yi
Štev.
Poštnina plačana v gotovini.
V Ljubljani, v četrtek, dne 8. februarja 1923.
Leto II.
Izhaja vsak četrtek popoldne. V slučaju praznika dan poprej. Cena:
za en mesec ...... Din. 4
za četrt leta............... „12
za pol leta................. „24
Posamezna štev. stane 1*25 Din.
Uredništvo:
Ljubljana, Kopitarjeva ul. 6/III.
Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisnu se ne sprejemajo.
Inserati, reklamacije In naročnina na upravo Jugoslovanska tiskarna", Kolportažni oddelek, vhod s Poljanskega nasipa 2.
Inserati se računajo ::	po dogovoru. ::
GLASILO KRŠČANSKEGA DELOVNEGA LJUDSTVA
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Mastltjopleks. Imate prav : našim krščansko socialno strokovno in politično organiziranim tovarišem in tovarišicam javnim in zasebnim uslužbencem, železničarjem in tobačnemu delavstvu se brez dvoma sijajno godi, ker iž njihovih organizacij »Pravica« še ni dobila nobenega poročila. Upamo, da se bodo zdaj zdramili in se posluževali Pravice tako, da bomo kmalu naš list prisiljeni povečati.
Našim dopisnikom. Pridni ste, toda še bolj se izpopolnite. Točnost zahteva, da dobi uredništvo dopise ob sobotah. Pišite razločno, na eni strani. Nikdar ne pišite s tintnikom, najljubše nam je, da pišete s črnilom in da pustite na strani nepopisan rob. Med vrstami pustite nekaj praznega prostora.
Zaupnikom naših organizacij. Tistim, kateri ste že storili svojo dolžnost in razširjate smotreno Pravico : hvala I Zdramite se pa tudi zaspanci in zaspanke in izvedite organizacijo za nabiranje naročnikov Pravice. Kdor dobi 15 naročnikov Pravici in pošlje za nje upravi naročnino, dobi za vsakih 15 naročnikov en list brezplačno. Na noge, dokažite, da znate v nabiranju naročnikov tekmovati z razredno opredeljenim proletariatom.
Zbor zaupnikov SLS.
Na povabilo vodstva SLS se je zbralo dne 5. t. m. v veliki dvorani »Uniona« toliko zaupnikov SLS iz vseh delov Slovenije, da je bila dvorana nabito polna. Vladalo je zmagovito razpoloženje med zaupniki iz vseli okrajev.
Zbor je otvoril načelnik SLS dr. Korošec, viharno pozdravljen. Za predsednika shoda je bil izvoljen dr. Anton Korošec, za podpredsednika Brodar in Slapar.
Dr.	Korošec	je ponovno in oduševljeno	pozdravljen	od	stotere	množice zaupnikov govoril	o	naših
glavnih ciljih : popolni svobodi, avtonomiji Slovenije. Profesor Sušnik je razpravljal o nalogah stranke.
Nato je tajnik dr. Kulovec razpravljal o določilih strankinega statuta glede določitve kandidatov.
Kandidati SLS za Štajersko.
Član izvršilnega odbora SLS za Štajersko Zebot je predlagal naslednje kandidate.
■	Kot	nosilec	liste dr. Anton Korošec.
Kot	okrajni	kandidati za volilni okraj Celje :
Davorin Krajnc, nar. poslanec Galicija.
Njegov 1 namestnik :
Jakob Uranjek, rudar v Megojnici.
Za volilni okraj Brežice :
Jos. Škoberne, nar posl. Bovško pri Rajhenburgu. Njegov namestnik :
Jos. Cerjak, trgovec Artiče.
Za volilni okraj Konjice - Ljutomer :
De. Josip Hohnjec, nar. posl. Maribor.
Njegov namestnik :
Franc Gologranc, župan Konjice.
Za volilni okraj Murska Sobota :
Geza Šiftar, posestnik Martjanci.
Njegov namestnik :
Matija Nemčič, trgovec Križevci.
Za volilni okraj Dolnja Lendava:
Jos. Klekl, nar. posl. Črensovci. Ivan Baša, župnik Bogojina.
Za volilni okraj Maribor - mesto in levi trg.
Franjo Žebot, nar. posl. Maribor. Hinko Fanedl, posestnik Partinje.
Za volilni okraj Maribor - desni breg:
Štefan Falež, posestnik Orehova vas. Hinko Gril, posestnik Slov. Bistrica.
Za volilni okraj Ptuj-Ormož:
Ivan Vesenjak, prof. Maribor.
Njegov namestnik :
Andrej BerjaniČ, župan Obrež.
Za volilni okraj Slov. Gradec - Mozirje :
Vlado Pušenjak, nar. posl. Maribor.
Njegov namestnik :
Martin Steblovnik, župan Šmartno ob Paki.
Za vbjilni okraj Laško - Prevalje :
Jurij Kugovnik, rudar in kovač Prevalje.
Njegov namestnik :
Miha Hrastnik, posestnik Laško.
Za volilni okraj Šmarje :
Jakob Vrečko, posestnik Ponikva ob juž. žel.
Njegov namestnik :
jos. PoČivalšek, pos. sin, Imeno.
Predlagane kandidate je zbor zaupnikov soglasno potrdil.
Kandidatna lista za volilno okrožje: sbdni okrožji Ljubljana in Novo
'' ''	’1‘’	1	mesto.1 • ; ' :i!i ■:	'	J	■
Glavni tajnik SLS df: Ktilovec je predlagal za volitev narodnih poslančev za Narodno skupščino kraljevine SrboV Hrvatov in Slovencev dne 18. marca 1923 sledeče kandidate :
No&ileč liste : Dr. Anton Korošec, duhovnik in minister h: r. v'Mariboru.	f
Sreski kandidati:
Za volilni okraj Črnomelj: ’
Kandidat: Jožef Nemanič, posestnik v Želebeju pri Metliki.	•	••	•
Namestnik : Janez Grahek, posestnik in župan v Petrovi vasi.
Za volilni okraj Kamnik :
Kandidat : Janez Štrcin, posestnik in župan, v Kaplji vasi pri Komendi.
Namestnik : Franc Smodej, urednik Ljubljana.
Za volilni okraj Kočevje :
Kandidat : Karel Škulj, župnik v Dolenji vasi pri Ribnici.
Namestnik : Franc Grebenc, posestnik Dolenje Laze 2 pri Ribnici.
Za volilni okraj Kranj :
Kandidat : Janez Brodar, posestnik, Hrastje pri Kranju.
Namestnik : Ivan Dolenc, profesor v Ljubljani.
Za volilni okraj Krško :
Kandidat : Anton Sušnik, profesor v Ljubljani.
Namestnik : Dr. Franc Kulovec, profesor, tajnik SLS v Ljubljani.
Za volilni okraj Litija :
Kandidat : Franc Kremžar, urednik v Ljubljani.
Namestnik : Jevnikar Lovro, učitelj Št. Vid pri Stični.
Za volilni okraj Ljubljana - okolica :
Kandidat : Ivan Stanovnik, posestnik v Horjulju.
Namestnik : Dr. Janko Brejc, odvetnik v Ljubljani.
Za volilni okraj Logatec :
Kandidat : Jožef Gostinčar, posestnik v Ljubljani.
Namestnik : Jakob Jan, posestnik v Podhomu.
Za volilni okraj Novo mesto :
Kandidat : Anton Sušnik, profesor v Ljubljani.
Namestnik : Dr. Franc Kulovec, profesor, tajnik SLS v Ljubljani.
Volilni okraj Radovljica :
Kandidat : Jožef Gostinčar, posestnik v Ljubljani.
Namestnik : Jakob Jan, posestnik v Podhomu.
Zbor zaupnikov je predlagahe kandidate soglasno potrdil.
Sijajno uspeli zbor zaupnikov SLS je zaključil predsednik dr. Korošec s kratkim nagovorom povdarjajoč, da bo borila SLS volilno borbo za avtonomijo Slovenije in se odločno vojskovala zvesta svojemu programu za pravice kmeta, delavca in malega obrtnika.
Zadružništvo.
Načela angleškega konsumarstva. Angleško delavstvo je priznano v najboljšem gmotnem položaju. Angleško delavstvo pa je tudi v kulturnem oziru prvo na svetu. V veliki meri se ima za ta svoj položaj zahvaliti zadružni organizaciji konsumarstva, ki temelji na zdravih načelih in ji je namen ne samo gmotni napredek delavstva, temveč tudi kulturna in socialna vzgoja delavstva. Zato se je konsumno zadružništvo ne samo na Angleškem izvanredno hitro razvilo, ampak je našlo pot med vse kulturne narode. Pri vseh narodih je konsumno zadružništvo, zlasti delavski konsumi, organizirano po angleškem vzorcu. Katera so načela angleškega zadružništva ? Prvič je dolžnost članov, da sami oskrbijo kon-sumu potrebni obratni kapital s tedenskimi, oziroma mesečnimi doprinosi. Drugič se skrbi za nadaljna sredstva z zbiranjem vlog od članov, tako da je konsumno društvo za delavce obenem hranilnica. Tretjič je osnovno načelo konsumtiega društva, da prodaja samo proti gotovemu plačilu in je kreditiranje blaga delavcem izključeno. Četrtič velja glede cen blaga načelo, da prodaja konsumno društvo po dnevnih tržnih cenah. Dobiček članov obstoji v tem, da se jim koncem poslovnega leta iz poslovnega prebitka prizna delež na tem prebitku sorazmerno temu, kolikor je vsak pri društvu kupoval. Poleg tega se jim deleži obrestujejo, ker mora vsak delavec imeti primerno veliki delež.
Najvažnejše je poslednje načelo prodaje po dnevnih cenah in delitve dobička primerno temu, kolikor je vsak član pri društvu kupoval. S tem se onemogoči zloraba konsumnega društva za špekulacijo, ker konsum oddaja po istih cenah kakor trgovci; nagradi se pa zvestoba in zavednost članov s tem, da dobi koncem, leta vsak toliko od dobička, kolikor je pri konsumu kupoval.
Važno za angleške konsume je načelo, da ne prodajajo alkoholnih pijač in ravno nasprotno z abstinenčnimi restavracijami in klubi delajo proti alkoholizmu, zlasti pa še s prosveto, s čitalnicami in knjižnicami. Vs^ko leto gre gotov procent poslovnega prebitka za prosveto, za delavske čitalnice,, knjižnice in protialkoholno delo društva.	Dr.	—	a	—
Delavska prosveta.
Krekova mladina ponovi v drugič obče priljubljeno igro »Miklova Zala« v nedeljo dne 11. t. m. v »Ljudskem domu«. Začetek točno ob 7. uri zvečer. Vstopnice se dobe v predprodaji od petka naprej v pisarni Jugoslovanske strokovne zveze, Stari trg 2./I.
Celje. V nedeljo dne 11. t. m. bo priredil dramatičen odsek J. S. Z. v Celju v dvorani hotela »Beli vol« ob 3. uri pop. veseloigro »Stari grehi«. Vabimo vse naše tovariše in prijatelje na gotovo udeležbo. Na svidenje !
Iz Hrastnika. Pri nas smo imeli na svečnico predavanje o krščanskem socializmu in o delovanju Kreka. Predaval je vseuč. prof. dr. Dolenc, kateri je temeljito dokazal zasluge Kreka in krščanskega socializma sploh. Predavanja se je udeležilo razmeroma malo ljudi 27 po številu to pa zato, ker tukajšnji premogokopi in drugi večji obrati ob praznikih poslujejo. Povabil nismo pošiljali, pač pa smo naredili tri lepake, katere pa so naši nasprotniki odstranili ter ponaredili za en dan prej, tako da so ljudje že v četrtek prišli na predavanje, ker ga se ve ni bilo, so bili drugi dan nezadovoljni. Mi tega čina našim rdečkarjem ne zamerimo, ker vemo, da je dr. Korošcev shod na Dolu njihove generale popolnoma iz ravnodušja spravil. Vseeno smo menili, da posedujejo večjo porcijo pameti.	Bog živi! Delavec.
Mezdno gibanje v slovenskih papirnicah.
V	naši tovarni so se začele predvojne šikane, s strani naših nemških ravnateljev. Vpeljati se hoče prava vojaška disciplina. Delavstvo sicer nič nima proti vpeljavi discipline, a da se hoče na tak način, pa od- . ločno protestiramo. Samo en svet gospodje ! Zadovoljite delavstvo, zasigurajte mu obstanek, plačajte ga po delu, in disciplina je vpeljana — brez tolikih plakatov. — Pretečeni teden je bilo v tovarni nekaj takozva-nega »filca« ukradenega. Dasi se je še vedno izkazalo pri podobnih slučajih, da je to delo tujcev, smo tudi topot povdarjali, da domačih delavcev ni nikdo kradel. Kakor se je pozneje tudi izkazalo, a povelje v obliki plakata je prišlo, da morajo vsi delavci dotičnega oddelka poravnati škodo. Gorostastna obsodba, ki je mogoča samo med afrikanskitni sužnji. — V tovarni zmanjka barve, obsodijo se delavci, češ da so oni ukradli. Po natančni preiskavi (na zahtevo delavcev) pridejo v nekaj dneh na sled pomoti, katero je zakrivilo delo-vodstvo. — Pretečeni teden so nam od papirnih strojev vzeli dve moči in delo istih se hoče naložiti preostalim delavcem ter jih tako obremeniti. Gospodje očividno ne poznajo zakona o zaščiti delavstva. — Ponoči odpove naenkrat električna luč. V nevarnosti je delavstvo cele tovarne, ker stroji so v obratu in delavstvo naj v temi vrši svojo težko in nevarno službo. Krivda leži na ravnatelju in kaj zato, če se je pri tem zgodila desettisoč-kronska škoda na »Situ«. Ker napravljajo parne napeljave po ceveh ropot, pa ukaže ravnatelj paro zapreti, češ da on ne more spati, ker čuje ropot, delavstvo mu je seveda malo mar, če pri tem prezeba. Delavstvo prosi že celo leto za premog po tovarniški ceni. Potolaži se nas pa kar s plakati češ : Premoga je 10 vagonov že na potu, v par dneh se bo delil, in s to obljubo se mi že celo zimo grejemo. Mi pa vemo, da bi pfemog že iz. Kitajske lahko priromal. Gospodje, to se pravi delavca farbati. Stresli bi lahko še cel koš podobnih najnovejših slučajev v Pravico, če se pa razmere ne zboljšajo, bomo prisiljeni še bolj delikatne slučaje objaviti. Ravnatelja naj si ne predstavljata, da imata nekdanje avstrijske vojake pod seboj. Mi trpimo mirno, a delavska; kri zna tudi vroča postati. — Pozivamo delavske zaupnike, da opozore delavsko zbornico, da napravi red v naši tovarni. —	Eden v imenu vseh.
Pravico J!
Ih
i.
Mezdno gibanje delavstva zdr
sP®#	....
Vevče, dne 4. februarja 1923.
Dne 5. t. m. so se vršila pogajanja med delavstvom Združenih papirnic in podjetjem.	'
Delavstvo sta zastopali: Strokovna zveza tovarniškega delavstva in Osrednje društvo kemičnih delavcev.
Podjetje je zastopala Zveza industrijalcev in g. dr. Paulin.1 Pri pogajanjih sta bila navzoča tudi ravnatelja iz Vevč. Po šttriUrnem razpravljanju se je sklenil sledeč •dogovor :	.
Dogovor
sklenjen med delavstvom Združenih papirnic Vevče Goričane in Medvode zastopanim po Strokovni zvezi tovarniškega delavstva in Osrednjim društvom kemičnim delavcev in sorodnih strok na eni strani ter predstavi-telji podjetja na drugi strani :
1. Temeljne dnevne mezde se zvišajo za 16.— K.
2. V istem razmerju se zvišajo tudi akordne postavke in sicer na način, da je delavcem, odnosno delavkam pri pridnem delu mogoče zaslužiti za 10 "U več kakor na dnevni plači.
Akordantom, ki so uvirani pri prisncm delu vsled kakega obratnega efekta ali kake izvanredne slabe kakovosti blaga, gre za izpadek primerna doklada.
3. Draginjske doklade, rodbinske doklade in premije ostanejo v dosedanji višini.
4. Dosedanje ugodnosti glede dobave goriva ostanejo še nadalje v veljavi.
5. Interne zadeve se urede kot dosedaj v obratih.
6. Ta dogovor stopi z dne 31. januarja 1923 v veljavo, istočasno izgube veljavo dosedanji dogovori. Pri prihodnjem izplačilu se zaračunajo plače že po tem dogovoru.
Za delavstvo v Goričanah se izplača razlika za en teden.
7. Ta dogovor se more 1. vsakega meseca obojestransko odpovedati s štiritedenskim odpovednim rokom.
Pogajanja se morajo vršiti tako pravočasno, da so nove mezde določene pred prihodnjim izplačilnim dnem, potem ko stopi dogovor v veljavo.
Ljubljana, dne 5. II. 1923.
Delavstvo lahko zopet zabeleži le]) uspeh, ki ga je doseglo kot celota.
Mezdno gibanja čevljarskih delavcev tvrdke „lndus“ d. d. Ljubljana.
Dne 5. februarja 1923 so se vršila mezdna pogajanja med S. Z. T. D. in tvrdko Indus d. d. v zadevi mezd čevljarskega delavstva in se je skleni) naslednji dogovor.
Zapisnik
sestavljen dne 5. februarja 1923 med tvrdko Indus d. d. in S. Z. T. D. o vprašanju povišanja delavskih mezd osebam, ki so zaposlene v tovarni. Sklenjeno je bilo sledeče :
1. Vsem osebam ki so zaposlene v čevljarni več kakor dve leti se podeli en par čevljev, ki so od prodaje ostali. Če je bila kakšna oseba radi pomanjkanja dela odpuščena in potem zopet prišla na delo, dobi tudi en par, če znaša ves čas zaposlenosti 2 leti. Če pa je izstopila' sama in prišla nazaj, ne dobi.
2. Od 1./7. 1922 povišana bolniška blagajna se bo popravila v toliko, v kolikor se bode moglo dognati potom zaupnikov in tistih oseb. ki so prikrajšane.
3. Glede časa za očiščenje strojev se bode zahteva zveze za »Bodensal« tudi v kolikor je mogoče to pri posameznih strojih upoštevala.
4. Vsem delavcem, ki so v kategoriji 350.— se zviša mezda na K 400.—. Vsem delavcem ki so v kateg. 400.—- na 450. . ki so v kateg. 450.— na 500.--, ki so v kateg. 500,— na 530. . dočim se Gabršček Fr. poviša za 50.— K, Jezeršku na K 800.—, Mar. Novak na K 600. , Križnar Fr. na K 500.—, Jenko Gr. na K 550.—, Jeraj se poviša za K 30.— . Košak v zalogi čevljev se poviša za K 30.—, Beliču Franc od K 500.— na K 600.—, Strekelj Jožefu od K 500.— na K 600.—, Svetlin Mar. od K 400,— na K 500.—.
Ostale točke prejšnjega dogovora ostanejo še nadalje v veljavi.
Pogajanja so končana vendar niso tako, kot bi bilo želeti, upamo pa, da se v doglednem času tudi to kar danes ne odobravamo, še popravi, seveda v zvezi v vprašanjem, »če bo moč organizacije rastla.«
Doma in po svetu.
Tudi pretekli teden ni prinesel v naši domači politiki večje jasnosti. Dobili smo poleg radikalnega lista sedaj še Šušteršičevega. Iz previdnosti ta dva lista sprejemata naročnino le v mesečnih obrokih. To je še precej pošteno. Manj pošteno pa je njih pisanje, ker hoče radikalni list farbati Slovence in proglasi vse velesrbske izjave svojih belgrajskih bratov in sester za izjave neorganiziranih ljudi. Samo slovenski radikalni list prav tolmači program radikalne stranke, ki baje noče prav nobene hegemonije. Š. pa piše program nove stranke, ki bode pod njegovim vodstvom lahko prav lepo nadaljevala samo v malo spremenjeni smeri to, kar je prenehalo z razpadom Avstrije in s smrtjo »Resnice«, ki ni bila resnica. Dr. Š. in njegovi zaščitniki v Belgradu in Ljubljani morajo imeti slovensko ljudstvo za same politične novorejenčke, ki ne vedo, kaj je bilo včeraj. V preteklem tednu se je torej mnogo pisalo in govorilo o novih strankah. Mizarji so že upali na zaslužek pri izdelavanju novih volilnih škatljic in tovarne za gumijeve izdelke so lahko prišle tudi v zmoto, da bode treba novih krogljic, ker bo toliko strank. Zaenkrat je le SLS že danes v pondeljek 5. februarja na velikem zaupnem shodu proglasila kandidate, razvila svoj avtonomističen socialen, gospodarski in kulturen program, pozvala vse, kar slovensko misli in čuti, v svoj krog ter s tem stopila v pravi volilen boj. Zopet je izvrstna organizacija stranke rodila lep uspeh. Nadaljne uspehe naj bi dosegla v volilnem boju. Samo okoli te stranke se more grupirati ob tej priliki vse, kar resnično hoče zboljšanje naših državnih razmer. Protič s svojo novo radikalno stranko dela veliko skrbi g. Pašiču, ki je po svoji vrnitvi z volilnega shoda v Skoplju zopet zbolel. Tej bolezni se pravi politična rljolezen. Zdravnik, ki je Specialist za njo, bi bil v tem slučaju g. Protič. — V Celju so Orjunci razbijali okna, da opozore, kako slabo radikalna vlada varje slovenski značaj Celja pri namških balih. Mi Nemcem želimo veliko balov in veliko plesnih mačkov ; Slovencem pa malo več treznosti in resnosti in manj balov.
V zunanji politiki se še naprej piše o izvršitvi ra-
palske pogodbe. Baje nas bode ta reč stala ono baroško luko v reškem pristanišču, ali pa večje gospodarske koncesije Italijanom. V naši soseščini imamo v Bolgariji atentat na Stambolijskega in poljedelskega ministra, zborovanja Makedoncev, kar vse dokazuje, da je Makedonija res velika ovira v zboljšanju našega razmerja do Bolgarov. Tudi lozanska konferenca ni prinesla še uspeha. Pač so zavezniki Turkom predložili neko mirovno pogodbo, katere pa Turki kar nečejo podpisati. Zato je tam doli ob Dardanelah vse na boj pripravljeno. Pač pa sc sporoča o nekem sporazumu med Romunijo in Rusijo glede pokrajine Besarabije.
Ruhrsko vprašanje je s tem, da so Francozi v preteklem tednu dovršili odcepitev tega ozemlja od Nemčije in zastraženje njegovih mej proti Nemčiji, stopilo v nov štadij razvoja. Danes že Francozi pišejo, da zasedba lahko traja pet let, češ da so Nemci leta 1871 imeli tudi svoje čete v Franciji tako dolgo, dokler niso Francozi plačali do zadnjega vinarja 5 miljardne vojne odškodnine. Pomisliti moramo, da v tisti vojni Nemčija sploh ni videla sovražnih čet razun ujetnikov in da je pravo materijalno škodo takrat tudi le Francija trpela.
V	svetovni vojski pa je nemški generalni štab sistematično uničil najindustrijahiiji del Francije. Oglašajo sc z drugih strani, ki prosijo za Nemce, pa prav glavnih protestov in pravega ogorčenja proti Francozom le ni opažati. Imajo Nemci le preveč na vesti. Delavstvo, ki tudi sedaj trpi največ za tuje grehe, čuti to, zato slišimo samo v teh krajih prave izraze sočutja. Celo ruski delavci zbirajo denar za svoje tovariše v ruhrskem ozemlju. Piše se, da pade nemško ministrstvo, da se prično pogajanja. Konca vseh teh homatij pa ni videti. Posledice so vedno bolj občutne, ker negotovost je v gospodarskem življenju največja ovira.
Na Češkem po atentatu na fin. ministra Rašina izdelujejo nov zakon o zaščiti države. Ta zakon pa bode delo sporazuma vseh čeških strank, celo socialisti so-| delujejo pri teni delu, da bode res nekaj poštenega in tudi pravičnega. Sploh se pri Čehih kaže zelo veliko smisla za sporazumno delo o vseh vprašanjih, ki zadevajo državo. Ako se v eni ali drugi zadevi ne morejo sporazumeti, jo raje odlože z dnevnega reda, da ne povzroči razdora. Politično delo je pač vedno tudi kompromisno delo.
Delavska zveza.
DRŽAVNI CESTARJI.
Državni cestarji in cestarji sploh, so bili od nekdaj slabo plačani ljudje. V prejšni dobi je bila služba državnih cestarjev namenjena odsluženim korporalom ali kaj podobnega. Kedor ni bil vojak ali vsaj korporal, ni imel pravice na cestarsko službo, ki je nesla mesečno 17 goldinarjev dohodkov. Te službe so se oddajale slovesno po vseh predpisih in razpisih cesarskih odredb in zakonov.
Državni cestar je imel nalogo, držati državno cesto v redu, in biti do skrajnosti pokoren svojim predpostavljenim mojstrom in inženirjem. Na cesti je smel biti blaten in lačen, to pa ni izključevalo, da bi ne bil smel prinesti domu otrokom in ženi košček kruha in kako drugo malenkost, ako je imel toliko soldov da je tisto kupil.
To stanje cestarjev korporalov je trajalo dolgo dobo. Šele noveji čas je nekoliko spremenil njihov položaj.
V	Avstriji so jim pred kakimi desetimi ali dvanajstimi leti povišali plače na 60 kron mesečno, ter uvedli napredovanje po službenih letih. Ako je imel cestar zdrava pljuča in ni preje umrl, je mogel po 35 letni službi dobiti mesečno 104 krone plače, in če je to po tej dobi šel v pokoj, mu je šlo 80 % pokojnine (provizije). Ta doba se je med cestarji smatrala za dobro. Toda vojna je vdarila tudi cestarje. Njih temeljne plače po 60 kron in nizko napredovanje po službenih letih, je ostalo nedotaknjeno. Dolgo časa so se morali boriti za primerne doklade, toda nikdar niso mogli vkljub posredovanja poslancev doseči tega, česar potrebujejo za vzdrža-• vanje.
. Danes zasluži državni cestar samec od 1—4 službenih let : plača 15 Din. mesečno, draginjske doklade 30X14 Din. = 240 Din. skupaj 435 Din. Cestar z dvema družinskima članima in 8 službenimi leti : plača 18 Din., draginjske doklade Din. 600 = 618 Din. Cestar s pet družinskimi člani in 16 letno službo : plača 21 Din. doklada 650 Din. = 671 Din. itd. Toda od 1. maja 1922 I. so bili maksimirani in so se znatno znižali njih prejemki, ob enem pa poskočile cene vsem potrebščinam.
Kakor vse državne uslužbence, je maksimiranje družinskih draginjskih doklad, one cestarje, ki imajo številne družine, zelo hudo zadelo. Nasproti temu pa je ■Narodna skupščina v proračunu za 1922/23 leto dolo-' čila za cestarje v Bosni in Hercegovini, v Hrvatski, Dal-maerji in Sloveniji letno plačo 900 Din. in sicer za vse cestarje, najsibodo takozvani državni ali v Sloveniji »deželni«. Tudi v Banatu, Bački in Baranji imajo »pu-tari« določeno plačo letno 900 Din., ali jo dobijo, je vprašanje.
Najepše pri vsem tem je pa to, da se vsaj v Slo-niji ne izvršuje izplačevanje temeljne plače po proračunu. Pa bo v tem oziru skoro gotovo v vseh zemljah enako. Posledica takega nečuvenega postopanja od strani centralne državne uprave napram cestarjem, je povečanje siromaštva cestarskih družin. Toda cestar je »korporal«, in kot tak se mora zadovoliti z vsem, kar se mu naloži na grbo. Toda tudi »kaplarska« slava za cestarje ne more biti več merodajna, tudi cestarjem se mora omogočiti življenje in jim dati vsaj to, kar jim določa zakon.
Koliko je v naši državi cestarjev. Za Srbijo in Črnogoro v državnem proračunu število cestnih delav-
cev ni navedeno, tam so navedeni pavšalni stroški za vzdrževanje cest. Bosna in Hercegovina ima 750 cestarjev (putara) in 66 višjih putara. lirvatska Slavonija ima 882 cestarjev, od teh 82 z Bosno. Slovenija ima 230 državnih cestarjev in 656 deželnih cestarjev, ter 23 cestnih mojstrov. Banat, Bačka in Baranja ima 195 cestarjev in 14 nadzornikov. Dalmacija 200 putara in 31 viših putara (poduradniki).
Vseli cestarjev brez paznikov je toraj 2913.
Tržič. V četrtek, 1. februarja se je mudil v Tržiču g minister dr. Niko Zupanič, da se informira o dejanskih eno izmed mnogih, namreč stanovanjsko mizerijo. ki je baš ta dan imelo veliko število strank opravka pri stanovanjski komisiji, kar bo lahko g. minister poročal osrednji vladi v Beograd. Delavstvo dobro vedoč, da taki obiski ne hasnejo mnogo v prid delavstva, zato je g. ministra precej hladno pozdravilo.
Dol pri Hrastniku ! Pri nas smo imeli v nedeljo 28. m. m. volilni shod S. L. S., na katerem je poročal dr. Korošec. Ker je bilo zborovanje v gostilniških prostorih, ljudi pa veliko, niso mogli vsi notri, zunaj je bilo pa prehladno stati.
Ob koncu prav dobro uspelega shoda je predlagal Kuret Bantan zaupnico dr. Korošcu ter dolgo resolucijo. proti kateri ni niti en bivši komunist glasoval, seve drugi tudi ne. —	Delavec iz Dola.
Hrastnik. Tu se je vršil sestanek stanovanjskih najemnikov za Dol in Hrastnik pri g. Bantanu. Na sestanku je poročal preds. društva stanovanjskih najemnikov iz Ljubljane. Po sestanku se je prijavilo veliko število najemnikov k lokalni organizaciji istih. Delavec.
Ljubljana. Vajencem pouka ! Vajenci nimajo zdaj v Ljubljani nikakega šolskega pouka. Semester za 1922/23 je minul, a vajenci niso bili še enkrat v šoli. Kakor sc nam zdi, tudi to, cesar Janez zadržuje ali pa neče plačati ur učiteljem. Na Viču. Šiški in tudi izven Ljubljane povsod poučujejo vajence, v Ljubljani bodo morali pa še tisto pozabiti, kar so se v šoli naučili. Ubogi vajenci, ko bodo v treh ali štirih letih vse pozabili, kar so znali. Dolžnost države je, da skrbi za vajence, da imajo šolski pouk vsak teden vsaj dve uri. Saj imamo vendar dovolj učiteljstva, ako se starejšim ne poljubi, naj se pa mlajši pritegnejo v to malo službo. Kako je bilo pa svoje čase, ko so poučevali vsaki večer od 7—9 ure in ob nedeljah cel dopoldan — celo profesorji na realki in jih ni zato bilo konec. V tej umazani, zapeljani Ljubljani je že tako postalo, da presega vse meje, za nič druzega se ne menijo gotovi gospodje, kakor samo za Sokola, in druge stvari, ki stanejo vedno milijone, ubogo delavstvo mora pa stradati kot pes. Ali še ne bo pravice v Jugoslaviji ?
Celje. Pojasnilo članom J. S. Z. in D. Z. celjskega okrožja. Naprej je prinesel v eni svojih zadnjih številk poročilo, da se je v Celju Jug. strok, zveza preosnovala v Delavsko zvezo. Poročilo je netočno. Okrožno Jug. strok, zvezo vodi kot del naše strokovne organizacije posebno načelstvo, izvoljeno na občnem zboru okrožja že v novembru 1. 1. Okrožno Del. zvezo pa vodi kot del naše politične organizacije zopet posebno načelstvo izvoljeno na obč. zboru dne 7. jan. t. 1. Mislimo, da je to pri nas v redu. Naprej pa naj pometa pred svojim pragom.	Tajništvo	J.	S.	Z. in D. Z. v Celju.
Dr. P. A. T.
Socializem in vera.
Sloga med vero in znanostjo.
Koliko važnost pripisuje g. Bernot temu vprašanju je razvidno že iz tega, da mu je posvetil celo poglavje . pod naslovom : Boj med vero in vedo. V njem razmi-šljuje g. Bernot o ciljih obeh, o početku boja med njima in o notranji potrebi tega boja. »Filozofija (= modrovanje) se peča z vsem, česarkoli se more domisliti človeški um. Najmanjših poznatkov se ne brani, ker so ji za celoto potrebni, pred najvišjimi zagonetkami se ne ustavi, če ji je sploh mogoče približati se jim od te ali one strani. Filozofija se torej ne omejuje niti navzgor, niti navzdol. Teologija (= bogoslovje) se je pa omejila že v svojem imenu na znanost o Bogu... Filozofija se je držala resnice same brez ozira na to, kdo jo je prinesel in odkod, teologija pa ni priznavala nobene druge I resnice, le tisto o božjem razodetju. Modroslovci so imeli za resnico le tisto, kar so vedeli, bogoslovci pa so se držali vsak svojega preroka in dokazovali svoj nauk s tem, da je njih prerok »govoril z Bogom« ... Odtod se začenja boj med filozofijo in bogoslovjem. (Soc. in vera p., 39, 40). Moti se g. Bernot v tem svojem nazira-nju, ker za tako neznačajnega ga nimam, da bi si mogel misliti, da vedoma drugače govori ali piše kakor misli, kajti to slednje bi bila laž. In zakaj se moti ? Mogoče je le dvoje, ali modroslovja in bogoslovja nikoli študiral nir ali pa je oboje tako temeljito pozabil, da je enako prvemu.
Med vero in znanostjo nujno mora vladati sloga, ne pa boj. Razvidno je to predvsem iz tega, ker imate obedve isti cilj, namreč resnico. Resnico o Bogu in o tem kar se na Boga nanaša išče in dokazuje bogoslovje ali teologija, resnico o vseh stvareh išče tudi modro-slovje ali filozofija. Tega, kar je glavno namreč resnice pa g. Bernot ne omenja. (Ne vem, ali je na to pozabil, ali tega ni vedel ali ni hotel povedati, ker njegove tozadevne misli mi niso znane). Ni namreč zadosti, za filozofijo, da se človek s kako stvarjo samo »peča« kakor to trdi g. Bernot, ker končno se trgovci pečajo z metlami, žajfo, zobotrebci i. t. d. pa zato še niso filozofi. Namen in cilj filozofije in teologije je in ostane resnica ali resnično spoznanje stvari.
Tudi sredstva filozofije in teologije so v načelu’ ena in ista. Sredstvi, ki ju rabi filozofija sta človeški razum in vera v poštenost ljudi, ravnotako pa rabi člo-
veški razum teologija in pa tudi vera v poštenost ljudi. Kljub temu namreč, da rabi vera nadnaravno razodetje božje, je vendar ravno vera v poštenost ljudi temelj vere. Kristus je pač učil lep nauk, toda če ga je res on učil, nam sporočajo apostoli - ljudje. Kristus je bil Bog - človek. ter je potrdil svoje poslanstvo s čudeži, kar nam sporočajo zopet apostoli - ljudje. Kristus je ustanovil svojo cerkev, toda vse spoštovanje pred izreki in napovedmi Kristusovimi, tudi o tem, je-li so papeži nasledniki Kristovi nam sporočajo ljudje. Da je pa vera v poštenost ljudi tudi za znanost enako potrebna in upravičena, sem že dokazal v Pravici z dne 18. januarja t. 1. Isto velja o človeškem razumu, kljub temu, da trdi g. Bernot, »da teologija ni priznavala nobene druge resnice«, kakor »le tisto o božjem razodetju«. Ako bi bil namreč g. Bernot le nekoliko pokukal v kako staro ali novo bogoslovno knjigo ali ne bi bil tega morda popolnoma pozabil, bi moral vedeti, da je pretežni del dokazov v bogoslovnih vedah utemeljen z razlogi človeškega razuma. Naj n. pr. pogleda le par vprašanj teološke sume Tomaža Akvinskega,' pa bo sigurno ozdravljen svoje zmote.
Ako pogledamo sredstva in cilj vere in znanosti, tedaj se nam zdi nerazumljivo, kako more trditi g. Bernot, da je med obema boj. Saj resnica mora biti le ena. Vsako bitje mora imeti svoje bistvo, to je lastnosti, po katerih je prav to bitje in ne drugo. N. pr. milo in premog sta dve bitji, ki imata tako različne lastnosti, da ju ni mogoče zamenjati. Bistvo stvari ali njihove lastnosti pa morejo biti le ene, sicer bi bila stvar obenem to kar je, in bi obenem ne bila, tako n. pr. je v našem slučaju mila in premoga nemogoče, da bi bilo milo istočasno premog in obratno. Pravtako so te lastnosti stvari ali kar je isto, njihovo bistvo nespremenljivo, ker stvari ostanejo vedno to, kar so, in so uprav zato resnične. Milo ali premog ostaneta vedno milo in premog, ako bi spremenile svoje lastnosti, bi ne bilo več milo in premog. Zato je tudi jasno, da resničnosti ni mogoče ločiti od stvari same na sebi. Resničnost sicer stvari nekaj doda, namreč soglasje z našim umom, toda stvari same ne spremeni, ker stvar ostane taka, kot je bila pred našim spoznanjem. Naj si torej kdo še tako misli, da je milo premog, bo vendar milo ostalo milo in premog ostal premog. Ker torej med resnico in stvarjo samo ni nobenega stvarnega razločka, je jasno da mora biti resnica le ena. Jasno je pa potem tudi, da med vero in znanostjo ne more biti boja, ampak le soglasje, ker imate obedve isti cilj, namreč resnico in njeno spoznanje.
Mogoče je le, da se vera in znanost navidezno nasprotujeta, to se pravi, da bodisi vera ali znanost kaj trdita, kar pa ni dognano kot resnično. V tem slučaju si' lahko nasprotujeta. Stvar sama na sebi, katero proučujeta vera in znanost namreč ostane vedno resnična, možno pa je, da se človeški razum, ki tisto stvar proučuje, moti, ker jo le nepopolno spozna. V vsakem posameznem slučaju je pa treba to zmoto dokazati. In če je enkrat zmota dokazana, tedaj ne spada ne v znanost ne v vero in seve tudi ne 'more povzročiti boja med eno in drugo. Vera in znanost si torej med seboj ne nasprotujeta. in znatna je trditev g. Bernota o boju med njima, pač pa si nied seboj spopolnjujeta. Vera namreč ne zajema resnice samo potom človeškega, ampak tudi potom božjega razuma in zato spopolnjuje znanost o onih rečeh, ki jih človeški razum ne more dognati. Glede ugovora, ki bi mi ga tu stavil g. Bernot, če je sploh Bog in če je možno in verjetno božje razodetje, naj pa nekoliko počaka, ker že še pride na vrsto.
Dolžnosti vere in znanosti.
Človek je razumno bitje. Predmet razuma pa je resnica, zato je jasno, da ima človek pravico, da priznava s svojim razumom samo to, kar spozna za resnično. Iz tega obče priznanega dejstva je razvidna tudi naloga vere in vede, ki obedve zahtevate od človeka; da prizna njihove zaključke kot resnične. Kakor je namreč razvidno iz predmeta razuma, ki je resnica, ja tudi njegova dolžnost, da brani resnico, naj jo najde kjerkoli, bodisi pri veri ali znanosti.
Dolžnost vere je, da to kar uči, in glede česar zahteva od ljudi, da isto priznavajo kot resnično, tudi dokaže kot resnično, možno in verjetno. To svojo dolžnost je vršila katoliška vera skozi dva tisoč let in jo vrši še dandanes. Katoliška vera se znanosti in znanstvenih rezultatov ne boji, ker če ne more prenesti, kritičnega in znanstvenega raziskovanja, svojih resnic sploh ni vredna, da egsistira in mora nujno sama propasti. Seveda pa ta znanost ne sme biti tako, kakor je ona g. Bernota, ki zato, da bi se izognil Bogu in stvarjenju vzdržuje n. pr. trditev, da je življenja na zemlji vsklilo samo po sebi, kljub temu, da je svetovno priznani učenjak Pasteur s fizičnim eksperimentom dokazal ravno nasprotno, o čemur ga lahko poduči srednješolski dijak. Tudi take znanosti se katoliška cerkev sicer ne boji, pač pa občuduje »globoko vernost« pristašev g. Bernota, ki celo take, dokazano neverjetne in zmotne stvari brez protesta verujejo.
Ravnotako pa ima tudi znanost dolžnost, da resnico, ki jo je zapisala na svoj prapor, ali bi vsaj morala, prizna -kjerkoli jo dobi, če ji je to prav ali ne. Le taka znanost more imeti trajno veljavo in uspeh. Njena dolžnost je priznati resnico, in če te ne more, mora pač dokazati laž in zmoto. In tu dam g. Bernotu prav, ko pravi, da znanost »ne sme trpeti, da bi vere trdile kaj takega, kar je nemogoče. Njena sveta dolžnost je razjasniti zmoto, razkrinkati laž in pobijati goljufijo.« (Soc. in vera p. 42). S tem ravno, da pospešuje vedno večje spoznanje resnice in rešuje ljudi iz zmot ter jih varuje pred zmotami, bo prava znanost najlepše vršila'svoje vzvišeno poslanstvo.
Seveda pa mora irpeti znanost odkritosrčno hrepenenje po resnici in imeti toliko poguma, da prizna resnico četudi ji ni všeč. Ravno tega pa žal pogrešamo pri »znanosti« mislečega prahu g. Bernota. Iz »zgoraj
navedenih navdušenih besedi« da znanost ne sme trpeti, da bi vere trdile kaj takega, kar je nemogoče, da mora znanost razjasniti zmoto, razkrinkati laž in pobijati goljufijo. »bi človek sklepal, da ga ni bolj vnetega zagovornika resnice in pobijavca laži pod soncem, kakor je g. Bernot. Toda motil bi se. Nekaj strani pozneje namreč isti navdušeni zagovornik resnice izjavlja : »če kje kdo kriči, da duše ni, ali pa da ni večnosti, da ni Boga i. I. d. ima to prav toliko pomena (podčrtano od mene) kakor če kdo drugi trdi in dokazuje, da je duša večna, da jo jc bog vdihnil i. t. d.« (Soc. in vera p. 66). Mogoče je tu le dvoje ali je resnica da je Bog, da je duša, da je večnost, ali pa da ni resnica, če je resnica, tedaj mora to resnico vsak zagovornik resnice priznati, tudi g. Bernot, če hoče veljati kot tak, če pa ni resnica, je pa ravnotako vsak pobijavec laži, tudi g. Bernot, če hoče veljati kot tak, dolžan to dokazati z resnimi, znanstvenimi dokazi, da je to zmota in vsi mu bomo radi verjeli. Zdi se pa, da se je g. Bernot zbal, češ, morda se bo pa kdo lotil tega vprašanja in to dokazal, tedaj bi se bilo pa treba resnici ukloniti, zato se je že vnaprej izognil vsakemu dokazovanju z izjavo, da je to brez pomena ali uči kdo zmoto ali resnico. Pa naj še kdo reče da g. Bernot ni najbolj vnet zagovornik resnice in pobijavec laži pod soncem ! Da, pa ne bo kdo v zmoti, češ, čemu potem sploh prerekanje s takim človekom, naj tukaj javno povem, da te vrstice in kar jih je bilo in jih še bo, ne veljajo toliko njemu, kakor tistim, ki resnico bolj resno ljubijo, kakor g. Bernot. In če bi kdo še nadalje vprašal, češ, zakaj se potem pravzaprav bojuje g. Bernot, mu bodi odgovorjeno, da se bojuje za ideal, o katerem je bil govor v Pravici z dne 1. februarja 1923.
Jugoslovanska strokovna zveza.
IZREDEN OBČNI ZBOR JUGOSLOVANSKE STROKOVNE ZVEZE.
Po sklepu načelstva .1. S. Z. se vrši izredni občni zbor dne 25. februarja 1923. Začetek ob 3. uri popoldan. Občni zbor sc vrši v posvetovalnici K. T. I). .Jugoslovanska tiskarna 1. nadstropje.
Dnevni red : Volitev odbora in slučajnosti. Občni zbor tvorijo delegati, ki so bili na rednem občnem zboru meseca junija 1922. — Načelstvo, nadzorstveni odbor in strokovni odbor.
Strokovna zveza viničarjev in kmetskih delavcev,
Ljutomer. Skupina zveze viničarjev v Ljutomeru je imela dne 21. jan. svoj reni občni zbor, na katerem je bil izvoljen sledeči odbor: Pukšič Vincenc, viničar predsednik, Fekonja Jožef, viničar podpredsednik, Trstenjak Jakob za tajnika in blagajnika. Za nadzornika računov Hušjak Ivan nadvimčar in Ozmek Matija viničar. Za odbornike, Fekonja Franc v. Rubin Jožef v. Korošec Franc v. in Jerebič Vincenc, za zaupnike Nedok Ludvig, Korošec Marija, Štampar Matej, Husjak Jakob in Jesenik Karol. Skupina ima 224 članov. Od novo izvoljenega odbora pričakujemo, da bo neustrašeno se boril za svoje pravice in vneto deloval v prid svojim članom. Člane pa že sedaj pozivamo, da ostanejo zvesti svojemu novoizvoljenemu odboru in ga v vseli težnjah pridno podpirajo ter redno plačujejo svoje mesečne prispevke, da ne bode nobenega oviranja vsled tega. Ker le tamkaj kjer je red in složnost, se daj kaj doseči. To-raj bodimo tudi mi v tem oziru natančni. Z vso vnemo delajmo tako, da ne bo nobene viničarske bajtice, v kateri ne bi bil član naše zveze. In gospodarji bodo sprevideli, da ne pomaga več nič drugo, kakor izpolniti naše želje, katere so upravičene za naš obstoj. Zdramimo se in krepko na plan.	Viničar.
Cven pri Ljutomeru. Dne 2. februarja t. 1. se je tukaj vršil nepričakovano dobro obiskan shod kmetskega delavstva. Govoril je na shodu ta j. Gajšek o strokovni organizaciji km. delavstva, njenih nalogah in dolžnostih, katere bo morala v bodoče reševati, da se omeji beda tukajšnjega delavstva. Govornik nam je podal tudi nasvete o organizaciji »domače obrti« tukaj, ker nima km. delavstvo pozimi dosti dela in, tudi ne zaslužka, kar so vzeli zborovalci z velikim odobravanjem na znanje. Sprejeli so se tudi sklepi. Končno smo se razgovorili tudi o delavski pol. org. Delavski zvezi, katera bo imela posebno tukaj hvaležno polje. Posebno pozornost pa bomo posvetili tudi v bodoče našemu glasilu »Pravici«, katera mora v vsako hišo ! Delo nas bo rešilo.
Železničar.
Kraljevina SHS vzame v zakup južno železnico.
Iz Belgrada se je uradno izjavilo, da so odposlanci Jugoslavije pooblaščeni na posvetu v Rimu dne 5. februarja 1923 na posvetu zastopnikov tistih držav, v katerih obratuje južna železnica, podati izjavo, da je jugoslovanska vlada pripravljena prevzeti v zakup proge južne železnice, dokler ne poteče konesije družbe (1960). Država SHS je pripravljena južni železnici plačevati vsako leto pet milijonov francoskih frankov v zlatu.
Vrhniška železnica stoji gmotno dobro. Na dvajsetem občnem zboru lokalne železnice Ljubljana - Vrhnika se je poročalo, da je napravila omenjena železnica v letih 1919, 1920 in 1921 dobička 344.737 kron 94 vin.
Strokovna zveza tvorniike$a delavstva.
Tržič. Zloba fanatizma. Vsak ‘"količkaj orientiran delavec v Tržiču ve, da so^ strukftVfie socialistične organizacije — razven lesne stroke — tako tazbite, da niso več. zmožne za aktivno delo. To vedp. socialisti tudi sami. Zato pa jih nevoščljivost in kulturnobojni fanatizem ženeta tako daleč, da jim ni nobeno sredstvo in nobena laž preumazana, samo da bi se ^majalo za-
upanje med delavstvom v SZTD. To je zločin nad lastnim stanom ubijati zaupanje med delavstvom do njihove lastne organizacije. Ni dovolj, da so ta veliki greh napravili socialisti sami nad lastnimi organizacijami h tako zadeli delavstvu krepak udarec, medtem ko so s tem svojim dejanjem podprli delavskega nasprotnika kapitalizem. — 29. januarja t. 1. jc skupina SZTD uložila spomenico za 25 "/« povišanje plač pri vodstvu tržiško predilnice. Na to spomenico je delavstvo prejelo kot odgovor 35 "/o poviška na temeljno plačo, kar pa znese veliko manj, kakor pa 25 "U na celo plačo. Tozadevna točka v spomenici se je glasila : Na splošno ako primerjamo cene življenskim potrebščinam s cenami v septembru 1922, je razloček nad 15 %>. Z ozirom na takratno draginjo pa že takrat ni zadostovala plača, ker je šla draginja v poletju 1922 veliko navzgor, delavske plače pa so bile vedno enake. Zato delavstvo upravičeno zahteva 25 %> povišanje na celo plačo. Za temeljno plačo pa je želja delavstva, da se sploh odpravi, ker ni upanja, da bi se vrnili v razmere let 1919—1920 in pa odstotki na temeljno plačo pokažejo takoj veliko število, v resnici pa pomeni prav malo. Tole naj si ogleda delavstvo samo, zlasti pa kulturnobojno navdahnjena skupina Snoj - Stegnar - Jerman in ostal sodrugi. Delavstvu pa kličemo, proč s kulturnobojnimi fanatiki, ker ti rušijo enotno delavsko fronto.
Strokovna zveza tovarniškega delavstva vabi na svoj redni letni občni zbor, kateri bo zboroval dne 25. februarja 1923, ob 9. uri dopoldan v prostorih 1. ljubljanskega delavskega konsumnega društva. — Dnevni red : Poročilo načelstva, volitev odbora, strokovnega odbora, računskih pregledovalcev in slučajnosti.
V	slučaju, da bi občni zbor ob napovedanemi uri ne bil sklepčen, bo zboroval po preteku po ure ob vsakem številu navzočih delegatov.	Načelstvo.
Država in driavliani.
Ni še posebno dolgo od onega časa, ko v državi ni bilo državljanov, temveč »podložniki ali podaniki«. Vladar je bil neodgovoren in neomejen gospodar z nekako pravico lastnika države. Vlado si je izbral sam, kakor 5; hotel. Vlada, ki jo je postavil, je prisegla vladarju zvestobo in je bila odgovorna samo njemu. Vmešavati se v posle državnega gospodarstva ni bilo dovoljeno nobenemu »podaniku«.
Te vrste vladavino imenujemo samovlastno ali absolutistično.
V samovlastnih državah so imeli proti ljudstvu veliko moč in veljavo plemenitaši, ki so po vladarjevi milosti smeli »živinčeta« v človeški podobi do skrajnosti izrabljati v podobi dela — tlake, desetine in kar se jc sicer še tem gospodom ljubilo.
To so bile za ljudstvo hude stvari, ki jih je prenašalo z veliko težavo in nezadovoljstvom.
ko je po hudih borbah napočila takozvana »zarja svobode«, zavriskale so od veselja množice, ker so mislile, da je konec trpljenja, beričev, valpetov in bati-našov.
Toda zgodijo se je drugače !
Resnici na čast se mora reči, da je doba »večjih pravic« prinesla mnogo dobrega. Preje v okove predpisov vkovano obrtništvo, kmetijstvo, trgovina in tudi industrija, v kolikor jo je bilo, so se jele dvigati in napredovati.
Kmet je obdeloval namesto graščakove svojo zemljo in si je s tem pridobil vsaj del blagostanja. Obrtništvo je napredovalo vsled svobodne konkurence, dokler ni začel goniti kapitalizem, ki se je z vso silo vrgel na polje industrije in sploh velikega podjetništva v vseh panogah.
Politična in gospodarska »svoboda« je bila tu. Ljudstvo ali vsaj en del (bogateji) je dobilo pravico sodelovati v zakonodaji potom volitev v zakonodavne zbore. Absolutizem se je spremenil v konstitucijalno vladavino. Vladar in ljudstvo sta delila zakonodavno vlast, seveda vedno tako, da je bil vladar zgoraj.
Vlade so bile, vsaj navidezno, odgovorne tudi parlamentom. Izgledalo je, da se prične polagoma nova doba one idealne svobode, v kateri se daje ljudstvu prilika, sebi -ustvariti po svoji volji take razmere, kakršnih si želi in kakršne so potrebne za medsebojno udobno in lepo življenje.
Sledilo je razočaranje !
V vseh ustavnih državah so se pojavila vprašanja, ki so vsled njihovega globokega poseganja v življenje razdvojila mišljenje ljudstva in parlamentov. Ustvarile so se razne stranke, ki se dostikrat medseboj smrtno sovražijo. Vsaka je hotela svoje »nazore« uvesti v javno življenje in se je v dosego tega posluževala vseh sredstev.
Večine parlamentov so terorizirale manjšine na celi črti in s tem je bila uvedena samovlast parlamentarne večine namesto prejšne osebne vladarjeve.
. Pojavila so se vpraš&nja, ki so izzvala največja nasilja parlamentarne večine, kakor kulturni boj v Nemčiji, Franciji, Italiji in v nekaterih drugih državah.
Glavno vlogo je v dobi »svobode« igralo versko vprašanje. Svobodomisleci so delali in delajo s polno paro na to, da odpravijo vero in cerkev seveda v prvi vrsti katoliško. Za turško se jim ne mudi tako; menda zato ne, ker ima tam lahko vsak več žen. V boju proti cerkvi svobodomisleci nič ne vprašajo po svobodi državljanov, temveč hočejo za vsako ceno in proti volji katoličanov izvesti svoje načrte. To je gotovo gaženje svobode. — Moč gre pred pravico!
Drugo veliko vprašanje, je bilo narodno vprašanje. Tudi tu so se v parlamentih in izven parlamentov bile velike bitke za narodno svobodo in usuženje slabejših
Naročajte
„SOC/ALNO MISEL*
mesečnik za vse panoge socialnega in kulturnega življenja.
Urejujejo:
dr. A. Gosar, Fr. Terseglav in dr. Engelbert Besednjak.
Naročnina za l. 1923 znaša: za Jugoslavijo 40 D, za inozemstvo 50 D., posamezna štev. stane 5 D.
Dobi se še tudi celoten I. letnik za ceno 30 D.
.——-m,	■■
Naroča se pri upravi „Socialne Misli", Ljubljana, Jugoslovanska tiskarna; kolportaini oddelek, Poljanski nasip 2.
Najboljše fn najtrpežnejše blago kupite pri
OBLAČILNICI ZA SLOVENIJO EHS V LJUBLJANI
Oglejte si njene zaloge I
PRODAJALNE NA DROBNO
so v Stritarjevi ul. St. 5 In v hiši »Gospodarske Zveze” na Dunajski cesti.
GLAVNO SKLADIŠČE
je v Ljubljani v Kresiji”, Lingarjeva ulica štev. 1, I. nadstr.
Podružnica v Somboru (Bačka), Aleksandrova ulica št. 11.
I. aeiavsKO Konsumno arustvo v
ima bogato izbero manufakture, češke lončene posode, klobuke, vsakovrstno špecerijsko blago, v zadružni kleti na Kongresnem trgu štev. 2 dobro vino po nizki ceni.
Hranilne vloge Članov obrestuje po 5°/0. Člani dobe 3% blagovni popust.
Pristopnina 1Q kron, delež 100 kron.
Prijave sprejema pisarna na Kongresnem trgu št. 2 in vse zadružne prodajalne V Vašem interesu je, da postanete član, članica naše zadruge!
~xi »stOuvMiiuiBiA ik 'u^uvvc u« Mi «.*«&■•.auait-žfckCil ”	itfa	.snjiistic	M.»tu «i	’.r.
Izdaja konzorcij.
Tisk ‘Zadružne tiskarne v Ljubljani.
Odgovorni urednik Dr. Andrej Gosar,
narodov. V tem oziru nam je zgled nekdanja Avstrija, ki jc z nasiljem parlamenta in vseh družili činiteljev zavirala ss oboden razvoj in naravno narodno pravo vseh nenemških plemen v tej državi. Kje je tu tako proslavljeno » svoboda«?
Istotako je socialno vprašanje, ki sicer »pretresa svet«, danes povod vprašanje nasilja »močnejših« nad »slabejširni« in to povsodi. O svobodi delavnih ljudi ni niti d u ha ne sl u h a. Ljudje in tudi taki. ki žive med množicami tega ljudstva, so še vedno mnenja, da je izvršitelj dela, posebno fizičnega, manj vreden, kakor drugi ljudje. Ti slepci ne morejo toliko spregledati, da bi videli, da na delu sloni vse. Toda delavni človek je manj vreden, zato mu devljejo mogotci na usta »nagobčnike«, da »šuti«.
Ravno sedaj ob času volitev imamo o tem krasen primer :
V	Srbiji se je namesto nekdanje komunistične stranke ustanovila »proletarska stranka« ali »stranka siromakov«. Vlada tej stranki, ki jo vodi bivši komunist Kan-celarovič, posveča največjo pažnjo. Kakor trdijo in poročajo beograjski listi, hoče vlada zabraniti vse kandidature, o katerih bi se kakemu ministru izljubilo misliti, da za njo stoje komunisti. To je navadno gaženje ustave, katera zagotavlja vsem državljanom državljanske pravice, in med katerih prve spada volivno in parlamentarno pravo.
Kje je tu svoboda ?
Pa se povprašujemo včasih, kako je to, da parlamentarizem ne more izvesti ljudske volje. To jc čisto naravno, ker je parlamentarizem dandanes samo še orodje mogotcev, ki pa žalibog prihajajo do svoje moči potom ljudskih množic. Vse gre rakovo pot! Pogrezamo se v blato brezpravnosti, siromaštva, nepoštenja, izrabljevanja in izigravanja eden drugega. Med seboj se koljemo, nad nami pa vilite valpetske biče razni »samodržci.
Kedaj bo bolje ?
Kadar bo postalo vse delavno ljudstvo res edino in samozavestno, in se bo naselila v njegova srca res prava krščanska ljubezen do Boga in bližnjega, takrat bo bolje. Takrat pa bo tudi država to, kar v resnici mora biti —• varuhinja svobode svobodnih državljanov. J. G.
Ženski vestnik.
Prve ženske sodne prisednice v Berlinu. V Berlin so 3. januarja 1923 prvič pri sodnih razpravah sodelovale ženske prisednice. Pri bodočem porotnem zasedanju bodo prvič sodile porotnice. Po naredbi nemškega pravosodnega 'ministra z dne 25. aprila 1922 sodeluje pri prisedniških sodiščih ena prisednica in en prisednik.
V naši najnaprednejši SHS državi na svetu pa seveda ženska ne sme voliti niti v občinski svet, dasi je imel občinsko pravico v občinski svet v prejšnji naši nazadnjaški državi vsaj del žensk. Mi seveda napredujemo !
Novi ženski poklici v Ameriki. Vsled svetovne vojske so ženske v Ameriki dobile vstop v več novih poklicev in opravljajo dela kovačev, strojnikov (maši-nistov), mizarjev, dalje v opekarnah, čevljarska dela, nastopajo kot kočijažinje in v drugih težaških delih.
V rokodelstvu so Američanke mogočne podobe. V inteligenčnih poklicih so v Ameriki našteli 1738 odvetnic sodnic, 1787 pastork v protestanskih verskih ločinah, 14.617 umetnic, 7219 zdravnic, 1829 zobodravnie, 1117 arhitektinj in 41 inženirk. V uradih in po pisarnah je zaposlenih 8,549.511 žena.
Socialni pregled.
Socialno skrb za revne bolnike nameravajo izvesti v Čehoslovaški. V celi državi nameravajo vzgojiti bolniške strežnice, katere bodo državne nameščenke z dolžnostjo da bodo obiskovale revne bolnike in njihove svojce poučevale, kako naj skrbe za nje.
Inserirajte v »PRAVICI1!
ai/arna fpntrAl" LJUBLJANA, Sv. Petra nasip
ivavailia „V.dlllCll	poleg	zmajevega	mostu
se priporoča cenjenemu občinstvu za mnogobrojen obisk
Štefan Mikolič, kavamar.
VALENTIN VOJSKA, pleskar in ličar
Ljubljana, Cerkvena ulica št. 11
se priporoča slavnemu občinstvu za vsa v njegovo stre,ko spadajoča dela.
DELO SOLIDNO!	CENE	ZMERNE\
KNJIGOVEZNICA, KARTONAŽA IN GALANTERIJA
MIROSLAV BIVIC
Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 29
se priporoča slavnemu občinstvu ter p. n. tvrdkam za cenj. naročila vseh v to stroko spadajočih del.
VELIKA ZALOGA ŠOLSKIH MAP, NOTEZOV IN BLOKOV.
Cene nizke! Postrežba točna! Delo solidno!
Vaše blagorodje!
f
Kdor hoče imeti dobro slikarsko delo s pristnim blagom, naj se obrne na naslov
Fr. P. Stare, slikarski mojster
Ljubljana, Florijanska ulica.
•••••••i
i
Zahtevajte »PRAVICO" po vseh ■ gostilnah in javnih lokalih, po- | sebno še v Industrijskih krajih I ■
Prometni zavod za premog LJUBLJANI
prodala iz slovenskih premogovnikov
velenjski, šentjanški in trboveljski premog
vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava na debelo
inozemski premog in koks vsake vrste in vsakega izvora
ter priporoča posebno
la čehoslovaški in angleški koks za livarne in domačo, uporabo, kovaški premog, črni premog in brikete.
Naslov: Prometni zavod za premog d. d. centrala v Ljubljani, Miklošičeva c. 15/11 : "   —— Podružnica v Novem Sadu (Bačka)-