Poštnina plačana v gotovini.
Maribor, torek 5. oktobra 1957
Štev. 226. Leto X!. (XVill.)
RIBORSKI
Gena 1 Din
VECERNIK
Uredništvo in uprava: Maribor, Grajski trg 7 / Tel. uredn. 2440, uprave 2455 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejeraan v upravi ali po pošti 10 din, dostavljen na dom 12 din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rač. št. 11.409
JUTRA
Rekonstrukcija
wlade
Beograd, 5. oktobra.
Ob prihodu Nj. Vis. kneza namestnika Pavla v Beograd in medtem, ko je ostal položaj radi še vedno nepodpisanega zagrebškega sporazuma nerazčiščen, saj so beograjski delegati radi nekaterih Ponovnih dr. Mačkovih pripomb k tajin-stvenemu besedilu sporazuma morali na-zaj v Beograd po nova navodila in saj s’° v ozadju vsega tega Se številne formalne in stvarne ovire, ki postavljajo vsa ta nešteta posvetovanja na ploskev »nad-mudrivanja« in obojestranske -opreznosti, Sc je v Beogradu izvršila rekonstrukcija vlade. Kraljevi namest. so sprejeli ostavko pravosodnega ministra dr. Nika Subo-“ca, gradbenega ministra dr. Marka Koclja, ministra za gozdove in rudnike ^iure Jankoviča, prosvetnega ministra Dobrivoja Stošoviča, poštnega ministra ^r- Franja jKaludječiča ter ministra za dlesno vzgojo' dr. Josipa Rogiča.
Mesto odstopivših ministrov pa so bili ua njih mesto imenovani, in sicer za pravosodnega ministra dosedanji senatni podpredsednik Milan Simonovič, ki
Odpokiic ruskih in
Lomdomki $$rah: med Moskvo in Tokiom fe@ poiilo...
LONDON, 5. oktobra. V tukajšnjih diplomatičnih krogih spremljajo z največjo napetostjo nadaljnji razplet od nošaiev med Rusijo in Japonsko. Potrjujejo se poročila, v smislu katerih je Japonska že odpoklicala vse svoje konzularne predstavnike iz Rusije. Tudi sovjeti so odpoklicali svoje konzule iz Japonske, tako da obstojata še samo poslaništvi in generalna konzulata v Moskvi in Tokiju. Japonska izjava, po kateri se Tokio prav nič ne zmeni za ženevske sklepe, je zbudila v Moskvi veliko ogorčenje. Radi tega je včeraj sovjetski poslanik najostreje protestiral pri japonski vladi in je zagrozil s prekinitvijo odnošajev, če bi Japonska še nadalje ogražala interese drugih držav v Kitajski. V londonskih krogih so prepričani, da si je Moskva v svesti, da bo moralo slej ko prej priti do spopada na Daljnjem vzhodu. Rusija je osredotočila svoje vojaške sile vzdolž meje, pa tudi Japonska v Mandžuriji.
NANKING, 5. oktobra. V okolici divjajo težke borbe. Kitajci poročajo, da so odbili vse japonske napade, priznavajo pa, da je njihov položaj zelo kritičen.
RIM, 5. oktobra. Kakor se doznava iz j mogoče v okviru londonskega odbora, j zanesljivega vira, bo še danes izročen radi česar Rim odklanja francosko ter italijanski odgovor na francosko-angleško J angleško povabilo. Italija utemeljuje svoj
noto. Pred tem so bila daljša posvetovanja med Rimom in Berlinom. Zatrjuje se, da vztraja Italija na tem, da se k razgo-
bil svojčas pristaš radikalne stranke, vorom pritegne tudi Nemčija, kar pa ni Pozneje JNS in ki je od lani pripadal ta-Kozvanemu delovnemu klubu senatorjev.
Za ministra za gozdove in rudnike je bil jnienovan ban vrbaske banovine Bogoljub Kuj and žic, ki je bil svojčas minister agrarne reforme, narodni poslanec,
Pozneje pa ban vrbaske banovine, s katerega položaja prihaja sedaj na novo me sto. Novi gradbeni minister je minister !1a razpoloženju ter narodni poslanec Do-,Jrivoj St oso vic. doslej minister pro-
korak s tem, da niso v španskem vprašanju prizadete samo Francija, Anglija in Italija, ampak tudi Nemčija.
y	§ui§®	v md komite, ftetoa-
@e$$ke mi M.
JERUZALEM, 5. oktobra. Arabci odgo varjajo sedaj na britanske ukrepe s sabotažnimi dejanji. Včeraj je n. pr. zletel v zrak dalnji vod, po katerem spravljajo i musolski petrolej v Haiffo. Pred tem so svete. Za ministra brez listnice ie ime-: porezali vse telefonske žice. Iz cevi so se ®ovan narodni poslanec dr. Niko Nov a-Kovič, po rodu Dalmatinec, po poklicu pravnik v Kninu, ki je predsednik banovinskega odbora JRZ za primorsko banovino in ki je sedaj četrti minister -brez i PARIZ, 5. oktobra. Novo rusko orjaško Ustnice. Na mesto ministra ?a telesno stalo s 19.600 kubičnimi metri prostorni-vzgojo naroda je prišel narodni poslanec! ne je doseglo nov svetovni rekord v traj ^r. Vekoslav Miletič, rodom tudi Dal-postnem letu brez obnove pogonskega ^atinefc, Hrvat, ki pa živi stalno v Beogradu. Za poštnega ministra je imenovan podpredsednik narodne skupščine Vojko v v r k i č, po poklicu odvetnik iz Šabca, je svojčas pripadal izvršnemu odboru radikalne stranke in ki je bil pri majskih gojitvah 1935 izvoljen za poslanca ljubi-^'ega sreza. Za prosvetnega ministra ja ii imenovan vpokojeni pomočnik prometnega ministra Dimitrije Mag ar a-v i č, rodom iz Sremskih Karlovcev.
^■1 je gimnazijski profesor, gimnazijski lavnatelj, prosvetni inšpektor in načelnik
razlile ogromne količine nafte. Tudi železniška proga je na mnogih mestih pokončana. Delavci, ki bi morali vpostaviti vod in železniško progo, so bili po upor nikih prisiljeni k umiku.
materiala. Novo rusko letalo je krožilo v zraku 130 ur napram 127 uram, ki jih je doseglo podobno letalo nemške konstrukcije.
pMshseI v sdtm^ik (h fMadčmske
Prosvetnem ministrstvu v katerem odnošajev teh pokrajin, kateiih
BEOGRAD, 5. oktobra. »Vreme« objavlja članek pod naslovom »Preokret v ndnošajih do Madžarske«. V tem članku se navajajo sledeče misli: »Te vrste razgovori so poglobili podonavski problem, katerega racionalno in pravično rešitev pričakujejo nestrpno v vseh' štirih podonavskih državah. Ženevski razgovori so | predstavljali prvo etapo v normalizaciji
sodelo-
svojstvu je postal pomočnik prosvetnega jvanje Podstavlja aktivum, naspiotovanje Ministrstva. Na tem položaju se je svoj-! ?-a Pasivum. Razgovori, ki so se pričel« v dobro uveljavil.
Nova vlada bo danes dopoldne zapri
Ženevi, se bodo diplomatičnim potom nadaljevali. Diskusija mora obravnavati tri
s „	•-	_	-	_	-- -------- probleme. Prvič: enakopravnost Mad-
zena. V političnih krogih zatrjujejo, da; žarske pri oboroževanju. 2. Nenapadalni ■/n spremembe v vladi zgolj osebnega I pakt ter spoštovanje obstoječih mej. 3. acaia.	j Pravičnost za narodne manjšine in sicer
*** r   m n i m —■»■m—  i   m n tako za madžarske v državah Male an-
y	fante, kakor tudi za romunske, češkoslo-
^©cna Francija je potrebna!
Strupeni pljunki kuge
»Kmetijski list« poroča pod tem naslovom v štev. 36: »Mnogo smo že doživeli v slovenskem javnem življenju grdobij, nesramnosti in natolcevanj, toda zadnji čas se zdi, da hočejo slovenski »najboljši«, to se pravi slovenčevei in domolju-bovci celo same sebe prekositi. Nič jih ne moti, ko trdijo »uradno«, da oni zastopajo Kristusov nauk: »Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe! « V svojem tisku so vzlic temu nauku jeli kopičiti toliko podlega sovraštva in grdega zavijanja resnice, da bi se zgrozil čelo Ijudožr-ski divjaik, ko bi spoznal to ‘krščeno podlost. Hkratu, ko govorijo o miroljubnosti in obsojajo nasilje, pozivajo naravnost na pokolj in poboj, delo torej, ki se dovoli 'krepko obsoja že samo po sebi.«
V
Čudna morala
»Slov. beseda« noroča v štev. 36:	>0
moralni kakovosti sedanjih slovenskih po slancev se je že ponovno obširno razpisoval ljubljanski «Domoljub» in pokazal pri tem tako presenetljivo odkritosrčnost, da je neusmiljeno lopnil tudi po onih narodnih poslancih, ki so presedlali z Jef-tičeve liste, na kateri so bili izvoljeni in na katero so v dobi petomajske volilne kampanje sveto prisegali, v novo sedlo režimske JRZ. O teli lastnih poslancih, ki zastopajo v centralističnem Beogradu poleg obeh slovenskih ministrov in nekaterih 'bogudopadljivih senatorjev »čisto slovenske interese« t i centralističen način, je že ponovno izjavil, da so več, kakor dokazali svojo moralno in splošno ne kvalificiranost za narodne predstavnike slovenskega ljudstva v beograjskem parlamentu. O enem izmed teh JRZ poslancev, oziroma Jevtičevih uskokov, piše zanimivo poglavje tudi zadnji «Učiteljski tovariš«, ki pravi med drugim:	»Že v
marcu letošnjega leta je utemeljeval dr. Franc Šemrov v narodni skupščini učiteljske premestitve po službeni potrebi v Sloveniji z nekaterimi primeri najtežjih moralnih zločinov'. Ker ni navedel nobenega konkretnega primera, je ustvaril na ta način videz, kot da obremenjuje taki zločini vsakega, po službeni potrebi premeščenega učitelja. Takih premestitev je pa 'bilo v Sloveniji v zadnjih dveh letih veliko število. Na javno pismo v »Uči teljskem tovarišu« z dne 14. marca t. ]., ki ga je naslovilo na dr. Šemrova vodstvo naše organizačne sekcije, da bi navedel za svoje trditve konkretna imena ter tako izbrisal madež na časti vseh
vaške in jugosiovenske v Madžarski. Čutila se je že preje potrebno po spremembi odnošajev med Malo antanto in Madžarsko na osnovi obojestranskih priznanj in velike lojalnosti. Jugoslavija je kot prva država ob .pričetku tega leta spremenila svoje stališče do Madžarske ter ga oblikovala v odnošaje lojalnega in korektnega sosedstva. Pričakovati je, da bo pred-1 siednik vlade dr, Stojadinovič po ureditvi' premeščenih učiteljev, ker bi morali sma-odnošaiev z Bolgarijo in Italijo tudi našel trati sicer njegove izjave kot navadno
možnost sporazuma z Madžarsko. Dr. Stojadinovič je obvestil svoje kolege v Češkoslovaški in Romuniji glede namere ureditve odnošajev ob severni meji Jugoslaviji. Opozarjal je, da ni brez predhodnega sporazuma z zavezniki Jugoslavije misliti na dokončno ureditev odnošajev Jugoslavije do Madžarske.
Bmkmk pa imdmskik pmdmesBk
LONDON, 5. oktobra. Dnevno časopis-^ objavlja številne komentarje k izjavam
rancoske vlade o zajamčenju francoske- LONDON, 5. oktobra. Včeraj so an-*a gospodarstva v bodočnosti in izraža gleški fašisti pod vodstvom Oswalda Mo-,’Panje. da se bo Franciji vendarle posre- slcya priredili fašistične manifestacije. , da reši svoje notranje politične tež- Ob tej priliki so nastali težki spopadi med "n^e -!)ai!y Mail« pristavlja:	Močna,	fašisti in socialisti. Pri včerajšnjih de-
‘otna in prospevajoča Francija je Evropi monstracijah v jugovzhodnih delih Lon-otrebna. Velika Britanija spremlja vse dona je sodelovalo na eni strani okoli tj^rCl?e francoske vlade s toplimi simpa- 15.000 komunistov, na drugi strani po lan>i-	4.000 fašistov, med katerimi je bilo zelo
mnogo otrok, celo pod 10 letom. Za vpo-stavitev reda so mobilizirali 3000 redarjev. Izvršenih je bilo 111 aretacij. Komunisti so po ulicah priredili celo barikade. Ob zaključku demonstracij se je Mo-sleyu posrečilo, da je govoril eno uro, vendar pa pred zelo maloštevilnimi pristaši, ker se je večina razbežala.
kleveto, gospod narodni poslanec ni odgovoril in vztrajno molči še do danes. Za komentiranje te vztrajnosti si lahko prihranimo sleherno besedo. Tudi nam se zdi vsaka beseda odveč. Kaj moremo vsi za to, če pa so kranjske klobase, zaušnice in pa okusi odnosno pojmovanja o morali ter časti v naši mili domovini tako zelo različne...«
Kruh
»Slovenska beseda« poroča v št. 36: »Na Francoskem se dobi za 100 kg pšenice toliko denarja, da je mogoče zanj kupiti 61 kg kruha. V Zagrebu —- tako je izračunal »Hrvatski list« — pa se dobi za 100 kg pšenice le 25 kg kruha. Vse drugo pojedo žitni špekulanti. Pri nas v Sloveniji je seveda kruli še dražji.«
Hutitmui Amg&edi
Gogoljev »Revizor" v mariborskem gledališču
Tudi mariborsko gledališče je v soboto
2.	t. m. proslavilo pomembni jubilej 100-letnice Gogoljevega »Revizorja«, vele-umetnine, vekotrajne in vedno aktualne. Žlahten humor. Klasična ruska komedija, ki je na višku ruske dramske književnosti. Situacijske komike na pretek, da se lahko na široko nasmeješ in razveseliš. Te podobe izžarevajo nadčasovnost, nad-prostornost. Splošno človeške poteze imajo in dajejo s tem tej edinstveni komediji značaj in pomen velike satire. J. Kovič je kot odrski oblikovalec doprinesel dokaj izvirnega v okvir sobotne otvoritvene predstave. Mnogokje je bilo obtipati povdarke groteske in kolektivno usmerjenega podajanja. Krožni horicont se je prvokrat dobro uveljavil. Izvirno m racionalno zasnovano pozoriščno okolje je nudilo obilo slikovitosti. Sredi teh smešno resnih podob in dogodivščin so na mariborskem odru zrasli predvsem trije vrhovi: mestni poglavar Pavla K oviča, Na krstov Ivan Aleksandrovih Hlestakov in Gorinškov Osip. Prvi viharen navzdol, upogljiv navzdol, drugi neizrečeno hudomušen in pretehtan — prava mojstrovina! — tretji smešen in zabaven, mestoma celo močno polzeč v karikaturo. Okoli teh treh vodilnih nosilcev so se nagnetle ostale podobe, ki so mnogo skrbele za zabavo in dobro voljo. Vsi so se zelo potrudili in prizadevno Sodelovali od E. Zakrajškov e. B. R a S’b e rge r j e v e, E. Kraljev e, D. Savino ve, S. Starčeve pa do J. Košute, P. R a sb e r g e r ja, E. Groma, A. H a r a s t o v i č a, M. Košič a, M. V e r d o n i k a, P. M a 1 c a, L. Sta n-dekerja, S. Gorinškov e, J. C r-n o bo r i j a, F. Blaža, F. D u j e c a, D. Turka, A. Horvata in F. B 1 a t n i-k a. Režiser J. Kovič jih je vse ^miselno uravnal in pametno vodil. Občinstva je bik) skoro polno dvorano.
P. Preradovič: Najboljša ideja tete Olge
Tipična meščanska, salonska komedija. Ni v njej veliko novega in svojskega, pa tudi ne preveč aktualnega. Tehnična stran (ne vsebinska) predstavlja moč te Preradotfičeve komedije. Pod spretno režijo dobro preizkušene in pametne tete Olge se brez prelomov izvrši prehod dveh mladih v etruskologijo iztirjenih zakoncev iz stanja nenaravnega zakona v pravi resnični zakon. Vmes je obilo klenih dialogov ter raznih, komaj čutnih stre lic na pretirani intelektualizem, filmarsko pretiranost, žensko emancipacijo. Podoba tete Olge zahteva prave umetnice. K r a-
V ..srebrni" dobi živimo i
««
V	vseli državah so gotovo najbolj pereča gospodarska vprašanja. Finančni politiki, ki skušajo reševati ta vprašanja, nalete posebno pri denarnem vprašanju na problem: zlato - srebro. Mišljenja o tem problemu so zelo različna. S tem problemom se posebno pečajo v Združenih državah ameriških. Kajti, dvig cene zlatu ne pomeni drugo, ko razvrednotenje vrednosti papirnatega denarja — tudi v Ameriki. Drugače pa je »srebrom. In prav to ne bi smelo biti tako svobodno, po ameriških in deloma tudi angleških željah, kar mnogi nasprotniki zlata želijo napraviti iz zlata: namreč navadno blago. V gotovi stopnji naj bi prav srebro bilo to, kar ni zlato: namreč trdno vrednostno merilo. O tern se bavita zlasti ameriški zaklani tajnik Morgenthau in angleški Fir Frederic Phillips.
Problem, ki ga presojata oba finančna politika, je važno svetovno vprašanje in vprašanje vseh časov, kajti današnja »srebrna doba« noče odstopiti svojega mesta »zlati dobi«, katere samovlada je zelo dvomljiva. V tisočletjih lahko opazujemo v vseh pokrajinah, da ni človeštvo, ki je kovalo in uporabljalo denar, nikdar živelo v »zlati dobi«, marveč vedno le v »srebrni dobi«. Mišljenje, da je človeštvo vedno računalo v zlatu, bi bilo prav tako enostransko in torej napačno, kakor bi bila trditev, da je živelo le ob kruhu (kjer pozabljamo na riž in druga hranila). Odkar poznamo zlato, so ga ljudje smatrali in cenili kot znak bogastva in pa osnovo velikega premoženja. Kljub temu so pa povsod plačevali s srebrom, računali v srebru. Za mase človeštva je bilo zlato v vseh časih vsakodnevnim pojmom tako tuje, skoro nevidno, kakor v večini držav — danes zopet. Še v 18. stoletju so bili- tolarji in njim podobni srebrniki v Evropi to, kar so bili tolarji Marije Terezije še do včeraj v Abesiniji. In prav v deželah, ki so prenapolnjene s prebivalstvom, Indija in Kitajska, je še danes tako. Šele lansko leto so v novi Kitajski radi velike zmožnosti . njihovega ministra
1 j e v a je v njej briljirala. Ustvarila je lik, h kateremu ji je treba iskreno čestitati. N a k r s t se je že v Nušičevem »Dr« izkazal v tovrstnih vlogah in je kot Robert prekosil vse stvaritve v tej smeri. S. Starčeva je bila prepričevalna v prvem delu komedije kot etruskologinja, pa tudi v drugem delu kot ženska. Gorinškov dr. Koks je bil krepko in groteskno poantiran, P. Kovičev dvorni svetnik in prijatelj rodbine se je odlikoval s pri rodno dobrodušnostjo. Razigranost in življenjska lahkotnost je sevala iz Lye
financ dr. Kunga prevzeli zlato podlago. Najprej seveda uradno, kajti predno se bodo mase kitajskega prebivalstva, ako se sploh bodo, navadile računati v zlatu, bo minilo precej časa. Prav *a trdna stopnja, ki jo je imelo in jo še ima srebro, kot vrednostna kovina, pri narodih južne-in vzhodne Azije, v celoti skoro pri mi-ljardi ljudi, je napotilo vlado Združenih držav, da zavaruje srebro s svojimi trgovskimi in političnimi ukrepi pred pro-pastjo, pred izgubo njegove denarne vrednosti. Srebru hočejo dati neko stalno vrednostno stopnjo za denarno podlago tudi v svoji državi, najmanje pa za dopolnilo zlate podlage. *
V Združenih državah in v vseh drugih državah ima srebro dvojni pomen: kot blago in kot plačilno sredstvo. Z ozirom na svetovno produkcijo surovega srebra so Združene države udeležene z 22—23% a z rafiniranim srebrom celo s 50%. Zato je razumljivo, da se Amerikanci toliko bavijo s tem vprašanjem in hočejo dati srebru stalno vrednost. Važnejša kakor je vrednost novopridobljenega srebra je vrednost v stoletjih nakopičene zaloge srebra na Kitajskem, v Indiji in drugih deželah, kajti od tega srebra zavisi znaten del blagostanja in s tem plačilna moč teh pokrajin. Amerikanci so imeli dvojen povod, da »srebrno dobo*, ki v velikem delu sveta stvarno obstoja, takorekoč aktivirajo, ter ožive v svoji zunanji trgovini. Za to pa ni drugega sredstva, kakor: treba je zvišati vrednost srebra, poskusiti s stabilizacijo njegove cene in ga postaviti na stopnjo vrednostne kovine.
V ta namen so naredili troje. Sklenili so (1933) z vsemi na srebru bogatimi državami dogovor, da omeje prodajo srebra na 35 miljonov unč (okoli 1 milijona kg) letno, ki se naj izvozijo iz Indije. Kupoval; so srebro, najprej domače, po višji ceni, kakor je bilo dosedai na svetovnem trgu, in to po stalni ceni: 77. 57 centa današnjega dolarja za unčo. In tretje: potrdili so. da bo četrtina njihovega denarnega kritja — srebro. Poskus, na tak na-
P. R a s b e r g e r j e v e in C r n o b o r i-j e v e g a Campolskega. Slava Gor insko v a je nastopila kot filmska debitantka. Plašč Lye v prvem dejanju je iz prijaznosti posodila znana tvrdka Petra S e m k a. Bilo- je veliko zabave in dobre volje, le žal, da so klopotci premotili mno ge Mariborčane, da so v krasni jesenski nedelji dali okoliškim postojankam prednost pred našim Talijinim hramom, ki bi bil sicer lahko zbral še obilo prijateljev neprisiljene, prijetne zabave in razvedrila.	—v.
čin zvišati vrednost srebrnih zakladov v državah kakor je Kitajska, je ime! kajpada najprej kritične posledice prav za te države: njihovo srebro je potovalo ven. Kitajska je morala prav pred zvišanjem vrednosti srebra — ubežati v zlato valuto. Vsekakor pa jim je dovolila ta reforma, skupno z medtem nastopajočo stabilizacijo cene srebra, zamenjavo srebra z nekim delom »steriliziranega« amerikan-skega zlata. Ameriško srebrno kritje vse kakor še ni doseglo postavke, ki je bil* predvidena in določena po odnosu z današnjim zlatim zakladom v Združenih državah na približno 1,9 miljarde dolarjev.
Sorazmerno prav posrečena, čeprav n® zagotovljena, je ,pri tem ustalitev cene srebra. Vrednostni odnos bele kovine proti zlatu stoji — v Londonu — v razmerju 1:69, v Ne\v Yorku (zaokroženo) 1:60. Po nekem letnem poročilu (1933) ie padlo srebro- celo na 1:76. Še par let pred tem je bila vrednost srebra, določena P& zlatu, dvakrat višja. Okoli 1. 1920, pa je doseglo zlato precej občuten odnos, namreč 1:20. V povojnih letih po ne samo, da so se cene srebra močno omajale, temveč se je kriza izvila neposredno radi srebrnega blaga: produkcija je takoj nazadovala. Vsekakor pridobimo danes sedemkrat (po teži) toliko srebra ko zlata. Tako ne bo »srebrne dobe« še kmalu konec.
UoifuiHskc
Iskra z ognjišča zanetila požar. Sinoči okrog pol sedmih se je iznad Štatenberga pri Makolah nenadoma gosto zakadilo in kar nato so v mračno nebo švigal: plameni. Gorela je samotna viničarija Kodriča Karla, od katere je v kratkem času ostalo le kup razvalin in tlečega tramovja, lleče iskre, ki so ostale na ognjišču krušne peči, so namreč povzročile, da so se kmalu po njegovem odhodu vnele saje v lesenem dimniku. Ogenj se je nato razširil na slamnato streho in hipoma je bila vsa viničarija v ognju.
|	Mežke
Potrjena poravnava. Potrjuje se porav nava, ki jo je sklenil trgovec Tomaž Breznik v Ptuju s svojimi upniki, katerim plača 40% njihovih terjatev v štirili enakih zaporednih tromesečnih obrokih.
Posojila kmetom. Kakor poroča Privi-ligirana agrarna banka, bo PAB tudi letos dajala posojila kmetovalcem na žito in koruzo, ki je spravljeno v skladiščih-
t JOSIP ŠINKO :
Moji spomini
(Sličice iz slovenskih narodnih borb pred in med vojno).
Da izpolnim dano Ti obljubo, evo moje spomine! Zanimivosti ne išči v njih, kar boš v njih našel, so dejstva, kako pravični so nam na naši grudi bili Nemci, ki sedaj toliko kričijo, kako krivična jim je Jugoslavija.
MOJA DIJAŠKA LETA V MARIBORU.
Zbogom latinščina! — škof Stepischnig in »Ilirija oživljena«. — V Slovanski čitalnici v Mariboru. — S Tomšičem in Jurčičem. — Matura. — Na slovenskem taboru v Ormožu.
Rojen 14. februarja 1851 v Središču sem bil po očetovi smrti I. 1854. v vzgoji dobre mi matere Katarine roj. Seinkovič, ki je do polnoletnosti mojega brata vodila gospodarstvo. L. 1863. je zročila posestvo bratu, pridržala pa si je vinograde in iz njih dohodkov krila stroške moje odgoje. Po dovršeni — takrat dvorazredni — šoli v Središču sem stopil 1. 1862. v tretji razred ljudske šole v Mariboru. Moj bratranec Matija Šinko, profesor bogoslovja, me je vzel v oskrbo, pa ne, kakor mi je pozneje neki slovenski list očital, da šem kot dijak užival dobrote duhovnikov, pač- pa proti plačilu. Potem sem moral stopiti v gimnazijo, v kateri pa sejn iz latinščine propadel in 1. 1864. vesel stopil v realko.
Na realki sem bil ljubljenec učitelja Honiga, ljutomerskega rojaka, ki je na zavodu učil zemljepis in slovenščino. Posojal mi je slovenske knjige, moral pa sem mu pri vrnitvi vedno vsebino navesti. Tudi mi je dajal slovenske pesmi v deklamiranje. Pri končni izkušnji sem v navzočnosti škofa Stepischniga deklamiral med drugimi tndi »Ilirijo oživljeno«. Ko sem končal, se je obrnil škol k Honigu rekoč: »Das ist ja cin antiosterreichisdies
Gedicht« (to je vendar protiavstrijska pesem). Honig pa se je nasmejal in nekaj škofu v uho povedal, nakar sta se oba smejala.
»Slovenska čitalnica« je imela takrat svoje prostore v Schrammelnovi gostilni, če so uprizorili gledališko igro, me je vzel bratranec s seboj. Igrali so večinoma dr. Prelog, prof. šuman in njegova soproga. Duša gledaliških predstav je bil dr. Prelog, izdajatelj »Slov. Gospodarja«, katerega pa mi bratranec — dasiravno naročnik — ni dal citati, češ da sem tu za učenje in ne za politiko. Pojnagal sem si na drug način: bratranec mi je dajal na račun moje matere denar za učne potrebščine. Od tega sem dal vsak teden pet krajcarjev na stran in si kupil vsak petek pri knjigovezu Novaku izišlo številko »Slov. Gosp.« ter jo skrivoma čital.
*
Po dovršeni realki (dva razreda!) sem bil premlad za sprejem v učiteljišče. Moral sem leto dni čakati, šel sem k sodniku Weixlerju, nadučitelju v Cmureku, znanemu sadjarju, kjer sem se praktično učil sadjarstva. Silil me je tudi h godbi, pa za njo ie manjkalo veselja.
*
L. 1867. sem stopil v mariborsko učiteljišče. Imeli smo večinoma nemške učitelje, vsi predmeti so se poučevali v nemščini, slovenščina samo štiri ure v tednu. Tačas sta bila v Mariboru Tomšič in tudi Jurčič. Tomšič nas je vabil k sebi, ob nedeljah in praznikih smo hodili z njima na deželo, največkrat k Sv. Petru. Na teh izletih nas je Tomšič bodril za narodno delo in v ognjevitih besedah slikal krivice, katere trpi naš narod. Jurčič pa je tih in miren iiodil z nami, in če je med potjo opazil kako starko, je prisedel k nji in se po cfclo uro z njo razgovarjal, potem pa prišel za nami. Tomšič je bil lep, visok mož s polno brado, zato so ga Nemci krstili za »\vmdir-her Heiland -. Kaj ie delovnega, neustrašenega borca za narodne pravice pognalo v prerano
smrt, ostane neznano. Ko sem se pozneje* oženil z nečakinjo dr. Modrinjaka, mi je ta pripovedoval, da je bil tudi on poklican v komisijo na Tomšičevo obdukcijo. Komisija je našla, da se je Tomšič zastrupil, in dr. Sto-ger je posmehljivo zahteval, naj se vzrok smrti objavi. Dr. Modrinjak pa mu je rekel: »Mar bi Vam bilo ljubo, če bi Vaš za narod denavni mož storil, kar je Tomšič, in bi se to javnosti sporočilo?« Nato je dr. Stoger odJ jenjal od svoje zahteve. Spomnim pa se, da nam je Tomšič večkrat potožil, da ne more »Slov. Naroda« tako urejevati, kakor bi rad, ker je večina naročnikov duhovnikov.
*
Učitelj petja nam je bil na učiteljišču Miklošič. Peli smo slovenske pesmi in njegove skladbe, prvo in drugo mašo, katere smo tudi večkrat peli pri cerkvenih slavnostih v okolici, kamor so nas vabili. Nekoč nas vpraša Tomšič, če ne bi tudi v čitalnici peli. Nismo mu upali obljubiti, svetovali pa smo mu, naj vpraša našega slovenskega učitelja Krajnca. Ta mu je odgovoril, naj le gremo v čitalnico, da se bomo bolj privali slovenščine, in šli smo. Slučajno je bil ta večer sestanek volilcev. mi smo peli in se dobro imeli. A že drugi dan so doznali za to naši nemški učitelji. Takoj za popoldan je sklical ravnatelj Janežič konferenco, na kateri je učitelj Stop-per predlagal našo izključitev, češ da obiskujemo politične shode. Učitelj Krajnc se je zavzemal za nas. Ko pa je videl, da bo propadel, je prosil ravnatelja za dva-dnevni dopust, češ, da bi bilo krivično, učiteljiščnike, ki na zavodu nimajo priložnosti vaditi se v slovenščini, izključiti zato, ker hodijo v slovenska društva. Vsi s° takoj slutili, da hoče Krajnc k deželnemu šolskemu nadzorniku dr. Močniku, s katerim sta bila intimna prijatelja. Ostali so brez sklepa, mi pa, ki smo pri vratih prisluškovali, smo odšli -— pardonirani,
(Dalje.).
^ kaiies&m
Težave dunajskih gospodinj. Kar neverjetno se sliši: Dunajske gospodinje težko dobe hišne pomočnice ali — kakor Pravijo nemoderni ljudje — služkinje. Še pred leti je ponudba presegala povpraševanje, danes pa je narobe: zlasti manjka dobrih kuharic, ki bi pa opVavljale tudi druga domača dela. Dunajske gospodinje se nerade ukvarjajo z začetnicami, ki ne znajo dosti, a niso dosti cenejše kakor spretne moči. Hrana in stanovanje staneta pri obeh enako, razlika v plači je minimalna. Gospodinjske šole, osnovane ‘kot »Delovno leto« za žensko mladino, ki je dovršila šolo, se trudijo prepričati gospodinje, da je izobrazba njihovih učenk ne le enakovredna, temveč celo temeljitejša od one, ki so si jo pridobile pomočnice v službi pri raznih gospodinjah. Seveda se je organizacija gospodinj — men t*a najmočnejša ženska organizacija — zanimala, od kod naenkrat tako pomanjkanje dobrih hišnih pomočnic. Poleg odtoka hišnih poslov v industrijska pod je t-)a zaradi izboljšanja položaja v industriji — je bil dognan kot glavni vzrok Pomanjkanja namestitev 15.000 dunajskih hišnih pomočnic v Angliji v ‘e'ku zadnjih 2 let, ker je tam plača sorazmerno 'boljša in ker je nedelja v večini angleških rodbin še danes tako stroga, da se skoraj vse v soboto pripravi, tako da ni v nedeljo dosti dela in so debeta prosta. Zato ni čuda, da v Avstriji dolgotrajni študij ženske mladine naza-k duje, ker pač vsako dekle stremi za tem, da zasluži, za kar je pri študiranih tako ]nalo izgleda.
Ali naj žena tudi duševno pomaga •nožu. Ločitvenih procesov je dandanes vedno več. Mnogo je zakonov, kjer se mož in žena razideta že po nekaj mesecih ali celo tednih. Razvaline zakonskega življenja nas opominjajo k temu, da v vseh takih in podobnih slučajih ne more biti nekaj v redu. Mnogo imamo razbitih zakonov po ženini krivdi. Žena, ki svojega moža ne razume in ki se v njegovo službo ter vse, kar je s to službo v zvezi, ne more orživeti, ni sposobna za mirno zakonsko sožitje. Vse, kar doživlja mož krogu svojega poklica, je nedvomno bistveni sestavni del njegovega življenja. Biti žena ne pomeni samo skrbeti za moževe telesne dobrine, temveč biti možu zvesta tovarišica tudi v duševnem pogledu. Mnogo je še žena, ki nimajo za možev poklic prav nobenega smisla in razumevanja, ker je njim ta stran življenja popolnoma tuja. Žena bi morala po vseh pravilih gojiti čim večji interes za moževe posle ter gledati na to, da je o njih vsaj površno informirana. Vsaka jeza, nerazpoloženie ter neuspeh zakonski mož veliko lažje prenese, ako se zaveda. da ima poleg sebe nekoga, ki ga razume, tem lažje, če ima pri sebi nekoga, ki mu lahko nudi tolažbe ter pomoči. Mnogo je poslovnih ljudi, ki se pred vsako spremembo v poslovanju (trgovci n. Pr. pred vsakim večjim naročilo;.! ali Prodajo) pred končno odločitvijo poraz-Sovore s svojo ženo. Baš radi tega 'e naloga vsake žene. da sem čimbolj uve-e v poslovanje svojega moža, ker živi °d tega vsa družina in mora biti to poslovanje skupen interes.
Žena in kolesarstvo. Ko je pred neko-ko leti prva žena v Mariboru sedela za avtomobilskim volanom, ie bilo to za Mariborčane atrakcija prvega reda. Danes to ni več nobena posebna atrakcija n je v Mariboru mnogo dam, ki same šofirajo. V tujini so se ljudje na to že ^avno privadili. In pri nas? Že vedno se s >šijo glasovi, ki pravijo, da za žene ni lc drugega kakor »da primejo v roko Kuhalnico« in da je šport domena moš-Slično je pri nas tudi s kolesarstvom.
£ o neda vnega so žene, ki so se vozile s plesom zasmehovali. Danes pa, ko za-. 2ema kolesarstvo ogromen razmah, e tendenca ta, da se že ne zainteresirajo a ta koristni in zdravi šport. Kolesar-K-Vo Pa ima tudi svoj praktični pomen. ^ ko dinarjev prihrani ona žena, ki se b°zi s kolesom iz periferije v mesto, ki J -1!li morala drugače izdati za avtobus, kol V enem 'etu se izdatek za nabavo , !esa amortizira. Kolesarstvo je tudi “ *'n> šport, ki ga gojijo vsi sloji prebi-s Stva' ^°trebrno je videti razmah kole-;,fva v drugih državah, potrebno je eti krasne ceste in prizadevanje me-
zamBuaonBnmm
Pazite na gobe! Osem žrtev strupenih gob!
Delavčeva žena Marija Kmetičeva, stanujoča v Dajnkovi ulici 8, je včeraj popoldne v gozdu okoli Treh ribnikov nabralo košaro z gobami, ki jih je proti večeru nesla domov. Ker je nabrala precej gob, jih je tudi prodala sosedom, ki so jih pripravili za večerjo. Okoli 20. ure, uro po večerji, pa je Kmetičeva, ki so imeli za večerjo gobe z rižem, postalo nenadoma tako slabo, da so pričeli vsi družinski člani, žena, mož in hčerka, bruhati. Tudi pri Gobčevih, ki jim je Kmeti-jčeva za 6 Din prodala gobe, je vsem postalo slabo, prav tako tudi Eferlovim, ki iim je tudi Kmetičeva prodala gobe. Ker je bilo vsem vedno bolj slabo, so okoli polnoči poklicali mariborske reševalce, ki so prepeljali v bolnišnico 8 oseb, ki so
i postale žrtev zastrupljen ja z gobami. So j to 17 letna Viljemina Kmetičeva, 60 letna Rozalija Gobčeva, 16 letna Milica Koba-tova, 16 letna Olga Eferlova, 34 letna Elizabeta Kolarjeva, 7 letna Marija Kolarjeva, 27 letni Rudolf Mole in 47 letni Al. Kmetič. Nekateri, ki so tudi zavžili gobe, ki jih je nabrala včeraj popoldne Kmetičeva in ki jim je tudi postalo slabo, so si pomaigaii na ta način, da so pili mleko in črno kavo, tako da ni imela zastrupitev večjega učinka. Zastrupljencem, ki so jih prepeljali v tukajšnjo bolnišnico, so takoj izprali želodec, vendar je zdravstveno stanje nekaterih še vedno zelo resno, zlasti pri tistih, ki so zavžili gobe v večjih množinah. Vsi zastrupljenci stanujejo v vagonarski koloniji v Dajnkovi ul.
Lavo Arko
Življenje se kuje iz sebe in se po svojih veonoživih apriornih zakonih razrašča v brstje etičnega iti moralnega bistva. Zato pa človek tako ceni moža — osebnost. Danes, ko živimo v nekem gospodarsko. socialno, moralno- anal it i čn em stanju, dajamo takim značajem —grčam toliko jačji naglas in to 'bolj podzavestno kot zavestno — kot po nekem tajnem ukazu.
S takim razpoloženjem smo prisostvovali v četrtek predpoldne v telovadnici zboru dece 3. deške osnovne šole, ko se je poslovila od svojega upravitelja s tako iskrenimi in ganljivimi besedami, da so zarezale njej in odrastlim neizbrisno sled. Iz njenih in upraviteljevih izvajanj smo razbrali njih medsebojno bližino in navezanost. — »Dooral ste, naš dobri, plemeniti oče, katerega srce je bilo veliko, veliko mehkejše od njegove ostre besede. Poklanjamo vam na pot počitka ljubezen za ljubezen. Nebo Vam nakloni mnogo zdravih in prijetnih dni! Zdravo!«
S tako iskrenostjo se poslavlja dobra deca od plemenitega člo v eka-vzgoj i t elj a.
Isti večer se je sestalo učiteljstvo te šole v Reherjevi dvorani, da se poslovi od svojega upravitelja z ono iskrenostjo, ki je 'bila njihova značilna poteza ves čas skupnega službovanja. In tudi tukaj je od več strani odjeknilo: Zapušča nas naš dobri, iskren tovariš, prav tak, če ne še boljši človek lastnih onih vrlin, ki jih pravkar, v tem resnem času, tako zelo pogrešamo: pravičnosti, poštenosti, objektivnosti. Ta etična trojica, ki je bila njegovo najvišje načelo in življenjski pravec, je edina mogla pričarati v njem ■tako privlačno sredino. Iz njegovega že davno ustaljenega in nepremičnega pogleda na življenje in svet plamti dosledna in trdna ljubezen do jugoslovanske zemlje in krvne zajednice ter globoka vera v slovansko skupnost. Tukaj sta bila izhodišče in cilj njegovega dela. —
Naj govore besede, ponovno podčrtane od več tovarišev:	Iskrenost	trdno
sklenjenih tvojili tovarišev je nedvomno visoko nad mrtvo skliukano črko ali črto, ki ti mogoče namenoma odreka priznanje za tvoje težko in vztrajno petintridesetletno vzgojno delo. Mogoče je nekje zanikano tvoje telesno in duševno zdravje, ki ga svet lahko bere s tvojega lica. Kličemo ti: Še mnogo let tako zdrav in čil kakor si danes!
Iz železniške službe. Premeščen je k'on trolor Rudolf Soklič iz Pragerskega na Rakek.
»PUTNIK priredi od 17.—18. oktobra dvodnevni izlet z luksuznim avtoka-rom v Trst in Gorico. Popolen aranžma samo Din 175.—,
Iz policijske službe. Zvaničnica pri predstojništvu mestne policije v Mariboru Terezija Tinta je bila premeščena k upravi policije v Ljubljani.
Nočno lekarniško službo imata ta teden Minafikova in Remsova lekarna.
rodajnih faktorjev, da se kolesarstvo čim bolj razvije. Tudi pri nas se kolesarstvo med ženami lepo razvija in postaja dan za dnem popularnejše, saj je kolesarstvo šport, ki v pravem smislu besede krepi telo.
Koroškim Slovencem hočejo Mariborčani in okoličani to nedeljo, 10. oktobra,
dokazati, da nanje niso pozabili. Mariborska podružnica Branibora in Klub koroških Slovencev vabita k manifestacij-skemu zborovanju, ki ga z bratskim sodelovanjem mestnih in okoliških narodno obrambnih, prosvetnih, telesnovzgojnih, strokovnih in drugih organizacij priredita v veliki dvorani mariborskega Narodnega doma v nedeljo 10. oktobra ob pol 11. uri predpoldne. Gre za izraz ljubezni našim sonarodnjakom na Koroškem in za to, da ob tej priliki manifestiramo za njihove pravice. Slišali 'bomo dva govora
o	položaju in stanju v slovenskem delu Koroške, nadalje petje združenih moških zborov Ipavčeve pevske župe. Prepričani smo, da se ‘;o vse, kar je slovenskega, te manifestacije udeležilo. Ker pa moramo z zborovanjem točno ob pol 11. uri začeti, prosimo, da občinstvo zasede dvo rano že pred napovedanim časom.
ADVOKAT~
CVETKO BRANKO
je olvoril svojo pisarno v Mariboru, Sodna ul. 9/II-(Palača Delavske zbornice'
Članstvu mariborskih sokolskih društev
Meddruštveni odbor opozarja vse članstvo mariborskih sokolskih društev na sledeče prireditve, ki bodo koncem tega tedna:
1. v petek zvečer dne 8. oktobra ob 20. uri žalni koncert v spomin Nj. Vel. blagopok. kralja Aleks. I. Ujedinitelja pevskega društva »Jadran« v frančiškanski cerkvi, katerega naj se Sokolstvo udeleži v čim večjem številu.
2. Obvezna za vse članstvo pa je KOMEMORACIJA za blagopok. kraljem Aleksandrom I, Ujediniteljem dne 9. oktobra ob 20. uri v Narodnem domu in
3. Obletnica koroškega plebiscita v nedeljo dne 10. oktobra ob pol 1*1. uri v Narodnem domu.
Dolžnost vsakega Sokola je, da se teh prireditev udeleži ter manifestira s svojo navzočnostjo za nedeljivost in nedotakljivost jugoslovanskega narodnega in državnega edinstva. Bratje Sokoli in sestre Sokolice, pokažite svojo disciplino! — Zdravo!
Zborovanje lekarnarjev. V nedeljo je bil pri »Orlu« 5. redni letni občni zbor Kluba lekarnarjev v Mariboru. Otvoril in vodil je občni zbor predsednik mag. Vidmar. Klub, v katerem so včlanjeni skoro vsi lekarnarji na teritoriju bivše mariborske oblasti, deluje uspešno za procvit svo jih članov. Tudi si klub prizadeva, da bi vsi člani pristopili k posmrtninskemu fondu, ki je važna institucija za člane. Pri volitvah je bil izvoljen naslednji novi odbor: mag. Vidmar, predsednik, mag. Orožen (Ptuj) podpredsednik, mag. Mi-nafik tajnik, mag. Maver blagajnik. Odborniki mag. M. Savost, Albaneže, Posavec (Celje). Namestniki: Prausteter (Ormož), Konig, Vaupot in Rems. Preglednika računov Devide (Sv. Lenart) in Tomič (Marenberg).
Ni bila zadavljena! Včeraj smo poročali, da so našli na cesti med Limbušem in Vrhovdolom mrtvo 581etno posestnico Pavlo č e h o v o iz Vrhovdola pri Limbušu. Ker je bila glava pokojne Čehove čisto modra in so domnevali, da je postala morda žrtev kakšnega zločina, so orožniki zadevo prijavili tukajšnjemu državnemu tožilstvu, ki je odredilo sodni komisijski krajevni ogled ter obdukcijo trupla, ki ga je včeraj popoldne izvršila sodna komisija, ki so jo tvorili gg. sodni zdravnik dr. Jurečko, državni tožilec Sever ter preiskovalni sodnik Rebula. Obdukcija trupla pokojne Čehove je dognala, da je pokojna umrla na posledicah srčne kapi.
Klub koroških Slovencev v Mariboru
vabi svoje člane na glavni letni sestanek, ki bo v sredo dne 6. t. m. ob 20. uri v klubskih prostorih pri Povodniku.
Spored v Veliki kavarni in Zaharov* pevci zadovoljijo vsakogar.
Učiteljski abituriienti! V soboto 9. t. m. ob 3. popoldan je občni zbor v Pedagoški centrali. Pridite vsi!
Opozarjamo javnost na cerkveni koncert društva Jadran, pri katerem sodelujeta tudi odlična umetnika Fani Brandlo-va in Blaž Ornič. Vstopnice pri Zlati Brišnik.
Oblačno in vedno bolj hladno bo vreme .v smislu dunajske vremenske napovedi.'
Veli Joža pride 16. oktobra pod kraski
i	a t ni k v Narodni dom. Istrani ne zamudite te izredne prilike!
Mojstrska izpitna predavanji. Tečaj mojstrskih izpitnih predavanj se začne v petek dne 8. oktobra. Udeleženci se zberejo ob 7.30 uri zvečer pred državno deško meščansko šolo v Krekovi ulici. — Kdor se je pravočasno priglasil, dobi o 'tem posebej pismeno obvestilo.
Znatne olajšave v turističnem in izletniškem prometu iz Avstrije in Italije v Jugoslavijo. Kakor smo že večkrat poročali je Tujskoprofnetna zveza »Putmk« v Mariboru pristojna oblastva ponovno opozorila na občutno škodo, ki jo trpi naš (turistični in izletniški promet iz inozemstva vsled predpisa, da je znižani turistični vizum (Din 10.—) vezan na najmanj 3-dnevno in največ 90 dnevno bivanje v #taših krajih. V svojem prizadevanju, da se ta nedostatek odpravi, je Tujskopro-metna zveza dosegla poln uspeh. Ministrstvo za zunanje zadeve je sedaj vse zadevne omejitve za izdajo turističnega vizuma turistom iz Avstrije in Italije v Jugoslavijo ukinilo ter sedaj izdaja turističnega vizuma kakor za individualne tako tudi za kolektivne potne liste ni več vezana niti na minimalno niti na maksimalno bivanje v naših krajih. S to novo olajšavo se bo brezdvonmo v izdatni meri dvignil izletniški in posebno weekendski promet iz Avstrije in Italije pred vsem v Slovenijo.
Vojaška registracija poljskih državljanov. Konzulat republike Poljske v Ljubljani poziva vse na ozemlju dravske banovine bivajoče poljske državljane, ki letos dovršujejo 18. in 20. leto življenja, da se tekom meseca oktobra in novembra zglase na konzulatu radi vojaške registracije osebno ali pismeno in po možnosti predlože dokumente, katere imajo. Prav tako naj se javijo oni poljski držav Ijani v starosti od 18 do 50 let, ki doslej niso izpolnili te dolžnosti in še nimajo potrdila o registraciji.
Kolo sreče. Krajevni odbor Udruženja vojnih invalidov v Mariboru je priredil v nedeljo dne 4. oktobra 1937 ob 14. uri na Trgu Svobode javno dobrodelno invalidsko tombolo v korist in podporo svojim najrevnejšim vojnim žrtvam in članom tega odbora, katera prireditev in udeležba je pri lepem jesenskem vremenu vsestransko zadovoljivo uspela. Sreča je bila mila sledečim: Prvo tombolo Din 2.000 ■v gotovini je zadela Kari Katarina, vdova po krojaču, stanujoča v Mariboru, Spla varska 7. Drugo tombolo Din 1000 v gotovini Janko Pihler, vrtnar v Zg. Radvanju. Tretjo tombolo, damsko kolo, Jožef Lorber, pomožni delavec, stanujoč v Ma-ribru, Koroška c. 81. Četrto tombolo, moško kolo, Le peni k Martin, pomožni delavec, stanujoč v Studencih, Slomškova ul. 5' tombolo Din 500 v gotovini Terezija Škrabi, tov. delavka, stanujoča v Studencih. Aleksandrova ul. 27. Šesto tombolo 5 nit., svile za žensko obleko, Mlač Marija, zasebnica stanujoča v Mariboru, Ob brodu 5. Sedmo tombolo dve fini odeji je odnesla Mraz Elizabeta, vdova po žel., stanujoča v Mariboru, Jezdar-ska ul. 1. Osmo tombolo voz premoga pa je odpeljala Ferk Pavla, delavka, stanujoča v Stud-sncih, Poljane 4. Deveto tornb. vrečo fine moke je dobil Lešnik Avgust,
Stran 4.
Mariborski »V e č e r fi i k« Jutra
V Mariboru, dne 5. X. 1937
paznik, stanujoč v Mariboru, Smetanova .38 in deseto tombolo je zadel (boks kožo) Lebar Maks, tkalski mojster, stan. v Mariboru, Koroška c. 84.
Upokojitve v učiteljski shižbi. Upokojeni so: Anton Mušič v Hočah pri Mariboru, Ulrilt Hauptman, Ribnica na Poli.; Aladar Vertež, Hodoš; Ivan Kuraž, Dravograd; Adela Fabiani, Zreče pri Konjicah; Marija Ješovnik, Pobrežje pri Mariboru; Franc Pole, Ponikva; Ivan Černe, Gorice pri Gornjem gradu; Karel Mavrič, Gornja Radgona.
Iz poštne službe. Napredovali so:	za
višjega tajnika Emil Pejčič pri pošti Maribor I, za tehničnega inšpektorja pri 10. sekciji v Mariboru Franc Zmazek, za višje kontrolorje na pošti Maribor 2 Dragotin. Bicanič, Ivan Plaustajner in Franc Šuman.
Smrtna kosa. V porodnišnici je preminila v 38. letu svoje dobe zasebnica Jožefa Firm. Žalujočim naše iskreno sožalje!
Iz carinske službe. Na glavni carinarnici v Mariboru so napredovali za višjega carinskega kontrolorja Josip Amon; za carinske kontrolorje Julij Tot, Adolf Rijavec, Vjekoslav Slavič, Viktor Kobal in Stepan Galaso. V Gornji Radgoni za carinskega inšpektorja Lovro Miklavčič, za carinskega kontrolorja Mihajlo Papič, carin-ar v 8. skupini. Premeščen je h glavni carinski blagajni v Mariboru za višjega carinskega kontrolorja Milenko Manojlevič iz Bibinja, k carinarnici v Dravogradu za carinskega kontrolorja Fr. Brumen iz Biograda na morju.
Probtuberkulozni dinar yz v meseou juniju t. 1. dosegel vsoto 331.830.75 din. Izven stanovanjske akcije je daroval klub lekarnarjev v Mariboru mesto venca na grob primarija dr. Robiča v iste namene din 200.—. Vsem iskrena hvala!
»S sekiro sem odsekal bratu glavo!« S temi besedami je ves preplašen in objokan prijavil 26 letni delavec Štefan Šer-bel iz Ritoznaja slovenjebistriškim orožnikom, da je ubil svojega brata Simona. Orožniki so se takoj podali v Ritoznoj, kjer pa so našli Simona Šerbela, z domnevno odsekano glavo popolnoma zdra vega in nepoškodovanega. Simon Šerbel ie orožnikom dejal, da je brata samo skre gal, ker je bil vinjen, nakar je brat pobegnil v gozd. Štefana Šerbela so orožniki ovadili sodišču radi tega, ker ie oblast dovedel v zmoto.
Usodna motociklistična nesreča se ;e pripetila na cesti med Črno in Mežico. 25 letni mehanik Drago Horvat je s svojim motornim kolesom pred nekim ovinkom zavozi! v obcestni kamen. Karambol je bil tako silovit, da je Horvata vrglo 13 m naprej, tako da je obležal na cesti s smrtnonevarnimi ranami na glavi in po vsem telesu, nezavesten in ves v krvi. Našel ga je neki avtomobilist, ki je Horvata nemudoma odpremil v bolnišnico, kjer se bori s smrtjo.
Izdane ter izbrisane obrtne pravice. Seznam izdanih in izbrisanih obrtnih pravic v mesecu septembru 1937 obsega: Izdanih: Javna trgovska družba Novak Ivan, Ornik Ludvik in Voj Norbert pod imenom »Novak & Co«, ročna tkalnica. Meljska c. 86, Kiittner Karolina, predtiskanje in izdelovanje senčnikov, Slovenska ul. 26, Stiberc Roza, gostilna, Mlinska ul. 9, Lozič Ana, gostilna, Sodna ul. 16, Zemljič Marija, restavracija in hotel. Grajski trg 3, Pibernik Herman, trg.
s papirjem na debelo, Aleksandrova cesta 70, Hanžič Jakob (Radoslav), krojač moških oblek, Aleks. c. 24, Zemljič Marija, kavarna, Grajski trg 3, Jonke Herta, trg. z manufakturo in galanterijo na drobno, Dvorakova ul. 1. Železinger Konrad, mizar, Vclkmerjeva ul. 7, Fuchs Albert, trg. s konfekcijo, tekstilijami, modo, galanterijo in čevlji na drobno, Aleksandrova c. 7, Barfus Marija, predtiskanje, ažurira-nje, vezenje in robljenje perila, Ulica 10. okt. 4. — Izbrisanih: Kociančič Olga roj. Zawesky, godbeniea, Tattenbachova ul. 5, Dibelčar Benjamin, klepar, Franko-panova c. 23, Lakoše Henrik, gostilna, Gl. trg 3, Val jak Gjuro, restavracija, Slovenska ul. 12, Pristavec Alojzija, gostilna, Meljska c. 18, Kmetec Marija, gostilna. Tvorniška c. 30, Makcen Josip, trg. z manufakturmm in galant. blagom na drobno, Dvorakova ul. 1, Tvrdka »Petovia« d. d. trgovina s čevlji, usnjatimi izdelki, čevljarskimi potreb., pleteninami in vsem galan. in norimberškim blagom s pristav kom »Pia«, Gosposka ul. 17, Miglič Ana, šivilja. Mejna ul. 14, Tvrdka H. J. Turad, trg. s konfekcijo, tekstilijami, modo, galanterijo in čevlji, Aleksandrova c. 7.
Torek, 5. oktobra: Zaprto (radi koncerta
Trboveljskih slavčkov).
Sreda, 6. oktobra ob 20. uri:	»Marija
Stuart«. Premiera.
Četrtek, 7. oktobra ob 20. uri: »Revizor«.
Red B.
Opozarjamo na tretjo gledališko premiero, ki se vrši jutri, v sredo. Vprizbri sc znana Schillerjeva tragedija »Marija Stuart« v Malčevi režiji ter v originalni novi inscenaciji in sijajni opremi. Zlasti falete obeli kraljic, škotske (Starečeva) in angleške (Kraljeva), bodo zbujale pozornost.
Prva predstava za abonente bo v četrtek 7. t. m. in sicer odlično sprejeta klasična ruska komedija »Rev'zor« za red
uspehu, ki ga je doživela prodaja jugo-slovensko 'knjige na čehoslovaškem knjižnem trgu, o čemer smo nedavno poročali v kulturni rubriki. Sledi razprava o sodobni hrvatski književnosti ter se iz-! erpno in temeljito analizira znana Krie-',ževa balada »Petriče Kerempuha«. Mi-’ lan Dragutinovič razpravlja o glavnih,
1 prometnih žilah Jugoslavije. Sledi drugi književni in znanstveni del z izčrpnim prikazom številnih naših del in publikacij, nato gospodarski in socialni obzornik ter zapiski iz Jugoslovensko češko-1 lovaških lig in odborov.
h
B.
Mhsjske trnke
Nezgode in nesreče. Či^žnik Jakob, 61Ietni posestnik iz Krčevine pri Vur-bergu, se je te dni s svojo ženo sprl. Zena ga je pri nastalem metežu napadla z nožem in mu prizadjala več nevarnih ran po telesu, tako da se je moral zateči v j ptujsko bolnišnico. — Šturm Karolu, slikarskemu vajencu iz Maribora, je radi prevelikega pritiska razneslo škropilnico. Pri tem je Šturm zadobil več ran po obrazu in se zdravi v ptujski bolnišnici.
Svinjski sejem dne 29. IX. 1937 v Ptuju je pokazal sledečo sliko. Svinj je bilo prignanih 144. prasccv 9(1, skupaj 240 komadov. Prodanih je bilo 43 ščelinarjev. Gene so bile sledeče: Prasci od G—12 tednov stari so sc prodajali po G5 do 130 Din po komadu. Pršularji so se prodajali 6,— do (5.50 .Din, debele svinje 7,— do 7.73 Din, plemenske 5.75 (io G.25 Din, vse za kg žive teže.
Ob koncu sadne sezone. Ponovno smo že pisali, da doživljajo pridelovalci sadja letos pravcato obsodbo. Ko smo s poznim sadjem pričakovali višek sadnega trga, smo nasprotno doživeli najnižji padec, absolventih zastoj v prodaji sad-ia! čudaški je nasvet, naj le čakamo s sadiem. da se »vleže«. Da, čakali smo. Sadie se je zato dobro iztrebilo in seve na teži mnogo izgubilo, a mislite, da pa je na ceni zato kaj pridobilo? Škoda, da radi težkega stanja ,v katerem je večina kmetov, ni po vsem izvedljiva popolna ustvaritev oddaje sadja, ki bi ga pridelovalec spravil v sadjevec, deloma v domačo shrambo. Treba bo v bodoče misliti tudi na take načine preskusov, kdo pravzaprav s sadierejci in z našim dragocenim sadiem igračka. Da, da! Res je treba strozo prebiranje sadja za izvoz, a tako sadje naj se tudi plača primerno! Letošnja sadna usoda kriči po kmetskem zadružništvu!
Polovična sreča.
A.: »Kako se počutiš v zakonu?«
B.: »Tako, tako! Z ženino doto se že izhaja, toda z ženo pa ne tako lahko!«
Svinjska kuga razsaja. V naši občini sc je pojavila svinjska kuga. Sresko načelstvo je radi tega odredilo, da se v okviru naše občine ne smejo vršiti nikake kupčije s svinjami.
Mihelov sejni je bil letos zelo slabo obiskan. Bilo je mnogo prodajalcev 1 rimalo kupcev.
Spremembe v sodni In finančni službi. Z odlokom ministra pravde so premeščeni iz Marenberga zvaničnik luk. sodišča g. Som e r Ludvik, k okrožnemu sodišču v Maribor. G. Sorner je načelnik in tajnik Sokola. Nadalje je premeščena, dnevni-čarka gdč. E r a n e t i č Milena k sres-kemu sodišču v Kranj. — V Marenberg pa pride za dnevničarko gdč. Rečnik Marija, absolventka meščanske šole, ter gdč. Z a i c Jožefa dnevničarka iz Loža. — V finančni službi je premeščen pre-glednik in vodja ogranka na Radiu gosp. Verbič Karol k carinarnici v Maribor, preglednik Krap u še k Jakob pa v Slo-venjgradec, gosp. Krapušek je bil' stalen igralec tuk, sokolskega odra. V Marenberg pride iz Holmca preglednik P a v a-1 e c Jakob, na Radi pa kot vodja ogranka podpreglednik Kogovšek Matija F Dravograda.
Olajševalna okolnost.
Sodnik: »Vi ste tožitelja tako pretepli, da več tednov rai bil sposoben za delo. Ali imate kaj pripomniti v olajšanje svojega dejanja?«	T
Obtoženec: »Da, tožitelj je bil namreč že delj časa brezposeln!«
Vse mine.
Ela: »Kaj si vendar mislila, ko je prišel tvoj častilec ob vse premoženje?«
Vanda: »Mislila sem si: Glej, glej kako naglo mine ljubezen.«
Razno
ODPRTI ROBAUSOV SUHOR
dobite odslej tudi v trgovini Gert Gosposka ul. 13. 5008
Posest
HIŠO
z vrtom in njivo v Gornjem Radvanju ugodno predam, ali dam za daljšo dobo v najem. Naslov v upravi.	5594
Prodam
VIOLINO
% tinsko, lep glas. s škatljo prodam za Din 250.—. Vprašati Taborska 7._______5593
PEC:
Prodam 2 stari, dobro ohranjeni Klinasti peči. Vprašati Taborska ul. 7.	5591
RADIO »MINERVA« SUPER
j za Din 2000,— na prodaj. — 1 Pobrežje, Cankarjeva ul. 24. 5590
Československo jihoslovanska revue,
št. 4-5. V peti številki te ugledne in pomembne revije, ki služi kulturnemu zbliža nju med Jugosloveni ter Čehoslovaki, nahajamo uvodni prispevek o velikem
Kupim
ŠTEDILNIK
rabljen, kupim. Ponudbe na Ivan Kos. Pučnikova ul. 18, Studenci pri Mariboru. 5595
Sobo odda
ODDAM SOBO
s posebnim vhodom. Koro= ščeva 8-1.	5596
SOBO
s posebnim vhodom oddam dvema solidnema gospodoma z dobro domačo hrano. Taborska 11-11.	5598
SOBO
s hrano oddani. Vrbanova 28, pritličje, desno.	5604
SOBO
opremljeno, mirno, svetlo z uporabo kopalnice oddani. ~ Naslov in pogoji v upravi. 5008
Sobo išče
Eden ali dva gospoda 'iščeta SOBO
Ponudbe na upravo pod »Čista«.	5599
Stanovanje
DIJAKINJO ALI DIJAKA
nižješolca, sprejmem v vso oskrbo. Naslov v upravi. 5589
SOBO IN KUHINJO
I. nadstr., oddam 1. novembra stalno nameščenca a*' vpokojencu Taborska ul. 7-5592
Stanovanje išš®
IŠČEM STANOVANJE
(dve veliki in eno malo so5 bo, kopalnico ter pritikline) bodisi za L december, bodisi za katerikoli naslednji mesec. Ponudbe pod »Tri odrasle osebe« na upravo lista. 5607
Službo dobi
DVA ČEVLJARSKA POMOČ NIKA
za boljšo delo sprejme tako! Joško Keber, čevljar, Tržaška c. 1.	5601
SLUŽKINJO
ki samostojno kuha, sprejmem. Vetrinjska 8-1. vprašati od 2—3.	5603
Lepo
dobite poceni pri
8. Tr&inu, Maribor, Vetrinjska ulica 15.
iPnmilie	pri	naših	inseren-
rU[HtK KUPUJ*® tih ter oglašujte
Skrivnosti
37
»Ali mri niste nekoč pripovedovali, da inra Everard hčer?« je vprašal zopet gospod Karlo.
»Da, ljubeznivo in zelo nežno deklico. Ko sem jo prvič videl, sem bil ves očaran, Vsa njena čista duša gleda iz njenega pogleda.«
»In ste pričakovali od nje pomoči?«
»Se sedaj upam na njo,«
»Kje je? Kako je z njo?«
»O — iskal sem jo povsod, toda Everard se me boji in jo skriva.«
»Najbrže si je izpremenil ime.«
»Da, gospod kurat.«
»Kako se imenuje sedaj?«
»Imenuje se gospod Morton.«
Komaj je Lnon izgovoril besede, se je tnali potnik v hipu prebudil in sedel bliže k njemu.
»Oprostite, gospod,« je dejal z angleškim naglasom, »ali niste izgovorili imena Morton?«
»Da, imenoval sem gospoda Mortona,« je odgovoril Leon, začuden radi nenadnega vprašanja.
»Torej, ste morda poznali tega gospoda?«
»Poznam sicer moža, ki nosi tako ime, pa dvomim, da b± bil tisti, ki ste ga poznali vi.«
»Zakaj?«
»Že zato, ker gospod Morton, o katerem govorim, ni Anglež.«
»Ali je to gotovo?«
»Popolnoma gotovo.’«
»In vendar so vsi Mortoni iz Londona.«
»Razen tistega, o katerem govorim.«
»čudno!«
»To ni tako čudno,« se je nasmehnil Leon.
»Kaj mislite s tem reči?«
»Samo to, da morda nosi človek, kr ga poznam, ime, ki ni njegovo.«
Mož z rdečimi lasmi je poskočil.
»O, o!« je vzkliknil in oči so mu čudno žarele. »Stvar postaja vedno bolj zamotana! Ne boste mi zamerili, če bom nadaljeval z vprašanjem.«
Pri teh besedah se je Leonovo čelo nagubančilo in mladenič je začel natančneje opazovati svojega soseda. Toda v hipu, ko je hotel odgovoriti z vso opreznostjo, ki se mu je zdela potrebna, se je vlak ustavil in ob vozovih se jo razlegel klic sprevodnikov: Fontenblo!
Anglež je nestrpno zamahnil z roko.
»Gospod,« je dejal Leonu, »tukaj mo* ram izstopiti in tako mi žal ni mogoče nadaljevati najinega zanimivega razgovora; vendar mi dovolite, da vas prosim za uslugo-.«
»Govorite, gospod! Kako uslugo hi vam mogel izkazati?«
»Stvar je zelo enostavna: Rad bi vedel za vaše ime in za mesto, kjer bi vas mogel najti.«
»Kako, da se tako živahno zanimate...«
To vam bom razložil kasneje.«
»če vam povem svoje ime, je pravično, da zvem tudi za vašega.«
»O, gotovo! Evo vam moje vizitke.«
Pri teh besedah je tujec podal svojo vizitko, na kateri je bilo natiskano njegovo ime in stanovanje. Leon je karto naglo pogledal in se zdrzni!,	(Dalj-cJ
Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za tnseratni del odgovarja SLAVKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d. d.,
predstavnik ravnatelj STANKO DETELA, vsi v Mariboru.