Št27. 329
TRST. v četrtek 25 novembra 1909
Tečaj XXXiV
IZHAJA VSAKI DAN
Ml ob nedeljah in praznikih ob 5-, cb ponedeljkih ob 9. zjutraj* Posamične Stev. se prodajajo po 3 nvč. «6 stot.) v mnogih tebaktirnah v Trstu in okolici. Gorici. Kranju, Št. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-Hioi, Dornbergu itd. Zastarele <tev. po 5 nvč. (10 stot.). OOLA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v ž i rok osti 1 kotoae. CENE: Trgovinske in obrtne oglase po 8 st. mm, oemrUiice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zarodov po 20 st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vr^t 20 K, v-aka nedavna vrsta K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, naj-Banj pa 40 stot. Oglase s>prej<*ma Inseratni oddelek uprav« mBdiaoKti". — Plačuje se izključno le upravi rEdiuosti".
Glasilo političnega društva
„Edinost za
V edinosti
Primorsko.
jo moč 1
STAROCMIJJA ZNAŠA ^
za vse leto 2* K, pol leta 12 K. 3 mesece 6 K; na na-
ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. Varočnlsa na nedeJjono izćnnje „EDINC-CTI" stan« : o«W-
■	letno S. 5'20, pol lo a 2 60 ■■ ■
Vsi dopisi naj »e pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko-
vanu pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo Naroči.ino. oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista.
UREDNIŠTVO: ulica Giorgio GaUtti 13 (Narodni dom) Izdajatelj iu odgovorni urednik STKFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost-1. - Natisnila tiskarna konsorcija
lista „Edinost- v Trstu, ul. Giorgio Galatti »t. 18. PoStno-hranilnRni račun 5L 841652. TELEFON St 11-57.
„Narodna delavska organizacija"
vabi na
uelik protest, shod
ki se bo vršil
danes dne 25. novembra 1909|
ob 8. url zvečer t gled. dvoraui „Nar. doma44.
DNEVNI RED:
Usoda Lloydovega arsenala in delavstvo.
DELAVCU Prihitite v četrtek na sked. Nameravana opustitev ali premestitev arsenala bi pomenjala pogubo za tisoče tržaških delavcev in nph družin. Naš protest naj bo temu primeren !
_Odbor N. D. 0.
Politično društvo „EDINOST";
sklicuje
javen shod
xa nedeljo dne 28. novemb atl
•a 10. url predpnladne.
v fledališčni dvorani „Narodn. doma". DNEVNI RED:
Naše zahteve na polju ljudskega in srednjega šolstva.
SLOVENCI Trsta in okolice! Udeležite ae tega velevažnega shoda v čim večem Me vilu.
ODBOR
POLITI C. DRUŠTVA EDINOST.
BRZOJAVNE VESTI.
Interpelacija dr a. Byh&ra rad! Llojdovega arzeiiala.
DUNAJ 24. Poslanec dr. Ryb£f je v današnji seji zbornice poslancev ulo-šil interp lacijo radi namerovane prodaje in premestitve Lloydovega arzenala is Trsta.
Državni zbor.
DUNAJ 24 Državoi zbor te je dane« ob S uri popoluine zoptt »stal po večteden-abi pavzi. Ko so priiii v dvorano ćleui »laide eo j k čefcki radika'c' vapre'e!« z do'gotra cmi. ■ovrsžnimi poklici. Poat. Pit acco j -s poleži aaobljab', Po reš tri fjrnulij je zbornica vaprejeia pred og poa'. Kur&nde, naj »e ixv. li ed»et, ki bo pr< uč »al in ae pometo*al o vprašanjih, t>č< č h ae med«fbo Dih goipodar-akib trgovinskih in prrmetotb odaošaj^v med dtft h mi A*>tri e m Ogrtk*. Zborr.ica je nato prišla r&rp*avo o na n h pndogih glede varala nj>nšn in enakih narodnih vprašanj.
Vlada ie pr^d'oiila šeatmeicčii provizo-sišai proračun, rek utni kin:ingtnt in krošnjar-ako predli g .
Utemlje*aje ru;oost glede riritri manjšin, je itiavil dr. Kramar, da* leže politiški razlogi na eni strani v šačico, kakor ae po* »topa • Čehi oa Donaju, načinu, ki te ne da kvalificirati, a na drogi atrani v državo noifu* i^čih razmerah v jugoslovanskih deželah. P lemiziral je podrobno proti govora, ki ga je imel roinuterski pred tednik v gospodiki zbornici. Očital je vladi priatranost v prilog Nemcev pri imenovanju uradni ko*. I si a vil je, da Č bi ne bodo dopaatili raztrgati avoie kra'jevstvo z nameravano razdelitvijo po okroSjib, Ne pn«te ae o i tre š ti niti z grož n**mi proti parlamenta. Tudi ne gre, da ae vleče krono v »tnnkariko borbo v prilog vlade.
Zvezo z Nemčiio naj ae U ko uredi, da jo bo a'nvanski večini mrgče prenašati. Ko bi bili Čehi veleizdajniki, kakor ae jih nazivlja, bi oni mirno gledali to politiko, ki tira državo v ketastr« fj. Oa pa npa še »edoo, da ae bodo slovaoski zarodi Avatrije dobro počutili in prilli do ovojih pravio. Zato pa je treba opurtiti a«** m, ki je naperjen proti alovtmki večini. Eiio politiSki čio, ki ga mora napraviti Benerthov kabinet, je, da ae umakne drogeuu kabinetu, ki bo d»I a vsemi naredi in oe proti alov. večini. (Ž v ah -jo odobravam?).
N.-.to ata ut<maleva'a d*a Rutina tvoja nu na predloga, zadevajoča luiinika naredaa vprašanja.
Na to je predlfgal poal. Pergelt nujni prrdl"g, da te izrofi e ikovni zakon brez prv* ga čitanja odstku. Gj*ernikje izavil, da treba jezikovno vpraianje pri drž*vnh uradih enkrat refiiti zikocitim po trm. Treba napra viti eokrat petku«, da ae pride do neke tr^doje ift . Hičemo eosko pravico za »ebe in čebe. H č m» na ostati gosprdir}i v sto em oz* mtiu. G ivornik aa zavzema za nemifiiao kot posredoval ii je? k m d poarm-zo mi narodi. Upeliava okrež lb vlad mu ae vid primerno sredstvo za zbol lan e utrava na Č^-fckem. Kockretno razpravljanj jezk^voh zakonov bi do vedlo do ž-1'en^ga zbužaoia med Nemci in čebi, pri č mur bi zamosel priti do miru jezikovni prepir, ki razjede parlamect in d'žavo« Na t<? je bila razprava ptekinjena. Pr hodnja aeja utri.
Seja klubovih načelnikov.
DUNAJ 24. V danaioji konferenci je predsedatk Putti med žvahnim cd brava o je m zahva il poal. G omHntkega za megova priza de^aDia v prilog de ovania parlame ta. Vpra-Sal je zastopoike Siov^nake enote, da-li miiiijo umakniti »ujoe predloge.
D.-. Šu terSič je iz avil, da včeraj ni bilo mogoče priti do zakl.utba da bi avetoval Btrar kem „S ovan«ke enota4* umakoitev nujnih predlogov. Dr. Gl« mbiuaki je izrazil nado, da pripomore apl 6oa dobra vol.,a vtndar le do redueg« delovanja.
Dr. Sy veater je iz:avi?, da to ncmBke atranke odučoo proti g *ap< darjenju a § 14, t r atere vte, da te on rgoči razpravl;auje o z-.čianem proračunu. On principiieloo niio proti poga*an?<m a „Slova iako enoto", m •• raio pa Zbktavati brezpegujno prenehanje z obitrukciio,
D • Laeger je iz avily da bi „Slovanaka enota" z brezpogojno opnat t-ijo ob.trukcije nič ne zgubila.
Dr. Adler je povdarjal, da bi oačfn >az-pravljan a o eu n h pred« g<h takoj pokazal, če ae gre za obatrukojo, ali ne.
Dr. Lu g r p-edlaga, da ae atavi na dnevni red prihodnje ae;e prvo čitanje proračunskega provizorija.
PODLISTEK
16
IGRALEC.
ROMAN. - IZ SPOMINOV MLADENIĆA. Butci spisal F. M. Dustojevdkij. Poslovenil R K.
Kako neumno klepetanje!« je zakričala.
„Ne menim se za to, ali je neumno al! pametno," sem kriknil. „Čutim, da moram, ako ste vi poleg mene. govoriti brez konca, in jaz govorim. Vse samo-ljubje izgubljam v vaši prisotnosti, kar me pa Malo briga."
„Zakaj naj vas pustim skakati s Schlangen berga V je rekla hladno in nekako posebno razžaljivo. „To je zame popolnoma brez koristi."
„Imenitno !a sem vskliknil, „name-mosaa ste rabili ta imenitni izraz „brez koristi", da bi me upognila. V dno duše Taa vidim. Brez koristi, pravite ? Zabava je pač vedno koristna, a divja, brezpre-4alaa oblast — bodisi nad muho — je
tudi svoje vrste naslada. Človek je despot po naravi in je rad mučitelj. I vi radi mučite."
Pomnim, da me je ogledovala silno presunljivo in pozorno. Gotovo je izražal tedaj moj obraz vse moje nesmiselne in nelepe občutke. Spominjam se sedaj, da sva se tedaj res skoro dobesedno tako razgovarjala, kakor sem tu opisal. Moje oči so se zalile s krvjo. Na kraju ustnic se mi je strjevala pena. A gledč Schlan-g^berga se še sed»j zaklinjam pri svoji časti, da bi strmoglavil z njega, ako bi le velela. Strmoglavil bi celo, bodi, da bi rekla v šali ali s preziranjem, bodi, da bi pljunila pri tem name.
„Ne, zakaj, saj vam verujem," je rekla, toda tako, kakor zna le ona včasih reči, s takim porogom in hudobnostjo, s takim napuhom, da bi mi bilo, bogme, možno ubiti jo tisti hip.
In bila je res v nevarnosti. Nisem se zlagal prav nič, ko sem ji to povedal.
„Vi niste strahopetec?" me je vprašala hipoma.
„Ne vem, morda sem. Ne vem... Ze dolgo nisem mislil na to."
„Ako bi vam rekla, ubijte tega človeka, ali bi ga ubili?"
Miniateraki predsednik je zavrnil očitanja! dr. Adlerja, kakor da bi vlada nameravala motiti pogajanja med atrankami. Podražaje te mnenju dr. Adleria, da te pokaže že v par dnevih, če ae gre za reano razpravo onih zelo važnih predmetov, ali za obitrukciio. Ako velja prri alučai, bi bilo mrgoče pr ti di reftitve zafatnega proračuna. Vlada da atori vse, da doaežd ta cil:.
Potem k*» ja givoril fte finančni miniater Bilin>ki, je bila aeia zaključena.
Poalanaka zbornica bo danea razpravljala e nujnih predlogih za varatvo manjlin.
Potrjen sakon o ilviniki kugi.
DUNAJ 24 Zakon glede uničeija in preprečeoia živinakih kužoih bolezni, ki je bil aaokcijoniran dne 6. avg. t. 1. bo te dai ra?glaften. V veljavo atopi z ikon dne 1. janu-varija 1910. Iitodobno izidejo naredbe, tičoče ae izvedbe ztkooa, dalie nrvela h zakonu o goveji kogi in nekatere druge naredbe, ki «o t temi za ki ni v zvezi.
Poekniano zattrnpljeoje čaatnikoT.
DDNaJ 24. Policija je doznala za dva nova alučaia po«ku5*nih zaa'rapljenj. Pre tkava ni doaedaj doveda 6e di nikdkib uspehov.
Bjbmaonovo ata je.
PARIZ 24. Sttnie Bj5 oaonovo ae ni apremenito na bolie. Ha ni ti ga morajo nmetoo, ker se stari pesnik ne more več aam braniti.
Za Nftaosemake aborn'co.
HAAG 24. Včerai je v zbornic* pričela debata o proračunu. Po«!, van der Welde ie omenil »fero bivi>ga ministra Kuyieja radi reda pr deljene g t nekemu Žida. Poslanec je reke', da ie on za tr, da te odpravijo vti redi, cbdrže n*j ae tamo oni za inozemike diplomate.
Bodoči položaj Finske.
PEIROGRtD 23. R<i«ki čl«ni rutko-fioeke komisi e ao gl<-de boločega državno-pravnega ooloždja F>oske izdelali načrt, po katerem pripadajo državni zakonodaji sledeče tečke in ae potem takem odtegnejo kompe tenci fia-kfg^ deželnega zbora: Udeleževanje Finske na državnih izdatkih in davkih, vr-jalka dolžnost in vojni izdatki, pravice ru«k h pidanikov F n»ke, določba državnega jezika, izvršitev roških acdnijskih aodeb, gavna načela »odo ga in pravdnega reda ter S »Ut»a, nn^a^e d;ufct-eno pravo, tukovna zak noda a, caiinatvo. patentno varstvo in varitvo duševne laatnine, promet deaaria in zlata, poftte, brzojavi in zrakoplovabo, želez ice v kolikor prihaia v poStev deželna bramba in promet z iut zematvom, paroplovni promet in pravice icozemcev v F>naki.
Bomba provsroiila poaar.
PARIZ 24. (Ag. Hiva ) peroča iz Sao Pa o!o v B azili]i: Šiooči je nek anarhist vrgel bombo v neko nenftko prodajalnico v glavcem deln mesta, Eisploziia bombe je provzrcMa požar, ki priti uničiti glavni del meata. Eiajst o«*b ie baie našlo amrt. ftolaki štrajk.
PARIZ 24 Iz Grenobla javljalo, da no* čejo v L* Muretti otrcci več pohajati io'e, ker ae uftiteli brani od «t'»niti neko iolako kn'?eo, ki io je ftk< f prepn«edaf. Poalaneo kije poneverjal denar svojih voliloe /.
PARIZ 24. Včerai bil ta obaojen poslanec ofeia a Tonval, Eorard, na 10 letno lečo io zgubo Časti, ker je pooeveril denar, ki ao mu ga izr- čili njegovi volilci.
„Koga ?«
„Kogar jaz hočem."
„Francoza ?*
„Ne vprašajte, ampak odgovorite ! Kogar zapovem. Hočem vedeti, da-li ste govorili resno to minuto."
Tako resnobno in nestrpno je čakala odgovora, da mi je celo nekako čudno postalo.
„Ali mi poveste vendar, kaj se tu godi!- sem zakričal. ^Nemara se me celo bojite ? Sam vidim ves tukajšnji nered! Vi ste pastorka tega izgubljenega in blaznega Človeka, okuženega od strasti do tega vraga — Blanche; potem je še oni Francoz, ki tako skrivnostno upliva na vas, in sedaj mi stavite vrhu vsega tega še tako resno... vprašanje. Da bi vsaj vedel, za kaj gre; drugače znorim in naredim kako neumnost. Nemara se pa sramujete počastiti me s svojo odkrito-srčnosto? Ali se sploh morete sramovati pred menoj
„Jaz z vami ne govorim o tem. Vprašala sem vas in Čakam odgovora."
.Seveda ubijem,* sem, vskliknil, „kogarkoli ukažete! Ali pa boste mogli... ali mi to res zapoveste?*
Nemiri na Koreji
PETROGRaD 24. Iz Httbiaa semkaj došle brzojavke poročajo, da ao po vte j Kc-reji izbruhnili resui nemiri. Japonci ao baje mer g) pUmanith korejskih rodbin vjeti in odposlali na Japon»ko:
OGRSKA.
BUDIMPEŠTA 24. Danea je Ttprejel Juath 1C0 mož brotečo deputacijo, kateri je rekel, da treba od Dina<a izailiti vte kooee-aije potom boja. Fran KoSut da je v zvezi a st aokami, k' dilajo na u itčenje stranke neodvisnosti. Žiiibog da ne vodim pravdo le a krono in dinastijo, ampak tudi z enim delom madjarstva, ki polrga orožje, ne da bi ae hotel dalje boriti.
TURČIJA.
CARIGRAD 24. Vso minolo noč je razsajala tukaj silna nevihta z nalivi, točo in viharjem.
Zrako plovatvo.
CARIGRAD 24. Kakor poročajo liati. prida Bieriot dne 12. dee^mbra semkaj s svo.im aeroplanom in priredi več poletov.
SRBIJA.
BELIGR4D 24. Položaj finančnega asi-niatra Protića je oma eo. Njegiv natledaik postane baje vsenčitftčoi 1 profesor Radova-nović.
Srbska skupščina.
BELIGRAD 24 M adi radikalen poti. Rodovanović epozarja v nekem vprefiaaia nhu^nega ministra, da Avatrc-Ograka ki »bc b'e/pogodbecemn stanu vendarle uvaža bi? g3 v Srbijo, dečim ne iziaži Srbija nič v Avstrijo, Gjvornik zabava, da ae poitavhe avtonomna ga carinakega tar f a za blago is Avatro-Ogrtke, poviša na 200'/a«
Fioančoi miniater Protič ]e odgovoril, Aa med Srbijo in Avstro-cgrsko ne obstoji ea-rinaka vojna, ampak je orezpr g dbeno stanje. Obljubil je, da predloži skupščini Se v te*a zasedan u zakonsVi n^črt, t katerim bad j bolje varo«ane arb*ke koristi.
Dnnaj 24 Unrl je danet ob 4. uri pt«-poladne guverner c. kr. pri v. kr^dto^ga zavoda za trgovino ia iadaatrijo vites Taus*«ff.
Dnnaj 24. „F.-emdeihlatt11 poroča z R ke, da je n&d")voda Karol Stefaa prodal svojo jahto „Rjvenaka" na Aag'eško »a 520.000 Kron.
Reka 24. Včeraj je razsaiala tukaj siloa burja, ki je ovirala promet P j gorah je antžii".
Mali Lošinj 24. Poveljnik vojne mornarice gr«f SiiuttCiCt'i ie v tninoli noči doapel semkaj na jahti „Lacroma" io je ob 2 uri pop. odpotoval dalie.
S kongresa jugoslovanske socijalne demokracije.
P edvčera ft j:m smo prinesli kratko pore čl» o man £ mu C jakim zborovanju, ki je tvorilo nekako cuverturo kong er% jrgoalo-vanake aocijalne demokracije v L,ubijani minule pfdelje in pooedeljka.
Dtnea iriaaicm> o tem zborovanju obširneje porcči'o.
Zaatopo k hrvatske soojafne demokracije ie rekel, da ima koegrea zgodovinski pomen. Tako se adi tudi nam. K n*res jugoslovanake sccia'ne demokracije v Ljibijani preseza daleč đoaet'aaje enake kongrese: dokazuje,
„Mari si domišljujete, da se vas usmilim ? Zapovem, sama pa ostanem na strani. Ali prenesete to? Toda ne, kako bi mogli! Vi bi seveda ubili na povelje, a potem bi prišli še mene ubit, ker sem se osmelila zapovedati vam." | Kakor da sem dobil udarec po glavi pri teh besedah. Sicer sem smatral tedaj njena vprašanja deloma za šalo, za izzi-' vanje, da-si se je nekoliko preresno izrazila; vendar sem bil presenečen, da je tako jasno povedala, da me ima tako zelo v oblasti, da hoče vladati nad menoj, in da tako pravi: pojdi v pogubo, a jaz ostanem na strani. V teh besedah je bilo toliko cinizma in odkritosti, da je po mojem mnenju presegalo že vse meje. Torej, za koga me smatra potemtakem ? To je že prestopilo meje suženjstva in ničnosti. Tako mnenje pa vzbnja v človeku ponos. In dasi je bil najin pogovor grd in neverojeten, mi je vendar arco vstrepetalo.
Naenkrat je prasnila t smeh. Sedela sva tedaj na klopi pred igrajočimi se otroci nasproti prostora, kjer so se ustavljale kočije in je izstojialo občinstvo V drevored pred voKzalom. |	JPitte še.)
Stran H.
EDINOST" 5t. 329
V Trstu, dne 25. novembra 1909
buržoaziji. Narodnemu momentu «o usodo, da narodna stremljenja teh serije, kakoršnih bi bili pred letom ubogih plemen združuje s aiba-j pričakovali. Odkrito bodi pove- j 0či mi se silami svoje moderne
<is pridobiva jugoslovanska ide:a vedno več pristale v, da se tej ideji konečne ni m^gla odtegniti niti socijalna de-' makrscija. Kongres dokazuje pa tudi, da se je v vrstah socijalne demokracije izvršila velika evolucija v nazorih o narodnosti. D očim so poprej sploh odklanjali pojm narodnosti, da aje danes valed sile razmer koncesije preje ;edaosta*ao negirauemu pojmu narodnosti. Na kongresu nismo več čuli navadnih zabav-ljic proti „narodajakarjem". Ta je bilo le govora o buržoaziji. Narodnemu dajali konce rije dni zastonj
dan-), da nas ta evtlacija v mišljenju soci jalne demokracije veseli. Veieli nas, ker so se aali jugoslovanski socijalni demokratje sa-želi končno smatrati kakor del naroda, o katerem niso hoteli nekdaj niti Čuti.
Za danes podajamo glavne miili iz nekaterih govorov, a pridižajemo s«, da spregovorimo obiirneje o predmetu. Na podlrgt govorov nedeljskega maoifeatacijakega aboda hočemo doka sati, da todi v vrstah socijalne demokracije same na vlada ona edinoit v nazorih, kakor bi hoteli to socijalisti zatrjati; dekanati hočemo razliko, ki vlada med taorijo m prakso v vrstah socialistov samih« Pitali bomo brez predsodkov, brez strasti, in že* Emo, da bi se to tndi isto tako v«prejelo brez
jeje in brez sovraštva.
♦ * *
D. A d 1 e r: Veseli me, da sem prisoten na čina, ki obeta vel ko prihod ijost, ps biti začetki ie tt-kj majhni. Pribijamo kakor so* ev,alui demokrat je k socijalnim demokratom v zavesti, da se tn proletarijat bori za svojo prihodnost. Premaoča ie aliks, ki nam kače, kake so mladi narodi jn&ne E'rooe v zadnjih letih pridobili na moči. Tokai, kakor povsodi, je razvoj socijalne demikracje m a rilo za razvoj naroda, Stojimo na ti. h, za katera se vri3 kadi prepiri. Imamo birokracijo, ki je zlorablja nemško im«, ki se danes že omika. Ča se narodi prepirajo, 3&aoio, da sa uioda ne odloči s trganjem napisov in tadi ne a krcgljami soldateske. Tako, kakor se morate vi boriti proti proti hinav-
ter ga pripraviti k zavesti nar od-	Kamnik: Za narodne Kamoičanks:
nega edinstva.	Anica dr« Krantova.
To pa je možno le z gospodarsko po-	Klanec: A, G rahli, M, Pintar, K,
vzdigo in osvoboditvijo naroda. Grah delajo	Po^gornik.
oni, ki bi hoteli zavajati mal narod v love-	Litija: S re tč a vi (notarjevi), Frnnja
nizem. Šovenizem pomen j a zanaiati se na	P^1 Wazbacb, M;ci Pinoer, Pavla Sajovic.
brutalno silo; a če bi odločalo samo to, bi	Kranj: Žanska podružnica sv. Cir.
morali mali narodi podleči! Naloga jugoslo-	*n Met. vanske socijalne demokracije je, da obvaruje
jugoslovanska plemena pred nizma, da prevzame b o j
nadvlado Sove< za njihovo
Prosek: Zavedne ProeeČanke. Renče: Druitvo „Svobrda". Gorica: Andrej Gabrlček. Trst: Ifatko M-ndć. Novomesto: Žinska podružnica av. Cir. in Met.
dobe in mogočnimi toki demo kr a-	* * *
cije ne principn narodne avtono Osebno so prišli v imenu „8ploioega mije, ki mora biti zgrajena na podlagi «lovenskega ženskega društva" iz Ljubljane: osebnosti, bre z ozira na histori- i-a Gtosekarjevn, gosoica Kadivčeva, gospica ike meje.	jPodkrajškova, Is Litiie : goaoi S vet če vi in
S.ell,et_ro Vć	Dv« pr^t JgiSJlft SSrTSJS"*
v Lubljani, govorim vendar m»d brati. Pri-haiam iz dožele „veleizdaje"« In ravno ta izraz je simpton za težak položai Jugoslova-nov, katerim ni do v ol jen o, da bi vodili svobodno, neovirano, narodno življenje. Nali predniki so poskusili zgraditi Ilirijo* a niso je zgradili. Politika jugosl. burSuazije ne vodi nikamor. Ta politika ne pomeo ja ni kake priprave za bodočnost. Isci-cimila se je »velikohrvattka" „vehkosrbska" j „vseslovenska* ideia, ki je dospela konečno do trializma, ki pomenia od vrnitev od jugo-slovaoskfga ediostra. Bosna je bila anektirana a če sa puščajo anektirati dežsle, ae pa narodi ne puftčajo anektirati Š o*enistiftke intriga so napravile iz S.'bov in Hrvatov dva naroda. Proletarijat obeh narodov pa na tem prepiru ni interesiran. D m kratična ideja znači, da hoče narod sam odločati o svoji usodi. — Proletarijat ne posna ne dinastičnih, ne bnr-
Nalepšo, najviio in najdragocenejo nagrado pa jej je — po naši sodbi — poklonil narod vseh stsnov in slojev, ki je polni} gledališče, ki jei|,e ganljivo£jednođulnostio, iskrenostjo ie priprostostjo čutečega srca izjavljal: hvala Ti na vsem, kar si v <?obi 25 let «to-rila sa narod avoj! Hvala TI pa ie posebna, ■a izgledu, U to q* dala mlajšemu slovenskomu ženstvu: koliko narodnega dola moro vršiti tudi iona, ako — hoče! 1
V tem 12gleda je bil tudi glavni in veliki pomen te alavnostL In mi izrekamo ie posebno zahvalo gospej alavljenki, da je tudi ona v svojem govoru na prijateljskem sestanku po predstavi posebno naglsšala ta moment, čel: vem, da to slavje ni namenjeno moji osebi, ampak ideji, ki so jej posvečena vsa n*Sa srca!
Zato te rotimo, a ženska mladina: po-
žnazijskih interesov, ampak le osVobojenie ^ "V*6™ H«led' U Ti K^ol
narod s. Jjgislovanstvo pridobiva na veljavi in je žs danes element za revolucijoniracj i in reorgaiiziranie monarhije. Zato ima tudi ta kinferenoa, ki noai ozoačje internacijonale v malem, hiatoriški pomen.
E. Kristan je povdarjal v svojem za< ključnem govora, da Jugoslovanstvo
gosoa letll
Karla Ponikrarjeva v dolgi dobi 25
Častni
večer gospe Karle Ponikvarjeve.
tem in vspenjalcem narodnih slovenskih strank, j „ | frmza| ampak realnosti tako sa moramo mi bo:isi proti nemSk m Šo-venistom, ki niso drugo, nego opora b rokra-finega gospodarstva. Hi Nemci znamo zelo dobro, česa imamo pričakovati od vašega d-sla, Brez avtonomije in o s v o b o* jenja vseh narodov Avstrije tuli leafiki narod ne more postati gospodarna svoji zemlji. V<aki kora V, ki ste ga storili ti naprej, je korak tudi za nai. Na»taja nova zveza narodov grebu starega, diktatoričnega gospodstva bi rokracije. Zato smo mi mednarodno solidarni, ker ljubimo vsak svoj e a r o d. Ker smonarodni v najvišjem pomenu, zato smo mednarodni« zate zdruinje proletarijat v sebi naj-k*\jši del naroda.
O slavnostni predstavi v proslavo 35-letnice moog »stranskega delovanja te slovenske žeae smo že poročab.
S.*daj treba, da sporočimo že o raznih | naftnih, s katerimi je slovenska javnost dala izraza spoštovanju in ljubavi do Karle Ponik'arjeve.
Iz srca množ'ce, ki je polnil« gledali S čno dvorano, je govoril g. podantc Š efan Fcr-luga, ki je kakor n*kdanji stanov ki tovariš
Naloga naroda češkega v Slovenstvu.
(Znamenit govor posl dr. Kramafa.)
Na povabilo dijaške organizacije češke svobodomiselne narodne stratke, je imel dr. Kra-maf minolo nedeljo znamenit govor, ki se nam v svoji celc-ti predstavlja kakor monumeotalna atavba polt.čne z^ovorcoiti. Tadi ataročeiki listi povdarjejo, da je bil utis tega govora tako ailen, da je bilo poslušalstvo pretreseno do ganotja in ž njim tndi — dr. Kr&mt?.
Ghvoroik je podal plastičen pregled čez vse fize češke politike in je pot* m iz svojih izvajaaj izvajal pouk za češki narod: kaka pota mora hoditi v prihodnjih bojih, da doseže c.l/, po katerem hrepeni že atoletja?
Ta p uk je govornik na zaključka rea-sumi ral v nastopnih besedah*
Priporoča politiko razuma — ali tako
je kakor nekdanji stanov ki	_____
sla vi j en ke slavil v iskrenih presrčoib besedah'politiko "razuma, ki je razžarjena po resničnem T.L. z /a \ - . * j	i nje vrline, s katerimi se je odlikovala pov jnavdu«eniu zi vse dobro in lepo in posebno
Jakšič (Sarajevo) je reke\ da namen todi( kjer in kadar fcoU je nastDp.la kakor še za korist ia blaginjo trpoč^ga, etiko iz.ku-
aotruiaica na raznih poljih narodnega snovanja šen^ga naroda. Oo je za politiko z mero o-tcžašk'h Slovencev.	t i, ki pa mora b ti tudi sposobaa za to, da
Do pregoantoega izraza so došla ta sj0 T slugam potrebe trdna in absc-čotstva tudi v mnogih darovih, ki so bili na ju t no n e o d j e n 1 j i v a. Mi irorsmo biti odru poklonjeni gospej alavljenki	jbolji, nego so oni d ugi ker mi (Č bi) aspi-
Poklonili so: T.žaSki rodoljubi in roda- riramo na veliko misijo, na vlogo
skupae.je je bil: eksploatacija bosanskega ijad.tr*. Aneksija je bila proglašena baie z aamenom, da ae da deželi usiavo, a obljuba) je ostala le obljuba. En edinstven' aarod je bil umetnim načinom razdeljenvtridele.	I
Benner (Dana): Nemška burži-^ia ljabk;T ^o ■ srebrno n%m zao obed io voditeljev v demokratični in de-
STiJ ■;eV"r1t y 1 ,matral,m*S^'popravo in zlat kol.e. - OibornTce ženske c e n t r a li z i r a n i politiki v tei dr-aievence in Hrvate kakor avije aotraiiito., podrnžiice : stojalo iz mahsgonovine zvazožavi in vsem Slovanstvul Dru«im aoCdi s a v oa^mjraaa Dratssega prijatelj- cretii0 primeraim napisom. — Dramat čao slovanskim bratskim plemenom imponira prioas »tva bo d rug »v, Kir se tiči p lužaja Jugoslo- j društvo l srebrno bombonoro. — Tržaške le češki ku turni in g.-pcdarski raavoj češko je ta p :«3 0aa .tr»,. Avo mora sloven- h-vatske d,me : kra.no tt>,alo s cvete«. - del-, češka pridao.® čtški organ, za o j. ki ta-
d*™ so prinesle v im-nu „Silo- lant in češka narodna sila, navstala iz sto-2 fi	? Vf5 1 . i šaega aloveaskega ženskega drnltva" : krasen letnega boja proti g-ozeči germ^niiaciji, in
skega C3sana, pnh-ja v deželo og^kaga Sopek z oapUoo[1 M krasnih tokovih«. - gledajič češka narodna samozavest, kijev kralja iss v deželo hrvat .kega kralja, vedno R >(Jb Gl adisnik: drsgocsno šatul,o s pi- nat l.,toa š.rok.m slajem liuis va. Ć.ško potn,oč sodragi isijegi naroda; prihaja .aiQim oroi|em. Igralno o.obje „D amatičnega duševno delo je bilo, ki si je pridob io pri-
D8p3;:i0 Vrih"i? ; ^deželo t™*'"" ''	'lik0 -eh »^cav na 8Dane vse Evrope. M. Ć-H smo, ki bomo
pjiem pn naj s v aezeio |epem ttojaln, okrbšeaem s ce'j m. Io sled- tvorili gonilni flno^Bt v novr-
njič Slovenke tržaške urasno izdelano diplomo s 1 a v i « m u ; češko delo, češ cl kapital
in fioisa podjetnost morajo ta po-
dežtlaema knezu ; potem prinsja v Karag or.evićav, v deželo saltaaa in kneza drnogorskegi, Alise vamne zdi, da je ii msl narod preveč kron? V tri c rkvi se vas vab ; ali ni to preveč bogov, preveč unfjrna za nbjgi narod ?! J u g o-slovanaki narodi naj bi se zjedi* sili, da ti vstopili v vrsto aaro sov kakor narod z bogato prihodnostjo in močno sposobnostjo za razvoj.
B a k š e g (Zagreb) : Mi Hrvat e in Slo-veaci amo z irateai od početkov »cciyalooda-io o kra ti c a ga gibajaja na jugn. Pr vi se, aas ločujejo d žsvne meja. Kluba temu se shajate vi pri asa, se shajamo mi Pri nas ni možno govoriti
nastopne vsebine:
„Velezatlužoa gospa ! Dines, ko tržaški in izventržaški Slovenci proslavljajo Vaše neumorno in uzorno detovaaje na ns^odaem p^lju, spominjajoč se h'ahžio po se b ci o tega, kar sta v dolgi dobi 25 let storili za slovensko dramatik > in za alovrnsko šolsko deco v Trstu, se pidpisane tržaške Slavenke pridruŽu ena tej splosat ms-Difđjtsoiii s ponosom v srcu, da je dobrotljivo dA'net)o dalo trž iškemu Slovenstva tako poSrtvo-__' valno in uzorno ž^no, ii se željo, da Vas, pri vas! velesaslužia go.pa, Bjg ohrani še dolgo vrsto o dveh na	»kupni nnrodoi stvari, kateri ste
■dČl vmes!
Nas časa — je zaključil govornik — velika naloga, dostojna češkega naroda, v katere reštjv je pozvana če*k* m'adina. Ona je poklicana, da vi št misijo našega naroda v Slovaoscvu. Apeliram na dijaštvo, naj trdno »»traja na d^lu brez odmora io naj bo overjeno vsikdar; da bo naš mali češki narod velik v zgodovini Slovenstva in skupnega člorefitva!
Političen
grob hrvatskega snika.
pe-
sa r o d I k. Jezik enih preha a neopaženo v jezik drugih. Di Suka lihko govorit) slo* venski. (9amo do S ska ? 1 Ur. E i.) Mt p o t re-kajemo kulturno celoto, kakor predpogoj za politiško celoto.
Dr. I mer al (Praga) je izvajal, da slo-venske mtiSanske stranke po tavljajo slovenskim socijalistom Č^Ške socijaliste v izgled kakor naroda? asor - dečke. O t a vari pred prevaro ia hudodelstvom, ki ga uganja šaaaija vseh narodov, ko hoče potisoiti
»Tko svoju z* m« u ljubi — i tko neče
od rane svoje mladosti posve&i naiN>ljša a___________________
svoie «ile, ter kličemo iz dna aroa: Živela	biti rob, — tomu kronik glavu rubi — taj
Karla Potikvarjeva 1	n bladan pada grob!"
V Trata dne SI. nov, 1909".	Slovenski ja*nosti so znani ti vojeviti
Pismenih in bi z'javnih pozdravov so do-	stihi is prekrasne pesmi: „Znn ski Ftaoko-
poslali:	pauka", ki jo je v evojem mladeoilkem egoju
Iz Ljubljane: Žapan Hfibar, Pranja	napisal tedanji hrvatski opozicijooalec io ob>-
d-. Tavčerieva, ravnate'j deželnega ged»l>š5s	ževanec hrvatske mladine — dr. A>gust Ha-
Glj etar, o i osobja dramatičnega društva,	rambašič.
bur- Danilo, Natič, S avčeva. Grom, telovadno	Čadna je zgodovina tega hrvatskega Opo-
pro- žensko dr nit'O .L ail aas", šempeterski po*	z'cijona ca in t* m a primerno ž*l>«ten koot-c
letarijat na polje narodoega šoremzaa. Daj* družaci av. C. ia M sredija podružoioa» njegove politične karijeie. Hirambašč je zlo-st<a dokazu ejo, da je češko delavstvo rešeno žonska podružotca po I aoi Luiaočičev.	lab l svoj taleot; bil je preveč k^modeo, da
vsakega oportunizma oa i proti nsrudaim stran-! Praga: Zen.t^ kub Čeabjf v Praze. bi ga gojil. V svoji možki dobi se je vdal kam in tendeucim. Ta b danji čas ne tvori{ Sežana: Mi »na Pr,erec, ženska po- bre^delm, a živeti je hotel vendar tijaioo. carodii problem jugos'ovanstva nikako daljne dražica sv. G. io Bi.	Mali bratski narod mu ni mogel dati begat-
poliuške konstruke^f« Taka taktika bi bila' Rakek: Z« podružnico sv. C, in M. stvs, a H.ranballč ie vendar botel na ceneni ravno tako brezplodna, kskor na Oaškem M iti M a Š bt nikar.	nafiin dooiti vira d hodk>m. Ia — izpodtaknil
državnopravna. Tembolj ie potrebno, Škuoijan pri Divači: Sicoijan« se ie. Približal seje protmsrodoi vladi, ki ga j ugoslo vaaski aarod že-le razviti, ske 81»»enke.	je seveda vsprejela s ohema rokama. N-sk-
ljudstvo osvoboditi prokletstva Idrija: Za žensko podružnico av. C. ia daoji br»atski opc zcionatec je po ital uraduk i n d ifer entisma ia aaalf a beti z ms, M.: Sonja Pegan.	bana Baucha in s t.m je brez potrebe in
Saloatso legel v avoj politični grob. Is Zagreba nam porečajo sedai, da je Harasahaiti položil oba svoja mandata — v hrvatski sabor in skupni sabor v Pešti — io se s tees za {vedno izločil iz političnegs življenja naroda hrvatskega. Čaiemo, da bo hrvatska-srbska koalicija kandidirala v Novskem, dosedanjem okraju d-ra Hsrambašičs, d-ra Mirka Brežana, ki je član brratske stranke pravs.	_
Istrska Italijanska liberalna stranka
je dobila novo predsedstvo. Predvčerajšnjim se je sestsl v naiem mesto društveni edfeK, ki je izvolil v predsedništvo te-le osebe: dr. Constantino Gostantini iz Pazina, predsedaik; dr. Cosimo Aibaoese iz Pnle, prvi podpredsednik; dr. Angelo C:raz?a iz Mttevuaa, drugi podpredsednik; dr. Franceao Daoaa k Vrsars, tajnik; Angelo Danelon iz Poreča, blagajnik.
Na isti seji je bilo govora tudi o kaafi-datu za izpražnjeno poslansko mesto iz knrije veleposestnikov.____
Jugoslovansko medicinsko društvo v Gradcu.
Z namenom, da se čim bolje pripravil« za vz'ifieai zdravniški poklic, poklic deLkaten pa tndi poln odgovornosti, ter da kakor vestni in pripravljeni zdravniki slnSijo svojemu narodu, so si jugoslo»anski medicinoi v Gradcu osnovali avoje draltvo, ki se je na 1. red. obč. zboru tako-le konstituirat:
Pred tednik: med. dr. p hit. M kuličič; podpredsednik: med. Todoro*id ; blagajnika: med. Pasini in Volavšek; tajnika: med. 8s-kol č in Š ander; knjižničarja : Teodosijeviš in H:inz, nnd.; gospodar: med. Atanascf; revizorji: m* d. Vesič, Bjžič, Barbot, Aager, Zorjan in Prisašar.
Nabavliajcči cbširae;§o medicinsko ttte-ratnro, strokovne časopise in medicinska učila, so jugoslov« medicincl prepričani, da ae pravim potom približnjejo svoj*mu cilju. V svesti so si, da mora biti praktična medicina pristopna tudi širšim slojem, so pripravljeni tadi na tem polju delovati.
Društveni obstanek, zdrni3n z velikimi mater jelnimi izdatki, je odvisen mnogo tadi od jugoslov, rodol.nbov, ki morejo društvo p dpirati kakor izredni, dobrotni, podporni ia ustanovni člani. Ottavljajoči trajen spomin svojega rodol ubija, bi oni m*terijelno p saa-gali izpopolnjevanje medicinske mladine ca korist in blagor s*ojega naroda.
Jugoslovansko medicinsko društvo torej ni važen pojav samo radi solidarnosti štirih bratskih narodov, ampak ja naijasoeiši dokaz n ihovega sknpn*gi interesa ia oj;ho?e kulturne zveze. Kajti gotovo je, da je k u 1 tur n a v za j e m n o s t j u ž n i h S 1 o* vanov najmočnejša innajaigur-nejša podlaga za boljšo bodeč-n o s t.
Vsak po svojih močeh podpirajmo torej delo Jngotlovtnov, ker bo gotovo imelo lep utpthl Pomagajmo medicinski omladini, kar s tam koristimo svijan u naroda I
Poskus zastrupljenja In avstrijska — zastrup jenost.
Znana je seazacijonelna sfera s po »kasi zaatrupljenia vrste štabnih Čavtoikov, Ktkor gttovo čitatel]i sami n*ideva o, spada ta ei:ra v dnevno nepolitično kroniko. Vendar jej moramo posv«titi nekoliko besed na teoa mestu in z o z i r o na na politiko. Zakaj V Čitatelji ss apomicjajo, da so razne Beaaške nnvioe thkoi po amrti prve žrtve prinesle tfic jeien k muaike. v katerem ie bilo naglašeno, da ta atentat utega« im ti svoj izvor v nt ki p tu j i državi, S t m ae je hotela reči, da so d ititn: atentat neki znani neprijatelji naše države storili iz političnih as3ti-vov. Lahko je pa bilo uganti, da je koaau-nike ciljal na srbsko državo ia srbske državljane; v nekih novioah je bilo ce o čt ti, da «o atentatori Srbi, ki se zbirajo okoli amerikaoikeg* „Srbobraua", o katerem se ie s kliki p^ifiioostto govorilo v zagrebškem „veleKdtjoilkem" procesu. Vendar se niti eo sam dan ni mogel vzdrftiti sum proti đrbom, ker je po.icija takoj aso-rala iskati drn^ib nepolitičnih aledi. Avstrijska vltdi seveda ni izdala dražega konuai-hč a, v kat'ram bi bila — kakor bi zahtevala lojalnost — obžalovala svojo prvo iotinavar cijo; rteod* ni storila tega zato, ker ae smatra vred ti n, da bi lo)alno prnt>pala z državo, ki hote lomloo gojiti svo e soiedsje io medoarodne d bre cdn< ša;e E o, — sasaa to smo hoteli naglaiiti, ker se v tem malem alučaiu odkriva vsa teodenca tedanje a*strij-sk* d pl »maciie, ki gre za t^m, da nb vsaki pri! ki iftče koi fl sta — s Srbijo. Ta je Ae manija zastrupljenosti.
Dnevne vesti.
Irredentlstične demonstracije. Žt v še-
trtič je n^uic«iuist>o razjmiilo ir* 6k» gim-nastičoo d uštvo. Včeraj smo poreča >, da je „ A.ssoc>azione Gnoa«tcaM razpn^čeaa z na-me«tni^t emm odlokom z dno 33. novembra 1909. Zakai ?	< b-FTJ
A*» č.tht) italijanske novine, naiđete v njih, da avstrijska *.a :a bo uje na aeki blažji maniii, v katari nensmiljeno preganja v«e, kar je Italijan m nat»ve ejše. Včeraj amo č tali, da je namestaištro malici i onos tolmačilo nedolžne besede p e -
V Trstu, dne 25. novembra 1909
»EDINOST« Št« 329
Stran M
3 n i i k e d a S e, znanega deteta rimskega pokoljenja — dra. Mraka. Beg moj! — ta avstrijska vlada ne umeje ie „figurativnega liogueggio" italijanskih pesnikov, ki aosijo čudna imena: z ene strani A s i n a r j, z drage Mrski...
P.av radi priznavamo italijanskemu gianaatičoemn druitvu v Trsta zgodovinsko fi&vo- Mi nimamo nič proti tema, da pride za Mrakom kak velik Piccoli z novimi peimami o irredentizmu, ker je nam vedno ljabie boriti se z neprijateljem, ki ima poguma, da jasno govori „bobu bob in popa pop.*
„ Assoeiszione GHnnastica" je imela v r?oliteama Eossotti" dne 7. t m. veliko slavje ioavgursei;e društvene zaetave. Tedanji predsednik druitva dr. Mrak je imel ob t=»j priliki govrr, ki ga je v celoti prinesel „Ia-iipendente", a „Piecolo* samo v opreznem irvadka« I a čudno, „Piocolo" ni prinesel ravno onik Mrakovib besed, o katerih silogi« atra včeraj v dveh kolonah, da v istih ni bilo ni8 kažnjivoga in da nameatniitvo ni razumelo „qaelie pocbe righe d' italiano" ! A'i roraismo mi „Piccola" : če ao bile ona besede tako nedolžne. z%kij jih ni „Piccolo" prirasel še tedai P Z-ikaj jih je tedaj on sam konn«ciral?!! Ž» v tam se odkriva „P." larizajstvo, ker „P.* zna predobro, da je dr. Mrak govoril bafe v amislu govora generala A a i n a r i j a. Dr. Mrak je rea fsntariral; govcril je v poetiiki firmi, v r ingusggio fi^urato" ; ali kaj ? B kel je, da v duhu vidi mlade Tržačane, svobodne, ki ramenijo aedanjo modro zastavo Ginnasticbe z italijansko trofcojaico. Ali še lepie, ie poetičneje je izrazil dr. Mrak svoio prorofiko višjo o zmagi irredentizma.
I o zato je bila G naasticha raipo&čena. Ni c&6a nalogn, da bi opravičevali odredbe cameitnifitva. Italijani nas ne moreio obdol tits niti zaradi tega, da amo baje proti svobodi ud uBevinja. Ne, tudi mi znamo, kako tefiko je delovati v tej drža*i, kjer zakon tolmačijo po mili volji — Nemcev po komentar ib n?m5ke državne misli. Ali tu imamo tipičen slučaj, ki ae opetu e že četrtič i» ki je jtteu kakor solcce. Z*kaj pa ao razputtili Gianaato pred nar let ? Ker ao v v ni* prostorih našli bombe, ki go bile pri-■pravljen? proti neirredentističnemu Trstu. Italijansko noiiastvo jo pozabilo na tiate bombe in joče denes: pred leti so naa preganjali za nič, danes delajo to itto — za aiE — in samo zaradi tega, ker smo Ita* Jtiani.
To je hinavščina, ki ne more prevariti L-ikogar več. N ti potledni« sid o ne oomore ,P." več : vprašanje naših slovanskih troboj-9 tej državi. Nad-* tro bo mce zbiraj > p< d sabo Slovane ki hočejo živeti v A nt rij i, iočim je italijamka trobojm'es evangelij irre-deatizma, — znak stremljenja po zdrnž tii s tsio d'Savo.
Mi višimo ie avojo dolžnost samoehrane, h* o^bravt-ma vršeni* z^kmi oroti DO'n'om, v btlikor 89 v prvi vrsti naperjeni proti nam!
Na zakl učfcu nam je om niti, da poli fctena cblait ni samo r&zpui'ila G ca»tk% ampak je zaradi . rredeitiatične manifesta-
Koleka proste prošnje naj ae pošljejo predaedoiitvu društva „Kazino državnih urad« nikov v Trstu", ulica „.Stadion" St 6, I. n. do vštetega 1. dec. 1909.
TrZaika mala kronika.
Pretep radi cigareta. V neki gostilni v ulici Geppa št 7 je predunočoem nastal radi ene cigarete pretep med težakoma Josipom Maoolle in Cesarjem Gaio, ki je končal a tem, da je prvi svojega naiprotnika napadel z nožem. Vzlic tema, da je Gaio odbil napad z roko, je vendar zadobil težko rano. Macc lie je zbežal, a redar ga ie dohitel v ulici Car-radori io ga aretiral. Gaio je moral v bolnišnico.
Zaaa&aa tat Predsinočajem so zasačili Josipa Krepel, 29-Ietnega usnjarja iz Postojne, ko je z ve tri hi ulomil vratarjevo lopo v veži hiše št 97. nI. Rborgo in je ravno napolnjeval vrečo s predmeti, ki bili v lopi. Krek i je bil Že 16. krat kaznovan radi tatvine in je bil izgnan iz Trata. Ieročili so ga deželnem sodišču.
Ukradeno vino. Predsinočnjem ob 9. je ponočoi Čuvaj za nadziranje prodajalnic, ki je alužboval pri Josipovem pomolu, začni curki-nje kakor od tekočine, ki se izliva. Kmala se je prepričal, zakaj ae je šlo. Parnik „Žara" dalmatinske družbe, ki jo tam zasidran, je bil tekom dneva izkrcal ve5 sodov vina. Eden cd teh je bil prevrtan, akozi cev pa ae je vino točilo v čeber, stoječ pred sodjm. V če-bra je bilo že 19 litrov. Tat pa, ko je za* gladal ču*aia. se je skril na krov omenjenega parnika, Čuvaj je najprej zamašil luknje, da ne bi odteklo vse vioo, potem pa je aretiral tata in njegovega pomagača. lita sta dva' kurjača, pri i na omenjenem parniku, drogi nezaposlen.
V mestno bolnišnico ao bili vsprejeti včerai: Iran M, h ne, *t»r 40 let iz Materije, ki padal: pod lastci to?. M-hue, ki te prišel pod kolesa, je bil težko ranjen na glavi in na drog h delih teles«. Njegovo stanje je opaano. — Terezija Agoitini, atara 56 le!, sobarica pri neki rodbin v ulici del'e Poste št. 3, ki si je zlomi« desao nogo. Ag >atini je padla.' ko je 8'etiila pod. — Josip 8-ink, star 60 let, stan. v ulici Carpison št 3, ki ce je j včeraj poškodoval na delu v svobodi luki.
Loterijske številke, izžrebane dne 24.; novembra:
Praga	33 85 63 56 79
Lvov	82 7 85 49 18
Kcledar ia vreme — Danes : Katarina dev. muč. — J«itri: Konrad šk.
Temperatura včerai ob 9. uri popoluda* •+• 4 5° Cels. — Vreme včeraj: Lepo.
Vremenska napoved za Primora k o: Večinoma iasno. Zmerni vetrovi. T mperatura zelo hladna. Sem ter tja zjutraj megla.
Tržaška gledališča.
TE*TR0 VERDI. — S aoči se je no-nrvil „H-iaoict" ob istem sijajnem uipthu. D >n»4 drama Ci-allotti-ja „Po t ero Piaru" z Gara7pg',ia v giavci ul g1'.
Odlikovana pekarna in slasčičarna
z al sto kolajn* in križec m na mednarodni obrtni razstavi v Londona 1909
Acquedotto 15. - Podruž. ul. Miramar 9 trikrat na dan sycž kruh.
Prodajalnic« ie tudi dobro preskrbljena z vsakovrstni«! blikati posebno za čaj; ima razne fiss vlss in Uksr]e v buteljkah in ris« Sesertne bombone. Sprejema naroČila za vsakovrstne torte, krotante itd., kakor tudi vsake predmete za speči. — Ima tudi asjftnelis moko iz ssjbsljšlh mlinov po najnižji ceni. BREZPLAČNA P08TREŽBA NA DOM. — Priporočam se u obilen obisk z odličnim spoštovanjem	Vinko Skerk.
Cement - Portland1
■ „SALONA' ■
Dražbe „SPALATO"
Anonimno delo. trmStvo eementa Portland SALONA.
letni proizpodl: 10.000 mm.
IZKLJUČNI ZASTOPNIK
Leopld Feiner, Trst
n Pisarna :: ul. Carradori 16
Telefon 605.
Zaloga Cementa Riva Grumula 2
Telefon 23-30

JI Pothefono"
GLAVNA ZALOGA svetovnoznane tvrdke „Pathe Fre-ea" v Parizu
TrstCorso26
::: Gramofoni s Ceniki z-atonj
zafirjevo iglo : Ceniki zastonj.
ANTON SKERL
mehanik, saprtaeftenl Isvsdsase
TRST, Carlo Goldonijav trg štev^ D
Zastopnik: toianrlolK in motoioles Mi"
fi^peljava Is ulog* el«ktnOnlfc »rončkoT In« In prodaj* «i
uufonoT, BcrofonoT, In fonegrafov. Stlegi priprav ma toniti f'T delavnica ■* popravljanj« ti'. «u-ojev, kolaa, Motoko'a '
Velika zaloga prlpadkov po tovar, cenafe
TFLEFON Stev. I7S4.
31
Jabolka
razpošilja v vsaki mnoiini lOO kilo po Kron 16*— do 22*— iz kolodvora Litija in po povzetju
IVAN MZBORSEK. Šmartno pri LItlli
Zafoga izgotovljenih oblek in —■ manifakiurneja blaga —
Al Mondo
Preseljena iz Barrlsre it. 33 OO
v nI. deli' 3stri stev. 8 (Sr. Jakob)
Velika lebera moSklh, de*klh in otroških o-bltrk Zaloga blaga za ohleke po tuerl. 8raje* •poilaje hlače, nogorice, pletenine, ovratniki ■apeatalki, ovratnic - itd. itd. v bogati izberi.
Zaloga najboljših modrih, rumenih in belih jop za mehanike itd
Specijaliteta: hlače za delavce. Vse po naj zmernejših cenah.
oije v m žajo proti državi" nredla preiskavo	i nrneruanA UAOfi
p-^ti g »vernika aamema, dro. Mraka cx §	i UrUSlVOnO V99II,
k. z.	Čitalnica pri sv. Jakobu vabi oljađoo
„Jadrat" delavsko obrtno in konscmio	k ple«n mu feoćku, ki ga prr di v suboto
druitvo priredi v soboto, d :e 97. t. m., t	27. t. m. ob 9 ori zveder v d'orani »Trg.
tvojih aoro prire en h prostorih, presto zabavo	iz br. drait«a- ul. S. Fraoceics 2. — Na§i
s ko c cer to ca. Z.četek ob 6 ari zvečer. Vstop	„čl tal oi ca" n» u norao deluje na kultu n i-
vrost.	narodi m ool u Z u? j * t iroi ts« o^ipjre.
Ljudska predavanje, ki se je vrl loprrd-	Pojrebno druitvo pri sv. Jakobu bo
Tfera en im, ;e privabilo morg) občia'.tva,	imelo v pjaed^l ek d te 29. t« m. ob 8. uri
:ako, da je bla S <kolo-a do-ana up Ione	zvečer, r prostorih „E taaomaegs draU'h" pri
polra. G. prdavftfceli P^rdo P emič je r	sv, J^kobo aroio navad io seio, ki oaj se je
skerai d e uri trrjaiofiem govoru na pol uleo	vdelcie vsi gospod e odborniki,
aaftin ofirtal zbranim poslušalcem — v kolikor	-pr-r"
je to tekom enega večera sploh mežoo —	UarOVI.
kaltorni razvoj čtovefttra cd prazgodo inike	Za Žensko podružnico dr. SV. C. In M. »o
dobe, pa do daoa§o;ih modernih £a<o% ko	darovale • b pr.l ci sia»ia g - Kar e Pooikvar
človeku ne zad >stuje več zemlja, t m-eč si	jeve: g.a 3'etče'a iz Lttiie 6 k oo, gnf. Bo-
s.^9 o«vo iti tadi zrak. Z -niosivo preda*anjnt	bUk i'. Litije 3 krone, gdft. S^duče^aiz L ub-
«ed katerim je bilo prjjeciracih «c£ akiop*	ljane 3 krone. — L?pa hvala o»iim ljubioi
tiičib si.k, se ponovi pribodoio	«lamam!
soboto ob J. uri io polzvefierv	,
.,N arodnemdomu" pri S v. I v a n u,	St. 2467 ak.
Ve.ika skladišča manifakturnega blaga in konfekcij za gospode, gospe in otroke.
Plačilo na obroke,
M. B. Katz
TRST - ulica Sani'a 16, II. nadstr.
Podružnica v Gorici, ulica Alvarsz 3, I. n.
Fondo Coroneo.	Fondo Coroneo.
Troberjeu nnmomičnl in patalog. mUZCj
Razstava ljudskih bolezni in pokontevanje istih.
Vstopnina
Ljudska znanstvena predavanja se vrš« ob xo., zx., 12, 4, 6. in 8. uri.
V petek samo za ienske Katalogi v sloven. jeziku.
40 atotink rmjzvztz	Vojaki do narednika 30 stotlnk.
opozarjamo Svetoivan-'
u a kar
Č a n e.
Vendar ai tako l V n fci oolemiki * be-Dežm.ko d.-uš cj pra i %6d>aii)i „Lidipea-dente-: wV«e, kir je trla&k^gt jeoeiiprosoo — bo6e§-oo6t4 — prettamente, intimamente jtalitao-.
Poslano*)
Cdnjeoo ortdatitvo .EDINOST
JlBBBBimCBMBBBBB 11 BBlBill BL
MBBB
i«
v TRSTU. Dne 14. grudna t. 1, od 9 ure d po udDe naprej bo v skladilfu c. k. državnega koio-ti Sri	(C&mpo Harzu) lavna dr&žoa razlifi
Slovenci, vse a lho^e v.taoove ▼ tem meti, ce8' 00 «d»zetega beg«. Kjpci se s tem vse to je „i kaj tržaSk ga\ torej — intima-	na udeležbo. NaUočneja pojasoila d. je
vEliaosttt je recimo anekaj tržalkega", tore} — intiaaameota ita i«no. Vsi
mente itanaoo.	skladiščni
Ligikaf — L gika itiliamkib novin, ki gjMzie takr-le: Mrak ima slevrntko ime, Trb ios« tudi slovensko ime. oba sta T žafrana in I tali a :a. E g »: kar je tržaikfga, ftttadi ima slov<>B»ku fi mo, vse mora biti — intimamfBte italiano.
Tudi neumnost idipelettjvskih" regu-boIov e je pitržnfiila in — res —je italjan-sfea. C-t ei 1
Natečaj za podelj n]e denarnih podpar.
P tas ob 4druet'a ^K^iat Oria.uih eradn kov ▼ Trstu" razphuie nateCaj za podeljene denarn h p dp »r jubilejnega zaklada oe«arja Frana J.isipn I. za sirote in otroke ditivuih urnikov v Trstu v soesku po 60 fcroo.
Pravico do teb d narnh podpor iaaa:o uboge sirote ia ctrcci drž. uradnikov v Trsto.
uradnik k t j tam med uradnic i
C. k. postaj ski urad Trstu, doe listopada 1909. __Postaj enačalnik
j	*) Za Članke pod tem naslovom uredništvo
odgovarja le toliko, kolikor mo zakon veleva.
Velike nove prodajalnice J^* pohištva in tapetarij
:: Paolo Gastwirtb ::
TRST, al Stadion St 6 • Telefon 2Z-85 (hKn gledališča Fenlce)
Dva oddelka: Fino pohištvo — Navadno pohištvo. Csao zmeraa.
Bogata iz bera izbera popolnih sob od 300 d>» 4000 kron Jedilne sob«. Sprejemne in ka tilne dvorane v najuovejšem *l<>gu — 8PECIJAL1 TE T V : Železno in medeno pohifitve ^
Jogata izbera vsakovrstnih stolic. — popolne opreme in posamezni deli. I
I :
Na,bol) preizkušeno in od ptnh avtoritet ter tisoč cv, praktičnih zdravnik v tu-! zemstva in inozemstva pn~j poročeno živilo za zdrave in na želodcu bolne otr >ke in odra tle ; ima veliko živilno vrednost, pospešuje tvoritev kosti in mišic, ure;a prebavo in je v rabi ceneno.
Cene zmerne. Telefon 1395
GiusjEP? Waldner
WM TRST - Ulica Medlo 3 - TRST ■■
Zslv ga jelovoga ieaa a prodajo na drobno in dsbelo, — OKVIRJI ia bako eg^a in jal. ieaa
I
I.bsra vsakovratslli vbloidalh ia oat utealh im^tov ls tmsavs^s In J»lov<gs lasa itd tj
Bogata izbera ohložKoir. - Lopate za pektirje.
Stran IV.
,,EDINOST" št. 329
V Tretn, dne 25. novembra
RESTAURACIJA
PAS8EOIO 8ANT' ANDREA it. 36
Toči izvrstno oivo, vino I. vrste Oobra kuhinja. Velika dvorana in pose osa E Etflflfl O f b,vii ,a8tnik gostil, soba zs društva I - LlJUV KI ::: alla STELl a.
.Ml flUtlCHl CflHPl ELISI":: ML
mm
Z >cto podiuž ico ie podarila ga Terezij* B ček 20 br n mesto cvetja za alejnctt 26-ifctcice gospe Karle Pooikvarjeve. — Živela ehfia vrla rodel ubka !
— Ker se ni mogel vdeležiti zborovanja „TJčitelsk ga dmltva", ie dere vel gospod £ ml Ptkiž, nfiittlj v S?. Križa 2 kroni za ■oiko jod cŽLico av. C. io M, — Za iato podružc'co je nsbrala gospica Arg^ia Orlova ntifeHca v Zgcnikn, med prijatelji ia searci v gostolinbni Kaznelovi hiši v Zgonikn 10 kron. — D^nar hreni uprav*-.
Vesti iz Goriške.
x Vreme v Gorici. Tu je nastopil neoa
dem a p»ce< hud mn-r.
x 0 nezgodi na južnem kolodvoru. — V
nedeljo emo sporočali c £.• zgodi, pri kateri je lokonsoti?a odtrga?a obe bogi prerciiečn JV. B t ča, Iz bo'uSnxe porečejo, da pr< ti vsakemu pričtkovtnu gre po esrefienenu Ba-kiča na bolje in ni izkljUČtno, da revež ostane pri i-vl eniu. seveda — bres ro» !
x Pevsko in glaabeno društvo (poSrufc-niea G.asbent* M&uce v Lmotjam), na^i bo nudilo dne 4. io 5. decmbrs, v koliker se da soditi po vsporeau obeh koncertov, neke j izred ege.
Natopita med drugim tuđi gor'fikim Slo*eBcem že znnca £ ška umetnika O n d r i* iek in F a m e r a. Go*p. Ondriček'si je nbral iz avojfg* repertoirja točke, ki nas getovo cčar&jo. Saj pezcamo ni<g>vo izborno ia t mper&^c-Ltno igro iz zidnega njfgjviga sestopa v G rici.
Gotp. Jos. F a m e r a je eden nijboljSib lefikih p: anittov in s; remija Oi d ič&a Se več let na rtzičmb uaetni&kih pctovi c ib.
Zoor „Pevhkega in gts«. društva" bo preiz^a^l ooa vrfera po tn> miško in eno i ad'DO tnčko. P )a se bo tndi nova akladba kotC'-rtnegfi lodje g. Micbla „Sokr&tova amriM. — Gos?. M cbl je še mlad, e neder ! jen sklidaieij. Ugatbil je žo več znamenit h ■aiih pe-Di , kakor „Človeka nikt>ru, »Neza konska nsi-ti" i. dr. Nj;nove,fi& n egova kem-pezici a je dovršeuo delo, sucv m a je vzete is antike.
Vipored ob* h korcertov vsebuje izbrane vendar re pre ir^no t»žae točke. Valed tega je prič* kivtti, da se Slovenci in Siovtnke i/ mesta io d=2ete v vtlikem Sten,u udeltže t*h koLCutov.	_
Vesti iz Kranjske.
Ljubljanski občinski svet je imel v torek •ejo. Vcou jo je ptožuiau dr. T^včer, ki je prečita! parno župana Hr baria, da pedarji •vo.o kcjižn co mestni o čini p d ptgoiem. da jo v&ta dokler žiti. Na predi g dr. Trii lerja je bila tki« ojeua :<ja*e, po kateri ae abčina zareže, da cdttopi poslopje nove obrtne. iole di ž * vi v neomejeno laat.
Žganje umorio štiri može. V Š na ton pri Krao., u je šn^ps tzei te a« m enega tedna iliri mi Ske. Dva sta umrla hipi ma, ko sta ee ga oapila v isti kičmi. Dva sta pa zm znila ke sta b'l* pnare.
Časopis za slovenske lovce. »Slovensko lesko aiušt*oM Dbibei&fa z i o ;m letom pri 4«ti t;dajati lastno giasilo. L st bo izhajal v L ublani po enkrat na mes< o in se bo bavil v prvi vrsti z iovem, v dtngi s prircdoslovjtm.
Vesti iz Štajerske.
Ravnateljem ptujske g'mnazije je imeno-
van z> g iz* n Nun c ir S ho • i g r.
Nove nemške šole v Celju Cetuki meitri •vet >« skteii zg ud ti novo tumŠko d ško ^id ko in mišč neko šolo. K ?er*-dhi bo pri-apeval Demški „Scbulverein** s 150.000 K.
Vesti iz Koroške.
Nov škandal na kolodvoru v Ceovcu
Pri 10. t. tt>. — poroča „Ml" — ie i>o 7. ari z*ečer zahteval g. A. Eriat cd Miri ena Žil« ta ceicvšk m ko odveru vozni 1 atek slovensko. Z-to je bil aretovao. Redar g« je gnal na m g *trat, k er so ga vtaknili, t>e da Vi *a bil kdo staral, v neko lnkojo, k j r do Itirik zjutraj valed mreža n? uogel zaspau. j Zato je zeče klicati, da so ga deli v — I boljšo lokrjo. ZiU'raj pito so ga ?a»l šali. | Obia«nH«a se je vr&ila Hopolndne. D khrali' •e nu 24 ur zaprra. S«»eda je g. Erra* vležil pnziv. Zep četo delo, biut^ino preg»»-njen e Slovenci v ce torej po naročilu M t* aitza in n^mškfg* volkirata pridno nadel u e. A gospode cej brdo prejrfani, da se bo t< lepovstvo Sa p ebitro na nj h sem h me&če va'o.	_
Vzdramite se!
„Slava kliče Slovane na delo". — Krasno izdelane razg er'niee. Založil in razpošilja Rudolf Može, 'i rat, via Scalinata St 1.	2017
Oddasta se
i i
i Tilko H075.
dve sobi in kuhinja. - Naslov pove uprava Edinosti pod Ste
2075
Gostilna „Al Ginnasio
(( ul. Squero nuovo 7
ima pijače in jedila prve vrste. Priporoča se slavn r WHn«t^n m obilpn ohink H. K n * i č.	1237
Vinarska in gospodar-zadruga v Dornbergu pri Gorici pjr<i"
mnngo tiat č hektolitrov najizbornejšega \ina — med tem tudi sladkega £ la „prosekar". - Na zahtevo se »luži z uzorci	1974
Pozor! M. LEVI Pozor!
Trst - Via delte Beccherie 22. vrata št. 13
Kupuje rabljeno pohiStvo, ponošene obleke In Šivalne stroje. Fisati dopisnico. Pride sxm na dom.
LASTI A HIŠA š Teiofon it 262
LASTNA H1$A " Telefon St 262
Največje narodno spedicijsko podjetje na Kranjske™
JOSIP SKERLJ
L;ubijana Oura|ska Cf sta 29 (ex Bavar. dvor)
se priporoča za >sa v ppfd c i*ko etruk spada oča naročila, gC aatera izvili toftao ln solidno
cenah.
UUU'JLEd
Interesantna ! NOVOST!!
Nenavadno presenečenje.
ATtomatičuo Tžigalo
REGENT".
Žepno kresilo la Istočasno žepna svetlika.
Jako elegantno in praktično. Navadno n porabljanje i 1 roko.
Z enim pritiskom osen] m lat
Cena z opitom mil : 1 komad K S S"; 3 komadi K 7.75; 6 komadov K. 15-—; 18 kouuHov K S7-—. Poštnine proste poAillatve, ako m poAlje denar naprel ali pa po poveetju.
ALOIS SCHAUNAItN
PO POVZETJU STANE SO STOTIN K VEC.
| I lad 40-leiei vspes :i' Had 40-letm vspiTl ^
PASTIGLIE PRENDINI

1
Iščemo gospodinje,
kupile dobro blago po nizki ceni. :::: 40 m. 5—12 m dolgih, lepo izbranih ostankov, od posteljnih pregrinjal, Zefira, tkanine po povzetju K 20-— poštnine prosto. 140/200 cm rjuhe V» ducate K 11- —
Neugajajoie blago se sprejme nazaj proti povračilu zneska.
od ogolnajene sladke i ko J s.
Izna ditelj in izda at 1] P. PRENDINI t Trstn.
::: Zdiavniško prip« rr-čeoo pr- ti :::
grlobolu, kašlju, hrlpavosti, kataru.
Podelinje pevcem in govornikom M glas. Zaloga v lekarni P. PRENDINI
la t vseli ballSiH leKanaft ? Trstu in Evropi.
Zahtevajte ved&o „P»at gll« Freadlnl".
m t taliti je ia podrejab~|
Slovanska tkalnica 1 V. C J(. X. 3[rkeno§ko gorovje.
Slovenci irsta in izven Trsta!
Otvorit sem prvo dalmatinsko
žgfanj arno in zalogfo
v Trstu, ulica Ghega št 10
8 slov. napisom, ki Tsacga Si ovan k razveaeli. Točim najfintji dalmatinski tropinovec po Eron r*0. (Za trgovce etne prim-rno znižane). ToOim tudi uruge likerje. — Priporočam se glavnemu občinstvu za obilen ob'sk v na..i, da velja beseda
Svoji k svojim! La*tmk Gajo Bonefać ć
mu mošKega in imt Iga
iiagroTumlme tvki'm 8«cime. prodam dokler bodo r zal. gi po jai>o znttaoih ceoab. Ne ra »ud te ug dne prilike, ter cahtevajte p toin dopisnice breiplaćoo po<iljate» u ion ev.
franz SchmidtJagerndorf]03
Arstrllska 81<-z«j<\
ogomil Fino
DiTii ararf SaMEi
ima svojo
_ nouo preda-
lalnlco v or
t^m v THSTV a!. Vine. Belijs i 3
attprotl cerkve srci. Antona ooirega
Vssho jrstn« verttke po oravi h tov. cenah
Podpisani naznanjam slavn. občinstva,,
da sem otvoril znano gostilno
„Pri Valentinu"
Barriera vecchU šlev. 34^
Točil bom pristna vina. — Dobra domača kuhinja cenj gostom vedno na razpolag«
Za obilen obisk se toplo priporoča
A DEKLETA,
Restavracija »LAUDDN"
Trst, ulica Stadion Stev. 10
vgsko nedeljo in praznik, četrtem ia soboto ....
koncert.
Začetek ob 7. ln pol ari zvefl.
Božična ' darila!
Požurite se naročiti potom dopisnice moj cenik, kateri obsega SflT* B00 podob.
Konigf, Dunaj 7f3
Kaiserstrasse 101
^^lostu. dovoljena razprodo^^
S
©
© © © ©
Kdor želi
poftra Dntovlje.
i upiti e|.>e m ade preiičke. naj se obrne na Josipa Živic v S&opem
20.2
Moške srajce iz cretona . .K	3'—
Moške srajce iz zefirja . . . ,,	5.—
Moške nočne srajce . . . . „	3 50
Mogke spodnje hlače . . . . „	2 8©
Moške svilnate ovratnice . . „	— "6©
Moške ovratnice I. kvalitete „	1*3©
Moške modne nogovice . . „	1*—
Mnški dežniki......„	4'—
Moški dežniki (svilnati) . . „	9 50
Moški telovniki (pol volne,) . „	3 5©
Mus,i telovniki volneni . . „	IS SO
M' ške rokoviceglf^e . . . „	2 5©
Moške rokovice nuppa . . . tf	3•—
Moški modni telovniki . . . ,,	8 —
M<>ški baržuoaBti telovniki . „	9 50 M >ški modni žepni robe« . . „
Moški žepni robci (an. plaid->) „	18 —
Moške pot- e kape . . . . „	2 4©
Moške flanelaste^ srajce . . „	3 50
Moške palice s srebrn, ročaj. „	T*—
Moški kopalni plašči . ... „	7 SO
Ženske čipkaste bluze . . „	7'—
Itd. itd. Itd.
: Vsled oddaje: . prodajalnice : Možkoin žensko :: blago s ::
33
popustkom —
Prodajne ure od 8. in pol do 1 in od 3. do 7. pop.
Svilnnte bluze......K
Bluze iz i jntasa.....„
Tafetasfa krila......„
Suknena spodnja krila . . .	„
Suknena krila......„
Ponočne halje......„
Rokovice gl»ge......,,
Avtom, p^jčolani.....„
Gledališčue šarpe.....f,
Ženski pasi..........
{(Garniture iz hatista . . .
Srajc • in hlače....."
Ženski potni plaids . . . .	,y
Ženske nog -vice ajour . . .	„ Z n-iki dežniki . Svilnati solnčniki Kopalne obleke . Kopalni plašči . Svilnate »nogovice Modni žepni robci Suknene dokoiemce Oplečki iz batinta .
itd. itd
H SiO
itd. ^t^r^tHM:
Alla Flotta Američana, Trst
Plnzzo della Borsa i.
fen E
i=ll=JE
Tivirie ia delavaic« pohištva la stavkanib Uelktv v SOLKANU pri Carici.
fiortea, irt k alti., Salkaa
Mizarska zadruga v Solkana
Osrednje ravnateljstvo.
ZALOGE SOLKAN, TRST, vte CtMmni 4
ZALOGE i REKA. Via Pile 2 SPLIT, MMvt] efeall
Brz.: ZAORUGA - Trst Telef. it. 1631 iRtsrurfcaa Žage v Soteski (Bstainj)
Letna produkcija «= K 1,000.000
HOTEL HALKAK
70 sob, olektr. razsvetljava, lift. kopelji CENE ZMERNE. •• POCKAJ & K0GL.
H OTE I j BALKAM