8 5 5 4 A A
60100200
OSREDNJA KNJIŽNICA
PRimuhtSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini ^	.AA
Abb. postale I gruppo	Cidia 4UU lil*
Lelo XXXVIII. Št. 31 (11.159)
TRST, torek, 9. februarja 1982
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8 maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi,
PRED DANAŠNJIM NADALJEVANJEM KVSE
POLJSKO VPRAŠANJE POGOJUJE USODO MADRIDSKE KONFERENCE
ZDA za «politiko kaznovanja» do Vzhoda - Zahodna Evropa noče prekiniti dialoga - Plenarni seji bo predsedoval predstavnik Poljske
MADRID — Pred današnjim začetkom nove etape poldrugo leto trajajoče konference o evropski varnosti in sodelovanju je včeraj v Madridu vladala popolna negotovost o nadaljnji usodi tega foruma predstavnikov vlad 35 držav.
Zahod je namreč 11. januarja v Bruslju sklenil, da bo na madridski konferenci uradno sprožil poljsko vprašanje in najodločneje obsodil kršitev »helsinškeg, procesa* zaradi proglasitve vojnega stanja na Poljskem. Vzhod, predvsem pa Sovjetska zveza, bi se torej moral po zahodnih načrtih znajti na zatožni klopi. Na to pa kot kaže ni voljan pristati, saj smatra tako «izroditev» madridske konference kot «grobo vmešavanje* v notranje zadeve Poljske.
Tudi o sami stopnji »najodlocnej-še obsodbe* so v zahodnem taboru
precejšnja odstopanja. Medtem ko hoče Reaganova administracija izkoristiti KVSE za »politiko kaznovanja*, ki bi poleg «besedne obsodbe* sprejela tudi konkretne sankcije proti Vzhodu, noče zahodna Evropa zapreti vrata nadaljnjemu dialogu. Razhajanja med zahodnimi zavezniki zgovorno dokazuje preklic sinoči napovedanega sestanka zunanjih ministrov NATO. Ameriški državni tajnik Haig je potipal pulz svojih zaveznikov le na dvostranskih srečanjih z italijanskim zunanjim ministrom Colombom. z zahod-nonemškim ministrom Genscherjem in s francoskim Cheyssonom. Ti pogovori pa niso spremenili bistva. Zahodna Nemčija, Francija in Grčija nočeta prekiniti dialoga. Prvi dve načelno pristajata na «obsodbo» vojnega stanja na Poljskem, a o-dločno nasprotujeta morebitnemu za-
CiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiMiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiutiiiiiiiniiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiniio
PO ARETACIJI LUICIJA SCRICCIOLA
Polemike med ministrom La Malto in sindikalisti
Izpustitev Fioronija vpliva na «skesane teroriste»?
RIM — Odkritje »brlogov* in a-retacije domnevnih teroristov in njihovih somišljenikov zadobivajo že pravcato obliko verižne reakcije. kateri rdeče brigade niso kos. Vrste teroristov se pod pritiskom varnostnih sil čedalje redčijo in če upoštevamo, da preiskovala še niso utegnili pregledati večine zaplenjenega gradiva, lahko menda sklepamo, da je policijska akcija po vsej Italiji, če že ne v povojih, pa vendar šele v svoji začetni fazi.
Mnogo Je govora zlasti o tako imenovanih »skesanih* teroristih, ki sodelujejo z oblastmi. Ne glede na to. ali je njihovo «kesanje» iskreno, ali pa skušajo le iztržiti milejšo kazen, je njihovo sodelovanje za preiskovalce zelo koristno. Pomemben psihološki učinek je pri tem prav gotovo odigrala nedavna izpustitev prvega »skesanega* terorista Fioronija, ki bi mor-1 zaradi umora industrijea Saronija presedeti v zaporu 27 let, na o-snovi Cossigovega zakona o »skesanih* teroristih pa so mu kazen zmanjšali za celih 22 let.
Med »najzgovornejšimi* teroristi je baje prav eden izmed voditeljev beneškega voda BR, Antonio Savasta. ki je veljal za enega izmed najnevarnejših in nepopustljivejših teroristov. Prav njegova pri čevanja so omogočila aretacijo »zunanjega ministra* sindikata UIL Luigija Scriceiola in njegove žene Paole Elie. Oba sindikalista je včeraj zasliševal na mestnih rimskega državnega pravdnika Sica. Izid za sliševanj je seveda tajen.
V	zvezi s Scriccolovo aretacijo pa se je že razvnela polemika med sindikati in ministrom La Malfo, ki je napadel UIT., češ. da sprejema v svoje vrste znane levičarske izvenparlamentaree, kakršen je bil Scricciolo. Tajništvo UIL je včeraj takoj izdalo dokument, v katerem ugotavlja, da si je Schicciolo zaslužil odgovorno mesto na o-snovi dolgoletnega prizadevnega dela, ne pa zaradi strankarske izkaznice. Sindikalisti ugotavlja io, da bi bilo dejansko nemogoče in tudi nepravilno selekcionirati svoje može s policijskimi ali celo vohunskimi metodami. La Malfo obtožujejo tudi, da se je pri svojih izjavah prenaglil, saj, menijo, bi moral počakati na izid preiskave, ki zadeva Scriceiola.
V	»superzaporu* v Fossombroneju pa so medtem preiskovalci zaslišali psihiatra Massima Gidonija, katerega obtožujejo, da je s svojo jahto tihotapil za teroriste orožje iz
bližnjega Vzhoda. Policija si še dalje prizadeva zaslediti krmarja plovila, ki naj bi osvetlil okoliščine pogostih Gidonijevih »križarjenj* med Libanonom in Benetkami.
RIM — Že včeraj je stavka avtoprevoznikov, ki se bo nadaljevala do 12. t.m., povzročila velike težave ob cestnih zaporih v raznih predelih države, ki se--jin priredili stavkajoči. Na mednarodnih prehodih z Jugoslavijo sicer stoji le malo velikih tovornjakov, bolj skrbi kaj bo v prihodnjih dneh, ko imajo pripeljati v Italijo večje tovore mesa in živil, ki bi se po meji ustavili in bi se blago kvarilo. Posebno zaskrbljenost vzbuja vprašanje prihodov živine na proseško železniško postajo, od koder je ne bo mogoče odpremljati s tovornjaki, medtem ko je lahko v hlevih sprejmejo le nekaj stotin glav.
ostrovanju, ki bi pomenilo konec dialoga z Vzhodom. Grčija pa sploh nasprotuje obsodbi, saj noče tvegati konflikta z Moskvo.
Med ti «skrajni» stališči je Španija kot gostiteljica predlagala »kompromisno* rešitev, in sicer, da bi v Madridu razpravljali o Poljski, koj nato pa bi konferenco prekinili in z delom nadaljevali jeseni. Taka rešitev ima vedno več privržencev: za srednjo pot se ogreva italijanski zunanji minister Colombo, kompromis pa je podprla tudi Velika Britanija.
Že ob današnji plenarni seji pa v Madridu pričakujejo prve zaplete, saj ji bo predsedoval predstavnik Poljske, kar bo sprožilo proceduralni boj. Kot rečeno so do sedaj znana tri stališča Zahoda: ameriško. francosko - nemško in špansko. Še vedno pa je neznano stališče Vzhoda. Jasno je le, da Sovjetska zveza ne bo hotela v nobenem primeru sesti na zatožni klop.
V Glempovi homiliji Salvador in Poljska
RIM — Kdor je pričakoval, da bo poljski priinas Glemp med svojo nedeljsko pridigo v cerkvi sv. Standslawa v Rimu najodločneje obsodil poljske vojaške oblasti, je bil nemalo presenečen. Poljski pri-mas je res spregovoril o svoji domovini, a spravljive in v primerjavi z bolj tragičnimi dogajanji v Salvadoru in Ulstru, o katerih je spregovoril pred Poljsko.
«Ubija se v cerkvah, pred oltarjem .Kot pred dvema letoma, ko je nadškof Romero prelil svojo kri pri darovanju maše. V Salvadorju. kjer so v zadnjih dveh letih umorili 35 tisoč oseb, je družba bolna. Bolna je družba tudi na Severnem Irskem*. Glempove be* sede ne dopuščajo dvomov: številne države so »bolne*, njihova bolezen pa so »družbene krivice, kršitev .človeških pravic, sla po oblasti, dobičku in nadvladi*. V tem kontekstu poljska dogajanja zbledijo, a obenem dokazujejo, da je treba napeti vse sile, da »Poljska ne postane prizorišče krvavih spopadov*. To pa je po Glempovih besedah uresničljivo le z dialogom j in z odpravo medsebojnega sovraštva.	I
ZDA so poslale salvadorski hunti novo orožje
\VASHINGTON - ZDA s0 v soboto poslale salvadorski vojaški hunti šest večjih bojnih helikopterjev kot del dodatne »pomoči* v skupni vrednosti 55 milijonov dolarjev, za katero se je prejšnji teden odločila Reaganova administracija, da bi učinkovito podprla majavi režim demokristjana Duarteja. Wa-shington namerava v naslednjih dreh poslati v Salvador še nekaj sodobnih bojnih letal in helikopterjev v zameno za več kot polovico salvadorskega letalstva, ki so jo pred dvema tednoma z drzno akcijo uničili pripadniki fronte Farabundo Marti.
V svetu se širi solidarnost s salvadorskim uporniškim gibanjem in se veča število pozivov Reaganovi administraciji, naj ustavi pokol v Salvadoru. V samih ZDA se vedno pogosteje primerja ameriško vmešavanje v Salvadoru z zelo klavrno končanim vojaškim posredovanjem v Vietnamu. Haig je sicer to primerjavo zelo ostro zavrnil z ugotovitvijo. da imajo ZDA na območju Karibskega morja primarne strateške interese, katerim se ne morejo odpovedati.
PROSLAVA DNEVA SLOVENSKE KULTURE V KULTURNEM DOMU
«Slovenci hočemo hiti soustvarjalci kulture tudi v našem ožjem prostoru»
Na nedeljski prireditvi ZSKD je bil slavnostni govornik Klavdij Palčič - Brzojavka predsedniku Pertiniju - Kulturni spored posvečen Reziji in njenim ustvarjalcem Odprtje retrospektivne razstave Avrelija Lukežiča
cNočemo, da bi bil spomin na Franceta Prešerna le komemoracija človeka, besednega umelnilca, narodnega buditelja, vračanje n koreninam naše narodne zavesti, kulturni praznik Slovencev hoče biti predvsem pričevanje o kontinuiteti teženj slovenskega ljudstva po izpopolnjevanju instrumentov za lastni obstoj in razvoja Tako je dejal na začetku svojega govora slikar Klavdij Palčič, ki je v nedeljo v veliki dvorani Kulturnega doma u-vedel v osrednjo proslavo Zveze slovenskih kulturnih društev ob dnevu slovenske kulture, ki se je odvijala pod pomenljivim naslovom «Rezija ma, ti si makoj ma».
Slavnostni govornik se je v svojem -izvajanju opredelil predvsem na razmišljanje o sedanjem trenut-
ku v življenju slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, zato je de jal, da Slovenci izven meja domovine »želijo živeti kot specifičen del splošne slovenske realnosti, želijo biti soustvarjalci slovenske kulture in kulture našega ožjega vro-stora, v katerem morajo prizadevanja slovenskega naroda (in torej tudi nas) doprinesti pomemben delež*. Skratka, koristiti lastnemu narodu in sredini, v kateri živimo. Palčič je v nadaljevanju svojega govora ostro nastopil proti tistim, ki bi radi Slovence v Italiji razdelili na razne kategorije. Takih zakonskih rešitev ne maramo, ker to niso rešitve, ampak krivice. Naša borba za globalni zaščitni zakon je borba za pravični zakon. Vendar se s sprejetjem zakona stal-
no odlaša in to zamudo najdražie plačujemo mi, je pa zamuda tudi v demokratičnosti države, ki se v tem pogledu kaže vse prej kot zrela. Govornik je poudaril še prizadevanja za ustvarjanje živahnega in spodbudnega kulturnega območja, ki bi lahko izžarevalo svojo vitalnost daleč naokrog, svoje izvajanje pa zaključil z ugotovitvijo, da naša zahteva po živlieniu v lastnem domu ne ogroža nikogar, nasprotno, •s.vemo in z nami vsi resnično demokratični ljudje, da je samo sožitje med res svobodnimi najboljše jamstvo za svobodo oseh*.
Ob koncu svojega govora je Palčič prebral še tri brzojavke, ki so jih udeleženci proslave poslali predsedniku italijanske republike Pertiniju, predsedniku vlade Spadolini-
NA VČERAJŠNJI OSREDNJI SLOVESNOSTI V LJUBUANI
Podelitev Prešernovih nagrad 1982 ob slovenskem kulturnem prazniku
Prešernove nagrade so prejeli pesnik Ciril Zlobec, operna pevka Vilma Bukovčeva in kipar Zdenko Kalin, nagrado Prešernovega sklada pa tudi članica SSG Lidija Kozlovič
LJUBLJANA — Med včerajšnjo proslavo slovenskega kulturnega praznika v osrednji dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani, so podelili tradicionalne Prešernove nagrade za življenjsko delo in za posebne dosežke na področju kulturnih in umetniških dejavnosti.
Prešernove nagrade za življenjsko delo sta prejela kipar, goriški rojak Zdenko Kalin, in operna pevka Vilma Bukovčeva, za pesniško zbirko Glas pa pesnik, naš kraški rojak, Ciril Zlobec.
Nagrado Prešernovega sklada je
Lidija Kozlovič
UKREP S TAKOJŠNJO IZVRŠLJIVOSTJO PO VSEJ DRŽAVI
Sodnik odredil zaplembo coca cole v pločevinkah
Odločitev namestnika državnega pravdnika iz Coma je narekovala nenadna slabost mladeniča, potem ko je izpil pol pločevinke pijače
COMO — Namestnik državnega l najprej v Erbo, nato pa v bolje I mezia Terme, kjer se je glasova-•avdnika Ciraolo ie sinoči odre-1 oDremlieno bolnišnico v Meratein I „i	L„i:_v..
pravdnika Ciraolo je sinoči odredil takojšnjo zaplembo vseli pločevink Coca Cole po vsej državi in obenem zaprl iz previdnosti skladišče tega podjetja v Comu, kjer so začeli analizirati vsebino vseh pločevink. Za tak strog ukrep se je odločil, potem ko so morali sprejeti nekega mladeniča, 19-let-nega Marca Paracchija, nujno v bolnišnico v Erbi, nakar so ga bili prisiljeni prepeljati v zelo res nem stanju v oddelek za oživljanje bolnišnice v Merateju pri Comu.
Kot se zdi, je Paracchi, ki se z delom preživlja pri študijah, včeraj zjutraj kupil v nekem baru v Bamiju pri Comu pločevinko znane ameriške pijače. Ko je izpdl komaj polovico njene vsebine, mu je postalo naenkrat slabo, in je tožil po hudih bolečinah v grlu. Po prvem preplahu so ga nujno prepeljali
Križaju srebrna kolajna
Svetovno smučarsko prvenstvo v Schladmtngu sc je v nedeljo zaključilo s slavjem Švedov in Jugoslovanov. V slalomu je zmagal Šved Stenmark, medtem ko je bil njegov rojak Fjallbcrg tretji, Jugoslovan Bojan Križaj pa je dosegel izreden uspeh, saj je dobil srebrno odličje, In je to največ, kar so kdajkoli doslej Jugoslovani osvojili na svetovnih prvenstvih ali na olimpijskih igrah. Križaj je tako tudi s tem nastopom potrdil letošnjo odlično formo »plavih* smučarjev in smučark. Italijani so ostali tokrat sicer brez kolajne, vendar so v slalomu dosegli s tremi tekmovalci v prvi deseterici velik ekipni uspeh.
opremljeno bolnišnico v Merateju,' kjer leži v zelo resnem zdravstvenem stanju.
Vest o zaplembi zelo razširjene pijače je močno odjeknila v vsej javnosti, najbolj je seveda prizadela vodilne kroge italijanske podružnice ameriškega podjetja. Visoki funkcionar milanskega sedeža Coca Cole je zatrdil, da «vsak dan 200 milijonov ljudi pije Coca Colo* in izključeval možnost, da bi bila ta pijača zdravju škodljiva, češ da so kontrole zelo podrobne in resne. Ni pa hotel komentirati odločitve comskega sodnika.
Močne podražitve elektrike in pošte
RIM — Računi za elektriko, ki jih bomo prejeli marca, bodo višji za najmanj 14,3 do največ 19,5 odstotkov, pač odvisno od porabe (do 150 ali več kot 225 kilovatnih ur na mesec). To bo posledica seštevka podražitve 10 lir na kilovatno uro, ki so jo sklenile občine in dveh 2-odstotnih poviškov od 1. januarja in 1. marca, ki so ju določile državne oblasti.
Že od jutri pa se bodo poštnine za tujino povišale za okrog 15 odstotkov, tako da se bodo od predlanskim več kot podvojile. Za poštno dopisnico bo treba dati 300 lire, na navadno pismo bo treba nalepiti 450 lir znamk (za priporočeno ali ekspresno bo treba dodati še
1.000	lir), na 5-gramska pisma za letalsko nošto pa po 300 lir za države EGS, 450 lir za ostalo Evropo. 630 za Ameriko ter po 750 luža Avstralijo in Oceanijo.
LAMEZL4 TERME - Dokončni izidi občinskih volitev v kraju La-
nja udeležilo 76,1 odst. volivcev ka žejo. da je bil najpomembnejši dogodek padec števila volivcev, ki so glasovali za komuniste. Prisotna je bila namreč mešana levičarska lista, ki .je prejela 19,2 odst. glasov, medtem ko so leta 1975 na občinskih volitvah komunisti sami prejeli 24,5 odst. glasov, proletarska demokracija 2,7 odst. glasov. Močno so se okrepili socialisti. ki so prejeli kar 28,1 odst. (leta 1975 so imeli 18,7 odst.), medtem ko so druge stranke v glavnem ohranile svoje pozicije. Porazdelitev sedežev v občinskem svetu .je torej naslednja (v oklepaju število sedežev iz leta 1975): KD 14 (15), PSI 11 (8), mešana levičarska lista 8 (KPI 10, DP 1), PSDI 3 (1). MSI-DN 2 (6), PRI 2 (-).
prejelo 9 posameznikov, med njimi clanica Slovenskega stalnega gledališča iz Trsta Lidija Kozlovič in Slovenski kvintet trobil. Poleg Lidije Kozlovičeve so nagrado prejeli: Danilo Bezlaj za igralske stvaritve v Mestnem gledališču Ljubljanskem, Janez Drozg za televizijski režiji Vorančevega Boja na požiralniku in Klopčičeve Matere, Bronislav Fajon za retrospektivno razstavo v razstavišču Arkade, Branko Gombač za režiji v Slovenskem gledališču v Trstu in v Drami Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru. Branko Gradišnik za pripovedno delo Zemljazemljazemlja, Božo Rogelja za koncertne storitve v zadnjih letih. Barbara in Božo Rot za projekt osnovne šole Jožeta Mihevca v Idriji in Vinko Tušek za slikarske razstave v zadnjih letih. Strokovna komisija, ki je morala pregledati 33 predlogov za Prešernove nagrade in 88 predlogov za nagrade Prešernovega sklada, je nagrado Prešernovega sklada Lidiji Kozlovič, članici SSG iz Trsta, tako utemeljila:
»V minulih dveh letih je Lidija Kozlovič odigrala vrsto pomembnih vlog, od katerih velja omeniti vlogo Quinn v Syngovem »Vražjem fantu z vzhodne strani*, gospe Pe-relle v Pirandellovi komediji »človek, zverina, čednost*, Marije v Shakespearovi komediji »Kar hočete* in Ide v Kozakovi «Punčki*. Ko-zlovičeva je v tržaškem Slovenskem stalnem gledališču oblikovala vrsto nosilnih vlog iz različnih žanrov dramske književnosti: te rastejo iz različnih družbenih okolij, vse pa so bile umetniško skrbno zasnovane, celovite, intenzivne in zmerom polne kultivirane dramske igre*.
Poročilo v imenu upravnega odbora Prešernovega sklada je podal njegov predsednik Bogdan Osolnik, slavnostni govor pa je imel podpredsednik Kulturne skupnosti Slovenije France Štiglic. Potem ko se je kritično ozrl na desetletno obdobje uveljavljanja samoupravne zasnove v kulturi in se pomudil pri problemih okrog sprejemanja samoupravnih sporazumov o ustanovitvi občinskih kulturnih skupnosti in republiške kulturne skupnosti in sploh
uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifianiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiuiiiHiHiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiriiiiin
JUGOSLAVIJA 0 GOLANU
ŽENEVA — Sklep izraelske vlade o priključitvi Golana pomeni odkrite agresijo in grobo kršitev temeljnih načel listine ZN. To je izjavil voditelj jugoslovanske delegacije v komisiji ZN za človekove pravice Ivan Toševski. Ta komisija te dni obravnava izraelske postopke na zasedenih arabskih ozemljih.
»To najnovejše dejanje Tel Aviva pomeni tudi napad na ozemeljsko celovitost Sirije, odkrito izzivanje vojnega spopada in nadaljnjo afirmacijo nekega političnega koncepta, ki je v nasprotju s tem, kar je mednarodna skupnost sprejela za svoje temeljne norme,* je poudaril Ivan Toševski. Na koncu je jugoslovanski predstavnik podčrtal, da mora mednarodna skupnost energično reagirati, ko gre za tako grobo kršitev listine ZN. Ivan Toševski je poudaril:
— Izrael se mora podrediti temeljnim normam mednarodne skupnosti.
— Izrael se mora odreči težnjam, da mednarodni skupnosti vsiljuje svoje norme obnašanja, ki temelji na nasilju in tlačenju drugih narodov.
— Izrael se mora umakniti z vseh zasedenih arabskih ozemelj. Prav tako je treba zagotoviti pogoje za uresničitev pravice palestinskega ljudstva do samoodločbe, ustanovitve neodvisne države ter za priznanje palestinske osvobodilne organizacije kot edinega zakonitega predstavnika palestinskega ljudstva,' (dd)_
o problemih kulturne politike io mestu, ki ga mora imeti kulturni delavec, ustvarjalec in umetnik v samoupravni ■ družbi, je svoje misli strnil v zaključku:
»Naj zdaj misli povežem s Prešernom, čigar spomin slavimo danes kot praznik slovenske kulture. Bil je kot luč v takratni zaostalosti družbe, in nam sveti s svojim velikim ustvarjalnim delom v današnji čas pa tudi v prihodnost. Kljub nesrečnemu življenju, dvomom in obupavanju, ki jih je znal tako na kratko in pretresljivo izpovedati z verzi v pesmi »Pevcu*, je imel rad življenje in človeka, saj je večkrat nazdravil novim časom in norim dobrim ljudem. Tudi nam! Zato tudi mi nazdravimo vsemu tistemu, kar je bilo v minulem letu dobrega v naši kulturi, česar smo bili veseli, ko smo brali, gledali, poslušali; nazdravimo vsemu, kar nas je razveseljevalo, nas bogatilo z estetskimi doživetji in nam vzpodbujalo radost živeti. Kajti navsezadnje težko je kaj dobrega, velikega napraviti, ne gre samo za navdih, za voljo, pogum, za ustvarjalno ozračje in
srečo — tudi v kulturi gre predvsem za delo, ki ga je treba spoštovati in nagrajevati.*
Slavnostni spored so dopolnili gledališki igralec Polde Bibič z recitacijo Prešernove Zdravljice in orkester Slovenske filharmonije pod vodstvom dirigenta Uroša Lajovica z izvedbo Srebotnjakove skladbe »Klic narava* in škerlove V. simfonije — koncertante za kvintet trobil in orkestrov.
Slovesnosti so prisostvovali naj-rišji predstavniki slovenskega družbenopolitičnega in kulturnega življenja ter predstavniki zamejskih Slovencev iz Italije in Avstrije.
TEHERAN — Teheranski radio je včeraj sporočil, da so v Teheranu v oboroženem spopadu ubili glavnega vojaškega voditelja mu-džahedinov in 10 pripadnikov vodstva te levičarske protivladne skupine, med katerimi je bila tudi žena na Zahod pobeglega Radžavi-ja, Ašraf Rabi.
RIM — Confindustria bo danes izročila predsedniku vlade Spadoli-niju svojo študijo, s katero skuša dokazovati, da so zahteve sindikatov, ki jih je potrdila nedavna skupščina v Firencah, nezdružjive z vladnim načrtom o omejitvi inflacije pod 16 odstotki.
:u in predsedniku posebne senatne komisije za ustavna vprašanja Murinu ri, in v katerih je izražena zahteva po čim hitrejšem sprejetju ustreznega globalnega zaščitnega zakona. Nedeljski govornik se je spomnil tudi pred dnevi umrlega Karla šiškoviča, katerega spomin so prisotni počastili z enominutnim molkom.
Kulturni spored se je nadaljeval pod naslovom »Rezija ma, ti si makoj ma». Namen organizatorjev je bil predstaviti sedanji umetniški trenutek v Reziji, kar je dalo celotni proslavi še posebno žlahten prizvok. Pa tudi program je bil tak, da je lahko zadovoljil številno občinstvo, ki je v nedeljo prišlo v Kulturni dom. O razvoju umetniške besede v Reziji je spregovoril Milko Matičetov, k* je poudaril, da se po prvih verzifika-cijskih poskusih sedaj videvajo na obzorju že dovolj formiram pes-niki-verzifikatorji, kar je brez dvoma spodbudno. Nato je Matičetov predstavil Rina Chinešeja, Silvano Poletti in Renata Ouaglio, ki so o rezijanščini recitirali oziroma zapeli (Chinese) nekaj svojih pesmi. Občinstvo je z velikim zanimanjem prisluhnilo besedam treh rezijanskih gostov, ki so na občuten in doživet način predstavili svoje delo. V slovenščini so nato besedila posredovali Giuliana Sosič, Srečko Možina in Marko Sosič. Posebno doživetje je bil tudi koncert komornega orlcestra RTV Ljubljana, ki ga je vodil dirigent Anton Nanut. Liublianski glasbeniki so zaigrali Golobove skladbe, Merkiijevo »Sijaj sijaj sončece* ter skladbo J. C. Bac^a, ki je tudi zaključila spored. Grodalni kvartet orkestra pa je občinstvu zaigral rezpansko citira Julijana Sirajnarja. Nasploh je treba poudariti, da so bile vse izvedbe, razen zadnje, ubrane na rezijansko struno.
O pomembnosti nedeljske prireditve najbrž ni treba posebej spregovoriti. Poudariti pa je potrebno, da prag take manifestacije zbližujejo Slovence iz vseh treh pokrajin naše dežele in so pomembno orodje pri utrjevanju zavesti in enotnosti, kajti le s takim pristopom bomo lahko izbojevali pravice. za katere se borimo. V okviru nedeljske proslave pa are seveda opozoriti na veliko retrospektivno razstavo, ki so jo odprli v fogerju Kulturnega doma. Razstavo, posvečeno Avreliju Luketiču oziroma razstavo njegovih slik. je priredilo Društvo slovenskih likovnikov vod pokroviteljstvom ZSKD. O razstavi sami kot tudi o delovanju društva ie spregovoril predsednik De-zidarij Švara, medtem ho ie Franico Vecchiet spregovoril o ličnem katalogu, ki je izšel ob tej prilrž-nosti. Razstava bo odprta do 51. t.m., slike pa so tudi v pr rde'i.
m. e.
VČERAJ NA LJUBLJANSKIH ŽALAH
V
Zadnje slovo od dr. Karla Šiškoviča
LJUBLJANA — Velika množica zamejskih in matičnih Slovencev se je včeraj popoldne na ljubljanskih Žalah poslovila od prerano umrlega zamejskega slovenskega javnega, znanstvenega in političnega delavca ter borca za pravice slovenske narodnostne skupnosti v Italiji dr. Karla Siškoviča - Mitka. Okrog svojcev so se strnili v bolečini Sterilni ugledni predstavniki slovenskega družbenopolitičnega življenja, številni predstavniki slovenske narodnostne skupnosti v Italiji iz tržaške, goriške in videmske pokrajine, številni Mitkori znanci, prijatelji in sodelavci iz zamejstva in matične Slovenije, ki so ga poznali in cenili kot človeka izrednih sposobnosti in neumomosti v delu in boju za pravice slovenske narodnostne skupnosti v Italiji.
V poslovilni dvorani na Žalah je, potem ko je zamrl v zbrani tihoti odmev pesmi »Večerni ave* in »Temna noč*, ki jo je zapel zbor »Vasilij Mirk* s Proseka - Konto-vela, predsednik Slovenske kulturno - gospodarske zveze Boris Race v svojem poslovilnem nagovoru dejal: »Med nami je bil dr. šiškovič nedvomno utemeljitelj zahtev slovenske narodnostne skupnosti v Italiji v boju za njene pravice, kar je hkrati znal tudi sintetizirati v ju-ridični jezik. Paket SKGZ in Listina o pravicah Slovencev v Italiji je predvsem njegovo delo. Tudi njegov prispevek v posebni komisiji pri predsedstvu vlade v Rimu, ki je proučevala položaj in zahteve slovenske manjšine, je bil strokovno in politično neprecenljiv. Bil je vztrajen delavec z visoko razvitim čutom dolžnosti. Vedno smo bili
gotovi, da bo nalogo, ki jo je pre- [ ge; kot strokovnjak ki zna odgo vzel, izpolnil.*	varjati na številne dvome, ki se
Predsednik Inštituta za narodnost- pojavljajo cb našem delu in kot na vprašanja v Ljubljani Rudi ča-1 tovariš in prijatelj, ki nam je ved-
činovič, je v svojem poslovilnem nagovoru poudaril pokojnikove zasluge pri znanstvenem utemeljevanju manjšinskih pravic in pri razvijanju sodelovanja med ljubljanskim, tržaškim in celovškim inštitutom ter dejal: »Slovenska narodnostna skupnost v Italiji in ves slovenski narod se bosta s hvaležnostjo in s priznanjem spominjala šiškovieeve dejavnosti v političnem življenju Italije in v mednarodnih organizacijah za zaščito človekovih in manjšinskih pravic. Z njo se je dr. Karel šiškovič potrdil kot ena bitnih evropskih i ebnosti v boju za pravice manjšin.
Vse nas, v matični deželi in v našem zamejstvu, pa bogata dediščina in izročilo dr. šiškoviča zavezujejo. Zastavljeni so trdni temelji za proučevanje manjšinskih vprašanj, začrtane poti v boju za iskanje konkretnih rešitev. To velja posebej za vse tri že omenjene inštitute in tudi za druge znanstvene in družboslovne dejavnosti kjer so vidni bogati sadovi njegovega dela.*
Ob odprtem grobu se je od dr. Karla šiškoviča poslovil najprej Pavel Stranj v imenu sodelavcev pri Slovenskem raziskovalnem inštitutu:
»Zelo nam boš manjkal — je dejal — in sedaj ko je tvoj in naš inštitut nastavil toliko zahtevnih nalog, bi te potrebovali bolj kot kdaj koli prej. Manjkal nam boš kot voditelj, ki vidi daleč naprej in ki zna združevati vse naše sile v naporu, da opravilno potrebne' nalo-
no stal ob strani, ki se je z nami veselil vsakega uspeha in nam skušal nesebično pomagat* pri težavah, s katerimi smo se marali spopadati na delu in Izven dela. Mi ki ostajamo, bomo storili vse, kar je v naših močeh, da bo inštitut, ki si ga ti zastavil in razvil, uresničil tvoja pričakovanja. Ta obljuba je naše slovo.*
V imenu mladih, na katere je dr. Karel šiškovič nesebično prenašal svoje veliko znanje, je spregovoril Boris Siega: »Vsa svoja spoznanja in izkušnje Mitko ni širil le v svojem delokrogu, marveč je bil pobudnik organizirane izobraževalne dejavnosti med mladimi, ki je že pognala korenine. Vsakdo izmed nas, ki ie imel priložnost biti v stiku z njim, se je za nekaj obogatil, predvsem pa je spoznal pravo tovarištvo. ki ne pozna generacijskih razlik. Za vsakega izmed nas pomeni njegova izguba veliko bolečino in prikrajšanje. Toda ko se o zremo na rezultate njegovega dela vidimo, da je njegova dediščina tako bogata, da bomo iz nje res veliko črpali ter da bo njegova prisotnost, čeprav ne fizična, v našem krogu še vedno živa.*
Nad odprti grob se ie sklonila v zadnji pozdrav slovenska trobojnica in zbor »Vasilij Mirk* je zapel še partizansko »Smrt v Brdih* in »Vigred*. nato pa so krsto pregmili venci in na stotine rok je nanjo spustilo prgišče zemlje v zadnji pozdrav človeku, ki se je za slovensko zemljo in slovenskega človeka boril do poslednjega daha.
L

S SINOČNJEGA SESTANKA V LONJERJU
POZIV SVETOIVANSKEGA ODBORA, KI ZBIRA PODPISE K LJUDSKI PETICIJI
RAZLAŠČENCI ZA NOVO HITRO CESTO Zahtevo po vrnitvi Narodnega doma ENOTNO V OBRAMBO SVOJIH PRAVIC naj podpre vsa narodnostna skupnost
Na sestanku, ki ga je sklicala Kmečka zveza, izvolili petčlanski odbor za enotno nastopanje prizadetih lastnikov vzdolž celotne trase
Na pobudo Kmečke zveze je bil si Moči v prostorih prosvetnega društva Lonjer - Katinara sestanek z domačini iz Lonjer ja, s Katinare in iz Rovt, katerih zemljišča bodo razlaščena za gradnjo hitre ceste s pomola VII na kraško planoto. Tajnik KZ E. Bukavec je številnim prisotnim, tudi s pomočjo načr-
Na pobudo Kmečke zveze
Drevi sestanek z razlaščenci s Kontoveia
Na pobudo Kmečke zveze bo drevi ob 19.30 v dvorani Gospodarskega društva na Konto-velu podoben sestanek z razlaščenci za hitro cesto s Kontoveia.
Seznam razlaščencev obsega naslednja imena: Regent Ivan, Giuseppe Starz, Giovanni Maria Possega, Giovanni Daneu, Maria Daneu, Maria Grilanc, Mihael Košuta, Giuseppe Son-ze, Mattia Gullich, Antonio Skerk, Sabino Daneu. Eleonora Daneu, Giuseppina Štoka, Giovanni Stceca, Giuseppe Kaučič, Maria Maddalena Daneu. Simone Daneu, Carlo Daneu, Giuseppe Daneu, Marianna Daneu, Giaeomo Daneu. Giovanni Daneu, Matteo Daneu. Stefan Daneu, Zvonimira Guštin. Cveta na Stocca, Nedda Daneu, Xenia D?neu, Francesco Sker-lava.i, Mirella Malalan, Giaco-mo Scarlavai, Paolo Davanzo, Antonio Scarlavai, Giovanni Reggente, Josip Daneu, Andrea Michele Stocka, Paola Žele Sofia Žele, Tomaso Daneu. Gio-seffa Daneu, Karol Daneu, Ka rola Daneu. Giovanni Reghent Maria Reghent, Giovanna Re ghent. Marianna Daneu. Biag gio Daneu. PMrdinando Danieli Jc/landa Danieli, Lidia Danieli Evelina Danieli, Maria Mad dalena Daneu, Maja Daneu in Neva Daneu.
Sestanek je izredne važnosti zaradi tega, ker je družba IC IR, ki bo gradila novo cesto na tem območju, sporočila, da bodo njeni strokovnjaki že zadnji teden februarja pregledali prizadete nepremičnine, da na podlagi obstoječega stanja določijo ustrezne odškodnine.
tov, najprej postregel z vrsto-informacij v zvezi s skorajšnjo gradnjo nove prometnice, za katero bodo naši ljudje od Sesljana do mesta morali ponovno žrtvovati okrog 1 milijon kvadratnih metrov zemlje.
Bukavec je ponovno opozoril prizadete domačine na stališče, ki sta ga do novih napovedanih razlastitev sprejeli na skupnem sestanku KZ in SKGZ: Slovenci nikakor nismo proti napredku in proti socialno gospodarskemu razvoju Trsta, smo pa odločno proti temu, da bi šel vsak napredek vedno in samo na škodo naše skupnosti. Zato so bile postavljene pred pristojne oblasti zahteve, katerih namen je zagoto viti posameznike, izplačilo pravične odškodnine in primerna jamstva za nadaljnji vsestranski razvoj manjšinske skupnosti. Na te zahteve ni še nihče odgovoril in zaradi tega sta KZ in SKGZ prisiljeni nasprotovati vsakemu novemu posegu v naš teritorij.
Hitra cesta, ki bo vodila iz pristanišča na kraško planoto, je nujno in neizbežn; zlo, vsak posameznik in mi vsi kot skupnost pa se moramo zavzeti za to, da bo škoda čim manjša, To pa bo mogoče doseči le, če bodo vsi prizadeti od Sesljana do samih pristaniških vrat nastopili enotno in z enotnimi zahtevami. najbolje če v okviru po sebnega konzorcija med razlaščenci. To ne bo zagotovilo le izplačila primernih odškodnin, ampak tudi možnost sprotnega reševrnji — ob pomoči strokovne organizacije, kakršna je Kmečka zveza — številnih problemov, kakršni so lahko problemi katastrskega lastništva, ju-sarskih površin, povračilo škode, povzročene med gradnjo itd. Pri tem domačini lahko računajo tudi na pomoč naših občinskih uprav.
Lastniki, prisotni na sestanku, so se povsem strinjali s temi načeli in izvolili petčlanski odbor,
ki se bo povezal z drugimi podobnimi odbori vzdolž trase nove prometnice, da se doseže potrebna enotnost. V odboru so po en predstavnik razlaščancev iz Lonjerja, s Katinare in iz Rovt ter predstavnika prosvetnega društva Lonjer Fatinara in pristojne rajonske kon-zulte.
• Vodstvo tržaške federacije zadružne zveze Federcoop - Lega Na zionale delle Cooperative e Mutue je kot svojo predsednico potrdilo Libero Sorini. Podpredsednika sla Saverio Giacchetti in Dušan Kodrič.
Prošnje za odlog sodnega izgona le še ta teden
Žrtve sodnega stanovanjskega izgona z izvedljivostjo že od 2. januarja naprej lahko na preturi zaprosijo za odlog. Sodna oblast jim bo lahko izgon za dva meseca, o-
ziroma v skrajnem primeru za štiri mesece odložila. To izhaja iz tako imenovane druge verzije dekreta Nicolazzi, ki pravi, da je za odložitev izgona treba zaprositi v roku 20 dni po uveljavitvi odloka, dejansko torej do 14, februarja.
Živahen promet v tržaški luki
V tem tednu bo poslovanje v tržaškem pristanišču precej živahno. Na podlagi najavljenih ladij namreč lahko sklepamo, da se bo znatno razvil promet predvsem s kavo, z izraelskimi agrumi in s kontejnerskimi pošiljkami. Iz Brazilije bo med drugim prispel tovor 1000 ton kave za italijansko in nekatera tuja tržišča. Živahen bo tudi promet z živino, ki jo bodo v tržaški luki vkrcali na ladje, namenjene v Egipt, Sirijo in Libijo. Ob pomolu VII je privezana ladja «Draco», ki je pripeljala 65.000 ton premoga za elektrarno ENEL v Tržiču.
V' zvezi z akcijo za vrnitev Narodnega doma pri Sv. Ivanu Slovencem, nam .je Willv Mikac — član posebnega odbora, ki .je to akcijo sprožil in ki zbira podpise k ustrezni ljudski peticiji — poslal v objavo sledeče:
«Zakaj prav Narodni dom? Zato, ker je to v vseh povojnih letih e-den od osnovnih problemov, ki tarejo našo skupnost pri Sv. Ivanu: zato, ker so se včasih združevali v niem vsi Slovenci tega kraja, pa tudi od drugod in se v samem živem središču ne glede na idejnopolitične težnje zbirali pod isto streho, medtem ko smo danes potisnjeni na periferijo tega mestnega predela: nazadnje pa še zato, ker bi tiste prostore potrebovali za najrazličnejše dejavnosti*.
«Potem ko že nekaj časa pri nas sodelujejo različni kulturni dejav-
Podpise k ljudski peticiji za vrnitev Narodnega doma zbirajo člani zadolženega odbora vsak torek od 20.30 naprej na sedežu slovenskega kulturnega društva »Slavko Škamperle*, Vrdelska cesta 7, Sv. Ivan.
BIROKRACUA ONEMOGOČILA UVEUAVITEV ZAKONA ŠE IZ LETA 1974
Avtoprevozniki zahtevajo uvedbo pravičnejšega tarifnega sistema
Imajo pa še vrsto drugih problemov, ki so v Rimu doslej naleteli na gluha ušesa
Včeraj dopoldne je bila skupšči na avtoprevoznikov, ki so organizirani v obrtniški sekciji Slovenskega deželnega gospodarskega združenja. Govor je bil o tekeči vsedržavni protestni akciji avtoprevoznikih tvrdk, ki uporabljajo tovornjake z nosilnostjo nad 280 stotov. Te so sklenile, da z včerajšnjim dnem pa vse do ponedeljka, 15. t.m (ob sobotah in nedeljah itak ne obratujejo), docela ustavijo promet, če pristojna vladna oblast takoj ne sprejme njihovih zahtev.
V prvi vrsti zahtevajo ureditev tarifnega režima v smislu ustreznega zakona še iz leta 1974, ki
prevozniških dovoljenj. Podel jeva-1 prevoznike - obrtnike: za nje teh naj bo bolj organično, kaj- plačajo avtoprevozniku 30
pa sploh ni bil uveljavljen. Seda nji tarifni sistem ppvzroča same zmešnjave, vrh tega pa še diskriminacije. Po. novem naj bi. bil ..v veljavi tak režim, da bi tarife — ki se oblikujejo na osnovi Cene pogonskemu gorivu in izdatkov za uslužbeno osebje ter za vzdrževanje vozil — prikrojevali stvarnim razmeram vsakih šest mesecev, Tarifni sistem bi uveljavili postopno v razdobju dveh let.
Prav tako je nujno pravičneje rešiti problem mednarodnih avto-
POGAJANJA SE 51 NISO ZAKLJUČILA
Novi zapletljaji glede problema deželne večine
ti danes se na tem področju pojavljajo vse češče oblike monopola. Mednarodni avteprevozi se odvijajo na podlagi dvostranskih meddržavnih dogovorov po parti telnem načelu, zadevna dovoljenja so pa lahko mesečna ali celoletna
Nadalje zahtevajo avtoprevozniki fiskalizacijo* socialnih dajatev, posojila [x> posebno ugodnih pogojih in pospešitev carinskih formalnosti na mejnih prehodih.
Kolikor izrecno zadeva avtopre-vozništvo na Tržaškem, so tu še specifični problemi:	neurejenost
cestnih zvez, organizacijske in o-premne pomanjkljivosti v naši luki (tu velja sicer pripomniti, da je bil nedavno dosežen poseben sporazum glede tarif za prevoz kontejnerjev). predvsem pa — kot žolčno poudarjajo avtoprevozniki — okoliščina, da velika podjetja čedalje bolj preusmerjajo svoja na ročila k avtoprevoznikom izven tržaške pokrajine in s tem seveda odžirajo zaslužek domačim avto-prevozniškim tvrdkam. Z druge strani se dogaja, da posredniške agencije dobesedno izsiljujejo avto-
Danes dopoldne se bo sestal de želni svet, ki bo na dnevnem re du imel odgovore na vprašanja in interpelacije ter razpravo o deželnem načrtu za civilno elektroniko: načrt zadeva več tisoč delavcev pordenonske Zanussi. Skoraj gotovo je. da bo na seji govor tudi o političnih vprašanjih, oziroma o pogajanjih za razširitev deželne ve čine, ki se, v nasprotju s tem kar smo že napisali, še niso zaključila.
Potem ko je v prejšnjih dneh padla do tedaj glavna ovira, to je zahteva PSDI po enem važnem gospodarskem odborništvu. kateri so stranke sedanje večine po dolgih posvetovanjih ugodile, je kazalo, da je celotna zadeva že pozitivno za ključena, čeprav je bilo treba reši ti "še nekatera manjša vprašanja. Prišlo pa je do novega nepriča kovanega zapletljaja: KD je namreč postavila vprašanje homogenosti deželnega političnega okvira, kar pomeni, da bi treba tudi v drugih krajevnih ustanovah — predvsem v goriški KZE in tržiški občini — oblikovati take večine kot
želi (tržiško občino namreč vodi levičarski odbor, socialdemokratski predsednik goriške KZE pa je bil izvoljen z glasovi levice) Glede teh dveh vprašanj je bila v prejšnjih d.:?h vrsta sestankov med zainte resiranimi strankami.
Zadnjo besedo ima goriško pokrajinsko vodstvo KD, ki bi se moralo sestati včeraj popoldne in sklepe sporočiti deželnemu vodstvu stranke, ki bi jih nato proučili na zasedanju deželnih tajnikov KD, PSI in PRI, ki so se ob 18. uri sestali v Vidmu s predsednikom od bora Comellijem. Pozneje je bil predviden tudi sestanek vseh še stil~ deželnih tajnikov, ki pa je bil odložen na danes.
Zvedelo se je tudi, da zadeva de želnega odbornika KD Bembcna še ni zaključena. Zahteva! je, da bi mu na današnji seji deželnega sveta dali besedo, po vsej • erjetnosti zato. da bi obrazložil svoje stališče glede pisma, k j ga je v prejšnjih dneh poslal deželnemu tajniku Brai-di s katerim je stranki dal na razpolago svoj odbomiški mandat.
na de
■•MIHItirlimiHIIUHHMiniimMIMIIMIMMIIIIIIMHHHMMIIIIMHMMIMmMMMMI...MMMIMMMIUMMMMMMMMMMMHMMUMMMMIMMMt.H'1'"""1""
Prešernove proslave po šolah
Slovenska sola, kot eden od naj pomembnejših nosilnih stebrov našega narodnostnega kulturnega razvoja ni mogla izostati od splošnega
proslavljanja dneva siovensive kui ture — 8. februarja. Tako so se včeraj na slovenskih šolah vseh stopenj v raznih oblikah spomnili Pre-
šerna in mu posvetili del učnega časa. Ponekod so bile proslave ožjega in skromnejšega značaja, drugod pa so pripravili daljši kulturni spored in povabili tudi starše in druge ljudi. Takšno prireditev je na primer pripravila o-snovna šola s celodnevno zaposlitvijo iz Ricmanj in od Domja, ki je priklicala v prostore ricmanjske Babne hiše kar precej občinstva. Naš posnetek je prav z ricmanjske iroslave. Zanimivo proslavo je prijavila tudi nižja srednja šola «S Gregorčič* iz Doline. Na njej so nastopili mladi pianist Aljoša Starc, ežiser Sergej Verč kot gost ter šolski zbor, ki ga vodi Vihra Ko drič. Podrobnosti o posameznih pro slavah zaradi omejenega prostora seveda ne moremo navajati. Prav pa bi bilo, da bi se k tem proslavam še povrnili, vendar nam morajo pri tem pomagati šole sa me, s tem da nas seznanjajo s svojimi pobudami.
prevoz do 60
odst. manj od tega, kar same iztržijo od naročnika. In še bi se dalo naštevati špekulacije, kot npr. uporaba avtoprevoznikov, ki niso na uradnem seznamu te delovne ka tegorije, ali pa uporabljanje tujih vozil za prevoze izključno na italijanskih tleh.
K protestni akciji so v naši pokrajini pristopili avtoprevozniki, ki so organizirani v CNA (Confedera-zione Nazionale delTArtigianato), v AGA (Assoeiazione Generale degli Artigiani) in — kot rečeno —, v SDGZ. če jo bomo nadaljevali in še zaostrili — je bilo rečeno včeraj -v odvisno od današnjega (včerajšnjega. op.ur ) sestanka prizadetih z ministrom za prevoze Balzamom, ce bo dosežen sporazum, bomo protest brž končali.
V vsej Italiji zadeva problem
216.000	tvrdk s 650.000 tovornjaki, ki krijejo 80 odst. vsega tovornega prometa po cesti.
Vse do zaključka redakcije nismo zvedeli za izid sinočnjega sestanka med glasniki avtoprevoznikov in ministrom Balzamom.
Drevi kulturna prireditev v Saležu
V okviru tedna slovenske kulture. ki ga skupno prirejata KD Rdeča zvezda in ŠK Kras, bo drevi ob 20. uri v prostorih KD Rdeča zvezda v Salezu prvi izmed treh predvidenih kulturnih večerov. Odprli bodo razstavo Bogomile Do-ljak, ki jo bo občinstvu predstavil umetnostni kritik Milko Bambič. Razstava bo nato odprta ves teden od 19. do 21. ure in v nedeljo od 15. do 17. ure. V glasbeni točki bo pokazal svojo spretnost kitarist Igor Starc.
B. S.
niki in nam je kljub težavam uspelo nekoliko le razširiti in organizirati naše osnovno delovanje, smo v ljudeh začutili tolikšno zavest, da se vprašanju Narodnega doma nismo več mogli izogniti. Soočili smo se z dejstvom, da bomo morali Slovenci od Sv. Ivana, z Vrdele in iz Podlonjerja vložiti v to akcijo veliko dela in da nujno potrebujemo vsestransko oodporo vse naše zamejske javnosti.*
»Z delom smo začeli že ob priliki obiska ministrskega predsed nika Spadolinija v Trstu, ko smo ga s pismom opozorili na ta naš nerešen problem. Pozneje se je de faeto ustanovil odbor domačinov, ki je dal pobudo za ljudsko peti ci.jo, ki zahteva vrnitev in ponovno uporabo Narodnega doma. Pri tej akciji, ki zaenkrat daje dobre rezultate, pa zadevamo tudi ob nenaklonjenost nekaterih ljudi — pred vsem takih, ki so preveč vezani na strankarske opredelitve in se bojijo, da ne bi s svojim podpisom koristili političnemu nasprotniku ali komu drugemu. Tem ljudem skušamo obrazložiti, da je takšno mišl.jen.je zmotno in da .je že večkrat bilo v škodo nam vsem v prizadeva njih za vrnitev Narodnega doma. V resnici se moramo zavedati, da s podpisom k peticiji lahko vsakdo samo koristi in brani interese slovenske narodnostne skupnosti kot celote.*
«Zaradi takih in podobnih težav si naš odbor želi čimveč podpore in stikov z raznimi kulturnimi, družbenimi in političnimi silami na še mestne četrti, predvsem pa šir šega teritorija. Tembolj še, ker za deva vprašan,? vrnitve Narodnega doma prav vso našo "manjšino". Zato nam bo kakršnakoli pobuda v tem smislu dobrodošla. V ta namen smo tudi že prosili za srečanje vidnejše slovenske predstavnike tistih strank, katerim Slovenci v zamejstvu običajno zaupamo svoje gla sove.*
Pozitivna ocena PSI deželne konference o državnih soudeležbah
Svetovalska skupina PSI v deželnem svetu je na zadnji seji proučila rezultate in zaključke nedavne deželne konference o državnih soudeležbah. Predvsem je ugotovila, da je bila ta konferenca organizi-s popolnoma drugačnim tru-kot pa prejšnja, kakor tudi,
f Čestitke
da so bile večje in pomembnejše odgovornosti, ki so si jih minister, predstavniki upravnih ustanov in deželni odbor prevzeli glede tega vprašanja. Skupina je tudi zadovoljivo ocenila strategijo, ki jo je minister De Michelis začrtal za sanacijo tega sektorja in pa metodo, ki jo je izbral v odnosih do deželne uprave, krajevnih ustanov, sindikatov in delavstva.
Nekateri sklepi otroške bolnice bodo podvrženi kontroli
Deželni odbor je pripravil zakonski osnutek, na osnovi katerega bo moral pokrajinski nadzorni odbor za krajevne ustanove pregledati nekatere sklepe bolniških in zdraviliških ustanov znanstvenega značaja, ki imajo status javne ustanove. Taki status ima v F - JK le otroška bolnišnica Burlo Garofaio v Trstu; nadzorstvu pokrajinskega organa bodo podvrženi predvsem sklepi, ki zadevajo osebje, podpis pogodb za raziskave, podeljevanje štipendij ter nakup in prodajo nepremičnin.
SINOČI V PRIREDBI SLOVENSKE PROSVETE IZ TRSTA
V PETERLINOVI DVORANI DAN SLOVENSKE KULTURE
V Peterlinovi dvorani v Trstu je bila sinoči Prešernova proslava, ki jo je priredila Slovenska prosveta. Program, ki ga je napovedoval Saša Martelanc, je obsegal govor znane goriške pesnice Ljubke Šorli - Bratuževe, razglasitev izida literarnega natečaja revije «Mladika» in natečaja Mladi oder ter nastop moškega pevskega zbora od sv. Antona novega.
Pesnica Ljubka Šorli je govorila o aktualnosti Prešernovega pesniškega in splošno duhovnega poslanstva, svoje misli pa je obogatila z živimi spomini in pričevanji iz let, ko je kot učiteljica poučevala v neki vasi visoko v tolminskih hribih. Govoru je sledila razglasitev izida literarnega natečaja, ki ga že deset let prireja revija »Mladika* z namenom, da bi vzbudila, zlasti med mlajšimi ustvarjalci, še večje zanimanje za našo pisano besedo. Škoda pa, da predstavljena dela letos niso bila na taki umetniški ravni, da bi zaslužila posebno pohvalo. Zato ocenjevalna komisija, ki ji je predsedoval prof. Martin Jevnikar, sinoči ni nagradila nikogar izmed sodelujočih. Zatem je predsednik Slovenske prosvete Marij Maver prebral seznam zmagovalcev letošnjega natečaja Mladi oder, ki je namenjen skupinam in posameznikom s področja gledališke amaterske dejavnosti. Nagrade
ZASUK V PRUSKA VI 0 IZVOZU VALUTI
Trije novi zaporni nalogi v zvezi z «afero Polo ja z»
Notar Sandrinelli, njegova hčerka in odv. Prearo obtoženi izvoza valute
«Zad?va Polo jaz* o protizakonitem izvozu valute v tujino je doživela v nedeljo in včeraj nepričakovan zasuk. Namestnika državnega tožilca dr. Drigani in dr. Coassin, ki že od vsega začetka sledita preiskavi, sta izdala včeraj tri nove zaporne naloge in sicer proti notarju Oscarju Sandrinelliju in njegovemu zetu odv Marianu Prearu (oba sta že od 19. decem bra v zaporu pod obtožbo realne in osebne pomoči Alessandru Po-lojazu pri izvozu valute) ter proti Sandrinellijevi hčerki Tiziani, ki je žena odv. Preara. Obtožnica bremeni vse tri izvoza valute v tujino in ustanavljanja kapitala v tujini.
Notar in odvetpik bosta tako še naprej bstala v zaporu, medtem ko je Tiziana Sandrinelli Prearo v hišnem priporu. Preiskovalca sta .ii namreč, upoštevajoč zdravstveno stanje njene matere, dovolila, da ostane zaprta na domu, nri čemer pa ne sme sprejemati nobenih obiskov niti ne sme odgovarjati na telefon Dr. Drigani in dr. Coassin sta zaslišala Sandrinellijevo hčerko v soboto in verjetno od tistega zasliševanja je stekel celoten postopek, ki je privedel do izdaje
treh novih zapornih nalogov.
Če se je položaj družine notarja Sandrinelli.ja konec prejšnjega tedna bistveno poslabšal (vedno glede povezave s protizakonitim izvozom valute v tujino), pa je šlo družini Polojaz na bol.je. Kot smo že po ročali, je tržaško kazensko sodišče konec preteklega tedna dovolilo izpustitev Alessandro Polojaza na začasno svobodo. Namestnik državnega tožilca Drigani .je proti odločitvi vložil priziv, češ da niso sestavljali sodnega zbora isti sodniki, ki so sledili prvi sodni obravnavi proti Alessandru Polojazu 28. januarja.
Sodišče je tudi odločilo, da lahko prestaja Alessandrov oče Gioa-chino Polojaz preventivni zapor na lastnem domu, saj zakon to Izrecno predvideva* za osebe starejše od 6jj let, Gioachino Polojaz pa jih ima 76. Sredi prejšnjega tedna se .je tako lahko spet vrni! domov. Prav tako je bil izpuščen na začasno svobodo komercialist ene od Polo.iazovih družb Benedetto Navi-vlio. V zaporu ostajajo tako odv. Prearo. notar Sandrinelli in (v Vidmu) marešalo finančne straže Fulco.
Basist Pardini nastopil v gledališču «Prišeren»
Recitalu basista Maria Pardimja, ki ga je priredil prejšnji teden krožek tovarne VM v občinskem gledališču »France Prešeren*, je prisostvovalo številno občinstvo, ki .je z navdušenjem sledilo izvajanju.
Pardini se je izkazal kot izreden shovvman, saj je med eno in drugo skladbo komentiral izvedbe in zabaval publiko. S icm mu .je uspelo vzbuditi v publiki, tudi med nepoznavalci opernega petja, zanimanje za to glasbeno zvrst in zadostiti cilju krožka tovarne VM, to je vnesti umetnost in kulturo v delavski svet.
Ob spremstvu občutljive pianistke prof. Odette Cossetto (publika je zelo lepo ocenila njeni izvedbi «11 Cigno* in «Per Elisa*) je tržaški pevec-igralec Mario Pardini brezhibno zapel nekaj najbolj značilnih skladb svojega repertoarja. Napovedovala je simpatična Laura Premoli, dolgoletna uslužbenka tovarne VM.
Ob zaključku kulturnega večera je predsednik krožka tovarne VM Roman podaril basistu Pardmiju umetnino slikarja Renata Borrija.
Nočni pretep na Korzu
Policijska izvidnica .je v noči med nedeljo in ponedeljkom pripeljala na kvesturo tri moške, ki jih je zasačila na Korzu Italia, ko so se pretepali pred poslopjem »Ban co di Napoli*. Dva od njih (34-letni Osvaldo Racanelli in 27-letni Franco Predonzani) sta trdila, da sta se lotila tret.jega (34-letnega turškega mornarja Erdogana Sevi leta), ker naj bi ta onečastil neko žensko. Policisti jima niso verjeli in ju aretirali zaradi pijančevanja in povzročitve telesnih poškodb
Danes praznuje 50. rojstni dan ALMA OTA iz Boljunca. Iz srca ji čestitajo Jasmina, Devan in vsi, ki jo imajo radi. Čestitkam se pridružuje sestra Marija z družino.
..................MMMMMMMMMiUMMIMMMMMMMMMMMMMMMMMMI.HIMMMMI..............MM...
PJRia VPRAŠANJE. KI SC VLCČZ ŽE PRCV,ff UT
Kdaj bo rešen problem openskega pokopališča?
Izredni komisar tržaške občine bo drevi sprejel zastopstvo openske vaške skupnosti in vzhodnokraškega rajonskega sveta
Izredni komisar tržaške občine dr. Siclari bo drevi na županstvu sprejel delegacijo openske vaške skupnosti in vzhodnokraškega rajonskega sveta, ki mu bo orisala pereče vprašanje openskega n.Ao-patišča ter fnu nakazala nekatere možnosti za niegovo rešitev. Problem se kot znano vleče že preveč let, sedaj pa morajo celo domači ni, ki so si sami zgradili pokopališče v letih 1790-1800 pokopati svoje drage na pokopališču pri Sv. Ani, ker na Opčinah ni več prostora. Stanje je torej za prebivalce Opčin postalo nevzdržno m /.ato je nujno, da občinska uprava po kaže razumevanje za to vprašanje ter izpolni vse svoje obveze.
V ta namen nam je Združen”! jusarskih upravičencev za Opčine in Bane včeraj poslalo v objavo obširen dokument, ki jasno priča o dolgoletnih prizadevanjih te organizacije in openske skupnosti za
zgradnjo novega pokopališča. Že pred osmimi leti so naslovili ta kratnemu županu Spacciniju peti cijo z zahtevo, da se reši ta problem in da se noskrbi za gradnjo novega pokopališča, medtem pa bi bilo treba omejiti pokope na sta rem pokopališču le za prebivale? Opčin. Peticijo je podpisalo 461 vaščanov, vse skupaj pa je ostalo le pri obljubah.
Spričo pritiskov prebivalstva in posegov izvoljenih slovenskih zastopnikov, pa ie občina par let kasneje vendarle sklenila, da bo novo pokopališče zgradila v «Se-karah*. to .je na področju med Opčinami in Bani. Resnici na ljubo lokacija ni bila najbolj posrečena, v prvi vrsti zaradi odda! lenosti od vasi. v drr,»i vrsti pa zaradi drugih negativnih dejavnikov. Vsekakor je uprava vztrajala ori tem načrtu in v decembru 1978 odredila razlastitev zasebnih zemljišč,
TAKO SO SKLENILI PREDSTAVNIKI SODELUJOČIH DRUŠTEV
Revija «Pesem ne pozna meja» bo letos konec maja v Križu
Letošnja zborovska revija »Pesem ne pozna meja*, ki združuje pevske zbore iz zamejstva in matične domovine, bo v nedeljo 30. maja v Križu v priredbi domačega kulturnega društva. Tako so se v nedeljo zjutraj na sestanku v domu Alberta Sirka domenili predstavniki kulturnih društev (Vesna iz Križa. Primorec iz Trebč, Jezero iz Doberdoba, Svoboda II. iz Trbovelj, Pri-dvor pri Kopru in Branik), ki so si pred leti zamislila in dala pobudo za to prireditev, katere namen je združevati Slovence iz obeh stra ni meje ter stvarno uresničiti na čelo o enotnosti slovenskega kulturnega prostora. S koncertom v kriš kem ljudskem domu stopa ta zborovska prireditev v nov ciklus, saj so do sedaj revijo gostovala vsa sodelujoča kulturna društva izme-
nično enkrat v zamejstvu, enkrat v Sloveniji. Ob tem pa moramo poudariti, da so posamezna društva med tem časom vzpostavila tudi medsebojne prijateljske stike, na podlagi katerih je prišlo do gostovanj pevskih zborov in drugih kulturnih skupin. Z zadovoljstvom torej lahko ugotavljamo, da je bilo poslanstvo revije »Pesem ne pozna meja* do sedaj v celoti uresničeno.
Na prireditvi konec maja v Križu bo torej nastopilo devet pevskih zborov z več kot 250 pevkami in pevci, po vsej verjetnosti pa bo na srečanju sodeloval tudi pevski zbor s Koroške. KD Vesna, ki letos praznuje 60. obletnico ustanovitve, bo za to priliko pripravilo tudi dokumentarno razstavo o vseh dosedanjih izvedbah te zborovske revije.
pri tem pa ni pojasnila kako na merava rešiti vprašanje odškodnin, ki jih je dolžna lastnikom. Že takrat pa .je Združenje jusarskih u pravičencev predlagalo občini, da pomakne lokacijo novega pokopališča na bližnje jusarsko zemljišče. Ta predlog je naletel na glu ha ušesa s. strani uprave. Ki je medtem že sprožila birokratski postopek ter nakazala 600 milijonov lir za gradnjo pokopališča.
Minila so medtem že štiri leta. upravo tržaške občine je prevzela Lista za Trst in staro opensko po kopališče je iz dneva v dan postajalo pretesno. Pred kratkim pa se je žal zgodilo kar so pred leti mnogi napovedovali Denar za grad njo novega pokopališča je naenkrat »zmanjkal*. Openci na so sedaj primorani svoje sorodnike po-kopsti na tržaškem pokopališču. Celotna zadeva res ne potrebuje dodatnega komentarja, saj potek dogodkov zadnjih let zgovorno priča o neresnosti občinske uprave pri obravnavi tega vprašanja.
Od 27. marca do 1. aprila izlet VZPI-ANPI po Dalmaciji
Pokrajinski odbor VZPI - ANPI prireja v sodelovanju z Zvezo bor cev iz Kopra večdnevno križarjenje po Dalmaciji z ladjo Slavijo. Ladja bo odplula iz reškega pristanišča 27. marca in bo plula do Dubrovnika, vmes pa se bo dotaknila pristanišč na Korčuli, Visu, Hvaru, Splitu in Rabu. Povratek je predviden na Reko 1. aprila. Izletniki si bodo v prvi vrsti lahko ogledali razne partizanski spomenike, pa tudi nekatere kulturne prireditve. Tega zanimivega križarjenja. se lahko udeležijo vsi člani VZPI - AN Pl, bivši partizani in aktivisti ter njihovi svojci ter svojci padlih. Pokrajinsko vodstvo VZPI - ANPI naproša vse sekcije, da pošljejo sezname prijavljenih za izlet najkasneje do petka, 12. februarja na sedež pokrajinskega odbora.
so prejeli cerkveni zbor cd sv. Antona novega, PD Mačkolje, amaterski oder »Jaka Štoka* s Proseka -Kontoveia. srednje šole S. Kosovel z Opčin, F. Levstik s Proseka ter Fr. Erjavec iz Rojana, mladinska skupina Šentjakob: kega kulturnega društva ter PD štandrež. Kulturni spored je, kot smo že omenili, sklenil nastop zbora od sv. Antona Novega, ki ga vodi Edi Race. Pred proslavo so v Peterlinovi dvorani odprli retrospektivno razstavo tržaškega umetnika Milka Bambiča.
• V okviru kampanje proti kajenju bo jutri, ob 19. uri v dvorani liceja Dante predavanje o kajenju med mladimi. Govoril bo prof. Giuseppe Campailla.
Šolske vesti
Osnovna šola Karel širok vabi jutri, 10. februarja, ob 11. uri na «Kulturni dan*.
Razna obvestila
ŠD Vesna priredi v soboto, 13. 2. od 20.30 do 4. ure v dvorani Ljudskega doma v Križu Pustni ples z ansamblom The Lords. Vstop z vabili. rezervacije miz vsak dan od 18. do 20. ure na sedežu društva.
KRUT — Krožek za rekreacijsko udejstvovanje na Tržaškem sprejema prijave za PLAVANJE v bazenu v Strunjanu (začetek vaj 4. marca), do 16. februarja na sedežu krožka v Ulici Montecchi 6/IV. nadstropje (te,. 795-136) vsak torek in četrtek od 17. do 18. ure.
Fotokrožek Trst 80 sporoča, da bo sestanek v petek, 12.. februarja, ob 20. uri v sejni dvorani v Ul. sv. Frančiška 20/11.
Društvo slovenskih upokojencev obvešča, da v petek, 12. t.m., odpade Prešernova proslava.
Zveza vojnih invalidov NOV, Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem ozemlju. V okviru Dneva slovenske kulture bo v petek, 12. t.m.. ob 18. uri v dvorani Odseka za zgodovino pri NŠK, Ul. Petronio 4, predaval tov. Dušan Furlan, predsednik ZVI NOV na temo: «Partijsko šolstvo med NOB v Sloveniji* s posebnim ozirom na pokrajinsko partijsko šolo za Gorenjsko in Slovensko primorje. Vljudno vabljeni. Odbor.
Prosveta
KD Union in KD Škamperle vabita na Prešernovi proslavi, ki bosta dne 13. februarja 1982 ob 20. uri v Ljudskem domu v Podlonjerju in dne 17. februarja 1982 ob 20. uri v dvorani S. Škamperle na stadionu «1. maj*: Proslavi imata različen program.
KD Rdeča zvezda in ŠK Kras vabita na teden slovenske kulture. Danes, 9. februarja, ob 20. uri v prostorih KD Rdeča zvezda v Saležu otvoritev razstave Bogomile Doljak, ki jo bo predstavil kritik Milko Bambič. Sledil bo nastop kitarista Igorja Starca. V četrtek, 11. februarja, ob 19. uri bo v kleti Mar-čela Doljaka v Samatorci predvajanje diapozitivov otroške folklorne skupine KD Rdeča zvezda ter nastop otroškega pevskega zbora osnovne šole Pinko Tomažič iz Trebč pod vodstvom Vilme Padovan. V nedeljo, 14. februarja, ob 17. uri bo v prostorili osnovne šole «1. maj 1945» v Zgoniku nastop harmonikaša Ful-vija Jurinčiča, recitacije mladih u-stvarjalcev, slavnostni govor ter dekliški pevski zbor Vesna iz Križa pod vodstvom Pie Cah. Razstava Bogomile Doljak bo na ogled ves teden od 19. do 21. ure, v nedeljo od 15. do 17. ure. Vabljeni!
KD Vesna prireja v nedeljo, 14. t.m., ob 17. uri v domu A. Sirk v Križu gostovanje dramske skupine «Jaka Štoka* s Proseka - Kontoveia, ki bo uprizorila veseloigro Lojzeta Cijaka »Slana voda*. Vabljeni.
KD Lipa, KD Primorec, KD Slovan vabijo na večera posvečena «Dnevu kulture* jutri, 10. t.m., ob
20.30	v kinodvorani v Bazovici; v petek, 12. t.m., ob 20.30 v Ljudskem domu v Trebčah. Sodelujejo: mešani pevski zbor Slovan, mešani pevski zbor Lipa, dramska skupina KD Primorec. Vabljeni.
Koordinacijski odbor kulturnih ia prosvetnih društev občine Dolina priredi v nedeljo. 14. februarja, ob
17.30	v občinskem gledališču Fran-, ce Prešeren v Boljuncu počastitev dneva slovenske kulture, ki bo letos namenjen v prvi vrsti mladini s filmom Jana Kavčiča »Sreča na vrvici*.
Člani in odbor Slovenskega kluba izrekajo Katarini Modic In družini iskreno sožalje ob smrti dragega očeta.
Slovenska zamejska skavtska organizacija izreka sožalje Katarini Modic in družini ob prerani izgubi očeta.
Ob prerani izgubi dragega očeta in moža Joška Modica izrekajo dijakinji Katarini, njeni mami, sestri in vsem svojcem iskreno sožalje sošolci, profesorji in ravnateljica klasičnega liceja F. Prešeren.
Ob Izgubi očeta Joška Modica Izrekajo Patrizii in družini iskreno sožalje dijaki prvega razreda vzgojiteljske šole.
ŠD Primorje izreka svojemu članu Lucianu Rustjt ob smrti matere iskreno sožulje.
SLOVENSKI KLUB V TRSTU UL. SV. FRANČIŠKA 20/11
VABI
DANES, 9. februarja, ob 20.30
v Gregorčičevo dvorano na srečanje s tržaškim pisateljem
Fulviom Tomizzo
ki bo govoril o svoji umetniški poti, o romanih, ki jih je napisal, jih piše in bo napisal.
Odlomke iz Tomizzovih prevedenih romanov «Boljše življenje* in «Prijateljstvo» bo brala SAVINA REMEC.
V PETEK, 12. februarja, ob 20. uri
PREŠERNOV VEČER
Koncert otroškega in mlajšega mladinskega zbora VESELA POMLAD — zborovodja Franc Pohajač. Uvodna beseda Bogomil Gerlanc.
V SOBOTO, 13. februarja, ob 20.30 premiera
F. M. DOSTOJEVSKI
KROKODIL
fantastična satirična groteska
Scena: A. KRALJ	dramatizacija in režija: D. GORUP
Ponovitev v nedeljo, 14. februarja, ob 17. uri
.^t»°
'GLEDALIŠČE V TRSTU
Nikolaj Vasiljevič Gogolj
ŽENITEV
popolnoma neverjeten dogodek v dveh dejanjih
Režija: STEVO ŽIGON PREDPREMIERA
V	četrtek, 11. februarja, ob 20.30
-	ABONMA RED E (mladinski v četrtek)
PREMIERA
V	petek, 12. februarja, ob 20.30
-	ABONMA RED A
(premierski)
PONOVITVE
V	soboto, 13. februarja, ob 20.30
-	ABONMA RED B (prva sobota po premieri)
V	nedeljo. 14. februar, ob 16.00
-	ABONMA RED C (prva nedelja po premieri)
V	torek. 16. februarja, ob'20.30
-	ABONMA RED D (mladinski v sredo)
SLOVENSKO
^GLEDALIŠČE V TRSTU
Fran Levstik
MINISTER GREGOR PA NIČ
Izvaja ALOJZ MILIČ
Danes, 9. februarja, ob 8.30 in ob 10.30 na osnovni šoli v SEŽANI
Jutri, 10. februarja, ob 12. uri v Kulturnem domu v TRSTU: ob 20. uri v občinski dvorani v MAČKOLJAH
V	četrtek, 11. februarja, ob 9.00 na osnovni šoli v DEVINU; ob 11. uri na osnovni šoli v ŠEMPOLAJU
V	petek, 12. februarja, ob 9. uri na osnovni šoli v ZGONIKU: ob 11. uri na osnovni šoli na REPENTABRU
V	soboto, 13. februarja, ob 9 ih ob 11. uri na osnovni šoli na OPČINAH
GLEDALIŠČE V TRSTU
gostovanje
PRIMORSKEGA DRAMSKEGA GLEDALIŠČA iz NOVE GORICE
Moliere
DON JUAN ALI KAMNITI GOST
Danes, 9. februarja, ob 16. uri
- Abonmaji h, i, j
(mladinski)
SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO - TRST
SPDT prireja jutri, 10. t.m., v Gregorčičevi dvorani (Ul. ,s.v. Frančiška 20/II.) predavanje z diapozitivi o alpinistični odpravi
NEVADO SERAPO 81
O tej uspešni odpravi v osrčje Peruja bosta spregovorila znana alpinista Mario Qualizza in Lino de Lenardo iz Benečije in Rezije.
VABLJENI
Gledališča
Danes ob 20. uri v gledališču Verdi (red F za parter, A za galerije) tretja predstava dela E. Gra-nadosa «Goyescas» in baleta G. Co-rala «Favola». Dirigent Gert Me-ditz.
Pri blagajni gledališča (telefon 631-498) se prične danes zjutraj prodaja še razpoložljivih vstopnic.
Jutri ob 20. uri (red C za vse vrste prostorov) šesta predstava o-pere C. Saint-Saensa «Samson in Dalila*. Dirigent Pichas Steinberg, režiser Alberto Fassini. Med drugimi nastopajo Petra Malakova, Karlo Košuta, Giampiero Mastromei, Angelo Nositti in Giuseppe Botta.
ROSSETT1
Danes ob 20.30 (red torek) bo Ljudsko gledališče iz Rima predstavilo Rostandovo delo «Cirano de Bergerac». V abonmaju odrezek štev. 6. Rezervacije pri osrednji blagajni
Kino
Ariston 16.00—18.00—20.00—22.00 «No nukes*. Film - koncert.
Ritz 17.00 «Fracchia, la belva uma-na». Paolo Villaggio.
Eden 17.00 «Movimenti notturni». Prepovedan mladini pod 18. letom.
Grattacielo 16.00 «11 grande ruggito*.
Fenice 17.00 «11 marchese del Gril-lo». Alberto Sordi.
Nazionale 16.00 «Giochi bagnatp. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Cristallo Danes zaprto.
Aurora 16.30 «La corsa piu pazza d’America».
Moderno 16.00 — 22.00 »Innamorato pazzo*. A. Celentano. O. Muti.
Fillodramatico 15.00 «La candida e-rotica Lilly». Prepovedan mladini pod 18. letom.
Capitol 15.00 «Culo e camicia*. R. Pozzetto.
Vittorio Veneto 16.15 «Shogun, il si-gnore della guerra*. Toshiro Mi-fune, Joko Shimada.
Mignon 16.00 »Pierino medico della SAUB*.
Radio 14.30 «Club per apprendiste pomo mogli*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Lumiere 16.00 «West side story».
Včeraj-danes
Danes, TOREK, 9. februarja POLONA
Sonce vzide ob 7.16 in zatone ob 17.22 — Dolžina dneva 10.06 — Luna vzide ob >8.47 in zatone ob 8.09 Jutri, SREDA, 10. februarja DUŠAN
Vreme včeraj: na j višja temperatura 5.1 stopinje, najnižja 1,9, ob 18. uri 5 stopinj, zračni tlak 1023,2 mb pada, brezvetrje, vlaga 85-odstotna, nebo oblačno z zelo slabo vidljivostjo, morje mirno, temperatura morja 7.4 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Elisabetta Bertam, Davide Antoni, Silvia Tondi, Alberto Pilat, Elena Benet, Giuseppe Fiorenza, Igor Pison, Ric-cardo Koterle.
UMRLI SO: 81-letni Ferruccio Vessiani, 68-letna Maria Faggiani vd. Giraldi, 64-letni Giuseppe Zac-caria, 64-letna Vilma Biagi por. Piano, 82-letna Giuseppina Franza vd. Giorgi. 84-letna Antonia Giraldi vd. Viezzoli, 90-letna Vilma Schlegl, 81-letna Antonia Bonin vd. Marcuz-zi, 90-letni Giovanni Gennaro, 79-letna Anna Di Benedetto, 81-letna Maria Cociancich vd. Apostoli, 80-letna Alma Baxa vd. Strakosch, 86-letna Caterina Buffolo.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Largo Piave 2. Borzni trg 12, Miramarski drevored 117, Ul. Com-bi 18, Prosek, Žavlje.
(od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Trg Ospedale 8, Istrska ulica 35, Prosek, Žavlje.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Trg Ospedale 8, Istrska ulica 35, Prosek, žavlje.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226-165; Opčine: tel. 211-001: Prosek: tel. 225-141: Božje polje Zgonik: tel. 225-569; Nabrežina: tel. 200-121; Sesljan: tel. 209-197: Žavlje: tel. 213137: Milje- tel 271 124
Mali oglasi
telefon (040) 79 4672
č SOBOTO, 6. t.m., je bil na partizanskem srečanju v Lipici zamenjan moški zimski plašč sive barve -r- loden. Vljudno naprošam lastnika, da telefonira na št. 040/ 228624.
PRODAM . glasbeni instrument fli-corno baritono (bombardino) po ugodni ceni. Telefonirati v opoldanskih urah na št. (040) 824451.
PRODAM autobianchi 112 elit, pet mesecev star. Telefonirati ob večernih urah na štev. (040) 229224.
.•RODAM avto fiat 126 v odličnem stanju, prevoženih 22 tisoč kilometrov. Telefonirati na (0481) 882016 od 19. do 20. ure.
PRODAM 50-litrski hladilnik znamke triplex in peč na drva. Telefon (040) 756515.
PRODAM ford taunus 1300 L letnik 1980 (junij) s priključkom za pri kolico. Telefon 040/229-381
OSMICO je odprl Lupine v Prapro tu. Toči belo in črno vino.
OB PRAZNIKIH SLOVENSKEGA KULTURNEGA DNE
Prešernova misel in beseda živita v srcih vseh kulture žejnih ljudi
Na osrednji Prešernovi proslavi v Gorici je o manjšinski problematiki govoril dr. Filibert Benedetič - Bogat program proslave v Steverjanu
glavnem so tu prikazane stare stavbe, cerkve, domači predmeti in še marsikaj kar bi zanimalo muzealce. Povejmo še, da je tudi ob tej priliki Mirko Maraž razstavil nekaj lesenih skulptur, ki jih je pridobil iz korenin oziroma drevesnih debel. Že lani smo videli širšo zanimivo razstavo teh Maraževih umetnin. Razstavo je prikazal član vodstva ZSKD Zdenko Vogrič, ki je zbranim tudi povedal s kakšnim navdušenjem so se ljudje odzvali zbiranju starih predmetov in kakšen pomen ima zbiranje dokumentov, slik, predmetov za dokaz o naši prisotnosti v teh krajih.
O pomenu Prešernovega praznika v naših krajih, v naših društvih in tudi v sedanjem času je zatem povedal Silvan Pittoli. Sledil je nastop ženskega zbora «Danica» z Vrha, ki ga vodi Magda Devetak. Nastopila je tudi z recitacijami domača mladina (pripravila jo je Nevenka Klanjšček). Zatem so gojen-
Do zadnjega kotička nabito polna dvorana goriškega Kulturnega doma je vsem dokazala, če je to sploh bilo potrebno, kako nam je bil ta lani decembra odprt hram kulture krvavo potreben. Naši ljudje so v dvorano prihiteli iz mesta in s podeželja, da bi poslušali besede priložnostnega govornika ter utrip sodobne slovenske kulture. Škoda, da je zaradi obolelosti pevcev odpadel nastop priljubljenega Sovodenjske-ga noneta, sicer bi bila na proslavi prisotna tudi zborovska pesem, ki je pri naših ljudeh zelo priljubljena.
Dr. Filibert Benedetič se je v prvem delu svojega govora dotaknil splošnih vprašanj, ki v tem trenutku tarejo vso slovensko narodnostno skupnost živečo v Italiji. Globalni zaščitni zakon, razvoj kulture, u-poraba našega jezika, šolstvo, odnos med večinskim in manjšinskim zakonom, vse to so vprašanja, s katerimi se ubadamo že dolgo let.
Marsikaj smo si izborili, je dejal govornik, za mnoge stvari pa se moramo še boriti, protestirati, «od Kanalske doline in Rezije do Benečije protestirati, na Goriškem in Tržaškem protestirati, za materin jezik, za šole, za kulturne ustanove, za gospodarstvo, za obveščanje javnosti, protestirati za zemljo, ki se dan za dnem krči, in zmeraj nam v škodo.*
«Naša zahteva po globalni zaščiti ni kaprica, ki bi z njo posiljevali suverenost italijanske države, tudi ni izsiljevanje privilegijev* je dejal Benedetič.
Ko je govoril o slovenski kulturi na Goriškem je Benedetič omenil živahno kulturno dejavnost in ustvarjalnost v Gorici pred prvo svetovno vojno, delovanje v Trgovskem domu, obubožanje v kasnejših letih.
Govornik je še poudaril važno vlogo ki jo igra. ki jo bo igral naš Kulturni dom ter dejal, da morajo biti nekatera prizadevanja skupna, ne pa da prihaja do pristranskih, o-malovažujočih in žaljivih besed.
«Gre za pošten pristop k delu, za strokovnost, za zaupanje kulturnim delavcem, ki se kar naprej žrtvujejo v imenu idealov in ki zaradi idealov večkrat tudi sami plačajo ob izkoriščanju in brezobzirnosti politikantov,* je dejal Benedetič.
Sledil je gledališki prikaz Ivana Mraka himnične monotragedije o Francetu Prešernu z naslovom «Spo-ved lučnim bratom*, ki ga je izvajala skupina umetnikov iz Ljubljana Zatem so predvajali Še diplomsko nalogo, film doberdobskega filmskega in gledališkega delavca Darja Frandoliča.
V preddverju Kulturnega doma je Taras Kermauner zatem predstavil ljubljanskega slikarja Franca Zupeta Krištofa, čigar dela so
v teh dneh razstavljena.
• * #
Prešernovo proslavo so imeli v soboto zvečer tudi v Števerjanu, na Bukovju, na sedežu domačega kulturnega društva Briški grič. Najprej so v več društvenih prostorih odprli razstavo fotografij Silvana Pittonija in Zdenka Vogriča. Prvi je razstavil slike domačinov in kar velja pri tem omeniti je njegova pozornost tokrat veljala predvsem mladini. Zdenko Vogrič, ki se u-kvarja z zbiranjem domačega narodopisja, pa je prikazal več slik Brd na tej in drugi strani meje. V
tMIIIIMIMtIHIMIIMIIMMIIIIIHIttlliliiitiiiliiiittiiltlllllimHiiiiiimilllltlllllltllllllimillllltlllllllimillllllllUM
NA POBUDO ODBORNIŠTVA ZA PROMET
ci šole Glasbene matice izvajali nekaj točk. Nastopili so harmonikaši Mitja Rupel in Ivan Pipan, oba iz Gorice, ter Štefan Bembi iz Trsta (ta je oktobra 1980 bil prvi na svetovnem mladinskem prvenstvu na Dunaju) ter flavtistki Majda Bratina in Serena Zorn iz Gorice.
V TRŽIČU
Jutri zvečer najbrž glasovanje o varianti regulacijskega načrta
Občinski svet v Tržiču se bo sestal jutri, ob 20. uri. Osrednja točka zasedanja naj bi tudi tokrat bila razprava in glasovanje o varianti medobčinskega regulacijskega načrta. Na jutrišnji seji naj bi o omenjenem urbanističnem dokumentu tudi glasovali.
lUimiiiiniMiiiiMiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiniiiniiniiiiniiiiiiinnimiinniiHiiiiHiMimiiiinMniiiuiiui
PRETOVORILI SO NAD 136.000 TON BLAGA
JANUARJA RAZMEROMA ŽIVAHEN PROMET V TRŽIŠKEM PRISTANIŠČU
Največ je bilo premoga in lesa - Porast količine blaga, ki so ga vkrcali
V	pristanišču Portorosega so januarja letos pretovorili nekaj nad 136 tisoč ton različnega blaga, ali okrog 25 odstotkov več kakor v istem mesecu lani. Od skupne količine je nekaj nad 127 tisoč ton odpadlo na blago, ki so ga izkrcali, okrog 9 tisoč ton blaga pa so naložili na ladje. Blagovni pro met je bil tudi v prvem mesecu novega leta dokaj živahen, posebej velja zabeležiti dejstvo, da se v zadnjih mesecih večajo količine vkrcanega blaga.
Od izkrcanega tovora je na prvem mestu premog (okrog 54 tisoč ton, sledi les (33 tisoč ton) kurilno olje (16 tisoč ton) celuloza (6 tisoč ton) odpadno železo (5 tisoč ton) ter manjše količine ka-olina, jeklenih plošč in drugega tovora. Glede vkrcanega tovora je nd prvem mestu železo, oziroma železni izdelki (preko 6 tisoč top), za okrog 2 tisoč ton pa so vkrcali žitaric. !	1
V	pristanišču Portorosega je v januarju priplulo, oziroma izplulo 159 ladij.
V PODGORSKI PREDILNICI
Iztekel se je rok dopolnilne blagajne Danes skupščina
Štiri leta obljub, dokaj medlih načrtov glede obnovitve proizvod nje, dejansko pa stalno slabšanje splošnega položaja. Tako bi lahko označili dosedanji potek krize v podgorski tekstilni tovarni, kjer so te dni zabeležili dodatno negativno dejstvo. Včeraj je, nam-
lnformaei/e SIP uporabnikom
Dežela sestavila seznam pokrajinskih in občinskih cest
V deželi Furlaniji- Julijski krajini je okoli 2 tisoč pokrajinskih in 7 tisoč občinskih cest
PLAČILO TELEFONSKEGA RAČUNA
SIP opominja, da je že pred časom zapadel rok za poravnavo računa za 1. trimesečje 1982.
Poziva zatorej tiste, ki še niso poravnali računa, naj to store čimprej, da se tako izognejo prekinitvi, ki jo predvideva Servisni pravilnik za neplačnike.
SIP Societa Italiana per lEsercizioTelefonict
Deželno odborništvo za ceste, prevoze in promet je izdalo publikacijo. v kateri je zbralo vse podatke o pokrajinskih in občinskih cestah poljski!) poteh in turističnih cestah na območju dežele Furlanije Julijske krajine. Kot v u-vodnih besedah poudarja deželni odbornik Dario Rinaldi, so hoteli s tem katalogom izpolniti vrzel, ki so .jo občutili upravitelji na vseh stopnjah, na krajevni ravni kakor tudi na deželi. To vrzel je bilo mogoče odpraviti šele z ustanovitvijo deželnega ravnateljstva ki ie prevzelo skrb za vse prometne in frastrukture in prevoze, odnosno z ustanovitvijo deželne prometne službe, ki je specifično zadolžena za to področje. Ta služba je v sodelovanju s pokrajinami, občinami in drugimi ustanovami (gorske skupnosti. namakalni konzorciji, turistične ustanove itd.) sestavila podroben seznam vseh cest. izmerila je njihovo dolžino, ureditev cestišča (asfalt ali makadam), nave dla je kraje, ki jih povezuje in itd. Naravno so iz tega seznama izključene avtomobilske ceste ki iib upravlja država in so po svoje kla-sificirane.
Iz razpredelnice, ki podaja sliko orometnic v vsaki občini in pokradli. .ie razvidno, da imamo v de-rii Furlaniji - Julijski krajini oko-devet tisoč kilometrov pokrajin-kih in občinskih cest in okoli 5 isoč kilometrov drugih, za splošni romet odprtih cest. kot so turi rične ceste, ceste, speljane po namakalnih ali izsuševalnih področ-ih itd.
Z obiavo tega katologa je dežela nonudila upraviteljem celoten Dre-gled cestnega omrežja po občinah,
pokrajinah in na območju celotne dežele, kar predstavlja pomemben pripomoček pri njihovem delu.
Če sedaj podrobneje pogledamo podatke, bomo ugotovili, da ,ie v goriški pokrajini 139 km pokrajinskih cest, 542 km občinskih cest, 250 km poljskih in drugih poti in 46 km floti na melioracijskih področjih, Skupno .je v 25 občinah 978 km poti.
V	pokrajini Pordenon (50 občin) je 549 km pokrajinskih. 2.000 km občinskih, 1.236 poljskih in 29 drugih poti; skupno 3.815 km.
Videm (138 občin): 1.277 km do krajinskih, 3.915 občinskih, 3.005 poljskih in 562 melioracijskih poti: skupno 8.761 km.
Priprave za 12. festival domače glasbe v Števerjanu
V	števerjanu so že stekle pri prave za 12. zamejski festival domače glasbe, ki ga prirejata Slovensko katoliško prosvetno društvo »Frančišek Borgia Sedej* in ansambel Lojzeta Hledeta. Festival bo v Števerjanu 10. in 11. julija 1982. Nanj se lahko prijavijo vsi slovenski zabavni ansambli. Posebni komisiji, ki jo bodo sestavljali strokovnjaki in predstavniki publike, bodo podelili razne nagrade med temi ono za najboljšo melodijo v višini četrt milijona lir in za najboljšo izvedbo v znesku 200.000 lir. Prijave je treba poslati najkasneje do 30. aprila t. 1., na naslov «SKPD F. B. Sedej* - Ans. L. Hlede*, Trg Svobode 6. 34070
-	San Floriano del Collio ■ Gorizia
-	Italin*
reč potekel rok trajanja dopolnilne blagajne. Že od danes naj bi torej nekaj sto delavcev ostalo brez osebnih dohodkov in brez socialnega varstva, v kolikor ne bo medtem rok veljavnosti dopolnilne blagajne podaljšan. Danes bo v podgorski tovarni skupščina delavcev, na kateri se bodo dogovorili o sindikalnih pobudah, ki jih bodo izvedli v prihodnjih dneh, da bi vprašanje spravili z mrtve točke. Skupščina bo ob 9.30. Sindikati opozarjajo predvsem na dejstvo, da v zadnjih mesecih, razen neizpolnjenih obljub, ni bil storjen v pristojnih deželnih uradih konkreten korak naprej za rešitev dolgotrajne krize. Zmeraj manj pa ie slišati tudi o rešitvah, ki naj bi jih prinesle alternativne pobude finančne družbe Indusvi.
v*i.i ni, • ',~rn'
V	soboto, planinci, ples, v Kulturnem domu
Pri Slovenskem planinskem društvu se v teh dneh pripravljajo na oživitev lepe in pomembne družabnosti, ki sodi že nekako v tradicijo delovanja planinskih organizacij na Slovenskem.
V	soboto, 13. t.m. bo namreč v mali dvorani Kulturnega doma ter v spodnjem preddverju planinski ples. Pravzaprav bi lahko zapisali prvi planinski ples v tem našem novem kulturno - športnem središču.
Prireditelji, ki imajo te dni kar precej dela, računajo, da se bo na družabnosti zbralo nad dvesto članov in prijateljev, ki se bodo prijetno zabavali ob zvokih narodnozabavnega ansambla Lojzeta Hledeta, ob družabnih igrah in...
Bolje bo, da vsega ne povemo.
Ker je prireditev namenjena pred' vsem članom in prijateljem, bo vstop samo z vabili, ki so na razpolago na sedežu društva.
Napredovanje za goriškega prefekta
Goriški prefekt dr. Milizia je bil z odločitvijo ministrskega sveta povišan v prefekta prve stopnje. Odločitev je ministrski svet sprejel na zadnji seji.
Predavanja
Kulturno društvo Briški grič v Števerjanu priredi jutri ob 20.30 v društvenih prostorih na Bukovju predavanje o steklini. Govoril bo ži-vinozdravnik dr. Dušan Furlan.
GORIŠKA FOTOKRONIKA
Ob otvoritvi fotografske razstave v Števerjanu je spregovoril odbornik ZSKD Zdenko Vogrič
M«
Števerjanci so do kraja napolnili sedež svojega kulturnega društva
»Briški grič*
Taras Kermauner je predstavil dela in osebnost slikarja F. Zupeta Krištofa
Polna dvorana Kulturnega doma v Gorici na nedeljski Prešernovi
proslavi
iiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMMiiiiiiitiiiiiiMiiMiiiiiiiiiimiiiiiiiiinniiits
PO ZADNJEM SKLEPU O POCENITVI BENCINA
Nobenih dvomov ni - cenejši je tudi bencin proste cone
V petek so na bencinskih črpalkah ravnali precej različno - Cena znaša po novem 575 lir
Kino
Gorica
VERDI 18.00—22.00 «Io zombo. tu zombi, lei zomba*. N. Cassini in E. Montagnani. Barvni film.
CORSO 17.15-22.00 »Culo e cami-cia*. Barvni film.
VITTORIA Danes zaprto.
Irzic
EXCELSIOR 18.00-22.00 »Fracchia la belva umana*.
PRINCIPE 18.00-22.00 «La liceale al mare con 1’amica del papa*.
Novo Gorica in okolica
SOČA 17.00—21.00 «Monika — ljubezen pri šestnajstih*. Nemški film.
SVOBODA 18.00-20.00 «Žena na dopustu, ljubica v mestu*. Italijanski film.
DESKLE 19.30 «Nismo angeli, one pa tudi ne*. Francoski film.
Od petka je bencin v Italiji ce-| nejsi. Znižala se ie tudi cena goriva v okviru goriške proste cone. Za liter superja je treba namesto dosedanjih 610 lir plačati le 575. Tako so nam včeraj zjutraj potrdili na združenju goriških trgovcev, na naše izrecno vprašanje. Po objavi vesti o pocenitvi, v petek, so se namreč na bencinskih črpalkah različno ravnali. Ponekod so trmasto vztrajali na stališču, da je cena bencina goriške proste cone nespremenjena, drugje so si pridržali pravico do izravnave ob dokončni razjasnitvi, ponekod so nižjo ceno uveljavljali že takoj. Ker je bilo takih različnih stališč posebno v petek, to je prvi dan ko .bi morale veljati hižje cene, kar precej, smo se pozanimali za celotno zadevo. Pri trgovinski zbornici, ki sicer u-pravlja celotno zadevo v zvezi z go-riško prosto cono niso pristojni glede določanja cene, šo nas napotili do pokrajinskega odbora za cene, kjer pa smo prejeli precej meglen odgovor. Jasen odgovor smo prejeli šele na združenju trgovcev, kjer so nam potrdili, da je tudi bencin goriške: proste cone cenejši.
Kaj pa tisti, ki so v petek plačali po stari ceni, v upanju, da se bo zadeva razjasnila? Najbrž bodo morali na tiho' potrpeti za škodo Tudi to je namreč del tržne logike.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežeurna lekarna Tavasani, Kor-zo Italija 10, tel. 84576.
ccJedirmann v Evropi» v goriški galeriji
V goriški umetnostni galeriji v palači Lantieri v Gorici bodo v petek, 12. februarja, ob 18. uri, odprli razstavo z naslovom Je-dermann (Slehernik) v Evropi, od srednjega veka do današnjih dni*.
Razstavo prirejajo v sodelovanju z italijansko - avstrijskim krožkom iz Trsta in pokrajinsko upravo. Spregovoril bo pokrajinski pred. sednik prof. Silvio Cumpeta.
Razna obvestila
Sovodenjska občinska uprava obvešča, da bo v soboto, 13. t.m. ob 10. uri, dražba za prodajo lesa z občinske parcele v Veliki jami pri Rupi. Interesenti naj se zberejo v omenjenem kra.iu.
Slovensko planinsko društvo priredi v nedeljo, 21. t.m., avtobusni izlet v San Candido (Innichen) na Južnem Tirolskem. Namenjen je članom in prijateljem, ljubiteljem smučanja ter tistim, ki imajo radi vedro razpoloženje in nasmejano družbo. Prijave na sedežu društva do oddaje razpoložljivih mest.
Na. sedežu društva nadalje sprejemajo prijave članov-tekmovalččv za pokal SKDANC. Tekmovanje bo v nedeljo, 14. t.m., na Zoncolann. Udeleženci - naj se zglasijo na sedežu društva naikasneje do jutri, 10. t.m. Prevoz z lastnimi sredstvi.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in pnnnči je v Tržiču dežurna leka-na Aila salute. Ul. Cosulich, tel. 72480.
POGREBI:
Danes, 9. 2. v Gorici, ob 8. uri Lujgi Milani iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče, ob 9.30 Rosa Russo Romitelli iz hiše žalosti v Ulici Capri n 21 v cerkev in na glavno pokopališče, ob 11. uri Anna Pausig iz bolnišnice sv. Justa na glavno pokopališče, ob 12 30 Maria Bonas iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče.
dogodki v slikah - dogodki v slikah - dogodki v slikah - dogodki v slikah - dogodki v slikah - dogodki

l.
».	. j
'Vv
Nedeljska Prešernova proslava v Kulturnem domu |e bila tokrat posvečena Reziji in njenim kulturnim ustvarjalcem (zgoraj levo), popestril pa jo je nastop komornega orkestra RTV Ljubljane pod vodstvom Antona Nanuta (spodaj levo). Ob tej priliki so tudi odprli retrospektivno razstavo slikarja Avrelija Lukežiča (desno). Slavnostni govor na proslavi je Imel Klavdij Palčič (spodaj desno).





: m
Bazoviški otroci so končno prišli do svojega vrtca. Otvoritvena svečanost je bila v petek popoldne. Vhodna vrata novega objekta je odprla mala obiskovalka vrtca, pomagal pa ji je predstavnik tržaške
občine dr. Vergone.
*
- *
;•> v t.	It'
Na petkovi Prešernovi proslavi v baru Kulturnega doma je bil častni gost znani slovenski kantavtor Andrej šifrer (levo), lep uspeh pa so želi tudi člani miljskega ansambla kTOZD Lopovi« (desno). Na proslavi so se predstavili občinstvu tudi mladi pisatelji in pesniki Lidija Rupel, Suzi Pertot, Jure Paljk, Barbara Gruden in Miran Košuta (Jeyo spodaj).
Na petkovi žaini seji za pokojnim dr. Karlom šiškovičem je zelo ubrano zapel nabrežinskl moški pevski zbor «igo Gruden«, ki ga vidimo na sliki med govorom predsednika SKGZ Borisa Raceta
V sredo zvečer je bila v boljunskem gledališču F. Prešeren prireditev, posvečena 40-letnici ustrelitve Plnka Tomažiča in tovarišev pod naslovom «Ne pozabite na nas«. Na komemoraciji je zapel pevski zbor «Vasilij Mirk« s Proseka - Kontovela pod vodstvom Evgena Prinčiča, nastopili pa so tudi recitatorji
domačega pevskega društva.
Vcera| so obiskali naš dnevnik učenci petega razreda osnovne šole «1. maj 1945» iz Zgonika, da bi zvedeli, kako nastaja naš časopis
Prešernovo proslavo so v soboto zjutraj imeli tudi v telovadnici liceja »France Prešeren«
Prizor Iz dvodejanke »Štorje ued leganja«, ki so jo mladi borštanskl prosvetni delavci sami napisali, zrežirali in z uspehom uprizorili tako na odru domačega kulturnega društva kot v boljunskem gledališču
---— —---—	------■ —	------ —-----------------•	•-	»--— v •(•vtitmi ■iwoiv|'v>'-r
Inštrument je orisal Franco Barucchierl, ki je čembalo Izdelal.
- • -_______________>
PRVA ZAMISEL JE NASTALA V ČRNOMLJU DECEMBRA 1944
Dan Prešernove smrti so pred 37 leti proglasili za praznik slovenske kulture
Predlog predsedstvu SNOS je izdelal Bogomil Gerlanc, ki ko v petek gost na Prešernovi proslavi openskega SKD Tabor
Prešernov dan bo tudi na Opči-Bah praznik slovenske kulture. SKD Tabor bo v petek. 12. t.m. priredilo v Prosvetnem domu koncert otroškega in mlajšega mladinskega zbora Vesela pomlad pod vodstvom Franca Pohajača Koncert bo popestril z barvnimi diapozitivi Tone Bedenčič. Mladi pevci bodo s svojo svežino in z bogatim in pestrim sporedom še en dokaz domačega razvejanega kulturnega življenja. Obenem pa nam predstavljajo jamstvo ne samo za padaljnjo rast pevskega življenja na Opčinah, ampak predvsem za nadaljevanje njenega kulturnega delovanja.
Istega dne bo društvena knjižnica «Pinko Tomažič in tovariši* odprla razstavo dosedanjih izdaj Prešernovih Poezij. Pri tej pobudi ji bosta nudila svojo pomoč NŠK v Trstu, kakor tudi znam publicist, urednik, vsestranski kulturni delavec, kontovelski rojak, tovariš Bogomil > Gerlanc, ki je z domačim društvom tesno sodeloval ob poimenovanju openske osnovne šole F: Bevk. Zato si SKD Tabor šteje v čast. da bo na Prešernovi proslavi imel uvodno besedo.
Vendar je še en razlog, zaradi katerega bomo s posebnim veseljem imeli prav na tej proslavi ,y naši sredi Bogomila Gerlanca, in sicer podatek, da je prav on izdelal predlog, napisal utemeljitev in načrt za odlok o kulturnem prazniku slovenskega naroda. Naj navedemo n.jegovo pričevanje.
Decembra 1944 so se odseki pri Predsedstvu osvobodilnega sveta preselili iz Roga in drugih baz v Črnomelj. Med njimi je bil seveda tudi odsek za prosveto — poznejše ministrstvo. V njem sem bil od ustanovitve dalje (septembra 1944) načelnik oddelka za ljudsko prosveto. Konec januarja. 27. zvečer, smo sedeli V. Winkler, Mile Klopčič, Viktor Smolej (načelniki za osn. šol. za kulturo, za srednje šole) in razpravljali o tem in o-nem. Tedaj sem izrazil misel, da bi morali tudi mi Slovenci imeti določen dan v letu, ki bi bil posveten kulturi, torej naš kulturni praznik. Najprimernejši dan za to bi bil seveda rojstni ali smrtni dan Franceta Prešerna. Utemeljeval sem to svojo misel in predlagal kot dan proslavljanja — 8. februar: konec prvega semestra, polna aktivnost društev vseh vrst itn. Vsi so bili soglasni z mojim predlogom in so rekli-naročili: sedaj pa kar I izdelaj predlog, utemeTirga""in*‘ju-’’ tri ga bomo dali v podpis načelnici oddelka Mileni Mohoričevi, da ga predloži Predsedstvu SNOS. Izdelal sem predlog, napisal utemeljitev in načrt za odlok ter dal vse skupaj v «javno» razpravo. Tam smo stvar popravili, prepisali. nato pa kot RR (zelo nujen) poslali po kurirju na bazo 20 ta dopis:
Odsek za prosveto pri Predsedstvu SNOS Št E 165/45
Na položaju
dne 28.1.1945
• • •
Predsedstvu slovenskega narodnoosvobodilnega sveta na položaju
Oddelek za ljudsko prosveto pri odseku za prosveto Predsedstva SNOS stavlja predlog za odlok o narodnem kulturnem prazniku. Prosimo Predsedstvo, da bi o tem predlogu kolikor je mogoče naglo razpravljalo in da bi v primeru, da bo ta predlog osvojen, radio-gramsko obvestilo o tem Pokrajinske odbore za Primorsko, Gorenjsko in Štajersko, ker le tako bi bilo mogoče, da bi ta praznik vsaj deloma slavili že letos.
Smrt fašizmu - Svobodo narodu!
V.d. načelnika:
Milena Mohoričeva. s.r.
Vodja odseka za ljudsko prosveto:
Bogomil Gerlanc, s.r. * # #
Mudilo se .je zato, ker smo bili vsi skupaj mnenja, da moramo nr-iio proslavo tega dne izvesti še na osvobojenem ozemlju, torej tudi en dokaz več, da prihajamo v svobodo s polno zavestjo svojega kulturnega poslanstva. To oa je izpovedovala OF od začetka dalje. Dne 29. januarja dopoldne nam je bilo sporočeno, da .je Predsedstvo SNOS sklenilo proglasiti dan Prešernove smrti kot kulturni praznik slovenskega naroda.
Predsedstvo SNOS je izdalo naslednji odlok in ga posredovalo z okrožnicami in teleksi-radio OF na
vse konce naše zeml.je. Odlok je izšel v Uradnem listu in bil natisnjen tudi na vabilih na prvo veliko proslavo v Sokolskem domu v Črnomlju. Glasi se tako:
ODLOK o proglasitvi dneva Prešernove smrti za kulturni praznik slovenskega naroda. Osmi februar, dan smrti dr. Franceta Prešerna, slovenskega književnega genija, se proglaša za kulturni praznik slovenskega naroda.
Ta dan naj se poslej s proslavami in svečanostmi praznuje po vseh slovenskih in kulturnih ustanovah ter zavodih.
Ves slovenski narod naj se proslavam svojih kulturnih ustanov pridruži in pri njih sodeluje.
Dne 1. februarja 1945
Za predsedstvo SNOS-a Sekretar: Boris Kidrič 1. r.
Predsednik Josip Vidmar. 1. r.
Darovi in prispevki
ZA SPOMENIK PADLIM V NOB
IZ PREČNIKA
Ob obletnici rojstva pok. Rože Legiša darujeta družini Legiša in Tence 100.000 lir.
ZA POIMENOVANJE
OSNOVNE ŠOLE V CEROVLJAH
PO MIROSLAVU VILHARJU
Stanko Škrinjar 20.000, Norma Odorico (Mavhinje) 10.000, Jožef in Tatjana Legiša (Praprot) 10.000 ter Boris in Mirna Legiša (Ses-ljan) 20.000.
Ob 11. obletnici smrti dragega očeta daruje hči Dragica z možem Borisom 20.000 lir.
Ob 1. obletnici smrti dragega očeta darujeta hči Marica in sin Jožko z družino 30.000 lir.
ZA SKUPNOST DRUŽINA
OPČINE
V	spomin na Marijo Vecchiet daruje družina Urdini 10.000 lir.
Namesto cvetja na grob Ivanke Purič daruje Ivanka Križman (Repen 90) 5.000 lir.
V	spomin na Vincenca Škerla-vaja (Opčine) darujejo svakinje in svaki 80.000 lir.
Namesto cvetja na grob Ivanke Škabar darujejo Sofija, Zdenka in Zorka Raubar 40.000 lir.
Ob 2. obletnici smrti Mirka
imiltlllllllllllllllHIIIIIIinilllMMIIIIIIIliKUmillllllMIIItllllltllllllllllllMIIIIIItllllllllllllllMIIIIIIIMmHIIIIIIHIIMIIIIIIIIIIIIIlIlHttlllltltlHtnilllHIUMIUIIIIIIIIIIIfllllll
OBČNI ZBOR KD KRAŠKI DOM V REPENTABRU
S požrtvovalnim delom do uspehov
Predsedniško poročilo Milka Križmana, ki po enajstih le. tih zapušča vodstvo društva - Pozdrav župana Colje
«če potegnemo črto pod delovanjem v zadnjem dveletnem obdobju, pridemo do osnovne ugotovitve, da je društvo iskalo in tudi navezalo stike s sorodnimi organizacijami izven občine*, je na petkovem občnem zboru kulturnega društva Kraški dom v Domu Albina Bubniča v Repnu, začel svoje poročilo predsednik Milko Križman. Na proslavi 35-letnice osvoboditve je sodelovala tudi delegacija iz Laz iz logaške občine, s katero je tudi občina vzpostavila sodelovanje, ki vodi v pobratenje. Žalna seja za pokojnim maršalom Titom je imela velik ljudski odziv. Lepo pa je uspel tudi zaključni nastop otroške glasbene vzgoje. Pomembno pridobitev predstavlja ustanovitev mladinskega krožka, v katerem se aktivno izživlja mladina v tesnem sodelovanju z vrstniki Rdeče zvezde iz zgoniške občine in mladinskim odborom SKGZ. Plodno sodelovanje teče z gorenjsko kulturno skupino Pobratenje in repentabrski kulturniki so v sklopu medsebojnih izmenjav gostovali v Tržiču. ..	t- j .. ...
v »dnjem
mandatnem obdobju je bilo vsekakor lanskoletno slovesno proslavljanje 10-letnice društva, ko so med drugim priredili razstavo o zgodovini Kraškega doma, izdali so bogato brošuro, na sklepni kulturni proslavi pa so sodelovali tudi kulturniki skupine Pobratenje iz Tržiča ob uradni prisotnosti občinske delegacije. Tudi največja zamejska etnografsko folklorna prireditev Kraška ohcet je lani doživela deseto jubilejno izvedbo in glavno organizacijsko breme je slonelo na članih društva in vaščanih, za kar se jim je Križman iskreno zahvalil.
Društvo je iskalo stike tudi z italijansko kulturno komponento. Izredno uspešno je bilo gostovanje v toskanskem Luco di Muggello, kateremu bodo jeseni vrnili obisk. V Repnu pa je gostovala tudi tržaška dialektalna skupina La Barcaccia, s katero pa sodelovanje ni steklo, kot so si želeli. Predsednik Križman je še opozoril na težave pevskega zbora Srečko Kumar, ker ni priliva mladih grl. Pozitivno je ocenil sodelovanje s ŠK Kras, s KD Rdeča zvezda in tudi s šolo so obstajali določeni stiki, katere pa bi bilo treba nujno poglobiti in
KOROŠKI SLOVENCI OB KULTURNEM PRAZNIKU
Uspela Prešernova proslava v Celovcu
Letošnja prireditev je bila v znaku 100-letnice rojstva Alojza Gradnika in 60-letnice rojstva Karla Destovnika Kajuha
CELOVEC — S svojo vsakoletno Prešernovo proslavo se tudi koroški Slovenci vključujejo v praznovanje slovenskega kulturnega praznika. Letos je bila ta proslava, ki jo je priredila Slovenska prosvetna zveza v četrtek zvečer v novi dvorani koroškega radia, v znaku stoletnice Alojza Gradnika in 60-letnice rojstva Karla Destovnika Kajuha.
*Tako v Prešernovih dneh nismo zgolj zamejci, še manj pa manjšinci, zakaj kultura ne pozna zamejcev, ne manjšincev. kultura je samo ena, slovenska kultura v Prešernovem duhu*, je dejal predsednik Slovenske prosvetne zveze Valentin Polanšek v svojem pozdravu in s tem poudaril vključevanje koroških Slovencev v enotni slovenski kulturni prostor.
Slavnostni govornik, univerzitetni prof. dr. Franc Zadravec, pa je z izbranimi besedami orisal lika obeh tako različnih pesnikov, h katerim se bomo letos še po sebej vračali, Alojza Gradnika in Karla Destovnika-Kaiuha. Označil je dva človeka, dva pesniška Uka. z dveh koncev Slovenije, ki pa so jima pesniški poklic, ljudstvo in (as začrtali dosti skupnih značil-
nosti, začenši s to, da sta oba stopila v javnost s svojo prvo pes niško knjigo v vojnem meležu. Gradnik v prvi in Kaj uh v drugi svetovni vojni.
Kulturni spored je oblikoval moški pevski zbor slovenskega uro svetnega društva «Zarja* iz Želez ne Kaple pod vodstvom Jožka Wrulicha, recitacijska skupina slo venske prosvetne zveze (Marica Hribernik, Tonci Schlaper, Miha Verbinc in Magdalena V/ieser) pu je predstavila nekaj pesnitev obeh pesnikov. Prvič je ob spremi/a vi pianistke Shou Jen Hu nastopila sopranistka Danica Kezar z deli Schuberta. Ipavca in Simonitija, kot solistki oa sla nastopili še ki turistka Marija Stingler in n>a nistka Klavdija Rudolf.
Valentin Polanšek ie v imenu Slovenske prosvetne zveze na uro slavi pozdravil številno občinstvo, med njimi pa še posebej čast ne goste, jugoslovanskega komu la Alfonza Naberžnika. celovške ga župana Leopolda Guggenber gerja. predsednika Zveze sloveti skih organizacij dr. Francija Zn:it tra, bivšega ravnatelja slovenske gimnazije dr. Pavla Zablatntka in druge. (Sindok)
popestriti. Prisotne je opozoril na Prešernovo proslavo, ki bo letos sovpadala s slovesnim pobratenjem med občinama Repentabor in Logatec. Na koncu je zaželel, da bi nova telovadnica - socialni center bila na razpolago tud' za kulturne namene.
Zatem je predsedujoči Emil Guštin predal besedo predstavnikom raznih odsekov. V tajniškem poročilu je Loredana Guštin opozorila na težave pri usklajevanju kulturnega izživljanja med delavsko in študirajočo mladino, osnovni cilj pa je doseči čimvečjo ustvarjalnost in angažiranost mladega rodu.
Iz blagajniškega poročila Sonje Lazar je jasna izhajalo, da si je društvo z požrtvovalnim prostovoljnim delom članov na Kmečki ohceti in na občinski razstavi vin, dokopalo do zavidljivih finančnih sredstev, s katerimi bodo lahko nakupili razne rekvizite' in pripomočke za društveno dejavnost. E-gon Škrk je prikazal zelo razvejano dejavnost balinarjev, ki so veliko nastopali in so z udarniškim delom tudi uredili in uspasobili celoten ohjčftt' Ob koči pod Rupo. Pevski zbor se po besedah Egona Guština kljub velikim prizadevanjem pevovodje Mirka Guština, sooča s težavami, ker je sestava ostala nespremenjena in ni mladih pevcev, ki bi ji prinesli novega kisika. Končno je Fulvio Jurinčič obrazložil, kako je prišlo do ustanovitve mladinskega krožka. Ko so mladi zbirali gradivo za društveno brošuro, so začutili potrebo po organiziranem sestajanju mladih. Najprej so se sestajali po dvakrat tedensko, pripravili so recitator-
ski program za Prešernovo proslavo, priredili pohod, sodelovali na vseh prireditvah v občini in s sorodnimi organizacijami.
V imenu občinske uprave je prinesel pozdrave župan dr. Pavel Colja, ki je ugotovil, da je zaradi demografskega padca tudi pri kulturnem društvu skromnejše človeško zaledje. Zato mora biti angažiranost posameznikov še toliko večja, Občinska uprava se je potrudila za ureditev objektov od Doma Albina Bubniča do telovad-nice-socialnega centra, tako da se delovanje društva lahko nemoteno razvija. Ob 10-letnici plodnega kulturnega ustvarjanja je župan izročil društvu občinsko plaketo. Pozdrave je prinesel tudi Karel Grgič v imenu Društva slovenskih lovcev, pismene čestitke pa je poslalo KD Rdeča zvezda iz Saleža. Med gosti, ki jih je predsednik Izrecno pozdravil, so bili župnik Tone Bedenčič, predstavnik krajevne VZPI - ANPI Silvester Škabar in predsednik Kmečke zveze Alfonz Guštin,-Z enominutnim molkom so $e poklonili spominu tra-. gično preminulega člana nadzornega odbora Rada Komarja.
Zaradi osebnih razlogov se s predsedniškega mesta umika Milko Križman, ki je bil na krmilu Kraškega doma od ustanovitve dalje. Za enajstletni nesebični trud, ki je povzdignil društvo na zavidljivo raven, so se mu zahvalili člani odbora in balinarskega odseka ter mu poklonili dve priznanji in cvetje. Križman se je vidno ganjer. zahvalil in ol 'Jubil, da bo še dalje stal ob strani mladih, občinski upravi pa se je zahvalil za poklonitev opreme sedeža. B. S.

Pisma uredništvu
Še o pokojnem škofu Alojziju Fogarju
Prav je, da ste se v sobotni številki spomni i lOO leinice rojstva msgr. Luigija Fogarja. Zbodlo me je, da sle ga imenovali Luigi. Kolikor se še spominjam, mi smo ga imenovali in poznali za Alojzija. Tako so ga imenovali naši ljudje (če se ne motim tudi naše časopisje do prepovedi izhajanja) škofa Fogarja, ker se nam je zdel tako bo'j blizu, bolj naš bodi zaradi njegovega človeškega in ljubezenskega odnosa do Slovencev in bodi zasadi njegove do-b osrčnosti, radodarnosti in usmi 1 jen ja do revežev. Dobro se spominjam. da se je takrat pri nas govorilo, da ima škof sestro poročeno v Ljubljani z nekim trgovcem Hribaijem (?), ki mu je poklonila avtomobil, ko je poslal tržaški škof. Prav to je morda bilo tisto, da ga nismo mogli drugače imenovali kot Alojzija, čeprav je verjetno v njegovem krstnem listu pisa'o Luigi ali odgovarjajoče la tinsko ime
Osebno Fogarja nisem poznal, videl sem ga dva trikrat pred škofijo Po Ul Cavaua kjer je še danes škofijski sedež, sem v letih 193(1	1934	hodil nešlelokrat
in sem bil velikokrat priča tis1 e mu, kdr niste omenili in se tega ni spomnil niti tukajšnji italijanski dnevnik, Vsakdanja slika iziaz njegove človeške osebnosti mi je še danes v spominu Opoldne so se pred škofijo zbira'i lačni delavci, malere z otroki ki so z loncem v roki čakali, da se odpre jo vrata in jim nuna razdeli ko šček kruha in krožnik mineštre. Bilo je to škofovo kosilo revežem in brezposelnim
Bili so to težki časi Poleg go spodarske krize je še prefekt Tiengo udarjal vsevprek, škofa in Slovence in vse. kar ni nosilo fašističnega liktorskega snopa Tiengo je škofu zapretil, naj neha z razdeljevanjem hrane Ni se ga ustrašil, namesto v Ul. Cavana so se reveži zbirali pred vrati.škofije nasproti vhoda v cerkev sv. Antona. Sledile so nove pretnje in
grožnje, škof jim je dal vedeti, da bo revežem pomagal do zadnje lire Tako nekako je tudi bilo, saj. kot se je govorilo, je prodal celo avto, sestrin dar.
Objavite, prosim teh nekaj vrstic ob 100-letn’ci njegovega rojstva, v spomin na humanega človeka, prijatelja ubogih in tudi Slovencev; filantropa sploh. Po njegovem odhodu iz Trsta smo se ga večkrat spominjali in obžalovali, da je moral s silo oditi. Spominjali smo se njega in njegovega prednika, da ne bi mislili na njegovega naslednika.
Hvala V. T.
# # *
Pokopališče
ua Opčinah
Hvale vredna je odločitev (rad bi vedel, komu bi se toplo zahvalil), da se na openskem pokopališču ne pokopa več nobenega, tudi ne domačinov, če nimajo družinske grobnice. Ta odločitev prav grenko odjekne v srcu.
Zadnja leta so na tem pokopa lr.ču (»kopali tudi tujce in Tržačane. tako da sedaj ni več prostora in domačini morajo iskati večni pokoj na pokop-Mšču pri Sv. Ani! Smatram to za težko žalitev spomina pokojnih.
Pred dnevi je preminulo življenje zavednega Openca, katerega družina in predniki so že stoletja, če že ne od samega obstoja vasi, živeli na Opčinah. 7 a redi te odločitve je pokojnik pi vi vaščan, ki je pokopan v Trstu in ne v svoji rodni zemlji.
Tudi na Proseku so pred leti pokopavali vse. toda vaščani so se temu uprii in dosegli, da imajo samo domačini pravico do groba na vaškem pokopališču. Zakaj se ni na OpMnah to zgodbo? Slišal sem. da bi morati zg-aditi na kraju pa kopališka sorialni renter. knjižnico in drugo To pa šele čez mnogo let. Ali ni to prevelika utopija, ali pa ima to ravnanje drug skrit cilj?	Sledi podpis
Škerjanca iz Hrpelj darujejo žena in otroci z družinami 30.900 lir.
Namesto cvetja na grob Ivanke Škabar por. Purič daruje Jušta Guštin (Col 4) 10.000 lir.
Družina Škabar (Repen 167) daruje 10.000, osebje in učiteljice otroškega vrtca Repentabor 15.000, družina Škabar (Repen 29) 10.000, Genia in Stano Križman 10.000, Milko in Angela Guštin (Repen 14) 50.000, Pepa Purič (66) 10.000, Stano Škabar (Col 40) 10.000, Se-verino Slapnik (Repen 19) 10.000, družina Purič in Taučar (97) 10 tisoč, Sonia z družino (2) 5.000, družina Raubar (89) 10.000, Maria Raubar (4) 10.000, družina Škrk (126) 5.000 in Ivanka Taučar (42)
15.000	lir.
V spomin na Ivanko Škabar por. Purič darujeta Nadia in Robi (Repen) 50.000 lir.
Ob 4. obletnici smrti Zdravka Rebule daruje hči Sonja z družino (Repen 2) 5.000 lir.
Namesto cvetja na grob Josipa Grilanca iz Saleža daruje Marica Obad 10.000 lir.
Ob prvi obletnici smrti Stanka Pertota darujeta Mitja in Ivanka
50.000	za TPK Sirena, 50.000 za ŠZ Bor, 50.000 za PD Barkovlje in
50.000	lir za poimenovanje osnovne šole v Barkovljah po F. S. Finžgarju.
Namesto cvetja na grob Ivanke Purič daruje družina Milič (Repen 49) 10.000 lir za KD Kraški dom.
V	spomin na Stanka Pertota daruje Nevenko Guštin 30.000 lir za TPK Sirena.
Ob 11. obletnici smrt Pavla Jankoviča daruje družina 30.000 lir za TPK Sirena,
Ob 10. obletnici smrti Nina Gregoriča darujeta žena in sin 10.000 lir za TPPZ Pinko Tomažič.
V	spomin na tov. Karla šiško-viča-Mitka daruje Mirko Kapelj-Dolanski 15.000 lir za TPPZ Pinko Tomažič.
V	počastitev spomina drage Darinke Plesničar vd. Zajec darujeta Milan in Rosana Pasarit 20.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev.
Namesto cvetja na grob Darinke Plesničar vd. Zajec darujeta Pino in Marija Prezzi 15.000 lir za TPPZ Pinko Tomažič.
Ob 2. obletnici smrti Ivana Ur-diha daruje žena Štefanija 15.000 lir za Dijaško matico.
V	počastitev spomina Valerije Kocjančič-Špele in dr. Roberta Hlavatyja daruje Srečko Colja 20 tisoč lir za Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem ozemlju.
Namesto cvetja na grob Darinke Zajec daruje Milica Čok 10.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev.
Namesto cvetja na grob prija-, telja Slaveta Simončiča daruje Zdepka Šavli 10.000 lir za Društvo
slovenskih upokojencev.
Ob 20-letnici smrti drage mame Josipine Dekleva darujeta hčerki
20.000	lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob Dorota
Kožlina daruje Josip Vodopivec 10 tisoč lir za KD Valentin Vodnik.
V	spomin na Ivanko Purič daruje Karla Malalan 10.000 lir za Center za rakasta obolenja.
V	spomin na Milo Sosič daruie Miranda Prelec 10.000 lir za ŠD Polet.
Namesto cvetja na grob Ivanke Purič darujejo družine Vatta 25 tisoč za ŠD Polet in 25.000 lir za Kraško hišo.
V	spomin naiLadija Micheluzzija darujejo Vida. Milči in Elvira 15 tisoč lir za KD Slavko Škamperle.
Ob 10. obletnici smrti Mihaela Petarosa daruje sin Mario 10.000 lir za sekcijo VZPI-ANPI Boršt-Zabrežec.
V	počastitev spomina tov. Špele daruje Franc Brus 5.000 lir za Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem ozemlju.
V	počastitev spomina preminulih sosedov daruje Olga Pangerc
10.000	lir za Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem ozemlju.
V	počastitev spomina tov. Valerije Kocjančič Špele in tov. Franca Tomšiča daruje Alnia Za'aščck-Janka 30.000 lir za Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem ozemlju.
Ob 1. obletnici smrti Stanka Pertota darujeta Majda in Danilo Ger-dol 10.000 lir za TPK Sirena.
V	počastitev spomina Josipa Miheliča Michelija daruje Danilo Gerdol z družino 10.000 za KD Igo Gruden in 10.000 lir za ŠD Sokol.
V	spomin na Josipa Miheliča daruje Angel Rebula (Slivno) 10.000 lir za pevski zbor Igo Gruden.
Ob 11 obletnici smrti Pavla Jankoviča daruje družina Portogran-di 10.000 lir za TPK Sirena.
Ob obletnici smrti Ninota Pertota daruje žena Sabina 10.000 lir za ŠD Vesna. V isti namen daruje Mario Škerl (Ruda) 5.000 lir za ŠD Vesna.
V	spomin na svaka Pepija Miheliča darujeta Anica in Milan 50 tisoč lir za pevski zbor Igo Gruden.
Namesto cvetja na grob Pepija Miheliča daruje Sretna Ferluga
5.000	lir za pevski zbor igo Gruden.
V	spomin na brata Pepita Miheliča daru leta Danilo in Darina Mihelič 80.000 lir za SKD Igo Gruden.
V	spomin na Pepija Miheliča darujejo družine Trampuž. Devetak in Regent 30.000 lir za SKD Igo Gruden.
V	spomin na moža in očeta darujeta Ivanka Bigolini in Jelka Švab 100 000 lir za SKD Tabor.
Namesto cvetja na grob Darinke Zajec daruje Ivanka Bigulin
10.000	lir za Dijaško matico.
V	spomin na Ivanko Škabar daruje Savo Škabar 20.000 lir za ŠZ Sloga.
V	spomin na dr. Roberta Hla-vatyja daruje Armid Ukmar 10 tisoč lir za knjižnico Pinko Tomažič in tovariši.
V	spomin na Justo Sosič-Volpi daruje družina Volpi-Žagar 20.000 za Dijaški dom in 20.000 lir za Glasbeno matico.
Namesto cvetja na grob Pepija Miheliča daruje družina Fuksovi
30.000	lir za moški pevski zbor Igo Gruden.
Namesto cvetja na grob Pepija Miheliča darujejo Manica, Evgen in Anica 10.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina.
Namesto cvetja na grob Darinke Zajec vd. Plesničar darujeta Francka in Filip Prekrsky iz Senožeč 20.000 lir za TPPZ Pinko Tomažič.
Namesto cvetja na grob Josipa Grilanca darujeta Valerija in Emil Milič 10.000 lir za kulturni dom Prosek-Kontovel.
Ob 5. obletnici smrti dragega moža in očeta Dorčeta Terčona se ga spominjajo svojci in darujejo
25.000	za Godbeno društvo Nabrežina in 25.000 lir za pevski zbor Fantje izpod Grmade.
Podporni člani TPPZ Pinko Tomažič darujejo za omenjeni zbor: Vinko Benčič 10.000, Ondina Can-ciani 10.000, Josip Pertot 10.000 in Cveto Ušaj 10.000 lir.
Ob 10. obletnici TPPZ Pinko Tomažič darujeta Rudi Križmančič
10.000	in Diamante Čok 10.000 lir za omenjeni zbor.
Diamante Čok daruje 10.000 za ŠD Adria in 10.000 lir za sekcijo KPI Lonjer-Katinara.
Za novo pokrito ploščad ŠD Polet daruje Peter Suhadolc 25 tisoč lir.
V	spomin na Josipa Grilanca daruje Marija Sosič 10.000 lir za pevski zbor Rdeča zvezda.
V	spomin na Cvetko Mevljo vd. Pavlovič darujeta Marija in Pina Blažina 20.000 lir za Dijaško matico.
Matilda Kermac daruje 15.000 lir za Dijaško matico.
V	spomin na Cvetko Mevljo -Pavlovič daruje Lina Gombač 5 tisoč lir za Dijaško matico.
V	spomin na Justo Volpi darujeta Štefka in Nereo Veljak 10.000 lir za mladinski pevski zbor Glasbene matice.
V	spomin na očeta Irene Mihelič darujeta Marija in Živka 20.000 lir za KD Igo Gruden.
V	spomin na Darinko Zajec-Plesničar darujeta Fani in Mar-juča Cetin 15.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev.
Namesto cvetja na grob strica Pepija Miheliča darujeta Peter in Nada z družino 50.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina.
Namesto cvetja na grob bratranca Pepija Miheliča daruje Ida z družinama 30.000 lir . za .Godbeno društvo Nabrežina.
Namesto cvetja na grob Josipa Miheliča daruje. Elvira Pertot 5 tisoč lir za Godbeno društvo Nabrežina. V isti namen darujeta Bogomila in Berto Doljak 20.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina.
V	spomin na Josipa Miheliča daruje bratranec Albin Pertot z družino 20.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina.
V	spomin na Pepija Miheliča darujeta Milan in Božena 10.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina.
Namesto cvetja na grob Cvetke Mevlja vd. Pavlovič darujejo družine Cherbava, Braini, Benevoli in Cherbava 70.000 lir za Dijaško matico.
V	spomin na Pinota Collela darujeta Zvono in Miranda 10.000 za ŠD Polet, 10.000 za SKD Tabor in
10.000	lir za spomenik padlim v NOB z Opčin.
Namesto cvetja na grob drage Ivanke Škabar darujejo Ida, Vera in Irma 100.000 lir za Center za rakasta obolenja. V isti namen daru'eta družini Peric in Kocman
40.000	lir za Center za rakasta obolenja.
V	spomin na teto Ivanko Škabar daruje nečakinja Ma ina 20.000 lir za raziskovalni center G. Manni.
Namesto cvetja na grob drage Ivanke Škabar darujeta družini Cecotto in Adamič 30.000 lir za Center za rehei->ilitacijo žensk operiranih na prsih.
V	počastitev spomina bivše članice «Prosvete» Cvetke Mevlja -Pavlovič daruie Pina Kojc-Novak
5.000	lir za Dijaško matico.
V	počastitev spomina bivše ha-zenašice Cvetke Mevlja - Pavlovič daruje Pina Cerkvenik 10.000 lir za Dijaško matico.
V	počastitev spomina Cvetke Mevlja-Pavlovič daruje Grozdana Čebohin 10.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev.
V	spomin na Darinko Plesničar-Zajec daruje Ugo Margon 10.000 lir za TFS Stu ledi.
N.N. daruje 4 000 lir za ŠD Breg.
Ob obletnici smrti Mihaela Petarosa daruje sin Mario 10 000 lir za VZPI-ANPI Boršt-Zabrežec.
Podporni član Karlo Furlan (Prosek) daruje 10.000 lir za TPPZ Pinko Tomažič.
V	počastitev spomina Juste Volpi daruje Luciano Jagodic 10.000 lir za Dijaško matico.
V	spomin na Mari jo ^ Sulčič por. Tence daruje hči Mila z družino
10.000	za moški zbor Vesna in 10 tisoč lir za spomenik padlim v NOB iz Križa.
V	spomin na Josipa Grilanca darujeta za KD Rdeča zvezda: Milka Perčič 5.000 in Alojzija Rebula
5.000	lir.
V	spomin na dragega moža Ninota ob 1. obletnici smrti daruje žena Sabina 10.000 lir za ŠD Kon-tovel.
V	spomin na Karla šiškoviča daruje Milan Bolčič 10.000 lir za Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem ozemlju.
Ob priliki družabnega večera darujejo za godbo Breg: Danilo Žerjal 10.000, Jordan Kralj 10.000 in Angel Jurinčič 15.000 lir.
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12.30	šolska vzgoja:
Matematika
13.00	Italijanske kronike
13.25	Vremenske razmere
13.30	Dnevnik
14.00	Neki Harry Brent,
8. del TV nadalj.
14.30	Danes v parlamentu
14.40	Bi prišel na južni tečaj?
15.(K> Šolska vzgoja:
Andrea Palladio
15.30	Strašilo
16.00	Zdravniki ponoči. TV film Rabljeni avtomobil — 2. del
16.30	240 Robert — TV film Rop v banki — 2. del
17-.00 Dnevnik 1 — Flash
17.05	Neposreden prenos s tvojo anteno
17.10	Marco — risanka Neposredno — dopisništvo, aktualnosti, predstave
17.30	Steze dogodivščine,
TV nadalj.
18.30	Programi pristopanja
18.50	Daniel Boone — TV film
19.45	Almanah in Vremenske razmere
20.00	Dnevnik
20.40	Movie Movie,
odvisno od komika do komika
21.35	Mister Fantasy.
. glasbeni program
22.10	Sindikalna tribuna
22.50	Dnevnik. Danes v parlamentu — Vremenske razmere
23.15 Šolska vzgoja
Drugi kanal
12.30	Opoldanski program:
Včeraj, mladi
13.00	Dnevnik 2 — Ob 13. uri
13.30	Šolska vzgoja:
Avstrija
14.00	Popoldan, dnevna rubrika F ate Indovino
Mnenje Vittoria Emilianija
14.10	Zadeva Philby.
2. del TV nadalj.
15.25	Šolska vzgoja:
Zgodba, avtor Program za mladino
16.00	Svet jajce v vesolju, varietejski program za mlade Galaxy Express 999 - risanka
16.55	Nesporazumi v novoletni noči. 1. del
17.45	Dnevnik 2 — Flash
17.50	Dnevnik 2 — Večerne športne vesti
Iz parlamenta
18.05	Danes:
Petnajstdnevnik o gledališču in glasbi
18.50	Osvajanje Divjega zahoda, TV nadalj.
Med izvidniškim pohodom skupine vojakov izgubita življenje podnarednik Worth in mlad poročnik. Neznanec, ki je streljal na vojake, zbeži, toda Luke in njegov brat Josh ga kmalu dohitita in na dan pride dejstvo, da je to sudistični vojak, ki ne ve. da je-vojne konec že cela štiri leta.
Napoved vremena
19.45	Dnevnik 2
20.40	«Tntrigo a Stoccolma* — film (Spletka v Stockholmu) - režija: Mark Robson: igrajo: Paul Newman, Elke Sommer, Edward G, Robinson, Diane Baker in drugi.
Film je leta 1963 režiral Mark Robson in je povzet po romanu I. Wallacea. Glavno vlogo ima znani Paul New-man. Dogaja se v Stockholmu ob podeljevanju Nobelove nagrade najboljšim literatom in znanstvenikom. Nagrajenec za literaturo je mlad pisatelj, ki piše detektivke pod psevdonimom. Svoje težave skuša premostiti z alkoholom in ženskami. Fizik pa je nič manj kot dvojnik znanstvenika. ki so ga ugrabili «rdeči». Pisatelj se tega zave ih... Kaj več bomo zvedeli iz filma samega.
21.35	«Gnieche» — TV priredba
23.10	Dnevnik 3
22.55	Srečanje v kinu. kinematografske novosti
TRSI A
7.00, 8.00, 10.00. 13.00, 14.00, 17.00,
19.00	Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Almanah: Domači obrazi; 8.45 Glasbene skice: 9.30 Manjka jim samo beseda: 10.10 Oddaja za otroški vrtec; 10.20 Koncert; 11.30 Poldnevniški razgledi; Izbrani listi; 12.00 Kulturno pismo; Beležka; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Odraslim prepovedano!; 14.55 Naš jezik; 15.00 Glasbeni magazin; 16.00 Koder teče, ondod moči — II. serija (ponovitev); 17.10 Mi in glasba: argentinski ženski zbor »Coral fe-menino de San Justo* iz Buenos Airesa; 18.00 Junakinje v dramatiki: Friedrich Schiller; »Marija Stuart*; 18.45 Priljubljeni motivi.
KOPER
(Italijanski program)
6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30,
12.30,	13.30. 14.30, 15.30, 16.30, 17.30,
18.30,	19.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.15 Koledarček; 8.32 Muratti mušic; 9.15 Berimo skupaj;
9.32	Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je. ..; 10.10 Šola, otroštvo, vzgoja: 10.20 Glasbeni odmor; 10.32 Glasbeni prostor; 10.45 Mozaik, glasba in nasveti; 11.00 Khn, svet mladih: 12.05 Glasba po željah;
15.00	Kantavtorji; 16.00 Glasovi našega časa; 16.10 Glasbena oddaja;
16.32	Crash; 16.55 Koledarček; 17.00 Jugoslovanska pop scena; 17.32 Poje Patrick Juvet; 17.45 Radijski zastor.
KOPER
(Slovenski program)
6.30, 7.25, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; fi.OO Glasba za dobro jutro; 6.37 Kinospored: 13.30 Otvoritev; 13.45 Glasba, zanimivosti in reportaže; 14.03 Glasbene želje poslušalcev po telefonu; 15.00 Dogodki in odmevi: 15.30 Glasba po željah;
16.00	Zapojmo pesem; 16.18 Poje
23.05	Dnevnik 2 «— Zadnje vesti Turin: Lahka atletika
Tretji kanal
16.55	Vabilo:
Tartufo il figlio del fulmine
17.25	Spominske vaje;
Coppa Acerbo
17.55	Večer z Guyom De Maupas-santem
19.00	Dnevnik 3
19.30	Dnevnik 3 — Deželne vesti
20.05	Šolska vzgoja:
Večerna glasba
20.40	«L’Amfiparnaso» Orazia Vec-chija
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
8.55	TV v šoli:
TV koledar: Varnost V prometu. o pogumu; Dnevnik 10
10.00	Poročila
10.05	in 15.30 TV v šoli: Rastlinski laboratorij; Risanka: Puškin; Dragoslav An-drič; Glasbena vzgoja; Učenci v samoupravni družbi; Savinjska dolina; Zanimivo potovanje
16.45	Poročila
16.50	Potovanje škrata Spančkolina risana serija
17.00	Pustolovščina, otroška serija
17.35	Veleslalom za moške
18.30	Obzornik
18.45	Čas, ki živi:
Pohod na Stol
Najbolj avtentično živi čas boja in revolucije v oživljanju posameznih dogodkov v različnih oblikah množičnih manifestacij mladine, delovnih ljudi in občanov. Zelo razširjena oblika so tudi pohodi po partizanskih poteh. Med tradicionalne in najbolj množične, navsezadnje pa tudi naporne in zahtevne, sodi «Spominski zimski pohod na Stol*, ki bo letos že sedemnajstič.
Avtorsko je oddajo pripravil Janez Kranjc, posnel pa jo je Janez Hrovat, ki se je u-deležil verine dosedanjih zimskih pohodov na Stol.
19 15 Risanka 19.24 TV in radio nocoj 19 26 Zrno do zrna '9.30 TV dnevnik
19.55	Vreme
20.00	Skupno
20.50	E. L. Voyni-h:
Obad. sovvriska nadalj.
21.55	V znamenju
Koper
13.30	Odprta meja
Danes bodo v oddaji »Odprta meja* med drugim na sporedu tudi naslednje vesti:
VIDEM — Pokrajinski kongres KD BAZOVICA — Otvoritev vrtca TRST — Kulturni večer »Okrogle od Prešerna do šifrerja*
TRST -r Intervju z Lidijo Kozlovič — Prešernovo nagrajenko
15.30	Ponovitev Odprte meje
16.00	Narodna glasba:
Od Jadrana do Rezije, 1. del
16.30	Cinenotes
17.00	Rezervirano za najmlajše
18.00	Ponovitev filma
19.30	Obzorja
20.00	Risanke
20.15	TV D — Stičišče
20.30	Mož iz Dineris kluba — film 22 05 TV D - Danes
22.15	Veter in H-ast — TV nadalj. Ob koncu TV D — Danes
Zagreb
18.15	Knjige in misli 18 45 Amaterski studio
19.30	TV dnevnik
20.45 Dokumentarna oddaja 21.35 Zagrebška panorama
Zagreb
18.00	in 18.05 Program za najmlajše in za mladino
18.50 Thafs HolIywood 19.10 Teledring,
nagradno tekmovanje 20.40 Fortunata in Jacinta,
TV nadalj.
Keith Marshall; 16.30 Primorski dnevnik; 16.45 Zabavna glasba;
17.00	Aktualna tema; 17.33 Polna roka sočnega rocka.
RADIO 1
7.00,	8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00,
13.00,	14.00, 17.00, 19.00 Poročila;
6.00	- 8.45 Glasbena kombinacija; 9.02 - 10.03 Radio tudi jaz 1982; 11.10 Takoj se vrnem; 11.34 Radijska priredba; 12.03 Ulica Asiago Tenda; 13.25 Poštna kočija; 13.35 Master; 15.00 Popoldanska srečanja; 16.00 11 Paginone; 18.05 Zvočna kombinacija; 18.35 Programi pristopanja; 19.30 Radio 1 — jazz 82; 20.00 Radijski zastor; 20.45 Pozabljene strani italijanske glasbe;
21.00	Folklorna glasba; 21.25 Štirje deli jabolka; 21.52 Življenje... člo-vega; 22.27 Boring Test; 23.10 Telefonski klic.
LJUBLJANA
6.00,	6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.00 Poročila; 6.10 Prometne razmere; 6.20 Rekreacija: 6.50 Dobro jutro, otroci!; 7.30 Z radiom na poti; 8.05 Za šolarje; 8.35 Iz glasbenih šol; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Rezervirano za...;
11.05	Ali poznate: 11.35 Naše pesmi in plesi; 12.10 Danes smo izbrali;
12.30	Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače; 13.00 Danes do 13. ure; Iz naših krajev: Iz naših sporedov:
13.30	Priporočajo vam. ..; 14.05 V korak z mladimi; 15.00 Dogodki in odmevi: 15.50 Radio danes, radio jutri; 16.00 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17. uri: 18.00 Sotočja; 18.45 Glasbena medigra: 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Minute z ansamblom Jožeta Kampiča: 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.30 S solisti in ansambli JRT; 21.05 Radijska igra; 22.30 Vodomet melodij:
23.05	Lirični utrinki: 23.10 Paleta nopevk jugoslovanskih avtorjev: 00.05 - 4.30 Nočni program — glasba
SMUČANJE
Z NEDELJSKIM SLALOMOM^ SEJE KONČALO SP V SCULA MUNGU
Bojan Križaj osvojil srebrno kolajno
Zmagal Ingemar Stenmark - Smola Italijana De Chiese - «Ameriška dvojčka» tokrat praznih rok
SCHLADMING — Zadnji dan letošnjega svetovnega prvenstva v Schladmingu je prinesel jugoslovanskemu smučanju doslej največji uspeh.
Jugoslovanski reprezentant Bojan Križaj je osvojil srebrno kolajno in s tem postal svetovni podprvak, za naslov svetovnega naslova pa tokrat ni bilo priložnosti in možnosti, ker je bil Ingemar Stenmark tokrat, po delnem neuspehu v veleslalomu, nepremagljiv. Odlični švedski smučar je dosegel najboljša časa na obeh progah in na končni lestvici prehitel Križaja za 42 stotink. Glede prvega in drugega mesta je bilo praktično odločeno že po prvem teku (če seveda ne bi Stenmark in Križaj napravila kakšno hujšo napako), pa čeprav sta bila od prve petnajsterice izločena samo Paul Frcmmelt in Steve Mahre, ki sta naredila hudi napaki. Pri tem pa velja omeniti, da je Američan nadaljeval tekmo, saj je hotel kljub velikemu zaostanku priti do cilja, da bratu, ki je čakal na start, sporoči nevarne pasti na progi.
Po prvem teku so bili v zelo ugodnem položaju tudi Italijani (De Chiesa odliče-i tretji, veteran Gros sedmi in Mally samo mesto za njim).
Druga proga, ki jo je z 69 vratci postavil trener švedske reprezentance Jean Pierre Chattelard, pa je redčila vrste tekmovalcev. Usodna je bila za Pilila Mahreja, ki je bil po prvem teku peti in s tem še vedno v boju za eno od kolajn, vlogo Bojana Križaja h olimpijskih iger v Lake Placidu je prevzel Italijan Paolo De Chiesa. ki je sodil v ozek krog favoritov, v drugem teku pa je nared'! nekaj manjših napak, tako da je za las izgubil bronasto kolajno. To je seveda i-prlo pot do tretje stopničke Švedu Fjiillbergu, ki je dosegel četrti najboljši čas za Stenmarkom. Križajem in Gaspozom ter za pet stotink prehitel Italijana pri naskoku za osvojitev tretjega mesta. Sicer sta se Gros in Mally pomaknila za mesto više. a to je bila samo skromna tolažba.
Po prvem teku je bil Cerkovnik 21. in na koncu obtičal t ' ajrd. kar jc nedvomno zelo dober uspeh.
VRSTNI RED SLALOMA
1. Stenmark (Šved.)	148’ "48
2. Križaj (Jug.)	1’48”9U
3. Fjallberg (Šved)	1'49’’32
4. De Chiesa (It.)	1’49”37
5. Gaspoz (Švi.)	1’49”51
6; Gros (It.)	1'50”68
7. Mal)y (It.)	I'51”08
8. Gruber (Av.)	f51”08
9. Skajen (Nor.)	1’51”78
10.	Andrejev (SZ)	1’52”60
11.	Halsnes (Nor.)	1’53”52
12.	Kaiva (Jap.)	1’53”89
13.	Cerkovnik (Jug.)	1’54”71
14.	Beck (ZRN)	1’55”01
15.	Hirt (ZRN)	1’55”42
Hessova najboljša Odličen obračun Jugoslovanov
Svetovno smučarsko prvenstvo v alpskih disciplinah je končano. O srednja osebnost letošnjega SP v Schladmingu je nedvomno 20-letna Švicarka Erika Hess, ki je osvojila kar tri zlate kolajne. Prvima mesto, ma v slalomu in veleslalomu moramo dodati še zlato v kombinaciji, to je disciplini, ki so jo prvič u-vedli na SP in izgleda, da bo dobila zeleno luč tudi na prihodnjih 01, ki bodo leta 1984 v Sarajevu. To je bil drugi nastop Hessove na svetovnem prvenstvu, saj je osvojila bronasto kolajno v veleslalomu na
KOLAJNE
Švica
ZDA
švedska
Franclja
Avstrija
Kanada
Jugoslavija
Italija
Liechtenstein
Z S 3	2
1	3
1 1 1 0
B
0
1
1 1 1 0
01 v Lake Placidu, ki je veljalo tudi za svetovno prvenstvo.
V	tekmovanju za svetovni pokal je bila Švicarka v lanski sezoni odlična druga in najboljša v slalomu. Letos pa vodi v svetovnem pokalu, saj je zmagala štirikrat v slalomu, v veleslalomu je bila enkrat druga in je bila najboljša v vseh kombinacijah.
V	ženski konkurenci bi omenili še Kanadčanko Sorensonovo, ki je pripravila veliko presenečenje z osvojitvijo zlate kolajne v smuku. Zastopnica ZDA Christin Cooper je
Erika Hess, junakinja Schladminga
bila dvakrat druga v slalomu in ve. leslalomu ter tretja še v kombinaciji. Tako Nelsonova (ZDA) kot tudi Pelenova (Fr.) sta obtičali na drugem mestu v smuku .oziroma kombinaciji. Italiji in Liechensteinu sta prinesli edini bronasti kolajni Konzettova in Zinijeva. Uspeh Kanade v smuku je dopolnila še ra-hamova z bronom.
V moški konkurenci je bil najboljši Šved Stenmark z enim prvim in drugim mestom. Po porazu v veleslalomu se je Stevu Mahreju pošteno oddolžil. Brat Phile Mahre, ki ima svetovni pokal že v žepu, pa je to pot ostal brez kolajne. Potem
Kolajne so osvojili
MOŠKI
VELESLALOM
1.	Steve Mahre (ZDA)
2.	Stenmark (Šved.)
3.	Strel (Jug.)
SMUK
1.	Weirather (Av.)
2.	Cathomen (Švi.)
3.	Resch (Av.) KOMBINACIJA
1.	Vion (Fr.)
2.	Luescher (Švi.)
3.	Steiner (Av.)
SLALOM
1.	Stenmark (Šved.)
2.	Križaj (Jug.)
3.	Fjallberg (Šved.)
ŽENSKE
VELESLALOM
1.	Hess (Švi.)
2.	Cooper (ZDA)
3.	Konzett (Liec.)
SMUK
1.	Sorenson (Kan.)
2.	Nelson (ZDA)
3.	Graham (Kan.) KOMBINACIJA
1.	Hess (Švi.)
2.	Pelen (Fr.)
3.	Cooper (ZDA)
SLALOM
1.	Hess (Švi.)
2.	Cooper (ZDA)
3.	Zini (It.)
ko ni nastopil v kombinaciji, ko je imel zlato kolajno že v žepu, je kar dvakrat izpadel ter ostal praznih rok.
Domačine je rešil smuk. in sicer Weirather (zlato) ter Resch (bron), to pa je dokaj skromen izkupiček za nekdanjo smučarsko velesilo Avstrijo.
Jugoslovanski alpski smučarji so dosegli izreden uspeh. Že pred leti so si zastavili ambiciozen načrt; ga v posebni «beli knjigi» bvredno-
Zaradi izgredov prekinitev v Beogradu
V 16. kolu prve jugoslovanske košarkarske lige ni prišlo do presenečenj. Žal, pa je tokrat prišlo do hudih izgredov v Beogradu med tekmo Radnički LMK -Sloboda Dita. tako da sta morala sodnika prekiniti srečanje takoj v začetku drugega polčasa. Kaže, cla so navijači tuzlanskega moštva metali na igrišče razne predmete, tako da srečanja ni bilo mogoče nadaljevati. Kaj bo sklenila disciplinska komisija košarkarske zveze? Bo tekmo dobil za zeleno mizo Radnički L MK ali jo bodo ponovili?
Derbi kola je bil v Šibeniku, kjer pa je beograjski Partizan z odličnima Slavničem in Da-lipagičem osvojil zanesljivo zmago in tako tudi obdržal prvo mesto na skupni lestvici. V vrstah Šibenke je bilo predvsem več pričakovati od mladega Dražana Petroviča, ki se je zaman skušal kosati z bolj izkušenim Slavničem, in Jariča, ki je tokrat odpovedal.
Drugouvrščena Cibona ni imela nikakršnih težav, da je zanesljivo odpravila moštvo Rabotni-čkega. Tretjeuvrščena Crvena zvezda je zopet potrdila, da je trenutno v odlični formi in je visoko premagala čačanskega Borca. Varovanci trenerja Ranka Žeravice bi lahko že v prihodnjem kolu poskrbeli še za en podvig, ko bodo v mestnem derbiju igrali proti Partizanu.
Tudi Zadar tokrat ni imel posebnih težav, da
tili in predstavili tudi širšemu krogu, odtlej pa si prizadevajo, da bi se ga držali v čim več podrobnostih. Z doseženim v Schladmingu pa so zadani načrt celo presegli.
V veleslalomu je bil Boris Strel odličen tretji in tako osvojil prvo kolajno Jugoslaviji v smučanju sploh. Ta izjemen uspeh pa je Bojan Križaj «posrebril».
Z jugoslovanskim alpskim smučanjem bo potrebno v Sarajevu resno računati, saj je v ozadju še vrsta mladih in obetavnih smučarjev in da ne govorimo o smučarkah, ki jim letošnja sezona pomeni prodor v sam svetovni vrh. Z načrtnim in sistematičnim delom se da veliko narediti in sedanji tehnični direktor reprezentance Tone Vogrinec je pred leti dobro videl in vedel, kje je ključ do svetovnega smučarskega vrha.
Ob vsem tem ne smemo še pozabiti na izjemen uspeh tovarne smuči Elan iz Begunj na Gorenj skem, s katerimi tekmujejo že vrsto let Ingemar Stenmark in obe jugoslovanski reprezentanci.
iiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiHiiiiiiiiiiciiniiiiiiiuiiiHHiKiniiiiiiuiiiiniiiiiiiiiitiiiHiiiiiimiiiiiiiiiiniimiiiiiiiiimritiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiin
je odpravil ljubljansko Iskro Olimpijo, ki bo v prihodnjem kolu gostila zagrebško Cibono.
Čeprav do konca prvenstva manjka še šest kal, pa je skoraj že gotovo, da si je že velika četverica (Partizan, Cibona, Crvena zvezda in Zadar) priborila mesto v «play-oju». le-tej pa se bosta verjetno priključili še šibenka in Iskra 0-limpija.
Ta teden ne bo tekem v evropskih pokalih, tako da se bodo lahko vsa moštva primerno pripravila za nastope v prihodnjem kolu, v katerem se obetajo zares izenačene borbe.
IZIDI 16. KOLA
V	ZADRU: Zadar - Iskra Olimpija
V	ŠIBENIKU: Šibenka - Partizan
V	BEOGRADU: Crvena zvezda . Borac
V	ZAGREBU: Cibona - Rabotnički
V	TITOGRADU: Budučnost - Bosna
V	BEOGRADU: Radnički LMK - Sloboda
118:100 93:104 116: 93 123:100 110:106 prek.
LESTVICA
Partizan Beograd 26; Cibona Zagreb 24; Crvena zvezda Beograd 22; Zadar 18; Iskra Olimpija Ljubljana in Šibenka Šibenik 16; Budučnost Titograd in Bosna Sarajevo 14; Borac čačak 12; Radnički LMK Beograd in Sloboda Dita Tuzla 10; Rabotnički Skopje 8..
PRIHODNJE KOLO (13. februarja)
Zadar - Radnički LMK, Iskra Olimpija - Ci bona (po TV), Rabotnički - Šibenka, Partizan -Crvena zvezda, Borac Budučnost, Bosna - Sloboda Dita.
KOŠARKA
V NEDELJSKEM KOLU V PRVENSTVU A-2 LIGE
Goriški San Benedetto in tržaški OECE uspešna
San Benedetto — Sapori 80:74 (43:25)
SAN BENEDETTO: Biaggi 11, Tu-rel 15, Jones 5, Sfiligoi 3, Paleari, Ardessi 26. Pieric 6, Mayfield 14, Nobile, Galluzzo.
SAPORI SIENA: Neri 2, Casanova, Ceccarelli, Bacci 2, Cagnazzo 14, Bucci 27, Vroman 21, Visigalli 8, Giustarini, Degli Innocenti.
SODNIKA: Belisari in Zappilli.
PM: San Benedetto 18:19, Sapori 10:15; PON: Bucci v 40. min.
San Benedetto je, kot predvideno, pospravil deveti zaporedni par točk z domačo zmago nad Saporijem iz Siene.
Toda tokrat naloga Goričanov ni bila lahka, kot bi lahko pričakovali glede na dosedanje nastope obeh e-kip in kot so dale slutiti uvodne minute, ko so domači po 3’ in 40” vodili že s 16:4. Gostje so skušali reagirati, vendar zaman, tako da je De Sistijeva ekipa ob počitku imela 18 košev prednosti.
Povsem drugačna je bila slika

NOGOMET
3. ITALIJANSKA LICA
TRIESTINA PRAZNIH ROK
ianremese— Triestina 1:0
(0:0)
SANREMESE: Pelosin, Cichero, lattoia, De Luca, Ricci, Cantore, Iclillo (69’ Bertazzon), Francesco-li, Trevisani, Maggiom, Prunecchi 77’ Pin).
TRIESTINA: Nieri, Marlazzi (72’ lani ni), Schiraldi, Leonarduzzi. Marie roni, Marozzi, De Falco, Mitri, )reolini (61’ Doto), Dominissini. iscagni.
SODNIK: Greco iz Lecce. STRELEC: v 55’ Prunecchi (11 n et rovka).
Kakor je že postalo v navadi v adnjih treh prvenstvih, je Sanre-nese tudi tokrat odvzela Triestini sakršno upanj? za napredovanje, la ta poraz lahko tržaško moštvo nenda upravičeno nekoliko krivi labega sodnika, ki ji je dosodil irecej dvomljivo enajstmetrovko. \sekakor pa menimo, da bi lahko ljub temu ’'rlcct ina dosegla v San-emu pozitiven izid tudi glede na lejstvo. da je domača ekipa doka ala, da je njegov slab položaj na ? št vici popolnoma upravičen. Toda okrat je Triestina igrala pod svojini sposobnostmi, tako da sta si bili kini enakovredni.
Triestina si je zapravila tekmo v irvem polčasu, ko je dokazala, da e zadovolji z neodločenim izidom, ncdtem ko bi lahko glede na svoje nožnosti z nekoliko pogumnejšo igro oravila v težave šibke domačine. / drugem polčasu pa je sodnik kaz lova! z najstrožjo kazniio nenamer-io igro z roko Schiraldi ja. Sami i-[ralci Sanremeseja so sprejeli sod-likovo odločitev z začudenjem. Pru-icechi je z lahkoto premagal Nie-ija.
Rp prejetem golu so igralci Trie-t.ine silovito pritisnili na vrata do načinov, toda njihovi napadi sc bili ireveč zmedeni, da bi obrodili za-elene sadove.
IZIDI 20. KOLA
Fano - Padova	3:2
Forli Piacenza	0:1
Vicenza - Empoli	1:1
Mantova - Trento	0:0
Parma - Modena	1:1
Monza - Atalanta	0:0
Rhodense - Alessandria	0:0
Sanremese • Triestina	1:0
Treviso - S. Angelo	2:0
LESTVICA
talanta 30: Monza 29; Modena Padova, Vicenza 27; Triestina Trento 21: Treviso, Fano 19; li, Parma 18; Piacenza, Alessan-i, Rhodense 17: Sanremese 15; iTovr 14; Empoli 13; S. Angelo 8. PRIHODNJE KOLO (14.2.) lessandria - Fano; Atalanta -iremese; Empoli Mantova; Mo ia - Rhodense: Padova - Triesti-Piacenza Parma: S. Angelo * nza: Trento - Forli; Treviso
Jutri Triestina — Vicema
Jutri bodo odigrali prva srečanja osmine finala italijanskega pokala za profesionalna moštva.
Triestini je tokrat žreb namenil precej neugodnega nasprotnika, Vi-cenzo.
Tržačani bodo prvo tekmo odigrali na svojem igrišču. Tekma se bo začela ob 15. uri. Povratno srečanje bo v Vicenzi, 24. februarja.
«Azzurri» za SP
ALASSIO — Italijanska državna nogometna reprezentanca se bo pripravljala na svoj nastop na svetovnem prvenstvu v Španiji od 19. marca dalje v Alassiu.
Schmidt trener Avstrij*e
DUNAJ — Za novega trenerja avstrijske državne nogometne reprezentance so imenovali Georgea Schmidta, Nadomestil je Karla Stot-za, kateremu so odpovedali pogodbo
NOGOMET
V PRVI ITALIJANSKI LIGI
Podvig Videmčanov v Avellinu
Na prvem mestu lestvice sta sedaj Fiorentina in Juventus • Več enajstmetrovk
Po 18. kolu italijanskega prvoligaškega prvenstva se je na vrhu lestvice Fiorentini pridružil Juventus. Fiorentina je imela precej težav v Ascoliju, kjer so domačini tudi tokrat dokazali, da so zelo solidna ekipa.
Juventus pa je strl odpor Coma le v sklepnem delu srečanja. Tu-rinčani pa so si zmago vsekakor zaslužili, ker so bili skozi vso tekmo boljši od nasprotnikov.
Tudi Inter in Roma sta bili tokrat uspešni na tujem igrišču. Inter je premagal Torino z enajstmetrovko Beccalossija, ki je bil najboljši na igrišču. Kljub temu da je zmagal le z golom razlike, pa je Inter popolnoma nadigral domače moštvo in zapravil ogromno število priložnosti za gol.
Roma pa je po dveh zaporednih porazih odigrala v Cagliariju odlič-
Mlllllllllllll lllllttlllllll lllllll llllllll I Hill IIIIIIIITIUI lil llllllllllf liti tlltlllll II Hill lili lit Hill Ulit IIMIIIIIII til Iti lili
PRED NADALJEVANJEM JUGOSLOVANSKEGA PRVENSTVA
Partizan zopet presenetil
Spomladanski del jugoslovanskega nogometnega prvenstva prve zvezne lige je pred vrati.
Vse ekipe se vneto pripravljajo, zato ni nič čudnega, da so odigrali v soboto in nedeljo vrsto zanimivih turnirjev.
Tako je v Skopju Partizan bil ponovno uspešen kakor v Mostarju. Tokrat je v finalni tekmi premagal domači Vardar z 1:0 z golom Rada novica.
V tekmi za tretje mesto je Rad nički zanesljivo premagal vzhodnonemškega prvoligaša Dinama iz Dresdna s 3:1. Za Radnički so bili uspešni Radosavljevič. Drizič in Vo. jinovič. Nekaj minut pred koncem srpčanja pa je za Dinamo dosegel častni zadetek Schulbe.
Zanimiv turnir je bil tudi v Dubrovniku, kjer je končno zmago o svojilo Sarajevo. V odlični tekmi so namreč Sarajevčani premagali državne prvake Crvene zvezde z 2:1. Beograjčani so prešli v vodstvo v 33. min. po zaslugi Janjanina. Sarajevčani pa so najprej remizirali z Božovičem. pet minut pred kon cem srečanja pa je Lukič dosegel zmagoviti gol za Sarajevo. V malem finalu pa je domače moštvo GOŠP • Jug. ki nastopa v drugoli gaškem prvenstvu poskrbelo za le po presenečenje, saj je gladko premagalo madžarskega prvoligaša TS VIC iz Pečulia s 3:1.
Nekateri prvoligaši pa so izkori-
stili zadnjo nedeljo pred začetkom prvenstva, tako da so odigrali kako prijateljsko tekmo. Najzanimivejše je bilo srečanje v Splitu, kjer je domači Hajduk premagal ma džarskega prvoligaša Ferencvarosa s 3:1. Za domačine je bil dvakrat uspešen Gudelj, enkrat pa Zoran Vujovič. Častni zadetek za goste je dosegel Szorolay.
Slavje Švicarjev
ST, MORITZ — Na svetovnem prvenstvu v dvosedežnem bobu v St. Moritzu sta zmagala Švicarja Schii-rer - Ruegg, druga sta bila njuna rojaka Hiltebrand - Bachli, tretja pa vzliodna Nemca Schonau -Kirchner.
TENIS
DOR iaiUjnD — Reprezentanca ZRN je osvojila letošnji «Kraljev pokal«. ZRN je v finalu premaga la ČSSR z 2:1.
no tekmo. Rimljani so začeli tekmo zelo dobro in ob koncu prvega polčasa vodili z 2:0. Domačinom je uspelo v začetku drugega polčasa celo remizirati, toda igralci Rome so istrmili svoje vWte in zmagali s 4:2. Med zmagovali sta bila uspešna Pruzzo in Falcao. ki sta dosegla vsak po dva zadetka.
Na tujem igrišču je bil uspešen tudi Udinese, ki je z inteligentno taktiko zmagal v Avellinu. Kot o-bičajno ima največ zaslug. za podvig svoje ekipe Causio, ki bi si po našem mnenju zaslužil vključitev v državno reprezentanco na prihodnjem svetovnem prvenstvu.
Na dnu lestvice je Milan zapravil dobro priložnost za zmago, saj je proti Napoliju z enajstmetrovko vodil že od samega začetka. Neapelj-čanom pa je uspelo remizirati s pomočjo dvomljive enajstmetrovke.
Cesena in Genoa sta remizirala, Bologna pa je, kljub dobri igri, izgubila v Catanzaru.
IZIDI 18. KOLA
Ascoli - Fiorentina	0:0
Avellino - Udinese	0:1
Cagliari - Roma	2:4
Catanzaro - Bologna	1:0
Cesena - Genoa	1:1
Como - Juventus	0:2
Milan - Napoli	1:1
Torino - Inter	0:1
LESTVICA Juventus, Fiorentina	26; Inter
24; Roma 22; Napoli 21;	Catanzaro
19; Avellino 18: Ascoli, Genoa, Udinese 17; Torino 16: Cesena 15; Ca-gliari, Bologna 14; Milan 13; Como 9 PRIHODNJE KOLO (14. 2.)
Bologna - Como; Fiorentina - Ca-tanzaro; Genoa - Avellino; Inter -Cagliarij Juventus - Milan; Napo-li - Ascoli; Roma • Torino; Udinese - Cesena.
Z. ITALIJANSKA LIGA
Na vrhu lestvice dvojica Pisa-Varesc
Nastase kaznovan
NEW YORK - Svet teniških profesionalcev je kaznoval romunske ga igralca Nastaseja s tritedenski prepovedjo nastopanja na turnirjih dGrand Prix>. Kaznovali so ga za to, ker je v zadnjih 12 mesecih «zbral» denarnih glob v višini skupno 5.000 dolarjev.
dela
Piši
V prvem kolu povratnega drugoligaškega prvenstva je uspelo zmagati v Pescari. S to zmago je toskanskemu drugoligašu uspe lo ujeti Varcseja na vrhu lestvice.
Catania je premagala Foggio in tako obdržala tretje mesto na lestvici. Z dvema točkama zaostanka ji sledita Sampdoria in Verona, IZIDI 20. KOLA
Bari Palermo	2:0
Catania - Foggia	2:1
Cremonese - Varese	0:0
Lazio - Sambenedettese	1:1
Lecce Perugia	1:1
Pescara - Piša	1:2
2:1
1:1
5:0
3:0
Pistoiese - Rimini Reggiana - Spal Sampdoria - Brescia Verona - Cavese
LESTVICA
Piša, Varese 26; Catania 25; Sampdoria, Verona 23; Bari, Perugia 22; Lazio, Palermo, Pistoiese, Cavese 21; Sambenedettese, Foggia 19; Spal, Lecce 18; Reggiana, Cre-monese, 17; Brescia 15; Pescara 9. PRIHODNJE KOLO (14. 2.) Brescia - Pescara; Cavese - Reggiana; Foggia - Lecce; Palermo -Sampdoria; Perugia - Cremonese; Piša - Verona; Rimini - Bari; Sambenedettese - Pistoiese; Spal -Lazio; Varese - Catania.
FIRENCE — 7. tradicionalni nogometni italijansko-angleški turnir so odgcdili na spomlad leta 1983. Za odgoditev so prosili Angleži.
drugega polčasa, ko je gostom u-spelo «razbiti» ritem domačih košarkarjev. Sapori je z delnim izidom 24:10 v prvih osmih minutah drugega dela zmanjšal razliko na same štiri točke. Tedaj je De Sisti poslal na igrišče mladega Turela, ki je dal svojim novega zagona in z nekaj dragocenimi koši pokopal vse upe Saporija.
Med posamezniki je bil tokrat Ardessi gotovo najboljši, med gosti pa je bil protagonist Bucci, ki je po slabem prvem polčasu bil v drugem delu nezgrešljiv in samo v drugi polovici dosegel 24 košev.
M. M.
Stella Azzurra — OECE 67:84 (33:46)
STELLA AZZURRA RIM: Mašini 4, Roda 8, Terry 4, May 19, Carra-ria 11, Gualco 21, Selvaggi, Carda-relli, Pastore, Caporuscio.
OECE TRST: Ritossa 12, Valenti 6, Tonut 2, Robinson 23, Čuk, Ber-tolotti 20, Abromaitis 19, Meneghel.
SODNIKA: Montella in Baldmi.
Tržaški OECE je osvojil «prvo južno etapo*. Zanesljivo je premagal skromno peterko rimske Stelle Az-zurre, že jutri pa bo gostoval v Neaplju, kjer se bo spoprijel z nevarnim Selecom, ki se na vse krip-lje bori za obstanek v ligi.
Tržačani so v Rimu osvojili novi točki brez vsakršnih težav, saj so domači košarkarji igrali katastrofalno slabo.
IZIDI 24. KOLA
Stella Azurra - OECE	67:84
San Benedetto - Sapori	80:74
Latte Matese - Tropic	78:75
Sacramora - Latertini	97:91
Rapident - Svveda	79:78
IIonky - Libertas	79:66
Cidneo - Selečo	99:75
LESTVICA
Cidneo Brescia 42; San Benedetto Gorica 40; Libertas Livorno 30; IIonky Fabriano 28: Latte Matese Caserta in OECE Trst 26; Tropic Videm 24; Sapori Siena in Rapident Livorno 22; Sacramora Rimini 20; Stella Azzurra Rim 16; Selečo Neapelj in Sweda Vigevano 14; Later-tini Rim 12.
PRIHODNJE KOLO (Jutri, 10. 2.)
Selečo - OECE; Sweda - San Benedetto; Sapori - Honky; Tropic -Sacramora; Libertas - Stella Azzurra; Cidneo - Latte Matese; Latertini - Rapident.
PRVENSTVO A-l LIGE
Billy že tretji Milančani jutri proti Scavoliniju
Milanski Billy, ki je v tem prvenstvu začel skoraj katastrofalno slabo, si je v zadnjih kolih povsem opomogel. V nedeljo so Petersonovi varovanci v Bologni zanesljivo premagali še domače moštvo Latte So-leja in so trenutno kar tretji na prvenstveni lestvici.
Že jutri pa bodo košarkarji Billyja sprejeli v goste vodilni Scavolini, ki je v nedeljo brez težav premagal ekipo Recoara. Tudi v tem srečanju je bil najboljši Kičanovič, ki je med drugim dosegel tudi 33 točk. Jutrišnje srečanje v Milanu med Billy-jem in Scavolinijem bo torej prava poslastica za italijanske ljubitelje košarke.
IZIDI 24. KOLA Squibb - Berloni Bancoroma - Sinudyne
Bartolini - Cagiva	87; 81
Latte Sole - Billy	75:95
Carrera - Acqua Fabia	100:91
Scavolini - Recoaro	111:77
Benetton - Jesus Jeans	72:69
LESTVICA
Scavolini Pesaro 38; Berloni Turin 34; Squibb Cantu, Acqua Fabia Rieti, Sinudvne Bologna in Billy Milan 28; Latte Sole Bologna 26; Cagiva Varese in Bancoroma Rim 20; Recoaro Forli, Benetton Treviso in Jesus Jeans Mestre 18; Bartolini Brindisi 14.
PRIHODNJE KOLO (Jutri, 10.2.) Billy - Scavolini; Jesus Jeans -Latte Sole; Berloni - Benetton; Cagiva - Acqua Fabia; Recoaro - Carrera; Sinudyne - Bartolini; danes, 9.2.: Banccroma - Squibb.
NOGOMET
MiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiMiiimi
Alžirija - Tunizija 1:0
TUNIZ — V. prijateljskem nogometnem srečanju je Alžirija premagala Tunizijo z 1:0. Tekma je bila 81:82 y okviru priprav Alžircev za bliž-100:89 nje svetovna prvenstvo v Španiji.
mOuduilimimimiiilliiniiMiliimiiliMliiiKliimiiill
NAMIZNI TENIS
V ZENSKI A LIGI
Krasu obe točki
Nase igralke zanesljivo zmagale v Cagliariju
V sedmem kolu ženske namiznoteniške A lige ni imel Kras težkega dela.
Gostovanje v sardinskem glavnem mestu je bilo bolj naporno zaradi potovanja kot pa zaradi odpora Cagliarija, ki je na. zadnjem mestu brez osvojene točke.
Krasovo moštvo je, kljub odsotnosti Sonje Milič, gladko slavilo s 4:1. Edina, ki je delala nekaj preglavic slovenskima igralkama, je bila drugokategornica Locei, katera uporablja poseben lopar s travnato oblogo, ki ima poseben odboj.
Sonja Doljak je morala tako Sar-dinki prepustiti set, pri vodstvu Krasa s 4:0 pa je Damjana Sedmak celo klonila za 0:2. To pa ni pomembno, saj je bila poglavitna o-svojitev obeh točk v pričakovanju sobotnega neposrednega obračuna z vodilnim Fiat Bari. ko bo tudi
■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiMiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiimMiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiM
Kljub podvigu jadranovci ostali tretji
Jadranu je v soboto uspel velik podvig: pred rekordnim 'številom gledalcev je v tržaški športni palači zadal prvi poraz Farnaciariju iz Reggio Emilie.
Žal. pa tudi to ni zadostovalo našim fantom, da bi se povzpeli na drugo mesto prvenstvene razpredelnice. Neposredni Jadranov tekmec za drugo mesto, moštvo Paehere je namreč doma premagalo bocensko Fiammo in seveda obdržalo drugo mesto.
Od neposrednih Jadranovih tekmecev velja omeniti zelo zanesljivo igro moštva Autopiu’, ki je v gosteh zanesljivo odpravilo Vicenzo.
Nedeljski Jadranov nasprotnik Si-tip iz Bergama pa je osvojil novi točki v Benetkah proti Lddu.
IZIDI 14. KOLA
padla skoraj dokončna odločitev o letošnjem državnem ekipnem prvaku,
CAGLIARI - KRAS	1:4
Locci - Doljal; 1:2; Corsini - Sedmak 0:2; Curelli in Vacca - Doljak in Sedmak 0:2; Vacca - Doljak 0:2; Locci - Sedmak 2:0.
B. S.
V MOŠKI PROMOCIJSKI LIGI
Izredna zmaga Krasovih fantov
Jadran - Fornaciari	90:84
Lido - Sitip	54:75
Vigor - Interspar	89:83
Vicenza - Autopiu’	99:114
11 Mobile - Canella	79:81
Pachera - Fiamma	84:75
LESTVICA
Fornaciari Reggio Emilia 28; Pa chera San Bonifacio 22; Jadran Trst in Autopiu’ Padova 20; Fiamma Bočen, Sitip Bergamo, Canella San Dona in Vigor Treviso 12; II Mobile Codroipo in Pallacanestro Vicenza 10: Interspar Sarmcola 8; Lido Be nctKc 4,
PRIHODNJE KOLO (14.2.)
Sitip - Jadran (15.00 v Bergamu); 11 Mcbhe - Vicen: a; Fornaciari -Lido: Fiamma - Vigor; Autopiu’ -Pachcra; Canella - Interspar,
V drugem kolu povratnega dela moškega namiznoteniškega promocijskega prvenstva je včeraj v Rep-nu Kras presenetljivo gladko premagal prvouvrščeno goriško Ardito in tako so slovenski fantje (ob enem samem porazu) prevzeli vodstvo na lestvici. Vsi trije Krasovi igralci so zelo dobro opravili svojo nalogo, še posebno pa se je odlikoval čedalje zanesljivejši Boris Štoka, ki je bil nerešljiva uganka za vse tri nasprotne igralce.
IZIDI: Kras - Ardita 5:2 Bosticco - Cocco 1:2 (—14, 19, -23). Štoka - Gattk 2:0 (H, 19), Colja - Minozzi Al (—8, 19, 13), Štoka - Cocco 2:1 (17, -19, 10). Bosticco - Minozzi 0:2 (—11, —11). Colja - Gatta 2:0 (19, 15), Štoka -Minozzi 2:0 (10, 12).
B. S.
TENIS
TURNIR V DETROITU
Mimi Jaušovec ni uspel podvig
DETROIT — Jugoslovanski Min]* Jaušovec ni uspel podvig na turnirju v Detroitu.
Jaušovčeva je narnrci v finalu tega turnirja izgubila proti Američanki Jaegerjevi s 6:2, 4:6, 2:6.
Posnetek s sobotne tekme Jadran - Fornaciari
TURNIR V TORONTU
Ivan lendl zopet boljši od McEnroeja
TORONTO — Na mednarodnem teniškem turnirju v Torontu je Če-hoslovak Ivan Lendl že drugič letos premagal Američana Johna McEnroeja.
Lendl je v finalu odpravil svoj«' ga velikega tekmeca po več kot treh urah izenačenega boja a L5. 3:6, 7:6, 7:5,
Avl NEDELJSKEM VELESLALOMU V TRBIŽU ZA 7. «.POKAL LEPI VRH»
MED VEČ KOT DVESTO SMUČARJI DEVINČANOM PRVO MESTO Kopica Bregovih golov na tujem
NOGOMET
V NEDEUSKEM KOLU 2. AMATERSKE LIGE
Precejšnja selekcija zaradi zahtevne, čeprav odlično pripravljene proge - Tekmovanje, ki se ga je udeležilo devet društev, sta organizirala SK Devin in KD Lepi vrh
Kdor si je želel bolj zahtevno progo, se tokrat ni mogel pritoževati, da mu organizatorji niso «u-stregli». Značilnost letošnje prve velike preizkušnje, veljavne za zamejsko smučarsko prvenstvo, ki sta jo v nedeljo v Trbižu organizirala SK Devin in KD Lepi vrh iz Kanalske doline, je bila poleg odlične organizacije in res številne udeležbe prav proga: v zgornjem delu je bila namreč precej strma in trda, tako da je bolj veščim in izkušenim tekmovalcem nudila priložnost, da pokažejo vse svoje znanje. Marsikomu, ki je precenil svoje sposobnosti, pa je pripravila tudi presenečenje, saj je ob prvih osmih vratcih prišlo do precejšnje selekcije in odstopov. Kdor pa je ta del prevozil bolj previdno, je tudi prišel do cilja, saj v spodnjem delu ni bilo večjih težav.
Tekmovanja se je udeležilo devet zamejskih društev, med katerimi je končno prvo mesto pripadlo De-vinčanom pred kriško Mladino in SPD iz Gorice. Skupno se je prijavilo kar 232 tekmovalcev, od katerih se ni na startu predstavilo 29. Mlajši so se pomerili na krajši progi, ostali pa na zgoraj omenje-
DRUŠTVENA LESTVICA
SK Devin ŠD Mladina SPD Gorica ŠD Breg SPD Trst ŠD Polet KD Lepi vrh
8.	TPK Sirena
9.	PD Kraški dom
točk 1376 977 955 458 362 209 175 90
ni bolj zahtevni progi. Obe sta bili odlično pripravljeni in sta zdržali* do konca, česar ne moremo reči o 58 smučarjih, ki so bili izključeni ali so odstopili.
Tekmovanje je na obeh progah potekalo istočasno in brez zastojev, kar dokazuje, da naša društva pridno izkoriščajo izkušnje iz prejšnjih let. Pri tem pa bi veljalo le omeniti, da jim marsikateri tekmo valeč in tudi gledalec ne gre prav na roko. Pri tem mislim zlasti na tiste nedisciplinirane smučarje, ki med samim tekmovanjem brezvestno drvijo skozi cilj in po progi sami kot na tiste neučakane tekmovalce, ki nimajo toliko potrpljenja, da bi počakali na objavo rezultatov in brez potrebe motijo Žirijo.
Kljub številnim odstopom pa tudi tokrat ni prišlo do resnejših padcev, razen enega, ko je neka tekmovalka nerodno padla in se je morala zateči po zdravniško pomoč. Po tekmovanju je sledilo nagrajevanje, kjer so prvouvršče-nim posameznikom podelili pokale, za drugo in tretje mesto pa kolajne, prvim petim uvrščenim društvom pa pokale.
KRAJŠA PROGA
(Dolžina 400 m, višinska razlika 105 m, 13 vratec)
BABY SPRINT - ŽENSKE
1. Gabriela Pieri (D) 36"48; 2. Sarah Sosič (M) 38”88; 3. Jagoda Škerk (D) 39''58; 4. Elizabeta Grilanc (M) 40" 14; 5. Tatjana Dolhar (S) 40”58; 6. Frančeška Rapotec (B) 41 ”56; 7. Alenka Škabar (M) 58"86; 8. Erika Bezin (M) 58"86.
BABY SPRINT - MOŠKI
1. David Tavcer (M) 36"66; 2. Mitja Kokorovec (P) 37"19; 3. Marko šuber (M) 38”05: 4. David Antonič (D) 38"43; 5. Robert Renčelj (D) 43"40; 6. Stefano Bensa (SPDG) 44"54.
MIŠKE
1. Martina Gherlani (SPDT) 34”78; z Jana Miot (SPDT) 37”21; 3. Jasmin Rudež (SPDT) 38”53: 4. Emi Bavcon (SPDG) 38"91; 5. Erika Paulina (D) 42"30; 6. Alenka De-
Že v nedeljo «Pokal Skdane»
Druga izmed petih preizkušenj za zamejsko smučarsko prvenstvo v veleslalomu, in sicer »Pokal Skdanc*, ki jo prireja ŠD Mladina iz Križa, bo na sporedu že v nedeljo, 14. t-m., ob 10. uri na Zoncolanu. Tudi tokrat bo tekmovanje potekalo na dveh progah, na krajši (približno 25 vratec) za kategorije baby sprint, miške in dame, na daljši (okrog 25 vratec) pa za kategorije od miškov do veteranov. Vpisovanje se začne že jutri, v sredo, zaključi pa se v četrtek ob 21. ufi na sedežu društva v Križu.
>k (D) 47"40; 7. Nataša Rebula '°) 49''90.
,	DAME
. *• Silva Rurhin (M) 34”09; 2. Zof-f* Rebula (M) 38'"84: 3. Marija Re Sf« (D) 39"45; 4. Marčela Škabar IM) 44 -29.
DALJŠA PROGA
'dolžina 1.050 m, višinska razlika 203 m, 28 vratec)
,	MIŠKI
J- Sandi Skerk (D) 49"58; 2. Kri-- lan Mazzolini (Lepi vrh) 56"74; L.,, Kristjan Oitzinger (Lepi vrh) fijv.,26: 4. Marko Preselj (SPDT) p ®8'. 6. Andrej Škabar (D) 1’04"80: A Aleš Nanut (SPDG) 1'06”82: 7. S^rej Peric (D) 1T4"25; 8. Andrej > *mač (B) 1'14"74: 9. Mihael Va (SPDG) 1’14"78.

MEDVEDKE
1. Maja Fajt (SPDG) 1'02”27; 2. Ester Prelc (P) 1’26”69.
MEDVEDKI
L Mauro Franza (D) 48”72; 2. Dean Paulina (D) 50”85; 3. Antonio Oitzinger (Lepi vrh) 51"56; 4. Erik Dolhar (D) 53"86; 5. Giulio Tavcer (M) 1'00"86: 6. Marko Tomšič (SP DG) 1’12"30; 7. Kristjan Zidarič (D) 1’14"54; 8. Boris Sosič (M) 1’54”60.
CICIBANKE
1. Vilma Purič (D) 48”95; 2. barbara Corbatto (D) 53"32; 3. Tatjana Kokorovec (P) 57”32: 4. Fabri-zia Unussi (P) 58”61; 5. Tamara Škabar (M) 59”72; 6. Tanja Vižintin (SPDG) 102 ”92: 7. Elena Antonič (D) 1'05"43: 8. Kristina Gabrovec (D) 1’07”07; 9. Tamara Pieri (D) 109”33; 10. Sanja Sedmak (M) 1’15"69; 11. Elena Verč (D) 1'59"49.
CICIBANI
1. Marko Lokar (D) 48 ”40; 2. Damjan Lutman (SPDG) 49”21; 3. Aljoša Škabar (D) 50"43; 4. Aleksander Antonič (D) 50"56; 5. Christian Cosoli (M) 52"96; 6. Willi Oitzinger (Lepi vrh) 56"53; 7. Igor Vodopivec (B) 1’08'’38; 8. Dorjan Gomizelj (KD) 1’15”55; 9. Pavel Kralj (D) 1'37”71; 10. Samo Mučič (SPDG) 2T5”53.
PIONIRKE
1. Nadja Šuligoj (SPDG) 54”70.
PIONIRJI
1. Andrej Pangos (M) 43”55; 2. Silvan Gruden (SPDG) 44”62; 3. Marko Kralj (M) 47”43; 4. Julijan Čandek (SPDG) 48"07; 5. Dimitrij Waltritsch (SPDG) 50”54; 6. Valter Bric (SPDG) 52”25; 7. Igor Gustinčič (M) 52”40; 8. Boris Paoli (SPDT) 52''97: 9. Erik Bensa (SP DG) 53’’13; 10. Aleksij Tavčar (SP
DT) 54”97; 11. Boris Tavčar (SPDT) 109 ”68.
MLADINKE
1. Katja Rebula (M) 43”32; 2. Viviana Tul (B) 1T9"66; 3. Adri-jana'Margon (SPDT) 2’32"66.
MLADINCI
1. Samo Sancin (SPDG) 44"20; 2. Damjan Vodopivec (B) 44"34; 3. Mitja Bavcon (SPDG) 44”35; 4. Paolo Starc (B) 46”10; 5. Robert Devetak (SPDT) 54”85; 6. Florjan Žerjal (B) 1'02"18.
ČLANICE
1. Giorgia Zandomeni (M) 50”12; 2. Lia Legiša (D) 1'00”19; 3. Cirila Kralj (D) 1’00"29; 4. Florjana Pangerc (B) 1’07”21; 5. Antonietta Pe-tejan (SPDG) 1’10”64; 6. Rosanna Rapotec (B) 1’17”47.
ČLANI
1. Aleksander Ozbat (SPDG) 44”42; 2. Roby Starc (B) 46"47; 3.
°Pomba
- Devin, M - Mladimi, B - Breo. ^Polit. S - Sirena, KD - Kraški
Med zmagovalce in najbolje uvrščene tekmovalce nedeljskega veleslaloma za »Pokal Lepi vrh» v Trbižu, ki sta ga organizirala SK Devin in KD Lepi vrh, so ob vedrem in veselem razpoloženju razdelili vrsto
pokalov in kolajn
Vlado Kukanja (D) 52”63; 4. Natali-no Culot (SPDG) 52”68; 5. Mario Furlani (D) 55"65; 6. Ivan Plesničar (SPDG) 57 ”07; 7. Rudi Škabar (D) 57 ”38; 8. Valter Štule (D) 57"47;
9.	Stojan Sosič (P) 1’00”41: 10. Clau-dio Dilli (B) 1’01’T4; 11. Marko Vogrič (SPDG) 1'01”50: 12. Renzo Faganel (SPDG) 1'02”67; 13. Marko Lutman (SPDG) 1’06’ 07; 14. Pari-de Sossi (M) 107””29; 15. David Zahar (B) 1’12”60; 16. Aleks Corbatto (B) 1T9”45; 17. Egon Malalan (P) 1’35”71.
AMATERKE
1. Danila Paulina (D) 1’11”16; 2. Danuška Lutman (SPDG) 1’14"32; 3. Sonja Rolich (D) 1’18”38.
AMATERJI
L Miran Dolhar (S) 54”31; 2. Marjo Rapotec (B) 56’’03; 3. Alexio Bezin (M) 56”72; 4. Stojan Sosič (M) 57’'19; 5. Dušan Lapania (SP DG) 1’00”14; 6. Drago Košuta (M) 1'00"95; 7. Mario Boneta (Breg) 1'00”99; 8. Boris Gombač (SPDT) 1’01’TO; 9. Karlo Rolich (D) 1”02"61;
10.	Zlatan Bogateč (M) 1’02”96; 11. Sergio Paulina (D) 1’07”11; 12. Stojan Prašelj (B) 1T2”52; 13. Boris Grilanc (M) 1’12”80; 14. Dušan Bensa (SPDG) 1'16”68.
VETERANI
1. Sergij Cesar (SPDT) 59"97; 2. Renato Rebula (D) 1’00”61; 3. Josip Pangos (M) 105 ”73; 4. Aleš Lokar (D) 1T0"40; 5. Milan Škabar (M) 1’12"14; 6. Aldo Bavcon (SP DG) 1’12”84; 7. Bogdan Kosmač (B) 1'15”42: 8. Jordan Purič (D) 1’18”77; 9. Darjo Benci (M) 1'20"71; 10. Angelo Kralj (M) 1’27"82.
Šport In politika
PEKING — Letos julija bo na Tajvanu svetovno prvenstvo v soft-ballu, kamor pa niso povabili LR Kitajske
V teh dneh je zato posebna športna delegacija LR Kitajske odpotovala v ZDA, kjer bo skušala na-s'~.li položaj razčistiti. Tajvanci so namreč izjavili, da se raje odpovedo organizaciji tega svetovnega prvenstva.
Tudi Zarja se je vrnila domov z zmago - Kras osvojil dragoceno točko - Primorje po 14 kolih premagano
Olimpia — Breg 1:5 (1:1)
OLIMPIA: Dapas, Ciacchi, TireJ-lo, Cossutta, Dicandia, Cernivani, Kirchmajer, Guiich (Stefanic), For-te (Gatta), Maurel, Maiorano.
BREG: Micor, Pinzin, Rodela, Peroša, Ražem, Dazzara, Albertini (Mondo), Vižintin, Samec, Ciguj, Jež.
Po sredinem neuspehu proti Dom-ju je Breg v nedeljo zaigral kot prerojen, čeprav je v začetku slabo kazalo, saj je sodnik proti Bregu že v 1. min. dosodil enajstmetrovko, katero pa je Micor zanesljivo ubranil. V 25. min. je za prvi zadetek poskrbel Samec, ki je izkoristil nesporazum v nasprotni obrambi in zatresel mrežo.
V drugem polčasu je bila igra še dokaj uravnovešena, dokler ni trener namesto Albertinija poslal na igrišče mladega Monda. Ta je vne-
sel, v 'napad mnogo živahnosti in spremembe na igrišču so kmalu privedle 'do novih golov. V 22. min. je namreč Mondo «povzročil» enajstmetrovko, katero je Vižintin spretno spremenil v zadetek. Mondo je že dve minuti kasneje opravil po levi imeniten prodor in streljal naravnost v mrežo. Olimpia je vidno popustila in to je v 33. min. izkoristil Samec, ki je dal še četrti gol. Nezanesljiva nasprotna obramba je klonila tudi tri minute pred koncem tekme, ko je prišlo po zaslugi Monda do avtogola Olimpie.
Zaule — Zarja 1:2 (1:1)
ZAULE: Ellero. Volk, Velia, Pre-mul, Muiesan, Cattonar, Bianco, Balzano, Mondo (v 55. min. Pun-tin), Brainik, Milanese, Canziani.
ZARJA:	Pucer, Žagar, Grgič,
Benčič, Makor, Križmančič, Fabio Ražem, Fonda, Lenarduzzi, Tognet-
11111111111111
iiiimiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiimiiMHiiiiiiiiiimiauimiiifiiiiiiiMimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMMiiiiiiiiiiMitiiHn
NOGOMET
3. AL NA TRŽAŠKEM
Gaja dobila derbi
Nad Primorcem je izbojevala zasluženo zmago
Gaja — Primorec 2:0 (0:0)
STRELCA: v 60. min. Branko Grgič, v 2. min. Vrše.
GAJA: Kante, Valter Kalc, Igor Križmančič, Gabrielli, Stranščak, Marko Rismondo, Maks Grgič, Zip-po, Vrše, Branko Grgič, Slavec.
PRIMOREC:	Germani, Franko
Kralj, Finessi, Husu, Bruno Križmančič, Marko Kralj, Lugnan (od 75. min. Valter Milkovič), Edvin Kralj, Modesti, Pavel Kralj, Mule (od 75. min. Bruni).
SODNIK: Messina iz Trsta.
RUMENI KARTONI:	Gabrielli
(30), Modesti (62), Husu (69).
RDEČI KARTON: Modesti (75).
Približno 200 gledalcev, ki se je v nedeljo zbralo ob padriškem igrišču za slovenski derbi trptje ama-
»eaiilMliit&tlltltlllllllllliitiitllllllllllMeillllllllliiiiltlllliitlMiliaiiiliiiilliMiiiiiililiftlllllllAlllltitirntllllllfllllll^tlllltttllllllllllllllllllllllllllllllllinuaiitilllllllllllliiii^iiiiiiiMiiiMiiiiiniiiniiMiUMrvMBitlllMIlitliaieillCtllllllif MaillMIIIIIIIlitlllilliiiifiiiiiiiiiiniiiiiiMiifittllliMMi
NOGOMET
V 1. AMATERSKI LIGI
Vesna na dnu lestvice Juventina dokazala svojo dobro formo
Križani so proti S. Giovanniju zelo razočarali
San Giovanni — Vesna 1:0
(1:0)
SAN GIOVANNI: D'Orlando, Car bone, Mazzini, Ravalico Stigliani, Prandi, Punis, Maracich. Nicotera, Romano, Poli.
VESNA: Bubnich, Sodomaco, Schet-tini (Basiacco), Somma, Pribac, Zucca I, Bruno, Germani, Cicchese (Zucca H), Vandotti, Košuta.
STRELEC: v 29. min. Prandi.
Ekipa, ki se je v nedeljo pomerila s San Giovannijem, je bila le bleda senca enajsterica, ki .je samo teden prej dobesedno nadigrala kvotirano Palmanovo. Res je sicer, da jo tokrat manjkal Pipan ki je pravi graditelj igre, toda to ni opravičilo za tako bled nastop.
Že iz uvodnih potez .je bilo razvidno, da hoče San Giovanni celoten izkupiček. «Črno-rdeči» so se borili za vsako žogo in popolnoma zagospodarili na sredini igrišča. Trojica Romano - Maracich - Pran di .je kar naprej ustvarjala nevarne akcije, ki so vsakokrat spravljale v težave obramb gostov. Predvsem Romano je skušal s streli izven kazenskega prostora presenetiti Bubnicha, kar mu je nazadnje tudi uspelo. Njegov strel se je odbil od droga do Prandija. ki ,ie žogo brez težav potisnil v mrežo.
V nadaljevanju se je sicer Vesna nekoliko prebudila, toda San Giovanni je bil s hitrimi orotinaoadi dvakrat nevarnejši. »Plavi* bi sicer skoraj izenačili z Brunom, ki
je z lepim strelom zadel prečko in pa s Candottijem, kateremu pa je strel z glavo branilec odbil na sami gol-črti, kaj več pa niso zmogli.
Na drugi strani bi negotovost Bubnicha skoraj drago stala Križane, toda Somma je preprečil najhujše. To so bili glavni dogodki v drugem polčasu, ki so na koncu poplačali voljo do zmage domačinov. ki so dokazali, da si res ne zaslužijo tako slabe uvrstitve. Z druge strani pa se je Vesna izkazala s svojo nekonstantno igro: lepim predstavam sledijo blede tekme, v katerih Križani igrajo docela pod lastnimi sposobnostmi.
Fabio
IZIDI 19. KOLA S. Giovanni -	Vesna	1:0
Sangiorgina -	Lucinico	2:0
S. Canzian -	Portuale	0:1
Palmanova -	Torviscosa	0:0
Muggesana -	Gradese	2:1
Costalunga -	Ronchi	1:1
Isonzo Turjak - Fortitudo 0:1 Lignano - Sovrana	1:1
LESTVICA
Isonzo Turjak 31, Lucinico 29, Palmanova 24, Portuale 22, Torviscosa 21, Costalunga, Sangiorgina 19, S. Canzian, Sovrana, Fortitudo, Muggesana, Gradese 17, Lignano 16, S. Giovanni 14, Ronchi, Vesa 12.
PRIHODNJE KOLO (14. 2.) Ronchi - Lignano, Fortitudo - S. Canzian, Sovrana - Muggesana, Gradese - Palmanova, Lucinico -Isonzo Turjak, Vesna - Costalunga, Torviscosa - Sangiorgina, Portuale - S. Giovanni.
NOGOMET
V 3. AMATERSKI LIGI NA GORIŠKEM
V derbiju je zasluženo odpravila Sovodnje - Pekoč poraz Doberdobcer
Juventina — Sovodnje 2:1
(1:1)
JUVENTINA: Businelli, Ligovič, G. Russo, Medeot (k), Furlan, Devetak, Radikon, Bastiani, Klanjšček, Lauri, Panico.
SOVODNJE: Cabas, Monti Tomažič. Di Corrado, Marson, Petejan (k), Šuligoj, Florenin, Butkovič, Zearo (Miloch), Gomišček.
STRELCI: Butkovič v 3. min., Radikon v 9. min., Klanjšček v 81. min.
Nedeljski derbi med Juventino in Sovodnjami se je zaključil z zasluženo zmago domačih, ki so dokazali, da so trenutno v boljši formi.
Tekma je bila na visoki tehnič ni ravni, in sicer po zaslugi domačinov: ti so izvajali nevarne akcije, ki so ves čas srečanja spravljale v težave goste. Le-ti so prišli v vodstvo po treh minutah z Butkovičem. ki .je izkoristil edino pravo priložnost v vsem srečanju in premagal Businelli.ja. Kljub temu niso Štandrežci popustili in so takoj zatem izenačili z lepo potezo Radikona.
Srečanje se .je nadaljevalo ob premoči «belo-rdečih», ki so bili bolj motivirani in istočasno uspe šnejši v spletanju akcij. Predvsem na sredini igrišča so bili Sovodenj-ci v neverjetnih težavah, poleg te ga pa jim je v nedeljo zmanjkala tudi obramba. Čeprav .je prišlo do gola Klanjščka šele v zadn-ih minutah srečanja, menimo, da bi lahko bil rezultat v korist Medeoto
miiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiniiiMiiiiiiiiiiiiiiMiiiimniiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniMiiiiMiiiiiiKiiiiiiiiiiiiiiiiiMMiiiiiHMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiN
Naše odbojkarske ekipe v raznih prvenstvih
ŽENSKA B LIGA
druga skupina IZIDI 10. KOLA
Spinea Sokol 3:1, Prata Por-denon - D Pellicano Fratte 0:3, Bor Intereuropa . Nuove Cerami che 3:0.
KONČNA LESTVICA
Spinea 18 točk, Sokol in Bor Intereuropa 14, II Pellicano Fratte, 8, Prata Pordenon.
ŽENSKA C-1 LIGA
IZIDI 1. KOLA
Norela Solaris Trst - Carpine tum Mestre 3:0, Pallavolo Volpa to - Bor JIK Banka 3:1.
ŽENSKA C-2 LIGA
1. skupina IZIDI 9. KOLA
Volley club - Agi Gorica 3:2, Sloga Rivignano 3:0, Julia - Ausa PAV 3:0.
Sloga 16, AUSA PAV Cervignano 14, Rivignano in Julia 10, Volley club Trst 4, AGI Gorica 0.
2. skupina
Kontovpl . Donatello 3:0, Vivil Breg 0:3, Colloredo - Fontanafred-da 3:1.
LESTVICA
Colloredo Pasian di Prato 18, Breg 12, Kontovel, Vivil in Fon-tanafredda 8, Donatello 0.
ŽENSKA D LIGA
IZIDI 9. KOLA
L skupina
Ubertas Martignacco - S. Sergio 3:0, Inter Killjoy 1:3, Breg * Solaris se igra v četrtek.
LESTVICA
Libertas Martignacco 18, Killjoy Trst 16, Solaris 8, Inter 1904 TYst 6, S. Sergio 4, Breg 0.
2. skupina
Sloga - Pieris 1:3, Lucinico -Bor l!3, Italcantieri - Sangiorgina 0:3.
LESTVICA
Sangiorgina 16, Bor 14, Pieris 12, Italcantieri 6, Lucinico 4. Sloga 2.
MOŠKA D LIGA
IZIDI 9. KOLA
2. skupina
Mobilcasa - Italcantieri 2:3. Juventina Belca - 01ympia Kosič 3:2, CUS Trst • Libertas Krmin 3:2.
LESTVICA
Juventina Belca 16, Italcantieri Tržič 10, 01ympia Kosič Gorica, CUS Trst in Libertas Krmin 8, Mobilcasa Folian Sredipolja 4.
DEKLICE
Liberlas — Olympla 0:3 (9:15, 6:15, 7:15)
OLYMPlA: Šuligoj. Bertolini, O-livo. Klanjšček, Pozzo, Delai.
SODNIK: Coccin.
Deklice goriške 01ympie so glad
ko in brez težav premagale mestnega konkurenta, ki se je le občasno skušal zoperstaviti, a brez uspeha. Izgleda, da bo dekliška ekipa 01ympie sčasoma postala homogen in nasprotnicam nevaren kolektiv. Treba je le odpraviti določene tehnične pomanjkljivosti, ki so sicer vsakdanje v tako mladih odbojkarskih ekipah,
G R.
TOTIP
1.
2.
3.
4.
5.
6.
12
11
10
Allory C1 Allieva Grivita Hurlingham Cusano Iaklnga Risciolina 2. Cidonio
1.	Hamarlcante
2.	Catminta
1.	Fanaka
2.	Boscoscuro
KVOTE: 37.276.400 lir 1.014.000 lir 74.000 Ur
2
X
1
2
2
1
1
1
1
2
X
1
vih varovancev znatno višji.
Kljub temu smo mnenja, da so z včerajšnjim rezultatom Štandrežci lahko zadovoljni, kajti včeraj je njihova enajsterica prikazala najboljšo igro v tem prvenstvu.
david
Mladost - Italcantieri 0:3 (0:0)
MLADOST: A. Gergolet. L. Ger-golet, Černič, Gerin, L. Frandolič, Mariza, D. Frandolič (Vižintin), Se-moUč, E. Gergolet, Balaminut (A. Frandolič), Kobal.
Na domačem igrišču je doberdob-ska Mladost doživela pekoč poraz proti tržiški ekipi Italcantieri in tako prekinila serijo pozitivnih nastopov. Potem ko so domačini v prvem polčasu imeli lahko terensko premoč so v nadaljevanju prepustili pobudo gostom.
že v uvodnih potezah so Kraševci ustvarili več zrelih priložnosti za zadetek in večkrat jim le za las ni uspelo priti do gola. Italcantieri je dobro igral v obrambi in imel premoč v visokih žogah. V napadu pa je izkoriščal predvsem napako kraške obrambe, večjih nevarnosti
Priznanje
Primorskega dnevnika
V 5. slovenskem derbiju, ki je bil v štandrežu, je Juventina vrnila *uslugo* Sovodenjcem. S tem porazom pa so sovodenj-ski igralci delno zapravili tudi 1 mesto na naši posebni lestvici, saj ima trenutno Mladost (in tudi Juventina) največjo možnost, da osvoji pokal Primorskega dnevnika. O vsem bo namreč odločal zadnji slovenski derbi med Juventino in Mladostjo.
ODIGRANA SREČANJA
Mladost - Sovodnje	1:2
Sovodnje - Juventina	2:0
Mladost - Juventina	3:1
Sovodnje - Mladost	0:1
Juventina - Sovodnje	2:1
LESTVICA	
Mladost	3 2 0 1	5:3 4
Sovodnje	4 2 0 2	6:4 4
Juventina	3 10 2	3:6 2 (pr)
za vrata Gergoleta pa ni bilo.
V nadaljevanju so domačini pritisnili goste v njihov kazenski prostor. Kot je vse kazalo, da bodo Fer-letičevi varovanci strli odpor gostov, so ti po prvi napadalni akciji prišli v vodstvo. Po tem zadetku so domačini skušali priti do izenačenja, vendar resnejših priložnosti ni bilo. Nasprotno, so gostje z protinapadom prišli do drugega zadetka. Pri stanju 2:0 v korist gostov so naši fantje prepustili pobudo in tako so gostje v zaključnih potezah povišali vodstvo na 3:0.
D. Gergolet IZIDI 18. KOLA
S porazom proti Juventini so Sovodnje izgubile precej možnosti v boju za napredovanje. Po tem neuspehu so namreč zdrknili na i. mesto s precejšnjim zaostankom za vodilnima ekipama.
V Doberdobu pa je Mladost zaključila svojo serijo zmag. Italcantieri je namreč zadal Kraševcem pekoč poraz, s katerim se je ustavil njihov vzpon proti vrhu lestvice.
Mladost - Italcantieri	0:3	.
San Lorenzu - Romana	1:1
Azzurra - Capriva	1:2
Audax - Sagrado	2:0
Poggio - Piedimonte	0:0
Juventina - Sovodnje	2:1
Brazzanese - Vermegliano 0:4 Begliano - Isonzo	0:1
LESTVICA
Isonzo 32; Audax 27; Capriva in Sovodnje 24; Sagrado 22; Juventina, Italcantieri 20; Vermegliano, San Lorenzo 18; Mladost 17; Piedimonte, Brazzanese 16; Begliano 14, Azzurra 10; Poggio 6; Romana 2.
PRIHODNJE KOLO Sagrado - Azzurra; Isonzo Poggio; Vermegliano - Begliano; Sovodnje - Audax; Romana - Juventina; Italcantieri - San Lorenzo; Capriva - Mladost; Piedimonte • Brazzanese.
NAJBOLŠI STRELCI Tesolin (Audax) 23 golov; Kobal (Mladost) 12; Klanjšček (Juventina) 11; Butkovič (Sovodnje) 10.
Vilas zmagovalec
BUENOS AIRES - Na mednarodnem teniškem turnirju v Buenos Ai. resu je v finalu Argentinec Guil-lermo Vilas premagal rojaka Gan-zabala s 6:2, 6:4.
terske lige med domačo Gajo in trebenskim Primorcem, je gotovo prišlo rta svoj račun. Nedeljski derbi je bil namrčč dokaj zanimiv in na povsem zadovoljivi tehnični ravni. Zmagala pa je zasluženo Gaja, ki je tako ostala na vrhu prvenstvene lestvice. Trebenski Primorec ni-razočaral, večji del srečanja se je enakovrdno boril z domačini, na. posled' pa je le moral priznati premoč gajevcev, ki so dosegli dva zares lepa zadetka.
Gajevci so začeli s polno paro in so že v uvodnih minutah zamudili dve ugodni priložnosti za zadetek z Markom Rismondom. Gostje so nato uredili svoje vrste, prevzeli so celo pobudo v svoje roke na sredini igrišča ter sprožili nekaj nevarnih napadov, na Gajino srečo pa je Kante vselej odlično posredoval.
V nadaljevanju so domačini zopet odločno napadali. Prlmorčeva o-bramba je bila, večkrat v težavah. V 60, minuti pa vodstvo domačega moštva. Spretni Branko Grgič je s silovitim strelom premagal, sicer zanesljivega vratarja gostov. Gaji-ni nogometaši se niso zadovoljili z najmanjšim vodstvom, odločno so nadaljevali z napadi in v 72. minuti dosegli krasen zadetek. Vrše si je v kazenskem prostoru priboril žogo, preigral nasprotnega branilca, nato še Primorčevega vratarja in silovito poslal žogo v mrežo mimo dveh Primorčevih branilcev, ki so skušali zaustaviti žogo na gol-črti.
Tekma je bila praktično odločena.•
»Mislim, da smo s prikazano igro zadovoljili vse prisotne. Mislim tudi da smo zasluženo zmagali, in to predvsem zaradi dobre igre v drugem polčasu. Zadovoljen sem z i-gro vse ekipe,* je po tekmi dejal Gajin trener Aldo Kralj.
«Gaja je zasluženo zmagala. Boljša je od nas. Vseeno sem z igro svojih fantov zadovoljen. Res je, da so v obrambi napravili nekaj napak, vseeno pa mislim, da so dobro igrali,* je izjavil Primorčev trener Silvio Verginella.
Na koncu še o sodniku Messini. Odlično je opravil svojo nalogo in si je tudi povsem zaslužil aplavz navijačev, kar je, žal, danes na športnih igriščih že prava redkost.
(B. Lakovič)
IZIDI 17. KOLA	
San Sergio - Rabuiese	2:2
Gaja - Primorec	2:0
S. Anna - Esperia S G	1:3
Aurisina - GMT	2:0
Chiarbola - S. Luigi	3:0
Giarizzole - S. Andrea	3:1
LESTVICA	
Gaja, Giarizzole 24, S.	Giovanni
23, Aurisina, S. Vito 21, S. Luigi 18, GMT, Primorec 17, S. Sergio 15, S. Anna 14, Rabuiese, Edera 10, S. Andrea 9, Chiarbola, Edera 8, Union 3.
iiiifiiiitiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiitiiiitiiiiiini
I
L
OBVESTILA
ŠD Adria
vabi člane in prijatelje na redni letni občni zbor, ki bo v soboto,
13.	t.m., ob 20.30 v društvenih prostorih v Lonjerju.
» • •
SPDT
prireja v nedeljo, 14. februarja, avtobusni smučarski izlet v Ra-vascletto ob priliki tekmovanja za pokal Skdanc. Vpisovanje do vključno jutri, 10. t.m., na sedežu ZSŠD1 — Ul. sv. Frančiška 20/11. Tekmovalci naj se prijavijo danes, 9. t.m., na sedežu društva
od 20. do 21. ure.
• • »
SK Devin
obvešča, da se nadaljuje pred smučarska telovadbi ob torkih. Obenem vpisuje za avtobusni izlet na Zoncolan ob priliki tekmovanja za »Pokal Skdanc*, ki bo
14.	t.m.
* • •
ŠD Breg
organizira v nedeljo, 14. t.m., ob priliki 4. pokala Skdanc avtobusni izlet s tekmovanjem na Zoncolan. Vpisovanje pri Rosanni v Borštu. Vpisovanje za tekmovalce do srede, 10. t.m., za netekmovalce pa do četrtka, 11. t.m. Odhod avtobusa: Iz Doline ob 5.45; iz Bo-Ijunca ob 6.00 in iz Boršta ob 6.15.
Namiznoteniški odsek ŠZ Bor
vabi stare in mlade, da se udeležijo treningov, ki so ob torkih in petkih od 16.30 do 19.00 v telovadnici liceja »F. Prešeren*. Dobrodošli so tudi starejši ali stari rekreativci ter začetniki vseh starosti.
Za informacije telefonirati Rase-niju (74-50-92).
• # *
ŠD Mladina — smučarski odsek organizira v nedeljo, 14. t.m., ob priliki 4. pokala Skdanc avtobusni izlet na Zoncolan. Na razpolago sta dva avtobusa. Odhod z Opčin ob 5.50 izpred Central bara v Narodni ulici. Vpisovanje sprejema odbornik šuber, telefon 212-859; odhod iz Križa ob 6.00 izpred spomenika, vpisovanje sprejema odbornica Silva v trgovini »Pri kostanju*.
• • »
ŠD Mladina — smučarski odsek
organizira v nedeljo, 14. t.m., na Zoncolanu 4. pokal Skdanc. Vpisovanje pri odbornici Silvi v trgovini »Pri kostanju* v Križu do četrtka, 11. t.m. Vabljeni vsi člani društva 1
ti (v 75. min. Mahnič), Vojko Ražem (v 85, min. Sossi).
STRELCI; v 4. min. Mondo, v 12. min. Fabio Ražem in v 55. min. z 11-metrovke Lenarduzzi.
SODNIK: Siiligoi iz Krmina.
Poraz v prejšnjem kolu ni potrl Zarje, ki je tokrat s preudarno igio premagala solidne Zaule. Zarja je tudi tokrat nastopila v okrnjeni postavi, kljub temu pa je bila večji del tekme boljša od domačinov, ki so se izkazali predvsem z grobostjo. Za Bazovce se je tekma začela slabo saj so domačini že po nekaj minutah povedli po veliki napaki o-brambe Zarje. Prejeti gol pa je dobro učinkoval na Zarjane, ki so se zagrizeno pognali v napad. Akcije so se vrstile kot na tekočem traku, toda vrata domačinov so bila kot začarana. V 12. min. so poskušali domačini narediti eff-side zanko, vendar neuspešno, saj se je žoge polastil Fabio Ražem, ki je s silovitim strelom premagal domačega vratarja. Gol je dal Bazovcem Drugi polčas so Bazcvci začeli bolj previdno in so poskušali presenetiti domačine predvsem s protinapadi. Preobrat tekme pa je bila 55. minuta, ko je sodnik popolnoma upravičeno dosodil 11-metrrv-ko v korist Zarje zaradi prekrška nad Fabiam Ražmom. Lenarduzzi je lepo premagal vratarja domačinov.
Naj omenimo še, da je tokrat sodnik podaljšal tekmo kar za 6 rhi-nut. Najboljša v vrstah Zarje sla bila tokrat Pucer in Benčič.
Big
Roianese — Kras 1:1 (0:1)
ROIANESE: Colussi, Coretti, Gnie-sda (v 31. min. d.p. Ferrante), Pog-gia. Doti, Cocolulo, Caciace (v d.p. Valvasor!), Coroiuto II., Sivieri, Citta, Montecchio.
KRAS:	Baciulo, Štoka, Šugan,
Puntar, Darko Škabar, Vilalta, Lji|-bo Milič, Biažina, Lanza, Miloš Milič, Guija (v 25. min. d.p. Purič).
STRELCA: v 43. min. Ljubo Milič, v 21. min. d.p. Mcntecchio.
Tekma se je ugodno pričela za goste, ki so z Lanzo, Suganom in Guljo zapravili nekaj ugodhih priložnosti. Do povsem zasluženega vodstva so prišli le nekaj minut pred iztekom prvega dela igre z Miličem. Potem ko je Guija v 9. min. nadaljevanja zapravil zelo u-godno priložnost, so domačini v 20. min. izenačili s strelom iz gneče v neposredni bližini vrat. Naši fantje so po prejetem golu reagirali, vendar si niso ustvarili resnih priložnosti, razen tiste, ki se je ponudila Lanzi v 30. min.
V naslednjem kolu čaka Kras izredno pomembno srečanje na domačem igrišču z Olimpio; to bo verjetno odločalo o tretji ekipi, ki bo nazadovala v 3. amatersko ligo.
'	.	Z S.
Primorje - Opicina 2:3 (0:1) PRIMORJE: Štoka, Tomizza. V. Pertot, Mikuš (v 68. min. Angileri), Samese, Caharija (v 74. min. W. Pertot), Schipizza, Di Benedetto, Debernardi, Bortolotti, Novel.
OPICINA: Stradi, Gaeta, Gerzil, Gerin, Tulliani, Pecorella, Vecchio, Gabrielli, Botteri, Privilegi, Stradi.
STRELCI: v 15. in v 73. min. Privilegi, v 50. min. Debernardi, v 76. min. Samese, v 79, min. Gerzil.
Po štirinajstih zaporednih pozitivnih rezultatih je proseško Primorje na domačih tleh proti ekipi Opi-edne moralo z igrišča poraženo. Takoj moramo omeniti, da je bila ta tekma za »rdeče-rumene* zelo nesrečna, saj so bili Prosečani ves čas boljši od gostov, ki so v vsem srečanju imeli le tri priložnosti za gol in so jih tudi zelo spretno izkoristili.
Po odmoru so Prosečani popolnoma nadigrali Opence, ki sploh niso prišli s svoje polovice igrišča. Do zasluženega remija so »rdeče-rume-ni» prišli po zaslugi Debernardija. ki je spretno izvedel prosti strel izven kazenskega prostora. Toda kmalu nato hladna prha. Po napaki o-brambne vrste Primorja so gostje prišli nepričakovano ponovno v vodstvo. Stalni napadi Prosečanov so se torej nadaljevali toda njihov trud je bil poplačan komaj 14. minut pred koncem srečanja, z golom Samese ja, nedvomno enega najboljših i-gralcev na igrišču. Ko je že vse izgledalo, da je tekme praktično konec, ponovna hladna prha za domačine. ko so gostje prišli do tretjega in odločilnega gola. H. V.
IZIDI 19. KOLA Zaule - Zarja Op. Supercaffč - C. Elisi Olimpia - Breg Primorje - Opicina Libertas - Stock S. Marco - Campanelle Roianese - Kras Domio - CGS
LESTVICA Stock 30, CGS 24, Primorje, S. Marco 23, Zarja, Opicina 21, Čampi Elisi 20, Zaule, Campanelle 19, Breg 18. Libertas, Op. Supercaffč 17, Kras 16, Olimpia 15, Domio 12, Roianese 7.
1:2
2:0
1:5
2:3
1:1
2:0
1:1
0:2
Ascoli - Fiorentina	X
Avellino - Udinese	2
Cagliari - Roma	2
Catanzaro - Bologna	1
Cesena - Genoa	X
Como - Juventus	2
Milan - Napoli	X
Torino - Inter	2
Bari - Palermo	1
Cremonese - Varese	X
Lazio - Sambenedettese	X
Monza - Atalanta	X
Parma - Modena	X
KVOTE:
13 — 72.327.700 lir 12 -	1.634.000 Ur
Uredništvo, uprava, oglasni oddolek
TRST, Ul. Montscchi S, PP 559 Tal. (MO) 7148 72 (4 linija) TLX 480270 Podružnico Gorica. Drevored 24 maggio 1	Tal. (0481) 83382 (85723)
Naročnino
Mesečno 8 000 lir — celoletna 59.000
V SFRJ številka 6.00 din, ob nedeljah 6,00 din, za zasebnika mesečno 90,00, letno 900.00 din, za organizacija in podjetja mesečno 120,00, letno 1200,00.
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ	Žiro račun 50101-603-45361 ADIT — DZS 61000 Ljubljane
Gradišče 10/11. nad., telefon 223023
Oglasi	Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 43 mm)
32.400 lir. Finančni 1.100, legalni 1.000, osmrtnice po formatu, sožalja 750 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 15%. Oglasi iz dežele Furlanije-Juli|Ske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništva tržaškega tiska, Trst 11-5374 StrfllT 8
9. februarja 1982 Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaj«j
in tiskaj
.	Član italijansk
|ZTT	zvaz* časopisnih
J Trst	založnikov FIEG
GOSPODARSKO PISMO IZ LJUBLJANE
Razvojne cilje bo treba spremeniti a vprašanje je, čemu dati prednost
Tisto, kar je jugoslovansko gospodarstvo doseglo v letu 198i, posebej pa še rezultati iz leta 1980, ne omogoča takega razvoja, kot so ga pred dvema letoma načrtovali, ko so snovali razvojni načrt do leta 1985. Zamisel, da je možno stabilizirati jugoslovansko gospodarstvo ob sorazmerno visoki rasti gospodarskega razvoja in dokaj hitrem dvigu družbenega proizvoda, se je razblinila. Razvojna politika «visokih številk*, kakor so nekateri imenovali srednjeročni gospodarski načrt zato, ker se je računalo na dokaj hitro gospodarsko napredovanje, se ne uresničuje, pač pa jo zamenjuje nekakšen program tisočih restrikcij, kakor nekateri imenujejo ukrepanje državne gospodarske politike. Tisti, ki zdajšnje gospodarske tokove imenujejo s takim nazivom, delajo to seveda s kančkom hudo be, kajti resnici na ljubo je treba reči, da so dosežki, ki jih zdaj beleži jugoslovansko gospodarstvo. pač odraz realnih možnosti in celo dokaj hu dega gospodarskega naprezanja. Vse to pa seveda govori v prid trditvi, da bo treba srednjeročne načrte, torej tiste, ki so postavljeni do leta 1985, spremeniti, da bo treba razvojne cilje ponovno za črtati, vendar mnogo manj ambiciozno kot pred dvema letoma. Seveda pa se zastavlja najpomembnejše vprašanje v okviru tega. kako prilagoditi načrte. da bi lahko vseeno dosegli najpomembnejšo gospodarsko nalogo: bistveno povečali izvoz, kajti samo z njim je mogoče odplačati številne dolgove, ki jih ima Jugoslavija v tujini.
Vendar pa spremembo gospodarskega načrta do leta 1985 v Jugoslaviji nekako sramežljivo odlagajo. Tako odlaganje je bilo leta 1981 mogoče še opravičljivo, saj ni bilo jasno, kakšne rezultate bo lani doseglo jugoslovansko gospodarstvo. Toda že lani so za letos sprejeli tak gospodarski načrt, ki Se je precej odmaknil od ciljev iz srednjeročnega prog ama, kar priča, da se gospodarska politika še kako dobro zaveda, da so načrti iz srednjeročnega programa prezahtevni in da jih ne bo mogoče doseči. Toda očitno je največja težava v tem, da se ni mogoče odločiti, kaj spremeniti, ali, če povemo nekoliko drugače: ni se lahko odločili, koga v razvoju najbolj prizadeti, kje naj bi bile omejitve večje kot drugje. Kajti popolnoma jasno je, da brez tako imenovanih razvojnih omejitev ne bo šlo. Omejevanje pa je potem, ko so bili že enkrat izdelani načrti in ko so v gospodarskih dejavnostih že preračunali. kaj posamezna jugoslovanska usmeritev pomeni za njih. izjemno težavna naloga, saj lahko povzroči gospodarske zaplete med posameznimi republikami oziroma vsaj dolgotrajno ponovno razpravljanje oziroma dogovarjanje.
Načrti, ki še veljajo, so namreč prinesli veliko prioritet. Pred dvema letoma so namreč razvoj marsikatere gospodarske dejavnosti uvrstili med prednostne naloge jugoslovanskega gospodarstva. NTa podlagi tega dobiva taka dejavnost na primer prednost pri posojilih in razne druge ugodnosti, ki naj bi omogočilo, da bi se ta dejavnost hitreje razvijala kot pa ostale. Toda zdaj se je pokazalo, da za vse te prednosti ni de par ja oziroma, da gospp-darstvo ne ustvari toliko, da bi omogočilo hiter razvoj vsem tistim gospodarskim dejavnostim, katere so dobile prednost v srednjeročnem načrtu. Ker pa od posamezne dejavnosti velikokrat zavisi tudi razvoj posamezne republike, je razumljivo, zakaj omahovanje pri spreminjanju načrtov.
Zvezna vlada, oziroma njen zavod za planiranje, je že javno povedala, da bo treba število prioritet močno zmanjšati, kajti denarja za naložbe, od katerih je razvoj posamezne gospodarske dejavnosti predvsem odvisen, ni dovolj. Letos bo treba na primer obseg naložb zmanjšati kar za 348 milijard dinarjev, kar pomeni, da bodo naložbe letos za 16 odstotkov manjše, kot pa je bilo predvideno s srednjeročnim načrtom. Naložbeno dejavnost pa so močno zavirali še lani in tudi^ predlani. pa tudi prihodnje leto jo bo treba. Ker pa so pred letom 1980 predvidevali, da bi 65 odstotkov vsega denarja porabili za tako imenovane prednostne naloge, bi morali zdaj ves razpoložljiv denar za naložbe porabiti samo za prednostne naloge, pa še ga ne bi bilo dovolj. To pa ni mogoče, kajti razvoj se v drugih dejavnostih, ki sicer nimajo oznake »prednostno, ne sme zaustaviti.
Tistemu, ki je manj poučen o jugoslovanskih go spodarskih razmerah, se seveda zastavlja vpraša nje, kako to, da zmanjkuje denarja za naložbe, saj gospodarstvo vendarle ustvari več kot pred leti, saj je lani vendarle naredilo za 3.5 odstotka več kot predlani. To je res. vendar je treba vedeli, da mora to gospodarstvo poravnati velike dolgove v tujini, da je moralo kar naenkrat postati izvoznik akumulacije. Samo gospodarstvo zaradi tega nima dovolj denarja za razvoj, dovolj pa ga ne more dobiti niti v tujini. V srednjeročnem načrtu so še predvidevali, da bo lahko delež tujega kapitala za investicije v Jugoslaviji 17 odstoten, toda zvezni planirji so izračunali, da se bo moral tuji_ delež v jugoslovanskih naložbah zmanjšati na 7.5 do 8 od sto. Oboje, torej pomanjkanje domačega in
tujega denarja pa je pripeljalo do tega, da v zvezni vladi govorijo o 3,4-odstotni realni letni stopnji upadanja naložb, srednjeročni plan pa je še predvideval 1,5-odstotno realho rast naložb. To pa pomeni, da ni več mogoče uresničiti niti vseh prednostnih razvojnih nalog in da bo treba seznam teh prednostnih nalog zožiti. Toda. kaj naj ne bi več ime lo predznaka »prednost v razvoju*? To je vprašanje. ki a ga zastavljajo tudi v posebnem kriznem štabu ali. kot ta štab nekateri imenujejo, v komisiji za stabilizacijo, ki, je ustanovljena v najvišjih federalnih posvetovalnih telesih zato. da bi izobli-ko\ala natančnejši in dolgoročnejši program stabilizacije jugoslovanskega gospodarstva.
Po vseh razpravah, ki so tekle v zadnjem obdobju. je povsem zanesljivo, da bo tudi v tako skrčenem programu prednostnih nalog gospodarstva imela energetika verjetno najvidnejše mesto. Samo gospodarstvo, ki ima dovolj energije, lahko uspeva in samo v takem gospodarstvu je lahko in možno stabilizirati gospodarske tokove. Ker pa je Jugoslavija močno odvisna od tuje energije (zlasti nafte in plina) in- zanjo plačuje velikanske vsote deviz, bo treba to odvisnost počasi zmanjševati. K sreči, ima Jugoslavija dovolj naravnih možnosti za. to, kajti zaloge trdih goriv (premoga) so dokaj velike, nima pa dovolj kapitala za izkoriščanje teh rezerv. Ker na veliko kapitala iz tujine ne more računati, se bo pri tem morala opreti na lastne sile. pri čemer čedalje bolj prevladuje misel, da je za to primeren tak model, kot ga je na primer Slovenija že močno uveljavila. To pa je način, po katerem vsi. ki rabijo energijo, združujejo denar za gradnjo energetskih naprav. To pomeni, da za razvoj energije vsakdo nekaj prispeva. Slovenija si je na primer na tak način že uspela zagotoviti precej električne energije iz Bosne in Hercegovine.
Na podoben način naj bi izpeljali tudi drugo prednostno nalogo — razširitev proizvodnje surovin. Položaj je namreč zelo podoben onemu z energijo. Jugoslavija ima veliko zalog najrazličnejših surovin, pa jih ne naredi niti toliko, da bi lahko zadostila potrebam svoje industrije, kaj šele, da bi jih lahko predelane in oplemenitene na veliko izvažala. Ker podjetja najbolj občutijo težave s surovinami, ne preseneča, če na primer zdaj, ko lahko sama porabijo pol prispevka, ki ga morajo sicer dajati v sklad za razvoj nerazvitih krajev, pod jetja na veliko predlagajo, kaj bi v teh nerazvitih krajih gradili (prav v nerazvitih krajih pa so zaloge surovin največje) in tudi že precej gradijo.
Poleg teh dveh gospodarskih dejavnosti, ki bodo morale imeti prednost pri razvoju, je kot na dlani tretja prednostna naloga: kmetijstvo oziroma pridelava hrane. Že v prejšnjem gospodarskem pismu smo govorili o tem. kako velike možnosti so za razvoj kmetijstva in kako sorazmerno malo je bilo doseženega. Vendar bo treba tudi v kmetijstvu nekatere dejavnosti izdvojiti od ostalih. Zdi se, da ne bo denarja za razvoj predelovalnih zmog tjrvpsti (te so že zdaj precej velike), pač pa bo treba podpreti predvsem osnovno kmetijsko dejavnost. K tej dejavnosti pa v Jugoslaviji prištevajo: sajenje koruze, pšenice, sladkorne pese, oljaric, riža in tobaka. Hitrejši razvoj tega bi omogočil tudi uspešnejšo živinorejo, kjer gre glavni pon darek reji govedi, prašičev in ovac.
Kaj veliko možnosti za hitrejši razvoj ostalih gospodarskih dejavnosti ne bo. Pa vendar se zdi. da bo treba v Jugoslaviji ne glede na skromne mož nosti poskrbeti še za razvoj dveh dejavnosti. Na eni strani bo treba več denarja porabiti za razvoj prometa, kjer je Jugoslavija v velikem zaostanku pri posodabljanju železnice in gradnji cest. Na drugi pa je turizem, od katerega je sicer Jugoslavija lani zaslužila okoli dve milijardi dolarjev, bi pa glede na možnosti, ki jih ima, bil izkupiček lahko mnogo večji.
Vseh pet teh prioritet naj bi tudi najmočneje prispevalo k uresničitvi glavne naloge: povečanju iz-veza. Slabše razvojne možnosti bodo seveda povzročile, da tudi rast družbenega proizvoda ne bo tako velika kot so predvidevali (do leta 1985 pa je predvidena 4,5-odstotna rast), pač pa manjša in zvezni planerji že čedalje pogosteje omenjajo, da bo težko doseči že samo 3.2-cdstolno rast družbe nega proizvoda. Kako ob t«m zaposliti za 2 odstotka več delavcev vsako leto, kot so predvide vidi. je seveda velika ekonomika uganka.
Ni še jasno, za kakšne prioritete se bodo odločili v Jugosalviji, jasno ra jr da bo cd’o2itev težka, čeprav se sama vsiljuje. Težka bo zaradi republi žkih interesov, ki so za adi različnih vzrokov se veda drugačni, kot je interes zaokrožene jugoslovanske ekonoriiiie. Velika o'b;j<> v s pri dogovorih o sprememhah srednjeročnega plana pa zna b;ti v tem. da imaio sko a j vse rem-blike v svoiih razvoj nih načrtih že zapisane že take prednostne naloge, kot smo iih našteli za Jugoslavijo, samo poudaiki so različni.
JOŽE PETROVČIČ
1 MONOLITNIM VZTRAJANJEM NA DOSEDANJIH POLITIČNIH SMERNICAH
Marchais potrjuje popolno podporo zunanji politiki Sovjetske zveze
V nedeljo se je brez večjih političnih in kadrovskih sprememb končal v Parizu 24. kongres francoskih komunistov - Potrjeno sodelovanje s socialisti v vladi
Mubarak na Dunaju
PARIZ — Brez večjih novosti se je v nedeljo v pariškem delavskem predmestju Saint-Ouen končal 24. kongres francoske komunistične partije. 2006 delegatov je skoraj soglasno, le dva sta se vzdržala, sprejelo resolucijo, ki verno odseva poročilo Georgesa Marchaisa. Delegati so tudi že četrtič potrdili Marchaisa za generalnega tajnika in izvolili nov stopetdesetčlanski centralni komite, kjer so sicer zamenjali le 12 ljudi. Iz politbiroja se je po pričakovanju umaknil voditelj komunističnega sindikata CGT, Georges Seguy, ki ga je zamenjal «'-ši» Henri Krasucki. Verjetno najpomembnejšo spremembo je doživel sedemčlanski sekretariat partije, kjer je vodja komunistične poslanske skupine And-g Lajoinie zamenjal Jeana Colpina, ki je bil doslej odgovoren za delo v podjetjih, torej na področju, kjer je KPF od prejšnjega kongresa doživela najhujsi osip. To pa je tudi vse.
Kongres je namreč popolnoma potrdil dosedanjo politično usmeritev in to ne glede na lanske boleče poraze med predsedniškimi in parlamentarnimi volitvami, ko je komunistična partija zdrknila na najnižji odstotek preferenc po vojni. Delegati so se po sistemu noja, ki skrije glavo v pesek, praktično izognili pretresu vseh pomembnejših problemov, ki pretresajo članstvo in vedno bolj izolirajo francoske komuniste od delavskih in kulturnih krogov. Tudi v vseh primerih, ko so spregovorili o vročih temah so se postavili na stroga dogmatska prosovjetska stališča. Marchais je na primer zelo ostro zavrnil Ber-linguerjevo iskanje »tretje poti» in se zavzel za spoštovanje ter solidarnost z »deželami obstoječega socializma*. Generalni tajnik je namreč poudaril: »Nihče ne bo mogel prisiliti francoskih komunistov, da bodo izjavili, da se v Sovjetski zvezi ne gradi socializma.*
Francoski komunisti so ob priložnosti 24. kongresa ponovno potrdili tudi svoja stališča do izrednega stanja na Poljskem in so napravili celo več, ko so povabili poljskega zunanjega ministra Czyreka na kongres in tako prisilili francoskega zunanjega ministra Cheyssona. da ga je z veliko mero zadrege sprejel.
Temeljno raznajanje s socialisti na področju zunanje politike, ki se vedno pogosteje seli tudi v notranjo politiko, ni bilo za francoske komuniste dovolj tehten razlog, da bi poglobili vprašanja sodelovanja v vladi, kjer jim je Mitterrand prepustil le vlogo statista. Nekateri francoski komentatorji so ugotovili, da je vodstvo KPF tudi v tem primeru stisnilo glavo med ramena in poskuša previhariti najhujše. Za Marchaisa je namreč vlada na pravšnjem tiru in kljub zaviranju nazadnjaških sil, naj bi uspela pre cej napraviti. Zato bodo komunisti še naprej delovali kot »graditelji socializma francoskih barv* v okvirih zmagovite levice.
Zaradi vseh teh protislovij, v katera je zabredla francoska partija. se samo po sebi postavlja vpra šanje. kako je Marchaisu uspelo zbrali za kongres tako monoliten orkester. To vprašanje postane še l>olj zanimivo če pomislimo, da se je tudi KPF v zadnjih dveh letih večkrat s popri'ci s številnimi notranjimi oporečniki. Ta monolitnost postane razumljivejša če si pre gledamo sestavo delegatov na ken gresu. Od 2006 jih je namreč kar 162!) obiskovalo partijske šele. 1129 :e aktivistov prokomunističnega sin dikata CGT. 710 jih opravlja ključne funkcije v partijski strukturi. 4'2 jih je bilo izvoljenih na razne krajevne, departma’ ke in regionalne položaje na listi KPF. 31 je ko munističnih poslancev. 11 pa sena-
torjev.
Do prvega preizkusa za «novo staroto linijo francoskih komunistov bo prišlo že čez približno mesec dni, ko se bodo francoske stranke polovici nacionalnega ozemlja spopadle na kantonalnih volitvah, ki bodo letos zelo pomemben test. Nr.povedi, vsaj za sedaj, niso nič kaj rožnate za francoske komuniste. njihov odstotek glasov naj bi padel za nadaljnjih nekaj točk.
Še veliko primerov kršitve zakona o davčnih pohotnicah
RIM — Lastniki delavnic za popravila avtomobilskih motorjev in karoserij so najmanj dovzetni za spoštovanje zakona o izdaji davčne pobotnice, po kateri je mogoče nad-zovati njihov promet in zaslužke. Za njimi pridejo na vrsto frizerski saloni in pa restavracije in gostilne. To je mogoče ugotoviti iz
ležil tudi član ZIS Imer Pulja, obravnavali pa so nadaljnji razvoj in razširitev prijateljskih odnosov in sodelovanja med neuvrščenima državama — tako na bilateralnem kot na širšem mednarodnem področju.
Poudarili so, da se stiki dobro razvijajo. Vrednost blagovne menjave je v preteklem obdobju dosegla približno 200 milijonov dolarjev, ob tem Da so opozorili, da je treba proučiti še druge možnosti za nadaljnjo razširitev in poglobitev stikov — in to na dolgo ročnejših temeljih. Glede izmenjave mnenj o mednarodnih odnosih so izrazili zaskrbljenost zaradi trenutnega mednarodnega političnega in gospodarskega položaja ter obenem še posebej podčrtali pomen vloge in dejavnosti neuvrščenih držav na temelju izvirnih načel politike in gibanja neuvrščenih.
Egiptovski predsednik Hosni Mubarak je z včerajšnjim srečanjem * avstrijskim predsednikom Brunom Kraiskyjem končal svojo turnejo po zahodnih državah. Z italijanskimi, francoskimi, ameriškimi, britanskimi, zahodnonemškimi in avstrijskimi državniki sc je pogovarjal o miroljubnem reševanju bližnjevzhodnega zapleta in še posebej o uresničevanju campdavidskih sporazumov ter o umiku Izraelcev s Sinajskega polotoka. Zahodne zaveznike je zaprosil tudi za okrepitev gospodarske pomoči Egiptu. Na sliki (telefoto AP): Kreisky sprejema Mubaraka na dunajskem letališču
.................................................................
OB KONCU POKRAJINSKEGA KONGRESA POTRJENO POROČILO TAJNIKA BERT0LIJA
VČERAJ V NEKEM TOKIJSKEM HOTELU
V požaru izgubilo življenje 32 oseb
TOKIO — Dvaintrideset mrtvih in skoraj sto ranjenih je tragičen obračun včerajšnjega požara v tokijskem hotelu «New Japan*. Po pričevanju očividcev je požar izbruhnil ob 3.40 zjutraj v neki sobi devetega nadstropja in se je bliskovito razširil tudi v zadnje nadstropje.
Gasilci japonskega glavnega mesta so se skoraj šest ur trudili, da so zadušili ogenj. Po njihovih izjavah je poleg verjetne nemarnosti kakega gosta, ki je baje s cigaretnim ogorkom povzročil požar, v dobršni meri kriva za tragedijo tudi direkcija hotela, ki ni poskrbela za ustrezne protipožarne na prave. Ravnateljstvo se brani, da tega ni storilo kljub večkratnim pozivom oblasti, ker mu je primanjkovalo finančnih sredstev.
Ogenj je uničil preko 4 tisoč kvadratnih metrov površine. Med žrtvar I ni po prvih podatkih Evropejcev in Američanov, identifikacija pa bo po vsej verjetnosti težavna, saj so gasilci odkrili številna popolnoma zoglenela trupla.
Videmska KD vztraja pri delitvi slovenske manjšine na kategorije
Živahna razprava o odnosu demokristjanov s komunisti in socialisti • Furlani hočejo večjo vlogo v deželi Furlaniji - Julijski krajini - Poziv kulturnega krožka Studenci
drugega »blitza*, ki ga je opra vilo 3.500 patrulj finančnih straž nikov 28.'januarja v'25.522 obratih. Prvi niso izdali davčnih pobotnic v 22 primerih od sto, drugi v 20, tretji pa v 13.
Pred gostilničarji so pravzaprav še prodajalci pohištva, ki 19 od 100 kupcev niso izdali pobotnice, a ti se vsaj lahko izgovarjajo, da o pravka niso še vajeni, saj je bila zanje ta obveznost uvedena šele z začetkom leta. Mnogo manjše so
VIDEM — Pokrajinski kongres Krščanske demokracije se je končal, kot pričakovano, z odobritvijo poročila pokrajinskega tajnika Danila Bertolija, ki je bil z veliko večino glasov potrjen za tajnika. V zelo dolgi razpravi, ki je trajala ves nedeljski dopoldan in se končala sredi popoldneva, je prišlo najbolj do izraza vprašanje vloge, ki jo mora imeti KD v sedanjem političnem trenutku v državi. Pri tem je bila razprava o notranjih odnosih v stranki tesno povezana z razpravo o odnosih, ki naj jih ima krščanska demokracija z obema levičarskima strankama, to je s komunisti in s socialisti.
Pravzaprav je bilo »komunistično vprašanje* precej odmaknjeno, saj se je večina delegatov strinjala z ugotovitvijo, da je Krščanska de-
mokracija alternativna politiki ko munistične partije in da je torej zadnji dogodki, še zlasti spor med italijanskimi in sovjetskimi komunisti, pravzaprav ne zadevajo. Kljub temu pa je prevladovalo mnenje. da gre za pomembno evolucijo v italijanski politiki, ki ji je pač treba slediti z veliko pozornostjo.
Mnogo konkretnejša je bila razprava o odnosu s socialisti. Ob potrjevanju pomena sedanje vladne in deželne večine je namreč mnogo delegatov poudarilo potrebo po razčiščenju odnosov s socialisti in izreklo kritike nad politiko PSI in sekretarja Cra.vija ter nad dvojnimi zavezništvi socialistične stranke. ponekod z demokristjani, dru--god pa s komunisti.
Mimo teh vsesplošnih političnih vprašanj razprava ni zajeia dejan-
8llll8lni»»«i»8MI«IU8l»llll»IIHI8l»l»Mlill»»»MII»ltMIII»M8*88«»»m«8l*888»»88l888IMIII»IIMIIHM»IIIIIIH»IM»M»IMM»llll»
PO ZADNJIH STATISTIČNIH PODATKIH
V Jugoslaviji narašča stopnja nezaposlenosti
BEOGRAD - Leta 1975 je znašala stopnja nezaposlenosti v Jugoslaviji 10,1 odstotka oziroma je bila dvakrat večja kot stopnja, ki jo v svetu jemljejo kot tolerantno:
zaceiKom leta. -vinono maujse su j0 v svetu jemljejo Kot tolerantno: bile ugotovljene kršitve zakona mi v naslednjih dveh letih se je zvi-krznarjih, draguljarjih in prodajat ci gospodinjskih strojev, v splošnem so pa kršitve mnogo številnejše na
Jusu kot v deželah.
osrednjih in .-.evernih
BEOGRAD — Predsednik zveznega izvršnega sveta Vese1 in Djura novic je včeraj sprejel iransko državno deleeacro. ki je na obisku v Jugoslaviji. Delegacijo vodi do-danec iranskega parlamenta Abas Ltouzdouzdan. Pogovora se je ude
šala na 11.9 odstotka.
Nezaposlenost se povečuje v vsej državi, vendar zelo neenakomerno. Največjo stopnjo — nad 20 odst. — imajo na Kosovu in v Makedoniji. kar ie posledica njiliove nerazvitosti ter demografske eks panzije. Za drugega od vzrokov obstaja zdravilo — povečati je treba delovno intenzivne investicije.
Po mnenju uglednega profesorja Kirila Miljovakega na nedavnem znanstvenem posvetu v Srbski aka-
.........................................................................................................*..............................
NA SVEŠKEM POKOPALIŠČU V ROŽU
Svečanost ob grobu narodnega heroja Matije Verdnika-Tomaža
CELOVEC — Med stalne prireditve Zveze koroških partizanov spada vsakoletna spominska sveča nost ob grobu narodnega heroja Matije Verdnika - Tomaža in tova rišev na pokopališču v Svečah v Rožu. Vsako prvo nedeljo v februa rju. ob obletnici Tomaževe smrti, »e zberejo na sveškem pokopališču •vojci, bivši soborci in tovariši koroških partizanov, da bi počastili spomin mož, ki so v narodnoosvo bodilni borbi dali svoje življenje v boju proti fašizmu, in s to tradi cijo so nadaljevali tudi letos.
V	svojem govoru se je uredsed nik Zveze koroškili partizanov Ja ne/. Wutte Luc še posebej spo mnil 40. obletnice izganjanja slovenskih koroških družin, kar je sa mo podžgalo organiziranje upora proti nacistom.
V	imenu bivših soborcev je spre govoril Franc Konobelj Slovenko, vence na skupni grob partizanov pa so položili med drugim Zveza koroških partizanov. Zveza s loven »kih organizacij, generalni konzulat SFRJ v Calovcu i* borčevske
organizacije iz obmejnih oučin v Sloveniji. Š pesmijo je Koroški par tizanski pevski zbor dal spominski svečanosti v nedeljo primeren uk vir. (Sindokl
/hljfiijski jubilej pesnice Milke Hartman
CELOVEC — H. februarja praz nuje koroška ljudska pesnica Milka Hartman svoj 80. rojstni dar. Ob tej priložnosti sta Krščanska kulturna zveza in Slovensk; prosvetna zveza minulo soboto v domu v Tinjah priredili slovanostno akade mijo. »Skupina M. H.» (Feliks Bi ster, Hanzi Gabriel, Hubert Greiner, Zvonko Hartman) je slavljenki iz ročila in hkrati predstavila javnosti trodelno publikacijo z živj.enjepi som, poezijami in melodijami Milke Hartman.
Na slavnostni akademiji so čestitali tudi pevovodji in hamionizato rju Foltiju Hartmanu, bratu slav
Ijeoke. za 75. rojstni dan.
Prikaz sodobne poezije in glasbe v Kulturnem domu naRavanci v Reziji
Pozdravne besede župana Antonia Barbarina - Žilava navezanost Rezijanov na svojo besedo
RAVANCA - V t Kultur ski Mm, kakor Rezijani pravijo kulturnemu domu, v objektu, >zi so ga skupno nekaj stanovanjskimi hišami s Isi-lidarnoslnim sklador: iz Slovenije po potresu zgradili v tej osrednji vasi v Reziji, sta predsinočnjim do mara folklorna skupina in Zveza slovenskih kulturnih društev prire dih večer sodobne rezijanske poezije in glasbe, globoko občuteno pri reditev, prav gotovo prvo te vrsta v Reziji, prireditev, ki je zaradi n- ' točnosti godalnega orkestra ItTV Ljubljano in predstavnikov shtven ske znanstvene misli, tistih, ki se že dolgo časa uspešno ukvarjajo z Rezijo, njenim bogatim pripoved tlim, pesniškim, glasbenim in ples t 'm izročilom prireditev, ki je ob prazniku slovenske kulture sim boličito povezala Slovenijo z eno najoddaljeneiših, toda še vedno slo venskih krajev, z Rezijo, to prelepo in v tolikih pogledih zanimivo doli no. ki je. tako kot furlanski kraji in sama Benečija, po potresu od-
krila v sebi skrite sile in pokazala sposobnost, da ne odpravi samo gmotne škode, ampak da poišče v sebi tudi moč za duhovni napredek.
Župan Antonio Barbarino je do mačine in goste, med katerimi laj omenimo vicekonzula Nevenko Kovačič in člana TO SKOZ Pavla Pe-tričiča pozdravil na rfozajanskem večeru». Za: tel je dobrodošlico vsem. ki so prišli tv hišo našo to kullursko*. in poudaril da kultura nima meja. da se širi od tam. kjer sonce vzhaja, do tja. kjer zahaja. Zadovoljen je bil. ker so po Matiče lovem in Merkuju, ki sc zanimata za Rezijo, sedaj tudi sami Rezijani postali ustvarjalci kulture in da na stopajo na tem večeru.
Predsednik folklorne skupine Liti gi Paletti je v predstavitvi manije stacije de.ial. da gre za prvi takšen dogodek in nadaljeval, da mu bedo sledili še drugi, ker samo tako se reziianska kultura in beseda ne bo sta izgubili.	j
Sledil je nadvse pester večer.-v
katerem so sicer imeli glavno bc sed o trije domači narečni umetniki, vendar je tudi orkester RTV Ljub tjcna v svoj program vključil re pijanske »viže*. Orkester, ki ga je vodil . dirigent Anton Nanut, je s Str ajvarjev o Rezijansko citaro požel aplavz še preden jo je odigral
Potem sta recitirala Silvana Pa->etti in Renato Quaglk, svoje pes mi pa je zapel kantavt r Rino Odnese. Vsako delo so prevedli v s lo-veščino in italijanščino.
Spregovoril je še preučevalec Re rije Milko Matlčetov. Dejal je. da je skoraj neverjetno, kako se l~<00 rseb, kolikor jih sedaj še živi v Re liji, žilavo poteguje za lastno neokrnjeno jezikovno m človeško podobo. Opisal je zanimanje za živo umetniško besedo v preteklih časih hi v rezijanščini dodal, da sedanji napori dokazujejo, skako ta rozojan-ska ba.sida na nima uojo šče umrif*.
Poslušanje pesmi in petja treh umetnikov iz Red'e je bil svoje vrsten užitek. Utrdil je spoznanje o
njihovi veliki pripovedni moči. o bogatosti njihovega jezi/ca, o globokem čustvovanju in o njihovi neločljivi navezanosti na deželo pod Kaninom, dasiravno vsi trije živijo v Furlaniji.
V drugem delu je orkester RTV Ljubljana zaigral štiri skladbe Janija Goloba in Slovensko rapsodijo Pavla Merkuja: obe vsebujeta tudi rezijanske motive, (gv)
RIM - Vlada je s posebnim od lokom dovolila tudi carinarnicam v Bocnu in v Vidmu, da opravita vse operacije za uvoz nekaterih tek stilnih proizvodov, kar jima doslej ni bilo dovoljeno.
ABU DA BI — Iran se je baje odločil početvoriti sedanjo proizvodnjo 700.000 sodov nafte dnevno in svoj petrolej poceniti, da pridobi letos vsa j 19 milijard dolar-ev za finansiranje vojne * Irakom.
demiji znanosti in umetnosti pa za tretji vzrok ni zdravila, kajti pretirane demografske ekspanzije ne priznavajo kot omejevalnega de javnika rasti v tistih predelih, kjer je ta ekspanzija najbolj intenzivna.
Nadpoprečno stopnjo nezaposlenosti imata tudi BiH in Črna gora — 14,1 in 14,7 odstotka. Dejstvo, da je tudi na območju ožje Srbije nezaposlenost nadpoprečna (15.7 odstotka), predstavlja dodatni e'.?ment za kriterije, po katerih določajo stopnjo razvitosti, nava ja pa tudi k sklepanju, da je nezaposlenost splošni jugoslovanski pojav, ki zahteva mnogo večjo po zornost kot doslej. Na Hrvaškem se nezaposlenost (5,2 odstotka) pri bližujc stopnji tolerance in verjetno se bo še zmanjšala. Slovenija pa je izjema: leta 1980 je v tej re publiki stopnja nezaposlenosti znašala 1.3 odstotka. Ta republika je dejansko dosegla eno najnižjih stopenj nezaposlenosti v svetu, kar praktično pomeni stanje popolne zaposlenosti, to pa je tudi eden od bistvenih ciljev socialističnega razvoja.
Po podatkih, ki jih je navedel prof. Miljovski, je bilo v Jugoslaviji leta 1980 okrog 785.500 nezaposlenih, k čemur je treba prišteti še okrog 578.000 začasno zaposlenih v tujini. S tem se stopnja nezaposlenosti v Jugoslaviji povečuje na 20,7 odstotka, (dd)
KOPER - Včeraj dopoldan se je v Kopru začela trimesečna politična šola izven dela (slušatelji se posvetijo izključno študiju), ki ga organi žira medobčinsko študijsko središče politične šole CK ZKS pri medobčinskem svetu ZKS iz Kopra. Gre za seminar teorije in prakse marksizma, ki ga obiskuje 15 slušateljev i: treh obalnih in sežanske občine. Na tromesečnem seminarju bodo obravnavali vprašanja filozofije in marksizma, marksističnega pogleda na zakonitosti družbenega razvoja, temeljna vprašanja ekonomske teorije marksizma, vlogo zveze komunistov v samoupravni družbi, družbenoekonomske odnose v Jugoslaviji in sistem socialističnega samoupravljanja in demokracije.
B. S.
skih problemov dežele Furlanije -Julijske krajine. Tako ni bil govor o obnovi potresnega področja, ie predsednik deželne vlade Comelli je mimogrede omenil, da je treba misliti na tistih 30 ali 40 tisoč ljudi, ki še vedno žive v montažnih hišah. Pač pa je bil govor o vlogi Furlanije v deželi F—JK in večkrat je bilo. pa čeprav «med vislicami* rečeno, da bi morala biti ta vloga večja.
Ob razvejani razpravi o splošnih političnih vprašanjih problematika slovenske narodnostne skupnosti pravzaprav ni prišla do izraza.' Navedli smo že stališče, ki ga je pokrajinski tajnik Bertoli navedel v svojem sobotnem poročilu na kongresu: KD ne more bili odsotna pri razpravi o slovenski manjšini in mora torej predložiti svoj zakon. Pri tem pa bo upoštevala, da je del Slovencev (na Tržaškem in na Goriškem) narodna manjšina in del Slovencey (v Videmski pokrajini) le etnična skupnost, ki se od večinskega naroda loči le po jeziku in ne po zgodovini. To pa pomeni, da stopnja zaščite ne bo povsod enaka ampak bo odvisna predvsem od pristopa posameznikov in raznih skupnosti. ki delujejo na krajevni ravni. Glede na dejstvo, da drugih alternativnih stališč ni bilo slišati v razpravi in da je bilo Bertolijevo poročilo odobreno, bi lahko sklepali, da so to smernice, na katerih bo osnovan osnutek zakona za zaščito manjšine, ki ga bo predstavila KD v parlamentu. Jasno je. da manjšina takega stališča ne sprejema, saj je do nje diskriminatorsko in delu Slovencev celo zanika pripadnost matičnemu narodu.
Prav v zvezi s tem vprašanjem je treba omeniti stališče, ki ga je pred dnevi objavil kulturni krožek Studenci, ki združuje slovenske katoličane iz Be‘neške Slovenije. Kulturni krožek Studenci poz.iva KD naj se v skladu z lanskim dokumentom deželnega vodstva, odločne.)* in brez nadaljnjih odlašanj zavza-me »za skladnejšo rešitev vprašanja globalne zaščite Slovencev*-Pokrajinski odbor KD naj bi ob-vezal svoje parlamentarce naj čim-prej predložijo v parlamentu z*' konski osnutek za zaščito slovensk* manjšine v vseh svojih aspektih i*1 v okviru c’: mokra ličnih struktur dr' žave. V tem okviru naj bi posebn« pozornost namenili zahtevam Sl*" vencev v videmski pokrajini. ” zvezi z njihovimi specifičnimi f*T trebami predlaga kulturni krožek uresničitev naslednjih petih točk-Prvič bi moral zakon ustvariti drU' žbenogospodarske razmere za jezitev pojava zdomstva in P05**] viti temelje za razvoj pokrajine, ?**', sti ob upoštevanju njenega i** grafskega položaja. Drugič je P®' trebno zajamčiti svobodo izražanj* svoje lastne kulturne identitete * uresničitvijo že obstoječih norm n* šolskem področju. V dokumentu )* rečeno, da je vzpostavitev splosn_, uporabe slovenskega narečja v s1; lah nujno sredstvo za celotno k’’*' turno rast. Tretjič bo moral zak<m ustvariti takšne šolske struktur*-ki bodo omogočale vsem, ki si * želijo, da se seznanijo s slovensk' knjižnim jezikom. Da bi sc izogn1' neupravičenim getizacijam bi P}.« rale biti šole dvojezične. fietrP bi maral zakon zajamčiti raz' J vseh kulturnih, družbenih in rj1* stvenih pobud, ki so neodpovedlJB' sredstvo z.a skladen in celovit r* voj skupnosti. Petič pa bi !***[ ustvariti politične in administrf"' # ne pogoje, s katerimi bi sloveti skupnost lahko neposredno 1 g vala načinom in' rokom uresnl*'1' zaščitnega zakona.