Št. 86.
Tpst, v petek 28. marca 1913«
cai XXXVIII.
IZHAJA VSAK DAN
«b nadeljah In praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj. Posamične iter. se prodajajo po 3 nvč. < 6 stot.) v mnogih sobakarnah v Trstu in okolici, Gorici, Kranju, Št. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Dornbergu itd. Zaitarele §ter. po 5 nvč. (10 stot.) OGLASI 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v girokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm. namrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 20 st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka aadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po * stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave „Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti".
Plačljivo In toZIjivo v Trstu.
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
,7 edinosti jt moč
NAROČNINA ZNAŠA
sa celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K ; na aa-
ročbe brez doposlatie naročnine, se uprava ne ozira. SaroSnina na nedeljsko lzda.nje „^DIHOSTI»Hn«: «• eelo lato Kron 5*30, za. pol leta Kron 3 60.
Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefran >-
vaua pisma so ne »prejemajo in rokopisi 89 ne vraCa . Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo li-'a.
UREDNIŠTVO: ulica Giorgio Galattl T) (Narodni do- ) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN UUl>IXJL. La-konsorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna »Edmoei*. vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica Giorgio Galatti štev. 20.
Poitno-hranllnKnl račun 5tev. 841-652. TELEFON K 11-57.
Kapitulacija Šukri pase.
Bolgarsko uradno poročilo o naskoku na trdnjavo.
SOFIJA 27. (Kor.) „Agence telegraphi-que Bulgare" prinaša o strašnem bo|u za Drinopolle od 23. do 26. marca sledeče poročilo :
Dne 23. t. m. je dobil poveljnik drino-poljske oblegovalne armade, general Ivanov, od vrhovnega bolgarskega poveljstva ukaz, na| prične takoj z odločilnimi operacijami. General Ivanov je nato še istegs dne odredil početek generalnega naskoka.
Ob 3 popoldne so že pričele vse oblegovalne baterije bruhati silen ogenj na turške pozici|e. Bombardiranje |e trajalo nepretrgano do osnih zvečer. Turki so odgovarjali z 7so svojo težko artilerijo. Po osmih se je nadaljevalo bombardiranje, ki Je trajalo še ves naslednji dan v večjih presledkih, da je imela infanterija dovolj časa za priprave za generalni naskok.
V	noči od 24. na 25. je pričela bolgarska infncterija ob 1/24 zjutraj prodirati proti Kundere in si je ot> že izvojevala prehod čez reko. Istočasno se |e pričela silna kanonada poljskih in oblegovalnih topov na turške pozicije. Sovražnik je odgovarjal jako krepko. Bolgarske čete so pod zaščito artilerije polagoma, a sigurno prodirale in zavzele, ko je napočil dan, vse prednje turške pozicije v bajonetnem naskoku, dočim Je v istem času 56. pešpolk z vso silo naskočil severni trdnjavski obroč. 12 topov in 300 vo|akcv je padlo pri tej priliki Bolgarom v roke.
Na južnem sektorju so Bolgari med tem zavzeli utrdbo Pamukrirtt fn pričeli z ofenzivo proti Takatbajru in Dudžarosu. 20. srbsKi pešpolk je zavzel v divjem naskoku severozapadno utrdbo Kadimkej, levo krilo srb3ke timoške divizije pa je osvojilo Ek-mekškej. Srbska donavska divizija je bila silno krvavo bitko za utrdbo Papas-Tepe, k? je ena izmed najmočnejših drinopoljskih utrdb.
V	splošnem je bil namen srbsko-bcl-garske oblegovalne artilerije, ohraniti premoč nad sovražnikom in razdejati utrdbe. Pod zaščito artilerije so čete vzh. sektorla prodirale silno energično in so se približale ob 10 dopoldne na 200— 300 korekov glavni trdnjavi. 1000 vojakov je bilo vjetlh, 6 mitrafez. 21 topov, med temi 7 brzostrelnih, je bilo zaplenjenih. Ko se je dan nagibal k zatonu, je bilo opažati, da je srbsko-bolgarska ar-tilerija v veliki premoči, kajti mnogo turških baterij je utihnilo, ker so biie uničene. Ponoči se je nadaljeval artilerijski d?oboj, infanterija pa je razdejala vse umetno napravljene ovire in prešla takoj, ko se je zdanilo, zopet v bajonetni neskok.
Oblegovalci so svoje in one zaplenjene poljske topove in havbice pomaknili napref,
Med prvimi četami, ki so udrle v mesto, poslaniku dr. Spalsjkoviču, ko Je zapustil Tudi ta kolona se je morala v velikem ne-
je bil 20. srbski pešpolk. General Sukrl katedralo, kjer se je vršila zahvalna služba
paša je poslal poveljniku tega srbskega oddelka svojega adjutanta s sporočilom, da s 2 je pripravljen pogajati z generalom Stepa-novlčem glede kapitulacije mesta.
General Stepanovič je odklonil ponudbo Sukrl paše, ker je vrhovni poveljnik drlno-poljske oblegovalne armade, general Ivanov, Izrecno določil, da se sme Šakrl paša pogajati le ž njim, kar je ta potem tudi storil.
Srbska tlmoška divizija je zasedla vse forte na severozapadnl liniji, dočim je donavska divizija zavzela vse mostove pri Karagaču.
70.000 vojakov, 16 paS in 40 nemSkih oficirjev vjetih.
SOFIJA 27. (Izv.) Po privatnih poročilih, ki so došla semkaj, so Bolgari vjeli v Drinopolju 70.000 vojakov, 16 paš in tudi 40 nemških oficirjev, ki so se bojevali na turški strani. Govori se, da se nahaja med vjetnikl tudi turški prestolonaslednik Jussuf Izzedln.
božja, priredilo viharne ovacije, ki so se zvečer pred srbskim poslaništvom zopet ponovile. Bolgarski listi odkrito priznavajo velike srbske vspehe pri generalnem naskoku na Drinopolje in posebno hvalijo sigurno streljanje srbske artilerije.
Navdušenje v črirlgori.
CETINJE 27. (Kor) Padec Drinopolja je napravil po vse| Črsigori vellkansk utis Tako}, ko je došlo potrdilo, Je cetinjsko občinstvo odšlo pred bolgarsko poslaništvo, kjer je prišlo do entuzifastičnlh manifestacij. Člani kraljevske rodbine, ministri In drugi dostojanstveniki In dipiomatični zbor, so osebni čestitali bolgarskemu poslaniku. Kralj Nikola je odposlal kralju Ferdinandu brzo javno čestitko, istotako črnogorski ministrski predsednik bolgarskemu mi ? istrskemu predsedniku.
Strahoviti poulični boji.
SOFIJA 27. (Izv.) Po poročilih, ki so dospela semkaj, se je takoj, ko so Bolgari in Srbi udrll v mesto, vnelo strašno poulično klanje. Turki so se branili strašno obupno. Zavezniki so z nasajenimi bajoneti preganjali turške vojake iz ulice v ulico. V mnogih delih mesta se je vršil boj hišo za hiše. Poulične bitke so sc nadaljevale še celo noč. Večji del mesta še vedno gori.
SVILEN 27. (Izv.) V Drinopolju se poulični boji nadaljujejo. Tudi zapadne utrdbe še niso vse padle. Naskok na te utrdbe se izvršuje z velikansko hrabrostjo, a tudi Turki se branijo kakor levi.
Slavnostno razpoloženje v Sofiji.
SOFiJA 27. (Kor.) Uradno se poroča: Danes je bilo v mestu že na vse zgodaj zjutraj nenavadno živahno. Vse si čestita k veliki zmagi. V katedrali se je vršila žalna daritev za padie junake. Prisostvovali so: zastopnik kralja, ministri, zastopniki Srbije in Grške in vsi višji civilni in vojaški dostojanstveniki. Ko je dospel pred cerkev vojni minister, ga je občinstvo viharno pozdravilo. Slavnosii se nadaljujejo.
Proslavljen je zmage
in spomin na padle junake.
SOFIJA -27. (Kor.) Na današnji seji sobranja je bil ministrski predsednik Gešcv vihamo aklamiran. Izjavil je:
„Naši vojaki so skupno s srbskimi brati izvršili dejanje, ki bo zapisano z zlatimi črkami v zgodovini razvoja balkanskih narodov in ostane trajen spomenik v svetovni zgodovini. Drinopolje, drugo turško glavno mesto, je včeraj padio. Bajka, da je bol-
da definitivno zavzamejo vso obrambno H- j garska armada, ki se je tako sijajno izkazala Dijo. Ob polu 9 zjutraj so pričeli Turki za-) na odprtem polju, brez moči v boju proti žigati in podira*! hiše, bolnišnice in druge i trdnjavam, je sedaj razpršena. Včerajšnji dan
stavbe. V mestu samem ie na več krejih zbruhnil požar.
SOFIJA 27. (Ker.) „Mir slika padec Drinopolja kot velik trlumf balkanske zveze, hvali hrabrost bolgarske armade in izjavlja, da je zavzetje Drinopolja najboljši dokaz, da bolgarska armada ne pozna izmučenosti,
Srbi pred Drinopoljem,
BELGRAD 27. (Izv.) Poveljnik srbske armade pred Drinopoljem general Stepanovlč je poslal vrhovnemu srbskemu vojnemu poveljstvu v Skopi je poročilo, v katerem ojicljalno naznanja padec Drinopolja In opisuje potek kapitulacije. Poročilo pravi:
VELIKA BITKA PRI ČATALDŽI.
Bolgari zasedli '^ataldžo.
SOFIJA 27. (Kor.) ,Agence telegra-phTque Bulgare" poroča : Tekom odločilnih bojev pred Drinopoljem so dobile divizije bolgarske predstraže na čataldski Črti ukaz, naj prično takoj na v sej črti z ofenzivo Ofenzivno gibanje se jte pričelo istočasno, ko pri Drinopolju In je trajalo cele tri dni, namreč od 24.—26. t. tn. Bolgari so mec bojem dognali, da se bojuje proti bolgarski pre .straži 5 divizij infa nterlje in ena brigada kavalerlje pod zaščito vojnega brodovja Marmarskem morju.
Bolgarska predsiraža je neprestano prodirala In zasedla Unijo Arnavtkej- Ča-taldža-Gečell, višine vzhodno od Akalana, potem Kalfakejj Sofa skej In Armanli. Turške divizije so se morale neprenehoma umi katl In so se ped okriljem težke artilerije umaknile na višine za ^ataldžo.
Bolgarska armada ima sedaj v rokah zopet vse one pozicije, katere je zapustila za časa obnovitve vej ne.
Poveljnik združene prve in tretje armade poroča brzojavno, da je vzbudila med bolgarskimi četami pri Čataldži In Bulalrju vest o padcu Drinopolja nepopisno navdušenje.
CARIGRAD 27. (Kor.) Vojno ministrstvo je izdalo sledeče uradno poiočllo: Pri v bolg. sobranju čataldži so imele včeraj predstraže našega desnega krila do večera artilerijski dvoboj, vendar pa na tej točki ni bilo opaziti kakega prodiranja bolgarske armade. V cen-t ru m u in na levem krilu je bilo vse mirno. Prišlo je le do malih bojev, tekom katerih je sovražnik zavzel vse višine zapadno od Bujuk-Čekmedze, a se je moral tu vsled silnega ognja naše artilerije ustaviti. Artilerijski dvoboj na te] točki je trajal do soinčnega zapada, ne da bi se položaj spremenil.
CARIGRAD 27. (Izv.) Ob čataldžki črti divja že štiri dni krvava bitka, ki grozi s popolno katastrofo turške armade. V centru
redu umakniti. Vesti o porazu pri Čataldži so izzvale splošno paniko med carigrajskim prebivalstvom, zlasti zaradi tega, ker so vladni komunikeji slikali položaj tako rožnato, da Je bila vsa javnost prepričana, da e vsak nadaljni turški poraz nemogoč. Bolgarski uspehi pred ČataMžo so pokazali, da le bila bolgarska taktika umikanja uspešna, ker se je Bolgarom posrečilo zapeljati turško armado, da je prešla v ofenzivo. Vsled neuspehov pri Čataldži je omajano stali?če kabineta Mahmuda Šefketa paše. Predvsem je omajano stališče ministra notranjih del Hadži Adlla in njegovih radikalnih ministrskih kolegov, ki so na svetovali, na| turška armada pri Čataldži preide v ofenzivo.
Bitka se nadaljuje.
SOFIJA 27. (Kor.) „Agenc« Telegra-phique Bulgare* poroča: Bolgarska armada se je danes zopet z vso silo vrgla na turške čete In jih pognala za Karasu. — Mesto Čataldža se nahaja v bolgarskih rokah.
pomeni za bolgarski narod veliko veselje, obenem pa tudi žalovanje za hrabrimi junaki, so turški voji pod poveljstvom Abuk paše ki so padii na bojišču".	prišli v ofenzivo ter prodirali proti bolgar-
Govoru so sledile dolgotrajne navdušene ovacije. Sobranje je sklenilo odposlati gene-raiisslmu Savovu brzojavko, v kateri se zahvaljuje armadi za veliko delo in zahvalno brzojavko ruski dumi za bratske ovacije.
Ko je biia seja zaključena, so poslanci vstali in zaklicali: »Pokoj dušam padlih junakov I"
Ponovne ovacije poslaniku Spalajkovicu.
skim pozicijam. V torek so Abuk pašlne voje napadli Bolgari ter jih prisilili, da so se v velikem neredu umaknili proti vzhodu. Tudi bolgarsko desno krilo je napadlo turške pozicije ter pognalo Turke v divji beg. Vthovno poveljstvo turške armade je poklicalo pred Cataldžo celo one voje, ki jih Je vlada pridržala v svoje osebno varstvo v Carigradu, Toda tudi ti novi voji niso mogli ustaviti bolgarskega zmagovitega prodiranja
BELGRAD 27. (Uradno.) Iz Scfije se in preprečiti turški poraz. Levo turško krilo poroča, da je občinstvo danes srbskemu je bilo pod poveljstvom Hussein Izet paše.
PODLISTEK.
Ivan Vase v
V Pirinah.
Iz bolgarščine prevedel V. M.
Klim je bil med potjo zašel.
Sneženi metež je vse zamel: jarke, griče, poti in polja. Ob lepem vremenu je bil odšel z doma, in zdaj...!
Po cele ure je blodil po Pirinah okoli, kje je, kam gre, in kaj se mu lahko pripeti...
Samo eno Je vedel, da |e daleč od svoje vasi, v nepoznani gorski samoti, v kraljestvu divjih zverin in uničevanja.
Noč Je svetla od snega, toda njegovo' oko ne opaža ničesar, kar bi dalo poguma, j ničesar človeku podobnega, ničesar, kar bi] govorilo o življenju, ne koče, ne vasi, ne, varstva. Njegova vas leži v giobeli, in tudi! če bi prišel v bližino, je ne bi mogel vi-i deti. Gore naokoli samotne, bele, grozne,! kakor mrlič, pokrit z mrtvaškim prtom... I
Kam gre?... Beži v nedoiočnost, samo da ne zdreveni... Vihar mu bije v hrbet, tuli za njim, toži, stoka in vrišči kakor zlo-dej na Kleku...
Klim beži dalje, vedno le dalje, in pušča je vedno bolj brezmejna, grebu podob-nejša...
Ve, da ga čakajo domači in da se mučijo ! Za Boga, ali še doživi, da jih vidi ? I Toda.^ kdo uide živ iz te propasti ? 1
Čuti, da dreveni, da mora kmalu zmrzniti, da bo pokopan v zametu... Še tega ne bo vedel nihče, kje je njegov grob...
In njegova žena ?... In Gačko I...
Vihar Je zadivjal grozno in prekinil njegovo razmišljanje.
Nenadoma je opazil v temini črne sence, plazeče se tiho po snegu.
Kaj je to?... Volkovi?
Planil je na stran... Lačne zveri so se spustile za nJim z divjim tulenjem.
Kako dolgo je3 bežal, nič več ni vedel... Pred njim je bilo prazno, golo, kakor ena sama snežna ravan.
Nenadoma Je opazil KJim, da nekaj
Posledice zmag pri Drinopolju in Čataldži.
BERLIN 27. (Izv.) V nemških diploma-tičnlh krogih se priznava, da se Je vsled kapitulacije Drinopolja in bolgarskih zmag pri Čataldži, mednarodni politični politični položaj znatno izpremenil.
Splošno se računa z možnostjo, da bedo Bolgari vstrajali pri svojih prvotnih mirovnih pogojih. Zlasti bodo zahtevali Ro-dosto, ki je velike važnasti za trgovino z Malo Azijo. Tudi ni izključeno, da bo bolgarska armada pod vtisom zadnjih velikih zmag predrla čataldsko linijo in zased'a za neknj časa celo Carigrad. Edino, kar more rešiti Turčijo pred popolnim porazom |e to, da sprejme nemudoma balkanske mirovne propozicije.	*
Boj za Skader.
DUNAJ 27. (Izv.) Iz krogov zunaLjtva ministrstva se poroča, da Je srbska vlada naročila srbskemu poveljniku pred Skadrom, naj toliko časa ne obnovi bombardiranja Skadra, dokler ne zapusti mesta vse civilno prebivalstvo. Avstrijska vlada je posredovala v Carigradu, ca) se dovoli Essad paši, da ugodi prošnji Evrope glede odhoda civilnega prebivalstva iz mesta.
DUNAJ 27. (Izv.) Napovedana demarša velesil, ki naj bi obvestila črnogorsko in srbsko vlado, da zahtevajo velesile ustavitev vojnih operacij v severni Albaniji, Še do-s-:da{ ni dospela. Avstrijski cficijoznl krogi dolže Rusijo, da ona nalašč zavlačuje to demaršo. Iz cficljoznih virov se poroča, da nameravata radi tega naprositi Italija in Avstrija za poseben mandat, da izsili a od Črnegore sklep velesil. Ita ijani pa baje niso nič kaj zadovoljni s tem načrtom in so tudi proti vsaki nasilni akciji proti Črnogori.
Kralj Ntkola ne odstopi od Skadra.
BELGRAD 27. (Izv.) V tukajšnjih političnih krogih se trdovratno vzdržuje vest, da je kralj Nikola trdao odločen nadaljevati z bombardiranjem Skadra takoj, kakor hitro preteče določeni rok za odhod civilnega prebivalstva. Kralj še vedno upa, da zavzame trdnjavo in je odločen, da mesta ood nobenim pegojem prostovoljno ne da iz rok.
Kapitulacija Džavid paše Se ni gotova.
BELGRAD 27. (Uradno.) Vest, da se Je Džavid paša udal s svojo armado Srbom, je bila prenagljena. Pogajanja se še vedno nadaljujejo. Džavid paša je ponudil kapitala-
miglja pred „njim... svetle točke so zazarele pred njim. Čreda zverin je odposlala en oddelek, da mu prepreči pot...
Zdaj vidi grozno, neizogibno smrt pred seboi...
Tedaj je planil kakor besen v novi smeri na levo... navzdol po strmem pobočju — volkovi za njim...
Dvakrat se je zapletel v svoj dolgi pas, ki ga je vlekel privezanega za seboj — in padel je.
Ko se je doli zopet zavel, je opazil Klim z veseljem, da se nahaja v neki vasi... Kakšna da je, ali pomaška ali krščanska, na to niti pomislil ni, kajti zveri so ga zasledovale, so mu bile tik za petami... Planil {e skozi prva vrata na dvorišču, ki jih je najbrž odprl vihar, in stekel k oknu, kjer je še zmerom gorela luč.
In — volkovi vedno za njim...
Klim je odpahnil vrata šiloma in planil v nepoznano kočo...
Tu se je oddahnil... Videl je bolgarsko, krščansko kočo... svete podebe, pred njimi : goreče svetlljke... plapolajoča luč Je brlela
Še zmerom... Iz sence so mu skočili ljudje nasproti..
Začudeno se Je ozrl naokoli, kje da je ? In tedaj je spoznal, da je v — svoji lastni koči.
Previdnost je vodila njegove korake k domačemu ognjišču, dočim Je menil, da se nahaja ravno v nasprotni smeri.
„Oče!... Žena!... Vstanitel" je zakllcsl in snemal torbo z božičnimi darili.
Kakor blazni so kriknili in planili k njemu, da ga pozdravilo.
„Sinko, kara si zašel v tej grozni nevihti ?" je šepnil oče skoro nezavestno In zajokal kakor otrok.
„Nevihta Je velika, toda Bog Je Še večji, oče... Pridite, pridite vsi, pojdemo / cerkev. AU ne slišite ropoiulje?"
V tem hipu je uraolkntla nevihta, začula se je ropotulja...
Krist je rojen J...
Kmalu je zapustila srečna družina kečo in šla v cerkev.
In kotel z jedili je pričel ob ognju
zopet veselo kipeti!...
(Kocec;.
Biran II.
„EDiNOBT" It. 86,
V Trstti dne 28. marca 1913.
cijo svoje armade ia izročitev orožja pod pogojem, da sam obdrži sabljo, ostalim oficirjem pa se vrne sablja takoj po koačanem premirju. Srbski glavni stan Je posudbo sprejel, a Džavid paša Je v zadnjem trenotku spremenil svoje stališče ia se pogajanja sedaj še vedno nadaljujejo.
Odpoklic srbskih čet iz Albanije.
DUNAJ 27. (Izv.) Večerni listi poročajo iz Belgrada, da pričakuje srbska vlada sedaj napovedano kolektivno demaršo velevlasti, nakar odpokliče takoj vse svoje čete iz Albanije. DemarŠa se izvrši še ta teden.
Solunsko vprašanje jako kočljivo. Bolgari in Grki se utrjujejo pred mestom.
DUNAJ 27. (lzv.) Solunsko vprašanje postaja vedno bolj kočljivo In grozi izzvati med Bolgarsko in Grško oster konflikt. Grki z mrzlično naglico odpošiljajo svoje čete izpred Janine pred Solun in baš pred par dnevi Je prispelo 8000 vojakov šeste grške divizije, ki so se utaborili pred Solunom.
Bolgari so napravili med Seresom in Nigrito okope, katere so armirali z artllerijo. Grk! nameravajo poslati eno divizijo v Nigrito. Grki koncentrirajo svoje čete tudi okolu Jezera Langaza.
Zanimiv dementi.
PETROGRAD 27. (Kor.) .Petrograjski brzojavni urad" poroča: Zunanje ministrstvo energično dementira vest „Novoje Vremje", da Je zunanji minister Sasanov ponovno izjavil, da se Rusija v nobenem slučaju ne misli vojevati. Uradni dementi označuje imenovano izjavo lista kot lojalno izmišljotino, katere ne more nihče potrditi.
Kaj bi želeli Nemci.
DUNAJ 27. (Izv.) Berlinski listi so danes popoldne priredili posebne izdaje, v katerih poročajo, da Je skušal kralj Nikola izvršiti samomor. (Vest je navadna podla izmišljotina in je le pobožna želja Nemcev. — Op. ured.)
Truplo grškega kralja dospelo v Atene.
ATENE 27. (Izv.) V spremstvu 6 kri-žark velesil fe prispela danes dopoldne grška ladija „Amphitrite" s truplom kralja Jurija v PireJ. Duhovnlštvo je blagoslovilo rakev, ki je bila pokrita z grško in dansko zastavo in kraljevsko krono. Nato so sinovi in vnuki pokojnega kralja prenesli rakev na suho, kjer Je čakala nepregledna množica ljudstva. Rakev so pozneje prepeljali v katedralo, kjer so se vršile prve ceremonije, pri kateri so tvorili princi častno stražo. Truplo bo izpostavljeno tri dni.
Pravaški kongres v Opatiji.
OPATIJA 27. (Izv.) Danes je bil otvor-|en tu kongres pravaških poslancev, katerega se vdeležujejo vsi jugoslovanski pravaški in klerikalni poslanci. Obravnavalo se }e predvsem o bosenskem jezikovnem vprašanju.
Nekateri pravaški poiitiki so izdelali obširen memorandum na prestolonaslednika, v katerem ga prosijo, naj ukrene vse potrebno za pomirjenje hrvatskega naroda, kajti sicer se je bati, da Je sedanja hrvatska generacija zadnja, ki upa doseči svoje narodne cilje v okvirju avstrijske monarhije.
Dr. Šusteršič in dr. Mandić sta tefe-rtraia o naziranju dunajskih merodajnih krogov o Jugoslovanskem vprašanju. Najvažnejša točka na današnji razpravi pa je bilo bosensko Jezikovno vprašanje in z vso gotovostjo se zatrjuje, da Je tozadevno že sklenjen kompromis z bosensko vlado.
Odstop tirolskega cesarskega namestnika.
DUNAJ 27. (Kor.) Brzojavni korespon-denčni urad poroča, da Je cesar ugodit prošnji tirolskega cesarskega namestnika, barona Splegelfelda, za vpokojitev in mu pri tej priliki podelil veliki križec Franc-Jože-fovega reda. Njegovim namestnikom je imenovan c. kr. komornik in veleposestnik, grof Friderik Toggenburg.
Španski kralj ponesrečil.
MADRID 27. (Izv.) Španski kralj Alfonz se Je včeraj pri športnih igrah ponesrečil in zadobii par lahkih poškodb.
Samomor princa Windischgraetza.
RIM 27. (Izv.) Tu se je ustrelil sinoči ataše avstrijskega poslaništva dedni princ Windischgraetz, edini sin vladajočega kneza Wicdischgraetza, predsednika avstrijske gosposke zbornice. Motivi samomora Še niso znani. Po eni verziji Je bil pokojnik hud nevrastenik, po drugi Je izvršil samomor vsled velikih izgub pri hazardnih igrah, po tretji vsled nesrečne ljubezni.
RIM 27. (Kor.) Povodom tragične smrti princa Windischgraetza poročajo listi vse mogoče kombinacije o motivu dejanja. Na kompetentnem mestu izjavljajo, da so vse kembinacije brez vsake podlage, ker Je bil princ zelo veren. Bil Je veiik nevrastenik. Posebno zadaje dni Je bil silno duševno potrt.
Justifikacija korporala Bacaza.
OPAVA 27. (Kor.) Danes zjutraj Je bil na dvorišču tukajšnje vojašnice obešen re-
zervni korporal 13. peŠpolka, Ivan Bacaz, ki je pred par dnevi po vajah med mar-šom ustrelil svojega nadporočaika Srama. Justifikacijo je izvršil dunajski rabelj Kari Lang.
„MiHtarische Rundschau" piše: Korporal Bacaz je bil danes zjutraj obsojen v smrt na vešala. Ob 8 13 Je dunajski rabelj že končal svoje delo. Eksekudja se je izvršila brez kakega posebnega prigodka. Bacaz je po spovedi in obhajilu priznal svoje dejanje. Od svojih sorodnikov se |e pismeno poslovil.
Demisija ministra Hazayja?
BUDIMPEŠTA 27. (Kor.) Neki tukajšnji Ust Je priobčil vest, da namerava brambni minister baron Hazay demisijonirati. Kompetentni krogi zatrjujejo, da Je ta vest brez vsake podlage.
Deželni lbori.
OPAVA 27. (Izv.) Danes Je bil otvor-Jen Šlezijski deželni zbor.
BREGENC 27. (Kor.) V predarlskem deželnem zboru Je vladni zastopnik grof Thun predložil danes vladno predlogo o statutu deželne brambe za Tirolsko in Pre-darlsko.
Ruski vohun aretiran.
KRAKOV 27. (Izv.) Tu je bil danes aretiran oficir ru3ke obmejne žandarmerije, Delizov, ker Je osumljen vohunstva.
Obravnava proti atentatorju Prinzu.
DUNAJ 27. (Izv.) Danes se je vršila obravnava proti brezposelnemu delavcu Prinzu, ki Je izvršil dne 18. avgusta 1912. na dunajskega oomožnega škofa Pflugerja, atentat. Prinz je bil obsojen na dve leti težke ječe.
Mednarodni geografski kongres v Rtmu.
RIM 27. (Kor.) Danes Je bila na Kapi-tolu slovesna otvoritev mednarodnega geografskega kongresa, katerega je priredila italijanska geografska družba. Otvoritvi so prisostvovali: kralj, zunanji minister di San Giuliano, kolonijalni minister BertoHni, vojni minister Spingardi, mornariški minister Cat-tolica, naučni minister Credaro, mnogo poslancev in senatorjev, mnogo kongresnih udeležencev, med drugimi znani raziskovalec Nordenskjold.
Velika poplavljenja v Ameriki.
NEW-YORK 27. (Kor.) Poročila iz poplavljenih dežel so strašna. Silno mnogo ljudi je zgubilo svoje življenje. Vse telefonske in brzojavne zveze so pretrgane. Več sto mostov se Je zrušilo. Mesto Dayton je popolnoma uničeno. Iz Ohio se poroča, da je tamkaj 250.000 brez strehe. Domneva se, da Je v Indianopolisu utonilo 200, v Kolumbiji 150 ljudi. Skupno število mrtvih žrtev znaša najmanj 1500. Škoda znaša okolu 50 milijonov dolarjev.
DAYTON 26. (Kor.) Mesto Je v ognju. 50.000 ljudi bega po gornjih hišnih nadstropjih, brez razsvetljave, vode in hrane. Pridružil se Je sedaj Še mraz. Vojaštvo se neprestano trudi, spraviti ljudi v rešilne čolne. — Število smrtnih žrtev se ceni tu na 2000. Velike žrtve je raznamovati tudi v mestnih okrajih, kjer prebivajo tujci, ki kljub opominu, da Je nasip v nevarnosti, niso zapustili mesta.
Ko se Je nasip podrl, Je udrla 10 m globoka voda v ulice in poplavila celo mesto. Nešteto poslopi| Je bilo tekom ene ure odplavijenih. Mnogo najbolj obljudenih ulic je bilo popolnoma uničenih. Veliko Število hiš stoji do strehe pod vodo.
DAYTON 27, (Kor.) Požar še vedno razsaja v mestu. Župan je prosil za dinamit, da požene v zrak vse ogrožene hiše in tako prepreči razširjenje ognja.
Pacifikacija Trfpolitanije.
TRIPOLIS 27. (Kor.) Kolona generala Laquia je dospela včeraj zvečer v Suadno, 20 km od Jtfrena in pozvala okrajno pred-stojništvo, naj prizna okupacijo Tripolitanije. Pogoji generaia Lfquia so bili sprejeti.
Danes je dospel general Lequia v Jef-ren. Soliman el Baruni je odposlal na generala pismo, v katerem je izjavil, da se podvrže Italiji, a še predno Je bila na Jetrenu razobešena bela zastava, Je Soliman pobegnil v zapadni smeri.
trdnjavo. Veseliti se pa morajo tudi Srbi, da priznavajo Bolgari njihovo vrednost in se
C h učijo ceniti. Končno pa se odkrito in ratski veselimo mi, ki gledamo le od daleč čudesa, Id Jih dela bratska sloga in sila — teritorijalno tako daleč, ko smo v resnici vendar tako blizu po — čutstvu !
Pet celih mesecev se |e Drinopolje hrabro držalo. Tekom te dobe so mu opetovano prorokovali padec. O dejstvu samem se niso motili, varali so se le glede sa čas. — Pa prej ali slej Je moralo priti tako...
Do sedaj Je Drinopolje že tretjič podleglo vojni sili. Prvič Je to bilo leta 1829., ko Je ruski general DebiČ zanesel slavo ruskega orožja celo za balkansko Staro Planino in zasedel mesto. Tedaj Je šlo hitro; leta 1878. pa Je trebalo po padcu Plevne dolgo trajajočega obleganja, da se je trdnjava vdala vdrugiČ. Sedaj Je Drinopolje zopet v slovanskih rokah in tako ostane...
Padec Drinopolja ie vojaško velikanskega pomena. bi hoteli Turki vojno še sedaj nadaljevati — kar je pač izključeno — bi bili popolnoma izgubljeni. Pri Drinopolju so namreč Bolgari in Srbi opravili svoje krvavo delo in na razpolago so sedaj vsi oni velikanski topovi za obleganje, ki bi pač gotovo zmogli tudi okope pri Cataldžl. Svobodna Je pred Drinopoljem vsa mnogoštevilna armada, ki pojde tja, kamor Jej zaukažejo.
Veliko večje važnosti pa Je politična stran tega dogodka. Dokler se Je Drinopolje še držalo, so mislili Turki, da Jim ostane. Ia tega so se krčevito držali. V Londonu Je prišlo radi Drinopolja pri konferenci do preloma, radi Drinopolja je padel v Carigradu Klamil paša s svojim kabinetom. — Radi Drinopolja se je prelilo po nepotrebnem toliko krvi, da morajo Bolgari in Srbi za to zahtevati posebne vrste odškodnino.
Trdijo sicer po Evropi, da bo nova meja med Turško in Bolgarsko struga reke Marice od izliva pri Enosu do reke Ergene, potem do Ergene vse do tja nekam pod Lo-zengradom, odkoder ustvarijo neko naravno ali nenaravno me|o do Midije ob Črnem morju. Res pa Je, da Bolgari ne morejo biti — zlasti po tem znamenitem uspehu — zadovoljni s takim omejavanjem, ko so vendar zmagovali Turke celo daleč tam za to črto pri Bulairju, so prišli celo v Rodosto, in ko se razsipavajo celo okopi Cataldže tik pred Carigradom.
Za občinske volitve.
Pozor, volilci!
Kdor le količkaj zasleduje delovanje naših nasprotnikov v sedanjem volilnem gibanju, mora priznavati, da so razvili i italijanski liberalci i socijalni demokrati že kar najživahnejše pripravljalno delo za bodoče volitve. In ne samo ti, še celo oni Nemci, ki se pred kratkim Še niti iavno pokazati niso upaii na ulici, se dandanes razkoračajo na vse mogoče načine po Trstu, so si določili svoji dve volilni pisarni, kamor kličejo in vabijo svoje volilce, naj prihajajo pregledovat volilnih imenikov itd. Kakor Je torej očividno, se hočejo Nemci aktivno udeležiti bodočih občinskih volitev in postaviti svoje lastne kandidate.
Nič gotovega Še ni čuti s strani italijanske konservativne stranke, ki se zbira okrog svojega glasila „Corriere Adriatico", katero pa dosedaj še ni zinilo niti besedice o stališču, ki je zavzame napram volitvam njegova stranka.
Socijalni demokrati so v zadnjih časih, od tedaj, odkar se Je vršila ona znamenita ljudskošolska debata v mestnem občinskem svetu, nekoliko potihnili s svojim vednim zabavljanjem in psovanjem proti .narodnja karstvu" in „narodnjakarjem". Zmagala je
Jedren — Odrin.
Zadnjo nado so Turki izgubili. Padlo jim je tudi njihovo Jedrene, trdni temeljni kamen, na katerega so se še opirali, da bi si zgradili manjši, svojim malenkostnim razmeram primeren dom, — na razvalinah nekdarje sijajne in mogočne Turčije. V sredo je prišlo Drinopolje v bolgarsko last in Sukri paša, junaški branitelj in vojak, kakršnjih danes skoro ni več med Turki, se je vdal bolgarskemu poveljniku, generalu Ivanovu.
V Sofiji, po vsej Bolgarski in povsod, kjer žive prijatei|i Slovanstva, ljubitelji pravice in pristaši civilizacije, |e zavladalo veselje nad bolgarkim Odrinom. Dobro Je, da Je hotelo naključje, da . Bolgari niso sami mogli izvojevati Drinopolja. Veseliti se morajo oni samf, da so jim tako odlično pomagali Srbi, katerih kavaierija ie bila prva četa, ki Je zmagoslavno prijezdila v dobljeno
pač v njihovi stranki resnejša, pam:tnejša in — previdnejši stiuja, ki Je začela Eajbrž — — računati 1 In številke so pokaiale, da bi politika zabavljanja, hujskanja ia psovanja proti Slovencem in slovenskemu narodu in slovenski narodnosti znala temeljito izpremeniti končne številke pri občinskih volitvah ia to prav gotovo ne v korist socijalnim demokratom. Ta račnn Je bit menda tudi povod, da je tedaj, kakor bi bil odrezal, prenehalo ono blazno dlv|anje proti slovenskim narodnjakom po „Zarji" In ono blaten|e in psovanje. Mislili smo že, da je pri socijalnih demokratih končno vendarle enkrat prišla popolnoma do zmage resna ia trezna presoja položa|a, da je pamet zmagala nad noro strankarsko straitjo. Toda, kakor kažejo zadnji časi, smo se vendarle zmotili.
Gotovim petelinom le ni dala žilica miru in tako smo čitali v sredni .Zarji- začetek „volilne kampanje", ki jo je začela .Zarja" po svoji stari navadi, namreč stari navadi nienih tržaških .urednikov" z — lažjo!
.Slovenski in italijanski nacijonalci se pripravljajo na volilno borbo po svoji stari navadi", pravi .Zarja". „Oboji bi radi dokazali, da ne gre za drugo, kakor za narodne reči____ Slovenski nacionalcl si domišljalo, da je delavstvo pozabilo na W i 1 f a n o v predlog, ki siježelel protisocijalističnega kompromisa med slovenskimi in italijanskimi nacijonalci".
Naj nam vendar ta resnicoljubni .Zarjln tržaški .urednik" citira oni dr. Wilfanov predlog na protlsocijalistični kompromis, ki si ga je gospod sodrug .urednik" tako imenitno lilagal is svojega rokava, da bi seveda napeljal vodo na svol socijalno-demokratični mlin, češ, edini socijalni demokrati morejo rešiti delavstvo, ki naj si nikar ne daje zaslepljevati po narodnjaških frazah.
.Ako se hočejo gospodje med seboj prepirati zaradi Jezikovnih reči, jim seveda dovolimo" — tako pravi mllostljivo gospod sodrug .urednik- in nadaljuje: .Nikar pa ni treba, da bi s takimi rečmi slepili revno in bedno ljudstvo, ki potrebuje vse kaj drugega, kakor nacijo naliatič no, umetno prirejene komedije t"
Zapomnite si, slovenski volilci, vi, ki vam Je svet vaš jezik, ki spoštujete in ljubite svojnarod: soc i j a1ni demo kra t i imenujejo vašo ljubezen do vašega milega rodu in Jezika, vašo vnemo za čast vašega slovenskega Jezika, vaš boj za pravice vašega slovenskega 2 j v I j a — nacijonalistično, umetno prirejeno — komedijo !
In ti ljudje bodo hodili potem okoli vas, da bi pridobili vaše glasove 1
Menda veste, kaj vam je storiti
tedaj!	„ _ t
Da pa bo na vsej črti uspešen boj proti nasprotniku, ki ga začen|a s tako nečednimi sredstvi, kakor je laž in blaten|e in sramotenje, je pa tudi treba, da stori vsak naš volilec že tudi takoj od začetka vso svojo dolžnost kot zaveden slovenski voliiec.
Pred vsemi je treba, da se vsak prepriča, ali je vpisan v volilnem imeniku in ali ie pravilno vpisan To Je sedaj glavna stvar in nihče naj ne odlaša s tem najpotrebnejšim činom. In če ni kaj v redu v volil3kem imeniku, potem pa:
Ne zamudite reklamacij!
Volilski imeniki so na razpolago v glavnem volilnem lokalu v Narodnem domu in vseh volilnih lokalih, sedežih volilnih odborov in sicer:
Za mestne volilne okraje:
Za I. okraj (Sv. Vid): .Konsumno društvo" .Alla nuova Lazzaretto vecchio 31.
Stazione" v ulici

rimorsko in Dalmacijo: R
Nove Osram svetiljke
Nerazbitne !
70° 10 prihranka na toku. - Briljantna, bela luč. Traja dolgo. - Za istomemi in izmenični tok. - V svetlobni moči 0*25 do 1000 sveč in napetosti 1*2 do 260 voltov. — Glavna zsloga za Trst, Gorico* D it mar. br. Brunner d. d. Dunaj, Trst, piazza del Ponterosso 1
V Trsta, dne 28. marca 1913.
„EDINOST" št. 86.
8tr*n m.
Z a III. okra) (Novo mesto): „Tržaško podporno in bralno društvo", ulica Torre bianca 41, I. nadst.
Za IV. o k r a | (Nova mitnica): Prostori .Narodne delavske organizacije", ulica Sv. Frančiška št. 2, I.
Za V. okraj (Stara mitnica): gostilna Conte Verde pri voglu ulic Rosseti in Pic-cardi.
Za VI. okraj (Sv. Jakob): .Konsumno društvo" pri Sv. Jakobu (nasproti
cerkve).
v konsumnem društvu „Jadran" (ulica Industria);
v gostilni Štrancar (ulica Giuliani).
;: Za okoličanske volilne okraje:
I.	o k r a J: S v. M. Magd. Spod: „Konsumno društvo" na Kolonkovcu.
Sv. M. Magd. Z g.: „pri Tirolcu".
Škedenj: „Gospodarsko društvo".
II.	o k r a j: Sv. Ivan: „Konsumno društvo" (začasno).
K o 1 o n j a : „pri starem Matevžu*.
L on jer; „Gostilna pri Županu".
Rocol: „Gospodarsko društvo".
III.	okraj: Rojan „Konsumno društvo".
B a r k o v I j e : „Obrtnijsko društvo" (Nar. dom).
Opčine: „Konsumno društvo", (ob delavnikih od 7 do 9, ob nedeljah in praznikih od 1 do S zvečer). Bane: „Konsumno društvo".
Prošek: društveni prostori „Hajdrlha" Jn Sokola".
Bazovica: pri g. Andreju Grgiču
hit. 97.
T r e b č e : Gospodarsko društvo.
Sv. Križ: pri g. Ivanu Košuta hšt. 6.
Poživljamo vse volilce, naj nikar ne odlaša|o in naj se čim prej prepričajo o vpisu, kajti pozneje se delo tako nakopiči, da ga ne bo mogoče zmagovati. Torej začnite tako|, da nazadnje ne bo prepozno.
Zaupniški sestanki v mestu.
Sestanek zaupnikov III. mestnega okraja se bo vršil danes, v petek, ob 8 in pol zvečer v prostorih „Tržaškega podpornega in bralnega društva" ulica Torre bianca št. 41. Potrebno ie, da se udeleži lega sestanka čim največ volilcev tega največjega mestnega okraja, kajti le na ta način je mogoče izvesti reklamacljsko postopanje.
V o 1 i 1 c i IV. mestnega okraja imajo danes, v petek, 28. t. m. ob osmih zvečer sestanek v prostorih „Narodne delavske organizacije" v ulici Sv. Frančiška št. 2.
Zaupniški sestanki v okolici.
Za Rocol: v nedeljo, dne 30. t. m., ob 4 popoldne v „Gospodarskem društvu".
Sestanek zaupnikov II. okoli-čanskega okraja je v ponedeljek, dae 31. t. m., ob 8 in pol zvečer v sveto-Ivanskem „Narodnem domu". Nujno prosimo, da prideta vsaj po dva zanesljiva moža iz vsake skupine Rocol, Lonjer, Kotanja in Vrdelca.
Deželni zbor tržaški
je imel snoči svojo prvo kratko sejo, na kateri je podal poslanec dr. Brocchi poročilo o raznih potrjenih in nepotrjenih predlogah minolih zasedanj in navajal zakonske načrte za sedanje zborovanje.
Odgovarjal mu Je najprvo posl. dr. P u e c h e r, navajajoč, kako malenkostno je bilo vse dosedanje delovanje deželnega zbora tržaškega, ki ni znal sklepati primernih davčnih reform v demokratičnem smislu v prilog občine; nadalje je posebej še protestiral, ker ni še deželni odbor predložil voiilne reforme po proporcijonalnem sistemu, kakor mu je bilo to naloženo že pred leti.
Poslanec dr. Slavlk se Je pridružil imenom slovenskih zastopnikov temu protestu glede volilne reforme in navedel še ostale zakonske predloge, katere bi trebalo nujno rešiti. Pred vsem trebamo zemljeknjižni zakon, katerega se večina iz nacijonalnlh motivov tako silno boji, kljub temu, da vsi uvidevajo njega silno potrebo, ker vlada v tem obziru velika nepopravljiva zmešnjava. Dalje Je mestni štatut tako zaostal, da ga Je treba temeljito predelati, a večina se zadovoljuje s popravljanjem posameznih paragrafov, prav kakor da želi, da bi se temeljite in moderne reforme čim dalje zavlačevale v očito Škodo naše dežele. Slednjič Je govornik ostro kritiziral novo predlogo šolskega zakona, ker (e večina brezobzirno prezrla upravičene zahteve siovenske stranke, da se tudi slovenskemu šolstvu na tržaškem zakonitem potu zagotovi ravnopravnost la svoboden azvcj. Z ozlrom na krivično
stališče, Id ga |e veČina zavzela ob sestavi šolskega zakona, nastaja dolžnost za slovensko stranko, da se proti tej predlogi posebej
izreče.
Po odg ovoru dr. Brocchija govornikoma obeh manjšin, Je bilo sprejeto njegovo poročilo z glasovi Uškoliberalnih poslancev. Nato re Je bavil v tajni seji deželni zbor z nekterimi personalijami.
Domače vesti.
Nekaj straSnega se je dogodilo povodom, ali pravzaprav v velikonočni procesiji pri Sv. Jakobu. In sicer |e „Indipendente", ki obvešča javnost o nezaslišanem. Čujte le, kaj se je zgodilo! Čujte in nikakor — ne smejajte se! Zaupnik laškega radikalnega lista sporoča namreč, da je neka godba svirala v procesiji koračnice,
v kateri je zasledil kak slovanski motiv____1
In v tem vidi vero — politike. Zaupnik „Indipendenta" daja z najresnejim obrazom izraza svojemu začudenju, kako Je mogel župnik pri Sv. Jakobu dopuščati, da se na tak način zanaša politika tja, kjer bi morala biti izključena.
„Indipendente" hoče menda veljati za resen list. Ali v tem slučaju dokazuje le, kako mal korak je včasih od resnega do
—	smešnega! Zato ga prosimo, na| nam ne zameri nikar, da mu ne bomo odgovarjali resno, ampak da Rjegov alarmni strel od Sv. Jakoba doli jemljemo od — zabavne strani. Uvažujoč stanje nervoznosti, v kateri se nahaja zbog velike skrbi za ohranitev tržaškega italijanstva, in spričo dejstva, da temu italijanstvu preti poguba celo že od strani cerkvenih procesij, bi Še umeli, zakaj mu kak slovanski motiv v kaki veseli slovenski koračnici tako žali občutljivo italijansko uho in vznemirja italijansko dušo. Ne moremo pa uraeti tistega užaljenega posvarila na adreso gospoda župnika. Stvar Je namreč nekoliko zamotana in ni lahko izvedljiva. Kako si vendar „Indipendente" predstavlja vršenje cenzure od strani župnika nad komadi, ki jih hoče izvajati godba! Mari naj bi godba predlagala župniku svoj spored v cenzuro? Kaj pa, če g. župnik ni toliko muzikalno naobražen, da bi poznal tiste kljuke?!! Kako naj potem sluti, da je v skladbi kaka nota,^ ki spominja na kak slovanski motiv ?! Če pa vzamemo slučaj, da župnik pozna note, a ne pozna dotičnega slovanskega motiva ?! Ne da bi kaj hudega slutil, „tolerira" to — glasbeno politiko.
Nu, eno resno besedo pa bi vendar izpregovorili na adreso „Indipendenta". Ko ga že tako resno apostrofira radi onega slovanskega motiva, bi mi na mestu gospoda župnika malce pojasnili užaljenemu Italijanstvu, kako bi izgledale procesije in sploh vse cerkvene prireditve pri Sv. Jakobu, ako bi se Jih ne udeleževali in jih poveličevali slovenski ljudje! Povedali bi mu, da ogromne večine tistih, ki so se udeležili procesije s pobožnostjo v srcu
—	in ki prvi prihajajo v poštev radi svojega Števila in svojega verskega čuta — ni žalil noben slovanski motiv. Oni pa, ki so bili užaljeni, bi se bili lahko izognili tej neprijetnosti na kaj jednostaven način: naj bi ne bili šli blizu — zijala prodajat 1! Punktum!
Nekoliko pojasnila. Prejeli smo: Od raznih strani čujemo glasove, ki bi lahko škodovali naši narodni stvari, ako bi ljudem ne pojasnili stvari. Vsled nenavadne krize, ki je navstala v zadnjih mesecih minulega leta na denarnem polju in vsled n premišljenega dviganja hranilnih vlog po vlagateljih so morali vsi denarni zavodi ustaviti, ali vsaj omejiti dajanje posojil. Še več, morali so izterjati razna posojila, da so mogli zadovoljevati one, ki so vsled ščuvanja kakega „Piccoia" dvigali svoje prihranke. Ker mnogim našim ljudem ni nič, ali pa zelo malo znano, kako na vstajajo slični neljubi dogodki, hočemo stvar nekoliko pojasniti.
Vsi denarni zavodi, izvzemši velike banke, morajo de!ati v obče le z denarjem, ki Jim ga zaupajo oni ljudje, ki denar posedujejo, to je: vlagatelji. Ta ulcženi denar je treba vlagateljem obrestovati in zato morajo denarni zavodi ta naloženi denar posoditi njim, ki potrebujejo denarja. Ako pa so se vlagatelji „splaŠill" in začenjajo trumoma dvigati svoj denar, prihajajo denarni zavudi v stisko. Denar je razposo-jen na več let, ali vsaj na več mesecev.
P0H6TV0
SOLIDNO: Hi: ELE8ANTN8
M* ZMIRNIH CINAM H
RAFAELE ITAUA
»T - VIA M A LC ANTON - TMI
Mnenje a. dr. Henrika Munka - Karlove Vari.
Gosp. /. SERRAVALLO
Trst.
SI dovoljujem poročati, da smatram vaše železnato kina vino Serravallo za Izbornega tonika, katerega bolniki prav radi vzamejo In da pred vsem povspešuje tekt kar je posebno važno pri bolnih In re-konvalescentlh.
Karlove Vari, dne 16. junija 1911.
Dr. MUNK.
Aristide G-ualeo - Trst
»1» S. Servolo 2. — Telefon 329, Rom. VI.
Odlikovani tovarna ( svetinjo ) ceui In cementnih
Ml teratov In umetnega Komna.
■ > • •
g Sprejeti* T vnkomtso delo t eeneiti.
■■■■■■MM
Cene zmerne, delo tetao.
I I
i t i i

ALOJZU TflUČHR- DČJTOULJE
avtorizirano stavbno in kamnoseško podjelje
zapriseženi sodni izvedenec
izvršuje vse potrebne načrte, proračune, cenitve za stavbe, vodnjake, ceste, nagrobne spomenike in druga monumentalna dela. Cene zmerne.
ii I i i I i '_
l ' 1 i ' i i
II t I 1 I TTT

trt lil IIM lihll—■ illllll I■! I||————I ——— ———M
PAROPLOVNA DRUŽBA D. TRIPCOVICH & Ci.
^==^========= TRST --------------------~----
Urnik za potniško službo
veljaven do preklica.
Iz Trs ta V Jakin, najhitrejša proga
s parobrodom na «sva vijaka „GRAF WURMBRAND \
Prevoz čez morje v 9 urah.
n
§
Vsako sredo ob 7 zjutraj od pomola sv. Karla, v zvezi z brzovlakom v Rim in nazaj, s povratkom iz Jakina v Trst vsako sredo ob 9 dopoldne;
iz Trsta V Jakin, direktna proga
z zvezo z brzovlakom v Rim in nazaj s parnikom na dva vijaka „CYCLOPSa ; vsako soboto ob 4 pop. iz proste luke ; s povratkom iz Jakina v Trst vsak ponedeljek ob 4 pop.;
iz Trsta v Benetke,
s parnikom na dva vijaka „Graf Wurmbranda ; vsako soboto ob 2 popoldne in vsako nedeljo ob 4 popoldne od pomola sv. Karla ; iz Benetek v Trst vsako nedeljo
in vsak ponedeljek ob 8 zjutraj od pristana sv. Marka. Pojasnila, prospekti, vožnji listki pri družbi v Trstu in njenih raznih zastopstvih, v odpremnem potniškem uradu avstr. Lloyda, v potovalni pisarni P. Chriatofidis
in družbeni lopi na pomolu sv. Karla. Družba si pridržuje izpremembe v smislu prometnega opravilnika.
, - . ■ —%ii-iiiiMniiii«!!^ -.^HmiiimniMiffggsaiii

najboljša ruska caiova znamka.
j
Pekarna in slaščičarna
Onorato Furlani
Trst, ulica deila Guardia 24.
Kruh večkrat na dan ivež, različne moke, vse vrsti biskotov ter prodaja raznih vin in likeijev v steklenicah.
ZDRAVNIK --
KARA UffAN
•peegalis* za notranje bolezni in xa bolezni na dihalih (grlo in no«)
ordlnuje na svojem stanovanju t Trstu, Corso št 12
od ll1/! do 1 Vi in od 4Vs do popoldne. TELEFON 177/TV.
Odlikovana to~ varna sodaviee
IDRIJA
SV. Ivan pri Trstu,
Via S. Cilino št. 541 (edina slovanska in izven kartela) Tel. 566. •e priporoča naj topleje slovanskim gostilničarjem, kavar narjem in dragim odjemalcem sodavičarskih izdelkov v mestu in okolici.
TviiAiiiii nfilii I Drože (M 12 odlikovane slovenske tovarne drož, so dosegle dosedal vsepovsod nal&olKl sloves, narodnjaki, i rgovu, PKM1! naročajte pri doma« tvrdkl, ki vam postreže po konkurentnih cenah. - pT;£t j. j. sobah, Trst, G. OasarI 10.
Stran IV.
„EDINOST" št. 86.
V Trstu, dne 28. marca 1913.
Vlagatelji pa hočejo denar takoj! Tu nastopa potreba, da se vlagateljem stavijo krajši ali daljši roki za izplačevanje — dolžnike pa treba prisiliti, da denar vrnejo pred v pogodbi določenim časom — kar |e denarnim zavodom zelo neljubo, ali morajo tako ravnati, ker zahtevajo tako — vlagatelji!
Denarni zavodi morajo v sličnih slučajih tudi obresti povišati. In zakaj ? Obresti morajo povišati, ker boljši vlagatelji, ki imajo naložene večje svote, izrabljajo to krizo ter zahtevajo večje obresti. Tako je denarni zavod primoran višati obresti vlagateljem ; seveda mora potem, — ako noče delati v izgubo — povišati obrestitu-di dolžnikom!
Eskompt ali zastava menjic je v sili primerno sredstvo, ki pomaga priti do denarja, ali je to zelo drag „špas". Pomislite samo, da morajo manjši denarni zavodi plačevati že več mesecev po V\K do 874°/o obresti od zastavljenih menjic! Kako in po kakem obrestovanju naj bi torej dajali posojilo ?!
Največ se dolžniki Jeze zato, ker so jim posojila odpovedana; in to Je naravno. Pomislijo pa naj, da je denarnim zavodom samim zelo neljubo tako odpovedovanje posojil; ali morajo storiti to, prisiljeni, kakor že rečeno, po vlagateljih.
Ko bi se vlagatelji dali prepričati, da njih denar ni v nikaki nevarnosti — tudi ko bi prišlo do vojne, ker denarja ne s m e i n n e m o r e z a p I e n i t i nikdo in tudi država ne — bi bilo takoj pomagano dolžnikom in denarnim zavodom! Denar Je, kakor rečeno, izposojen na posestva, trgovine, zastave vrednostnih papirjev itd.
Vlagatelji bi lahko odvrnili slične nesreče, ako bi puščali denar lepo shranjen v denarnih zavodih. Tako pa škodujejo sebi, ker izgubljajo' obresti; škodujejo onim, ki so potom denarnih zavodov dobili posojila!; in škodujejo obenem tudi denarnim zavodom samim.
Vsa jeza, naperjena proti denarnim za-dom, bi se morala proti takim plašljivim vlagateljem. Ker pa so ti nepoznani, stresajo prizadeti to jezo na denarne zavode in to nI prav! To Je krivično in tudi — nehvaležno.
Tečaj za kapitane in poročnike.
V torek, dne 1. aprila prično predavanja v tečaju za kapitane in poročnike na c. kr. pomorski akademi|i v Trstu. Vpisovanje se še vedno vrši v ravnateljstveni pisarni zavoda. Interesentom, ki ne stanujejo v Trstu, podeljuje naučno ministrstvo vstanove. Včeraj je bil razpisan za nje natečaj.
Slov. akad. fer. društvo „Balkan41 otvori 6. aprila v Padričah svojo XII. ljudsko knjižnico. Padričanl in Gropajci so bili dosedaj brez knjižnice in so bili navezani na oddaljene druge knjižnice. Da se ugodi vsestranskim željam, se je odločilo akade-mično fer. ar, * Balkan", da se ustanovi v
Padričah knjžnica. Da se bo mogla
knjižnica Izpopolniti,
se Zuruži utile z dulce in se priredi ob tej priliki veselica z jako bogatim sporedom. Sodelovalo bo domače pevsko društvo „Slovan% tamburaški zbor »Zora* iz Lipice in kvartet „UrhM.
Upamo, da uveljavi si. občinstvo stare simpatije do društva in da se udeleži v velikem številu otvoritvene veselice v Padričah.
„Revček Andrejček" pri Sv. Ivanu.
V nedeljo, 30. t. m., uprizore svetoivanski diletanti pri Sv. Ivanu „Revčka Andrejčka* v korist CMD podružnici. Nabavilo se je nekaj novih kulis, tako da bo uprizoritev dostojna.
Ker so se s tem stroški znatno zvišali, vabijo se vsi zavedni Svetoivančani, da po-setljo to uprizoritev v najpečjem števiiu. Igrali so pred leti to igro tudi v tržaškem gledišču, letos pa povsod na Kranjskem, kjer imajo svoja dramatična društva, kar je znak, da igra ugaja. Pa saj res nastopajo igri ljudje različnih temperamentov, katerm povsod — kot dober duh — pomaga „Revček Andrejček". Da ne bo manjkalo tudi humorja, bo skrbel naš „Anže" že njemu prirojeno komiko. Za to se odbor nadeja, da bo cen}. občinstvo upoštevalo vse in se v obilnem Številu odzvalo ter združilo zabavno s koristnim.
Omenjeni je trdil, da ga je pri Rojanu nekdo napadel in mu vzel uro in verižico. Policija je raziskovala tajinstveno zadevo na to in na ono stran, pa ni megla najti storilcev. Sedaj je dognano, da je bil Schwlnger popolnoma pilan in da omenjenega popoldneva sploh nikdo ni videl pri njem niti ure niti verižice.
Zadeva postaja čedalje bolj zamotana in kdo ve, kako se še cbrne.
Žrtev alkohola. Parnik „Sofija Hohen-berg" družbe Avstro-Amerikana se nahaja sedaj v Benetkak. Predvčeraj v jutro pa so finančni stražniki našli v kanalu Giudecca truplo nekega človeka, ki so ga pozneje prepoznali za mesarja Viktorja Avergoja, kateri je bil zaposlen na krovu omenjene ladje. Dognali so, da je bil prejšnji dan popolnoma pijan, vsled česar je pri zapuščanju parnika padel v vodo in žalostno utonil. O žalostnem slučaju so že obvestili avstro-ogrski konzulat, truplo pa so spravili v bolnišnico, kjer |e na eventuelno razpolago sodišča.
Obupen poizkus mlade samomorilke.
Včeraj popoldne le izpila 18 let stara šivilja modrcev Marija Zudich pod železniškim mostom nekoliko neke strupene kiseline. Spravili so jo v bolnišnico, a kmalu je prišla po njo njena mati, ki jo je odvedla na dom.
Požar v drogeriji, Predsncčnjem je začelo o pol devetih zvečer goreti v drogeriji Josipa Zigona na Prošeku. Požar, ki ga Je zanetil vsled nerodnosti neki dečko, je povzročil krog 600 K škode. Ognjegasci so požar pogasili še pravi čas, da ni napravil preveč škode. Zgodila bi se pa še bila lahko velika nesreča, ker je omenjeni deček bil pustil odprto posodo za bencin.
DruStvana vesti«
Društvo jugoslovanskih železniških uradnikov. Za nocoj napovedana seja se iz tehničnih razlogov ne vrši. Dne 31. t. m. ob 815 zvečer predsedstvena seja, kjer navadno. Dne 1. aprila ob 8* 15 zvečer pa II. redna odborova seja.	Predsedstvo.
Pevski zbor „Glasbene Matice" v Trstu. Danes v petek zvečer skupna pevska vaja za mešani Zbor. Ker je koncert pred durmi, prosim točne in polnoštevilne ude-ežbe.	Pevovodja.
Štv.
Razpis.
Tržaška mala kronika.
Trst, 27. marca.
Še o zagonetnem ropu financarja Schwingerja. Dvakrat smo se že bavili ropom, Kojega je postal žrtev finančni uradnik Schwinger na prvi velikonočni praznik
^ar. del. organizacija*
Tesarska skupina vabi na izredni občni zbor, ki se bo vršil Jutri ob 7*30 zvečer v društvenih prostorih, ul. Sv. Frančiška št. 2. Dnevni red: 1. Volitev odbora. 2. Slučajnosti.
Odborniki skupine plavžev in čistilnice petroleja v Skednju, kakor tudi zaupniki obeh skupin, so vabljeni na izredno odborovo seio, ki se bo vršila jutri, v soboto, ob 7. zvečer v druStvenl sobi v Skednju.
Seja |e izredne važnosti, zato naj nihče ne izostane. _
»AR8VS,
—	Slov. akad. fer. društvu „Balkan« so darovali: g. Geržin*č 6 juridičnih knjig, tov. Peric 6, g. Hedvika Zeleznik 1, g. Šmuc 1, g. Lovro Grgić, Bazovica 2, tov. VI. Kuščer 6, g.a Ana Slivar 9, gca. Pe-pinca Cimerman 3 leposlovne knjig. Darovalcem najprisrčnejša hvala!
—	Za revnega dijak3-učiliščnika v Gorici so darovali: B. 2 K, Maruška 1 K, N. N. 60 v., M. K 140, Kušar K 2, Ulčakar K 1, dr. Just Pertot K 180, N. N. 20 h. Skupaj K 10. Denar hvani uprava tiskarne
Edinost*.
—	Mesto raznovrstnega proslavljanja velike balkanske zmage so zložili gostje kavarne Balkan K 71 28 za moško podružnico CMD.
nrnponnmanm^DDDnDDOmDDMDD
MALI OGLASI
MALI OGLASI u račoetjo p® 4 Tin. besedo. Maštao tiska« besed* enkrat vet Kajmanjia pristojbina « vin. Plača se tako] inseratne«« oddelka.
Proda se
po niski ceni enonadstropna hiša z gospodarskim poslopjem in majhnim posestvom, vse v krasni legi in dobrem stanju, blizu Gorice. Pojasnila : Ajdišek Fran, Pasaeeggio S. Andrea, 8.	638
meblirana zračna soba pri ljudskem vrtu za 1. april, ul. Toriceli 2, L n.; na ogled od 12—5.	636
Odda se
Zgradba dvorazredne ljudske šole
v Golcu, ki je proračunjena na 52.205-15 kron se odda potom ponudbene obravnave.
Pismene, vsa dela zapopadajoče ponudbe z napovedjo popusta ali doplačila v odstotkih na enotne cene proračuna, ali z napovedjo pavšalne svote, naj se predlože
do 5. aprila t. L ob 12 opoldne podpisanemu občinskemu glavarstvu.
Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik stavbene pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno ukloni.
Razven tega je dodati kot vadij še 5 % stavbnih stroškov v gotovini ali pa v pupilarno varnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni.
Občinsko glavarstvo si izrecno pridržuje pravico, izbrati ponudnika ne glede na višino ponudbene cene, oziroma, če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo.
Načrti, proračuni, stavbni pogoji so ogled ob uradnih urah v občinskem uradu v Materiji.
ObCInsko siaoorstuo o Materiji
dne 24. marča 1913.
Obč. glavar:
Božidar Kastelic 1. r.
Salon
Pranje glave, česanje, barvanje las, izdelovanje In veliko skladišče lasuljarskih del, kakor pletenice, kroketi itd. Priporoča se p. n. gospem
A. ŠEBEK,
lasuljar, Trst, ulica G. Carducci štev. 9
Alojzij Boik
Trst ul. Belvedere 3, Tel. 342 R.VIII.
Trgoulna dellkotes,
kolonijalnega blaga in jestvin vseh vrst. — Blago vedno sveže in prve vrste. — Razpošilja se tudi po pošti in dostavlja ca dom.
RADOSLAV PEIRIĆ
Trst, ulica Geppa št 12, Telef. 1025.
Priporoča svoja zajamčeno pristna dalma tlnska vina in izvrstni istrski teran.
Asti in šumeči refošk in vermonfc
astnega in odlikovanega pridelka. Za prodajalce nizke in konkurenčne cene.
POSTREŽBA NA DOM.
DVORANA ZA SODUfE DRAŽBE ulica Sanit* 23-25 pritličje.
Na javni dražbi, ki se bo vršila Jutri v soboto, dne 29. t. m. od 9 do 12 dop., se bo prodajalo:
Omara, omivalnik, nastavki, slike, eta-žere, podnožnik, omara s 4 predali, šivalni stroj, blagajna „National", kosi blaga za moške obleke, čepice za častnike, bajoneti, sablje, rokavice, ovratniki, manšete.
Od 3 do 6 pop.: sveče, milo, testenine, moka, riž, škrob, biškoti, grah, kakao, čokolada, izložbeni sodčki, ovijalni papir, konzerve, kava, sladkor in druge Jestvine.
86 Pr0da-i0 P" postaji Sv. Ane od &bvIT1 IJlOifa 50 sežnjev naprej po nizki ceni. Naslov : gostilDa Furlan pri postaji Sv. Ane. 634
Brivska dvorana.
Hlavnemn oečin atvv, posebno in Rojana in okolice, ae priporoča brivska, dvorana t ulici Montoraino 7. Za dobro postrežbo Jamči Štefan Vnbomanovič, brivec.
Javni ples
godba._
v Tomaju bo del] o. Svira
zopet prihodnjo ne-lonjerska sokolska
835
QtOnnuaniD 2 8obi> sobica> kuhinja, naj-O Idil U val IJ C) večji komfort, ae odda takoj za letnih K 650-—. Začetek Grete 275.	648
Prodam
2 spalni sobi, z mahagonijem vloženi Mizar Majcen, Belvedere 28. 647
Odda so mal°stanoyanje v R°ianu*
Geppa 16, žganjarna.
Pojasnila
646
ODLIKOVANA
tržašKd prodGlolna obuoiil
ULICA GIOSUČ CARDUCCI ŠT; 21
išazun različnih izberov najnnejSih moških m tm »kih obuval po ncjniijlh o anali se predajaj j tudi
po izrednih cenah :
Usnje Boicalf s trakovi . . . . po	12*—
Jsnje Boxc?.lf z elastiko . . . . pa K	IG —
Jsi'je Boscalf oblika 0erby . . po K	10 K
Usnje Boicalf z zaponami Triumph po K	1C 5C
Enaki za dečka 1 K manj. - Vsakov. blago L vrst%
Oblike moderne. — Delo zelo trpežno.
Artistični fotografični zavod
Ezio de Rota - Trst
ulica Barriera vecchia St. 27 (nasprot lekarne Picciola). — Fotografiije na svetlem in motnem papirju, plastično in naravnn izvršene. Povečanje vsake slike na olje, akvarel ali pastel. Specijaliteta : Dopisnice z artističnimi pozami 10 komadov 3 K. Zavod je odprt od 8 zjutraj do 6 popoldne. Fotografira se ob kakoršnem si bodi vremenu.
Matija Bulic
priporoča cenj. občinstvu
svojo gostilno „Ai buoni amici"
v Trstu, ulica Belvedere 5tev. 39,
točilnico vina in piva
z raznimi mrzlimi jedili v Trstu, v ulici Benvenuto Cellini it. 7.
gostilno „Al buon Almissan"
v Rojanu, ul. MontorsinO 3,
točilnico vina v Barkovljah
(Bovedo), ul. Perarolo St. 342
(hiša Ščuka).
Toči se prvovrstno dalmatinsko črno, belo in opolo vino iz Omiša ter pivo.
Gualtiero Cozzio
i
Pum 8m GJ tratil I
la Torreite (■upntl ChUul) Tnt
PRVA brusarska :: DELAVKI C A ::
na električni motor
Bogat izbor Skarij
brivnih britev, nožev itd. itd. itd.
Brušenji vsakovrstnih rezil In strojev za striženje Las.
Zaloga to- la laazem. vin iplrlta Ifkerjsv ki razprodaja na drobno In debela
JAKOB PERHAUC
Trat, Via delle Acque it. 6, Trat
(Naaproti Oafft Cactrale) Y«Dk tibor francoskega Šampanjca, pentfih dmrt> Bih italijaaekih In avttro - ogrskih Tim. Bo rde* a* Bargnndar, renskih vto, Meaell* ta Ohiantl. Ram. koajak, razna iganja Ur posebni pristni tropinovee, llivovM In brinjaveo. Izdelki L trste, dolli iz dotičnih krajev. Vsaka aaročba se takoj Utrli. Razno lilja se po povzetju. Oeniki na lahttvo la franke.
Razprodaja od pol litra aapraj.
m
r*:
bu
E3
i
Umetno - fofosratičnl
Trst, ulica tffa^N Trst* ulica Rivo št. 42 ULti|b Ri-o žt- 42
(pritličje) -- pri Sv. Jakobu -- (pritličje)
Iirrfuje	fot^grafićr.o del'«,
kaker tudi razglede, poj; »-tke, no-traujoet lokalov, porcelanska jI Me za vsakovrstne »pomenite Itd. itd.
Posebnost: Povečanje vsake fotografije
Radi udobnosti gonp. ncro^nlkoT ■prejema naro^be iu jih iivriuje na domu, eventualno tudi lun: j me^ta
m
Bi
Uirsilio Rapotec
priporoča cenjen, občinstvu Trata in okolice svoju
mesnico
nahajajočo se
v ulici Setie fontane 35
v ktteri prodaja goveje, telečje in janječje meso
prve vrste ter perutnino po zmerni ceni. ^-
GOSTILNA
„Ali5 Acquedotto"
v Trsta, ulica Acquedotto lt. 95,
toči sama pristna domača, vipavska in istrska vina, kakor tudi izboren kraški teran in vedno sveže Dreherjevo pivo po najzmernejših cenah. — Na razpolago bo vedno sveža mrzla in gorka jedila. Uva-ževaje geslo „svoji k svojim-, se priporoča si. občinstvu za obilen obisk vdani Josip Jurkič, lastnik.
lovo pogrebno podjetje, Tist
(vogal Piazza Goldoni) - CORSO 47 - (TELEFON St. 14-02.)
Prevoz mrličev na vse kraje
Zastopstvo s prodajo pogrebnih predmetov: J. MRZEK, Op6lne št. i70; T. ViTLZ v Nabreilnl na t/gu pri cerkvi] A. JAMŠEK, pri Orehu (Noghere); F. BRNETlC v Skednju.	Zaloga pristnih voščenih sveč lastnega izdelka.
Podjetje bogato preskrbljeno z najnovejšo opravo. Vozovi z?, veličastne sprevode z bogato opremi in od najenostavnejših do najbolj lnksuijoznih. Krasna izbira vencev iz umetnega, cvetja, biserov, kovine in porcelana, krste iz kovine in raznovrstne iz lesa pajčolani, obleke, obuvalo itd. — Za poročence, birmance in druge svečanosti bogata izbira raznovrstnih vencev in cvetlic veščenih in barvanih. - Vsi predmeti so stalno^ na razpolago, totalne cene brez konkurence postrežba točna. Nočna naročila se sprejemalo v lastnih Prostorih zaloge podjetja ul. Tesa št. 31. telefon 1402.	Družabnik in up-avitelj H.6TIBIU