60 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 34 1986 NAŠI STARI PRVOMAJSKI ZNAKI JANEZ J. ŠVAJNCER Naslednje vrstice so samo poizkus izobli- kovanja prve, nekoliko temeljitejše podobe o delavskih prvomajskih znakih do začetka druge svetovne vojne. Leta 1983 smo jih že deloma predstavili na razstavi Naše stare značke v Mariboru in Ljubljani ter v kata- logu,^ ki je izšel ob tej razstavi, kljub temu je mogoče zapisati, da smo šele na pol poti do popolnega pregleda nad tem področjem v slovenski faleristiki. Tako je tudi ta se- stavek predvsem spodbuda in poziv, da bi s skupnimi močmi prišli do odgovorov na ne- pojasnjena vprašanja. Eno izmed njih se nanaša na sam začetek prvomajskih znakov na Slovenskem — kdaj in kje so se pojavili prvič? Najstarejši znani znak v slovenskih muzejskih zbirkah in pri zasebnih zbiralcih, ki so se oglasili po pozi- vih v časopisju ob razstavi starih značk, je iz leta 1902, kar skoraj gotovo ne pomeni, da na Slovenskem organizirano delavsko praznovanje prvomajskih znakov ni poznalo pred tem letom, če jih je seveda imela av- strijska socialdemokracija. Pomembno je dejstvo, da je bilo naše delavsko gibanje del organiziranega socialdemokratskega gibanja v Avstriji, o čemer pripovedujejo tudi prvo- majski znaki pred prvo svetovno vojno, ti- sti iz let po njej pa o vezeh, ki so še ostale. Vsi znaki pred letom 1914, kolikor jih pozna- mo, so bili k nam prineseni in skoraj gotovo izdelani na Dunaju. Po napisu 1. Mai in ne maj so bili samo nemški, enako so bila v nemščini tudi vsa gesla. Odgovore na vpra- šanja, kje so bili izdelam, kdo jih je obliko- val, koliko je bilo narejenih in vse drugo v zvezi z njimi bi lahko dali samo avstrijski preučevalci. Morebiti je to tudi bilo že storjeno. Samo iz dunajskih socialdemo- kratskih virov bi bilo mogoče dobiti odgo- vor, kdaj si je organizirano delavstvo v Av- stro-ogrski prvič omislilo posebne prvomaj- ske znake. Lahko smo prepričani, da so iste- ga leta prišli tudi k nam na Slovensko. Pro- dajanje znakov je bila ena izmed oblik zbi- ranja denarja organiziranega delavstva, vsak posameznik je s pripetim znakom manife- stiral svojo opredeljenost. Kaj nam povedo stare fotografije? V zborniku Fotografski dokumenti o bo- ju KPS^ je bila prva fotografija, ki se na- naša na prvomajsko praznovanje, posneta leta 1900 v Idriji. Tehnično je nejasna in je zato težko sklepati, ali imajo nekateri de- lavci pripete znake ali samo cvetove, mogo- če zgolj trakce? Enako velja za fotografijo prvomajskega praznovanja v Idriji leta 1901, toda ob tej sliki je skoraj z gotovostjo mo- goče trditi, da ima nekaj delavcev znake, vidni so celo trakci. Tudi ob znani fotogra- fiji prvomajskega praznovanja leta 1903 v Zagorju je težko sklepati, ali gre za cvetove ali znake. Nobenega dvoma pa pi o znakih na prsih godbenikov godbe trboveljskih ru- darjev ob praznovanju 1. maja 1908. Slika ne pove, ali nosijo godbeniki prvomajske znake ali morebiti znake svoje godbe, vide- ti pa je, da imajo nekateri znaki spodaj dva (za prvomajske znake običajna) trakca, dru- gi pa ne. Tako nam fotografije ne povedo veliko, vsekakor manj kot znaki, ki so se na Slovenskem ohranili. Zbirateljske menjalne poti so tako pre- predene, da je težko trditi, da je ta ali oni znak doma prav tam, kjer se je pojavil, kljub temu pa so bili dobesedno vsi prvo- majski znaki pred prvo svetovno vojno, za katere smo vedeli ob razstavi Naše stare značke, najdeni v Mariboru ali vsaj po po- reklu iz tega mesta. To dejstvo ne govori o Najstarejši znani ohranjeni prvomajski znak na Slovenskem. Leta 1902 ga je ob prvem maju nosil eden izmed maribor- skih delavcev. Ker je bil narodno zave- den, ga je motila nemška beseda Freiheit in jo je preprosto spraskal. Skoda, da na črno-beli fotografiji ni mogoče vi- deti, da je znak svetlo srebrne barve, zastava je rdeče obarvana, rdeč je tudi trakee pod znakom KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 34 1986 61 Prvomajska znaka iz leta 1905 In 1907 Prvomajski znaki iz let 1909, 1910 in 1911 tem, da delavci še kje po Slovenskem ne bi nosili prvomajskih znakov, pove pa, da so bili v Mariboru njihovi nosilci razmeroma zelo številni. Prvi znani znak je, kot smo že zapisali, iz leta 1902. Ima vse značilnosti vseh prvomaj- skih znakov avstrijske socialdemokracije pred prvo svetovno vojno. Izdelani so bili iz tanke pločevine, torej na najcenejši možni način, ki je sicer terjal matrico in patrico, toda omogočal prihranek pri pločevini. Se- stavni del vsakega teh znakov je bil rdeč trakec, zložen in zadaj na posebnem kovin- skem zavihu na znaku pritrjen tako, da sta oba kraka visela pod znakom. Likovno izpo- vedno so bili prvomajski znaki vedno, če temu tako rečemo, aktualno politični. Moti- vi in gesla na njih so bila praviloma v skla- du z vsakoletno politično akcijo. Leta 1907 je potekalo praznovanje prvega maja tik pred volitvami, tako je tudi znak spodbujal delavce, naj oddajo svoj glas za delavsko stvar. Leta 1909 je prvomajski znak pripo- vedoval o boju za osemurni delavnik, leta 1910 o skrbi za ostarele in invalidne delav- ce ter delavske vdove, v letih tik pred prvo svetovno vojno so znaki pozivali k delavske- mu internacionalizmu in klicali internacio- naU. Na Slovenskem so za zdaj znani naslednji prvomajski znaki pred prvo svetovno vojno: —• 1902: znak je ovalen, pokončen, visok 38 mm, širok 30 mm, na njem je kip svobo- de, na podstavku napis Freiheit, ob kipu de- lavec z rdečo zastavo in napis 1. MAI 1902. Rdeč trakec je širok 13 mm, kraka sta dolga po 35 mm. — 1905: znak je trikoten, visok 33 mm, ši- rok 37 mm, na njem je lik žene-svobode, ki ima v iztegnjeni desnici že nekoliko izvlečen. 62 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 34 1986 meč, z levico objema delavca, ki drži z de- snico del venca zmage, le-ta oklepa meč. Zgoraj napis 1905 1. MAI. — 1907: znak je pravokoten, visok 34 mm, širok 29 mm, na njem volilna urna, ob njej žena-pravica s tehtnico v desnici in mečem v levici, desno pod drevesom delavec, ki spu- šča z desnico volilni listič. Spodaj 1. MAI 1907. — 1909: znak je pokončen, visok 40 mm, širok 24 mm, na njem boginja zmage, ki se z desnico opira na meč. Stoji na premaga- nem zmaju. V ozadju vzhajajoče sonce z na- pisom 8-STUNDEN TAG. Pod zmajem 1. MAI 1909. Trakec širok 13 mm, kraka dol- ga po 35 mm. — 1910: znak je okrogel s posebnim po- ljem, visok 44 mm, širok 40 mm, na polju boginja, ki z dvignjeno desnico sprejema k sebi dva otroka, starko in dva starca, v oza- dju vzhajajoče sonce, zgoraj napis ALTERS INVALIDITÄTS WAISEN WITWENVER- SORGUNG, spodaj 1. MAI 1910. — 1911: znak je pokončen, nepravilnih oblik, visok 39 mm, širok 27 mm, na njem skoraj goli moški postavi, verjetno prispo- dobi starega in mladega sužnja-delavca. Sta- rec je sklonjen pod bremenom, mlajši ima v desnici kramp, z iztegnjeno levico stisnjeno v pest grozi topovom bojne ladje v ozadju. Levo lovor, desno osat. Zgoraj 1911 1. MAI, spodaj WEG die MILITÄR LASTEN. — 1912: znak je pokončen, visok 35 mm, širok 33 mm, na njem štirje delavci, ki s sklenjenimi rokami objemajo zemeljsko oblo. Levo 1. MAI, desno 1912, spodaj HOCH DIE INTERNATIONALE. — 1913: znak je štirikoten, visok in širok 32 mm, na njem mati z otrokom v naročju in star delavec s krampom na raini, v ozadju tovarna z dimniki, iz katerih se kadi, spo- daj MEHR ARBEITERSCHUTZ 1. MAI 1913. — 1914: znak je štirikoten, visok in širok po 30 mm, na njem delavec v razpeti srajci in z zavihanimi rokavi, v desnici ima razvi- to zastavo z napisom HOCH DIE INTERNA- TIONALE, spodaj 1. MAI 1914. Samo nekaj mesecev po nastanku tega zadnjega znaka je že besnela svetovna voj- na. V vojnih letih skoraj gotovo ni prišlo do nobenega prvomajskih znakov, težko je tu- di trditi, kdaj jih je delavsko gibanje uvedlo po prvi svetovni vojni. Upoštevati moramo razmere, ki so se povsem spremenile. Slo- venci nismo bili več v skupni državi z av- strijsko socialdemokracijo. Ločila nas je dr- žavna meja, ki je verjetno vplivala, da pri nas ne poznamo nobenega avstrijskega so- cialdemokratskega prvomajskega znaka iz prvih povojnih let, če so seveda bili. Po dru- gi strani je prišlo tudi do ločitve delavskih vrst. Komunistična partija gotovo ni skrbela za razpečevanje avstrijskih socialdemokrat- skih prvomajskih znakov. V okviru teh vr- stic se ne bomo spuščali v široki splet vpra- šanj organiziranosti delavstva v komunistič- ni in socialistični stranki, povsem bomo obšli druge oblike organiziranja, saj gre zgolj za vprašanje prvomajskih znakov. Prvi znani znak iz let po prvi svetovni vojni je nastal v Mariboru in se je tako po nastanku bistveno razlikoval od znakov pred prvo svetovno vojno, ki so prišli k nam od drugod. Lahko sklepamo, da so se delavci v Mariboru odločili za svoj znak zato, ker ni bilo znakov z Dunaja. Znak, ki ga pozna- mo kar v treh primerkih, je nastal leta 1923, v vseh treh primerih pa ima čez številko 3 udarjeno številko 4, torej gre dejansko za znake iz obeh let. Mogoča je razlaga, da je bila nova letnica udarjena na neprodane znake iz prejšnjega leta (kar ne bi bilo nič čudnega in je, na primer, enako počel tudi ljubljanski velesejem s svojimi znaki), lah- ko pa, da se mariborski delavci leta 1924 zaradi takšnih ali drugačnih razlogov niso odločili za nov znak in so čez svoje stare znake organizirano udarUi samo novo let- nico. Kakorkoli že, vemo za dva prvomaj- Prvomajski znaki iz let 1912, 1914 in 1913 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 34 1986 63 Prvomajska znaka mariborskih ko- vinarjev iz let 1923/4 In 1926 ska znaka, ki sta v dvajsetih letih nastala v Mariboru — prvi 1923/24 in drugi 1926. Oba sta bila izdelana v Kovini DD Tezno. Kot se spominja eden izmed takratnih vajencev v tej tovarni ,3 so delavci te znake izdelali sa- mi, ne da bi mojster vedel zanje. Naročnik je bil sindikat Društva kovinarjev Tezno, pozneje Savez metalskih radnika. Kovinar- ji so bili sindikalno organizirani na Teznem v Kovini DD in Stavbni družbi (Kovina DD je bila predhodnica današnje Elektrokovine, Stavbna družba pa predhodnica Metalne). Sindikat je imel po 70 članov, tudi 90, več kot 100 nikoli, v času krize samo 29. Izde- lanih je büo 200 znakov, kupili so jih člani sindikata in tudi drugi delavci. Denar je bil dohodek za organizacijo. Pri prvomajskih znakih ni bilo razlik in so jih nosili tudi ko- munisti. — 1923/4: znak je okrogel s premerom 32 milimetrov, na njem je delavska množica, nad glavami vihrajoč prapor z napisom 1. MAJ 1924, številka 4 je pozneje vsekana čez številko 3, v ozadju 6 tovarniških dimnikov, iz katerih se kadi, nad njimi sijoče sonce z žarki. Trakec je rdeč, širok 8 mm, njegova kraka sta dolga po 30 mm. — 1926: znak je štirikoten, visok 30 mm, širok 31 mm, na njem delavec z razpeto srajco in zavihanimi rokavi, srajco nosi čez pas kot rubaško, v iztegnjeni desnici drži prapor z napisom 1. MAJ, pod roko letnica 1926. Pri tem je treba dodati, da delavci v Ko- vini DD niso izdelali samo obeh opisanih prvomajskih znakov. Ohranjeno je celo orodje za izdelavo planinskega znaka s po- dobo cerkvice sv. Bolfenka na Pohorju, se- veda tudi sam znak. Znan je znak blagoslo- vitve gasilskega doma v Zrkovcih pri Ma- riboru leta 1934. V tem primeru je bil znak izdelan za gasilsko društvo, presenečeni ga- silci so na proslavi ugotovili, da je kovinar- gasilec izdelal več znakov in jih prodajal za svoj žep. Vsi ti znaki so tipološko ohranili značilnosti starih avstrijskih socialdemo- kratskih znakov pred prvo svetovno vojno, tako velikost, izpovednost in rdeč trakec, enako so bili izdelani iz tanke pločevine. Da so bili dejansko nadaljevanje izročila delavskih prvomajskih znakov pred prvo svetovno vojno, dokazuje mariborski znak iz leta 1926. Oblikovan je bil kot posnetek pr- vomajskega znaka iz leta 1914. Spremenjena je seveda letnica, tudi napisa Hoch die In- ternationale ni več. Zanimivo je, da je ne- znani mariborski graver podobo delavca z zastavo likovno dovolj kakovostno vrezal v jeklo. Opisani znak ni bil edini, ki so ga leta 1926 nosili delavci ob' prvem maju v Ma- riboru in verjetno še kje na Slovenskem. Po skrivnih kanalih komunistične partije so k nam prihajali tudi znaki, ki jih je dala iz- delati Komunistična partija Avstrije.* Tako se je ohranil znak KPÖ iz leta 1926. Ob pr- vem maju ga je nosil ali vsaj dobil eden iz- med mariborskih komunistov. Znak je bil oblikovan kot pokončen pravokotnik, zgor- nja stranica je zaobljena, tako je visok 33 milimetrov in širok 31 milimetrov. Na zna- ku je upodobljen Lenin, kako govori množi- 64 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 34 1986 Komunistična partija Avstrije — prvomajski znak 1926 ci, pod njim z majhnimi črkami v ruščini in cirilici izpisano geslo »Trud in nauka pobe- dat razruhu«, zgoraj 1. maj 1926, spodaj KPÖ. Ob navedenih prvomajskih znakih so k nam po prvi svetovni vojni prihajali prvo- majski znaki avstrijske socialdemokracije. Na Slovenskem je za njihovo razdeljevanje skrbela socialistična stranka, ki je bila naj- močnejša v Mariboru, Ptuju in Celju. Tako je razumljivo, da je bilo največ avstrijskih prvomajskih znakov prav v teh krajih, se- veda pa tudi povsod drugod, kamor je se- gla organizacija stranke. V Kraljevino SHS in potem Jugoslavijo so čez mejo skoraj go- tovo prihajali ilegalno, njihovo razpečeva- nje pa je bilo povsem javno. Strankin ča- sopis je preprosto razglasil, da se »majski znaki za ceno 3 din za komad naročajo pri oblastnem tajništvu SSJ v Mariboru, poštni predal 22. Pri večjem naročilu primeren po- pust«5 ali pa »Iz stranke«. Majski znaki. Vse organizacije in zaupniki, ki žele naročiti 1. majske znake, naj to nemudoma sporoča krajevni organizaciji SSJ v Mariboru, pošt- ni predal 22, in naj v dopisu navedejo tudi, koliko komadov jih bodo potrebovali. Cena bo približno ista kot lansko leto. Neprodani znaki se ne vzamejo nazaj«.^ Kljub tem po- zivom oblastem le ni bilo jasno, kdo in kako spravlja znake v Jugoslavijo in kdo skrbi za razdeljevanje. Leta 1930 je mariborska po- licija prijela približno 20 delavcev, ki so no- sili prvomajske znake. Na zaslišanjih je od vsakega želela zvedeti, od koga je znak do- bil.'' Druga leta delavci zaradi prvomajskih znakov niso imeli težav, tudi leta 1929 ne. Po ohranjenih znanih prvomajskih znakih je mogoče sklepati, da so prihajali k nam iz Avstrije v letih od 1925 do 1932. Ob upo- števanju politične moči avstrijske socialde- mokracije je težko verjeti, da ne bi izde- lovala prvomajskih znakov pred letom 1925, in če jih je so vsaj v manjšem številu goto- vo prišli tudi k nam, letnica 1932 pa je pov- sem razumljiva. Z začetkom velike krize v Avstriji leta 1931 socialdemokrati niso bili več kos situaciji, okrepil se je avstrokleri- kalizem, maja 1932 je svojo vlado sestavil Dollfuss. Marca 1933 je razpustil socialde- mokratsko bojno organizacijo Schutzbund, z začetkom leta so začeli s hudim preganja- njem socialdemokratov. Tako je razumljivo, da je bilo marsikaj pomembnejše od prvo- majskih znakov, razmere jih verjetno tudi niso omogočale. Zanimivo pa je ohranjen v eni izmed zbirk na Slovenskem prvomajski znak iz leta 1937, baje po poreklu iz Mari- bora, seveda avstrijski. Kakorkoli je prišel k nam, vsekakor je redek, redek tudi z av- strijskega stališča. Tako lahko opišemo naslednje avstrijske socialdemokratske prvomajske znake, ki so jih delavci nosiü tudi pri nas: — 1925: oblikovan je kot kvadrat s strani- co 25 mm, na njem sedeč gol moški, ki si z desnico zastira oči in dviga pogled k soncu, pod njim napis EMPOR ZUM LICHTE, de- sno kladivo, levo srp, v desnem kotu z maj- hnimi črkami RUEPP. Zadaj napis izdelo- valca Pittnerwerke Wien XIII. — 1926: znak je visok 34 mm, širok 22,5 milimetrov, na njem delavec, ki drži v rokah veliko razvito zastavo, na njej 1. MAJ 1926, v ozadju tovarniški dimniki, levo ob robu z Prvomajski znaki iz let 1925, 1926 in 1927 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 34 1986 65 Prvomajski znaki iz let 1928, 1929 in 1930 majhnimi črkami podpis graverja RUDOLF SCHMIDT. Zadaj izdelovalec Pittnerwerke Wien XIII. — 1927: znak je visok 30 mm, na najšir- šem delu širok 24 mm, na njem boginja z baklo v desnici, na levici raztrgani okovi, za njo vzhajajoče sonce, zgoraj 1. MAI 1927, spodaj ime graverja WEINBERGER. Zadaj izdelovalec Pittnerwerke Wien XIII — 1928: znak je visok 30 mm. širok 23 milimetrov, na njem kovač s kladivom ob nakovalu, kmetica z grabljami, spodaj 1. MAI 1928, levo ime graverja A. WEINBER- GER. Zadaj izdelovalec BEHA-WERK Wien XIII. — 1929: znak je visok 33 mm, širok 21 milimetrov, na njem je podoba starega me- sta za katerim se dvigajo konstrukcije ne- botičnikov vse do kroga, ki je lahko sonce ali luna, spodaj stilizirano 1. MAI 1929, de- sno nespoznaven podpis graverja. Zadaj iz- delovalec BEHA-WERK Wien XIII. — 1930: znak je visok 28 mm, širok 20 mi- limetrov, na njem plapolajoče zastave, pred njimi desnica, ki prisega, spodaj stilizirano 1. MAI 1930. Zadaj izdelovalec BEHA- WERK Wien XIII. —¦ 1931: znak je oblikovan kot enako- straničen trikotnik s stranico 35 mm, na njem zemeljska obla z obrisi težko določ- ljivega mesta v ospredju, zgoraj 1. MAI 1931. — 1932: znak je visok 36 mm, širok 19 mi- limetrov, na njem delavec in delavka, ki skupaj držita drog z zastavo, na vrhu droga venec, za njima vzhajajoče sonce, pod njima l-MAI-1932. Zadaj izdelovalec BEHA-WERK Wien XIII. — 1937: znak je visok 37 mm, širok 26 mi- limetrov, na njem spodaj razumnik s knjigo, na sredi kmet s koso, zgoraj delavec s kla- divom, vsi trije zrejo v ščit s črkami SPÖ. spodaj desno 1. Mai 1937. Ob vseh teh opisanih znakih gotovo obsta- ja še kateri, še neznan, razen tega znaki tudi niso bili edino, kar so si delavci na Sloven- skem pripenjali v prazničnih prvomajskih dneh v avstroogrskih in starojugoslovanskih letih. Prežihov Voranc nam je kot prvomaj- ski simbol predstavil rdeč cvet in gotovo so bili rdeči cvetovi običajni prvomajski »zna- ki«, če jim tako rečemo; verjetno še pogo- stejši preprosti rdeči trakci. Ob koncu je treba odgovoriti na vpraša- nje, ali lahko govorimo o prvomajskih zna- kih avstrijske socialdemokracije kot o naših znakih, odgovor je pritrdilen. Naši delavci na Slovenskem so jih nosili kot svoje, ne glede na to, kje so bili izdelani. Enako je organizirano potekalo njhovo razdeljevanje. Prvomajski znaki iz let 1931, 1932 in 1937 66 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 34 1986 Na znakih so bila vedno samo nemška .gesla, beseda maj vedno izpisana kot Mai. Ob ne- koliko stiliziranih črkah šele dober pogled pove, da ne gre za naš maj; gesla so seveda povsem nedvoumna. Da pa jih vsak dela- vec zaradi nemščine ni hotel sprejeti, doka- zuje naš znak iz leta 1902. Neznan slovensko narodno zavedni mariborski delavec je z ostrim predmetom spraskal nemško geslo Freiheit in tako dobil znak, kot ga je želel. Vsi stari prvomajski znaki nosijo s seboj po- seben čar, ta še posebno. V bistvu je odnos kogarkoli izmed nas do teh znakov odvisen od meril, ki si jih posta- vi. Kdor proletariat fetišizira, kar se pri po- gledu v preteklost rado dogaja, si seveda ne bo razbijal glave, zakaj nemški znaki na slo- venskih prsih, vendar tudi trezno razglab- ljanje pove, da je potrebno razumeti delav- ce, ki so si nekoč pripenjali nemške prvo- majske znake. Prav gotovo so jim bili bli- žji od »narodnih« znakov advokatov (ki so pošiljali kmetije na boben), trgovcev, gostil- ničarjev (ki so se napajali v ljudskem trdo zasluženem denarju), profesorjev, učiteljev, uradnikov in duhovnikov (ki so bili vzvišeni nad delavcem in kmetom). Slovenski, nem- ški, hrvaški, italijanski ali katerikoli dela- vec je želel bolje živeti in pri tem je šlo za razmerje med njim in delodajalcem in ne za njegov odnos do narodnega vprašanja. Tako je razumljivo tudi delavcem na Slovenskem prvomajski znak pomenil zgolj obliko raz- rednega manifestiranja, obliko, ki ni imela z narodnim vprašanjem nič skupnega. Po prvi svetovni vojni so slovensko in avstrij- sko socialdemokracijo ločile državne meje. Ali bi morali zdaj zato, ker jim je bila vsi- ljena nova beograjska monarhija, slovenski delavci pozabiti na vezi s proletariatom, s katerim ga je vezalo izročilo razrednega bo- ja in ki je v sosednji republiki živel v pov- sem drugačnih boljših razmerah? Kot vi- dimo, so spravljali k nam znake iz Avstrije tako socialdemokrati kot komunisti (komu- nisti seveda v manjši meri, toda ne zaradi narodnih razlogov). Odnos do narodnega vprašanja pri tem najbolje ilustrira govor Josipa Kopača na prvomajskem zborovanju leta 1918 v Ljubljani. O očitkih slovenski socialdemokraciji glede narodnega vpraša- nja je jasno in nedvoumno odgovoril, da ni mogoče pričakovati, da bi socialdemokraci- ja opustila poleg dela za narod boj za vsak- danji kruh. S tega stališča je mogoče dati delavcem pri nošenju znakov z nemškim besedilom samo prav, po drugi strani pa seveda lahko razmišljamo tudi drugače. Kako daleč so šli naš slovenski delavci pri svojem odnosu do narodnega vprašanja? 27. januarja 1919 so mariborske delavske množice pod nemškimi zastavami manifestirale za nemško-avstrij- ski Maribor. Delodajalci in ne proletarski internacionalizem so dosegli, da so slovenski delavci na Studencih, pri železnici in drugod zavrgli svoje narodne korenine. Da se razu- meti, zakaj so mariborski delavci tudi po prvi svetovni vojni nosili avstrijske prvo- majske znake, v drugačni luči pa izzveni tu- di to vprašanje, če vemo, da so delavska društva (in ne samo v Mariboru) svoje šport- ne in druge znake oblikovala v rdeče-beli kombinaciji, značilni za avstrijske barve. Dandanes že redki stari nekdanji nosilci teh znakov povedo, da barve niso bile izbrane naključno. Vse to je verjetno že bolj del ti- ste celote vprašanj, ki jih je v zvezi z našim narodnoosvobodilnim bojem načenjal Ma- tevž Hace, ko je ob pretiranem poudarjanju proletarskosti slovenskega narodnoosvobo- dilnega boja (kar je bilo politično gotovo po- membno, kako bi lahko sicer govorili o pro- letarski revoluciji brez proletarcev) očital, da je breme slovenskega narodnoosvobodil- nega boja nosil slovenski kmet, revirski ru- darji pa so do leta 1944 kopali premog za Nemce. Dandanes so ta in tovrstna vpra- šanja tudi aktualno politično zelo zanimiva, zlasti ob razglabljanjih o tem, ali grozi Slo- vencem narodna smrt in ob zagotovilih, da bo slovenski proletariat tudi nosilec ohra- njanja slovenskega naroda. Po letu 1945 je v novi državi nastalo še več prvomajskih znakov, toda nastali so v po- vsem drugačnih razmerah in zato predstav- ljajo posebno celoto. OPOMBE 1. Naše stare značke. Pokrajinski muzej Ma- ribor, 1983. — 2. Fotografski dokumenti o boju KPS, 1. knjiga, november 1867, december 1934, Ljubljana 1964. — 3. Hubert Angleitner, v po- govoru z avtorjem leta 1983. — 4. Pismo Fran- ceta Klopčiča piscu 10. marca 1982. — 5. De- lavska politika, 23. IV. 1927, str. 3. — 6. De- lavska politika, 28. III. 1928, str. 1. — 7. Bruno Petejan: Prvomajske značke. Večer, 4. maja 1978, str. 5.