Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejeman velja: Za tele leto predplaSan 16 (ld., ta pol leta 8 (ld., za četrt leta 4 (ld., za jedem
mesec 1 (ld 40 kr. V administraciji prejeman velja: Za telo leto 12 (ld., za pol lef.a 6 (ld., za četrt leta 3 (ld., za jeden mesec 1 (ld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 (ld. 20 kr. več na leto. Posamne itevilke po 7 kr.
Naročnino in oznanila (i n s e r a t e) vsprejema upravništvo ln ekspedicija v ,,Katol. Tiskarni" Kopitarjeve ulice it. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vredniitvo je v SemeniSklh ulicah It. 2, I., 17.
Izhaja vaak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Vrednlitva t el e f 6 n - i t o v. 74.
Štev. 129.
V Ljubljani, v četrtek 8. junija 1899.
Vlada in desnica.
Dne 25. maja se je bil na Dunaju zbral iz-vrševalni odbor desnice, da razjasni položaj, označi svoje stališče nasproti nemškim zahtevam in razodene vladi svoje mnenje glede jezikovnega zakona. Toda nenadoma se je bila tedaj poostrila kriza zaradi avstro-ogrske trgovinske nagodbe in zastopniki desniških klubov so porabili to priliko, da se v prvi vrsti bavijo z nagodbenim vprašanjem ter vladi izreko zaupanje, ker odločno zastopa avstrijske gospodarske koristi nasproti ogrskim pretiranim zahtevam. Posvetovanja glede jezikovnega vprašanja so se odložila do 6. junija.
Minoli torek pa so se zopet zbrali k posvetovanjem : Dr. Engel, dr. Pacak in dr. Stransky v imenu mladočeškega kluba, grof Palffy in princ Friderik Schwarzenberg v imenu konservativnega češkega veleposestva, Bilinski in Javvorski v imenu Poljakov, v imenu slovanske kršč. narodne zveze Barwin8ki, Bulat in Povše, v imenu nemške katol. stranke dr. Ebenhoch in dr. Kathrein, Treuinfels v imenu svojih peterih tovarišev iz centruma. Od vlade so bili navzoči: grof Thun, dr. Kaizl, baron Dipauli in vitez Jedrzejovvicz. Posvetovanja so bila sicer tajna, vendar je prišlo v javnost nastopno :
Z ozirom na to, da nasprotje med avstrijsko in ogrsko vlado zaradi nagodbe ni še poravnano, bil je le akademičen razgovor o jezikovnem vprašanju. Ker so razni listi opetovano naglašali, da hoče grof Thun naj prvo napraviti spravo mej čehi in Nemci v kraljevini Deški ter v to svrho izdati dotični jezikovni zakon, je bilo gotovo umestno in potrebno, da je g. Povše pri tej priliki brez vseh ovinkov označil soglasno mnenje vseh me-rodajnih krogov med Slovenci in isterskimi Hrvati. In to mnenje je, tla Slovenci in isterski Hrvatje nikakor ne morejo odobravati jezikovnega zakona samo za češko deželo. Naše prepričanje je, da Slovenci in Hrvatje ostanejo pozabljeni, izro-
čeni negotovi osodi, kakor hitro so se Čehi sporazumeli in spravili z Nemci. Ne tajimo sicer, da bi nam Cehi ne želeli kar najboljše, toda danes potrebujejo več ali manj zaveznikov v obrambo svojih pravic ih zato tudi ne pozabijo svojih krvnih bratov. Želja vseh Slovencev in primorskih Hrvatov je, da dobimo skupaj s Cehi jezikovni zakon za vse avstrijske kronovine. G. Povše je pri tej priliki tudi obširno obrazložil žalostne razmere na Goriškem, v Trstu in Istri ter prosil pomoči.
Dr. Engel je nasvetoval, naj se izvoli pod-odsek, ki naj sostavi jezikovni program za posa mezne kronovine. To misel sta podpirala dr. Pacak in dr. Stransky. Proti temu nasvetu pa so govorili Bar\vin8ki, Bilinski, Ja\vorski in Kathrein, čt š, da ima vsaka stranka v večini že sostavljene svoje jezikovne zahteve in da naj se vlada sama loti tega vprašanja. Jasno je, da bi misel Engel-ova škodila solidarnosti večine. Pokazala bi se takoj nasprotja mej Poljaki in Rusini, dočim se nemški konservativci ne morejo preveč izpostavljati v jezikovnem vprašanju.
Dr. Pacak je pri tej priliki pobijal očitanje »Slovenskega Naroda«, da čehi skrbe le za-se in prezirajo Slovence. Dr. Engel pa je dostavil, da Čehi sicer načeloma zahtevajo, naj se jezikovno vprašanje rešuje v deželnih zborih, a da se navzlic temu strinjajo s Slovenci, ki zahtevajo jezikovni zakon za vso Avstrijo. Dr. Engel se naravnost sklicuje na svojo izjavo v češkem deželnem zboru dne 23. aprila t. m. Rekel je namreč mej drugim, da čehi ne zahtevajo jezikovnega zakona samo za Čehe, ker bi se jim moglo očitati, da so naredili pristransko spravo in druge narode izročili v propast. V tem smislu sta v dež. zboru češkem govorila tudi dr. Pacak in princ Schwar-zenberg.
Dr. Kathrein konečno prizna spravljivost češkega kluba in naglaša potrebo enakopravnosti.
LISTEK.
Šest dni v Italiji.
(Martinkov.)
Kako naj pričnem, da bo prav? — Z uvodom? — Ne, nikdar ne! Da bi jaz s to grdo spako pričel svoj popis, kako se mi je godilo po potu šest dni v Italiji, — nikoli! Z uvodom sem že izdavnaj skregan ; zato me je pa vedno preganjal in sovražil, kakor maščevavne Erinije. Prvikrat, od tega je že ved let, sva se sporekla pri prvem mojem očitnem govoru, katerega sem govoril samemu zbranemu občinstvu, mimogrede rečeno pa pravcatim farizejem, »ki so name gledali, kako bi me ujeli v besedi.« Kje je to bilo, ne smem povedati na ves glas, le to naj povem, da so še dandanes praskata za ušesi tista dva velikana-ču-vaja pri vratih, češ, kako je to, da tega Martin-kovega, ki je naju tolikrat opazoval s hudomušnim pogledom in pikrimi opazkami, nič več ni v to hišo. Pa tudi tisti debeloglavec, ki v sredi vrat svojo glavo moli, me vprašuje z na stežaj odprtimi usti, kaj se mi je pripetilo v tej hiši, da
zmiraj kar plašno mimo smuknem. Jaz bi že vsem trem povedal, ko bi ne imeli po dvesto let starih, kamnitih ušes, da je prav nesrečen uvod tega kriv, katerega sem z vso skrbjo in fineso postavil na glavo svojemu prvemu očitnemu govoru. Glasno sem se oddahnil takrat, končavši svoj lepo sestavljeni prvi govor, trdno prepričan, če tudi nisem ž njim izpreobrnil nobenega pričujočih, da mi vsaj dolžna pohvala ne more oditi. Pa, glej ga spačka! Kakšno sem moral slišati? »Eden vikših« mi pri neki priliki očitno zasoli: »Martinkov, vse je bilo lepo pri vašem govoru : ponaša, poudarek, izpeljava ; le uvod, ta je pa vse skazil.« Kdo popiše mojo ogorčenost, mojo jezo, mojo žalost, sploh moj tedanji dušni stan. Od tega časa zaprisegel sem smrtno sovraštvo vsakemu uvodu. Vendar je pa sčasoma v meni zmagala lepa krščanska čednost, ki jo nazivljemo spravljivost. V toliko sem se sprijaznil zopet z uvodom, tla sem ga zopet naklonil k tistemu potopisu, ki se je tudi pred par leti tu pod črto senčil z ne ravno širnim napisom: »Šest ur v Gradcu.« Pa zopet sem jo skupil. Komaj se je začel dobro razvijati imenovani potopis pod črto,
Letiiili XXVII.
Grof Thun je dvakrat govoril. Prvič je naglašal' da vlada noče vplivati na posvetovanje eksekutiv-nega odbora, vendar je želeti, da bi se primernim potom rešila preporna vprašanja. V drugem govoru je grof Thun obširneje pojasnil položaj ter izrazil željo, naj bi se desnica in levica toliko zbližali, da bi bilo mogoče parlamentarno delo. Ako pa bode vlada pričela akcijo, potem računa na podporo desnice.
S tem je bilo posvetovanje pretrgano in se bode nadaljevalo, kedar se rešijo dogovori glede avstro ogrske nagodbe. Kakor kaže, je grof Thun zopet pokazal svojo dobro voljo nasproti našim zahtevam, a tudi obširno obrazložil razne ovire in težave. Z drugimi besedami: Danes stojimo ondi, kakor pred letom dni.
Politični pregled.
V Ljubljani, 8. junija.
Nagodbeno vprašanje se bo rešilo, kakor kažejo najnoveja znamenja, brez vsake krize, ker bo prišlo do kompromisa mej obema vladama. V tem smislu pišejo tudi ogrski listi, le s tem razločkom, da je po njih mnenju odstranjena nevarnost krize le za ogrsko vlado, mejtem ko še obstoji ta nevarnost za naše Thunovo ministerstvo. »Pesti Ilirlap« piše mej drugim : Nagodbena pogajanja so stopila sedaj v stadij odločitve. Naj-noveji položaj je kar najbolj ugoden. Vsestranski se upa na možnost kompromisa. Splošno se tudi sodi, da Szell sicer lahko dovoli formalne koncesije, smisel pa mora ostati neizpremenjena. In modo smo pripravljeni ugoditi zahtevi avstrijske vlade, in re pa ne. Kompromis bo dognal Szell ako le možno z grofom Thunom, ali pa, kar je precej verojetno, z novim avstrijskim ministerskim predsednikom. — Ogri so toraj prepričani, da ostane njih kabinetni načelnik, naj pride kar hoče, mejtem ko za našega ministerskega predsednika
kar srečam prav v bližini tistih treh zvedavih orjakov čuvajev enega izmed »pismoukov«, kateri mi brez uvoda zažene v obraz besede: »Tvoj potopis se lahko bere, ko bi le uvod ne bil tako neumen. Le pomisli, v Istro si bil namenjen, pa si v Gradec zašel. Tako ne smeš bravcev na led spravljati.« Ne vem, kaj sem v strašni razburjenosti odgovoril, to pa vem, da se mi je pri tej priči ponovilo zopet sovraštvo do uvoda. — Sto zlomkov naj pobere vse uvode, če pa ti ne zmagajo, naj jih pa še sto pristopi! — Začudeno sta si segala v lase orjaka, čudeča se, da nisem prevrnil predrznega pismouka, in oni v sredi je do ušes usta odpiral, češ, le po njem. — Toda slavno sem se premagal in šel hitro daljo, za seboj sem samo še slišal divji krohot tistega srednjega debeloglavca nad vrati: prav ti je, zakaj pa uvode delaš ! — Od tega časa sva si z uvodom definitivno nasprotna. Vsaj pa tudi ni grše slovenske besede, kakor je ta nebodi ga treba — uvod. če je po besedah nekega veleučenega go-Bpoda kokos reete = kakuš najlepša slovenska beseda, je pa najgrša slovenska spaka uvod. Pe-reat uvod ! pereat!	(Dalje prih.)
./ /
ne morejo dati nikakega poroštva. Mogoč je res tak izid sedanjih pogajanj, akoravno se tudi pri nas stavijo velike nade na kompromis in akoravno je pokazal grof Thun sam, da še ni prišla ura ločitve; toda tudi v slučaju izpremene avstrijske vlade ista nikakor ne more pritrditi samo izpremeni in modo, marveč jo mora zahtevati tudi in re.
SchOnerer in nemški postulatl. Stranka rožnovskega eksviteza je bila dosedaj vsaj navidezno zadovoljna z zahtevami nemških opozici-onalnih strank, ker se ni oglasila v javnosti s kako protiizjavo in tudi nje glasila niso pisala preostrih kritik. Sedaj se je pa oglasil sam Scho-nerer v svojem uradnem listu in zavzema odločno stališče proti nemškim postulatom, ker niso v nikaki primeri z nemško - nacionalnim programom. Posebno jezi Schonererja, da hvalijo te po-stulate celo njegovemu uradnemu listu sorodni časniki, in mej drugimi še celo Wolfovo glasilo »Ostd. Rundschau«. Schonererjev ukaz se toraj glasi: Šele, ko bodo odvzete Slovanom vse krivičnim potom pridobljene pravice, potem je šele možno misliti na sestavo nemško - narodnih zahtev, ki pa se morajo opirati na sledeča momenta: 1. Podreditev vseh političnih vprašanj pod najvišji narodni interes Nemcev; 2. odstranitev slovanske premoči posebno z ločitvijo Galicije. — »Kurz und biindig« je program Schonererjev, to se mora priznati.
Dreyfu80va pravda, ki se bo ž njo pečalo vojno sodišče v Rennesu, čim dojde v Francijo od Židov oboževani ekskapitan Dreyfus, bo izpadla brez vsakega dvoma prav tako, kakor si žele Dreyfusovci. Za to je že poskrbelo kasacijsko sodišče s svojo zadnjo razsodbo. To sodišče je namreč določilo, da mora vojno sodišče odgovoriti samo na vprašanje, ali je Dreyfus pisal zloglasni bordereau, ali ga ni. Razsodba v tem oziru ne bo težka tem bolj, ker je kasacijsko sodišče določilo, da se ne smejo objaviti velevažna in, rekli bi, v tem oziru odločivna tajna pisma, ki govore za ali proti Dreylusu. Po veščakih, največ pa po raznih podkupljenih pričah je namreč dognalo že kasacijsko sodišče, da Dreyfus ni pisal onega dokumenta, in ker je major Esterhazy že sam izjavil, da je on pisec tega pisma, je povsem jasno, da vojno sodišče ne more razsoditi drugače, kakor je razsodilo pariško najvišje sodišče. Vsa izdajavska stvar je dobila sedaj drug tek in popolnoma gotovo je, da bo proglašen Dreyfus za nedolžnega in oproščen vsake kazni. Za dosedaj prestano kazen mu bodo pa morali še bržkone odšteti znatno odškodnino. Rešena bo s tem njegova afera, nerešena pa bo ostala še vedno izdajalska afera in manj nego poprej bo vedel francoski narod, kje naj išče izdajico. Znano bo ostalo samo to, da je res obstala zarota proti Franciji, da so se res menjavala tajna pisma v tej zadevi, vse drugo je pa nerazumljiva tajnost, ki bo mnogo več škodila ugledu prvakov sedaje oficielne Francije, kakor pa morda deset Dreyfusovih pravd. Pravica in resnica glede Dreyfusa bo prišla sijajno na dan, kakor pravi njegov oboževatelj Zola, mesto nje bo pa nastopila vlado veliko močneja negotovost.
Načrt »a šolsko preosnovo v Španiji.
Novi naučni minister marki de Pidal je izdelal nov načrt, na čegar podlagi naj bi se preosnovalo špansko srednje in višje šolstvo, ki je je preustro-jila prejšnja vlada po svojem kopitu. Ker je novi španski naučni minister odločen katolik, kar se more trditi tudi o večini ostalih članov Silvelo-vega kabineta, je seveda umevno, da je tudi povsem prepričan o tem, koliko gorja je provzročila svetu sedanja moderna brezverska šola, in se je vsledtega potrudil, da je izdelal tak načrt, s katerim bi bile odstranjene vsaj najgorostasneje nepravilnosti z ozirom na vzgojo mladine. Cerkvi je priznal več vpliva, odpravil nekatere nepotrebne predmete ter pazil na to, da se v šoli ne bo gojilo brezverstvo in nemoralnost. S tem činom se je pa grozno zameril framasonski židovski kliki, ki po svojih glasilih laže, da bo vzgajala sedaj španska vlada same redovnike, razen teh pa nikogar, ki bi gradil mostove, delal stroje in enake stvari. Uboga Španija in nje prebivalstvo! Učeni in iznajdljivi so samo brezverci in framasoni, in ti se drzneš uvajati versko šolo.
Cerkveni letopis.
Češčenje Jezusovega Sroa na Kranjskem.
(Spisat Jos. Benkovii.)
(Dalje.)
Vkljub strogim prepovedim pa so frančiškani, kapucini, diskalceati in starejši Bvetni duhovniki vendar le razširjali še nadalje to pobožnost, katera se je ljudstvu nad vse prikupila. Zato so bile razmere skrajno napete. Klarisinje, ki so najbolj gojile češčenje Jezusovega Srca, so bile izgnane iz samostana, cerkev oskrunjena, bratovščina zatrta. Modri, stari duhovniki so preko vseh teh intrig seznanjali ljudstvo s tem češčenjem, dočim so je mlajši strastno zatirali, le semtertje se je kdo obvaroval teh zmot. To je trajalo skoro do leta 1850. Ko je okoli leta 1840 neki stolni kapelan v Ljubljani to pobožnost priporočil na priž-nici, bil je »stante pede« poslan kot administrator na deželo.
Tako je bilo njega dni tudi pri nas na Kranjskem ! V ljubljanskem uršulinskem samostanu so opravljale redovnice pobožnost v čast Jezusovemu Srcu menda vsa leta, tudi za časa najhujših napadov, seveda le v domačem krogu. Tudi ljudstvo je ni pozabilo popolnoma; marsikak star mož ali stara ženica se je je hvaležno in z veseljem spomnila, ko so se po letu 1855 bratovščine jele zopet oživljati.
Vkljub temu, da je verski duh y Avstriji v začetku tako propadel, se je drugod vendar ugodno razvijal. Tudi češčenje Jezusovega Srca se je širilo. Leta 1856 je »kongregacija obredov« poročala papežu Piju IX., da skoro ni škofije na svetu, ki bi že ne prosila, da bi smela sprejeti v svoj cerkveni koledar spomin Jezusovega Srca. Zaradi te izjave je papež 23. avgusta 1856 ukazal, da se mora ta god poslej obhajati po celem katoliškem svetu kot »duplex majus«, in sicer v petek po osmini sv. Rešnjega Telesa ali pa naslednjo nedeljo. Ta odlok je iznova potrdil 19. avgusta 1864, ko je bila Marjeta Alacoque za blaženo proglašena. Ker pa so se prošnje z vseh strani še vedno množile, — leta 1870 je prosila papeža tudi avstrijska cesarica Marija Ana, soproga Ferdinanda I., — da se spomin Jezusovega Srca za vso cerkev še poviša, zato je ob 2001et-nici te pobožnosti leta 1875 odobril, da se z neko molitvijo, katero je sestavila »kongregacija obredov«, vse krščanstvo posveti Najsvetejšemu Srcu; leta 1889 pa je god Jezusovega Srca povišal v »duplex 1. classis«.
Poslej so se neprestano množile prošnje, da Rim odobri litanije Jezusovega Srca. Tej opeto-vani želji se je ugodilo lansko leto vsaj nekoliko; letošnjo spomlad pa je sveta stolica dovolila, da se te litanije smejo sploh javno moliti kjerkoli in kadarkoli. 25. maja t. 1. pa je Leon XIII. objavil okrožnico, s katero naroča, da se letos, na pragu 20. stoletja, vse katoliške škofije posvete Najsvetejšemu Srcu, in sicer na slovesen način.*) S tem je postavil krono tej občepriljubljeni pobožnosti, katera je že davno razširjena po vesoljnem svetu.
*) Prva se je posvetila Jezusovemu Srcu škofija Mar-seille na Francoskem leta 1722, ko je bila rešena kuge Tekom zadnjih let so se posvetile mnoge škofije. Leta 1796 se mu je posvetila tirolska dežela, leta 1873 pa država Ekvador v Južni Ameriki.
Slovstvo.
Jezus Kristus pravi Bog. Pregled najvažnejših dokazov tej temeljni resnici krščanske vere. Spisal dr. Ivan Svetina, katehet in profesor na c. kr. višji gimnaziji v Ljubljani. V Ljubljani 1899. Natisnili Blaznikovi nasledniki. Založil pisatelj. — Ponatis iz »Zgodnje Danice«.
To je naslov novi lepi knjižici, ki v njej do kazuje pisatelj temeljno resnico krščanstva, ono resnico, ki je tudi že v Slovencih omrzela temu in onemu. Knjižice namen pa je prav ta vsestranski pojasniti in utrditi to resnico, ter tako tlečo iskro zveličalne krščanske vere zopet upihati v živ plamen. Smoter jc torej le hvale vreden. Priznati je tudi treba, da je pisatelj svojo nalogo lepo rešil. Novega sicer ni povedal in ne na nov način, a zbral je znano dokaze za božanstvo Kristovo in jih tolmači preprosto in vsakemu umevno. Božanstvo Kristovo izpričuje — to je vsebina te knjižice — 1. Kristus sam, tudi po izpovedbi brezvercev najblažji in najmodrejši človek in torej verodostojen svedok ; 2. čudeži, posebno Kristu-
sovo vstajenje; 3. prerokba; 4. Kristusov nauk. 5. njegova vzorna svetost; 6. vzvišenost njegove osebe; 7. njegovo delo: namreč cerkev, nje čudovito razširjanje in vedni obstanek, pa čudovita prenovitev sveta po krščanstvu ; in 8. končno še svedočba mučencev. Ker je knjižica lahkoumevna in jasna, zato upamo, da bo pisatelj ž njo tudi dosegel svoj smoter. Opomnimo le, da smo pogrešali nekoliko uvoda, ki bi v njem pisatelj nekoliko izpregovoril o sv. pismu samem. Saj je znano, da bi mnogi veroval v Kristusa, ko bi poznal sv. pismo. Žal, da je mnogim sv. pismo zapečatena knjiga, o kateri mislijo le to, da nima zgodovinsko trdne vrednosti.
Ker je čisti dohodek knjižice namenjen v prid notranji opravi za kapelico sv. Alojzija v novem poslopju c. kr. višje gimnazije v Ljubljani, zato še tudi radi tega knjižico vsem priporočamo.
Dobiva se v »Katoliški bukvami« in pri g. I. Bonaču v Ljubljani. — Stane 40 kr. Po pošti 3 kr. več.
Iz mestnega zbora ljubljanskega.
Ljubljana, 6. junija.
(Konec.)
Ponudba posestnika Ant. Reisnerja, ki želi zamenjati svojo hišo v Slomšekovih ulicah z mestno hišo ob Ressljevi cesti proti doplačilu 20.000 gl. od strani občine, se zavrne. Poroč. odb. L e n č e.
Za odposlatev upravitelja mestne elektrarne inženerja Civhe za teden dni na mednarodno elektr. razstavo v Como, ki se otvori dne 15. t. m., se dovoli na poročilo odb. Senekoviča 150 gld. — Odb. Prosenc želi, da bi se ga odposlalo vsaj za 14 dni, čemur pa ugovarja odb. Pavlin, ker zadostuje za strokovnjaka predlagana doba.
Poročilo o izpremeni uravnalnega načrta za stavbišče, kjer je stalo redutno poslopje, se odstavi z dnevnega reda.
Posestniku Jakobu Pezdirju na Karolinški zemlji se dovoli prenaredba hleva za kuhinjo v lastno uporabo proti temu, da odstrani dosedanje nedostatke. Poroč. odb. Žužek.
Isti odbornik poroča o regulaciji južnega dela Vodmata, ki se lahko izvrši, ne da bi bilo treba čakati rešitve vprašanja glede premestitve južnega kolodvora, ki se je ravnokar pričelo reševati. Načrti za to regulacijo se odobre brez ugovora.
Podžupan poroča o delovanju gasilnega društva v prvem četrtletju. Poročilo se vzame na znanje.
Nadalje poroča o novi prošnji pekovske zadruge za prepoved prodaje kruha na javnih prostorih. Ker se niso izpremenile razmere od zadnjega tozadevnega sklepa in je predloženi zunanji kruh potrdil prvotno mnenje o njega večji točnosti, se prošnja odkloni, obenem pa sklene posredovati pri vladi, da ukrene glede nedeljskega počitka pri pekovskem obrtu tako, da bo mogoče dobiti vsak popoldne sveži kruh.
Prvemu predlogu nasprotuje odb. L e n č e posebno še vsled tega, ker meni, da zunanji pro-dajavci ne plačujejo nikakega davka.
Po nasprotnih pojasnilih od Btrani poročevalca je obveljal odsekov predlog.
O ustanovitvi mestne posredovalnice za delo poroča odb. P1 a n t a n in predlaga, naj se z ozirom na to, ker vlada ni dovolila koncesije za tako posredovalnico proti zmerni odškodnini in ker bi brezplačna posredovalnica naložila občini nova bremena, za sedaj samo izjavi, da bi bila taka naprava sicer koristna, nikakor pa ne neobhodno potrebna in nujna in da so zatoraj opusti za sedaj ustanovitev tega zavoda. — Predlog obvelja.
Cenik prvih ljubljanskih postreščekov, enak onemu komisionarjev, se odobri. Poroč. odbornik Šker j anec.
Ostali dve parceli v »Zvezdi« so sklene urediti po predlogu odb. dr. Požar j a.
Računski zaključek mestno elektrarne, ki o njem poroča odb. Senekovič, se vzame na znanje z 48 310 gl. 381/, kr. stroški in 40.322 gl. 91 kr. dohodki, toraj 7987 gld. 47'/, kr. primanjkljaja, ki ga ponajveč opravičuje dejstvo, da je bilo izprva zelo neznatno število naročnikov in še sedaj niso v redu elektroštevci.
Odobrita se nadalje poročili mestnega živino-zdravnika o mestni klavnici in sejmovih lansko leto in računski zaključek za mestno klavnico, ki izkazuje 21.914 gld. dohodkov in 12.924 gld. stroškov, toraj 8990 gld. prebitka,
Mesarju Iv. Zajcu se na poročilo odbornika Kozaka in priporočilo odb. Predoviča sklene povrniti za 44 prašičev, ki niso bili zaklani v Ljubljani, na mitnici vloženih, a sedaj že zapadlih 88 gld. po odbitku 35 gld. pristojbine.
Ostale točke dnevnega reda se obravnavajo v tajni Beji.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 8. junija.
(Cesarjeva zahvala.) Posl. dr. Krek je dobil nastopno pismo: Čast mi je, Vam, prečastiti gospod, kot odpošiljatelju Nj. ces. in kr. Apostolskemu Veličanstvu od Bhoda zastopnikov krščan-sko-socijalnih društev v Ljubljani dnč 28. maja t. 1. poklonjenega brzojavnega izraza udanosti v Najvišjem naročilu naznaniti cesarjevo zahvalo. C. kr. deželni predsednik: Hein.
(Prijateljski večer) sinoči v Katoliškem domu je bil prav živahen. Vodja profesor dr. Frančišek L a m p e je zanimivo poročal o literarnih strujah, o njih zastopnikih in pomenu. Končne razprave se je udeležila cela vrsta gospodov. Upamo, da bo zopet kmalu tak večer, ker \sak, kdor je bil kdaj navzoč, priznava, da se v prijaznem razgovoru o marsičem pouči in razjasni bolj in bolj pojme o perečih vprašanjih naše dobe.
(Predsednik družbe sv. Mohorja, stolni prošt dr. Valentin Miiller f.) Po dolgi — 16mesečni — mučni bolezni je preminul v Celovcu dne 6. junija t. 1. inf. prošt tamošnjega stolnega kapiteljna, preč. gospod dr. Valentin Miiller, predsednik našo dične družbe sv. Mohorja. Pokojnik se je porodil v Glinjah, v slovenskem Rožu, dne 10. decembra 1816. Po dovršenih gimnazijskih in bogo slovnih naukih v Celovcu bil je v mašnika posvečen dne 29. julija 1840. Služboval je najprej za kaplana v Št. Juriju ob Žili in se od tam podal v višji duh. zavod »Frintaneum« na Dunaju, kjer je postal doktor bogoslovja (leta 1847). Zatem je služboval v Logivasi, Celovcu, kjer je podučeval tudi v bogoslovju, in kot župnik v Kotmarivasi. Leta 1859 je priše) za stolnega korarja v Celo vec, kjer je nadzoroval šolstvo. Po vpeljavi novih šolskih zakonov je postal ud deželnega šolskega sveta in nadzornik celovških ljudskih in srednjih" šol. Leta 1866 prevzel je vodstvo duhovnega semenišča, leta 1884 pa je bil imenovan za infuli-ranega stolnega prošta in vodjo bogoslovnih naukov. — Za mnoge zasluge ga je imenoval cesar za viteza Franc Jožefovega reda in reda železne krone III. vrste. Papež pa mu je podelil čast apostolskega protonotarija in častnega komornika. — Leta 1873 hotel ga je cesar imenovati ljubljanskim škofom, a dr. Miiller je visoko čast odklonil. — Leta 1860 je stopil na čelo Mohorjevi družbi, in jej bil do smrti predsednik. Mnogo je storil za njo, jo uspešno branil ob mnogokterem nasprotnem napadu. — Bil je mož temeljitega znanja, a v javnosti ni nastopil nikdar. Bodi mu časten spomin!
(Pojasnilo.) Da bo že konec neplodni polemiki v zadevi nameravanega shoda vseh slovenskih državnih in deželnih poslancev, na katerem naj bi se razpravljalo o programu nemške opozicije, proglašenem na binkoštno nedeljo, izjavljam sledeče golo dejstvo: Povodom seje eksekutiv-nega odbora državnozborske večine, ki se je vršila 25. m. m. v pisarni g. podpredsednika dr. Ferjančiča, prišel sem k g. podpredsedniku kratko pred sejo in tam našel g. posl. Hribarja, torej k pogovoru o shodu nisem bil klican od nikogar. Vprašan pa, kaj sodim o sklicanju vseh poslancev v posvet, sem rekel, da načelno priznavam za umestno, da se poslanci o tem posvetujejo, da pa na vsak način treba pred vsem, da izvem mnenje svojih ožjih somišljenikov, tudi gospoda deželnega glavarja; zato je absolutno potrebno, da se pred vsem v Ljubljani stanujoči gg. poslanci posvetujejo, ali kaže sklicati v posvet vse gg. poslance. Temu je tudi g. posl. dr. Ferjančič pritrdil, in dogovorilo se je, da se povabijo ljubljanski gg. poslanci 2. junija v posvet, da oni odločijo, ali kaže sklicati na shod vse gg. slovensko drž. in dež. poslance v ta namen. Do tje pa, dokler se ljubljanski poslanci obeh strank ne izreko, ostane naj zadeva zaupna. Žal pa, da se je po volji g. poslanca Hribarja odposlal takoj telegram »Slov. Narodu« in še v tako odločni obliki, kakor da bi se bilo na Dunaju kar sklenilo sklicati
shod vseh poslanoev, kar je bilo pa odločno prepuščeno skleniti le zaupnemu posvetu ljubljanskih poslancev. — V Ljubljani, dne 8. junija 1899. — Poslanec Povše.
(Umetniško društvo.) Tržaška »Edinost« je prinesla dolg članek o snovanju slovenskega umetniškega društva v Ljubljani; o tem članku ni kaj pisati, ker pisec Ant. Kristan v njem tudi ničesar ne pove; priobčila pa je »Edinost« tudi dopis, v katerem ji dopisnik enostranski poroča. Mi torej to, kar smo že povedali, tudi še enkrat povemo »Edinosti«, da imamo v Ljubljani društvo za krščansko umetnost, ki zlasti zadnji čas jako marljivo deluje. Ako se torej snuje novo umetniško društvo, je res, da se dela spor, kakor pravi dopisnik »Edinosti«, vendar ta spor delajo uprav oni, ki snujejo tako novo društvo poleg že obstoječega.
(Slovenska Matica.) Vsled soglasnega sklepa odborovega v današnji seji se sklicuje izredni občni zbor »Slovenske Matice« na sredo, 21. dan t. m. v mestno dvorano ob 5. uri popoldne. Na dnevnem redu bo razgovor o odborovem predlogu, naj se proda društvena hiša. — V Ljubljani, dne 7. junija 1899. — Fr. Leveč, predsednik ; dr. Josip Stare, blagajnik.
(Nevarno je obolel) č. g. upok. župnik Peter V a r t o 1 v Leonišču in se priporoča svojim so-bratom v memento.
(Zdravniška zbornica kranjska) se je konstituirala dne 30. maja v navzočnosti c. kr. deželnega zdravstvenega referenta dr. Fr. Zupanc-a sledeče: Predsednik: dr. K. Bleiweis vitez Trste-niski; namestnik: dr. E. Bock; člani predstoj-ništva: dr. A. Arko, dr. V. Gregorič, dr. Alfred Valenta pl. Marchthurn; zbornični člani: dr. P. Defranceschi, dr. J. Marolt, dr. E Slajmer; namestniki predstojništva: dr. Fr. Keesbacher, dr. E Šlajmer; odposlanci v c. kr. deželni zdravstveni svet: dr. P. Defranceschi, dr. J. Marolt; namestniki: dr. V. Gregorič, dr. Alfred Valenta pl. Marchthurn.
(Izpred porotnega sodišča.) V torek se je zagovarjal pred porotniki 25 letni kmetiški sin Jos. Berle iz Loke pri Kamniku, ki je 19. tebr. letos z ročico udaril po glavi kmetiškega sina Jos. Pla-hutnika s tako silo, da je ta drugo jutro umrl. Povod temu je bil izpočetka neznaten prepir v gostilni, ki ga je pričel Plahutnik. Porotniki so Berleta spoznali za nekrivega in ga je sodišče oprostilo. — Obravnava proti Jan. Černetu iz Za-dvora je preložena.
(Utonil je), kot smo že včeraj sporočili, minuli torek v Novem mestu gimnazijec drugega razreda Fran Marinko iz Dobrove pri Ljubljani. Kopal se je s tovarišema blizu postajnega poslopja v Krki ter je nevešč plavanju, zabredel v globo-čino, iz katere se ni mogel rešiti.
(Iz ječe ušla) sta sinoči v Skofjiloki dva nevarna tatova. Podrla sta železno peč ter razkopala luknjo skozi dimniško cev od peči in skozi to odprtino ušla.
(Koroški »banernbund«) bode prihodnjo nedeljo, U. t. m., rogovilil v ziljski dolini. V Čajni ima občni zbor, potem pa »bauerntag«, na katerem nastopijo posl. Ghon, Oraš in Bartlmii. Zborovanje je v prvi vrsti naperjeno zoper našega vrlega Grafenauer ja.
(Ogenj.) Minolo soboto popoldne je gorelo v Kotljah na Koroškem ob štajerski meji. Goreti je pričelo pri trgovcu T. Pleteršku in sapa je razširila požar skoraj na vso vas. Pogorelo je ^poslopij, mej temi tudi župna cerkev; zvonovi so popokali, eden je pal iz zvonika. Šolo in župnišče so rešili.
(Ljudsko štetje.) Priprave za ljudsko štetje prihodnje leto se že delajo v ministerstvu za notranje stvari. Obrazci so že gotovi ter obsezajo zopet razpredel »občevalni jezik«, kar bode dalo povod političnim agitacijam.
(Poboj.) Zadnji dan m. meseca je nastal v Mišičevi gostilni v Novem mestu prepir mej nekaterimi iz sejma se vračajočimi kmeti, ker Jan. Piškur iz Žubnega ni hotel poravnati računa v go stilni. Prišlo je do boja in Piškur je dobil tolik udarec na lovo oko, da bo bržkone oslepel.
Jzlet neodrešencev.) Iz Trsta nam piše prijatelj : Pretečeno nedeljo bo slavili v Italiji obletnico štatuta, t. j. ustave. Ker me je vlekla radovednost, sem se napotil tudi jaz v Italijo in sicer doli v laški Videm (Udine), da ujamem česa, kar
bi me utegnilo zanimati kakor — Avstrijca. In res! Zanimivega je bilo še dokaj. Prvo je bilo to, da je bilo vse — nekdaj avstrijsko — mesto v italijanskih zastavah. Vojaštvo in šolska mladina so nastopili in defilovali na javnem trgu. Toda joj, tu moram narediti kratko opazko: odkar je ostavilo avstrijsko vojaštvo mesto Videm, še ondi menda ni bilo uzornega defileja, najmanj uzoren pa je bil ta pretečene nedelje. To je bilo tako, kakor je vsakdo sam hotel. Smeh me je silil, in le da bi ne vzbujal kake napačne sumnje, sem se vzdrževal smeha. Reči moram, boljše so defilovali — šolski otroci! Bolj živahno je bilo v občinstvu samem. Zabeležiti moram, kar je tudi samo ob sebi umevno, da je bilo ogromno število neodrešencev iz Trsta in avstrijske Furlanije. In tu je bilo treba videti, kako je vrela in kipela »sorodna kri«, ti objemi in poljubi, ta bratska obo-žavanja »sorodnih« po srcu in mišljenju, — zares človek je moral misliti, da se nahaja kje — v Trstu in bi bil dobil skoro mokre oči! Tu je bilo naudušenih klicev »Evviva Italia!«, »evvivaUdine!« in zopet »evviva Trieste, Istria !« in zopet objemanje in zopet poljubi. Stavim, da se je v tem svečanem hipu »pomorska kraljica« za kakim
očrnelim vogalom jokala samega veselja.
* *
*
(Rim živi od papeža) tudi pod savojskim kraljem. To prizna celo rimski dopisnik »N. Fr. Pr.«f ki trdi, da Rimci željno pričakujejo svetega leta. Vsi dohodki mesta izvirajo le iz cerkvenih slavnosti. Kraljeva družina se še vedno čuti tujo v Rimu in vlada se boji zavidnosti drugih pokrajin. To so pač odkritosrčne besede liberalnega lista. Največja kazen je pač to, da kralj ne sme iz mesta, akoravno bi rad. Svet se klanja papežu in pozablja, da v Rimu živi tudi kralj zedinjene Italije.
(50.000 lačnih otrok) tava na Kubi, ker so jim starši v vojski ali vsled bolezni pomrli. Tako poroča guverner Brooke. Američani so že pred in mej vojsko pisali o strašni lakoti na Kubi ter Špancem očitali surovost. No, sedaj imajo Američani priliko, da pokažejo svoje krščansko usmiljenje.
Društva.
iZdravniška zbornica kranjska.) Z ozirom na sklep, katerega so vsprejeli na Dunaju vsi zastopniki avstrijskih zdravniških zbornic soglasno, je storila tudi kranjska zdravniška zbornica potrebne korake, da določi obstoječe razmerje med zdravniki in bolniškimi blagajnami na Kranjskem, in da kot zakonita zastopnica zdravniškega stanu odpomore, kjer bi bilo potrebno. Glede tega je poprašala vse bolniške blagajne ter pozvala zdravnike, da naj v slučaju, ako sklepajo s kako bolniško blagajno pogodbo, to predlože zdravniški zbornici v odobrenje. Iz došlih odgovorov posameznih bolniških blagajen je bilo takoj jasno, da so blagajniški zdravniki pri ljubljanski okrajni bolniški blagajni najslabše odškodovani, da so stanu nevredno honorovani in da nikakor ne morejo izvršiti, kar bolniška blagajna od njih zahteva, ker zdravnik pri tako velikem številu izročenih mu članov iz fizičnih vzrokov ne more izpolniti svoje dolžnosti. Uvažuje odgovorno mesto, katero zavzema zdravnik sploh v socijalnem življenju, uvažuje odgovornost blagajniškega zdravnika, je uvidela zdravniška zbornica nevarnost, ki preti ugledu zdravniškega stanu, ako se razmere med zdravniki in ljubljansko okrajno bolniško blagajno primerno ne uravnajo. Zdravniki niso imeli nobene obrambe proti krivični odpustitvi, proti izročenemu jim prevelikemu številu zavarovancev, proti nedopustnim zahtevam zavarovancev ali predstojništva. Kaj se vse zahteva od zdravnika? Neomejen delavnik, nobene nedelje, nobenega praznika, pripravljen mora biti dan in noč, da gre, ako ga kdo kliče. Tega dela pa pri tolikem številu izročenih mu zavarovancev (1200) kratkomalo ne more izvrševati. Kajti s plačilom 600 gld. kot blagajniški zdravnik ne moro živeti, gledati mora, da še drugjd kaj zasluži, — in neizogibna posledica tega je, da zavarovanci od blagajniškega zdravnika v teh razmerah v Ljubljani skoro ničesar nimajo, in zdravnik je pri najboljši volji v vedni nevarnosti, da se zaplete v nasprotja. Ker se posameznik proti takemu izkoriščanju no more braniti, smatra zbornica kot zakonita zastopnica zdravniškega stanu na Kranjskem, za potrebno, da se ona stvari poprime in prične obravnavati z načelstvoni okrajne bolniške blagajne v L|ubljani. Poslednja je to ponudbo vsprejela, in kranjska zdravniška zbornica je odjioslala dva zastopnika k sklicani enketi. Vsi člani «>nkete z načelnikom in odborniki bolniške blagajne vred so pritrdili prepričevalnim izvajanjem odposlancev ter sklenili, da spremene razmerje blagajniških zdravnikov pri okrajni bolniški blagajni ljubljanski
sledeče: 1. Naroče se 4 zdravniki s plačo k 1000 gld. 2. Vsem dosedanjim zdravnikom se odpovč, 4 mesta se na novo razpišejo, in dosedanji zdravniki imajo pravico potezati se za službo, da se izogne vsakemu napačnemu tolmačenju. 3. Sestavi naj se službeni red za nameščene blagajniške zdravnike, kateri naj obsega njih pravice in dolžnosti. 4. Določi se, da Be nameščenega blagajniškega zdravnika, ako natančno izpolnuje svojo dolžnost, ne sme brez važnega vzroka odpustiti. Ta preosnova bi denarna sredstva okrajne bolniške blagajne le malo oškodovala, ako se pomisli, da je znašal reservni zaklad že v 1. 1896 24.626 gld. Ker uloii vsak zavod za preteklo leto sklepni račun in za naslednje leto proračun, mora tudi okrajna bolniška blagajna ljubljanska prora-čuniti zdravniški honorar, ki se izračuna lahko približno po merilu onih bolniških blagajen, katere ne dajejo na razpolago svojim članom zdravnika in zdravil.	(Konec prih.)
(Mestna hranilnica v Kranji.) V mesecu maju vložilo je 334 strank 52 655 gld. 77 kr., vzdignilo pa 276 strank 32.810 gld. 9 kr.; 31 strankam izplačalo se je hipotečnih posojil v znesku 22.700 gld., stanje vlog 860.858 gld 167,kr., stanje hipotečnih posojil 493.078 gld. 35 kr., denarni promet 136 954 gld. 80 kr.
Telefonska in brzojavna poročila
Dunaj , 8. junija. Nadvojvoda Fran Ferdinand je odpotoval sinoči v Bolzan, da zastopa cesarja pri posvečevanju Srca Jezusovega jubilejne cerkve.
Dunaj, 8. junija. Ogrski ministerski predsednik Szell se je razgovarjal danes dopoldne dalje časa z zunanjim ministrom Goluhovskim.
Dunaj, 8. junija. Szell je še vedno sam na Dunaju ter ni še nič obravnaval s Thunom. To je dokaz, da Ogri ne bodo v stvari nič odnehali, da pa sedaj Szell išče na Dunaju pri Goluchovskem in Chlumeckem podpore za svoje namene. Žal, da je najbolj gotovo, da vkljub vsemu govorjenju o poravnavi krize s kakim kompromisom konečno Szell zmaga. Torej je le vprašanje časa, kedaj da Thun odstopi, ker ne more nikakor dovoliti v ogrske krivične in Avstrijo naravnost gospodarski uničujoče zahteve.
Dunaj, 8. junija. Klub industrijcev na Dunaju je izročil trgovskemu ministru vlogo, v kateri poudarja grozno škodo, katero trpi avstrijska industrija vsled sedanje nagodbe z Ogrsko, ter se sprijaznuje z mislijo, da ker se hoče Ogrska 1. 1903 carinsko ločiti od Avstrije, naj Avstrija kot sedaj gospodarski še močnejša to sedaj sama stori. Kriza za industrijo bo sicer huda, a sedanje razmere so neznosne, ker še nadalje od strani Avstrije odjenjevati se pravi Avstrijo popolno izročiti Ogrski.
Trst, 8. junija. Zakon o posojilu 12 milijonov za Trst, katerih polovica se porabi za razširjenje luke, je dobil najvišje potr-jenje. — Po mestu se je včeraj govorilo, da župan Dompieri zaradi spora z odborom društva inženerjev in arhitektov odstopi. Z županovo izjavo v sinočni seji se je zadeva začasno poravnala. — Mestni zbor je do-
volil 6000 gld. v podporo delavcem in rokodelcem, ki se mislijo udeležiti razstave v Parizu.
Lino, 8. junija. Trg Offensheim je pogorel sinoči skoro docela. Zgoreli sta tudi dve ženski in dve še pogrešajo. Več oseb je ranjenih, en mož je umrl danes vsled opeklin.
Budimpešta, 8. junija. Vas Palosca je pogorela. Zgorelo je 140 hiš s stranskimi poslopji.
Zofija, 8. junija. Na javni ulici ob belem dnevu so napadli včeraj neznani zlikovci uskubskega učitelja Šakmanova ter mu zadali 21 sunkov z nožmi.
Peterburg, 8, junija. Cela Kusija slavi stoletnico Puškinovega rojstva. Za naudušeno prebivalstvo vseh delov carstva je pravi narodni praznik.
Rim, 8. junija. Opozicija poslanske zbornice je pričela včeraj obstrukcijo. Poslanec Ferri je govoril več ur proti političnim predlogam. Večina je koncem seje stavila predlog na izpremeno poslovnega reda.
Pariz, 8. junija. Predsedniku Loubetu dohajajo še vedno brzojavne čestitke od raznih strani. Včeraj mu je došla brzojavka angleške kraljice.
Pariz, 8. junija. V sedanji zmedenosti listi širijo najčudnejše novice posvetu. „Pe-tite Republique" piše, da biva skrivaj v Parizu vojvoda orleanski, in sicer pri grofu Harcourtu.
Tin v t p 9>n tičovtrp imata v naive*ii izberi v
JUHI! f/C ttCo/eCC zalogi BRATA T!BBttT. V Ljubljani, Frančiškanske ulice.
Vnanja naročila proti povzetju. 228 19 11—3
TTmrll so:
5.	junija. Julija Berčun, postnega uradnika hči, 3l/t meseca. Vodmat 23, oslabljenje moči.
7. junija. Helena Plečnik, mizarja vdova, 67 let, Pred škofijo 11, peritonitis.
V vojaški bolnišnici:
6.	junija. Ivan Žitko, c. kr. tit. narednik, 27 let, jetika.
BCeteorologično porodilo.
Višina nad morjem 306'2 m., srednji zračni tlak 736'0 mm.
J	čas opazovanja	Stanje barometra v mm	Temperatura po Celzij«	Vetrovi	Nobc	-3 S« * ■ 9
7	9. zvečer	7Š5-9	19-7	sl. jzah.	jasno	00
8	7 zjutraj 2. popol.	739'1 738 7	15 2 191	sr. jvzh. Br. svzh.	oblačno >	
Srednja včerajšnja temperatura 214" normale: 16'8°.
Zahvala. 532
Za mnogostranske dokaze srčnega sočutja ob bolezni in smrti moje preljube soproge, gospč
Frančiške Verderber roj. Čeme
za mnogobrojno spremstvo drage rajnee, dalje za ginljivo petje in poklonjene krasne vence izrekam tem potom vsem najsrčnejšo zahvalo.
Na Vrhniki, dnž 8. junija 1899.
Franc Verderber,
c. kr. pisarniški oficijal.
2GT Išče se
kateri more samostojno navadna pekovska dela izvrševati. Službo lahko takoj nastopi pri Urban Veber-Ja nasledniku v Zalem Logu, pošta Železniki. 526 3-2
^a5aSSSčL5H5HH^ Uradne in trgovske
s firmo priporoča
KAT. TISKARNA |
v Ljubljani.
v* •N
S *
Z* ti
0	m
1	®
r M »H
"g.* ti
o *
J 05
H
s staro, prav dobro obiskovano gostilno
je na prodaj za 12.500 gld.
Plačati je takoj 5500 gld., 7000 gld. ostane zavarovanih. Hiša leži ob glavni cesti ter je oddaljena 10 minut od Ljubljane, to je v Šiški, obstoji iz peterih sob ter dveh velikih obokanih kleti. Poleg hiše sta dve veliki gospodarski poslopji, v enem sta dve veliki skladišči, v drugem velik krasno izdelan salon za 300 oseb, pripraven za društvene ali druge večje veselice; nadalje vrt z drevjem zasajen in jako prostoren, kakor tudi vel ko dvorišče z vodnjakom, v katerem je najboljša pitna voda. V gostilni se iztoči na leto 160 hI. pive in 60 hI. vina, kar se verodostojno izkaže. V hiši se nahaja tudi čitalnica.
Natančna pojasnila daje g. I>ev, poslovodja pri g. los. Vodniku v Sp. Šiški. 521 3-2
Kupuje in prodaja vse zdolej zaznamovane efekte in druge vrednostne listine po dnevnem kurzu.	BASTKA. lakso Veršec	Srečke na mesečne obroke po 2, 3, 5, 10 goldinarjev. Giro-konto (hranilne vloge v tek. računu), obresti od dnš
	v IJJUBLJANI.	do dnž po 4l/„%. Poštno - hranllnlčne položnice na razpolago.
13 u n a j 8 k a l> o r z a.
Dne 8. Junija.
Bkupni državni dolg v notah.....
Skopni državni dolg v srebru.....
Avstrijska zlata renta 4°/„......
Ivstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron .
Ogerska zlata renta 4°/0.......
Ogerska kronska, renta 4°/0, 200 ... . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .
Kreditne delnice, 160 gld.......
London ................
NemSki drž. bankovci za 100 m. nem. drž. velj.
20 mark............
X0 frankov (napoleondor)......
Italijanski bankovci........
C. kr. cekini
100 gld. 75 kr.	
100 .	45 »
119 »	95 »
100 »	40 »
119 »	40 »
96 »	95 »
915 »	— »
360 »	— »
120 »	50 •
68 >	92",.
11 »	77 »
9 »	65 »
44 >	67 »
6 >	67 »
Dn6 7. Junija.
4% državne srečke i. 186-1, 250 gld. . .	171 gld.	60	kr.
6°/0 državne srečke 1. 1860, 1U0 gld. . .	167	»	—	»
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....194	»	—	»
4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron	98	»	80	»
Tišine srečke 4°/0, 100 gld.......138	»	—	»
Donavske vravnavne srečke 6°/0 ....	129	»	25	»
Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . .	108	»	75	»
Posojilo goriškega mesta.......112	»	—	»
4°/0 kranjsko deželno posojilo.....98	»	26	>
Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke 4°/0	97	»	60	»
Prijoritetne obveznice državue železnice . .	214	»	—	»
» » južne železnice 3°/0 •	168	»	60	»
» » južne železnice 6°/0 .	123	»	—	»
» » dolenjskih železnic 4°/0	99	»	60	»
Kreditne srečke, 100 gld......201	gld	-	kr.
4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld.	162	»	—	•
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	20	»	40	»
Rudolfove srečke, 10 gld.......28	»	—	»
Salmove srečke, 40 gld........85	»	50	»
St. Genčis srečke, 40 gld.......84	»	—	»
Waldsteinove srečke, 20 gld......60	»	—	»
Ljubljanske srečke.........24	»	—	»
Akcije anglo avstrijske banke, 200 gld. .	143	»	25	»
Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v.	3345	»	—	»
Akcije tržaškega Lloyda 600 gld. . .	452	»	—	»
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	66	»	75	>
Splošna avstrijska stavbinska družba . .	107	>	50	>
Montanska družba avstr. plan..........237	»	10	»
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	187	»	—	»
Papirnih rubljev 100 ................127	»	50	»
OjT Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, sreftk. denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. K u 1 a □ I n a izvršitev naro611 na borzi.
Menjarnicna delniška družba
„11 K K C U K"
I., WollzBilB 10 in 13, Dunaj, I., Strabelgasse 2.
JSJS~ Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvareh
potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti SiT 11 n 1 o £ e n i It glavnic, "S4SS