Štev. i____ V Mariboru 25. janiivarija 1894.	Tečaj XXVIII.
Slovenski Gospodar.
List ljudstva v poduk in zabavo.
iibaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in t Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 2 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 30 kr.t «a četrt leta 85 kr. — Naročnina se pošilja npravnlštvu v tiskarni sv: Cirila, koroške ulice hštv. 5. — Deležniki tiskovnega društva dobivajo list brez posebne naročnine.
Nekaj iz Srbije.
Mlado društvo in mlada država — njih vsaka najde na svoji poti svoje težave in one so njima lahko nevarne, ako jima ne stoji na čelu mož, ki pozna razmere, pa ima tudi močij, da jih obrne na korist prav društvu ali državi, kateri so nevarne. Srbija je v svoji novi časti še mlada država, sem od leta 1878. Knezu Milanu ni prinesla kraljeva krona sreče ter se ji je odpovedal in deli so jo njegovemu sinu Aleksandru na glavo; krmilo vlade pa so vzeli trije vladarji v roke. Ali predno je dobil mladi kralj leta, vzel jim ga je, dne 13. aprila 1893, iz rok, ker so bile zmešnjave nastale, pa jih niso mogli drugače razmotati.
Od onih mal je bilo dobro, dokler je dr. Dokič živel. Njemu je mladi kralj zaupal, pa tudi do raznih strank je dr. Dokič imel toliko moči, da se niso pre-vzde, čeravno je bil radikalni stranki greben že močno vzrasel. Čim je dr. Dokič zbolel, posebno pa od časa, ko je blagi domoljub zatisnil svoje oči, ni mogel mladi kralj več brzdati te stranke ter so ministri, vzeti vsi iz nje, delali najraji zoper ali vsaj brez njega, za koristi svoje, radikalne stranke. Ali bi mogel, smel kralj to še gledati nadalje ? Ker je kralj mlad, upali pa so si njega ministri veliko in posebno zoper našo državo so v zadnjem času napeli tako silno strune, da je naša vlada opomenila kralja na to z vso resnobo. Tudi to je kralja bolelo, saj zna, da bolji sosed njemu ne more biti nihče, kakor mu je ravno naš svitli cesar. In še več!
Radikalna stranka je delala vseskozi le za-se; kmetom je obetala znižanje davkov, svojim ljudem pa je delila mastne službe in če jih ni več bilo, osnovali so kar tebi nič, meni nič nove. Da se kmetom ne zamerijo, niso se upali iztirjevati davkov in nastala je nazadnje v državnih kasah tema. Njo so najprej čutili pri vojakih in po uradih, ker ni bilo več plače. Vsled tega so se pritoževali pri kralju in torej kralju ni ostalo druga, kakor da poseže v vlado ter imenuje novo mi-nisterstvo, pa tako, da ne bode čisto pod silo radikalne stranke. Ali v tem kralju sreča ne služi ter ne dobi sposobnih mož za tako ministerstvo in kralj še poskusi eno. Pokliče predsednika v ministerstvu, generala Gru-jiča ter mu izroči tri pogoje; če jih ministerstvo vsprejme ostane še lahko nadalje, sicer pa dobi slovo. Kralj pa tirja v tem za-se pravico do vunanje politike ter do vojaštva in od radikalne stranke — pravično vladanje.
Ali ti pogoji niso pogodu radikalni stranki in kralj si ne zna pomoči; zato pokliče očeta Milana iz Pariza, radikalna stranka pa Pasiča iz Petrograda. Te dni se ima torej odločiti, kaj bode iz naše mlade sosedinje na jugovzhodu. Za kralja še je sreča, da ima vojaštvo zase in če radikalna stranka, čije glava je ravno oni Pasič, ne vsprejme njegovih pogojev, ostane še kralju to. da
Posameinl listi dobe se v tiskarni in pri g. Novak u na velikem trgu po 6 kr. EokoplHi se ne vračajo, neplačani listi »e ne sprejemajo. Za oinanila so plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat, po 8 kr., dvakrat 18 kr., trikrat 16 kr.
sestavi ministerstvo iz samih častnikov ter mu naj potem ono postavi državo zopet v red, po volji njegovi. V uri, ko to pišemo, še ni znano, kako da se razvozlja ta štrenja, a želimo, da dobro, sicer pa postane prav lahko Srbija ognjišče, raz katero vsplamti vojska, da ji
človek ne ve ne kraja, ne konca.
--
Slovenci in vlada.
(Govor dr. Lavoslava Gregoreca v 255. seji drž. zbora.)
(Dalje.)
Pred vsem se je zabranila TaaiTejeva volilna reforma in ž njo v zvezi stoječa preosnova naše notranje in morda tudi zunanje politike. Taaffejeva volilna reforma ni bil nikakošen predlog iz zadrege, da bi morda z večjo častjo in slavo odstopil, kakoi* se trdi, ampak dobro premišljen načrt, kateri je odobrila sama krona in to hoče v sedanjih razmerah mnogo reči, ker odstopivša vlada ni bila parlamentarna, nego vlada Nj. Veličanstva cesarja. Jaz toraj trdim, da je Taaffejeva volilna reforma odločena, našo notranjo in morda tudi zunanjo politiko popolnoma predrugačiti. To se je zabranilo. V prvi vrsti je hotel grof Taaffe popraviti veliko politično krivico. Pri zadnjem ljudskem štetji je bilo 5,716.000 mož čez 24 let starih. Pri zadnjih volitvah v državni zbor je bilo izmed teh zaznamovanih samo 1,732.075 volilcev v volilnih zapisnikih. Ostanek, to je 3,984.000, torej 697 od vsakega tisoča, je bil izključen, ni imel volilne pravice, bil je toraj politično brez pravice. Zakaj? — Ker so siromašni, tako siromašni, da se ne morejo po-peti niti do petgoldinarskih mož.
To pa vladajočih krogov čisto nič ne ovira, tem siromakom nalagati celo težo brambovske dolžnosti, celo težo posrednih davkov. Jedro naše vojske tvorijo brezposestniki. Nad dve tretjini vseh državnih dohodkov morajo pokriti posredni davki. V očigled takih bremen in dolžnostij zahteva pravica, da se da volilna pravica tudi tem siromakom. To je nameraval grot Taaffe storiti.
To se je zabranilo, vsaj v zmislu, kakor je menil grof Taaffe. Taaffejeva volilna rejorma pa je imela še drug namen, namreč sedanje volilne privilegije sicer dopustiti, vendar jih z razširjenjem glasovne pravice oslabiti do splošne volilne pravice ter na ta način ugonobiti sedanjo premoč nemško-liberalne stranke. Da je to moje mišljenje pravo, dokazuje mi strah, ki se je polastil liberalcev, ter prestrašeni klici po pomoči, ki so se razlegali na vse strani, zlasti pa tje doli do ogerskih liberalcev. Ogersko časopisje pa se je tudi hitro privadilo nove situvacije. Modrovalo je tako: Ako se tam gori uvede splošna volilna pravica, gotovo se ne bo ustavila na
Litvi, ampak zmagoslavno prodrla tudi k nam, ter uničila tudi naš ogerski liberalizem; ta misel ni bila brez podlage, ker ogerski liberalizem živi istotako, kakor naš samo od volilnih privilegijev.
Žal, da to ni tako znano, kakor bi znano biti moralo. Celo grof Wurmbrand je v svojem zadnjem govoru proti volilni reformi upal si samo od daleč, kakor v večernem mraku, pokazati nam ogerske volilne razmere.
Stvar pa je taka in sicer po znanem memorandu Rumuncev. Ogersko šteje nad 17 milijonov prebivalcev, od teh je prišlo v volilne zapisnike pri zadnjih držav-nozborskih volitvah samo 840.000 volilcev. Na Ogerskem je volilni census višji nego pri nas in pri tem še ne jednak.
Po ogerskih komitatih znaša census okrog 8'10 gld. pri nas samo 5 gld., po slovaških, maloruskih, srbskih in rumunskih komitatih pa 72'80 gld. Dalje pride v ogerskih komitatih na 2000 do 3000 prebivalcev jeden poslanec, v slovaških, rumunskih in drugih komitatih pa šele na 50.000, 60.000 do 100.000. Poleg tega ima na Ogerskem vsak ogerski plemič volilno pravico, kjerkoli je, akoravno nima ničesar. Pripetilo se je nekoč tako, da neki rumunski župan ni imel volilne pravice, ker njegov census ni znašal 72'80 gld., njegov svinjski pastir jo je pa imel, ker je bil ogerski plemič.
To sem navedel, da gospoda nekoliko spoznajo, kako je bilo možno, da sedi v ogerskem zboru 417 Madjarov in da 10 milijonov Nemadjarov nima niti jednega zastopnika. Iz tega se da tudi tolmačiti, kako je možno, da ogerski šovinizem izvršuje take izgrede proti kroni, skupni armadi in proti sv. katoliški cerkvi, kakor se to zdaj godi, ne da bi zadel na ugovor pri nemadjarski večini v deželi, ker ji ravno volilni zakon maši usta.
Iz tega hočem zdaj sklepati. Popolnoma je prav in neovrgljivo, da nemški liberalizem, prištevši italijanski in madjarski, ki vlada sedaj v celi monarhiji, narekuje notranjo in zunanjo politiko, opira svojo moč na najslabšo podporo na zemlji, namreč na najčudovitejše in najkrivičnejše privilegije. Propadejo li ti privilegiji, razpršila bi se vsa liberalna slava in to je hotel grof Taafle počasi doseči z volilno reformo. Ta volilna reforma bi bila tudi v tej slavni zbornici prodrla z jednostavno večino, ker Poljaki bi si bili v svoji pretkanosti že našli izhod, namreč v tem, da se razširi deželna avtonomija kraljestva (ialicije; zato smo tudi mi opazovali, kako so bili že pobiti vodniki nemško-liberalne stranke.
(Dalje prih.)
——
Cerkvene zadeve.
Trije spomini iz Draždan.
S prijateljem Ivanom sva si leta 1891 ogledala več dnij znamenitosti zlate Prage in češke razstave. Neko soboto v jutro pa rečem Ivanu: »Veš kaj ? Jutri bo se tukaj v Pragi kar trlo ljudstva; torej se peljiva danes popoludne v Draždane na Saksonsko. Rad bi ondi videl najlepšo sliko Marijino na svetu, namreč slavnoznano Sikstinsko Madono neumrljivega Rafaela Santija«. Prijatelj takoj pritrdi mojim besedam in popoludne sva se vozila z železnico po divnih severnočeskih krajih ob Labi ter dospela v prvem mraku v Draždane, glavno mesto Saksonsko.
Ali vam naj opisujem lepoto severnočeških krajev in mest? Ivan je kar strmel nad to krasoto in začela sva popolnoma umevati navdušenost milega češkega naroda pojočega na večer v razstavi zopet in zopet na-
Udajatelj i» založnik kat. tisK. arusivu.	—»-•• -
rodno pesem: >»Kde domov muj?« in posebno zadnji vrstici prve kitice:
„A to jest ta krasna zemS (zemlja), Zeme češka domov muj!"
Ali vam naj opišem toliko slavljeno »Saksonsko Švico« ali pa celo mesto Draždane, ki se prišteva štirim najlepšim evropskim mestom? Ne; kajti to bi bilo težavno. Jaz sem vse le mimogredoč videl in bi tedaj moral večinoma prepisovati. Zato pa le o treh spominih iz Draždan, ker se mi prav ti trije tolikokrat vzbujajo v mojem srcu in tako rekoč silijo na dan!
Ko se v nedeljo vzbudiva in opraviva, bila nama je prva skrb, da poiščeva katoliško cerkev, ki je hkrati kraljeva cerkev, da ondi opraviva svojo pobožnost. Draždane imajo blizu tristotisoč prebivalcev, ali med temi je le nekaj tisoč katoličanov,, vsi drugi so lute-ranci in zato je v Draždanih samo jedna katoliška cerkev. Kake tri ure sva se v njej mudila. Ob 8. uri je bilo za naju nekaj izvanrednega, nepričakovanega in sicer češka pridiga. »In to v čisto nemških Dražda-nah?« bo ta ali oni čitatelj vskliknil. Da, češka pridiga je bila in je baš vsako nedeljo za češke delavce, katerih je v severnem delu Draždan precej veliko. S prijateljem sicer od pridige nisva razumela vsake besede, vendar pa sva umela, da je pridigar govoril o edino-zveličavni katoliški cerkvi in tak predmet je prav najbolj važen v protestantski deželi in mestu.
V Gradci pa je dvadeset tisoč Slovencev in od teh gotovo polovica ne more umeti v visoki nemščini govorjenih pridig in vendar sedaj ni jedne slovenske pridge, da-si je bila pred petdesetimi leti!
Prav govoriš, čislani čitatelj, in taka krivica se Slovencem ne godi samo v glavnem mestu naše dežele, temuč v sekovski vladikovini tudi večinoma ob nein-ško-slovenski meji in drugod in se torej vidi, da so naši Nemci, čeprav hočejo biti veroi katoličani, zaslrah strpljivosti daleč za svojimi saksonskimi brati. Želiva jim: »Bog jim vžgi pravo krščansko ljubezen !« ter upajva, da bo za novega nadpastirja boljše!
Proti koncu češke pridige prinese cerkovnik k srednji vrsti stolov, kjer sva midva med češkimi delavci sedela, več podolgovatih belih papirjev, kjer je bilo nekaj zapisano. Na vsak stol dene po dva papirja, kjer je v nemškem jeziku bilo tiskano blizu to-le:
»Vsako nedeljo in praznik pridejo katoliški vojaki k službi božji in se jim naj ti sedeži prepuste. Vsak vojak naj ima molitvenik s seboj; ako ga nima, naj si ga pri vratarju izposodi. Pri sv. maši naj klečijo razun pri evangeliju in prej nimajo cerkve zapustiti, predno se ne da. blagoslov!«
Vsled tega opomina sva se s prijateljem po končani češki pridigi umaknila iz teh stolov in šla v stranski del cerkve, da bi počakala vojake. Točno ob V29. uri pridejo s svojimi častniki in zasedejo spraznjene stole. Zdaj se začne sv. maša. Vojaki so vsi imeli mo-litvenike y rokah, klečali so razun pri evangeliju in so se tudi častniki vzgledno obnašali. Po sv. maši se ni dal blagoslov z Najsvetejšim, ampak je bila nemška pridiga, po tej še le blagoslov in potem so vojaki spodobno
zapustili cerkev.	(Konec prih.)
--
Gospodarske stvari.
Katera krma velja za ovce?
Po zimi so med domačimi živalmi pač ovce najbolj izbirljive glede na klajo. Človek sam ne vč, kaj bi njim položil, da bi ne shujšale; le premnogokrat ravno narobe dela in jim daje stvarij, ki ne pospešujejo rasti in
reditve ovac. Najboljše za to žival po zimi je pač lepo seno in sicer prav suho, izborno, mehko in sladko. Boljša je slama, kakor pa slabo, plesnjivo, mokrotno in kislo seno. Drugim živalim vsaj ne škoduje, če dobijo včasih kislega sena, a ovca ti precej zboli, če jo nekaj dnij krmiš s takim senom. Ako se mora vsled pomanjkanja rabiti slama, pa je za ovce največje vrednosti le pro-sena slama, vsaka druga ne koristi jim nič ali le prav malo. Pač pa naj se jim polaga pogostokrat krompir ali podzemljica, če ga je toliko pri hiši. Ta se nareže na tanke plošče (šnite) in se podaja v škafu ali kaki jednaki posodi. Ker krompir povzročuje zelo hudo žejo, morajo se živali že prej napajati, kakor se jim položi, kajti potem bi se preveč vode navlekle, ako bi bile site krompirja. Kar se repe tiče, je pripomniti, da ni najmanjše imenitnosti, a polaga naj se ne sleherni dan, ampak le včasih! Brejim ovcam se krompir in repa ne sme polagati.
Ovce, katere si hoče gospodar prav debele zrediti, morajo pa tudi včasih, posebno zadnje tedne, zrnja dobivati. Ako se jim daje oves ali zob, ni ga treba pre-mleti ali zdrobili; pač pa se ječmen, rž in sočivje naj-prvo namočijo v (toplo) vodo, malo osolijo in zdrobijo. Le preveč zrnja ni dobro dajati, ker s tem se pokvari živalim zdravje in nikar, da bi se zredile, le zbolijo, sltujšajo in gospodar ima mesto mastne pečenke ali dobička le prav peprijetno zgubo in škodo.
Ranjena kolena pri konjih.
Ne le grdo, ampak tudi zelo škodljivo je, če imajo konji bolna kolena. Vrednost še tako čilega konja najboljšega plemena se hilro zmanjša in cena zelo zniža, če nosi vboga žival ranjena kolena, polna krast, ali vsaj z odrgano dlako, Zato pa tudi skrbi vsak gospodar, ki ima konje, da take bolečine odpravi na kakoršni način koli. Bodi torej dovoljeno, da si na tem mestu ludi ogledamo primerno, zelo priprosto sredstvo, zdravilo zoper rane na kolenih, ki ni drago, ki je vsakomur lako dobiti.
Brž, ko se konj na ta ali oni način rani, mora se ranjeno mesto prav dobro oprati z vodo. A pri tem je paziti, da se ne dotakneš z roko ali s kako drugo trdo stvarjo rane, ampak izprati se mora prav previdno in počasno. Na to se s kosom platna koleno obriše in posuši in tu je še le prav treba opaznemu biti in rano jako varovati. Najboljše je, če se polagoma in previdno polaga platno na koleno, dokler se ne napije vode in na to vzame se drugi kos, s katerim se ravno tako napravi, dokler ni ranjeno mesto prosto vode in vse mokrote. Potem se rana počasi in lahko obveže. Naj prvo \zame se precej bombaža ali pavole, ki pa mora vsaj nekoliko poravnana in čista biti, in te se naloži za prst debelo na rano. Ko je bolečina z bombažem pokrita, pritrdi se pavola še s kosom flanela. Mesto fla-nela ne sme biti platno, pač pa se ta flanel še enkrat poveže s prav mehkim usnjem. Strogo se mora vsaj kake štiri dni na to paziti, da obvezilo nepremaknjeno ostane in če se poravna, treba je to le prav na lahko storiti, ker drugači povzročuješ živali neznosne bolečine in zdravljenje oviraš in zadržuješ.
Ko je ta čas pretekel, odvije se rana prav opazno in konj se pelje na zdravi zrak in vodi se, pa ne predolgo, okoli. Pri tem poslu paziti pa je zopet, da ne poči ona krasta, ki se je v teku teh dnij naredila, ker bi bilo vse prejšnje delo v tem slučaju zaman.
Kedar se jemlje obvezilo raz rane, ne sme se oni bombaž odtrgati, ki se je rane prijel, temuč mora se pri miru pustiti.
Ko pride konj zopet v hlev, zaveže se mu rana še enkrat in ne preteče več, kakor štirinajst dnij ter
rane ni več. Krasta se sama od sebe odlušči, spodaj zrase nova koža in mlada dlaka. Še pozna se ne, če je imel kedaj ta konj na kolenu kako bolečino, kajti nova dlaka hitro dorase staro in dobi celo isto barvo in tako se le težko ali nič ne razločuje od prve.
Sejinovi. Dne 27. januvarija v Mariboru. Dne 29. januvarija pri Sv. Juriju na Taboru in v Vojniku. Dne 31. januvarija v Dobovi. Dne 1. februvarija v Jurkloštru in v Šoštanju. Dne 3. februvarija pri Sv. Juriju ob
Ščavnici, v Jarenini, na Kalobju, v Ivniku in v Vidmu,
-—-
Dopisi.
Iz Kozjanske okolice. (Več pravice slovenskim učiteljem.) Okrajni šolski svet je v rokah slovenskih možev. Možje, delajte, da bo v našem okraji slovenščina do večjih pravic prišla. Pravico imamo terjati, da bi gospodje učitelji naznanila otrokom po slovensko spisovali, po natorni postavi bi naj pri konferencah drugih protokolov ne poznali, kakor slovenske m bi radi,, da bi sploh učitelji smeli živahneje za svoj narod delati. Ne upajo si tega, ker jim gosposka ne daja potem boljih služb. Zlo sitno je to za-nje, da morajo zavoljo tega mlačni ostati. Toliko stanejo Slovence šole in še take male pravice jim hoče gosposka s svojim obnašanjem proti učiteljem kratiti! Hudo je šole staviti in jih zdrževati, plačilo dajati učiteljem in vlagati za pokojnino njim in njihovim, svoje otroke pošiljati v šolo, ko jih je dostikrat doma krvavo treba, vedno in vedno kupovati te in one bukvice, zvezke, pa ■ pir, peresa, kamenčke, svinčnike, cekre, obleko, obutalo, bati se, da bo zdaj kaka kazen zašnmela, toliko izdajati v sedanjih slabih časih, ko se ne da skoro nič prodati in je toliko davka še za druge reči: — vse to je težko! Na težko breme ne nalagajte še krivice, krivica je pa učiteljem zavoljo tega bolje službe zadrževati, ako so res katoliško narodni. Veliko govorijo Nemci, da ljubijo pravico. V djanji kažite! Pravično je katoliško nemškim narodnim učiteljem med Nemci boljega kruha rezati, katoliško slovensko narodnim pa med Slovenci. Le od žlahtnega drevesa se rodi žlahten sad in od katoliško narodnih učiteljev se izgojijo katoliško narodni učenci, (¡lavna šolska postava govori, da bi naj učenci taki postali, religiös sittlich, se reče, da se naj po versko obnašajo. Ne oviraj toraj, gospoda, z nemškutarskimi postavami glavnega namena, in možje od šolskega sveta, trkajte na„ pravem kraji!
Iz Cadrania. Hišni, graščinski in drugi oskrbniki navadno vsaj o koncu leta svojim gospodom račun polagajo, zakaj bi tega odbor društva za pozidanje nove tukajšnje farne črkve društvenikom ne storil očitno, pred celim svetom, kakor se to bolj za "domače vsako kvaterno nedeljo po pridigi domačim faranom stori? Znamenito je bilo za nas preteklo leto, posebno za to, ker smo imeli od 24. do 26. rožnika svojega mil. g. višipastirja knezoškofa v svojo sredini. Memo stavišča, odločenega za novo farno cerkev, se vozeč, so tistemu že svoj apostolski blagoslov podelili, rekoč: Kedar bo enkrat tu lepa nova farna cerkev stala, bo spadala Ča-dramska župnija med najlepše v lepej Lavantinskej škofiji. Dne 25. rožnika obhajali smo praznik farnega pa-trona sv. Janeza Krst., a bilo je v našo žalost že v soboto in v nedeljo silno grdo vreme. Zato so mil. g. višji pastir navadno procesijo, katero so hoteli tudi zunaj imeti, zamogli le po cerkvi opraviti in po daritvi sv. meše, pri katerej se je že bilo precej vlč. gg. sosedov zbralo, so tudi v čast našesa tam&va .nalmrvH
kor navadno povsod, božjo besedo sami oznanjevali in med drugim so rekli, da so prav imeli nekdanji naši predniki, ko so si tako imenitnega moža, kakor je bil predhodnik Izveličarja, največji od žene rojen mož, za varuha te cerkve in cele fare izprosili. Pa kaj pravim cerkve? so dostavili, to ni cerkev, je le kapela po pravici imenovati, tako mala je in zdajšnjim razmeram več ne zadostuje. Zdaj, so menili, je tudi pripraven čas, da farmani vse moči napnejo, to storiti, ker se je že č. g. župniku z velikim trudom posrečilo nad 20.000 fl. v ta namen nabrati in so tudi lepo stavišče pridobili. Pri popravilu sv. Barbare, ki je zdaj prava krasota škofije, pa so pokazali, da taka dela zastopijo. Vsi bi tedaj naj z združenimi močmi delali, kakor pred večimi leti farani pri Sv. Antonu na Pohorju, kakor frančiškani v Mariboru ali Videmčani ob Savi itd. V večjo spodbujo so nam že k prejšnjemu velikodušnemu daru zopet priložili 100 gld.	(Konec prih.)
Iz Ormoža. (Silvestrov večer.) Najlepši dokaz, da se tudi priprosto ljudstvo Ormoškega okraja vzbuja, bil je mnogobrojen obisk čitalničnega »Silve-strovega večera«. Društveni prostori so bili do zadnjega kotička polni, največ od zavednega kmečkega ljudstva. Duhovska in posvetna inteligenca je bila častno zastopana. Muzikalni program je obsegal svetovnoznana imena Mendelssohn, Rossini, Smetana, Berioth ter se je izvršil precizno. Pesmi »Naša zvezda« in »Hajd u boj« so se morale na splošno zahtevanje ponavljati. Čitalniški dile-tantje so predstavljali na občno zadovoljnost dve veseloigri »Eno uro doktor« in »Srečno novo leto«. Največ zaslužene hvale in priznanja stekli ste si gospodični Marija in Antonija Stupca, koji ste najbolj priljubljeni v našem društvenem življenju. Mi se od srca veselimo na njinem vspehu ter kličemo vrlim rodoljubkinjam: Bog vse živi!
Iz Ptuja. Starina Dav. Trstenjak je pisal čitalni-čarjem ob slovesni otvoritvi tukajšnje narodne čitalnice dne 5. septembra 1864. 1. pomenljivo pismo, iz kojega sem povzel te besede: »V staroslo venskem Ptuj i, slavnem že za Rimljanov, zbudil se bo gotovo v kratkem narodni ponos in čislano bo ime slovensko. Pred stolpom velike cerkve najdete kamen z napisom: JARMOGLO avgusto sacrum. Jarmog bilo je ime Ferunovo, boga groma in bliska, zato so kralji in knezi staroslovanski nosili imena: Jaromir, Jaroslav, Mogomir, Mogislav. Jar pomenja: »goreč«, »krepek«, mog pa »silen«, »mogočen« .. . Vzemite si to ime za svoje geslo in »jaro in možno« delajte na polji narodne omike« . . . »Jaro in možno!« Hočete-li, da Vam naštejem, kaj je slavna »Narodna čitalnica« Ptujska v teku let po tem geslu storila za narodno omiko in_ probujo, za povzdigo slovenskega imena na Južnem Štajarji? Zadostujejo imena odličnih čitalničarjev: Cuček, Meško, Herman, Ploj, Gre-gorič, Jurtela, Jurca, Glaser, Gross, Ferjančič, Hržič, Trstenjak, Lendovšek, Žitek, Urbanec, Romih i. dr. — Zadnja leta živi naša čitalnica dokaj skromno in tiho. To Se ni poseben znak življenja, če se marljivši čital-ničarji enkrat v letu, na Silvestrov večer zbero k tomboli ali običajnemu plesu, pa morda še enkrat — »pusta« častit. No letošnji, oziroma zadnji »Silvestrov večer« so nas nekateri gospodje, največ učitelji, razveselili z godbo in petjem. Godba in petje, to je tisti prevažni faktor, ki bi tudi naši čitalnici pomogel zopet na noge, ako bi se bolj uvaževal, marljivše gojil. Ali tu nam žal ne dostaje močij. Imeli smo jako dobrih pevcev in pevk. Odšli so, prihajajo pa večinoma, ki niso pevci. In zopet nam te dni odide mož, ki ni bil le pevec, nego »Slovenskemu pevskemu društvu v Ptuji« duša, prej predsednik in sedaj častni ud, Miha Lešnik je imenovan .isvk irnnfrnlnriem y Knittelfeld. — „Oj, vrni mi se — davc m iut'u CToznMJiLJ-J^.viiigiiii—j^.^iJi^^._______
skoro spet!« to je naša iskrena želja, to smo si mislili zlasti na Sv. Treh Kraljev večer, ko smo se v čitalnici poslavljali od vrlega moža. Takih uradnikov naš narod potrebuje. Ne jemljite mu jih, nego dajte! Ptujskim Slovencem, naši »narodni čitalnici« pa naj bi Bog poslal pevcev, kakoršen je g. Lešnik bil, enakih pevcev in pevk, kakoršnih se je bilo omenjeni večer lepo število zbralo od blizu in daleč, počastit odličnega svojega tovariša z zares izbornim, divnim petjem! Takih večerov v glasbenem oziru si želimo več! — »Jaro in možno!«
---t-
Politični ogled.
Avstrijske dežele.
Dunaj. V deželnem zboru za Dolenjo Avstrijo so govorili o neposredni volitvi kmečkih volilcev t. j. kmetje naj volijo poslanca, ne pa volilnih mož in le-ti potem poslanca. Taka volitev bi bila pravična, ali težava je v vprašanju: kje naj volijo, ali doma, v svoji občini, ali pa v kraju, kjer je n. pr. okrajna sodnija? Prvo bi bilo mudno za vlado, za nje komisarje, drugo pa za kmete. Kakor obeta vlada, reši se to vprašanje v državnem zboru, kedar pride v njem sprememba volilne postave v razpravljanje.	,
Češko. Sodnijska razprava o členih »Omladine« v Pragi kaže več, kakor treba, da je nekaj mladeži v naših dneh sila razuzdane ter že ne pozna ona več nobene postave, ne božje, ne človeške: še celo pred sod-nijo, na tožnji klopi, ti je predrzna in razsaja, kakor da čez njo ni več gospoda. Par takih dečakov je pa dobilo za to še posebej kazen od sodnije. — Za mesto Pisek in dr. ponuja se v poslanca Mladočeh dr. Viljem Kurz iz Prage. Volilcem ni mož sicer po volji, toda doslej še nimajo drugega moža, ki bi se jim ponujal za poslanstvo, in tako bode že on dober!
Štajarsko. V deželnem zboru je posl. Pirchegger se pritožil, da c. kr. okr. glavarstvo v Brucku prepoveduje požigati trebišče v gozdih, ali ces. namestnik mu je odgovoril: Požiganje poprek se ne brani, toda naznaniti se mora prej glavarstvu, da se požar ne zanese kje drugam, v sosedov gozd. — Občina Podčetrtek pobira poslej 98 odstotkov obč. priklade, ako ji dež. zbor dovoli, Slov. Bistrica pa 30 kr. od lil. piva. Ne bode jima torej malo priklade!
Koroško. Dr. Steinvvender se zopet ponuja v Beljaku za poslanca in je skorej gotovo, da si ga »spo-korjeni« volilci zopet izvolijo za zastopnika v drž. zboru. -- V nedeljo, dne 28. januvarija, ima podružnica sv. Cirila in Metoda pri »Majarču« blizo Beljaka, dne 4. februvarija pa podružnica v Št. .Tanžu v Rožni dolini svoje letno zborovanje, pri zadnji bode tudi veseloigra: Berite »Mir!«
Kranjsko. V Ljubljani si želijo višjo dekliško šolo, se ve, da s slov. poučevanjem. Prej ali slej tudi dobijo tako šolo, sedaj pa se bojijo še velicih stroškov.
—	V Dolenjem Logatcu imajo slov. bralno društvo, toda v njem je poleg nekaj slovenskih, čvetero nemških listov na mizi. Ali vam je to slovenski napredek!
Primorsko. Te dni se vršijo v Gorici volitve v trgovinsko in obrtnijsko zbornico v Gorici; vdeležijo se jih tudi slov. obrtniki, ni pa še veliko upanja do zmage.
—	Minister za trgovino, grof Wurmbrand, se mudi sedaj v Trstu in slavijo ga tamošnji laški liberalci čez mero, ker upajo, da jim minister potem odpre drž. mošnjo v podporo laške trgovine.
Hrvaško. Čitalnica v Makarski je izvolila dr. Ante Štarčeviča svojim častnim članom. — Baron
Zivkovič bode dež. poslanec za Osek in pristopi v vladno stranko.
Ogersko. Grof Julij Szapary je izstopil, poleg večih drugih, iz vladne stranke. Grof utegne postati predsednik v novem ministerstvu, ako pade ministerstvo dr. Wekerla. Vsak dan se pričakuje, da se to zgodi; potem je civilni zakon« pa pokopan in upajmo, da ne pride za-nj nikoli »ustanjenja dan«.
Vunanje države.
Rim. Da ima nek ruski škof od cara Aleksandra naročilo, naj pogodbo s sv. očetom Leonom XIII. v imenu ruskega cara sklene, ni bojda resnično, pač pa ima škof od cara dovoljenje, da se lahko zglasi pri papeža, ko pride v Rim, kakor je to sploh dolžnost kat. škofov. Škoda, če je le tako!
Italijansko. Vlada skliče državni zbor še le za dne 20. februvarija, Grispi ima torej dovolj časa, da že sestavi tisti načrt, po katerem hoče vlada vzboljšati državne razmere. — Na Siciliji še ni miru in ustaja se prej razširja, kakor pa pojemlje. Uzrok ustaje je skorej povsod revščina, nekoliko pa tudi anarhizem, ki se širi jako naglo pri delavcih, posebno pri radarjih.
Francosko. V Parizu so v neki zalogi našli pa-trono, polno dinamita; bila je nažgana, toda ni počila. Nastavil jo je že kak tovariš Vaillantov. — Več mladih ljudij se uči sedaj v Parizu ruskega jezika, toda gre jim rodo in njih večina pa pač obnemore v učenju tega jezika, predno se ga nauči, če tudi le za silo. Za francoske jezike je ruščina pretežka!
Belgijsko. Razprave o volilni spremembi še v državnem zboru niso h koncu, vendar pa se pravi, da je večina za spremembo, kakor jo vlada predlaga.
Nemško. Odkar je pruski kralj ob enem nemški cesar, imajo Prusi veliko več stroškov, kakor poprej in dohodki zato niso večji. Nasledek tega pa je, da jim vsako leto primanjkuje, letos celo za 70 milj. denarja. Vsled tega je velika nevolja, ker jim je treba nategniti — davek; ali kaj si čejo, ko ni druge pomoči !
Rusko. Garova rodbina je v Petrogradu, pa se ne čuti ondi nič kaj srečne, ker se je zmerom bati nihilistov. Teh še je vedno veliko in čem manj se o njih sliši, tem bolj so nevarni. Posebno carevna si je vedno v strahu, ker je že bila v veliki nevarnosti, povzročeni od njih.
Bolgarsko. Knez Ferdinand dobi veliko odlikovanje od črnogorskega kneza in pride posebni poslanik, da mu ga prinese. To ni brez pomena, ker je ruski car boter otrokom kneza Nikite in zato se misli, da se ruska vlada ne brani več pripoznati kneza Ferdinanda za bolgarskega vladarja.
Srbsko. Kralj Aleksander je poklical poslanika na Dunaju, dr. Simiča k sebi ter mu neki naloži skrb za novo ministerstvo. Za našo državo je to prijetna novica. Po novih poročilih je ministerstvo že gotovo.
Turško. Sultan Abdul Hamid ljubi mir in zato skrbi, da se njegova vlada ne zaplete v kake zmešnjave s tem, da je preveč prijazna ali angleški ali ruski vladi. Oboje je za Turčijo nevarno.
Afrika. V Maroku sicer sedaj ni boja, toda miru ni, ker španjska vlada sili na to, da se Kabiri okoli Melile podvržejo njej, tega pa ti ne marajo in tudi sultan jih ne sili, da storijo tako.
Amerika. V Braziliji so bili zadnje dni na večih krajih boji, ali nobena stranka ni premagala druge tako, da bi se morala njej podati. Dokler pa tega ne bode, še je vedno vojska. Nesrečni ljudje!
Za poduk in kratek čas.
Sekelji.
Rodoslovna in životopisna razprava. Spisal Matej Slekovec, župnik pri Sv. Marku nižje Ptuja.
V	samozaložbi č. g. Mat. Slekovca, župnika pri Sv. Marku niže Ptuja, je izšla pred kratkim za nas šta-jarske Slovence prezanimiva knjižica pod omenjenim naslovom. Na duhovskem, kakor na pisateljskem polju neumorno delujoči č. g. M. Slekovec nam je podal v tej sicer le 50 stranij obsegajoči brošuriei kratko in jedernato zgodovinsko monografijo, ki mora, kakor že rečeno, zlasti štajarske Slovence prav zanimati. Ako so bili prejšnji zgodovinski spisi spretnega in marljivega č. g. Slekovca prav dovršeni, tem bolj se pa še to kaže v tej brošuriei. Z velikim trudom je č. g. pisatelj nabral posamezne zgodovinske podatke, nje dobro uvrstil in tako zlasti štajarskim Slovencem podal knjižico vele-zanimivo. ¡Slovenska zgodovina je prav tužna. Nepretrgana vrsta nasilstev nemških velikašev in vitezov, turških velerazbojnikov, to je rudeča nit, ki se prede skozi njo. Nekako prijetno iznenadijo čitatelja pa životopisne slike Jakoba in Lukeža Sekelja. Ta dva plemenitaša sta za slovensko zgodovino v svoji dobi velevažna in zanimiva. Oba sta pravična, Bogu in cesarju zvesta bila. ter sta vsled tega tudi imela srečo in zapustila slaven spomin in veliko premoženje. Od kalvinske in lutrov-ske kuge okuženi potomci pa so vse zapravili in sramotno izginili. Pisatelja teh vrstic so zlasti zanimale date o Št. Vidu, Tramu in Borlu. Njemu kot Št. Vid-čanu so še iz deških let znani ostanki grada, »Tram« in globoki grajski studenec, ki so ga bili kratko preje zasuli. Mesto, kjer je stal »Tram«, je bilo v letih od 1860—70 lastnina Ptujske trgovske rodbine Winkler in cela okolica se še zdaj imenuje Tramberg. Ravno pod tem gradiščem stoji majhna gotiška kapelica sv. Ane, na vznožju pa stoji stara cerkev sv. Janezu Krst. posvečena.
Zanimivo je tudi, kakor omenjena knjižica »Sekelji« poroča, da so še v srednjem veku se imenovali gradi, kakor jih zdaj še imenuje prosto slovensko ljudstvo, n. pr. Ormož, Borel itd. Pozneja birokraška nem-škutarija je pa svoje burke uganjala s temi in drugimi imeni: Ormož-Friedau, Borel-Ankenstein, Senjarovci-Schweindorf itd. Za verne kristjane je žalosten zgodovinski prizor tista doba, ko je n. pr. Št. Vidsko župnijo in njene dohodke in prebivalce »kupil« podli barantač svetnega stanu, ter tam kot »župnik« (?) prav po židovsko izsesaval ljudstvo in — svoje kaplane, katere je tudi za svoje robotarje smatral dotlej, da razjarjeno ljudstvo ni storilo, kar je bilo edino pametno in umestno : da je simonistično pijavko pognalo. Velezaslužnemu in velespretnemu pisatelju »Sekeljev« pa čestitamo k njegovemu najnovejšemu zgodovinskemu delu. Č. g. Matej Slekovec je vse skozi pokazal, da je mož, sposoben tudi še večja dela v tej stroki slavno in uspešno izpeljati, ter mu izrazimo v imenu rodoljubnih čitateljev zasluženo zahvalo in priznanje.	Prior Zički.
Jožef Freuensfeld, f učitelj v Ljutomeru.
V	teku preteklega leta pokosila nam je britka smrt tri odličnjake in sicer g. Jožeta Horvat-a, vrlega nadučitelja, g. Jožeta Gomilšek-a, iskrenega narodnjaka in osem dnij pred novim letom pa v dalnji Pragi vele-spoštovanega in velezaslužnega učitelja gospoda Jožefa Freuensfeld-a.
„Osoda kruta ni mu dala, Da v rojstno legel bi zemljo, Da tamkaj, kjer mu zibel stala, Počilo trudno bi telo.
Xa tujem sveti, v dalnji Pragi Smrt bleda ga zadela je; In tukaj zemlja tvoj ponosni Život v naročje vzela je.
Z domačega ti ni zvonika Pel mili, znani glas zvona, in znancev množica velika Za tvojim ni pogrebom šla.
Na tvojem grobu ni točila Predraga mamica solza, Na tvojem grobu ni molila Za brata sestrica Boga".
Njegova zadnja želja je bila, pokopali njegovo truplo v domačo slovensko zemljo. Zaradi tega je tudi Ljutomersko učiteljsko društvo v svojem zadnjem zborovanju sklenilo, ustreči zadnjej želji svojega nepozab-ljivega solrudnika, vrlega narodnjaka, neumornega delo-valca za proevito in blagor slovenske domovine, dovršenega pesnika in pisatelja slovenskega ter prepeljati s pomočjo dobrovoljnih darov njegovo truplo v domačo zemljo. Prosimo tedaj vse njegove prijatelje in znance vse narodnjake in narodnjakinje, vsa slavna društva itd., naj blagovolijo v ta namen nabirati podpore in nabrane prispevke doposlati učiteljskemu društvu v Ljutomeru. K obilnemu sadu pomozi Bog!	P.—h.
Sniešnica. Pri porotni sodniji zagovarja zgovorni odvetnik tatu ter govor konča: »Gospodje, ko bi bili vi v tistem času na mestu tega moža, ne vem, če bi ne bil kateri izmed vas tudi segel po uri, saj je ležala tako lepo na mizi, ni pa bilo v tistem hipu nikogar v hiši!«
Razne stvari.
(Krone za družbo sv. Cirila in M e t o d a.) Na Ptuju so obhajali dne 22. januvarija sedemdesetletnico preč. gosp. prošta Matija Modrinjak ter so se nje vdeležili duhovni sobratje v obilnem številu. Pri tej priložnosti se je nabralo 40 kron za družbo sv. Cirila in Metoda, ki so se poslale vodstvu te družbe v Ljubljano.
(Slovstvo.) Preč. g. Ignacij Orožen, prošt stolne cerkve v Mariboru, so izdali 8. zvezek zgodovine naše škofije in obsega dekanijo Nova cerkev. Knjiga je pregledna, zanimiva in šteje 612 stranij, dobi se pa po 1 gld. 60 kr.
(Občni zbor.) V nedeljo, dne 28. t. m. popoldan ob '/¿4. uri priredi kat. pol. društvo Slatinsko v gostilni g. Fr. Ogrizeka svoj letni občni zbor. Na vabilo odborovo pride drž. poslanec vlč. g. dr. L. Gregorec ter bo govoril o političnem položaji Slovencev sploh in kmetov posebej. Po zborovanji je prosta zabava.
(Veselico) priredi Ormoška čitalnica v nedeljo, dne 28. februvarija v svojih prostorih. Vstopnina za osebo 20 kr., za obitelj 40 kr. Vstop je dovoljen le udom in od njih vpeljanim gostom. Začetek ob 7. uri zvečer.	Odbor.
(Vabilo.) Šmarijska čitalnica in posojdnica ter podružnica sv. Cirila in Metoda za Šmarije in Slatino imajo v nedeljo, dne 28. t. m. po 3. uri popoludne v čitalničnej sobi svoj občni zbor z običajnim vsporedom. Po zborovanji prosta zabava in petje. Domači in bližnji rodoljubi se najuljudneje vabijo k mnogobrojnej udeležbi.
(Umrl) je č. g. Franc Kalin, župnik v pokoju v Beichenburgu, v 70. letu svoje dobe. Naj počiva v miru!
(Kje je?) Jurij Obržan, tesar pri Sv. Petru blizo Loke, je šel dne 16. januvarija na sejem v Badeče, ali ni se doslej še vrnil. Sumi pa se, da je gredoč s sejma padel v Savo. ,:l;,yr m Ilira ■■mzim... .............
(Častni občan.) Občinski odbor na Humu pri Ormoži je v zadnji seji g. Petra Zadravca, posestnika v Loperšicah in v Humu, vsled njega zaslug za cerkev, šolo in občino soglasno imenoval za svojega častnega občana.
(Čitalnica) v Gornjem Gradu ima ta-le odbor: Gosp. Anton Svetina, c. kr. notar, predsednik, dr. Ivan Šlander, okr. zdravnik, tajnik in g. Drag. .lerankov učitelj knjižničar ter so gg. Ant. Rodošek, župnik v Šmar-tinu, Ivan Erhatič, e. kr. okr. sodnije pristav, Jožef Kranjc, veleposestnik in Ant. Perne, not. pisar, v odboru.
(N e m š k i n a p i s i.) Po naših mestih in trgih so skorej vsi napisi trgovcev nemški in nekateri tudi v nemških barvah. Ker se slov. kmet, posebno v Ljutomeru, na Ptuju itd., sedaj ogiba tacih trgovcev, prehaja že trgovce zona, češ, da taki napisi vendar-le niso igrača.
(Nemški red.) Č. g. Franc Munda, kaplan v Ormož, je dobil enako službo pri Sv. Miklavžu blizu Ormoža. Na njega mesto je prišel v Ormož č. g. Andrej Gliebe, kaplan v Središču. Oba sta iz »Nemškega reda«, Središka župnija ostane sedaj brez kaplana.
(Okr. z as t o p.) Mariborski okr. zastop tako dobro gospodari, da se mu je treba v listih zagovarjati. V račune svoje pa tudi no pusti nikomur pogledati, kakor tem-le gospodom iz Maribora: Pachner, Badl, Scher-baum in Ouandest. Kmeta Bog varuj blizo!
(Nesreča.) V Drstelskem vrhu, župnija Sv. Urban v Slov. goricah, so našli v jutru 20. januvarija čvetero oseb mrtvih, zadušenih od soparja, ki je priril do njih iz žganjarije.
(Davki.) Naša dežela je plačala leta 1893 cesarskih t. j. državnih davkov vkup za 6,370.b57 gold. V tem je bilo za 2,423.637 gld. od zemljišč, 1,320.522 od hiš ter 1,282.120 gld. prihodnine. To je lep denar!
(Šolstvo.) Gosp. dr. Konrad .Tarz, c. kr. dež. šolski nadzornik za ljudske šole v (¡radcu, je te dni nadzoroval ljudsko šolo jn pripravnico čč. šolskih sester v Mariboru.
(Vojaštvo.) Na Ptuju je prišel v noči 21. januvarija Ignacij Leskovšek z oficirji v prepir in v tem ga je eden mahnil z golo sabljo po glavi, drugi pa po roki. Tako je imel potem pa zdravnik dovolj dela na njem.
(Zadušilo) se je Mici Bemšnik, ženi zidarja v Vuzenicah, štiri mesece staro dete. katero je imela pri sebi v postelji.
(Odbor.) Pri »bralnem društvu« v Braslovčah so ti-le gg. v odboru: Fr. Pečnik, predsednik, Fr. Šporn, podpredsednik, Zdravko Vasle, tajnik, Fr. Korun, blagajnik in M. Stoklas, J. Prislan ter Fr. Rak, V. Rojnik, J. Pretnar in M. Zaje, pregledovalci računov.
(Influenca.) Iz Celja se nam piše, da jemlje ondi nek gospod čudno zdravilo zoper influenco —• ko-pelj v Savinji. Po leti je kopelj v čisti Savinji sicer prijetna, toda po zimi pa ne bode preveč prijetna!
(Čuden studenec.) Na Humu ima posestnik Lesjak studenec, v katerega je sem od njegovega obstanka že padel tretji človek. Čudno je, da se je vsaki v njem le prestrašil in nekoliko pobil, čeravno je blizu 12 sež-njev globok. Kriva bo menda oprava studenca in nekoliko neprevidnost ljudij.
(Društva.) Slov. čitalnica v Ljutomeru ima v nedeljo, dne 28. januvarija zabavni večer in »Bralno gospodarsko društvo pri Sv. J a n žu na Dr. polju ob 3. uri popoldne v gostilni g. Josipa Sela svoj občni zbor; bralno društvo pri Sv. R oper tu v Slov. goricah pa dne 2. svečana ob 4. uri popoldne v gostilni g. Majhena.
(Pokopališče.) Mestna občina v Celju tirja za vsak grob na njenih pokopališčih po 4 fl., ubožce pa mora pokopati brez odškodnine.
)a
(Bralno društvo v Slivnici pri Št. Juriji) ima v nedeljo 28. prosinca 1894 po sv. vpravilu popoldne v svojih prostorih redni občni zbor s tem-le vporedom: 1. Slavnosten govor č. g. predsednik; 2. poročilv delovanja društva v minolem letu po gg. tajniku, blagajniku in knjižničarju; 3. pregled računov; 4. volitev novega odbora; 5. razni nasveti in predlogi o pripravi škropilnic, ameriških trt. časopisov, knjig itd. K mnogobrojni udeležbi vabi najuljudneje	odbor.
(Zb oro vanje.) »Politično-narodo-gospodarsko društvo« pri sv. Lovrencu v Slov. gor., ima v nedeljo, dne 4. svečana v prostorih g. Fr. Koser-ja, redni občni zbor z vsporedom, kakor je v navadi. Ob enem bode pogovor o ustanovitvi »bralnega društva.« K obilni udeležbi vabi	odbor.
(Obsodba.) Pri c. kr. okrajni sodniji v Celju so obsodili Jarneja Zadravca, hlapca v Grlovi, ker je deklo Trezo Lončar zapeljal, potem pa ji dal mišice, da je umrla dne 17. septembra 1893, na 11 mesecev težke ječe.
(V inorejstvo.) »Bralno društvo« v Kostrivnici priredi dne 2. svečana ob 4. uri popoldne prvo letošnjo veselico v gosfilni g. Štefana Lindiča. Vspored bode ta: 1. Pozdrav navzočih gostov. 2. G. Ivan Bele, potovalni |
učitelj iz Maribora, bode govoril o cepljenju z amerikan-skimi trtami. 3. Prosta zabava. K obilni vdeležbi vabi vljudno	odbor.
(Potreben ukaz) je izdal g. okrajni glavar Ptujski za Ptujski, Ormoški in Rogaški okraj, da se šolarji ob šolskih dnevih ne smejo več rabiti kot gonjači na lovih, drugače se bodo take zamude ostro kaznovale. To pesje opravilo bi se naj sploh prepovedalo, ker se najde še k večjemu pri divjakih.
(Dijaški kuhinji) v Mariboru so darovali gosp. dr. Pavel Turner 15 in č. g. Ivan Stanjko, župnik v Tinjah, 20 gld, č. g. Mart. Jurkovič, župnik pri Sv. Petru ničje Maribora, 10 in č. g. Franc Hrastelj, župnik v Ribnici, 5 gld.
(Tombolo) v prid ubogih šolskih otrok priredi učiteljstvo Franc-Jožefove ljudske šole v Ljutemeru na svečnico, to je dne 2. februarija ob 7. uri zvečer v Vaupotičevi gostilni ter vljudno vabi k mnogobrojni udeležbi vse šolske prijatelje iz Ljutomera in okolice.
I joterijne st«vilke.
Trst 17. januvarija 1894: 70, 16, 81, 35, 60 Line »	»	14, 46, 17, 76, 7
Vabilo
k rednemu občnemu zboru hranilnice in posojilnice v Smarji pri Jelšah, zadruge z neomejeno zavezo, dne 28. t. m. ob 3. uri popoldne v čitalnični sobi.
Dnevni red :
1.	Potrjenje letnega računa;
2.	Sklep o čistem dobičku;
3.	Dopolnilne volitve v nadzorstvo.
Oe pri prvem zboru število vdeležencev ni sklepčno, vrši se drugo zborovanje tisti den ob 4. uri ravno tam in z istim dnevnim redom.
Hranilnica in posojilnica v Šmariji pri Jelšah,
dne 18. januvarija 1894.
Načelstvo.
Naznanilo.
Začel sern zopet doma ordinirati ter govorim vsak dan z boleniki v svojem stanovanju glavni trg štev. 2 (posebno za bolenike na očeh).
mntt flut/r.
KONJAK.
Ta iz krepkega, na lastnih goricah zrase-nega vina izvle-čena Francovka je skušen pomo-ček za oživljenje dušnih in telesnih močij. Zoper protin, trganje, otrpnenje udov, revmati-zem pomaga čudovito in uteši bolečine. Ena steklenica velja ' 8'd. 20 kr. Stari konjak je za stare ljudi >n take, ki so bolni želodcu, prava dobrota. <■ ena 1 gld. 50 kr. Kdor naroči 4 steklenice, se mu da skrinjica zastonj in plača se na posti voznina. Dobi se le samo pri Brne-««kiii llrrll. graščaku na Goliču pri Konjicah na. Stajarskem.
Zaloga v Mariboru pri Alojziju Oiianilest, gosposke ulice	«.5->
Važno za vsako
gospodinjo in mater!
Kathreinerjeva sladna kava
velja vedno več za izvrstno, edino naravno in zdravo ter ob enem za rabo ceno pridajo h kavi. Ona se hvali od visokih zdravstvenih zavodov in je za gospe, otroke, želodčne in živčne bolnike najbolja nadomestba za kavo. Previdnost pri nakupa! Zahteva se naj in vzame le beli, izvirni zavitek pod imenom
Dobi se CW ITofTiraiiiAf ~&C kilo povsodi.	-ELitUlI tJUIOl .	25 kr.
Tiskarna sv. Cirila
priporoča naslednje knjige:
1.	„Žalostna mati Božja*', spisal Fr. Bezjak, župnik pri Sv. Marku, 6. natis. Obsega pouk o češčenji žal. matere Božje, pobožnost sedem petkov v čast žal. materi Božji, razne molitve in pobožnosti za god sedem žalosti Marije Device, zbirko molitev za očitno in domačo službo Božjo in precejšnje število svetih pes-mij. Ta posebno za sveti postni čas primerna knjiga stane
vezana v polusnje ....... gld. —"70
„ z zlatim obrezkom . . . . . „ —'80 „ v usnje z zlatim obrezkom . . .	„ 1 • 40
2.	„Družbine bukvice za dekleta", spisal Jožef Rozman, pokojni Konjiški nadžupnik, 12. natis; namenjene v prvi vrsti dekletom Križevske družbe, pa tudi vsem dekletom sploh jako koristne, veljajo
vezane v usnje z barvanim obrezkom . . . gld. 1' 30 „ „ rudečim „	. .	„ 1'40
„ „ zlatim	„	. . . „ 1'60
W I*» poštnem povzetji lO kr. ve i. SfC
3.	„Duhovni Vrtec", 5. natis, priporočanja vredna molitvena knjiga, posebno za mladino, stane
v usnje vezan z zlatim obrezkom .... gld. —"85 „ „ „	„ s kopčo . . . „ —"95
4.	„Sveto opravilo", spisal Anton Slomšek, nekdajni viši ogleda šol, 5. pomnoženi natis; namenjeno šolarjem višili razredov, velja
vezano ......... gld. —"35
„ v polusnje z zlatim obrezkom . . . „ —'50 ,. v usnje z zlatim obrezkom . . . . „ —'60
5.	„Ključek nebeški", spisal Ivan Skuhala, dekan v Ljutomeru, za šolarje nižih razredov, velja
vezan ......... gld. —'30
„ v polusnje z zlatim obrezkom . . . . „ —"40 „ v usnje	„	„....„ —"50
6.	„Molitve na čast svete družine", komad 2 kr., 100 po 1 fl. 50 kr.
7.	„Božič" pridnim otrokom, spisal Alojzij Vakaj, stane 15 kr.
8.	„Svete pesmi za šolarje", vezane 10 kr.
9.	„Zbirka narodnih pesmij" I. snopič 10 kr.
10.	„	„	„ H. snopič 10 kr.
11.	„Ženitovanje" 15 kr.

Gostilnica in kramarija
na dobrem mestu s hišo in njivami v sredini veče župnije se proda iz proste roke.
Več pove upravništvo t. L	1-fc»
Mlin na prodaj
s štirimi tečaji na dobri vodi, zidanim poslopjem, zidanimi hlevi, zraven njiva, vrt, ograjen velik pašnik, tri minote od farne cerkve. Cena nizka, plačilne pogodbe lahke. Več se zve pri g. učitelju Kocuvan pri Sv. Bolfenku v Slov. goricah.	1-2
Kneipp-ova sladna kava
je edino prava v rdečih štirivoglatih zavitkih s podobo župnikovo in tvrdko
Bratje Oelz, Bregenz.
V take kraje, kjer se naši pridelki ne dobivajo, razpošiljamo ceno poštne zavitke po gld. 2'10.	15—15




WiIhelm-ov
antiartritični antirevmatiCni
■	IVI ■ ■ 1 ■ v ■
kricistilni caj
od
Franca Wilhelm
lekarja
T
T
na Spodnjem Avstrijskem
se dobi v vseh lekarnah
za ceno 1 ffld. av. v. zavitek.
ur r
2—5
jzdajatelj in založnik kal. tisk društvo.
Odgov. urednik B Ferk.
Tisk tiskarn« sv. Cirila.
(Odgov. J ütorepen.

IJUlCOiimmi jv^^^ ~ ------