STEV. (No.) 8.
ENTERED AS SECOND CLASS MATTER OCTOBER n, 1919, AT POST OFFI CE AT CHICAGO, ILL., UNDER THE ACT OF MARCH 3rd 1879.
CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 19. JANUARJA 1922.
J^faesloga tlačij
LETO (Vol.) VIII.
KAJ BODO NAPRAVIIJ PREMOGARJI IN NJIH DELODAJALCI.
Pogodba med premogarji in posestniki premogovnikov poteče prihodnjo spomlad i. aprila.
Kako se bodo pobotali?
Indianapolis, Ind., 17. jan. — Približno 400 sto-tisoč premogarjev, ki dela na mehkem premogu, je zainteresiranih v pereče vprašanje, kako bo izteklo pogajanje med njimi in delodajalci, ki se bo v kratkem pričelo. To vprašanje obsega nad dvajset držav.
V raznih krogih se sliši. da delodajalci nočejo slišati- ničesar o vzhodni plačevalni tabeli, za katero se mislijo zavzeti unijski voditelji Združenih premogarjev. Voditelji premogarjev izdelujejo svoje načrte. ki jih bodo v kratkem predložili vsem lastnikom premogorovov. Javnost sluti že v naprej, da se lastniki pripravljajo na boj, ter da na vsak način hočejo zmanjšati premogar-jem plače. Premogarji. ki se jih zatira in povsod odriva od pravic je pa tudi gotovo, da ne bodo ostali mirni in vsledtega upravičeno lahko pričakujemo, premogarske stavke prihodnjo spomlad.
Nekoliko namigovanja lastnikov se že vidi, da so pripravljeni vstra-jati za zmanjšane plač. To pogrevajo stem, češ, mi smo primorani znižati cene -premogu, vse gre doli, tako mora tujdi premog, vendar preje je nam to ne mogoče storiti, dokler mi ne bomo plačevali nižjih cen za proizvajanje. Tega pa lastniki ne povedo, da so njih premogorovi o-bratovali v preteklem letu komaj ali pa še ne polovico delovnega časa. Dajte .premogarjem primeren stalni vsakdajni zaslužek, pa ne bojo protestirali proti primerni uvedbi plač. Ako pa premogar dela samo en ali dva dni v tednu, je pa gotovo, da si mora zaslužiti tedaj toliko, da se bo pošteno preživljal, kajti krasti nesme, zastonj ničešar ne dobi, kako naj pa potem živi? Od samega zraka nemo-re, to je gotovo! In vsledtega imajo premogarji popolnoma prav, da se branijo odločno napram lastnikom. Čud no res, da kapitalisti vedno mislijo, da morajo vsa bremena nositi delavni sloji, sami pa sede na milijonih !
Vlak za zemljo in vodo. Pred kratkim so preizkušali v Belgiji vlak. ki more voziti tudi po vodi ter je določen za kraje, kjer je dosti jezer in rek. Vlak je naročen za belgijsko kolonijo Kongo (Afrika) ter sestoji iz lokomotive in par voz. Cel vlak more prepeljati okoli 30 ton bremena. Pri poizkusu, ki se je vršil ,na progi Petit — Villebroech, se je zelo lepo videlo, kako vozi vlak naipreje po tračnicah, ki so se končavale v vodi. Vlak je zavozil v vodo z zmanjšano hitrostjo in je plul naprei kot lad i j a. Na lokomotivi se nahajajo vijaki, ki gonijo vlak po vodi.
HARDING ZA POMOČ FARMARJEM.
Washington, D. C., 17. jan. — Po dolgem posvetovanju s senatorjoma Kellogom iz Minnesote in z Kenyo-nom senatorjem iz Države Iowa, je danes predsednik Harding = sklenil pomagati farmarjem, ki "jih je sedaj-na povojskina doba spravila v skrajno slabi položaj. Imenoval je že posebni odbor, ki bo organiziral posebni državni finančni sklad, iz katerega si bojo farmarji lahko izpo-sojevali potrebni denar, na zelo lahke obroke.
Kakor je sedaj razvidno, so bili krivi razni špekulantje na A V ali Streetu. da si ameriški farmar ni mogel izposoditi potrebnega denarja. Razkrinkano je, da je bil organiziran posebni "block", ki je oviral vsako gibanje, ki bilo v korist farmarja. Po manjših farmarskih na-selbinaji so zapirali banke * vsledtega, ker niso dobile denarja od večjih zavode v na razpolago, da bi ga po-j sodili potrebnim farmarjem, da bi ga rabili pri svojem gospodarstvu.j Zato so pa pridno skrbeli denarni mogotci na Wall Streetu.
^Sedaj, ko je vladna uprava v Wash ingtonu sama zapazila, da se godi amerirkemu srednjim in manjšim farmarjem neznosna kri vi 9a? ki uK ujeda, kakor črv in brezštevila tira v obup in uniči, je prišla tlo zaključka, da jim je treba pomagati, kar bi morala storiti že najmanj pred enim letom. Uradniki v Washing-tonu se sedaj izgovarjajo, češ mi nismo videli situacije natančno, bili smo preobloženi z drudim bolj potrebnim delom, zato se je to tudi prezrlo. Resnica pa je, da denarni mogotci so vse to prav dobro vide H, le špekulirali so, namreč, farmarja so hoteli spraviti v stisko, da bi mu potem lahko diktirali oderuške posojilne pogoje z visokimi obrestmi. Kratko, ovco so hoteli do čistega ostriči!
NESOGLASJE MED SENATOM IN RAZORO-ŽEVALNO KONFERENCO.
JUGOSLOVANSKE NOVICE.
"KENTUCKY" BODO POTOPILI.
Ker morajo Združene države zmanjšati število bojnih ladij, predlaga mornariški urad, naj bi se bojna ladija "Kentucky" peljala v spremstvu vseh bojnih ladij na visoke morje okrašena s zastavami in naj bi se tam potopila. Vlada baje soglaša s tem načrtom. — Ali ni sramota, da bodo v morje potopili toliko milijonov? Ali bi se ne dalo te ladije predelati z majhnimi stroški in bi bila porabna za kaj druzega? Ali bi se naj pa vsaj starinarju prodalo kot staro železo. Sedanji voditelji raznih vlad so pa res vedno bolj in bolj udarjeni s slepoto. Predobro so plačani, da ne vidijo, koliko revežev strada.
VOJAŠKI "BONUS."
Vedno bolj se širi pritrjevanje mi sli, naj bi se vojaški bonus pokril z dolgovi, katere dolgujejo evropske velesile Ameriki.
Zahteva Združenih Držav prezrta. Japonski zahtevi se ugodilo.
Washington, D. C., 18. jan. — Kongres Združenih Držav nesogla-ša z razoroževalno konferenco zaveznikov v Washingtonu. glede resolucije, ki so jo odobrili na včeraj-šni konferenčni seji. Ta resoluciji naravnost jemlje Kitajski vladi vso pravico pri carinski upravi. Ko je kongres izvedel o sklepu in odobritvi te resolucije, se je iz kongresne zbornire odločno protestiralo, da bi Združene Države sodelovale pri takih sklepih, ki na neupravičen način jemlje suvereno pravico Kitajski pri njeni carinski postavi.
Konferenca je baje prezrla zahteva ameriškega kongresa in je dovolila Japonski vse. kar zahteva na Kitajskem. Kitajski vladi ie dovoljeno le pobirati 5 odstotkov carine od u-voza, bodisi potrebnih ali nepotrebnih stvari. Resolucija sicer določa, vendar nekako negotovo, da v iz-vanrednih slučajih ima Kitajska pravico, kolektirati nadaljne 2 in pol odstotka pristranske ali izvanredne carine. Ameriški predlog, ki je nagi ašal da se mora pustiti Kitajski v tem oziru več svobode in da so. 11-pravičeni do 12 odstotkov carine v zmislu poštenosti in pravice je bil prezrt in zavržen. Raditega je senat Združenih Držav sklenil naslednjo resolucijo:
"Bodi sklenjeno, da se bo razumelo da senat Združenih Držav v zmislu našega tradicionalnega stališča Združenih Držav, ki veleva vzdrža-vanje od vsakega vmešavanja v notranje zadeve drugih držav in narodov, ne pristaja v tem času na nobeno pogodbo, ki ima opraviti v tem oziru med Kitajsko in Združenimi Državami."
Več senatorjev je poslalo na konferenco svoje osebne proteste, v katerih imenujejo dotično resolucijo, ki jemlje naravnost suvereno pravico Kitajski vladi pri carinski upravi, nepošteno in nepravično.
NEMČIJA POSLALA 12 MILIJONOV.
Nemška vladna banka je poslala na New York Federal Reserve Bank v zlatu okoli 12 milijonov dolarjev, kot delno vojno odškodnino. Omenjena Banka je bila določena od zaveznikov, kamor rrtora Nemčija vlagati predpisane izplačila za vojno odškodnino. Svota, ki jo bo morala Nemčija plačati zaveznikom v bodočem obroku, je 119 milijonov dolarjev.
NAJNOVEJŠE VESTI.
Božični "dar našemu ljudstvu od vladne veČine.^«, Belgrad. — Stranke vladne večine so prav temeljito izrabile božične praznike — ko 30 poslanci katoliške vere večinoma odšli na svoje domove — in so v zakonodajnem odboru izglasovale zakone, ki bijejo v obraz vsem princi* poin enakopravnosti ter jasno pofca-zujejo, kaj se je "prečanom" nadejati dd nove vlade. Sprejet je bil zakon o davkih na zemljišče in sicer v tem smislu, da se davek na zemljišča v novih krajih poviša za 400 od-stot., v Srbiji in Črnigori pa bodo še nadalje plačevali predvojno višino davka. Dalje je bil sprejet pred-j log, da se v novih krajih pobira davek na vojne dobičke tiidi za 1. 1921.; — Član Jugoslovanskega kluba dr.j Kohnjec je na tej seji v imenu Jugoslovanskega kluba odločno prote-; |stiral, da se na katoliške kakor tudi j na pravoslavne praznike. dela. Go-! tovo je. da bi se poslanci pravoslavne vere najodločnejše uprli proti te-mu, da bi na pravoslavna praznika odbori delali. Nadalje je izjavil j imenu Jug. kluba, da teh zakonov ne prizna in da bo na seji skupščine proti takemu poslovanju protestiral.
Novi čas 291.
INDIJA SE UPIRA.
Delhi, India, 18. jan. — Uradni izkaz lokalne vlade v Delhi izkazuje de so britske čete, pomorile pri zadnjih nemirih v tem okrožju 2,250 o-seb, obojega spola. Poročilo pravi nadalje, da Anglija gospodari z mečem in puško. Zaslišanja ni nobenega, mori se brez vsakega procesa.
HUGHES HOČE IMETI ODPRTE VRATA.
Po pritisku več kongresnikov in senatorjev je danes Državni tajnik Hughes zahteval v imenu Združenih Držav, da pogajanje med Kitajsko in zavezniki so more vršiti pri odprtih durih. Ako bo razoroževal-na konferenca vpoštevala to zahtevo, javnosti še ni znano.
KEMAL PAŠA UMORJEN.
Zadnja Londonska poročila naznanjajo, da je turški nacionalistični vodia Kemal Paša umorjen. Bil je radikalen turški naciionalist. Njegov zadnii poraz je prinesel najbrže, kakor se sluti revolto v vrste njegovih pristašev.
*' Nepošteno" ravnanje večine. —?
Belgrad, Jugosl. — Na seji zakonodajnega odbora so zastopniki Jugoslovanskega kluba ostro nastopili proti večini, ki je kršila sklenjeni Sporazum. Dogovorjeno je bilo, da se med katoliškimi božičnimi prazniki v odboru ne bodo reševale sporne stvari;; kljub temu pa je odbor sklepal o velevažnih zakonih: o znižanju zemljiškega davka v Srbiji in Črni gori, o davku na vojne dobičke in drugih finančnih vprašanjih. Proti takemu postopanju je podal predsednik Jugoslovanskega kluba dr. Korošec najostrejši protest in rekel, da je bilo to ravnanje nepošteno.	Novi čas, 292.
Vojni minister in demokrati. —
Belgrad. — Demokrati so v vprašanju vojnega ministra zlezli popolnoma pod klop. Predsednik demokratskega kluba Davidovič in minister Pribičevič sta šla h kralju in ga prosila oproščenja, ker je biln demokratska stranka zahtevala odstranitev vojnega ministra Zečeviča. Stranka tega nikakor ni storila iz kakega nerazpoloženja nasproti kro ni. Kralj je demokrate pokaral.
Novi čas, 292.
PROTI-AMERIKANSKO GIBANJE V PARIZU.
\ Parizu se pojavlja anti-ameri-kansko gibanje, radi preiskave, ki jo vodi senat, glede zavezniškega dolga Ameriki. Senat Združenih Držav vodi preiskavo, ako bo mogoče kdaj povrniti Ameriki to, kar ji zavezniki dolgujejo.
POTRESNI SUNKI V LOS ANGELES.
Los Angeles. Cal. — Sinoči okoli 8. ure so se.čutili tukaj močni potresni sunki, ki so se ponovili devet« krat. Občinstvo je postanlo vznemirjeno.
_
_
Pašič in vojna odškodnina. Med številom tistih, ki so prijavili zahtevo po vojni odškodnini v Srbiii, je tudi ministrski predsednik Nikola Pašič. Za razne svoje hiše v Bel-gradu. yZaiečaru in na Kosovu ter za pohištvo in razne dragocenosti zahteva Pašic 1,594.784 dinarjev odškodnine. Seveda ni dvoma, da bo to vsoto tudi dobil, pa naj potem za (Nadaljevanje na 3. str.)
ROPANJE.
Zadnje čase se izvršuje brezštevilno ropov v našem velikem mestu.
(Nadaljevanje na 3. strani.)
DENARNE POŠILJATVEl
VAŠ DENAR bo na svojem % mestu najhitrejše, ako ga pošljete skozi naše podjetje. Dostavimo denar na najbližnjo pošto prejemnika. Izdajamo § čeke v kronah in amerikanskih dolarjih. Pošiljamo tudi potom kabla ali brzojava.
Ob izidu te številke smo računali za jugoslovanske krone:
Soo kron............$ 2.00
1,000 kron............ 3.90
5,000 kron.......... 19.00
10,000 kron............ 37-50
Za italijanske lire:
Hr ...............$ 2.75
100 lir ............... 5.00
500 lir ............... 22.75
1000 lir ............... 45oO
Za nakazila v amerikanskih dolarjih do $50.00 računamo po $1 .00. Za večja na kazila računamo po 2. centa od vsakega dolarja.
Vse pošiljatve naslovljajte na:
BANČNI ODDELEK "EDINOSTI", 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. 5ioooooflnooooo«Btoooo>oi
_:_


"T? T |SJ O C T'
EDINOST
GLASILO SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI.
Izhaja trikrat na teden.
Slovenian Franciscan Press - .
1849 W. 22nd Street,
Chicago, III.
Telephone: Canal 98.
Iz slovenskih naselbin.
ADVERTISING RATES ON APPLICATION.
j	Published Tri-Weekly by
SLOVENIAN FRANCISCAN FATHERS, 1849 W. 22nd Street. Chicago, 111.
Entered as second-class matter October 11. toiq, at the post office at Chicago, III.
under the Act of March 3. 187Q.
Irska,
Noben narod v Evropi nam Slovencem, zlasti nam katoliškim, ni tako simpatičen, kakor je junaški irski narod, narod svetnikov!
Imamo pač mi v našem narodnem življenju toliko sorodnih točk, ki nas vežejo s tem narodom. Naš koroški apostol Virgilij je bil Irec.
Posebno nas pa veže sorodnost trpljenja. "Socii dolorum" — bratje v trpljenju smo.
Kako smo se zveselili, ko smo izvedeli, da je prišlo konečno do nekakega sporazuma med Irci in njih tlačitelji Britanci. Tudi narod sam se je zveselil v prvim trenutku tega, kakor smo čitali v poročilih iz Irske. Irska dobi po* tej pogodbi "dominion" vlado* postane "prosta država" v zvezi narodov, ki se imenuje "Britanjsko kraljestvo." Na prvi pogled je to že velikanski vspeh, katerega je ta junaški verni narod dosegel. In izmučena in izkrvavena Irska se je v prvem trenutku, ko se je to izvedelo, oddahnila in začela upati nove upe in nove nade.
Toda kmalu je začela resneje misliti in premišljevati vso situacijo. Pred vsem "se je del naroda spomnil, kolikrat v zgodovini je že bil prevaran od te Anglije! Kolikrat je sklepal ž njo razne pogodbe in premir-ia, toda vsikdar je bil preVaran in ostal je suženj nadalje. Nasprotno!
^Vsaka nova "pogodba" z Anglijo je pomenila še globjo ječo pod kruto
nadvlado Anglije. In ta del naroda se je radi tega zbal tudi ne te pogodbe.
"Ouidquid id est. timeo Danaos et dona ferentes", so rekli nesrečni Tro- s1^4""-1	*
~ 1	.	, „ .	.	~ \ • 1 i-" 11 1 ljenje nekdajnih dogodkov iz nasiti
ianci v starih časih pred Kristusom, ko se jim Grki poslali velikega lese- _ ,
nega konja pred mestna vrata. "Ne vemo, kaj je prav za prav ta konj. Vendar naj bo že karkoli bojmo se Danajcev, če nam tudi darove prinašajo."
In takoj se je začelo v irskem republikanskem parlamentu velik boj za in proti odobritvi mirovne pogodbe. Voditelj republikanske■ misli je bil dosedanji predsednik De Valera in voditelj za dominion vlado je bil Griffith, ustanovitelj Sinn Feinerjev, organizacije Ircev, ki si je postavila republiko kot svoj cilj in ideal. Griffith je slednjič zmagal in pogodba ie bila odobrena z malo večino niti desetih glasov.
Cleveland, Ohio. — Zadnjič ste rekli: Le pišite in poročajte, zato i-mamo časopis, jaz sem to upošteval in evo ga dopis sedaj pa le pritisnite na kolesa, in če bode ta dopis malo predolg tudi ni treba mrmrati kakor miš v moki, in ker sem zakasnil za prvo poročilo vam hočem ob enem poročati o dveh prireditvah, sicer so bile obe izvrstne, obe z polno udeležbo in obe v zadovoljstvo navzočega občinstva.
Na novega leta dan zvečer je priredilo kat. društvo "Orlov" prav veseli in zanimivi večer, če pomislimo daje bil 1. januarij tako neusmiljeno zavit v oster plašč viharja in snega in je divjal kakor bi bil sam gospodar na cesti; moramo pač biti ponosni daje bila udeležba na ta večer popolna, Knausova dvorana je bila docela polna, igra je bila nad vse zanimiva, stare korenine naših Orlov, kateri so še mojstri izmed Orlov iz stare domovine kot so: Sodnikar, Tomažin, Perpar. in še več drugih so se obnesli prav tako, kot bi
eno besedo so vsi igralci zadeli svojo ul0£0 prav naravno tako, da *o se gledalci zagledali v naravno živ
dolžnost vsaj katoliškim društvom stopiti skupaj, ki so iste v enemu in istemu mestu, da se združimo pred svojim pragom! Lira in Orel se obrnemo in prestopimo prag in je tu zopet doma kat. društvo "Slovenija" Fare Sv. Lovrenca; zakaj še isti ne bi nastopili v skupnem taboru, in ko imamo vso to maso v eni armadi, potem.ni dvoma da se dvignimo moralno in dejansko veliko višje, in pokažemo javnosti mnogo več upliva, in pridobimo mnogo več novih članov v svoje vrste; ;in ali ni res tako? Kaj pravite nato? Ali smo neustrašeni katoliki, da bi se bali pokazati da smo vsaj mi medsebojno enega kalibra in odločnosti? Tu vam je časopis, oglasite se in povejte svoje namene, Cleveland ti si najve-či: Govori!	G.
Kdo ima bolj prav, ali De Valera ali Griffith?
De Valera je gotovo dosleden v svojih principih 111 očevidno dela iz popolnega prepričanja, da je Griffith in njegova večina naredila velikansko napako, ko je pogodbo potrdila. Ko so enkrat tako daleč prišli, da se je začela Anglija že pogajati z Irci, tedaj bi človek pritrdil De Valeri, da je bil sedaj čas, da bi bil cel narod zakričal proti Londonu: "Ali popolno svobodo ali pa nič! Za republikansko obliko vlade smo se borili in to hočemo ali pa še nadalje boj."
Kakor je videti je bil narod pripravljen še nadalje voditi tako odločen boj proti Angliji, kakor do sedaj. Po našem mnenju toraj je naredil Griffith veliko napako, ako ne naravnost narodno izdajstvo, da se je se daj udal in De Valera zasluži vse priznanje za svoje odločno stališče zn popolno svobodo, kajti "nobeno vprašanje ni rešeno toliko časa, dokler ni rešeno pravilno."
Grilfitji na,drugi strani se je pa pokazal v čudni luči, ako ga sodimo od daleč. Ali je pri njem govoril angleški denar, s.katerim ga je vlada podkupila, da je prodal svoje prepričanje, kar ni izključeno, ali je pa res <-yoje prrpričanje spremenil. Na vsaki način pa je moral vse svoje dosedanje prepričanje pojesti sam. Ustanovil je Sinn Feinersko organizacijo, ki si je napisala na svoj program popolno svobodo ali nič in sicer republikansko obliko vlade. Vodil je boj proti Angliji za ta cilj. Tisoče svojih sorojakov je pognal v boj, da so izkrvaveli za to idejo. Sedaj na zadnje L_ se je pa zadovoljil z dominion vlado!?—Ali se mi bal kričanja te prelite krvi irskih junakov? Ali ni cul glasu, ki je kričal iz teh številnih
grobov!?	.
Morda pa je imel vendar prav, da res ni bilo več nikakega upanja, da
bi narod zdaj popolnoma zmagal. Morda je bilo pa vendar bolje, da so se zadovoljili vsaj s koščekom svobode, kakor pa da bi morda ne bili do-
■ bili nič!?
Težko je soditi!
Prihodnjost bo pa pokazala, kdo je imel prav. Vendar eno je gotovo: Irski narod ne bo zadovoljen, dokler ne bo popolnoma prost. Ako so se sedaj udali, udali so se samo začasno. Ne da bi bili zadovoljni 2 sedanjo rešitvijo svojega up^ašanja temveč, da se oddahnejo od tolikega trpljenja in boja pa samo zato — da se prej ko preje pripravijo na drugega hujšega — za konečno odločilno zmago.
Ako je to res, potem stvar še ni tako slaba.
Na vsaki način pa želimo iskreno: Irska, Bog te blagoslovi!
Oglesby, 111. — Le malo je dopisov iz naše naselbine. Gotovo si bo^ do mislili čitatelji, da smo tako zapo sljeni, da niti peresa nimamo časa prijeti v roke. To ravno ne bo, ali pri isto vsaki dan opravljali, z i nas je vse nekako zasparjo. Dasirav-
no je predpust in da fantov in deklet se ravno ne manjka, se vendar, vse nekako ogiblje zakonskega jarma. Glavni vzrok ie to. ta negotovost, danes imaš delo, jutri ga nimaš. V naših cementarnah se sicer dela za silo. Plače so pa nam že tako ostrig-!i. da kmalu bomo zaslužili toliko dolarjev-, kolikor dni bomo.delali. Priloženo Vam pošiljam svoto $3.00 za naročnino lista Edinosti, katera je ravno sedaj mi potekla. List dobivam redno in se mi jako dopade. Prav izvrstni so Vaši uvodni članki, v katerih vedno poveste golo resnico našim rdečim prenapetne-žem. Pozdrav! Vaš naročnik.
pradedov, splošna pohvala in zado-voljnost občinstva je igralce naudu-šila da se bodo zopet zbrali v bližnji priložnosti za nadaljne prireditvena odru in v telovadbi, "Orli le tako z portoiom naprej!"
Dne 8. januarija se je pa vršila "Ofenziva" na pevska' društva, poveljnik spoštovani g. Matej TTolmer je pripeljal svojo Armado v Grcli-novo dvorano bilo jih ni malo, zares mešani zbori, ta armada spada pod ime vsem znano "Lira" kat. pev. društvo, za ta večer je bil odločen obširen program, nič manj, kot 15 pesmi izmed katerih se jih je moralo več ponoviti, nastopilo je: mešani zbori, moški in zopet ženski zbori, sopran, čvetero spevi in drugače, no recimo, da kadar ima poveljnik do-velj armade on lahko razpolaga z
KRASEN VEČER ZA CHICA-ŠKO NASELBINO SV. ŠTEFANA.
15. januarij bo zapisan v zgodovi-mi cerkve Sv. Štefana z zlatnimi črkami. Naši fantje: društvo Holy Name Societv Juniors so imeli kra-
njo tako. kakor bolje ugaja in takojšno prireditev, ki je nekaj novega seje tudi vršilo, velika dvorana je bila napolnjena občinstva, program krasnih slov. pesmi je privabi! vse. užitka vredno denarja za ustopnina je bilo v obilici, kar ni nzadovoljilo lepo petje, je pa nadomestila še naravna in humoristična "Kmečka Svatba" katero so za nameček prav okusno izpeljali. "Lira" nima samo pevcev pač ima tudi igralcev, vrli igrovodja Mr. F. Perme. ki je sam precej humorističen jih zna poriku-riti, da nastop izpade vsestransko pogodu.
tie samo med Slovenci, temveč tudi med drugimi narodi, kar bo pa gotovo našlo obilo posnemovalcev. Za našo naselbino pa pomenia to zopet nov velik korak k boljšim in še bolj prijateljskim razmeram med farani.
/Za ta večer so namreč naši fantje priredili svojim očetom "očetovski večer" — poučno zabavni večer, ki ie imel namen zbližati očete, rojene v starem kraju s sinovi, rojenimi in vzgojenimi tukaj. ,oboje skupaj pn navdušiti za krepko organizacijo ka toliško zavednega elementa župnije
Tako smo pričeli novo leto z no- in za skupno delo.
Tistega, ki hoče satan uničiti, naj-prvo omami.
Sreča se mnogim mnogim naklonjena.
obeta, ni pa
Tisti ki zapravlja svoj čas, je u-bijalec svojih ugodnih razmer.
Dve glave so vedno boljše ena, razven pri tajnostih.
kot
Prav nobene težave ni najti težavo.
Zakaj tisti, ki vedno govori o samemu sebi, najtežje posluša svojega
bližnjega, če govori o samemu sebi? *
Tisti, ki ponavlja kar kje sliši, govori veliko preveč.
*
Ne sledi množici, ako hočeš biti njen voditelj.
*
Ena "unča" hitrosti, je vredna cel "funt" srečnih zajčjih peta.
vini življenjem, v prvi vrsti so nas zabavali dve naši katoliški društvi, obe sta izvojevali pri narodu upliv in zaupnost za v bodoče, društvo "Orli" še ne tako v javnosti, kot je vsem znana in priljubljena "Lira", naed temi ni razlike, z enim namenom in duhom so vsi za bolje narodno in versko napredno življenje, za ljudsko zabavo in svoj napredek (ali rečeno) zabavajo ljudi in pomagajo sebi Za obstanek in zdrževanje svojih društvenih oprav.
Ako pogledamo v notrajnost teh društev in vidimo nekako iste na obeh (sicer ne vse) straneh in vidimo eden in isti cilj in namen, potem moremo reči da: Društvo Lira in Društvo Orel morata skupaj, danes ko vse gleda nato da se organizira in postaja močneje, da se s tem zavaruje za svoj obstanek in da lož je napreduje v bodočnosti, moramo to tudi mi vpoštevati, in to še na polju dramatike in petja še toliko bolj, kakor kje drugje, če ni to mogoče vsem društvom je pa naravnost
Soditi po tej krasno vspeli prireditvi. so naši mladeniči dosegli ta svoj namen in prireditev bo ostala po svojih sadovih in po svojem vplji-vu trajno v spominu vseh navzočih.
Program je bil jako krasno sestavljen in Ie škoda, da se radi pomanjkanja časa ni mogel izvesti v celoti. da več govornikov ni prišlo do besede, ki so bili določeni, da bodo kaj povedali.
Slovesne večernice ob pol 8. zvečer so bile jako primeren uvod v celo prireditev.
Teh večernic so se člani obeh društev' možkega in mladeniškega kor-porativno udeležili. Zbrali so se v cerkveni dvorani in prišli v cerkev v spremstvu strežnikov pod vodstvom svojega maršala Mr. Leo Mladiča.
Večernice je imel Rev. Benvenut Winkler O. F. M., ki je po pobožno-sti imel kratek nagovor na ude tre tjega reda Sv. Frančiška.
Takoj po pobožnosti v cerkvi se je pa napolnila cerkvena dvorana
možmi in fanti, ženami in^dekleti.
Program se je začel rz godbo, na glasovir in vijolino. Na glasovir je sviral naš organist Mr. Ivo Račič. Vijolino je mojstersko igral Mr. J. Gorz. Takoj na to je nastopil predU sednik H. S. Juniors, mladeniškega društva, Mr. E. Gregorich in v imenu društva prav prisrčno pozdravil navzoče očete in farane ter kratko razložil pomen in namen prireditve. Govoril je najprej slovensko in potem angleško. Takoj za njim je pa nastopil novoizvoljeni predsednik možkega društva H. N. Mr. JMihael Železnikar. Njegov govor je bil nekaj krasnega. Začudili smo se njegovi govorniški zmožnosti, logični izpeljavi misli in idej. V kratkih potezah je naslikal namen in pomen društev H. N. Tri glavne naloge i-ma naše društvo: 1. Vsak katoliški otrok v katoliško šolo! 2. V vsako katoliško hišo samo katoliški časnik. 3. Vsak katoliški mož in vsak katol. fant v Holy Name društvo. Te tri naloge je primerno pojasnil, da jih je vsakdo moral razumeti.
Za njegovim govorom je sledila kratka igra, ali prizor, ki je imel na- , zorno pokazati velikansko korist, katero imajo katoliki od Holy Name Societv, zlasti od Big Brothers, "Večjih bratov" katerih namen je skrb za zanemarjeno mladino.
Igro je spisal nalašč za to priliko Rev. K. Zakrajšek. Igrali so jo prav lepo Mr. Edward Šinkovec kot Mr. Dolinar, Miss Julia Kočevar kot Mrs. Dolinar Master Johny Hočevar kot njiju sin in Mr. Mih. Železnikar kot Mr. \ ilman. Do solz so ganili vse navzoče. Posebno obe pesmic: "Silver trades" in "Where is my wandering Boy" — ste jako dopadli. Nato je zbor "Adrije" zapel ^Xaša zvezda" s priznano preciznostjo in točnostjo. •
Xaš gospod župnik je na to predstavil glavnega govornika v angleščini Dr. Lappa, organizatorja National Wellfare Councila, svetovne organizacije katolikov pod vodstvom ameriškega episkopata. Predno ga je pa predstavil povedal mu je, da naša župnija uradno pristopa v National Welfare Council in se pridružuje ostalim ameriškim katolikom, da hoče z njimi delati za skupne koristi naše vere in cerkve. Rekel je med drugim : "V Washingto-1111 imajo stekleno lečo s tri komolci v premeru. Ako se skozi to lečo zbe-ro solnčni žarki na eno točko povzročajo toliko vročino, da stope vsako rudo in vsak kamen. Tako motna je ta vročina, da je niti zme-riti ne morejo. Vsak posamezen človeški razum je kakor solnčni žarek. Ako ti žarki sijejo vsak za se ločeno, je prav majhna toplota. Ako se pa potom kakega društva vsi ti posamezni razumi, vse te posamezne sile združijo in koncentrirajo v eno točko, potem imajo pa tako moč, da vse stope. Ako se katol. Slovenci, ako se pred vsem mi župljani Sv. Stef
ana tako združimo za eno skupno smer delovanja, bo to moč, ki bo v kratkem stopila ves socijalizem med nami.
(Dalje prihodnjič!)
Chicago, 111. — Društvo Marije Pomagaj št. 78. KSKJ. v Chicago, bode priredilo tretjo nedeljo v mescu marcu nadvse krasno in še nikdar v Airferiki igrane igre "Na dan sodbe.* Druga društva se prosijo da ne bi na ta dan prirejala kakih prireditev.
Odbor.
Waukegan, 111. — Igra "Cvrček'\ ki jo je vprizorilo društvo sv. Štefana iz Chicage zadnjo nedeljo, 15. jan. je izpadla najsijajneše. Vsak igralec je izvršil svojo ulogo kar najboljše. Dh-orana je bila polno nabita in upamo, da je. tudi dr. sv. Jožefa štev. 53. naredilo sijajen vspeh.
Poročevalec.
PODPIRAJTE MLADINSKE DO* MOVE.
ALI STE ŽE BILI V ČREVLJARSKI TRGOVINI MR. JOS. PERKOTA, ZA ČASA "VELIKE RAZPRODAJE", KI SE VRŠI TEK OM J	JANUARJA? IZVANREDNA PRILIKA JE, NE ZAMUDITE JO!
_______ ■ . \ _______
___
______
"EDI N O S T "
NOVA ŽIVAL.
Humoreska spisal Milčinski.
Moja kuharica Jera je zbolela in šla domov. Ni treba niq misliti, čeprav sem samec. Svoje lastno gospodinjstvo s svojo kuharico imam zgolj zato, ker ljubim pri kosilu se-zute čevlje: drugega veselja itak nimam na svetu. Jera je torej zbolela in šla domov, pa upam, da ni nič nevarnega. Jera je pošteno ženišče, le to sjabost ima, da me hoče spi-tati. Kadar me pride sestra obiskat, učiteljica je tam med dravskimi Po-ljanci ,vsakikrat se ji pohvali: "Naš gospod so se zredili." Drugega programa nima. Meni pa je stvar zelo neljuba; imam tako službo in take stranke, da mi je večkrat izprego-voriti kako resno besedo o zmernosti in varčnosti, sam pa tehtam 85 kil. To je zelo neprilično. Sicer pa je pridna in skrbna, in predno je odšla domov se zdravit, se je še sama pobrigala za začasno namest nico.
Nova kuharica, Jerina namestnica, je majhna, tiha in delavna žival. Kako ji je ime, ne vem; povedala mi ga ni, meni pa se ne ljubi jo izpra sevati po njem. Vesel sem,, da i-mam doma mir in da mi ni treba govoriti.	k
Njen pravopis je bolj slab — za-beležuje namreč svoje izdatke. "Lile" je ojje, "žile" je zelje, "promp"
3	...
je krompir iti "frtjola" je karfijola ali cvetača. - Kuha približno v isti dobroti kakor piše.
Sicer pa je prijazna: pozdravlja me, kadar prihajam domov. Jera ni tega nikdar storila. Morebiti ji je bilo od izpovednika prepovedano.
Bog ve. aji je moja nova žival že kdaj kod drugod kaj kuhala ali sem tako. srečen, da uživam prvence njenega delovanja na tem polju. Tako se mi zdi, kakor da hodi nova pota in zasleduje slane luže.
Kuha v znamenju slane luže.
N. pr.: Siva luža in nevesekaj notri: to je juha.
Ali pa luža in v luži plavajo zelena peresca: to je salata.
Ali pa mrko močvirje, plašno zro iz njega nejasna telesa: to je golaž.
Enpot je postavila na mizo rja-storjavo lužo s cinki in notri ni bilo ničesar: to jc bila bmaka, pa nisem..dognal kaka. Vprašati se mi ni ljubilo: vesel sem, če mi ni treba govoriti.
In vse zasoljeno!
Enkrat sem ji rekel: ""Slišite, vsako reč preveč solite!"
Zamerila mi ni, le rekla je: "Če ni slano, ni dobro!". In solila je svojo pot naprej.
Je pač individualiteta: kuha, kakor ji veleva srce, ne kakor bi ugajalo občinstvu!
Tolažim se: Bog ve, čemu je to dobro. Morebiti shujšam, močno bi me veselilo!
* * * .
Peči tudi ne zna. Njene pečenke so kuhane, blede so in drugega o-kusa nimajo, nego slane so. Pričnem jesti, pa ne vem, ali je od svinje, od teleta ali od govedine.; le toliko vem: za nič je! Lačen grem v posteljo, tega nisem bil vajen.
Pa saj je spanje bolj zdravo, ako želodec ne tišči . . .
Drugače je pridna, ne morem nič reči. In sn-ažnrr je,_ Če pogrinja- mizo in zapazi na žlici ali na krožniku madež, recimo od muhe, ročno vzame žlico ali krožnik, dahne na madež in ga odstrga z nohtom.
In varčna je. Rabljene zobotrebce vse zopet nazaj spravi v posodico.
Le zastran hlač se ne spozna. Odtrgal se mi je gumb, prišila ga je, pa ne tja, kjer je manjkal, ampak drugam.
* * *
Ne vem, ali tudi drugi ljudje jedo krompirjevo salato s papriko ali je to zgolj osebna niansa moje nove živali. In pa hrenovo omako z grahom notri . . .
Jako malo jem, upam, da izdatno shujšam.
Kako styar, ne rečem, še skuha tako, kakor kuhajo drugod, n. pr. krompir, Jajca; tisto jem. Klobasa pa ji je zadnjič že izpodletela — vsaj za moj subjektivni okus. Svojega okusa seveda ne vsiljujem nikomur, morebiti je bila torej klobasa izbor-na, le jesti je nisem mogel.
Kombinacije ima moja nova žival čudne ali recimo izvirne, n. pr mrzla gnjat in zraven žganci z mle-vom, ali pa pri govejem mesu za Drikuhi hren in salata, ali pa hkra tu s praženim krompirjem še krompirjeva salata.
Kakih pet kil, se mi zdi, sem že shujšal. Še za kakih pet bi rad, pa bi bil srečen. Tako si prihranim pot v Rogaško Slatino in stroške. Rajši novi živali par kronic priboljšam k plači . . .
* * *
Opoldne mi je pripravila cvetačo ali "frtjolo", kakor ona pravi. Nače sem jo, notri je bil zacvrt kukec ali hrošč. Jaz nisem učenjak, zato ne vem povedati, kake vrste je bil ta kukec ali hrošč; okrogel život je i mel in precej nog in velik je bil kakor leča. Tfej! Kukcev ali hroščev katerekoli vrste ne ljubim v cveta-či, jaz ne! Rad upoštevam vsakogar prepričanje in okus, zahtevam pa odločno, da se upošteva tudi moj o-kus, zlasti med mojimi štirimi stenami ! Terorizirati se ne dam po novih potih in ciljih!
Vsaj dva dni ne bom nič jedel!
Pa naj bo! Ako se sedaj ne izne-bim trebuha, nikoli se ga ne bom. Dekleta me že gledajo prijazneje.
mislim, da se vidim mlajši!
* * *
Vražja smola! Moja nova žival mi je zbolela. Zdravnik pravi, na ima strahovito pokvarjen želodec in da mora takoj v bolnico, tam ji bodo, menda želodec obrnili, nanovo tapecirali in zlikali.
Majal je z glavo, očitajoče me je pogledal in me vprašal, s čim sem jo pravzaprav krmil. Glej ga dedca, saj je onrtf kuhala, ne jaz!
Žal mi je, da me prav sedaj zapušča sredi mojega zdravljenja zoper debelost . . .
*1 * *
Šel sem na kolodvor, da oddam pismo na prejšnjo kuharico. Jero. kako ji je z zdravjem in kaj misli. Pri tej priliki pa sem se tehtal. !!!
Torej tako!
Kaj naj rečeni! Vsak človek ima pač svoj dar: temu se vsaka figa iz-premeni v balado, drugemu vsak grižljaj. naj je še tako zoprn, v mast! Jaz bi se. nemara redil, če ne bi drugega jedel kakor zelene pajke! Devetdeset kil imam! Za pet sem se torej zredil! Pa ob tej hrani! Obupal bi! Ali pa se oženil!
Na cesti sem srečal- gospodično Marijo, všeč mi je, ker je pametna, vse se lahko ž njo pomeni.
Potolažila me je. "Debeli ste? Kaj še! Suhi ste!" je rekla. "Saj ste še vedno bolj dolgi kakor široki."
Držala se je čisto modro. Taka prijaznost človeku dobrorcle. Njo vzamem!
Kaj sem hotel reči — seveda, če me hoče.
ničarjev so soglasili v tem, da sedaj je dolžnost vseh slojev delati složno, da se reši ugodno mirovno pogodbo z Angleško. Iz tega je razvidno da irski delavci nimajo med sabo zdražbljivih radikalnih elementov.
VELIKI NEMIRI V TEXIA.
Texia, mestu v Texas, so nastali veliki nemiri radi prohibicije, tako da je moral governer Neff proglasiti preki sod za cel okraj.
KUBA NAJAME POSOJILO
Državna vlada je dovolila, da sme otok Kuba najeti v Zjedinjenih Dr žavah 5. milijonov dolarjev posojila.
NOVICE IZ JUGOSLAVIJE.
(Nadaljevanje z 1 strani.)
druge oškodovance ostane kaj ali nič.	Novi čas 293.
ČE HOČEŠ MIRNO ŽIVETI. |-ena številka, lahko dajo za 2c. Vidi-
ir	4.«	---A- ___1:1._ _____
Zahteve Jugoslov. kluba. V imenu Jugoslov. kluba je govoril dr. Hohnjec. Ostro je prijemal vlado, ker se ni potrudila, da bi predložila parlamentu reden celoletni proračun, ampak gospodari z dvanajstina-mi. Vlada potiska parlament v stran in sili v ospredje zakonodajni odbor, ki je le surogat parlamenta. Ministrske krize nastajajo in se rešujejo po ministromaniji in ne po načelih. Govornik je kritiziral našo diplomacijo in zahteval, naj se armada zmanjša. Protestiral je, ker vlada še vedno ni izplačala 20 odstot. odteglja-,
K.
Nikdar se ne daj, da bi te razburilo to, kar drugi pravijo o tebi ali tebi. Ljuxlje navadno govore stvari, katerih ne mislijo tako, kakor jih
povedo.
In če bi jih tudi!? Kaj pa je za to? In če bi tudi mislili, kakor povedo. Ne gre za to, kaj drugi pravijo, temveč, kaj praviš ti!
Ali si že bil pri "ball game" — igri? Si čul kako so gledalci kričali na posamezne igralce? Si čul zabav-Ijice, ki so padale na tega ali onega igralca? In "krasna" imena, katera so dobivali? Pa so se igralci kaj zmenili za vse to kričanje? — Gorje, ko bi se! Pograbili bi "kolčeke" s katerim bijejo kroglo, pa bi plani li na gledalce. Pa so naredili to? Ne! In to bi jim tudi nič ne poma galo. Ko pa ostanejo mirno dalje pri igri, jih imajo pa vsi gledalci radi in ako koga zadaj-Ie zmešajo, mu bodo klicali slavo, ako se mu posreči, da dobro igra.
Popolnoma enako je v človeškem življenju. Kakor igralec "ball game" — a smo v našem življenju, ki igramo igro svojega življenja, drugi nas pa gledajo. In kolikor bolj je naše delo javno ,toliko bolj smo izpostavljeni kritiki.
Zato sprejmi mirno tudi protivno kritiko, tudi zabavljanje i iT zmerjanje!! Nič naj te ne moti! Kakor bi ničesar ne čul, delaj dalje svoje de-
lo! Da. kolikor silneja je kritika, toliko bolj se trudi, da bo tvoje delo jev in naglašal, kako nezadovoljnost bolje in bolje! In tako boš kmalu vzbuja neenako plačevanje uradni- opazil, da bodo glasovi kritike po štva in nesorazmerna razdelitev dav- jen ja vali, če tudi nikdar ne jenjali, kov. Za katoliško cerkev v proraču- glasovi odobravanja pa naraščali, nu ni ničesar predvidenega. Kon-	*
čno je govornik naglasil zahtevo po; Vzemimo, da ti kdo v jezi ali ne reviziji ustave in popolni enakoprav- voščljivosti zabrusi v obraz kakega nosti, ker nas more samo ta pot do- prav prozaičnega "osla", ali morda vesti do notranjega edinstva.	j še celo "kronanega osla". — Če te
Novi čas, 294. bo ta "osel" razburil, ali nisi v ne-
te, to vse naredi veliko število naročnikov. — Po tem si sedaj lahko vsakdo odgovori na zgoranje vprašanje. — Zato, katoliški Slovenci, ako hočete imeti svoje liste tako ceno, kakor so protikatoliški aH še ceneje, samo eno je potreba, da greste pridno na agitacijo in jih širite. Kolikor več naročnikov . kdo dobi za list, toliko bolj mu s tem znižuje tudi ceno. Vzemimo, da bi se "Edinosti" tiskalo deset tisoč vsake številke, dali bi prav lahko številko po ic ali letno za $1.50 za trikratna tederrjsko izdajo. — Toda saj veste, dragi rojaki, kakšne so razmere med nami ameriškimi Slovenci. Saj se dobe še katoliške hiše, ki se ne zavedajo svoje dolžnosti naročati katoliške liste? Našli boste tam vse druge, samo katoliškega ne. In če jih vprašate zakaj nimajo katoliških listov, Vam bodo pa odgovorili, da zato ker so predragi. Ne vedo pa, da so ti listi ravno za to dražji, ker je toliko takih-le nezavednih katoliških družin med nami. Mej tem ko pa pri neka-toliških družinah nikdar in nikjer ne boste dobili kakih katoliških listov. Zato je za protikatoliške liste lahko! Podpirajo jih nekatoliki, odpadniki in pa še katoliki. Mi moremtf pa računati samo na podporo katolikov ,pa še pri teh le na najbolj zavedne. Kaj čuda, da nas narod ne podpira tako, kakor podpira protikatoliške. — Dal Bog. da bi se nam posrečilo hitreje probujati katoliško zavest, potem bodo pa vaši katoliški listi hitreje nasredovali. Naši listi rastejo, kakor raste katol. zavednost. Dokler bo ta majhna, bodo tudi katol. listi majhni pa — dragi.
(Nadaljevanje z 1 strani.) Včeraj so oropali Citizens Trust and Savings Bank in odnesli neznano kam $40,000. Oblasti se resno belijo glave, odkod da izvirajo ti zločini.
ŽIVEŽ IN STANOVANJA V NEMČIJI SE DRAŽIJO.
Amerikanski potniki, ki prihajajo nazaj iz Evrope izjavljajo, da se v Nemčiji živež in stanovanja stalno vsak mesec podraže za 100 procentov. Navadni delavci so baje zelo prizadeti radi navijanja cen življen-skim potrebščinam in stanovanjam.
IRSKI
ŽELEZNIČARJI NE ZA-STAVKAJO.
Stavka na katero so se namenili oditi vsi irski železničarji je prestavljena za mesec dni. Voditelji želez-
Kaj sodijo o nas Azijati. — Prijatelj znanega voditelja indskega* narodnega gibanja proti Angležem Gandija, musliman Maulna Abdula Misra je angleškemu uradniku, ki mu je dokazoval vzvišenost evropske civilizacije nad azijsko, odgovoril: "Kar vi imenujete civilizacijo, to imenujem jaz strup, — kar vi zo-vete humaniteta, to je zame hinavstvo, — čemur vi pravite pravica, temu jaz pravim laž." Novi čas, 295.
80 milijonov kron ie dal poljedelski minister Pucelj zaslužiti onim sedmim veletrgovcem, ki jim je pre-poceni prodal nemške vole. Kmet pa gara in se poti, da spravi tisočak za davke skupaj, dočim "kmetski" minister kar milijone siplje v žrelo kapitalistov na račun kmetov. Če je in koliko bo dobila samostojna kmetska stranka od tega dobička, nam žal ni znano.
Breme centralizma. Sloveniji je bilo letos do 10. oktobra predpisano 145 milijonov davkov, ,štirikrat večji Srbiji s Črno goro 149 milijonov, dvakrat večja Hrvatska z bogato Slavonijo pa 167 milijonov. Naš denar gre na jug in drugi žive od njega, mi pa se krivimo pod davčno težo. Vedno bolj čutimo, kaj je centralizem. Tudi samostojneži čutijo razen Puclja.
Se bo kmet plačeval! Dosedanjih 18 okrajnih glavarstev v Sloveniji bodo razdelili v 51 sreskih načelstev. Treba bo torej 33 novih poslopij sa-
m° 7 Sloveniji> kaj šele drugje. 200 tisoč državnih uradnikov v celi državi se bo na ta način najmanj po-petorilo. Te centralistične dobrote so nam poskrbeli samostojneži, po-licajdemokratje in socialisti. Še bo kmet plačeval!
Državni avtomobili. Samo prometno ministrstvo razpolaga s 55 avtomobili, ki stanejo na leto 400 milijonov kron. Služijo seveda precej v zabavo gospodom. Minister dr. Žerjav je pa predlagal, naj se za zmanjšanje državnih stroškoh črtajo še te male doklade, ki jih dobi-vajo duhovniki in ki znašajo v Sloveniji 2 milijona na leto.
NAROČNIKI "EDINOSTI" POZOR!
Prosimo vse naše naročnike, da v slučaju preselitve nam takoj naznanijo svoj novi naslov. Poleg novega pošljite nam tudi svoj stari naslov, stem nam prihranite mnogo nepotrebnega dela.
Mi želimo vsakemu naročniku do-
varnosti, da bi znal imeti tvoj nasprotnik prav? — Vsaj nevartjosti se
boš izpostavil, da bi veljal zrPv^ke-
ga\
Vzemimo pa, da se ne zmeniš zal tega "osla", morda se nasprotniku s staviti vsako številko našega lista.
Velikokrat se pa kdo oglasi, čez mesec dni po svoji preselitvi in se pritožuje da lista ni dobival in seveda pri tem pozabi, da nam ni naznanil
kako šaljivo odplačaš, si kaj izgubil? Nič! Nasprotno! Pridobil si!
Vzemimo, da te sodijo po krivem in ti podtikajo^namene. katerih nisi nikdar imel.
Se bos zato vjezil? Začel jim dokazovati. da nimajo prav. da ni res, kaj* trdijo?
To bi bilo jako nespametno! Dosegel bi nasprotno. Vsakdo bi rekel : "Aha, psičku smo 11a rep stopili. pa ie zacvilil!" Vidiš?
Če pa se ne zmeniš za to in delaš dalje še bolj marljivo, se trudiš še bolj za svoje vspelie, boš pa dosegel, da ti bodo vsi ti kritiki preje ali pozneje priznali, da so se zmotili v
tebi ,da so te slabo sodili.
*
Le nikdar ne pozabi, da je med "Hozano" cvetne nedelje in "Križaj ga!" velikega petka samo pet dni
in med "Križaj ga!" in pa samo tri !
'Alelujo"
POIZVEDOVALNI KOTIČEK.
Valley, Wash. — Zakaj neki so
naslova. Zato je vas, da nam takoj
svojega novega važno za nas i naznanite svoj novi naslov, kadar se preselite in vam bomo dostavili vsako številko našega lista.
Uprava "Edinosti."
ne-katoliški listi veliko cenej i kakor so pa naši katoliški? —
Andrew Salokar.
Odgovor: To je prav lahko razumljivo. Koliko več se kake stvari tiska, toliko ceneji pride* en iztis. List, kakor je "Edinost" n. pr. ako se ga tiska samo en tisoč, bi stal morda nekako $60.00 izdaja. Ako bi izhajal samo enkrat na teden, bi to stalo celo leto nekako $3.120. Toraj bi moralo teh tisoč naročnikov plačati vsak najmanj štiri dolarje, da bi pokrili vse stroške lista. Ako bi se pa tega lista tiskalo vsake številke morda 5°°° iztisov, bi pa to stalo 50.60, temveč komaj kakih $100 izdaja ali na leto $5.200. V tem slučaju bi pa $2 naročnine na leto že popolnoma plačalo tiskovne stroške. Razni amerikanski dnevniki imajo po en milijon naročnikov vsaki dan. Tako velikanske liste, po 100 strani
KOLEDAR AVE MARIA za leto 1922.
Je krasna knjiga, obsegajoča 224 strani. Poučni članki, povesti in poročila iz raznih naselbin kakor tudi številne slike krasijo delo. Koledar Ave Maria stane s poštnino sam* > 60c, za v stari kraj 75c.
Koledar dobite pri k kalnemu zastopniku ali P4 pišite na:
"Edinost,"
1849 W. 22 Street, Chicago, 111.
SLOV. KAT. PEVSKb DRUŠTVO "LIRA"
Slov. kat. pevsko društvo "Lira", Cleveland, Ohio. — Predsednik: Anton Gc-dina, 1053 K 62nd St. — Pevovodja in podpredsednik: Matej Holmar, 1109 Norwood Rd. — Tajnik: Ignacij Zupančič, 6303 Carl Ave. — Blagajnik: Frank Mat-jašič, 6526 Schaifer ave. — Kolektor john Stele, 13 Edna Ave.
revske vaje so v torek, četrtek in so-boto ob pol 8 uri zvečer.
Seje vsak prvi torek v mesecu v sta-H šoli sv. Vida.
_
_
^ Neznani Bog.
(Priredil FR. BLANKO.) (Nadalievanje)

Zdaj pa povzdigne imperator svoj glas in pravi: "Mislim, da nas bo vse veselilo slišati, kaj da nam ima naš Dionizij Atenjan povedati.
Tiho pritrjevanje se je slišalo od vseh strani. Avgust začne:
"V tvojem zistemu, moj Atenjan, sta posebno dve točki. Te dve zagovarjati z trdnimi in neovrgljivimi dokazi, bi te silno rad poslušal. Kakor naš veliki Cicero, zametuješ popolnoma in a priori obstoj in mogočnost več bogov — kar očitno nasprotuje vsem znanim verskim zistemom. Praviš: samo en Bog je; bog, ki je v nekem gotovem času začel biti bog, sploh ne more biti Bog in da je najvišje bitje, ki se ti edino zdi vredno imena Boga, vzrok, stvarnik in delivec vseh drugih stvari, ne da bi s svoje strani od katerega koli drugega bitja le kaj sprejel, ali sprejeti mogel, ker ima sam v sebi vsega v izobilju. — Predstavljaš nam svojega Boga, kakor breztelesno bitje, bitje, ki je zgolj duh, polno svetosti, to se pravi: bitje polno dobrotljivosti. Praviš nadalje, da zanj ni nobene meje ne v mogočnosti, ne v znanju, ker mora biti v vseh stvareh popolnost sama, da sploh more biti Bog. V istem času zametuješ nazor, ki je izražen v nekaterih zistemili tvoje domovine: da je namreč ta edini Bog duša vsega tega vidnega vesoljstva in da mu je to vesoljstvo kakor njegovo telo, kakor nekakšna posoda, katero popolnoma napolnuje s svojo nevidno pričujočnostjo. Ti nam nasprotno predstavljaš svojega Boga, kakor bitje, ki je izven, nad in pred tem svetom in trdiš: vse vstvarjeno je od njega odvisno, On sam pa je edini popolnoma neodvisen od vseh drugih mislečih in nemislečih stvari. — Ali sem tvoje misli dobro izrazil?"
"Moje lastne besede ne bi bile mogle bolje in krajše, o imperator", odgovori Dionizij gorko z globokim poklonom.
"To je toraj prva točka, o kateri bi rad kaj natančnejega zvedel", nadaljuje Avgust. "Druga točka pa zadeva del našega bitja, ki v nas misli in hoče, ki se samega sebe zaveda, in o katerem Plato. Ksenofon, Cicero in drugi ostromisleči ljudje trdijo, da ne umrje, da z našo smrtjo ne preneha biti. — da celo, da sploh niti ne more prenehati biti. Tudi o tem bi mi radi slišali tvoje nazore, ako nam jih moreš razkriti.
"Imperator", začne Dionizij z glasom, iz katerega je zvenela srčnost, a tudi neka zbeganost, ter je segal vsem poslušavcem globoko v srce, "potrudil se bom zadovoljiti tvoji želji. Ali — kako naj se drznem govoriti pred temi zrelimi in učenimi možmi? Začeti hočem le zaradi tega. ker želim pred njimi braniti večno resuico in modrost, — ki 'se nam bo, bodi si v kratkem, ali čez dolgo — razodela, — da, še več. ki se nam mora razo-deti, ker. to, kar mi moremo o njem. spoznati in razumeti, mora biti le senca njegovega pravega bitja. — Kakor ti ni neznano, o imperator, pričakuje mnogo učenjakov in modrijanov Evrope in Azije že od davnih časov prihod nekega nadčloveškega božanskega bitja med nas. Tamkaj vidim slavnega in spretnega rimskega namestnika Lucija Pizona, ki ga ne more nihče obdolžiti lahkovernosti. Modri namestnik-je. a ob enem tudi naobražen in v družbi čislan mož, ter plitvim s-injarijam in puhlim vra-< žarijarn tnala dostopen. Ravno nasprotno, oprostite, da se tako izrazim, ravno t;* morajo zaradi njegove zbadljive dovtipriosti in zavoljo njegovega sarkazma prestati ostro preskušnjo. "Kljub temu pa je sprejel pričakovanje bogovom podobnega bitja, kakor nekaj pravičnega in gotovega, ter je o tem tudi prepričan. Učeni Strabo tukaj nam lahko potrdi, da obstoji to pričakovanje pri vseh narodih že od najdavnejših časov. To prepričanje se je v različnih deželah in pri različnih narodnih ohranilo v bolj ali majn; jasni obliki, vendar pa je ostalo jedro pri vseh narodih Azije, ki govore v tridesetih ah še'"vreč jezikih isto, zakrito v botj, ali manj trdo lupino.	^	•
"Dovoli, da te motim". pravi Domteij Afer. "Ne razumem prav. kaj ima to ustno izročilo, ki se je podedovala od roda do rodu in ki je temelj vere judovskega ljudstva — ne razumem, pravim, kaj ima to opraviti z obstojem, ali neobstojem enega najvišjega, večnega in neomejenega Boga. — kakor tudi ne, kaj ima to opraviti z vprašanjem, ali je del našega bitja neumrljiv, ali ne."
"Takoj boš razumel zvezo teh idej, ako pravim, da pričakujem ravno od prihoda tega najvišjega bitja konečno rešitev in konečni odgoVor na obe omenjeni točki. Ako premišljujem z ene strani to izročilo in z druge zame zelo malo zadovoljivo stanje sedanjega sveta, me sili verovati, da tako kakor je sedaj, ne more obstati, da se nahajamo v prehodni dobi, ki hiti že h koncu, ki je samo uvod v poznejše čase, v poznejša stoletja, da, tisočletja, ki bo resnična, prava, veliko boljša doba za svet in ljudi. Morda se vprašujete, v čem bo obstajalo to zboljšanje, v čem ta velika razlika med zdaj in enkrat? — V tem, da bodo duhovi v obeh velikih točkah, o katerih seclaj razpravljamo popolnoma na jasnem. Ti blagoslovljeni rodovi bodo imeli svojega Boga in On bo ž njimi'. Ali ni to dovolj, da se preobrazi obličje zemlje? Spoznali bodo samega sebe in se spoštovali v zavesti da po tem kratkem trpljenja polnom življenju sledi drugo, večno, reprimerno višje, popolnejše življenje. Prihodnje večno življenje našega boljšega dela mora namreč toliko popolnejše biti, kakor to sedanje min? ljivo, kolikor popolnejši je neumrljivi del našega življenja od umrljivega. Ako uzvišeno bitje, katerega pričakujemo ne stori nič drugega, kakor da ljudstvo pouči le o teh dveh resnicah, je storilo dovolj. Te resnice so namreč tiste, ki nam najbolj manjkajo in ki bodo, enkrat pojašnjene, dale ljudem, življenju in vsemu vidnemu svetu drugo večjo vrednost. Rekel sem pa: njih Bog bo bival med-njimi, ker biti mora, prvič, le en sam pravi Bog in drugič, le Bog nas more o Bogu prav poučiti. Mora toraj prit i to najvišje bitje samo, ki bo ljudi poučilo o sebi.samem. In to pou-čenje mora biti ob enem tako jasno, tako popolno, tako splošno, da je izključen vsak tudi najmanjši dvom in da ne bo razumljivo le nekolikim izbranim duhovom, ampak mora postati skupna last vsega človeštva. Pravim : vsega človeštva, ker kakor velika, jasna in odločivna je razlika med živaljo in človekom, ali med živalstvom in človeštvom sploh, — rav-notako velika, tako popolna in odločivna se mi zdi enakost in enakopravnost enega in drugega človeka, ali vseh ljudi med seboj. Ravno tega prepričanja manjka sedanjemu svetu in to je po mojem nazoru velika pomanjkljivost. Jaz za svojo osebo pričakujem od onega uzvišenega bitja nekako izenačenje — enakovrednost v moralnem pomenu — vsega tega, kar se imenuje človek in prepričan sem, da bo to izenačenje glavno znamenje novega, prihodnjega sveta. S tem, o Afer, upam, da sem ovrgel tvoj medklic in razjasnil tudi zvezo med prihodom pričakovanega višjega bitja in sem rešil tudi prvi del od Avgusta dane mi naloge."
Mladi mož je, govoril iz polnosti srca in toploto lastnega prepričanja. Kakor očarani so bile obrnjene oci vseh na njega in skušali slediti nje-
govim mislim. Nihče se ni upal pretrgati tihote, ko je končal. Vsem se ;e zdelo, da dih višjega bitja veje nad njimi.
Naposled pretrga Avgust tihoto in pravi: "Veliko in nenavadnega si nam povedal. Tvoj duh je prodrl daleč v one čase, ki pridejo. Ni pa človeška navada, kar tako popolnoma sleči obleko sedanjosti in se dobro počutiti v oni prihodnosti, kakor je to dano tebi. Kdo je kaj vedel pred sto leti o nas, ki smo tukaj zbrani? Kdo bi mogel imenovati le enega izmed nas? In kaj vemo mi o tistih, ki bodo hodili čez sto let po naših grobovih in ti zopet o onih, ki pridejo za njimi? Vendar pa rad poslušam tek tvojega govora, ki mojemu duhu odpira nepoznane globine. Ali kakor nam ti ne moreš z gotovostjo označiti časa, ravno tako tudi mi ne moremo z gotovostjo zavreči tvojih misli. Po tvojih mislih bi bilo n. pr. mogoče, da bi se to zgodilo tekom tega stoletja.
'KOSMACH
18O4 W. 22nd St., Chicago, I1L
Rojakom se priporočam pri nakupu raznih
BARV, VARNIŠEV, ŽELEZJA«. KLJUČAVNIC IN STEKLA.
Prevzamem barvanje hiš zunaj in zn(K traj, pokladam stenski papir. Najboljše delo, nanižje cene. Rojaki obrnite se vselej na svojega • rojaka!
ZOPET JE SLEPA KURA "PRO-LETAREC"
našla zrnje. Piše namreč o Edinosti, kako dobre članke pišemo, kako učimo ljudi, da naj se ljubijo. Potem pa žalostno dostavlja: "In odmev teh čenč (naših člankov) se sliši iz ust mnogih in mnogih tako-zvanih "naprednjakarjev ..." —
Toraj tako velik vpljiv ima list Edinost med slovenskim delav-stvam, da ga že tudi pri "Proletar-cu" čutijo. — Nas silno veseli.
Vas, naše somišljenike, pa naj ta izjava spodbode k marljivemu razširjanju našega lista.
POZOR IGRALCI
. HARMONIK
Izdelujem slovenske, nemške in kromatične harmonike, enako kakpr si kdo želi. Popravljam vsakovrstne harmonike, delo garantiram, cene so zmerne. Pišite po naš cenik. Se priporočam rojakom sirom Amerike za naročila. S spoštovanjem
ANTON MERVAR, 6921 St. Clair A v., Cleveland, O.
10 zapovedi, da si ohraniš zefcravje.
1. Vstajaj zgodaj, hodi začasno k počitku; čez dan pridno delaj. — 2. Kruh in voda ohranita življenje. Zrak in solnce sta za zdravje neobhodno potrebna. — 3. Zmernost in trfcznost sta najboljše čistilo za želodec. — 4. Čistoča zabrani rjo; oni stroj najdalj trpi. ki se z njim najbolj previdno ravna. — 5. Zadostno spanje krepi telo, preveč spanja ga mehkuži in slabi. — 6. Pametno je oblečen kdor se tako nosi, da se lahko giblje in da je telo dovolj gorko.
—	7. Snažna, vesela hiša — je srečna domačija. — 8. Razvedrilo okrepi duha: preveč razvedrila in v.ese lja zapelje v razuzdanost, razuzdanost pa v hudobijo. — <>. Veselost rodi ljubezen do življenja; ljubezen do življenja ic polovica zdravja. Žalost in ot ozn ost pospešujeta starost.
v; w, , w	j
—	10. Ce živiš od duševnega del i. .erlej. da ti roke in noge ne otrpnejo., Ce živiš, od dela svojih rok, ne po-j žabi. rla je treba negovati tudi du-' ha in -*n bogatiti z znanjem.
RAZNOTEROSTI.
V slovečo vojaško akademijo, W. Point; N. V., je pričel katoličan, Poljak grof Kosciusko, ki se je boril z Washingtonotn za svobodo A-merike in ki je bil pozneje ubit v boju za svobodo svoje lastne domovine, Poljske.
* * *
Prva knjiga, ki se je tiskala v novem svetu, bil je katekizem, ki se je tiskal po prihodu prvih misijonarjev, v Mehiki.
* * *
Tomaž Lloyd, ki ga imenujejo o-četa ameriškega tesnopisja (stenografije), je bil katoličan.
DR. JAMES W. MALLY.
SLOVENSKI—ZOBOZDRAVNIK
6127 St. Clair ave.,
Uradne ure:
Od 9:00 do 12:00 in 1 :oo do 5:00; zvečer od 6:00 do 8:00.	* 1
V nedeljo od 10:00 do 12:00.
Cleveland, Ohio.
Phones:
Randolf 37n—Office Princt. 1274 L—Office Randolf 1807 W—Res.
Ako hočete imeti dobro obuvalo teda^j pojdite v prodajalno Mr. Suhadolnik in ga boste dobili.
Frank Suhadolnik.
\
NAJVEČJA SLOVENSKA TRGOVINA S ČREVLJI
6107 St. Clair avenue,	Cleveland, Ohio.
Mr. Suhadolnik je tudi zastopnik listov "Edinost", "Ave Maria" in "Glasnika Presv. Srca Jezusovega." On ima tudi pečino v zalogi naše
vsakovrstne molitvenike in druge knjige. Pri njemu si lahko tudi ikupite letošnji "Koledar Ave Maria", ki je letos^pden izmed najbolj
zanimivih slovenskih koledarjev v Ameriki. Za vse ki je v zvezi z našimi listi se obrnite na njega in on vas bo vsestransko postregel.
t


v
GOSPODINJA
PREMIŠLJUJE TRIKRAT NA DAN.
Premišljuje: kaj bo pripravila za zajutrek. za kosilo in večerjo. Najbolj jo pa teži to, kje si bo kupila potrebne stvari za jedila. Odgovor 11a to je ta: V vaši sredini jc "Slovenska mesnica!"
MATH. KREMESEC
Chicago, 111.
SLOVENSKI MESAR 1912 West 22nd Street
Phone: Canal 6319.
Pri njemu se dobi vedno najboljše vsak dan sveže meso, suho
po domačem načinu prekajeno meso in prave domače
"Kranjske klobase", doma narejene po slov. receptu. Gospodinje zapomnite si to t


Pripravite se za neodvisnost
1 Varan banka, kamor na-L1 gate svoj denar.
Začnite se sedaj pripravljati na denarno neodvisnost s tem, da začnete vlagati v hranilni oddelek v Kaspar State Bank.
Čim prej začnete, prej se vam bodo pokazale lepe priložnosti in vspeh. Ko boste imeli denar na banki, boste čutili v sebi moč za napredek in postali boste samozavedni.
Conservativna in varna banka. Ima vse ban-ene zmožnosti. Bančna moč nad dvanajst milijonov dolarjev.
KASPAR STATE BANK
»
BLUE ISLAND AVE., CORNER 19th STREET i
Da ugodimo onim, ko ne morejo priti mmd deveto uro zjutraj in do petih zvečer, zato bo ta banka odprta ob pondelkih in sobotah do pol devetih »večer.