✓
OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJU8LJANA-0K0UCA IN MESTNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA
LETO n. — ŠTEV. 21.
LJUBLJANA, 22. MARCA 1955
Okrajni ljudski odbor Ljubljana-okolica
OSNUTEK ODLOKA
O UVEDBI OBČINSKEGA PROMETNEGA DAVKA NA OBMOČJU OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA UUBLJANA-OKOLICA
OBJAVLJENO ZA RAZPRAVO NA 24. SEJI OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA
L SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Poleg zveznega prometnega davka, ki se plačuje po veljavah predpisih, se pobira na območju oikraja Ljubljana okolica °oHnski pvf/mebni davek, ki je Predpisan s tarilo v drugem de-lu tega odloka.
2.	člen
Občinski prometni davek, ki se Pobira po določbah tega odloka, J® dohodek proračunov tistih m®stnih občin brez posebnih Pravic in občin, na katerih ob-Paočju se davek pobere.
3.	člen
Določbe uredbe o prometnem davku (Uradni list FLRJ, številka 55-474/53) z vsemi poznej-'mi spremembami in dopolnl-v«mi, navodila za izvajanje uredbe o prometnem davku (Ur. hst FLRJ, štev. 2-25/51 in , ®v- 4-21/55), uredbe o prisilni slerjavi davkov in drugih proračunskih dohodkov (Uradni list *LRj, štev 33-283/53) in uredbe o obračunavanju, delitvi in pokanju dohodkov proračunov in ® "*adov od gospodarskih organi-
2fi°93 (Uradnl ,Lst FLRJ, štev.
-293/54) se primemo uporab-'aj0 tudi glede občinskega pro-
''Inega davka, kolikor ni v tem °ku drugače določeno.
t 'Jčinskl prometni davek po m|l'.^dtoku se ne pobira v pri-nin i ’ določenih z mednarod-ko M ^06°dhaml, in v primerih, rivi	oprostitev iz medna-
ter 11:3 običajev do držav, s ka-**" obstaja v tem vzajemnost.
pn.	5. člen
e«>vaJ!!8nila in nav°dila za tzvr-Po .Tv te8a odloka izda Svet za ake!!0<lar3tvo okrajnega Ijud-odbora Ljubljana okolica, skrb •'■vrivanje tega odoloka okra, lajnlStvo za gospodarstvo Ljuhv®83 ljudskega odbora JUQijana okolica.
Ro 8e »dlok,
0. člen začne uporabljati
okrui’ achajo veljati:	odlo
tjuh,,®ea ljudskega odbor okra.it'u* okolica o uvedi
davka‘ /ir talu in Prometoe8 $9-47i/JxUradnl lisl LRS, šle na D,u ■ v kolikor sc nanai 0»8a ,‘rar^e okrajnega prome bab	odlok o spremen
l»ks in °ka 0 uvedbi okrajni Hat Ln0Proraetnc*a davka (U lok okT’ 6tev- 15-213/54) ter <x ljudskega odbor *>bakei»na	0 Uvedbi ot
pr°lzvn*! promelnega davka o obrbiju ?v ln storitev zasebni bikov in!Uvnlc- zasebnih obr list i d„ drURlh zasebnikov (U 9tev 7-178/55).
Te M 7. člen lave °k velja od dneva ot
^rabu *Uradnem 115111 LRS »aalo,i„t pa *e od Prvega dr leRa meseca po objavi.
H. TARIFA
A.	Splošna tarifa
Tar. M. I: Od potrošnje alkoholnih pijač v gostinskih podjetjih in gostiščih se plača občinski prometni davek od dosežene prodajne cene v višini .. 10e/e
Pripomba: Glede davč. obveznosti in načina pobiranja tega davka, kakor tudi glede vsega ostalega velja pripomba k tar. št. 7 dela B tarife zveznega prometnega davka.
Tar. št. 2: Od vstopnic za kinematografske, flzkulturne ter druge javne prireditve se plača občinski prometni davek od dosežene bruto vstopnine v višini ..................... 5»/,
Pripomba: 1. Davek po tej tarifni številki plačajo kinematografi in fizkulturne organizacije ob nabavi vstopnic uradne izdaje pri Narodni banki FLRJ, hkrati z zveznim prometnim davkom.
2.	Ostali davčni zavezanci plačajo občinski prometni davek ob priglasitvi prireditve pri občinskem ljudskem odboru (LOMO), pristojnem po kraju prireditve. Prijavo je treba vložiti najkasneje 3 dni pred prireditvijo. Prijava v dvojniku mora vsebovati naslednje podatke:
a)	kraj in čas prireditve,
b)	število vstopnic po posameznih vrstah vstopnine.
Hkrati s priglasitvijo se predložijo vstopnice zaradi žigosanja. Vstopnice rtiorajo biti povezane v bloke ter morajo biti trodelne, oštevilčene, opremljene z žigom prireditelja in označene z višino vstopnine ter datumom prireditve.
3.	Potujoča zabavišča, ki plačujejo dohodnino po predpisih 117. člena uredbe o dohodnini (Uradni list FLRJ, štev. 50-482/53) ne plačajo davka po tej tarifni številki.
4.	Občinski prometni davek sc ne plača od vstopnic za kul-tumo-umetalške prireditve In za prireditve guspodarsko-pro-pagaodnega značaja, če niso združene s plesno zabavo ali se na njih ne točijo alkoholne pijače.
5.	Cc se pobirajo namesto določene vstopnine prostovoljni prispevki, se tudi plača davek po tej tarifni številki. Prireditelj mora poleg priglasitve iz
2.	točke te pripombe priglasiti v treh dneh po prireditvi izkupiček prispevkov občinskemu ljudskemu odboru, pristojnemu po kraju prireditve In plačati davek.
O.	Vsi predpisi, ki veljajo za davek lz tar. št. 1 dela B tarife zveznega prometnega davka In urejajo vprašanja oprostitve in povračil tega davka, se smiselno uporabljajo tudi pri davku po tej tarifni številki.
Tur. št. 3: Od prejetih pletli za prnjeelran« ali reproducirane reklamo v kinematografih se plača občinski prometni davek
od doseženega plačila v višini
......................... . 5«*/»
Pripomba: Davek po tej tarifni številki se plača v roku 5 dni po preteku meseca za pretekli mesec.
Glede davčne obveznosti In vodenja evidence veljajo določbe tar. št. 6 dela B tarife zveznega prometnega davka. Tar. št. 4: Od vsakega plačljivega prenosa lastninske pravico na nepremičninah se plača občinski prometni davek v višini 10 V* zveznega prometnega davka, določenega z uredba o prometnem davku od nepremičnin in pravic (Uradni list FLRJ, štev. 4-41/54 in štev. 35-457/54).
Pripomba: Davek po tej tarifni številki se plača kakor zvezni prometni davek od prometa nepremičnin.
Vsi predpisi, ki veljajo za zvezni davek od prometa z nepremičninami in pravicami, se uporabljajo tudi pri odmeri in pobiranju davka po tej tarifni številki.
B.	TARIFA
prometnega davka od proizvodov in storitev zasebnih obrtnih delavnic in drugih zasebnikov
I.	Proizvodi
št.
Tar.
Vrsta blaga
stopnja
Davčna
Proizvodi po določenih gospodarskih panogah
Proizvodi iz panoge 113
1	Kolomaz	10	°/e
Proizvodi iz panoge 116
2	Izdelki iz mavca	10	%
3	Zemeljske barvo	20	°/e
4	Opeka, zidna in strešna 5 u/o
5	Izdelki iz cementa 12 °/e
6	Keramični in lončarski
izdelki	10	%
Proizvodi Iz panoge 117
7	Kovinaste peči in štedilniki	10	«/e
8	Vsi ostali izdelki iz pa-
noge 117, od katerih se ne plača davek po zvezni tarifi prometnega davka, razen od izdelkov, namenjenih za potrebe kmetijstva, mlekarstva in čebelarstva	m
Pripomba:	V sporu, kateri
proizvodi so oproščeni plačila prometnega davka, ker so namenjeni za potrebe kmetijstva, mlekarstva ln čebelarstva, je merodajna razvrstitev proizvodov, navedenih v glavni grupi 117 18 oo oo oo Začasne nomenklature proizvodov, ki jih je izdala bivša Zvezna planska komisija leta 1948.
Proizvodi lz panoge II«
9	Vsi proizvodi, razen proizvodov, od katerih se plača zvezni prometni davek po tar. št.
37 do 49 dela A tarife 20 •/• Proizvodi iz panoge 122
10	Vsi proizvodi, razen
proizvodov od katerih se plačuje zvezni prometni davek	10 */i
Proizvodi is panoge 123
11	Izdelki lz papirja, kar-
tona in lepenke, razen šolskih zvezkov in risank	10 •/•
12	Fotografski izdelki, razen siik oseb za osebno uporabo fotografirancev 8«/« Proizvodi iz panoge 124
13	Konfekcija	5	•/«
14	Volneni, bombažni in
svileni trikotažni ln pleteni oblačilni predmeti	10	»/«
15	Vsi ostali proizvodi iz
panoge 124	5	•/«
Proizvodi ts panoge 125
16	Vsi proizvodi iz usnja
razen obutve	15	°/o
Proizvodi le panoge 127
17	Kakaovi proizvodi 20 »/o
18	Bonboni	15	»/o
19	Slaščice, keksi, ratluk
in podobni slaščičarski proizvodi	10	•/«
20	Testenine	10	°/o
21	Kavni in kakaovi nadomestki	15	*/o
22	Mleta paprika	10	"/o
23	Vsi ostali proizvodi iz panogo 127, razen poljedelskih, od katerih se ne plača prometni davek po zvezni tarifi 8 •/o
OSTALI PROIZVODI
24	Od vseh ostalih proizvodov ne glede na panogo gospodarske delavnosti, od katerih se ne plača davek po zvezni tarifi in niso zajeti v tarifnih številkah 1 do 23 te tarife 10 °/o j
Pripomba: Prometni davek po tej tarifni številki in po drugih tarifnih številkah iz te tarife se ne plača od prometa naslednjih proizvodov: od moke in ostalih mllnsloih proizvodov, pekovskih proizvodov, proizvodov pridobljenih s predelavo mleka, mesa, svežih ln suhih rib, od zakola živino, od obleke ln perila, izdelanih po meri za individualne potrošnike Iz njihovega osnov-
nega materiala, od fotografij oseb za njihovo osebno uporabo po naročilu in v običajni količini, od ortopedskih pripomočkov, h katerim je šteti tudi umetne oči in zobovje, ne glede na material, iz katerega so izdelani, ter od otroških igrač vseh vrst ne glede na material, lz katerega so Izdelane.
II. STORITVE
Tar.
št.
Vrsta storitve
Davčna
stopnja
1	Od plačil obrtnih storitev vseh vrst, razen od gradbenih in prevoznih, se plača občinski prometni davek 10 »/«
Pripomba: 1. Davčna osnova je skupni znesek plačna, v katerem je vsebovan davek po tej tarifni številki, po odbitku materiala, ki ga je dal izvrševalec storitve, če je material v računu posebej izkazan.
2.	Prometni davek po tej tarifni številki se ne plača od plačil za opravljene storitve krojačev, šivilj, modistk, brivcev in frizerjev, čevljarjev, klobučarjev, dimnikarjev, predtiska-nja tkanin, krpanje perila, nogavic in podobno, popravljanje preprog, spisovanja, razmnoževanja, kopiranja, prepisovanja, sestavljanja ogasov in reklam, plakatiranja in izdelovanja vzorcev, pranja in likanja, čiščenja obutve, snaženja oken, čuvanja lokalov in stanovanj, shranjevanja koles In podobno, žaganja drv ter do postreščkov.
2	Od plačil opravljanja
samostojnih poklicev (odvetnikov, zdravnikov, dentistov, arhitektov, poučevalcev jezikov ln podobno) se plača občinski prometni davek	5 */o
Pripomba: 1. Davčna osnova je skupni znesek plačila, v katerem je vsebovan tudi davek po te) tarifni številki.
2. Davka po tej tarifni številki ne plačajo dijaki m redni študentje od plačil, prejetih za pouk drugih dijakov (od instruk-cij).
POVRNITEV ŠKODE PO NOVEM ZAKONU 0 LOVU
Po 54. členu novega zakona o lovu (Uradni Ust LRS, 26-54) sc plača vsa Skoda, ki nastane do konca marca 1955 po predpisih 38. in 39. člena starega zakona o lovu (Uradni list LRS, Številka 16-49) in po postopku, nakazanem v pravilniku za Izvajanje tega zakona (v členu 24. in 25.). S 1. aprilom 1955 pa se bodo plačevalo lovske škode po določilih 44. do 47. člena sedaj veljavnega zakona o lovu.
Novi predpisi o povrnitvi lovske škode določajo, da je lovska družina odgovorna za škodo, ki jo napravijo v družinskem lovišču lovci, pomočniki, psi in zaščitena divjad ter divji prašič in medved. Za povračilo škode pa je lovska družina odgovorna samo tedaj, če je oškodovanec (lastnik ali posestnik zemljišča) poskrbel za primemo zavarovanje pred škodo po divjadi na
način, k! je primeren krajevnim prilikam.
Ob škodi pri izvajanju lova Ima lovska družina pravico zahtevali povračilo plačane odškodnine od tistega, ki jo je napravit Pri Sltodi, ki Jo je napravil medved in divji prašič, se povrne plačana odškodnina lovski družini 1z okrajnega lovskega sklada. Ce se lovska družina g'edc poravnave prej ne sporazume z okrajno lovsko zvezo, ima slednja pravico ugovarjati zahtevku lovske družine za povračilo.
Po 45. členu zakona o lovu je postopek za prijavo lovske škode enak kot po prejšnjih predpisih, z bistveno spremembo, da je potrebno prijaviti škodo pri pristojnem občinskem ljudskem odboru v osmih dneh, najkasneje pa v enem mesecu (prej v treh mesecih). Če občinski organ dožouc, da škoda ni bila prijav-
ljena y oemih dneh, ko je oškodovanec zanjo zvedel, oziroma, da je starejša od enega meseca, ee nadaljnji postopek ustavi, ker je oškodovanec izgubil pravico do odškodnine zaradi zamude roka.
Prijavo lovske škode mora občinski organ vzeti na zapisnik. S potrebnimi podatki spisan In podpisan zapisnik o prijavi (po obrazcu I) se mora vpisati v delovodnik.
OBRAZEC I Obč. LO — LOMO
štev.............
Zapisnik........dne ... 193 .
Predmet je prijava po 45. členu zakona o lovu za povrnitev škode, napravljene v lovišču . .
...........Oškodovance..........
.......stanujoč v..............
Pritfevljena Skoda je napravljena:
J. a) pri lovu .................
b) po divjadi................
na-pare. št.........kat. obč. . .
...........kraj................
2. na kulturi...................
a) na površini približno . . . .
I ..............m«, t. j. . . .
■ b) in event. približni znesek
't škode din....................
C) kdaj je škodo zvedel .... #) kdaj je škoda nastala . . . . Oškodovanec prosi za cenitev In povrnitev škode, ker je podan primer iz 44. In 45. člena zakona O lovu.
Podpis obč. organa:
Oškodovanec:
Nato Imenuje pristojni občinski ljudski odbor za svoje področje posebno komisijo, ki ima nalogo, da s krajevnim ogledom ugotovi vse potrebne podatke o prijavljeni škodi In jo oceni. Tej komisiji predseduje In vodi poslovanje zastopnik občinskega ljudskega odbora. Za člane se pritegnejo še cenilci — strokovnjaki: kmetijski, za škodo v kmetijstvu (na polju, sadovnjakih, vinogradih), gozdarski, za škodo v gozdarstvu (na gozdnih drevesih in kulturah) ter še lovski strokovnjaki.
Imenovana komisija mora nato sporočiti oškodovancu ln lovski družini čas in kraj ogleda. Odsotnost slednjih dveh ne ovira nadaljnega dela komisije.
Imenovanje komisije, sporočilo o času in kraju ogleda ter povabilo k udeležbi prikazuje
OBRAZEC II Obč. LO — LOMO
štev.............
Predmet: Imenovanje komisije — ogled.
Na temelju 45. člena zakona o lovu (Ur. list LRS št. 26-54) imenujem za ugotovitev In ocenitev lovske škode, prijavljene dne . .
......ozir. po priloženi prijavi
naslednje člane komisije:
Predsednik — zastopnik Obč.
LO-LOMO tov.....................
Cenilec — kmetijski — gozdarski
strokovnjak tov.................
Cenilec - lovski strokovnjak tov.
Krajevni ogled bo dne...........
ob...............z zbirališčem
na (v)..........................
K ogledu in eenitvl se povabijo:
1,	Oškodovanec(ci)...........
2.	Lovska družina...............
zanjo zastopnika................
Odsotnost povabljencev (pod 1. In 2.) ne ovira nadaljnjega dela komisije.
S. P. — S. N.
Za Obč. LO — LOMO Predsednik — Namestnik
Komisija bo pri krajevnem ogledu ugotovila, da je škoda napravljena bodisi:
1.	pri lovu: kdo je škodo napravil, z navedbo načina in obsega poškodbe;
2.	po divjadi — z navedbo vrste divjadi, načina poškodbe "tn vseh spoznavnih znakov, ki dokazujejo, da je dotična divjad res škodo napravila;
3.	če in kako je lastnik ali posestnik zemljišča poskrbel za zavarovanje pred škodo po divjadi na krajevno običajen in ustrezen način.
Ako komisija ugotovi, da oškodovanec, ki Je škodo prijavil, ni ničesar napravil, da bi po možnosti to na primeren način zavaroval zemljišče pred poškodbami pred divjadjo, lovska družina za to škodo ne bo odgovarjala po izrecnem določilu zakona o lovu (44. člen 2. od-' stavka).
S tem v zvezi se priporoča, da občinski ljudski odbor od časa do časa lastnike to posestnike ogroženih zemljišč opozori na to zakonito določilo.
Po ugotovitvah gornjih točk prične komisija z ocenitvijo prijavljene škode.
A.	Za škodo, napravljeno pri lovu (lovljenju) se mora ugotoviti, v katerem času to kdo Jo je povzročil, v čem obstoji in na koliko se ocenjuje nastala škoda.
B.	Za obseg škode na polju se ugotovijo: točen kraj, parcelna številka, krajevna oznaka, katastrska občina, kultura (posevek) na tej parceli, njena površina, dalje ali je poškodovana na vsej površini (100%) ali samo delno, kar se označi v % ter končno se še dožene letina, t. J. povprečni hektarski donos (oziroma stoti del je 1 ar = 100 m2). Hektarski donos (letina) Je lahko različen po kakovosti in obdelovanju (gnojenju) zemljišča. Dobro bodo služile ugotovitve o povprečni letini pri občinskem ljudskem odboru, ki služijo za statistično službo.
Na podlagi teh podatkov se izračuna napravljena škoda na posevku (navadno po arih — 100 m2 ali za del ara v kg). Cena pridelka (nepobranega) na njivah se vzame vedno brez spra-vilnlh to prevozmih stroškov.
Ce Je več oškodovancev, se lahko zberejo podatki v pregledni sestavi, ki je seve sestavni del zapisnika (po obrazcu III).
OBRAZECl III
V posebni razpredelnici Je treba navesti pod zaporedno številko tole: 1. me, priimek in bivališče oškodovanca; 2. ogled dne ...; 3. kultura; 4. poškodovana površina (v arih ln odstotkih); 5. letni hektarski donos; 6. škoda; 7. cena za kg; 8. odškodnina in 9. poravnava.
Ako je posevek v takem stanju, da se še ne more oceniti letina (ha donos) n. pr., da se posevek lahko še obraste, bo komisija z ugotovljenimi zgoraj omenjenimi podatki počakala do časa, ko bo mogla ob žetvi ugotoviti letino in nato bo šele Izračunala škodo v kg In dinarjih.
Ako Je Skoda napravljena ob setvi, tako da setev ne more vsklitl ter Je treba vse na novo posejati, se računa na odškodnino vrednost semena na kraju poškodbe; za ročno delo in vprego se vzamejo krajevno običajne urne plače. Večkrat ee tudi dogodi, da se lahko pričakuje, da se bo delna poškodba mogla še obrasli. V tem primeru se odloži dokončna cenitev škode do časa dozoritve — žetve.
C.	Pri škodah na sadnem in drugem drevju se ugotovi vrsta, število in starost dreves, nato kraj, način in obseg kakor zgoraj. Skoda na mlajših drevesih
se računa po nabavnih stroških za sadike to za delo ob saditvi to sicer po obsegu poškodbe: od popolnoma uničenega do malo poškodovanega drevesa (z ustreznimi podatki). Pri škodi starejših dreves se ocenjuje vrednost po povrečnem srednjem letnem donosu za popolno, večjo ali manjšo stopnjo poškodovanostt (v 8—12 kratnem, 4—10 kratnem in izpod 2 kratnem donosu).
D. Pri škodah v gozdu (na gozdnih drevesih, v gozdnih kulturah), največ pri poškodbah po jelenjadi in srnjadi, bo gozdarski strokovnjak kot član komisije ocenil škodo po načelih gozdarske vede.
Ko je tako izvršena cenitev in določen znesek odškodnine, po-vobi vodja — predsednik komisije oškodovanca in zastopnika lovske družine naj izjavita, ali sta sporazumna glede višine odškodnine, ozir. vpliva pri nesoglasju, da se poravnata. Medsebojni sporazum, poravnava ali nesoglasje pride v zapisnik.
Pri odškodnini za škodo po medvedu ali jjlvjih prašičih bo najbolj umesten postopek ta, da sl lovska družina pridrži pravico, da predloži ocenjeno škodo, ozir. dogovorjeno poravnavo Okrajni lovski zvezi v pristanek, nakar bo šele obravnava obveljala. S tem se izogne event.
ugovoru z njene strani, t. j., da ne bi hotela povrniti lovski družini izplačanega zneska za to škodo.
Ako ne pride do sporazuma, ozir. do poravnave, bo mogel oškodovanec uveljaviti svoj zahtevek pri pristojnem sodišču, ki bo v pravdnem postopku odločalo o tem odškodninskem sporu po 46. členu z. o. 1. Tožba se mora vložiti najkasneje v 8 mesecih, odkar je škoda nastala.
Ko je komisija za ocenitev lovske škode pni OLO ugotovila in zbrala vse zgoraj obrazložene podatke po predpisih v členih 44 to 45 zakona o lovu, bo spisala zapisnik, ki ga podpišejo vsi navzoči pri krajevnem ogiledu.
V zapisniku, opremljenem z datumom in krajem, kjer je pisan, se navedejo:
1.	vsi navzoči imenoma to z delovno funkcijo;
2.	ugotovitev, da je škoda pravočasno prijavljena, t. j. da ni starejša od enega meseca;
3.	kdo je škodo napravil to kako — z navedbo spoznavnih znakov za škodljivca;
4.	ugotovitev, ako to kako je oškodovanec poskrbel za zavarovanje pred poškodbami;
5.	ocenitev škode po obsegu in
6.	zaključek s podpisi.
Kot dodatek še:
7.	uspeh poskusa poravnave;
8.	zatoeležba pridržka lovske družine, da bo obojestransko sprejeta ocenjena odškodnina, ozir. medsebojno dosežena poravnava veljavna potem, ko pristane nanjo še Okrajna lovska zveza pri škodah po medyedu in divjih prašičih.
Obe točki (7 ln 8) se v zapisniku na koncu potrdita s podpisi.
Zapisnik se napravi v 3 izvodih, od katerih dobe po enega: občina, lovska družina in oškodovanec. Pri škodah po divjem prašiču to medvedu predloži lovska družina svoj izvod okrajni lovski zvezi.
Vsa gornja navodila naj služijo po Občinskih ljudskih odborih imenovanim članom posebne komisije kot podlaga za poslovanje pri ocenjevanju prijavljene lovske škode, da se ugotovijo vsi podatki in vsi dokazi o napravljeni in ocenjeni višini škode. Tako spisan to podpisan zapisnik bo kot rezultat ogleda in ocenitve dal podlago za Izplačilo odškodninskega zneska ali pa za dokončno odločanje v pravdnem postopku o nastalem odškodninskem sporu pri pristojnem sodišču.
OLO Ljubljana okolica
OSNUTEK ODLOKA
0 UVEDBI OBČINSKIH TAKS NA OBMOČJU OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA
LJUBLJANA-0K0LICA
OBJAVLJENO ZA RAZPRAVO NA 24. SEJI OLO LJLBLJANA-OKOLICA
I
SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Poleg taks, ki se plačujejo po veljavnih predpisih, se pobirajo na območju okraja Ljubljana okolica še občinske takse, predpisane s tarifo v II. delu tega odloka.
2.	člen
Občinske takse, ki se pobirajo po določilih tega odloka, so dohodek proračunov mestnih občin brez posebnih pravic in občin.
Delež od teh dohodkov, ki pripada mestnim občinam brez posebnih pravic in občinam, se določi vsako leto z okrajnim družbenim planom v sorazmerju s številom prebivalstva In z narodnim dohodkom, izračunanim na prebivalca vsake občine.
3.	člen
Občinske takse se plačujejo v posebnih taksnih znamkah z napisom »OLO Ljubljana okolica — taksna znamka« tako, da se nalepijo na listine In se uničijo na način, kot je predpisan z zakonom o taksah.
4.	člen
Določbe zakona o taksah (Uradni list FLRJ, št. 68-485-46) z vsemi poznejšimi spremembami in dopolnitvami ter uredbe o prisilni izterjavi davkov In drugih proračunskih dohodkov (Uradni list FLRJ, št. 33-383-531 se primemo uporabljajo tudi glede občinskih taks, kolikor ni v tem odloku drugače določeno.
5.	člen
Občinske takse po tem odloku se ne pobirajo v primerih, določenih z menarodnimi pogodbami in v primerih, ko izvira oprostitev iz mednarodnih običajev do držav, s katerimi obstoji o tem vzajemnost.
6.	člen
Pojasnila In navodila za izvrševanje tega odloka Izda svet za gospodarstvo okrajnega ljudskega odbora Ljubljana okolica.
Za izvrševanje tega odloka skrbi tajništvo za gospodarstvo
Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana okolica.
7.	člen
Ko se začne uporabljati ta odlok, preneha veljati odlok okrajnega ljudskega odbora Ljubljana okolica o uvedbi okrajnih taks to prometnega davka (Uradni list LRS, štev. 39-471-53), kolikor se nanaša na pobiranje okrajnih taks.
8.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«, uporablja pa se od prvega dne naslednjega meseca po objav:.
II
TARIFA OBČINSKIH TAKS Tar. št. 1: Takse za pismene vloge In pritožbe, ki se vlagajo na ljudske odbore, finančno samostojne zavode to proračunske ustanove ter za odločbe In potrdila, ki jih le—ti izdajajo, znašajo 50*/» od zvezne takse po zakonu o taksah.
Tar št. 2: Taksa za pot uslužbencev ljudskih odborov se plača, kadar pot povzroči stranka, razen za ureditev stanovanjskih zadev do vrednosti 10.000 din, ne glede na število uslužbencev:
din
1.	za pregled stavbišča
ali prostora za napravo stavbišča	200
2.	za pregled zgradbe ali posameznih prostorov zgradbe, da bi se izdalo uporabno dovoljenje:
a) pri pregledu do 5 pro-
storov	100
b) pri pregledu od 6 do
20 prostorov	200
cl pri pregledu nad 20
prostorov	500
3. za vsako pot izven uradnih prostorov v ostalih zadevah	100
Takso se plača na vlogi, s katero stranka povzroči pot uslužbencev, poleg taks po tar. štev. 1 tega odloka.
Tar. št. 3: Taksa za odločbo, s katero ljudski odbori, njego-
vi organi in uradi izdajajo do« voljenjo za gospodarsko dejavnost, znaša 50*/» zvezne takse po zakonu o taksah.
Tar. št. 4: Taksa za odločbo
o postopku se plača:	
	din
I. če Je Izrečena kazen	
ukora	50
2. če je izrečena denar-	
na kazen v višini:	
a) do 1.000 din	100
b) nad 1.000 do 3.000 din	200
c) nad 3.000 do 5.000 din	200
č) nad 5.000 din	lO*
Tar. št. 5: Taksa za dovolje-	
nje glasbe v Javnih lokalih. Za	
dovoljenje glasbe v gostinskih	
in drugih javnih lokalih sc	pla- :
ča taksa:	
	din
a) za stalno glasbo me-	
sečno	5.000
b) za občasno glasbo me-	
sečno	1.000
Kot stalno glasbo je razumeti vse vrste muzikalnih nastopov« čc so najmanj štirikrat tedensko.
c)	za glasbo v barih in
nočnih lokalih se plača taksa mesečno	12.000
d)	za priložnostno glasbo v gostinskih in drugih javnih lokalih za 1 dan 500 Za reproducirano glasbo se
občinska taksa ne plača. Takse sr. ne plača za glasbo v javnih lokalih, kamor Je dovoljen vstop proti vstopnini ali proti plačilu prostovoljnih prispev-kov. Prav tako se ne plača taksa, kjer se izvaja glasba kol kulturno-umetnlška priredite1' ali v okviru take prireditve.. ?•* plačilo takse odgovarja prireditelj glasbe, podpisan na Pri' glasitvl, ki Jo mora po 6. f'e' nu zakona o prekrških javni red in mir (Uradni l*s* LRS, štev. 16-40 in št. 40-51’ predložiti tajništvu za notranje zadeve OLO Ljubljana okoli** zaradi potrditve prijavljen* prireditve.
Takoj po prejemu te poti"' | ditve, najkasneje po pred mo izvedbo glasbe, mora P*1'
reditelj predložiti pristojnemu ljudskemu odboru občine pri-javo o glasbi v dveh izvodih in Plačati ustrezno takso v občin-taksnih znamkah.
Tar. $t. 6: Taksa za uporabo Pločnika in cestišča pred ponovnim prostorom v ožjem meetnem območju mestnih občin:
din
*• 23 trajno uporabo ploč-nika in cestišča pred Poslovnim prostorom i 66 plača za vsak m* zaseženega prostora letno	250
b) za začasno uporabo Pločnika in cestišča Pred poslovnim prostorom se plača za vsak m* zaseženega prostora ®a mesec	25
c> za začasno uporabo Pločnika in cestišča Pred poslovnim prosto-štorom dnevno od m* 6 * 9isiUlct čevljev plačajo pavšalno letno tskso, če uporabljajo Pločnik ali cestišče 5.000 *' Kioski za prodajo časo-W*ov, revij ln podob-no plačajo pavšalno letno takso za uporabo Pločnika ali cestišča 2.000 Pripomba: Dovoljenje za upo-sbo pločnika ali cestišča pred Poslovnim prostorom Izdaja ~°MO. Taksa se lepi ln uniči dovoljenju.
*a uporabo javnih parkov in ravnikov po cirkusih, vrtllja-streliščih, toboganih, avto-rotruh ln potujočih zabaviščih e ne plača občinska taksa po em odloku, ker je ta uporaba Zvezana najemnini, ki jo do-
loči in pobere pristojna uprava Tar. št. 7:	Taksa za posest
psov v ožjem mestnem območju mestnih občin:
Kdor vzdržuje psa, mora plačati zanj letno takso, ki znaša:
din
a)	za čuvaja	200
b)	za lovskega psa z rodovnikom	300
c)	za lovskega psa brez
rodovnika	500
č) za luksuznega psa	1.000
Za pse, ki izpolnijo 6 mesecev starosti šele v drugi polovici koledarskega leta, takse za to leto ni treba plačati.
Za luksuzne pse je šteti vse pse, ki jih ni mogoče smatrati za lovske pse oziroma za čuvaje.
Takse so oproščeni uradni psi varnostnih organov, lavinski in reševalni psi ter psi, ki vodijo slepce. Takso pobere LOMO ob popisu psov, ob cepljenju psov oziroma ob delitvi kovinskih pasjih znamk, ki jo predpisano uniči na tozadevnem dovoljenju za posest psov.
Tar. št. 8: Taksa za registracijo motornega vozila:
Za vsako redno letno registracijo motornega vozila se plača taksa:
din
1.	za avtomobil, avtomobilsko prikolico, avtobus, trolejbus, tramvaj
in traktor-vlačilec	2.000
2.	za vsako motorno kolo
s prikolico ali brez prikolice	1.000
Taksa mora biti plačana za vsako leto enkrat v roku, ki ga določi tajništvo za notranje zadeve OLO za izvršitev prve ali redne letne registracije. Takso
za registracijo motornih vozil pobira tajništvo za notranje zadeve OLO ob registraciji od v prometni dovolilnici Izkazanih lastnikov oziroma posestnikov motornih vozil.
Od koles s pomožnimi motorji se taksa za registracijo ne pobira. Za izredno registracijo se taksa ne pobira.
Pripomba: Oproščeni so plačila občinskih taks za registracijo motornih vozil JLA, LM, Ljudska tehnika. Rdeči križ, reševalna postaja, gasilska milica, prostovoljna gasilska društva in vei državni uradi, finančno samostojni zavodi ter proračunske ustanove. Oproščeni so plačila mestne takse za registracijo motornega vozila invalidi, ki vozilo rabijo zaradi svoje invalidnosti.
Tar. št. 9: Taksa za potrdilo o lastnini ln zdravju šivine:
Za vsako potrdilo o lastnini ln zdravju živine (živinski pot-
dln
ni list) se plača:
a)	za drobnico — od vsake glave	10
b)	za živino od vsake
glave	60
Za potrdilo o prenosu lastnine živine na kupca se plača taksa kot pod a) oziroma pod b) te tarifne številke.
Tar. št. 10: Taksa za dovoljenje za kopanje peska, gramoza, kamenja, zemlje, žganje apna In podobno.
Za vsako dovoljenje za kopanje peska, gramoza, kamenja, zemlje, za žganje apna in podobno, ki ga izdajo občinski ljudski odbori, njihovi organi in uradi se plača 5000 din.
Mestni ljudski odbor Ljubljana
POROČILO SVETA ZA ZDRAVSTVO ML0 ZA L. 1954
ZDRAVSTVENO PROSVETNO DELO
1954 je bilo po ljub. hlh
Jenskih terenih 278 zdravstve-
Dck-i *?red®vanj s * skupno 14.899 v '!u5alci. Za osebje, zaposleno k«X“t* "»J* 1« bilo prire-i>r«^ u tečajev s skupno 48
“Premr'"5’-	42 PrcdavanJ Je
•tveniu*0 Predvajanje zdrav-*trir2lh.filmov> 15 P13 ie bilollu-Od n‘b s skloptičnimi slikami. )ih i zdravstvenih predavanj LitoJ, op8aniziral RK 97, SEP 58, »a ,;r°j 109 In Ljudska univer-vUce Predavanj- Tečaje za žl-Sljp Ae organizirala in Izvedla hih ' tečajih in na zdravstve-
breda . V?njlh tcr P° 4olah 80
delu, V"!tviji tn organi SEP raz-. zPla6-n« 4.300 zdrav-brošur ln letakov.
V AMBULANTI
je Treglkd 2IVILCEV
laritnih lzvrSenih 3.624 ambu-•konil	3 to4 radio-
81ed„v	In	srca, 3.522 pre-
168 obi,rhmentacUe krvi ln
i,k*vc	P°	Podjetjih. Pre-
#'ed blaT^1 na	ter presni j	in urina so upošte-
*ke « v Poročilu protiopidem-j* bil,,	0(1 PreRledanth oseb
*lll°zni .. nib 69 v protibuber-f°*o6ko ,?fanzer. 29 na derma-vOlko i niko' 5 na Interno S 73 ’ * na ginekološko klinl-*U' Zartiri,Se*torsk<?mu zdravnl-1 zdravstvenih okvar. k,0*en i °	j® bil stalno
^■tižbenn ,',lvil'’kr‘*a obrata en P® srno	(R°*tinstvo), začasno
10 “ločili 20 uslužbencev.
Gradivo za sejo ML0
NA PODROČJU
Živilske industrije IN OBRTI
je bilo izvršenih 51 pregledov, ugotovljenih 36 higienskih nedo-statkov in izdani 2 odločbi o njih odpravi. Družbena prehrana je bila kontrolirana 308-krat, objekti pa v 167 primerih niso odgovarjali higienskim zahtevam. Promet in prodaja živil je bila kontrolirana 1122-krat, 474-krat je bil ugotovljen higienski nedostateik; odločbe smo morali izdati 54-krat, 7-krat predlagati krivce za kaznovanje in 3-krat prepovedati poslovanje. Kontrola tržnic je bila izvršena 396-kret, 181-krat je bilo najdeno neprimerno stanje, le 1-krat pa je bilo potrebno izdati odločbo o odpravi nedostatkov.
Za kemično in bakteriološko preiskavo je bilo odvzetih 3.642 različnih vzorcev živil. S sodelovanjem sanitetskih organov je bilo Iz namenov ljudske prehrane izločenih 161.122 kg živil ln 39.015 1 vina; največkrat so se živila pokvarila na transportu in pri skladiščenju. Vino Je bilo največkrat pomešano s samorodnico, včasih tudi cikasto. Skupna gospodarska škoda, nastal« zaradi Izločenih živil, je znašala 7, 844.855 dinarjev. Poleg tega so bili redno dnevno odvzeti vzorci mleka v zadružni mlekarni In poslani v bakteriološki pregled CHZ. Od vseh IzVršenih analiz Je bilo 789 vzorcev živil higiensko neprimernih.
VETERINARSKA SANITARNA SLUŽBA je sodelovala pri pregledu 52.881
v klavnici Ljubljana zaklane živine. Od teh je bilo 636 zasilnih zakolov. Od vseh teh živali je bilo 157 proglašenih za manj vredno, 149 za pogojno užitne in 56 za neužitne. Pregledanih je bilo tudi 4.416 kg v Ljubljano pripeljane perutnina, 178.245 kg svežih morskih rib ln 17.076 kg svežih sladkovodnih rib. Ljubljanska klavnica je pregledala tudi pošiljke že zaklanih živali, ki so prispele na njen naslov ln sicer 23.417 komadov redno In 256 komadov zasilno zaklanih živali. Poleg tega je prejela tudi 377.793 kg mesa in 34.895 kg drobovine predhodno zaklanih živali. Kot manjvredno za ljudsko prehrano je bilo proglašenih 115 kom. zaklanih živali, 4392 kg mesa ln 101 kg drobovine. Za prehrano pogojno užitne je bilo 46 kom. zaklan s živine, neužitno pa 87 kom. živine, 3108 kg mesa ln 1285 kg drobovine. Veterinarskemu nadzoru so bile podvržene tudi pošiljke iz klavnice oz. tz Ljubljane in to 1172 kom. zaklane živine in 466.087 kg mesa. Nadzorovan je bil tudi promet z mesnimi izdelki, ki Jih Je bilo pripeljanih 446.594 kg, odpeljanih pa 145.355 kg iz Ljubljane. Pri dnevni kontroli na živilskem trgu, mesnicah, skladiščih in gostinstvih Je bilo odvzetih 42 vzorcev za preiskavo, proglašenih za manjvredno 407 kg svežega mesa In 411 kg mesnih izdelkov, za neužitno pa 491 kg svežega in 7584 predelanega mesa. Dnevno so bile tudi kontrolirane mesne predelovalnice, i d koder je bilo poslano v preiskavo 3021 vzorcev, proglašeno
za manjvredno 269 kg svežega mesa in 240 kg mesnih izdelkov, za neužitno pa prog.ašeno J fc 7 kg svežega in 127 kg predelanega mesa.
Vse pogojno užitno meso je bilo pred prodajo na posebni stojnici sterilizirano. Znatna količina higienskih okvar na živilih živalskega izvora Izvira od pomanjkanja hladilnih naprav v mesnicah, gostinstvih in pri drugih potrošnikih.
KOMUNALNA HIGIENA
Sanitarna Inšpekcija je imela registriranih 5258 objektov, ki spadajo pod njeno nadzorstvo Od tega je bilo 2702 vodooskrb-nih objektov. 1820 obrtnih obratov, 257 prodajalnic neživil, 120 brivnic, 93 zdravstvenih ustanov. V lebu 1954 je bilo izvršenih 1362 pregledov teh objektov, pri čemer so se v 57« primerih ugotovili higienski nedostatkl. Vsega je bilo pregledanih 1169 objektov. V 32 primerih je bila odločba o odpravi nedostatkov izdana, 4-krat pa predlagani kršilci za kaznovanje, 13-krat je bilo prepovedano delovanje objektov, enkrat pa je bila Izvedena večja asanacija.
V	sodelovanju z gradbeno oo-lastjo so organi sanitarne inšpekcije sodelovali pri 1420 ekspertizah gradbenih objektov in to v lokacijski, revizijski in ko-lavdacijskl komisiji, nekajkrat pa so bile gradnje kontrolirane tudi za časa graditve.
190-ikrat so sanitarni tehniki pregledali vodoosikrbne objekte na terenu, od koder je bilo odvzetih in poslanih v preiskavo 24 vzorcev za kemično in 207 vzorcev za bakteriološko preiskavo. V 10 primerih so sodelovali pri asanacijt vodnih objektov. Stalno kloriranje se izvaja v dveh lokalnih vodovodih, periodično pa Je bilo kloriranih 139 lokalnih vodovodov in zidanih vodnjakov.
DELO ANTIVENERICNEGA DISPANZERJA
V	letu 1954 Je Antivenerlčni dispanzer prejel skupno 200 prijav spolnih bolezni in to 59 primerov sifilisa in 141 gonoreje. Ob upoštevanju v teku leta dospelih prijav in odjav spolnih bolezni je bilo koncem leta 195f v evidenci* 830 primerov luesa in 151 primerov gonoreje, kar predstavlja pri luesu porast za 56 primerov, pri gonoreji pa zmanjšuje za en primer v odnosu na stanje v začetku leta 1954.
Pri iskanju virov okužbe s spolnimi boleznimi Je dispanzerju s svojimi organi po potrebi na razpolago notranja uprava.
Industrijska higiena je imela v evidenci 860 podjetij v Ljubljani. V sodelovanju s komisijami inšpekcije dela in ZSZ je bilo izvršenih 31 rednih letnih pregledov, 34 Izrednih pregledov večjih obratov ter 47 izrednih pregledov v podjetjih s stalno prekoračenim bolniškim sta-ležem.
Ambulanta za poklicne bolezni CHZ je izvršila 453 zdravniških pregledov pred vstopom v službo k ljubljanskim podjetjem, 724 ponovnih pregledov delavcev ljubljanskih podjetij, že registriranih zaradi poklicnega obolenja, ln 504 preglede delavcev, ki so bili poslani pod sumom na profesionalno obolenje.
PROBLEMATIKA HIGIENSKE SLUŽBE V LJUBLJANI
Na področju protiepldemske službe se čuti pomanjkanje mestne bolnice za nalezljive bo-
lezni, ki bi v primeru potreb« oz. epidemije mogla zajeti vse izolacije in bolniške nege potrebne bolnike. Dosedanje izkušnje s preobremenjeno infekcijsko kliniko so prav slabe.
V mestu ni možna nobena večja rutinska deslnfekcija in de-sinsekcija manjših objektov, ker mestna deslnfekcija in desinsefc-cija nimata na razpolago potrebnih prostorov, suhe in plinski komore, antiskabične postaje iif kopalnic. Desinfekcijska postajal s primernimi napravami ne obstoja niti v republiškem meri« lu. Po vsem tem se morimo zavedati, da Ljubljana el in n« more biti pripravljena za primer kake večje epidemije.
Antivenerlčni dispanzer. Ml deluje še pod okriljem ven e ros loške klinike, bi se moral osamosvojiti, da bi njegovo dedovanje, ki se zaenkrat omejuje « glavnem še na evidentiranje i* zdravljenje spolnih bolezni, doseglo zažeijeni in potrebni efekf v smeri borbe proti prostituciji, in prevence spolnih bolezni, M so zlasti med mladino že v precejšnji meri razširjene.
Neprimerni prostori (celo gostilne), v katerih se na vsem območju mesta opravljajo zaščitna cepljenja, kličejo po rešitvi v obliki ustanovitve centra za cepljenje, ki bi svoja periferna cepilna mesta imeli v: predvidenih zdrav, domovih, središčih zdravstvenega delovanja bodočih komun.
Dosedanje izvajanje zaščitnih cepljenj proti raznim boleznim je pokazalo razveseljive rezultate, zlasti v evidentnem padcu števila obolenj za davico, ki že 3 leta v Ljubljani ni zahtevala smrtnih žrtev. Odziv osebja Iz živilskih in podobnih obratov, ki morajo biti cepljeni prodi črevesnim nalezljivim boleznim, je bil zadovoljiv.
Higienski nadzor nad neani-malnimi živili se mora boriti še s precejšnjimi hig. okvarami, zlasti zelenjave in sadja. Se nekulturno poslovanje vseh posrednikov, teh tako pdtnemtonih živil, od producenta, ki često prodaja nezrelo in nagnito sadje in namočeno zelenjavo, do distributerjev, neprimerni in dolgotrajni transport, vskladl-ščevanje, pomankanje centralne hladilnice in področnih javnih hladilnic v Ljubljani, bodo, dokler se to stanje ne bo uredilo na zadovoljiv način, povzročale še vedno težko gospodarsko škodo zaradi zaplembe in izločanja iz prometa raznih živil, torej škodo, ki gre vsako leto v milijone.
Čeprav je poslovanje Zadružne mlekarne pod strokovnim vodstvom znatno izboljšalo kvaliteto, zlesti prednostnega mleka za dojenčke, pa neprimerni prostori in manipulacije, posebno pa nehigienska in nestrokovna distribucija po ljubljanskih mlekarnah, ki so z redkimi izjemami v neprimernih prostorih nameščene in slabo opremljene in vzdrževane, povzročajo po izvidih CHZ še vedno znatne higienske okvare mleka ta široko potrošnjo. Zdravstvena služba stavlja skupno • potrošniki velike nade v začetek obratovanja nove centralne mlekarne, ki naj bi z zadostno kapaciteto in opremo mogla zadovoljiti vse potrebe Ljubljančanov po mleku z visoko kvalitetnim, tudi vsem med na rod. standardom ustrea-nim pasteriziranim mlekom v steklenicah.
Prodajanje mlečnih izdelkov, sira, sirčka, smetane, masla, na odprtih stojnicah na trgu zahte-
va ureditve. Možno bi bilo nekatere sadno zelenjavne stojnice iz pbkritih tržnic na Pogačarjevem trgu premestiti na prosto, v te prostore (po event. zamenjavi tržnic) pa namestiti prodajalce mlečnih Izdelkov Teh potem ne bi več ogrožal prah. sončna pripeka in druge zunanje higienske motnje.
Pri izvajanju higienskega nad zora nad živili animalnega izvora se pojavljajo često problemi zaradi hitrega kvarjenja mesa in mesnih izdelkov. Nestrokovna, nehigienska obdelava (ki jc pa že znatno boljša kot pod bivšim nestrokovnim vodstvom klavnice), predvsem pa pomanj kanje hladilnih naprav pri distributerjih in potrošnikih, morejo zlasti v toplem letnem času in nemočnem izvajanju absolutne in redne kontrole po premajhnem številu strokovnjakov veterinarske službe postati pod določenimi pogoji nevarni in kvarni za zdravje potrošnikov.
Pri pregledu osebja, zaposlenega v živilskih obratih, je bilo ugotovljeno, da obolevajo pogosto na bolezni nog in žil v onih poklicih, kjer opravljajo svoje delo stojč, posebno če betonska tla niso zaščitena z lesenimi podnožnikl. Tudi pokhcnl eksce-mi rok, ozebline, revmatizem in srčna obolenja so mnogokrat najbrž posledica nezdravih higienskih pogojev v obratovalni cah, kjer so ljudje zaposleni.
Redno in sistematično delo v Industrijski higieni je bilo ovirano zaradi odsotnosti in drugotnega zaposlenja referenta specialista v tej stroki. V občasnih pregledih obratov in objektov v sodelovanju z lnšpek cijo dela in ZSZ so se ugotavljali higienski nedostatki in izdajali ukrepi za njih preprečevanje. Borba za raziskovanje in preprečevanje poškodb zaradi nesreč pri delu je po najnovejših ostrih ukrepih ZSZ in inšpekcije mučno oživela. Pri javljanje nezgod pri delu se urejuje In prejemamo dnevno zakasnele prijave iz prejšnjega leta. ffd odločnih ukrepov si inšpekcije in ZSZ obetajo lepih uspehov v borbi proti številu in posledicam obratnih nesreč.
KOMUNALNA HIGIENA
Površina mesta Ljubljane znala še vedno 204 km», prebivalstvo pa je naraslo na 144.551.
Prav na področju komunalne dejavnosti je najbolj občutiti sodelovanje ostalih organov ljudske oblasti. Organi sanitarne inšpekcije sodelujejo pri delu lokacijske, revizijske, gradbenih in kolavdacljskih komisij, pri gospodarskih, trgovinskih, gostinskih in obrtnih komisijah! Pomen sodelovanja je v t-.m,da ee pri ukrepanju v posameznih primerih redno upoštevajo tudi pomembne pripombe higienske narave, katerih izvedba more včasih preprečiti poznejšo higiensko šikodo na objektih za uporabnike ali za prebivalstvo na splošno.
Močna tadimljenoet mesta, ki “vir® te neurejenih kolodvor-zlasti kurilnišfcih
in l >. ——naprav  ------— *--■■***	m
™ letril v centru mesta, še | J‘h ie Po podatkih precej manj
m skupno: napravljenih je bilo 211 novih hišnih priključkov, ki jih je koncem leta 1954 7452.
Novi vodnjaki in vodovodna napeljava higiensko neoporečne vode v Šentvidu služi sedanji in bodoči oskrbi severo-zapadnega dela mesta. Neurejena in neprimerna le še preskrba z vodo iz lokalnih vodovodov in drugih virov pitne vode, katerih preiskave dajejo v velikem številu neprimerne rezultate.
Neurejena kanalizacija mnogih predelov mesta s protizakonitimi pretočnimi greznicami povečuje fekalno Infiltracijo talnega vodovja, povzroča stalno nevarnost z okužbo vodnja kov In je vzrok za vsakoletno enblemično nastopanje črevesnih nalezljivih bolezni v stalno istih predelih mesta.
Leta 1954 Je bilo zgrajenih 2634 m novega kanalskega omrežja, ki meri sedaj skupno 127.417 m tj. komaj 603 m na km1. Izlivanje glavnih zbiralnikov v Ljubljanico ob kliničnih bolnicah in izlivanje manjših kanalov v vodotoke v vsej Ljubljani je še vedno težak in sramoten higienski nedostate* za kulturno Ljubljano. Za odvajanje odplak iz področja Šentvida Je bil 'zgrajen nov zbiralni kanal, ki se preko dobro delujoče filtracijske naprave Izliva v Savo.
Ljubljanske greznice so vse preobremenjene, ker edini starinski voz s črpalko, last podjetja Snaga, ne zmore rednega sicer z zakonom predpisanega izpraznjevanja greznične vsebine. Do priključka na Šentviško kanalizacijo mora z vojaških objektov v Šentvidu odvažati izpraznjeno greznično vsebino vojaška avtocisterna v kanal na Litostrojski -cesti. Mesto Ljubljana takega vozila še nima. Neurejen In skrajno nehigienski je nekulturni odvoz smeti In odpadkov na odprtih kamionih oziroma vozovih. Velike, za dviganje na kamion pretežke pločevinaste posode za smeti (56 po številu), last podjetja slnaga, se v dveh turnusih razdeljujejo In odvažajo iz gostinskih podjetij Stanovanjski problem je i Ljubljani tisti, ki najbolj pri zadene javne zdraAtvene inte rese In higiensko počutje, zlasti pa mentalno higiensko najbolj pomembno ugodje prebivalcev. Pri dnevnih obravnavah posameznih primerov ugotavljajo naši organi katastrofalne higienske in zdravstvene razmere v stanovanjih in drugih prostorih in luknjah, ki v sili razmer služijo kot bivališče delovnim ljudem.
V letu 1954 je bilo pridobljenih vsega 209 novih stanovanj in 5 sob. Pri statistično ugotovljenih potrebah je potrebno preko 15.000 družinam preskrbeti domače ognjišče.
Javna kopališč« |n pralnice so nezadostne, rečna kopališča pa so ali preveč oddaljena ali neurejena ali pa je voda (na Ljubljanici) onečiščena.
Ponovno smo že opozarjati na problem javnih prenočišč, ki
preobremenjenost in prenatrpanost po vseh šolskih ustanovah pa se kaže med drugim tudi v živčnih motnjah šolskih otrok in v stalnem porastu števila škrlatink, proti kateri na sedanjem nivoju razvoja epidemiološke znanosti ne moremo pod-vzeti uspešnih preventivnih mer. Zdravljenje te Ln drugih otroških nalezljivih bolezni, ki po-
redno tudi težke
šo skupnost milijone.
Vsa tale bežno nakazana pro blematika zahteva temeljitega in težkega dela in sodelovanje vseh pristojnih forumov, sanitarna inšpekcija pa skuša po svojih možnostih z maloštevilnim in prezaposlenim osebjem vso to problematiko nakazati in kadar je v njeni moči in pri-
sebno v hladnejših mesecih po | stojnosti, tudi v smislu zakoni-naših šolah nastopajo epidemič- I tih določil ln higienskih zahtev
no, stane poleg ostale škode na- | ter norm urejevati.
Zaključek
Ako primerjamo vrednost človeškega življenja, zdravja, de-luzmožnosti in delovnega uspena za poedinca, družino in skupnost potem moramo ugotoviti, du prinaša v ljudsko zdravje vložen kapital naj večje in najpomembnejše obresti.
V tej zavesti je Mestni ljudski odbor odobril naslednje investicije v zdravstvene ustanove ln zavode mesta Ljubljane v letu 1654:
činov ali 25.9, je v letu 1951 umrlo le 43 Ljubljančanov ad 2,9 preračunano na 10.000 prebivalcev.
Prav poseben Indikator uspe hov zdravstvene službe je potek otroške umrljivosti. Dočim je v letu 1945 od 1.513 živorojenih umrlo v prvem mesecu starosti 75 otrok ali 4.9, v prvem letu 163 ali 10.8, 108 otrok pa v starosti od 1. do 15. leta ali 7.1 i odstotka, znaša ta odstotek
število smrti zaradi bolezni dl' hal. Pričeti je z uvajanj*1® mentalno higienskih načel žk‘ ljenja, da se vsaj deloma pr1" preči porast živčnih motenj i* bolezni.
Poliklinika — novogradnja Centralni otroški dispanzer Okrevališče Rakitna Otroško okreval. Siljevica Otroško okreval. Kraljev.ca Zdravstveni dom v Polju Zdravstveni dom Moste Dečji dom MLO Centralni protitbe dispanzer Okrevališče Staneta Žagarja Skupno
87,988.221,—
9,193.954,—
11,400.000,—
1,492.299,—
13,372.814,—
97.470,—
186.358.—
64.250,—
425.484.—
410.253.—
124,631.103.—
Ljubljanice !n ureditev ijub-IJen^ega Barja je nujna potrebe zdrave In higienske bodočno-sti mesta. Pomemben ukrep za izboljšanje klimatskih prilik je najnovejša uvedba in zaščita zelenega pasu okoli mesta.
Preskrba mesite z vodo se Izboljšuje, vodovodno omrežje se Je povečalo za 6.667 m na 217.075
kot leta 1945. Opozarjali smo na urejevanje telesno vzgojnih ustanov ta ostalih objektov, ki služijo pospeševanju zdrave rasti in razvedrita zlasti mladine.
Šolske In vzgojne ustanove so bile nesistematično obravnavane in kontrolirane le večkrat po sanitarni Inšpekciji. Splošno je znano higiensko nevzdržno stanje dljaSkih internatov, mladinskih domov In sličnih institucij,
Poleg tega je bilo iz republiških sredstev danih v namene Poliklinike 190,000.000, v namene Centralnega otroškega dispanzerja pa 32.000.000, skupaj torej 222.000.000 dinarjev.
Vse investicije v namene zdravstvenih ustanov in zavodov mesta Ljubljane so znašale 346,631.103 dinarjev.
Za vzdrževanje mestnih proračunskih zdravstvenih ustanov in zavodov je bilo v letu 1951 potrošenih 129,873.050 din.
Zdravstvene mestne ustanove s samostojnim finansiranjem (Poliklinika, Zobna poliklinika, Reševalna postaja, Zdravstvena menza. Mestna dezinfekcija In dezinsekcija) so v letu 1954 trošile 218,264.467 dinarjev Na prvi pogled se zdijo te vsote ogromne vendar niso tako visoke ob primerjavi z vrednostjo Izgub ljudskega premoženja, ki jih predstavlja velika smrtnost, pogosta obolevanja, izguba delazmožnosti, Invalidnost, izpad produkcijskih in pridobitnih sposobnosti prebivalcev zaradi umiranja in obolevanja zaradi boileznl, o katerih modoma medicinska znanost dokazuje, du so preprečljive.
letu 1954 le 2.5, 4.08 ta 0.56. Narasla pa je smrtnost dojenč-
DOSEDANJI USPEHI IN
NEUSPEHI ZDRAVSTVENE SLUŽBE V LJUBLJANI
Za presojo zdravstvenega stanja kraja je gibanje splošne umrljivosti eden od važnih pokazateljev. Upoštevajoč isto Je uspeh zdravstvene službe dober, saj je umrljivost od 17.15 v letu 1945 padla lansko leto na 7.37 na tisoč prebivalcev, stopnjo, ki Je Ljubljana doslej šo ni doživela.
Rojstnost, ki Je znašala med t. ta II. svetovno vojno povprečno 11 do 12 na tisoč prebivalcev, narastle te v L 1945 na 14.98, doseže v letu 1950 nenavadno stopnjo 27.2, nakar se umiri, pa znaša v letu 1954 še,vedno 17.56 na tisoč prebivalcev.
Za presojo uspehov zdravstvene službo Jc pomemben potek umrljivosti na tuberkulozi. Do-čim Je v letu 1945 umrlo na tuberkulozi v Ljubljani 252 dorna-
kov do prvega meseca starosti v odnosu napram vsem smrtim dr 1. leta starosti in sicer: od 46.1 v letu 1945 na 62.3% v letu 1954. Ta ugotovitev nalaga velike dolžnosti v smeri večje skrbi za prenatalno in postna-talno zaščito žene, patronažno službo in zdravje dece sploh.
Število nalezljivih bolezni Je bistveno padlo, črevesne nalezljive bolezni se pojavljajo te sporadično. Posebno so se preventivni ukrepi Izkazali pri zatiranju davice, ki je praktično v Ljubljani ni več. Že četrto leto na davici, pa tudi škrla-tinki, ki je dobila lahek značaj, n« nihče umrl.
Tudi neugodno vitalno-stati-stične pokazatelje morami omeniti ln predvideti usmer,-lev zdravstvene politike v na kazano »mer. .
Prav nevarno narašča smrtnost na boleznih srca in krvns-ga obtoka. Od 12.71 v letu 1935 naraste na 14.39 v letu 1945, v letu 1953 celo na 22.86% od vseh smrtnih vzrokov ta je smrtnost n i teh boleznih na prvem mestu v lestvici smrtnih vzrokov.
Podoben porast kaže smrtnost na raku in drugih zlih novotvorbah, katerih odstotek naraste od 8.25 v letu 1945 na 18.00
v letu 1953.
Bolezni dihal terjajo leto za letom več žrtev. Od 7.77 v letu 1935 naraste smrtnost na 7.9 v letu 1945 ta 11.93% od vseh smrtnih vzrokov v letu 1953.
Ojačati bo treba zdravstveno propagando v smeri higienskega in rednega življenja, aktivno borbo proti prekomernemu uživanju alkohola In nikotina, nadmornetnu telesnemu ta duševnemu naprezanju ln ojačati specialno kardiološko in onkološko zdravstveno službo. Borba za hlglenizacljo atmosfere v mestu, proti nadmernemu za-dlmljcnju, zameglenosti, zapra-Sevanju ta za boljši način Izgradnje širokega zelenega pasu, Iti na) predstavlja zdrava pljuča velike Ljubljane, naj zniža
Obresti v 1 j udsko zdravst'6 Investiranih s.edstev ta nap0" rov zdravstvene službe se i® pokažejo takoj ta neposredni Zmanjšanje števila obolenl' predvsem onih nalezljivega zn«" čaja, zmanjšanje smrtnosti, P°' rast natalitete, podaljšanje pev' prečne življenjske dobe, zmeni' sanje števila In posledic nezgod dvig splošne ln narodne živ ljenjske moči in posredno zboli' sanje gospodarskih prilik 85 obresti v ljudsko zdravstv® vloženega kapitala, ki so tolik11 višje, kolikor se s kapltaloi# ravna načrtno in preudarno.
Z družbenim upravljanj®" zdravstvene službe na območju Ljubljane še ne moremo bi1-zadovoljni. Celo poedine vel1 zdravstvene služba se vodijo n® koordinirano neupoštevajo^ zdravstvene problematike ko* celote, pogosto še vedno b-"eZ zadostnega upoštevanja preveč tivne smeri ter v prerahli P°' vezavi s širokimi ljudskim1 množicami, kar obresti v javno zdravstvo vloženega kapitalu bistveno znižuje.
Zdravstvena služba mest* Ljubljane ima bodočnost v de-koncentraciji in združitvi vseh panog zdravstvene zaščite * * * * v porajajočih se komunah v obl!' ki Zdravstvenih domov.

VABILO NA 59. SKUPNO
SEJO MESTNEGA ZBORA
IN zbora proizvajalce:*
MLO
Na podlagi 89. člena Zakon0 ljudskih odborih mest >° mestnih občin sklicujem
59. SKUPNO SEJO
mestnega zbora in zbora proizvajalcev Mestnega ljudske' ga odbora glavnega mest8 Ljubljane, ki bo v petek dr>8 25. marca 1955 ob 16.30 uri v sejni dvorani MagistratSi Ljubljana. .
Predlagan jo naslednji dnevni red:
1.	Poročilo Verifikacijske k<>' misije.
2.	Poročilo Sveta za zdravstvo MLO o delu v letu 195*
3.	Odlok o dopolnilnih Pečali in položajnih dodatkih:
o) finančno samostojnega z3' vodu Mestno gledališče * Ljubljani,
b) finančno samostojnega S3' voda Mestno lutkovno glcda*1' šče v Ljubljani.	J?
4.	Odločba o ustanovitvi JJ' nnnčno samostojnega zavod3 Otroški vrtec Ajdovščina * Ljubljani.
5.	Personalne zadeve.
Vsak ljudski odbornik irn‘.
pravico pismeno predlagaj spremembo ali dopolnit6* dnevnega reda.	...
Morebitno odsotnost J3*}' , skupščinski pisarni MLO, tel6' fon 21-343, Kresija, soba
Predsednik MLO:
dr. Marijan Dcrmletla •• r'
OGLAS
Mestni ljudski odbor glavne*8 mesta Ljubljane sprejme v*lu bo šoferja — Izučenega nika za vožnjo z osebnim avl mobllom.
Plača po uredbi.
Prošnjo je treba vloii1^
31. marca 1955 v Tajništvu soba 48/11.