Za tvojo reklamo novi tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • E-mail: novimatajur@spin.it • Postni predal / casella postale 92 • Poštnina plaCana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1.500 lir Spedizione in abbonamento postale - 45 % - art. 2 comma 20/b Legge 662/96 Filiale di Udine TAXEPERCUE 33100 Udine TASSA RISCOSSA Italy št. 16(955) Čedad, četrtek, 22. aprila 1999 •Ui'.agw ifiJR ** ÈÈÈB Sada se besieda nazaj varne Parlamentu Referendum ni imeu kvoruma V nediejo je premalo ljudi šlo na referendum an takuo je bluo vse zastonj. Svojo škedo je v volilno skrinjico utaknilo le 49,6 par stuo volilcu. Kvoruma ni bluo an vič desetin milijardu je šlo v nič. Italijanska tendenca se je ponovila tudi tle par nas, saj je v deželi Furlaniji-Ju-ljiski Krajini šlo na referendum le 47,7 par stuo, od te-lih jih je 91,4 bluo za “ja”, za večinski volilni sistem. Po naših kamunah je pa še manj ljudi, ko drugod, šlo votat. Kar je bluo v cieli teli zgodbi že groteskno je, da narvenč part od nas je šlo zvičer spat s pozitivnim rezultatom, ustali smo pa z razveljavljenim referendumom. Žalostno je bluo poslušat prehitre ocene politikov, še narbuj pa čut, ka-kuo so se vsi hvalil, de so udobil an kakuo bojo tele volitve determinantne za izvolitev predsednika republike. Sevieda se je vsak trudu napeljat vodo na svoj mlin. Nam pa so se nam zdiel vsi presneto deleč od življenja an diela (za tistega, ki ga ima) vsakega navadanega državljana, deleč od skarbi an strahu, ki nam jo vzbuja uojska na Balkanu, na pragu naših hiš. Adna resnica pa je par-šla jasno na dan. Od sada bo še buj težkuo hoditi po potieh reforme italijanskega političnega sistema. Tisti partiti, ki so za propor-čni sistem so prepričani de so udobil. Glih takuo jo mislijo tisti, ki jim je zmaga utekla samuo za en glas. Verjetno pa smo zgubili vsi. Tel referendum je po-kazu, de je nimar vič ljudi, ki se oddaljuje od politike, ki noče imiet z njo obedne-ga direktnega opravila pa ne samuo zaradi kvalunkvi-zma. An tudi zaradi uojske na Kosovem verjetno ne. Ries je, de niso radio, TV an časopisi zagriel predvolilne atmosfere kot bi jo, če ne bi bilo tragedije Kosova. Pru zaradi uojske se je marsikajšnemu zdeu tel referendum še buj prazan. Ne smiemo pozabit, de v Italiji smo že vičkrat šli na referendum, an že vičkrat Affluenza % % SI % NO Regione Friuli-Venezia Giulia 47,60 91,40 8,60 Provincia di Udine 46,90 91,80 8,20 S. Pietro al Natisone 39,46 92,05 7,95 S. Leonardo 31,22 87,38 12,63 Pulfero 34,34 91,37 8,63 Savogna 33,94 90,57 9,43 Stregna 24,65 88,89 11,11 Grimacco 26,92 91,49 8,51 Drenchia 17,63 94,37 5,63 Torreano 37,99 90,17 9,83 Prepotto 36,03 92,72 7,28 Resia 41,66 89,02 10,98 Lusevera 43,77 87,99 12,01 Taipana 29,42 88,22 11,78 ClVIDALE 47,99 93,73 6,27 Faedis 39,85 91,95 8,05 se je zgodilo, de potle v parlament nieso upoštevali volje ljudstva. Če se zmi-slite smo že ankrat, lieta 1993 na referendum, ki je bil veljaven, v večini povi-edal, de smo za večinski sistem. Na drugem referendumu so Italijani poviedal, de so pruot finansiranju partitu... Telekrat so ostal doma. Ostal so doma tudi tisti, ki pričakujejo, de parlamentarci, ki smo jih izvolil v Rim naredijo njih du-žnuost an parva njih odgovornost je pru dielat zakone. Zaki jih čene takuo dra-guo placavamo? beri na strani 4 Srečanje z glasbo Ivana Trinka Predstavitev CD in koncert na Tarčmunu lemma j. k Skupina Gallus Consort v tarčmunski cerkvi S posrečeno in lepo obiskano prireditvijo v dveh sklopih je kulturno društvo Ivan Trinko iz Čedada v nedeljo popoldne predstavilo ustvarjalno delo msgr. Trinka na glasbenem področju in to v njegovi rojstni vasi, tam kjer je ta veliki sin beneške zemlje še najmanj poznan. V resnici pa je skladateljsko delo msgr. Trinka tudi slovenski glasbeni stroki zelo malo znano in do leta 1983 je bilo poplno- ma ignorirano. Prvi, ki se je lotil tega vprašanja, je popisal Trinkovo zapuščino na tem področju in ocenil njegovo skladateljsko delo je bil etnomusikolog in sam skladatelj prof. Pavle Merku, ki je sodeloval na nedeljski prireditvi. Ob njem je podrobno orisal lik Trinka glasbenika Antonio Qualizza. Sledil je koncert v tarčmunski cerkvi. beri na strani 3 Amministratori divisi, le liste comunali si fanno Il finale era scontato: le liste per le prossime elezioni comunali si faranno, e quindi il 13 giugno si andrà normalmente a votare per rinnovare i consigli comunali. La proposta del presidente della Comunità montana delle Valli del Natiso-ne, avallata dalla conferenza dei sindaci, di non presentare candidature come segnale di protesta per la chiusura del reparto di Medicina dell’ospedale di Ci-vidale, prevista per il 30 giugno, ha trovato concordi solo una parte degli amministratori e dei rappresentanti delle forze politiche che si sono riuniti martedì per discutere l’idea. Di fatto i convenuti all’incontro si sono divisi a metà: sì, perché è l’occasione di un segnale forte nei confronti della Regione, no, perché significa arrendersi, ed è invece preferibile continuare la battaglia. Sullo sfondo sono rimasti molti temi, purtroppo quasi tutti riferiti al passato: dalle troppe candidature per le elezioni regionali, che non hanno permesso di avere un rappresentante della zona a Trieste, ai passi compiuti dagli amministratori per tentare di salvare l’ospedale. Non sono mancati spunti polemici tra rappresentanti delle liste civiche e dei partiti. Insomma, di tutto un po’. Poche invece le proposte per l’immediato futuro su come gestire la questione della chiusura dell’ospedale. Maurizio Namor ha proposto un osservatorio per denunciare il non funzionamento dell’attuale assetto sanitario o come potrebbe funzionare meglio. Secondo l’ex sindaco di Premariacco Luciano Car-letti tutti gli amministratori dovrebbero firmare un documento contenente le richieste alla Regione, e se queste non venissero recepite potrebbero presentare le dimissioni, (m.o.) Stregna, sala consiliare venerdì 23 aprile, ore 20 presentazione del libro Se zmisles... di Antonio Qualizza Con un intervento del prof. Pavle Merkù Un nostro lettore sui disservizi postali ‘Dovremmo chiedere un risarcimento.«’ Gentile Direttrice, facendo parte anch’io della consistente schiera degli abbonati al vostro giornale, residenti fuori dalla regione Friuli-Venezia Giulia, che o non lo ricevono o lo ricevono con mesi di ritardo, la prego di volermi concedere sul medesimo un po’ di spazio per inviare una lettera aperta al Ministro delle Poste della Repubblica Italiana, per segnalargli l’insostenibile disservizio di cui siamo vittime (voi e noi) e protestare pubblicamente per l’incomprensibile sabotaggio che viene perpetrato nei nostri confronti. Nei confronti di coloro che, emigranti (in Italia ed all’estero), cercano di mantenere un legame con la loro terra d’origine che per necessità hanno dovuto abbandonare. Ci meravigliamo a volte perchè la legge per il diritto di voto agli italiani all’estero, pur essendo da venti anni in cantiere, non viene approvata, quando poi vediamo che viene perfino impedita la circolazione di un piccolo giornale della nostra Benecia! Chi ha paura di noi, piccola minoranza in via di forte ridimensionamento? E’ vergognoso che nessuno si muova e prenda provvedimenti, nonostante le innumerevoli proteste inviate agli uffici competenti! Ebbene, spero che il signor Ministro abbia la bontà di prendere in considerazione questa mia lettera e promuova serie indagini per accertare chi e perchè tutto ciò possa avvenire. E pensare che noi paghiamo quasi inutilmente la quota di abbonamento e voi le spese postali per un servizio pubblico che non viene effettuato. Roba da denuncia! Dovremmo chiedere all’Ente Poste il risarcimento dei danni! Ecco il testo della mia lettera: “Signor Ministro delle Poste e Telecomunica- zioni... Gianni Petricig segue a pagina 4 Aktualno A S. Pietro proseguono gli incontri in vista delle elezioni comunali La lista civica si rinnova, accordo tra An e Lega Manca meno di un mese alla presentazione delle liste per le elezioni amministrative del 13 giugno e nei sei comuni delle Valli del Natisone questi sono giorni decisivi. Al centro dell’attenzione c’è soprattutto S. Pietro al Natisone, dove le liste concorrenti saranno due. La lista civica di centro-sinistra, che ha guidato l’amministrazione negli ultimi anni, non dovrebbe più presentare, come candidato, Giuseppe Marinig, sindaco per 19 anni e presidente della Comunità montana. Per il successore si deciderà a giorni tra Nino Ciccone, assessore uscente, e Giuseppe Blasetig, ex vi-cesindaco ed ex consigliere provinciale, diessino. L’at- tuale vicesindaco Bruna Dorbolò ha annunciato l’intenzione di non ricandidarsi. Marinig dovrebbe Comunque comparire nella lista. Sull’altro fronte è ufficiale l’accordo tra Alleanza nazionale e Lega Nord. Il mistero sul candidato sindaco sarà svelato nel fine settimana. Spiega Pieral-berto Felettig, consigliere comunale a Cividale e responsabile di An per le Valli: “Da due anni abbiamo iniziato una svolta importante, puntando sugli a-spetti amministrativi più che su temi come il bilinguismo. I nostri sforzi si concentrano sul problema dell’ospedale, dello sviluppo economico di S. Pietro e del turismo. Una delle no- stre proposte è la realizzazione, attraverso finanziamenti europei, di una ferrovia che colleghi Cividale a S. Pietro e quindi alla Slovenia”. Riguardo gli altri comuni, poche le voci degne di nota. Restano le incertezze sulla ricandidatura della maggior parte dei sindaci uscenti. L’unico che da tempo si è rimesso in corsa è il primo cittadino di Pul-fero, Nicola Marseglia, che però avrebbe, tra gli avversari, anche una lista di destra che presenterebbe, come candidata sindaco, Sandra Medves. (m.o.) Costituita la sezione del partito Ds di S. Pietro, linfa alla politica Con un volantino distribuito in questi giorni nel territorio comunale i Democratici di sinistra annunciano la costituzione di una Rad imam filme Woodyja Allena in Se posebej “Annie Hall”, kjer se Woody z Annie pogovarja na terasi nebotičnika o filozofiji in literaturi, v resnici pa oba mislita, kako lepo bi jima bilo v postelji. Njune misli se na filmskem platnu pojavijo kot podnapis in komični trenutek nastane prav v kričečem protislovju med poetičnostjo literarno-filozofskega razgovora in neposrednostjo telesnega poželenja. Na to dvojnost sem pomislil ob gledanju razprav pred in po referendumu o volilnem sistemu. In si predstavljal, kako bi vse to izgledalo, če bi televizijske tribune režiral Woody. Mario Segni: “Mi smo za trdnost političnega siste- ma!” (Ce zmagamo, bom predsednik republike.) Romano Prodi: “Dovolj nam je prekucij. Na volitvah naj nastopajo trdne koalicije”. (Hočem se maščevati D’Alemi.) Achille Occhetto: “Končno bo končana tranzicija v drugo republiko”. (U-pam, da me ljudje niso pozabili.) Walter Veltroni: “Zmaga na referendumu bo odprla pot dvokrožnemu sistemu”. (Cimveč hrastov, kjer so rasle oljke). Fausto Bertinotti: “Demokracija je v nevarnosti!” (Tvegam, da ne bom imel več poslancev.) Gianfranco Fini: “Mi smo za predsedniško republiko!” (Znebiti se moram Berlusconija.) Silvio Berlusconi: “Pogovoriti se moramo o celotnem sistemu, začenši z izbiro novega državnega poglavarja”. (Svoj glas dam onemu, ki mi obljubi amnestijo.) In tako naprej. Potem je prišla noč resnice. Najprej so nam ankete javnomnenjskih raziskav dokazovale, da so pobudniki referenduma zmagali. In vsi so razmišljali o tem, kako bodo politično iztržili rezultat. O volilnem sistemu so več govorili nesojeni poraženci kot pa virtualni zmagovalci. Potem je notranje ministrstvo streznilo vse, tudi tiste, ki so medtem zadoščeni oblekli pižamo in nadaljevali sanje o oblasti. Ostaja nam dvom, ali je bilo potrebno tisoč in več milijard lir za nepotrebno in nekoristno ljudsko glasovanje. Navsezadnje so vsi izjavljali, da bo treba volilni sistem spremeniti v parlamentu. Saj člane parlamenta plačujemo prav zato, kajne? sezione anche a S. Pietro al Natisone. L’intendimento dei Ds è duplice: ridestare nei cittadini l’interesse nei confronti della cosa pubblica e proporre un rinnovamento nei programmi e nelle persone in vista delle prossime consultazioni comunali. Assieme a considerazioni di carattere politico, i Ds affermano anche il proprio impegno su fatti concreti. Come spiega il giovane segretario Federico Iussig “u-no dei problemi più rilevanti per la zona è quello i-drogeologico, come è e-merso anche negli incontri organizzati dalla lista civica uscente nelle frazioni di S. Pietro. Ogni volta che ci sono piogge violente, queste provocano allagamenti e danni enormi. Un’altra questione che andrà affrontata - conclude Iussig - è la necessità di aree verdi sia come momento di gioco e sfogo per i bambini, sia come luogo di relax per gli anziani”. I Democratici di sinistra di S. Pietro annunciano per il prossimo futuro incontri mirati - ad esempio con commercianti, aziende ed associazioni che operano sul territorio - per ascoltare le esigenze dei vari settori. O obmejnih občinah v Sloveniji Medtem ko se v občinah Gornjega Posočja še ukvarjajo z odpravljanjem posledic lanskega velikonočnega potresa, se na Koprskem ubadajo z vprašanjem razdelitve občine, tako kot je zahtevalo Ustavno sodišče kljub negativnemu mnenju velikega števila koprskih občanov, ki so to potrdili na referendumu. Skoraj gotovo je, da se bo koprsko občinsko ozemlje razdelilo na dve novi upravni enoti, saj si je težko zamisliti, da bodo lahko krajani obšli odlok ustavnih sodnikov. V Novi Gorici pa v tem času ugibajo, ali bo njihov Zupan, liberalni demokrat Črtomir Špacapan, postal predsednik upravnega sveta Hita, največjega slovenskega podjetja za igralništvo in turizem, ki beleži milijardne zaslužke. Na tiskovni konferenci novogoriške LDS so podčrtali, da bo župan ostal na svojem mestu do konca mandatne dobe, kar pa še ne pomeni, da bi lahko prevzel tudi funkcijo najpomembnejšega v Hitu. Sicer v Novi Gorici je politična klima precej naelektrena. Na zadnjih upravnih volitvah so stranke levice (LDS, ZLSD in Zveza za Primorsko) zabeležile velik uspeh in bi lahko skupaj sestavile solidno občinsko vladno koalicijo. Liberalni demokrati pa so raje izbrali levosredinsko navezo in k sebi povabili še primorsko zvezo, krščanske demokrate in Ljudsko stranko in tako pustili v opoziciji obe socialdemokratski stranki, desno Janševo in levo Pahorjevo. V teh križnih polemikah in natolcevanjih se je oglasilo tudi vodstvo novogoriškega Hita, ki je na tiskovni konferenci povedalo, da župan Špacapan ne bo prevzel funkcije predsedni- ka upravnega sveta in da so te informacije, skupaj z onimi, po katerih naj bi v Hitu zabeležili slabe poslovne rezultate, zlonamerne in škodljive. Hit je lani ustvaril 32,5 milijarde tolarjev (35 milijard lir) bruto prometa, kar je za 12 odstotkov bolje kot leto prej. Igralništvo, ki predstavlja 90 odstotkov skupnega prihodka, je za desetino povečalo predlanske rezultate. Dobiček podjetja je znašel dobrih 1,3 milijarde tolarjev. V Hitu so lani sicer zabeležili za 3,4 odstotka manj obiskovalcev. In prav ta podatek naj bi silil nekatere k ugotovitvi, da je vodstvo odločeno zamenjati predsednika uprave Silvana Križmana, njegovo mesto pa naj bi prevzel prav prvi občan mesta, ki bi županske odgovornosti opravljal neprofesionalno. Kot vidimo, gre za različne probleme v nekaterih večjih občinah z obmejnega pasu. Vse pa imajo enega skupnega: vključiti se v vseevropski načrt o uresničitvi 5. prometnega korido-rija od Barcelone do Kijeva. Prav v teh dneh je italijanski minister za zunanjo trgovino Piero Fassino napovedal v Gorici, da so Sloveniji zagotovili finančno pomoč za dokončno izgradnjo avtocestne povezave od Nove Gorice do Razdrtega. Ce ne bo prišlo do vmesnih zapletov, se bomo po tej avtocesti lahko vozili že v začetku novega tisočletja. Avtocestna (in železniška) povezava je nujno potrebna, če želimo, da se bo naše območje paritetno in enakovredno vključilo v širši projekt povezovanja zahodne Evrope z vzhodno. Seveda, še prej pa bi bilo dobro, ko bi v Gornjem Posočju ljudje dobili streho nad glavo, (r.p.) Programma europeo per Štanjel Il voto è positivo Il parlamento europeo ha confermato a maggioranza la settimana scorsa la risoluzione, relativa alla prima relazione sui progressi della Slovenia nel suo processo di avvicinamento all’UE che era stato esaminata dalla Commissione e dopo il dibattito nel consiglio dei ministri, inviata all’esame del parlamento. Il documento è stato redatto dal relatore per la Slovenia, l’europarla-mentare italiano Roberto Speciale, e sottolinea i passi positivi compiuti da Lubiana, tra questi l’introdu- zione dellTVA, ma anche i ritardi soprattutto in campo giuridico con l’acquisizione della normativa europea in campi delicati (giustizia, affari interni, mercato comune ecc.). La prossima relazione sarà redatta dagli esperti il prossimo ottobre ed evidenzierà i successi ottenuti accelerando in tal modo la trattativa di adesione all’UE. Elementari, un anno in più In 42 delle 444 scuole e-lementari della Slovenia, che ha la durata di otto anni, avrà inizio a settembre la sperimentazione per l’allungamento delle elementari a nove anni di scuola. In 24 scuole, ovviamente con il consenso dei genitori interessati, anticiperanno la frequenza della prima classe a 6 anni, mentre attualmente l’inizio è fissato al settimo anno di età, in altre invece inizieranno la sperimentazione con i nuovi programmi della settima classe. Carso europeo Sono in visita in questi giorni in Slovenia, a Škocjan e Stanjel/San Daniele del Carso, due rappresentanti del Consiglio d’Europa e precisamente Mikhael De Thyse, consigliere del Consiglio d’Europa per la difesa e la valorizzazione dei beni culturali e Fabrice de Kerchove, rappresentante della Fondazione con medesime finalità intitolata al re del Belgio Baldovino. Il Consiglio d’Europa infatti aveva incluso già 5 anni fa nel suo programma di tutela e valorizzazione dei beni culturali un progetto particolare per la Slovenia in cui era incluso anche un programma di conservazione e rivitalizzazio-ne del pittoresco paesino di Štanjel. Matrimonio in vista? Non si tratta soltanto di voci, ma di intenzioni formalizzate dagli organi dirigenti dei due partiti. Hanno avuto infatti inizio tra le rispettive dirigenze i colloqui tesi a migliorare la collaborazione tra i popolari ed i democristiani sloveni. Un lavoro di avvicinamento che dovrebbe sfociare nella fusione delle due forze politiche che hanno molto in comune anche se attualmente si trovano una nella maggioranza di governo e l’altra all’opposizione. Lo spauracchio è rappresentato dalla volontà sempre più accentuata in Slovenia di introdurre il sistema elettorale maggioritario. ima Stojan SpetiC — Kultura —- Glasba Trinka na Tarčmunu Zanimiva predstavitev in koncert s prve strani Desetletja po njegovi smrti je bil Trinko popolnoma neznan kot glasbenik. Prvo ovrednotnje njegovega skladateljskega dela sodi v leto 1983, ko so v Rimu priredili Simpoziji o Ivanu Trinku. Ob tej priložnosti je prof. Merku prispeval prvo študjo o njegovem glasbenem delu s popisom skladb, ki so jih večinoma hranili v zavodu Nobile Collegio delle Dimesse v Vidmu, saj je večina njegovih s-kladb nastala za bogoslužne potrebe samostana. Trinko, kot je v svojem izčrpnem referatu povedal Antonio Qualizza, je gojil izključno nabožno glasbo, tako kot se je v glasbenih kritikah zanimal izključno za cerkveno glasbo. Njegove kompozicije, ki sodijo v obdobje 1900-1940, so nastajale na podlagi latinskih in italijanskih tekstov. Zakaj on, ki je bil tako navezan na svojo “zemljo rodno”, je tako skromno prispeval k slovenskemu glasbenemu opusu? se je vprašal Qualizza. Verjetno samo zato, ker je deloval izven slovenskega okolja, kjer niso poznali slovenščine, je dejal. A zapustil nam je tudi v tem pogledu kar nekaj zanimivega, v prvi vrsti njegovo “Iz globočine”. Kar pa je največjega obžalovanja vredno je dejstvo, da je bila Trinkovo ustvarjalno delo na vseh področjih po njegovi smrti razpršeno. Qualizza je povedal, da so izginile njegove najzanimivejše kompozicije. Trinkovo skladateljsko delo bo vsekakor odslej vsem dostopno, saj je izšla na pobudo KD Trinko zgoščenka Adoramus. Na Trčmu-nu jo je predstavil Miloš Pahor, umetniški vodja skupine Gallus Consort, ki jo je posnela in potem prvič predstavila v sicer ledeno mrzli tarčmunski cerkvi, kjer je doživela prav topel sprejem. Srečanja s Trinkovim skladateljskim delom so se udeležili tudi predsednik slovenske parlamentarne Komisije za stike s Slovenci v zamjstvu in po svetu Marjan Schiffrer s soprogo, številni domači upravitelji in domačini. novi mataj u r 7 četrtek, 22. aprila 1999 V Valvasoneju nastopila tudi skupina Autodafé in Miha Obit Sodobna umetnost nam je vse bližja Bivša kinodvorana ”Roma“ srednjeveškega fur- efekti, vzporedno pa je sredi dvoranice nastal skri-lanskega trga Valvasone v pordenonski pokrajini vnosten ”gradič“ z visokofrekvenčnimi zvočnimi prikliče v spomin atmosfero tiste slavnejše iz fil- vibracijami. Predenje obiskovalec lahko vse to vi-ma "Nuovo cinema paradiso". V njej sicer ne pre- del, je moral skozi vežo, kjer je doživel videopo-dvajajo več filmov, minulo soboto pa je bila z ne- snetek potovanja od Čedada do Ljubljane, ki ga je katerimi izvirnimi umetniškimi posegi adaptirana posnel Miha Obit, sicer tudi avtor govornega dela v "katedralo". Comuzzijeve postavitve. Obit je želel s posnetkom Zgodilo se je tako: Roberto Russo in Stefano virtualno zapolniti razdaljo, ki "ločuje oči od oči“ Marotta sta določila temo, Paolo Comuzzi je po- ali, povedano bolj po domače, hotel je odpraviti še stavil video-plastično inštalacijo s svetlobnimi eno razdaljo med Slovenijo in Furlanijo. Obiskovalec lepega sobotnega večera sodobne umetnosti v Valvasoneju je moral ceniti kakovost te celote, še posebej ko je imel priložnost zvedeti, da je nastajala v par dneh skupnega bivanja umetnikov v tem čudovitem kraju. Tako sta si pri "gradnji katedrale" ob doživeti radovednosti in partecipaciji prijaznih domačinov podajala roko fantazija in ustvarjalnost. In na koncu je ta "čudna sodobna ume- tnost", tako kot smo vajeni videti na Postaji Topolovo, postala nekaj, kar je vsakdo lahko sprejel in čutil sebi bliže. Krona večera je bil vsekakor nastop ljubljanske skupine Autodafé, ki se je znašla, tako smo ocenili, v pravem okolju in je tudi sama prispevala k njegovi izvirnosti. Matjaž Pikalo ter Jaka in Andrej Hawlina so ob recitatorskem sodelovanju prijatelja Mihe Obita predstavili več svojih glasbenih in pevskih hibridov, (du) Sloveni ungheresi in visita di studio nella Val Resia Alcuni giorni fa è stata in visita nella Val Resia una delegazione della minoranza slovena in Ungheria, guidata da Jože Hirnók, presidente della Zveza Slovencev na Madžarskem (U-nione degli Sloveni in Ungheria) che ha sede a Monošter. Il territorio dove risiede la minoranza slovena, composta da alcune migliaia di persone, è compreso nella zona a confine tra Slovenia e Austria ed ha il suo principale centro in Monošter/ Szentgotthard. La delegazione, ricevuta e guidata da Luigia Negro e Silvana Paletti, è giunta nel pomeriggio e, grazie anche al tempo favorevole, è stato possibile effettuare una visita nei vari paesi della valle, con la quale gli ospiti hanno avuto modo di conoscere diretta-mente l’ambiente e la realtà resiani. In serata alcuni componenti del gruppo folkloristi-co Val Resia, presentati dalla presidente Catia Quaglia, hanno fatto conoscere ai visitatori le tipiche danze e musiche resiane. Sono diverse le iniziative che porta avanti quella minoranza sul piano culturale, con la stampa anche di pubblicazioni e periodici sia nella lingua letteraria che nel dialetto locale. Alcune pubblicazioni sono state donate dai visitatori al circolo culturale di Resia, tra questi anche un’interessante vocabolario etnografico degli Sloveni in Ungeria ed un libretto di preghiere. La visita è stata molto apprezzata e si è conclusa con un caloroso invito a Monošter per poter fare conoscenza della loro realtà e delle loro attività. Od tega tedna se vozijo z njim otroci, ki hodijo v špetrsko dvojezično šolo Nov rumen šolski minibus Sola je za nakup novega avtobusa sprožila nabiralno akcijo, ki je še vedno v teku V tem tednu so otroci špetrske dvojezične šole še posebno veseli, saj je novi rumeni šolski minibus končno zavozil na cesto in pričel s svojo službo. Na to so nestrpno čakali predvsem zadnje čase, ko je bil šolski avtobus parkiran na dvorišču v pričakovanju zadnjih potrebnih formalnosti. Šolski avtobusi so namreč po navadi last javnih uprav, neobičajna kombinacija “zasebnega” izvajalca in “javne” službe pa je povzročila določene negotovosti v interpretaciji določb. Zdaj je končno vse v redu. Predvsem so seveda veseli učenci iz Čedada in okolice, ki z novim vozilom prihajajo v šolo in se iz nje vračajo, pa tudi drugi, tako na primer otroci iz vrtca, saj se zdaj lahko pelje na tečaj plavanja cela skupina skupaj v istem vozilu. Prav ta- bil še kako potreben! Kot je znano, je šola za nakup avtobusa sprožila nabiralno akcijo, ki še traja (strošek je namreč velik), in se za pomoč obrnila ne le na prijatelje in druge dobre ljudi, temveč tudi na gospodarske ustanove in podjetja. Zadružna kraška banka, ki sicer deluje na Tržaškem, a ima posluh za potrebe naše celotne skupnosti, se je akciji odvzala s prispevkom dveh milijonov lir in s tem lepo okrepila zbrano vsoto, obenem pa... dala dober zgled. Začenja se nov dan pouka na naši šoli ko se bodo lahko na novo vozilo naložili posamezni razredi osnovne šole v celoti, ko bodo šli na razne oglede in krajše izlete. Ne nazadnje je novega vozila vesel tudi naš Alessio, saj je s starim že kar nekajkrat ostal na cesti. Res, novi avtobusek je Aktualno novi mata jur 4 Interpellanza in Regione di Budin e Travanut “La Kronos ha avuto BKpJMH Položaj se je poslabšal Čeprav sam pišem, sem pogostokrat kritičen do tiska in televizije. Novinarski poklic je manj svoboden in plemenit, kot ga predstavljamo in tudi dosežki so marsikdaj dvomljive vrednosti. Žal morajo bralci in gledalci požreti vse. Veliko polemik je na primer sprožila oddaja Mic-heleja Santora iz Beograda. O oddaji sem slišal in je nisem videl. Osebno se mi vendarle ne zdi škandal, če lahko gledalec dobi informacijo o tem, kako Srbi doživljajo vojno, kaj o njej mislijo in kako občutijo, tistega, ki meče bombe. Vsi vemo, da se v vojni bijeta dve bitki: ena z orožjem in druga z besedo. Pozicija Italije je v tej vojni jasna, kot so jasna stališča večine tiska ter televizijskih in radijskih oddaj. Ne zdi pa se mi napačno videti in vedeti, kaj se dogaja v Beogradu. Žrtve ne bodo samo Albanci, ampak tudi Srbi, čeprav so krivde večine in manjšine, oblasti in podložnikov različno porazdeljene. Ker ni pri poročanju nihče nevtralen, je pošteno slišati tudi različne zvonove, toliko bolj v tako specifični vojni, kot je sedanja. Srbija namreč ni ogrožala držav Nata. Slednje so (uradno) nastopile v bran Albancev ter z namenom, da ošibijo Miloševičev režim in dajo Kosovu avtonomijo. Državljani držav Nata imamo pravico vedeti, če je in če bo poseg koristil tistim, ki je bil namenjen, skratka, če dosega namen. Nekoč so neuspešne generale odstavljali, zmaga pa od vedno pomeni dosego cilja. Zdi se mi, da tudi znotraj vojaške logike slepomišijo z rezultati, saj do danes cilji niso bili doseženi, nasprotno, položaj se je dramatično poslabšal tudi za Albance. Očiten spodrsljaj televizije smo zabeležili v nedeljo zvečer, ko se je na prvem Kako so na referendumu volili v obmejnih občinah Ni bilo fooruma an pokazalo se je, kakuo je politika deleč od ljudi Stranke manjšin z Demokrati na evropske volitve Budin e Travanut sottolineano poi che “la Regione ha finanziato alcuni interventi nel settore della ricerca attivati dalla Kronos”, un dato importante sul quale si era espressa la scorsa settimana anche la Cgil, promettendo una verifica. I consi- segue dalla prima Ecco il testo della mia lettera: “Signor Ministro delle Poste e Telecomunicazioni, mi permetta di inoltrare a Lei, quale responsabile del Dicastero, una formale protesta a nome di tutti gli abbonati del Novi Matajur (settimanale in lingua slovena delle Valli del Nati-sone in provincia di Udine) e denunciare il vergognoso disservizio delle Poste italiane verso noi abbonati di questo giornale, residenti all’infuori della regione Friuli-Venezia Giulia in I-talia e all’estero, dove la diaspora della nostra comunità ci ha costretti a stabilirci. Ci viene negato il s prve strani Vsi pa so bili prepričani, de Ce bo referendum dosegu kvorum, zmagajo tisti, ki so za “ja”, ki so za ukinitev proporCnega dela. An pru zaradi tega so nekateri partiti pru vabil ljudi, naj ne hodijo od duo- diritto di ricevere le copie del settimanale a cui siamo abbonati e per la cui spedizione vengono regolarmente pagate le spese postali. La prego e La invito, signor Ministro, di far svolgere un’accurata indagine nell’ambito provinciale delle Poste per accertare perchè veniamo così pesantemente discriminati dalle Poste Italiane rispetto ai lettori dell’altra stampa che viene spedita e regolarmente recapitata. Fiducioso nel Suo interessamento, a nome di tutti coloro che si uniscono alla mia protesta, La ringrazio sentitamente”. Gianni Petricig ma, naj ne gredo na volitve. Sada besieda gre nazaj parlamentu, ki bo muoru narest potrieben volilni zakon, tajsen, de bo ukinu navado, ozdraviu boliezan nestabilnosti, ki tarkaj Škode dieia nasi daržavi, nje ugledu po svietu, nje ekonomski moCi. Potrieben bo tudi kajšan nov pravil-nik/regolament, saj marsikatera stranka se je teli Ie-gislaturi rodila v parlamentu brez legitimacije voliu-cu an kajšna se je tud že podarla. Poglejmo sedaj rezultate v posameznih občinah. Čedad: voliuci 47.99 %, Sl 93.73%, NO 6.27%; Centa: v. 42,26%; Sl 90,9%; NO 9,1%. Dreka: v. 17.63%, SI 94.37%, NO 5.63%; Fojda: v. 39.85%, SI 91.95, NO 8.05%; Grmek: v. 26.92%, SI 91.49%, NO 8.51%; Bardo: v. 43.77%, SI 87.99%, NO 12.01%; Prapotno: v. 36.03 %, SI 92.7%, NO 7.3%; Podboniesac: v. 34.34 %, SI 91.37%, NO 8.63%; Zdi se, de je med tistimi ki so zgubili tudi referendum. Kiek bi bluo pru, de bi parlament naredu tudi za obdaržat muoC an pomen telega demokratičnega inštrumenta. Pannella je že poviedu, de ima parpra-vjenih že drugih dvajst. Očitno je potriebno tudi vzdigniti prag za zbrane podpise pod referendumskim vprašanjem. Sada jih je zadost 500 taužent, a kadar so napisal tisto številko so ble druge razmere v Italiji, verjetno nieso Se vsi znal brat an pisat. Rezija: v. 41.66%, SI 89.02%, NO 10.98%; Svet Lenart/Poduta- na: v. 31.22%, SI 87.38 %; NO 12.62%; Špeter: v. 39.46%, SI 92.05%, NO 7.95%; Sovodnje: v. 33.94%, SI 90.57%, NO 9.43%; Sriednje: v. 24.65%, SI 88.89%, NO 11.11%; Tipana: v. 29.42 %, SI 88.22, NO 11.78; Tavorjana: v. 37.99 %, SI 90.17, NO 9.83%. Naborjet-Oveja vas: v. 44,24%; SI 93,09%; NO 6,91%. Trbiž: v. 41,61%; SI 92,6%; NO 7,4% Romano Prodi je minulo soboto v Rimu predstavil volilno zavezništvo za evropske volitve, ki so ga sklenili Demokrati, združeni pod novim simbolom oslička, z nekaterimi strankami manjšin v Italiji. V zavezništvo so se vključile Južnotirolska ljudska stranka, Union Valdotaine iz doline Aosta, Slovenska skupnost iz naše dežele in Ladinska avtonomna unija iz Tridentinske. Predstavitvena konferenca je nosila naslov ”Evropa, federalizem in narodne manjšine'* in so se je poleg Prodija udeležili predstavniki omenjenih strank, med temi Drago Stoka v imenu stranke Slovenske skupnosti. Romano Prodi, ki bo, kanalu RAI pričela oddaja o izidu referenduma. Televizijska informacija mora biti hitra, vendar je komično gledati politike, kako komentirajo neresničen rezultat. Sondaže so se namreč ponovno izkazale kot ne povsem netočne in najprej potrdile dosežen kvorum referenduma. Stvarni izidi so pokazali nasprotno sliko, gostje oddaje pa so komentirali prvo. Ko bi gledalci in politiki počakali naslednji dan, bi se izognili kopici odvečnih besed. Mislim, da se bo nekaj podobnega dogajalo po evropskih volitvah, zato bi bilo zadevo pametno premisliti. Spominjam se, da nekoč ni nihče umrl, ko so medji posredovali prve verodostojne izide dan po volitvah. Danes je vse Spektakel in vse se dogaja v imenu naglice. Pogostokrat pa si želva prihrani marsikatero neumnost, ki jo stori zajec. Morda bi bilo zato pametno, da bi se informacija upočasnila v imenu natančnosti in popolnosti. Ko postane norma to, da novico naslednji dan zanikamo ali popravimo, postane povsem sprejemljivo mnenje, da so informacije besede v vetru ali pa papir za v koš. Državljani potem ne verjamejo in se posledično vedejo. kot je znano, v kratkem nastopil funkcijo predsednika Evropske komisije, je na tiskovni konferenci dejal, da so stiki z manjšinami zanj obogatitev. Podčrtal je tudi, da je prisotnost ju-žnotirolskega poslanca Ebnerja v evropskem parlamentu obogatitev za parlamentarno zastopstvo italijanske države. Na predstavitvi so spregovorili tudi predstavniki štirih manjšinskih strank. Drago Štoka je za Slovensko skupnost izrazil zadovoljstvo, da nastopa skupaj z Nemci iz Južne Tirolske, kar je sicer že ustaljena tradicija, saj so Slovenci in južni Tirolci nastopali skupaj že pred 75 leti, preden je fašizem razpustil italijanski parlament. M Agente Generale FRANCESCO IUSSIG Procuratore FEDERICO IUSSIG previdenza AGENZIA GENERALE INCENDIO - RISCHI CIVILI CI VIDALE • INDUSJRIAU VÌa Eur°Pa • Contl’ Eur°Pa • RESP. CIV. AZIENDE uff ./fax 0432 732112 •RCAUTO - ECC. cell. 0338 8563672 • INFORTUNI • INCENDIO - • COMMERCIALI Pohod po poteh Valentina Staniča (od Solkana do Kanala) bo v nedeljo 25. aprila. Zbirališče v Čedadu ob 6.30 na trgu Rezistence. Planinska družina Benečije La ferma protesta dei nostri abbonati Signor Ministro delle Poste... contributi regionali” La vicenda della Kronos, azienda impegnata nel settore dell’abbigliamento sportivo che si appresta a lasciare le Valli, giunge sui banchi del consiglio regionale. I consiglieri dei Democratici di sinistra Miloš Budin e Renzo Travanut hanno infatti presentato nei giorni scorsi un’interpellanza al presidente della Giunta regionale Roberto Antonione a proposito dell’annunciato trasferimento dell’azienda da S. Leonardo a Vicenza. Nelle premesse i consiglieri diessini affermano che “difficilmente tutti gli addetti a questa attività produttiva si trasferiranno a Vicenza e altrettanto difficilmente tro- gl ieri diessini chiedono veranno occupazione in quindi ad Antonione “se e un’area come quella delle come la Regione intende invaili del Natisone che di fat- tervenire per verificare la to non offre molte opportu- possibilità che la Kronos finità occupazionali”, in ogni veda i propri piani aziendali, caso “anche nel caso di tra- anche in considerazione dei sferimento di una parte degli contributi concessi alla so- addetti a Vicenza ci saranno cietà, di cui si chiede di co- risvolti occupazionali nega- noscere l’entità”, tivi”. • Infine interpellano per sapere “se e come l’amministrazione regionale intenda comunque intervenire per garantire in quella realtà livelli occupazionali che rappresentano per quel territorio momenti importanti di presidio ambientale e culturale”. 85 liet življenja drage T onince Praznovala jih je v T orine v objemu družine Potlè, ki Antonia Paule-tig, Toninca Smodinova iz Seuca, je videla fotografijo od nje moža Toninaca Pre-danknega na Novim Mata-jurje, ki te pretekli miesac je ugasnu 90 kandelin, je pomisnila: zaki on ja an ist ne? Takuo, kadar na 20. marca je dopunla 85 liet, se j’ parstavla h torti za narest tudi ona fotografijo za lu- ožt na Novi Matajur, ki rada berè. Torto so ji jo s sar-cam napravle nje tri hčerke: Adriana, Elsa an Maria v Torine, kjer se ušafajo vsi kupe kadar v Seve pri- de mraz. Pa žihar veselitase Toninca an Toninac, polie-tje se Ze parbližava an vaša liepa hišca v Seve vas čaka, ku vsi midrugi, an tudi tičaci začenjajo piet an rožice cvetit za vas veselo sparjet! Za glih reč Toninca je uriedna bit lepuo spa-rjeta v tisto vas, kjer se j’ tarkaj premaltrala za pejat napri nje družino tudi kadar je ostala sama doma, ker nje mož Toninac je die-lu puno liet po sviete, predvsem v Franciji. Pa Toninca se nie nikdar podala, zavila je gor rokave an ložla vso nje muoč an ljubezan za zredit pridne an postene nje tri hčerke. Za-tuo so ble uriedne an srečne oženit može takuo simpatične, de se pru želi jih srečat, kadar pridejo na počitnice v Sevce. Kar naprej kuražno Toninca, Buog povarne na kajšno vižo, čene druzega, vam ostane hvaležnost, ki vaše tri hčerke bojo nimar imiele za vse, kar ste za nje nardila. Najlepše voščila njanja Toninca vam želijo Marta, Rita, Cinzia an Guidac. *** Dopo che Antonia Pau-letig, Toninca Smodinova di Seuza, ha visto la foto di suo marito Antonio Sdrau-lig sul Novi Matajur dove spegneva le sue 90 candeline, ha pensato: perchè lui si ed io no? Così, quando il 20 marzo scorso ha compiuto 85 anni, si è messa in posa vicino alla torta per farsi fotografare e inviare la foto al Novi Matajur, che legge così volentieri. La torta è stata preparata dalle figlie Adriana, Elsa e Maria a Torino, dove trascorrono l’inverno. Ma Toninca e Toninac, rallegratevi, l’estate si sta avvicinando e Seuza vi aspetta, come pure tutti noi. Sempre coraggio, Toninca, se non altro vi resta la gratitudine delle vostre figlie per tutto quello che avete fatto per loro. Auguri sinceri da Marta, Rita, Cinzia e Guidac. Pohod parjateljstva bo lietos 23. maja V nediejo 23. maja pridita vsi v Ceniebolo na VE mednarodni pohod prijateljstva (marcialonga internazionale dell’amicizia). Telo iniciativo jo organizavajo kulturna društva “Lipa” an “Monte Juanaz” iz Cenie-bole, kulturo društvo Ivan Trinko iz Čedada, pokroviteljstvo (patrocinio) pa ga dajejo Gorska skupnost Terskih dolin, občine iz Fuojde an Kobarida, Upravna enota iz Tolmina, parskočejo na pomuoč Kamp Nadiža an Turistično društvo iz Podbele, Zavarovalnica Triglav an o.e. Nova Gorica. Kajšan je program? Ob 9. uri se ušafamo v Cenieboli na targu. Tisti, ki čejo hodit kak kilome-tro manj (“samuo” 12), začnejo hodit iz cierkve svetega Antona, tisti, ki željo prehodit kak kilometra vič (vsega kupe 14 kilometru), začnejo hodit pa iz targa na sred vasi. Oku-ole pudneva se pride v Kamp Nadiža v Podbelo, kjer bo pastašuta za vse. Ob 14. uri bo nagrajevanje, ob 15. uri zberejo te narlieušo an te narlieu-šega telega pohoda an potlè bo ples. Za se vpisat se plača samuo 6.000 lir. Cajt je do nedieje 16. maja zak organizatorji muo- rejo parpravt vse potrie-bne dokumente za prehodit čez blok v Robedi-ščah. Kam se obarnit za se vpisat? V Gostilno “la Taverna” v Ceniebolo (te- 1. 0432/728709) al pa do Ada Cont v Fuojdo (tel. 0432/728545). Kar se vpišeta muoreta sporočit vaše ime, primak, kraj an datum rojstva, številko osebne izkaznice (carta di identità o altro documento valido per l’espatrio) an do kada vaja. jih prave... Giovanin an Bepi-no sta se poguarjala v gostilni. - Al vieš - je jau Giovanin - de moja žena ima ’no neverjetno srečo: dva tiedna od tega je udobila an avto Ferrari! - Oh vse sajete - je pogodernju Bepino. - Ja, tuole nie nič! -je šu napri Giovanin -Za an tiedan potlè je udobila ’no peličo! - Oh vsi hudiči! - Ja, ti muorem po-viedat še to zadnjo! -je ponosno jau Giovanin - Včera je udobila an parstan z brilantam, debeu ku an oreh! - Oh porko zluodi! Ma poviejmi, Giovanin, a je samuo toja žena takuo srečna v vaši družini? Al si ki udobiu tudi ti? - Oh, ist ja! Sem srečan, ku pas tu cierkvi! - je odguoriu Giovanin - Pomisli ti, Bepino, an dan sem biu ušafu na stoliču v kambri an par liepih bargešk an tudi tiste so mi ble prevozke!!! *** - Zaki kladeš ’no suposto gor za uhuo? -je vprašu an parjateu te druzega. - Orpo di bako, sada zastopim zaki ne morem ušafat mojga svinčnika, mojo matite! !! Al se Se kajSan zmisle na Očalana? Parvo bi prašu trenutek premišljevanja / minuto di silenzio za kar se gaja tle blizu, na Balkanu. Potlè z mojim urnam an takuo k’moren bi arzluožu nieke misli, ki bi mene tiele pomagat zastopit, kaj je glih al ne na telim sviete. Me pru boli, de obedan se na zmisle pred vsako nogometno tekmo, pred vsako športno, glasbeno al drugo vsako-varstno prireditvijo se ustavit an ntiken minut, gor ustat an pomislit no malo s spregnjeno glavo na karvi-ce, ki se gajajo nimar le na koži buozih judi, brez pravit sada ki zadne narodnosti, nie važno. Jezi me, de la-žnjivi politični an militarski napovedovauci-oznanjevau-ci, ki se vsak dan rnedejo notar tu televizjonskem ekranu, ne kažejo obednega riesnega usmilienja do tako tarpinčenih judi, ki so navsezadnje le njih dielo an pardielo. Opravilo za njih umazane osebne zaslužke. Majhani kumet, dielouci an saromak cielega sveta se lepuo zastopijo med sabo, na stuojmo se bat, oni niemajo potriebo ujske! Al nie čudno, de pru Amerika se zanima an briga za kosovske Muslimane, ku de eje branit majhan narod oklan an popeštan od žle-htih vodju Serbjanov. Pru oni, bieli, bliedi gobci, priseljenci, ki so pokradli an ščedli brez obednega usmiljenja parve an edine naravne prebivauce njih današnje velike imperialistične dažele an tuo samuo potlè, ki sta jim Vasco de Gama an Cristoforo Colombo pokazala pot? Se judje jim nieso guoril. Irniel so jih za žvino, na nje so strejal an potle se smejal. Amerikanski vojaki, ki ten-čas so imiel lepe plave jope, so ubijal može, riezal te sta- re, žene an otroke, glih takuo so sil’li mlade čeče an nastaknjuval na njih duge ošpikane rakle glavice dojenčku, ukradenih iz naruo-čja mam. So dajal ostrupje-ne kutre amerindijanskemu narodu, deb’usi pokrepal z boliezni, ki jih nieso poznal, ku se runa z gniezdam pu-dgan. Al so kada zatuo Amerikam prašal odpuščanja? Al jih je bluo kada špot za kuo so se obnašal s ti ardecijim al čarnim judem? An mislita, de tuole je bluo deleč nazaj v cajtu? Nie ries! Imeu san tu pest bukva “Les voix du Wounded Knee” (Glasu-ovi z Wounded Knee-ja), kjer san po francuosko pre-brau tele besiede posnete na trak magnetofona: “Ku se ganejo bomo na nje streljal, glih ku na zajce”. Tele so besiede amerikanskih “rna-rines”, ki so bili obkrožili s tanki zgodovinski prestor zadnjega mučenja (lieta 1890) ardčekožnih Indijancu v ZDA. An tuole je rata-lo lieta 1973, kadar nieki kulturni predstavniki telega ponosnega naroda so se bli nazaj zbral an se pejal cja kupe z njih zadnjo an buj zdravo mladino, de pru atu ustanove njih svobodno deželo. Danansedemdeset dni so tam živiel po njih, pod šotorom, z njih viero priet že prepoviedano, s konji an z otrokam na travi, z njih dugirn fajfam, ki so kadil okuole plamena njihovih ognjišč. Samuo deset tiednu so tam sanjal fraj, dokjer tisti “marines”, kunti varnjeni iz vietnamske vojske, jih nieso napadli, zvezal, pejal proč an zaparli nazaj. Pokojnino jim lohne sada dajejo a na žalost so ratal samuo nafuotrani, debeli pijanci, podloženi, zaparti v rezervah. Naj mene Amerikam ne pravijo, de zaries na Kosovem branijo judi od etničnega čiščenja. Je kaka gledat samuo prah v druzih očieh brez tiet videt debelo palco nastaknjeno počeriez v svojim nuosu. Naj žihar povedo, dežele Sedmih velikih, de branijo niek druzega; kiek, ki lohne je tud Ze preveliko za nas an ki nas je vse Ze popadlo an požgarlo an nas nuca, ku tiste debele mruje, ki nosijo an varjejo buhice na viejah mladih hruškic za se hranit potlè z njih sladkim ostaj-kom. An Angleže bi vprašu, kod so Aborigeni. Francuo-ze, kan so pošjal nage judi otoka Mururoa. Ku Slovenj pa Italijane zaščitni zakon za našo manjšino, deb’teu še sanjat. Tiste šleutaste bombe za me nieso pru nič talažne za tega, ki tarpi. An prepričan san, de sviet bo buj glih kar na bo vič meji, gaspodarju an sudatu ankoder. Anta tisto Maurico pomoči, alpinske perje na klabukah štier sudatov an druge buj potri-bene reči so se jih imiel no malo priet zmislit: parpravit lobje an šotore za vse že pred tako avionsko-Avian-sko ujsko, za dobruoto! Na stuojta nas vprašat pet franku, ker vsak dan velike pra-seta zatučejo stotine milijar-du tu bombe za ubijat judi. Deb’ mu bi se teu posmejat. Se Turčija ratava pobožna, saj je te parva spa-rjela vič taužint beguncev. Cinično bi tle se špodielu, de nji je lahko, z amerikan-skim Indijancem “Apache” postreli par desetic vasi na Kurdistanu an atu dene Albance, ki priet bi se jim za gotovo pokleknil kot hlapci. Pa mi gre samuo na jok tuoi videt an viedet, oprostite če se motim. Barčanj :or, : 6 novi mata]ur četrtek, 22. aprila 1999 Minimatajur Nella storiografia friulana appare con una certa insistenza la fortunata formula di un ‘Friuli celtico’, formula accolta -come ho accennato in altra sede - dallo stesso A-melio Tagliaferri, che pure avanzò diversi interrogativi circa una intensiva colonizzazione gallo-car-nica preromana nella pianura friulana. La ‘caccia al celtico’, cioè la ricerca di un substrato celtico o addirittura di una diretta discendenza dei Friulani dai Celti, non ha dato i risultati desiderati. Altri autori considerano questo del ‘Friuli celtico’ - piuttosto che un fatto accertato -un luogo comune da rivedere alla luce della reale consistenza delle fonti storiche, delle testimonianze archeologiche e dell’analisi linguistica e toponomastica (G. Fran-cescato, F. Salimbeni, 1976; V. Dreosto, 1994). Nelle fonti storiche documentano chiaramente la presenza e le incursioni dei Carni, che si introdussero nel territorio del Basso Friuli - abbandonato per qualche ragione dai Veneti - poi assoggettato all’occupazione romana. La vicenda dei Galli - Carni ci è stata raccontata con molti particolari - specialmente da Tito Livio - e il racconto sembra collimare con una La discussione sulla controversa nozione del Friuli celtico Testimonianze dei Celti in Friuli e fonti storiche presenza ‘celtica’ in Car-nia e nelle valli prealpine orientali, stando alle preferenze di quel popolo per le zone montuose. Per quanto riguarda la pianura, la storiografia registra i tentativi di intrusione da parte dei Galli - Carni, tentativi rintuzzati dai Romani che accusarono i ‘barbari’ di essersi appropriati di territori altrui (ossia dei Veneti alleati di Roma) e senza il consenso del senato o di qualche magistrato romano. Questi Gallo - Carni, visti attraverso il filtro degli storici romani, sembrano però mancare delle spiccate caratteristiche antropologiche e culturali dei Galli occidentali e appaiono come gente non particolarmente bellicosa' e spinta alla pianura più dalle difficoltà quotidiane (la scarsità di terre) che da brama di dominio, facilmente sottomessa e paga di una vita semplice e laboriosa, disponibile ad integrarsi con i coloni romani e a romanizzarsi essa stessa (G.C. Menis, 1969). Le testimonianze materiali celtiche in Friuli sono considerate piuttosto rare: si tratta generalmente di manufatti mobili ed *-—• % Moneta carno-celtica (Museo di Zuglio) è possibile che provengano in parte dall’esterno della fascia dei ritrovamenti. La stessa ‘celti-cità’ dei Carni rimane in discussione, per quanto si diano per accertati i contatti con le popolazioni celtiche del Norico e l’appartenenza dei reperti ai modelli della cultura di La Tène. In Friuli comunque non sono stati trovati centri fortificati e tumuli principeschi con i ricchi corredi funerari ed oggetti preziosi, come ‘torques’ e bracciali d’oro, né manufatti artistici con motivi floreali o faunistici, né spade di ferro con impugnature e foderi riccamente incisi e intarsiati, sepolture di cavalli e di altri elementi caratteristici della cultura celtica di tutta l’Europa: una situazione archeologica perciò molto diversa da quella dei Galli occidentali, sia d’Oltralpe che della Gal-lia cisalpina e delle regioni danubiane. Sono stati elencati una cinquantina di siti sparsi principalmente nella larga fascia tra la Carnia e la Bassa friulana e del Friuli orientale, rappresentati comunque con un esiguo numero di reperti non sempre chiaramente interpretabili. Le indicazioni relativamente più precise sono quelle delle necropoli S.Quirino e Dernaz-zacco, dove ai manufatti tipicamente hallstattiani se ne aggiungono alcuni del tipo La Tène, come del resto nelle tombe più recenti del gruppo di San- ta Lucia. Maggiore consistenza ed attendibilità presentano i ritrovamenti di monete con iscrizioni, magistralmente coniate dai Celti stessi su imitazione dei modelli greci e macedoni: una dimostrazione della presenza di scambi commerciali con le estreme regioni balcaniche. Mi sembra ora opportuno osservare in dettaglio qualcuno degli apporti archeologici più importanti emersi nel territorio carnico. Per prima indico una necropoli preromana scoperta qualche anno fa in Carnia. Anche attorno a questo importante ritrovamento (23 tombe nel primo scavo) si è aperta tutta la serie di questioni generali che si concentrano su questi punti: a) anche tenuto conto di alcuni rinvenimenti, i dati archeologici sicuramente riferibili alla cultura celtica sono scarsi e lasciano aperti alcuni fondamentali interrogativi, a cui sono state date risposte disparate; b) non è definitivo l’accertamento dell’epoca, nel IV secolo a.C. o prima, alla quale risalirebbe la presenza di popolazioni celtiche, citate come Carni dalle fonti classiche, in Friuli; c) resta aperto il problema della definizione del gruppo etnico cui appartennero questi Carni e quale fu l’estensione del loro insediamento. I ricercatori della necropoli, il cui scavo è iniziato nel 1996, si dicono convinti che la prosecuzione delle ricerche, iniziate nel 1996 a Misinci-nis, una frazione di Pau-laro, potrà probabilmente fornire alcune risposte a-gli importanti quesiti riguardanti la protostoria del Friuli. (Archeologia, 59) Paolo Petricig F. Quai - Protostoria del Friuli, i Celti - Chian-detti editore, Udine 1984 G. FranCescato, F. Salimbeni - Storia, lingua e società in Friuli - Casamassima, Udine 1976 Promosso dal centro studi Nediža per i ragazzi sloveni della nostra provincia Parte il concorso É arrivato anche quest’anno il tempo di Moja vas, il concorso in dialetto sloveno, indetto dal Centro studi NediZa di S. Pietro al Natiso-ne, che si rivolge ai ragazzi di tutta la fascia confinaria della provincia di Udine che frequentano la scuola dell’obbligo. L’intento è quello di risvegliare nei più giovani l’interesse per l’ambiente in cui vivono e stimolarli a mantenere vive le tradizioni culturali e linguistiche slovene. Certamente i ragazzi che hanno seguito i corsi della Lipa nelle scuole delle Valli del Natisone ne hanno ricevuto molti suggerimenti e suggestioni. Ma anche tutti gli altri, certamente, hanno molto da raccontare sul proprio paese e la vita che vi si svolge. Qui accanto alcuni esempi di ciò che si scriveva per Moja vas 20 anni fa. TE STAR AN PUOB Ankrat je biu an puob, ki je mu-oru iti v miesto par nogah. Po pot je srecju adnega moZa starega, ki je sedeu gu na kamane an ga je vpra-Su: “Za dobruoto, me morte reč, za dost cajta bom muoru še hodit za prit v miesto?” Te star mu je odguoriu: “Hod!”. Puob ga je vprašu nazaj: “Sa vieni, de muoram hodit, ma bi teu vi-edet, dost cajta zamudim Se.” Te star mu je odguoriu nazaj: “Hod!” An puob jezan mu je jau: “San viedu Se pried, de muoram hodit, an je bluo buojs, či vas niesam biu nič praSu!” Puob je Su napri vas jezan; za nu malo cajta potle se je ču klicat: “Hej, puob!” Puob se je uglednu, je vidu, ki tist moz star ga je klicu an je jau: “Kaj?” Te star mu je jau: “BoS muoru hodit Se za ’no uro!” An puob: “Zaki me nieste jau pried?” Te star: “Zak niesam viedu, či hodiš na moč o pučas!” Nadia - Gorenj Tarbi KRATKE PRAVCE Tona je imeu ’no staro makino, ki ormaj težkuo je Sla napri. Kar je zaviedu, de Miljo je biu Su kupit an on ’no makino, apena ga je uSafu, mu jo je začeu hvalit: “Moja maki-na nardi an stuo kilometru poti z ’no žlico bencine!” An Miljo: “Tona, z veliko al z majhano žlico?” *** Tinac: “Tonina, kan gres? Gres dielat?” An Tonina: “Ne! Gren služit!” *** Zuan ima ormaj vic ku štierdeset liet an Vigi, ki ormai je par kraj, ga vpraša: “Zuan, ti ki si takuo bogat, zaki se niesi oženu?” “Ku na znan ušafat an vebrat ’no pravo!” “Ma nu, sa’ nie takuo tezkuo.” “Ti guoris lahko, Se kravo, ki san kupu, niesan pravo vebrau, kaj Sele Zeno?!” Maria - Kravar (Moja vas lieto 1978) w ttt I Zakaj se ne bi igrali ? IVO • 11 »1 15 n • •» • ? ,. «a» ^ POVEZI PIKE OD 1 DO 45. PRIKAZALO SEBO... novi matajur četrtek, 22. aprila 1999 7 — Sport ~ Risultati 1. Categoria Bujese - Valnatisone 2-1 JUNIORES Valnatisone - Chiavris 5-1 Allievi Valnatisone - Mereto/Don Bosco 2-1 Giovanissimi Torreanese - Audace 2-1 Gemonese - Audace 0-2 Esordienti Audace - Ragogna rinv. Pulcini Audace - Serenissima 3-3 Amatori play-off Il gabbiano - Reai Filpa 0-6 Reai Filpa - Il gabbiano 3-1 Valli Natisone - Susans 5-3 Psm sedie - Al saraceno 9-2 Zorutti - Fantoni 1-0 Amatori Coppa Friuli Osteria da Paolo - Edelweiss 0-0 Acs Buje - Pv Bar Ducale 0-2 Calcetto Coppa Friuli Paradiso dei golosi - Artegna 3-2 Prossimo turno 1. Categoria Valnatisone - Costalunga Allievi Lestizza - Valnatisone (22/04) Giovanissimi Audace - Pagnacco Esordienti Tricesimo - Audace Pulcini Audace - Buonacquisto Amatori play-off Reai Filpa - Dinamo Korda Bar Corrado - Valli Natisone Corte Orgnano - Psm sedie Cividale Remanzacco - Fantoni Amatori Coppa Friuli Grions - Osteria da Paolo Pv Bar Ducale - Bar Roma Calcetto Coppa Friuli Bar Clacson - Paradiso dei golosi Classifiche 1. Categoria Costalunga 64; Venzone 53; Tavagnacco 52; Domio 49; Gemonese 48; Tarcentina 46; Riviera 45; Union Nogaredo 38; Natisone, Reanese 35; Valnatisone 33; Zau-le/Rabujese 28; Torreanese, Bearzicolu-gna 22; Tre stelle 20; Bujese 17. JUNIORES Valnatisone 61; Pagnacco 59; Tavagnacco 56; Natisone 51 ; Assosangiorgi- na 37; S. Gottardo 34; Buttrio*, Azzurra 32; Faedis 31 ; Reanese* 25; Chiavris 24; Cividalese 20; Cussignacco, Serenissima 15. Allievi Valnatisone 56; Mereto/Don Bosco 52; Bujese* 47; Buonacquisto 36; Chiavris* 35; S. Daniele** 34; Nimis** 32; Rivolto* 29; Reanese**, Lestizza* 27; Fortissimi 20; Tavagnacco** 14; Pasian di Prato**, Ragogna* 10. Giovanissimi Pagnacco* 56; Savorgnanese 49; Gemonese 48; Audace, Astra 92 38; Majanese 35; Assosangiorgina 34; Riviera** 30; Mereto/Don Bosco 28; Torreanese 27; Tre stelle 26; Biauzzo 23; Tavagnacco** 16; Gaglianese 13. Esordienti Bearzicolugna/A 12; Libero Atl. Rizzi 9; Tricesimo 6; Ragogna 3; Audace 0. Over 35 - Girone F Pocenia 7; Psm sedie, Corte Orgnano 6; Artegna 3; Basaldella 2; Al saraceno 0. Over 35 - Girone H Remanzacco 6; Fantoni Alta Val Torre, Pozzuolo, Zorutti 5; S. Daniele* 1 ; Conta-rena* 0. Amatori Coppa Friuli Asaf, Edelweiss, Mbs, Pv Bar Ducale 3; Osteria da Paolo, Acs Buje, Bar Roma 1 ; Grions 0. Calcetto Coppa Friuli Paradiso dei golosi, Artegna 2; Bar Clacson, Naisate Baraonda 1; Biffi*, Nuo-vomillennio, Klupa 99 0. Le classifiche dei campionati giovanili e del calcetto Coppa Friuli sono aggiornate aita settimana precedente. * Una partita in meno. " Due partite in meno Con tre giornate di anticipo la formazione giovanile della Valnatisone conquista il campionato Allievi, si corona un sogno Nuovamente sconfitta la prima squadra -1 Giovanissimi dell’ Audace contro la Gemonese si rifanno della sconfitta patita a Torreano - Il Reai Filpa passa il turno nei play-off - Nove reti della Psm sedie Gli Allievi della Valnatisone meritano il posto d’onore nel nostro commento settimanale. I ragazzi allenati da Giancarlo Armellini, a distanza di venti-due anni, hanno vinto il campionato con tre giornate di anticipo. Hanno battuto gli immediati inseguitori del Mereto/Don Bosco dopo un primo tempo concluso a reti inviolate. Hanno saputo reagire prontamente rJ* ! fai allo svantaggio, all’inizio della ripresa, pareggiando prima con il gol di Almer Tiro, quindi passando in vantaggio con Gabriele Gorenszach. Per le giovanili della Valnatisone questa è stata un’annata straordinaria: oltre agli Allievi anche gli Juniores hanno vinto il campionato. Non era mai successo! Nel campionato di Pri- Davide Duriavig (Allievi) assieme al padre Paolo ma categoria la Valnatisone ha continuato la serie negativa perdendo sul campo di Buja. La rete della bandiera è stata messa a segno, su rigore, da Roberto Sedi. I Giovanissimi dell’Audace hanno perso mercoledì 14 aprile il recupero di Torreano (gol del provvisorio pareggio di Bergnach). Hanno quindi espugnato, domenica mattina, il terreno della terza in classifica, la Gemonese. Ha aperto le marcature al 7’ della ripresa Gabriele Sibau, al 12’ ha raddoppiato Alex Farac-chio. Domenica a Merso di Sopra è in programma l’ultima gara contro i vincitori del campionato, i ragazzi del Pagnacco. Gli Esordienti si sono qualificati per le semifinali del torneo di Corno grazie al successo, ai rigori, sulla Gaglianese. I Pulcini hanno pareggiato con la Serenissima di Pradamano grazie alla tripletta realizzata da Alessandro Predan. II Reai Filpa di Pulfero ha passato il turno nei play-off con due vittorie ottenute alle spese del Gabbiano. A Udine il Reai si èimpo-sto con le sei reti ( Dugaro, Gusola, Sedi e tripletta di Liberale), ripetendosi nella gara di ritorno con i gol di Gusola, Paravan e Bruno lussa. Sabato a Podpolizza il Reai affronterà i faedesi del Dinamo Korda. Brindisi anche per gli Juniores VALNATISONE 5 CHIAVRIS 1 Valnatisone: Mauro Specogna, Ivan Duriavig (30’ st. Colapietro), Rucchin, Mauro Podrec-ca, Clavora, Stefano Moreale, Peddis, Brai-dotti (8’ st. Almer Tiro), Rubin, Del Gallo, Almir Besič (33’ st. Carlig). San Pietro al Natisone, 17 aprile - La Valnatisone, a dodici anni di distanza dall’ultimo successo, ha conquistato meritatamente la vittoria nel campionato Juniores. Nella squadra del campionato 1986/87 militava, tra gli altri, Giovanni Moreale. Stavolta è toccato al fratello Stefano dare l’ennesima soddisfazione sportiva al padre Sergio, che è l’unico dirigente che ha sostenuto la squadra in entrambi i successi. La gara odierna ha visto la Valnatisone sprecare alcune favorevolissime occasioni con Besič (sceso in campo in precarie condizioni), Rubin e Peddis. Alla loro prima occasione, al 19’, gli udinesi passano però in vantaggio. Alla mezz’ora il portiere o-spite respinge di piede la conclusione di Del Gallo. 11 gol del pareggio viene realizzato al 37’ da Rubin con un tiro dalla lunga distanza. Nel primo minuto di recupero Stefano Moreale porta in vantaggio i locali. La ripresa inizia con il dominio incontrastato dei valligiani che arrotondano al 24’ il risultato con Peddis. Due minuti più tardi su angolo Clavora svetta di testa mandando il pallone in rete. Allo scadere del tempo Del Gallo sigla la rete della cinquina. Al triplice fischio i giovani valligiani portano in trionfo l’allenatore Degrassi che, al suo e-sordio come mister, ha contribuito a questo importante successo. Paolo Caffi Nel ritorno contro il Susans la Valli del Natisone ha vinto grazie ad una tripletta di Mauro Clavora ed alle reti di Pollauszach e Luca Gorenszach. Gli Škrati nel prossimo turno si misureranno con il bar Corrado di Invillino. Gli Over 35 della Psm sedie hanno travolto il Saraceno grazie alle reti di Bergnach, autore di ben sei gol, Venica, Godeas e Pan-taleone. La Fantoni Alta Val Torre ha subito la prima sconfitta, a Visco, con il Zorutti. Primo punto ottenuto dall’Osteria da Paolo nell’incontro casalingo di Coppa mentre la Pv Bar Ducale, impegnata a Buia, si è imposta con le reti di Bolzicco e Cecutti. Nella Coppa Friuli di calcetto il Paradiso dei Golosi ha avuto la meglio, anche se di misura, sull’Ar-tegna. Tolminska ekipa, ki je zmagala proti Pro Gorizii, s spremljevalcem Qualizzo Ekipa iz Tolmina danes v polfinalu NK Odisej Tolmin - Pro Gorizia 3-0 NK Tolmin: Marka, Papič, Kurinčič, Rutar, Sanel Kalakovič (kapetan), Soka-novič, Marjanovič, Mrak, Rakušček. Brus, Samir Kalakovič. Rezervni igralci: Mlekuž, Fratina. Trener: Marko Pitamic. Nadaljuje se mednarodni nogometni večerni turnir za začetnike v Buttriu, tekmovanje pa vse bolj poteka v znamenju zmagovite poti ekipe NK Odisej iz Tolmina. Varovanci trenerja Marka Pi-tamica so s čistim rezultatom 3 proti 0 odpravili tudi Pro Gorizio in se tako brez problemov prebili v polfinale. Tekma bo danes zvečer v Buttriu (četrtek, 22. aprila) proti ekipi Gaglianese. Prvi gol proti Goričanom so Tolminci dosegli v 24. minuti prvega polčasa z RakuSčkom. V 2. minuti drugega polčasa je nato Kalakovič izvedel prosti strel, ki ga je goriSki vratar ubranil z dvojnim posegom. Nato je Rakušček v 7. minuti ušel obrambi in preigral goriškega vratarja, a je gol za las zgrešil. Ni pa zgrešil Mrak, pred katerim je moral goriški vratar kloniti v 19. minuti. A že po dveh minutah so bila goriška vrata spet v nevarnosti z Rakuščkom. Goričani so uspeli ustvariti le redke priložnosti in so morali v 25. minuti pokasirati še tretji gol Tolmincev, ki ga je znova zadel Mrak. 8 novi matajur četrtek, 22. aprila 1999 Kronaka SREDNJE MHHBHHBHBHBHHHRHHHBHHHBHHBHHRRHi Gor. Tarbi - Zugliano Dobrojutro Carolina! V Zugliane, peščica hiš med Priešnjem an Kararjo, tam pod goro, živi ’na mlada družina an teli mladi družini se je tele dni parložla ’na liepa čičica, ki se kliče Carolina. Nje srečna mama je Flavia Lo Cuoco, ki taz I-talije je paršla živet tle h nam, srečan tata je pa Adriano Balus, an od pre-jimka videmo, de je “naš” človek. An je takuo, saj ima njega kornine v Gorenjim Tarbju, v srienjskem ka-munu. Njega mama je Antonia Chiabai - Tonina Toncinova po domače, tata je biu pa Tinac Mački-nu, ki na žalost je že uma-ru. Rojstvo čičice je parne-slo puno veseja cieli družini, žlahti, pa tudi parjate-Ijam mladega para an mali Carolini vsi ji iz sarca žele, da bi rasla srečna, zdrava an vesela. novi matajur Odgovorna urednica: JOLE NAMOR Izdaja: Soc. Coop. Novi Matajur a.r.l. Ccdad/Cividale Fotostavek in tisk PENTA GRAPH srl Videm / Udine PODBONESEC iiPiWiiìiiiiii'niiiMWwwiin» m Včlanjen v USPI/Associaloall’USPl Settimanale - Tednik Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 Naročnina - Abbonamento Letna za Italijo 50.000 lir Postni tekoči raCun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Čedad - Cividale 18726331 Za Slovenijo - DISTRIEST Partizanska, 75 - Sežana Tel. 067 - 73373 Ziro raCun SDK Sežana Stev. 51420-601-27926 Letna za Slovenijo: 5.000 SIT OGLASI: I modulo 20 mm x I col Komercialni L. 25.000 + IVA 19% Umaru je Primo Martinig Za venčno nas je zapu-stu Primo Martinig. Imeu je 72 liet. Na telim svietu je zapustu sina Raimonda, hči Marie Claire an vso drugo žlahto. Tudi Primo je dielu puno liet po svie-te, potlè je paršu damu an je Ziveu z otruok v Podbo-niescu. Njega pogreb je biu v Briščah v sriedo 7. obrila. SPETER Zapustu nas je Amleto Mulloni Zavojo hude boliezni nas je za venčno zapustu naš vasnjan Amleto Mulloni. Imeu je 76 liet. Na telim svietu je v žalosti zapustu sina Glauca, navuoda Cristiana, nevie-sto Adriano, sestro Dolores an vso drugo žlahto. Venčni mier bo počivu v Spietre, kjer je biu njega pogreb v torak 13. obrila. Associazione volontari di solidarietà SOLIDARIETÀ* POPOLAZIONI DEL KOSSOVO Cividale piazza Resistenza fino al 29 aprile centro di raccolta di - generi alimentari (non deteriorabili) - vestiario - coperte- prodotti di igiene per l’infanzia. Si potranno effettuare offerte in denaro sul c.c. n. 32064 presso Banca popolare di Cividale VENDO tovaglie, tovaglioli e coprimacchie da trattoria seminuovi per cambio arredamento. Gli interessati possono telefonare allo 0432/724118 DREKA Brieg - Cjampej Žalostna novica Tisti, ki smo ga poznal, smo vsi ostal, kar smo za-viedel, de Celestino Ruttar je umaru. Pa na žalost je takuo. Za venčno je za-spau na svojim duomu. Biu je še relativno mlad mož, saj je imeu 72 liet. Celestino se je rodiu na Briegu, v Mehelinovi družini. Puno liet je dielu v belgijanskih minierah, kar je zaslužu penzjon se je varnu z družino damu an šu živet v Cjampej. Ceglih je živeu na Laškem, je biu nimar povezan z njega domovino. Zvestuo je parha-ju na prireditve, ki jih or-ganizavajo kulturna društva iz Benečije. Puno liet je biu v vodstvu, diretive bivših rudarju (ex minatori) Zveze slovienskih izseljencu. Z njega smartjo je v žalost pustu ženo Marijo Ue-kovo iz Garmikà, sinuove Graziana an Lina, hči Danielo, neviesto Alessan- dro, zeta Thomasa, navuo-de an vso drugo žlahto. Zadnji pozdrav so mu ga dali v pandiejak 19. obrila popudan v britofe v Cjampeju. GRMEK Čedad Zbuogam Giulio V čedajskem Spitale je zavojo boliezni umaru Giulio Gus - Gajacu po domače. Imeu je 70 liet. Giulio je biu iz garmi-škega kamuna, Ziveu pa je puno puno liet v Cedade, kjer je biu zlo poznan saj je dielu kot “špacin” v telim miestace. Z vsiem je rad spreguoriu, posebno če so bli domači ljudje iz svojega rojstnega kamuna. Na telim svietu je zapustu sina, brate, kunjade, navuode an vso drugo žlahto. Venčni mier bo počivu v domači zemlji, na Lie-sah, kjer je biu njega pogreb v saboto 17. obrila popudan. \pJP Discount Alimcntmi I © SUPERMERCATO A&O Negozio misto unico in regione [Alimentari * Casalinghi * Mercerie! ! Abbigliamento « Giocattoli * Bigiotteria I i ! Cartoleria. .. ed altro ancora I L----------------------------------------j Brischis di Pulfero - Tel. 0432/726067 Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 24. DO 30. APRILA Tavorjana tel. 712181 Cedad (Fontana) tel. 731163 Ob nediejah in praznikah so odparte samuo zjutra, za ostali čas in za ponoč se more klicat samuo, če ričeta ima napisano »urgente«. Miedihi v Benečiji DREKA doh. Vittorino Bettolini Kras: v sriedo ob 10.00 Debenje: v sriedo ob 11.45 Trinko: v sriedo ob 10.30 GRMEK doh. Lucio Quargnolo Hlocje: v pandiejak, sriedo an četartak ob 10.45 doh. Vittorino Bertolini Hlocje: v pandiejak od 11.15 do 11.45 v sriedo ob 9.30 v petak obd 9.30 do 10.00 Lombaj: v sriedo ob 11.15 PODBONESEC doh. Vito Cavallaro Podbuniesac: v pandiejak od 8.30 do 10.00 an od 17.00 do 19.00 v sriedo, četartak an petak od 8.30 do 10.00 v saboto od 9.00 do 10.00 (za dieluce) Carnivarh: v torak od 9.00 do 11.00 Marsin: v četartak od 15.00 do 16.00 SREDNJE doh. Lucio Quargnolo Sriednje: v torak an petak ob 10.45 doh. Vittorino Bertolini Sriednje: v torak od 11.30 do 12.00 v četartak od 10.30 do 10.45 Oblica: v četartak od 9.30 do 10.00 Gorenji Tarbi: v četartak ob 10.15 SOVODNJE doh. Pietro Pellegriti Sauodnja: v pandiejak, torak, četartak an petak od 10.30 do 11.30 v sriedo od 8.30 do 9.30 SPETER doh. Tullio Valentino Spietar: v pandiejak an četartak od 8.30 do 10.30 v torak an petak od 16.30 do 18. v saboto od 8.30 do 10. doh. Pietro Pellegriti Spietar: v pandiejak, torak, četartak, petak an saboto od 9.00 do 10.30 v sriedo od 17.00 do 18.00 doh. Daniela Marinigh Spietar: od pandiejka do četartka od 9.00 do 11.00 v petak od 16.30 do 18.00 (tel. 0432/727694) PEDIATRA (z apuntamentam) doh. Flavia Principato Spietar: v sriedo an petak od 10.00 do 11.30 v pandiejak, torak, četartak od 16.00 do 17.30 tel. 727910 al 0368/3233795 SVET LENART doh. Lucio Quargnolo Gorenja Miersa: v pandiejak, torak, sriedo, četartak an petak od 8.15 do 10.15 v pandiejak an četartak tudi od 17. do 18. doh. Vittorino Bertolini Gorenja Miersa: v pandiejak od 9.30 do 11.00 v torak od 10.00 do 11.00 v četartak od 11.00 do 12.00 v petak od 10.00 do 11.00 an od 16.30 do 17.30 Guardia medica Ponoč je »guardia medica«, od 20. do 8. zjutra an od 14. ure v saboto do 8. ure v pandiejak. Za Nediške doline: tel. 727282. Za Cedad: tel. 7081. Za Manzan: tel. 750771. Informacije za vse Guardia medica Za tistega, ki potrebuje miedi-ha ponoč je na razpolago »guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zvičer do 8. zjutra an saboto od 2. popudan do 8. zjutra od pandiejka. Za Nediške doline se lahko telefona v Spieter na številko 727282, za Cedajski okraj v Cedad na številko 7081. Ambulatorio di igiene Attestazioni e certificazioni v četartak od 9.30 do 10.30 Vaccinazioni v četartak od 9. do 10. ure Consultorio familiare SPETER Ostetricia/Ginecologia v torak od 14.00 do 16.00; Cedad. v pandiejak an sriedo od 8.30 do 10.30; z apuntamentam, na kor pa impenjative (tel. 708556) Psicologo: dr. Bolzon v sriedo od 9. do 14. ure Servizio infermieristico Gorska skupnost Nediških dolin (tel. 727084) Kada vozi litorina ž Čedada v Videm: ob 6.*,6.36*,6.50*, 7.10 7.37.*,8.07,9.10, 11., 12. 12.17*, 12.37*, 12.57* 13.17,13.37,13.57,14.17*. 15.06,15.50,17., 18. 19.07, 20. Iz Vidma v Cedad: ob 6.20*, 6.53*,7.13* 7.40, 8.10*, 8.35, 9.30, 10.30, 11.30, 12.20, 12.40*, 13.*, 13.20*, 13.40, 14.*, 14.20, 14.40, 15.26,16.40, 17.30.18.25.19.40, 22.15,22.40 ' samuo čez tiedan Nujne telefonske številke Bolnica Cedad 7081 Bolnica Videm 5521 Policija - Prva pomoč ....113 Komisarjat Cedad....731142 Karabinierji..............112 Ufficio del lavoro 731451 INPS Cedad 705611 URES-INAC 730153 ENEL 167-845097 ACI Cedad 731762 Ronke Letališče.,0481-773224 Muzej Cedad 700700 Cedajska knjižnica ..732444 Dvojezična šola 727490 K.D. Ivan Trinko 731386 Zveza slov. izseljencev.,,732231 Dreka..................721021 Grmek..................725006 Srednje................724094 Sv. Lenart.............723028 Speter.................727272 Sovodnje...............714007 Podbonesec 726017 Tavorjana..............712028 Prapotno...............713003 Tipana.................788020 Bardo..................787032 Rezija 0433-53001/2 Gorska skupnost 727281 Nas je malo tudi v Sriednjem Smo že napisal od ma-lomanj vsieh kamunu Nediških dolin demografsko gibanje lieta 1998 (ki dost ljudi živi, ki dost se jih je rodilo, ki dost jih je umarlo). Na žalost, samuo v podutanskem kamunu so v teku lieta 1998 šle reči dobro, nieso zgubil obednega prebivalca, pač pa imajo kajšnega vič. Telekrat napišemo od Sriednjega an se niema-mo ki veselit. Tudi v telim kamune, kjer vasi, Ceglih so gor v briegu, so lepuo položene an se na zamudi previe cajta za prit dol v dolino (če ne pozime, kar je snieg an led!), je nimar manj ljudi. Pogledimo, kakuo je Podsriednje šlo lansko lieto. Na 1. dan ženar ja je tu živielo 489 ljudi; rodila sta se samuo dva otroka, umarlo je 15 ljudi. Tle jih je paršlo živet sedam, proč jih je šlo pa 14. Zadnji dan dičem-berja jih je bluo 469, dvajst manj!