Ivan Šelih, namestnik varuha človekovih pravic
NAŠA TEMA
Poroka - dan najlepših sanj
KOLESIH
Priloga
novi tednik
Tednik za Savinjsko regijo / št. 19 / Leto 78 / 11. maj 2023 / Cena 3,50 EUR / www.novitednik.si
Po požaru v Opekarniški: se bo najemnik vrnil?
Pretekli teden smo poročali o požaru v enem od stanovanj v večstanovanjski stavbi v Opekarniški ulici 12c. Škode naj bi bilo za več kot 100 tisoč evrov, saj so poškodovana tudi stanovanja, ki so v bližini tega, v katerem je izbruhnil požar. Po objavi članka in na družbenih omrežjih so se oglasili številni stanovalci bloka, ki že vrsto let opozarjajo na sporno vedenje najemnika omenjenega stanovanja, ki ni v skladu s hišnim redom. Zoper njega tečejo nekajletni sodni postopki. str. 2
Foto: PGD Celje - Gaberje
CELJSKO
Toča že maja, kaj šele bo! Kje končajo naše smeti?
Str. 3	Str. 8
2
AKTUALNO
ZADETKI
»Razveseljujejo me primeri, ko lahko s svojimi predlogi, priporočili in stališči kakšno težavo, zaradi katere se je oseba obrnila na naš naslov, odpravimo ali izboljšamo njeno situacijo.«
Ivan Šelih, namestnik va ruha človekovih pravic
»38 tisoč prebivalcev Obsotelja in Kozjanskega satelitski urgentni center nujno potrebuje. Zanj smo zapravili že več kot pol milijona javnega denarja. Prejšnja vlada je projekt označila kot nujen. Zdaj je očitno obstal nekje na ministrstvu.«
Matija Čakš, župan Občine Šmarje pri Jelšah
»Ni mi všeč, da se je poklic voznika avtobusa malo razvrednotil. Včasih smo morali najprej v tovornjak, danes pa lahko vsak z izpitom za avto zelo preprosto pride do izpita za avtobus.«
Alenka Mežnar, voznica avtobusa
»Menim, da na lokalni ravni ne šteje toliko strankarska pripadnost, ampak človek kot osebnost, in če pogledam, kakšna je bila moja podpora, se mi zdi logična posledica tudi sestava občinskega sveta.«
Nataša Juhart, županja Občine Vransko
»Do nastanka slovenske države nisem vedel, kako je živela babica, saj naju z bratom družina ni obremenjevala s preteklostjo.«
Ira Zorko, arhitekt in dedič graščine Podgrad
ČETRTEK	1 PETEK
Јт 15	16 ^jjjj^.11
SOBOTA 1	1 NEDELJA
.Vi/.18 16	
Po požaru v Opekarniški ulici: se bo najemnik vrnil?
Zoper najemnika že nekajletni sodni postopki
Pretekli teden smo poročali o požaru v enem od stanovanj v večstanovanjski stavbi v Opekarniški ulici 12c. Škode naj bi bilo za več kot 100 tisoč evrov, saj so poškodovana tudi stanovanja, ki so v bližini tega, v katerem je izbruhnil požar. Po objavi članka in na družbenih omrežjih so se oglasili številni stanovalci omenjenega bloka, ki naj bi že vrsto let opozarjali na sporno vedenje najemnika omenjenega stanovanja, ki ni v skladu s hišnim redom.
SIMONA ŠOLINIČ
Gre namreč za stanovanje v lasti Nepremičnin Celje, v katerem naj bi bival moški, ki naj bi kršil ne le hišni red, temveč tudi določbe iz pogodbe, ki jo je podpisal z Nepremičninami. Po naših podatkih se najemnik v to stanovanje, tudi ko bo obnovljeno, ne bo več vrnil. Še več. Postopki zoper njegovo izselitev iz stanovanja trajajo že od leta 2021. »Najemniku je bila najemna pogodba odpovedana na podlagi njegove neuspele pritožbe na sodbo, ki je tako postala pravnomočna 31. 3. 2021. Tožba zaradi odpovedi najemne pogodbe in izpraznitev stanovanja sta bili posledica tako pritožb sostanovalcev kot neplačila najemnin in stroškov poleg najemnine. Na podlagi pravnomočne sodbe smo vložili izvršbo za izpraznitev in izročitev nepremičnine, na podlagi katere bo, ko bo pravnomočna, izvršitelj razpisal izpraznitev in izročitev nepremičnine,« so nam odgovorili iz celjskih Nepremičnin.
Spomnimo, da bo policija domnevno zoper najemnika
vložila tudi kazensko ovadbo zaradi kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti. Razlog za požar, ki je stanovanje popolnoma uničil, naj bi bila prevrnjena sveča. Ta dogodek je bil le pika na i glede večletnega opozarjanja drugih stanovalcev bloka, da se bo »enkrat zgodila tragedija«.
Gorelo že drugič?
»V tem stanovanju so bile zelo pogosto pijane osebe, ki so razgrajale in motile druge. V stanovanju se je dogajalo že marsikaj, zato smo mnogokrat klicali tudi policijo. Vse to se je ponavljalo vrsto let. Tudi tokratni požar je posledica takšnega vedenja najemnika in njegovih znancev. S tem je spravil v nevarnost vse stanovalce bloka,« so anonimno dejali stanovalci. Kot so nam povedali stanovalci, ki želijo biti anonimni, naj bi v tem stanovanju že gorelo, vendar nam v Nepremičninah tega niso potrdili. Stanovalci omenjajo celo, da naj bi pred leti v stanovanju našli mrtvo
osebo. »Ves čas se je iz stanovanja slišalo razgrajanje in ropotanje, včasih so tisti, ki so bivali v njem, sredi noči zvonili drugim lastnikom, češ da nimajo ključev od stanovanja ... Najemnik je stanovanje dajal v uporabo svojim znancem, v času požara sta bila v stanovanju nek moški in ženska. Nihče od njiju nima sklenjene pogodbe z Nepremičninami,« so nam povedali anonimno. Javno se ne želijo izpostavljati, saj pravijo, da se najemnika bojijo.
Stanovalci so tudi zgroženi, ko so izvedeli, da naj bi se najemnik, ko so mu dejali, da gori v njegovem stanovanju, celo smejal. »Nato je fotografiral gasilce, ko so gasili ...,« so nam dejali.
V celjskih Nepremičninah so nam potrdili, da pravni postopki za izselitev omenjenega najemnika trajajo že nekaj let. »Največ pritožb zoper najemnika je prejel upravnik zgradbe v letu 2017. Pritožbe so bile zaradi popivanja in zadrževanja neznanih oseb v stanovanju in posledično razgrajanja. Na podlagi obvestila upravnika smo najemniku že takrat poslali opomin pred odpovedjo najemne pogodbe,« dodajajo v Nepremičninah. To je očitno tudi sprožilo druge sodne postopke zoper najemnika.
Ne gre tako
preprosto
Čeprav mnogi menijo, da nekateri najemniki neupravi-
čeno pridobijo stanovanje in da so postopki za prekinitev in izselitev najemnikov preprosti, ni tako. Stanovanjski zakon med krivdne odpovedne razloge, na podlagi katerih lahko lastnik odpove najemno pogodbo, uvršča tudi krivdne odpovedne razloge, ki opisujejo problematiko, s katero se družba Nepremičnine Celje srečuje pri nekaterih najemnikih.
Tovrstni razlogi so, če najemnik povzroča večjo škodo v stanovanju ali stavbi, če pogosto krši temeljna pravila sosedskega sožitja, določenega s hišnim redom, ali če odda najeto stanovanje v podnajem brez soglasja lastnika. Tudi če so ti razlogi videti preprosti, je treba vedeti, da ima tudi najemnik svoje pravice in da je zakonodaja v Sloveniji takšna, kot je, zato takojšnja izselitev ni možna.
»Ko dobimo od upravnika zgradbe obvestilo, da najemnik krši zakon, slednjemu pošljemo pisni opomin pred odpovedjo najemne pogodbe. V opominu povzamemo vsebino kršitve in način odprave kršitve v roku, ki ni krajši od 15 dni. Po 15 dneh lastnik preveri, ali je najemnik kršitev odpravil. Če je kršitev odpravljena, nadaljnji postopki niso potrebni, če najemnik kršitve ne odpravi, pri pristojnem sodišču vložimo tožbo o odpovedi najemne pogodbe in izpraznitvi stanovanja,« pojasnjujejo pri Nepremičninah. Postopki na sodišču so različno dolgi, dokazni postopki so za lastnika včasih zelo težavni, še dodajajo. »Stanovalci, ki živijo v isti stavbi kot kršitelj, ne želijo proti kršitelju pričati na sodišču oziroma se na sodišču kršitve ne spomnijo več. Tudi zoper izdano sodbo je možna pritožba, ki lahko postopek do pravnomočnosti sodbe še zavleče. Po pravnomočni sodbi lahko lastnik skladno z internimi navodili za izterjavo vloži tudi izvršbo, na podlagi katere izvršitelj razpiše izpraznitev in izročitev nepremičnine v posest upnika - deložacijo,« še dodajajo pri Nepremičninah.
AKTUALNO
3
Dan osveščanja o možganski kapi
Pravočasna in prepreči
Deseti maj je svetovni dan osveščanja o možganski kapi. To je ena najpogostejših srčno-žilnih bolezni. Primerov možganske kapi je vsako leto več in ne gre več samo za to, da je možganska kap nevarnost, ki preti samo starejšim. V bolnišnicah leži mnogo mladih, ki jih prizadene možganska kap. Toda nevrologija je eno od področij medicine, kjer je tudi zdravljenje vedno bolj sodobno. V Splošni bolnišnici Celje se je tudi heliport, ki so ga namenu predali letost, izkazal za izjemno pomembnega pri skrajšanju časa prevoza bolnikov, ki potrebujejo nadaljnje zdravljenje v ljubljanskem kliničnem centru.
SIMONA SOLINIC
»Pred petimi leti je bilo zelo malo primerov možganske kapi. In če so bili, so bili povezani s starejšo populacijo. V zadnjih treh letih pa imamo ogromno mladih bolnikov. Mislim, da na terenu >popušča< predvsem primarna preventiva. Ljudje ne pridejo pravočasno k zdravniku, ni dobro urejenega spremljanja dejavnikov tveganja, kot sta arterijska hiperten-zija in hiperholesterolomija, prav tako ljudje ne prepoznavajo pravočasno motenj srčnega ritma, sladkorne bolezni in da so ta stanja tudi slabo zdravljena,« pravi Iwona Ewa Kosi, dr. med in v. d. predstojnice nevrološkega oddelka Splošne bolnišnice Celje.
GROM
Možganska kap je med vodilnimi vzroki smrti in invalidnosti po vsem svetu, pri čemer bi skoraj vse možganske kapi lahko preprečili. Možganska kap je postala urgentno stanje, ki ga obravnava visoko specializiran zdravstveni tim vaskularnih nevrologov. V Splošni bolnišnici Celje je na nevrološkem oddelku enota za možgansko kap z 12 bolniškimi posteljami, v kateri zdravijo te bolnike s področja širše regije.
Po pojavu simptomov možganske kapi je ključno, da bolniki ali svojci čim hitreje pokličejo reševalno službo in
V	V 1 V 1 I ■	■
pomoč resi življenje invalidnost
Tako so pred kratkim reševali življenje bolnika z možgansko kapjo in ga s helikopterjem prepeljali v ljubljanski klinični center. (Foto: SBC)
tako omogočijo hitro pomoč. Slednja lahko bolniku reši življenje in prepreči invalidnost ali trajne zdravstvene motnje. »Akronim >grom< tako ponazarja pomen pomoči. G pomeni
Včeraj so v bolnišnici postavili tudi informacijsko stojnico, kjer so obiskovalci lahko od zdravnikov in medicinskih sester, ki delajo na nevrološkem oddelku, pridobili dodatne informacije glede dejavnikov tveganja, prepoznavanja prvih znakov možganske kapi ter zdravljenja.
govor, saj ima oseba motnje govora in je zmedena. R je roka, čeprav je treba vedeti, da je pri kapi lahko prizadeta polovica telesa, kadar pa gre za prizadetost možganskega debla, oseba postane tetrapa-retična, ko so prizadete vse okončine. O pomeni obraz, torej osebi se lahko povesi ustni kot. M pomeni minuto, torej hiter klic zdravniške pomoči,« pojasnjuje Kosijeva.
Po zaprtju možganske žile je najprej - po nekaj minutah -območje nepopravljivo okvarjenih možganov majhno, a se hitro povečuje. »K sreči ima-
mo zdaj na voljo zdravljenje z raztapljanjem krvnega strdka, trombolizo, in mehansko odstranjevanje strdka iz žile, ki omogočata odpravo nevroloških simptomov in s tem trajne invalidnosti pri številnih bolnikih. Bolniki morajo prejeti trombolizo najkasneje v okviru 4,5 ure po začetku simptomov, kasneje je okvara možganov nepovratna. Kratko časovno okno predstavlja nevrologom velik izziv za organizacijo oskrbe teh bolnikov. Pri odločitvah glede trombolize pomagajo najsodobnejše metode računalniške tomografi-
je, računalniško tomografske angiografije in računalniške tomografije pretoka krvi ter sodelovanje z nevroradiologi,« pojasnjuje Kosijeva.
Izjemni
helikopterski
prevozi
Danes je v Slovenji bolnikom na voljo tudi mehansko odstranjevanje krvnih strdkov, ki ga trenutno izvajata UKC Ljubljana in UKC Maribor. Bolnike iz celjske regije po uspešni diagnostiki in trombolitičnem zdravljenju za to vrsto zdravljenja premeščajo v Ljubljano. Letošnje odprtje novega heliporta v celjski bolnišnici je postalo za nevrologe nenadomestljiva rešitev. »Za bolnike, ki potrebujejo tako imenovano mehansko rekanalizacijo, je helikopterska premestitev časovno krajša in logistično preprostejša kot premestitev z vozili. Za naše bolnike to pomeni hitrejši dostop do rekanalizacije zaprtih žil in večjo možnost za popolno ozdravitev, saj zamujenega časa ni mogoče nadomestiti in možganska okvara pri bolniku ostane za vse življenje. Če smo prej za premestitev potrebovali dve uri ali več, je zdaj s pomočjo helikopterja za to potrebna ura. In bolniki s tem pridobijo ogromno časa,« dodaja nevro-loginja.
Foto: SBC
Pri Šmartinskem jezeru je takole pobelilo površine, medtem ko je voda pošteno raz dejala sprehajalno pot okoli jezera. (Foto: Kristijan Vrhnjak/Neurje.si)
V	naših krajih in širšem vzhodnem delu Slovenije je pestro nevihtno dogajanje zaznamovalo minuli konec tedna. Presenetljivo je že v začetku maja padla prva toča, zato se mnogi s strahom sprašujejo, kakšne vremenske katastrofe bodo prinesli prihodnji meseci.
V	Celju in nekaterih drugih občinah regije (Dobrna, Prebold, Vransko Štore, Tabor, Velenje) sta med močnim dežjem padali toča in sodra, ki sta poškodovali mlade rastline na vrtovih. Zaradi močnih nalivov so morali gasilci ponekod izčrpavati meteorno vodo iz stavb.
Močni nalivi so povzročili tudi naraščanje hudournikov. Ti so ponekod zalili stanovanjske stavbe in gasilci so imeli veliko dela s
prečrpavanjem ter postavljanjem protipoplavnih vreč. Na območju Svetega Lovrenca pri Preboldu je na primer hudournik razdejal del vasi. Kot so poročali člani PGD Sv. Lovrenc, je voda povsem uničila stanovanjske prostore ene od hiš,
zalila je še več drugih okoliških hiš in gospodarskih poslopij. Gasilci so delali vso noč in tudi naslednji dan odstranjevali posledice. Pomagali so jim gasilci iz sosednjih društev.
TC
Stanovanj je Se vedno premalo
CELJE - Minister za solidarno prihodnost Simon Ma-ljevac je niz delovnih obiskov v slovenskih občinah končal v Celju. V ponedeljek se je srečal z županom Matijo Kovačem in njegovimi sodelavci s področja prostora in evropskih zadev ter z direktorjem družbe Nepremičnine Celje Primožem Brvarjem in njegovo ekipo.
Mestna občina ima več kot dva tisoč najemnih stanovanj, a več kot 500 upravičencev še vedno čaka na svoje stanovanje, čeprav je bila nedavno končana nova soseska Dečkovo naselje -DN 10. Ministru so zato Celjani predstavili potrebe po zagotavljanju dodatnih stanovanj in opozorili, da spodbude v obliki posojil niso zadosten ukrep za večje naložbe, ampak da iščejo možnosti sofinanciranja z nepovratnimi sredstvi.
Župan in minister sta se pogovarjala tudi o morebitnih prihodnjih projektih gradnje dodatnih oskrbovanih stanovanj v Kajuhovi ulici in o projektih večstanovanjske neprofitne gradnje ter vlaganj v stare stavbe v mestnem jedru, ki bi jih namenili javnim stanovanjem. Pri tem se občina sooča s težavami financiranja takšnih obnov, saj neprofitne najemnine težko upravičijo stroške.	TC
4
GOSPODARSTVO
V središču Celja je trenutno praznih trideset lokalov, ki so
Podjetniki in obrtniki z županom Matijo Kovačem
Premalo poslovnih con, preveč praznih lokalov
Celjski podjetniki in obrtniki so na prvem srečanju z županom Matijo Kovačem izpostavili predvsem dve vprašanji - kdaj bo v Celju na voljo več urejenih zemljišč, namenjenih naložbam malih in velikih podjetij, in kaj bo naredila lokalna oblast, da v mestnem središču ne bo več toliko praznih poslovnih prostorov. Peter Pišek, predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Celje, ki je pripravila srečanje, meni, da bi občina z nekaterimi ukrepi lahko vplivala na zasebne lastnike praznih lokalov, še zlasti ker so te prostore, kot je poudaril direktor Grafike Gracer Miran Gracer, podjetniki pripravljeni napolniti.
JANJA INTIHAR
Po napovedih Matije Kovača
bo poslovna cona v Trnovljah, ki bo merila malo več kot šest hektarjev, pripravljena za gradnjo predvidoma čez dve leti, posamezna zemljišča pa bodo najverjetneje naprodaj že prej. Poslovna cona bo namenjena naložbam malih in srednje velikih podjetij in župan pričakuje, da bo zanimanje za nakup veliko. V Celju namreč že dlje časa ni na voljo zemljišč za poslovno gradnjo. »Šest hektarjev sicer ni veliko, vendar bo poslovna cona v Trnovljah največja, ki jo bo lahko mesto ponudilo gospodarstvu. Vsa druga zemljišča, ki jih bomo uredili, merijo od tri do pet hektarjev,« je povedal Kovač.
Občini je uspelo pridobiti nekaj evropskega denarja za pomoč pri komunalni ureditvi tega zemljišča, ki bo zametek nove, večje poslovne cone v Trnovljah. To bo mogoče urediti šele s sprejetjem občinskega prostorskega načrta, ki bo omogočil tudi gradnjo večjih proizvodnih stavb. »Za zemljišča, primerna za industrijsko gradnjo, se zanima več podjetij, a jim trenutno nimamo kaj ponuditi. Zato bo sprejem prostorskih načrtov ključni korak v razvoju mesta, ki ima pri tovrstnih gradnjah še veliko drugih omejitev, na primer poplavno varnost,« je opozoril župan, ki veliko pričakuje tudi od nove prostorske zakonoda-
je, saj naj bi omogočila urejanje poslovnih con na območju dveh sosednjih občin.
Celjske obrtnike je tudi zanimalo, kaj bo občina naredila z območjem Stare cinkarne -kako ga bo uredila in kakšne vsebine načrtuje na njem. »Glede na prostor, kjer se nahaja, gre za prvovrstno zemljišče, zato ga je treba nameniti dejavnostim, ki bodo naslednjih dvajset ali še več let zagotavljale razvojne priložnosti za mesto. Rešitve ne smejo biti prehitre in tudi poenostavljene ne. Zato se je občina prijavila na mednarodni natečaj Europan, da bi s pomočjo mladih urbanistov in arhitektov z vsega sveta našla najprimernejši odgovor, kaj narediti s tem prostorom, ki je obremenjen s težkimi kovinami in je treba zato z njim ravnati bistveno drugače kot z drugimi območji. Rezultati natečaja bodo znani konec leta 2023,« je povedal Kovač.
Višji davki in
prijazne najemnine
Bolj kot odgovor na vprašanje, kdaj bo v Celju na voljo dovolj poslovnih con, je obrtnike in podjetnike zanimalo, kakšne ukrepe lahko sprejme občina, da bi bilo v središču
mesta manj praznih poslovnih prostorov. Miran Gracer je prepričan, da bi jih marsikdo najel ter ponudbo v mestu obogatil z gostinsko, s trgovsko in še katero drugo dejavnostjo, a se dobre namere ustavijo zaradi nujnih prenov teh prostorov in višine najemnin.
Matija Kovač je povedal, da je trenutno v mestnem jedru trideset praznih lokalov, ki so večinoma v zasebni lasti. Občina ima v letošnjem proračunu na voljo 250 tisoč evrov, ki bi jih lahko namenila manjšim naložbam za prenovo lokalov ali kako drugače pomagala morebitnim najemnikom teh prostorov. »Dejavnosti, ki ne prinašajo veliko dobička, bi na primer podprla s kakšnim evrom več subvencije za najemnino. Zal so pričakovanja nekaterih lastnikov prevelika
in če ne želijo, da bi kaj naredili s tem svojim premoženjem, je nanje težko vplivati,« je ugotavljal župan. Po njegovem mnenju razmere v Celju niso tako slabe, kot menijo mnogi, treba pa bo najti rešitev za večno vprašanje, kako v mestnem središču uskladiti kakovost bivanja in živahen utrip.
Peter Pišek je predlagal, naj občina pripravi seznam praznih prostorov, da bodo tisti, ki bi v mestu radi odprli trgovino, gostinski lokal ali kaj drugega, vedeli, kaj je na voljo. »Obrtniki pričakujejo prijazno najemnino. Za dejavnosti, ki jih je v mestu premalo ali jih ni, bi moral biti vsaj nekaj let najem brezplačen. Mesto potrebuje čim več lokalov z dobrimi vsebinami, a napolniti te lokale s pravimi vsebinami ni preprosto. Finančna pomoč občine pri plačilu najemnine bi zagotovo pomagala,« je predlagal Pišek, ki je tudi prepričan, da bi lahko občina z različnimi ukrepi prisilila lastnike praznih lokalov, da zanje poiščejo najemnike. »Nekateri svoje nepremičnine v središču mesta pazijo kot kup zlata. Občina bi jim lahko zvišala nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, jih kako drugače dodatno obdavčila ali jim predlagala, naj svoje prazne prostore prodajo,« meni Pišek. Zupan takšnim rešitvam ni naklonjen, saj po njegovem dušijo podjetniško pobudo. »Ne verjamem, da bi zvišanje nadomestila prisililo lastnike, da bi oddali svoje lokale. Poleg tega gre večinoma za prostore, ki so v slabem stanju in so potrebni precejšnjih vlaganj. Drugače kot zasebniki za svoje lokale v mestu skrbi občina. Niso sicer v odličnem stanju, a jih redno vzdržuje. Zato je čakalna vrsta za njihov najem dolga,« je poudaril Kovač in povedal, da je ponudba v mestu marsikdaj odvisna tudi od volje stanovalcev. Pri tem je navedel primer podjetnika, ki je v nekdanji trgovini
Sariko želel urediti gostinski lokal, vendar ni mogel dobiti uporabnega dovoljenja, ker so sosedje temu nasprotovali.
Povabiti goste iz
zdravilišč
Med podjetji, ki imajo v središču Celja trgovino, so tudi Celjske mesnine. Direktor Izidor Krivec je povedal, da bi jo zaradi skromnega prometa lahko že zdavnaj zaprli, a se čutijo odgovorne do lokalnega okolja, zato vztrajajo. »Kupna moč v mestu je slaba, stanovalci so večinoma upokojenci, ki sicer opravijo veliko nakupov, a so zneski skromni. Struktura prebivalcev se ne bo spremenila še najmanj pet ali deset let.« Krivec je prepričan, da lahko Celje oživijo predvsem turisti. »Reševanja vprašanja, kako oživiti mestno jedro, se lotevamo napačno. Rešitev niso urejeni prostori, ki bodo privabili ljudi, ampak je treba najprej v mesto pripeljati obiskovalce in šele potem na osnovi njihovega povpraševanja s primernimi vsebinami napolniti prazne lokale.«
Direktor Celjskih mesnin je predlagal povezovanje občine z okoliškimi zdravilišči, ki naj v svojo ponudbo vključijo tudi ogled Celja. »Za zgled ji je lahko Podčetrtek, kjer Terme Olimia spodbujajo svoje goste, naj obiščejo tudi druge kraje na tem območju. Celje ni daleč od teh zdravilišč, turistom pa lahko zaradi svoje bogate zgodovine marsikaj ponudi in pokaže,« je povedal Izidor Krivec in dodal, da ga žalosti, ker v Celju ne bo visečega mostu. »Turistom je treba ponuditi tudi nekaj drznega. Bil sem eden tistih, ki so pomagali, da bi mesto dobilo 1,5 milijona evrov nepovratnega denarja za gradnjo mostu, ki bi zagotovo pritegnil veliko obiskovalcev,« je prepričan Krivec, ki je na srečanju z županom tudi opozoril, da ima Celje premalo hotelskih nastanitev. Če bi jih bilo več, je dejal, bi lahko bilo v mestu še več dogodkov, zlasti športnih.
V nekdanji blagovnici Stermecki tudi Spar
Med zgradbami, ki sicer niso prazne, vendar s svojo zunanjostjo kazijo podobo mestnega središča v Celju, je nekdanja blagovnica na križišču Prešernove in Sta-netove ulice. Stavba je bila dolgo v lasti celjske družbe Metro. Lani je dobila novega lastnika, ki napoveduje, da ji bo poskusil vrniti pomen, kakršnega je imela v preteklosti.
Stavbo, ki jo starejši Celjani še vedno imenujejo po prvem lastniku, znamenitem veletr-govcu Rudolfu Stermeckem, je kupilo nepremičninsko podjetje Pro-Real Estate. Njegov lastnik je Alexander Tonko, ki se je, vsaj po javno dosegljivih podatkih, v preteklih letih uveljavljal kot svetovalec ruskih in ukrajinskih kupcev nepremičnin na slovenskem trgu. Tonko na naša vprašanja, zakaj se je odločil za nakup stavbe v Celju, kdaj se bo začela njena prenova, kdaj bo končana in koliko bo stala, ni odgovoril. Vpra-
Nepremičninsko podjetje Pro-Real Estate napoveduje, da bo blagovnici v središču Celja poskusilo vrniti pomen, kakršnega je imela v preteklosti. (Foto: arhiv NT/SHERPA)
šanja je posredoval slovenski podružnici nepremičninske agencije Century 21, ki oglašuje oddajanje prostorov v blagovnici. V agenciji so potrdili naše informacije, da bo najemnik celotnega pritličja trgovska družba Spar, v eni od preostalih štirih etaž bosta skupaj trgovini Mana in NKD. Kdo bodo drugi najemniki, še
ni znano. Nepremičninska agencija v blagovnici ponuja v najem še štiri različno velike prostore, cena najema je 12 evrov za kvadratni meter, brez DDV.
V agenciji Century 21 so tudi povedali, da bo lastnik stavbo delno prenovil in da se o obsegu predvidenih del že usklajuje s projektanti.	JI
GOSPODARSTVO
5
Kakšne so razmere na trgu?
Nepremičninski balon še ne
bo poči
Po podatkih geodetske uprave so se leta 2021 cene stanovanj v večstanovanjskih stavbah v Celju v primerjavi z letom prej zvišale za rekordnih 22 odstotkov, nato lani še za približno toliko. Od leta 2015 so tako cene stanovanj zrasle za neverjetnih 100 odstotkov. Cene hiš so se leta 2021 v primerjavi z letom 2020 dvignile za rekordnih 29 odstotkov, nato so se lani umirile. »Razmere na stanovanjskem nepremičninskem trgu so trenutno dokaj stabilne, cene bolj ali manj mirujejo, število transakcij upada. V zadnjih šestih mesecih je upadlo tudi za več kot 30 odstotkov,« pravi Amadej Parfant iz celjske nepremičninske agencije Kapitol. Kot dodaja, se je padec števila prodaj zgodil predvsem zaradi zaostritev bančnega kreditiranja in dviga obrestnih mer.
SIMONA SOLINIC
Glede na število opravljenih transakcij v primerjavi s stanovanjskim fondom je bil lani najbolj dejaven stanovanjski trg v Celju. Na območju Maribora in Celja so bile cene stanovanjskih hiš podobne in še vedno ostajajo v povprečju za več kot polovico nižje kot v Ljubljani.
»Morda se nam obrestne mere zdijo precej visoke, toda trenutno niso višje, kot so bile 10 ali 15 let nazaj, in so še vedno ugodne v primerjavi z zgodovino, ko so bile krepko višje,« dodaja Parfant. Pojasnjuje, da je trenutno na Celjskem največ povpraševanja po stanovanjih: »Najbolj gredo v promet rabljena stanovanja in novogradnje, medtem ko rabljene hiše nekoliko manj.« Med kupci prevladujejo tisti, ki z nakupom nepremičnine rešujejo stanovanjski problem oziroma nepremičnino kupujejo prvič. »Kar nekaj kupcev je tudi takšnih, ki se selijo iz večjih nepremičnin v manjše ali obratno. Mladi iščejo večje nepremičnine zaradi družine, medtem ko starejši iščejo manjša stanovanja. Na vprašanje, ali je več zanimanja za nepremičnine na podeželju, ni preprostega odgovora. To je odvisno od želja, razmišljanja in pogledov kupcev. Nekateri se želijo umakniti iz mestnega vrveža, nekateri si želijo bližino infrastrukture,« dodaja sogovornik.
Kupci zahtevnejši in
previdnejši
Hkrati opaža, da so premiki na nepremičninskem trgu, do katerih je prišlo v zadnjem obdobju, povzročili tudi to, da so
V primerjavi z letom 2021 so leta 2022 cene stanovanj v večstanovanjskih stavbah v Celju zrasle za 19 odstotkov, cene zemljišč za gradnjo stanovanjskih stavb za 17 odstotkov in cene stanovanjskih hiš za 12 odstotkov.
kupci zdaj postali zahtevnejši, previdnejši in bolje poučeni, kot so bili pred leti. »To je zelo dobro, kajti nakup nepremičnine je pomembna stvar, saj so v igri visoke vrednosti. Ocenjujem, da kupci več razmišljajo o svojih željah, preden se odločijo za nakup nepremičnine, in ne gredo več >z glavo skozi zid<.«
Mnogi se želijo danes izogniti provizijam nepremičninskih agencij, zato poskušajo nepremičnine prodajati sami. Pri določanju cene svojim nepremičninam je mnogo ljudi še vedno zaletavih in nepremišljenih, zaradi česar ceno svoji nepremičnini napihnejo do onemoglosti. A treba je vedeti, da napihnjene cene vodijo k dolgotrajni prodaji in da cene v oglasih še zdaleč ne pomenijo, da je neka nepremičnina na koncu tudi prodana po ceni, ki je bila na začetku objavljena.
»Cene namreč določa trg, torej povpraševanje in ponudba. Glede postavljanja cene v oglasih svetujemo, naj se prodajalci zavedajo, da jo je treba oblikovati tako, da je čim bližje tržnim razmeram, če želijo svojo nepremičnino prodati v normalnem časovnem roku. Zmotno je namreč razmišljanje, da je ceno bolje napihniti in jo nato iz tedna v teden ali iz meseca v mesec zniževati. S tem
si prodajalci storijo medvedjo uslugo, saj je zniževanje cene v očeh kupcev nekaj slabega. So pa nekatere cene v oglasih, če posebej v primerih nepremičnin, ki se že dlje časa prodajajo, absolutno prenapihnjene. Kajti ko prodajalec pade v začaran krog nižanja cen, na koncu iztrži bistveno manj, kot bi lahko iztržil na začetku oglaševanja,« dodaja Parfant.
Več rezervacij
stanovanj
Spomnimo, da so cene na nepremičninskem trgu lani dosegle rekordne vrednosti, pri čemer se je v drugi polovici leta rast nekoliko ustavila. Glede na poročilo geodetske uprave je možno ugotoviti, da se umirjanje cen nadaljuje. Ne glede na to so cene nepremičnin najmanj upadle v Ljubljani, Mariboru in na Obali. Geodetska uprava v svojem poročilu ocenjuje, da je v Ljubljani, po kateri se zgleduje celoten slovenski nepremičninski trg, povpraševanje po novih stanovanjih še vedno presegalo ponudbo in je bila večina novih stanovanj prodanih že v predprodaji oziroma v času gradnje.
V zadnjem času je bilo že mogoče zaznati manjše zanimanje za rezervacije še nezgrajenih
stanovanj. Na povpraševanje po nepremičninah vplivajo tudi inflacija, gospodarsko stanje in stopnja zaposlenosti ter višina depozitov prebivalstva na bankah. Geodetska uprava še; ocenjuje, da bo, ko bo na trg prišlo več novih stanovanj,
ponudba slej kot prej presegla povpraševanje ter da je takrat mogoče pričakovati skokovit padec števila transakcij, podobno kot se je to zgodilo ob krizi leta 2008. Nenadnega velikega padca cen nepremičnin pa po mnenju uprave naj ne bi bilo.
Cene večine stanovanj na ožjem območju Celja, kjer je stanovanjski fond tudi bistveno večji, so lani znašale od 1.700 do 2.400 evrov za kvadratni meter. Najdražje prodano stanovanje je bila 30 kvadratnih metrov velika garsonjera v stavbi iz leta 2016, ki je bila prodana za 3.800 evrov za kvadratni meter. Najvišjo pogodbeno ceno je doseglo novejše stanovanje v središču mesta s 110 kvadratnih metrov uporabne površine in z večjo teraso, ki je bilo prodano za 340 tisoč evrov.
Število opravljenih transakcij s stanovanji v večsta-novanjskih stavbah v Celju je od leta 2015 precej nihalo, pri čemer je bilo rekordno leta 2018. Lani, ko se je število transakcij v primerjavi z letom 2021 zmanjšalo za približno 15 odstotkov, je bilo evidentiranih najmanj transakcij. Ravno obratno je bilo pri stanovanjskih hišah, saj se je število transakcij leta 2022 v primerjavi z letom 2021 povečalo. Število transakcij z zemljišči za gradnjo stanovanjskih stavb se je v Celju leta 2022 v primerjavi z letom prej zmanjšalo za približno petino, kar je mogoče pripisati predvsem pomanjkanju ponudbe ustreznih zemljišč. Leta 2021 je sicer na podlagi povečanega povpraševanja vlagateljev v novogradnje število transakcij z zazidljivimi zemljišči rekordno zraslo, kar za 60 odstotkov.
novi tednik I radio celie
NT&RC, d. o. o., Prešernova ulica 19, 3000 Celje, podjetje za časopisno in radijsko dejavnost,
razpisuje delovno mesto:
TRZNIK
(m/ž)
Si kreativen/-na, vztrajen/-na in iznajdljiv/-a? Verjameš vase in v svoje sposobnosti trženja? Imaš izkušnje na področju trženja medijev, 6. stopnjo izobrazbe, najmanj 3 leta delovnih izkušenj in izpit B-kategorije? Potem iščemo prav tebe.
Glavna dela in naloge: _
-	prodaja storitve oglaševanja v časopisu, na radiu in spletu,
-	pridobivanje novih oglaševalcev in skrb za obstoječe,
-	druga dela na področju trženja in v marketingu.
Nudimo:_
-	zaposlitev za nedoločen čas s 6-mesečnim poskusnim delom,
-	enoizmensko delo,
-	stimulativno plačilo,
-	možnost rekreativno-športnega udejstvovanja.
Več na: www.novitednik.si in www.radiocelje.si
Pisne prijave s kratkim življenjepisom in referencami dosedanjega dela sprejemamo do 25. maja 2023 na naslovu: razpis@nt-rc.si ali na
NT&RC, d. o. o., Prešernova ulica 19, 3000 Celje, s pripisom »za razpis«.
6
IZ NAŠIH KRAJEV
Ena od udeleženk: »Ta program mi je dal občutek, da me nekdo posluša ter tudi sliši. Pokazal mi je, da sem vredna dobrih stvari in da si zaslužim vse, kar si drugi, ter da nisem slabša kot drugi.«
CELJE - Bo v dveh mesecih urejeno nadaljnje financiranje?
Razočaranje zaradi prekinjenega programa Pum-o
Konec aprila so ustanove, ki v Sloveniji že vrsto let izvajajo program Projektno učenje mlajših odraslih (Pum-o), ostale brez denarja za njegovo izvedbo, številni mladi pa trenutno nimajo možnosti obiskovanja vsebin, ki jih nudi. Zavod Za vas živim izvaja v Celju ta program že več kot dve desetletji in zadnje mesece je bilo vanj vključenih 21 mladostnikov.
TATJANA CVIRN
Namenjen je mladim od 15. do 26. leta, ki so zgodaj opu-
stili šolanje ali niso pridobili ustrezne izobrazbe, zato jim
preti dolgotrajna brezposelnost. V program, kjer imajo priložnost, da s pomočjo mentorjev in njihovih spodbud najdejo svoje mesto v življenju in svojo poklicno pot, jih napoti zavod za zaposlovanje. Izvajanje projekta kot ukrep aktivne politike zaposlovanja zagotavlja ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti iz sredstev evropskih
socialnih skladov. Nedavno se je izteklo dveletno financiranje programa iz Evropskega socialnega sklada plus in kot pravijo na ministrstvu, to pomeni, da pri prehodu med finančnimi perspektivami ni zagotovljenega financiranja iz evropskih sredstev, kar pripelje do neizogibne prekinitve financiranja. »Ob zavedanju pomembnosti programa si na MDDSZ prizadevamo, da bi bila ta prekinitev čim krajša.« Po navedbah ministra Luke Meseca naj ne bi bila daljša od dveh mesecev, a se v zavodih, kjer izvajajo program (v Sloveniji jih je 12), bojijo, da bodo morda morali čakati dlje. Z župani iz mest, kjer izvajajo program, se je minister dogovoril, da v vmesnem obdobju oni prevzamejo financiranje.
Pomoč MOC
Kot pravi Veronika Bezgov-šek, vodja mentorske skupine v programu Pum-o v Zavodu Za vas živim, ki deluje v Don Boskovem centru v Celju, se je podobno pred leti že zgodilo. Takrat je prišlo celo do osemmesečne prekinitve izvajanja programa. Na srečo je tokrat Mestna občina Celje zavodu priskočila na pomoč in zagotovila denar za delo treh mentoric in tudi vrata zavoda so ostala odprta za mlade v programu. »A ker so mladostniki tudi iz oddaljenih krajev regije,
je pot k nam povezana s stroški. Za sodelovanje v programu sicer dobijo dodatka za prevoz ter udeležbo. Zdaj tega ni in večina nima denarja, da bi lahko prihajala. Stike ohranjamo po telefonu in elektronski pošti, a se bojim, da se bo v tem času marsikdo izgubil in ga bomo težko pridobili, da bi se vrnil.« Mladostniki imajo namreč možnost 10-mesečnega sodelovanja v programu. V Celju
ga je večina začela obiskovati oktobra.
»Težko jim je bilo sporočiti to novico,« pravi Bezgovško-va. »Mladi so bili zelo razočarani.« Nekaj svojih misli so delili na FB-strani programa, oglasilo se je celo eno od podjetij, češ da je pripravljeno nameniti nekaj denarja za izvedbo programa, saj se očitno zaveda njegovega pomena.
S pomočjo ustvarjanja, delavnic, pogovorov ... mladi v programu Pum-o odkrivajo svoje talente na posameznih področjih, ki se jih nekateri niti ne zavedajo. Nekateri iščejo zaposlitev. Tem mentorji pomagajo pri spoznavanju njihovih sposobnosti, pisanju življenjepisa, pripravah na zaposlitveni pogovor ... Pomembno je tudi delo v skupini, kot je priprava toplega obroka v kuhinji, kar je zlasti za tiste, ki prihajajo iz neurejenih družin, neprecenljiva izkušnja. (Foto: arhiv Zavoda Za vas živim)
Padajoče kamenje in drevje
CELJE - Na cesti, ki vodi na Celjsko kočo, stanovalce pogosto presenetijo skale, ki padajo na cestišče, občasno vožnjo ovirajo tudi deli posušenega drevja. Pred dnevi so domačini iz Pečovnika na poti v službo ponovno naleteli na oviro.
Strmo pobočje nad cesto je namreč nezavarovano in zato so takšni dogodki pogosti, pravijo domačini, ki na to opozarjajo že vrsto let. Ob vsakem večjem deževju se na cesti znajde kamenje, občasno tudi večje skale ali suho drevje. Cesta je vedno bolj prometna, zato domačini menijo, da bi bilo treba čim prej rešiti problem padajočih skal z brežine, da ne bo prišlo do hujše nesreče. Pred leti je skala padla na avto in na srečo poškodovala le pločevino. Ozka in ovinkasta cesta je nevarna tudi zato, ker ob njej ni zaščitne ograje, menijo tamkajšnji prebivalci.	TC
Na Šmohor tudi z avtodomom
NW MTO!
SVECARSTVO IN IZDELKI IZ VOSKA
Pokrajinski muzej Celje vabi na zadnjo ustvarjalnico ob razstavi NAJ MEDI!
Ustvarjalnica
SVEČARSTVO IN IZDELKI IZ VOSKA
bo v soboto, 13. maja 2023 ob 11. uri, v Knežjem dvoru in je namenjena vsem generacijam.
Ustvarjali bomo z voskom (sveče, srčke, ... )
Cena:5€/osebo
Obvezne prijave: muzej@pokmuz-ce.si ali 03/4280 962
LAŠKO - Šmohor, priljubljena izletniška in pohodni-ška točka, bo v prihodnje še bolj privlačen za obiskovalce. Obeta se namreč oživitev širšega območja planinskega doma s turističnimi in športnimi dejavnostmi.
V neposredni bližini planinskega doma je izvajalec že zgradil parkirišče za avto-dome, kjer je treba dokončati še strojna in električna dela. Zupan Marko Šantej pričaku-
je, da bo parkirišče še pred začetkom glavne turistične sezone pripravljeno za prve goste. Postajališče za avtodome bo opremljeno z oskrbovalnimi stebrički, ki bodo imeli vgrajen električni priključek, priključek za vodo in odtok za fekalije. Hkrati so na istem mestu uredili tudi parkirna mesta za osebne avtomobile in avtobus. Ob parkirišču bo urejena tudi javna razsvetljava.
Na Šmohorju so med drugim predvideni tudi ureditev igrišča za mali nogomet, manjšega igrišča za košarko in igrišča za odbojko, pustolovskega parka in šotorišča, povečanje obstoječega prireditvenega prostora ter otroškega igrišča, ureditev prostorov za piknik, postavitev urbane opreme. Na prenovo čaka tudi planinski dom, ki je lani obeležil 70-letnico odprtja. Nazadnje je bil temeljito
Pri planinskem domu na Šmohorju raste parkirišče za avtodome, na prenovo čaka tudi planinski dom, prav tako se v prihodnjih letih obeta oživitev širšega območja doma s turističnimi in športnimi dejavnostmi. (Foto: BA)
obnovljen pred približno 35 leti, pred desetletjem je dobil nadstrešek. V lepši in prenovljeni podobi je pričakal tudi jubilej v minulem letu. Med drugim so zamenjali okna in vrata, keramiko, uredili tlake pred domom ... Za prihodnja leta sta v načrtu še temeljitej-ša prenova doma in dozidava. Med drugim nameravajo povečati kuhinjo, jedilnico in sanitarije, urediti sobe za nastanitev ter prostore za zaposlene.
Tudi pustolovski
park in šotorišče
V gozdu na severovzhodnem delu območja Šmohor-ja je predviden pustolovski park, ki naj bi bil opremljen s plezalnimi elementi različnih težavnostnih stopenj. V gozdu na južni strani območja naj bi uredili šotorišče z možnostjo postavitve šotorov ali bivalnih zabojnikov. Šotorišče bo opremljeno tudi s sanitarijami. V bližini planinskega doma je v načrtu še ureditev petih prostorov za piknik, ki bi bili opremljeni z lesenimi mizami in s klopmi ter z zidanimi kamini. Prav tako je v načrtu ureditev novih pešpoti.	BA
IZ NAŠIH KRAJEV
7
ŠMARJE PRI JELŠAH - Občina čaka na potezo zdravstvenega ministrstva
Satelitski urgentni center ostaja le na papirju
Kako dolgo bo zemljišče v Mestinju še samevalo, medtem ko morajo prebivalci šestih občin Obsotelja in Kozjanskega po nujno pomoč velikokrat v Celje? (Foto: SHERPA)
Prejšnja vlada je Šmarje pri Jelšah, kjer je tudi sedež zdravstvenega doma, ki skrbi za oskrbo prebivalcev šestih občin Obsotelja in Kozjanskega, določila kot kraj enega od predvidenih satelitskih urgentnih centrov po državi. Takrat je bilo predstavljeno, da gre za nujen projekt, zato je šmarska občina za možnost njegovega umeščanja v prostor namenila že več kot pol milijona evrov javnega denarja. »Ideja je očitno obstala nekje na ministrstvu,« zdaj pravi šmarski župan, ki je prepričan, da 38 tisoč prebivalcev Obsotelja in Kozjanskega satelitski urgentni center nujno potrebuje.
TINA STRMČNIK
Po besedah šmarskega župana Matije Čakša je bil sestanek s predstavniki zdravstvenega ministrstva in direktorata za zdravstveno varstvo že petkrat prestavljen. V začetku maja je srečanje vendarle bilo, a predstavniki občinske uprave niso dobili jasnih odgovorov. »Odkupili smo zemljišče v Mestinju, za center imamo izdelane tri idejne načrte, občinski prostorski načrt je v postopku spreminjanja. Če bi dobili zeleno luč, bi lahko v nekaj mesecih pridobili gradbeno dovoljenje. Na potezi je ministrstvo, da nam pove, kako naprej,« je dejal Čakš.
Vprašanji o tem, kaj se dogaja z načrtom vzpostavitve satelitskega urgentnega centra Šmarje pri Jelšah in ali je njegova gradnja še predvidena, smo naslovili na zdravstveno ministrstvo. Zanimalo nas je še, zakaj občina ne dobi jasnih odgovorov, čeprav je za zemljišče in dokumentacijo namenila že več kot pol milijona evrov. Konkretnih odgovorov nismo dobili.
Župan Občine Šmarje pri Jelšah Matija Čakš (Foto: Andraž Purg)
Izpolnjevanje kadrovskih pogojev
V službi za odnose z javnostmi omenjenega ministrstva so zapisali, da Zakon o zagotavljanju finančnih sredstev za investicije v slovensko zdravstvo do leta 2031 za primarno raven predvideva 200 milijonov evrov. Od tega bo približno 20 odstotkov namenjenih za naložbe v področje nujne medicinske pomoči na primarni ravni, kamor spada-
jo tudi vlaganja v satelitske urgentne centre in opremo. »Osnovne podlage za opremo in investicijo v satelitske urgen-tne centre (SUC) so določene v posebnem pravilniku. Ko bo v okviru prenove sistema nujne medicinske pomoči določena jasna vsebina dela v SUC, bodo smernice ustrezno nadgrajene. S tem želimo poenotiti pogoje za delo in izvajanje storitev vseh izvajalcev, ki bodo po prenovi mreže organizirali službo nujne medicinske pomoči v lokalnem in širšem okolju v obliki SUC.« Na podlagi tega bodo vsi zavodi, kjer bo prepoznana potreba po SUC, pozvani k pripravi ustrezne dokumentacije, ki bo omogočila pridobitev državnega financiranja gradnje centrov.
V službi za odnose z javnostmi so še dodali, da so območja,
kjer bi glede na nekatere geografske in demografske kriterije potrebovali SUC, že prepoznana. Vendar bodo izvajalci morali ob tem izpolnjevati tudi ustrezne kadrovske pogoje, ki bodo zagotavljali delovanje centrov. »Izvajalci nujne medicinske pomoči v desetih krajih po državi že imajo financiran program Triaža v SUC. To pomeni, da je tam v dežurstvu stalno prisotna dodatna diplomirana medicinska sestra. Zdravstveni dom kljub morebitnemu izvozu mobilnih enot in zdravnika na teren ostane vedno odprt za bolnike, ki potrebujejo zdravstveno obravnavo.«
Bližja in hitrejša
obravnava
Kako razmere, povezane z ustanavljanjem SUC, komen-
tirajo v ZD Šmarje pri Jelšah? Sporočili so, da so imeli v zdravstvenem domu več delovnih sestankov o tem, kako naj bi bili v stavbi SUC razporejeni prostori in kako bi med drugim vzpostavili učinkovite logistične povezave. »Upamo, da bo do uresničitve projekta prišlo, saj bi bilo to dobrodošlo za prebivalce šestih občin ustanoviteljic zdravstvenega
doma. Ponesrečenci bi bili lahko, če ne bi potrebovali zahtevnejših obravnav, oskrbljeni v Satelitskem urgen-tnem centru Mestinje, medtem ko so zdaj obravnavani v Urgentnem centru Celje. Torej bi bili prebivalci Obsotelja in Kozjanskega v primeru nekaterih poškodb oziroma nesreč deležni bližje in hitrejše obravnave.«
Matija Čakš: »38 tisoč prebivalcev Obsotelja in Kozjanskega satelitski urgentni center nujno potrebuje. Zanj smo zapravili že več kot pol milijona javnega denarja. Prejšnja vlada je Šmarje pri Jelšah določila kot eno od predvidenih mest za omenjeni center in je projekt označila kot nujen. Zdaj je očitno obstal nekje na ministrstvu.«
Kolesce se širi v krajevne skupnosti
LAŠKO - Pred petimi leti, septembra 2018, so v laški občini uvedli sistem javne izposoje koles Kolesce. Trenutno je v občini šest postaj, kmalu se jim bo pridružila še ena.
V Občini Laško si želijo, da bi tako občani kot turisti še bolj pogosto uporabljali sistem Kolesce. »Tako na eni strani spodbujamo trajnostno mobilnost in na drugi zmanjšujemo uporabo avtomobilov ter tako skrbimo za zdrav življenjski slog,« pravi župan Marko Šantej.
Kolesa si je mogoče sposoditi na postajah na Trubarjevem nabrežju, na železniški postaji v Laškem, pri Thermani, dvorani Tri lilije, Ticu v Rimskih Toplicah in v Rečici pri sindikalnem domu. Kmalu bo sistem Kolesce zaživel tudi v Šentrupertu, kjer bo podjetje Nomago kolesa namestilo v prihodnjih dneh. Na postajališčih so na voljo tako navadna kot električna kolesa.	BA
Nove zgodbe v nekdanji kleti
ŠENTJUR - Manjši dogodki in nove turistične zgodbe bodo svoj prostor lahko dobili v obnovljenih kletnih prostorih v Ulici skladateljev Ipavcev 26-27 v šentjurskem Zgornjem trgu. Ureditev prostorov, ki izvirajo iz leta 1760 in so tik ob občinski protokolarni stavbi - Ipavčevi hiši, je bila precejšen gradbeni zalogaj.
»Prostori bodo namenjeni ko tudi manjše prireditve,« obiskovalcem Zgornjega trga, je povedal šentjurski župan prav bodo prišli ob različnih mag. Marko Diaci. V sklopu dogodkih, v njih bodo lah- obnovitvenih del je bila vzpo-
stavljena multimedijska soba, urejene so napeljave in nove sanitarije. Vse je pripravljeno tudi za namestitev dvigala, ki bo med drugim olajšalo dostop do višjih nadstropij Ipavčeve hiše. Občina je za naložbo, vredno 290 tisoč evrov brez DDV, del denarja zagotovila z uspešno pri-
Kletni prostori na naslovu Ulica skladateljev Ipavcev 26-27 so bili neizkoriščeni, polni vlage, na tleh je bila zemlja. Po obnovi bodo na voljo za različne manjše prireditve. (Foto: Andraž Purg)
javo na razpis Lokalne akcijske skupine Od Pohorja do Bohorja, preostanek je primaknila iz proračuna. Po besedah župana bodo obnovljene kletne prostore lahko uporabljali različni uporabniki, od občinske uprave, Razvojne agencije Kozjansko do različnih društev. V višjih nadstropjih stavbe na naslovu Ulica skladateljev Ipavcev 26-27 imajo svoje prostore člani društva likovnikov in društva radioamaterjev.
Občina, ki je tudi članica Združenja zgodovinskih mest Slovenije, sicer ves čas vlaga v ohranjanje arhitekturne dediščine trškega jedra. Pred časom je povsem dotrajano stavbo v Ulici skladateljev Ipavcev 30 obnovila za potrebe glasbene šole, obnovila je vrt pod Ipavčevo hišo. Nedavno je pod Domom starejših Šentjur uredila postajališče za avtodome z vso pripadajočo infrastrukturo. Diaci je povedal, da se je občina prijavila na razpis, kjer bo skušala sofinanciranje pridobiti za manjša obnovitvena dela Ipavčeve hiše. V njej je med drugim na ogled razstava z naslovom Ipavci, skladatelji in zdravniki v Šentjurju, ki jo je zasnoval Pokrajinski muzej Celje.	TS
SVET JAVNEGA ZAVODA
Srednje šole za gostinstvo in turizem Celje
razpisuje delovno mesto
RAVNATELJA/RAVNATELJICE
Kandidat/-ka mora za imenovanje na funkcijo ravnatelja/-ice izpolnjevati splošne zakonske in posebne pogoje v skladu z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Ur. l. RS, št. 16/07 - uradno prečiščeno besedilo, 36/08, 58/09, 64/09 - popr., 65/09 - popr., 20/11, 40/12-ZUJF, 57/12-ZPCP--2D, 47/15, 46/16, 49/16 - popr., 25/17 - Zvaj, 172/21, 207/21, 105/22 - ZZNŠPP, 141/22 in 158/22 - Zdoh-2AA).
Kandidati/-ke morajo imeti pedagoške, vodstvene, organizacijske in druge sposobnosti za uspešno vodenje zavoda.
Izbrani/-a kandidat/-ka bo imenovan/-a za dobo 5 let. Predvideni začetek dela je 1. 9. 2023.
Delo na delovnem mestu ravnatelja/-ice se opravlja polni delovni čas. Za čas mandata bo z njim/njo sklenjena pogodba o zaposlitvi na delovnem mestu ravnatelja/-ice.
Pisno prijavo z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev - izobrazba, naziv, strokovni izpit, ravnateljski izpit (kandidat, ki nima ravnateljskega izpita, ga mora opraviti v zakonitem roku), delovne izkušnje v vzgoji in izobraževanju, potrdilo oz. izpis iz kazenske evidence, potrdilo sodišča, da kandidat ni v kazenskem postopku, pisna izjava, da pri kateremkoli sodišču zoper kandidata ni uveden kazenski postopek za kaznivo dejanje zoper spolno nedotakljivost, kratek življenjepis ter vizija in program vodenja šole - pošljite v 8 dneh po objavi razpisa v zaprti ovojnici na naslov: SVET JAVNEGA ZAVODA Srednje šole za gostinstvo in turizem Celje, Kosovelova ulica 2, 3000 Celje, s pripisom Prijava na razpis za ravnatelja/ravnateljico.
Kandidati/-ke bodo pisno obvestilo o izbiri prejeli/-e v zakonitem roku.
8
IZ NAŠIH KRAJEV
CELJE - Občani spoznavali pot od odpadkov do energije
Marsikdo se ne zaveda, kako neverjetne količine odpadkov ustvarjamo vsak dan. Zgovoren je podatke o sto tisoč tonah odpadkov, ki jih letno obdela Regionalni center za ravnanje z odpadki v Celju (Rcero), s katerim gospodari podjetje Simbio. S tovornjaki dovaža različne odpadke, ki jih odlagajo prebivalci občin savinjske regije, jih obdeluje in predeluje ter tako zmanjšuje prvotne ogromne kupe ter poskrbi, da čim manj materiala konča na odlagališču.
TATJANA CVIRN
Pred svetovnim dnevom Zemlje, ki ga vsako leto praznujemo 22. aprila, so Javno podjetje Energetika Celje, Rcero in Tehnopark Celje v sodelovanju z mestno občino pripravili prvo brezplačno interaktivno študijsko pot Od odpadkov do ener-
gije. Namenjena je bila vsem, ki so želeli pridobiti dodatne informacije in znanja, da bi se v vsakdanjem življenju vedli bolj okolju prijazno. Skupina radovednih je pot odpadkov spoznavala najprej v Tehnopar-ku in nato nadaljevala ogled s
Slavko Marš: »Najbolj se bojimo požara. V celoti odpadkov ne moremo nadzorovati, vmes je lahko vse mogoče, kar lahko povzroči požar. Zato imamo termovizijske kamere, ki nadzirajo temperaturo v postopku.«
V nadzorni sobi, od koder zaposleni računalniško nadzirajo procese obdelave mešanih in bioloških odpadkov.
Celebusom v regionalnem centru in Toplarni Celje.
Zbiranje embalaže
se splača
Po Rceru v Bukovžlaku, ki je prava tovarna za predelavo odpadkov in stoji na območju deponij, je obiskovalce vodil vodja enote Slavko Marš.
Predstavil je pot različnih odpadkov, od embalaže do komunalnih mešanih in bio-razgradljivih. Že pri vhodu je zbirni center, kamor lahko ljudje sami brezplačno pripeljejo svoje kosovne in druge ločeno zbrane odpadke. Vse tiste, ki jih pripeljejo delavci Simbia, potem ko spraznijo različne zabojnike, najprej stehtajo. Naprave zaznajo, če bi bili vmes radioaktivni odpadki.
Za odpadno jedilno olje, ki je nato predelano v biodizel, je Simbio v sodelovanju z MOC postavil prve zbiralne zabojnike na štirih mestih, v načrtu je skupno 35 mest.
Embalažo iz rumenega zabojnika tovornjaki odložijo v sortirnici, kjer sodobna naprava loči odpadke glede na vrsto materiala. Na koncu zaposleni poberejo odpadke, ki jih naprava spregleda, in dobijo čiste frakcije. Za embalažna podjetja obdela Rcero do 14 tisoč ton odpadne embalaže letno. Večina te gre nato v predelavo, ostanki gredo v sežig. »S tovrstnim tržnim vedenjem nižamo ceno odvoza odpadkov za občane,« je poudaril Marš in opozoril, da je tudi zato pomembno ločevanje odpadkov že pri izvoru. Predvsem pa bo treba bolj skrbeti za zmanjšanje količin vseh vrst odpadkov.
Tovornjak strese zbrane biološke odpadke v jašek, kjer se začne postopek predelave v kompost.
Del odpadkov še vedno konča na odlagališču.
Odpadki za
ogrevanje
Iz mešanih komunalnih odpadkov v Rceru prav tako izločijo še uporabne frakcije, preostanek obdelajo. Del tega je primeren za sežig v Toplarni Celje, ki ogreva prebivalce mesta. »Celje ima edino v Sloveniji toplarno, ki za energent uporablja odpadke. Cena sežiga je precej nižja kot v tujini, kamor odpadke vozijo drugi, kar se pozna tudi na položnicah za ogrevanje,« je dejal Slavko Marš.
Del teh odpadkov konča na odlagališču, kjer bo ob sedanjih količinah odlaganja prostora še do leta 2032. Zato je treba že zdaj razmišljati, kako rešiti problematiko v prihodnje. Odlagališče, ki je tesnjeno, izcedne vode pa za-
jemajo in vodijo na čistilno napravo, sproti prekrivajo in ozelenjujejo.
Iz bioloških odpadkov v rjavih zabojnikih nastaja kompost prvega kakovostnega razreda. Občanom iz občin ustanoviteljic je do enega kubičnega metra komposta na voljo brezplačno, a ga je trenutno zmanjkalo, saj je bilo v zadnjem času veliko povpraševanja. Nove količine bodo na voljo, ko bo končan postopek predelave, ki traja približno šestdeset dni. Naprava tudi odpihne vse vrečke, v katerih ljudje odlagajo biološke odpadke. Vse to se dogaja v zaprtem sistemu, ki ga računalniško nadzira operater iz nadzorne sobe. Letno pridobijo v Rceru deset tisoč ton komposta.
Foto: SHERPA
ида
Tekoči trak, po katerem potujejo odpadki v obdelavo.
•. --j» .
SUPER ŠPORTNA KOMBiNAOiJA
Za vsak nakup nad 10 EUR prejmete na blagajni en izvod dnevnika Ekipa BREZPLAČNO.
DNEVNIK EKIPA BREZPLAČNO

Aktivnost poteka samo v izbranih trgovinah Mercator
od 24.4. do 12.5.2023 (razen ob sobotah) oziroma do razdelitve zalog.
Ne velja v spletni trgovini Mercator. Več na www.mercator.si.
Mercator
moj najboljši sosed
IZ NAŠIH KRAJEV
9
Sebastijan Zupanc, direktor Zbornice komunalnega gospodarstva
Namesto štirih bomo potrošniki plačali 39 milijonov evrov
Slovenija mora v prihodnjih letih zaradi visoko zastavljenih ciljev EU na področju recikliranja odpadne embalaže izboljšati rezultate. Predvidena je uvedba kavcijskega sistema, ki pa poleg koristi prinaša nekaj slabosti. O tem, kako lahko v Sloveniji izboljšamo sistem ravnanja z odpadno embalažo, kaj od nas pričakuje EU in kaj pomeni uvedba kavcijskega sistema, smo se pogovarjali s Sebastijanom Zupancem, direktorjem Zbornice komunalnega gospodarstva.
Sebastijan Zupanc (Foto: Sašo Švigelj/M24)
ŽIGA KARIZ
Lahko našim bralcem v nekaj stavkih opišete, kako deluje sistem ravnanja z odpadno embalažo?
Trenutna ureditev je taka, da komunalna podjetja odpadno embalažo poberejo od gospodinjstev, ki jo ločeno zbirajo v rumenih zabojnikih, jo nato prepeljejo do svojih skladišč, obvestijo družbo za ravnanje z odpadno embalažo (DROE), da imajo embalažo na zalogi in da jo lahko prevzamejo. DROE-ji, ki so nekakšna podaljšana roka proizvajalcev, so po zakonu dolžni poskrbeti za embalažo. Zato jo prevzamejo, odpeljejo v sortirnico, kjer se odpadke razvrsti in prečisti. Materiali, ki so primerni za recikliranje, gredo v reciklažo, materiale, ki niso primerni za recikliranje, pa se nameni za energetsko izrabo, torej gredo v sežigalnico in iz njih pridobimo elektriko ter toplotno energijo. To je osnovni princip ravnanja z odpadno embalažo.
Zakaj se je v preteklosti dogajalo, da je embalaža ostajala na dvoriščih in v skladiščih komunalnih podjetij?
V Sloveniji je šest družb za ravnanje z odpadno embalažo, ki med seboj tekmujejo. In ko je katera od njih začela uporabljati neposlovne prakse, so ji morale druge slediti, sicer bi izpadle s trga. Tako se je ureditev izigravala in trg razgrajeval. To je en del zgodbe. Drugi del zgodbe pa je, da država ni nikdar zaprla vseh tistih vrzeli v predpisih, ki so jih lahko posamezne družbe izkoriščale. Nikoli ni postavila jasnih pravil. To je pred dvema letoma pripeljalo celo do točke, ko smo morali nameniti skoraj 16 milijonov za interventne ukrepe.
Lani jeseni pa se je spremenila Uredba o ravnanju z odpadno embalažo, s katero so se bolj natančno določili deleži odpadkov, ki jih mora posamezna DRČE prevzeti od komunalnih podjetij, bolj natančno so se določile izravnave in tako letos prevzem odpadne komunalne embalaže s strani družb za ravnanje z odpadno embalažo poteka nemoteno. Pri komunalnih podjetjih embalaža ne zastaja več in proces poteka vzorno. Če bi bilo tako tudi v vseh preteklih letih, bi imeli danes bistveno manj težav in se verjetno niti ne bi pogovarjali o smiselnosti ali nesmiselnosti kavcijskega sistema, ker zanj ne bi obstajale niti teoretične potrebe.
Kako uspešna je Slovenija pri ločevanju in zbiranju odpadkov v primerjavi z drugimi državami?
Ne glede na to, da je sistem v preteklosti deloval pomanjkljivo, smo še vedno v vrhu uspešnosti v Evropi glede količine ločeno zbranih odpadkov. Tudi glede recikliranih odpadkov smo v zgornji tretjini lestvice evropskih držav. Študija Evropske komisije, izvedena leta 2016, je ugotavljala, katera od evropskih prestolnic ima najbolje organiziran sistem zbiranja komunalnih odpadkov, kateri sistem je najboljši za doseganje okoljskih ciljev in je hkrati stroškovno učinkovit. Ljubljana je bila takrat pred Talinom in Helsinki z naskokom prva. In sistem, ki ga ima Ljubljana, je preslikava celotnega sistema v Sloveniji.
Kako veliko spremembo prinaša kavcijski sistem?
Kavcijski sistem je eden najučinkovitejših sistemov za zbiranje odpadne embalaže, ki omogoča dosego najboljših rezultatov v najkrajšem času, vendar za zelo majhen delež odpadne embalaže, hkrati pa je ekstremno drag. Ta sistem je načeloma primeren za tiste države, kjer imajo izjemno redko poseljenost in je sistem logistike pobiranja skupne količine odpadkov predrag ter je bolj smotrno, da ljudje koristne materiale, ki se jih da reciklirati, prinesejo kar v trgovska središča. Kavcijski sistem je smiseln tudi v skupnostih, kjer nimajo vzpostavljene nikakršne infrastrukture za zbiranje komunalnih odpadkov. V primeru Slovenije pa bi bil kavcijski sistem vzporeden sistem, ki bi naslavljal izredno majhen delež odpadkov, ki nastanejo pri nas.
Zakaj?
Če pogledamo samo odpadno embalažo: v Sloveniji nastane okoli 250.000 ton vse odpadne embalaže, mešane komunalne odpadne embalaže, ki jo zbirajo komunalna podjetja, nastane okoli 105.000 ton, kavcijski sistem pa naj bi naslavljal zgolj okoli 10.000 ton materialov, ki so primerni za ponovno uporabo -dobrih 8000 ton plastenk in dobrih 2000 ton aluminijastih pločevink. Torej bi z uvedbo kavcijskega sistema naslavljali zgolj 10 odstotkov v Sloveniji nastale mešane komunalne embalaže, za ostalih 90.000 ton mešane komunalne odpadne embalaže pa bi še vedno ostalo zbiranje enako, kot je zdaj, torej po sistemu od vrat do vrat.
Pred tedni so Ekologi brez meja organizirali akcijo, v kateri so na več cestnih in avtocestnih odsekih
»Uporabljamo sistem pobiranja odpadkov od vrat do vrat, zaradi česar smo na področju ravnanja z odpadki v samem vrhu Evrope.«
»V Sloveniji nastane okoli 250.000 ton vse odpadne embalaže, kavcijski sistem pa bi naslavljal zgolj okoli 10.000 ton materialov, ki so primerni za ponovno uporabo. Proizvajalci predlagajo uvedbo kavcijskih sistemov samo za tiste materiale, ki imajo neko vrednost na trgu. Ampak ti materiali že danes ne predstavljajo večjih težav.«
izvedli čistilno akcijo in predstavili, kakšne količine odpadkov bi se lahko znebili z uvedbo kavcijskega sistema? Je ta sistem rešitev za naše okolje?
Ob cestah v Sloveniji ne ležijo izključno odpadki, ki so predmet kavcijskega sistema. Ležijo tudi drugi odpadki. In ne glede na to, da nekaj odpadkov vendarle leži ob cestah, je Slovenija relativno čista. Mi imamo s smetenjem problem pri majhnem številu ljudi, ki nimajo ustrezne okoljske zavesti. Akcijo, ki so jo izvedli Ekologi brez meja, poznam in jo pozdravljam. Sem pa tudi dodatno preučil številke, do katerih so prišli. Povedali so, ob kakšni dolžini cest so odpadke pobirali in koliko odpadkov so nabrali. To količino in te kilometre sem preračunal na vse slovenske ceste. Izračunal sem, da če bi v tistem trenutku pospravili odpadke z vseh cest v Sloveniji, bi jih bilo 90 ton, kar je v primerjavi z vso embalažo, ki jo je, kot sem že povedal, 250.000 ton, zanemarljiv odstotek. Ocenjujem, da če bi pri nas uvedli kavcijski sistem, bi bilo mnogo več negativnih finančnih učinkov za vse prebivalce v Sloveniji, kot pa je negativnih okoljskih učinkov, če kavcijskega sistema ne uvedemo.
Zanimivo je, da so med največjimi zagovorniki uvedbe kavcijskega sistema proizvajalci pijač. Zakaj?
Proizvajalci predlagajo uvedbo kavcijskih sistemov samo za tiste materiale, ki imajo neko vrednost na trgu. Ampak ti materiali že danes ne predstavljajo večjih težav, ker tudi družbe za ravnanje z odpadno embalažo vedo, da ti materiali predstavljajo vrednost in jih je treba izločiti, jih sortirati in prodati na trgu, saj jim to prinaša pozitivne ekonomske učinke. Medtem pa proizvajalci ne naslavljajo ostalih odpadkov, ki nimajo neke tržne vrednosti: recimo tetrapaka. Proizvajalci nikdar niso rekli, da bi imeli
kavcijski sistem za tetrapak. Zato, ker na trgu nima pozitivne vrednosti. Zanj se na trgu ne da dobiti od 500 do 600 evrov za tono, tako kot za PET, ali pa čez tisoč evrov, kot je pri aluminiju. Za proizvajalce so zanimivi izključno tisti materiali, ki imajo ekonomsko vrednost. Kavcijski materiali v Sloveniji predstavljajo zgolj 10 odstotkov mešane odpadne embalaže oziroma manj kot pet odstotkov vse embalaže.
Kaj finančno pomeni uvedba takega sistema?
V Sloveniji letno na trg pride približno 262 milijonov plastenk. Ob prej omenjeni višini kavcije in strošku delovanja kavcijskega sistema to pomeni, da bomo imeli s tem letno 39 milijonov evrov stroškov. Torej bomo namenili 39 milijonov evrov dodatnega denarja, zato da bomo s trga umaknili slabih pet odstotkov vse embalaže, ki nastaja v Sloveniji. Prodajna vrednost materiala, ki ga bomo s kavcijskim sistemom zbrali, je približno štiri milijone evrov. Torej za to, da bomo zbrali material, ki je vreden štiri milijone evrov, bomo porabili 39 milijonov evrov. To pomeni, da bo strošek celotnega zbiranja odpadkov višji za 35 milijonov evrov.
Kdo bo plačal teh 35 milijonov evrov?
Potrošniki. Jaz, vi, vaši bralci ... Seveda marsikdo reče: »Ja, ampak predpisi pravijo, da morajo to plačati proizvajalci.« Proizvajalci niso »dobronamerni strici«, ki bodo to plačali iz svojega žepa, ampak bodo zaradi nastalih stroškov dvignili ceno izdelka, ki jo bomo potem plačali potrošniki v trgovini. Ob tem jim gre na roko še dejstvo, da bo na njihovih ra-
čunih ostala kavcija za vse plastenke, ki ne bodo vrnjene in bodo odložene v rumene zabojnike. In ta prihodek se bo štel v milijonih evrov.
Cilji Evrope so na področju ravnanja z odpadki zelo visoki. Kako jih nameravamo doseči, če ne s kavcijskim sistemom?
Glede na zbrane podatke v tem trenutku dosegamo približno 73 odstotkov ločeno zbranih plastenk, ki so bile dane na trg. Za leto 2025 je evropski cilj doseči 77 odstotkov. Torej bomo za to, da bomo rezultat izboljšali za tri do štiri odstotne točke, namenili kar 39 milijonov evrov. V tem ni nobene logike. Do leta 2030 se cilj dviguje na 90 odstotkov zbranih plastenk glede na trg danih plastenk, ampak mi se lahko, če bomo v letih 2026 in 2027 videli, da ciljev ne bomo izpolnili, še vedno odločimo za kavcijski sistem, ki pa bo takrat gotovo sodobnejši, digitalen in ne bo zahteval drage dodatne infrastrukture in stroškov, o katerih se pogovarjamo danes.
V	Sloveniji že imamo vrhunsko komunalno infrastrukturo za ločeno zbiranje odpadkov, ki pa ni zadosti izkoriščena. Treba je predvsem razmišljati, kako ljudi spet ozavestiti in jih dodatno spodbuditi k pravilnemu ločevanju odpadkov.
Številne okoljske organizacije pritiskajo na vlado, naj kavcijski sistem uvede čim prej. Je kavcijski sistem že dejstvo ali imamo na voljo kakšno alternativo?
V	Zbornici komunalnega gospodarstva smo še vedno prepričani, da v Sloveniji premoremo toliko razuma in pameti, da bomo pretehtali, ali kavcijski sistem dejansko potrebujemo ali ne. Trenutno v naši državi ni narejene niti ene analize o potrebnosti kavcijskega sistema, nimamo podatkov o embalaži, ki je dana na trg in bi se zbirala s kavcijskim sistemom, niti nimamo podatkov o izločeni embalaži, ki bi se zbirala s kavcijskim sistemom ... O tako pomembnih korakih bi se vendarle morali odločati šele takrat, ko bi imeli na voljo vse podatke, ki bi omogočili primerjavo slabosti in koristi ukrepov.
Kakšne so alternative?
Trenutno se pogovarjamo o uvedbi klasičnega kavcijskega sistema, ki se izvaja z avtomati po trgovskih središčih. V številnih državah po Evropi razvijajo tudi tako imenovani digitalni kavcijski sistem, kar pomeni, da uporabnik izkorišča že obstoječo komunalno infrastrukturo, torej v našem primeru rumene zabojnike, in prav tako prejme povrnjeno kavcijo za pravilno ravnanje z embalažo. Tovrstne digikav-cijske sisteme že uvajajo v Belgiji, razvojni projekt poteka v Avstriji, na Irskem, v Angliji in tudi v Španiji že delajo v tej smeri. Torej že v tem trenutku obstajajo digitalne rešitve, ki so skladne s sodobnimi trendi, časom, v katerem živimo, in omogočajo, da je ravnanje z odpadki uporabniku prijaznejše ter ga hkrati nagradijo.
»V Sloveniji že imamo vrhunsko komunalno infrastrukturo za ločeno zbiranje odpadkov, ki pa ni zadosti izkoriščena. Treba je predvsem razmišljati, kako ljudi spet ozavestiti in jih dodatno spodbuditi k pravilnemu ločevanju odpadkov.«
10
IZ NAŠIH KRAJEV
MOZIRJE, NAZARJE, RECICA OB SAVINJI, LJUBNO - Obiskala jih je ministrica Irena Sinko
Ministrica Irena Šinko se je seznanila tudi z razmerami na terenu. Člani živinorejske kmetije Rosc v Spodnjem Strmčniku so jo popeljali tudi na travnik.
Želijo si razbremenitev
Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Irena Šinko je prejšnji teden v spremstvu državnega sekretarja dr. Darija Krajčiča obiskala Zgornjo Savinjsko dolino. Z ekipo sodelavcev sta se sestala s predstavniki več zgor-njesavinjskih ustanov s področja kmetijstva, gozdarstva, lovstva in ribištva ter se z razmerami seznanila na terenu. Večkrat je bilo mogoče slišati, kako pomembno bi bilo poenostaviti administrativne postopke in najti rešitve za sobivanje divjih zveri in drobnice.
Špela ožir
izpostavili kmetije na območjih z omejenimi dejavniki.
O zgornjesavinjskih
gozdovih
Obisk je nadaljevala v izpostavi Zavoda za gozdove Slovenije v Nazarjah. Vodstvo zavoda je ministrici in sodelavcem predstavilo razmere v območni enoti Nazarje. Gre za nadpovprečno gozdnato območje, kjer gozdnatost znaša kar 70 odstotkov. Glede na lastništvo prevladuje večja kmečka gozdna posest. Od skupaj 48.058 hektarjev gozdov je zasebnih 96 odstotkov. V treh odstotkih gre za državne gozdove, preostanek je v lasti lokalnih skupnosti. V razpravi so izpostavili vpliv podnebnih sprememb na gozdove, evidenco poseka, svetovanje lastnikom gozdov in javni interes v gozdovih.
Z vodstvi občin
Ministrica se je v prostorih Medgen borze na Rečici ob
Savinji srečala še z župani oziroma direktorji občinskih uprav občin Mozirje, Nazarje, Ljubno, Gornji Grad, Luče, Solčava in Rečica ob Savinji. Predstavili so številne dejavnosti in posebnosti občin. Posebej so se osredotočili na aktualne zadeve, povezane s kmetijstvom, z gozdarstvom in lovstvom. Izpostavili so primere dobrih praks na področju projektov LAS. Na območju Zgornje Savinjske doline so do konca leta 2022 uspeli počrpati 83
Dotaknili so se problematike, povezane z divjimi zvermi in divjadjo v kmetijstvu in gozdarstvu.
odstotkov tovrstnega razpoložljivega denarja. Dotaknili so se problematike, povezane z divjimi zvermi in divjadjo v kmetijstvu in gozdarstvu, ter administrativnih ovir, s katerimi se srečujejo pri razvojnih
projektih in prostorskem umeščanju.
Na živinorejski
kmetiji
Sledil je ogled živinorejske kmetije Rosc v Spodnjem Strmčniku, ki se ukvarja s predelavo ter prodajo mleka in mlečnih izdelkov. Njeni člani jih prodajajo na kmetiji, od vrat do vrat, trgovcem na drobno, ustanovam in gostinskim obratom. Ministrico so seznanili tudi s težavami, ki jih imajo pri pridobivanju sredstev Evropske unije na investicijskih razpisih.
Ob koncu obiska se je s sodelavci sestala s predstavniki Lovske družine Dreta Nazarje in Ribiške družine Ljubno. Predstavniki lovcev so spregovorili, da v zadnjih letih največ škode povzročijo divji prašiči, sledi jim jelenjad.
Predstavniki Ribiške družine Ljubno so se dotaknili aktualnih tem, povezanih s koncesijsko pogodbo za izvajanje ribiškega upravljanja v zgornje-savinjskem ribiškem okolišu.
Ministrica Irena Šinko se
je z ekipo najprej ustavila v Mozirju, kjer je s predstavniki tamkajšnje kmetijske svetovalne službe pozornost namenila administrativnim razbremenitvam, še posebej na področju javnih razpisov, kjer bo ministrstvo sledilo pobudam s terena, da bodo kmetje lažje kandidirali in dosegli cilje različnih ukrepov. Še posebej so pri tem
m Ji
listrica se je v prostorih Medgen borze na Rečici ob Savinji srečala še z župani oziroma direktorji občinskih uprav občin Mozirje, 1 Nazarje, Ljubno, Gornji Grad, Luče, Solčava in Rečica ob Savinji.
шшшМ
SUBSTRATI ZA VAŠ VRT
Substrati Humovit so na vol j v trgovinah
f "JÄGER
imIE
S M Tehnika
Substrat za presajanje
«a
N " Substrat za presajanje Г
* ^тш
»'S
in v izbranih kmetijskih zadrugah.

1/1


УШшшш
50 L i
>[£[ sä
50l
J i i i t > V v
UNA

CINKARNA
1$>
LET
1873 - 2023
KULTURA
11
Vsak plus ima svoje nasprotje v minusu
Dare Leban je ljubiteljski raziskovalec psihologije, ki je letos izdal že svojo sedmo knjigo, naslovljeno Nasprotja, s podnaslovom Kompas za življenje. V njej predstavlja »popolnoma nov pogled ljubiteljskega raziskovalca na psihologijo.« Knjiga je po avtorjevem mnenju namenjena čustvenemu opismenjevanju, uporabna je kot priročnik za vzgojo otrok, osebno rast in izogibanje stresu.
Nasprotja je zadnja avtorjeva knjiga, Leban se je že v svoji prvi, Abecednik človekovega razvoja, ukvarjal z ljubiteljskim raziskovanjem čustev, tematike vseh naslednjih se delno prekrivajo tudi z najnovejšo, saj je v svoji drugi knjigi že pisal o svojih spoznanjih o strahu in stresu. Avtor je med pisanjem knjig svoje znanje dograjeval. Zadnja knjiga Nasprotja, Kompas za življenje služi kot dopolnitev vseh prejšnjih. V njej predstavlja matematično utemeljeno psihologijo: »Nasprotja ponujajo matematične dokaze in dokaze iz matematične izjavne logike temne in svetle strani duševnosti. Ugibanja s področja psihologije niso več ugibanja, saj so dokazana z matematiko.«
JF
DARE
NASP,
KOMPAS ZA ŽIVLJENJE
RÜTJA
Kako obvladovati Matematično ute«
stres in odvisnosti neljena psihologija
NE VEM, KAKO DOSEČI CILJ. miselna ujetost, beg napad, obramba
VEM, KAKO DOSEČI CILJ

Tako je videti naslovnica najnovejše knjige Dareta Lebana. (Foto: osebni arhiv)
Poc pol
led v zakulisje c in valčkov
Po uspehu knjige Cita - s citrami po lestvici življenja, v kateri je predstavil izjemno kariero Cite Galič, se je glasbenik in publicist Jože Galič lotil bolj obsežnega projekta: »Sto in ena zgodba o blišču in bedi domače glasbe.« Spomine in skrite zgodbe glasbenih prijateljev, v glavnem tudi svoje, je združil v knjigo z naslovom Dobr' smo ga sral'! Navdih za naslov je avtor dobil že pred leti, ko mu je stari prijatelj med poslavljanjem dejal: »Kaj naj rečem ... Dobr' smo ga sral'!«
Drobne, v glavnem zelo vesele, a večkrat tudi žalostne in celo tragične zgodbe glasbenikov je avtor v knjigi razdelil na deset poglavij, v katerih lahko bralec spozna neverjetne dogodivščine glasbenikov na porokah, veselicah, koncertih, festivalih, turnejah, na radijskih in televizijskih snemanjih, pri ustvarjanju skladb ter tudi v vsakdanjem življenju, daleč od odra ter mikrofonov in kamer. JF
Jože Galič s svojo najnovejšo knjigo Dobr' smo ga sral' (Foto: osebni arhiv)
V knjigah tudi celjski letalci
Nove Zgodbe slovenskih letalcev
Prejšnji petek sta Marko Malec in Borut Podgoršek na letališču v Levcu predstavila knjigi, ki sta dopolnili njuno zbirko Zgodbe slovenskih letalcev. Gre za knjigi Letenje za dušo in Na krilih poguma. Prva vsebuje 76 zgodb iz življenja dr. Dominika Gregla, druga predstavi zgodbe devetih slovenskih letalcev, ki so pripomogli k razvoju slovenskega in jugoslovanskega civilnega ter vojaškega letalstva. Knjigi sta tretja in četrta v zbirki, pridružili sta se prvencu Zaljubljeni v letenje in drugi knjigi Stražar z neba, ki prav tako predstavljata zgodbe slovenskih letalcev.
JANZE FRIC
Knjige Letenje za dušo nista napisala Malec in Podgoršek, ampak jo je, vsaj večinoma, napisal kar Dominik Gregl, o katerem knjiga tudi govori. Marko Malec in Borut Podgoršek sta gradivo zbrala, uredila ter dopolnila, da je knjiga primerna za objavo. V njej je opisana bogata ljubiteljska in poklicna letalska kariera dr. Dominika Gregla. Njegova letalska pot se je začela, ko se je med obiskovanjem gimnazije v Celju pridružil modelarjem. Od takrat sta bila z letalstvom neločljiva, edini premor je bil med služenjem vojaškega roka. Dr. Gregl je bil med drugim tudi predavatelj na ljubljanski strojni fakulteti, kjer je bil znan kot zelo strog profesor. Tako se ga spominjata tudi Bojan Andrejaš, predsednik celjskega aerokluba, in Borut Podgoršek. »Opico bi bilo lažje naučiti leteti,« se pred-
sednik aerokluba spominja Greglovih besed. Na predstavitvi knjig so bili prisotni tudi družinski člani Dominika Gregla, ki so povedali, da je bil tudi v zasebnem življenju resen in strog, a kljub temu krasen oče. »Ko smo šli na izlet, je vedno moralo v bližini biti tudi letališče,« so še dodali.
Zgodbe devetih
letalcev
V drugi knjigi, ki sta jo so-avtorja predstavila, Na krilih poguma, je zapisanih devet zgodb slovenskih letalcev, med njimi tudi zgodba Maksa Arbeiterja, legende celjskega letalstva. Poleg učenja v celjski letalski šoli je jadralno letenje učil tudi v Vršacu, kjer je bil v času Jugoslavije zvezni jadralni center. Tam je izšolal več sto jugoslovanskih pilotov, dve leti je učil leteti tudi pilote v Burmi,
Soavtorja knjig Borut Podgoršek in Marko Malec
današnjem Mjanmaru. Maks Arbeiter ni bil le odličen učitelj, ampak tudi zelo dober letalec. Avtorja knjige sta o njem povedala: »Bil je prvi, ki je z letom od Novega Sada do Stične dokazal, da so v Jugoslaviji mogoči preleti tudi v smeri jug-sever in ne le obratno, kot je veljalo do takrat.« Maks Arbeiter je bil tudi športnik, leta 1950 je bil član jugoslovanske ekipe za tretje svetovno jadralno prvenstvo v Orebru na Švedskem, kjer je zasedel četrto mesto
v splošni razvrstitvi, njegov sotekmovalec Milan Borišek pa tretje. S tem rezultatom je Jugoslavija postala neuradna zmagovalka prvenstva in je skoraj čez noč požela veliko zanimanje svetovne jadralske javnosti. Maks je leta 1951 dosegel višino 8624 metrov in s tem postavil takratni državni rekord. Poleg Maksa Arbeiterja, ki je za naše kraje bolj zanimiv, je v knjigi Na krilih poguma predstavljenih še osem drugih letalcev.
Foto: Andraž Purg
V velenjski Pekarni Mišmaš
Medtem ko je bilo v soboto na Titovem trgu v Velenju mogoče čutiti pravi spomladanski sejemski vrvež, so velenjski gledališčniki v bližnji mali dvorani kulturnega doma najmlajše občinstvo popeljali v svet slovenskih pravljičnih junakov. Člani Gledališča Velenje so poskrbeli za premierno uprizoritev otroške gledališke predstave Pekarna Mišmaš in z njo navdušili občinstvo, ki so ga na koncu v preddverju pričakali slastni rogljički. Čigavi? Mišmaševi, seveda.
Velenjski gledališčniki so pek in peče dober kruh. Prav
se tokrat ob podpori Festivala Velenje odločili, da na oder postavijo eno od slovenskih otroških klasik, s katero se je večina Slovencev srečala v času osnovnošolskih dni. Pekarna Mišmaš pisateljice Svetlane Makarovič govori o naslovnem liku Mišmašu, ki je
zaradi tega je med prebivalci Mišje vasi in sosednjih krajev zelo priljubljen. Ima pa skrivnost, saj si do dobrega kruha pomaga s čarovnijo. Mišmaš je namreč škrat in vsako noč se v njegovi kleti zgodi prava magija. To ni všeč Mišmaševi prodajalki moke Jedrt in nje-
govemu konkurentu, peku iz Kurje vasi. Slednji podari Jedrt ključ, s katerim nek večer vdre v Mišmaševo klet in odkrije njegovo skrivnost.
V svetu pravljičnih junakov
Vse to je velenjskim gledališč-nikom na zanimiv način uspelo prikazati v petintridesetih minutah. Svojstven čar predstavi so dodali s prikupnimi glasbe-
nimi vložki in hudomušnimi plesnimi gibi. Za vse to so ob režiserju Romeu Grebenšku poskrbeli igralci Nina Breznik, Tomaž Dornik, Nik Kaligaro, Ana Vita Leban, Marko Pavlo-vić, Taj da Podvratnik, Sašo Potočnik, Zoran Radivojević in Tanja Urbančnik. Za glasbo je poskrbel Peter Harl, za luč Davorin Štorgelj in za ton Rok Rednak. Koreografijo si je zamislila Lucija Boruta in sceno Nina Kavzar, ki je obenem poskrbela tudi za oblikovanje.
ŠO
Velenjski gledališčniki so svojstven čar predstavi dodali s prikupnimi glasbenimi vložki in hudomušnimi plesnimi gibi.
12
NAŠA TEMA
Maj je najbolj priljubljen mesec za poroke
Ko pride dan
najlepših sanj ...

, T\ t» i^rr^
Po »koronski odpovedi« na Mavricij
Celjanka Nastja in njen mož Sebastian sta ena tistih, ki so dahnili »da« več tisoč kilometrov stran od domovine. Pred leti sta poroko štiri dni prej morala odpovedati zaradi korone, lani sta sklenila, da bosta odpotovala na Mavricij in tam začela svoj zakon.
S takrat prihodnjim možem sta poiskala agencijo, ki se ukvarja s porokami v tujini. Ker sta želela, da bi bila
poroka brez večjih težav in stroškov zakonsko sklenjena tudi v Sloveniji, sta izbrala Mavricij, ki je podpisnik Ha-
aške konvencije, zato je po sklenitvi treba v Sloveniji poroko le overiti na matičnem uradu brez stroškov.
Poročila sta se sama - oziroma naj bi se, pripoveduje Nastja. »Na Mavriciju po poroki v desetih dneh nisva srečala niti enega Slovenca.
Blišč kristalov na klasični dolgi beli poročni obleki, obujanje tradicionalnih običajev, kot so klicanje neveste, dolga kolona avtomobilov, ki se med trobljenjem vije do cerkve ali matičnega urada, in večerja ob živi glasbi. A tudi bele kopalke namesto oblek, lastne zaobljube brez prič in prstanov, sklenitev zveze na drugem koncu sveta ali dogodek presenečenja s piknikom. Tradicionalna, sodobna ali popolnoma ekstra-vagantna - vse to je poroka.
EVA RUDMAN, BARBARA FURMAN
V Sloveniji je bilo leta 2018 sklenjenih 7.256 zakonskih zvez, kar je 12 odstotkov več kot leto prej. Leta 2021 je bilo sklenjenih 5.916 zakonskih zvez, kar je sicer prav tako 12 odstotkov več kot leto prej, ko so bile poroke omejene s koronskimi ukrepi. Največ parov se poroči na soboto, v letu 2021 jih je bilo kar 59 odstotkov. To leto so bili ženini ob sklenitvi zakonske zveze stari povprečno 36,8 leta, kar je skoraj tri leta več od ne-
vest, povprečna starost teh je bila 34,3 leta.
Kako je na Celjskem? Čeprav število porok upada, se tako Celjani kot Slovenci na splošno največkrat odločimo za tradicionalno slovensko poroko. Manj je porok v tujini, manj porok na neobičajnih mestih z neobičajnim programom. Vse poroke - tako tradicionalne kot druge - pa spremljajo protokoli in norme, ki naj bi se jih poročni par in svatje držali.
(Foto: osebni arhiv)
Tik pred poroko pa sva tam spoznala dva - pazite to - Celjana. Vesolje se pač včasih malce poigra ... in tako sva dobila poročni priči!«
Še cerkvena poroka
presenečenja
Kljub skrivni poroki na Mavriciju sta se po vrnitvi v Slovenijo mladoporočenca poročila še cerkveno s svojimi najbližjimi. Za poroko v tujini so vedeli starši, kasneje so izvedeli še babice in dedki, ki nad potezo niso bili navdušeni, ter drugi. Po vrnitvi v Slovenijo sta tako 20 najbližjih povabila na poročno kosilo. Poročni priči sta svate povabili v cerkev pod pretvezo, da mladoporočenca tam želita skupno fotografijo. Vsi so bili presenečeni, ko so v cerkvi uvideli, da gre za poroko. »Ne vem, zakaj, a ta poroka je bila tako čustvena. Ko vidiš svoje najbližje, ob naju sta bila tudi najina otroka, ko vidiš ponosne starše in sorodnike. Če se ne bi poročila še v Sloveniji skupaj s tistimi, ki nama pomenijo največ, bi to obžalovala,« se svoje popolne »dvodelne« poroke spominja Nastja.
Mladoporočenca sta se po vrnitvi s skrivne poroke na Mavriciju poročila še cerkveno v Preboldu. (Foto: osebni arhiv)
Ko nevesta reče - ne!
Tudi na Štajerskem imamo nevesto, ki je sklenitev zakonske zveze odpovedala tik pred zdajci. Bilo je pred približno petimi leti, ko se je v cerkvi zbralo več kot sto svatov. Duhovnik je začel poročni obred, ko ga je nevesta nenadoma prekinila in ženinu izročila dokaze, da jo vara z drugo žensko. Ženin je bil v šoku, svatje prav tako, ona pa je s poročno pričo povsem umirjeno zapustila cerkev.
Dogodka se zelo dobro spominja Mojca, ena od številnih povabljenih gostov, med katerimi nihče od njih niti slutil ni, da usodnega »da« mladoporočencev ne
bodo slišali. Povedala je, da sta bila ženin in nevesta par iz srednješolskih let, za poroko sta se odločila po približno desetih letih partnerske zveze. »Ženin je moj bratranec, zato ju zelo dobro poznam in sem se zelo razveselila povabila na njuno poroko. Njegova izbranka je osebnostno izjemna ženska, urejena, lepa. Po daljši zvezi sta si želela ustvariti družino. V romantičnem vzdušju jo je zasnubil in sta se zaročila ob morju, potem sta začela načrtovati poroko. Izvedela sem, da je bil v tem času pogosto odsoten, zato je ona približno mesec pred
poroko začela sumiti, da v njuni zvezi ni vse tako, kot si želi.«
Če ti je z drugo
lepo ...
Prišel je poročni dan, vzdušje v cerkvi je bilo prijetno, številni svatje so bili v pričakovanju veselega dogodka in dobre zabave. Oče je svojo hčer nevesto pripeljal pred oltar, tam sta ju čakala ženin in njegova priča. »Duhovnik je začel poročni obred, toda nevesta ga je nenadoma prekinila in povedala, da se ne namerava poročiti, ker je zbrala več dokazov, da jo ženin vara z drugo žensko. Izročila mu je kuverto, v kateri so bili listi, na njih pa prepisi njegovih dopisovanj z drugo žensko
po elektronski pošti in mes-sengerju. Rekla mu je, da je poroka nesmiselna, saj je iz njunih dopisovanj razbrala, da se imata lepo. Ženin je bil šokiran, oblila ga je rdečica, v cerkvi je zavladala mučna tišina, saj nihče ni pričakoval česa takšnega. Vsi smo občutili nelagodje, gledali smo drug drugega in se spraševali, ali je to mogoče,« se spominja Mojca.
Prizadeta nevesta je lastniku restavracije, v kateri je bilo predvideno poročno slavje s pogostitvijo, dan prej sporočila, da naročilo odpoveduje. Ona je kmalu zatem spoznala novega partnerja, s katerim si je ustvarila družino, imata dve hčerki. Njen nesojeni ženin je še vedno samski.
Poročne obleke:
Najbolj zaželene so vilinske
Med mladoporočenkami so tudi takšne, ki se poročijo v hlačnem kostimu. A so zelo redke, večina nevest se odloči za obleko, pri njeni izbiri pa bolj kot modnim smernicam sledijo sebi, saj želijo, da obleka izraža njihovo osebnost in da se v njej dobro počutijo. Zanjo so pripravljene odšteti tudi tri tisoč evrov, moške poročne obleke so cenejše od ženskih.
Letošnje modne smernice kovinskih ali kristalnih od-na področju poročnih oblek tenkih. Najbolj zaželene so so po besedah Veronike nežne vilinske obleke iz tila v Ekart Kovačević iz poročnega peščenih ali rožnatih odtenkih salona Poročne pravljice raz- z večjimi cvetličnimi aplikaci-likujejo. »Neveste se pogosto jami. Neveste, ki se poročijo odločajo med poročnimi oble- v naravi, izberejo obleko v kami čistega sloga brez tila in slogu boho s pridihom prete-bleščic in ki so v celoti izdela- klosti, povezan je z naravo ter ne iz enega materiala ter med s svobodnim duhom.« Glede oblekami v A-kroju ali »liniji poročnih dodatkov se neveste princeska« iz kompaktnega najraje odločijo za tančico ozi-tila in s potiskom bleščic v roma pajčolan in lasni nakit.
NAŠA TEMA
13
»Tradicionalna ali ne - vsaka zahteva upoštevanje protokola in norm vedenja«
OB ROBU
Bojana Košnik Čuk (osebni arhiv)
Ali ste vedeli, da se lahko poročite kjerkoli in kadarkoli - pod vodo, v helikopterju ali jami, v sredo, petek ali soboto? Ne ozirajoč se na prostor, dan ali tematiko pa poroka vendarle zahteva nek protokol, od svata pa vedenje in izpolnjevanje nekih norm. Strokovnjakinjo za kulturo vedenja in protokol Bojano Košnik Čuk smo vprašali, kako enega najbolj svečanih dogodkov v življenju počastiti z dostojnim spoštovanjem nenapisanih pravil.
Bojana Košnik Čuk poudarja, da je poroka dogodek, kjer je treba upoštevati želje prihodnjih mladoporočencev, čeprav se nam te lahko zdijo neobičajne ali so nam nevšečne. Naše mnenje o tem ni pomembno, pomembno je, da ob poroki tako mladoporočenca kot svatje spoštujejo neke protokolarne norme. Tako velja na primer, da vabila na poroko ne zavrnemo: »Če dobimo vabilo na poroko, je praktično nemogoče, da odklonimo. Ne udeležimo se je le v izrednih okoliščinah, kot sta bolezen ali celo smrt. Zato je treba svate več mesecev vnaprej obvestiti o datumu, vabilo lahko pošljemo tudi do tri mesece pred slavjem.«
Skladno s kulturo vedenja in protokola mora vsako vabilo vsebovati točne podatke, mora biti slovnično pravilno, imeti mora telefonsko številko, najbolje nekoga, ki vsaj delno prevzame organizacijo dogodka, dopisati je treba tudi, kakšna oblačila se od povabljenih pričakujejo.
»Brez jedilnega pribora, brisač in
kuhinjskih pripomočkov«
»Popolnoma vljudno je, če na vabilu izrazimo željo po darilu - če gre za denar, ga vedno osmislimo oz. zapišemo, čemu bo namenjen,« pojasnjuje Bojana Košnik Čuk. Po bontonu darila mladoporočencema izročimo pred poroko, če imamo težavo s srečanjem, jih lahko pošljemo po pošti. V primeru denarja je najpreprosteje, da mladoporočenca v ta namen odpreta tran-sakcijski račun: »Izognemo se podarjanju malih gospodinjskih aparatov, kuhinjskih pripomočkov in posteljnine, kot se je to počelo nekoč. Po bontonu prav tako ne podarjamo ure, ki naj bi bila simbol iztekajočega se časa, življenja. Seveda se morata mladoporočenca za vsa darila zahvaliti.« Sogovornica opozarja tudi, da po bontonu ne glede na priložnost velja, da vrednost aranžmaja oz. darilnega ovoja nikoli ne presega vrednosti darila. »Čeprav je darilo skromnejše, ga ne skrivamo za bogatim ovojem.«
»Pravilo pravi, da otroke pustimo doma«
Bojana Košnik Čuk v slovenskem prostoru opaža tudi precej zamer v povezavi z vabljenjem na poroko. »Zavedati se moramo, da mladoporočenca nekje morata potegniti črto pri povabljencih ... Lahko sta finančno omejena, mogoče prostorsko, in glede tega ne smemo zameriti. Vsekakor je popolnoma nevljudno, da se udeležimo poročnega obreda, ki je sicer javni dogodek, če nanj nismo povabljeni.« Druga zamera pogosto nastane, ko prihodnja mladoporočenca na poroko ne povabita otrok. »Vsi poznamo trditve, kot so >naš je tako lepo vzgojen, naš pa že ne bi naredil nič neprimernega, mi bi ga pripeljali s seboj<.« Pravilo pravi drugače - pustimo otroke doma. Poudarja, da je poroko bolje izpeljati brez majhnih otrok. Kot pravi, otroci od dogodka nimajo nič, mi pa tudi ne od tega, da zanje skrbimo. Ne smemo pozabiti, da imajo prihodnji mladoporočenci pra-
vico do izbire, in ni prav, da smo pri tem užaljeni. Sicer pa bonton veleva, da na poroko vedno pridemo vsaj 15 minut pred dogodkom.
Pozabite na zobotrebce
Kultura prehranjevanja in pitja sicer ostaja enaka kot sicer, na tovrstnem dogodku pa mora biti še posebej izrazita: »Seveda ne oblizujemo nožev, ne cmokamo, zobotrebci >ne obstajajoč Opozoriti je treba tudi na zmerno pitje alkohola.« Velja tudi pravilo, če je za omizjem več kot 20 posameznikov in hrana ni postrežena vsem istočasno, da gostitelj povabi k začetku obeda, še preden je hrana do konca razdeljena. Čeprav na porokah v Sloveniji še vedno na mizah najdemo sadje, se to ob tej priložnosti naj ne bi streglo. Če že, mora biti pripravljeno tako, da ga lahko v celoti damo naenkrat v usta.
Poroko navadno spremlja tudi nekaj nagovorov in zdravic: »Po protokolu ima najprej govor ženin, nato ženinova priča in nato nevestin oče. Potem po želji še drugi. Govori naj bodo lepi in kratki, brez neokusnih šal ali dogodkov,« poudarja Bojana Košnik Čuk. In kdaj lahko svatbo zapustimo? Po besedah strokovnjakinje za kulturo vedenja in protokol naj bi počakali vsaj do razreza poročne torte.
Celjsko: Manj porok
Ste vedeli, da se lahko poročite tudi brez poročnih prič in prstanov? To je mogoče, pravijo na Upravni enoti Celje, kjer ugotavljajo, da se število porok na širšem Celjskem v zadnjih letih zmanjšuje. V koronskem letu 2020 jih je bilo skoraj polovico manj kot leta 2018.
Kot še pravijo na celjski upravni enoti, se mladoporočenci pogosto odločajo za sklenitev zakonske zveze zunaj ura-
leto	2018	2019	2020	2021	2022
število porok	199	191	109	144	153
Vsaki poroki sledi zakon
EVA RUDMAN
dnega prostora. V letu 2022 so so bila najbolj priljubljena prizorišča poročnih obredov Jezerce pri Šmartnem, Dobrna - paviljon in Stari grad Celje. Za sklenitev zakonske zveze zunaj uradnega prostora je treba odšteti 170 evrov. Lani so imeli na Upravni enoti Celje štiri primere porok istospolnih partnerjev.
Manj porok, a več predporočnih pogodb
Po zakonu velja, da imata zakonca skupno premoženje, ki sta ga ustvarila v času skupnega življenja s skupnim delom in skupnimi sredstvi, ter posebno premoženje, ki sta ga vsak zase imela že pred skupnim življenjem. Če prihodnja zakonca ne želita, da glede njunega premoženja velja omenjeni zakonit režim, lahko skleneta pogovorno poimenovano predporočno ali ženitno pogodbo. Vse pogodbe o ureditvi premoženjskih
Dejavno sodelujem pri izvedbah porok. V zadnjih osmih letih sem jih tako iz prve vrste videla skoraj sto. Čeprav so različne, so večinoma podobne glede pričakovanj - prihodnji mladoporočenci si želijo, da bi bil njihov dan sanjski in nepozaben. To želijo velikokrat doseči s popolnostjo - neveste velikokrat s popolno obleko, pričesko, ki naj bi zdržala tudi »blažjo burjo«, z ličili, ki bodo kos vsem solzam. Veliko časa, energije in denarja namenijo podrobnostim, cvetličnim aranžmajem, pogrinjkom, celo ognjemetom in vzletu golobic, vedno pogosteje tudi protokolu, ki vključuje družice. Seveda niso nepomembna pričakovanja ožjih družinskih članov - staršev - kajti to je tudi njihov dan. Vsaka poroka je po svoje lepa, kako ne, ko pa mladoporočenca svoja najintimnejša čustva in najbolj sveto obljubo izrazita pred vsemi, ki so jima v življenju pomembni.
A tudi poročni dan je del življenja - življenja, ki prinese obilno deževje, čeprav se poročiš sredi travnika, življenja, ki prinese zvin gležnja na poti do oltarja, življenja, kjer udar strele v hišo izbriše fotografu vse fotografije, življenja, ki ga po poroki prinese zakon. In ko se oziram na vseh sto porok in ko ob tem pomislim na svojo, menim, da je najpomembnejše, da na ta dan izbereš lepa čustva ne glede na morebitno nepopolnost dne. Ne glede na to, kakšen cestni zastoj, ovenel poročni šopek, prevrnjeno poročno torto ali manjši požar v kuhinji gostišča so zaznamovali vajin dan, so čustva tista, ki jih leta kasneje fotografija mora priklicati v spomin. Čustev, ki jih prinese poroka, ne vzbudi ali nadomesti noben drug dogodek. In ta so tista, ki partnerja povezujejo še leta in leta, ko je poroka le del preteklosti, zakon pa del vsakdana.
razmerij, ki jih skleneta prihodnja zakonca, zakonca ali zunajzakonska partnerja, morajo biti sestavljene v obliki notarskega zapisa. Če ta pogoj ni izpolnjen, je pogodba nična.
Kot pojasnjuje notarka Katja Fink, so ženitne pogodbe primerne za zakonce, ki nimajo skupnih otrok, a imajo otroke iz prejšnjih razmerij, za zakonce, ki želijo ločiti podjetniško premoženje od zasebnega ... »Skupno življenje zakoncev prinaša veliko različnih situacij, tudi glede njunega premoženja, te situacije pa je težko predvideti in sklepati, kdaj bi bila sklenitev ženitne pogodbe ustrezna.« Finkova še dodaja, da lahko zakonca že sklenjeno ženitno pogodbo kasneje, če se spremenijo okoliščine v njunem skupnem življenju in če se skupaj tako odločita, spremenita ali razvežeta ter nato zanju lahko velja zakonit premoženjski režim ali lahko premoženjska razmerja sporazumno uredita na novo. Dodaja še opozorilo, da morata zakonca pred sklenitvijo pogodbe o ureditvi premoženjskopravnih razmerij drug drugega seznaniti s svojim celotnim premoženjskim stanjem, sicer je pogodba o ureditvi premoženjskopravnih razmerij izpodbojna.
Število sklenjenih ženitnih pogodb v Sloveniji po letih:
leto	2019	2020	2021	2022	2023 do aprila
število sklenjenih pogodb	96	100	100	140	45
Register pogodb o ureditvi premoženjskopravnih razmerij, ki ga vodi Notarska zbornica Slovenije.
Med moškimi poročnimi oblekami trenutno prevladujejo zemeljski oziroma rjavi odtenki ter žametno zeleni. Zelo pomemben je izbor čevljev in pasu.
V povprečju se cene poročnih oblek za neveste gibljejo od 900 do 3.000 evrov, za moške pa od 500 do 1.300 evrov. Poročne obleke si nekateri sposodijo. Vedno več nevest se odloča za nakup poročne obleke, ki so bile že nošene in so iz prejšnjih kolekcij, saj so 70 odstotkov cenejše.
Vedno več nevest se odloča za nakup poročne obleke, ki so bile že nošene in so iz prejšnjih kolekcij, saj so 70 odstotkov cenejše.
/
Neveste se pogosto odločajo za elegantni minimalizem - obleko brez tila in bleščic. (Foto: Salon Poročne pravljice)
^IHIlili Шшш
«■■lift НШГ:
14
KRONIKA
Neva rni letaki v Zrečah?
V Zrečah in okolici naj bi se v preteklih dneh pojavili letaki s QR--kodo, Izi pozivajo k samopoškodo-vanju, celo k samomoru. Policija, ki je obvestilo o tem zasledila na družbenih omrežjih, je opravila obhode po Zrečah, vendar letakov ni našla.
SIMONA ŠOLINIČ
Glede na zapise nekaterih na družbenih omrežjih naj bi letake zasledili na glavni avtobusni postaji v Zrečah, pred
trgovinami, vbližini nekaterih gostinskih lokalov. »»Takoj smo stopili v stik s Policijsko postajo Slovenske Konjice. Takšna de-jvnja so za nas nesprejemljiva in jih ostro obsojamo. Občane, ki opazijo takšen letak, naprošamo, naj se ga ne dotikajo in ne odstranjujejv, temveč naj takoj pokličejo politijo,«< so sporočili iz ObčineZre-če. »»Gre za napeljevanje na spletni izziv sinjega kita (Blue Whale Challegence), s katerim sprožilci manipulativnonapelju-jejo najstnike e samopoškodovanju, nasilju in samemeru.Ta izziv izvira iz Rusije in je najprej domnevno nastal kot lanna
novica oziroma kot spletna prevara, ki se je kasneje s pomočjo številnih udeležencev razvila v pravo in resnično težavo, ki predstavlja kibernetski kriminal, saj gre pri tovrstnemu napeljevanju za kaznivo dejanje. Staršem mladostnikov priporočamo, naj se o teh in drugih skritih spletnih pasteh s svojimi otroki odkrito pogovorijo in jim pojasnijo nevarnosti. Če ugotovijo, da je mladostnik to igro že sprejel, je poleg temeljitega pogovora z njim treba takoj poiskati primerno strokovno pomoč,« je še zapisano na spletnih straneh zreške obäne.
Kdo je podtaknil požar Pri Nejcu? ZaPeija< proti pieškčim
Va posnetke videvnadzorVh kamer je razvidno, kako je neznane, po izbruhu požara stekel čtran. (Foto: SB Sltdzled pri Nejcu)
Pretekli teden je - v noči na četrtek - zagorel pnemični objekt za gostinsko dejavnost v Stanetovi ulici v Celju. Policija preiskuje sum kaznivega dejanja požiga. Gre za v Celju p riljubljeno prodajalno sladoleda Pri Nejcu. Na družbenem omrežju so v podjetju tudi objavili posnetek videonadzornih kamer, s lt aterega je vidno, kako ob izbruhu požara neznanec steče od prodajalne sladoleda.
Požar je povzročil kar nekaj škode. K sreči je mimoidoči ognjene zublje pravočasno opazil in začel gasiti požar. Gasilce inpomoč sta poklicala drugamimoidoča. Na kraj no nato prispeli celjski poklicni gasilci in prostovoljni gasilci iz društva Celje - Gaberje. »Zahvalil bi se predvsem mimo-idočima, ki sta poklicala gasUcei in mlademu gasilcu, ki je začel prvi gasiti, ko je opazil, kaj se dogaja, «< je dejal Jernej Rojc, ki ima v lasti omenjeni premični objekt. Požar je prvi začel gatiti gasilec pripravnik, ki je s pravočasnim odzivom preprečil še večjo škodo.
V zadnjem tednu se jen na Celjskem zgodilv več panmttnih nesteč. Minuli petek sejev Braslovčvh lažje poškodoval motoriit, ker je padel zaradi vožnje z neprilagnj'eno hilrostjo. Nesreča se je zgodila tudi o StopPah,Vjea je voznik avtomobila zapeSal is ceste in trcil v vopal stanovanjske hiše. Pri tem se je lažje pošPodoval. Do nesreče je prišlo v Šentjurju. Na Cent< Valentina Orožna je voznik avtomobila , kije nozi l beez voznipkega dovo ljenj a, prianljai prehitro in zapeljal proti trem peškam. Dve sta se uspeli pravoča-snr umakniti, v eno ja trčil in jo lažje poškodoval. Voznika bodo kazensko ovadilizaradi suma storitve kaznivega dejanja nevarne vožnje. Dan kasneje se je prav tako v Šentjurju zgodil nalet, v katerem so bila, udeležena lni osebna vozila, poškodovan je bil eden od voznikov. V Kavčah pri Velenju jo je skupil mladoletni voznik kolesa z motorjem, ki je med umikanjem traktorju zapeljal na bankino in padel. Mladoletni kolesar se je poškodoval v Krtincah. Padel je zaradi vožnje z neprilagojeno hitrostjo. V prometu minulega tedna posebej izstopa 64-letni voznik, ki sicer ni povzronil prometne nesreče, saj so ga policisti prej izločili iz prometa. Moškega za volanom so ustavili na Ljubljanski cesti v Celju. Vozniku je alkotestpokazal 1,10 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka. Zaradi alkoholiziranosti so ga policisti pridržali, zoper njega bodo napisali obdOSTALO
Poškodovan plinovod RazgrajaN na stadionu in v mestu
Brez razgrajanja ni šlo niti na igrišču, kjer so navijači uničili celo pol. (Ooto: DŠ)
Pned dnevisopolicisti no (Cesti Kozjanskega odreda v Šentjurju obravnavah poškodovanje plinovoda. Delavec naj bi pri gradbenih delih namreč poškodoval plinovod mvd upravljanjem delovnega stioja. Ujoravitelj plinskega daljnovoda je plin raprl in poškodbo odpravil. Poškodovan nibil nihče. Poti cinti bodo o ugoiovitvvh obvestili pristojno Vržavno toPilstvo.
Celje ,e pretokli konec tedna gostilo nogometno tekmo Pokala. Slovenije med nčgome-tnima kluboma Olimpija in Maribor. Že pred začečkom ao policisti v Celju obsnvna-vali množično kršitevjavniga reda in miru.
Tekma je bila že pri p ripravah na varnostne ukrepe ocenjena kot dogodek: velikega iveganja, zaradi česar je bilo ne le na tta-dionu, ampak v njegovi okolici in na območju celotnega Celja ver policijokih enot. Že pred tekmo so policisti odredili pridržanje za 39 osebi, Iii so kršile javni red in mir. Obiavnavali so tudi kaznivo dejanje nasilnaštva ter kazniva dejanja poškodovanja tuje stvari. Nekatere nioril-ce policija še vedno išče. »Pted tekmo in med njo ter po njej smo zaznali tudi več kršitev s
pirotehničnimi izdelki na stadionu in v njegovi bližnji okolici. Preiskava vseh dogodkov še ni
končana. Pri varovanju tekme so poleg policistov Policijske uprave Celje sodelovali še poli-
cisti drugih policijskih uprave« so nam odgovorili iz eeljske polivije.
Za večjo varnost tovornih vozN in avtobusov
i— — ч
od ponedeljka do petka ob 18,30 ni 22.15
ЦјЦ ШШЈ] telemach ■ ■=
kanal 673 kanal 306 kanal 271 kanal 152
novi tedniki radio celie
Do 14. maja bo po vsej Sloveniji trajala preventivna akcija za večjo varnost voznikov tovornih vozil in avtobusov. Dan pred koncem akcije bo javna agencija za varnost prometa vsodelovanjuz Gospodarskozbornico Slovenije, Obrtno zbornico Slovenije ter s partnerji v AMZS Centru varne vožnje Vransko za voznike tovornih vozil in avtobusov pripravila brezplačen dogodek s predavanji in praktičnimi delavnicami na poligonu.
Policija bo ob rednem delu prednostno izvajala nadzor nad tovornim in avtokusnim prometom na avtocestah, hitnih cestah in avtobusnih postajališčih po vsej državi. Pri tem bo nadror tovornih vozil izvojala s preuameritvijo tovornih eozil na nandorne točke na avtocesta., so navedli va policiji,
Policijabo pozorna na spoštovanje omej itev hitrosti, tehnitno brezhibnost vozil, morebitno preobrennenjenott, spoštovanje socialne zakonodaje in pravil o nalaganju in pritrjevanju tovora, na psihofizično stanje voznikov, uporabo varnostnega pasu ter uporabo naprav in opreme, ki zmanjšujejo voznikovo pozornost.
V prvih štirih mesecih letos je bilo v Sloveniji v prometnih nesrečah udeleženih 849 voznikov tovornih vozil. Dva voznika sta umrla, dva sta bila huje poškodovana, 24 lažje. V tem obdobju je bilo v prometnih nesrečah udeleženih 95 voznikov avtobusov.
Foto: Pixabay
ŠPORT
15
Ponovno uspešen »gladiatorski« konec tedna v Celju
Športno društvo Slovene na čelu s predsednikom Ninom Cokanom je v soboto in nedeljo izvedlo dve prireditvi, zdaj že zelo dobro znani v Celju in tudi drugod po Sloveniji.
Blato je nudilo izjemno varno zatočišče pred bodečo žico.
Ekipa v belo-rjavi športni opremi
dean šuster
Prvi dan je bil Mali urbani gladiatorček, v nedeljo je sledil Urbani gladiator.
Proge nikoli enake
Četrti dan Meseca športa v Celju so na Savinjskem obrežju in v okolici uživali otroci in z njimi tudi starši. Organizatorji so pred koncem dneva nato vso pozornost usmerili v pripravo prog za odrasle. »Dogodek je odlično uspel. Vse smo izvedli po načrtu. Vreme je bilo celo idealno, saj nam je dež najprej namočil proge in ovire, nato je izpral prizorišče. Udeleženci so doživeli pravo celjsko igrišče. Vsi so bili zadovoljni,« je v uvodu dejal vodja prireditve Nino Cokan. Letos je s sodelavci gostil malo manj kot tristo udeležencev. »Imeli smo tri krajše in tri daljše proge. Vse so bile spremenjene v primerjavi z lani, nikoli jih ne postavimo enako. Otroci so preskakovali lesene ovire, se plazili po blatu, nosili
vedra, kotalili gume, se bojevali v gladiatorski areni. Bili
so vidno utrujeni in zato so bili starši še bolj veseli,« je logično zanimivost izpostavil Cokan. »Odraslim tekmovalcem smo pripravili ogromno ovir na ciljnem prizorišču. Drugod so morali prečkati Savinjo in Voglajno, hoditi po hoduljah na Starem gradu,
preskakovati ogenj, plezati, se plaziti pod bodečo žico, nositi betonske krogle, uigrano hoditi po daljših smučeh in še marsikaj,« je zaključil Cokan, ki bo podobno prireditev pripravil naslednji mesec še v Mariboru.
Foto: SHERPA
ipinsko ogrevanje je minilo irem vzdušju.
Otroci so bili na koncu vjdn njihovi starši.

16
ŠPORT
Celjski rokometaši dvaindvajsetič zmagovalci slovenskega pokala
Po petih letih vrnili pokal v dvorano Zlatorog
Rokometaši Celja Pivovarne Laško so po krajšem postu (v sezonah 2019/20 in 2020/21 ni bilo pokalnega tekmovanja zaradi pandemije novega koronavirusa) spet zmagovalci tekmovanja za pokal Rokometne zveze Slovenije. V finalni tekmi zaključnega turnirja v Ormožu so premagali domači Jeruzalem s 35 : 24 in osvojili 22. pokalno lovoriko.
dean šuster
Obe ekipi sta se v soboto upehali v polfinalu, a precej bolj ormoška, ki je ugnala novomeško Krko s 26 : 22. Celjani so na turnirju v Prlekiji najprej premagali Koprčane z 31 : 29.
Prebujeni šele v
nedeljo
V dvorani so se obiskovalci stiskali kot sardine, delo novinarjev je bilo oteženo ali celo onemogočeno. V podporo svojim fantom je bil prisoten tudi direktor Celja Pivovarne Laško Miroslav Benicky: »Glavni cilj je osvojitev naslova državnega prvaka, prvo mesto v pokalnem tekmovanju je posladek. Ob odličnih predstavah v ligi prvakov lahko sezono ocenim kot zelo dobro.« Trener Alem Toskić je prvič v vlogi trenerja osvojil pokalno lovoriko: »Vedeli smo, da bo vzdušje v ormoški dvorani zahtevno za nas, zato smo se ustrezno pripravili. Igralci so bili zelo odgovorni in pred koncem finala je bilo le še vprašanje, kolikšna bo razlika v našo korist. Težje nam je bilo proti Koprčanom. Zdaj se moramo še trikrat potruditi v državnem prvenstvu in primerno svojemu slovesu končati zelo uspešno sezono.« Izkušen Žiga Mlakar je dejal: »Pokal smo zasluženo vrnili tja, kamor spada, v Celje. Vedeli smo, da zmagi konec prejšnjega tedna ne bosta prišli sami od sebe. Bilo je naporno. V soboto smo proti Koprčanom delovali zaspano, toliko bolje pa smo odigrali nedeljsko tekmo. Pred nami so še trije prvenstveni obračuni. Odigrati jih moramo na vso moč ne glede na razplet derbija med Gorenjem in Tri-mom in dvignili bomo še drugi pokal v tej sezoni.«
Najboljša Vlah in Bojić
Po finalni tekmi sta bili srečni obe moštvi; ormoško je namreč prvič igralo v finalu, kar si je nedvomno zaslužilo, saj je v četrtfina-lu izločilo trebanjski Trimo, celjsko pa si je utrlo pot proti dvojni domači kroni. Za najkoristnejšega igralca turnirja je bil izbran Aleks Vlah: »Or-možanom je zmanjkalo moči po naporni sobotni tekmi, v naši vrsti je več kakovostnih igralcev. Imamo razlog, da se poveselimo s svojimi navijači. A eno slavje še sledi.« Za najboljšega vratarja je bil izbran Nebojša Bojić, ki je v polfinalu zaustavil kar 18 strelov: »Čestitam organizatorjem. Mi smo svoj cilj izpolnili. Koprčani niso imeli česa izgubiti in so nam povzročili težave.
Pričakujem še tri naše zmage do konca sezone.« Po bitki s Koprčani so si želeli celjski igralci ogledati finale pokala NZS, saj so že imeli vstopnice. »Toske« je bil razsoden in jih je poslal v postelje. Kot da je predvidel, da bo po rednem delu sledil podaljšek in bi njegovi varovanci zaspali šele po polnoči,
Končati sezono, kot
se spodobi
Celjska ekipa bo v naslednji sezoni precej spremenjena. Gal Marguč bo postal član Nexeja iz Našic: »Dolgo smo čakali na to lovoriko. Ni nam bilo lahko v soboto, saj nismo bili na pravi ravni. V finalu smo od prve minute pokazali, po kaj smo prišli v Ormož. Pika na i sezone še sledi. Nekaj nas bo zapustilo klub, zato si še bolj želimo končati sezono tako, kot se spodobi. V Celju sem se odlično počutil, tokrat pravega dogovora ni bilo in odhajam novemu izzivu naproti.« Tudi Tilen Strmljan bo odšel v tujino: »Obe tekmi smo vzeli zelo resno. Čaka nas še nekaj dela, a če bomo še naprej igrali drug za drugega, ne bomo imeli težav.« In še mnenje stratega Ormožanov Saše Prapotni-ka: »Doživeli smo praznik slovenskega rokometa. Naše občinstvo je dokazalo, da je poleg celjskega najboljše v državi. Opravičujem se našim navijačem, ker je mojim igralcem zmanjkalo goriva v finalu in niso bili dostojni nasprotniki Celjanom v finalu. Ti so zmagali zasluženo, zmagal je tudi rokomet.« Jutri bo Celje gostilo ekipo Maribora (19.00), že v nedeljo lahko predčasno postane državni prvak, če Velenjčani ne bodo izgubili proti Tre-banjcem.
Foto: Slavko Kolar
Zmagovalo le celjsko društvo
Tilen Strmljan je šestkrat zatresel mrežo Kopra.
Na Okroglem pri Kranju je bilo 21. državno prvenstvo v showdownu, namiznem tenisu za slepe in slabovidne.
Udeležilo se ga je 16 moških in 6 žensk, ki so sestavljali pet ekip. V vseh treh tekmovalnih kategorijah, moški, ženski in ekipni, so slavili člani Medobčinskega društva slepih in slabovidnih
Celje. Državna prvakinja v showdownu je postala Jana Führer iz Celja, državni prvak je Ladislav Humski iz Rogaške Slatine, prvo mesto ekipno so osvojili člani in članice društva iz Celja Sanja Kos, Jana Führer, Ladislav Humski, Rudi Kladnik in Sebastjan Kamenik.
DŠ, foto: MDSS Celje
ojijo Sebastjan Kamenik, Sanja Kos, Jana Führer, Rudi Kladnik
Vratar Nebojša Bojić je v polfinalu reševal celjsko moštvo.
ŠPORT
17
Odmevna uvrstitev Tine Šutej v uvodu diamantne lige
Po covidu-19 izenačila rekord na prostem
Članica Atletskega društva Kladivar Tina Šutej je na tekmi diamantne lige v Dohi v skoku s palico preskočila 4,76 metra in osvojila drugo mesto ter izenačila slovenski rekord na prostem. Nad njenim dosežkom je bil navdušen trener Milan Kranjc.
dean šuster
»To je bil izjemen nastop. Uspel ji je eden najboljših skokov doslej. Po marčnem dvoranskem evropskem prvenstvu je zbolela in pojavila se je zamuda med pripravami. Obnoviti je morala osnovno pripravo, vmes sva skušala izboljšati tehnično izvedbo skoka. Toda vreme nama ni bilo naklonjeno, vse treninge je imela v dvorani. A prva tekma se je razpletla odlično. Naslednjič bo tekmovala 2. junija v diamantni ligi v Firencah,« je govoril Kranjc, ki žal ni mogel v Katar.
Z mehkejšimi
palicami
V nedeljo je bila po rekreaciji na voljo za pogovor na celjskem atletskem stadionu. »Po več letih sem prvo tekmo na prostem začela brez bolečin, saj nimam več težav s tetivo. Nisem vedela, kaj lahko pričakujem. Zaradi vre-
mena sem vadila le v dvorani. Tudi trših palic nisem imela s seboj. Zavedala pa sem se, da sem dobro telesno pripravljena in da mi je na treningih uspelo nekaj obetavnih skokov z mehkejšimi palicami. Pogoji na tekmi so bili precej nenavadni. Veter nam je pihal v hrbet, včasih tudi s strani. Zato je bila potrebna zbranost.« Našla je celo pomanjkljivost. »Morda sem imela preveč neuspešnih poskusov. Na naslednjih tekmah bom skušala letvico preleteti med prvimi poskusi na različnih višinah.«
Zdaj nadoknaditi
zamujeno
Spomnili smo jo na bolezen. »Lotil se me je covid-19, toda nisem ga dojemala kot kaj hujšega. Nekaj dni sem imela povišano telesno temperaturo. Bila sem prisiljena biti doma in mirovati. Nisem izgubila veliko moči. Prvih
Bolezen Tine Šutej je povzročila zamudo sprejema po njeni osvojitvi srebrne medalje na dvoranskem EP v Istanbulu. Z leve stojijo predsednik AZS Primož Feguš, članica upravnega odbora AD Kladivar Zvonka Blatnik, Milan Kranjc, Tina Šutej, celjski župan Matija Kovač in predsednik AD Kladivar Stane Rozman.
deset dni po vrnitvi je bila vadba prilagojena, potem so priprave potekale nemoteno. Zdaj bova s trenerjem skušala nadoknaditi zamujeno. Pred menoj je približno 14
dni naporne vadbe. Do junija, ko bom veliko tekmovala, moram biti povsem pripravljena.« Njeni nedeljski nogometni soigralci so ji iskreno čestitali. Najbolj bodo
držali pesti med svetovnim prvenstvom, ki bo v drugi polovici avgusta v Budimpešti. Svetovni prvak v metu diska Kristjan Čeh je v Dohi prepričljivo zmagal z drugim
izidom sezone na svetu. Maruša Mišmaš Zrimšek je bila s slovenskim rekordom peta v teku na 3.000 metrov z zaprekami.
Foto: Andraž Purg
Brez Kopitarja, a s Celjanom Ograjenškom
Mnogi so v uvodu končnice lige NHL navijali za Edmonton Oliers proti moštvu Los Angeles Kings z željo, da bi se Anže Kopitar po izpadu lahko čim prej pridružil slovenski reprezentanci in z njo odpotoval na svetovno prvenstvo elitne skupine v Latviji in na Finskem. In kralji so res izpadli, nakar je Kopitar obelodanil, da zaradi težav z zdravjem v tej sezoni ne bo več igral, čeprav bi v primeru napredovanja svojega kluba vsekakor še nastopal v končnici lige NHL.
dean šuster
Treba je obenem dodati, da se je Kopi doslej vedno odzval klicu hokejske domovine in nosil slovenski dres, če je le utegnil. Iskreno moramo priznati, da smo upali, da bo tako storil tudi letos. Brez njega bo naloga (obstanek med elito) veliko težja. Med izbranci selektorja Matjaža Kopitarja je znova 31-letni Celjan Ken Ograjenšek.
Konec morda v
Celju
Po sedmi sezoni v Gradcu je dejal: »To je bila najslabša
sezona za Graz 99ers v ligi ICEhl, odkar igram za ta klub. Za nameček sem se poškodoval teden pred začetkom sezone, nakar sem manjkal dvanajst tednov. Nato so se začele številne menjave tujih igralcev.« Tam se že domače počuti, čeprav se zaveda, da je tujec. Dve zadnji poletji je z družino - ženo Lauro je spoznal med igranjem v Ljubljani, pred 15 meseci je rodila Iana - preživel v Gradcu. Tam ima pogodbo še za eno sezono. Ne ve natančno, a zdi se mu, da je med najbolje
plačanimi igralci v klubu. Spremljal je dogajanje v Celju. »Trenutno se počutim sposobnega za igranje v ligi ICEhl. Toda prej ko slej se bom primoran spustiti stopničko nižje. Celje? Ne izključujem možnosti, da bi v celjskem moštvu končal hokejsko pot,« je dejal Ken.
Norveška,
Kazahstan?
Na prvi pripravljalni tekmi proti Avstriji v Beljaku je bil po zmagi s 5: 3 izbran za najboljšega igralca tekme. Sledila sta zmaga in poraz s Poljaki v Mariboru po dodatnih strelih. »Neugodni so, igrajo celo umazano, plošček skušajo le spraviti v napadalno tretjino, v Mariboru tudi ni bil več dober led,« je pripomnil Ken, ki je igral le prvo tekmo. Slovenija je nato dvakrat premagala Italijo na Bledu, nato je dvakrat izgubila s Francijo v Parizu. V Budimpešti je bila Slovenija dvakrat boljša od Madžarske, v torek pa je v Köbenhav-nu premagala Dansko s 3 : 1. Uvodno tekmo na SP bodo Slovenci odigrali v soboto ob 11.20 proti Švicarjem. Nasproti jim bodo stali še Kanadčani (nedelja, 11.20), Norvežani (torek, 15.20), Čehi, Latvijci, Slovaki in Kazahstanci. »Možnosti za obstanek bomo iskali proti Norveški in Kazahstanu. Morda tudi proti Latviji, ki je gostiteljica. To so vse boljše ekipe od naše. Morali bomo igrati najboljši hokej, kar ga znamo. Lahko nam uspe,« je ostal pozitiven Ken Ograjen-šek.	DŠ, foto: DŠ
Lestvica 1. SNL			
OLIMPIJA	34 23 4 7	59:35	73
CELJE	34 17 10 7	49:34	61
MARIBOR	34 18 6 10	67:41	60
KOPER	34 14 8 12	45:36	50
DOMŽALE	34 12 13 9	48:40	49
MURA	34 11 13 9	44:42	46
KALCER	34 8 14 12	33:53	38
BRAVO	34 9 8 17	32:39	35
GORICA	34 4 12 18	28:53	24
TABOR	34 3 14 17	28:61	23
Rajanje nogometašev Olimpije in njihovih privržencev
V soboto je celjski nogometni stadion le dočakal spektakel na klubski ravni, a brez domačega kluba. V finalu slovenskega pokala sta se spopadla Olimpija in Maribor, zmagali so zeleno--beli z 2 : 1.
Bilo je kot na fronti. Še dobro, da se je ob pomanjkljivi organizaciji končalo brez resnih posledic. Na tribuni vijoličastih so zagoreli stoli, navijači zmajev so izruvali prečko gola, pretepali so se z varnostniki na igrišču, dve tekmi (še finalna ženskega pokala) in rajanje ljubljanskih navijačev so na travnati površini pustili posledice. Iz vodstva Nogometne zveze Slovenije so sporočili, da bodo opravili temeljito analizo in revizijo organizacije finalne tekme ter po ugotovitvah sprejeli dodatne organizacijske ukrepe z
namenom, da bodo takšna početja v prihodnje preprečili.
Najprej je bila videti organizacija odlična, če odmislimo dostop novinarjev do svojih mest mimo navijačev Olimpije. A celjski stadion ne dopušča prav veliko drugačnih možnosti. Na tribuni za poročevalce je bilo po koncu tekme nekaj nad razpletom tekme ogorčenih navijačev, ki bi lahko na tribuno za pomembne goste, kjer je bila podelitev priznanj, odvrgli marsikaj. Eden od Celjanov, ki ni imel vstopnice, je želel predati denar svojcu, ki je spremljal tekmo na tribuni. »Brez težav sem vstopil na stadion, s seboj bi lahko imel karkoli,« nam je dejal. Zato tudi ne čudijo posebni pirotehnični izstrelki Viol proti Green Dragonsom čez celotno igrišče. Maribor in
Olimpijo čakata visoki denarni kazni. In še o zapravljeni enajstmetrovki Marka Tolića. V taboru Maribora so mu očitali, da je »panenko« izbral v napačnem oziroma preveč kočljivem trenutku. Antonin Panenka se je za tako imenovani spodkopan strel (blag udarec po sredini vrat) odločil v najbolj kočljivem trenutku, v zadnji seriji enajstmetrovk v finalu evropskega prvenstva v Beogradu leta 1976 proti Zahodni Nemčiji. S šokantno izvedbo je presenetil tudi vratarja Seppa Maierja in Češkoslovaška je postala evropska prvakinja.
Celje bo v soboto v predzadnjem krogu 1. SNL gostilo ekipo Kopra. Prejšnji teden je po zmagi v Novi Gorici (1 : 2, Zabukovnik, Matko) zadržalo drugo mesto na lestvici.
DŠ, foto: DŠ
18
NAPOVEDNIK
Kulturne prireditve
ČETRTEK, 11. 5.
11.00 Savinov likovni salon Žalec
Abstrakcija in stilizacija v otroških delih
Odprtje razstave likovnih del učencev osnovnih šol Spodnje Savinjske doline
16.00 Glasbena šola Celje
Špela Bider, harmonika, in Lara Mandl, klavir
Zaključni recital
17.00 Velenjski grad
Šaleška dolina 1941-1945
Javno vodstvo po stalni razstavi
18.00 Muzej novejše zgodovine Celje_
Stran pa ne bomo metal'
Odprtje občasne razstave o pogubnih navadah in boljših praksah.
18.00 Galerija Velenje_
Inventura 23 in Klemen Zupanc, Schalar see 1431
Odprtje razstav
19.00 Glasbena šola Celje
Domen Lampret, evfonij, in Nejc Zakonjšek, trobenta
Zaključni recital
19.30 Glasbena šola Velenje Erik Jurkovič, kitara, in Asja Šoster Farasin, violina
Predmaturitetni koncert dijakov 4. letnika Umetniške gimnazije Velenje.
PETEK, 12. 5.
10.30 Galerija Nika Ignjatiča
Celje_
Likovni izdelki učencev OŠ Glazija Celje
Odprtje razstave
SOBOTA,	TRADICIONALNA ZABAVA PRI KNJIŽNICI PRI
13. maj, ob MIŠKU KNJIŽKU ZA VSO DRUŽINO 10.00	Muzejski trg, v primeru dežja v knjižnici
PONEDELJEK, KO ZAČNE SRCE POPUŠČATI
15.	maj,	V sodelovanju s Celjskimi lekarnami in v okviru ob 17.30 Univerze za tretje življenjsko obdobje.
Študijska čitalnica
TOREK,	ZELENI TORKI:
16.	maj,	BALKONSKE IN OKRASNE RASTLINE ob 18.00 Spomladanski cikel vrtnarskih predavanj.
Oddelek Glasba-film
SREDA,	POMLADNA USTVARJALNICA Z MAJDO
17.	maj, ob	Primerno za otroke od 4. do 8. leta starosti. 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku
ČETRTEK, ZDRAVO IN SLASTNO ZA KUŽKE 18. maj, ob	Predstavitev kuharske knjige Damjane
18.00	Senegačnik. Vabljeni tudi štirinožni prijatelji.
Lapidarij, v primeru dežja Študijska čitalnica
17.30 in 19.30 Celjski dom Zapojmo skupaj 2023
Območna revija odraslih pevskih zborov občin Dobrna, Vojnik, Štore in MO Celje; vstop prost
19.00 Velenjski grad
Jerneja Smolnikar
Odprtje samostojne razstave akademske slikarke
19.00 Športna dvorana Vransko Slavnostna akademija ob občinskem prazniku
20.00 Celjski mladinski center Stand-up Europe
Z vami bosta komika Perica Jerković in Rok Škrlep.
20.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Eva Boto
Koncert ob praznovanju enajstletke
SOBOTA, 13. 5.
10.30 Dom kulture Velenje Svetlana Makarovič: Pekarna Mišmaš
Gledališka predstava za otroke
17.00 Gledališče Celje_
Avtorski projekt: Ikigai
Predstava
19.00 Zadružni dom na Ponikvi Pesem v maju
19.00 Kulturni center Rogaška Slatina
MoPZ Rogaška Slatina, ŽePZ Rosana in Obrtniškega pevskega zbora Šmarje pri Jelšah
Koncert
NEDELJA, 14. 5.
10.00 do 18.00 Velenjski grad Hiša mineralov
Mednarodni dan družin
Dan odprtih vrat za družine
PONEDELJEK, 15. 5.
18.00 Glasbena šola Rista Savina Žalec
Recital pianistk Hane Krašovec in Lučke Krajnc
TOREK, 16. 5.
9.00 do 17.00 Muzej novejše zgodovine Celje
Mednarodni dan družin
Prost vstop za družine
10.00 Pokrajinski muzej Celje Mednarodni dan družin
Brezplačen ogled za družine
11.30 AQ galerija GCC_
GCC: Prihodnost je zdaj
Odprtje razstave vizualnega projekta dijakinj in dijakov oddelka umetniške gimnazije likovne smeri GCC
12.00 Osrednja knjižnica Celje GCC: Prihodnost je zdaj
Odprtje 19. študijske razstave likovnih del dijakinj in dijakov oddelka umetniške gimnazije likovne smeri GCC
12.30 Likovni salon Celje
GCC: Prihodnost je zdaj
Odprtje 19. študijske razstave likovnih del dijakinj in dijakov oddelka umetniške gimnazije likovne smeri GCC
18.00 Dom kulture Velenje Prišla je pomlad
Območno srečanje pevskih zborov vrtcev Velenje
18.00 Anina Galerija Rogaška Slatina
Bilo je vredno
Odprtje likovne razstave Stanislava Lukića
19.30 Gledališče Celje_
Avtorski projekt: Ikigai
Predstava; tudi v sredo ob istem času
19.30 Gasbena šola Velenje Klavirski trio: Janez Podlesek, Karmen Pečar Koritnik, Aleksandar Serdar
Koncert abonmaja Klasika in izven
SREDA: 17. 5.
16.00 Glavni trg Šoštanj_
Kavčnikova dimnica -življenje na robu
Odprtje razstave
18.00 Muzej novejše zgodovine
Celje_
Stran pa ne bomo metal'
Javno vodstvo po razstavi z Ireno Ašič
18.00 Glasbena šola Rista Savina Žalec
Recital pianiste Eme Vednik z gosti
18.10 Celjska kulturnica
Supernova 14 - Pisani novi svetovi
Predstavitev revije za fantazijsko književnost 19.19 Knjižnica Velenje Doktor Nobody
Predstavitev knjige Jureta Godlerja
Druge prireditve
ČETRTEK, 11. 5.
17.30 Osrednja knjižnica Celje Bralno-pogovorna urica
Biblioterapevtsko srečanje s Silvom Purom
18.00 eMCe plac Velenje_
O društvu Ključ ter njihovi raziskavi o zlorabi otrok za prostitucijo v Sloveniji Pogovor s Polono Kovač
18.30 Zadnji vrt MCC-ja_
Evropska vina in siri
Degustacija različnih vin in sirov iz držav članic EU
19.19 Knjižnica Velenje
Gruzija in Armenija
Potopisno predavanje Zorana Furmana
PETEK, 12. 5.
9.00 Muzej novejše zgodovine
Celje_
Obleka naredi človeka?
Hermanova otroška ustvarjalnica ob občasni razstavi Hermanov bonton; za skupine
SOBOTA, 13. 5.
7.00 Ploščad centra Nova in Cankarjeva ulica Velenje Mestna tržnica Velenje 8.00 do 12.00 Trg Vransko
Kmečka tržnica z mamo Manko in ansamblom Dar
Odprtje
8.00 do 13.00 Cankarjeva ulica Velenje Bolšji sejem
Prodaja rabljenih stvari
9.00 Mestna tržnica Celje Okusi Evrope 2023
Druženje ob dobri hrani in pijači.
10.00 Muzejski trg Celje Zabava pri Mišku Knjižku
Za vso družino z gosti: Gledališče Pravljičarna, Mali Harlekin in čarovnik Grega
10.00 Muzej novejše zgodovine
Celje_
Urbani sprehod za osnovnošolske detektive
Primerno za od 3. do 5. razreda OŠ
10.30 Pokrajinski muzej Celje Svečarstvo in izdelki iz voska
Ustvarjalnica za vse generacije
NEDELJA, 14. 5.
10.00 Kavčnikova domačija Lipje pri Velenju
Mladi muzealci: Pomlad na Kavčnikovi domačiji
10.00 Dvorišče pred Domom svetega Jožefa Celje Srečanje in blagoslov motoristov
11.00 Pokrajinski muzej Celje Celeia - mesto pod mestom
Javno vodstvo po razstavi
PONEDELJEK, 15. 5.
17.00 Knjižnica Velenje
Poletimo z balonom
Otroška ustvarjalna delavnica
17.30 Osrednja knjižnica Celje Ko začne srce popuščati
Predavanje Katarine Mlakar, mag. farm.
18.00 Knjižnica Velenje
Spoznajmo sebe skozi sanjski svet
Predavanje Tanje Lenart
19.00 Občinska knjižnica Žalec Utrip domoznanstva: študijsko-bralni klub
TOREK, 16. 5.
9.00 Sejna soba občine Vransko Osnovna raba pametnega telefona
Brezplačna delavnica za starejše
18.00 Osrednja knjižnica Celje Zeleni torki: Balkonske in okrasne rastline
Predavanje v izvedbi Kluba Gaia
18.30: Mestna knjižnica Šoštanj Šaleški jamarski klub Podlasica Topolšica: Tenerife - otok večne mladosti
Predavala bosta Maks Petrič in Alenka Roinig.
SREDA: 17. 5.
9.00 Muzej novejše zgodovine
Celje_
Bonton v naravi: Hermanova otroška ustvarjalnica ob občasni razstavi Hermanov bonton; za skupine
17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku
Pomladna ustvarjalnica z Majdo
Primerno za otroke od 4. do 8. leta starosti
19.19 Mestna knjižnica Velenje Jure Godler: Doktor Nobody
Predstavitev knjige
Razstave
Pokrajinski muzej Celje - Stara grofija: Žovneški postanejo grofje Celjski; do 30. 9., Lončar. Pečar. Umetnik. Franjo Felicijan; do 31. 8. Knežji dvorec: LJUBIJA, zaklad pod skalo, Od groba do groba -načini pokopa skozi čas, do nadaljnjega
Muzej novejše zgodovine Celje: Obrazi; do konca leta 2023, Hermanov bonton; do konca leta 2023, Lepota je ženskega imena; do 27. 10.; spletne razstave: Biti ženska v času korone, Njena zgodba o vojni; do nadaljnega, Stran pa ne bomo metal' občasna razstave
o pogubnih navadah in boljših praksah; do 8. 2. 2024 Otroški muzej Hermanov brlog:
Hermanov bonton; do konca leta 2023;
Galerija sodobne umetnosti Celje: razstava Vrata, celjskega kiparja in slikarja Ervina Potočnika; do 26. 6.
Krekov trg Celje: Peš po domačih krajih: popotni dnevnik Alme M. Karlin 1934-1936; do 31. 8. Osrednja knjižnica Celje: razstava Rudolfovi in njihove literarne sledi, avtorici: Ana Miličevič in Tina Esih; do 25. 5. Knjižnica Šentjur: razstava fotografij Biodiverziteta - umetnost življenja 2022; do 31. 5. Galerija Zgornji trg Šentjur: Barvitih 24, redna letna razstava Društva likovnih ustvarjalcev Rifnik Šentjur; do nadaljnjega Mestna galerija v Kulturnem centru Rogaška Slatina: likovna razstava Med volkovi in gradovi, avtorice Sonje Zorko; do nadaljnjega
Anina galerija Rogaška Slatina:
Bilo je vredno, likovna razstava Stanislava Lukića; do 20. 6. Grad Podsreda: razstava Igrače Hermana Lisjaka; do 30. 6. 2024 Dom kulture Slovenske Konjice: razstava Sodobni realizem, avtorja Ervina Dvoršaka; do 31. 5. Dom kulture Velenje: fotografska razstava Marjana Klepca, Risanje s svetlobo; 31. 5.
Galerija Velenje: Inventura 23 in Klemen Zupanc, Schalar see 1431; do 17. 6.
Knjižnica Velenje: Osrednje razstavišče: Dušan Šarotar, predstavitev del pisatelja; do 31. 5. Sončna stena: Že diši po medu! Razstava panojskih končnic Alimpije Ko-šarkoskea; do 31. 5. Domoznanski oddelek: razstava razglednic Maksima Gasparija iz zbirke Janeza Ostiča; do 31. 5.; Mladinska soba: V pomladi življenja, razstava likovnih del učencev OŠ Gustava Šiliha; do 31. 5.; Steklena dvojčka: Bralec pomladi: Dušan Šarotar; do 31. 5.; Otroški oddelek: V igri se rodi prijateljstvo, razstava likovnih del otrok Vrtca Velenje; do 31. 5., Posebne knjige - posebne zgodbe, razstava poučne in leposlovne literature; do 31. 5.
Avla Mestne občine Velenje: Ka-
lirafija, razstava članov krožka ka-ligrafija Univerze za III. življenjsko obdobje; do 5. 6.
Podjetje NT&RC, d.o.o.
opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktor: Drago Slameršak Tisk: Salomon, d. o. o.
Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5-% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: Manca Mirnik E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Saša Pukl
E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Bojana Avguštinčič, Tatjana Cvirn, Barbara Furman, Janja Intihar, Špela Ožir, Eva Rudman, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Telefon: (03) 42 25 100
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si
Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE
Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si
Mesečna naročnina je 13,71 EUR (4 izvodi) oz. 17,16 EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 363,96 EUR. Številka transakcijskega računa pri NOVA KBM: SI56 0400 1005 0141 617. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE
Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si
Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si.
MALI OGLASI/INFORMACIJE
19
Zapel je zvon tebi v slovo ... Poln bolečin ostaja spomin, ostajajo praznina, molk in tišina...
ZAHVALA
Za vedno nas je zapustil
ANDREJ STOPINSEK
iz Pohlinove ulice v Celju
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem, ki ste ga skupaj z
nami pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala gospodu župniku za opravljen obred in sveto mašo.
Hvala pevcem. Hvala za podarjene sveče in darovane svete maše. Hvala za denarno pomoč in tolažilne besede. Hvala pogrebni službi Veking. Hvala vsem in vsakemu posebej.
Žalujoči: vsi njegovi
		
STROJI	1	OSTALO
Ko je zunaj svetel dan in me sonce greje, stojim pred hišo in čakam te, mati. K meni prideš in obraz se ti smeje, vrneš se, mama, in nam hočeš vse dati.
V SPOMIN
Minilo je že leto dni, kar nas je zapustila naša draga mama, babica in prababica
ANGELA STERNAD
s Ceste pod Rifnikom 9, Šentjur (17. 6. 1942-16. 2. 2022)
Hvala vsem, ki se ustavite ob njenem grobu, ji prižigate svečke in jo ohranjate v lepem spominu.
Žalujoči: vsi njeni
novi tednik
PRODAM
PRODAM
TRAKTORSKO kosilnico Superior, kožuhalnik za koruzo, malo rabljen, in sejalnik za koruzo, dobro ohranjen, prodam. Cena po dogovoru pri ogledu strojev. Telefon 041 726-488.	295
VILE za prenos okroglih bal, nove, prodamo. Telefon 031 278-786.	304
PRODAM
SLAMO, okrogle bale, fi 140, prodam. Telefon 041 880-798.	293
DOMAČE rdeče vino (jurka, izabela) prodam po 1 EUR/liter. Telefon (03) 781-0034.
299
VINO, belo in rdeče, ugodno prodam. Možna dostava. Telefon 041 382-735. p KORUZO v zrnju, naravno sušeno, prodam. Cena 0,36 EUR/kg. Telefon 031 249-072.
309
RDEČE vino prodam. Telefon 031 434-714.
315
Poroke
Celje
Poročili so se: Cindy Carolina MARTINEZ VARGAS in Andrej HRIBERNIK, oba iz Zreč.
Velenje
Poročili so se: Jasna LENART in Branko ŽNIDAR, oba iz Velenja, Marjana HLIŠČ in Peter PETRE, oba iz Velenja, Maida ŠIŠIĆ in Belmin BEČIROVIĆ, oba iz BIH.
Žalec
Poročili so se: Mojca KVAS in Peter KRAMER, oba iz Celja, Petra KLINC iz Klanca pri Dobrni in Klemen KRAJNC z Dobrne
Laško
Poročili so se: Manca MA-CELE in Asim MERDANOVIĆ, oba iz Švice, Ana ZUPANC in Gašper KRAMPERŠEK, oba iz Celja, Nuša CEVZAR iz Velenja in Jernej OŽIR iz Podvina pri Polzeli.
KOKOŠI, mlade, za začetek nesnosti, prodajamo na farmi Zg. Roje, Šempeter v Savinjski dolini; aurokane in raznovrstne jarkice v sredini maja. Sprejemamo naročila za enodnevne in večje piščance za dopitanje. V ponudbi kakovostna krmila za kokoši in piščance. Vsak delavnik in sobote. Telefon (03) 700-1446.	p
KAKOVOSTNO orodje in material za strojne instalacije ugodno prodam zaradi upokojitve. Telefon 031 687-043. 300 ŠTIRI silažne bale ter suha gabrova in hrastova drva prodam. Možen razrez. Telefon 051 318-190.	305
LESENO okroglo (šestkotno) vrtno hiško, dobro ohranjeno, pred kratkim sveže preple-skano, čokoladno rjave barve, prodam za 1.200 EUR. Telefon 041 424-270. 310 24 m3 bukovih drv prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 524-358. 311
\fddm 2 штј1.	
rad	io celje
KUPiM
HLODOVINO lubadarja in bor, smreko, jelko, od 4 do 8 m, kupim. Plačilo takoj. Telefon 068 681-374.
312
PRODAM
NESNICE rjave, grahaste, črne, pred nesno-stjo, prodamo. Brezplačna dostava po celotni Sloveniji. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401.	n
KOKOŠI nesnice jarkice, rjave in grahaste barve, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481. p BIKCA limuzin, težkega 200 kg, prodam.
Telefon 031 509-687.	292
KRAVO, brejo tretjega teleta, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 892-244. 294 KOZLA srnaste pasme, starega eno leto, brez rogov, prodam ali menjam za manjšega kozla. Telefon 051 204-169. 301 TELIČKO, težko 220 kg, in dva kozlička, stara štiri mesece, prodam. Telefon 041 531683.	302 OSEM bikov, limuzin, simentalec, težkih od 150 do 400 kg, šest črno belih bikov, težkih 500 kg, in telico limuzin, težko 600 kg, prodam. Telefon 041 297-961. 307 KOKOŠI nesnice, prosta reja, stare eno leto, prodamo. Telefon 040 855-080. 308
DOMEN
KUMER
DVA bikca simentalca, stara 15 dni, prodam. Telefon 031 840-282.	211
KUPiM
DEBELE, suhe krave in telice za zakol kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653286. p PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajerski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223.	p
TELICO, težko od 400 do 500 kg, kupim.
Telefon (03) 5733-081.	296
BIKA ali telico, limuzin ali podoben tip, do 350 kg, kupim. Telefon 031 837-323.
313
STARA sem 70 let, prihajam iz okolice Slovenske Bistrice. Iščem moškega, z avtomobilom, starega približno 60 let, za druženje. Telefon 030 748-663.	306
STOPAR iz Mozirja, 79 let, Mihaela ALEŠ iz Prekope, 85 let, Marija VELIGOVŠEK iz Šempetra, 93 let, Terezija Ana ZUPANC iz Gotovelj, 88 let.
Laško
Umrli so: Pavla KLEPEJ iz Laškega, 94 let, Martina FAN-TINATO iz Rimskih Toplic, 91 let, Avgust VRŠČAJ s Polzele, 77 let, Viktor KORUN iz Laškega, 75 let, Ivana HLUPIĆ iz Ljubljane, 94 let.
Velenje
Umrli so: Ivana HORVAT iz Topolšice, 87 let, Marija PIR-TOŠEK iz Velenja, 81 let, Aleš PIRTOVŠEK iz Velenja, 52 let, Robert POTOČNIK iz Topolši-ce, 47 let, Matilda JUVAN iz Velenja, 88 let.
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal.
ZAHVALA
Ш^јШ
MARIJAN KALUDER
V 77. letu nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, dedi in brat
s Celjske ceste 42, Laško (30. 6. 1945-27. 4. 2023)
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izražena sožalja, tolažilne besede, darovane svete maše, sveče in cvetje. Posebna zahvala kardiološkemu oddelku UKC Maribor za oskrbo v času njegove bolezni. Zahvala tudi dekanu gospodu Roku Metličarju za lepo opravljen cerkveni obred, govorniku gospodu Matjažu Piklu, pevcem skupine Oljka za odpete žalostinke, praporščakom, gospodu Marku Mastnaku za odigrano Tišino in Komunali Laško za organizacijo pogreba, še posebej hvala gospodu Marku Klinarju in gospodu Dejanu Dovjaku.
Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: vsi njegovi
Skromno in pošteno si živel, v življenju le skrb in delo si imel. Za vso dobroto in delo pridnih rok naj ti poplača v nebesih Bog.
V SPOMIN
Mineva dve leti, kar nas je zapustil
ŠTEFAN SKALE
iz Javorja (11. 12. 1949-15. 5. 2021)
Vsem, ki se ga spominjate, iskrena hvala. Žalujoča žena Marija
Več kot jih boste pripeljali, več boste pobrali!
KOŠNJO oddam. Prodam sejalnico za koruzo, silokombajn, pajek, tračni obračalnik, frezo, travniške brane in traktorsko škropilnico. Telefon 051 702-170. p DVA bikca limuzin, stara en mesec, prodam. Hišo na deželi oddam v najem. Telefon 041 250-812.	314
Smrti
Celje
Umrli so: Zlatka LESJAK iz Celja, 67 let, Marija KO-LENC iz Celja, 92 let, Slavica PAPINUTTI iz Celja, 54 let, Ljudmila GORČAN KOŠTO-MAJ iz Dramelj, 90 let, Ana WEISSENBACH iz Celja, 92 let, Franc HANŽIČ iz Arje vasi, 79 let, Peter PLEŠNIK iz Žalca, 52 let, Nina SMAJ-LOVIĆ iz Žalca, 41 let, Erna ZUPANC z Vranskega, 70 let, Viljem BREČKO iz Laškega, 77 let, Marija KUMER ŠTU-HEC iz Celja, 77 let, Marija DEŠMAN iz Raduhe, 89 let, Angela TOVORNIK iz Planine pri Sevnici, 66 let, Irena PETKOVSKI iz Celja, 93 let, Katarina BREČKO iz Šentru-perta 90 let.
Šentjur
Umrla je: Terezija ROŽANC z Grobelnega, 92 let, Florian TERŽAN iz Šentjurja, 25 let.
Žalec
Umrli so: Iztok LAZNIK iz Zabukovice, 62 let, Štefan ŠPILAK iz Šmartnega ob Paki, 91 let, Danijela POTOČAN iz Prebolda, 91 let, Veronika
ZA VSAKEGA NOVEGA NAROČNIKA PREJMETE DARILNI BON PLANETA TUŠ CELJE V VREDNOSTI 20 EVROV.
BONE V VREDNOSTI 20 EVROV PREJME TUDI NOVI NAROČNIK!
ZA VAS JE PRIPRAVLJENIH
1 naročnik = 20 eur
2 naročnika = 40 eur
3 naročniki = 60 eur
4 naročniki = 80 eur
5 novih naročnikov = 100 eur ...
IOOO EVROV I
www.novitednik.si
Več na:
.novitednik.si/pos-tanite-narocnik -mail: narocnineiant-rc.si telefon: 03-42-25-171 Novi naročniki sklenejo naročniško razmerje za 12 mesecev. Akcija traja od 16. 3. do 31. 5. 2023 oz. do podelitve bonov v skupni vrednosti 1000 eur. Bon v vrednosti 20 eur prejmeta J predlagatelj in naročnik po plačilu trimesečne naročnine naročnika. Število novih naročnikov na posameznika ni omejeno.
p
20
INFORMACIJE

Od 17. ure naprej
dobrodelni
ојшкљ
		NSU ZLATI POKROVITELJ: w UCS31 OBČINA BRASLOVČE
novi tednik 1	1 radio celje |	
		
		
^ЖШ д д- ЂI
Tednikove šzaodbe
Št. 19 / Leto 78 / Celje, 11. maj 2023
Pod streho spravili že osmi festival
Podčetrtek spet prestolnica vina in
čokolade
Verjetno se je bilo marsikomu, ki se je minulo soboto sprehodil med bogato obloženimi stojnicami, kar težko odločiti, kaj vse poskusiti. Na ledu so se hladile steklenice žlahtne kapljice, ki jih pridelujejo vinarji iz različnih koncev države. Čokolada se je bohotila v najrazličnejših oblikah, od pralinejev, tablic, lizik, prelivala se je tudi v fontani.
tina strmčnik
V čokoladni preobleki so bili na voljo najrazličnejši okusi, od lešnikov, medu, marcipana, sadja, ne nazadnje tudi vina. Med pestro ponudbo sladic so bili na voljo še piškoti, makroni z najrazličnejšimi polnili, vaflji z raznolikimi prelivi. Sladkosti je bilo več, kot si jih lahko srce poželi. Pridelovalci žlahtne kapljice so predstavljali to, kar ponujajo primorska, posavska in podra-vska vinorodna dežela. Marsikateri ljubitelj kulinarike je
Dijaki Srednje šole za gostinstvo in turizem Celje so predstavili preplet sladke in vinske arome.
HEm
Svoje dobrote je tokrat predstavilo 50 ponudnikov vina in čokolade, med njimi tudi ponudniki iz Laškega.
kakšen dober namig za pripravo sladic dobil med spremljanjem tekmovanja v peki festivalske torte. Otroci so uživali v ustvarjalnem kotičku, kjer so si lahko s pomočjo tekoče čokolade in najrazličnejših pisanih dodatkov okrasili čokoladne lizike. Marsikoga je zamikala tudi kakšna obrazna poslikava. Za dober namen so poskrbeli vsi, ki so se udeležili teka v organizaciji društva De-bra Slovenija, saj so prispevali za boljši položaj oseb z bulo-zno epidermolizo. Za dobro vzdušje so skrbeli še nastopajoči, obiskovalce sta tokrat zabavala Dejan Vunjak in Big band Šmarje.
Foto: Andraž Purg
Kateder zamenjala za Obnavljajo dvorec Zdaj ljudem pomaga
volan avobusa Str. 29	Podgrad Str. 25	drugače Str. 24
22
INTERVJU
Ivan Šelih, namestnik varuha človekovih pravic
Za človekove pravice
se je vedno vredno bojevati
Ivan Šelih je univerzitetni diplomirani pravnik z opravljenim pravniškim državnim izpitom. Doma je s Frankolovega, a že trideset let živi v Štorah. Študij je končal z zagovorom diplomske naloge na temo človekovih pravic, gradivo zanjo je pripravljal v času stažiranja pri Svetu Evrope, kar je tudi zaznamovalo njegovo nadaljnjo poklicno pot. Po opravljenem sodnem pripravništvu pri Višjem sodišču v Celju se je leta 1995 zaposlil pri Varuhu človekovih pravic Republike Slovenije (Varuh), ki je to leto začel delovati. Najprej je bil svetovalec za področje problematike sodnih in policijskih postopkov ter vseh oblik odvzema osebne svobode, zdaj opravlja naloge namestnika varuha. Pred dvema letoma je nastopil svoj tretji šestletni mandat.
manca mirnik
Z ženo Polono, ki je fizioterapevtka v Domu Lipa v Štorah, rad potuje in raziskuje nove kraje. Spoznala sta se v času študija v študentskem naselju in od takrat sta skupaj, poročena sta že 30 let. Sin Urh končuje pravno fakulteto in se še odloča o nadaljnji poklicni poti, tudi hči Špela končuje študij angleščine in zgodovine. Ivan Šelih prosti čas rad preživlja v krogu družine in prijateljev, rad se vzpenja na hribe v bližnji in včasih tudi bolj oddaljeni okolici. Ob nedavnem obisku varuha Petra Svetine v Celju je bil sestavni del ene od treh stro kovnih skupin.
Kaj vsebuje delo namestnika varuha človekovih pravic?
Mandat varuha človekovih pravic traja šest let, varuh je lahko enkrat ponovno izvoljen, imenuje ga državni zbor na predlog predsednika republike. Namestnike varuha predlaga vsakokratni varuh in število njihovih mandatov ni izrecno omejeno. Kot eden od štirih namestnikov sem pristojen za vodenje oziroma obravnavo posamičnih pobud ozi-
»Naloga varuha je, da varuje posameznike v razmerju do oblastnih organov (policije, sodišč, zaporov).«
roma pritožb na več področjih dela iz pristojnosti Varuha. Kot namestnik vodim, opravljam in usklajujem tudi delo državnega preventivnega mehanizma (DPM).
Kakšne so naloge državnega preventivnega mehanizma?
Na mednarodni ravni je bil z Opcijskim protokolom ustanovljen pododbor za preprečevanje mučenja in drugega okrutnega, nečloveškega ali poniževalnega ravnanja ali kaznovanja, vsaka država pogodbenica tega protokola pa je zavezana, da na državni ravni ustanovi, določi in vzdržuje organ ali več organov za obiskovanje krajev, kjer je ljudem odvzeta prostost zaradi preprečevanja mučenja in drugega okrutnega, nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja. Bistvo tega mehanizma je, da za razliko od obravnavanih pritožb in pobud, kjer preiskujemo stanje za nazaj, tukaj delujemo tudi preventivno, saj nenapovedano obiskujemo vse ustanove, kjer je bila ljudem odvzeta prostost v naši državi in si ogledamo razmere, ki vladajo tam Nato lahko ustreznim organom priporočamo, kako naj izboljšajo razmere in ravnanje z osebami ter preprečijo neprimerno ravnanje.
Katero področje pri Varuhu pokrivate in kakšna znanja so za to potrebna?
Zadolžen sem za področje omejitev osebne svobode, delovno-pravne zadeve in problematiko brezposelnosti, sodnih in policijskih postopkov ter za že omenjeno delo DPM. Za namestnika varuha sicer zakon izrecno ne predpisuje posebnih pogojev, a velja, da mora biti dober strokovnjak na področjih, ki jih pokriva. Do zdaj so bili oziroma smo vsi namestniki varuha pravniki, torej dobri poznavalci domačega pravnega sistema in mednarodnega varstva človekovih pravic.
Ali tudi druge države v Evropi in svetu poznajo institucijo Varuha človekovih pravic? Večina evropskih držav ima podobne institucije, razen na primer v Nemčiji, kjer je to rešeno malo drugače, in v Italiji, kjer Varuh deluje le v nekaterih pokrajinah. Zunaj Evrope imajo tak sistem vzpostavljene tudi nekatere države, sicer pa
»Mediji ste eno glavnih orodij Varuha, saj poročate o našem delu, opozarjate na nepravilnosti in ne nazadnje z razkrivanjem anomalij v sistemu prispevate tudi vsebine za naše delo. Pri svojem delu kot vir uporabljamo tudi navedbe v medijih in tudi na podlagi medijskega poročanja kdaj odpremo kakšno zadevo.«
obstaja svetovno združenje varuhov človekovih pravic. Sedanji varuh Peter Svetina je član Upravnega odbora direktorjev za Evropo v okviru Mednarodnega inštituta ombudsma-nov (IOI).
Ali se delo pod različnimi varuhi razlikuje? Vi sodelujete že s petim po vrsti.
Pri Varuhu sem zaposlen od leta 1995, torej že od začetka njegovega delovanja. Tako sem imel možnost spoznati in sodelovali z vsemi dosedanjimi varuhi. Prvi slovenski varuh je bil mag. Ivan Bizjak, nato Matjaž Hanžek, ki ga je nasledila dr. Zdenka Čebašek Travnik, njo pa Vlasta Nussdorfer. Sedanji varuh je Peter Svetina, ki je v februarju 2019 nastopil svoj šestletni mandat. Bistvenih razlik pri delu ni, seveda vsakokratni varuh daje posebne poudarke kateri od tematik. Sedanji varuh na primer posebno pozornost namenja socialni in invalidski problematiki.
Koliko samostojnosti imate pri svojem delu?
V okviru pooblastil sem popolnoma samostojen, seveda mi pomagajo številni sodelavci, o nekaterih zadevah se posvetujem z drugimi namestniki, vsi pa o svojem delu poročamo varuhu. Kaj po vašem mnenju najbolj tare ljudi, zaradi česa se največkrat obračajo na vašo ustanovo?
To se razlikuje med obdobji. V zadnjem času dobivamo največ pobud na področju socialnega in zdravstvenega varstva, na nas se na primer obračajo ljudje zaradi oteženega dostopa do zdravnikov, socialnih stisk, deloža-cij. Žal se včasih obrnejo na nas, ko je že prepozno, da bi lahko učinkovito pomagali, ravno deložacije so tak primer. Sicer pa je Varuh v letu 2022 obravnaval 5949 različnih zadev. Od tega je bilo 2859 pogovorov na enotni vstopni točki, 3026 smo prejeli pobud, torej vprašanj ljudi, ki se obr-
Izhaja s Frankolovega, a že 30 let živi v Štorah.
INTERVJU
23

VARL
H
r- k
PQA
»Zelo dobro sodelujemo na primer z ministrstvoma za notranje zadeve in pravosodje. Priporočilom in kritikam Varuha običajno sledijo in upoštevajo naše predloge ta izboljšavo stanja.« (Foto:
Bor Slana/STA)

M
/Jk
nejo na nas, 15 pogovorov smo opravili ob obiskih zunaj sedeža, 18 pogovorov v okviru zagovorništva in 31 pogovorov z otroki. Se pa struktura zadev pri Varuhu spreminja. V začetku delovanja Varuha je bilo na primer veliko zadev povezanih z našim osamosvajanjem, denacionalizacijo, kasneje sodnim zaostankom ...
Vaše delo vsebuje tudi veliko potovanj v tujino. Kako pogosto odhajate in kakšno vsebino so imela vaša zadnja potovanja?
Odhodi v tujino so zaradi izkušenj, ki jih lahko pridobivamo iz drugih držav, nujen in potreben del našega dela. Zadnje čase je potovanj spet več. V času pandemije jih ni bilo, bili pa so spletni dogodki. Največ teh srečanj
je povezanih z delom DPM. V oktobru lani sem se tako v Strasbourgu v Franciji udeležil konference z naslovom Spremljanje pravic nekaterih skupin oseb, ki jim je odvzeta prostost, in na tem dogodku tudi predstavil položaj starejših oseb v domovih za starejše in zavodih za prestajanje kazni zapora.
S sodelavko sem se nato v novembru na Dunaju udeležil srečanja SEE NPM Network, kjer smo govorili o obravnavi otrok in mladostnikov s težavami v duševnem zdravju ter duševnem in telesnem razvoju in o uporabi prisilnih ukrepov.
Naslednji dan sem se prav tako na Dunaju udeležil srečanja strokovnjakov nacionalnih ustanov za človekove pravice (NHRI) in predstavnikov mednarodnih organizacij s področja Evropske unije, kjer smo razpravljali o vzpostavitvi nacionalnih neodvisnih mehanizmov za spremljanje spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin na zunanjih mejah Evropske unije iz predloga Uredbe o uvedbi preverjanja državljanov tretjih držav na zunanjih mejah.
Se je ob nedavnem obisku Varuha v Celju pojavila tudi kakšna lokalna problematika, pri kateri ste sodelovali?
V Celje smo prišli varuh Peter Svetina in dve strokovni skupini, ki sva ju vodila dva namestnika varuha, poleg mene še namestnik varuha dr. Jože Ruparčič. Imeli smo 17 pogovorov, odprli devet novih zadev, eno smo ponovno aktivirali, šest smo jih zaključili s pojasnili in z napotili. Namen t. i. zunanjih poslovanj je zlasti, da se pobudnikom omoči neposreden stik z varuhom in njegovimi namestniki ter da se v osebnih pogovorih ugotovi, ali bi lahko glede težav, ki jih imajo pobudniki, Varuh kakorkoli pomagal v okviru svojih pristojnosti. Običajno gre varuh enkrat mesečno s svojega sedeža
na različne konce države, trudimo se, da so obiski čim bolj enakomerno razporejeni po pokrajinah. Hkrati se takrat sreča z županom in obišče nekatere ustanove, v Celju sta bila to Dom ob Savinji in bolnišnica.
Tudi ob poslovanju v Celju smo obravnavali različno problematiko. Z lokalno problematiko je bilo povezanih več zadev, omenim lahko tematiko, ki se nanaša na ukrepe zaradi preprečevanja poplavljanje reke Savinje, o podrobnostih posameznih zadev pa zaradi zaupnosti postopka pri Varuhu ne morem govoriti.
Kako bi ocenili sodelovanje z državnimi ustanovami?
Zelo dobro sodelujemo na primer z ministrstvoma za notranje zadeve in pravosodje.
Priporočilom in kritikam Varuha običajno sledijo in upoštevajo naše predloge za izboljšavo stanja. Na področju socialnega varstva je sodelovanje počasnejše. Našim ugotovitvam ne nasprotujejo, a zgodi se bolj malo - predolgo čakamo, da bi se zadeve izboljšale na primer v domovih za starejše, ki jih že nekaj časa tareta prezasedenost in pomanjkanje kadra.
Kako sodelujete z mediji?
Mediji ste eno glavnih orodij Varuha, saj poročate o našem delu, opozarjate na nepravilnosti in ne nazadnje z razkrivanjem anomalij v sistemu prispevate tudi vsebine za naše delo. Pri svojem delu kot vir uporabljamo tudi navedbe v medijih in tudi na podlagi medijskega poročanja kdaj odpremo kakšno zadevo. Zasebno sem že vrsto let naročnik Novega tednika, ki sem ga bral prej pri mami, kasneje pa sem ga naročil tudi domov v Štore. Menim, da je regionalna informacija pomembna za ljudi v manjših krajih.
Kaj vas pri delu najbolj veseli in kaj raz-žalosti ali razočara?
Razveseljujejo me seveda primeri, ko lahko s svojimi predlogi, priporočili in stališči kakšno težavo, zaradi katere se je posamezna oseba obrnila na naš naslov, odpravimo ali izboljšamo njeno situacijo. Pred kratkim smo na primer uspešno posredovali v zadevi pobudnice, ki je prejela poziv za plačilo prisilne hospitalizacije. Po posredovanju pri psihiatrični kliniki je ta ugotovila, da je šlo v primeru pobudnice za nujen sprejem (na zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve) oziroma za nujno zdravstveno storitev. Takšno storitev je treba v celoti obračunati v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja. Varuhovo posredovanje je bilo uspešno, saj je psihiatrična klinika storjeno napako odpravila tako, da je izdana računa preklicala in je zdravstvene storitve,
т
Ivan Šelih že vse svoje poklicno življenje dela pri Varuhu.
opravljene v času pobudničine prisilne ho-spitalizacije, v celoti obračunala v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja. Zal kar nekaj problematike terja več napora, da pride do sprememb na bolje, npr. ko gre za kakšne sistemske težave (kot je že omenjeno stanje v domovih za starejše), ko je treba spremeniti oziroma dopolniti kakšen predpis.
Kako prenašate vožnje v službo v Ljubljano?
Clovek se vsega navadi. Začel sem z vožnjami z vlakom in v povezavi s tem imam v spominu veliko doživljajev, od zamud, čakanja, po drugi strani pa dobre družbe, ki je velikokrat skrajšala takrat še zamudna potovanja. Ko so se cestne povezave izboljšale, sem začel potovati z avtom. Te vožnje so velikokrat popestrili »sovozači«, v zadnjem času pa me potovalnih muk večkrat reši možnost dela od doma.
Vaš sin je na področju študija šel po vaših stopinjah. Ste ponosni na to?
Njegova odločitev za študij prava je bila presenečenje, saj se je za to odločil sam. Seveda bom vesel, če bo tudi sam našel svojo poklicno zadovoljstvo na pravnem področju, in upam, da mu bom lahko kdaj v oporo.
Kaj je za vas najbolj pomemben nasvet, ki ga lahko damo svojim otrokom?
Predvsem biti pošten, spoštljiv, odgovoren do sebe in drugih, ceniti to, kar imaš in predvsem, kar znaš. Družina je primarna celica in vesel sem, da sva z ženo Polono v 30 letih zakona našla dobro ravnovesje med delom in prostim časom.
Slišala sem tudi, da po prihodih iz tujine pripravljate prav posebna srečanja. Kako so videti?
»Z lokalno problematiko v Celju je bilo povezanih več zadev, omenim lahko tematiko, ki se nanaša na ukrepe zaradi preprečevanja poplavljanje reke Savinje, o podrobnosti posameznih zadev pa zaradi zaupnosti postopka pri Varuhu ne morem govoriti.«
»Razveseljujejo me primeri, ko lahko s svojimi predlogi,
•	v • a • •	a	v v* i i v
priporočili in stališči kakšno težavo, zaradi katere se je posamezna oseba obrnila na naš naslov, odpravimo ali
• I I • v	•	• a	••
izboljšamo njeno situacijo.«
V okviru službe in tudi zasebno sem bil že v kar nekaj državah, na primer v Kirgistanu, Armeniji, Tadžikistanu in Kazahstanu. Ce je le možnost, v teh deželah nakupim njihovo tradicionalno hrano in pijačo ter ob prihodu domov za prijatelje pripravim večerjo s hrano in z glasbo iz teh držav in kratek potopis, da tudi oni začutijo utrip te dežele.
Kam si še želite?
Rad imam potovanja. Nazadnje sva bila z ženo na Slovaškem, lani na dopustu na Kar-patosu, v načrtu sta še Portugalska in grški Rodos. Sicer pa redno hodim na hribe v okolici Štor, včasih se lotim tudi bolj zahtevnega podviga v gorah.
Foto: Andraž Purg
PRAZNIČNO Z OBČINO
VRANSKO
Z županjo Natašo Juhart o dogajanju v občini
Zdaj ljudem pomaga na drugačen način
»Ne želim ocenjevati za nazaj. Želim graditi na postavljenih temeljih, jih okrepiti in nadgraditi ter kje tudi postaviti nove, trdne.«
Vodenje Občine Vransko so občani na zadnjih lokalnih volitvah zaupali Nataši Juhart. Občinske vsebine ji niso bile tuje. Pred tem je že bila občinska svetnica in podžupa-nja. A kot pravi, kljub vsemu vsak dan znova odkriva nove razsežnosti županovanja. Izzivi, s katerimi se srečuje, jo veselijo. Morda tudi zato, ker rada dela z ljudmi. Z njimi je bila obkrožena že kot medicinska sestra. Vsako priložnost za stik z njimi izkoristi tudi kot županja. Še najbolj nenavadno ji je bilo priti v službo in ne obleči delovnih oblačil, česar je bila pred tem navajena 28 let.
spela ožir
Za vami je prvih nekaj mesecev županovanja. Ste si predstavljali, da bo vaše novo delo takšno?
Prvi občutki so dobri. Je lepo, a naporno. Vedela sem, da bo sprememba velika, a si nisem znala predstavljati, kako obširno področje v resnici zajema lokalna samouprava. Vsak dan pridobivam znanja, spoznavam področja, ljudi, s katerimi se srečujem v pisarni in na terenu.
Je bil preskok med vašo prejšnjo službo in novim delovnim mestom težak? Na kaj ste se morda najtežje navadili?
Ne, preskok ni bil težak. Za kandidaturo sem se zavestno odločila in z veseljem sprejela nov delovni izziv. Ostajam pri meni ljubem delu z ljudmi, čeprav je res, da je delo z ljudmi v bolnišnici popolnoma drugačno kot v občini.
»Morda mi je zdaj lažje, da nimam vsak dan pred očmi hudo bolnih ljudi, saj se me njihovo trpljenje zelo dotakne. Zdaj ljudem pomagam na drugačen način.«
Najbolj nenavadno mi je bilo priti v službo in ne obleči delovnih oblačil, česar sem bila navajena 28 let. Prav tako nisem navajena sedeti za računalnikom, raje imam delo na terenu. Vedno sem imela v mislih, da ne bi nikoli delala v
domačem kraju, z domačimi ljudmi, a ravno v tem se zdaj urim in vidim, da so tudi tu prednosti. Morda mi je zdaj lažje, da nimam vsak dan pred očmi hudo bolnih ljudi, saj se me njihovo trpljenje zelo dotakne. Zdaj ljudem pomagam na drugačen način.
Kateri so konkretni projekti, ki so v prvi vrsti zaznamovali prve mesece vašega županovanja? Čemu ste namenjali največ pozornosti?
Prvi meseci mojega županovanja so bili zaznamovani s pripravo in sprejemom prvega proračuna za letos, z zaključevanjem gradnje primarnega vodovoda Zaplani-na-Ločica-Vransko in vsemi usklajevanji, ki sodijo zraven. Prvič sem bila prisotna pri pripravi dokumentacije za razpis za turizem iz evropskih sredstev, na katerega smo se prijavili, začeli smo sanacijo plazu v Zaplanini, pri plazu na Ropasiji smo izvedli vzorčenje vodnega vira v upanju na možnost gradnje novega zajetja, ki bi bilo za to območje izrednega pomena, pripravljamo javno naročilo za ureditev dodatne igralnice v vrtcu, za kar smo pridobili sredstva iz državnega proračuna. Doživela sem pravo zimo, ko so bili občani v hribih celo dva do tri dni odrezani od sveta, dokler se niso dobesedno dokopali do njih, in še kaj bi se našlo.
Vam jih bo lažje uresničiti z močno večino v občinskem svetu? Od enajstih
mest v občinskem svetu jih kar devet pripada Novi Sloveniji. Preostala dva Slovenski demokratski stranki. Čemu pripisujete takšno priljubljenost desnih strank med vašimi volivci?
Verjamem, da bi dobro sodelovala tudi z drugimi, in verjamem, da bi me v dobrih projektih podprli tako eni kot drugi, je pa v sedanji sestavi zagotovo manj stresno in je podpora odlična. Menim, da na lokalni ravni ne šteje toliko strankarska pripadnost, ampak človek kot osebnost, in če pogledam, kakšna je bila moja podpora, se mi zdi logična posledica tudi sestava občinskega sveta.
Zelo pomemben se vam zdi osebni stik z občani, kar ste kot županja še okrepili.
Tako je. V tem času sem se srečala z vsemi društvi v občini na njihovih občnih zborih. Srečala sem se z občani na vaških srečanjih, kjer smo oblikovali vaške odbore za lažje in bolj konstruktivno sodelovanje z občino. Veliko pozornosti sem namenjala srečevanju z občani. S sodelavci Karitas tudi obiskujem občane, ki praznujejo visoki jubilej.
Kako gledate na razvoj občine Vransko v preteklih letih, desetletjih?
Razvoj je bil dober. Občina Vransko je v državi po marsičem prepoznana. V nekaterih obdobjih je bil razvoj bolj izrazit, v drugih malo manj. Standard v občini je kar na visoki ravni in želim, da bi tako ostalo. Ne želim ocenjevati za nazaj. Želim graditi na postavljenih temeljih, jih okrepiti in nadgraditi ter kje tudi postaviti nove, trdne.
Kaj so vsebinske prioritete za prihajajoče štiriletno obdobje?
Štiriletno obdobje je lahko dolgo, a obenem lahko tudi zelo hitro mine. Zagotovo moramo ohraniti visoko raven zdravstvene in socialne
S sodelavci Karitas obiskuje občane, ki praznujejo visoki jubilej.
oskrbe v občini in jo nadgraditi z dnevnim varstvom občanov, da bodo lahko starostniki še vedno večino časa bivali v domačem okolju.
Marsikaj bo treba postoriti na področju vzgoje in izobraževanja. V občino se pri-seljuje mnogo mladih družin, zato bo razširitev vrtca in šole neizogibna. Dodatni prostori so potrebni tudi za glasbeno šolo in knjižnico. Začeli bomo pridobivati dokumentacijo za gradnjo sodobnega zunanjega igrišča pri osnovni šoli, na tem območju bomo uredili prostor z otroškimi igrali.
Zelo pomembna bo ureditev trškega jedra, kjer so že v preteklosti naleteli na veliko ovir, a verjamem, da nam jih bo uspelo razrešiti, da bo dobil trg podobo, kot si jo zasluži. Urediti moramo vpadnice v trg Vransko in ob tem poskrbeti za večjo prometno varnost.
Zagotovo so vsakoletna stalnica ceste, ki jih imamo v naši občini približno 120 kilometrov, od katerih so nekatere v zelo slabem stanju in mnoge še neasfaltirane. Narediti moramo še več na področju zadostne oskrbe s pitno vodo, kar bomo pridobili tudi z zaključkom gradnje primarnega vodovoda Zapla-nina-Ločica-Vransko, ki je že v fazi enoletnega testiranja, kar narekuje zakonodaja za vsak nov vodni vir. Nujna je širitev čistilne naprave Prekopa, za katero je potreben odkup zemljišča. Začeli bomo projekt njene dograditve, na čistilni napravi Vransko pa bomo šli v gradnjo fotovolta-ike, da bo objekt energetsko-samooskrben.
Kateri projekti bodo po vašem mnenju zaznamovali leto, ki prihaja?
Letos bomo, kot sem že prej odgovorila, končali dela na novem vodovodnem viru Zaplanina, zgradili sončno elektrarno na čistilni napravi
Vransko, pridobili dokumentacijo za širitev čistilne naprave Prekopa in začeli postopek odkupa potrebnega zemljišča za širitev, uredili dodatno igralnico v vrtcu, začeli izdelavo potrebne dokumentacije za širitev jedilnice v OŠ Vransko in športnega igrišča, uredili začasne prostore za Nogometni klub Vransko, ki se bo moral izseliti iz stavbe vrtca zaradi širitve njegovih prostorov.
Do jeseni bomo izvedli javno razgrnitev osnutka okoljske-ga poročila ter dopolnjenega osnutka sprememb in dopolnitev OPN. Realno je pričakovati, da bodo spremembe in dopolnitve prostorskega akta sprejete v prvi polovici priho-
dnjega leta, kar je podlaga za nadaljnji razvoj občine.
Zaradi skrbi za večjo prometno varnost vseh udeležencev v prometu smo naročili prikazovalnik hitrosti, ki ga bomo v teh dneh namestili na trenutno najbolj kritičen odsek. V upanju, da bodo vozniki upoštevali dovoljeno hitrost, sicer bodo strožji ukrepi neizogibni.
Nadaljevali bomo sofinanciranje protiprašne zaščite, ki se je v zadnjih letih izkazala kot zelo dobra in dostopna občanom.
Ob tej priložnosti občankam in občanom čestitam ob občinskem prazniku in vse bralce vabim na spremljajoče dogodke. Foto: SHERPA

SAVINJSKA VETERINARSKA POSTAJA (1.0.0.
r
Celjska cesta 3/a, 3310 Žalec telefon: 03/713-20-57 e-pošta: svp.zalec@siol.net Dežurni telefon: 041/616-786 Mala praksa: 031/543 237
AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI
Delovni čas: PONEDELJEK-PETEK
dopoldan: 8.00-12.00 popoldan: 14.00-18.00 SOBOTA dopoldan: 8.00-11.00
AMBULANTA VRANSKO
Delovni čas: I PONEDELJEK-PETEK
8.30-9.00 telefon: 03/703-34-90
NA PRAZNIČNEM OBISKU
25
Arhitekt in urbanist Ira Zorko piše novo poglavje dvorca Podgrad
Dolgo ni vedel, kje so živeli njegovi predniki
Ira Zorko na Vranskem obnavlja dvorec Podgrad, v katerem so do druge svetovne vojne živeli njegovi predniki. »Njegova obnova napreduje zelo počasi. Zdaj ko so stavbe pokrite in temelji ter zidovi obnovljeni, je vsak dan, ki ga preživim na posestvu, nekaj posebnega. Predvsem zaradi narave, nenavadnih dogodkov in ljudi, ki jih tam srečujem,« pravi arhitekt in urbanist. Lokalna skupnost je prepoznala njegova prizadevanja na področju ohranjanja kulturne dediščine, zato je eden od letošnjih dobitnikov priznanj Občine Vransko. Velja za enega večjih poznavalcev naravne gradnje pri nas, za svoje strokovno delo je prejel že več priznanj, med drugim študentsko Plečnikovo nagrado.
barbara furman
Pravi, da ga na otroška leta na Vranskem vežejo prijetni spomini, saj so se z vrstniki od jutra do mraka igrali v gozdu in na travniku ob potoku. Starši so mu dali nenavadno ime. Pojasni, da ime Ira prihaja iz okrajšave ženskega imena Irena ali Iruška. Kot moški je verjetno s tem imenom edini v Sloveniji. »Ime Ira najdemo že v starozave-zni Samuelovi knjigi in se je v preteklosti v naši družini že pojavljalo. To fime nosim kot znamenje, katerega pomen se kot tudi pomen vsega drugega človeku odkriva skozi življenje,« pojasni.
Premožni predniki
Njegov oče je bil gozdarski inženir, zaljubljen v gozd, mama je študirala agronomijo, a je ostala doma. Šele po zgodnji očetovi smrti se je zaradi ekonomske nuje zaposlila v računovodstvu. »Mamino nenehno prisotnost in skrb za vse v našem domu imam v najlepšem spominu. Po očetu sva se z bratom navzela ljubezni do dreves,« poudarja in doda, da so bili predniki po babici po mamini strani, družina Majdič, premožni. Peter Majdič iz Jarš ter sinovi Franc, Vinko in njegov praded Peter so bili pred drugo svetovno vojno eni redkih slovenskih veleindu-strialcev. Imetje in osnovo za nadaljnje podjetniške zamisli so si zagotovili z izboljšavami na vodnih in kasneje parnih mlinih. Njegovemu prapra-dedku so pred leti v Jaršah postavili spomenik.
»Izvedel sem, da je sezidal tamkajšnjo šolo in izobraževalnemu društvu kupil hišo. Od materialnega obilja po vojni ni veliko ostalo. Usoda družinskih prednikov je dokaz in pouk, da si človek ničesar ne more zares lastiti, lahko si prizadeva, sprejme odgovornost za svoje talente ter razumevanje za svojo usodo.« Veliki mlin Petra Majdiča v Celju je zgorel med drugo svetovno vojno, pred njim tudi mlin pradedkovega celjskega konkurenta Rakuše. Ognjeni zublji so uničili še znameniti Majdičev mlin v Kranju.
Prenova dvorca
Kot še pravi Ira Zorko, do nastanka slovenske države
SSSiplB
je ravno prenovila, ko se je začela druga svetovna vojna. Po nacionalizaciji so odpeljali ves inventar in stavbe so začele propadati.
»Obnova dvorca napreduje zelo počasi, najbolj težko je bilo prva leta, ko na stavbah ni bilo streh in sem imel, kadar je deževalo, občutek, da bom s poslopji tudi sam zgnil in razpadel. Zdaj ko so stavbe
Ustanovil je Zavod za prostor kulture Cornucopia, ki bo začel delovati na prenovljenem posestvu Podgrad. V njem si bodo prizadevali za postopno oblikovanje socialnega organizma, ki bo skladen z dolgoročnimi potrebami prostora in ljudi.
ni vedel, kje je živela njegova babica, saj ju z bratom družina ni obremenjevala s preteklostjo. Ko se je z zakonom o denacionalizaciji odprla možnost za prošnjo za vračilo v naravi dvorca Podgrad, sta bila starša že pokojna. Takrat je njegova teta, mamina sestra, začela pripovedovati o preteklosti. Peter Majdič je imel pet hčera, najstarejši Anici, poročeni z zdravnikom Hugonom Ro-bičem, je po prvi vojni kupil dvorec Podgrad. Babica ga
pokrite ter temelji in zidovi obnovljeni, je vsak dan, ki ga preživim na posestvu Podgrad, nekaj posebnega. Predvsem zaradi narave, nenavadnih dogodkov in ljudi, ki jih tam srečujem.«
Ne ve še natančno, kakšni bosta prenovljeni podoba in vsebina dvorca Podgrad. »Vizijo postopoma oblikujem iz poznavanja potreb prostora, ljudi in časa. Vsekakor bo temeljila na skrbnem delu z zemljo ter na skladnosti okolja in odnosov med ljudmi.
Temu se bodo najverjetneje pridružile nove oblike pedagogike v povezavi s kulturo in z umetnostjo. Vsebine bodo tako intimnega kot javnega značaja.«
Sonaravna gradnja
Ira Zorko je zagovornik naravne in sonaravne gradnje. Navdušujejo ga prebivališča, ki so zgrajena iz naravnih materialov. »Večkrat omenjam primer več kot sto let stare hiše. Iz nje je lastnik naprej naredil peč, v njej žgal opeko, s katero je potem okoli peči sezidal hišo. V tej isti peči še danes pečejo kruh.«
Prepričan je, da nas naravne in tehnološko preproste hiše močneje, na praktičen in bolj neposreden način povežejo z naravo in življenjem. Spodbujajo mišljenje in krepijo zavest o potrebah ter
Do nastanka slovenske države ni vedel, kako je živela njegova babica, saj ju z bratom družina ni obremenjevala s preteklostjo.
sposobnostih našega fizičnega telesa, ki je pravzaprav naša prva hiša, tega duša naseljuje podobno kot človek naseljuje stavbe. »Stavba tako kot telo ne more nastati sama od sebe, ne more nastati, ne da bi nekdo razmišljal o njej. Od tod izhajajo tudi povezave in vplivi naših misli in čustev na naše zdravje.«
Včasih so se predniki k naravni gradnji zatekali zaradi življenjskih okoliščin in tradicije, danes se, kot še dodaja Zorko, k njej vračamo iz globljega osebnega premisleka, iz novih spoznanj ter občutka odgovornosti do smisla in lepote življenja.
Sončno Vransko
Vransko leži na meji med Štajersko in Kranjsko, na meji med nižinsko krajino, ki jo je skozi stoletja naseljeval in oblikoval človek, ter redkeje naseljenim zaledjem strmih vzpetin, poraščenih z gozdom. »Zaradi vetrnega okna, odprtega proti Menini planini in Alpam, ima Vransko tudi ob dnevih, ko je drugod po kotlinah megla, veliko sonca in dober zrak. Tudi zato se ljudje vanj priseljujejo,« poudarja.
Osrednji trg na Vranskem z okoliško naravo je, kot še
МИНИН
dodaja, lepo ohranjen in v njem je še berljiva prostorska govorica prednikov. »Naj kot primer opišem prostorski
Opaža, da se zavest o pomenu naravne gradnje tako novih kot tudi prenove tradicionalno grajenih hiš z leti tudi pri nas povečuje.
akord, ki ga lahko doživimo pri kapelici, ki stoji v trgu malo naprej od Schwentner-jeve hiše. Če se ustavimo pred njo in se obrnemo v smer kamor >gleda<, se nam v zarezi med hišami odpre pogled na cerkev sv. Jošta visoko v južnem pobočju nad naseljem in tik nad njim ležečo cerkvico sv. Gevrazija in Protazija. Ta je spet postavljena tako, da se z njenega praga čez sedlo odpre pogled na drugo stran, v povsem drugi svet, daleč proti zahodu, na postavne vrhove Kamniških Alp. Hkrati se nam po glavni ulici in tudi s stojišča pred kapelico ves čas kaže vrh zvonika sv. Mihaela in nas vabi naprej v središče naselja.«
Foto: SHERPA, osebni arhiv
26
NA PRAZNIČNEM OBISKU
Nekdanji župan bo postal častni občan
V nizu dogodkov, ki jih na Vranskem pripravljajo v počastitev občinskega praznika in ob obletnici podelitve trških pravic, bo osrednje mesto pripadlo slavnostni akademiji s podelitvijo občinskih priznanj, ki bo jutri (v petek) ob 19. uri v Športni dvorani Vransko. Nekdanji dolgoletni župan Franc Sušnik bo ob tej priložnosti prejel naziv častnega občana za življenjsko delo v lokalni skupnosti. Dobitnika občinskih grbov bosta podjetnik Stojan Golob za prispevek k razvoju športa in turizma ter cerkveni ključar Franc Remic za prispevek k ohranjanju sakralne kulturne dediščine.
špela ožir
Franc Sušnik je bil na čelu občine od njene ustanovitve leta 1998 do lanskih lokalnih volitev, na katerih ni več kan-
didiral, saj se je odločil, da je čas za uživanje v pokoju. Ob tem je bil osem let poslanec v državnem zboru. Še prej je
bil dvajset let zaposlen v cinkarni v Celju. Zakaj se mu je na mestu župana uspelo obdržati tako dolgo, je nedavno odgovoril, da zagotovo zato, ker je imel pred očmi vedno dobrobit lokalne skupnosti. Odmevnejši projekti, ki jih je vodil ali pri njih pomagal, so gradnja večnamenske športne dvorane, Našega doma -Zavoda sv. Rafaela Vransko, sistema daljinskega ogrevanja na lesno biomaso in poslov-no-obrtne cone v Čepljah ter prenova kulturnega doma in obnova Schwentnerjeve hiše.
Ena prvih picerij
Prejemnik grba Stojan Golob je že od mladosti močno vpet v družbeno življenje. Najprej kot dejaven nogometaš, nato kot funkcionar in podpornik Nogometnega kluba Vransko. Obenem je odigral pomembno vlogo pri ustanovitvi Košarkarskega društva Vrani Vransko. Še bolj kot po vsem tem je v širšem okolju znan kot podjetnik. Vranskega si danes pravzaprav ne znamo predstavljati brez že skoraj legendarne picerije Golobček, ene
prvih pravih italijanskih pice-rij v Sloveniji, ki je leta 1989 Vransko postavila na kulinarični zemljevid. Obenem je Golobček, kot je za gostinske lokale v manjših krajih v navadi, postal pomembno družabno stičišče.
Dolgoletni ključar
Drugi prejemnik občinskega grba je Franc Remic, ki z družino živi na hribovski kmetiji v enem najlepših kotičkov občine, na Čreti. Kljub obilici dela na kmetiji že več kot 40 let opravlja tudi delo ključarja pri cerkvi Matere Božje na Čreti. Odgovornost za visoko ležečo podružnično cerkev mu je zaupal tedanji vranski župnik, danes že pokojni častni občan Vladimir Rutar. Remic je kot ključar vsa leta sodeloval pri obnavljanju in vzdrževanju Marijinega svetišča na Čreti
ter skrbel, da je bilo ob romarskih mašah vedno lepo urejeno in okrašeno in kot tako Čreti, Župniji Vransko in občini v ponos.
Kdo so še
prejemniki?
Dobitniki občinskih priznaj so Ira Zorko za ohranjanje kulturne dediščine, Anton Eber-linc za dolgoletno delovanje na področju prostovoljstva in družina Skok s Črete za dolgoletno nudenje domačih proizvodov na tržnici.
Plakete prejmejo Marko Križnik in Srečko Remic za dolgoletno uspešno delovanje na področju gasilstva, Konrad Jagodič za prispevek k ohranjanju sakralne kulturne dediščine ter Franc Zupan in Stanislava Škrabar za dolgoletno uspešno delovanje na kul-turno-družabnem področju.
Foto: SHERPA
ALUMINIJASTI SKLADIŠČNI ŠOTORI in INDUSTRIJSKE HALE
•	lastna proizvodnja
•	maksimalno prilagajanje dimenzij
•	kratki dobavni roki
•	hitra in enostavna montaža
•	mobilnost
•	skladnost z zakonodajo
•	nakup ali najem
Petre šotori - hale d.o.o.
Čeplje 51 3305 Vransko info@petre.si 03 703 21 00
PETRE
Pokrijemo vse priložnosti
ŠOTORI - HALE
PRIREDITVENI ŠOTORI
SKLADIŠČNE HALE
DODATNA OPREMA
SERVIS IN PROIZVODNJA
NA
KOLESIH
Po štirih letih spet na celjskem sejmišču
Vse za avto in njegovo vzdrževanje
Razstavljavci bodo ponudili testno vožnjo
•	tv*	I I ■ • v •
z najnovejšim, povsem električnim Fordom E-Transitom ter s športnim poltovornjakom Ford Ranger Raptor.
Na celjsko sejmišče se v sklopu majskih sejmov po štiriletnem premoru vrača sejem Avto in vzdrževanje. Ob sejmu Gospodarska vozila in logistika ga bo družba Celjski sejem pripravila med 18. in 21. majem. Na sejmih bodo razstavljavci predstavili smernice gospodarskih in dostavnih vozil ter opreme in logistike, a tudi novosti s področja avtoservisne dejavnosti in avtomobilizma. Organizatorji pričakujejo 15 tisoč obiskovalcev.
eva rudman
Sejem Avto in vzdrževanje s sejmom Gospodarska vozila in logistika predstavlja edini in največji strokovni sejem za mojstre, poznavalce in ljubitelje jeklenih konjičkov v Sloveniji ter širše v regiji. V štirih letih, ko sejma zaradi obdobja korone niso pripravljali, se je nabralo veliko vsebine. Sejma bosta na enem mestu ponudila bogat vsebinski vpogled v zadnje dosežke in smernice vsebinsko povezanih panog.
Pred velikimi izzivi
Vse bolj razvejani digitalizacija, predelava, alternativni pogonski sistemi in predvsem elektromobilnost postavljajo avtoservisno panogo pred velike izzive. Na vzdrževanju bo v prihodnje še več poudarka. Premalo je namreč zavedanja o pomembnosti ustrezno vzdrževanih vozil, saj bo prav vzdrževanje odigralo ključno vlogo pri »prehodu v zeleno«. Okoljski vidik in pravilno vzdrževana vozila bodo namreč v prihajajočem obdobju vedno bolj narekovali tempo trajnostnega razvoja.
V zadnjem času se je zgodil velik napredek pri elektrifikaciji vozil. Medtem ko je leta 2018 ta trend prevladoval
predvsem pri osebnih vozilih, se je zdaj razširil še na vsa sorodna področja - od lahkih gospodarskih vozil, avtobusov do težkih tovornjakov. Po
Na sejmu bo mogoče preizkusiti simulator varjenja ter testirati avtomobilski akumulator.
napovedih proizvajalcev naj bi bilo leta 2030 že polovica električnih, leta 2040 naj bi dosegli ogljično nevtralnost.
Kaj vse bo na ogled?
Sejem Avto in vzdrževanje je namenjen tudi vsem, ki se poklicno ukvarjajo z avtoservisno dejavnostjo in avtomobilizmom. Na ogled bodo oprema za avtomehanične, avtokleparske in avtoličar-ske delavnice, vulkanizerje, orodje in potrošni material za delavnice, avtoelektronika, avtomobilski rezervni deli, izdelki iz gume in pnevmatike, testna in druga oprema, olja, maziva ter naprave za pretok olja in podmazovanje, oprema za avtokozmetiko, izdelki za nego vozil, naprave in
Na sejmu bodo obiskovalci lahko opravili vožnje z gospodarskimi vozili, tam bodo tudi simulatorji vožnje ter poseben interaktivni šotor, kjer bodo udeleženci ugotavljali vidike varnosti vožnje v temi.
Strokovna javnost ob sejemskem delu pripravlja spremljevalni program. Gre za strokovne dogodke v kongresnih dvoranah.
oprema za čiščenje, strokovna literatura in revije, predstavili se bodo tudi strokovne šole in šolski programi.
Tudi gospodarska vozila
Sejem Gospodarska vozila prinaša največjo ponudbo lahkih, srednjih in težkih gospodarskih vozil. Udeležbo na sejmu so potrdile skoraj vse blagovne znamke s področja težkih gospodarskih vozil. Predstavljeni bodo avtobusi in njihove dodatne ponudbe, polpriklopniki, priklopniki, prikolice, manjkala ne bo tudi ponudba specialnih in dostavnih vozil. Dodatno bo na ogled postavljena ponudba opreme gospodarskih vozil, pnevmatik, dvigal, ponudba goriv, maziv in vsega drugega, kar naredi vožnjo celovitejšo in varno.
Šoferke in spretnostna vožnja
Strokovna javnost ob sejemskem delu pripravlja spremljevalni program. Gre za strokovne dogodke v kongresnih dvoranah.
V sklopu sejma Avto in vzdrževanja bo Sekcija avto-serviserjev pri Obrtno-pod-jetniški zbornici Slovenije (OZS) v četrtek, 19. maja, pripravila dogodek Komu koristi, da sistem izrabljenih vozil ne deluje, ter v soboto, 20. maja, Dan oprtih vrat sekcije avtoserviserjev.
Vse bolj razvejani
digitalizacija,
predelava,
alternativni
pogonski sistemi
in predvsem
elektromobilnost
postavljajo
avtoservisno
panogo pred velike
izzive.
Sekcija za promet pri OZS in Združenje za promet pri GZS bosta v petek, 19. maja, pripravila strokovni posvet Varnost tovornega in potniškega prometa na slovenskih avtocestah.
Na zunanjem prostoru med dvorano A in dvorano L bo v soboto, 20. maja, Tradicionalno srečanje šoferk, ki bodo izvedle spretnostno vožnjo med ovirami.
Foto: SHERPA
Na vseh marčnih sejmih, kamor poleg sejmov Avto in vzdrževanje ter Gospodarska vozila sodi tudi sejem Komot, to je prvi sejem komunalne opreme, ravnanja z odpadki in vodne tehnologije, bo skupno razstavljalo 105 razstavljavcev iz šestih držav, ki bodo predstavili več kot 300 blagovnih znamk.
II Celjski sejem
17.-19. MAJ 2023
28
NA KOLESIH
Orodje, pripomočki in stroji za varno in učinkovito urejanje okolice
Vse svoje želje po brezhibnem orodju in strojih, urejeni okolici ter varnem in učinkovitem delu lahko uresničite s pravim partnerjem.
Za varno, učinkovito in brezskrbno delo je pomemben odličen servis
V Uniforestovi prodajalni vam ob nakupu vrtno kosilnico, traktor, trimer, motorno žago in drugo orodje za urejanje okolice ali delo v gozdu pripravijo za takojšnjo uporabo, tako da stroj sestavijo in naredijo prvi zagon. Tekom rabe stroja vam pomagajo skrbeti za redno vzdrževanje in servisiranje, ki podaljšata življenjsko dobo vašega novega stroja. Svoj stroj lahko med delovnim časom pripeljete na servis v Celje, in sicer na Lavo 6, ali v Latkovo vas 81d od ponedeljka do petka med 7. in 16. uro ali v soboto med 8. in 12. uro.
Potrebujete popravilo ali menjavo verige na motorni žagi? Se vaši traktorski kosilnici kolca? Kdaj ste nazadnje
dali očistiti in nabrusiti nož na Automowerju? Vse to lahko uredite v prodajalnah Uniforest!
Vse znane blagovne znamke orodja za urejanje okolice in za delo v gozdu na enem mestu
Uniforestova prodajalna je pooblaščen prodajalec in serviser izdelkov blagovne znamke Husqvarna, zato vam ponujajo celoten asori-tma vseh vrst kosilnic, ob-rezovalnikov, visokotlačnih čistilcev, kos, motornih žag in drugih orodij za urejanje okolice. S pravim orodjem se pripravite na pomlad kot profesionalci, poenostavite si delo in več prostega časa porabite zase ter za svoje bližnje.
Prodajalna Uniforest ponuja tudi zaščitno opremo Pfanner, Protos, Haix in druge izdelke za varno delo. Najnovejše pridobitve, ki jih gozdarji preprosto obožujejo, so premerke Codimex
in zagozde Basting. Poleg orodja za profesionalne gozdarje boste našli tudi vse druge pripomočke, rezervne dele in potrošni material. Za otroke boste pri njih našli igrače Bruder, ki so videti kot pravi stroji in bodo vašim najmlajšim približale različne poklice.
Ponudbo ves čas dopolnjujejo, zato vas bodo svetovalci v prodajalnah Uniforest vedno presenetili s kakšnimi novimi izdelki. Dopolnili so nabor opreme Gardena za urejanje okolice, vrtičkanje in zalivanje, ki vam bo še posebej prav prišla pri pomladnih opravilih. Za stalno oskrbo z gorivom na terenu imajo za vas na novo tudi certificirane embalaže iz polietilena za prevoz goriva CARRYTANK®.
Obiščite Uniforestovo prodajalno v Celju, Latkovi vasi ali poskenirajte kodo QR in preverite ponudbo na spletu.
DRAJV
Vklopite DRAJV tudi na motorju.
Postanite varnejši voznik in prihranite do 15 % pri zavarovanju.
Prodajalna Celje
Lava 6 I 3000 Celje prodajalna.celje@uniforest.si

S popravilom vetrobranskega stekla se izognemo zapletenemu postopku menjave
Popravilo je zanimiva in učinkovita rešitev za manjše poškodbe vetrobranskega stekla, ki so tudi najbolj pogoste.
Je občutno hitrejša in cenejša rešitev od menjave stekla, obenem s tem privarčujemo 90 odstotkov okoljskega vpliva, ki bi ga sicer povzročili z menjavo. Menjava stekla zahteva poseg v vozilo, ki se mu je seveda najbolje izogniti, čeprav vedno to ni mogoče.
Avtomobili so opremljeni z naprednimi asistenčnimi in varnostnimi sistemi, ki jih poznamo
pod kratico Adas. Kamere in senzorji, potrebni za njihovo delovanje, so med drugim nameščeni v vetrobranskem steklu. Kamero med postopkom menjave odstranimo in po ponovni namestitvi lahko pride do manjših odstopanj, ki na cesti pridejo precej bolj do izraza. Zato moramo po vsaki menjavi vetrobranskega stekla po navodilih proizvajalca avtomobila omenjene sisteme ponovno kalibrirati in se prepričati v njihovo pravilno in natančno delovanje.
Pri Carglassu smo pri tem vodilni in na kalibracije pripravljeni že od leta 2015. Danes kalibraci-jo opravimo že pri 30 odstotkih primerov, ki zahtevajo menjavo vetrobranskega stekla - delež se hitro povečuje. Smo edini servis v Sloveniji s certifikatom organizacije IMI. Zaupanje v naše serviserje in tehnologijo nam omogoča, da vam za opravljeno delo nudimo neomejeno jamstvo. Pri tem ohranite tudi tovarniško jamstvo vašega vozila.
POPRAVILA I MENJAVE I KALIBRACIJE
Ipavčeva ulica 21, Celje
carglass.si I 082 804 530
NA KOLESIH
29
Alenka bi skoraj postala učiteljica,
Pod njenim nadzorom približno 12 ton

»Na starih avtobusih so bile zelo trde zavore, smo se morali s celo težo nasloniti nanje. Danes so avtobusi bolj nežni.«
Kateder zamenjala za volan avtobusa
»Včasih je še bolje kot v avtu. Sediš višje, avtobus je zelo udoben, vse je vzmeteno, vse se ziblje. Še razgled imaš.« Tako pravi Velenjčanka Alenka Mežnar, voznica avtobusa pri podjetju Nomago. Največ možnosti, da jo srečamo, imamo na linijah velenjskega mestnega prometa ali na kateri redni medkrajevni liniji proti Slovenj Gradcu ali Celju. Je edina ženska v velenjski poslovni enoti, kjer je zaposlena že 17 let.
JANŽE FRIC
Ženske za volanom avtobusa danes niso več redkost, so pa bile leta 1985, ko je Alenka Mežnar opravljala izpit. Takrat ni mogel vsak voziti avtobusa, ampak je bilo treba najprej za volan tovornjaka. Zato je tudi Alenka nekaj časa vozila tovornjak, vmes je bila zaposlena tudi v šoli vožnje kot inštruktorica za B-kategorijo, opravljala je tudi predizpitne vožnje za C--kategorijo. A prvotni načrt je bil, da bo učiteljica. V Celju je končala pedagoško gimnazijo, med študijem zgodovine in zemljepisa v Mariboru pa je ugotovila, da ta kariera ne bo za njo. »Ko sem v Mariboru imela prakso, sem opazila, da ne bom mogla 40 let delati z otroki,« je v smehu povedala. Sicer ima tudi zdaj kot voznica avtobusa opravka z otroki, a ti pridejo in gredo. Med srednješolci, ki jih vozi, pravi, se občasno najde kakšen razgrajač, a so večinoma pridni, bolj navihane hitro umiri. Vse, ki vstopijo na njen avtobus, pozdravi, večina potnikov tudi odzdravi. »Če se do nekoga lepo vedeš, ti to ljudje vrnejo.«
Za volanom
Avtobus jo je zelo pritegnil, predvsem zato, ker je velik in zato tudi gospodar na cesti. Težav ji ne predstavljajo niti zgodnje ure, ob katerih se morajo zbujati vozniki. Tudi gost promet in zastoji je ne motijo, saj nanje tako ali tako nima vpliva. »Ko z avtobusom stojim v zastoju, nisem čisto nič živčna. Takrat sem tako ali tako v službi in se mi nikamor ne mudi.« V svojem delu resnično uživa, čeprav ni vse rožnato. »Ni mi všeč, da se je poklic voznika avtobusa malo razvrednotil. Včasih smo morali najprej
v tovornjak, danes pa lahko vsak z izpitom za avto zelo preprosto pride do izpita za avtobus.« Dodaja, da so avtobusi danes že zelo napredni in voznikom pomagajo, tako
»Ni mi všeč, da se je poklic voznika avtobusa malo razvrednotil. Včasih smo morali najprej v tovornjak, danes pa lahko vsak z izpitom za avto zelo preprosto pride do izpita za avtobus.«
da lahko tudi tisti z manj izkušnjami dovolj dobro vozijo. Največ skrbi ji povzročajo zimske razmere. »Ko grem na vožnjo, ne vem, ali so ceste že splužene in ali bom lahko prišla na vrh vseh klancev.« A tudi ta pomislek hitro od-
pravi, saj v primeru zahtevnih zimskih razmer varnost postavi na prvo mesto in raje ne pelje. »Takrat otroci ostanejo doma. Bolje je tako, kot da bi se komu kaj zgodilo.« V svoj avtobus zaupa, pravi, da je kot gams in da zleze na vsak hrib.
Znano je, da se vozniki avtobusov pozdravljajo, ko se srečajo na cesti. »Pozdravljamo se vsi, tudi če se ne poznamo. Včasih sicer srečaš novinca, ki se še malo lovi, a se tudi ti hitro navadijo in pozdravljajo.« Zelo dober odnos ima tudi s sodelavci, ki si vedno pomagajo. Redno komunicirajo, da delo teče čim bolj gladko. »Če kdo na primer zjutraj zamuja, ga pokličemo in namesto njega pripravimo avtobus ali pa kdo drug odpelje prvo vožnjo.«
Med vožnjami
Velik del službe voznika avtobusa je tudi čakanje. Med prihodom na končno postajo in odhodom z nje lahko mine kar nekaj časa, zato se morajo vozniki znati tudi kratkočasiti. Odkar so velik del naših življenj pametni telefoni, je voznikom med čakanjem veliko lažje, čeprav to ni edini način krajšanja časa. Alenka pravi, da se vsak znajde po svoje, nekateri rešujejo križanke, berejo časopise in
»Ko z avtobusom stojim v zastoju, nisem čisto nič živčna. Takrat sem tako ali tako v službi in se mi nikamor ne mudi.«
podobno. Je pa način, kako preživi čas med vožnjami, odvisen tudi od mesta. »Če čakam v Velenju, včasih vmes skočim tudi domov in napolnim pralni stroj ali kaj podobnega. Včasih grem tudi v kakšno trgovino. A najceneje je, če ta čas preživim na avtobusu.«
»Biti moramo odgovorni«
»Avtobusi se ne morejo takoj ustaviti,« opozarja Alenka in si želi, da bi bili vsi nanje bolj pozorni. Kljub dodatnim ogledalom, vzvratnim kameram in drugim tehničnim izboljšavam imajo avtobusi še vedno nekaj mrtvih zornih kotov, zato del odgovornosti leži tudi na tistih zunaj avtobusa. Izpostavlja tudi odgovornost vseh v prometu, ena najnovejših nevarnosti so po vozničinem mnenju električni skiroji. »Majhni in tihi so ter hitri kot strela, zato moramo biti v mestih nanje še posebej pozorni.«
Različni potniki imajo tudi različne potrebe. Ko je vozila velenjske rudarje po koncu njihove nočne izmene, so želeli imeti bolj umirjeno vzdušje, ugasnjene so morale biti vse luči na avtobusu, da so lahko spali. A tema s sabo prinese tudi kaj drugega, saj voznik ne vidi potnikov. »Enkrat je en rudar prespal svojo postajo in je zato prišel čisto
do mene ter me vprašal, če smo že v Slovenj Gradcu. Nisem ga videla in sem se zelo ustrašila,« se v smehu spominja Alenka in dodaja, da so potniki sami odgovorni, da izstopijo na pravi postaji. A pri tem pomirja vse zaspance: »Če kdo kdaj >zamudi< svojo postajo, lahko pride do mene in skupaj rešiva težavo.«
Foto: SHERPA
stirikolesniki
ШШШ f
NOVI CITROEN C4 X
Osupljiva moč tišine
Povprečna poraba goriva (pri kombiniranem ciklu vožnje po WLTP): 0-6,6 1/100 km, izpusti CO2: 0-149 g/km, emisijska stopnja EURO 6.3. Poraba električne energije in doseg električnega Citroena e-C4 (po ciklu WLTP): 143-170 Wh/km, povprečni doseg 311-374 km, doseg za mestno vožnjo 425-499 km. Specifični izpusti dušikovih oksidov: 0,0282-0,0370 (NOx). Pri dizelskih motorjih je vrednost specifičnih izpustov trdih delcev 0,00029-0,00051 g/km, število trdnih delcev pa 1,55-3,07x10*. Prikazane vrednosti se lahko razlikujejo od vrednosti dejanske porabe vozila. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Izpusti onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM\0 in PM25 ter dušikovih oksidov. Slika je simbolična. Več na www.citroen.si.
Že od
23.050€z DDV
Avtohiša KOS, D.O.O.
Ločiška cesta 10, 3313 POLZELA
Telefon: 03 70 38 387 E-pošta: info@avtohisakos.si
hitri kredit brez pologa vse uredite pri nas
Prodajalec in serviser
-	servis AT V
za vse znamke
-	rezervni deli
-	motoristična oprema
RO+SO d.o.o., Skaletova ul.13, 3000 Celje
30
NA KOLESIH
O pomenu rednega vzdrževanja kmetijskih strojev
Da se traktor ne bi pokvaril, ko ima kmet največ dela
Ko kmetje jeseni postorijo delo na njivah in travnikih, ni dobro, da kmetijsko mehanizacijo do naslednje pomladi postavijo v kot. Čeprav kateri od traktorjev nekaj mesecev miruje, mu je bolje posvetiti nekaj pozornosti. Tako poskrbimo, da nam bo takrat, ko ga bomo ponovno potrebovali, dobro služil.
tina strmcnik
»Zima je čas, da traktor pripravimo na naslednjo sezono, da odpravimo pomanjkljivosti ali se odločimo za večji sklop popravil.« Tako pravi direktor podjetja Agroteh Ciril Vrbek, ki mu je kmetijska mehanizacija pri srcu od malih nog. Če je traktor zunaj in je izpostavljen hladnejšim temperaturam, je priporočljivo iz njega odstraniti akumulator in ga shraniti v zaprt prostor, je pojasnil sogovornik. S tem bistveno podaljšamo življenjsko dobo akumulatorja. Preden traktor parkiramo na svoje mesto, ga je po besedah Vrbka treba očistiti in skrbno premisliti o tem, katere pomanjkljivosti je treba odpraviti. Dobro je podmazati nekatere dele, zelo pomembno je preveriti hladilno tekočino. »Med letom namreč marsikdo namesto hladilne tekočine, če je v tistem trenutku nima pri roki, v hladilni sistem nalije vodo.
Ko nastopijo nizke temperature, lahko zaradi tega nastanejo velike poškodbe motorja in njegovega hladilnega sistema. Njihovo popravilo ni poceni. Nasploh je zelo pomembno tudi temeljito čiščenje hladilnega sistema, ki ga sicer kmetje med letom očistijo le delno.« Preden spet pride pomlad, se je pomembno posvetiti pripravi traktorja na novo sezono, je dodal.
Kdaj na servis?
Pri avtomobilu nas na potrebo po servisu opomni število prevoženih kilometrov. Vzdrževanje traktorjev pa je predvideno glede na delovne ure teh strojev. Za starejše traktorje po besedah Vrbka velja, da je treba servis opraviti po 250 delovnih urah. Pri novejših traktorjih se je interval v povprečju podaljšal na 500 delovnih ur. Če je število delovnih ur nižje, tovarniški predpisi vseeno svetujejo, naj
bo servis traktorja vsako leto. Od posameznika je odvisno, ali se teh navodil drži. »Vendar sodobni kmetje, ki stroje uporabljajo več delovnih ur, po mojem opažanju vedo, da so motorji danes bolj občutljivi, kot so bili nekdaj. Traktor ima ob enaki fizični velikosti
Ni dobro odlašati do zadnjega
Vrbek je pojasnil, da traktorji pri nas v povprečju niso toliko izkoriščeni kot v tujini. Vzroka za to sta dva. Prvi je, da se slovenski kmetje ponašajo z velikim številom traktorjev, drugi je, da imamo v
»Glede na strojni park kmetov bi pričakoval, da bodo kmetje drug drugemu s svojimi stroji opravljali storitve. Ker je vreme nepredvidljivo, pogosto nimajo časa, da bi odšli pomagat še komu. Še sami morajo hiteti, da na svoji kmetiji postorijo vse, kar je treba. Usluge so uveljavljene predvsem v času setve, pogosta usluga je tudi baliranje sena.«
motorja večjo moč, obremenitve so večje, zato je še bolj pomembna redna menjava olja.«
Sogovornik je povedal, da velik servis zajema menjavo olja v prenosih, hidravličnem sistemu, menjalniku, motorju. Takrat serviserji zamenjajo oljne filtre motorja, hidravlične in zračne filtre ter filtre goriva. Pozornost namenijo tudi vzdrževanju klimatske naprave in pregledu številnih drugih točk na traktorju po navodilih proizvajalca.
naši državi večinoma majhne kmetije. Kjer se kmetije povečujejo, že lahko opazimo boljšo izkoriščenost traktorjev. Gospodarji v tem primeru kupijo stroje, ki ustrezajo razsežnostim in zakonitostim pridelovalnih površin. Vlaganja v takšno mehanizacijo so izdatna, zato traktorje uporabljajo bistveno več kot v preteklosti.
Ker je servis traktorja povezan s stroški, ga kmetje velikokrat odložijo. »Z nastopom pomladanskih opravil se ure
Direktor podjetja Agroteh Ciril Vrbek je od malih nog povezan s kmetijstvom, tudi njegova starša prihajata s podeželja.
RflKOfll d.o.o.
UVOZNIK IN DISTRIBUTER ZA SLOVENIJO

nabirajo, takrat pogosto sploh ni časa, da bi traktor odpeljali k serviserju. Zato lahko pri-
de do okvar in posledično do velikih stroškov. Redno vzdrževanje je pomembno tudi za
prodaja:
040 883 702 , 041 301 704
nadomestni deli in servis: 040 883 703, 040 883 705
T: 03 546 18 70 F: 08 205 79 49
Zadobrova 69, 3211 Ško^a vas pri Celju
E: info@trakom-slo.com
www.trakom-slo.com
zastopamo in prodajamo programe:
-	DISKASTE KOSILNICE
-	OBRAČALKE IN ZGRABLJALKE 1 - BALIRKE IN OVIJALKE
-	TROSILNIKI MINERALNIH GNOJIL
J[inO\Nr)
GOSENIČAR ZA DELO V SADOVNJAKU IN VINOGRADU
OD LETA 1927
У4јЈиуЛ1'
- PREDNJA HIDRAVLIČNA DVIGALA - PREDNJE PRIKLJUČNE GREDI
FINANCIRANJE V MODREM
BREZSKRBNO Z NEW HOLLANDOM
L T5 DUAL COMMAND
FINANCIRANJE 1,99% 5 FIKSNO OBRESTNO MERO
(1 + 3 LETNI OBROKI) t


"■ft
EUROTUNNEL,
PONJAVE IN ŠOTORI
Originalni nadomestni deli za traktorje:
same, deutz,
^взт lamborghini, hürlimann
____ca	* t
UfffiLf dvoriščna teleskopska dvigala fjffib.	#iÜt
"Ms KLIMA "M BREZ DOPLAČILA
TRSNEŠKARJE IN VEZALKA ŠPARONOV
S2CIA0A

NAKLADALCI
NAKLADALCI

fhauer 1
^ 'VI
VELJA ZA OMEJENO ŠTEVILO TRAKTORJEV IZ ZALOGE
A

AGRICULTURE ^Ј
^O'O^ooj
SP Spodnje Bitnje E-pošta: jtorkar@gmail.com 24,4209 Žabnica Mob: +386 (0)41 365 428
ITRO d.o.o. / PE Štore, Železarska c. 3,3220 Štore / (03) 780 5712 (14,15) Več informacij dobite pri naših pooblaščenih zastopnikih ali na www.newholland.si
NA KOLESIH
31
varnost. Traktor je nasploh osnovni stroj za kmetijska opravila, nanj priključimo različne priključke, ki še povečajo njegovo obremenitev in obremenitev njegovih sklopov,« je povedal direktor podjetja Agroteh. Dodal je, da je dobro biti pozoren na sklope, kot so zavore, krmiljenje, končniki. Pomembno je spremljati še svetlobna telesa. Kmetje namreč veliko delajo ponoči, dobro delujoča svetlobna telesa so pomembna tudi za to, da jih opazijo drugi udeleženci v prometu.
Sam svoj mojster ali serviser?
Kaj lahko kmet postori sam, je odvisno od njegovega
znanja in izkušenj. Pri sodobnejših traktorjih navodila za uporabo natančno opredeljujejo, kaj vse je treba postoriti pri nekaterih servisnih intervalih. Če tega posameznik ne zmore sam, je bolje traktor odpeljati v servisno delavnico. Vsak mehanik teh seznamov ne pozna in storitev ne bo nujno opravil tako, kot velevajo tovarniška navodila. Protokolov se zagotovo držijo pooblaščeni serviserji, ki preverijo vse predpisane kontrolne točke, je prepričan Vrbek. »Ko se lastnik vrne po svoj traktor, ve, da je dobil brezhiben kmetijski stroj. Zato kmetu traktor dolga leta dobro dela.«
Poznavalec kmetijskih strojev še pravi, da se je vozni park
slovenskih kmetov v zadnjih dveh desetletjih zelo spremenil. Pred letom 2000 je na naš trg prihajala nova, a zastarela tehnologija, traktorji iz nekdanjih jugoslovanskih držav ter iz Romunije in Češke. Zdaj kmetje kupujejo sodobne traktorje, ki so učinkoviti, omogočajo prav to, kar posameznik potrebuje, in hkrati nudijo udobje. »Tako kmetje prihranijo veliko časa, energije, truda. Z njimi naredijo veliko več in se zvečer ne vrnejo domov tako zelo utrujeni. K boljšemu strojnemu parku kmetov so ogromno pripomogle tudi subvencije, zaradi katerih se lažje odločijo za tako velike naložbe na svojih kmetijah.«
Foto: Andraž Purg
Policisti vse voznike traktorjev opozarjajo, naj vozijo previdno in odgovorno. Vsako leto se tudi na Celjskem zgodi kar nekaj tragičnih nesreč s traktorji, zato so takšna opozorila še toliko bolj »na mestu«. Pripravili smo nekaj ključnih nasvetov in navodil za varnost.
Prvo pravilo je upoštevanje prometnih predpisov. Med pomembnejšimi so, da mora voznik traktorja imeti veljavno vozniško dovoljenje kategorije F in da mora biti usposobljen za delo s traktorjem oziroma traktorskimi priključki ter ne sme biti pod vplivom alkohola, mamil ali psihoaktivnih zdravil. Vsak traktor mora biti tudi registriran, biti mora tehnično brezhiben. Na traktorju in delovnem stroju se sme poleg voznika voziti druga oseba le, če je v njem vgrajen sedež za prevoz oseb, ki je vpisan v prometnem dovoljenju. Otroka, mlajšega od leta in pol, voznik na traktorju ali delovnem
stroju ne sme prevažati, prav tako se nihče ne sme prevažati na traktorskih priključkih. Med vožnjo morajo biti osebe na vseh sedežih, kjer so vgrajeni varnostni pasovi, pripete tako, kot je predvidel proizvajalec vozila glede na zasnovo zadrževalnega sistema. Na tovornem oziroma priklopnem vozilu, ki ga vleče traktor, se sme v prostoru za tovor voziti največ pet oseb. To je le nekaj
osnovnih pravil. Ta veljajo tudi za druge voznike v prometu, še posebej na podeželju, kjer je traktoristov več. Zato sta pomembna tudi predvidevanje in posebna pozornost drugih udeležencev v prometu, ki se morajo zavedati, da lahko na nekaterih odsekih naletijo na traktoriste, pri čemer morajo temu primerno prilagoditi svojo vožnjo.	SŠol
Foto: Pixabay
I I
L
Vozila, katerih določena hitrost ne presega 40 km/h, in njihova priklopna vozila morajo imeti na zadnji strani tablo za označevanje počasnih vozil. Pri skupini vozil velja, da mora biti označeno samo zadnje vozilo v skupini, torej priklopno vozilo.
Med obvezno opremo traktorja morajo biti komplet prve pomoči za avtomobiliste, varnostni trikotnik, podložne zagozde (najmanj en kos), pri čemer je potrebna dodatna zagozda za priklopno vozilo



automotive
Dovršene rešitve,
visoka kakovost in konkurenčnost
Oprema za vulkanizerje • Teco Diagnostična oprema • BrainBee Mahle, Vamag Avtodvigala *AGM, Teco, Herrmann Vozički z orodjem • Sonic Oprema za kleparje • GYS, MWM Hidravlična oprema • Compac Indukcijski grelniki • Tekne I Odsesovalni sistemi • Filcar
Celjski sejem, 18.-21. maj 2023
Avto in vzdrževanje • Gospodarska vozila in logistika
Pričakujemo vas v dvorani L
32
NA KOLESIH
Danes se jim zgolj še smejijo
Njihove prigode na štirih kolesih
Zagotovo ni nikogar, ki se mu med uporabo vozila ne bi zgodila takšna ali drugačna prigoda. Kar nekaj nepredvidenih pripetljajev so bili deležni tudi različni znani obrazi iz naše bližine. Nekateri so v njih uživali, spet drugim so zapleti povzročili kakšen dodaten siv las. A glavno pri vsem tem je, da se je vse dobro razpletlo in da se temu lahko danes zgolj še smejijo.
Nino Cokan,
nekdanji triatlonec in organizator prireditev
»Ko sem še tekmoval, smo se s kombijem odpeljali na triatlon v Nemčijo. Nismo imeli prav veliko denarja in smo večkrat točili manjše količine goriva. Med vrnitvijo pa smo se ušteli. Obtičali smo na avtocesti, saj je zmanjkalo goriva. Izbrali smo najhitrejšega tekača, ki se je urno odpravil proti tri kilometre oddaljeni črpalki. Bil je še pravi čas nazaj in nas policisti niso zalotili. Kazni so tam namreč za tovrstne primere zelo visoke.«
Sergie Lugovski,
pevec Modrijanov
»Ko sem bil star sedem let, sem se z družino peljal z Lov-čena v Črni gori. Naša vožnja po hudičevih ovinkih se je zdela zelo zabavna, vendar smo se kmalu znašli v zelo nenavadni situaciji. Pomotoma smo se znašli sredi lokalne avtomobilske dirke, ki je bila ravno tisti dan na cesti, po kateri smo se peljali. Naša zastava 101 ali kot smo jo mi ljubkovalno klicali >lamborđi-ni<, je bila obkrožena z dirkal-niki, ki so prehitevali in drseli mimo nas. Naša družina se je počutila kot v pravi dirki! Čeprav smo bili v nevarnosti, smo se vsi smejali in uživali v tem norem dogodku. Še posebej sem bil navdušen nad hitrostjo, s katero so se dir-kalniki peljali. Končno smo prišli do dna planine, kjer se je dirka končala. Moje srce je bilo polno navdušenja. Nikoli ne bom pozabil tega dogod-
Marko Samec, direktor Knjižnice Šmarje
»Rad vozim. Med vožnjo se sprostim in dam možgane na pašo. Me je pa to enkrat skoraj drago stalo. Na prvem daljšem bivanju v Britaniji sem za en teden najel avto, da bi raziskal jugovzhodni del Anglije. Izbral sem si fiata 500, sedel sem vanj in si vzel nekaj trenutkov za doumevanje volana na desni strani; najbolj nenavaden občutek mi je bil pri uporabi prestavne ročice na levi strani namesto na de-
pri Jelšah
sni. Obrnem ključ in se podam dogodivščinam naproti. Ta dogodivščina bi se skoraj končala po dvesto metrih v prvem krožnem križišču, saj sem vanj intuitivno speljal >po naše<, torej v nasprotni smeri od urinega kazalca. Še sreča, da ni bilo nikjer nikogar, le avto za menoj je trobil na vse pretege in me opomnil, da je nekaj narobe. Odtlej po britanskih cestah možganov ne spustim na pašo.«
ka, ki nam je prikazal svet avtomobilskih dirk.«
Tinkara Fortuna,
pevka in avtorica otroških knjig
»Aprila lani sem z najstarejšo hčerko Tajo potovala v Mehiko na predstavitev svoje otroške knjige Fortuna Planet v španščini. Na poti med presedanjem iz leta v letalo se je moj kovček izgubil. Šok! A sem po štirinajstdnevnem bivanju v Mehiki ponovno spoznala, da v življenju največ štejejo
odnosi, materialne stvari niso pomembne. Iz srca sem hvaležna prijateljem iz Mehike, ki so mi posodili oblačila, da sem lahko vse načrtovane obveznosti glede promocije knjige izpeljala po načrtu. Kovčka še do danes niso našli, sem pa prejšnji mesec dobila povrnjene stroške.«

S
NA KOLESIH
33
DOBRE GUME, VEČJA VARNOST!
(ontinentali
NADOMESTNI DELI!
NENADOMESTLJIVE STORITVE
Tim Nuč,
akrobat in udeleženec Exatlona
NZE
AVTO SERVIS
Janez Janže s.p., Letuš 81, Šmartno ob Paki, tel.: 03 891 50 61, gsm: 041 707 287
LETNIH PNEVMATIK!
(gnlinental viedesteim Sü! ШЊшв
УСШНАМА ЛООПрГЕAH i j	I JniUliSSTUIIE
RtfULDA Huium Cj Q TYMS sempehit ffl
ВОШ^ПЧИЕs IIRELLI firtttOnt
Na zalogi tudi terenski in dostavni program. UGODNE CENE IN PLAČILNI POGOJI!
»Na Cipru smo si sposodili avto in se odpeljali na drug konec otoka, kjer so bile zelo slabe ceste, a tega prej nismo vedeli. Dlje kot smo se vozili, slabše so bile. Proti večeru, ko se je že temnilo, smo se vozili po cesti, na kateri si bile že skoraj skale. Tam nam je počila guma. Ker je bilo že pozno in tudi mobilnega signala ni bilo, smo šli naprej peš in prespali pri domačinih, ki smo jih našli ob poti. Avtovleko smo poklicali šele naslednji dan.«
AVTO SERVIS, DIAGNOSTIKA, SERVISIRANJE KLIMATSKIH NAPRAV, KLEPARSTVO in LIČARSTVO; MENJAVA IN PRODAJA VETROBRANSKIH STEKEL, ZAVAROVALNIŠTVO
ü GENERALI
POSREDNIŠTVO,TRGOVINA (rezervni deli), VULKANIZERSTVO, AVTOOPTIKA, AVTOPRALNICA, PRIPRAVAVOZIL NATEHNIČNI PREGLED ZAVSEVRSTEVOZIL, IZVENGARANCIJSKA POPRAVILA (na zalogi imamo zavore, sklopke, krmilne mehanizme, podvozja, blažilce, svečke, brisalce, metlice, svetilne enote, filtre za različne tipe vozil).
ODKUPUJEMO IN RESTAVRIRAMO STARODOBNIKE ODKUPUJEMO IN PRODAJAMOTUDI RABLJENAVOZILA, KI SO NA OGLED V SALONU

Prillinger, d.o.o.
Arja vas 101 SI-3301 Petrovče
mnHLE
ms
|_E C-H IE R
GRAMMER * PAVESI
BONDIOLI g
		
VAS MIKA NEKALNOVI Id - t» t- ' HH		—i :ga?
		DACIA DUSTER že od 17.390 €
.MG ZS -I že od 18.500■ €	1™" ■	L : ' ' i
KIA XCEED
že od 19.999€
RENAULT AUSTRAL
že od 27.900 €
NISSAN XTRAIL že od 33.184 €
Pridobi ponudbo
M
avto tehnika celje
RENAULT ЗАС1Л NISSAN UM (fifi)
Avtotehnika Celje, d.o.o., Bežigrajska c. 13, 3000 Celje | T 03 42 63 300 | E info@avtotehnika-celje.si
34
ZAPOSLOVANJE
@ MojeDelo.com
Natakar II (Rimske Toplice)
Imate znanje strežbe, si želite novih izzivov in urejeno delovno okolje? Imate pozitiven odnos do dela, ste urejeni, vestni, marljivi z občutkom odgovornosti in timskega dela? Potem iščemo prav vas. Rimske terme, Terme Resort, d.o.o., Toplice 10, 3272 Rimske Toplice. Prijave zbiramo do 15. 5. 2023. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Prodajalka - lepotna svetovalka (ž/m) (Celje)
Vaše delovne naloge: kakovostno in strokovno svetovanje kupcem, skrb za splošno zadovoljstvo kupcev, promocija blagovne znamke, oblikovanje prodajnega prostora. Stillmark, d.o.o., Slovenska cesta 56, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 5. 6. 2023. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Prodajalec v PE Velenje Partizanska (m/ž/d) (Velenje)
Naši prodajalci so osebe, ki nenehno skrbijo za založenost in urejenost naših trgovin, hkrati pa za pozitivno nakupovalno izkušnjo vseh naših kupcev. So fleksibilni, odgovorni, pripravljeni prijeti za delo in hitro najdejo najboljšo rešitev za vsako situacijo v trgovinah Hofer. Hofer trgovina, d.o.o., Kranjska cesta 1, 1225 Lukovica. Prijave zbiramo do 18. 5. 2023. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Vodja gradbenih projektov (Vojnik)
Opis delovnih nalog: vodenje gradbenih projektov v kakovosti, določeni za stroko, vodenje gradbenih investicij od začetka do konca, z vsemi zakonskimi zahtevami in podrobnostmi, terminskimi načrti ... Mik, d.o.o., Celjska cesta 55, 3212 Vojnik. Prijave zbiramo do 4. 6. 2023. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
Delavec v proizvodnji izdelkov -obrat Lava (m/ž) (Celje)
Opis dela: opravlja razna dela v oddelku končnih izdelkov, zlaga ter prevaža ter obeša proizvode ... Celjske Mesnine, Cesta v Trnovlje 17, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 5. 6. 2023. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Inženir elektrotehnike ali mehatronike (Polzela)
Delovne naloge: raziskovanje in uvajanje načinov za avtomatizacijo strojev za uporovno varjenje, načrtovanje in testiranje strojev za uporovno varjenje, programiranje novih komponent, ugotavljanje težav in poročanje ... Ko-čevar, d.o.o., Brinska cesta 6, Ločica ob Savinji, 3313 Polzela. Prijave zbiramo do 4. 6. 2023. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Monter in serviser (Žalec)
V podjetju Sico, d.o.o., največjemu ponudniku storitev laserskega razreza in preoblikovanja pločevine v Sloveniji, iščemo posameznika, ki s spretnimi rokami pripomore k montaži - zadnjemu koraku pri izdelavi robustnih strojev, ki jih uporabljajo zadovoljni uporabniki v več kot 35 državah sveta. Te zanima tudi servisno delo na terenu v Sloveniji in tujini? Če je odgovor pozitiven, se hitro prijavi. Sico, d.o.o., Arja vas 104, 3301 Petrovče. Prijave zbiramo do 3. 6. 2023. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Vodja proizvodnje (m/ž) (Polzela)
Delovne naloge: vodenje proizvodnje strojev za uporovno varjenje, načrtovanje in organiziranje proizvodnje v skladu s terminskim načrtom in zagotavljanjem kakovosti, skrb za zaloge, delovne procese in učinkovitost, sodelovanje s sodelavci z drugih področij, sodelovanje pri zaključni montaži strojev. Koče-
var, d.o.o., Brinska cesta 6, Ločica ob Savinji, 3313 Polzela. Prijave zbiramo do 20. 5. 2023. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Priprava palet (Ljubno ob Savinji)
Pričakujemo: srednjo poklicno šolo, odgovornost, natančnost, zanesljivost in urejenost pri delu. KLS Ljubno, d.o.o., Loke 36, 3333 Ljubno ob Savinji. Prijave zbiramo do 4. 6. 2023. Podrobnosti na www.mojedelo. com.
Srednja medicinska sestra/ zdravstveni tehnik (m/ž/x) (Vojnik)
V kolikor imate 5. stopnjo izobrazbe iz smeri zdravstvena nega, opravljen strokovni izpit, ste vpisani v register izvajalcev zdravstvene in babiške nege, ste odgovorni in imate veselje do dela s starejšimi ljudmi, ste komunikativni, prijazni in pozitivno naravnani ter se lahko poistovetite z našim sloganom »Blizu ljudem. Blizu meni.«, bomo veseli vaše prijave. SeneCura Vojnik, d.o.o., Cesta v Tomaž 6a, 3212 Vojnik. Prijave zbiramo do 17. 5. 2023. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
Samostojni strokovni sodelavec (m/ž) za področje marketinga drogerij (Celje)
Akrivnosti: načrtovanje, priprava in izvedba marketinške strategije, vodenje, priprava in izvedba marketinških akcij in kampanj, spremljanje marketinškega proračuna in porabe sredstev ter priprava predlogov za njegovo optimizacijo ... Engrotuš, d.o.o. (drogerije), Cesta v Trnovlje 10a, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 3. 6. 2023. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
Samostojni tehnolog (m/ž) -strojni energetik (Celje)
Od kandidatov/kandidatk pričakujemo: da imajo najmanj univerzitetno izobrazbo iz strojništva ali drugega ustreznega programa, znanje angleškega jezika (aktivno), zaželeno znanje nemškega jezika ... Cinkarna Celje,
d.d., Kidričeva ulica 26, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 18. 5. 2023. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
Fizioterapevt - pripravnik (m/ž) (Zreče)
Pričakujemo: VII. stopnjo izobrazbe smeri fizioterapija, aktivno znanje angleškega in pasivno znanje nemškega jezika, komunikativnost in urejenost, motiviranost in zanesljivost, odgovornost in prilagodljivost. Unitur, d.o.o., Cesta na Roglo 15, 3214 Zreče. Prijave zbiramo do 21. 5. 2023. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
Tehnolog (m/ž) (Celje)
Opis del in nalog: sprejem izdelkov v skladišče, nadzor nad skladiščem končnih izdelkov ... Celjske Mesnine, Cesta v Trnovlje 17, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 2. 6. 2023. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Prodajalec v TPC Žalec (m/ž)
Delovne naloge: delo na blagajni, prodaja blaga ter pomoč in svetovanje kupcem, skrb za založenost in urejenost prodajnih polic ter ustrezno označevanje blaga, spremljanje ter zagotavljanje kakovosti blaga na posameznem oddelku, vodenje evidence blaga, prevzemanje blaga ter nadzor cen ter druga dela, ki po svoji naravi sodijo v okvir dela. Inpos, d.o.o., Opekarniška cesta 2, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 1. 6. 2023. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Zavarovalni zastopnik in/ali pomožni zavarovalni zastopnik (m/ž) na širšem območju Celja
Delo zavarovalnega zastopnika poteka večinoma na terenu, kjer pridobivate nove zavarovance ter nudite visok nivo poprodajnih storitev obstoječim zavarovancem v skladu z našo filozofijo. Pri delu se lahko zanesete na strokovno pomoč mentorja ter vodje, ki vam bosta pomagala na poti k uspehu in samostojnosti. Merkur zavarovalnica, d.d., Dunajska cesta 58, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 30. 5. 2023. Podrobnosti na www.mojedelo. com.
•	Trgotur kadrovski outsourcing, d.o.o.
IXpOTUr VELENJE I trgotur.si I
Vaš uspeh je naša strast!
fb	0	9
DOLGOLETNA	100%	POSLOVNA
TRADICIJA	GARANCIJA	ODLIČNOST
Znanja in izkušnje	Krepimo lastno kakovost,	Uspešno zgodbo gradimo
		navznoter in navzven,
že več kot 28 let.	in kompetentnost.	kar prepozna tudi trg.
Specializirani smo na področju delovnopravne zakonodaje za celostno podporo vodstvu.
Več o delovnih mestih najdete na trgotur.si
©Glasbena
š
šola Celje
vabi k
VPISU
za šolsko leto
115 let
JAVNEGA GLASBENEGA ŠOLSTVA V CELJU
2023/2024
V NASLEDNJE PROGRAME:
•	Predšolska glasbena vzgoja: letnik rojstva 2018
•	Predšolska plesna pripravnica: letnik rojstva 2018
•	Glasbena pripravnica: letnik rojstva 2017
•	Plesna pripravnica: letniki rojstva 2015 - 2017
PRIJAVA ZA VPIS bo objavljena na naši spletni strani www.glasbena-sola-celje.si. Za več informacij pokličite na 03 492 57 30.
SPREJEMNI PREIZKUSI ZA VPIS V PROGRAME:
•	GLASBA (instrumentalni pouk): letnik rojstva 2016 in starejši
Otroci ZA VPIS V DISLOCIRANE ODDELKE iz občin Štore, Vojnik in Dobrna opravljajo sprejemni preizkus v Glasbeni šoli Celje. Število prostih mest bo odvisno od kadrovskih in prostorskih zmogljivosti ob koncu šolskega leta.
•	SODOBNI PLES in BALET:
letnik rojstva 2014 in starejši
•	Nadstandardni program JAZZ: (saksofon, trobenta, pozavna, kitara, klavir, petje in tolkala).
*Za program Jazz je pogoj za vpis predhodno znanje instrumenta.
•	Nadstandardni program BOBNI ZA VSE GENERACIJE
•	Nadstandardni program BAS KITARA
SPREJEMNI PREIZKUSI bodo potekali od 22. - 30. maja 2023.
Za termin preizkusa pokličite na 03 492 57 30. Več na www.glasbena-sola-celje.si.
D
www.glasbena-sola-celje.si tajnistvo@gscelje.si
BRALCI POROCEVALCI
35
Devetošolki OŠ Polzela posneli dokumentarni film o vojni v Ukrajini
Zveza prijateljev mladine Slovenije vsako leto razpiše nacionalni natečaj Evropa v šoli, ki je namenjen osnovno-in srednješolcem. Tema letošnjega natečaja je bila Vzgoja za mir. S Klaro Jug naju je v začetku leta 2023 spodbudila k razmišljanju. V približno mesecu sva posneli 10-minu-tni dokumentarni film o vojni v Ukrajini, ga poslali na natečaj in zmagali.
Dokumentarni film, ki sva ga naslovili Je to naša zadnja noč, je začel nastajati v začetku januarja, ko sem se lotila pisanja scenarija. Odločila sem se, da bo dokumentarec razdeljen na tri dele.
Prvi del je sestavljen iz kratkih intervjujev s slovenskimi najstniki, ki odgovarjajo na vprašanja o vojni. Njihovi odgovori so mi dali vpogled v to,
kako in koliko moji vrstniki razmišljajo o vojni. Na podlagi tega sem gradila vsebino dokumentarca.
V prvem delu lahko gledalci dobijo pogled najstnikov, ki jim vojna ne predstavlja pomembnega dejavnika v življenju, kot perspektivo fanta, ki se je spoprijateljil s sošolcem iz Ukrajine.
Učenci naše šole so bili prvi, ki sva jih posneli. Na žalost smo vse morali posneti dvakrat, saj pri prvem snemanju nisva bili zadovoljni z ozadjem. Zatem sva posneli tudi povezovalni del, v katerem nastopam sama.
Drugi del vsebuje izjavi dveh strokovnjakov. Najprej sva se odpravili v Celje, kjer sva posneli izjavo vzgojitelja in prostovoljca Kristjana Vebra. Zdelo se mi je zanimivo, da
Devetošolki OŠ Polzela sta posneli dokumentarni film o vojni v Ukrajini. Ogledate si ga lahko na platformi Youtube.
svoj pogled na vojno obrazloži tudi on, saj je bil s svojo ekipo eden prvih, ki so darovali stvari v Ukrajino.
Potem sva v Velenju posneli urednico Časorisa dr. Sonjo
Merljak Zdovc. Zanimalo me je, kaj bo o vojni povedala oseba, ki o vojni piše za otroško-mladinski časopis.
Ko sem pisala scenarij, sem razmišljala, da bi dokumenta-
rec najbolje prišel do izraza, če bi v njem lahko nastopili mladi, ki so ukrajinsko vojno doživeli na lastni koži. Tako sem se povezala s slovensko-ukrajinskim mladinskih orkestrom Music for the future. Glasbenike sva s Klaro posneli v Ljubljani. To je bila izjemna izkušnja.
Posneli sva še reakcije slovenskih najstnikov na to, kar so povedali Ukrajinci. S tem je bilo snemanje končano.
Sledila sta pisanje zahval in proces montiranja filma, ki ga je vrhunsko opravila Klara.
Skrbelo naju je, ali sva odločitev, da bova posneli dokumentarec za ta natečaj, sprejeli malenkost prepozno, vendar so se na srečo vsa snemanja odvila v ravno pravem času. V veliko podporo z nasveti nama je bila mentorica Karmen Zu-
panc, ki naju je bodrila, da sva izdelek izpilili, kolikor se je dalo. Rezultate sem izvedela kmalu po osmi uri zjutraj 21. aprila in takoj šla poiskat Klaro ter mentorico. Skupaj smo se odpravile do ravnateljice in vseh sodelujočih iz naše šole ter jim sporočile veselo novico.
S filmom sva zelo zadovoljni. Sicer to ni bil najin prvi skupni video. Posneli sva jih že nekaj, a z gotovostjo lahko rečem, da je bil ta dokumentarec najkompleksnejši in hkrati najboljši, kar sem jih režirala. Predstavljal nama je izziv in naredili sva korak višje. Srčno upam, da si bo dokumentarec ogledalo čim več ljudi in da se bosta sočutje ter razmišljanje zunaj okvirja preko dokumentarca širila med vse generacije.
NUŠA BOHAK, avtorica dokumentarnega filma
Utrinek s prireditve, na kateri so Žalčani ponovno podpisali ekolistino.
Podpisali so ekolistino
V	I. OŠ Žalec smo v četrtek, 13. aprila, pripravili prireditev, na kateri smo ponovno podpisali ekolistino, s katero smo se zavezali, da bomo še naprej sledili ciljem osveščenega ekološkega ravnanja.
V	šoli smo že dvajset let učence spodbujamo k skrb- izvajamo že od leta 2004, vključeni v projekt Ekošola nemu ravnanju z okoljem. ko smo prvič podpisali pri-kot način življenja, s katerim Projekt Ekošola v naši šoli stopno listino in prejeli med-
narodno priznanje zelena ekozastava. V skoraj 20 letih smo zbrali že 600 ton odpadnega papirja in pet ton izrabljenih baterij. Osveščenemu ravnanju z odpadki, skrbnemu ravnanju s pitno vodo in varčevanju z električno energijo vedno dodajamo tudi vsebine o zdravem bivalnem okolju. Tako urejamo
tudi šolski vrt, spodbujamo trajnostno mobilnost, odgovorno ravnamo s hrano in krepimo medsebojne odnose. Letos smo se s podpisom ekolistine ponovno zavezali, da bomo v prihodnjih letih še naprej skrbeli za čisto okolje in naravo.
Prireditev je bila v telovadnici šole, na njej smo se v
pevsko-plesnih in lutkovni točki predstavili učenci centralne šole in obeh podružnic. V lepo zaokroženi prireditvi je sodelovalo več kot 150 učencev. Če bomo tako ubrano skrbeli za okolje, kot smo ubrano peli, za čisto okolje v Žalcu res ni strahu.
MONIKA KOVAČIČ
Člani Društva proti mučenju živali Celje smo bili s prav posebnim razlogom na obisku v OŠ Frana Kranjca na Polulah. Učenci so bili zelo pridni, saj so zbrali veliko hrane, odejic in povodcev za pomoč živalim. Srečanje smo ob predaji hrane in kratki predstavitvi društva še popestrili, saj smo zraven pripeljali rešenega mačka Nacha.
Maček Nacho je bil najden pri mehiški restavraciji v Ivanč-ni Gorici blizu železniške postaje. Bil je precej oslabel, zelo suh, sestradan, umazan, poln brazgotin in zajedavcev. Ljudje so se ga izogibali in celo odrivali od mize.
Natakarica tamkajšnje restavracije je pojasnila, da ta maček kroži okoli njihove restavracije že vsaj dva meseca in da ga nihče ne pozna. Restavracija je bila ob ponedeljkih zaprta in tiste dni je žal bil lačen. Ker je v njej običajno dobil samo tisto, kar je komu padlo s krožnika (običajno pekočega ali pikantnega), je imel prebavni trakt zelo poškodovan, saj takšna hrana ni primerna za živali. Na poti domov z dopusta ga je naša članica Samanta ulovila in odpeljala k sebi domov.
Inteligenca živali se je ponovno pokazala za izjemno. Nacho prvih nekaj tednov
tudi v novem domu ni hotel jesti ob ponedeljkih. Težave je imel z uživanjem suhe in trde hrane, čeprav je veterinar ugotovil, da ima dlesni in zobe zdrave.
Šele po približno letu zdravljenja in redni prehrani se mu je prebava uredila. Pridobil je zelo lepo dlako in tudi nekaj kilogramov.
Učenci in učitelji so zastavili kar nekaj zanimivih vprašanj, povezanih z delovanjem društva in reševanjem živali. Otroke je na začetku zelo zanimalo, zakaj je dobil takšno ime. Izvedeli so, da zato, ker je bil najden pri mehiški restavraciji, pri čemer je tovrstna
hrana znana predvsem po siru pikantnega okusa, ki se imenuje nacho.
Sledila sta sproščen klepet in »crkljanje«, Nacho je bil
sproščen med otroki in je zelo izrazito pokazal, da mu nežne roke zelo prijajo.
Iskreno se zahvaljujemo vsem udeležencem, ki so ka-
korkoli pomagali, prav tako tudi staršem za velikodušno pomoč.
SAMANTA KÖNIG, VERICA ŠTANTE
Mačkon Nacho obiskal dobrodelne osnovnošolce
Svetina kot prizorišče dogajanja
Letos se je tradicionalni kres z Lipe preselil na Svetino, natančneje ob Dom na Svetini. Kres je prižgal župan Miran Jurkošek, ves čas pa so ogenj imeli pod budnim očesom tamkajšnji gasilci PGD Svetina.
Za veselje in ples je tudi tokrat poskrbela skupina Juhu glasbeni mix. Na prvomajsko jutro je v vsaki vasi in zaselku občine Štore zadonela budnica obeh pihalnih godb - Pihalnega orkestra štorskih železarjev in Pihalne godbe Svetina. Nato sta se godbi združili in ob Domu na Svetini pozdravili prve mimoidoče pohodnike. Ti so se lahko okrepčali z golažem, ki ga že tradicionalno pripravijo zaposleni v Občini Štore.
KATARINA MAČEK
36
AKTUALNA PONUDBA
Gibitus - Gibanje v pravo smer
Animacije za rojstni dan Džungla
NOVO RD - Drevesna hiška Celje
Gibanje in druženje spadata med najosnovnejše potrebe naših najmlajših. Zgodnje in raznolike gibalne ter socialne izkušnje zagotavljajo ugoden psihosocialni razvoj otroka. Ustvarjajo trdne temelje za kasnejše udejstvovanje v športnih dejavnostih.
»Ne le mi, tudi otroci velik del dneva preživijo sede, zato je še toliko bolj pomembno, da jim že v zgodnjem otroštvu privzgojimo veselje do gibanja,« pravi Anja Bratec Lesjak, gonilna sila Gibitusa. To je tudi primarni cilj Športnega društva Gibitus: z usposobljenimi in izkušenimi učitelji otrokom s pomočjo igre predstaviti in privzgojiti šport kot zabaven in zdrav način preživljanja prostega časa. Druženja z Gibijem vedno potrjujejo, da je tudi druženje brez telefonov in tablic lahko zabavno.
Otrokov razvoj je širok pojem, zato poskušajo v Gibitusu s svojimi dejavnostmi z gibanjem in druženjem prepletati več področij. Raznolike dejavnosti ponujajo v vseh letnih časih.
Plavanje
Velja za najbolj zdrav šport, predvsem z vidi ka vpliva vode na telo. Poleg vpliva na zdravje otroka je znanje plavanja nujno z vidika socialnega vključevanja in var-
nostnega vidika pri gibanju ob rekah, morju in jezerih.
Rolanje
Predstavlja dobro rekreacijo otrokovega celega telesa, hkrati so lahko rolerji tudi odlično
prevo-
zno sredstvo in lahko staršem prihranijo marsikatero vožnjo na obšolske dejavnosti.
Smučanje
Ta tradicionalna podalpska športna panoga otrokom poleg gibanja na svežem zraku prinaša stik z naravo in visoko dejavnost telesa v letnem času, ko so tudi naši najmlajši več zadržujejo v zaprtih prostorih.
Rojstnodnevne zabave
Animirane rojstnodnevne zabave otrokom omogočajo kakovostno druženje, ki se
prepleta z igrivimi in s kreativnimi gibalnoustvarjalnimi ter socialnimi igrami. Slednje izvajamo v Džungli v varnem zavetju Citycentra Celje, hkrati otrokom ponujamo tudi možnost stika z naravo ob praznovanjih na Celjski koči ali v drevesni hiški.
»Na področju širše celjske regije smo edino društvo, ki celovito odgovarja na potrebe otroka po gibanju v naravi, osvajanju športnih dejavnosti in kreativnem druženju. Z vami smo v nekaterih prelomnih trenutkih otrokovega življenja: z vami se veselimo
prvih otrokovih samostojnih plavalnih zaveslajev, prvih zavojev na smučeh in rolerjih, z vašimi otroki pihamo svečke in se z njimi veselimo ob radovednem odkrivanju naše narave. Zaradi vsega naštetega verjamemo, da je gibanje z nami gibanje v pravo smer,« pravi Anja Bratec Lesjak.
Za več informacij lahko pokličete 051399 880 oziroma obiščete spletno stran gibitus.si.
PRENESI APLIKACIJO TAXI MAXI CELJE IN NAROČI TAXI
CELOVITA OBNOVA KOPALNIC Z MATERIALOM
KERAPRODUKT d.o.o. Hmeljarska ulica 8,3312 Prebold info@ikeraprodukt.si, 051-436-227
WWW.KERAPRODUKT.SI
BRO
bit
VSE ZA PISARN
Prodaja, najem in servis multifunkcijskih
naprav	-
Celovita ponudba pisarniškega materiala
VI: birobit.si T: (03) 425 6100
PODLISTEK/BRALCI POROCEVALCI
37
ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE
Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje.
Thea Schreiber Gammelin: slikarka, pastorjeva hči, sestra po duši Alme M. Karlin (6)
Alma
Pastor Schreiber je od 26. oktobra do 7. novembra 1931 vzel dopust in šel v Salzburg po svojo hčer, potem ko je ta nekaj časa preživela pri svetovni popotnici in pisateljici Almi M. Karlin v Celju. V farno kroniko je zapisal, da je Thea polna navdušenja poročala o »simpatični dami v stari rimski hiši in o številnih zakladih z vseh koncev sveta, ki jih hiša skriva«.
Alma Karlin je v začetku tridesetih let prejšnjega stoletja kot svetovna popotnica in kot pisateljica doživela uspeh, o kakršnem je sanjarila v deklištvu. Leta 1929, ko je izšlo Samotno potovanje, je zanjo izvedela tudi 23-letna Schreiber Gammelin. Kakor je zapisala v spominih, je nekega dne likala in po radiu poslušala predstavitev potopisa. Oče je priskrbel knjigo ter jo nato ženi in hčeri naglas prebral. Povsem očarana se je
odločila, da hoče popotnico in pisateljico spoznati, zato ji je pisala. Čez čas je prejela njen odgovor in vabilo, naj jo obišče v Celju.
Vstopni žig z Jesenic v potnem listu priča, da je v Celje prvič prišla 8. oktobra 1931. Ostala je tri tedne. Ob prvem srečanju z Almo M. Karlin je imela občutek, da se že dolgo poznata in da sta globoko povezani. Občutek naj bi bil obojestranski. Spoprijateljili sta se in si v naslednjih letih izmenjali vrsto pisem ter več obiskov. »Alma je bila gostja v farovžu. Z našo hčerjo, ki je že trikrat bivala pri pisateljici v Celju, sta postali dobri prijateljici,« je pastor Schreiber zapisal v farno kroniko leta 1934. »Konec julija ali v začetku avgusta bo spet odpotovala v Celje, kjer je enkrat že ilustrirala Almina dela.«
Zelo verjetno se je slikarka takrat preselila v Celje. Malo pred tem pa jo je pisateljica obiskala v Brunshauptnu. Pastor je v farno kroniko namreč zapisal, da je časnik
Ostseebote 23. junija 1934 poročal o obisku »slavne pisateljice ( ...), ki ni doživela bleščečega sprejema le v Nemčiji in Avstriji, ampak je od izdaje angleškega prevoda z občudovanjem sprejeta tudi v vseh deželah z angleško govorečim prebivalstvom«. Časnik Anzeiger je istega dne poročal, da je imela Karlin predavanja o potovanju na Dunaju, v Münchnu, Berlinu, Hamburgu, Londonu, Parizu ...
Thea Schreiber Gammelin je po selitvi v Celje svoje interese podredila interesom Alme M. Karlin. To so povedali pričevalci, ki so ju osebno dobro poznali, to pa je mogoče razbrati tudi iz njenih likovnih del, ki so nastala v tem obdobju. Prijateljici je uspeh zelo privoščila in jo pri tem nesebično podpirala. Ohranjena so pisma, ki pričajo o tem, da je za njena literarna dela poskušala navdušiti švedsko nobelovko Sel-mo Lagerlöf, s katero jo je seznanila Ellen Roosval. Karlin je v dokumentu iz leta 1948, ki ga lahko beremo kot oporoko, med drugim zapisala, da je »Thea 16 let brezplačno delala zanjo«. Schreiber Gammelin pa je v spominih zapisala, da je gospodinjila, skrbela za korespondenco Alme M. Karlin in ilustrirala njene knjige.
Se nadaljuje.
Barbara Trnovec, Pokrajinski muzej Celje

Thea Schreiber Gammelin je skrbela za korespondenco Alme M. Karlin in ilustrirala njene knjige. (Foto: zasebni arhiv Helene Ojsteršek)
ШП7Г
muiejnovejifj jodovine I celjt
VODSTVO PO RAZSTAVI
V sredo, 17. maja 2023, ob 17. uri
vabljeni v Muzej novejše zgodovine Celje na vodstvo po novi občasni razstavi
O S
TRAN PA NE BOMO METAL'
O pogubnih navadah in boljših praksah.
Vstop prost.
http://www.muzej-nz-ce.si
ALBUM S CELJSKEGA
Konec 2. svetovne vojne v Celju, maj 1945
V križišču sedanjega Trga Celjskih knezov in Prešernove ulice so kot posledica zračnih napadov na levi strani vidne poškodbe Narodnega doma in na desni porušene Kirbiševe hiše, v kateri je bila pekarna. Prav tako je bila med bombardiranjem poškodovana ob njej stoječa rojstna hiša Alme M. Karlin. O tem priča spominska plošča, ki je vgrajena v ostanke bližnjega srednjeveškega obzidja.
10. maja 1945 je Glavni žne sile ter se usmerile proti
štab Jugoslovanske armade objavil, da je Celje osvobojeno. V naslednjih dneh so v mesto prispele še njene druge enote in do 15. maja dokončno razorožile sovra-
avstrijski meji.
Vir: Marđenko A., Trdnjava na jugu tretjega rajha: Celje med okupacijo 1941-1945, 2021, str. 328-329.
Besedilo: Srečko Maček Fotografijo prispeval: Marko Štok
Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje INFO: srecko.macek@ knjiznica-celje.si Medijski pokrovitelj: Novi tednik Vir: www.kamra. si, Album Slovenije -osebni spomini 20. st.
Kot bi šlo zares
V soboto, 22. aprila, so gasilci Prostovoljnega gasilskega društva Kozje izvedli gasilsko vajo v Osnovni šoli Kozje. Z njo so povezali več generacij in omogočili predstavitev več služb, ki pomagajo ljudem v stiskah.
Najprej je bila demonstracijska vaja, kjer so prikazali gašenje požara v osnovni šoli ter reševanje ponesrečencev. Domačemu gasilskemu društvu PGD Kozje so na pomoč priskočila sosednja društva, in sicer PGD Lesično-Pilštanj-Zagorje, PGD Buče, PGD Podsreda ter prijateljsko društvo PGD Steklarna Rogaška Slatina, ki je ponesrečencem pomagalo tudi z reševanjem na višini. Učenci so imeli priložnost videti gašenje požara in so bili tudi sami udeleženi v vaji kot poškodovanci. Priča so bili obenem iskalni akciji pogrešane osebe.
Vajam je sledila predstavitev vojaške enote z več vozili in vso opremo, ki jo ta enota uporablja za vsakodnevno urjenje. Prav posebna zanimivost je bil pristanek helikopterja Slovenske vojske, ki so si ga učenci in obiskovalci ogledali tudi od znotraj. Z več vozili in opremo, ki so jo učenci lahko preizkusili, se je predstavila tudi policijska enota iz Šmarja pri Jelšah.
Predstavitve sta se udeležili tudi enota civilne zaščite in reševalna enota nujne medicinske pomoči. Obiskovalci so se poučili, kako službi pomagata ljudem v nesrečah in kakšna je njuna vloga v družbi, medtem ko so lahko otroci preverili svoje znanje nudenja prve pomoči in oživljanja.
Nadvse zanimiva je bila demonstracijska vaja PGD Steklarna Rogaška Slatina, ki
je s pomočjo reševalne službe ZD Šmarje pri Jelšah prikazalo reševanje ponesrečenca iz vozila z razrezom avtomobila.
Pri vaji je sodelovalo skoraj 80 prostovoljcev in uslužbencev. Vajo so si ogledali učenci Osnovne šole Kozje, učenci sosednje Osnovne šole Le-sično in številni krajani, ki so tako lahko začutili utrip lokalnih služb ter od blizu videli, kaj je njihovo poslanstvo - pomoč ljudem v nesrečah in stiskah.
PETRA OPREŠNIK
Utrinek z gasilske vaje v Kozjem
38
RAZVEDRILO
Babico smo peljali v kitajsko restavracijo.
Oven
Tehtni ca шШ
Gledam se v ogledalo: mlad, lep, simpatičen, z gladko kožo,
kot da imam 20 let... Jutri bom kupil enako vino.
Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje ali na mail tajnistvo@nt-rc.si in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili.
*****
Napake so za začetnike. Izkušeni povzročamo katastrofe.
Zdravica
Peter v gostilni dvigne svoje pivo in reče: »Da bi preživel preostanek svojega življenja med nogami svoje žene!« To mu je prineslo glavno nagrado za najboljšo zdravico večera.
Ko je prišel domov, se je pohvalil ženi: »Dobil sem nagrado za najboljšo zdravico večera.«
Žena: »In kakšna je bila ta tvoja zdravica?«
Peter: »Rekel sem, da bi rad preživel preostanek svojega življenja tako, da bi sedel v cerkvi poleg svoje žene.«
»Oh, to je res zelo lepo,« je rekla Marija.
Naslednji dan je Marija na vogalu ulice naletela na enega od Petrovih prijateljev. Moški se je zlobno zasmejal in rekel: »Peter je včeraj zvečer osvojil nagrado za zdravico o tebi.«
Marija: »Da, mi je povedal in tudi sama sem bila malo presenečena. V zadnjih štirih letih je bil tam samo dvakrat. Enkrat je zaspal, drugič sem ga morala pa za ušesa vleči, da je sploh prišel.«
Sirup
Na Gorenjskem sin zagleda očeta, ki se odpravlja iz hiše v majici s kratkimi rokavi.
»Zakaj pa hodiš sredi zime v majici s kratkimi rokavi?« ga vpraša.
Oče: »Ah, našel sam sirup za kašelj v shrambi in kmalu mu bo potekel rok uporabe.«
Šah
Jože vpraša Marjana: »A ti še igraš šah z Janezom, kot si ga nekoč?«
Marjan: »Ne več.«
Jože: »Kako to?«
Marjan: »A bi ti igral šah z nekom, ki meče figure okrog, preklinja in kriči?«
Jože: »Ne bi.«
Marjan: »No, tudi on ni hotel.«
Zdaj razumem, kako se počutijo zaposleni v banki.
ro	•
c	■>
	ro
	CT
CT	
ro	E
ro	>
	
O	
	
2 E
.= <3J cu ^p
ro 'o
.ra 'o
ro
Ж O o
CT CT
r5 S
Sine, boš pogledal novo igrico? Zbrati moraš bogastvo, se bojevati proti hudobnim silam, medtem ko napreduješ skozi neznan in čuden svet
Nov delovni teden se bo začel pod okriljem Lune v vašem znaku in tako bo potovala vse do srede popoldne. Zadnje dni ste polni energije, zato izkoristite in naredite tisto, kar morate. Več kot odlično se boste odrezali. Mars, vaš glavni planet, potuje po raku, kar vas včasih ovira. Dobro je, da se tega zavedate. Ne odlašajte z osvajanjem ciljev in tistega, kar lahko storite danes, ne preložite na jutri.
3\k

Rak
Lev

Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 519 265 in na Facebookovi strani Dolores Astro.
Že do zdaj ste naredili več, kot se pričakuje od vas, vendar nekdo še vedno ne bo zadovoljen. Nikar ne razmišljajte, kako bi lahko šla neka situacija v napačno smer. Mogoče boste želeli biti sami, da razrešite dileme, vendar vam bodo okoliščine to preprečevale. A bo to še najboljše. Razpoloženje bo precej nihajoče, bistveno je, da se sprostite pri dejavnostih, v katerih uživate.
škorpijon
V torek po dvanajstih letih vstopi v vaše znamenje planet Jupiter, ki slovi kot velik dobrotnik. Za vas se na začenja nov ciklus, v katerem lahko v prihodnjem letu marsikaj zastavite drugače. Sonce in Merkur v vašem znaku, slednji bo celo ponovno direkten, vam bosta v veliko pomoč pri delu. Prijatelji vam bodo povedali tisto, česar ne boste hoteli slišati. Večina ljudi bo opazila prijetno spremembo, ampak v sebi še vedno ne boste našli miru.
Veliko boste razmišljali o vsem mogočem in se težko zbrali pri delu. Nič hudega, tudi vi si lahko občasno privoščite odklop od vsakodnevnih obveznosti, ki vas utesnjujejo. Če boste nekomu naravnost povedali, da vam je všeč, se vam bo zelo težko uprl. Imeli boste tisti znani faktor X, ki vam bo omogočal, da boste neustavljivi.
5trelec
Dvojčka
Ob začetku novega tedna se bo Merkur, vaš planet vladar, končno obrnil v direktno smer, kar bo olajšalo marsikatero do zdaj blokirano situacijo. To bo za vas predstavljalo lepo možnost napredovanja na aktiviranih področjih. Zelo čustveno se boste odzvali na trenutno situacijo. Končali boste tisto, kar ste pred kratkim začeli, kar vam bo prineslo občutek olajšanja. Ocena preteklosti je prvi korak proti svetli prihodnosti.
Ponovno boste postavljali enega od mejnikov v svojem življenju. Na tisto, kar je že stvar preteklosti, se ne boste več ozirali. Zanimalo vas bo samo dogajanje v prihodnosti. Vaš vladar Jupiter v tem tednu menja znamenje, vstopil bo v bika, kar bo postopoma tudi vneslo več sprememb v vaše delovanje. Pojmu čustvene in finančne varnosti boste posvečali več pozornosti. In tudi več boste pripravljeni za oboje narediti.
Kozorog
Venera, ki je pred dnevi vstopila v vaš znak, vas bo vidno polepšala in v ospredje postavila prijetne plati življenja. Vaše družabno življenje bo postalo pestrejše, veliko se boste gibali v naravi in se počutili več kot odlično. Je čas, ko si zastavljate vprašanja, in je čas, ko dobite odgovore. Želeli si boste srečanje na štiri oči in ni razloga, da vam to tudi ne bi uspelo. Dobro si zapomnite, kaj vam bo ta oseba povedala.
Imate občutek, da ste obrnili novo stran v knjigi življenja. Nekaj pozornosti je vsekakor treba nameniti preteklosti. Tudi če se pretvarjajte, da nekaj ne obstaja, to ne bo izginilo. Prej ali slej se boste soočali z vsem, kar ste pometli pod preprogo. Dobili boste poklon, ki ga boste resnično veseli. Veselo bo tudi v vaši družbi, pošteno se boste sprostili in nasmejali. Vaše misli, ideje in dejanja bodo zelo pozitivni.
Vodnar 101
Samo še malo potrpite, Mars bo v zadnji tretjini maja vstopil v vaše znamenje in vas oborožil s prepotrebno energičnostjo. Če se ne boste mogli odločiti, po kateri poti bi šli, izberite tisto, ki zahteva od vas več poguma. To vam bo dvignilo samozavest, polni boste adrenalina, saj ljubite izzive. Na čustvenem področju bo romantično. Manj kot boste pričakovali, več boste dobili.
V četrtek in petek boste gostili Luno. Ta bo v petek v kvadratu s Soncem. Zadnji lunin krajec vas opozarja, da ni dobro pretirano vztrajati pri svojem, morali boste najti drugačno pot. Ni nujno, da takoj veste, kakšno. Rutina počasi postaja za vas prava nadloga. Nekaj boste želeli spremeniti, a še sami ne boste točno vedeli, kaj. Prepustite se dogodkom, naj vam življenje prinese svoje.
Ribi
Devica
Pred vami je situacija, v kateri si ne morete privoščiti tveganja. Tokrat ne boste posvečali pozornost temu, kaj drugi govorijo, ampak boste opazovali, kaj počnejo. Informacije, ki ste jih dobili v času retrogradnega Merkurja, bodo pomembne, saj se vam bo kazala vedo bolj jasna slika dogodkov. Nekdo vas bo vabil v družbo, vam pa se ne bo dalo sprejeti povabila. Počutje bo precej nihajoče, potrebujete več počitka.
Za konec tedna bo Luna potovala po vašem znamenju, kar bo močno povečalo stopnjo intuitivne zaznave, pri čemer boste precej bolj čustveni kot ponavadi. Nekaj obveznosti boste želeli za konec tedna sicer črtati, vendar boste imeli ob tem slabo vest, kajti obljuba dela dolg. Občutek, da puščate druge na cedilu, vam nikakor ne bo všeč. Najdite drugo rešitev, ki bo ustrezala vsem.
HOROSKOP JE TOKRAT PRIPRAVILA ASTROLOGINJA DOLORES.
Astrologinja GORDANA je dosegljiva na 041 404 935 in na Facebookovi strani
Astrologinja Gordana.
RAZVEDRILO
39
Nagradna križanka
Ћ
VČASIH ... I VINCE PIL, ZDAJ PA VODO
Kako veš, da sem danes opravila ...?
Križam Ke &
ugamKe
KDOR POMETA
OBHODIM IZOGNEM SE
NEKDANJA VZHODNA NEMČIJA
AMERIŠKA GLASBENA SKUPINA
PRIJET (ZLOČINEC)
PROUČUJE MINERALE
IVANKA MEŽAN
Povsod z vami
OBRNI SE IN ZBEŽI PROČ, KAR ... PODPLATI
ZNAMKA NEMŠKIH GOSPODINJSKIH APARATOV
SLOVENSKI IGRALEC (DARE)
OTOŽNI, ŽALOSTNI
1/7
MLADENČI, ZDAJ SE PIJE ZDRAVLJICA VAŠA, VI . UP
PLANICA DAM LEŽI POD ... DARILO
DOSTOPEN
SAMO NEKATERIM
PORTORIŠKI IGRALEC DELTORO DINJA
ANGLEŠKA IGRALKA (HELEN)
AM. IGRALKA (MANDY)
NEKDANJI BELGIJSKI FRANK
PREMOŽNEŽ
BRITANSKI
PEVEC SHEERAN
PODPORNI ELEMENT
GR. IGRALKA PAPAS
GORSKA REŠEVALNA SLUŽBA
BELA VINSKA TRTA
... HRUPA ZA NIČ
TOVARNA STIKAL V ČATEŽU
NIŽJA VZPETINA
AVSTRIJSKA TV
Z NJIM SE UKAVARJA PETER KAUZER
MARČEVE .
CHANG JIANG
MAJHNE OČI
JE
TAKE, KI DOSEGAJO
DOBRE REZULTATE
KLIC KONJU, NAJ GRE NAPREJ
NAŠ ČAS
PASJA, ANGLEŠKA
STARA PLO-ŠČINSKA MERA
GOTTFRIED LEIBNIZ
MESTO NA IRSKEM
ČOLN Z DVEMA TRUPOMA MIRAN RUDAN
MEDNARODNA OZNAKA AVSTRIJE ORGAN SLUHA
POŠLE SO MU MOČI
SEVEROVZHOD MALOPRIDNEŽ
TEKOČE LIČILO ZA USTNICE
UKINITEV (DRUŠTVA)
REŽISER KAVČIČ
PREVZEM LASTNIŠTVA PROTI PLAČILU
BABICA (NAR.)
SIVI ... JE BELO VINO
JAPONSKI REŽISER KUROSAWA
STOK OB BOLEČINI
10
URADNE LISTINE
TELOVADNA PRVINA
NORVEŠKA GLASBENA SKUPINA
URADNI LISTINI
KOKOSOV RASTE NA PALMI
NEMŠKA REKA (ORIG.)
PASJA NOGA
■ Kaj pa počne? - Nekoč je bil .
LUKA V IZRAELU
GRŠKI POLOTOK
PRIPRAVA ZA ZAPIRANJE VRAT OD ZNOTRAJ
SNOV ZA ZAMA-ZOVANJE
PRITOK KAMNIŠKE PULZ BISTRICE
MOŽEVA BRATA
MASO MERIMO V .
2
SUDOKU 569
		8			9	4		
	7	9			3			
					4	8		7
			5				4	9
2			1					
3		4	9				1	
				8		9		3
	5			2				8
	1	7						
SUDOKU 260
7	8					4	5	1
	1			3				
	5					8		6
								3
8			9	6	3			
9		7	8				1	
1		8				5	9	4
				7	5			
		4						
REŠITEV SUDOKU 568
REŠITEV SUDOKU 259
3	5	6	1	4	2	9	7	8
9	7	4	8	3	6	2	5	1
8	2	1	9	5	7	4	6	3
5	6	9	3	2	1	7	8	4
7	1	2	5	8	4	6	3	9
4	3	8	7	6	9	5	1	2
2	8	3	6	9	5	1	4	7
1	9	5	4	7	3	8	2	6
6	4	7	2	1	8	3	9	5
2	5	3	4	6	9	7	8	1
9	4	1	2	8	7	3	5	6
8	7	6	3	1	5	9	4	2
6	2	7	1	4	3	5	9	8
4	8	5	7	9	6	2	1	3
3	1	9	5	2	8	4	6	7
1	3	4	8	5	2	6	7	9
5	9	2	6	7	1	8	3	4
7	6	8	9	3	4	1	2	5
DEL ROKE
11
7
TIRANI
9
4
8
3
6
OČKA
5
V naših križankah
li ženske upravljajo letala.
Križanke po meri reševalcev. Ker si zaslužite najboljše.
www.trik.si
m
KUPON
1	2	3	4	5	6	7	8
9	10	11					
Ime in priimek: Naslov:
Telefon:
Obkrožite: a) sem naročnik	b) občasni bralec Novega tednika
Nagradni razpis:
1.	nagrada: odeja in knjiga Kuharske bukve -zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice
2.	nagrada: predpasnik in knjiga Kuharske bukve - zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice
3.	nagrada: kuhinjska krpa in knjiga Kuharske bukve - zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice
S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžreban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si.
Podpis:
Upoštevali bomo samo rešitve na kuponu, ki ga lahko pošljete po pošti ali prinesete v uredništvo.
Geslo lahko pošljete tudi po elektronski pošti na naslov
tajnistvo@nt-rc.si
Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešite nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 16. maja.
Geslo iz številke 18: Dobrodošel maj
Izid žrebanja:
1.	nagrado: bon v vrednosti 40 EUR za nakup v Optiki Oftal-mos prejme: Simon Špende iz Šmartnega ob Paki.
2.	nagrado: bon v vrednosti 20 EUR za nakup v Optiki Oftalmos prejme: Dominik Štamol iz Celja.
3.	nagrado: bon v vrednosti 20 EUR za nakup v Optiki Oftalmos prejme: Cvetka Berginc iz Laškega.
Nagrajencem čestitamo. Obvestilo o nagradi jim bomo poslali po pošti.
CELJE - PTUJ - ROGAŠKA SLATINA
40
PISANI SVET
Evropska raznolikost na enem mestu
Na dan Evrope oziroma dan zmage so najmlajši iz vrtcev ter učenci in dijaki šol ponovno prinesli razigranost in barvitost na celjski Glavni trg. S svojimi stojnicami in z glasbeno--plesnimi točkami so pričarali vso raznolikost držav in narodov Evrope.
Na tradicionalni zaključni prireditvi projekta Evropska vas je bila tokrat na ogled ustvarjalnost mladih iz več kot 30 vzgojno-izobraževal-nih ustanov iz Celja in nekaterih sosednjih krajev. Med letom so mladi spoznavali izbrano evropsko državo ter z različnimi tehnikami in materiali izdelovali njene prepoznavne zanimivosti, ki so jih lahko postavili na ogled na stojnici. Marsikje so poskrbeli tudi za značilne kulinarične dobrote držav. Naučili so se še katerega od plesov ali pesmi evropskih narodov in se predstavili na odru na Glavnem trgu. Projekt je pred skoraj dvema desetletjema nastal kot spodbuda medkulturnemu razumevanju, strpnosti, solidarnosti, spoznavanju drugih narodov in držav ter hkrati povečanju zavedanja lastne kulturne identitete.
Vse te vrednote so izpostavili tudi letošnji govorci: Aleksander Verhovšek, ravnatelj III. OŠ Celje, ki je organizatorica prireditve, Matija Kovač, župan MOC, ki finančno omogoča izvedbo prireditve, in nekdanji predsednik države Borut Pahor.
TC, foto: SHERPA
Konec dober, vse dobro!
Dan Evrope na Glavnem trgu v Celju, kjer je bila v torek zaključna prireditev projekta Evropska vas.
Pika ponuja
Minuli teden so organizatorji na Pikinem otroškem igrišču v Velenju odprli Pikin bazen s čolnički.
Da gre za veliko pridobitev, je povedal tudi župan Mestne občine Velenje Peter Dermol: »Pred približno petdesetimi leti so se tukaj nazadnje vozili podobni čolnički. Starejša generacija ima verjetno zelo lepe spomine na ta bazen. Mislim, da smo otrokom s ponovnim odprtjem vrnili veselje, ki so ga nekoč imeli naši starši in stari starši.« Uresničitev projekta je trajala dve leti in tudi na tem področju so v Velenju čutili splošno gospodarsko negotovost. Sedaj so zadovoljni, da so letos uspeli uresničiti načrte. Kot je še dodal župan, bodo veselo spremljali dogajanje in odzive ter morda projekt v prihodnosti tudi nadgradili.
Bogato dogajanje s Piko Nogavičko in z gusarjem je spremljalo uradno odprtje Pikinega bazena. Na prenovljenem bazenu je tako po mnogih letih spet možna vožnja s petimi čolnički. Bazen bo ljubitelje vodnih vragolij sprejemal do 1. oktobra, ob delovnih dneh med 15. in 20. uro, ob pouka prostih dneh pa med 10. in 20 uro. V primeru slabega vremena bo zaprt.
Projekt je podprlo več okoliških podjetji, Mestna občina Velenje je zanj namenila 130 tisoč evrov. S Pikinim bazenom bo sicer upravljal Špor-tno-rekreacijski zavod Rdeča dvorana Velenje.	ER
Nove čolne sta preizkusila tako Pika Nogavička kot župan Mestne občine Velenje Petek Dermol. Sicer se v čolnu lahko naenkrat vozi le ena oseba, težka največ 100 kilogramov, vedno pa morata biti prisotna odrasla oseba in reševalec. (Foto: Arhiv MO Velenje)
Le majhna ekipa ob pomoči številnih prostovoljcev skrbi za organizacijo Festivala vina in čokolade v Podčetrtku, ki ga vsako leto obišče množica
ljudi. Verjetno so bile njihove skrbi in neprespane noči hitro pozabljene po uspešno izpeljanem že osmem dogodku. TS, foto: Andraž Purg
Direktor Turizma Podčetrtek, Bistrica ob Sotli in Kozje Boštjan Misja pravi, da organizatorji rastejo, se razvijajo in so skupaj v dobrem in slabem, kot bi bili družina.
Ena od številnih stojnic, ob katerih je bilo mogoče spoznavati evropske dežele. OŠ Frana Kranjca je predstavila Poljsko.
Svojo ponudbo je prišel tokrat v Podčetrtek predstavit tudi Karim Merd-jadi, mojster priprave makronov in del sodniške trojice v kuharskem šovu MasterChef Slovenija.
Kakšen bo najlepši šanson?
Rogaška Slatina bo 28. oktobra gostila Festival slovenskega šansona, ki ga bo po desetih letih premora organiziral Prvi program Radia Slovenija. Znanih je prvih pet finalistov, ki jih je strokovna žirija po predstavi v Krškem izbrala minulo soboto.
V Rogaški Slatini bodo poslušalci konec oktobra lahko med drugim prisluhnili skladbam zasedb Hostnik pa Krečič, Zajtrk, Smaal Tokk ter izvajalk Patricije Škof in
Ane Marie Mitić. Drugih pet finalistov bo znanih po koncertnem večeru, ki bo 14. maja v Murski Soboti. Nastope letošnjih šansonjerjev ocenjuje strokovna žirija, ki jo sestavljajo pisatelj in pesnik Vlado Žabot, pevki in pedagoginji Jadranka Juras in Barbara Šinigoj, glasbeni urednik Gregor Stermecki ter literarni komparativist Miha Zor. Cilj festivala je spodbujati kakovostno, izvirno ustvarjalnost s področja šansona v slovenskem jeziku TS
Popravek
V prejšnji številki Novega tednika smo na strani 40 v prispevku Najbolj spretni so bili Laščani napačno zapisali ime in priimek zmagovalke na tekmovanju poklicnih voznikov v kategoriji nad 3,5 tone. V tej kategoriji je v Ločici ob Savinji slavila Nika Romšak. Opravičujemo se za napako in ji obenem iskreno čestitamo.
Uredništvo