št. 187 (16.224) leto LIV. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945. njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. sep-embra 1944 do 1. meja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST-m Montecchi 6-Tel Oto 7786300 GORICA - Drevored 24 maggio 1 - Tel. 0481 533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ i POSTMNA RAČANA V GOTOVN | Hljn I ID Spedizione in abbonamento poslale 45% M 2, cxxnma 2Qb, legge 66296 • Filiale di Trieste SOBOTA, 8. AVGUSTA 1998 Brez pogum nebo slo Sandor Tence Po včerajšnjih dogajanjih v deželnem svetu bi bilo res najbolje, da bi takoj spet sli na volitve. Ker je to nemogoče in ker bi vohtve s tem zakonom samo potrdile junijski izid, moramo sprejeti to, kar nam ponuja dana situacija: skrajno politično zmedo in negotovost, ki je ni videti konca. Dogajanja, v katerih je Oljka v bistvu rešila desnosredinski manjšinski odbor, so odraz zmede in slepe ulice, v katero je zašla Furlanija-Julijska krajina. Za to je kriv slab voblni zakon, ki ne zagotavlja trajnih večin, odgovornosti pa je treba iskati tudi drugod, nenazadnje v pomanjkanju resnega in sposobnega pobtičnega razreda (na levici in desnici), ki bi bil kos novim in vse zahtevnejšim nalogam. O tem smo že tolikokrat pisali, zvoniti po toči pa je vedno nesmiselno in tudi neumno. (Ne)zaupnica odboru predsednika Roberta An-tonioneja dokazuje, da je treba pravzaprav zaCeti vse znova. Pogajanja, ki so trajala vse od volitev, so rodila manjšinsko in krhko vlado Pola svoboščin, ki ne uživa podpore niti desnosredinskih komponent, drugih rešitev pa trenutno ni; morda se bodo pojavile septembra. Včerajšnja poteza Oljke je že doživela raz-hene ocene in kritike, ne glede na umestnost in primernost tega nepričakovanega zasuka pa je leva sredina dokazala ne samo, da obstaja, a da jeseni lahko tudi kaj koristnega naredi. Bomo videti. V zadnjih letih je v naši deželi, razen redkih izjem, prevladovala politika z majhno začetnico,. ki je privilegirala oblastniške igre in igrice ter obenem spodbujala neverjetne polemike in spore med Trstom in Furlanijo, ki sodijo v ropotarnico zgodovine. Rezultati te politike so vsem pred očmi. Deželna skupnost, ki je živa in aktivna tvorba, si take politike in takih politikov res ne zasluži. Napočil je skrajni Cas za Politiko z veliko začetnico, ki edina lahko zaustavi dekadenco Dežele in jo spet preusmeri na tir razvoja in perspektivne bodočnosti. Morda smo preveč optimisti, ker Se verjamemo v moc in v plemenitost politike pa pričakujemo, da bo jeseni res prišlo do zasuka. Za to pa bo potreben velik pogum. _______________KENUA-TANZANIJA / V NAIROBIJU IN V DAR EL SALAAMU_______ Atentata na veleposlaništvi ZDA terjala ogromno mrtvih NAIROBI, DAR EL SALAAM - Včeraj sta v razmahu nekaj minut dve strahotni eksploziji odjeknili ob ameriških veleposlaništvih v kenijskem Nairobiju (na sliki AP) in v tanzanijskem Dar el Salaamu. Najhuje je bilo v Nairobiju, kjer je eksplozija po podatkih policije terjala osemdeset mrtvih, med katerimi je najmanj osem ameriških državljanov, in več kot tisoč ranjenih. V Dar el Salamu je bilo sedem mrtvih in kakih šestdeset ranjenih. Med mrtvimi v Dar el Salaamu ni bilo ameriških državljanov, italijansko zunanje ministrstvo pa je sporočilo, da v atentatih niso bili baje prizadeti Italijani. Že včeraj so po ukazu ameriškega predsednika Billa Clintona na vseh ameriških javnih poslopjih v ZDA in v tujini zastave spustili nas pol droga v znak Žalosti in poudaril, da bodo za vsako ceno izsledili odgovorne za podla dejanja. Za sedaj odgovornosti za atentata ni prevzela nobena teroristična organizacija, a vsi sumijo, da je treba krivce iskati med islamskimi skrajneži. Povsem razumljivo so tako v Afriki kot po vsem svetu dodatno zavarovali ameriška veleposlaništva, v Nairobi in v Dar el Salaam pa so že odletela ameriška letala s preiskovalci in zdravniškim osebjem, ki bo pomagalo ranjencem. Podla atentata obsoja ves omikani svet, ki se boji, da je to uvod v novo obdobje terorizma. Obsodbam italijanske in francoske vlade se je pridružila tudi ruska, ki upa, da bosta Kenija in Tanzanija odkrili krivce in jih kaznovali. POLITIKA / NEPRIČAKOVAN POLITIČNI RAZPLET Levosredinska Oljka rešila manjšinsko deželno vlado TRST - Deželni odbor Roberta Antonioneja je dobil zaupnico, ki pa za njegovo koalicijo zveni v resnici kot politična nezaupnica. Vlado in njen program je podprlo 24 svetovalcev Forza Italia, Nacionalnega zavezništva, Unione Friuli in CCD, proti pa je glasovalo 22 svetovalcev Severne lige,' SKP, levih demokratov, Ljudske sredine za reforme in zelene-socialisticne skupine. Za preživetje odbora je bilo odločil- no zadržanje 13 svetovalcev Oljke, ki niso sodelovali pri glasovanju o zaupnici. Leva sredina meni, da bi padec deželne vlade bi v tem trenutku predstavljal neodgovorno in tudi nevarno dejanje, Pol svoboščin pa bi se predstavil javnosti kot žrtev politične zarote. Tega si desnica ne zasluzi, sta podčrtala Renzo Trava-nut in Isidoro Gottardo. Da gre za neodgovorno dejanje leve sredine pa so prepričani komunisti. Njihov načelnik Roberto Antonaz je zadržanje Oljke označil kot pravi škandal in kot sad cinične raCunice, ki bo zelo negativno vplivala na celotno deželno skupnost. Antonione je v svoji repliki spet na kratko omenil zajamčeni deželni mandat za slovensko manjšino, ki pa sodi med pristojnosti in ne x 'a('° Na 3.strani KOŠARKA / SVETOVNO PRVENSTVO V ATENAH »Azzurrom« ni uspel podvig ZDA boljše v zadnjih minutah ATENE - »Azzzurrom« ni uspel velik podvig, da bi premagali Američane in se uvrstili v polfinale svetovnega košarkarskega prvenstva v Atenah. Italija je sicer izgubila proti ZDA s 77:80, Se tri minute pred koncem pa je vodila s 6 točkami prednosti. Tudi to vodstvo pa Italijanom ni bilo dovolj za zmago. Američani bodo danes v polfinalu igrali proti Rusom, ki so vCeraj visoko premagali Litvo z 82:67. Jugoslavija, ki je v Četrtfinalu premagala Argentino s 70:62, pa se bo danes pomerila z Grčijo, ki je vCeraj odpravila Španijo. Na 9. strani Kako je s prodajo Devinskega gradu TRST - Tržaški dnevnik II Piccolo je vCeraj z velikim poudarkom objavil vest, da naj bi se devinski graSCak Karl Thurn und Taxis dejansko že pogodil za prodajo Devinskega gradu. Odkupila naj bi ga ameriško-Svicarska družba Swiss America. Seveda smo skuSali vest preveriti. Kolikor nam je bilo mogoče ugotoviti, se omenjena družba res zanima za ta nas znameniti zgodovinski spomenik, vendar zadeva Se zdaleC ni tako zrela, kot jo je prikazalo omenjeno Časopisno pisanje. Na 4 strani Slovenec prevažal turške begunce GORICA - Finančni stražniki so včeraj na mejnem prehodu pri ŠtandreZu na navidezno praznem tovornjaku odkrili 32 turskih državljanov. Strpani so bili na samih šestih kvadratnih metrih ozkega skr ivališča za dvojno steno prikolice. Šoferja, 40-letnika iz Celja, so aretirali in tvega sedaj strogo zaporno in denarno kazen. Priseljence, ki so z letalom prileteli do Bosne in od tam nadaljevali s tovornjaki namenjeni v Italijo in Nemčijo, so zavrnili Gez mejo. Na 8. strani VIDU/04 OD 10. JULIJA DALJE 6 TEDNOV SEZONSKI POPUSTI v veleblagovnici 1DUSSI Čedad - Trg Picco 14 Velika izbira moških, ženskih in otroških oblačil ter športne konfekcije RIM Veltroni o odnosih v Oljki in Bertinottiju Zaskrbljenost zaradi krepitve desnice RIM - Ce Bertinotti jeseni ne bo podprl vlade ob predstavitvi finančnega zakona, bo na oblast ponovno prišla desnica, ki je zaradi ponovnega zbižanja med Polom svoboščin in Severno ligo spet moCna. V okviru Oljke mora priti do široke razprave, nikakor pa ne do notranjega obračunavanja. To sta dve od ključnih vprašanj, ki jih je podpredsednik vlade VValter Veltroni naCel v intervjuju za dnevnik Corriere della sera. Veltroni v zvezi s potezami tajnika SKP pravi, da ne ve, Ce bo povzročil vladno krizo, glede odnosov v vrstah Levih demokratov pa je zanikal, da bi obstajali dve politični liniji in da D’Alema razmišlja o notranjem odločilnem sporu. ____RIM / PETI BOMBNI PAKET V SEDMIH DNEH_ Preiskovalci iščejo krivce med anarhisti Naslovnik pete pošiljke je Umberto Goy (SKP) RIM - Pet bombnih paketov v sedmih dneh: peti naslovnik je Umberto Gay, ki v milanskem občinskem svetu zastopa Stranko komunistične prenove. Po splošni oceni zadeva postaja vse resnejša, preiskovalci so se po prvih štirih, v pravem pomenu besede eksplozivnih pošiljkah, predvsem preusmerili v iskanje krivcev v vrstah ekstremističnega dela anarhistov, glede na podobnosti (zaenkrat med prvimi štirimi bombnimi paketi, zadnjega ‘še niso dodobra analizirali) pa so vse bolj prepričani, da gre za načrtno delovanje ene organizacije. Vprašanje pa je in glede tega so mnenja bolj deljena, Ce je operativna centrala res odraz delovanja anarhistov ali pa Ce so anarhisti kulisa, za katero se skriva kdo drug. Kot je bilo poudarjeno, številni primeri iz preteklosti navajajo k previdnosti pri pripisovanju krivde anarhistom. Na osrednjem rimskem sedežu policije so se včeraj sestah odgovorni za posebne oddelke Digos v krajih, kjer so se pojavih bombni paketi oz. kjer je dejavnost anarhistov še zlasti zaznavna. Na srečanju so izdelali skupno strategijo pri preiskovanju posameznih primerov, svojo pozornost bodo še posebej osredotočih na skupine ekstremističnih anarhistov, vsekakor pa bodo skušah izslediti tudi posameznike, ki naj bi zagrešili kazniva dejanja. Kot je po srečanju izjavil šef policije, prefekt Masone, pa bodo istočasno izvajah tudi preventivne ukrepe, se pravi, da bodo skušali zaščititi osebe in kraje, ki bi bik lahko tarča naslednjih atentatov. V zvezi s tem se je nekaj rimskim javnih upraviteljev in podjetnikov, ki so jim v preteklosti grozih, že pozanimali, kaj jim je storiti, da bi njihove poštne pošiljke bile pod policijskim nadzorom. Sicer pa so poštni uradi, kamor prihajajo paketi, predno jih odpošljejo naslovniku, v stanju pripravljenosti, še zlasti centralni rimski. Včeraj bi se morali srečati tudi sodniki, ki sledijo posameznim pri- merom, vendar pa so srečanje prene-sh in naj bi bilo danes. Sicer pa se v zvezi z bombnimi paketi oglašajo znani italijanski sodniki, ki so sledili raznim prevratniškim dejanjem. Tako gre po oceni Pier Luigija Vigne, državnega protimafijskega tožilca, sicer za teroristična dejanja, ki pa ne predstavljajo širšega terorističnega gibanja. Preseneča pa, je še rekel Vi-gna, da so atentati naperjeni tako proti »sovražnikom« kot tudi proti »potencialnim prijateljem«. Po mnenju beneškega tožilca Feliceja Cassona pa je pomenljivo dejstvo, ki ni zgolj slučajno, da zaenkrat v atentatih nihče ni bil ne ubit ne ranjen. Antonio Marini, ki je bil eden od tožilcev na procesu proti 55 anarhistom, pa je izjavil, da so elani anarhistične organizacije ORAI atentate pravzaprav napovedali. Socialni centri pa so včeraj ponovih zahtevo po političnem in ne sodnem obravnavanju protestne dejavnosti, za tisti del seveda, ki se ne kaže v odpošiljanju bombnih paketov. SODSTVO / KLJUB PRIZADEVANJEM Nacistični pokoli ostajajo vse bolj dokončno nekaznovani PADOVA - Ko so pred dvema letoma prijeli nacističnega krvnika Ericha Priebkeja, enega izmed odgovornih za pokol v Ardeatinskih jamah pri Rimu, je v Italiji kazalo, da bodo sodne oblasti skušale razčistiti marsikateri podoben primer nacističnih pokolov, ki so jih pred leti »začasno arhivirale«. Med javnimi tožilci, ki so se tedaj »prebudili« s takšnimi nameni, je bil tudi namestnik državnega pravdnika pri vojaškem sodišču v Padovi Sergio Dini. Slednji je tedaj vložil prošnjo na Višji vojaški sodni svet za obnovitev sodnega postopka proti nekaterim osebam, ki naj bi bile po njegovih preiskavah odgovorne za razne nacistične pokole na sedanjem ozemlju Veneta in v Furlanije-Julijske krajine. Toda doslej mu Višji vojaški sodni svet ni prižgal zelene luči za nobenega izmed njih. »Zal na tak način zločini ostajajo nekaznovani, in to vse bolj dokončno,« se je Dini potožil na nekem srečanju s Časnikarji. Dini je posebej omenil primer pokola 33 oseb, ki naj bi ga 25. avgusta 1944 v kraju Torlano pri Nemah zagrešil nemški poročnik Fritz VVunderle. Kljub vsem prizadevanjem je VVunderle mirno živel v Nemčiji ter tu pred nedavnim umrl. Zdaj se Dini posebej ukvarja z dvema primeroma, in sicer s pšokolom 82 ljudi v kraju Pedescala pri Vicen-zi in 158 ljudi v kraju Castello di Godego pri Trevisu. A nic ne kaže, da bo lahko prišel stvarem do dna. AVTOMOBILI / PRODALI SO MILIJON 100 TISOČ VOZIL VEC KOT SICER Pozitiven obračun 19 mesecev ugodnosti za nakup avtomobilov V prihodnjih mesecih pa bo prodaja zelo verjetno upadla RIM - ObraCun poldrugega leta prodaje avtomobilov z državnim prispevkom in popustom proizvajalcev je nadvse pozitiven. Obdobje izrednih ugodnosti se je po 19 mesecih zaključilo prejšnjega 31. julija; v Času veljavnosti odloka so prodali 4.046.400 avtomobilov; izvedenci ocenjujejo, da se je ugodnostim treba pripisati prodajo 1.115.000 avtomobilov (665 tisoC lani in 450 tisoC letos). V odpad je šlo 1.650.000 veC kot 10 let starih vozil, kar je prispevalo k zmanjšanju oneznaževanja. Država je sicer podprla nakup novih vozil ob istočasnem uničenju starih vozil z 2.300 milijard lir prispevkov, kljub temu pa je obračun pozitiven tudi za državne blagajne, in sicer za 2.200 milijard lir zaradi visokega priliva od davkov na nakup vozil. Prodajalci so kupcem priznali popust za skupnih 3.600 milijard lir. Izredna prodaja je vplivala za 0, 4 odstotka pri porastu lanskega bruto državnega proizvoda in 0, 2 pri letošnjem BDP. Letošnjega julija je registracija 254 tisoC novih vozil pokazala porast 3, 15 odstotka v primerjavi z lanskim julijem, in to po dveh za- porednih mesecih z negativnim trendom (maja -6, 18%, junija pa -1, 48%). Prvih 7 mesecev letošnjega leta beleži .skupni porast 5, 9 odstotka. Julijska prodaja 254 tisoC novih avtomobilov predstavlja samo 48 odstotkov celotne mesečne prodaje, preostati delež pa gre pripisati prodaji rabljenih vozil za skupnih 529 tisoC vozil. Veliko vprašanje je, kaj se bo zgodilo v prihodnjem obdobju: nadpovprečna prodaja v zadnjih 19 mesecih bo zelo verjetno negativno vplivala na prodajo v naslednjem obdobju. Združenje prodajalcev avtomobilov tuje proizvodnje predvideva, da bodo morali znižati prodajne cene, da bodo lahko priklicali kupce v avtomobilske salone, izrazili pa so tudi upanje, da bo vlada zmanjšala davčni pritisk na zasebna vozila. S pamento davčno politiko je mogoče doseči dobre rezultate, pravijo, kot dokazuje sprememba pri zaračunavanju vsakoletnega avtomobilskega davka: od kar so prešli od t.i. fiskalnih konjev na merjenje prave moči motorja, se je povečala prodaja dizelskih vozil, ki onesnažujejo znatno manj in rabijo bolj ceneno gorivo. V primerjavi z lanskim julije je letos prodaja fiatovih avtomobilov upadla za 7, 3 odstotka (100.650, lani 104.500), Lancia in Alfa Romeo beležita pozitiven trend (1, 1% in 23, 2%); delež italijanske avtomobilske proizvodnje na skupni prodaji vozil predstavlja nekaj manj kot 40 odstotkov. Med tujimi proizvajalci beležijo napredek Opel (22, 6%), Renault (16, 2%), Citroen (0, 5%), Mercedes (31, 8%), Volksvvagen (90, 9%), Audi (2, 2%), Skoda (7, 9%), Daevvo (123, 4%) Hyundai (42%), Toyota (88, 2%), Honda (9, 2%), Nissan (8, 1%), medtem ko upada prodaja za Ford (-24, 6%), Peugeot (-32, 4%), Bmw (-3, 19%), Rover (-9, 2%), Seat (-56, 5%) in Mitsubishi (-19, 7%). Prodaja avtomobilov se je julija povečala tudi v drugih evropskih državah, in sicer na 1.240.000 vozil, kar je 8, 7 odstotka veC kot lani. V prvih sedmih mesecih leta so po Evropi prodali 8.665.000 avtomobilov. Fiat je julija prodal po Stari celini 55 tisoč vozil, kar je lep uspeh v primerjavi z 38 tisoč avtomobili lanskega julija: Fiat prodaja 12, 5% vseh avtomobilov v Evropi. KRIMINAL / O K ROGLA MIZA »Sodstvo: ne samo o mafiji in čistih rokah« GROSSETO - V prvem šestmeseCju letošnjega leta so zaradi sodelovanja z mafijskimi organizacijami v Italiji aretirali že 741 oseb, v istem obdobju pa so zabeležili porast atentatov z uporabo eksploziva (teh je bilo največ na Jugu, v večini primerov pa so bili uperjeni proti novim tvrdkam in mladim podjetnikom). Te statistične podatke je občinstvu postregel Pier Luigi Vigna, načelnik vsedržavnega protimafijskega poveljništva. Vigna se je v Četrtek udeležil okrogle mize, ki jo je v bližini Grosseta priredilo združenje Legambiente, ob njem pa so spregovorili še palermski sodnik Giancarlo Caselli, beneški tožilec Felice Cas-son in polkovnik Nicola Raggetti. Vigna je podrCrtal, da mafija vedno bolj pritiska na podjetnike in trgovce. To je ena od bistvenih značilnosti ogranizirane-ga kriminala, ki se po tem razlikuje od ostalih oblik prevratništva, na primer od terorizma. Teroristi, je v svojem posegu nadaljeval pravdnik, so imelo malo stikov z javno upravo in s svetom podjetništva, mafija pa skuša vplivati prav na te sektorje naše družbe. »Sodne organe ovira pri delu ozračje splošnega nezaupanja, ki je posledica množičnih napadov na sodstvo s strani določenih političnih krogov.« Palermski pravdnik Giancarlo Caselli je omenil, da se v Italiji vse preveč razpravlja o »izrednih« sodnih postopkih proti mafijskim voditeljem in znanim osumljencem podkupovanja, premalo pa je zanimanja za »vsakodnevne« sodne obravnave, ki zadevajo neprimerno večje število državljanov. TUNIZIJA »Govorili smo tudi o položaju Bettina Crecdja« RIM - »Seveda, govorili smo tudi o Craxiju in širše o sodelovanju na pravosodnem področju.« Tako je povedal tu-nijski zunanji minister Said Ben Mu-stapha, ko so ga včeraj Časnikarji vprašali, zakaj ni o zadevi govoril na predvčerajšnji tiskovni konferenci ob zaključku italijan-sko-tunizijskih poo-govorov. »Ce o tem nisem govoril, je bilo zato, ker status Craxija ni bil med točkami na uradnem dnevnem redu zasedanja,« je še pojasnil šef tunizijske diplomacije. »Italija in Tunizija sta prijateljski državi. Očitno so zadeve, ki jih velja obravnavati na ravni ministrstev,« je pomenljivo pristavil. 1 7. AVGUST 1998 v LIRAH valuta nakupni prodajni 2C C ameriški dolar 1732,00 1758,00 CD n nemška marka 979,00 995,00 funt šterling 2823,00 2878,00 2 o švicarski frank 1159,00 1184,00 N H belgijski frank 46,81 48,81 .. . l^foBRUSEU n PARIZ 12,26 ,2,26 ^ DUNAJ ,2,26 ŽENEVA 13,27 LJUBLJANA l«/30 ° MILANO 1020 BEOGRAD 17,29 / o LIZBONA 22,34 MADRID 17,37 ° X' Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. X SPUT OSOFIJA 18,27 RIM ''<^-SKOPJi= ^ L3/33 ^ , -h X ‘ 6\ r ■ \.ATENEq26/37 DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 5.56 in zatone ob 20.24. Dolžina dneva 14.28. LUNINE MENE Luna vzide ob 20.39 in zatone ob 6.01. PLIMOVANJE Danes: ob 4.34 najnižje -65 cm, ob 11.05 najvisje 45 cm, ob 16.45 najnižje -27 cm, ob 22.32 najvisje 48 cm. Jutri: ob 5.04 najnižje -65 cm, ob 11.35 najvisje 48 cm, ob 17.23 najnižje -29 cm, ob 23.08 najvisje 46 cm. MORJE Morje razgibano, temperatura morja 18,9 stopinje C. — BIOPROGNOZA Vremenski vpliv na splošno počutje in razpoloženje ljudi bo ugodno. Po nižinah bo sredi dneva toplota obremenitev velika. (vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije^ TEMPERATURE V GORAH °C 500 m.............27 1000 m.............22 1500 m.............17 2000 m............15 2500 m ...........13 2864 m............10 DANES GRADEC 13/29 CELOVEC O 10/29 9 M. SOBOTA O 12/29 io,29l ick a rine a MARIBOR o 12/29 O PTUJ ZAGREB 13/30 O m Jasno bo, burja na Primorskem bo ponehala. Naj-nižje jutranje temperature bodo od 9 do 14, najvisje dnevne od 26 do 31 C SOSEDNJE POKRAJINE: Tudi v sosednjih pokrajinah bo prevladovalo jasno vreme. JUTRI GRADEC 15/31 TRBI2 CELOVEC O 13/31 M. SOBOTA O 16/32 12/28 ri KRANJSKA ^ O KRANJSKA GORA ^ TRŽI C 14/31 9 GRADEC 13/29 MARIBOR O 16/32 PTUJ CED. 18/34 O OVIDEM 18/34 CEUE O 15/32 O KRANJ 6J O' N. GORICA 17/33 GORICA ^ 17/33 O V •'LJUBLJANA 17/32 POSTOJNA 14/30 N. MESTO O 16/33 ZAGREB 16/31 O <6 „sr>- To PORTOROŽ ^ X ZN O 19/33 KOČEVJE O UMAG ^ČRNOMELJ IREC PA2,N OPATIJA O REKA 20/32 V nedeljo in ponedeljek bo sončno. Temperature bodo okoli 30 stopinj. ZDA / TEŽAVE ZA CLINTONA Z njenim pričevanjem vse bližje odločitvi do bi kongresu poslali obtožnice za »impeochment« VVASHINGTON - Nekdanja pripravnica Bele hiše Monica Levvin-sky je v Sesturnem pričanju, polnem nevarnosti za predsednika Billa Clintona, članom velike porote ameriškega zveznega sodišča predvčerajšnjim predstavila svojo plat skoraj dveletnega razmerja s predsednikom. Po pričanju, na katerega je pristala po šestih mesecih, potem ko je prejšnji teden s tožilci sklenila dogovor, po katerem je njej in njeni družini zagotovljena imuniteta, je njena tiskovna predstavnica Judy Smith povedala, da je na vsa vprašanja odgovorila pošteno, izčrpno in po resnici. Predsednik Clinton bo pred veliko poroto pričal Cez deset dni. Monica Lewinsky je v pričanju v osnovi ponovila isto zgodbo, kot jo je v minulem tednu že povedala tožilcem. Priznala je, da je imela spolne odnose s predsednikom Clintonom in se z njim tudi dogovarjala o tem, kako bi prikrila razmerje, vendar je poudarila, da je Clinton nikoli ni nagovarjal, naj laže pod prisego. S tem je zanikala svojo prejšnjo izjavo, hkrati pa je na laž postavila tudi samega predsednika, ki je v televizijskem nastopu in izjavi pod prisega januarja letos dejal, da nikoli ni imel spolnih odnosov z Lewinskyjevo. Z njenim pričanjem je sodišče Se korak bliže odločitvi o tem, ali naj kongresu posije predlog obtožnice (impeachment), v kateri bi predsednika obtožilo krive prisege in oviranja sodisca. Monica Lewinsky je pred sodišče stopila šest mesecev po tem, ko je njena nekdanja prijateljica Linda Tripp objavila magnetofonske posnetke, ki so sprožili preiskavo o predsednikovih sjsolnih prestopkih in prikrivanju resnice. Po pričanju je namestnik tiskovnega predstavnika Bele hiše Barrv Toiv povedal, da se predsednik Clinton počuti odlično in da opravlja svoje redne obveznosti. Izrazil je tudi upanje, da se s tem bliža konec štiriletne preiskave, ki je stala že vec kot 40 milijonov dolarjev. V mislih je imel seveda preiskavo neodvisnega preiskovalca Kennetha Starra, ki se je začela z afero Whi-tevvater v Arkansasu in razširila na spolne škandale in vprašanja krive prisege. Predsednik Clinton bo pred veliko poroto preko video kamer pričal 17. avgusta, v Beli hiši pa ze v začetku prihodnjega tedna pričakujejo televizijskega producenta Harryja Thomasona, ki naj bi predsedniku pomagal pri pripravah na pričanje. Monica Lewinsky je v Beli hiši zaCela delati sredi leta 1995. Spomladi naslednje leto je bila premeščena v Pentagon, kjer se je spoprijateljila z Lindo Tripp. Do leta 1997 je Se vec kot desetkrat obiskala Belo hišo, največkrat ovalno pisarno. Po navedbah virov naj bi njeno razmerje s predsednikom Clintonom trajalo od novembra 1995 do leta 1997. (STA/APJ OGNJENA STIHIJA / ZARADI MALOMARNOSTI IN POŽIGOV V Italiji in v Dalmaciji se še vedno borijo proti požarom Eles je zaradi razmer v Dalmaciji priključil še en daljnovod RIM, DUBROVNIK -Včeraj ob treh zjutraj so konCno odprli avtocesto A-12 (Genova-Livomo), ki so jo zaprli predvčerajšnjim zaradi gozdnega požara v Deiva Marini, ki je izbruhnil v sredo ponoči. Gasilci so včeraj s pomočjo dveh protipožarnih letal Canadair in treh helikopterjev zaustavili ognjeno fronto, kljub temu da na nekaterih območjih Se poročajo o oasmljenih požarih. Pod nadzorstvom je v Liguriji tudi požar v Carrodanu, kjer je zgorel borov gozd. Včeraj je v San Fruttuosu nad Genovo izbruhnil nov požar, ki pa so ga k sreči pravočasno pogasili, preden se je razširil. Na Sorrentinskem polotoku med Praianom in Po-sitanom je od prejšnje noči zgorelo 150 hektarjev gozda. Plameni so ponoči ogrozili Agerolo in Praia-no. Zaradi stalnih požarov je neapeljska provinca izdala odlok, ki prepoveduje kakršnokoli kurjenje in zažiganje na prostem. Predvidene so kazni od 200 tisoč lir do 2 milijonov lir. Na včerajšnji tiskovni konferenci v Neaplju so odgovorni ocenili kot »neumnosti« trditve o samovžigu zaradi visoke vročine in vlage. Vsem dosedanjim požarom je botrovala nemarnost ali pa namerno požiganje. Se hujši kot v Italiji je položaj v Dalmaciji. Na dubrovniško območje bodo v prihodnjih urah poslali vse razpoložljive sile za omejevanje požarov, ki pustošijo v tem predelu države, je po včerajšnjem obisku v Cavtatu dejal hrvaški premier Zlatko Ma-teSa. Požari, ki so v sredo izbruhnili na hrvaški obali in veC otokih, namreč Se niso pogaseni. Včeraj je bilo najhuje na območju Dubrovnika, kjer je ogenj ponekod ogrožal tudi stanovanjska poslopja, kljub temu pa je letališče Cilipi odprto za promet. Se vedno gori tudi pri kraju Priz-ba na Korčuli, na Lastovu, na polotoku Pelješac ter na vec krajih na zadarskem in sibeniškem območju. Pri gašenju požarov sodelujejo poklicni in prostovljni gasilci, pripadniki civilne zaščite in vojske ter prebivalci. Sicer je hrvaški premier Zlatko Mateša izdal tudi odlok o oblikovanju kriznega poveljstva za reševanje naravne nesreče na območju južne Hrvaške, ki ga bo vodil namestnik notranjega ministra Miljenko Bukovac. Naloga poveljstva je usklajevanje delovanja organiziranih sil za zaščito in reševanje na jugu Hrvaške. Da so razmere dobesedno katastrofalne, priCa podatek, da je hrvaški predsednik Franjo Tudman včeraj prispel v Orebic na polotoku Pelješac, od ko- der se je napotil proti v požaru prizadetim območjem. V požarih, ki od srede divjajo na tem območju, je zgorelo približno 30 his, življenje pa sta izgubili tudi dve domačinki. Na varno so morali prepeljati Številne turiste in domačine. Elektro Slovenija je včeraj nekaj pred 13. uro priključil Se drugo 400-ki-lovoltno daljnovodno povezavo s Hrvaško. Za ta korak se je Eles odločil v duhu »sosedske pomoči« ob požarih v Dalmaciji, ki so povzročili tudi precej škode na nekaterih daljnovodih in drugih elektroenergetskih objektih. (STA/CR) Kljub temu da so omejili večino požarov, plameni še vedno pustošijo Ligurijo CAP)