposobnosti, zato je nje- govo početje za volanom nagnjeno k nevarnim tve- ganjem in agresivnosti. 2e pri 0,8% alkohola v krvi je stopnja nevarno- sti, ki jo povzroča tak voz- nik, že štirikrat večja kot pri vožnji v treznem sta- nju. In nikar si ne delaj- mo utvar: tudi sicer zelo izkušen voznik podleže zmanjšanju sposobnosti za vožnjo zaradi vpliva al- kohola. Delovanje umskih in telesnih funkcij in pred- vsem koordinacija med njimi je omejeno, poča- snejše in kar je največ- krat zelo usodno - na- pačno. Voznik pod vplivom al- kohola, ki je torej zaradi precenjevanja svojih spo- sobnosti že itak nagnjen k nevarnim tveganjem, predvsem optično situa- cije okrog sebe zaznava z omejeno intenzivnostjo. Taki vozniki predvsem spregledajo dogajanja ob robu ceste. Občutno se jim podaljša tudi reakcij- ski čas celo za 100 in več %. Torej ni čudno, da ne- ke nevarne situacije ne morejo preprečiti, ker pač vozilo, ki bi ga nor- malno v nekih določenih situacijah 2e uspeli usta- viti, še kar drvi smrti v naročje. Dokazano je tudi, da se pri opitem vozniku ne sa- mo podaljša reakcijski čas, ampak so te vozniko- ve^ reakcije največkrat ne- pravilne. Vinjen voznik npr. ob neki nevarnosti neuspešno zavira, v taki isti situaciji pa bi trezen voznik preprečil najhujše s kakšnim drugim, bolj uspešnim manevrom, npr. izogibanjem z vozi- lom v levo ali desno in podobno. Cestni promet zahteva dosledno disciplino ude- ležencev in podrejanje ustaljenemu redu, pred- pisanemu z zakoni in dru- gimi cestno prometnimi pravili. Vinjenim ljudem pa je disciplina na splošno tuja in podrejanje pravnim in splošnim družbenim nor- mam v nasprotju z njiho- vo takratno miselnostjo, neprisebnostjo in agre- sivnostjo. Nedisciplina na cesti in z njo neupošte- vanje prometnih predpi- sov pa zagotovo vodi v nevsklajene odnose med udeleženci v prometu, če- sar nujna in zla posledica je prometna nesreča. Voznik, ki sede za vo- lan pod vplivom alko- hola, pa čeprav v prepri- čanju, da ga pač nekaj prenese, se ne more pri- števati med dobre avto- mobiliste. Vinski bratje vseh vrst bi se morali zavedati, da je vožnja zelo zahtevno opravilo in potrebuje ce- lega človeka: preudarne- ga, vestnega in koncentri- ranega, ki mu ne more in ne sme ukazovati boter alkohol. Upam, da ste prijetno preživeli Dan republike in najbrž se tudi že inten- zivno pripravljate na praznovanje Novega leta. Ob takih praznikih često- krat segamo po kozarčku dobre kapljice, vendar ob tem ne pozabimo, da al- kohol in volan ne sodita skupaj. To naj bo eno izmed vodil vseh udele- žencev v prometu s ci- ljem, da zagotovimo bolj varno, manj boleče in kr- vavo 1980. leto. PROM. NESREČE POSEBNO OBVESTILO Uprava javne varnosti Celje poziva voznika tovor- nega avtomobila, katerega je včeraj, 3. 12. 1979, okoli 9.50 ure na hitri cesti »Slo- veniki« med Celjem in Dramljami prehiteval voz- nik osebnega avtomobila Fiat 1300, rdeče barve, da se javi na UJV ali sporoči svoj naslov zaradi informacij. Med prehitevanjem je priš- lo do oplazenja med vozili in kasneje do hujše promet- ne nesreče, v kateri je bilo udeleženih 8 vozil. Istoča- sno prosimo občane, ki kaj vedo o omenjenem tovor- njaku, da to sporoče na UJV, telefonska številka 23- 941. Iz pisarne UJV UMRL PO ŠTIRIH DNEH Štiri dni po prometni ne- sreči v Brodeh pri Vranskem je v celjski bolnišnici umrl IVAN KRNICNIK, 53, iz Brod. Približno 70 m pred mostom čez Bolsko je na- mreč padel in zaradi vinjeno- sti obležal. Iz smeri Vranske- ga je pripeljala z zasenčeni- mi lučmi voznica osebnega avtomobila BOGOMILA ŠKOBERNE, iz Konjic, ki na tleh ležečega pešca ni opazila pravočasno in ga je zato zadela ter potiskala pred seboj 35 metrov. NEOSVETUENA VPREGA IVAN GRESAK, 33, iz Be- lovega je v domačem kraju vlekel z vprego hlode čez re- gionalno cesto. Voz je bil neosvetljen. Iz smeri Rim- skih Toplic je pripeljal z osebnim avtomobilom FRANC HOMSEK, 24, iz Brdc, ki je zadel v vprego in v vodnika, Ivana Grešaka Z AVTOCESTE NA BANKINO Na začetku izvoznega pasu s Slovenike - iz mariborske smeri - proti Slovenskirh Konjicam je voznik osebne- ga avtomobila JOŽE SU- šEC, 21, iz Velenja iz nezna- nega vzroka zapeljal na neu- trjeno bankino, vozil po njej 60 metrov, zadel v obcestni jašek in obstal. Pri nesreči sta se težje poškodovala voz- nik Sušeč in en sopotnik, medtem ko ima drugi sopot- nik le lažje poškodbe, škode pa je za 30.000 dinarjev. PONOVNO - NEOSVETUENA VPREGA V bližini železniškega pre- hoda v Šmarju je voznik osebnega avtomobila IVAN KAMPUS, 34, iz Šmarja do- hitel neosvetljeno vprego, ki jo je vodil FRANC OSET, 66, prav tako doma iz Šmarja. Voznik Kampuš je zadel vprego tako močrio, da je zadnji del odtrgalo, živina pa s sprednji delom vred zbeža- la in pohodila Franca Oseta, pri čemer se je težje poško- doval. ČRNAKRONIKA^ VLOM V SREDIŠČU MESTA Ko so prišli prejšnji pone- deljek delavci v službo v sa- mopostrežno trgovino Soča v Celju, so opažih, da je v času, ko je bila trgovina za- prta, torej od sobote, nekdo vlomil. Neznani storilec se je »spravil nad« delikatese - odnesel je raznih salam, pr- šuta in sira v vrednosti več kot 9000 dinarjev. Namera- val je vlomiti tudi v stoječo blagajno, ki jo je sicer poško- doval, ni mu pa uspelo bla- gajne odpreti. IZTIRILA DVA VAGONA Na železniški postaji v Rimskih Toplicah sta iztirila dva tovorna vagona, ki nista bila dovolj tesno speta, kar so zakrivili delavci na želez- niški postaji v Zalogu, kjer so sestavljali vlak. Eden va- gon se je prevrnil na tire, ta- ko da je na vagonu škode za 300.000, na objektih (kretni- ci, izvoznem signalu, plinski napravi na kretnicah in vez- nem drogovju) pa je škode za 200.000 dinarjev. Dne 16. U. 1979 je odšla od doma neznano kam Vera . MAJER, stara 36 let, doma iz Laš štev. 21, pošta Podplat pri Šmarju pri Jelšah. Osebni opis: visoka 165 do 170 cm, močnejše postave, okroglega obraza, kratkih kostanjevih las, oblečena je bila v rjav plašč z belimi pi- kami. Prosimo vsakogar, ki bi o pogrešani karkoli vedel ali vedel, kje se nahaja, da o tem obvesti najbližjo postajo mi- lice ali Upravo javne varno- sti Celje, Gregorčičeva 5, te- lefon štev. (063) 23-941. Iz pisarne UJV 22. stran - NOVI TEDNIK Št. 48 - 6. december 1979 48 - 6. december 1979i NOVI TEDNIK - stran 23 ANDI 78 PO KORDILJERAH DO PRESTOLNICE INKOV Piše: DR. JOŽE ČETINA Medtem so naši fantje ra- zmišljali o smeri, ki bi se je lotili, ko se bo vreme spet ustalilo. Najprej so se spo- gledovali z ledeno steno Chopicalguija, potem so se pa končno odločili spet za Huascaran in sicer za seve- rovzhodno steno severnega vrha. V nedeljo je nastopila spet stara, dobra sončna zima. Fantje so odnesli opremo pod steno in se vrnili šele ob temi. V bazi pa smo po kosi- lu imeli obisk. Iz doline se je pripeljal razmajan, majhen avtobus in se ustavil tik po- leg naših šotorov. Kmalu na- to sem se počutil kot uboga, nadlegovana živalca v zoolo- škem vrtu. Avtobus je bil na- trpan z nedeljskimi turisti iz Yungaya, ki so očitno veseli, da ja naporne vožnje po luk- njasti in nepopisno prašni cesti konec, popadali iz vozi- la in brez vsakega uvoda za- čeli s svojo živahno radove- dnostjo oblegati nas in naše šotore, in svoje zanimanje so si kar brez posebnega dovo- ljenja sami tešiU. Ta zabav- na, četudi malce tečna epizo- da je trajala dobro uro in utrujen tudi po jezični plati, saj sam poleg vsega bil še tarča intervjujev z vseh stra- ni, sem potem počival na zračni blazini in užival zad- nje žarke popoldanskega sonca. Res ni bilo nobene škode, če izvzamem, da je neka gospodična za spomin odnesla Džonovo ogledalce in da je moj izlet na Pico Jo- se tokrat splaval po vodi. Ponedeljek, 26. junija, je bil dan D drugega in zadnje- ga naskoka na Huascaran. Naveza Črepinšek, Zupan, Pepevnik je v sončnem do- poldnevu zapustila bazo in odšla po cesti v kot doline pod Garganto. Na obisk je prišel Lucho z družino in že- na je kar s punkeljčkom na hrbtu pomagala pri posprav- ljanju tabora. Lucho je Janča povabil na ribiški dvoboj, jaz pa sem jo spet mahnil na svojo trimsko stezo. Prelaz Portachruela, ki lo- či piramidasto goro Yanara- ju od masiva Chopicalgui, je skoraj tisoč metrov nad našo dolino in ravno nasproti se- verovzhodni steni Huascara- na. S fotoaparatom in voki- tokijem sem se naslednje do- poldne napotil na tovorno cesto in že po nekaj zavojih krenil na indijansko stezo, ki se desno od ceste v strmih ključih vzpenja proti prela- zu. Nekaj minut pred dogo- vorjenim časom sem stal na 4800 metrov visokem, ostrem grebenu, kjer se oz- ka, kamnita steza komajda lahko prevali na drugo stran. Tam spodaj se začenja doli- na Vanama, ki jo je že zajela popoldanska senca. Sto me- trov pod menoj jezerce na ze- leni površini, veliko in črno kot zadnje triglavsko. Morda dve uri hoda naprej še eno. Razen steze, ki se mimo je- zerc izgublja vedno niže v daljavo, ničesar, kar bi spo- minjalo na obljudenost. Pra- vijo, da bi moral hoditi debe- le tri dni, če bi hotel priti do Marafiona, enega od izvirov Amazonke. Radijska zveza je bila sicer slaba, slišal pa sem, da so fantje vstopili v ledeno str- mino in se ubadajo s prvimi raztežaji. V zavetju, na sončni strani prelaza, sem si iz kamenja zložil udobno ležišče in pri- jetno zadremal Zbudili so me šele koraki bližajočega se potomca Inkov, ki je gnal šti- ri otovorjene mule preko prelaza v Yanamo. Buenos tardes, sehor, tengo hambre, je pozdravil Nisem mu mo- gel pomagati, saj na te spre- hode nisem jemal s seboj ni- česar za pod zob. Pozno popoldne sem se vračal proti domu. Stene, ki so obdajale dolino, so se ko- pale v fluorescentni svetlobi zahajajočega sonca. Ko sem že ob prvem mra- ku bil pri brvi čez hudour- nik, še pol ure hoda do baze, je Chopicalguijeva široka, vertikalno razbrazdana lede- na stena še vedno svetila s tajinstveno zelenkasto svet- lobo. Ta je na vrhu grebena prešla v tanko, ožarjeno črto, ki je več kot dva kilometra široko goro ločila od zelen- kastomodrega večernega ne- ba. Dolgo nisem mogel odtr- gati pogleda od tega prizora. Zadnje pol ure sem hodil že v trdi temi. Tu in tam je iz skalne votlpe ali iz goščavja zasvetil plamenček, ob kate- rem bodo prenočili Indijanci na svoji poti iz doline v doli- no. Tu in tam je od ognja zalajal pes in se spet umiril, ko sem bil mimo. Črno nebo je bilo posuto z zvezdAmi, nad Huandoyem je medlo svetil tanek, navzgor odprt srp polmeseca. Ta del doline je resničen paradiž bujnega zelenja in cvetja. V ozadju Nevado Pisco. PESMICE OB MEDNARODNEM LETU OTROKA otroci WE Žalec so pred prazničnimi dnevi pozdravili v svoji sredini avtorico zbir- ke otroških pesmic »Fičfi- rič«, Meto Rajnerjevo. V ok- viru praznovanj Mednaro- dnega leta otroka so jo na- mreč v svojo sredino povabi- le vzgojiteljice tega vrtca in prireditev pripravile skupaj z Občinsko kulturno skup- nostjo in Mladinsko knjigo. Skoraj 200 malčkov je z na- petimi ušesi poslušalo pe- smice o Fičfiriču, o Katki sladkosnedki, o Maminih škratih. Pastirčku itd. Otro- ci, radovedni kot znajo vselej biti, pa so avtorici zastavili tudi nekaj vprašanj, na kate- re je Meta Rajnerjeva rada odgovarjala. Seveda so ji ma- U cicibani ob slovesu zažele- li, da bi kmalu spet napisala kaj zanje, saj imajo prav pe- smice še kako radi. MP ZAČARANI KROG Kdor sovraži in kdor ljubi, ima svojega soigralca, ostri udarci, sladki poljubi kri lijejo v dvobojevalca. A kdor sam sebe ljubi, živi od lastne krvi, v užitku se vdaja pogubi, kakor sveča, ki sebe gori. A kdor sam sebe sovraži, živi od lastne krvi, bolečine ne utolaži, kdor sam udarja in sam trpi Kdor sam sebe sovraži in ljubi, ne ve nikoli, da živi: ostri udarci, sladki poljubi v svetu, kjer odmeva ni. BOŽO VODUŠEK PRIDITE, PREDSTAVA JE To je naslov knjige avtorja Bo- jana Stiha, posvečena celjski gle- dališki družini. Izšla je v redni zbirki knjižnice Mestnega gleda- lišča ljubljanskega. V torek popoldne je bila v Slo- venskem ljudskem gledališču v Celju svečEinost, kjer so omenje- no .knjigo predstavili urednik zbirke Dušan Tomše, gledališki igralci Jadranka Tomažič, Sandi Krošl in Pavle Jeršin* ter sam av- tor Bojan Stih. Njegovo ime je močno vezano na razvoj Sloven- skega ljudskega gledališča v Ce- lju in sploh na razvoj sodobne gledališke tvornosti pri nas. S to knjigo smo dobili dragocen do- kument časa, o njeni vsebini pa bomo obširneje pisali v eni pri- hodnjih številk Novega tednika. »RDEČI VRAGIPLAVEREPREZENTANCE« VTOPRU Prejšnji teden so obiskaU organizacijo združenega dela TOPER CELJE člani moške smučarske reprezentance, ki so pomeriU nova smučarska oblačila, s katerimi jih je opremila ta znana delovna organizacija. Letošnja oblačila so izdelana iz kvahtetnih tkanin v modni bordojsko rdeči barvi. Eden izmed prisotnih novinarjev pa je že povedal domislico, da bodo letos naši smučarji »rdeči vragi plave reprezentance«. Po prvih rezultatih sodeč se je njegova napoved kar uresničila. (Foto: R. Fonda)| Ob Tednu domačega filma v Celju organizirata DPD Svoboda in Društvo prijateljev mladine Polzela 4. Te- den mladinskega filma. Predstave so v Domu svobode 'na Polzeli in sicer: !»reda - Boško Buha ob 15.30 četrtek - izbor slovenskih lutkovnih filmov ob 15.30 petek - Ne obračaj se sinko ob 15.30 sobota - Milijoni na otoku ob 15.30 nedelja - izbor hrvaških risanih filmov ob 10. uri ponedeljek - Zadnja dirka ob 15.30 torek - Cmi biseri ob 15.30 Kot vsako leto, organizirajo predstavo tudi v Zadruž- nem domu v Andražu, ki bo v nedeljo ob 14. uri. Krajanom pa bodo predstaviU film Zadnja dirka. Pokrovitelj Tedna mladinskega filma je tovarna no- gavic Polzela. Za vse predstave so abonmajske vstopnice že razpro- dane. NOVI TEDNIK - Glasilo občinskih organizacij SZDL Celje, Laško, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah in Žalec - Uredništvo: Celje, Trg V. koijgresa 3 a, poštni predal 161. Naročnina in oglasi: Trg V. kongresa 3 a - Glavni urednik Novega tednika in Radia Celje Avigust Ribič, pdgovorni urednik Novega tednika Drago Medved, Odgovorni urednik Radia Celje Branko Stamejčič. Redakcija: Milan Božič, Jurfe Krašovec, Mateja Podjed, Damjana Stamejčič, Zdenka Stopar, Mitja Umnik, Janez Vedenik, Tone Vrabl. Tehnični urednik FVapjo Bogadi. Izhaja vsak četrtek. Izdaja ga CGP Delo, Ljubljana. Rokopisov ne vračamo. Cena posamezne številke 5 din, celoletna naročnina 230 din, polletna 115 din. Za tujino je cena dvojna. Štev. žiro računa: 50700-603-31198 - CGP Delo Ljubljana, TOZD Novi tednik Celje. - Telefon, oglasi in naročnina: 22-369, 23-105.