SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LXXI (65) • STEY. (N°) 51-52
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES • 20 de diciembre - 20. decembra 2012
LOJZE NOVAK
Rojstvo
Pišem pesem o Rojstvu.
O, Rojstvo Rojstva.
O, lepota.
Kako naj povem in kako naj pišem, da bo pesem čista in bela, vsa tiha in blaga, kakor je bilo tvoje Rojstvo?
Padam na obličje in molim.
O, dete in tvoje sveto Rojstvo.
Rojstvo, ki te je dalo človeštvu in ponižalo v smrt za življenje sveta.
Padam na obličje in molim in pojem za tvoj dan.
In moja pesem se pretaka, prepleta s pesmijo, ki sem jo pel že davno nekoč.
Vsako leto sem pisal. Leto za letom sem ti pel za tvoje sveto Rojstvo. Pel sem ti tam daleč in že davno nekoč ob bučanju Mure, ki je valila skale ledu: bobnenje valov in skale ledu. In pesem šum in gozdov in pesem zvonov in tiho padanje snega in pritajeno mukanje govedi in hr-zanje konj in ropot kopit v gorkih hlevih. In tiha in sveta domačnost in skrivnostno mirni in tihi glasovi in otroška nestrpnost in jaslice v kotu in drevešček pod stropom.
Vsako leto sem pisal in sem ti pel za tvoj dan, o Dete.
In moja pesem je bila topla in dobra, grenka in boleča.
Se spominjaš madžarskih pust v zimi in mrazu in snegu in divjega ropotanja strojnic in bobnenja topov? Stopal sem preko puste, ves bolan in ubog, ves sestradan in žejen toplote in mirne in dobre besede. Bila je noč tvojega svetega Rojstva. Padel sem na obličje. Hladna in trda je bila pusta, moja ustna bolno višnjeva in okrvavela. Ležal sem razpet nad pusto, kakor pribit na križ tujih zemlja in neba in z okrvavljenim obličjem sem ti pel v materini besedi pesem za tvoje sveto Rojstvo.
O, Dete.
O, Rojstvo Rojstva.
Vsako leto, leto za letom, sem ti pel za tvoj dan.
Pel sem ti tam daleč, že davno nekoč.
Se spominjaš našega lepega, žalostnega Korotana?
Kakor romarja me je zalotila presveta noč tvojega rojstva med skrivnostnim šumenjem gozdov in bučanjem rek in tihim molkom jezer in pesmijo zvonov in pesmijo peto v materini besedi in tiho pesmijo starih borcev in vi-harnikov tam na pobočju gora. Se spominjaš, Dete, tihih belih vasic, zavitih v tiho belino snega in belih cerkva in kapelic in znamenj?
Stopal sem preko belih in tihih polj, hodil stezo naših očetov in mater in sem pel belo in tiho pesem za tvoj dan.
Zdaj stopam preko pampe. Sonce je vroče in daljave si podajajo roke z obzorji. In ko se dan umakne noči in ko na temno modrem nebu zagore zvezde in pampa zasnuje pod senco Južnega križa.
O, Dete.
Danes je presveti večer tvojega rojstva.
Vsako leto, že od davno nekoč sem ti pel za tvoj dan.
Kako naj ti zapojem danes, kako naj povem in kako naj pišem, da bo moja pesem vsa bela in ista, vsa tiha in blaga, kakor je bilo tvoje Rojstvo?
Glej, Dete.
Žena mi že na široko odpira vrata v sobo, v tiho svetišče doma, kjer je pripravila z dobro in mehko roko spomenik tvojemu rojstvu. Jaslice v kotu in drevešček pod stropom in tihe in dobre in tople lučke, ki žarijo v očeh Silvije in Andreja.
Stopam skozi vrata kakor v svetišče. Mojega obuvala se še drži prah daljnih odhojenih steza in cest, v očeh mi gore žarenje koroških jezer in žareča svetloba ozvezdja Južnega križa, v strunah na mojem godalu drhti pesem Mure in daljnih šum in gozdov in pesem zvonov in tiho padanje snega, in pritajeno mukanje govedi in hrzanje konj in ropot kopit v gorkih hlevih, in madžarske puste v snegu in zimi in divje ropotanje strojnic in bobnenje topov, in bolna okrvavljena usta, ki so ti pela, in skrivnostno šumenje gozdov in bučanje rek in tihi molk jezer in tiha pesem starih borcev in pesem peta v besedi matere v mir tihih in belih zasneženih vasic v našem lepem in žalostnem Korotanu.
O, Dete, kako naj zapojem, kako naj povem in napišem, da bo moja pesem bela in čista?
Na čelu čutim tiho in dobro roko žene in moj pogled je poln tihe in dobre luči, ki gori v očeh Silvije in Andreja.
Svobodna Slovenija želi vsem sodelavcem, raznašalcem,
naročnikom, dobrotnikom in bralcem, pa tudi vsem rojakom, tako v Argentini kot v Sloveniji, v zamejstvu in po svetu, blagoslovljene praznike Kristusovega rojstva ter obilo
sreče in
uspehov
v novem
letu
2013.
Poglejte: Božič je!
Vladimir Kos
Poglejte v jasli: Božje Dete sanja. Poglejte Mamo: pere, se smehlja. Poglejte Jožefa: nad jed se sklanja, da bo nocoj dovolj za tri, ne dva.
Mar to ni Božič, ki nas dela srečne? Sam Bog, neskončni Bog, je Detece; Njegova mama je z vasi povprečne; in krušni oče dela vratnike.
Je stvarstvo to in Stvarniku ugaja. V Svoj svet naj Sin kot človek se rodi. Ključavnico da zarjavelo Raja odpre, očisti s kapljami krvi.
Naš Bog je tak: naš Bog je ves Ljubezen in hlev in jasli v zibel spremeni. Poglejte jo: iz Nove je Zaveze. Se enkrat jo poglejte: vsa žari.
Zapojmo v srcu Detetu zahvalo: za narod tudi naš se je rodil. In koliko trpljenja Ga je stalo, da človek je Ljubezni svet odkril.
Božična
Martin Maroša (iz knjige Bog je moj pristan)
In v strunah mojega godala drhti pesem o tihem padanju snežink, o pesmi naših slovenskih zvonov, o pesmi tihih koroških jezer in šumenju Mure, ki vali ledene skale in njih ropot se meša med daljno pesem zvonov, ki pojejo za Rojstvo, pesem o lepem Korotanu in tihih jezerih in bobnenje Drave in tihem šumenju borovcev in viharni-kov na pobočjih gora Gorenjske in Koroške in tiha sanja vinskih goric slovenske Štajerske in Dolenjske in tihi molk Bele Krajine in davna sanja Slovenskega Primorja. In pesem svete noči in pesem slovenskega božiča.
V strunah mojega godala drhti pesem slovenskega svetega večera.
O, sveta skrivnost Rojstva, zdaj pojem za tvoj dan sredi pampe in čutim, kako je topla in mehka slovenska beseda, ki poje belo in tiho pesem o Rojstvu.
Na čelu čutim dobro in mehko roko žene in oči Silvije in Andreja, ki so polne daljne in tihe luči slovenskega božiča in strme široko razprte vame in prosijo:
»Očka še. Zapoj nam pesem o Rojstvu. Zapoj o tihem padanju snežink in tihi in daljni lepoti slovenskega božiča.«
Sklanjam se nad strune svojega godala in pojem pesem Rojstvu in bajam otrokom tihe in daljne zgodbe.
Potem pojemo vsi skupaj.
Sveta noč.
In slutim, kako žari ozvezdje Južnega križa.
Sveta noč.
In pojem in pojemo pesem Rojstvu.
In moja in naša pesem se pretaka s pesmijo, ki smo jo peli že davno nekoč ...
Tiha noč je razgrnila temni plašč na vso zemljo, radodarno natrosila zvezdic roj je na nebo.
Sred' noči pa luč zasije, kakor da je sonce vzšlo, čudovite melodije angeli prepevajo.
Dete Božje se rodilo v Betlehemu je nocoj, da človeštvo povrnilo bi se v dom nebeški svoj.
V revni štafci je Marija sred' noči rodila ga, zdaj v plenice ga povija, saj od mraza drgeta.
Tam pastirčki hitijo, svoje ovčke čuvajo, luna sije, v mestu spijo, miren sen uživajo.
Angel Božji se pojavi in pastirjem govori: Tam, kjer sije luč, se davi Božji Sin vam porodi.
Vsi pastirčki hitijo, Jezuščka pozdravijo, vse darove pred Marijo in srce položijo.
Tiho, tiho pristopimo k jaslim zdaj še tudi mi, Jezuščka vsi počastimo, saj se nam ljubko smeji.
Božični spev
Gregor Mali
Brezmadežna cvetica, izvoljena Devica, nocoj je razgrnila skrivnosti božje cvet.
Nam Dete je rodila, ga v jasli položila. Ljubezen privabila je z njim na grešni svet.
Marija, roža večna, odeva Dete srečna v brezmadežno ljubezen deviškega srca.
Premilo božje Dete slavijo pesmi svete, pastirji v hlev hitijo iskat Zveličarja.
Vsi k jaslicam hitimo, Devico zahvalimo, ki za nebeško Dete živi, skrbi, trpi!
Zveličarja molimo in njemu podarimo življenja pota temna, vse križe in skrbi!
Do izboljšanja položaja
IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
Že dober mesec dni so v ospredju medijskega poročanja shodi po državi. Jasno je, da jih podpihujejo iz ozadja (strici?). Premier Janez Janša ob tem meni, da je razlogov za nezadovoljstvo veliko. A prepričan je tudi, da rešitev ni v prelaganju odgovornosti, ampak v zavedanju položaja, v katerem smo se znašli, in sodelovanju pri izhodu iz težav.
Premier je v parlamentu v odgovoru na poslansko vprašanje med drugim opozoril, da je Slovenija od leta 2008 v šoku, saj prvič v zgodovini samostojne države stvari ne gredo navzgor. »Prej je vse raslo, plače, standard, gradilo se je, skratka, vedno se je dalo, vsako leto se je tudi v proračunu, tudi takrat, ko smo se pretirano zadolžili, razdelilo več, zdaj pa tega ni več. Zdaj so drugi časi, denarja je zmanjkalo in to bomo slej ko prej morali razumeti.«
V zadnjem času velikokrat slišimo, da je politika varčevanja napačna. A Janša meni, da pri vladnih ukrepih pravzaprav sploh ne gre za to. »Hvala Bogu, če bi jo lahko izvajali ampak je ne moremo, ker ne varčujemo. Trudimo se še vedno, da bi se čim manj zadolžili, hkrati pa moramo
vračati denar, ki smo si ga izposojali v preteklosti.« Zahteve protestnikov po izboljšanju socialnega položaja je po premierjevih besedah tako mogoče realizirati le, če bomo več ustvarili, če se bomo manj zadolževali in če bomo bolje vlagali. »V tej smeri se vlada trudi, to je generalni odgovor vlade in te ekipe, ki je danes tukaj z menoj na to stanje.«
Janša se tudi strinja, da zahteve po pravni in pravični državi ne bi mogle biti bolj upravičene, a kot dodaja, gre za strateški problem, ki ga vlada sama ne more rešiti. »To je pa oreh, ki ga imamo tukaj vsi pred seboj, gre za spremembe, ki potrebujejo več kot navadno večino.«
Premier je prav tako spomnil, da se kriza ni zgodila čez noč, zato tudi ne bo odpravljena čez noč. »Na začetku tega mandata nič nismo obljubljali, kako bosta tekla med in mleko.« Kot še ocenjuje Janša, negotovost vlada po vsej Evropi, a v drugi polovici prihodnjega leta lahko območje s skupno valuto pričakuje rahle znake okrevanja.
Kot smo že katerikrat omenili, pa je težava tudi v dejstvu, da ni enotnosti znotraj same vladne koalicije. Nov
kamen spotike so napovedi finančnega ministra Janeza Šušteršiča o prodaji državnih bank v celoti.
Predsednik SLS Radovan Žerjav je namreč vztrajno proti - država naj v NLB in NKBM obdrži kontrolni delež, torej četrtino plus še eno, zlato delnico. To so koalicijske partnerice ne nazadnje opredelile že v koalicijski pogodbi, pravi. Žerjavu pritrjuje DeSUS, stranka NSi pa Šušteršiču. Ampak plamen sloge v koaliciji zaradi nesoglasij v zvezi s prodajo državnih bank ni ugasnil. »Zakaj bi bila koalicija v težavah, če imamo drugačna mnenja. To je normalno in človeško,« miri Gregor Virant. Seveda se nezadovoljstvo nadaljuje. Sedaj so se protestom pridružili tudi v Društvu slovenskih pisateljev (DSP), kjer so pretekli teden sprejeli izjavo v podporo civilnim protestom in drugače javno izraženemu nezadovoljstvu ljudi nad aktualno politiko.
Menijo, da si je politika državljane Slovenije izbrala za talce in jim ukradla ne le državo, ampak predvsem svobodo, piše v izjavi, v kateri v člani DSP izražajo kar nasprotovanje »vladavini strank«.
TONE MIZERIT
Ob 550-letnici ljubljanske škofije
Na Miklavževo nedeljo je v stolnici sv. Nikolaja v Ljubljani potekal sklep jubilejnega leta ob 550-letnici ljubljanske škofije s slovesnim somaševanjem škofov in duhovnikov, ki ga je vodil papežev odposlanec kardinal dr. Franc Rode. Papež Benedikt XVI. je kardinala Rodeta ob tej priložnosti imenoval za svojega posebnega odposlanca.
Pri maši je sodeloval Mešani pevski zbor Anton Foer-ster s solisti in orkestrom pod vodstvom dirigentke Damijana Božič Močnik.
Slovesnost je bila priložnost za zahvalo Bogu za milosti, prejete v času praznovanja jubilejnega leta, pa tudi za vse, kar je Bog storil po ljubljanski škofiji in njenih pastirjih za slovenski narod v času od ustanovitve do današnjega dne.
Praznovanja so se udeležili duhovniki, redovnice, redovniki in izredno število vernikov. Povabljeni so bili tudi predstavniki države in diplomatski zbor.
Jubilejno leto ob 550-letnici ljubljanske škofije se je uradno začelo s slovesno mašo na Miklavževo nedeljo, 11. decembra 2011, ki jo je v stolnici sv. Nikolaja v Ljubljani daroval nadškof metropolit msgr. dr. Anton Stres.
V zaključni sveti maši je kardinal Rode v nagovoru omenjal pomen ljubljanske škofije za prebujanje in utrjevanje slovenske narodne zavesti. »Z ustanovitvijo škofije smo Slovenci prvič v zgodovini
dobili svoje središče, ki se je v teku stoletij vse bolj uveljavljalo prav zaradi navzočnosti škofijskega sedeža. Do takrat smo bili ljudstvo, razdeljeno na različne pokrajine, brez središča, ki bi pritegovalo k sebi in povezovalo različne dele,« je poudaril kardinal Rode.
V pridigi je orisal čas od ustanovitve ljubljanske škofije. »Dejstvo je, in o tem pričajo že Brižin-ski spomeniki, da je Slovenec skozi stoletja poslušal oznanilo Božje besede v svojem jeziku ob nedeljah in praznikih po zaslugi Katoliške cerkve,« je dejal.
In malo zgodovine? Cesar Friderik III. (1415-1493) je 6. decembra 1461 ustanovil ljubljansko škofijo, devet mesecev kasneje, 6. septembra 1462, pa jo je papež Pij II. (1458-1464) potrdil. Leto zatem je bil imenovan in posvečen prvi ljubljanski škof Žiga grof Lamberg.
Ustanovitev ljubljanske škofije je imela velik pomen za celoten takratni slovenski narod in ne samo za sorazmerno majhno ozemlje, ki ga je obsegala ob nastanku. Ljubljana je postala škofijski sedež, župnije novoustanovljene škofije pa so imele slovensko prebivalstvo. V srcu slovenskega ozemlja je nastalo samostojno slovensko cerkveno središče s številnimi blagodejnimi posledicami za prihodnja stoletja, vendar ne samo na verskem, ampak tudi na kulturnem, izobraževalnem, socialnem in političnem področju.
Spomin na pregnane duhovnike
V	Varaždinski županiji na Hrvaškem so se v petek, 7. decembra 2012, spomnili pregnanih slovenskih duhovnikov, ki so se med letoma 1941 in 1945 zatekli v to regijo. Ob priložnosti so v Galeriji Stančic postavili razstavo, ki jo je odprla ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Ljudmila Novak.
V	času okupacije Slovenije med drugo svetovno vojno, ko so bili med preganjanimi tudi intelektualci in duhovniki, je slednjim veliko milost izkazala Varaždinska županija. Ko je velikemu številu duhovnikov in redovnikov grozilo mučenje in smrt v nemških taboriščih, je zagrebške-
mu nadškofu dr. Alojziju Stepincu, ljubljanskemu škofu dr. Gregoriju Rožmanu in mariborskemu škofu Ivanu Jožefu Tomažiču uspelo iz rok okupatorjev rešiti 367 slovenskih duhovnikov in redovnikov. 193 izmed teh jih je med letoma 1941 in 1945 delovalo na področju zagrebške nadškofije, od tega 42 v župnijah današnje Varaždinske županije. Ti so s svojim predanim delovanjem zapustili globoko sled v tamkajšnjem verskem in kulturnem življenju, za kar so se jim želeli zahvaliti s prej omenjeno razstavo.
Ministrica Ljudmila Novak je izrekla zahvale in pohvale prebivalcem Varaždina in okolice, da so pred sedmimi desetletji toplo sprejeli slovenske duhovnike in redovnike. «Prepričana sem, da so bili tudi ti duhovniki v pomoč vam in da so v regiji veliko naredili na duhovnem področju. Sem vesela, da ste to sodelovanje tudi zabeležili z razstavo.«
V spomin na pregnane slovenske
duhovnike sta varaždinski škof msgr. Josip Mrzljak ter murskosoboški škof in narodni ravnatelj Slovence v zamejstvu in po svetu pri Slovenski škofovski konferenci msgr. dr. Peter Štumpf v varaždinski katedrali darovala sveto mašo za pregnane duhovnike in vse vojne in povojne žrtve.
Ob tej priložnosti se je ministrica Ljudmila Novak srečala s predstavniki lokalnih oblati in s predstavniki slovenske skupnosti v Varaždinu, med drugim s predsednico Sveta slovenske narodne manjšine Varaždinske županije Barbaro Antolic Vupora in predsednikom Slovenskega kulturnega društva Nagelj Igorjem Šer-donerjem. Ti so se ministrici zahvalili za pomoč pri uresničitvi dolgoletne želje po slovenskem pouku na varaž-dinskih šolah, ki je zaživela z decembrom letos. Posebej so se zahvalili tudi uradniku na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu Rudiju Mer-ljaku za dolgoletna prizadevanja za tamkajšnje Slovence.
Položaj se zapleta. Vlada namreč svoje geslo »hočemo vse« jemlje zares in pri tem ne upošteva ne pravnih ne ustavnih mej. Ob vsakem porazu podvoji stavo in nenehno postavlja nova (lastna) pravila igre. In ni jasno, kje se bo to ustavilo - če se bo.
Na juriš! Tak je klic vladnih funkcionarjev, ko napadajo položaje medijske hiše Clarin. Kar nekaj novosti smo doživeli na tej točki zadnji teden. Vemo, da je zbornica odločila, da naj vlada ne posega v delovanje podjetja dokler končna sodba (o ustavnosti ali neustavnosti dveh členov medijskega zakona) ne bo pravnomočna, torej, dokler se o tem ne izreče vrhovno sodišče. Za tem je še, na prijavo podjetja, sodnik Roberto Torti izdal poseben odlok, naj zadevni vladni organ (AFSCA, ki ga vodi Sabatella), ne ukrepa ničesar v zadevi kabelske internetne storitve Fibertel, dokler ne bo prav ista razsodba pravnomočna. A že v petek se je sodnik v prvi instanci Horacio Alfonso izrekel, da sta omenjena člena zakona ustavna. Clarm je takoj vložil pritožbo na zbornico, s čimer teče sodni rok normalno naprej. A že v ponedeljek je Sabatella obiskal upravo podjetja in obvestil, da že poteka rok desinvesticije. Podjetje, ki deluje v 158 okrajih po državi, lahko obdrži upravo storitev samo v 24 mestih. Vlade niti ne zanima, da bi vsi ostali vsaj za določeno dobo bili prizadeti za uporabo interneta. Podjetje naj takoj preneha s »protizakonitim« delovanjem. Seveda s tem se sproži nov sodni postopek. Poleg tega Clarin predvideva pritožbo »per saltum« tudi na vrhovno sodišče. Ve, da bo zavrnjeno, a najvišja instanca mora potrditi, da je v tem pristojna zbornica, ki se je že izrekla o postopanju vlade. Kaj vlada meni o sodni ustanovi kažejo nenehni napadi same predsednice. Pretresla pa je pretekli teden tudi izjava šefa kabineta vlade (Abal Medina), ki je sodnike omenil kot »usr... zbornica«. Potem je sicer priznal, da se je »surovo« izrazil, a se za svojo surovost ni opravičil.
Udari, navali ... Pretekli teden je vlada izkoristila ljudsko nejevoljo nad razsodbo v Tucumanu, da je še dodatno navalila na sodišča. Vsi poznamo žalostno zgodbo mladoletnega dekleta Marite Veron. Ugrabili so jo prekupčevalci »belega blaga«. Vsa ta leta se njena mati, Susana Trimarco bori, da bi jo našla in da bi bili krivci obsojeni. Hčerke ni našla, a sled za njo po raznih javnih hišah na severozahodu je ja-
sna. Borba gospe Susane je rešila mnogo drugih deklet iz krempljev hudodelcev. Končno je pred sodišče postavila trinajst oseb, ki so zapletene v prostitucijo in so bile udeležene v kruti usodi Marite Veron. Sodišče v Tucumanu pa je vse oprostilo. Gospa predsednica je ob tem, na grebenu vala ljudskega ogorčenja, izjavila, da je treba sodnike »nadzirati«, sodno ustanovo pa »demokratizi-rati«. Kaj to pomeni v načrtih vlade si lahko mislimo. Sploh je jasno, da vlada ploska ob vsakem sodnem odloku, ki ji koristi, blati in napada pa sodnike, ki si upajo izreči obsodbe, ki njej niso po volji ali v korist. Kaj še namerava, da bi dobila v svoje roke absolutno oblast? V tem je vladna iznajdljivost in nesramnost neskončna. Da potem o demokraciji in republikanskem načinu življenja v Argentini ne bi mogli več govoriti je jasno.
Eni in drugi. Gotovo je za državo dobra novica, da je pomorsko sodišče v Hamburgu ukazalo Gani, naj izpusti fregato Libertad, ker nje zaplemba nasprotuje morskim zakonom. Vlada (in tudi opozicija) je slavila zmago. A ta je zasluga poklicnih funkcionarjev argentinske diplomacije (celo enega, ki so ga bili že odslovili) in ne nadutih mladincev, ki so »godlo skuhali«. Ko govorimo o diplomaciji: vlada je odpo-klicala veleposlanika v Wa-shingtonu (Jorge Argüello). Vzrok? Skregal se je z vsemogočnim sekretarjem za notranjo trgovino. Guiller-mo Moreno očividno obvlada vse vzvode oblasti, in sedaj v ZDA pošilja mlado Cecilio Nahon, ki jo podpira La Campora. Doma pa se medtem nadaljujejo politični premiki v zvezi z volitvami prihodnjega leta. Pa tudi s predsedniškimi leta 2015. Buenosaireški guverner Scioli hladnokrvno računa na kandidaturo, organizira shode in zborovanja, od svojih zahteva »zvestobo Cristini«, a poudarja, da je on »za soglasja, ne za nasprotovanja«. Okoli sebe skuša zbrati tudi sicer uporne peronistične veljake (De Narvaez, Moyano ...). Pa tudi v drugih ideoloških strujah je opazna želja po povezavi v širše fronte. Omenili smo glavnega tajnika CGT: za to sredo (ko bomo tiskali časopis) napovedujejo množični shod na majskem trgu. Združene bodo vse tri uporne delavske konfederacije. Vabijo pa tudi na splošno srednji sloj, naj se jim pridruži. Se bojijo poloma, ali jih je srečala pamet in so spoznali, da le združeni lahko uspešno nastopajo proti vladnemu nasilju?
MENDOZA
Doživet glasbeni večer
VTISI IZ SLOVENIJE
Vsako leto, ko se bliža mesec december, imamo občutek, da čas pospeši svojo hitrost. Vsi hitimo, zaključujemo dela in se pripravljamo za »konec«. Človek v življenju postavlja mejnike. Ko doseže enega, takoj misli na naslednjega. Vsak doseženi cilj zasluži oddih, počitek ki pa je priprava in nabava navdušenja ter sredstev za novo dobo.
November in december sta me-
Nastop Mendoškega zbora
sca zaključkov.
V nedeljo 2. decembra 2012 smo v Slovenskem domu v Mendozi imeli Glasbeni večer. Spomnili smo se sv. Cecilije, zavetnice glasbe, posebno pevcev.
Drugi namen večera je bil izraziti zahvalo in pohvalo Slovenskemu mendoškemu oktetu. Fantje so se vrnili iz Slovenije. V domovini so želi uspeh, pokazali so, kako se v diaspori goji slovenska pesem in tudi predstavili vrednote argen-
Fantje okteta pojejo
tinske folklore. Fantje so ponosni na uspešno gostovanje in na predstavljeno sintezo obeh glasbenih vrednot: slovenske in argentinske pesmi. Poudariti moramo važnost plodovitega potovanja za njihovo nadaljnje petje ob »koncu« leta 2012 in za začetek nove dobe.
Pevska skupina Vocal 1500
Za dobrodošlico je naš Pevski zbor, pod taktirko lic. Diega Bo-squeta, zapel dve pesmi: Jnjen čena jti gna, ljudska iz Bile (priredil Pavle Merku) in Rum, dum, dum, dalmatinska (Dragam Šuplevski). Nato so se oktetovci zahvalili za prejeto podporo in navdušenje prijateljev. Kakor smo pričakovali, so nam zapeli tri pesmi: Igraj kolce, belokranjska, J. Lež; Cancion y Huayno,
O. Rojas-M. Nunez In, priredba G. Esoada in tretjo: La tarde, A. M. Chouty Aguirre y Carlos Guastavi-no, ki je na vseh nastopih v Sloveniji bila toplo sprejeta.
Petje se je nadaljevalo: prvič je v našem Domu gostovala pevska skupina Vocal 1500. Baročno skupino vodi Mario Masera. Sestavljajo jo Mariana Ledda, Mario Masera, Gabriel Sanchez, Horacio Colombo, Simon Abecasis in Mariana Ruiz Dfaz, ki je že mnogo let odgovorna in z uspehom vodi vokalizacijo pevcev mendoškega Pevskega zbora.
Vocal 1500 je skupina posvečena raziskavi in širjenju petja »a capella«, posebno glasbe italijanskih avtorjev XVI. in XVII. stoletja ter madrigalov renesanse, manieri-sma in zgodnjega baroka. Skupina je že dosegla lepe uspehe po vsej Argentini, na Zborovskem festivalu v Quitu, v Italiji in posebno kot argentinski predstavnik sakralne glasbe. Skupina je na umetniški višini. Vsi so poklicni pevci, uglašeni, precizni in z barvitostjo, ki v skupini odlično odgovarja zahtevam srednjeveške, renesančne in baročne pesmi. Njihov program je vključil sledeče pesmi: v prvem delu: Orazio Vecchi (1 550-1 605): Affrettiamoci tutti d i fruire; Jackes Arcadelt (1505-1568): lo mi pensai; Gero-lamo Frescobal-di (1583-1643): Ochi che sete; Claudio Monteverdi: Cruda Amarilli; Reinaldo del Mel (1554 1598): Felice Primavera.
V drugem delu: Gerolamo Fre-scobaldi: Dunque dovro; Claudio Monteverdi: Dulcissimo uscigno-lo in Ah dolente oartita; Heinrich Schültz (1585-16729): Ride primavera; Carlo Gesualdo (1560-1613): Tamo mia vita; Luca Marenzio (1 5 6 0 -1 599): Le-ggi ard are ninfe. Zbor je žel navdušen aplavz in dodali se še dve pesmi.
Pevska dejavnost je končala z napitni-co dobre mendoške penine in okusnim prigrizkom. Doživet večer je bil bogat zaključek ki nam obeta še nadaljnjo petje v novem letu 2013.
Društvo Slovencev v Mendozi izraža hvaležnost za požrtvovalno delo, dolge pevske vaje in številni trud pevcev in zborovodij.
Dokler bo med nami donela slovenska pesem, bo naš narod živ!
Božidar Bajuk
Bo ali ne bo?
(Od našega dopisnika)
K o t vsako leto, je tudi letos že deset dni pred božičem nujno vprašanje vremenskim pro-gnostikom: ali bo letos božič bel? Ali bo snežilo za božično noč?
Od kod ta nuja, da bi bela
odeja prekrila zemljo prav za božični praznik? Je to estetski vidik praznika? Nostalgija po časih, ko so bili mladi in je zapadlo tudi več snega? (Tako, kot je še veliko jugonostalgikov, je najti tudi mla-donostalgike, velikokrat v povezavi s prvimi.)
sam po sebi praznik, pa naj zapade prej ali kasneje (to predvsem takrat, ko ni treba iz hiše; ko ni treba navsezgodaj zjutraj odmetavati snega izpred garaže in dovoza do ceste).
Po (skoraj) desetih (!) letih, ko ne obhajamo več božičnih praznikov »v kratkih hlačah« (tako se je izrazil tudi že pred dolgimi leti 'bivši' Argen-tinec), moram priznati, da ima sneg za praznike svoj čar. Ne samo kot estetska dodana vrednost, ampak pripomore, da se dogodke, vpletene okoli vsakoletnega podoživljanja rojstva Boga Sina, res doživi.
Predvsem iz vidika južnjaka. Zanj je mesec december paradoksalen, protisloven. Zakaj? Ker »tam« se z decembrom konča šolsko leto, nekateri že uživajo počitnice v Miramaru in vzdušje je iz tega vidika praznično. »Tukaj« pa je sredi delovne in učne vneme, ko je vse do zadnje minute vezano na stanovske obveznosti in komaj prideš še do časa, da na hitrico pospraviš in pokadiš po stanovanju. Ni časa za predhodno umiritev, sprostitev in poglobitev v oznanitev velikega veselja. Čas pridobiš le s tem, da je božična polnočnica res opolnoči. Kdaj pa kdaj je tudi - kakor letos - olajševalna okolnost v tem, da je sveti večer v ponedeljek, torej šolski koledar predvideva, da bodo šolske ure tega dne nadomeščenena aprilsko soboto. Fin de semanalargo, ki ga je treba notri prinesti.
Naj bo v kratkih hlačah ali v plašču in pod kučmo - božič kristjanu ni največji praznik, je pa najlepši, naj-naj. In ob jaslicah, pa če bosta v njih osel in vol ali ne, bomo kot množica nebeške vojske hvalili Boga in govorili: Slava Bogu na višavah in na zemlji mir ljudem, ki so Bogu po volji!
Blagoslovljen božič!
GB
Za tiste, ki prihajamo iz južnih krajev in smo božični sneg poznali le z voščilnic, je sneg že
PS: Za letošnji božič vremenoslovci ne predvidevajo snega.
JEGLICEVA SOLA ABC
Leto lepih uspehov
Ponovno je minilo leto v Je-gličevi šoli ABC po slovensko. V letu 2012 je naša šola doživela lepe uspehe. Vsak učenec je napredoval in izvedel več o slovenskem jeziku. Učiteljice so se z vso ljubeznijo in potrpežljivostjo posvetile, da bi otroci spoznali in ohranili slovenski duh.
Zaključno prireditev tega leta smo imeli v soboto 1. decembra. Otroci, pod vodstvom gdč. Pavle Grbec in s pomočjo Nevenke Belič, so priredili prizor Muca Copatarica. Veselo so se učili pesmi in vsak otrok se je lepo naučil svojo vlogo. Zadnji mesec so se vadili vsa-
Letošnji osmošolki s svojo učiteljico
ko soboto. Veliko truda je bilo, a veseli so bili, ko so doživeli svojo predstavo, ko so koraj-
žno zapeli in povedali svoje vrstice.
Tisto jutro so se učiteljice zbrale že zelo zgodaj zjutraj, da bi otroke preoblekle, maski-rale, pripravile sceno, itd. Takoj za tem, so začeli prihajati starši, ker točno ob desetih bi se začela igra.
Najprej smo zapeli slovensko himno in maturantki sta bili zastavonoši. Voditeljica šole je spregovorila nekaj besed in se zahvalila za ves trud, vložen v tem šolskem letu. Zatem se je zastor odprl in vsak otrok je krasno podal svojo vlogo. Vse učiteljice so bile ponosne nad njimi. Oddale so vsakemu spričevala, zvezke in majhno božično darilo. Tudi otroci in njihovi starši so bili veseli tega truda. Poslovili smo se tudi od družine Pipan, ki je
skozi veliko let bila del naše šolske družine; letos je maturi-rala najmlajša hčerka; čestitke in iskrena hvala!
V zaključnem letu so pomagale in učile naslednje učiteljice: v otroškem vrtcu je delovala gdč. Paula Grbec s pomočnico gdč. Kamilo Ur-bančič. V prvem in drugem razredu je učila, prvo polovico leta gdč. Natalija Mele, pozneje se je vključila gdč. Veronika Papež. V tretjem in četrtem razredu sta poučevali gospodični Nevenka Belič in gdč. Klara Draksler. Sedmi razred je učila ga. Ana Urbančič Loboda. Med letom je prepevala z učenci ga. Saši Jelenc Vodnik.
Upajmo da bo prihodnje leto tudi tako lepo doživeto, kot je bilo letošnje.
Veronika Papež
BALANTIČEVA SOLA
Lepa zaključna prireditev
SLOVENSKA KULTURNA AKCIJA
V soboto je končno pozvonil zvonec v Balantičevi šoli in zbral učence in učitelje pri zadnji šolski uri slovenščine, slovstva, zgodovine, verouka in petja v letu 2012. Zato, smo se drugo jutro zbrali v stolnici in imeli zahvalno mašo, ki jo je daroval dr. Jure Rode; somaše-
Prisluhnili smo učencem 1-2-3-4 razreda, ki so prikazali zgodbo Žabji kralj. V žabo začarani princ se je rešil potem, ko ga je kraljična poljubila. Seveda, sta se zaljubila in srečno živela.
Peti in šesti razred je nastopil s Koroško pripovedko
Očarljivosti in privlačnosti Gvatemale
val je naš dušni pastir p. dr. Alojzij Kukovica. Ves obred je polepšalo petje šolskega zbora pod vodstvom ge. Kristine Šenk in gdč. Veronike Malovrh. Po sv. maši so bile šmarnice pred kapelico Marije Pomagaj v Našem domu. Tudi te je spremljal otroški zborček, misel pa je prebrala gdč. Marta Petelin.
V popoldanskih urah smo se zopet zbrali in uživali ob lepih nastopih učencev, ki so pokazali, kaj vse so se med šolskim letom naučili. Program je vodila ga. Erika Poglajen Dellacasa in izrazila dobrodošlico vsem navzočim.
Najprej je pozdravila ravnateljica šole g. Irena Urbančič Poglajen. Povedala je, da je šolo redno obiskovalo 62 učencev, iz Calafa-te pa je naloge pošiljala dopisna učenka. Udeležba učencev je bila zadovoljiva, a so le nekateri dosegli polno prisotnost. Zahvalila se je gdč. Angelci in v sem učiteljicam za trud in sodelovanje. Ni pozabila na pridne pomočnice in pomočnike. Dala je priznanje in se zahvalila staršem. Spomnila se je na stare mame in očete, ki so pravi zaklad svojim družinam in vnukom, saj s svojimi življenjskimi izkušnjami navdušujejo in krepijo v mladih družinah krščanske vrednote in zavest pripadnosti slovenskim koreninam. Zahvalila se je odboru staršev, z go. Andrejo Lipušček Bonino kot predsednico in tudi ostalim staršem za naklonjenost in pomoč. Kar težko se je poslovila od osmošolcev. Letos ne odhajajo samo učenci ampak tudi šest družin, s katerimi je bila šola povezana dolga leta. Želela jim je božji blagoslov, srečo in še naročila, naj se ne oddaljijo, ker so jim vrata in srca na stežaj odprta. Strnjene misli je podala tudi v španščini. Zaključila je z voščilom za božične praznike, vsem zaželela polnost božičnega veselja in miru.
Sledil je nastop. Otroci prvega in drugega razreda so ob zvokih pesmi, z gibi in petjem pokazali, kako se je igriva gosenica primigala in kaj se je zgodilo, ko so jo dali v lonček ... Z drugo pesmijo Lubenica pa so ponazorili kaj vse lahko naredi velika in sočna lubenica ... dokler ne poči.
S starejšimi učenci smo se preselili v deželo pravljic.
Pravljica iz Roža. Lepo so pokazali, kako dobrota premaga hudobijo.
Zadnja skupina iz 7 in 8 razreda je pokazala, kam gredo v svet iskat srečo in zadovoljstvo. Predstavili so prizorček: Nezadovoljni kralj.
Sledila je Bralna Značka. Na oder so bili poklicani učenci, da bi prejeli priznanje. Skozi leto so se utrjevali v branju. Izpisali so povzetek prebrane knjige in tudi izbrali pravljico, ki so jo ustmeno povedali knjižničarki.
Naslednja točka je bilo slovo osmošolcev. Kar osem učencev se je poslovilo od osnovne šole. Izredno du-
hovito so obudili spomine na šolska leta in priklicali v sedanjost dogodke, na katere je marsikateri učitelj že čisto pozabil.
Potem jim je spregovorila gdč. Angelca. Tudi ona je pregledala prehojeno pot in jim potrdila, da jih je učila z veliko ljubeznijo, jih spremljala, popravljala naloge, kljub temu, da so oni včasih mislili, da jih ne razume in niso videli, da jim učitelji hočejo samo dobro. Druga njena misel je bila, da naloga slovenske šole ni samo golo učenje, tem več tudi prizadevanje, da si pridobijo čim več lepih lastnosti, da postanejo dobri, pošteni in verni ljudje. To delo v glavnem opravljajo starši, šola samo dopolnjuje in vse to ona skušala posredovati s skrbno izbranimi berili. Zadnje besede so bile nasvet in prošnja: ostanite skupaj, ostanite povezani, bodite si prijatelji in v Našem domu iščite svoj drugi dom. Nazadnje je vsakemu podarila knjigo v spomin in jim želela, da bi bili uspešni, v življenju srečni in naj bi ostali zvesti narodu iz katerega izhajajo, predvsem pa Bogu.
Zadnja točka popoldanskega srečanja je bila razdelitev spričeval v katerem je nakazana pridnost, odgovornost in učljivost otrok.
Po odmoru in prijateljskem pogovoru smo pričakali mrak. Iz nebeških daljav je otroke obiskal in obdaril sv. Miklavž. Angeli so z rajanjem naznanili njegov prihod. Ko je sv. Miklavž otroke in starše nagovoril je v dvorani vladala tišina in vsi so spoštljivo poslušali njegove nauke. Obudil je spomin na blaženega škofa A. M. Slomška in njegov nauk, naj vsi ljubijo, spoštujejo in posredujejo slovenski jezik. Rekel jim je, naj radi molijo in naj se lepo pripravijo na prejem svetih zakramentov.
Tako se je v lepem vzdušju končalo šolsko leto v Balantičevi šoli.
Alenka Belič Fantini
Zgodovinsko-družbeni odsek Slovenske kulturne akcije je povabil inž. Jerneja Dobov-ška, da je v okviru kulturnega večera, v soboto, 24. novembra ob 19. uri, v mali dvorani podal svoja doživetja v tej srednjeameriški državi pod naslovom »Eno leto bivanja v Gvatemali«.
Inž. Dobovšek je bil pred leti poslovno nameščen v tej površinsko majhni državi - vsaj za ameriške pojme -vendar za sodobne evropske koncepte z visoko populacijo.
Predavatelj je svoje misli podajal v prosti obliki, v bogati slovenščini, pestro in zanimivo. V tesni povezavi z različnimi geografskimi »conami« je inž. Dobovšek podal način obvladanja vsakega prostora z vidika zgodovinskega ozadja, naravnih katastrof, demografskega razvoja, turizma, etnologije, tradicij in navad. V uvodu je prikazal sinopsis domače zgodovine pred prihodom španskih osvajalcev. Indijanska doba je tesno povezana z mogočnimi arhitektonskimi objekti, katere je možno obiskati le delno, saj so mnoga majevska mesta še vedno prekrita z gozdovi in čakajo na odkritja. Posebno poglavje zgodovine je bila španska ustanovitev glavnega mesta Gvatemale z istim imenom, ki so ga morali zaradi naravnih katastrof dvakrat premestiti. Po obdobju španske nadoblasti je prišlo do osamosvojitve, kot v ostalih državah Latinske Amerike. Gvatemala se v prejšnjem stoletju ni mogla izogniti večletni civilni vojni, ki je zahtevala na tisoče žrtev, zapustila globoke sledove in se formalno zaključila šele leta 1996.
Inž. Dobovšek je v paleti za nas eksotičnih navad opisal najrazličnejša področja: demografska in stanovska sestava prebivalstva, avtohtoni jeziki, šolanje, posebno vlo-
go potomcev, ki so mešanica španskega in indijanskega izvora - ladinos. Orisal je položaj prebivalstva v razmerju do veroizpovedi, kakšni so bili in so stiki med vladajočimi krogi in katoliško cerkvijo, vloga sekt. Ni pozabil poudariti pomebnost univerze San Carlos, na kateri so diplomirale marsikatere markantne osebnosti kulturnega življenja. Ena izmed podtem izvajanja je bilo gospodarsko stanje znotraj države in v odnosih do ZDA.
Izredno pozornost pa so vzbudile razlage folklore, glasbe (marimbas), tradicionalne razkošne in živobarvne noše, domači sejmi s tropskimi sadeži.
Meseci bivanja inž Jerneja in njegove žene prof. Jane Peternel so omogočili, da sta bila priča zakoreninjenih šeg in navad ob verskih slovesnostih kot so božični prazniki in velikonočne procesije številnih bratovščin, po ulicah pokritih s cvetjem in drugimi barvitimi okrasi. Te procesije so prenos španskih predvsem andaluzijskih navad z »odrskimi prizori« - »pasos« z motivi iz Pasijona in Žalostne Matere božje.
Celotno podajanje so spremljale številne kvalitetne projekcije, ki so bili na skrbi predavateljeve žene Jane, ki je sinkronizirano in z umestnimi pripombami osvetlila marsikatero sliko.
V še večjo ilustracijo pa je bila spredaj na mizici razstava tipičnih gvatemaltskih produktov, knjig, prospektov in spominčkov.
Po zaključju predavanja so sledila najrazličnejša vprašanja, na katera sta inž. Dobovšek in njegova žena jasno odgovarjala. Publika je odhajala s tega večera izredno zadovoljna nad tolikimi odkritji o državi, ki je del naše celine.
K. C.
Pavel Jelovčan, 90-letnik
Kar dolga je napisana številka našega slavljenca in kaj šele življenja - posebno tako polno izrednosti in času v katerem se je razvijalo.
Res, veliko je doživel in preživel! Rosno mlad je šel od doma za vajenca v tkalnico, da bi čim prej prišel do poklica, a je vojska prekrižala načrte marsikomu! Kot nemški mobiliziranec je prehodil polovico Evrope. Na Danskem je srečal zvesto družico, v Argentini pa sta uredila nov prijeten dom! Trije otroci so ga še polepšali!
Na te je mislil, ko se je odločil napisati spomine kljub zaposlenosti. In seveda na svoja otroška leta! Zanimiv je naslov knjigi: Deseti paradiški otrok! Moji spomini
Vsak rojak z bistrim spo-
minom bi lahko ali celo moral popisati velike strani svoje knjige kot današnji devetde-setletnik, ki se je lotil seznaniti svojo rodno številno družino o življenjski primorani avanturi daleč po svetu s žgočim hrepenenjem po dragih starših, sestrah in bratih, po domu, čeprav so morali zaviti vsaj dvajset minut po strmem bregu iz glavne žirovske ceste do Paradiža - njegovega ljubega doma, ki je pomladi in poleti zares zgledal »rajski«!
V svojem povečanem družinskem krogu je 16. oktobra 2012 Paradiški Poule slavil visoki jubilej! Z velikim veseljem in domačo kapljico so njemu vsi nazdravili želeči z vsem srcem zdravja in sreče v bodoče! Bog daj! Mi se radi pridružujemo.
if
SREDNJEŠOLSKI TEČAJ
Zaključek učnega leta
Družinske jaslice
Navada je že, da na Srednješolskem tečaju Ravnatelja Marka Bajuka zaključimo pouk nekoliko pred ostalimi tečaji našega dopolnilnega šolskega sistema. S tem damo, med drugim, dijakom možnost, da se zadnje dni bolj prosto posvetijo svojim študijem v argentinskih šolah, ter za-
poslovila v imenu profesorjev in tečaja.
Kot predmetna profesorica pa je dr. Cukjati tudi predstavila letošnji almanah, ki so ga pripravili pe-tošolci in tudi ponesli s sabo v Slovenijo na zaključnem potovanju. Nato so abituri-enti razdelili izvode almanaha med goste in profe-
ključkom in praznovanju s sošolci in starši.
Zato smo se zbrali v Slovenski hiši, msgr. Antona Oreharja v soboto 10. novembra, da pritisnemo končni pečat na leto 2012. Popoldne se je začelo razgibano. Najprej so se dijaki zbrali po razredih, kjer so jim razredniki razdelili spričevala. Nato so skupaj s starši in profesorskim zborom odšli k sveti maši, ki jo je daroval veroučni profesor, župnik g. Franci Cukjati. Petje so vodili petošolci, ki so tudi pripravili prošnje, brali psalm in obe berili.
Po maši je sledila prireditev v dvorani škofa Rož-mana, kjer so se zbrali dijaki, starši in sorodniki. Točke programa je napovedoval profesor Tone Mizerit. Stoje smo sprejeli argentinsko, slovensko in papeško zastavo, ki so jih prinesli najboljši dijaki prejšnjega leta. Zapeli smo obe himni. Napovedovalec je pozdravil navzoče profesorje, dijake, starše in goste, posebej pa ustanovitelja tečaja, dr. Marka Kremžarja, ki, kadar mu zdravje dopušča, rad pri hiti med nas. Pozdravil je še delegata dr. Jureta Rodeta in šolsko referentko Zedinjene Slovenije gospo Alenko Prijatelj.
Letos je bila zaradi zdravstvenih razlogov odsotna ravnateljica tečaja, prof Neda Vesel Dolenc. Zato je slavnostne besede spregovorila podravnateljica, dr. Katica Cukjati. Pozdravila je starše in dijake, podala poročilo o dovršenem letu ter nanizala misli ob delovanju tečaja. Posebej je nagovorila petošolce in se od njih
sorje.
Najboljši dijaki so prejeli knjižni dar, ki so jim ga izročili njihovi razredniki. Nagrajenci so bili sledeči: 1. letnik oddelek A Godec Majda in Kastelic Viktorija; 1. letnik oddelek B Štrfiček Marjana; 2. Letnik Erjavec Leila in Jakoš Nadja; 3. letnik, Oblak Tanja; 4. letnik, Grohar Aleš; 5. letnik, Matjaž Rožanec. Tradicija je že, da prejme posebno odlikovanje tudi dijak, z najboljšim povprečjem skozi vseh pet letnikov tečaja. Letos je to priznanje pripadlo Barbari Kržišnik, ki je prejela spominsko medaljo.
Sledil je obred predaje zastav. Zastave so zastavo-
diplome, ki so jih izročile podravnateljica dr. Katica Cukjati, razredničarka prof. Metka Mizerit ter tajnica tečaja gospa Alenka Jenko Godec.
Prišel je čas zahval. V imenu abiturientov sta spregovorila Cecilija Loboda in Matjaž Rožanec. V originalnem besedilu sta opisala petletno bivanje na tečaju in se zahvalila staršem in profesorjem.
Kratek kulturni del je tudi že tradicija teh zaključnih prireditev. Letos so z recitacijam nastopili dijaki petega letnika, ki jih je v predmetu Živa beseda vodil Tone Mizerit; pevska vložka pa sta bila v izvedbi dijakov prvega in drugega letnika, pod vodstvom profesorice petja gdč. Anice Mehle. Pastir Simona Gregorčiča, Družina Toneta Kuntnerja in Imejmo slovensko srce Vladimirja Kosa, so sestavljali poetični del; pesmi pa sta bili Veseli pastir in narodna So ptičice zbrane.
Vsako leto je humo-ristična točka programa predaja »ključa modrosti«. Tudi letos je to povzročilo kar nekaj smeha in veselja. Moramo poudariti, da so zadnja leta besedila teh predaj bolj prisrčna, celo ljubeča med petim in četrtim letnikom. Naj bo tako tudi v naprej. V imenu pe-tošolcev sta ključ predala Martina Miklič in Anika Urbančič, za četrtošolce pa ga sprejela Tomaž Lenarčič in
noše prejšnjega letnika predali tečaju v osebi podrav-nateljice, ki jih je potem izročila najboljšim dijakom tekočih letnikov: dijakinji 2. letnika, Erjavec Leila in Jakoš Nadja sta prejeli papeško zastavo; dijakinja 3. letnika Oblak Tanja je prejela argentinsko, dijak 4. Letnika, Aleš Grohar pa slovensko zastavo. Z močnim aplavzom so prisotni nagradili zastavonoše za leto 2013.
Dijaki 5. letnika so nato prejeli spričevala in
Mikaela Oblak.
V veliko veselje odhajajočih petošolcev je napovedovalec nato razglasil počitniško nalogo za vse ostale dijake. Za konec smo zapeli našo izseljensko himno »Slovenija v svetu«.
Tako so dijaki in profesorji zaključili šolsko obdobje, eno več v zgodovini te edinstvene vzgojne ustanove, ki ji ni enake med Slovenci, raztresenimi po vseh celinah sveta.
t.m.
Blagoslovljene božične praznike in srečno leto 2013 želi vsem rojakom
Uradni zastopnik
Vrata in okna. Plošče hišnih omar. Ograje in garažna vrata. Dela po naročilu. Ekskluzivne oblike. Av. San Martin 1324 - Ramos Mejia - Tel. (011) 4464-4020 / Cel. 15-6461-8015 e-mial: miradoraberturas@gmail.com
Previdno jemljem v roke pastirčke, ovce, volička, oslička, sv. Jožefa, Marijo in končno še Jezuščka. Preprosti kipci so iz mavca, brez kakšne umetniške vrednosti. A meni so dragi, ker ob njih doživljam zgodbo naše družine.
Mama in ata sta te jaslice kupila prvo leto po poroki. Samo kipce, ker štalco je naredil ata po vzorcu iz revije Vrtec. Prva srečna leta si lahko samo predstavljam. Do koder sega moj spomin, smo bili za božič že sami; mama s štirimi otroki. Ob jaslicah smo prižgali šest svečk in molili, da bi se ata vrnil. Gledali smo pastirčke: tisti, najmlajši, ki se začuden drži za glavo, nam je bil najbolj všeč. Tukaj je še pastirček, ki nese Jezuščku ovčko. Stari čre-dnik s pastirsko palico je že malo polomljen; starost mu nagaja. Premikali smo ovčke, ki so se vedno bolj bližale hlevčku.
»Dokupila sem volička, oslička in kamelo, da bodo otroci veseli«, je mama pisala atu. »Dragi atek! Želimo ti blagoslovljen božič, v novem letu pa srečno vrnitev domov«, smo pisali otroci, ki smo ata poznali samo po fotografijah.
»Da bi se ata vrnil«, smo z mamo molili ob jaslicah. Deset let. Kot otrok sem vedno sanjala, da se bo nenadoma pojavil med nami na sam sveti večer.
Potem smo se poslovili od ljubega starega ata, ljubeče stare mame ter dragih sorodnikov in odšli za atom čez morje. Domovina je ostala za nami. Naše jaslice smo vzeli s seboj. A samo kipce. Štalca je bila precej razmajana in nepripravna za prenašanje.
Družina je bila zopet združena. Vsak božič smo postavili družinske jaslice in zapeli: »Tam stoji pa hlevček ...« Štalca je bila nekaj let začasna, bolj podobna »ranču« sredi pampe kot slovenskemu hlevčku; vendar bili smo srečni. O božiču smo bili vsi skupaj.
Potem je ata odšel, za vedno, prezgodaj. »Otroci, zopet smo sami« je mama žalostno a vdano potožila. Molitvi rožnega
venca ob jaslicah smo dodali očenaš »za pokoj njegove duše«.
Ko smo se z leti preselili v svojo hišo smo tudi kupili novo štalco za jaslice. Sveta družine je dobila stalno domovanje.
Naša družina se je razšla. Z mamo sva ostali sami. Vendar o božiču so prihajali domov otroci, vnuki in pravnuki, ki so, kakor mi nekoč, prestavljali pastirčke in ovce, pa še tri kralje in kamelo.
Zadnji božič. Pripravljala sem jaslice,
postavila pastirčke, ovce; v hlevček sem nazadnje dala sveto družino: Jožefa, Marijo in Jezuščka. Mama je sedela v naslonjaču in gledala svoje drage jaslice. V nekem trenutku sem grenko zaslutila, da je zadnji božični večer, ki ga praznujeva skupaj. »Dete rajsko, Dete sveto ...«, je bila mamina pesem. S svojim tihim, prijetnim altom, me je spremljala.
Mama se je za vedno poslovila prav v božičnem času, na dan nedolžnih otroči-čev. Ob njej smo bili vsi štirje njeni otroci. Pri jaslicah je gorela sveča, ki smo jo prižgali mami.
Kristus se je rodil za nas. Tudi danes v ta zmeden, razburkan novi čas; v revščino in bedo barakarskih naselij, v vojno na vzhodu, v čas potrošništva in mamil, v trpljenje bolnikov in osamljenih, za revne in bogate. Jezus trka na naša srca; na tvoje in moje. Odprimo mu svoje srce, ker le on prinaša mir in veselje božjih otrok.
m. m.
Blagoslovljen božič i
m srečno novo
leto 2013
DOBOVŠEK ODVETNIKI
Somellera 5507 - (1439) Buenos Aires Tel/Fax: 4602-7386 e-mail: jdobovsek@hotmail.com
NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED 50 LETI
ZAHVALA IN PROŠNJA
Petnajsto leto izhajanja Svobodne Slovenije v Argentini je z današnjo dvojno številko in božično prilogo zaključeno. Zopet je minilo leto, ko je Svobodna Slovenija povezovala Slovence v Argentini s Slovenci, ki kot izseljenci živijo po drugih kontinentih in je skušala doseči to, da bi se slovenski izseljenci med seboj poznali, zvedeli za delo, težave in uspehe posameznih izseljenskih skupin na svetu.
Da je Svobodna Slovenija vse to zmogla, je zasluga plačujočih naročnikov in oglaševalcev. Vsi ti so ji dali materialno osnovo, da je mogla izhajati. Nič manjše opore pa ji niso dali številni sodelavci v Argentini, Južni Ameriki in vseh državah, kjerkoli prebivajo slovenski ljudje. V teku leta so nam pošiljali poročila, članke, informativne in načelne, ter nas obveščali o življenju Slovencev po svetu. ...
MONSIGNOR JANEZ HLADNIK 60-LETNIK
To bo postal v soboto, 22. decembra t. l. Pa se ta dan pri njem ne bo dosti ločil od drugih, razen da se bo v molitvi pri sveti daritvi spomnil nanj in se Bogu zahvalil za milost, da mu ga je dal dočakati v zdravju in polni moči. Drugače bo pa to zanj čisto pravi delavnik, poln naporov in prizadevanj za ureditev prostrane župnije sv. Jožefa Pompej-skega v Lanusu in postavitve nove velike farne cerkve.
Kjerkoli je bil, ni bilo lahko njegovo delo. Pa naj je bilo to v njegovih začetnih kaplanskih službah v Sloveniji, ali delovanju med Slovenci v Zagrebu, še bolj pa pozneje, ko je odšel med slovenske izseljence v Argentino in jim postal vse. Bil je med njimi dušni pastir, tolažnik duš slovenskih izseljencev. Za Kastelicem je urejeval in izdajal Duhovno življenje, pisal vanj zanimive članke in potopise z obiskov rojakov po vseh delih Argentine, pobiral za revijo naročnino, obiskoval slovenske ljudi po tej deželi, jim svetoval, pomagal in jih podpiral. Vodil jih je na romanja k sv. Antonu, lur-ški in Lujanski Materi božji ...
Ko pa je v domovini zavladal komunistični režim in se je pred njim na deset tisoče protikomu-nističnih Slovencev umaknilo v begunstvo je msgr. Hladnik postal dobrotnik tudi teh. Pri argentinskih oblasteh jim je s svojim vplivom izposloval naselitev v tej deželi in obnovitev rednega življenja. S tedanjim časom in delom za slovenske ljudi je neločljivo združeno za vse čase ime Janeza Hladnika. V skromno zahvalo za vse to, ga je osrednja slovenska predstavniška organizacija (tedanje Društvo Slovencev) imenovala za svojega častnega člana. Viden spomenik je pa Slovenska vas v Lanusu, strnjeno slovensko naselje, ki se tudi uradno imenuje Villa Eslovena - Slovensko naselje. ...
Slovenci v Argentini
OBČNI ZBOR SLOV. PLANINSKEGA DRUŠTVA
Slovensko planinsko društvo v Buenos Airesu je imelo v soboto, 15. decembra redni letni občni zbor v prostorih Slovenskega doma v San Martinu. Zbrala se je lepa družbica buenosaireških ljubiteljev gora, kot gost pa je prisostvoval član bariloške »šume« dr. Vojko Arko. ...
Svobodna Slovenija, 20. decembra 1962 - št. 51-52
RESUMEN DE ESTA EDICION
DOBRI REZULTATI
Pedagoški inštitut je predstavil rezultate raziskav o bralni pismenosti in znanju matematike ter naravoslovja med osnovnošolci. Kot ugotavljajo analitiki, so rezultati dobri, opazen je napredek, še posebej odličen pa je rezultat v naravoslovju.
ŠKODA ZARADI VODE
Poplave, ki so Slovenijo prizadele novembra letos, so v gospodarstvu povzročile za skoraj 45 milijonov evrov škode, je sporočilo ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo. Največ škode so prijavili oškodovanci iz občin Slovenj Gradec in Gorišnica (med Ptujem in Ormožem).
NIČ VEČ ŠPANSKA VAS
V Idriji je potekala slovesnost, s katero sta Slovenija in Španija obeležili umestitev rudnikov živega srebra Idrije in Almadena na seznam svetovne dediščine. Na prireditvi je predstavnica Unesca Petya Totcharova županoma obeh mest predala uradni listini o vpisu na Unescov seznam.
EVROPSKA PRESTOLICA KULTURE
Natančno 5230 dogodkov, ki so v Mariboru letos potekali v okviru Evropske prestolnice kulture (EPK), je obiskalo več kot dva milijona obiskovalcev. Kot sta na zaključni tiskovni konferenci povedala direktorica zavoda Maribor 2012 Suzana Žilič Fišer in programski vodja EPK Mitja Čander, bo projekt zagotovo pustil prepoznane pozitivne učinke. Maribor in partnerska mesta so lento (širok trak, ki se nosi poševno čez prsi kot del ali znak visokega odlikovanja) evropske prestolnice kulture predala francoskemu Marseillu in slovaškim Košicam.
NAJ SLOVENCEV NA HRVAŠKEM
Na Hrvaškem je leta 2011 živelo 10.517 Slovencev, kar je več kot dvakrat manj, kot jih je bilo leta 1991, in 2656 manj kot leta 2001, kaže lanski popis prebivalstva, katerega rezultate je objavil hrvaški zavod za statistiko. Povprečen Slovenec na Hrvaškem je star 59,7 leta in Slovenci so v povprečju najstarejša narodnostna skupina v državi.
PO SVETU
POKOL V ZDA
Ameriški predsednik Barack Obama je v nedeljo obiskal mesto Newtown v zvezni državi Connecticut. Udeležil se je spominske slovesnosti za žrtvami petkovega pokola v osnovni šoli Sandy Hook. Dejal je, da morajo takšnemu nasilju enostavno narediti konec. Predsednik je napovedal, da bo v naslednjih dneh imel pogovore o ukrepih za preprečitev podobnih tragedij. 20-letni Adam Lanza je s polavtomatsko puško minuli petek najprej ustrelil lastno mater na njunem domu, nato pa je odšel v šolo, kjer je pobil 20 otrok in šest žensk, potem je sodil še sebi. Hitro posredovanje policije je preprečilo še več žrtev, saj je imel morilec pri sebi še precej strelnega orožja. Motiva za morilski pohod po šoli policija še ni razkrila, saj preiskava še poteka.
VOLITVE NA JAPONSKEM
Najverjetnejši japonski premier Šinzo Abe je po zmagi svoje stranke na nedeljskih parlamentarnih volitvah dejal, da kompromis o suverenosti nad spornim otočjem v Vzhodno- kitajskem morju ni možen. Kitajska je zaskrbljena zaradi tega in ponavlja, da je otočje njeno. Ob tem si obe državi želita, da bi se dvostransko sodelovanje okrepilo. Na parlamentarnih volitvah na Japonskem je zmagala konservativna liberalno-demokratska stranka, ki je bila doslej v opoziciji. Glede na izide vzporednih volitev lahko računa na od 275 do 310 sedežev v 480-član-skem parlamentu. V prejšnjem mandatu je stranki pripadalo le 118 sedežev.
KOSOVO
Misija EU na Kosovu - Eulex je v ponedeljek preprečila blokado mejnega prehoda Jarinje na severu Kosova, ki so jo načrtovali kosovski Srbi. Njihova enota je nedaleč od tega kraja postavila bodečo žico in tako ustavili več deset vozil, ki so bila na omenjeni prehod. Dveurno blokado so nameravali izvesti teden dni potem, ko sta Beograd in Priština na Jarinju in na prehodu Merdare pod okriljem EU začela izvajati skupen nadzor. Več sto Srbov je nameravalo na ta način protestirati proti plačevanju carine, ki jo morajo plačevati za blago, uvoženo na sever Kosova.
ODKLOP ŠPANSKE ELEKTRARNE
V Španiji so izklopili najstarejšo jedrsko elektrarno, ki se nahaja pri kraju Burgos na severu države. Gre za pred-
časno zaprtje, za katerega so se odločili zaradi novega davka na energijo, ki ga bodo pobirali 1. januarjem. Nu-klearka je bila zgrajena leta 1971 in je po zasnovi podobna tisti, ki jo je lani v Fukušimi uničil rušilni popotresni valovi in povzročil eno največjo jedrskih nesreč v zgodovini človeštva. Gre za najmanjšo od skupno osmih jedrskih elektrarn v Španiji.
Fundador: MILOŠ STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Franci Znidar / Re-daccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA Tel.: (54-11) 4636-0841 / 4636-2421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar in esloveniau@gmail.com Za Društvo ZS: Franci Žnidar / Urednik: Tone Mizerit Sodelovali so še: Tine Debeljak (slovenska politika), Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Marta Petelin, Jože Horn, Lucia Maria Voršič, Vladimir Kos, Božidar Bajuk, Veronika Papež, Pavla Grbec, Alenka Belič Fantini, Lučka Oblak Čop, Katica Cukjati, Irena Fajdiga, Marko Vombergar in Metka Mizerit.Miha Bajda. Mediji: STA, Radio Ognjišče, Družina.
FELIZ NAVIDAD
Esta Edicion aparece en las visperas del gran festejo de toda la cristiandad: la Navidad. El alma eslovena tie-ne una preferencia especial por esta fiesta, por eso hay tantas canciones, poemas y cuentos, referidos a la cele-bracion del nacimiento del Nino-Dios. Nuestra portada esta integramente dedicada a la lectura navidena. En la introduccion expresamos nuestros deseos de paz y fe-licidad para todos nuestros abonados y lectores y para todos los eslovenos y sus descendientes, esparcidos por el mundo y viviendo en la tierra natal de sus ancestros. iQue Jesus, nacido en Belen, colme a todos con sus bendiciones!
550° DE LA DIOCESIS DE LJUBLJANA
El 9 de diciembre pasado en la catedral San Nicolas se celebro el cierre del ano jubilar del 550° aniversario de la diocesis de Ljubljana, con una misa celebrada por el car-denal Rode. El emperador Federico III (1415-1493) creo la diocesis el 6 de diciembre de 1461. Nueve meses mas tarde, el 6/9/1942 el papa Pfo II confirmo la creacion. Un ano mas tarde fue nombrado y ordenado el primer obi-spo de Ljubljana. La creacion de esta diocesis fue de gran importancia. En el corazon del territorio esloveno surgio un centro religioso esloveno independiente, con efec-tos beneficiosos para los siguientes siglos, no solamente desde lo religioso sino tambien en los ambitos cultural, educativo, social y polftico. (Pag. 2)
MUSICA EN MENDOZA
El primer domingo de diciembre proximo pasado se realizo una velada especial en el centro esloveno de Mendoza en honor a santa Cecilia, patrona de la musi-ca. Otra excusa para reunirse fue el exitoso regreso del octeto mendocino de la gira por Eslovenia. De la velada participo el Octeto, el coro esloveno mendocino y por primera vez se presento en el Slovenski dom el grupo Vocal 1500 - que se dedica al estudio y difusion de cantar "a capella" la musica de autores italianos del siglo XVI y XVII; una de sus integrantes es Mariana Rrnz Dfaz que se encarga de la vocalizacion del Coro mendocino. (Pag. 3)
FIN DE CLASES
El sabado 1Q de diciembre pasado finalizaron las cla-ses en el curso de idioma esloveno ABC po slovensko que se dicta en el centro capitalino. Para el acto, los alumnos representaron un cuento y felicitaron a las dos egresadas. El 2 de diciembre el curso Balantičeva šola tuvo su acto de fin de ano. Al curso asistieron 62 alumnos, ademas de una alumna en la modalidad a distan-cia. Cada curso presento sobre el escenario un numero. Este ano se despidieron del ultimo ano ocho alumnos que recibieron buenos consejos de su maestra y un libro de regalo. (Pag. 3 y 4)
LOS ESTUDIANTES TUVIERON SU ACTO DE CIERRE
El 17 de noviembre de 2012 tuvo lugar el acto de finalizacion del curso esloveno a nivel secundario "Srednješolski tečaj". Juntos - alumnos, docentes y familia -se reunieron primero en la iglesia Marija Pomagaj para la misa. Luego, ya en el salon principal, la vicedirectora Dra. Katica Cukjati saludo a todos y en particular se de-spidio de 5Q ano. Los mejores promedios de los cinco anos recibieron un libro en reconocimiento a su esfu-erzo. Luego se realizo la ya tradicional entrega de banderas a los nuevos mejores promedios del ano 2012 en 2Q, 3Q y 4Q ano. 36 estudiantes recibieron este ano sus diplomas. (Pag. 10)
HASTA EL ANO QUE VIENE
Este numero navideno es el ultimo del ano 2012. Nos reencontraremos el 3 de enero de 2013, con el primer numero del nuevo ano. Queridos lectores, que el cambio de calendario les traiga muchas bendiciones, sa-lud, trabajo y armorna para ustedes y sus seres queridos. iFelicidades!
Naročnina Svobodne Slovenije: Za Argentino, $ 500.-; pri pošiljanju po pošti: sivi papir, $ 635.-; beli papir $ 710.-; Bariloche; $ 560.; obmejne države Argentine, 215.- US dol.; ostale države Amerike, 225.- US dol.; ostale države po svetu, 235.- US dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto, 165.- US dol. za vse države. Dolg za letnike v zaostanku se plača po ceni naročnine tekočega leta. Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS.
Čeke: V Argentini na ime „Asociacion Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime „Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. / California 2750-C1289ABJ Buenos Aires-Argentina / Tel.: (54-11) 4301-5040 / E-mail: info@vilko.com.ar
SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE
MALI OGLASI
OSEBNE NOVICE
SLOVENCI IN SPORT
TURIZEM TURISMO BLED	A
EVT Leg. 12618	O
Dis. 2089	j-y-^Vv
de Luda Bogataj
Monsenor Marcon 3317 B, San Justo
Tel. 4441-1264/1265 GREGOR BATAGELJ, turistični vodnik v Sloveniji. Slovenski/španski jezik. Mob.: +386-(0)31-567-098. E-naslov: mgbatagelj@gmail.com
ZOBOZDRAVNIKI Dr. Damijana Sparhakl - Zobozdravnica - Splošna odontologjia -Belgrano 123, 6. nadstr. "4" - Ramos Mejfa - Tel.: 4464-0474.
ADVOKATI Dobovšek - odvetniki Somellera 5507, (1439) Buenos Aires Tel./Fax: 4602-7386 E-mail: jdobovsek@hotmail.com Dr. Marjana Poznič - Odvetnica -Uradna prevajalka za slovenski jezik. Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 43821148 / 15-4088-5844 - mariana.po-znic@gmail.com
Dra. Ana C. Farreras de Kocar - Su-
cesiones - Contratos - Familia - Co-mercial - Laboral - Civil - Jubilaciones - Pensiones. Martes y Jueves de 15 a 18 hs. Belgrano 181 - 6° B (1704) Ramos Mejfa. Tel.: 4469-2318 Cel.: 15-6447-9683
e-mail:farrerasanac_te@yahoo.com.ar GASTRONOMIJA
od tor-
crffiztLi & kak l. .dcl
' j	vključno
sobote od 19. ure
naprej. Praznovanja, obletnice, srečanja. Cene ugodne, pristna domača hrana in kvalitetna postrežba. Rezervacije: 4658 4158. Avellaneda 450, Ramos Mejfa, Buenos Aires.
Novi diplomantki
Mana Paula Cukjati je
13. decembra diplomirala za inženirko kemije na Državni tehnološki fakulteti v Buenos Airesu.
Na buenosaireški univerzi je 13. decembra 2012 dokončala študijejn postala advokatinja Ani Žitnik Podržaj.
Čestitamo in želimo mnogo uspehov!
Smrt
V Sloveniji je umrla Pepca Adamič roj. Zajc (89); v San Justu Danica Levstik roj. Tekavec (87); v Tucumanu France Hreščak (85); v San Justu Slavica Ferjančič roj. Črne (89) ter v Moronu Lojze Debevec ( 89).
Naj počivajo v miru!
KDO BO NASLEDNJI?
Na seji izvršnega odbora Nogometne zveze Slovenije v Ljubljani pričakovano ni bilo prav veliko govora o novem selektorju slovenske članske reprezentance. Predsednik NZS Aleksander Čeferin je člane ga je le uradno seznanil s prekinitvijo pogodbe s Sla-višo Stojanovicem. Njegov naslednik bo znan najkasneje v prvi polovici januarja. Čeferin je v medijih že potrdil, da se NZS za prevzem selektorske službe pogovarja s Srečkom Katancem (foto), poteza pa naj bi bila zdaj na strani Katanca.
NEPORAŽENA!
Najboljša slovenska smučarka Tina Maze je
prepričljivo dobila veleslalom za svetovni pokal alpskih smučark v francoskem Courchevelu in je v tej disciplini v sezoni po štirih zmagah še neporažena. S peto zmago v sezoni in 16. v karieri se je še utrdila v skupnem vodstvu svetovnega pokala.
DOMA DVAKRAT NA STOPNIČKE
Te dni Pokljuka obeležuje 20. obletnico prvih tekem za svetovni pokal v biatlonu na slovenskih tleh in Jakov Fak je poskrbel za najuspešnejši tekmovalni konec tedna v zgodovini tekmovanja. Najprej je brez zgrešene tarče pred 3500 gledalci zmagal na uvodni tekmi svetovnega pokala v biatlonu. Naslednji dan pa je osvojil drugo mesto, ko je moral v kazenski krog dvakrat.
DVAKRAT DUGONJIC
V Carigradu j e na svetovnem prvenstvu v 25-metrskih bazenih Da-mir Dugonjic dvakrat osvojil srebro. Najprej na 100 metrov prsno, predse je v finalu spustil le Italijana Fa-
SREDA, 19. decembra: Sestanek staršev z voditelji šolske kolonije, ob
19.30 uri v Slomškovem domu.
ČETRTEK, 20. decembra:
ZSMŽ San Martin lepo vabi na mesečni sestanek
v Domu ob 16. uri. Imeli bomo božičnico.
NEDELJA, 23. decembra:
V letu vere: duhovna priprava za mladino na Jezusovo rojstvo. Vodi p.
Miran Žvanut DJ, ob 9.
uri v Slovenski hiši.
Koncert MPZSJ ob 150-letnici sanjuške župnije, ob 20. uri v stolni cerkvi (Arieta 3030, San Justo) PONEDELJEK, 24. decembra:
Božična polnočnica v cerkvi Marije Pomagaj, ob 20. uri.
TOREK, 25. decembra: Božič
SREDA, 26. decembra: Potovanje mladcev in
mladenk v Merlo San Luis. Odhod ob 20. uri iz Našega doma San Justo; vrnili se bodo 30. decembra.
PONEDELJEK, 31. decembra:
Silvestrovanje na Pristavi, večerja ob 21. uri. SREDA, 2. januarja: Odhod šolske kolonije v Cordobo, ob 21.30 uri iz Slovenske hiše.
PETEK, 11. januarja: Prihod šolske kolonije, ob 6,30 uri v Slovensko hišo.
Uradne ure za stranke
v Slovenski hiši (atencion al publico)
V januarju in februarju, bomo v pisarnah v Slovenski hiši (Zedinjena Slovenija, Dušnopastirska pisarna, Svobodna Slovenija) bili na razpolago rojakom: ponedeljek, sredo in petek, od 12. do 18. ure.
Hvala za razumevanje!
VALUTNI TEČAJ V SLOVENJI
18. decembra 2012
1 EVRO 1,32 US dolar 1 EVRO 1,30 KAD dolar 1 EVRO 6,46 ARG peso
Sporočilo
V ponedeljek 31. decembra, pisarne v Slovenski hiši ne bodo uradovale. Tednika Oznanilo in Svobodna Slovenija izideta za nedeljo 23. decembra, nato pa za nedeljo 6. januarja 2013.
Hvala za razumevanje!
MfOVftlf
2013
nfl pravi
TE PRIČAKUJEMO!!!
F
bia Scozzolija. Potem pa še na 50 metrov prsno.
Štiriindvajsetletni Korošec se je od decembra 2012, ko je osvojil prvi medalji na EP v 25-me-trskih bazenih, z vsake tekme vrnil z medaljo, v letu dni jih je zbral sedem, osmo mu je preprečila smola s kopalkami na evropskem prvenstvu maja v Debrecenu, sicer bi se z vsake tekme vrnil s kar po dvema.
PRVO MESTO SMUČARJA V PROSTEM SLOGU
Slovenski smučar prostega sloga Filip Flisar je zmagovalec druge tekme svetovnega pokala v prostem slogu v tej sezoni v Telluridu v ZDA. Za zmagovalca svetovnega pokala v tej disciplini v pretekli sezoni je to četrta zmaga v karieri na tekmah svetovnega pokala in peta uvrstitev na zmagovalni oder. V odličnih prvih metrih je Flisar prešel na čelo kolone in na prvem mestu
ostal vse do cilja.
ROKA PERKA DRUGO MESTO
Rok Perko je bil presenetljivo drugi na smuku za svetovni pokal alpskih smučarjev v italijanski Val Gardeni. Pred njim je bil le Američan Steven Nyman, ki je zmagal s 16 stotinkami prednosti.
Na tekmi, ki so jo prestavljali zaradi slabih vremenskih razmer in je potekala na zelo skrajšani
progi, je bil Perko senzacija dneva, saj je bil blizu tretje slovenske smukaške zmage v pokalu. Načrte mu je prekrižal tridesetletni Nyman, ki si je drugo zmago, tudi presenetljivo, priboril na istem prizorišču kot prvo.
Za grammyje tudi Finkov glas
Med tokratnimi no-miniranci za grammyje je tudi posnetek opere Geor-gea Friedricha Händla Agri-ppina, v katerem vlogo cesarja Klavdija poje slovenski basbaritonist Marcos Fink.
Plošča, ki je izšla pod okriljem francoske založbe Harmonia Mundi, je no-minirana v kategoriji najboljši operni posnetki, sporočajo iz Glasbene matice. To je že druga nominaciaja za ploščo, pri kateri sodeluje Fink. Leta 2007 se je v isti kategoriji za grammyja potegovala plošča Canciones Argentinas, ki jo je pri isti založbi posnel skupaj s pevko Bernardo Fink.
Letos so v omenjeni kategoriji nomi-nirani še posnetek Bergove opere Lulu založbe Deutsche Grammophon, Razuz-dančeva usoda Igorja Starvinskega (založba Opus Arte), Vivaldijeva opera Teuzzo-ne (Naive Classique) In Vivaldijev Nibe-lunški prstan (prav tako založbe Deutsche
Grammophon).
Operni in koncertni pevec Marcos Fink sodi med najbolj cenjene slovenske pevce. Prejel je že vrsto nagrad, med drugim leta 1999 nagrado Prešernovega sklada. Nastopa v operah, na koncertih in recitalih samospevov po vsem svetu, s priznanimi orkestri in pod taktirkami uglednih dirigentov.
Fink je posnel številne plošče, med drugim za založbo ZKP RTV tudi Schu-bertove cikle Lepa mlinarica, Labodji spev in Zimsko popotovanje, Schuman-nove Samospeve op. 39 in cikel Pesnikova ljubezen ter dvojni CD Slovenskih samospevov. Glasbena matica je leta 2009 izdala ploščo, posvečeno samospevom Josipa Ipavca. Leta 2011 so v Društvu slovenskih skladateljev izdali notno edicijo skladb iz plošče s slovenskimi samospevi Slovenija, ki jo je prav tako pri isti založbi posnel z mezzosopranistko Bernardo Fink in pianistom Anthonyjem Spirijem.
Prestižne glasbene nagrade grammy bodo 10. februarja v centru Staples v Los Angelesu podelili že 55. Lani je podelitev spremljalo skoraj 40 milijonov gledalcev, ki so jo umestili na drugo mesto najbolj gledanih podelitev v njihovi zgodovini.
OBVESTILA