Naročnina mesečno 29 Din. ca inozemstvo 40 Din — nadel jaka izdaja celoletno 46 Din, za inozemstvo 120 Din Uredniitvo je v Kopitarjevi aL 6/111 SLOVENEC Telefoni ■ red d litra: dnevna aloiba MN — ančna 2996, 2994 ia 205« Cek račun: Ljub- 11«na it 10.650 i* 10.544 za uiserale; Sarajevo Siv. 7563 Zagreb štv. 34.011, Praira-I )unaj 24.79* Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2У92 Izhaja vsak Jan zjutraj, rasea ponedeljka ia dneva po praznika Hetmivehr, ali česa mi v Avstriji ne razumemo Akoravno je zunanjepolitično delo Avstrije v sedanjem trenotku silno zanimivo in način, kako razne velesile rešujejo vprašanje »avstrij-stva«, to je vprašanje od Nemčije ločene avstrijske samostojne državnoeti, kako se diplomacija trudi, enkrat, da bi spravila avstro-nemški spor pred Zvezo narodov, drugič, da bi priziv Avstrije na Zvezo narodov preprečila ali vsaj zavlekla, kako se razne politične skupine trudijo, do bi Avstrijo pritegnile enkrat k Nemčiji, drugič zopet v blok Italije in Madjarske in tretjič celo v omrežje Male zveze, in kako izborno ee avstrijski zvezni koncler suče med vsemi temi vulkani — je vendar notranje političen položaj vreden večje pozornosti, ker se nam zdi mnogo bolj resen. Zmaga avstrijskega Heimwehra namreč je grob tako krščanskega kakor kulturnega in političnega avstrijstva. Povedali bomo, zakaj tako mislimo. Naš dunajski dopisnik nam je včeraj povedal stvari, ki nas morajo kot prijatelje Avstrije vznemiriti. Če ee spomnimo na razne, nedvoumne izjave glavnih vodij avstrijskega Heimwehra ali Heimatscbutza, kakorkoli že na-zivajo fašistični pokret pri naši sosedi, recimo kneza Starhemberga ali grofa Albertija, o njihovem stališču do krščansko-socialne stranke, ki je glavna idejna zaslomba sedanjega režima v avstrijski republiki, potem nam ni treba gojiti več nobenega dvoma o svetovnonazorni usmeritvi avstrijskega fašizma. Heimwehr ne mara krščanskih socialistov. On jih sovraži in v nstih kneza Starhemberga jih spravlja v isti lonec kakor sociiil-demokrate, ko pravi, da bo treba napraviti konec vladi »črnih in rdečih boneev«. Morda se nahajajo v vrstah Heim-wehra še dobri in dosledni katoličani, toda njihov vpliv ne more biti prevelik, če si vrhovni roditelji upajo govoriti na takšen način o krščanskih socialistih, ki so nositelji stare avstrijske narodne in kulturne tradicije in ki so poverili sedanji vladi bitno nalogo, da po načelih papeževe okrožnice »Ouadragesimo anno« ustvari krščansko stanovsko državo. In ta Heimwehr, boljše rečeno, ta avstrijski fašizem, ki je upodobljen čisto po italijanskem izvirniku in vsebuje torej iste osnovne zmote. 6 katerimi se katoliška cerkvev Italiji že bori deset let, ta avstrijski fašizem izvaja hladnokrvno, človek bi mislil celo, da s tihim odobravanjem zvezne vlade, svojo »mrzlo diktaturo«, kot jo imenuje, s tem, da hoče via faeti nadomestiti vso državno upravo s svojimi ljudmi, ki jih kot »zaupnike« potikuje v deželne odbore, v okrajna glavarstva in т občine. Na Tirolskem je že zagospodaril. Na Zgornjem Avstrijskem, v deželi protikatoliškega profa Albertija, in na štajerskem, v domovini dr. Rin-telena, pa je na tem, da se urine v deželne uprave s svojimi »zaupniki« in »svetovalci«, ki nosijo v žepih revorverje kot najbolj učinkovita eredstva za pravilno razumevanje njihovih »nasvetov«. In kot prvo, za nje najbolj nujno delo so smatrali, da navalć na organizacije krščanskosocialne stranke in da pod lažnjivo p.etvezo, da simpatizirajo s hitlerjevskimi organizacijami, razpuste do sedaj že kar 4 katoliška akademska društva, med njimi dve v Gradcu. Prehod Avstrije v roke Heimwehra tistega IIeimwehra, ki sramoti kulturno delo najbolj vidne in najbolj zaslužne avstrijske krščanske stranke, tistega Ileimwehra, ki za kulisami zahaja enkrat v Italijo, drugič zopet v Berlin, tistega Heimvvehra, ki ee napaja v zastrupljenih studencih italijanskega fašizma, nikakor ne pomeni okrepitev krščanstva v Avstriji, niti ni Renca kakšne dejanske pomoči za Dollfnssova stremljenja po krščanski stanovski državi. Ali mar zaradi tega zavlačnjejo objavo nove avstrijske ustave, ki je bila gotova že koncem septembra? To bi bilo še najlepše, če bi nas Avstrija iznenadila, po tolikem čakanju in oklevanju, s fašistično ustavo, v katero so preple-skali dr. Enderjev načrt krščanske stanovske države. Zmagoviti pohod avstrijskega fašizma, ki je vse drugo kot trdno jamstvo za krščanski značaj bodoče Avstrije, je pa tudi velika nevarnost za avstrijsko narodno samobit. ker smo imeli že priliko videti, kako lepo se dajo prišiti na čelade Heimvvehra kljukasti križci nemškega paeranskega fašizma. Mislimo, da oni Avstrijci, ki resno mislijo na avstrijsko krščanstvo in na avstrijsko samostojnost, ne morejo druirače misliti, ko morajo gledati, kako brez odpora lezejo pod odejo Heimwehra. V »Grazer Volkshlnttn« ie napisal dr. Kari Maria Stepan sijajen članek o »potrebah sedanjega časa«. Ta list je katoliški list in glasilo krščanskih socialeev na Štajerskem. Tn v tem listn razvija odličen člankar zanimivo misel, kako bo treba in sicer takoj treba »izenačiti« npravo vseh zveznih dežel z idejami osrednje zvezne vlade. Deželni elnvarji, okrajni elnvarji in župani da morajo biti verni namestniki kanclerja, ki naj imajo poleg sebe maloštevilen zbor svetovalcev, kajti »mi se ne razlikujemo od narodnega socializma po metodah, ampak predvsem po svojem cilju«. Heimwehr je začel Izvajati to izenačenje že v Tirolu in drusrod. Dr. Strpan to odobrava in želi, da se zgodi po-fsodi tako. Toda on se strinja s Heimwehrom tudi v zahtevi, da naj se razpuste vse stranke, ludi krščansko socialna stranka, in da se naj »nolitična volja v državi izoblikuje edino le v okvirjn »Vaterlandische Front« (domovinska fronta), ki naj postane »nadstrankarska orrani-zacija vseh državi 'zvestih Avstrijcev«. »Težko je.« tako pravi naprej, »težko je lrno umreti in prostovoljno umreti« za stranko, ki je eno celo stoletje ponosno nosila avstrijsko zastavo, ki je bila seinlec avstrijske narodne in kulturne biti nnd eeslom: dober kristjan, dober Nemep in dobrr Avstrijec. Zskni naj odstorii? -Politika je kruta. Ver ie življenje.« tako tolaži o-litične akcije proti nobeni drugi balkanski državi, ki tega sporazuma ni podpisala, preden predhodno ne izmenjajo svojih misli, in da ne bodo prevzele nase nobene politične obveze proti nobeni drugi balkanski državi brez pristanka ostalih pogodbenih strank. Cl. 3. Ta sporazum stopi v veljavo, ko ga podpišejo vse pogodbene sile ter bo ratificiran čimprej mogoče. Dostopen bo vsem drugim balkanskim silam. Le-teh pristop bo predmet naklonjene proučitve s strani pogodbenih strank in bo postal polnomočen, čim ostale podpisane države notifici-rajo svoje soglasje. V potrditev gornjega so gori navedeni pooblaščenci podpisali ta pakt. Izdelano v Atenah, devetega februarja tisoč devet sto štiriintridesetega leta v štirih izvodih, od katerih se je f>o eden izročil vsaki visoki pogodbeni stranki. B. D. Jeftič, — D. Maximos, — Nikolaj Titulescu, 1 — Dr. Tevfik Ruidi Bej. 1Ш Balkanski pakt ni naperjen proti nikomur Belgrad, 9. febr. Pakt o balkanskem sporazumu nastopa v težkih trenutkih, ki jih Evropa preživlja, kot pravi rešitelj. Konferenca za razorožitev je naletela na nepremostljive ovire. Zveza narodov je prišla v zelo de-likatni položaj, ki je tem nevarnejši vsled neprestanih načrtov, ki predlagajo njeno preobnovo, obnovo, ki bi lahko spremenila sploh vse medsebojne odnose evropskih držav in nas privedla celo v vojno nevarnost, istočasno pa delujejo na raznih trontah pokreti, ki želijo revizijo mirovnih pogodb. V takšnem ozračju je pakt o balkanskem sporazumu zaista odrešilno dejanje, ker prinaša v Evropo in v evropsko negotovost (oliko zaželjene pomiritve. Sloga balkanskih narodov demantira vse zlohotne in lažnjive glasove, ki so po vsem svetu Balkan predstavljali kot neko stalno nevarnost za evropski mir. Toda balkanski pakt jih ne samo demantira, on gre mnogo dalje, on daje vzvišen zgled tudi drugim evropskim državam, ker jim nudi idealen primer pokrajinskih sporazumov, za katerimi teže vsi iskreni boritelji za vseevropsko zvezo. Za Balkan sam predstavlja pakt, ki je bil podpisan v Atenah, enega največjih dogodkov v njegovi zgodovini, ker vsebuje poleg velikih političnih vrednot tudi ogromne koristi gospodarskega in socialnega značaja. Kajti eden glavnih ciljev tega pakta je, da dvigne duhovno življenje balkanskih narodov, ki so v teku stoletij živeli v stalnem strahu in v neprestani nevarnosti, tako zaradi medsebojnega nezaupanja, kakor tudi vsled neprestanih intrig inozemskih držav. Osvobojeni tega težkega in mučnega ozračja, zavarovani z medsebojnimi trdnimi jamstvi o spoštovanju in obrambi svojih ozemelj — kar pakt izrecno predvideva — bodo balkanski narodi danes lahko z mnogo večjimi silami pristopili k delu za gospodarski in duhovni podvig svojih ljudi. Sedaj jim bo mnogo lažje boriti se proti gospodarski krizi, ki je zajela tudi Balkan ter zbrati vse etične in materijelne sile, da s skupnimi močmi ozdravijo gospodarske prilike ter tako pripoinagajo tudi k ozdravitvi Evrope in k organizaciji miru. Pogajanja, ki so se vršila med štirimi država-mi-podpisnicami, niso bila lahka. Da so mogla prekoračiti vse ovire in vse težkoče, se je treba zahvaliti potrpežljivosti in lojalnosti vseh štirih zunanjih ministrov, Jeftiča, Maksimosa, Ruždi beja in Titulesca. Pri tem pa je treba še prav posebej opozoriti na velik takt in na iskrenost, s katerima se je vso dobo, ko so trajala pogajanja, odlikoval tako vzvišene cilje za vse balkanske narode. Ta možnost nam daje mnogo upanja, da bo tudi Bolgarija v najkrajšem času pristopila k paktu o balkanskem sporazumu. Tvorna sila balkanskega pakta obstoji v prvi vrsti v tem. da ohrani političen red, ki so ga ustvarile mirovne pogodbe. Drugič, da uvaja euotso stališče v vprašanjih razorožitve in v skupnih načelih politične varnosti. Vprašanje enakopravnosti v Zvezi narodov je za ba'kanske države eno poglavitnih načel njihove politike, ker smatrajo, da je enakopravnost malih in velikih držav v Zvezi narodov edino jamstvo za njeno redno delovanje. Balkanski pakt se oslanja na načela pakta Briand-Kelloggovega, pakta Zveze narodov in raznih sklepov njenih zasedanj, nadalje načelom londonskega protokola o definiciji napadalca. Balkanski pakt Bogoljub Jevtič zato ni naperjen proti nikomur. On je stvarno samo sredstvo za pomiritev Balkana in je v lem podoben lokarnskemu paktu, kajli kakor lokarnski sporazum jamči meje ob Renu, lako jamči balkanski pakt vse meje na našem balkanskem polotoku. Balkanski pakt je s tem postal ena najvažnejših osnov za organizacijo mira v Evropi. Mnenje v Londonu I^ondon, 9'. febr. TO. Tukaj so z veliko pozornostjo in z veseljem spreejeli vet o jiodpisu balkanskega pakta in zelo ugodno komentirajo čl. 2, ki je pustil vrata odprta za pristop Bolgarije in Albanije. V političnih krogih se sprašujejo, če krije balkanski pakt, ki jamči za nedotakljivost vseh meja držav podpisnic, tudi grške in jugoslovanske meje v Adriji. Listi trdijo, da je temu tako in da niti en del vseh državnih mej ni izvzet iz jamstva, ki ga nudi pakt. Kam krene Avstrija? Doma vlada Heimwehr — Zunanjo politiko vodi Italija Dunaj 9. febr. b. Avstrijski zvezni kancler je odpotoval iz Budimpešte na Dunaij šele davi ob 7 namesto snoči po polnoči. Na kolodvor ga je spremil predsednik vlade Gombos, zunanji minister Капуа, ministra Fabinyi in Kallay, avstrijski po ia-nik v Budimpešti in več višjih uradnikov zimame-ga ministrstva. Dollfuss je prispel na postajo dve minuti pred odhodom vlaka in s< je od vseh prisrčno jjoslovil. Dr. Dollfuss je prispel opoldne na Dunaj in se je takoj odpeljal v državno kamclerstvo, ker naj bi se storili važni sklepi v vprašanju Tirolske, Gornje Avstrije, Salzburga in končno Vorarlberga. Potrjuje se. da se je sam deželni glavar dr. Ender izjavil za razpust krščansko-socialne stranke. Koroška ima izjemen položaj v tem oriru, ker se domovinske zveze niso obrnile na deželno vlado v Celovcu ampak so svoje zahteve stavile neposredno Dunau in sicer radi lega, ker je koroški deželni glavar član Landbunda, s katerim se sploh nočeio pogajati. Tudi s Soodnjo Avstrijo bo nekoliko težje, vendar pa kaže, da se bo tn nalila rešitev na ta način, ker se bo v Spodnji Avstriji in nekaterih upravo domov'nske . . drugih deželah pritegnilo naš minister za zunanje zadeve. Pripomniti pa se j rveie, r Gomfi Avstriji pa bo nnrava poverjena .. •-- j- -— 1 Bauembundn. Končno Je treba rešiti tudi dunajsko mora v tej zvezi, da mu je naloga bila olajšana po Kraljn Aleksandru, ki je o priliki svojega potovanja v Romunijo, Bolgarijo, Turčijo, pripravil takorekoč teren za delo, ki so ga nadaljevali in uspešno končali predstavniki imenovanih štirih držav. Ena važna balkanska država, to je Bolgarska, je še izostala. Akoravno vemo, da je njena podsotnost samo trenotna, jo zelo obžalujemo, toda v balkanskem paktu se je našla srečna formula (člen II. pakta), s katero bo Bolgariji omogočen poznejši vstop v to balkansko zajednico, ki ima Iz tega bi človek |iovzel, da se v Avstriji krščansko socialni ljudje vdajajo politični fata morgani o neki nadstrankarski domovinski fronti, ki bi vstala na podrtijah strank, ki so napravile junaški samoumor, ki pa bi ne vemo iz kakšnih razlogov spoštovala krščanske tradicije, ki jih je do sedaj čuvala in varovala krščanskosocialna stranka. Domovinska fronta, v kateri bi komandiral protikatoliški Ileim-wehrl Von Pajien je v službi iste misli strmoglavil nemški katolicizem v velikanske preizkušnje, ki jih še dolgo ne bo konec. Kakor vidimo, obstoje tudi že v Avstriji slični von Papeni, ki jih nemški zgled, da ne govorimo o italijanskem, ni izmodril, ki tiščijo svoje vratove v podoben jarem, ne pnniisleč pri lem. da bodo tn jarem nosili ž njimi katoličani in katoliška eerkev. Domovinska fronta, kako naj ostane krščnnska. če bo po vsej državi vladal protikrščanski lleimvvohr! Ravno tnko kot je ostal »krščanski, nemški narodni sorlnlizem v trenotek. ko je Hitler /družil v svojih rokah vso upravo uemške države! vprašanje. Tu se opaža silna nervoznost med socialnimi demokrati, zlasti odkar so včeraj alarmna oddelki zasedli nenadoma tisfkamo, k-er se tiska »Arbeiter Zertumg«. Preiskave v uredništvu te<5a lista so se danes nadaljevale. Kai se bo zCodilo a Dunaju, je težko prerokovati, jasno pa re da se mora nekai zgoditi m da bo vlada v najkrajšem časti morala storiti nekatere skl-epc. Prevrat? V zvezi z raznimi g.laeovi o dozdevnih dogodkih m izj>remembah na Dutia.ru se razglaša, da so te vesti, ki govore tudi o nekakšnem prevratu, po-noJnoma izmiSliene. Točno je le, da so oMaeti na Dunaru i.n v nekaterih mestih na Niži« Avstrijskem izdale ulkrepe protfi članom že preje razpu-Sčenih organizacij Schntzbimda, ker so skrivali orožje in mnnictiin. ter so pri tej priliki odkrili tt»di mnoi*o Hoirib Ves ta materija! ie oMast zaplenila. Ve*rti o doude-vnem nr»vratu so razširili tenden^no in rionamemo. da hi s« nrikril slubi vtis. ki ie nastal, ko s« ie zvedelo, da sn člani bivšega SchutTibirnda skrivali orrvžie Zarlemba tega orožfa in mimricije s« je izvršil« brez incidentov. Italija slavi avstro-madjarsko prijateljstvo Rim. 9 in Gombesem .. _. izpolnil nate, ki jih jc Rim polagal nani. V urad nem poročilu, kakor tudi v info-maeijeh poseb. no naglnša mo'lla'sko avstrijsko priJnte'Hvo in iskrena težnia obeh vlad xa vzajemno politično ia febr. b. Sestanek med dr. Dollfussom ie (»o zatrjevanju fašističnega tir.ka gospodarsko sodelovanje, ki naj se še bolj okrepi in raztegne, tako da bo popolnoma odgovarjalo interesom srcdn.e Evrope in omogočilo rešitev podonavskega vprašanja. S tem je madjarska vlada dala dr. Dollfussu zagotovilo, da je politično in gospodarsko sodelovanje z Avstrijo izhodišče njene zunanje politike. Obenem se z veliko modrostjo manifestira potreba, da sc naij madjarsko-avstrijsko j>rijateljstvo brez kakršnihkoli formul razvije in okrepi. Takšne manifestacije so stvamc.jše in koristnejše kakor navadna diplomatska in juristična procedura, ki namesto, da bi normalizirala mednarodne odnose, jih samo le še bolj zaplete. »Tribuna« piše, da jc s tem položaj Avstrije in Madjarske znatno utrjen in da iz vsega jasno izhaja, da niso potrebni pakti in protokoli, ampak samo pozitivno delo za okrepitev gospodarske solidarnosti m političnega razumevan'a. Solidarnost Avstrie in Madiarske, kakor tudi nj;ju koristno so delovanje z Italijo, so najboljSe jamstvo za neodvisnost teh držav. Metode, Iti fih i'ZvaiiaVi drugi, ne da.jeijo jamstva za stabilnost poodnavske Evrope, ker izzivajo nerede. Sestanek dT. Do,Mfussa in Gom-bfisa, kakor tudi sestanek italijanske^ dr?nunega pod tajnika Suvicha z Gembosem bosta doprinesla mnogo za ureditev položa'a, ker so daleč od tega, da ustvarijo kake umetne kombinacije in da fk>vzro6i.jo običajne diplomatske nemire. »Giarnaie d'Itatia« trdi v zvezi s sestankom avetrKskega in madjarskega vladnega šefa, da mora tudi v vprašanju avstriJsko-nemš''!h odnosov v kratkem nastopiti raz asnitev. Po nekaterih Se ne potrjenih mformacifah namerava dr. Dollfuss poslati spomenico, v kateri bo podrobno ooročal o narodno-soclalistični Dropagandi v Avstriji vladam v Rimu, Londona In Parizu. To bo storil. Se ргсЛпо se obrne na Zvezo narodov. Posledica tega avstrirt-.tkega koraka bo direktna vpostavi'ev odmo-sov z Netnčiio, če bodo Velika Britan!;a. Francija in Ita lija ukrenile skupen korak v Berlinu. Rim, !). febr. p. Panes je državni podtajnik v zunanjem ministrstvu Suvich sprejel v dališo nvili-enro češkoslovaškega poslanika v Rimu Chvalkov-skega. Mesto bomb - „pirflaše" Dunaj, 9. lebr. p. V nasprotju z včerajšnjimi vestmi, ki so se raznesle tudi v inozemstvu, da je bilo pri preiskavi v tiskarni »Arbeiter Zeilnng« itd. najdenih več tisoč bomb, o dkaterih bi vsaka zadostovala. da raznese najm.inj eno hišo, r>oročaio nemški listi danes, da je bilo izdano uradno jioročilo, da niso našli bomb ampak samo stare jeklene čela de in obrabljene steklenice za pivo. Dunajska vremenska napoved: fzpremenllivo, čez ilan lahno topleje, zajiadni vetrovi bodo popustili- Politična kriza v Franciji Doumergue je sestavil vlado Pariz, 9, febr. p. Nova franooska vlada jc takole sestavljena: Predsednik ministrskega sveta tn minister brez listnice: Doumergue, Druga dva ministra brez lietnicc; Herrlot in Tardieu. Zunanji minister: Barthou Louis. Pravosodni minister: Cheron Andre. Notranji minister: Sarraut Albert. Minister vojske: maršal Petain. Mornariški minister: Pičtri Franfois. I.ctalski minister: general Denain. Finančni minister: Germain Martin, Prosvetni minister: Berthaud. Trgovinski minister: Lamoureux. Minister za kolonije: Laval Pierre. Kmetijski minister: Gueuille. Gradbeni minister: Flandin Etienne. Minister narodnega zdravja in za telesno vzgojo: Marin Louis. Pokojninski minister: Rivolet (ali Vbarnegaray). Minister za delo: Maxquet. Minister trgovinske mornarice Bertrand. Pošta in brzojav: Malarme. V novi vladi nc bo državnih podta.jnikov. Oh 20.30 je Doumergue predstavil predsedniku republike Lebrunu Slane svojega kabineta. Težavna pogajanja Levica in desnica ne gresta skupaj Pariz, 9. febr. b, Ču,je se, da j« naletel Doumergue pri sestavljanju nove vlade na velike tež-koče radi tega, ker želi, da so zastopan« v vladi absolutno vse parlamentarne stranke in se jc radi tega obrnil tako na nesocialisie kakor tudi socialne demokrate, pravzaprav osebno k Leonu Blumu, ki pa je odklonil vsako sodelovanje. Desničarji, posebno oni pod Tardieu|evim vodstvom, zabtevajo na vsak način razpust zbornice, Čemur pa se krčevito upirajo levičarji, zlasti radikalni, Tardieu upravifuje svojo zahtevo » tem, da se Je razpoloženje mas lz temeljev spremenilo in nima smisla še naprej delati s to zbornico, ki nI več izraz narodne volje. Pri bodočih volitvah, tako sc govori, bodo levičarji, posebno pa socialni demokrati in komunisti popolnoma uničeni. Kakor kaže, bo Doumergue še nocoj sestavil novo vlado, ni pa izkliučeno, da sc to zgodi šele jutri, takrat pa brez ozira na strankarstvo in osebnosti. Nekateri računaio, da bo zunanie ministrstvo prevzel senator Louis Barthu. čeprav to ministrstvo z.a sebe zahteva Herriot, ki mu bo poverjeno prosvetno ministrstvo. Senator Pierre Laval bi imel prevzeti notranje ministrstvo, pravosodno ministrstvo senator Cheron, finančno ministrstvo znani finančni strokovniak prof. Charles Rist. Kot vo:ni minister bi vstopil v novo vlado maršal Petain, letalsko ministrstvo naj bi prevzel general Vuillemin, mornariško ministrstvo pa eden izmed francoskjh admi-alov. Tardieuju se ponuja ministrstvo javnih del. Doumergue, ki prvotno za sebe ni hotel obdržati nobenega portfelja, bo baje prevzel pravosodno ministrstvo. Nova vlada bo sestavLcna iz 16 ministrov, v n:ej pa ne bo nobenih državnih tajnikov. Doumergue se nič več tako ne ozira kakor preje na bivšega ministrskega predsednika in i« sklenil, da sestavi svo'0 vlado preležno iz pa-lamentarn!h strokovnjakov. Kot se trdi v političnih krofih, bo Doumergue pred sestavo nove vlade sklical sestanek fvo'ih bodočih sodelavcev, s katerimi hoče rešiti sledeča tri vprašanja: 1. Državni proračun s posebnim oziro-n na računsko ravnovesje, 2. afero Stavisky in 3. razpust zbo-nice, če ne nastopi popolno pomirjenie duhov. Danes se še čuje, da je večina parlamentarnih strank izrazila željo, da naj Doumergue sam brezoogomo prevzame zunanje ministrstvo. To mesto ie, k?kor znano, zahteval za sebe Herriot, v katerem s!"*a!ti ra zahteva zooet Tardieu voino ministrstvo. Herriot se ie zadovoljil s prosvetnim ministrstvom, vendar pa je stavil tudi on pogoj za prevzem tega portfet;a, da prevzame zunanje ministrstvo sam predsednik vlade Doumergue. Framasoni se razburjajo Snoči je bila seja radikalnega kluba, ki je bila zelo burna. Narodni poslanci so ostro govorili proti razpustu zbornice, kakor tudi proti vrnitvi Chiapa na mesto šefa policije v Parizu in proti vrnitvi preiekta seinskega departementa Renarda, češ, da bi bil s tem hudo ogrožen in kršen njihov strankarski ugled. Herriot pa Jih je pomiril in opozoril, da naj bodo v interesu ugleda Francije mirni in razumni. V javnosti se najbolj agitira proli Daladicru. Splošno mu očitajo, da je pustil streljati na francoski narod, kar ni od 1. 1871. storil nihče. Daladier je dal tudi nalog, da se v imenu vlade izplača policijski bolnišnici izredni dodatek 50.000 frankov, ki pa ga je uprava bolnišnice odklonila z irtemc-liitvijo, da ne more sprejemati podprvr, ki so navc-rane na žalostne dogodke zadnjih dni. Od 460 aretiranih oseh je bilo obsojenih na manjše kazni samo 40, ostale pa so bile izpuščene na svobodo. Sovjetska Rusija se Italiji zahvaljuje, da je omogočila sporazum z Madjari Novi nemiri? Pariz. 9. febr. TG. Nova vlada je bila sprejeta z velikanskim navdušenjem in vse časopisje, razen levičarskega, pozdravlja kabinet narodne edinosti kot velikega rešitelja v sedanji politični, zmedi. Samo skrajni levičarski listi izražajo bojazen zaradi >preveč nacionalnega značaja« nove vlade. Tudi radikalni socialisti se vznemirjajo zaradi vesti, ki še vedno krožijo o radikalnih reformah francoske ustave. Tako je >N'olre Tetnpsf, glasilo padlega Da-ladiera, objavil članek, v kaleretn se sicer klanja osebni neoporečnosti novega predsednika vlade, a podčrtava dejstvo, da je bil svoje dni večkrat sovražen Hriandovi politiki. Doumergue je dobil mandat, da sestavi vlado narodne edinosti, in sirer mu je dni la mandat predsednik Lebrun in dala mu ga je ludi ulica. Obadva sta zmagala nad parlinentarno večino in je sedaj vprašanje, če bo t* parlamentarna večina sprejela razsodbo predsednika republike in sodni rek ulice. Clankar nadalje naglaša, dn je sedanja rešitev vladne krizo zelo podobna rešitvi italijanskega kralja, ko jc pognal ustavnega predsednika vlade de Faeto in sprejel vlado, ki mu jo je narekovala fašistična ulica. Samo to Je dobro, pravi lisi, da v Franciji ni Mussolinija. Nocoj so se zopet začele polniti ulice z velikimi komunističnimi množicami, ki so se valile na velikanski tabor, sklican na trgu de la RepubliqiiP. Dd nasprotne strani pn se valijo zopet druce mase pariškega prebivalstva, ki eo sledile pozivu poslan- cev Ybarnegaraya ln Taitlingerja, ki bosta govorila na taboru Patriolične mladine na trgu ltustllle. Ker se je bati krvavih demonstracij, je v trenutku, ko to sporočamo, policijska prefektura oba tabora prepovedala in pustila izprazniti tudi vse kavarne okrog obeh imenovanih trgov pa tja do St. Deniških vrat. Tatu se nahajajo tudi nove velikanske barikade, za katerimi se je zbrala cela divizija pehote, da prepreči krvoprelitje, ki bi moralo nastali, ako bi treščili skupaj komunisti in Patriotična mladina. Novo postavljeni policijski prelekt v Parizu je izdal snoči naredbo, po kateri je prepovedano vsako prodajanje orožja in municije v Parizu za nedoločen čas. Vse trgovine z orožjem in municijo se morajo zapreti, lastniki trgovin pa morajo predložiti policiji točen seznam vsega skladiščnega orožja in municije. Policija bo jx>skrbela, da se vse blago iz teh skladišč spravi na varen kraj. Proglas na narod Pariz, 9. febr. tg. Ob 7 zvečer je Doumergue predstavil člane svoje vlade predsedniku republike in mu je pri tej priliki izjavil, da se bo predstavil državnemu zboru prihodnji četrtek. Takoj nato je izdal Doumergue velik proglas na narod, ki bo nalepljen po vsej državi. V proglasu pravi novi predsednik vlade, da je bil pozvan, da stopi na čelo vlade v znamenju političnega j/remirja, iu njegova vlada i nosi popolnoma tak značaj narodne sloge in medstrankarskega miru. Vse francosko ljudstvo poziva, naj mu pomaga ori njegovem težavnem delu in naj ustavi vsako neitacijo po ulicah v interesu Francije in republike. Doumergueovn vlada je sestavljeno i/. 4 izvennarlnmcntarnih ministrov, ki so Doumergue. Petain, Denain in Rivolet, ki jc predstavnik bivših bojevnikov, iz 4 senatorjev, od katerih pripadata 2 demokratični levici in I d emokratični zvezi, I pa je neodvisen, iz 12 poslancev, in siecr 3 radikalnih socialistov, t no-vosoeialist. 2 radikalna levičarja, 2 renublikan-ska levičarja, t iz republikanske sredine, I i/ republikanske zveze. Zunanjepolitična komisija \ senatu jc eno-dušno odobravala senatorja Beren^erja. ki ji jc oznanil sestavo nove vlade in |>ismo. ki tnu ga je poslal Doumergue, v katerem pravi, da na noben način ne bo dopustil, da l)i sc moč in ime Francije zmanjšali. Fašistično izredno sodišče zopet na delu Riin, 9. Potem ko jc izredno sodišče za zaščito državo 50. januarju obsodilo 4 katoliške intelektualce, ki so v neki brošuri fašizem označili kot protikrščanski nauk, sodi sedaj druge untifašiste drugega zu drugim. Dne 2. februarja jc obsodilo nekega Paittc iz 1 Urina, ki da je v letih 1931-32 snoval v provinci Turin in Reggi Emilin antifašistične skupine, na 21 let ječe; nekega Sardcllija zaradi istega zločina na 4 leta, in nekega Del Ho, ki jc v Hardonecehiji pozivol vojake, naj odjiovedo jrokorščino, na 5 let ječe. Danes, 9. t. m., pa stoji pred Tribunnlom IT oseb i/, različnih krajev, po večini iz Reggio Emilia, ki so obloženi, da so prioadali protifašističnim celicam, da so hoteli ustanovili stare razpušcene stranke in da so agitirali proti režimu. Osemnajsti obtoženec se ni pojavil pred sodiščem, ker jc zbežal v inozemstvo. Ti slučaji so znak, da so se protifašistični elementi v sedanjem času krize in bede začeli zopet močneje gibati. Kardinal Schulie pri Hitlerju Državni kancler Adolf Hitler je včeraj sprejel v avdienco kardinala in nadškofa kolnskega von Schulteja. Avdienca je (rajala nad dve uri. Ta obisk kolnskega kardinala je vzbudil po vsej j Nemčiji in v inozemstvu največjo pozornost, ker j smatrajo, da so bo visoki cerkveni knez v imenu nemških katoličanov razgovor,jal s kanrlerjem o od-nošojih do vlade narodnih socialistov in o težavah, ki so nastale po podpisu konkordata. Carinska vojna med Anglijo in Francijo London, 9. febr. Ig. Angleško trgovinsko ministrstvo je izdalo listo blaga, predvsem obleke, na katere bo od I", febr. naprej naložila novo carino v višini 20%, kot roprosnlijo proti francoskim kontingentom na angleško blago, ki so bili znižani. Vseazijski kongres Moskva, 9. febr. m. Uradno se poroča iz Tokia, da je japonska vlada že preje predlagala inte-resiranim državam, da se skliče panazijski kongres. Ker so se za kongres prijavile vse azijske države, se bo zasedanje pričelo 10. februarja v Tairinu v južni Mandžuriji. Ob priliki sklicanja kongresa so indijski nacionalisti poslali japonski vladi spomenico, kjer sc ji zahvaljujejo za inicija-tivo. Tudi ruska vlada je bila povabljena na kongres. Kaže, da bo Rusija poslala na kongres le svoje opazovalce. Diktatura v luteranski cerkvi Berlin, 9. febr. tg. S tremi novimi vladnimi odredbami so bila odpravljena nekatera važna mesta nemške luteran.ske cerkve. Tako je drž. škof Miiller odpravil mesta predsednika ip podpredsedniku vrhovne pruske cerkve, istoiako pruski cerkveni zbor in jc prevzel sam v svoje roke v rhovno vodstvi, cerkve ter si pridržnl pravico mimo župnijskih svetov nastavljati ia prestavljati protestantske župnike. Izgovoril si je tudi pravico upokojiti protestantsko duhovni-štvo. S tem je dobil v roko orožje, da lahko svobodno odstrani od ccrkvc vsako opozicijo. Neznosen mraz v New-Yorku Ncuvork. 0. febr. TG. Dan^s vlada nn vzhodni obali Atlantika mraz kot ga niso beležili že 61 let. Po mestu vlada največja revščina. Tisoči in tisoči brezdomcev se stiskajo po ulicah in so hočejo skrili pred mrazom po KiSah in j>o hodnikih. Vlaki prihajajo z velikanskimi zamudami, podzemeljska žc'ez-niea pa je prom«! iistnvila. Rpkn llndson lo popolnoma zamrznjena. Prckoofcanskl parnlki so morali ostali daleč, zunaj na morju, ker zaradi ledu in snežnih viharjev ue morejo v pristanlščo. Rim, 9. lebr. b. Ob priliki zamenjave ratifika-cijskih dokumentov carinske konvencije, ki se je sklenila 6. maja 193'} med Italijo in sovjetsko Rusijo, je tukajšnji opolnomočeni sovjetski poslanik Potenikin izrazil svoje zadovclstvo šefu italijanske vlade Mussoliniju, ker sc bodo s to konvcncijo prijateljski odnosi ined Italijo in sovjetsko Rusijo še bolj okrepili in ulrdili splošen mir. Potemkin se je nadalje zahvalil Mussoliniju, da jc s svojim prija- teljskim sodelovanjem omogočil sporazum med so. vjetsko Rusijo in Madžarsko za vzpostavo vzajemnih diplomatskih odnosov. Mussolini je odgovoril Potemkinu, da je italijanska vlada prežeta z iskrenim čutom prijateljstva napram sovjetski Rusiji in da bo lo politiko pri aleljstva šc naprej izvajala z željo, da prihodnjih 10 lel redi še boljše usj>ene kot doslej. Političen položaj v Bolgariji Sofija, 0. lebr. k. Slari bolgarski politik Mihajlo Madjarov jo v današnjem >Miru« napisal uvodnik, v katerem napada ministrskega juedsednika Mu-šanova, ker ni hotel podpisati v imenu Bolgarije balkanskega pakta. Mušanov se baje izgovarja samo Uikole: -Sem proti paklomanlji. Sem paktotob! Na žalost je njegovo polMiko sprejela tudi vsa bolgarska opozicija. Vse bolgarsko časopisje se izgovarja, češ, da vsebina pakta nI znana. Kolikor pa je meni znano, je Jugoslavija iskreno želela, da ludi Bolgarija jiorlpišo pakt, in je zato namenoma zavlačevala podpis jiakla. Vsi Bolgari so so že lako privadili na popolno izolacijo Bolgarije, da so tudi to-pot odklonili roko, ki jim je hotela pomagati iz osamljenosti. Danes sem lahko osamljen v Bolgariji; vendar ne odobravam bolgarske politike osamljenosti. Okoli Bolgarije se je sedaj ustvaril železen obroč štirih držav s 50 milijoni ljudi. Zavedati se moramo, da noče danes Turčija nič slišati o reviziji mirovnih pogodb. Kakor v zasebnem življenju, tako ludi v mednarodni politiki ni mogoče živeli v po-polni osamljenosti. Ali se vlada zaveda te resnice, ali pa hoče še naprej vztrajati pri mišljenju, da je Bolgarija lahko zadovoljna, da ni v balkanskem paktu?* Sofija, 0. febr. k. Aleksander Cankov razvija zmeraj močnejšo fašistično agitacijo po Bolgariji. Njegova agitacija silno znetnirja vladne in ojx>zi-cionalne kroge. Cankovi fašisti- agitirajo s takimi gesli: »Zadnjič smo jih pobili 30.000; tojx)t jih bomo ЗСОЛОО!« Dalje: »Kri bo cenejša od vode!« Ta način agitacije silno razburja vso Bolgarija Na snočnji seji bolgarskega parlamenta je zaradi te agitacije Cankova napadel zemljedelski poslanec Av-raiuov. Na govorniški tribuni je razvil nad svojo glavo bolgarsko trobojnico, na kateri je bila slika pokojnega Aleksandra Stambolijskega. Fašisiom je očital, da med bolgarskimi kmeti agitirajo s takimi zastavami, češ da mora Cankov kot drugi Stambo-lijski postati bolgarski car. Avramov jc silno napadel notranjega ministra Kirginova, da dopušča tako agitacijo. Razburjenje proti Cankovini poslancem je postalo tako veliko, da so morali cankovd zapustiti sejno dvorano. Notranji minister Kirginov je izjavil, da bo uvedel strogo preiskavo proti takemu načinu politične borbe. Obsojen vohun iz Maribora Belgrad, 0. febr. AA. V državnem sodišču za zaščito države je bila danes javna razprava proti leršovcu Andreju iz Maribora zaradi zločina vohunstva v korist neke tuje države. Po končani razpravi je sodišče obsodilo Teršovca na 3 leta robije zaradi j?oizkusa vohunstva v korist nulse države. , Naše letalske proge Zagreb, i) lebr. b. V naši državi nameravajo letos nekoliko razširiti letalske proge. Vzdrževale se bodo zveze z Dunajem in Prago preko Bratislave, preko Ljubljane pa se namerava podaljšali jxit v Avstrijo in Italijo. Potrebna bo nabava novega letala. Zastopniki »Aeroputa« so proučili razmere ter se izjavili, da bi za nas najbolj odgovarjal tip angleškega letala »Spartan«. Novi »Spartan Crui-ser« bo imel 6 sedežev za fiotnike. prostor za f>o-sadko in prtljago. Letalski tleli bi se lahko zgradili v Jugoslaviji. Seja senata Belgrad, 0. febr. ni. Na današnji seji senata so obravnavali zakonske osnutke, ki jih je predloži narodnemu jiredstavništvu finančni minister. Pre-čitalu se je tudi zahteva okrajnega sodišča iz Maribora, da se izda dovoljenje za postopek proti senatorju dr. Ploju zaradi žaljenja časti. Zahteva mariborskega okrajnega sodišča se je odstopila imunitetnemu odboru. Interpelacija senatorja Majstoro-viča za zgraditev unske proge se je odstopila prometnemu ministru. Nato se je jirečilalo več prošenj in pritožb, med drugim vloga dr. Kiniovca iz Kranja, ki naproša senat, da naj spremeni sedanjo uredbo o denarnih zavodih vsaj glede vlagateljev, ki so stari Otl lel, katerim naj se vloge vrnejo, ker o kakšni sjiremenitvi njihovih vlog v delnice brez dividend po mnenju dr. Kiniovca sploh ne more biti govora. Prečitala se je nadalje prošnja Edvarda Kujea in tovarišev, policijskega nadzornika iz Maribora, ki prosi za priznanje pokojnine po uradniškem zakonu iz I. 1923. Istotako se je prečitala vloga Zedinjene zveze železničarjev iz Ljubljane o položaju železniškega osebja, katerih položaj se je reguliral I. 1026.-27. z vračunanjem vseh let neprekinjene službe pri državiio-promelnih ustanovah v odgovarjajočo stopnjo osnovne plače, ki pa je bil pozneje razveljavljen na prvo stopnjo osnovne plače. Senat je prejel od raznih kulturnih in strokovnih društev iz Ljubljane vlogo zaradi prevelike šolnine in več vlog od raznih trgovskih združenj in zbornic, ki naprošajo senat, da naj zavrne finančne osnutke finančnega ministra dr. Djordjeviča, s katerimi se uvajajo nova davčna bremena. Podobno vlogo je poslala tudi Zveza avtobusnih podjetij, tiskovnih podjetij. »Tipografija« in Jugostitmpa iz Zagreba. Belgrad, 0. febr. ni. Danes dopoldne ob 10 je bila seja skupščinskega finančnega odbora, na kateri so se črtali členi, ki se nanašajo na delokrog posameznih oddelkov in odsekov in se prepušča prometnemu ministru, da uredi to vprašanje s posebnim pravilnikom. Spremenil se je tudi čl. 38, ki govori o odstotku ženskega osebja, ki se lahko zaposli v jioštni, brzojavni in telefonski službi. Ta odstotek je sledeč: Ženskega osebja z nižjo šolo 110%, z zrelostnim izpričcvaloni 25%, s fakultetno izobrazbo 5%. Osebne vesti tielgrad, 9. febr. m. Napredovali so: v 6. pol. skup. Henrik, Toplak, višji pisarniški predstojnik jiri okrajnem sodišču v Celju, Jože Rajner, višji msarniški predstojnik pri okrajnem sodišču v kjubljani, Ivan Semrov, vodja zemljiške knjige pri ■okrajnem sodišču v Celju; v 7. pol. skupino: Josip Zupan, upravitelj jetnišnice pri okrožnem sodišču v Ljubljani, Filip Rubin, višji pisarniški oficijal 8. pol. skup. pri okrajnem sodišču v Ptuju, Matija Mežnarič, višji pisarniški oficijal 8. pol. skup. prt okrožnem sodišču v Mariboru, Josip Kokali, višji pisarniški oficijal pri okrajnem sodišču Laško, Ivan Rudolf, višji pisarniški oficijal pri okrajnem sodišču v Ptuju, Ivan Barbič, višji pisarniški oficijal pri okrožnem sodišču v Novem mestu, Josip Gunstek, višji pisarniški oficijal pri okrajnem sodišču na Vrhniki, Mihael Visočnik, višji pisarniški oficijal 8. pol. skup. pri okrožnem sodišču v Mariboru, Matevž Groblaher, višji pisarniški oficijal pri okrajnem sodišču v Mokronogu, Ivan Drobnič, višji pisarniški oficijal 8. nol. skup. pri okrajnem sodišču v Metliki, Ivan Drašler, višji pisarniški oficijal 8. pol. skuo. pri okrajnem sodišiki v Mokronogu, Pavel Volk, višji pisarniški olicijal 8. pol. skup. pri okrajnem sodišču v Kočevju, Franc Osoj-nik, višji pisarniški olicijal 8. pol skup. pri okr. sodišču v Novem mestu, Franc Morelj, viijipisarniški olicijal 8. pol. skup. pri okrožnem sodi^&i v Novem mestu in Anton Ukmar, .viSji pisarniški oficiial 8. pol. skup. pri okr. sodišču *¥> Ljubljani. Na državni dvorazredni trgovski šoli v Lj'uty-liani ie napredovala v 6. pol. skupino profesorica Ana šifrer. — Za veterinarskega pripravnika pri okrajnem načelsfvu v Kučevu je postavljen Franjo Rigler, dosedaj pri okrainem načelstvu v Rutni. Premeščen je na realno gimnazijo v Mariboru Er-nest Nemaniič iz realne gimnazije v Celju. Na državno deško meščansko šolo v Celiit je premeščena Melanija Ceranič, itieščanskošolska učiteljica v Livnu. * Sovjeti zapirajo nemške trgovine Moskva, 0. febr. p. DNB poroča: Danes so sovjetske oblasti zaprle montažni biro znane tvrdke Metallgesellschaft iz Frankfurla. Podružnica te tvrdke je poslovala že pet let. Vsi nameščenci ter vodja urada so zaprti. Sovjetske oblasti so o tem obvestile frankfurtslio centralo. Vzroki za te ukrepe so neznani. „Sfavia Calholica" Bratislava, o. fttbr. p. Danes se jc tu začel kongres slovanskih katoliških akademskih društev »Sla-via Catholica*. Kongresa se udeležujejo delegati iz Jugoslavije. Poljske. Ukrajine in Češkoslovaške. Zvečer je bila prirejena v čast zunaniim delegatom ča'anka. Zasedali pa so začele danes tudi žc komisije. Nesreča v čsl. Sovami Praga, 9. febr. p. V neki severnočeški tekstilni tovarni ob Labi se je danes nenadoma podrl strop ter pokopal pod seboj pet oseb, med njimi tudi enega inženjerja, francoskega državljana. Posrečlo pa se je rešiti iajiod razvalin dva nevarno ranjena delavca, dočim so trije ostali mrtvi pod razvalinami. Doslej še niso mogli ugotoviti vzroka za to nesrečo. Vtrinkl KAKO VZGAJAMO MLADI П0П P. C. piše v *La Vie Quolidienne *Naša mladina vse preveč ,sliši razna tarnanja starejše generacije, ki si nadeva resno masko ler modro maje z glavami, fei *dancs je r*e drnijafr, dnnca je vse nambe. ivf. rei ne dr ti. kar je biln, morale ni ref, poknrktinr ni reč, kam pa jadramo Mladina ima na to tarnanje samo en odgovor: »Dobro, če je vse :a nič, potem pa se vdajmo strastem. ki so na dnevnem redn!* Sicer pa lo jadiko• ranje naie stare generacije tii iskreno. Koliko jih je, ki. se skrivajo :a nekim črnim pesimizmom, ita smejo rtikati svoje nosove v vse stnbosti naše dobe. Koliko lenuhov in znjedarrev se danes skriva ;a trdnbami brezposelnosti. Koliko nemirnih retli se hoče danes pomiriti v opiv&iijočem kriku velikih škandalov. Koliko razrvanih tnnčajev, neznačajne. {.m, se je Ho skrival v - mlade revolucionarne po. kreleOb takih zgledih propada naia mladina, ki nas bo snoilovala le. če ji (lamo s seboj r lir-Ijenje prepričanje, rta smo bili značaji ki smo li-veli v svoji dobi in smo I njo častno padli,* ORIGINALNA ŠOLA V Parizu, Ink o pišejo, je neki brezposelni pro-fesor pričel na sijajno misel, du bi se dalo prav I lepo izhajali, če bi učil lenske — govoriti. Misel rojena, sprejeta, izvršena! Kandidalinjam, ki so sc ' začele javljali v trumah, je prrdloiil čisto svojstven učni načrt. Učenka dobi naslov predmeta, o katerem naj govori, ler nekoliko priročnih pripomočkov, re-i eimo knjigo, revijo, (iiiopis in tlično. Na lo se za- pre r posebno sobo, kjer mora študirati eno uro, nakar se pojavi pred profesorjem, ki mu mora o peti h minutah v gladkem govoru, izčrpno in ozitivno«. — Detela govori o domačem zakolju. Dv. sv. dr. Mam pojanjuje predpise in navaja, da je proti njim mnogo prestopkov. Stane Vidmar je hotel reagirati na opazke dr. Lipolda, ki jih je razumel, kot da gredo na združenje borcev. G. ban pa ni dopustil govora o lem, češ, da je banovinski svet gospodarska korporacija in da je bil že govor dr. Lipolda iz tega okvira. Gornjak je govoril o težavah domače industrije, zlasti industrije olja. O istem vprašanju je govoril še dr. Sajovic. Pire se je zavzemal za podporo tekstilni šoli, nakar je ban omenil, da je tekstilna šola že podpirana od države. Vidmar mu pritrjuje in naglas potrebo vzgoje domačih strokovnjakov. V nadaljnji podrobni debati je omeniti še predlog Staneta Vidmarja, naj banovina podpre višjo obrtno šolo, ki jo snuje »Probuda« in ki bo gojila tipično slovensko umetno obrt. — Ban. sv. dr. Senekovič je prečital vlogo Jugoslov zimsko-sportne zveze za pospeševanje zimskega športa in da se vstavi v proračun postavka 40.000 Din. To prošnjo podpira tudi Lavtižar. Obširno so številni govorniki razpravljali zlasti o tujskoprometnih zahtevah svojih krajev. Ban dr. Marušič izjavlja, da bo banovina vedno podpirala zasebno inicijativo za pospeševanje tujskega prometa. Izjavlja se pripravljenega, da poviša dve postavki za pospeševanje zimskega športa za skupno 30.000 Din. Govorili so še Šolar. Gajšek in Kiihar. Sprejeta je bila še postavka rezervni kredit v iznosu 700.000 Din za nezadostne ali v obče ne-preliminirane osebne in stvarne izdatke. Seja je bila ob pol 7 prekinjena ter se nadaljuje jutri ob pol 9. K včerajšnjemu poročilu o posvetovanju bano-vinskega sveta nam je član banovinškega sveta g. Alojzij Kurent poslal tole pojasnilo: V predlogu nisem delal razlike med šolami, ki so na sedežu župnij, in med onimi, ki so ekskurendne. Moj predlog se je glasil: V banovinski proračun naj se vnese potrebni znesek v kritje katehetskih nagrad za pouk na vseh šolah, za ekskurendne šole pa še znesek za potnine. Ce bi pa to trenotno ne bilo mogoče, naj kr. banska uprava določi' višino nagrade za fiosamezno uro in odredi, da vse občine izplačujejo katehetom enako visoko nagrado, da ne bo takih razlik, kakor so sedaj, ko znaša honorar za katehetske ure od 2 do 20 dinarjev! V i -lUGbl-A. k 4, Zagrtl,. o.jev« И. Ofl« ic ctjii" pod S. br. 417 od 10 I. 1934. Občinske volitve v Ščavnici Upravno sodišče v Celju je izdalo pod številko A 430/33-19 tole odločbo: Zoper občinske volitve, ki eo se dne 15. oktobra 1933 Vfšile v občini Ščavnioi, tre z Maribor l£Vl'breg, se je v v olivnem imeniku vpisani Špindler Jože, posestnik v Zg. Ročici, zastopan po dr. Jo-eipu Lesk'6vairju, odvetaiiku v Mariboru, dne 23. oktobra 1933, torej v odprtem roku 8 dni po dnevu volitev, pritožili na upravno sodišče v Celiu. Upravno sodišče je po § 50. zakona o občinah ▼ nejavni seji odločilo: Pritožbi se ugodi in se razveljavijo občinske volitve radi nepravilnega postopanja volivnega odbora s tem, da se morajo po § 50., odst. 5. zakona o občinah v mesecu dni od dne prejema te odločbe vršiti nove volitve. Zoper to odločbo ni pravnega sredstva. R a z lo gi : Na pritožbo zgoraj imenovanega je upravno aodišče po pregledu pritožbe in vseh volivnih spisov ugotovilo, da so se pri volitvah za občinski odbor zgoraj navedene občine dogodile sledeče nepravilnosti: Pritožitelj navaja med drugimi nepravilnostmi tudi to, da sta bila na dan volitev zjutraj aretirana oba predstavnika pri tožit elijc ve liste Breznik Franc in Žižeik Andrej in odvedena v Maribor k srezkemu načelstvu; da radi tega pritožiteljeva lista ni imela svojih predstavnikov na volišču, vsled česar so bili volivoi zbegani in jih je mnogo ostalo doma v prepričanju, da je potem itak škoda za ves trud, da bi šili volit, ker nimajo nobenega jamstva, da se bo glas taiko zapisal, kaikor ga oddajo; in da volivna komisija ni pravilno vodila glasovalnih zapisnikov in da volivni rezultat ni pravilno ugotovljen, ker sta bila glasom uradnega rezultata oddana za pritožiteljev® listo 102 glasova, dočim je po naknadnih izijavah volivcev, kolikor jih je bilo mogoče dobiti, za pri tožit eljevo listo glasovalo naj-maj 179 volivcev. Glede aretacije predstavnikov pritožit elje ve liste je podal izjavo komandir žandairmerijsike Staniče v Zgornjem Cmureku in sta bila pri sreskem sodišču pri Sv. Lenartu v Slov. goricah zaslišana predstavnika Breznik Franc in Žižek Andrej sama. Komandir slanice v Zgornjem Cimrreku je, sklicujoč se na svojo službeno prisego, izjavil, da sta bila Breznik in Žižek na dan volitev (15. akt. 1933) zjutraj aretirana in takoj predvedena po organih žandarmerijeke stanice sreskemu načelniku za srez Maribor levi breg, da se tam zaslišita kot priči proti pritožitelju radi oddržanja ilegalnega političnega sestađka, odnosno kot sokrivca radi tega dejanja; in da sta bila imenovana po kratkem zaslišanju na sreskem načelstvu odslovljena in sta se neovirano lahko takoj vrnila domov. Breznik in Žižek p>a sta j>od prisego izpovedala, da je njuna aretacija trajala od 7 zjutraj pa do približno 10 zvečer. Nadalje izvira iz volivnih spisov, da Breznik in Žižeik nista volila in da jnitožiteljeva lista ni bila zastopana po predstavnikih. Iz navedenega je torej razvidno, da sta bila predstavnika pritožiteljeve liste zadržana prisostvovati poslovanju volivnega odbora zato, ker sita bila ves dan volitev po oblastvenih organih pridržana radi zaslišanja kot priči, odnosno sokrivca pri političnem prekršku. S tem pa je bila pritožiteljevi listi brez zakonitega razloga onemogočena kontrola, ki je dana po določilu § 34', odst. 2. zakona o občinah. Kajti po določilu § 30. navedenega zaikona ne sme nobeno oblastvo pozivati ob volitvah poedinih volivcev razen ob ne-odložni fK>trebi ali ob izsledovanju zločinov ali prestopkov kakršnekoli vrste. V predmetnem slučaju pa ni šilo za zločin ali prestopek, nego za policiijsikd prekršek. Navedena kršitev pravice predstavnikov pritožiteljeve liste je že samo ob sebi bistveno vplivala na potek in rezultat volitev. Kajti od 920 volivnih upravičencev je glasovalo 414, tore) samo 45 odst., dočim je bila povprečna udeležba pri občinskih volitvah v dravski banovini 70—80 odst. V zvezi s pritožiteljevo trditvijo, da je volivni rezultat, ki je bil uradno razglašen, po nicgovih naknadno nabranih podatkih napačen, pa odvzame navedena kršitev voJivnim aktom in ugotovitvi volivnega rezultata tisto verodostojnost, ki bi |im kot uradnim aktom sicer šla brez te kršitve. Radi navedenega je moralo upravno sodišče pritožbi ugoditi in občinske volitve razveljaviti, ne da bi se spuščalo v razmotrivanje drugih pritožnih točk, ki so podrejenega pomena. Celje, dne 22. januarja 1933. * Izgubljena zgodovinska dragocenost najdena Prepis Dušanovega zakonika - najlepše srbsko kulturno delo srednjega veka Najlepše kulturno delo srbskega srednjega veku je znameniti prizrenski prepis zakonika carja ] Dušana. — Ta zgodovinska dragocenost se je z mnogimi drugimi rokopisi izgubila. Sedaj se je zopet vrnila v Belgrad. Zgodba Dušanovega rokopisa je tale: Poleg drugih dragocenih rokopisov je bil v Narodni biblioteki v Belgradu varno spravljen tudi prepis Dušanovega zakonika. Ko se je pričakovalo, da bodo Nemci in Avstrijci zasedli Belgrad in Srbijo, je rajni Jovan T o m i č, knjižničar Narodne biblioteke, spravil vse dragocenosti v zaboje. Dobro zabiti zaboji so s Tomičem vred čakali, kdaj bo treba na vlak. Med drugimi je Tomić hotel rešiti tudi Dušanov zakonik. Knjiga je bila spravljena v zapečatenem kovinskem zabojčku, katerega je Tomič tudi spravil v zaboj. Ko je napočil čas (izpraznitve Belgrada, so zaboj prepeljali na vojaški tovorni vlak. ki je odpeljal v Kragujevac. kjer je bila tedaj srbska vrhovna komanda. Toda zaradi navala čet se ta tovorni vlak ni mogel več umakniti iz Kragujevca. Ostal je na ta-mošnji postaji, katero so kmalu zasedli Nemci. — Vagon, v katerem so bili shranjeni stari dokumenti in rokopisi, so vrgli na slepi tir, kjer je ostal dolgo časa. Zgodilo pa se je, da je iz neznanega vzroka ta vagon začel naenkrat goreti. Tiste dni je poveljeval na kragujevski postaji nemški častnik von ; Wilkens. Ta je ukazal vojakom, naj iz gorečega va-' gona rešijo, kar se da rešiti. Tako so nemški vojaki pometali iz vagona mnogo važnih aktov, med njimi pa tudi kaseto z Dušanovim zakonikom. Častnik je takoj naznanil višji komandi, da je iz gorečega vagona rešil mnogo dokumentov. Nem- f Biseromašnik Jakob Cajnkar Središče, 9. februarja. Biseromašnik, župnik Jakob Cajnkar je danes odšel v večnost. Bil je med najstarejšimi slovenskimi duhovniki in je do konca svojih 87 let ' služboval v Središču ob Dravi. Rodil se je 1. 1847 pri Sv. Tomažu, v inašnika posvečen 1. 1871, v križniški red je bil sprejet 1. 1888. Dolgo dobo let je bil župnik v Središču. Splošno pozornost je zbujal povsod po svoji sve-žosti in živahnosti, ki si j je ohranil prav do zadnjega. Brez dvoma si je ohranil svoje življenjske sile po vzorno urejenem in skromnem življenju. Vsem mladim duhovnikom je bil župnik Canjkar živa knjiga bogatih življenjskih izkušeenj. Pokojnik je užival vsstranski ugled in spoštovanje. Naj bi se ga vsi znanci tudi po smrti ljubeče spominjali v molitvi! R. i. p.! Tatovi polzelske tovarne prijeti Braslovče, 8. febr. Kakor je »Slovenec« že poročal, je bilo vlotur ljeno v tekstilno tovarno na Polzeli v noči med zadnjim januarjem in prvim februarjem. Iz pisarne je bilo ukradenega raznega denarja v vrednosti okrog 46.COO Din. Orožniki iz Braslovč so neprestano iskali tatu in so aretirali več oseb. Končno pa se jim je le posrečilo najti, čigavo je bilo vlomilsko in tatinsko delo, in sicer sta to dva delavca iz Polzele, denar pa je shranilo mlado dekle, ki je bila tudi aretirana zaradi prikrivanja denarja. Z denarjem so delali šc dosti varčno in so zapravili okrog 600 Din. Kar je ostalo, so bili vrnili ravnateljstvu tekstilne tovarne. Adam Milkovič: Njena stika Ono noč. preden sem odšel z doma, sem slišal biti vsako uro in sem celo natančno ločil stopinje starca od mladih ljudi, ki so se sprehajali mimo okna še pozno v večer, zakaj bila je jasna noč. Skozi nezastrto okno je lila čista mesečina in prav dobro se še spominjam, kako narahlo ie pogladila vsak predmet, dokler se ni priplazila do slike moje matere, kjer je obstala — vsaj meni se je zdelo tako. Mati, ki je navadno spala v sosedni sobi, je to zadnjo noč časih globoko vzdihnila; menda je nati-hem jokala. Tudi ona ni mogla spali, in časih sem slišal, kako je zaškripal pod. Odprl sem oči, da bi videl, ali se morda že ne dani, a sem jih ta trenotek strahotna zaprl. Nad menoj, prav nad mojim čelom, je bil sklonjen starikavi obraz moie matere in iz njenih široko odprtih oči je viselo dvoje solz, dvoje velikih solz. Menda je mislila, da spim, ampak jaz sem natančno slišal, ko je potiho rekla: »Jutri greš .. od mene greš ...« Iztegnila je roko in se z njo narahlo doteknila mojih las. Vem, da bi ne storila tega, ko bi vedela, da bedim; zakaj moja mati je ljubezen pred svojim otrokom zmirom skrivala — ta trenolek pa se je izdala. In ko sem tedaj odprl oči, se je hipoma od-mekmia in skoro presti ašeiia vprašala. »Ti ne spiš? Saj je šele tri po polnoči I« »Tri po polnoči,« sem poooviL, potem веш м, ne vem zakaj, nasmehnil in se obrnil k steni. Mati si je ta hip prikrila oči, se dvignila in kakor bi jo bilo sram, tipaje v mraku z levico, odšla v svojo sobo. Ne vem, kaj mi ie bilo, da sem vstal in po prstih stopil za njo; a ko sem skrivaj pogledal izza podbojev, sem videl, da je mati nepremično slonela ob steni, da je držala na obrazu roke in vanje jokala. »Pojdi vendar spat!« sem rekel, »saj je šele tri po polnoči!« Vsa je vztrepetala — jaz pa sem se splazil nazaj in se zakopal med blazine. Mahoma pa se mi je zazdelo, da se še ni umiril moj nasmeh, da se iznova plazi od sten. da postaja glasnejši in glasnejši, in potem, menda že napol v snu. sem slišal, kakor bi mi nekdo rekel: Zakaj si jo užalil? Edinec si in še ti zatajuješ ljubezen do nje! Potuhnil sem se in sem zaspal. Solnce je bilo že visoko, ko sva stala z materjo pred pragom. Ne spominjam se, kaj ini :e rekla, a to vem prav dobro, da sva si podala roke in da sva potem še nekaj časa stala brez besede drug pred dru gim... A ko sem prestopil prag, da bi odšel, je ona stopila v sobo, šla naravnost k steni ob moji postelji, kjer je visela njena slika, in jo skrivaje /a svojim hrbtom prinesla za menoj. Potem mi jo je molče stisnila v roke in jaz sem jo. ne da bi jo bil vsaj za hip pogledal, vtaknil v žep in odšel. Dolgo je visela v moji sobi. Zaradi revnega okvira sem jo obesil bolj na skrito mesto. No. tam v tistem mračnem kotu je ni nihče opazil, še jaz je nirer. (tesliV-.it f^Vdovil r.izcn r:b vč-r-h, samotnih večerih, ko sem tolikokrat mislil na dom. Ampak nekoč me je zopet obiskala mlada ženska, tej je bilo ime Marta. Nikoli ni bila opazila slike moje matere, zdaj pa je naenkrat obvisela z očmi v kotu. »Kaj pa ta stara ženska tu?« je vprašala, potegnila iz cigarete in puhnila vanjo dim. »Povej!« je rekla potem pol v smehu, »kdo je ta ženska?« Že je segla po sliki. »To? To je moja mati,« sem reke! in ji hotel vzeti sliko iz rok. »Čakaj!« jc rekla ukazujoče. Tedaj ie vzela iz torbice svojo sliko, iztrgala materino iz okvira in... »Nel« sem dejal. »Kaj?« je zategnila. Ta trenotek se je oglasila v meni srebrna struna, ki se je je doteknila z nevidno roko tnoja mali. Vztrepetal Sem in kakor otrok sem se zbal belih rok dekleta, ki so oskrunile to svelo podobo. Zazdelo se mi je. da so gnusne, da so (e roke mrzle, in ko se je z njimi doteknila mojih, sem jih umaknil in jc natrgana materina slika padla na tla. Tedaj sem jo pobral in jo poljubil — prvikral v mojein življenju... Spominjam se, da sem ostal hip nato v sobi sani in da je po stopnicah nekdo urno odhajal. Stopil sem k oknu, pretrgal Martino sliko na dvoje in io vrgel pred hišni prag. Videl sem šc, da se je zdo-laj pripomnila in jo pobrala. »Tako!« sem rekel »Tako!« je odgovorila ona spodaj. Potem je ni bilo aikoli več — hvala Bogu I 1 Ska vojaška oblast se je kajpada za te dokumente hudo zanimala. Za kaseto z Dušanovim zakonikom se pa nihče ni zmenil. Knjigo je dobil von Wil-kens za spomin. Kaj je tu knjiga, seveda ni vedel nihče, ker je nihče ni znal brati. Tako je prizrenski prepis zakonika carja Srbov in (Jrkov postal VVilkensova lastnina. Ko je minila vojna, se je Wil-kens vrnil na svoj grad, ki pa je prijiadel poljski državi in bivši nemški častnik von Wilkens je postal poljski državljan. Kmalu se je Wilkensovo gospodarsko stanje začelo slabšati in mož je moral začeti prodajati stare znamenitosti svoje rodovine. Nekoč se je spomnil, kolikor mogoče zgodaj pričelo s predstavami. © Naval v bolni .ico. Do včeraj zvečer je ljubljanska bolnišnica lotos sprejela žo 2(>00 bolnikov- na razno oddelke. 0 Drevored v Zvezdi. Delavci mestne vrtnarijo žo več dni obsokavajo kostanje, ki so dosegli |>uč visoko starost nad 100 let. Ljudje nekega N. Stupico. V Zagrebu se vršeča preiskava je prinesla ua dan marsikatere zanimivosti, toda glavna zasluga, da sc je cela družba popolnoma razkrinkala, gre v prvi vrsti ljubljanski policiji. Vršila so se med lem časom razna poizvedovanja. Pojavilo pa se je tudi vprašanje, kdo je pristojen za preiskavo in presojo proti tej družbi razpeče-valcev 1000 dinarskih bankovcev. Naposled je ministrstvo odredilo, da se omenjena 5 članska družba razpečcvalcev odpravi z močno eskorto v Ljubljano in da se vsi spisi odstopijo ljubljanskemu Okrožnemu sodišču. Pred dnevi so res iz Zagreba odpremili v ljubljanske zapore omenjeno petorico in je ljubljansko sodišče prejelo velikanski akt. Preiskovalni sodnik sedaj nadaljuje preiskavo in bodo vsi razpečevalci sojeni pred ljubljanskim okrožnim sodiščem. Ker teče preiskava, ni mogoče javnosti podati zanimivih podrobnosti, pač pa se Ljubljana še vedno zelo zanima 'za te razpečevalce »jurjev <. se sprva za lo niso dosti zanimali, toda zadnjo dni je čimveč opazovalcev, ki gledajo, kako delavci žagajo starim kostanjem veje. Do včeraj so že pornzirali nad dve tretjini kostanjev. Največje zaniniunjc pasantov pu je bilo opazovati včeraj okoli 14, ko je vrtnarski delavec žagal veje staremu kostanju, stoječemu tik ob električni uri. lam je prostor močno prepre-žen z raznimi žicami in \.-ak je bil radoveden, kako bodo delavci potegnili nažngano debelo vejo. ua de bi poškodovala razno žito in da no bi posebno poškodovala tramvajskih napruv. Mlad mestni vrtnar je žugal debelo vejo. Ko jo izvršil svoj posel, je splezal po lestvi nizdol, nato pa so delavci z vrvjo debelo vejo tako potegnili na stran, du ni poškodovala uiti ene žice in napeljave. Z zgornjega delu Zvezde so sedaj odpira prav lop razgled na Grad in ostali del mesta pod Gradom. O Legalizacije ua sodišču. Pisarna okrajnega sodišča, ki jo vodi pisarniški ravnatelj g. Rainor, ima zadnja leta mnogo posla s po-veritvami podpisov na raznih listinah in pogodbah. Lani jo bilo takih poverilev 5458. dočim predlanskim 2652. Ljudje se 'pač zatekajo k sodišču, kor so legalizncijskc pristojbine nižje ko pri notarjih. 0 Redni občili zbor Slovenskega lovskega društva — podružnice Ljubljana bo dne 20. t. ni. ob 20 v hotelu »Metropol« (Miklič) v Ljubljani z običajnim sporedom, ki je natisnjen v februarski številki »Lovca . — Odbor. (1383) 0 Nesreče in nezgode. Brezposelni, v Zireli rojeni mlinar Vinko Greblikar je včeraj dopoldne hotel v Šiški pred tramvajem prekoračiti Celovško cesto, loda tramvaj ga je podrl na tla, a k sreči je dobil samo poškodbe ua desni roki. Bil je prepeljan v bolnišnico. — V Gramozni jami stanuje žena brezposelnega delavca Marjeta Jančar. Družina naravnost strada in zato je Jančarjeva odšla včeraj v Šiško, da bi pri usmiljenih ljudeh dobila grižljaj kruha iu kako pod|x>ro. Na dvorišču neke hiše pa jo jc popadel pes in vgriznil v levo nogo. Odiie-ljali so jo v bolnišnico. — Na Duplici pri Kamniku stanuje delavec Mainar. Na domu jc bila hčerka s 3 letnim bratcem. Nesreča je bolela, da je sestrica z vrelo vodo polila bratca. Dobil ie hude opekline na levi roki ler so ga morali prepeljati v bolnišnico v Ljubljano. Kamnik Kavarna v Kamniškem doinu je zopel odprla. Svojčas smo poročali, da je bila z razpustom društva »Kamnik- ukinjena tudi kavarniška koncesija, katero je imelo društvo. Zadnji najemnik kavarniških prostorov g. Pavle Kosak pa je vložil prošnjo za podelitev osebne koncesije. Te dni mu je bilo dovoljeno nadaljnje obratovanje in s tem jc kavarna v Kamniškem domu zopet odprta. Konec občinskega kuluka. Občinska uprava si prizadeva za vedno prenehati z občinskim kulti-Kom, to pa samo v slučaju, če bodo obvezniki v najkrajšem času poravnali vse zaostanke, bodisi v osebnem delu ali v denarni odkupnini, ki je bila v splošnem zelo nizko odmerjena. — Pri motnjah prebave, želodčnih bolečinah, zgagi, slabosti, glavobolu, miglianiu oči, razdraženih živcih, nespanju, oslabelosti, nevolji do dela povzroči naravna »Franz Joseiova« grenčica odprto telo in olaiša krvni obtok. Z a d n j e vesti: Roosevelt - diktator borz VCashington, 9. lebr. TG. Roosevelt je izdal nove odredbe, ki ga bodo usposobile, da bo še bolj strogo nadzirul delovanje ameriških borz. Ustanovljena bo vscamcriška trgovinska komisija z diktatorskimi pravicami, da na novo uredi delo-■ vanje borz. Komisija bo imela pravice, da kaznuje vse povzročitelje borznih neredov s kaznimi do pol milijona dolarjev in da jih poleg tega še zapre do deset let. S tem upa Roosevelt, da bo zatrl i vsako umazano špekulacijo in dvignil moralo borznih poslov, ki so zadnje čase Hooverjeve vlade padli na tako nizek nivo,,kot nikjer drugod na svetu. S temi odredbami hoče predsednik zaščititi tudi male vlagatelje pred tolovajskimi špekulacijami velikih bank ter dati malemu in srednjemu člove- Zadnje vesti iz Pariza Pariz, 9. febr. TG. V zadnjem trenotku jc izstopil iz Doumergueove vlade minister za proračun Jacquicr, kar pa ne bo imelo nobenih posledic, ker bo to ministrstvo združeno s finančnim ministrstvom. Največjo pozornost vzbujajo v novem kabinetu odlični generali iz svelovne vojne, ki se doslej niso vmešavali v nobeno politiko, in minister za pokojnine Rivollel, ki je generalni tajnik bivših bojevnikov, in je dobil ministrstvo za pokojnine na zahtevo bojevniške zveze. Nekako v zalivalo za dostojanstveno obnašanje bojevniške zveze pri zadnjih neredih v Parizu. Litva cedi hiilerjevce Klajpeda (Menici). I). febr. p. Litvanske oblasti so danes v vsem klajpedskem ozemlju zaradi nevarno naraščajočo agitacije nacionalnih socialistov izvršile hišno preiskavo pri vseh znanih nacionalnih socialistih ter vodje tudi aretirale. Naš preljubi, skrbni soprog, oče, stari oče, gospod Franc Verbic kroj. mojster nas jc danes ob 19. uri, jio volji Vsemogočnega, ko je prejel sv. zakramente, očiščen po mučnem, v božjo voljo zgledno vdanem trpljenju, zapustil. Pogreb bo v nedeljo, dne 11. februarja ob 10. Vsem. ki ste ga poznali in cenili, ga priporočamo v molitev. (iorenji Logatec, dne 9. februarja 1931. Marija, soproga, Anion, sin, Lojzka, hči, Franci, Pavli, vnuka - in ostali sorodniki. Brc* posebnega nuznanile Viharji na Danskem Kopciihagcn, 9. febr. p. V vsem vzhodnem morju je divjal včeraj in danes hud vihar, ki je dosegel v marsikaterih trenutkih hitrost nad 100 kilometrov na uro. Ko bi morala nastopili oseka, so skoraj v vseh pristaniščih ob Vzhodnem morju opazili celo dviganje morskega nivoja. V Hamburgu je vihar podrl on antenski slolp tamošnje radijske postajo, vendar žrtev ni bilo. Posebno močno je divjal vihar na Danskem, kjer je poškodovanih na tisočo hiš. Vihar je po dosedanjih poročilih zahteval pet smrtnih žrtev. Število ranjenih je tudi znatno. Ladje — ztatonosilke London, 0. febr. b. Reuter poroča iz Newyorka, da ie ladja »Bremen« pripeljala včeraj 10 milijonov dolarjev v zlatu, »Berengaria« pa 20 milijonov. To so prve pošiljke zlata iz Evrope, odkar je predsednik Roosevelt znižal vrednost dolarja. Prihodnji teden odpliuje v Ameriko ladja »Deutschland« s tovorom 40 milijonov dolarjev v zlatu, ladia >Paris« pa z 8 milijonov dolarji v zlatu. Včeraj je priolula v VCashington ladja z 5.5 milijonov dolarjev v zlatu, ki jih je poslala francoska narodna banka. ku v Ameriki možnost, da bo znova začel Itedlti brez strahu, da bi njegovi težko prhranjeni denar pogoltnili brezvestni špekulanti. V Wall Street vlada zaradi teh ukrepov velikansko razburjenje. 14 miljard za vojne ladje Washington, 9. febr. TG, Nocoj je senat sprejel proračun za vojno mornarico v znesku 284 milijonov dolarjev (14 milijard 200.000 Din). Verjetno je, da ga bo zbornica predstavnikov jutri brez vsake spremembe sprejela. V političnih krogih smatrajo, da pomeni ta proračun nedvoumen migiljaj japonskemu pomorskemu oboroževanju. V par vrsticah London, 9. febr. E. Angleška vlada je sporočila francoski, da bo zvišala carine od ponedeljka naprej kot protiukrep, če ne bo francoska vlada odpravila kontingentiran/a. Rim, 9. febr, E. Ob priliki 10 letnice obnovitve diplomatskih odnoša.jev med Italijo in Rusijo in v zvezi s podpisom madjarsko-ruske pogodbe je priredil italijaski poslanik v Moskvi diner na čast rusikemu komisarju za zunanje zadeve Litvinovu, ki so se ga udeležili zastopniki Turčije, Italije in Madjarske, V nedeljo bo v Rimu otvorjena velika mednarodna razstava cerkvene umetnosti. Otvoritvi bo prisostvoval tudi italijanski kralj. Danes je bila podpisana trgovinska pogodba med Romunijo in Italijo, ki bo stopila v veljavo takoj, ko jo sprejmeta oba parlamenta. Francosko finančno ministrstvo poroča, da je državnega posojila podpisanega za 4Ј064 milijonov frankov. Ameriški senat je odobril zakonski načrt o dovolitvi kredita 950 miliionov dolariev za podporo nezaposlenim (to je 50 miljard Din). Pri volitvah v Cambridgu v Angliji je zmagal konservativni kandidat Tufnell s 14.890 glasovi. Delavski kandidat dr. \Vood je dobil 12.176 glasov, liberalni 2.230. Snoči se je pripeljal iz Švice danski kralj v Milan. Prisostvoval je predstavi v »ScalL, nato pa odpotoval proti Genovi. Danes ie predsednik časopisne zbornice v Nemčiji izdal naredbo. po kateri se do 30. septembra letos ne smejo ustanavljati v Nemčiji novi listi in revije. Vodno letalo »Južni križ« je priletelo iz Port-Lyauteva v Maroku in pristalo snoči na' Berrskem jezeru. Kakor znano, je »Južni križ« preletel razdaljo iz Francije v Južno Ameriko in nazaj. Snoči je tu in v Cuxhafenu pri Hamburgu divjal strahovit vihar Mnoge ulice proti pristanišču so bile v obeh mestih pod vodo. Proti jutru je vihar nekoliko ponehal. V tekmovanju za svetovno prvenstvo hokeja na ledu je Nemčija zmagala nad Francijo 4 : 0, USA nad Avstrijo 1 :0, Švica nad Italijo 3 :0. Celje ■"ЈИ lov. pol 110 ■0' Pogreb pokojne ge. Dielilovc btV-danes ob 17 izpred mrtvašnice okoliškega pokopališča. ■& »Cvetje iz domačih in tujih logov« oživlje-V založbi Družbe sv. Mohorja začne zopet izhajati zbirka domačih in tujih klasikov z gornjim naslovom. V kratkem izide prvi zvezek in eieer Levstikov »Martin Krpan c v redakciji g. dr. Slod-njaka. Vsak zvezek bo obsegal poleg teksta tudi uvod in kritične opombe. ■& Koliko smo popili I. 1933. Dobili smo številke, ki nam povedo, koliko smo popili 1. 1933 v Celju alkoholnih pijač. Vina sc jo iztočilo 4117.00 lil, piva 13Г>(>..54 lil, drugih alkoholnih pijač (žganje, rum, liker itd.) 107.03 lil. Ce računamo povprečno liter vina po 10 Din, smo dali Celjani za vino 4 milijone 117.600 Din; pivo moramo prav tako računati po 10 Din liter, kar da 1,356.540 Din — in če računamo povprečno liter drugih alkoholnih pijač jio 30 Din, dobimo 322.890 Dinj Ce vse te številke seštejemo, dobimo 5,797.030 Din, kar je pač za Celje izredno visoka številka, ln poteni pa še tožimo o krizi. ■Pr Od kje je doma? V četrtek je prišla v celjsko javno bolnišnico neka ženska in jo bila operirana. Kmalu nato jo umrla. Od nje so mogli izvedeli le toliko, da se piše Ana Kranjc. Kultmn* obzornik Rossini: Viljem Teli Operna prem;jera. Ko jc v XVIII. stol. v splošnem odporu proti tazpredeni bravurni italijanski arijoznosti, ki je na eni strani onemogočala razvoj d amatičnega dejanja in na drugi v svoji skrajni nasičenosti lepo-tičja pevskih grl utapljala občinstvo v бкгајпо lenobnost mišljenja, ustvaril W. Gluck muzikalno dramo, sledečo preko zunanjih okraskov notranji dramatični napetosti, je s svojo stvaritvijo pognal glasbeni razvoj v nemško operno smer. V njegovem delu jc usidran ves nadalni razvoj nemške opere, ki se je pozneje objeta ob romantičnem čuvslvovanju razrasla do najvišjih vrhov vvagnerjanske glasbene teatralike in zmagovito zajela ve.s tedanii glasbeni svet. Z Mozartom in pozneje Webrom, ki je ustvaril tipilno nemško romantično opero, je lo mišljenje pritegnilo nase tudi površno italijansko tvornost, kjer sla Cheru-bini in Spontini zapustila frfrajočo italijansko me-lodijoznost, se oklenila resnega oblikovanja :n položila osnovo pozneje v Mayer'oecrju in l'alevyjd dorasli francoski heroični veliki operi. V delni cepitvi pa je v Italiji dalje rasel izrazili belcanto, čigar vrhunec je ustvaril Ros.ini e svojim neizčrpnim melodijoznim virom, ki se najkris alneie pretaka v »Seviljskem brivcu«, mojstrovini italijanske komične opere. Pozneje pa je tudi Rossinija premagala neugnana rast seriozne opere, kateri se j« povsem vdal s stvaritvijo sVojega »Viljema Telia« in ee v njej pridružil tipu francoske heroj kc opere. Splošnemu mišljenju tedanjega časa se ie la tip opere povsem prilegal in se zato razvil do naj-razsežnejšega prevladovanja. Zalo pa danes, ko živimo v času najresnej.še vsesplošne problematike, ki zahteva od nas popolne zgoščenosti miši e-nja in stvarnega razglabljan a v obupnem trenju razdvojenih sil, la način naSarjenega, v zunanjo učinkovitost izgubljajočega se gla■ be-rd amatičnega izživljanja bije v nae neresno, da ne rečeni že nekoliko smešno, kljub sodobni resničnosti marsikaterih vsebinskih snovi. Zato se človeku nehote slavi na pol vprašanje o nujnosti in potrebnosti takih uprizarjanj, ki zah evajo si nega napora vseh izvajajočih moči pa tudi velikega trošenja gmotnih sredstev, a se uspeh zaključi komaj-le v smislu nekoliko estetičnega učinka. Ne moremo trditi, da je dramatska vsebina le opere plitva. Obratno je res, in prav to bi utegnilo tudi nam stvar približali, ko bi ne bila odeta v lako čipkasto našarjeno obleko. Kajti moment borbe je večen, in še zlasti borbe iz prirodnega upora proti vsakemu krivičnemu nas'lju, ki hoče streti v ponižujočo stisko bednega človeka, zasužnjenega od usodnih prilik. Božja je ta borba, ker raste iz večnega etičnega zakona svobode in medsebojne ljubezni, ln vprav lellovski vzgled se tako pomembno me.ša v naš čas, da bi utegnil ujet v nam prikladno umetniško mrežo prikleniti nase vso našo pozornost in navd šenje. Toda Rossini ga je povezal s svojim bolj površnim pojmovanjem, izraženim v glasbenem oblikovanju, ki se kljub velikim sposobnostim vživetja ni izmaknilo povsem belkanlističnim principom lahkotne in razpredene melodijoznoslii ta pa vedno opozarja le nase, in tako podlaga izrazito cokljo kolesu dramatične napetosti, ki zavrto sili s poti krepkega razvoja v zastoje s čisto muzikaPčno osnovo ter se razpreza kar v dolgočasje. Pri tem pa so tudi izrazito dramatična glasbena mesta razen nekaj izjem spočeta iz nekam naivne in površne dožive-tosti, vsled česar je ob koncu vsa prava učinkovitost nekam meglena. Morda je res, da na opisano gledanje sevajo žarki sodobnosti, toda vendar bo prav, kar je poveda) baje že Beethoven, da bo Rosini velik saino v komični operi, čeprav Beethoven sam Telia ni videl in čeprav ima la opera tudi nedvomno veliko glasbeno vrednost. Naši uporizoritvi pa gre vsa čast. Kajti iz nje je sijalo resno delo in zavzemanje za stvar. V koliko na kljub vsemu zeva še nesoglasje med dokončno uprizoritvijo, kot jc ta velika opera zahteva in med našo predstavo, naj ostane na strani. Dejstvo pa je, da jc stvar izvedena privlačno z glasbene in drairatske strani. Prvo je vodil dirigent Anton Ncffat in ce'oto podrrdil slogu l->.'f-i glasbenega pojmovanja, v katerem vendarle še vedno prevladuje pevska stran proti opira:oči jo instrumentalni l ako jc lepo brzdal orkester ln dajal pcvcem dovolj zraka za njihovo izživljanje. Če bi mestoma na lastno odgovornost pognal vee glasbeno dogajanje, bi ne bilo stvari v škodo. — Delo opernega režiserja je ob tej priliki prevzel gosp. M. Skrhinšek in ne dopušča posegati v svoje deio z negativno sodbo. Kajti celoto jc s svojim izrazitim leaterskiin smislom izdelal v plastično učinkovitost, tako v scenični zamisli, kot v organizaciji oseb, njih mask in kostumov. Tudi ni dopustil občutnih nesoglasij z glasbo. Vsebinsko stran pg je izdelal resno, morda v uporniških momentih nekoliko prehladno. Mnenja sem, da bi s prav občutnimi smiselnimi črtami delo mnogo pridobilo. Našlo vno vlogo je podal gosp. Primožič in ni I slučaj, da zelo privlačno. Značaj njegovega .izrazitega dramatičnega izraza sega malce v tradicijo in ; prav v lem se je kril z delom v ubranost, ki jc j mestoma segla v presenetljive vtise. Glas pa se > mu je po krajšem počitku izjasnil in tako zvenel j v prostor zajemajoče. — Kot gos.inja je nastopila Srimadona zagrebške opere gospa Vilfan-Kunčeva, rajša vloga ji sicer ni dopuščala polnega razmaha, a je vendar v izrazitenl arijoznein pelju dosegla vsesplošno naklonjenost in uspelnost. — V I vlogo Gesslcrja je na hitro vskočil g. Pugelj in podal brezobzirnega okrutneža s prav za emljivo pristnostjo. — Prikupen in stvaren Tellov sin je bila ga. Ribičeva. Nova predstava utegne zanimati zlasti občinstvo, ki si želi lahke melolijoznosti in počiva-jočega užitka. — Marsikomu pa bo morda ob tem delu prišlo na misel, koliko ie še važnih del, ki bi morala priti na oder našega gledališča. Mar niso med temi deli nrkic tudi Kogocve »Črne maske«? Mislim, da jih trpka resn.čnost nujno kliče na oder. V. U. Novosadske pevke v Mariboru »Novosadsko žensko muzičko udruženje« zavzema golovo čisto svojevrstno mesto med pevskimi zbori naše države. Sestavi en ie izključno iz samih pevk, ludi vodstvo celega zbora |e v rokah dam, uživa pa obenem sloves kot eden najbolših pevskih zborov. Na svoji letošnji koncertni turne,i je zbor obiskal tudi Maribor ter priredil v kazin-ski dvorani pevski koncert. Zbor številčno ni močan. Šteje okrog 30 pevk. Je pa izredno uravnovešen s premišljeno izbiro giasov, ki so vsi skrbno negovani in lepi. Med članicami je več odličnih so-listinj, večina pevk pa pukazuje vzorno glasovno šolo. Če prištejemo k tem vrlinam še veliko muzikalno sigurnost jn intonačno aistosl ter izredno discipliniranost, polem je umliivp, da mora postati tak zbor v rokah odličnega dirigenta, kakor je g. Svetolik Paščan, dragocen instrument, s katerim lahko izraža vso skalo občutenj od najsubtilnejših fmes do močnih dramatskih doživljanj. V pevskih solih je nastopila gospa Nada Arhipova, bivša operna pevka. Je pevka umetniških sposobnosti, njen sopran jo sicer nekoliko trd, jc pa prodoren in prijetno zveni, posebno v višinskih legah. Klavksko spremljavo nekaterih pesmi pa sta imeli odlični pianistinji, gospa Vida Vulko-Vardjanin, ki jc obenem predsednica zbora, in podpredsednica gospa Milica dr. Močeva. Obe sta priznani glasbenici. Vse odlike zbora dokazujejo, da je g. Svetolik Paščan-Kojanov dirigent dragocenih kvalitet, ki razume vokalno umetnost v podrobnostih, s svojimi skladbami pa se je predstavil tudi kot glasbenik nežnega, globokega čuvstvovan.ja. Zbor ima v rokah z vso sigurnostjo, kar daje petju veliko lahkoto. Nastopil jc zbor s programom jtigo lovans^e moderne pesmi. Bili so na sporedu Boris Papando-pulo s svojimi težkimi in učinkovitimi »Dodolica-mi«, dr. Dragan Plamcnac, Petar Kon ovič, Jakov Gotovac, Milenko Živkovič, dr. Miloje Mi.lojevič, Kosta Manojlovič s tremi občutenimi makedonski, mi narodnimi, od Slovencev Josip Ravnik z »Zimsko pesmijo« in dr. Lajovic z »Žabami« ter dirigent Paščanov s čurstveno srbsko narodno »Želja za dragim« in dvema skladbama na slovenske narodne pesmi »Marija in mlinar« in »Mlinarsko«. — Izvajanje vsega programa jc bilo v okviru zgoraj povedanega. Moralni uspeli so simpat;čnc pevke dosegle popolcn, žal je bil obisk bolj pičel. Mariborsko glasboljubno občinstvo ie zamudilo priliko slišati res izvrsten ženski pevski Hm«-, G. Oderuh in njegove žrtve Svoje uboge ruske rojahe-begunce je izkoriščal Pred belgrajskim sodiščem že več dni obravnavajo oderuška dejanja, zaradi katerih se zagovarja advokat Brojakovski. l)ne 8. t. m. so bile zaslišane za priče te-le žrtve advokatskega oderuštva: Perica Stana Nikolit je izpovedala, da jc tudi njej Brojakovski posojal denar. Prvikrat ji je posodil 1СКХ) Din. Obljubila je, da bo dolg vrnila v teku enega leta. Tega pa ni mogla, ker je morala za vsak mesec za tistih 1000 Din plačati 100 Din obresti. Te obresti je plačevala 12 mesecev, Drugič si je izposodila 2000 Din in plačevala vsak mesec po 200 Din obresti, in to 6 mesecev. Na vse to je obtoženi advokat odgovarjal, da je posojal denar s posredovanjem »Posedničke banke«. Za posredovanje je dobival le honorar. Zanimivo je bilo zasliševanje naslednje priče, kateri je bil izmed vseh najbolj reven. Na nogah je nosil stare pošvedrane čevlje, nn sebi je imel od raznih olj zamaščeno suknjo ter še bolj mastne in umazane roke. Na glavi pa ves plešast. »Kako se pišete?« »,laz sem Aleksander Maškov, nekdaj inženjer, sedaj pa šofer/!: »Ali tudi vi tožite svojega rojaka Brojakov-skega?« »Ne tožim ga, le za pričo sem klican. Mnogo sem pretrpel zaradi njega. Vse bi rad povedal.« Nato je siromak pripovedoval, kako se mu je godi'lo v službi pri Brojakovskem. »Zaradi nesrečnih razprtij med Brojakovskim in Popovskim so mi že čez štiri dni rekli, da sem prost službe. Kako morem biti prost, ko pa moram skrbeti za mater, ženo in tri otroke! Dela pa nikjer! Brojakovski mi je potem predlagal, naj kupim njegov stari avto. Ni mi bilo za kupčijo, saj sem lo staro škatljo mogel voziti po Belgradu šele po polnoči. Zahteval pa je zanj celih 35.000 Din. Ampak jaz sem bil v sti-skii; Ali kupim stari avlo ali pa ostanem na ulici brez dela. Pa sem kupil. Mesečno sem ga moral odplačevali Brojakovskeniu. Poleg odplačila sem Bro- Koncert na Viču V nedeljo 4. februarja so nas vabili plakaiti v Društveni dom na Viču, kjer je priredil ondotni pevski krožek sv>oj pevski koncert. Spored je obsegal 14 pesmi za mešani, 4 za iens/ki zibor, 2 ra bariton in 2 za sopran sam. Zbor je vodil pevo-vodja dr. Ploj. Zelo oikusno prirojen oder je bil zbora kar poln in je petje v vseh zasedbah donelo lepo ubrano. Mešani zbor šteje do 40 večinoma že dobro izvežbanih pevcev in pevk. Neikateri poje pri zboru že več let, zato je nastop miren, ločen, leipo discipliniran. Glasovi so vobče vsi dobro zastopani. Soprani so polni in lahkotni, alti imajo še posebno vzdržno črto v vseh legah, tenori imajo menda celo nekaj mladeniškega naraščaja, kar i;m pomore v višini, a jasnost tupatam malo temni. Basi so pa rvonlci in so prav lepo podpirali vso ziborovo zgradbo, kadar so bili »varni«, če so pa peli fcoličkaij negotovo, bo.eče, bo pa tonili. Nauk iz tega: Vse je treba dobro znati, pa bo vse dobro. Pozma pa se zboru na pervi hip, da je že dobro uvežban, poje zvočno, čisto, ritmično enotno ludi t«U.j, čc se zimaje točen stik med njim in pevovoniem. S takim zborom je delo hvaležno. Ženski zbor se je pokazal prav izvrstnega v Štirih dvoglasmih pesmih ob klavirju, ki ga je igral sam pe-vovodja. Pesmice so tvorile prav lepo spremembo v sporedu, kakor so se v okviru krepkega mešanega zbora prav dobro odražali samospevi obeh solistov. Baritonist ima zelo lep, topel, i zglajen glas, ki sc spretno dvigne tudi v višje lege; nastop ie pri-prost. domač, pa prav zato prijeten in prikupl'iv. Sopranistka razpolaga z dobrim glasom in razodeva tudi že več šole in va:e. Odpela je obe pesmi prav toplo in občuteno. Tudi v dvospevu z mešanim zborom sta bila dobra. Večer je biJ prav leo, dvorana polna, občinstvo toplo razgrelo do odra. Koledar Sobota, 10. februarja: Sholastika; Sotera, devica mučenica. Osebne vesli — Poročila sta se v Braslovčah g. Str nad Franc, posestnik v Gornjih Gorčah, in gdč. Zefka P u n c e r, hči posestnika iz Sp. Gorč. Oba novo-poročenca sta iz uglednih krščanskih hiš, kjer jih dnevno obiskuje tudi »Slovenec«. — V minulem tednu se je v Braslovčah poročila tudi gdč. Magda P a u e r, hči braslovškega trgovca, z g. Jožefom J u h a r t o m, odvetniškim pripravnikom iz Celja. Iskreno čestitamo! — Upokojena sta višji godbenik I. razr. voj. godbene šole Franjo Hohnjec in višji godbenik 1. razr. godbe 4. pp. Anton Lajtermajer. — Odrejeni so na službo v generalni štab poveljstva I. arm. obl. peh. polk. Mario Grizold; za vršilca dolžnosti poveljnika 1. čete, 1. bat. telegrafskega polka inž. kap. II. razr. Branko Susler; na službo v gener. štab. poveljstva I. arm. obl. peh. kap. I. razr. Juro Pavlič; za blagajnika 2. h;dro-planskega poveljstva strokovni kap. II. razr. Peter Petričič; za vršilca dolžnosti upravnika delavnice 2. hidroplanskega poveljstva strojni kap. I. razr. Ludovik Vrlšer; na službo na kr. brod »Sokol« poročnik fregale Josip Placeriano in za nadzoroval-nega častnika dijakov pri mornariškem poveljshru poročnik korvete Rudolf Pogačar. Jugoslovanska knjigarno Dr. Opekovi cerkveni govori za nedelje in praznike in razne prilike. Raztreseno klasje, 34 različnih govorov za nedelje in praznike. 2 zvezka po 24 Din, vezana po 32 Din. Očetov klic. 7 govorov o katoliški akciji (Kaj je katoliška akcija, Apostolat zgleda, molitve, besede, ljubezni do bližnjega, o duhovnih vajah). 10 Din, vezano 70 Dih. Knjiga postave. 45 govorov o božjih zapovedih. 3 knjige, vsaka nevezana 22, vezana 32 Din. Jagnje božje. 12 govorov o daritvi svete maše (popoln dogmatični in liturgični pouk o najsvetejši daritvi). 18 Din, vezano 28 Din. Kralj vekov, 13 govorov o Bogu (o božjem bistvu, o božjih lastnostih, o presveti Trojici, o božjem češčenju). 20 Din, vezano 30 Din. Studenci žive vode. 24 govorov o svetih zakramentih. 22 Din, vezano 42 Din. Mesto na gori. 14 govorov o Cerkvi (ustanovitev, neporusnost, nezmotljivost, neoporečnost, blagoslov Cerkve Kristusove). 18 Din, vezano 28 Din. Božji dnevi. 36 govorov za življenje s cerkvijo (liturgični govori za celo cerkveno leto). 42 Din, vezano 54 Din. jakovskemu plačeval šo takse za avto in kaldrmino, sploh vse, kar mu je za prav ta avto plačal že Po-povski. Plačeval sem redno, vsakega prvega, sedem polnih mesecev. Brojakovski je zahteval točnost v plačilu in ni maral zamudo. še mesec dni je ostalo, pa bi bil postal lastnik stare škatlje, katero sem žo itak preplačal. Pa bo vsaj to moje, da si bom ž njim mogel služiti kruhek. Bilo je decembra. Prvega januarja bi moral plačati zadnji obrok. Toda 5. decembra je Brojakovski prav ta avto prodal nekemu Kovaljskemu za 5000 Din. Zgrozil sem se, ko sem to izvedel. Ali je res prodan avlo, katerega sem že plačal in ki ga jc pred menoj plačeval že Popovski! Tedaj sem ostal čisto brez zaslužka. Devet mesecev nisem imel no zaslužka ne kruha! Iz hiše sem poprodal vse do zadnje blazine! In ne le to! Brojakovski mi ni hotel dali niti odpustnice, brez katere šofer no more dobiti nove službe. Prometni šef se me je usmilil in mi sam od sebe dal dokument, da sem mogel dobiti službo. Pa je Brojakovski celo protestiral proti temu!« Naslednja priča je bil Nikola Pakin, po poklicu natakar, nekdaj ruski častnik. Tudi on je bil 2000 Din dolžan Brojakovskeniu. Ker ni mogel plačati, mu je Brojakovski prodal njegove stvari na dražbi. »Kako je bilo na dražbi?*: »Se nisem zanimal, vem pa, da so mojo knjižnico, vojaške knjige, bile prodane za 800 Din.« Obtoženi Brojakovski se obrne k priči: »Prosim vas, povejte mi, kolikokrat sem posredoval, da bi vaša žena in hčerka prišli iz Rusije v Jugoslavijo?« Priča Pakin nekaj časa začudeno gleda, kakor bi ne razumel, potem pa mirno reče: »A za vse te usluge sem vam plačal.« Razprava proti temu človeku, ki je očividno skubil v prvi vrsti svoje uboge ruske rojake, se nadaljuje. Novi grobovi "t* Vladni svetnik Anton Rebek. V Trstu je včeraj zjutraj umrl vladni svetnik v pokoju in bivši okrajni glavar g. Anton Rebek. Naj počiva v miruj Žalujočim naše globoko sožalje! ■f" V Mostah pri Ljubljani, Zaloška cesta, 8 jo umrla gospa Jerca Dolar. Pokopali jo bodo v nedeljo ob pol 4 popoldne. Naj v miru počiva! Žalujočim iskreno sožalje. Os late vesti — 130 letnica Karadjordjeve ustaje. Kr. ban-ska uprava razglaša: 15. februarja t. 1. poteče 130 let Karadjordjeve ustaje. V šolah naj bo ta dan skupna šolska proslava, h kateri naj se povabijo tudi lokalni faktorji in starši otrok. Giavna točka proslave je govor, v katerem predavatelj oriše zgodovinski potek vstaje in njenih poslcdic s posebnim ozirom na jugoslovansko idejo Orisati je poedine faze vstaje, njen kulturni in politični pomen za jugoslovanski narod in vse nadaljne napore in zmago v bojih za osvobojenje in zedinjenje našega naroda. Ta dan je pouka prost. — Pogreb -J- Alojzija Benkoviča je bil v četrtek popoldne v Kamniku ob izredno veliki udeležbi občinstva iz Kamnika in od drugod. Pred krsto so med krasnimi venci nosili tudi posebno lep venec Zveze lekarniških sotrudnikov, katero sta zastopala pri pogrebu predsednik Igor Kraut in Leon Trost. Za krsto so šli za užaloščenimi brati in ostalimi sorodniki tudi zastopniki lekar-uarske zbornice s predsednikom tnr phrm. Ba-karčičem, številni odlični zastopniki kamniške javnosti z županom g. Kratnarjem itd. Pogrebne obrede je opravil dekan g. Matej Rihar. Ime Alojzija Benkoviča bo ostalo trajno zapisano na častnem mestu v vrsti najbolj zaslužnih Kamničanov! — Vreme. Stari vremenoslovci pripovedujejo, da je 8. februar glede zimskega vremena važen datum, ko so navadno vreme močno preobrne a!i na boljše ali na slabše. Letos je 8. februar prinesel prav zanimivo spremembo. V četrtek zvečer je bilo prav toplo in se je sneg še zvečer tajal, tako, da je vsak pričakoval, da bo mraz izginil. Toplo je bilo pozno v noč, nakar je proti jutru zapihal krivec, ki je prinesel zmeren jutranji mraz. Včeraj zjutraj je namreč termometer kazal samo — 5" C, dočim prejšnji dan — 10". Podnevi je bilo včeraj prav lepo in jasno ter je popoldne doseglo živo srebro v termometru na prostem 10° C nad ničlo. Po Gorenjskem je bil razmeroma hujši mraz in je znašala jutranja temperatura do 15" C pod ničlo. — Ne dajte pregledovat denarja nepok'ican'm! V kamniškem okraju so se razširile govorice, da krožijo v prometu ponarejeni 50 dinarski kovanci. Pripetil se je že nekje tudi zanimiv slučaj, da so prišli k nekemu kosestniku tuji moški in zahtevali, naj iim pokaže ves kovan denar, da ga pregledajo. Trdili so menda, da je najbrž ined njim nekaj Naznanila Liubliana I Občni zbor Leonove družbe bo dne 15. t. m. (četrtek) ob pol 5 popoldne v posvetovalnici Jugoslovanske knjigarne. Dnevni red vsebuje poročila nadzornikov in revizorja, volitev ene tretjine novih odbornikov in slučajnosti. Družabni večer častnikov in vojaških uradnikov bo v nedeljo v prostorih oficirskega doma. Vabljeni so rezervni častniki in gospodje, ki imajo stalna vabila. t V Rokodelskem domu bo jutri dramatična prireditev z zelo pestrim sporedom. Posebno zanimanje bosta vzbudili spevoigra »Melodičen zakona in burka »V civilu« v režiji g. J. Novaka. Prav tako bodo ugajali dobri kupleti. Predprodaja vstopnic je danes zvečer od 6—8 in jutri dopoldne od 10—12 v Rokodelskem domu. Komenskega ulica 12. Pri-četek je jutri ob 7 zvečer. 1 Kino Kodelievo. Drevi ob 8 najnovejši film Frančiške Gaal »Škandal v Budimpešti«. Nastopa tudi P. HSrbiger in Szoke Szakall. 1 Intimni koncert Glasbene Matice. V ponedeljek 12. t. m. bo II. intimni koncert, katerega spored izvaja kvintet, ki ga tvorijo gg.: Korošec Slavko (flavta), Gregorc Janko (klarinet), Hauck Viljem (fagot), Luka« Robert (rog), in dr. Danilo Švara (klavir). Izvajali bodo Mozartov kvintet v es-duru in kvintet Rimski-Korsakovega. Sedeži so v predprodaji v Glasbeni Matici po 10 Din, stojišča pa po 5 Din. Začetek točno oh 20. 1 15 letnico slovenske drame proslavi Združenje gled. igralcev v soboto. 17. t. m. z »Divjim lovcem«, v katerem gostujeta c. IS'ućič in ponarejenih 50 dinarskih kovancev. Ker ni nihče pooblaščen za pregledovanje kovanega denarja po deželi, opozarjamo na skrajno previdnost. Ce kdo dvomi o pristnosti kovanega denarja, nai gre na najbližjo pošto ali orožniško postajo, kjer mu bodo rade volje dali najzanesljivejše informacije. — Za »Dom slepih« daruje potoni naše uprave neimenovan iz Tržiča 20 Din. Povrni Bog in obudi mnogo posnemalcev! Potreba velika! — Aretirani napadalci na raznaialca časopisov. Nedavno je bil na tovornem kolodvoru v Zagrebu napaden raznašalec časopisov Arltip Sinkorenko. Na ulici ga jc srečal neznanec, ki ga je pozval, naj gre z njim, češ, da bo pri njem prenočil. Odvede! ga je na tovorni kolodvor, kjer ga je peljal v neki vagen V vagonu pa je bil še drugi neznanec. Naenkrat sta oba neznanca navalila na kol|x»rterja iu ga pričela daviti Eden od njiju ga jc celo sunil z nožem v rebra. Nato sta mu pobrala 500 Din, ki jih je imel pri sebi. Sedaj ie policija iztaknila oba napadalca, ki sta že priznala zločin. — Pri hemeroidalni bolezni, zagatentu, natrgani črevih. abcesib sečnem pritisku odebelelib letrih bolečinah v križu, tesnobi v prsih hudem srčnein utripaniu napadih omotice prinaša uporaba naravne »Franz Joselove« grenčtce vedno priletno olatšanie festo tudi popolno ozdravlieme — Večkratni milijonar aretiran. V Šibeniku in okolici je izzvala veliko senzacijo aretacija tamkajšnjega veletrgovca, veleindustrijca in večkratnega milijonarja Stipe Šare, ki je kupoval ukradene stvari, lako je kupil električni motor, ki je bil ukraden v tovarni »La Dalmatienne«. iu še več drugih stvari. Električni motor je kupil od nekega znanega vlomilca za 500 Din. Kupoval je celo ma-sline, ki so jih kradli otroci. Sara je že izročen sodišču skupno z vlomilci, od katerih je kupoval blago. — Z enim samim udarcem sekire ji je odsekal glavo. Novembra meseca preteklega leta jc na Stt-šaku 23 letni Ernest Jardas v nastopu slaboumnosti s sekiro odsekal glavo 60 letni Mariji Srok. O tem smo svoj čas že poročali. Po zločinu je Jardas pobegnil v Italijo in se potikal ves čas v bližini nteje. Nedavno so ga aretirali v Opatiji. Naše oblasti so zahtevale od italijanskih oblasti, da ga izreče naši državi, le dni so ga res pripeljali na Sušak, kjer so ga takoj zaprli. Zaslišanje je zelo težavno, ker daje na vsa vprašanja neumljive odgovore. Zaradi tega so pozvali sodne zdravnike, da ugotove njegovo duševno stanje. Po poteku dogodka se da sklepati, da jc Jardas zares slaboumen. Kritičnega dne je prišel domov in šel v kuhinjo, kjer je najprej iskal brilev. Toda njegova mati mu je britev vzela iz rok, sluteč zlo. Jardas je nato pograbil velik kuhinjski nož, toda tudi tega niti je mati izvila iz rok. Naposled pa je poiskal sekiro, in preden ga jc mogla mati zadržati, je pobegnil ven. Zunaj je stala soseda 60 letna Marija Srok, s katero je imel malo prej Jardas prepir. Pribhžal se ji je za hrbet in ji z enim samim udarcem sekire odsekal glavo. — Pri išiasu sledi na kozarec naravne »Franz-Josei«-grenčice, zavžite na tešče, izdatno izpraznjenje črevesa brez vseh težav, pridruži pa se navadno prijetno ugodje olajšanja. Zdravniški strokovni listi omenjajo, da učinkuje zanesljivo in prijetno »Franz Josei«-voda tudi pri pritisku na jetra tn debelo črevo kakor tudi pri nabreklih žilah, haemorrhoidah, prostatalnih boleznih in katarju v mehurju. — Strašna posI?dica sovraštva med bratoma. Brata Tihomir in Dragomir Antič v vasi Korman sta živela v sovraštvu, ker je Drago pri delitvi domače zemlje dobil večji tlel. Tihomir je pogo>to pretil, da se bo bratu krvavo osvetil. 7. oktobra lanskega leta sta imela oba brata krstno slavo. Pri Tihomiru je bil v goslclt tudi bivši kaznjenec Vla-dislav Radojkovič in med drugimi tudi Tihomirov sosed Trifun Stanojlovič. Naenkrat sta Tihomir in Vladislav zapustila mizo in šla na dvorišče, kjer so se igrali otroci, med njimi tudi Živomir, sin Tihotntr evega brata Dragomira. Bil je že mrak. Šla sta do plota, kjer je Tihomir pograbil dečka iu dejal Vladislavu: »Drži in kolji!« Oni je zamahnil s pripravljenim nožem in prerezal dečku vrat. Mi-olila sta oba, da je otrok, ki sta ga zaklala, Drago-mirjev sin Zivomir, pa ic bil v resnici Trifiutov sin Miodrag. LIbogi otrok je intel še toliko moči, tla je stekel v hišo, kjer je zaklical: »Dajte mi vode in ustavile krij!« nakar se je mrtev zgrudil na tla. Morilca sta se vrnila v sobo in šele, ko so začeli z večerjo, so prišli Trilunu sporočit, da so mu zaklali sina. 2e drugi dan se je po vasi govorilo, da je Tihomir najel Vladislava, naj ubije nečaka Zivomira in mu obetal za to 200 Din m 50 litrov žganja. Vladislav se je še tisti dan prijavil orožnikom in priznal zločin. Pred sodiščem Tihomir ni hotel priznati zločina. Oba morilca sta bila obsojena na 20 let robije in trajno izgubo častnih pravic. — »Stalež šolstva in učiteljstva ter prosvetnih ustanov v dravski banovini« po stanju 1. januarja 1934 izda tekom meseca marca Banovinska zaloga šolskih knjig in učil v Ljubljani. Stalež bo vsebo- ga. Podgorska. Pred predstavo bo govoril o tem pomembnem jubileju g. prof. Fr. Koblar. Cene običajne dramske. Vstopnice bodo v predprodaji pri dnevni blagajni oovedali letno renlo. Cesar je zbežal v Tiencin. kjer se je jx>stavil pod varstvo Japoncev. Ti so mu osem let pozneje izročili oblast nad Mandžurijo. To jc bilo 9. marca leta 1932. Ce ga bodo Jajx>nci sedaj proglasili za mandžurskega cesarja, bodo to storili samo zaradi tega. ker vedo, da je monarhistična misel v visokih mand-žurskih krogih še zelo utrjena, medtem ko se ljudstvo za to vprašanje sploh ne zanima. V Tokiu skušajo tudi na ta način vplivati na monarhistične kroge v vsej severni Kitajski in si tako pridooili še provinco Hokej z glavnim mestom Peking, bogato provinco šantund in mogoče tudi provinco Šansi. lako bi prišla vsa severna Kitajska pod japonski vpliv. Zena sedanjega predsednika inandžurske države Pu- j Yija, ki bo proglašen za cesarja prve dni marca več v odprti. Kakor smo že poročali, se bo [polkovnik Herrera zavil ves v nekako [potapljaško obleko in s sabo bo imel tudi podobne priprave za dihanje. Na podoben način se ob oblekel tudi Američan Mark Ridge, ki hoče tudi leteti v nebesne višine. Stroške za polet plačajo vlada, geoTafična cfc-užba in narodni fond za znanstvena raziskovanja. Herrera bo vzel s seboj tudi radio. Vse španske postaje bodo oddajale njegova radijska poročila. Španski metereolog Meneguer je izrazil željo, da bi ludi drugi letalci, ki se pripravljajo na polet v stratosfero, odleteli istočasno. Tako bi poročila iz posameznih stratostatov lahko primerjali | Mi ga ne poravnamo »Ali ste držali obljubo?« je vprašal te dni neki velik angleški list svoje čitatelje. Pri nekaterih narodih je namreč običaj, da ob sklepu starega ali pričetku novega leta najjravijo sklep, da bodo kako stvar ajjustiii, o kateri vedo, da z njo ravnajo napačno. Odgovorov je dospelo seveda brez števila in nekai leh je list tudi objavil. ZARADI MALČKOV Mnogo let sem že zaposlen kot cirkuški klovn in večkrat sem že obljubo napravil, da nc bom nikdar več izvajal neke posebno težke in smrtnone-varne akrobatske točke. Tako tudi zadnji Silvestrov večer. Pri mojem produciraniu sem namreč stal na hrbtu dirjajočega konja — na glavi, med pojezdom pa zdrknil zadaj raz konja, tako rekoč med konjsika kopi/ta. In ree, na dan sklepa res nisem tega storil in posledica? Otročiči, šolarčki, katerih je biil poln cirkus in jc mnogim bila znana ta točka, so glasno protestirali, kakor pač otroci znajo protestirati, ter me tako rekoč prosili, da sem копбпо tudi to nevarro produkcijo izvedel in — prelomil obljubo. PONESREČENO VARČEVANJE Vsako novo leto sklenem, da pričnem z varčevanjem, tudi leto« sem storil tako in sicer zelo slovesno. Ko sem lani napravil tak sklep, sem si kupil domač hranilnik in knjižico, kamor naj bi zapisoval vse prihranke. Prvo, kar sem storil, je bilo. da se nisem več vozil s tramvajem in kupil sera s>i kolo. Ko je moj tovariš za to zvedel, ni prej odnehal, dokler se nisem prav visoko zavaroval zoper nezgodo. Za koto je bilo treba vedno novih stroškov in žena me je prisilila, da sem moral napraviti leseno lopo za kolo, češ, da take navlake ne mara v stanovanje. Ker sem nekega deževnega dne padel s kolesa, je bilo treba nove obleke in zdrav- Patrričeila zvoniti. Zvečer istega dne sem uro zopet navil ter jo položil na zadnjo stran. Tretjega januarja je bil zopet lep, jasen dan, a zopet sem se prebudil ob osmih. Pograbil sem uro ter jo z vso silo postavil, toipot na noge. Takoj se je sprožila. Nato sem sklenil, da uro »obesim«; tako sem storil in pravo po,godil. Drugo jutro je klicala, točno ob šestih. Vstal sem in stopil k oknu. Deževalo in snežilo je, da nikoli takega. Zgrabil sem budilko ter jo treščil ob tla. Prelomil sem svojo oibLjubo ter zlezel nazaj v posteljo. hovitost. Zložil je slike tako, da vstanejo, čim odpremo knjigo na dolični strani, in se zoj>et slclopi-jo, či mje stran obrnjena. Močni angleški papir jamči za dolgotrajnost. Slike so vir velikega veselja za deco. Sveto pismo delijo v Indiji Iz letnega poročila britanske zunanje biblične družbe povzemamo, da je bilo v teku poslovnega leta razdeljeno 1,030.343 sv. pisem, med tem, ko je bilo prejšnje leto razdeljenih samo 919.931 knjig. Za to razdeljevanje obstoji 6 središč: v Kalkuti, v Bombayu, v Madrasu, v Bangalore. Allahabadu in v Lahore. Za otok Ceylon je središče v mestu Colombo. V letu 1931 je delovalo po vseh delih Indije 180 kolporterjev, leta 1933 jih je delovalo že 199. Na indijskih univerzah in priključenih kolegijih študira pribiižno 6.600 mladih ljudi. Vsak od študentov, ki napravi sprejemni izpit, prejmes.od omenjene družbe evangelije in psalme v dar. Po dokončanih vseučilišnih študijah se mu izroči celoten prevod biblije. Na ta način je bilo v preteklem letu razdeljenih 13.000 knjig. »Rada bi toplomer,« pravi mlada gospodinja, ko vstopi v trgovino. »Reaumur ali Celzij, gospa?« vpraša trgovka. »•Kakšna razlika je?« »Pri Celziju voda vre pri 100 stopnjah, pri Reaumurju pri 80!« »O, potem rajši vzamem Reaumurja, s katerim več prihranim!« Prizori iz krvave noči v Parizu Boj za oblast se ne straši smrti Praporščaka, ki je hotel s svojo četo na Elizej, ;e policija ranila „ , , . , _ . .. . . _ „,„.. . u i i-» » i RUee de ia Concorde so deiiKiUštraiiti pievniili Garda r btuu i demonstranti. Iu se zazgali aviuiuubiie. I)emon«trauU su zasitil zaboj kalnuju. тнцмцј Lrik Republikanska garda se zbira. Ranjence odnašajo. liflMM Sem in tja po Zagrebu »Trii« tički« »o s« v ncdc-ljo speljali čez oder j jeronimske dvorane. Imenitno so se obnesli Gledalci so se morali kar za trebuhe držati, in samo da je kdo katero zinil, pa je dvorana zopet bukni-la v smeh. Na dnevnem redu te prireditve Slomškovega prosvetnega društva je bila tudi enodejan-ska burka »Kakršen gospod, tak sluga«, ki je tudi lepo priložila svoj del k temu, da so se ljudje do polne želje nasmejali. Igralci so si tako pridobili žc prav mnogo simpatij in so že na delu, da v kratkem spet kaj pokažejo. Dne 18. februarja se bo na splošno želijo ponovila igrica »Pri kapelici«. Kako veliko spoštovanje in ljubezen si je med vsemi sloji pridobil nadškof dr. Bauer, moremo opazovati posebno sedaj, ko ga je napadla bolezen. Sicer njegovo stanje sedaj ni več nevarno, a koliko je bilo razburjenja v ponedeljek! V stolnici je bilo celodnevno češčenje in se je zato »veliki« oglasil vsako uro. In kadar je zapel zvon, tedaj je poklical — telefon. Zvoni, zvomi, zvoni — brez konca... Vse izprašuje: zakaj? Potem, ko zve, si oddahne: Hvala Bogu! Pred tukajšnjim okrožnim sodiščem je bil obsojen na mesec dni zapora in 600 Din globe, v primeru neizterljivosti še na nadaljnih 10 dni zapora, in poravnavo stroškov profesor verouka dr. Hule-nič za zločin po členu 3 in za prestopek po členu 4 zakona o zaščiti države. V prvem pravnem postopka je bil oproščen, državni tožilec pa je postopek nadaljeval — po poldrugem mesecu — in je stol •edmorice sodni izrek razveljavil in zahteval od okrožnega sodišča poaoven postopek. Tako je zadeva po poldrugem letu končala z navedeno obsodbo. Obsojeni je vložil priziv, Zagreb dobiva vedno več novih zdravstvenih zavodov. Pred kratkim so odprli najmodernejši sa-naitorij, last Merkurja, namenjen predvsem članom, a je na razpolago tudi drugim interesentom. Razpolaga s sto bolniškimi posteljami. Na Šalati ob zgradbah medicinske fakultete pa je zrastla še ena mogočna zgradba, namenjena ortopedski kliniki in zavodu pohabljenih otrok. Seveda ta stavba še ne bo mogla biti tako kmalu izročena namenu, ker je sedaj komaj dograjena, a denarjev za notranjo pri- lagoditev bo treba šele kake najti v novem proračunu. Je pa ta ustanova velikega pomena, ker sc • pravim zdravniškim oskrbovanjem more nepravilno razvitim otrokom veliko pomagati in po izjavi strokovnjaka dr. Spišiča se more 90% takih otrok usposobiti za koristno delo v življenju. J« pa v naši državi gotovo kakih 20.000 takih otrok, ki bi laike nege potrebovali. V nedeljo je bila svečana proslava Strossnia-jerjevega dne znanosti in umetnosti. V okrašeni dvorani je bil razstavljen lep Strossmajerjev kip in Njegušev kip, katerega je daroval dan preje Me-štrovič. Predsednik dr. Bazala je v govom lepo poudarjal, kako so veliki duhovi, cerkveni vladike vsestransko usmerjali tok svojega časa, vsak po rvoi nalogi: Slomšek kot učitelj prosvele in vzgoje, Strossmajer kot kulturni modroslovec, a Peter Petrovič Njegoš z življenjsko modrostjo, katero je vložil v svojo veliko pesem, pesem naroda, kateri hoče živeli, in ki prav zato, ker neomajno veruje v svojo svetlo bodočnost, nc more propasti, Hrvatska Straža napoveduje drugi zvezek socialne knjižice o aktualni zadevi; zakaj preganjajo v Nemčiji Žide. Knjižica obeta, da bo našla veliko zanimanja. Tudi ni draga. V.večjem naročilu — od pot dalje — stane samo po 2 Din, sicer je po 3 Din. Na repertoarju se je pojavila komedija »Tova-rišč«, originalno francosko delo, ki je povsod žela veliko navdušenja in tudi v Zagrebu zanimanre zanjo čemdalije bolj narašča. Spisal jo je Jaque Devale. Vreme je pa čez vse želje. Solnca, da je veselje, mraza pa tudi, da ti kar podplati takole dopoldne pojo. V torek je bilo —12. V nedeljo večer je bilo na Slemenu veliko krika in strahu. Okrog desetih je nenadoma nastal požar v Tomislavovem domu, najlepši hrvatski planinski koči, ki ie tedaj že zadremala v sladko zimsko gorsko spanje. Bilo je tedaj mnogo izletnikov notri. Tudi iz mesta je bilo videti mogočno žare-njc, le da se ni dalo takoj ugotoviti, kje in kaj gori. Pomagati se seveda ni dalo nič. Liudje so se r»ač rešili, a koča in vse v njei ie do tal oočorelo. Koča je bila zavarovana za 1,200.000 Din, pa jc škoda znatno večja. Gospodarstvo Strokovno šolstvo Sneti KAC (Celovec) i Ilirija Popoldne ob pol 16 in jutri ob 10 na drsališču Ilirije ob Celovški cesti. Ilirijansko hokej-moštvo odigra danes popoldne in jutri dopoldne mednarodno tekmo z letošnjim državnim avstrijskim prvakom КЛС-om. Klagenfurter Athlctic Club se nahaja v zadnjem času v odlični formi, v letošnji sezoni je odigral številne tekme doma in v inozemstvu, njegova zrnata v finalni tekmi za avstr. drž. prvenstvo na LKE je bila na Dunaju športna senzacija prvega reda. Moštvo nastopi proti naši Iliriji v najjačji postavi in bodo morali naši fantje napeti vse silo, da dosežejo častni rezultat. Moštvo- Ilirije se je za tekmi vestno pripravilo in bo nastopilo v nekoliko spremenjeni postavi, tako bo igral v golu Varšek in v napadu Aljan-čič, podava se glasi: Varšek—I.ejKa, Kačič— Žitnik, Grecorič, Pavletič; drugi nupad Aljan-čič, GrintaL, Mlakar. Kot nam je že znano je KAC že v dveh tekmah lansko leto porazil Ilirijo z veliko razliko golov, moštvo Ilirije je pa letošnjo sezono doseglo že nekaj lepili uspehov in bo skušalo v današnji in jutrišnji tekmi popraviti nekdanje visoke poraze. Za tekmi vlada med našim športnim občinstvom velik interes in se pričakuje številnega poseta. Cene vstopnicam so sledeče: stojišča za mladino, dijake in člane kluba b Din, za nečlane 10 Din, sedeži 15 Din. Sezonske vstopnice danes od 12.—17. ne veljajo. Primorje: Jugoslavija Z današnjim dopoldanskim brzovlakom odide ligino moštvo ASK Primorja v Belgrad, kjer odigra prijateljsko tekmo s tamošnjo Jugoslavijo. Gotovo se bo marsikomu čudno zdelo, da igrata dva nasprotnika, kakšna sta bila še nedavno naš reprezentant iu belgrajska Jugoslavija, prijateljsko tekmo. Kajti incidenti, ki so se dogajali o priliki tekem med omenjenima kluboma, so bili vse drugo kot pa sportski. In izgledalo je, da se ti dogodki ne bodo mogli kmalu premostiti. Vodstvi obeli klubov sta napeli vse sile, da se stvar likvidira in ugodno reši. Da jima je to uspelo, je dokaz prva prijateljska tekma, ki jo odigrata kluba jutri v Belgradu. Naslednjo _ nedeljo se nam pu predstavita obe enajstorici v Ljubljani v revanž-tekmi. In tako bomo gledali na igrišču nogometaše zopet v lepih in fair borbah, kar je za razmah in procvit našega nogometa tako nujno potrebno. Ljubljanska zimsko-sportna podzveza (službeno) Ponovno tekmovanje naraščaja in juniorjev za prvenstvo LZSP se vrši danes ob 15 s startom in ciljem ob Večni poti (ca. 500 m višje strelišča). Start se vrši točno ob napovedanem času. — Žrebanje (po prijavah z dne 20. I. 1934) se vrši oh 14 v restavraciji na strelišču pod Rožnikom. Vsi funkci'onar.ji podzveze kakor tudi po dva Ljubljane, Reke in pa Ilirije se moraiju javiti do 14 tehničnemu vodstvu. — Po tekmi istotam razglasitev in razdelitev nagrad. * SK Ilirija (bazenska sekcija). Danes popoldne takoj po hokej tekmi redni cross-country trening za sledeče članice: Slapar, Angelca, Silva, Joža, Vida, Darinka, Poldi, Anči, Zajec I in II. Ob 19 pa za Hudalcs, Milico, Božo in Omanovo. Trening jc slrogo obvezen za vse navedene. Oddajte klubovo opremo! ŽSK HERMES (službeno). V smislu sklepa ppedscdstva z dne 9. t. m. sc suspendira do končne preiskave igrač Kariž Ludovik. — Zimsko-sportnn sekcija; Za 11. 1. m. določena interna klubska »mu-škn tekma se preloži na dan 18. t. m. ločni razpis proge bo javtjen naknadno. — Obvešča sc g. Če-hohin, da se po možnosti udeleži snvuškc tekme SK Javorniks-Rakck, ki sc vrši v nedelo, dne 1!. I. m. v Rakeku, Tozadevno nai stopi direktno v slik j SK ,lav4irrakom ter nas o izvršenem obvesti. SK Korotan (tabte-tenis sekcija). Dane« ob 20. «tja načelstvenega odbora. — Tajnik. SK Mladika. V nedeljo 11. t. in. ob 9.30 naj •e iavijo sledeči igralci: Gašparič—Boh, Bcvc—Ramovš, Gvardjančič, Vrhovnik—Pogačnik, P,">v$rč, Gericri, Debevc, Somrak —Baic, Stepnneič I. Navedeni iiiralci nai bodo točni. — Tajnik. Člani SPD, ki retlektirajo na polovično vožnjo po železnici, naj izročijo svoje planinske legitimacije najpozneje do srede, 14. t. m. blagajniku podružnice g. Vrtovcu, drogerija na Kr. Petra cesli. Mariborski smučarski klub. Jutri dopoldne bo smučarski lov na lisico, skupni start na Pesku. Pri-javmna na mestu starta. Tekmovanje dovoljeno vsem smučarjem. Zmagovalec prejme častno in praktično darilo. — Po smučarskem lovu na lisico prirede tekmovalci MSK smučarsko tekmo v krožnem teku — stari cillj Koča na Pesku — za odbornike MSK im za vse starejše smučarje. Vsak tekmovalec prejme darilo od prirediteljev. Prijav-nina v korist opreme tekmovalcev MSK. Tekmo v smuku Pesek—Sv. Lovrenc na Pohorju priredi popoldne 11. febr. 1934 smučarski klub Sv. Lovrenc na Pohorju. Prijave za vse tekme na mestu starta. Razglasitev rezultatov vseh tekem in razdelitev daril za vse tekme v Sv. Lovrencu na Pohorju v nedeljo popoldne. — Skupni zbor drevi na Pesku. Za odbornike kot člane obvezna udeležba. Vabimo vse prijatelje ter propaga-totje pravega belega športa k tem prireditvam. — Mariborski smučarski klub. Prijateljska nogometna tekma v Celju ju*ri v nedeljo, dne 11. t. m. ob 10.45 na Glaziji med SK Celjem iu SK Trbovlje. Sodi g. Ochs. Smučarji, ne zamudite! Zelo ugodna prilika za smučanje se nudi tako začetnikom kakor že izvež-banim »dilcarjetn«, in sicer v okolici Šmarja na Dolenjskem. Terenov je dovolj in dobrih, kajti Dolenjska ne zaostaja v tem oziru skoraj nič za Gorenjsko, razen prav velikih terenov, ki jih ima Gorenjska, na katere pa se smučar skoraj ne more spustiti samo za en dan ali celo za pol dneva. Zato pa vam svetujem, da se poslužite terenov, ki so v okolici Šmarja na Dolenjskem. Tu se za majhen denar lahko pošteno navžijete zimskega športa. Kdor je vnet smučar, bo prišel že z jutranjim vlakom, ki odhaja iz Ljubljane dol. kol. ob 7.3.3. Kdor pa ne more priti zjutraj, ima pa popoldne na izbiro še dva vlaka, in sicer ob 12.07 in pa ob 13.08. — Ko se pripeljete na postajo Šmarje-Sap, vidite na levi sijajne terene s prav dobrim snegom. Toda izstopiti je treba na desno. Nato greste po državni cesti desno skozi vas Šmarje, kjer se obrnete pri ' kapelici nasproti gostilne Skrjanc zopet na desno in po nekaj minutah vas pot privede na tako zvani Farovški hrib, kjer si lahko izberete poljubne terene. Kakor hitro pa ste na Farovškem hribu, že se vam prikažejo nove ugodnosti za smučanje na drugi strani državno ceste proti jugu. in sicer na Šorrfiovem hribu. Torej pridite in ne bo vam žal, ker vemo, da se boste vrnili z veselim srcem! — Smučar. Vremensfto ooročilo JZSZ in SPD a) Telefonično po stnnjn dne 9. februarja ob 7 zjutraj: Bistrica—Boh. jezero: —10, jasno, mirno, tO cm pršiča na 100 cm, smuka idealna; Bled—jezero: +1, vetrovno, sneg južen 50 cm, led grapav 20 cm; Kranjska gora. Rnteče-PIn-nicn: —barometer se dviga, jasno, mirno, (00 cm pršiča; Vršič in Tamar: V?0 cm pršiča; Logatec: —12, šolni no, jasno, 50 cm sneea, srež, smuka ilobrn: Mariborska koča—-Pohorski dom: —6. iasno, mirno. 83 cm pršiča. smuka idealna; Ruška koča: —6. jasno, mirno, (05 cm pršiča, smuka idealna; Klonni vrh: —6. jasno, mirno, 100 cm pršiča, smuka idealna: Pesek: —T, iasno. mirno. 100 cm nršiča, smuka idealna, skakalnica nnorabna; Senjorjev dom: —S. jasno, mirno. V) em nršiča na IV) cm podlnce, smuka idealna; ("'imžat nad Falo: —6. jasno, mirno. 80 em nršiča, smuka idealna: Sv. Lovrenc na Pohorju: —7, jasno, mirno. 25 cm nršiča nn prvllaei «0 cm. smuko idenlna, sknknlnien nnorabna? Ribnica na Pohorju: —6 jasno, mirno, 80 em nršiča. smuka idenlnn: Rimski vrelrr: —10. jasno, mirno. 20 cm pršiča na 40 cm jiod-lage. smuka idenlnn. Šmarje pod Lhib1»ono. 9. M»r. Vreme ia»no in mimo brez me^e. Ziut'ai —13" mraza. Na 30 cm deb»,1| stari 00*"»''! i« 15 cm novega r>'šiča. Smuka id»i»1n«. Izgledi za ncde'jo prav dobri, Mozirska koča. 8. f<'br. Leno. snlmčno. Sneg na zapadni strani pršič. Smuka idealna. b) Pismeno po slon iti dne R. februar ja oh 7 zjutraj: Smučarski dom na Pokljuki: —6. jasno, krasno, mirno, I" cm nršičo na podlnei 240 cm. smuka idealno, izgledi najbolj'!, smuk i v planinah idealna; Bloke: —R. jasno, mlrrto. vzliodnik, •;() cm pršiča, smuka zelo dobro; Iz poročila oddelka za trgovino, obrt In industrijo posnemamo, da imamo v Sloveniji 7 strokovnih šol ter 00 obrtnih in trgovskih nadaljevalnih šol. Leta 1931—1032 smo imeli še 104 šole z 8100 učenci, v tekočem šolskem letu jih je pa samo 90 s 5700 učenci. Poleg splošne krize, ki je povzročila deloma tudi odpuste vajencev (ali pa jih je še več, ker jih ni treba plačati. Op. ur.) je vzrok za padec števila vajencev iskati v tozadevnih zakonskih predpisih. V občinah, v katerih je vpisanih najmanj 50 učencev, se morajo namreč snovati strokovne nadaljevalne šole. Ce jc v posamezni občini več kot 25, a manj kot 50 učencev, se pa osnujejo ob stroških občine posebni časovno omejeni strokovni tečaji. Število vajencev je na nič manj kot 24 obstoječih šolah padlo po 25. Kjer se število že več kot dve leti ni ! dvignilo nad 25, tam so se te šole morale ukiniti posebno tedaj, če občina ni zmogla vsaj delnega Kritja vzdrževalnih stroškov. Banska uprava pravi, da bi morala za šole prispevati največ zbornica za trgovino, obrt in industrijo. Za šolsko leto 1933/34 bo mogla banovina kriti eno četrtino ugotovljenih proračunov obrtnih in trgovskih šol. Med raznimi pospeševalnimi deli tega oddelka je omeniti urad za preizkušnjo tekstilnega materiala, ki se jc ustanovil pri tekstilni šoli v Kranju. S Zaposlenost v januarju Povprečno število zavarovancev pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev v Ljubljani je znašalo v januarju 1934 70.591; to pomeni v primeri z decembrom 1933 padec za 3604 osebe. To je sezonski pojav, ki ga opažamo stalno. Vendar je bil padec od decembra 1932 na januar 1933 znatno večji: znašal je 4355. Iz tega bi lahko sklepali na izboljšanje konjunkture. To nam dokazuje tudi dejstvo, 1 da je bilo letos v januarju število zavarovancev večje kot v januarju lani. Ves |)riraslek gre na račun ženskih delavcev (naraščanje tekstilne industrije, števila hišne služin- j čadi itd.). Od januarja 1933 na januar 1934 je šte- 1 vilo zaf»slenih žersk naraslo za 1529, v istem času pa je število moških delavcev fiacllo za 798. Paralelno z naraščanjem zajxislitve ženskih delavcev naraščajo tudi njihovi zaslužki. Povprečna . dnevna zavarovana inezda, katera odgovarja pri- I bližno faktičnemu zaslužku povprečnega delavca, je i bila v januarju 1934 za +0.13 Din večja nego istega I meseca lanskega lela. Obratno je pa |X)vj>rečna dnev-! na zavarovana mezda moških zavarovancev padla v tem času za —0.47 Din. Odstotek bolnikov je zadnje mesece precej velik v primerjavi z odstotkom bolnikov odgovarjajočih mesecev prejšnjega leta. Podaljšanje bolno-pod-porne dobe od 26 na 52 tednov samo deloma opra-; vičuje (relativno) večje število, bolnikov. Posebnost odstotkov bolnikov zadnjih mesecev obstoja v tem, da so pri moških članih večji nego pri ženskih, do-čim je znano, da so ženski člani splošno slabejsi ; riziki nego moški že radi podporne dobe porodnic itd. Vkljub temu je pa znašal odstotek moških v januarju t. 1. 2.07% napram 2.6-1% pri ženskah. Znižanje obrestne mere za blagajniške zapise Narodna banka je obenem z znižanjem diskont-ne (za pol) in lonibardne (za 1%) obrestne mere z 9. t m. znižala tudi obrestno mero za blagajniške zapise: za zajiise z rokom I mes. od 1 na 0.5% za zapise z rokom 2 mes. od 2 na 1.5';fc za zapise z rokom 3 mes. od 3 na 2.5% Obresti za blagajniške zapite plačuje prav za prav država, ker se v vsakem izkazu jioveča za toliko, kolikor znašajo obresti, vsota prejšnjih pred-j ujmov državi. Blagajniški zapisi so važen instrument kreditne politike, ker omogočajo kratkoročno naložbo, o kateri pri nas drugače ni govora. Obenem pa razbremenjujejo banko, ker spadajo med obveznosti z rokom, za katere ni treba zlatega, oziroma deviznega kritja. Narodna banka daje blagajniške zapise Izključno denarnim zavodom. Insolvence naraščajo Društvo industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani objavlja statistiko insolvenc za januar 1934: Bilo je razglašenih 18 (januarja 1933 30) kon-j kurzov ter 28 (47) poravnalnih j>osto|>aiij. Poleg tega je društvo še naknadno evidentiralo 11 posredovalnih postopanj, od tega 5 v Sloveniji. Važno je zabeležiti, da je število insolvenc v Sloveniji nar.islo; januarja letos je bilo 5 konkurzov (decembra 1933 1 in januarja 1933 4) ter 10 poravnalnih postopanj (dccembra 1933 9 in januarja 1933 7). šolskim letom 1934,35 namerava banska uprav« osnovati šok) za umetnost in industrijo, za katero ie dalo iniciativo društvo »Probuda«. Za letos bi bil skromen začetek: 1 razred ali bolje tečaj. Osrednji zavod za ženski domači obrt v Ljubljani je imel v letu 1932/33 40? gojenk. Pripravljen je teren za to, da se bo začelo v Beli Krajini in širši mariborski okolici zo|xt domače tkalstvo. Potrebno je, da dobi omenjeni zavod 2 risarja. Zavod bo otvoril v Mariboru svojo jiodriižnico. Tujski promet Nove angleške nvozne carine stopijo v veljavo 12. februarja. Zlati zaklad v USA. Dne 6. februarja je znaša! i zlati zaklad državne blagajne v USA 7020.5 milij. (novih) dolarjev iu se je v februarju jx>veča! doslej za 207.5 milij. dolarjev. — De|K>ji zlata inozemskih bank v Nevvvorku so la mesec padli za 22 milij. dolarjev na 25.7 inilij. dolarjev. V začetku leta so znašali 59.7 milij. dolarjev in marca 1933 (pred opu-i stitvijo zlatega standarda) 44! milij. dolarjev. Borza Dne 9. lebniarja 1934. Denar Neizpremenjeni so ostali tečaji Berlina, Curiha I in Prage, London in Newyork sta popustila, dočim , so druge devize narasle. Avstrijski šiling je na ljubljanski borzi popustil na 8.90—9. dočim se ie na zagrebški borzi učvrstil na 8.775. V Belgradu je bil zaključen po 8.82. — Grški boni so na ljubljanski borzi bili zaključeni po 35, na zagrebški pa po 35.50, dočim so na belgrajski borzi notirali 35 50- 16. L'ubljana. Amsterdam 2305 40 2316.76, Ber-I lin 135125— 1 "62.05. Bruselj 798.02 -801.96. Curih 1108,35—1113.85, London 175.42 177.02. Ne\vyork 3474.94—3503.20. Pariz 225.71-226.83, Praga 169.34 —170.20. Trst 3(0.90 - 303.30. Promet na zagrebški borzi 56 302 Din. Curih. Pariz 20.37. London 15.85, Nevvvork 315.75, Bruselj 72.05, Milan 27.185. Mrdrid 41.95, Amsterdam 208. Berlin P22.I0. Dunaj 73.28 (57 60), Stockholm 81.40. Oslo 70.80, Ko-enhagen 70.90. Praga 15 29. Varšava 58.05, Atene 2.965, Carigrad 2.46. Bukarešta 3.05. I ondon. Pr riz 77.8?5. Nevvvork 5.0175. /laio je v I ondoiiu naraslo /a 7 d na 137. 4 za unčo (brez ažija). Statistik* tujskega prometa kaže povečanje od 133.804 1. 1932. na 165.771 oseb leta 1«33., istočasno pa se jc povečalo število nočnin od 604.202 na 754.793. Pri inozemskih gostih je v nočninah zaznamovati slabši napredek. Ce računamo, da je vsak gost ostal v enem naših zdravilišč ali letovišč jx>-vprečno vsaj 5 dni in da je izdal ua dan fiovprečno najmanj 80 Din, znašajo dohodki od tujskega prometa v I. 1933. najmanj okroglo 60 milij. Din (brez meseca dccembra). Urediti bo treba na novo seznam letovišč, klimatskih mest in zdravilišč. Nadalje nujno jx>trebu enio zakon o turizmu, ki je v osnutku že pripravljen. Vrednostni papirji Včerajšnja viharna hosa se je danes nekoliko ustalila, lečaii so sicer še narasli, vendar ne tako znatno kot včeraj. Promet je bil izredno znaten in je znašal na zagrebški borzi: voj. škoda 2500 kom., T/o invest. pos. 50.000, begi. obveznice ZOOOOOO, 8% Bler. pos. 3000 dol. in 7% Bler. pos. 5000 dol. Nadalje je bilo zaključenih še 800 delnic Priv. agr. banke. Ljubljana. 7% invest. pos. 76 den.. agrarji 38 den., vojna škoda 315 den., begi. obv. 59 den., 8% Bler. jx>s. 60 bi., 7% Bler. j»s. 52 den., 7% pos. DHB 59 den., Kranj. ind. 250 bi. Zagreb. Drž. papirji: 7% invest. pos. 76—80 (76), agrarji 38- 40, vojna škoda 314—318 (310, 323), 2. 310—318, 3. 313-318 (313. 320), 4. 306— 312 (318), 6% begi. obv. 58 - 58.50 (58.60), 8% Bler. pos. 57—60 (60. 66), 7% Bler. pos. 52—53 (52, 53), 7% pos. DIIB 68—73. — Delnice: Narodna banka 4200 den., Priv. agr. banka 260 -265 (260, 266), Šečerana Osjck 155 -160 (40 kom. po 160), šečerana Bečkerek 670 den., Impex 50 den., Trboveljska 110 —115 <50 po 110). Belgrad. Drž. papirji: 7% invest. nos. 78 den., agrarji 38—40 (42, 36), vojna škoda 320—322 (330, 313). 2. 310—324 (328, 322), 3. 317—319 (322, 316), 6% begi. obv. 58- 59 (60, 57). 2 58.50 zaklj.), 8% Bler. pos. 57.50—50.50 (57.50. 57), 7% Bler. pos. 52-52.50 (52.25). — Delnice: Narodna banka 4100 zaklj., Priv. agr banka 261 -265 (270, 263). Žitni trg Tendenca za pšenico je nadalje izredno čvrsti, saj dovozov ni vec. Kar je blaga, pa je v čvrstih rokah, ki lahko čakajo. Moka in koruza sta ostali neizpremenjeni. Opaža se pa veliko pomanjkanje otrobov. Naši mlini so še ob jx)lnem obratovanju krili le del naše potrebe, sedaj j>a ko obratujejo komaj v polovičnem obsegu, se pomanjkanje tem lx>lj jx>zna. Cene so v Vojvodini naslednje: pšenica bač. 110—112.50, ban. 102.50-105, koruza umetno sušena po postaji 75—77.50, stara banaška 77.50 -80, jasu primerno suha 55—60, moka po kakovosti 1lic) ... 45 „ „ „ Poljska (Lubliu) .... 43 „ „ „ Amerika (kalifornijski) . . 41 „ „ „ Vse cene na inozemskih tržiščih so preračunane po pariteti v Curihn. Položaj ie v glavnem nespremenjen, tendenca pa je zopet bolj čvrsla. Svetinje Ii naše šole. Ko je z novim letom odšla od nas gdčna Serajnikova v prekmursko Nedelico, sino imeli na štirirazrednici samo dve učni moči. Da je to premalo, da mora zato trpeti napredek otrok in njih vzgoja, kilo more dvomili o tem. Saj ni mogoče pričakovati od učitelja, posebno če je že v letib ali slabotnega zdravja in je celo dopoldne obravnaval z 80 otroki najtežje predmete, da hi popoldne z enakim številom otrok z isto prožnostjo delal naprej. Prosvetna oblast je to uvidela in nam s 5. februarjem poslala novo učno moč v osebi g. Franca Jandla, ki jo lani dosiužil vojaški rok in je začasno poučeval v Črnomlju. O. Jandl jo ljutomerski rojak. Želimo, da ostane trajno pri nas. Dva požara. Protoklo leto smo imeli v okolici dva požara: 10. novembra popoldne je v Cerovru pogorelo gos|iodarsko poslopje j;, grofa D'Avertias; bilo jo mirno vreme. Takoj so bili na mesln gasilci iz Ivanjkovec in Radotuerja, ki so rešili vinirarijo, gosjKisko hišo, dve stiskalnici Iu sosedo. — 2. decembra v noči pa je v Brebrovniku začelo goreli eospodnrsko poslopje s stiskalnico in vitiičarijo, last g. G. Ozmeca, vinskega trgovca In kriinorj.i v Ormožu. Kljub tem nesrečam pa so najde tu in lam kdo, ki je prenizko zavarovan ali celo nič. V zadnjem slučaju je lo pač malomarnost, v prvem mnogokje vzrok gos|iodnrska kriza; toda v obeli slučajih je prav gotovo gospodarsko pojiolnomn uničen, kdor pogori. Prav hvaležni smo zato Vzajemni zavarovalnici, da nam jo preteklo nedeljo j ,,slala g. MihelčiCn, svojega glavnega zastopnika iz Celja, ki nam je v dveurnom govoru razlaga! načine zavarovanja in njegovo potrrho. Res je, da marsikdo leta in letu plačuje ravarovnlno premijo, pu mu oiznnj prizanaša; kako nesrečen pa jo, ko^nr nesreča najde, pa je navezan samo na dobra srca. — Zato nnj vsak pregleda svojo polico in ugotovi, je-lt pravilno zavarovan ali ne, vsem gre drage volle lin roko tukajšnji zastopnik Vzajemno zavarovalnico g. Miloš 1'učko. MALI OGLASI V malih oglasih velja «мка b*»ede Din t'—; ienltovanjakl oglasi Din I-—. Nalmanjšl znesek ta mali oglas Din 10'—. Mali oglati te plačujejo lakoj pri aaročllu. — Pri oglasih reklamnega cnataja se računa enokolonska S mn> vleoka pelllna vrtlica po Din 2*30. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložili znamko. Prireditve V kavarni »Stritar« vsak večer koncert, (r) Vrtnarski vajenec se takoj sprejme. Naslov v upravi »Slovenca« Maribor. (v) Stanovanja Za mesarja bi se rad izučil 16 leten priden, pošten kmetski če mogoče v centru IŠČEJO: Dvosobno stanovanje prmen, posten Kmeisiu . fant. — Naslov v upravi iščem Ponudbe na upra-Slovenca« št. 1321. (v) vo »Slovenca« pod »Vesten plačnik«. Vrtnar samski, 37 let star, dobro verziran v stroki — išče službo za takoj. R. Vokal, Karlovec, Riječka cesta it. 41. (a) Kuharica srednje starosti, poitena, »na/na, varčna, ieli službo. Ima večletna spričevala. Gre najraje k majhni družini ali k gospodu. Ponudbe pod »Samostojna« štev. 1400 na upravo •Slovenca«. (a) ) (c) Vlogo ca. 8000 Din Ljubljanske kreditne banke prodam. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »L. K. B.« št. 1285. (d) I ilužbodobe Dekle zdravo, pošteno, vljudno, vajeno kuhe in dobrega občevanja z otroci, ubogljivo in natančno pri delu, nepokvarjeno hčerko kmečkih stariev - sprejmem. - Pismene ponudbe pod »Jaz sem takšna« št. 1178 poslati na upravo »Slovenca« (b). I Vajenci II Krojaškega vajenca najraje iz ljubljanske okolice, in takega, ki se je ie učil te obrti, sprejmem. Ivan Smole, St. Vid nad Ljubljano. (v) 22.000 Din posojila iščem za takoj. Vknjižba na prvo mesto. Desetkratna varnost ali pa ži-rant. Vrne se decembra 1934 z nagrado 3000 Din. Naslov pove Leskovšek, Kozje.__(d) Hranilna knjižica Zadruž. gospodar, banke na ime Marija Rebec, mi je bila vzeta. Knjižica je vinkulirana in zato nima za sedanjega imejitelja nobene vrednosti. Prosim torej neznanega imejitelja, naj mi knjižico proti nagradi direktno ali indi-rektno vrne na zgorašnje ime, Gajeva 9. Ljubljana. 45—50.000 Din~~ posojila na vknjižbo na posestvo iščem. Obresti po dogovoru. — Angela Okom, Rašica št. 17, pošta Št. Vid nad Ljubljano, ODDAJO: Dvosobno stanovanje 'z balkonom, solnčna lega, takoj oddam. Naslov v upravi »Slovenca« pod it. 1393. (č) Elegantno stanovanje s 5 sobami in vsem kom-fortom, se odda za primerno ceno za majev termin t. 1. v Ljubljani — Kralja Petra trg štev. 3, kjer se izve podrobnejše. 2 enosobni stanovanji se takoj oddasta. Rožna dolina cesta VI it. 4. (č) Štirisobno stanovanje lepo, Resljeva cesta it. 1, poleg zmajskega mostu — se odda. Poizve se pri hišnici. (č) J Opremljena soba se takoj odda. Rožna dolina cesta VI št. 4. (s) Opremljeno sobo t solnčno, parket, elektrika, v centru — oddam. Naslov v upravi »Slovenca« pod it. 1412. (s) Odprodaia po globoko znižanih cenah razne zimske trikotaže Istotnm bogata Izbira danskega perila, potem vsakovrstnih nogavic in rokavie itd. pri ]os'p Peteline, Ljubljana za vodo (blizu Prešernovega spomenika) очр-* 90 И H Posestva тггпгтп; Dve partiji blech-instrumentov prva za 20 ljudi — Din 8000, druga za 12 ljudi — 4200 Din, dobro ohranjeni, naprodaj. Informacije daje kavarna »Borongaj«, Haram'--*i*eva 50 — Zagreb. (g) Kupimo Drobilec dobro ohranjen - se kupi Ponudbe na upravo »S1.« Maribor pod »Drobilec« št. 1344. (k) Čistilni stroj (Ausputzmaschine), rabljen, dobro ohranjen in kompleten, kupimo. Ponudbe z navedbo c-"" in opisa stroia na naslov: Združenje čevljarjev, Ziri. (k) Obrt JL •i« Volna, svila, bombaž stalno v bogati izbiri v vseh vrstah — t a stroino pletenie m ročna dela po nainižiih cenah ori tvrdki Kari Prelog Liubliana -Židovska ul in Stari trg Parcela pra^Er ugodno''" naprodaj!, Specijalna mehanična Naslov v upravi »Sloven- 'delavnica za popravo ca« pod it. 1394. (p) vseh pisarniških strojev in kontrolnih blagajn. Za vsako delo pismeno jamčim. Cene solidne. Ludo-vik Žitnik, Kolodvorska št. 26. Tel. 34-23. (t) Dr. MariusRebek, kr. univ. prof. in ing. Konstantin Rebek naznanjata v svojem in v imenu ostalih članov rodbine, da je njun oče, gosp. ilnton Rebek svetnik v pokoju po volji božji umrl davi ob eni v svojem stanovanju v Trstu, Via Giorgio Galatti 8. Ljubljana, dne 9. februarja 1934. Tvrdka A. Volh I foM|ena Hf*l)e«i ffrta 24 oarii nerceutfj* 99* »гие Dieni^Df niok« io 1rnce mirvake 'frtHkr Zahtevane ceniki Vrtišno moko in ver mlev«ke izdelke vedno svež«* dobile pri A K M ZOPMAN l |iit>l|sti kregala, se je vriskajo zadri, ko da bi ozna-! njal kako silno junaštvo: »Lipče grdi fant, grdi I fant!« In je bren&ije zaplesal po izbi kakor pijan čmrlj. Gitka pa se je bila usedla nn postelj; pritisnila je nase otroka, ki se je s svojimi suhimi ročicami krčevito oklenil njenega vratu; lako objeti in naslonjeni z licem na lice, sta se zibali sem in tja, in mala se ji je dobrikala s sladkimi besedami. Skozi nizko okno je posijal zlat solnfni žarek in osvetlil v temačnem prostoru na tisoče mrgole-Čih praškov. Ali se je po trdi zimi hotela vseliti pomlad tudi pod to streho? Čas bi zares že bil!... Gitka se je bila pripravila za delo. V svoji tesni kamrici je zamenjala praznjo obleko za po-nošeno rdeče krilo. Najprej je zunaj na vrtu nabrala nekaj kurjih peres, da bi se bolni otrok imel s čim noviin igrati. Potem je prišel Lipče v- pranje. Gitka je pokleknila na pod in postavila poleg sebe leseno kadico z mrzlo studenčnico; nato je s platneno krpo obdelovala malemu grešniku obraz in roke, da mu je začela kar koža goreti. Toda če je le malo zajavknil, se je takoj oglasila: »Le lepo mimo, Lipče, drugače bo teta Dita jokala.« Zefa jo je nekaj časa molče gledala pri delu; poleni je pa vprašala: »Ali si našla gospoda valpta doma?« »Našla.« »Ali je bil prijazen s tabo? In... je bil cvetlic veeel,« »Bil, seveda!« je odvrnila Gitka, dočim se je sklonilo globoko nad kadico, da bi ožela krpo. »Ah, ah, je rekel, pa so res lepi telogil Čakaj... tako lepih že dolgo nisem videl, je dejal. Pojdi sem Lipče!« »Tako, tako... In kaj si še drugega z njim govorila?« ■ »Tako pač... kakor se navadno govori... o vsem mogočem... da zares! Toda prav dolgo se pi nisem smela muditi! Kaj meniš, koliko ljudi tam čaka... eden poleg drugega!« Premolknili sta, nalo se je oglnsila spet Zefa in nekaj boječega ji je zvenelo v besedi: »Daj, povej mi, Gitka... nisi imela nobenega drugega opravka ... pri gospodu valptu?« »Kaj naj bi imela?« je vprašala Gitka. »Menila sem. tako pač...« je Zefa težko dihala. »Gitka. povej mi... ali ima Wo!frat fevdnino že pripravljeno?« »Seveda jo ima!« se je zasmejala Gitka, pa pri tem odvrnila obraz proč, kajti čutila je, da jo je obliLa rdečica do las. »Bodi Bog zahvaljen!« in odrešilen vzdih se je izvil iz Zefinih prs. Lipče je bil opran; Gitka ga je oblekla nato še v njegove trde usnjene hlačice, da je bil kakor murenček v svoji hišici in je dejala: »Tako, Lipče, priden, sedaj si spet lep!« Poljubila ga je, pa mu za šalo še eno primazala, potem je skočil skozi vrata, da bi se začel spet znova spreminjati v svoje prirodno stanje, v grdega fanta. Gitka je odnesla kadico iz izbe. Zunaj je postala, težko zadihala in streela svoje skrbi polno glavico v brezupni bolesti. Sedaj je morala pripraviti skromno kosilo. Zadaj za hišo je bila zložena mogočna stava suhih vej, ki si jih je bila Gitka nnnosila pozimi; tu je stala sedaj in lomila trhle veje na kolenu; toda vsak trenotek so ji omahnile roke in se je zagledala strmo predse. Kako naj pove bratu, ko l>o prišel zvečer domov? In Če že ve — kje naj iMe pomoči? Tedaj ji je zaplalo vroče proti srcu. Za-enega ve — ta bi pomagal, podpričati bi si to upala — Hajmo, samostanski loveči Zakaj ji prihaja prav ta edini na misel? Ni vedela, ksko bi si odgovorila. Toda srce se ji je mahoma tako zelo zlahkotilo! In kako bi bilo vse lahko in preprosto! Eno edino besedico Hajiuu, Hajmo spregovori г gospodom Henrikom, in gospod Henrik ne more Ilajmu vendar ničesar odreči. Bilo ji je, kakor da bi že videla prihajati lovca proti sebi, vsega v smehu In mahajočega z obema rokama: »Gitka, Gitkal Govoril sem z njim In Je rekel, naj brat le počaka s fevdnino in naj plača, ko bo mogel! Nič te naj ne skrbil Vse sem uredil. Saj veš, zares, da ne pustim, dn bi se tebi kaj prigodilo.« 'La »Jugoslovansko bakarno« т Ljubljani: Karel Cei. Izdajatelj: Iran Kiutovoa. Urednik: Lojze Golobi«. V i »lUGlihA« k i. Z.jr.b, Gajev* )2 Ogla. K rc|iu< pod S. 1». 437 od 10 I. 1934. Izgubljena zgodovinska dragocenost najdena Prepis Dušanovega zakonika - najlepše srbsko kulturno delo srednjega veka S posvetovanja banovinskega sveta Ljubljana, 9. febr. Dopoldanska seja Na današnji seji govori najprej Detela o bolniškem zavarovanju. — Zadravec, dr. Lipold m pod-bau govore o vajenskih domovih. — Skuhala govori o težkih socialnih razmerah v vinorodnih krajih. — Ur. Dolšak omenja, da so bolnišnice prenapolnjene, odklanjajo se zato bolniki, ki niso nevarni okolici. Razmere so se zboljšale z ustanovitvijo bolnišnice v Novem Celju. Na vrsti je proračun o babiških internatih. O tem poroča dr. Dolšak. B. sv. dr. Senekovič prečita vlogo emigrantske zveze, ki opozarja bansko upravo na bedo beguncev in prosi pomoči. Ban dr. Marušič pojasni, da je za emigrante določenih 200.000 Din. Govorita še Babnik in Tavčar o emigrantskem vprašanju. Na vrsti so proračuni banovinskih dečjih domov in bolnišnic. Koder omenja, da je dotacija bolnišnice v Murski Soboti prenizka. Dr. Dolšak pojasnjuje, da razmere v tamkajšnji bolnišnici niso bistveno drugačne od drugih bolnišnic. Ban dr. Marušič pojasnjuje, da ni mogoče zvišati prispevka. Govorita še dr. Senčar o razmerah v hiralnici v Vojniku in Ravnikar o občinski hiralnici v Radečah. Podban dr. Pirkmajer pojasnjuje, da se bodo bolnišnice adaptirale iz gradbenega fonda, v katerega bodo bolnišnice prispevale 10% oskrbnin. O zdravilišču na Golniku prosi Snoj, naj bi se sprejemali tja tudi delavci. Ban dr. Marušič sporoča, da je na Golniku brezplačen ambulatorij, v proračunu pa 18O.000 Din za podpiranje bolnikov v specialnih zdraviliščih. O tej zadevi govori še Tavčar. — Gajšek predlaga preureditev ekonomije Rogaške Slatine. — Dr. Režek govori o novomeški ženski bolnišnici. Ban dr. Marušič obljubi, da bo dal bolnišnici navodila. Govore še Golouh, Vodeb in Kiihar. Načelnik dr. Orel poroča nato o proračunu banovinskih zavodov. Dr. Lipold je mnenja, da je postavka obveznosti iz prejšnjih let prenizka, ker dolguje banska uprava samo mariborskemu okrajnemu odboru 1,000.000 Din. Podban dr. Pirkmajer pojasni, da znašajo zaostanki cestnim odborom skupno 21,000.000 Din. Po obračunu za leto 1930 31 se je ugotovilo, da znašajo obveznosti banovine za to leto na zaostankih 3,880.000 Din. Za kritje teh zneskov niso predvideni krediti. Banovina smalra to za nekak dolg, ki ga bo plačevala v anuitetah. Deloma so zakrivili te zaostanke okrajni cestni odbori. Za bodoče je preskrbljeno, da bo v tem pogledu ravnovesje in se ne bodo vršili izdatki črez sredstva. Popoldanska seja Golouh govori o slabem razvoju ohrtnonada-Ijevalnih šol in o zaščiti vajencev. Mojstre jemlje v zaščito Zadravec. — Lavtižar govori o pospe-; ševanju tujskega prometa. — Dr. Lipold apelira I na gosjjodarsko sodelovanje vseh tistih, ki mislijo »r>ozitivno<. — Detela govori o domačem zakotju. Dv. sv. dr. Marn jiojanjuje predpise in navaja, da je proti njim mnogo prestopkov. Stane Vidmar je hotel reagirati na opazke dr. Lipolda, ki jih je razumel, kot da gredo na združenje borcev. G. ban pa ni dopustil govora o tem, češ, da je banovinski svet gospodarska korjioracija I in da je bil že govor dr. Lijx>lda iz tega okvira. Gornjak je govoril o težavah domače industrije, zlasti industrije olja. O istem vprašanju je govoril še dr. Sajovic. Pire se je zavzemal za j>odporo tekstilni šoli, nakar je ban omenil, da je tekstilna šola že podpirana od države. Vidmar mu pritrjuje in naglasa potrebo vzgoje domačih strokovnjakov. V nadaljnji podrobni debati je omeniti še predlog Staneta Vidmarja, naj banovina podjire višjo obrtno šolo, ki jo snuje »Probuda in ki bo gojila tipično slovensko umetno obrt. Ban. sv. dr. Senekovič je prečital vlogo Jugoslov. zimsko-sjiortne zveze za pospeševanje zimskega športa in da se vstavi v |>roračun postavka 40.000 Din. To prošnjo podpira tudi Lavtižar. Obširno so številni govorniki razpravljali zlasti o tujskoprometnih zahtevah svojih krajev. Ban dr. Marušič izjavlja, da bo banovina vedno podpirala zasebno inicijativo za pospeševanje tujskega prometa. Izjavlja se pripravljenega, da poviša dve jx>stavki za pospeševanje zimskega športa za skupno 30.000 Din. Govorili so še Šolar, Gajšek in Kiihar. Sprejeta je bila še postavka rezervni kredit v iznosu 7o0.000 Din za nezadostne ali v obče ne-preliminirane osebne in stvarne izdatke. Seja je bila ob pol 7 prekinjena ter se nadaljuje jutri ob pol 9. K včerajšnjemu poročilu o posvetovanju banovinskega sveta nam je član banovinskega sveta g. Alojzij Kurent poslal tole pojasnilo: V predlogu nisem delal razlike med šolami, ki so na sedežu župnij, in med onimi, ki so ekskurendne. Moj predlog se je glasil: V banovinski proračun naj se vnese potrebni znesek v kritje katehetskih nagrad za pouk na vseh šolah, za ekskurendne sole pa še znesek za potnine. Ce bi jia to trenotno ne bilo mogoče, naj kr. banska uprava določi višino nagrade .za piosamezno uro in odredi, da vse občine izplačujejo katehetom enako visoko nagrado, da ne bo takih razlik, kakor so sedaj, ko znaša ho- j norar za katehetske ure od 2 do 20 dinarjev! Občinske volitve v Ščavnici Upravno sodišče v Celju je izdalo pod številko A 430/33-19 tole odločbo: Zoper občinske volitve, ki so se dne 15. oktobra 1933 IvršAle v občini Ščavnici, srez Maribor 'levi breg, se je v volivnem imeniku vpisani Špindler Jože, posestnik v Zg. Ročici, zastopan jx> dr. Josipu Leskovarj-u, odvetniku v Mariboru, dne 23. oktobra 1933, torej v odprtem roku 8 dni po dnevu volitev, pritožil na upravno sodišče v Celiu. Upravno sodišče je po § 50. zakona o občinah v nejavni seji odločilo: Pritožbi se ugodi in se razveljavijo občinske volitve radi nepravilnega postopanja volivnega odbora s tem, da se morajo po § 50.. odst. 5. zakona o občinah v mesecu dni od dne prejema te odločbe vršiti nove volitve. Zoper to odločbo ni pravnega sredstva. R a z lo g i : Na pritožbo zgoraj imenovanega je upravno sodišče po pregledu pritožbe in vseh volivnih spisov ugotovilo, da so se pri volitvah za občinski odbor zgoraj navedene občine dogodil« sledeče nepravilnosti: Pritožitelj navaja med drugimi nepravilnostmi tudi to, da sta bila na dan volitev zjutraj aretirana oba predstavnika pritožitelijeve liste Breznik Franc in Žižek Andrej in odvedena v Maribor k srezkemu načelstvu; da radi tega pri t oži te Lje v a lista ni imela svojih predstavnikov na volišču, vsled česar so bili volivci zbegani in jih je mnogo ostalo doma v prepričanju, da je potem itak škoda za ves trud, da bi šili volit, ker nimajo nobenega jamstva, da se bo glas lako zapisal, kakor ga oddajo; in da volivna komisija ni pravilno vodila glasovalnih zapisnikov in da volivni rezultat ni pravilno ugotovljen, ker sta bila glasom uradnega rezultata oddana za pritožiteljevo listo 102 glasova, dočim je po naknadnih i®javah volivcev, kolikor jih je bilo mogoče dobiti, za pritožiteljevo listo glasovalo naj-maj 179 volivcev. Glede aretacije predstavnikov pritožiteljeve liste je ]>odal izjavo komandir žandarmerijske sta-nicc v Zgornjem Cmureku in sta bila pri sreskem sodišču pri Sv. Lenartu v Slov. goricah zaslišana predstavnika Breznik Franc in Žižek Andrej sama. Komandir stanice v Zgornjem Cmureku je, sklicujoč se na svojo službeno prisego, izijavil, da sta bila Breznik in Žižek na dan volitev (15. okt. 1933) zjutraj aretirana in takoj predvedena po organih žandarmerijske stanice sreskemu načelniku za srez Maribor levi breg, da se tam zaslišiita kot priči proli pritožitelju radii oddržanja ilegalnega političnega sestattka, odnoeno kot sokrivca radi tega i dejanja; in da sta bila imenovana po kratkem zaslišanju na sreskem načelstvu odslovljeaa in sta se neovirano lahko lakoj vrnila domov. Breznik in Žižek pa sta pod prisego izpovedala, da je njuna aretacija trajala od 7 zjutraj pa do približno 10 zvečer. Nadaije izvira iz volivnih s.pisov, da Breznik in Žižek nista volila in da pritožiteljeva lista ni bila zastopana po predstavnikih. Iz navedenega je torej razvidno, da sta bila predstavnika jjritožiteljeve liste zadržana prisostvovati poslovanju volivnega odbora zato, ker sita bila ves dan volitev po oblastvenih organih pridržana radi zaslišanja kot priči, odnosno sokrivca pri političnem prekršku. S tem pa je bila pri tožit eljevi listi brez zaikonilega razloga onemogočena kontrola, ki je dana po določilu § 34", odst. 2. zakona o občinah. Kajti po določilu § 30. navedenega zaikona ne sme nobeno oblastvo pozivati ob volitvah poedinih volivcev razen ob ne-odl ožni potrebi ali ob izsledovanju zločinov ali prestopkov kakršnokoli vrste. V predmetnem slučaju pa ni šlo za zločin ali prestopek, nego za policijski prekršek. Navedena kršitev pravice predstavnikov pritožiteljeve liste je že samo ob sebi bistveno vpli- ] vala na jx>tek in rezultat volitev. Kajti od 920 volivnih upravičencev je glasovalo 414, torej samo ' 45 odst., dočim je bila povprečna udeležba pri občinskih volitvah v dravsiki banovini 70—80 odst. V zvezi s pritožiteljevo trditvijo, da je volivni rezultat, ki je bil uradno razglašen, po njegovih naknadno nabranih podatkih napačen, pa odvzame navedena kršitev volivni m aiktom in ugotovitvi volivnega rezultata tisto verodostojnost, ki bi |im kot uradnim aktom sicer šla brez te kršitve. Radi navedenega je moralo upravno sodišče pritožbi ugoditi in občinske volitve razveljaviti, ne da bi se spuščalo v razmotrivanje drugih pritožnih točk. ki so podrejenega pomena. Celje, dne 22. januarja 1933. Adam Milkovič: Njena slika Ono noč. preden sem odšel z doma, sem slišal biti vsako uro in sem celo natančno ločil stopinje starca od mladih ljudi, ki so se sprehajali mimo okna še pozno v večer, zakaj bila je jasna noč. Skozi nezastrto okno je lila čista mesečina in prav dobro se še S]x>minjam, kako narahlo je pogladi la vsak predmet, dokler se ni priplazila do slike inoje matere, kjer je obstala — vsaj meni se je zdelo tako. Mati, ki je navadno spala v sosedni sobi, je to zadnjo noč časih globoko vzdihnila; menda je nati-hem jokala. Tudi ona ni mogla spati, in časih sem slišal, kako je zaškripal pod. Odprl sem oči, da bi videl, ali se morda že ne dani, a sem jih ta trenotek strahoma zaprl. Nad menoj, prav nad mojim čelom, je bil sklonjen starikavi obraz moje matere in iz njenih široko odprtih oči je viselo dvoje solz, dvoje velikih solz. Menda je mislila, da spim, ampak jaz sem natančno slišal, ko je potiho rekla: »Jutri greš .. od mene greš ...« Iztegnila je roko in se z njo narahlo doteknila mojih las. Vem, da bi ne storila tega, ko bi vedela, da bedim; zakaj moja mati je ljubezen pred svojim otrokom zmirom skrivala — ta trenotek pa se je izdala. In ko sem tedaj odprl oči, se je hipoma od-mekmla iu skorc prestrašena vprašala' »Ti ne spiš? Saj je šele tri po polnoči!« »Tri po polnoči,« sem ponovil, potem sem se. ne vem zakaj, nasmehnil in se obrnil k steni. Mati si je ta hip prikrila oči, se dvignila in kakor bi jo bilo sram. tipaje v mraku z levico, odšla v svojo sobo. Ne vem, kaj mi ie bilo, da sem vstal in po prstih stopil za njo; a ko sein skrivaj pogledal izza podbojev, sem videl, da je mati nepremično slonela ob steni, da je držala na obrazu roke in vanje jokala. »Pojdi vendar spat!« sem rekel, »saj je šele tri po polnoči!« Vsa je vztrefietala jaz pa sem se sj>lazil nazaj in se zakojial med blazine. Mahoma pa se mi je zazdelo, da se še ni umiril moj nasmeh, da se iznova plazi od sten. da postaja glasnejši in glasnejši, in potem, menda že na|xil v smi. sem slišal, kakor bi mi nekdo rekel' Zakaj si jo užalil? Edinec si in še ti zatajuješ ljubezen do nje! Potuhnil sem se in sem zaspal. Solnce je bilo že visoko, ko sva stala z materjo pred pragom. Ne sjiominjam se, kaj mi ie rekla, a to vem prav dobro, da sva ši jiodala roke iu da sva potem še nekaj časa stala brez besede drug pred dru gim ... A ko sem prestopil prag, da bi odšel, je ona stopila v sobo, šla naravnost k steni ob moji postelji. kjer je visela njena slika, in jo skrivaje za svojim hrbtom prinesla za menoj. Potem mi jo je molče stisnila v roke in jaz sem jo. ne da bi jo bil vsaj za hip pogledal, vtaknil v žtp in odšel. Dolgo je visela v moji sobi. Zaradi revnega okvira sem jo obesil bolj na skrilo mesto. No. tam v tistem mračnem kotu ie ni nihče opazil, šc 'iz jc n!i-Ptr> a je naenkrat obvisela z očmi v kotu. »Kaj pa ta stara ženska tu?« je vprašala, potegnila iz cigarete in puhnila vanjo dim. »Povej!« je rekla jx>tein pol v smehu, »kdo je la ženska?« Že je segla po sliki. »To? To je moja mati,« sem rekel in ji hotel vzeti sliko iz rok. »Čakaj!« je rekla ukazujoče. Tedaj je vzela iz torbice svojo sliko, iztrgala inalerino iz okvira in ... »Ne!« sem dejal. »Kaj?« je zategnila. Ta trenotek se je oglasila v meni srebrna struna, ki se je je doteknila z nevidno roko moja mati. Vztrepetal sem in kakor otrok sem se zbal belih rok dekleta, ki so oskrunile to sveto jx)dobo. Zazdelo se mi je, da so gnusne, da so te roke mrzle, in ko sc je z njimi doteknila mojih, sem jih umaknil in je natrgana materina slika padla na tla. Tedaj sem jo izoliral in jo poljubil — prvikrat v mojem življenju... Spominjam se, da sem ostal hip nato v sobi sam in da je jx> stopnicah nekdo urno odhajal. Stopil sem k oknu, pretrgal Martino sliko na dvoje in o vrgel pred hišni prag. Videl sem še, da se je zdo-aj iiripognila in jo pobrala. -Tako!- sprn roke' »Tako!« je odgovorila ona s|x>daj. Potem je ni bilo nikoli več — hvala Bogu I j Ska vojaška oblast se je kajpada za te dokumente j hudo zanimala. Za kaseto z Dušanovim zakonikom i se pa nihče ni zmenil. Knjigo je dobil vou Wil-I kens za spomin. Kaj je la knjiga, seveda ni vedel t nihče, ker je nihče ni znal brati. Tako je prizreu-I ski prepis zakonika carja Srbov in Orkov postal Wilkensova lastnina. Ko je minila vojna, se je VVil-| kens vrnil na svoj grad, ki pa je pripadel poljski j državi in bivši nemški častnik von VVilkens je po-: stal poljski državljan. Kmalu se je Wilkensovo gospodarsko stanje začelo slabšati in mož je moral začeti prodajati stare znamenitosti svoje rodovine. Nekoč se je sjiomnil, da ima neko staro zgodovinsko knjigo, katero je dobil v Kragujevcu. To je zaupal znani dami nemške aristokracije, katera jo je diskretno prodala za 3000 mark dr. Josefu Beeru v Frankfurtu n. M. Ta je knjigo izročil v prodajo knjigotržcu Oustavu Focku v Lipskem, ki jo je I razstavil kupcem na ogled in zahteval za njo 8500 I mark. Tako je za knjigo izvedelo jugoslovansko j poslaništvo v Berlinu, katero je poslalo na lice I mesta svojega človeka preiskovat zadevo. Po po-I eredovanju našega poslaništva je nemška policija I potem ta rokopis za|>lenila. Sedaj so ga poslali na nemško poslaništvo v Belgradu, kjer naj se dožene, ali je to res prizrenski rokojiis Dušanovega zakonika. Dne 8. t. m. je prišla na nemško poslaništvo komisija delegiranih strokovnjakov: dr. Aleksander Solovjev in Svelozar Malic, ki sla rokopis natančno pregledala in na podlagi 7 točk ugotovila, da je to res prizrenski prepis. Tako bo sedaj ta Dušanov zakonik ostal v Belgradu. Dve občinski blagajni okradeni Kamnik, 8. febr. Občinske blagajne v okolici Stranj nimajo sreče. V novembru smo poročali, da je neznani vlomilec obiskal stanovanje občinskega blagajnika v občini Bistričica pri Stranjah. Vlomil jc skozi okno, s silo odprl omaro in vzel iz nje železno kaseto, v kateri je bilo 450 Din občinskega denarja. Poleg občinske blagajne je tat iztaknil v omari še nekaj drugih vrednosti, katere je vzel s seboj. Kljub vestni preiskavi niso mogli odkriti nobenega sledu za predrznim vlomilcem. Te dni pa je slična usoda doletela občinsko blagajno v Stahovici. Zupan občine Županje njive g. Kari Prelesnik, lastnik znane turistovske gostilne pri »Korlnu v Stahovici, je imel spravljeno občinsko blagajno v podstrešni sobi v zaklenjeni omari. V železni kaseti je bilo nad 6000 Din denarja in dve hranilni knjižici. Ko je okrog 22 nekdo izmed domačih šel mimo sobe, je opazil odprta vrata in okno. omara pa je bila s silo odprla in iz nje izginila kaseta z obč. denarjem. Vsi znaki kažejo, da je vlomilec udri v omare med 20 in 22, ko je bilo v spodnjih gostilniških prostorih še dovolj ljudi. Neopazen je smuknil po stopnicah in nato nemoteno izvršil svoj posel. Ob ugodnem trenotku je j>o sto|inicah zojiei odšel z denarjem. Nekateri so celo mnenja, da je 10 kg težko železno blagajno vrgel skozi okno in |>otem odšel z njo. Tat je gotovo vedel, da je v blagajni večja vsota denarja, ki je bil pripravljen za grad njo mosta čez Bistrico. To je bil v omenjeno gostilno že drugi vlon, v enem mesecu. V prvem slučaju je tat odnese1 natakarici veliko usnjeno denarnico, v kateri jc bilo nad 1000 Din, v drugem slučaju pa je poslala žrtev občinska blagajna. Ker sta bila v tem kraju v tako kratkem razdobju kar dva slučaja vlomov v občinsko blagajno, bi morda ne bilo napačno, če bi občinski blagajniki manjših podeželskih občin, ki nimajo trdnih in zanesljivih blagajn, dajali v shrambo občinski denar na jx)štne ali druge državne urade in ne bi zadrževali doma večjih vsot. O zagonetnem uboju v kamniškem okraju O zagonetnem kamniškem uboju, ko je na sv. Roka dan lela 1031 bil v pretepu tako hudo ranjen Peternel Peler. da je čez 10 dni v ljubljanski bol nišnici umrl, je tc dni dospela od apelacijskega sodišča važna odločilev. Apclacijsko sodišče kol zadnja instanca pravi, da se |X)sname iz vsega dokaznega gradiva, da nikakor ne pridejo v |x>štcv kot storilci Možek Josip, Uršič Mihael, Uršič Iran in Flerin Ludvik. Možnost bi bila dana le glede drugih dveh udeležencev, ki jih pa državno tožilstvo ni prijelo zaradi uboja, a ludi glede teh dveh Irdi odločba apelacijskega sodišča, da ni mogoče dognati, kateri bi bil pravi storilec. Ta kriminalni slučaj jc prišel do končne sodbe šele sedaj, ker je bilo |>ri okrožnem sodišču raz pravljano dvakrat: v prvi sodbi so bili od gori navedenih obsojeni Možek Josip na 8 mesecev strogega za|>ora, Uršič Miha pa na 7 mesecev. Na njuno pritožl*i je potem a|x>lacijsko sodišče prvo sodbo razveljavilo in dalo slvar nazaj na okrožm. sodišče v novo razpravo V jx>novni razpravi je pok okrožni s^jnik Korsič razsodil tako. kakor je 1 odločila sedaj v zadnji inštanci apelarija. Liublianske vesti: Razpečevalei ponarejenih iurlev Ljubljana, 9. lebr. Pred približno dvema mesecema se je posrečilo v Zagrebu prijeli družbo, ki je razpečevala ponarejene tisočdinarske bankovce, ki so bili v našo državo vtiholapljeni iz Trsla, kjer je bila glavna izdelovalnica teli falzifikalov. 'tržaško sodišče je pretekli teden že obsodilo ponarejevalce na večletno težko ječo. Ponarejevalci v Trstu so^ bili v zvezi z nekaterimi ljudmi v Ljubljani in drugod, ki so skrbeli, da so prišli bankovci v promet, kajti bili so prav spretno izdelani in le pravi strokovnjak jih je mogel spoznati za ponarejene. V zagrebških zaporih so se doslej nahajali Frmando Basilisco, lesni trgovec in agent, ki je stanoval v Ljubljani ter je bil med Ljubljančani znan l imenom Rosenkavalir«. Poleg njega so aretirali Alberta Besednjaka, prebrisanega pustolovca in lahkoživca, dalje Ludvika Barago iz Ljubljane, Romana Golebiowskega iz Ljubljane in Stanovanjske odpovedi v januarju Za presojo vseh stisk in težav so pač zanimivi podatki o stanovanjskih odpovedih, ki so bile januarja podane v Ljubljani pri okrajnem sodišču. Vseh odpovedi jc bilo do danes 165, kar znači izredno veliko število odpovedi, kajti prejšnja leta prav v januarju ni bilo nikdar podanih toliko odpovedi, ker so hišni lastniki vpoštevali tudi hudo zimo in druge vremenske neugodnosti. Ljudje pa sedaj nc morejo zmagovati nit-i najnižjih najemnin, ker mnogi družinski očetje nimajo nikakih stal-nih dohodkov in sc bore za vsakdanji kruh. Prve ianuarske odpovedi so vse zahtevale takojšnjo izpraznitev "danovanja z utemeljitvijo, da pa.eir.nikt niso plačali po več mesecev najemnine. Takih odpovedi je bilo 8. Za februaT je bilo odpovedano 20 najemnikom, za marec 46, za april 2 in za maj 17. Odpovedanih jc bilo med temi tudi 5 obrtnih in trgovskih lokalov. Mestna občina ljubljanska je bila prisiljena, da jc za 1. marec odpovedala 6 6trankam, stanu-jočim v nekdanji šentpeterski vojašnici na Vrazovem trgu. V prvi vrsti zadene ta odpoved rusko kolonijo, ki jc preuredila nekdanje, med vojno močno napolnjene gnrnizijskc zapore v skromna .stanovanja. Tam je bilo 14 sob, kjer so imeli ruski begunci zavetje, posebno ruski akademiki. Te nek-dajc garnizijske zapore namerava ljubljanska občina preurediti v policijske zapore, ker zapori na mes-tnem magistratu nikakor ne odgovarjajo vsem zahtevam in potrebam ljubljanske policije. Po podatkih okrajnega sodišča je bilo lani vseli stanovaniskih odpovedi 1320, predlanskim pa 1072. Pri sodišču so bile lani predlagane 304 deloiaci-ie, dočim predlanskim 333. ★ . Proslava obletnice kronanja sv. Očeta Pija XI. se je izvršila ob obilni udeležbi občinstva snočt v dvorani hotela Union. Leonova družba je s predavanjem -Naša svetoletna pot v Rim« zaključila riklus poljudno znanstvenih predavanj. Predavatelj " Vinko Zor jc z besedo in sliko razvil pred poslušalci postanek večnega Riina. Poslušalci so z veliko pozornostjo sledili predavanju in hkrati dobili res pogled v ono skrivnost, katera vleče milijone in milijone katoliških vernikov v Run. Leonova družba prične prihodnjo sredo 14. februarja nov ciklus cerkvena zgodovina v sliki in besedi. Na programu je predavanje vseuč. prof. g. dr. Franca Lukinana, ki bo obdelal prva tri stoletja katoliške cerkve. Na predavanje že sedaj opozarjamo p. t. občinstvo. 0 Sv. maša zn smučarje in turiste bo v nedeljo, lt. februarja, v kapeli Vzajemne zavarovalnice ob pol 7. © Marijonclno gledališče v Vzajemni zavarovalnici je zaradi tcluiičnih in drugih težkoč predčasno zaključilo letošnjo sezono. Uprizoritev preteklo nedeljo je bila zadnja. — Zahvaljuje se številnim obiskovalcem za zanimanje, s katerim so ga moralno in materijelno podprli, ter se obenem priporoča za naklonjenost v novi sezoni jeseni, ko bo kolikor mogoče zgodaj pričelo s predstavami. 0 Naval v bolnišnico. Do včeraj zvečer je ljubljanska bolnišnica letos sprejela že 2600 bolnikov na razne oddelke. 0 Drevored v Zvezdi. Delavci mestne vrtnarije že več dni obseknvajo kostanje, ki so dosegli pač visoko «tnrost nad 100 let. Ljudje nekega N'. Stupico. V Zagrebu se vršeča preiskava je prinesla na dan marsikatere zanimivosti, toda glavna zasluga, da se je cela družba popolnoma razkrinkala, gre v prvi vrsti ljubljanski policiji. Vršila so se med leni časom razna poizvedovanja. Pojavilo pa se je tudi vprašanje, kao je pristojen za preiskavo in presojo proti tej družbi razpeče-valcev 1000 dinarskih liaiiKovcev. Naposled je ministrstvo odredilo, da se omenjena 5 članska družba razpečevalcev odpravi z močno eskorlo v Ljubljano in da se vsi spisi odstopijo ljubljanskemu okrožnemu sodišču. Pred dnevi so res iz Zagreba odpremili v ljubljanske zapore omenjeno petorico in je ljubljansko sodišče prejelo velikanski akt. Preiskovalni sodnik sedaj nadaljuje preiskavo in bodo vsi razpečevalci sojeni pred ljubljanskim okrožnim sodiščem. Ker teče preiskava, ui mogoče javnosti jiodati zanimivih jx>drobnosti, pač pa se Ljubljana še vedno zelo zanima za te razpečcvalce > jurjev . se sprva za to niso dosti zanimali, toda zadnje dni je čimveč opazovalcev, ki gledajo, kako delavci žagajo starim kostanjem veje. Do včeraj so že porozirali nad dve tretjini kostanjev. Največje zanimanje pasuntov pa je bilo opazovati včeraj okoli 14, ko je vrtnarski delavec žagal veje staremu kostanju, stoječemu tik ob električni tiri. Tam je prostor močno prepre-žen 7. raznimi žicami in vsak je bil radoveden, kako bodo delavci potegnili nažngano debelo vejo, na de bi poškodovala razne žice in tla ne bi posebno poškodovala tramvajskih naprav. Mlad mestni vrtnar je žagal debelo vejo. Ko jc izvršil svoj |K>sel, je splezal po lestvi nizdol, nato pa so deluvci z vrvjo debelo vejo tako potegnili na stran, tla ni poškodovala niti ene žice in napeljave. Z zgorrijegu tlela Zvezde se sedaj odpira prav lep razgled na Grad in ostali del mesta pod Gradom. O Legalizacije nu sodišču. Pisarna okrajnega sodišča, ki jo vodi pisarniški ravnatelj g. llainer, ima zadnja leta mnogo (Kisla s po-I veritvami podpisov na raznih listinah in po-i godbah. Lani je bilo lakih poveritev 5458. dočim predlanskim 2632. Ljudje se pač zatekajo j k sodišču, ker so legalizat ijske pristojbine nižje i ko pri notarjih. © Redni občni zbor Slovenskega lovskega dru-j štva — podružnice Ljubljana bo dne 20. t. in. ob 20 j v hotelu Metropol« (Miklič) v Ljubljani z običaj-< nim sporedom, ki je natisnjen v februarski številki Loven :. — Odbor (1383) Mariborske vesti: Uspehi stanovske samopomoči Med registrirane stanovske pomožne bla.gaj.nc, ki so uspešno prestale kritično dobo lanske pomladi, lahko prištevamo tudi stanovsko pomožno organizacijo mariborskih trgovcev - Trgovsko samopomoč, Kriza, ki je pomcdla tovrstne institucije, ki so brle zgrajene na nesolidni podlagi, jc Trgov-j sko samopomoč samo okrepila ter ji še učvrstila 1 zaupanje. To dejstvo je upoštevala tudi hanska uprava, ki jc i ozirom na stanovski karakter institucije ter njen glavni smoter: humano in karita-tivno delo. delno UpremenUa svoj odlok po zahtevi strogega kapitalnega kritja ter izjavila, da zadostuje zakonu tudi po pravilih društva predvideno d okla dno kritje. Za trgovsko samopomoč mariborskih trgovcev pomeni torej preteklo leto lep napredek, ki se jc posebno očitovaJ na občnem zboru, ki se je te dni vršil. Društvo posluje v dveh kategorijah. V prvi jc poraslo v minulem lelu za 53 članov ter jih šteje sedaj 506, v II. kategoriji pa celo za 119 in jih šteje sedaj 341. Člani plačujejo letnih prispevkov približno 200 Din, posmrlnina pa jc kljub temu zelo izdatna ter znaša v I. kategoriji 12.000, v II. pa 9000 Din. V mimulem letu je imela institucija 199.582.16 Din dohodkov, na po mrtni-nah jc izplačala v I. kategoriji 110.225 Din, v II. pa 26.175 Din. Prebitek je torej prav znaten in prav tako je močno porastel rezetvni »klad, ki znaša sedaj že 77.621.64 Din; tako je bilo skupno stanje skladov ob zaključku leta 141.730.49 Din. Na občnem zboru so.se delno izpremenila tudi pravila ter sc je znižala zavarovalna doba na 65 let in pridala definicija o pojmu: kdo je redno . plaču oči član. Ob zaključku se jc izvolila nova uprava. Predsednik ostane Vilko Weixl, podpredsednik ie Karol Jančič, tajnik jc Franjo Žnidaršič, odborn'iki pa: Anderlc Zdravko, Belic Franc, Skaza Frarnjo, Sax Hiinko. Zidanšck Juro, Slavnice Ivan, Kossol Franc, Drofenik Alojz iz Celja, ScTšen Franc i« Ljutomera, Remic Alojz iz Dravograda in Breznik Tomaž iz Ptuja. Namestnik: Kolar Srefko, PAntar Ferdo, Kvas Ivan, Šumer Martin (Konuce), Faza-rinc Anton (Cel'e), Klun Franc (PrevaPe); nadzorniki: Klemene Martin, Kran,:c Ludevit in WcfkT Franc, namestnika Stcrnad Josip in Kocbck Stanko. 0 Nesreče in nezgode. Brezposelni, v Žireh rojeni mlinar Vinko Greblikar je včeraj dopoldne hotel v Šiški pred tramvajem prekoračiti Celovško cesto, toda tramvaj ga je podrl na tla, a k sreči jc dobil samo pošltodhe na desni roki. Bil je prepeljan v bolnišnico. — V Gramozni jami stanuje žena brezposelnega delavca Marjeta Jančar. Družina naravnost strada in zato je Jančarjeva odšla včeraj v Šiško, da bi pri usmiljenih ljudeh dobila grižljaj kruha in kako podporo. Na dvorišču neke hiše pa jo je popadel f>es in vgriznil v levo nogo. Odoe-ljali 4) jo v bolnišnico. — Na Duplici pri Kamniku stanuje delavec Malnar. Na domu je bila hčerka s 3 letnim bratcem. Nesreča je hotela, da je sestrica z vrelo vodo polila bratca. Dobil je hude opekline na levi roki ter so ga morali prepeljali v bolnišnico v Ljubljano. Kamnih Kavarna v Kamniškem domu je zopet odprta. Svojčas smo poročali, da je bila z razpustom društva • Kamnik ukinjena ludi kavarniška koncesija, katero je imelo društvo. Zadnji najemnik kavarniških prostorov g. Pavle Kosak pa je vložil prošnjo za podelitev osebne koncesije. Te dni mu je bilo dovoljeno nadaljuje obratovanje in s tem jc kavarna v Kamniškem domu zopet odprta. Konec občinskega kuluka. Občinska uprava si prizadeva za vedno prenehati z občinskim kulti-Kotn, to pa samo v slučaju, če bodo obvezniki v najkrajšem času poravnali vse zaostanke, bodisi v osebnem delu ali v denarni odkupnini, ki jc bila v splošnem zelo nizko odmerjena. ———h—i——fwwt 1мд —m——— — Pri motnjab prebave, želodčnih bolečinah zgagi, slabosti, glavobolu, miglianio oči razdraženih živcih, nespaniu. oslabelosti, nevolji do dela povzroči naravna »Franz Josclova« grenčtca odprto telo in olaiša krvni obtok □ Nai Dom, ki je z novim letom pričel izhajati v novi, prikupni obliki, je tc dni izšel in sicer vsebuje tudi februarska številka mnogo peslrega in zanimivega gradiva, sestavke, povesti, članke, izreke itd, Naš Dom, ki ga urejuje dr. Fr. Vatovec, sc trska v Cirilovi tiskarni in je najcenejši mladinski mesečnik v naši državi. Letna naročnina stane samo 12 Din in sc naroča v upravi Našega Domu, Maribor, Koroška ces-ta 5. □ Volivni imeniki razgrnjeni. Okrajno sodišče v Mariboru je odobrilo v januarju tega leta na novo (sestavljene votivne imenike mestne občine mariborske. Tako potrjeni stalni volivni imeniki ostanejo stalno razgrnjeni pri mestnem načelstvu v Mariboru, konskripcijski urad, Slomškov trg št. 11, priti, levo, in vsakdo ima pravico votivne imenike pregledati, prepisati, razglasiti in natisniti ter bodisi zase, bodisi za drugega zahtevati njihov popravek. □ Smrtna kosa. Včeraj popoldne je umrla v Prešernovi ulici 26, splošno spoštovana gospa Ernestina Primožič roj. Mattanovič. Pokojnica, ki je dosegla visoko starost 7t let, je rodom iz Ljubljane. Poročila je učitelja Primožiča ter živela več let v Vidmu pri Dobrcmpoljtt. Usmiljeno in dobro je bilo njeno srce, saj ni bilo nikogar, ki bi odšel praznih rok, ako se je k njej zatekel |x> pomoč. Pogreb nepozabne po-kojnice l>o jutri, v nedeljo 11, t. m. ob tri četrt uit 17 i/, mrtvašnice v Pobrežju na frančiškansko pokopališče. Naj počiva v miru! Žaluj »"ini naše iskreno sožalje! □ Prometne izpreijicmbe na Glavnem trgu. kakor smo jih svoječasno nasvetovali. predvsem po preložitev cestnega dovozu z Glavnega irga v Koroško ceslo pred magistrat no jio.slrip.je in združitev obeh trgov, mesarskega in živilskega, so naletele v prizadetih krogih na živahen odmev ter se jc vzela tudi resno v pretres. Posebna komisi ja iio na licu mesta preštudirala možnost take i/.prememhe, ki bi morila zamotano vprašanje prometne ureditve no Glavnem trgu zadovoljivo rešila. Г] Pocenitve ne bo? Pocenitev avtobusnih voženj na področju mesta od dveh na l dinar je bila svoječasno projektirana. Do poccnilvc pa radi povišanja davka na avtobusne karte nc bo prišlo. Kadi viš:ega davka bo mestno avtobusno podjetje obremenjeno za letnih 150.500 Din več. □ Prve žrtve. V četrtek so mestni delavci podrli kostanjev drevored na Aleksandrovi c., ki je rastel med Prešernovo iu Cankarjevo ul. ob severnem robniku. Baš radi tega drevoreda je bilo svoječasno dokaj prerekan ja v jdvnosti, sedaj se je pa pokazalo, da je cesta z njegovo odstranitvijo veliko pridobila. Ravno tn se nahajajo najlepše trgovine na Aleksandrovi cesti, ki pridejo sedaj s svojimi izložbami bolj do veljave, prav tako tudi velika trinadstropna poslopja. Seveda bo izgled tega uličnega dela še mnogo lepši, čim bo razširjen tudi pločnik. Odstranitev kostanjevega drevoredu je v zvezi z nadaljevalnimi regulacijskimi deli na Aleksandrovi cesti, ki se bodo na pomlad zopet pričela, in če bo dovolj sredstev, tudi končala. □ Smrtna kosa. V tukajšnji bolnišnici sta umrla: mesarski mojster Ivan \Vregg, stnr 41 let, in vpokojeni žel. nadziratclj Anton Leber. Nnj počivata v mirni □ Bogato založen ribji trg smo imeli včeraj. Morskih rib je bilo okoli 200 kg, sJac'ik o vodnih 50 kilogramov. Proda:ale so se sardine po 14, sardoni po 10, velike sardelc po 14, malo po 10, linje po 26, škarponi po 24 in sladkovodni karpi po 16. □ Prepoved. Tukajšnje športno društvo SK Rapid je nameravalo prirediti na pustni torek ma-škerado v prostorih Uniona. Prireditev pa je bila oblastveno prepovedana ter se ne bo vršila. □ Usodna posledica poledice. Nevarno se jo ponesrečil uradnik mestnega tržnega nadzorstva g. I.udvik Sterle. Padel je na ledeni poti ter s tako silo treščil ob tia, da je obležal nezavesten. Kakor se ie ugotovilo pri rentgenološki preiskavi, mu jc radi udarca ob tla potila lobanja na dveh mestih, Cl Nesreča starčka. V Gosposki uliei se je ponesrečil 74-letni vpokojencc g. Henrik Kos. Padel je na ledenem trofoarju ter se močno poškodoval. Nezavestnega starčka so reševalci prepeljali v bolnišnico. □ »Odličnega« gostu so sprejeli v četrtek v upurlmanih hotela >Graf* v Ključavničarski ulici V Je to mladi vlomilec Franc Osojnik, ki je svoječasno oplenil trgovino urarja Petelnu ter mu odnesel celo zalogo ur in drugih dragocenosti. Napravil je takrat lastniku okoli 70.000 Din škode, ki jc (cm občuincjšo, ker ni bil zavarovan. Osojnika so prijeli v Avstriji ter mu oteli tudi tlel plena. Sedaj so ga avstrijske oblasti izročile našim in v kratkem pride pred sodišče. Svoje pregrehe je skesano priznal. □ Lekarniško nočno službo vrši v prihodnjem tednu od II. do 17. febr. lekarna Minarik tia Glavnem trgu 12. Celje Pogreb pokojne ge. Dielilore bo danes ob pol 17 izpred mrtvašnice okoliškega pokopališča. & »Cvetje iz domačih in tujih logftv« oživljeno. V založbi Družbe sv. Mohorja začne zopet izhajati zbirka domačih in tujih klasikov z gornjim naslovom. V kratkem izide prvi zvežek in sicer Levstikov »Martin Krpane v redakciji g. dr. Slod-njaka. Vsak zvezek bo obsegal poleg teksta tudi uvod in kritične opombe. j? Koliko miki popili I. 1933. Dobili smo številke. ki natn povedo, koliko smo popili I. 1933 v Celju alkoholnih pijač. Vina se je iztočilo 4117.00 hI, piva 1356.54 hI, drugih alkoholnih pijač (žganje, runi, liker itd.) 107.63 lil. Ce računamo povprečno liter vina po 10 Din, smo dali Celjani za vino 4 milijone 117.000 Din: pivo moramo prav tako računati po 10 Din liler, kar da 1,356.540 Din — in če računamo povprečno liler drugih alkoholnih pijač po 30 Din, dobimo 322.800 Din. Ce vse te številke seštejemo, dobimo 5,797.030 Din, kar je pač za Celje izredno visoka številka. In potem pa še tožimo o krizi. ■J ltok zu plačilo takse na kolesa, fijakerske in polfijakerske vozove za celjski okraj je pri davčni upravi v Celju podaljšan nepreklicno do 28. februarja t. 1. •i? Od kje je doma? V četrtek je prišla v celjsko javno bolnišnico neka ženska in je bila operirana. Kmalu nato jo umrla. Ud nje so mogli izvedeli Ic toliko, da se pjSe Ana Kranjc. Kulturni obzornik Rossini: Viljem Teli Operna prenrjera. Ko jc v XVIII. stol. v splošnem odporu proti razpredeni bravurni italijanski arijoznosli, ki jc na eni strani onemogočala raz.voi d amatičnega dejanja in na drugi v svoji skrajr.i nasičenosti lepo-tičja pevskih grl utapljala občinstvo v skrajno lenobnost mišljenja, ustvaril W. Cluck muzikalno dramo, sledečo preko zunanjih okraskov notranji dramatični napetosti, jc s svojo stvaritvijo pognal glasbeni razvoj v nemško operno smer. V njegovem delu je usidran ves nadaljni razvoj nemške opore, ki sc je pozneje objeta ob romantičnem čuvstvovaniu razrasla do najvišjih vrhov vvagnerjanske glashenc tcatralike in zmagovito zajela ves tedanji glasbeni svet. Z Mozartom in pozneje Webrom, ki je URtvaril tipiCno remško romanLično opero, je to mišljenje pritegnilo r.ase ludi površno italijansko tvornost, kjer sta Chcru-hini in Spontini zapustila frfrajočo italijansko me-lodijoznost. sc oklenila resnega oblikovanja n položila osnovo pozneje v Maverbeerju in Halevyju dorasli francoski hcoični veliki operi. V delni cepitvi pa je v Italiji dalje rasel izraziti helcanto, čigar vrhunec jc ustvaril Ros