OFFICIAL ORGAN Iz urada gl. tajnika K. S. K. Jednote Pablisbed aid distributed under pomit If. 208 aithariziri by tM Act «f Oct 6,1917 jwfik attfee Post Office of Chicago, III. By order of the president, k. S. Burleson, Po«tiw»ter General. i If Iir■ - \ mRtlx \ wkWi 1 II Urn / / / / ftru' / ^ ^ \ "GLASILOICS. K. JEDNOTE" 1951 W. 22nd Ploco, CHICAGO, ILL. raters pmu|* G«urwtMi The largest Slovenian Weekly in the United States of America. Issued every ' Wednesday Subcriptioo prico: For aiembers, yearly. For noumembers. ... .$2.00 •orei'ga Countries.... $3.00 telephone: Canal 2487 s.___; OF THE GRAND CARNIOLIAK SLOVENIAN CATHOLIC UNION E""1 ** S«<=o°«lCU.. M.tU, January 18, 191S, .t tfc. Po»t Offic «t Chif.,0, ll|iBoi.t „.j.r t[l. Ae, of A„Ilut H 1812 Največji slovenski tednik v Združenih državah. Izhaja vsako s rado. Naročnina: Za {las«, aa lata. Zm astlaaa....... Ka inozemstvo.. . NASLOV jredniitva in upravni« tva: 1951 W. 22nd Plačo, Chicago, UL I Telefon: Canal 2487 | V___j No. 42.—Štev. 42. ■ m- i -||r.M - ,-fn'i I,,-;-,, ----^r—— ' »nqerjna ACt Of August 24, 1912. ACCEPTANCE FOR MAILING AT SPECIAL SATE OF POSTAGE PROVIDED FOR IN SECTioN~1103, ACT OF OCTOBER 3. 1S17. »M ,„MP „ -- * ' . Leto VI. Volume VL Chicago, 111., 20. oktobra (October), 1920. Plebiscit na Koroškem izpadel v prilog Avstrije. ' * " ' - - • ^ 5 NEZADOVOLJNI JUGOSLOVANI NASTOPILI 2 OROŽJEM. NE PRIPOZNAJO PLEBISCITNE KOMISIJE. Ženeva, Švica, 14. oktobra. — Brzojavke iz Celovca se glasijo, da so Jugoslovani skrajno ogorčeni nad izidom plebiscita, vrše-čem se dne 10. t. m. na Koroškem . in da vsled tega zbirajo svoje čete na meji. Na podlagi uradnega poročila zavezniške plebiscitne komisije je bilo v celovškem okrožju (pas A) oddaidh 21,852 glasov za priklo-pitev k Avstriji, 15,096 glasov ps, za Jugoslavijo. AVSTRIJA SE VESELI ZMAGE. Dunaj, 14. oktobra. — Danes sc jc na Dunaju in po vseh drugih avstrijskih mestih na sijajen način praznovalo zmago plebiscita na Koroškem. Podrobno poročilo glasovanja po občinah slove, da jc izmed 51 občin glasovalo za pri-klopitev k Avstriji 31 občin. Dunajsko časopisje daje laskavo priznanje in pohvalo zavezniške plebiscitni komisiji, da je tako pravično? in nepristransko? postopa-pala pri tem plebiscitu na podlagi določbe St. Germainskc mirovne pogodbe. JUGOSLOVANI BAJE OSVAJA JO CELOVŠKO OKROŽJE? * Dunaj, 15. oktobra. — Dva jugoslovanska bataljona sta vdrla v južno plebiscitno zono in okupirala več mest. To se je "vršilo po končanem plebiscitu v pasu A, ki Boloniji štiri, 14 pa nevarno ranjenih; istotako je bilo tudi več žrtev v Milanu. Spopadi med delavci in policijo so se vršili povodom splošne dveurne stavke. V Boloniji so stavkarji s silo napadli tamošnje policijske barake pri čemer sta bila tudi dva policaja ubita. Jutri, ko se vrši skupen pogreb vseh padlih žrtev bo v mestu rac delo počivalo v znamenje sožalja. V Milanu so izgredniki metali bomtbe na več znanih hotelov; poškodovan je med" ostalimi tudi favour hotel, .kjer je nastanjena angleška delegacija Lige narodov. — Poslopja in urade raznih socialističnih listov so stavkarji zapalili. Splošna stavka v Italiji sc je minuli četrtek vršila v ta namen, da bi italijanska vlada pripozna-la sovijetno Rusijo. Pri zadnji konvenciji je bilo sklenjeno, da se vpelje pri Jednoti prostovoljna centralizacija bolniške podpore, če se v to prijavi 500 Članov in članic. Do sedaj se je prijavilo jfe pristop v bolniški oddelek 12 krajevnih društev s skupnim steblom članstva 647. Ker se je torej priglasilo zadostno število članof in članic, zaradi tega se službeno na znanja, da se bo s 1. jan. 1*381 pričelo s poslovanjem centralnega bolniškega oddelka. ; Vsa cenjena društva, ki nameravajo pristopiti v bolniški oddelek, se tem potom opozarja, da se kakor hitro mogoče odločijo in poročajo na glavni urad. Do konca decembra tega leta se bo sprejemalo članstvo brez zdravniške preiskave, s pričetkom prihodnie-ga leta pa se bo zahtevalo za vsakega $lana(ice) zdravniško preiskavo. Zato je priporočati, da se krajevna društva kakor hitro mo-moče odločijo, se li hočejo zvarovati proti bolezni ali ne. Za gl. urad K. S. K. Jednote: JOSIP ZALAR, gl. tajnik. Joliet, 111. 16. okt. 1920. Nemški radikalci se upirajo zahtevam zaveznikov. Berlin, 17. oktobra. — List " Vorwaerts'- p«n»fta danes jako oster oklic na nemško vlado, da naj se ne uklone zahtevi odškodninske 'komisije zaveznikov s tem, da bi izročila Nemčija toliko glav živino. Vsled sklepa mirovne pogodbe ima Nemčija sedaj izročiti Franciji 10.000 bikov in 500,000 krav. Italiji 11,150, glav živine; in Srbiji se je vršil pod nadzorstvom za vezniške komisije. Jugoslovani so Belgiji 210,000 krav skrajno nezadovoljni, ker se je To- j 157,000 glav živine. ^ čina občin izrekla za družitev z Te dni sc je vršil v Kaslju kon- avstrijsko republiko. Pariz, 16. oktobra. — Dunajska vlada je naprosila zaveznike, da naj takoj ukrenejo potrebne korake v svrho izpraznitve srbskih čet na koroškem ozemlju. Pri tem Avstrijci priporočajo, da naj se v to svrho porabi eno brigado italijanskih pešcev, ki so nastanjeni v bližini Beljaka; to vojaštvo bi lahko dospelo v Celovec tekom par ur. Liga Narodov izjavlja, da je v tem o žiru brez vsake moči. Edino sredstvo je po mnenju Londona in Pariza za evakuacijo srbskih čet na Koroškem to, da naj se Jugoslaviji zagrozi z londonsko pogodbo in takoj reši jadransko vprašanje v prilog Italije neoziraje se na tozadevno stališče Amerike. gres večinskih socialistov kjer so sprejeli resolucijo, da se bodo o-braili na socialiste vseh dežel z o-strim protestom proti izročitvi tolikega števila živine zaveznikom, osobito pa Franciji. Mirovna pogajanja med Jugoslavijo in Italijo. Belgrad, 11. oktobra. — Informacijski urad kraljestva S. H. S. v Washingtonu.) Danes je bila na ministrskem posvetovanju odobrena nominieija g. Trnmbiča, zunanjega ministra in g. Ninčič-a, trgovskega ministra, za poobla-ščena delegata pri prihodnjem mirovnem pogajanju z Italijo. Albanci prosijo Italijo za pomoč. Rim, 18. oktobra. — Albanska vlada je naprosila Italijo, da naj zasede Gorico v Albaniji in Argv-ro-Castro, nad južui meji Albanije, katere nameravajo Grki zavzeti. Na to prošnjo je pa Italija ne-povoljno odgovorila, trdeča, da bi bila okupacija onega ozemlja po Italijanih sedaj neprimerna. Veliki izgredi v Italiji. London, 16. oktobra, — Iz Rima se tukajšnjemu li^tu 'London Times*' poroča o velrkih izgredih, vršečih se 6jne 14. t. m. žirom Italije po vseh večjih mestih. V San Giovanni Rotimdo je bilo pri tem ubitih devet oseb; v Prva žrtev postne stavke.—Sinn-feinovec Mihael Fitzgerald, umrl v ječi. London, 17. oktobra. —Mihael Fitzgerald, eden izmed enajstih Sinnfeinovcev, 'katere je angleška vlada brez obravnave vrgla v ječo, je danes umrl za lakoto v ječi v Corku, Navedenec ni hotel tekom 68 dni vživati hrane. Župan mesta Cork MacS-wineiy in dlstalih 10 Ircev so še vedno na postni stavki tudi že nad 2 meseca; vsi se nahajajo v zelo kritičnem položaju. Slučaj smrti'iFtzgeralda je prvi v zgodovini moderne civilizacije na zapadu. Nove državne volitve na Angleškem. London, 17. oktobra. — Ministrski predsednik Lloyd George bo v kratkem razpustil parlament, a*ko generalna stavka premogarjev1 kmalu ne poneha, in če se tej stavki pridružijo še druge delavske organizacije. Število stavkujpčih premogarjev na Angleškem je naraslo že na 1,000,-000. \ * Lloyd bo f&ušal doseči sporazum med delavstvom in vlado potom kompromisa. Oranski uradni cerkveni tednik prinaša vest, da je te dni občinski svet mesta Oran dal ta-.moefrjejnu škofu hivšo patačo na razpolago. Istotako se je sklenilo tudi v mlestu Aire, kjer je dobil tamošnji škof nazaj svojo škofijsko hišo m semenišče. V Morbihanm je mestna občina na javni dražbi za nizko.ceno prodala semenišče St. Ane ,katero je tamošnji škof kupil. -Tako tudi poroča kardinal Dubouis, d» mu je dala oblast mesta Rouen yeli-ko škofijsko palačo .brezplačna na razpolago. Junaški branitelj mesta Liege umrl. Bruselj. 17. okt — Danes jc u-mrl general Leman, junaški branitelj belgijske trdnjave Liege za časa nemškega vpada. Pokojni general je bolehal le nekaj dni na pljučnici in je bil star 68 let. General Ludendorff — prostak. Berlin, 17. oktobra. — Bivši nemški general Ludendorff, ki se je tako hrabro branil v minuli vojni, se je nedavno preselil iz Berlina v Monakvoo, na Bavarskem. Te dni je Ludendorff naprosil poveljnika tamošnje domače brambe,.da naj ga vpišejo za prostaka te brambe, kar se mu je z veseljem dovolilo. - V slučaju kakih nemirov, bo bivši general Ludendorff sedaj prisiljen kot prostak s puško na rami stražiti ceste mesta Mona kovo. 1 Pesem "Deutschland Ueber (Alios" prepovedana na Nemškem Berlin; 17. oktobra. — Splošno znano nemško himno "Deutschland Ueber Alles" je policija po vseh" jaslih lokalih nemških kmestf prepovedala. iČe4,pric& te kedaj zopet na dan in v javnost, je — neznano. Francija bo vrnila cerkveno lastnino. Pariz.—(Po N. C; W- C- News Service). , Vprašanje ločitve cerkve od države v Franciji postaja zadnji čas ' vedno bolj ugodno za cerkev. V mnogih mestih in krajih se civilne oblasti več ne ozirajo na državno postavo ko je vlada zasegla vsa cerkvena posestva in \*se cerkveno premoženje. Izvršil umor v New Yorku, bo kaznovan v Italiji. New York, N. Y. 15v okt. — Ker italijanska vlada noče izročiti morilca Alfredo Coceho-ja, Združenim državam, ga bode italijansko kriminalno sodišče v Boloniji stavilo pred poroto letos dne 25.^ oktobra. Navedeni Italijan je dne 13. februarja 1917 v New Yorku ui»o: ril šolarico Ruth Cruger ter njeno telo zakopal v neko klet, nakar je pobegnil v Italijo. Poljedelstvo v Iowi napreduje. DesMoines, Iowa, 18. oktobra. —Zvezni poljedelski department poroča v svojem letnem iz vest -ju o velikanskem napredku poljedelstva v naši državi Iowa. Tekom 1 leta od marca 1919 do marca 1920 se je cena obdelanih farm povprečno dvignila na $63. pri akru. - ' Lepa nagrada. New York, N. Y. 15. okt. — Ker sta si demokratska in republikanska stranka v laseh radi gotovih točk, označenih v Ligi narodov, ki je ena izmed glavnih Pogojev demokratske platforme, je glavni urad te stranke danes razpisal nagrado $25.000. — za pno nagrado in dokaz, da hi Liga narodov krajšala samostojnost Amerike. Ta razpis nagrade jc osobito namerjen za republik, preds. kandidujA-seP' H^rdmga.. senator Johnsona, šen. Borah-a. sen. Lodge in Huvsa. načelnika republ. narodnega odbora. Razprave ali dokaze je pošiljati pismenim |M>tom na 17 Hi 41 ►S|t. New Yorjc, najkasneje do 22. oktobra. Sodnikov za določitev bo1 12 iz meščanskih krogov pod vodstvom prof. Ijrving Fir,her j a na Vale univerzi. Pravico do te razprave ima tudi vsak časnik, ali vsaka druga oseba, živeča v Združenih državah neoziraje se na njeno politično mišljenje. Slovenski politikarji! Stopite torej na noge! Peter Mladine o. Minuli teden se je po službenih opravkih zglasil v našem uradu g. Ivan Mladineo, načelnik Jugoslovanske sekcije Ameriškega Rde-vega Križa. Naznanil nam je žar lostno vest o smrtni svojega bra- zadetim že pojasnilo. v stari domovini ni Delavci postanejo delničarji velike jeklarske družbe. Yonngstown, Ohio. — Ravna- ta Petra, ki je po dolgotrajni' , nem bolehanju z\ jetiko dne iŽ.j^ * " septembra t. 1. umrl v svojem roj- " Z^T^r V^ atnem kraju Pučišče, Dalmacija, ^ J*1"*- star 35 let * 'jbeneev; tekom o let bo vsako le- jto naprodaj 20.000 delnic a ne več kot 20 delnic skupaj za ene- Pokojnega Petra Madineo, da-siravpo rodom iz Dalmacije, smo dobro tudi Slovenci poznali, ker se jc za časa minule vojne mudil raznih večjih ameriških jugoslovanskih naselbinah. Do 1. 1917 je pokojni P. Mladineo delal kot u-radnik pri neki večji lesni družbi v Texas in Lousiani; zatem je bil nekaj časa zaposlen pri Narodnem Viječu v Washingtonu, nakar je prevzel vodstvo, jugoslovanskega odseka za ja'Viie informacije. Junija L 1319 je odpoto-al kot član Čikaške jugoslovanske pomožne misije v staro domovino. V nadi, da si bo v domovini skrajno nevarno bolezen kaj izboljšal je iskal zdravja v vseh ra- ga delavca. Tržna cena označenih delnie je danes $85. —vsak delavec- delničar bo dobival letno poleg obresti še $5.— honusa na delnico. Delavska opekarna. Cleveland. O. 15. okt.. — Na tu se vršeči konvenciji Mednarodne unije zidarjev je bil odobren predlog za zgradbo velike, lastne delavske opekarne v Chieagu, ki -bo veljala $2.000.000. Označena unija namerava zgraditi to opekarno v svrho odstranitve zaprek pri stavkah glede c^oba v tronave opeke. Unija zidarjev znih domačih zdraviščih; pa vse ima že eno lastno opekarno v BI zaman, podleči je moral kruti mo-:pa*0, Texas, ki prinaša 15. odst rilki v svoji najlepši dobi. Iskre- dobička na vloženo glavnico. no sožalje njegovem« bratu. Lah-' __ ka mu bodi domača, dalmatbiska gruda! Bryanov nasvet bi bil zelo drag Washington, D. C. 14. okt. — Kake nazore ima bivši večni propadli predsedniški kandidat in a-postol suše, William Jennings Bryan o dosegi svetovnega miru in odstranitvi vojne, je to danes v svojem govoru povedal na tu-k a jšn jem k o n g resu "World Brotherhood". Bryan je dejal: Nas, (ameriški) narod ima sedaj najlepšo priliko,, da stori kaj dobrega za vesoljni svet in za dosego miru med številnimi narodi. Zavezniki nam dolgujejo Jofcrog $10,000.000,000 deset bilijonov) dolarjev, katere svote ne morejo plačati. -Ali bi ne bilo prav in lepo? da bi Združene države zaveznikom ta dolg opustile? — Ker zavezniki nikakor ne morejo tega dolga sami plačati, bodo prisiljeni iskati finančne pomoči pri svojih neprijateljih in sovražnikih, kar bi lahko povzročilo po Predsednik Wilson rešil zamorko smrti kazni. Washington, D. C. 14. okt. — Predsednik Wilson se je danes zavzel za zamorko Josipino Perry, katera bi morala biti jutri obešena vsled ninora neke svoje tovaršiee. Sodnija ji je kazen iz-prenietiila v dosmrtno ječo. OcJ leta 1865 ni bila v distriktu Kolumbija nobena ženska več obe- hila Tlačanstvo med premogarji v Alabami. Indianapolis, Ind., 15. okt. — Vodstvo premogarske zveze U. M. W. of A. Jjo vložilo pri vladi Združenih držav ostro pritožbo za odpravo tlačanstva med premogarji v raznih okrajih države Alabama. .Strokovni list "The United Mine Worker* Journal" prirfSša v svoji zadnji številki mnogo slučajev z dokazi, da v raznih pre nro ga rs k i h naselbinah države Lineolna. novno vojno. v Op. stavca: Mr. P>i*yan! Ali boste vi plačali številne obveznice vojnega posojila? Ali ni že to dovolj, da je Amerika s svojim vojaštvom in posojilom, pripomogla zaveznikom do zmage? Zdaj naj Pfi zaveznike za to pomoč še tako sijajno nagradi z desetimi bilijoni?' dnik poljske Republike ge- AGITIRAJTE ZA K. DNOTO! £ena: zadnja, ki je visela je Olla | Al*, kjer so stavke še v polnchi Mrs Suratt ker je bila v zvezi z j tiru. vlada še vedno staroveško umorom bivšega preds. Abraham tlačanstvo. — T»ko n. ,pr. je ondi najti mnogo rovov, ki so zadelani z visokimi ograjami in zastraženi z najetimi kompanij-. fuil jpolieagi. f^htlrni premo-gar, ki gre na delo se mora posebno listino legitimirati; tako tudi ne sme nihče zapustiti premogovnika če nima kompanijske legitimacije. Družba Tenn. Coal and Iran Co. s svojo podružnico v Alabami ima vpeljano tudi "črno" listo nezaželjenih ali odslovi jenih premogarjev; ako prosi tak premogar za delo, ga družba odklone, ker ji ni po volji, ali ker ima žc zabelježenega na "črni" listi! to povzroča med tamo-šnjimi premogarji, da ne dobijo v celi državi Ala. dela. Mnogo izmed teh je bilo odpuščenih vz službe, ker so baje agi-tirali za premogarsko unijo, kar pa ni bilo utemeljeno, ali resnično. Ker se torej s tem premogar-jem v Alabama kratil ustavno o-sebno svobodo, se je wremogarska unija zavzela za ocjpravo tega modernega tlačanstva. Konvencija organiziranega delavstva države Illinois. Galesburg, 111., 18. okt. — Na tu se vršeči 381etni konvenciji države delavske federacije (Illinois State Federation of Labor) je preds. John H. Walker iz Springfielda Ipriporočal sledeče točke: Ustanovitev in pospelsevan'je delavskega časopisja. Uvedba kooperativnega gibanja. Izložba izdelkov delavskih organizacijah na vseh državnih razstavah. Gradba delavskega doma za glavni urad te federacije. Oster nastop napram raznim detektivskim agencijam, ki so v škodo organiziranemu delavstvu. Dalje je predsednik Walker v svojem govoru ostro napadal sedanji sistem profitarjev, pri katerem so delavci najbolj prizadeti. Predsednik Samuel Gompers na Ellis Islandu. . New York, N. Y., 18. okt. — Predsednik A. F. of L. Samuel Gompers je držal danes na tuk. našelniškem otoku dva govora. iNiaijprvtf j« govoril ^ amerfeškim državljanom rekoč: "Eden izmed največjih problemov v Zdr. državah je spor med pojmom o Predsednik pol jske republike od- stopil.^ lobodi in napredku napram ti- va, 13. okt. —*y.Dosedanji 1Hlnfitvll ift reakciji. — Gorje o- ranstvu ift reakciji, nenru dandanes, ki l>i skušal na Josip Piisudski je podal da- stopatj s tiranstvom in krivico rojo resignaeijo, katero je ed prošnje vlade začasno umaknil. proti številnim ljudskim masam v Združenih državah!'' V svojem govoru na novodošle priseljence, ki bodo deportirani S. K. JE- je Gompers obžaloval .čomu se glavnih vzrokov deportaeije pri- Konj na banketu. Razne neumnosti, katere uganjajo bogati ameriški športniki presegajo že vse meje. iNcdavno se je v Kanadi vršila konjska dirka v kateri je zmagal 3 letni žrebec "Man o War", kojega lastnik je Samuel D. Riddle iz Philadelfuje. Gospodar konja je pri tej priliki dobil $80.000 stave, ali nagrade vsled česar ne proda tega »konja za nobeno ceno. dasiravno so mu za to žival ponujali že $400.000. Srečni in ponosni lastnik* bo svojemu -zmagovalnemu konju priredil banket, na katero slav-nost bo tudi konj povabljen. Spravili ga bodo po veliki vspe-njači v banketho dvorano. da na prihodnji konvenciji v papirja nekoliko •.,•». i 4hp naših ohijskih ho naj in Kar lepo vse Društvo sv. Jožefa št. 146 K. S. K. Jednote Cleveland, O., je na zadrgi mesečni seji sklenilo, da se korporativno udeležimo korakanja in ob enem tudi veselice, ki jo priredi društvo sv. Antona Padovanskega v nedeljo dne 81. oktobra t. 1. "V^ Zatorej so vsi člani zgoraj o-menjenega društva prošeni, da se gotovo udeleže te slavnosti in veselice. Pričetek korakanja ob 1:30 popoldne. Ob 2. uri odkorakamo v cerkev sv. Lovrenca, kjer bo razvitje zastave dr. sv. Antona Pa-dovansfcega, ob 2:30 začetek veselici v S. X. Domu v Newbtir-gn. " | S solratskim pozdravom John Petrich, tajnik. črnila zrna Vedno sem < list da bi se konveneije, častno ; samo žaliljog, razil o 14. konvenciji. Vsled tega , previden S sv. zakramenti za umirajoče. Vseh 120 učencev naše šolo s šolskimi sestrami na čelu je v žalostnem slovesnem sprevodu spremljalo truplo svojega tovariša in součenea od Lamitovega doma do cerkve. Ker je bil rajni Jožek ministrant, je ob krsti korakajo-'tudi 12 masnih strežnikov v črnih talarjih in belih "su-pleces" Krsto eso nosili štirj veliki dečki iz sedmega in osmega razreda. Pogrebno peto sv. mašo :.a ranjcega Jožeta je služil domači župnik F. S. Mažir in šolski otroci so peli rek vijem. Svetila večna luč prerano U-mrlemu! Iskreno sožalje Lamit o-vi družini! Poročevalec. Cleveland, Ohio. Še nekoliko dni in prišel bo oni čas, katerega že maVsikdo težko pričakuje. Mislim namreč 2. novembra, ko se bodo vršile volitve za novega predsednika Združenih držav. Glede tega rečem jaz samo tole kot delavce: "Ako hočemo prihodnja štiri leta delati po 16 ur na dan in po 25c na uro; poteku volimo za republikanskega predsednika, senator Hardinga. — Pač je glede izbiranja kandidata in politične stranke vsakemu na prosto voljo dano; jaz bom volil za demokrata Coxa. —Toliko o tej zadevi. Ja, tako je g. urednik. Samo to vam rečem, da zadnje čase i-man*> tu toliko zdravnikov s 'ku-fereki" v roki in lepo oblečenih, da se človek poprašuje: kje in kedaj so vsi ti študirali? (Po noči v kaki kleti. O. p. stavca). Idi-te po tej, ali oni cesti, boste vedno sreča vali ljudi s "kuferčki", ali "sečelni" v roki. Kaj je pa v tem "kuferčku", to ni huda u-ganjka. Tem. zdravnikom sicer ne smemo reči M. D. (medecinae doctor) ali rekli bi jim lahko 'M. S. D." (Moon Shine Deliverer) tudi primeren naziv, kaj ne. Veste to so one vrste gospodje kojih žene doma "rozinovca" kuhajo, njih možički ga pa okoli nosijo (pa tudi pijejo.) Včasih kakega izmed teh M. S. D. ujamejo. Pa, kaj zato? Iz enega se kar deset novih porodi. Najgrše je pa to, če sosed soseda prvega zatoži. Torej gospodje doktorji (M. S. D.) bodite zelo previdni! Ponižno vprašanje': Ali tamkaj pri Vas tudi kaj špago (solnč-ni svit) ali 'Jakata' kuhate? (0-pomba ured. Mi spadamo v društvo protialkoholikov, zato ga pa skoro vsaki 3 hiši (a ne pri Slovencih!) kuhajo in žajfajo da ga je manj!) Sobrat urednik! Kaj je temu vjsrok, da so dopisi v predalih lista tako redki po minuli konvenciji? (Ljudstvo je preveč 'busy'. napredno in največje žensko dru- gve{U jn doma. In le ena vera naj štvo naše dične Jednote. Ko sem bil po konvenciji pozvan na njih sejo, da sem jim poročal, kaj in kako smo sklenili za v bodoče, sem se čudil številnim članica;« na seji; in še več, ko je šest članic stalo pred predsednico, sem vprašal če so mogoče one žene aH mladenke same nove članice? Dobil sem sledeči odgovor od zastopnice Mrs. Permer "Danes imamo šest novih, za drugi mesec je pa zapet deset na novo predlaganih." Kako so bile vesele ,da jim je dala 14. konvencija enakopravnost, da bodo na prihodnjem gl. zborovanju lahko; same svoje društvo zastopale. Poglejmo omenjeno društvo, kako malo easa .obstoji, pa ima že lepo število dobrih katoliških žena in deklet kot so članice društva Marije Magdalene št. 162 KSKJ. Poleg tega majo tudi precej močno blagajno nekaj nad $2500. — Poleg tega storijo veliko dobrega za tukajšnjo faro sv. Vida; zatorej jim kličem: "Le tako nevstrašeno n-gitirajte še naprej za napredek društva in Jednote! In naloga naj bo vaša, ako še ni vaš mož aii otrok pri KSKJ., pogovorite se ž njimi rekoč: "Jaz sem članica tA dine slovenske katoliške Jednote v Ameriki, naj bo torej cela moja družina zraven!' In vladal bo katoliški duh pri družini, na kar morete biti ponosne.— Pa preidimto v -diriiu zopet v K. S. fe Jednote. Joliet, katerega sem že gori omenil. Takoj pri prihodu ne postaji dne 15. avg. pred konvencijo se vmi je prijazno jolietsko mesto zelo dopadlo; sčasoma pa še bolj, da sem se ga takorekoč že privadil in bi bil kmalu pozabil na povra-tek ali vrnitev domov. To mesto je prilično majhno z našim Cleve-landom, a zelo čedno in prijazno. Cerkve ima en narod lepše kot drugi. Vsa čast in priznanje gre ,pa seveda Slovencem, ker je njih velikanska cerkev sv. Jožefa najlepša izmed vseh drugih v Jolia-tu,' pa tudi izmed vseh drugih po slovenskih naselbinah širom A-merike. Ko sem nekatere Vprašal, če je kaj Ribničanov v Jbliet-tu, sem dobil odgovor, da so in tisti živijo tam, so vsi dobri katoličani. Seveda jaz sem pri tem mislil vse drugače da so oni pomagali cerkev razriniti, kar pa ni res, kajti skozi 2 tedna, ko sem bil v Jolietu, sem z marsikaterem govoril, pa nisem nikogar čul kakih zabavljic ali nasprotovanj napram cerkvi ,kakor je to po drugih naselbinah grda razvada. Rekli so mi: * Mi smo složni in na ta način skuša sleherni kaj storiti za ugled in napredek naselbine.' Tako složno tudi delujejo jo-lietska društva. Sleherni izmed navzočih delegatov mora dati priznanje jolietskim društvom tako sijajen sprejem in tako veliko njih požrtvovalnost. Osobito moram omeniti tamošnje žensko društvo sv. Genovefe št. 108, vsa čast predsednici Mrs Struna, Mrs IGolobič, ostalim Jodbbrnicam ftn vsem članicam, ki so se trudile in postregle delegatom, osobito pa Mrs Golobičevi za njeno gostoljubnost ter postrežbo vsem delegatom iz Clevelaftda. Hvala Vam tor^j še enkrat. Bodite prepriča- bo pri vas. Oklenite se katoliške Cerkve v katero zahajate. Prosite in molite, da vas ljubi Bog o-hrani pri zdravju ter v katoliški veri. Zaupajte v Boga in v Marijo v vseh nadlogah, težavah' itd. so nam povedali 88 letni starček Consignor Ruh. — Bog naj Vas živi še lepo vrsto let in d« fci Vas zopet videli . na prihodnji konvenciji v Clevelandu; moja želja je tudi, da bi videli na prihodnji konvenciji vse ameriftke slovenske duhovnike kot naše so-brate, ali člane K/ S. K. Jednote. kajti naša Jednota je edina katoliška podporna organizacija v A-meriški in kot taka mora, še naprej ostati. Marsikomu izmed nas bi bilo gotovo žal ako bi nasprotniki skušali tej naši organizaciji kaj škodovati misleči, da je K. S. K. .J. samo podporna organizacija, kar pa ni res, ista na podlagi svoje ustave goji tudi spoštovanje do sv. vere med svojim članstvom. Kdor torej noče biti z nami, naj se drži proč od nas mi se bomo pa od njega; omahljiv -eev iu lažnikov ne maramo v svoji sredini. — Pred 1 vsem pa bodimo saj mi katoliški Slovehci odkritosrčni, edini in vdani drug drugemu. Držimo se zlatih besed našega božjega Učenika: "Ljubi svojega bližnjega kakor sam Sebe!" in na ta način smemo zreti, v najlepšo bodočnost naše čislane S sobratskim pozdravom John Widervol. POZOR ROJAKI V CHICAGU! Chicago, 111. — Rojakom v Chicagu in bližnji okolici je gotovo še dobro v spominu zadnja prireditev "Slovenskega dramatičnega društva v Chicagu," ki je uprizorilo veliko rusko socijal-no dramo "Na dnu," v kateri je bilo slikovito orisano življenje ruskega ljudstva pred veliko rusko revolucijo. Vsa prireditev je izpadla v občo. zadovoljnost in čuti je bilo od strani, da naj to društvo zopet kmalo nastopi s ka'ko prireditvijo. Ker so pa poleti dnevi vroči in zelo ncprikla-dni za prireditev v dvoranah, je dramatično društvo počakalo do jesenske sezone. Kot otvoritveno ^predstavo jesenske sezone je dramatično dru štvo sklenilo vprizoriti krasuo slovensko narodno igro "Deseti brat* 'in sfcer 31. oktobra t. 1. ali zadnjo nedeljo oktobra meseca ob 2. uri popoldan v dvorani C. S. P. S., 1126 \V. 18th St., v isti dvorani ,kot je bila vprizor-jena zadnja igra "Na dnu." Vse predpriprave so v polnem teku in rojaki so lahko prepričani, da bo igra vprizorjena vseskozi najbolje, koliko/-' bo le mogoče v danih razmerah. Igra "Deseti brat' 'je itak že poznana rojakom in raditega u-pam, da ni potreba še posebej pojasnjevati vsebino te igre. O-menim naj le toliko, da so posamezne vloge te igre v rokah najboljših diletantov, katere je bilo le mogoče dobiti med rojaki v Chicagu. Program prireditve je isti, kot je bil pri zadnji prireditvi, nam- celi pri-m . Sloven-ester g. Peli« Jolfeta. Vstopnina je bila zadnjič, naniza odraščene osebe po 75e, za otroke od šesjega pa do 14. leta pa 15e. Za vsakovrstno najboljšo postrežbo bo najbolje preskrbljeno, kot za hladilne pijače in dober prigrfeek k,i se v Jruhi- nji v pritličju po končani pred isftivL Apeliram na vse rojake v Chicagu Jh bližnji okolici, da se ude-lejhr te prireditve :.; v največjem Številu, in da na ta način podpirajo to dramatično društvo moralno in gmotno, da bo lahko delovalo po začrtani poti, t. j. da bo vprizarjalo lepe, podučne in poljubne drame in igre sploh. Pomisliti moramo na to, da bi ne bilo posebno častno za tako veliko slovensko naselbino kot je v Chicagu, ako bi ne mogli vzdržati eno dobrb dramatično ilru« -tvo, doeim imajo veliko manjše iiaselHine "kako podobno društvo. In da potrebujemo kako tako društvo, ne more nihče utajiti Spoznati je iz tega, da rojaki zelo radi pohajajo v kincniotogra-fična gledališča, V katere'j*nosijo precej denarja in največkrat gle-dajo,, slike, v katerih se zasme huje delavstvo ali pa realno živ-ljenje pofrtavlja na glavo, poleg tega si pa gledalci še kVarijo svoje oči. Vsak treznomisleč člo-mek mora priznati, da je škoda časa in denarja, pohajati v kine-matografična gledališča in opazovati slike, ki se navadno kregajo z zdravo pametjo. Ako že hodimo v taka gledališča, toliko bolj bi pa morali obiskovati pred-satve, katere vprizarja slovensko . dramatične* ^društvo, ker predstave, katere vidite tukaj, so v resnici,'' povzete iz ljudskega življenja, in katere lahko vsakdo razume. Ne bi bilo častno za nas vse, ako bi ne mogli vzdržati eno tako društvo in poleg bi pa zahajali v feinematografična gledališča in* podpirali velepodjetnike, ^j^^JMtklcli, da uničijo.vsako delavsko gibanje. Kajti velepod-jetniski interesi so osvojili tudi že kinematograf ična gledališča in te izrabljajo za svojo propagando v boju zoper delavstvo. In taka gledališča naj bi podpirali slovenski delavci Ali imamo kaj užitka od? . kinematografičnih predstav? Nobenega. Od dramatičnih predstav pa vedno. Moe-oče se bo kdo izgovarjal, da je vstopnina za te dramatične prireditve previsoka in da so kinematografija gledališča cenq-ja. Ni res, rojaki. Pomislite samo ua to, da predstava v kinematografičnih gledališčih traja navadno Okrog dve uri in za to predstavo mora vsak plačati najmanj en 'kVoder" in ki je velikokrat sama domišljija kakih razgretih možganov. In prireditev slov. dramatičnega društva, kot je na programu pa traja do osem tir in je dramatična predstava in poleg pa še ples, pri katerem igra prvovrsten orkester. Vsled tega se ne more nihče pritoževati glede "previsoke" vstopnine, ker, ni.f .* .*■ «.-: "T Rojaki, ako bodete vi podpirali to dramatično društvo, bodite prepričani,, da bo to društvo vršilo v polni meri svojo dolžnost, namreč, da bo vprisdlrjalo najboljše dramatične predstave, katere bo le mogoče dobiti. Društvo nima nobenih dobičkaželjnili namenov, ampak da do rojakom to. kar želijo. Čim bolj bodo rojaki podpirali društvo s tem da bodo zahajali k prireditvam, tem boljše dramtične predstave in tudi z manjšo vstopnino bo nudilo društvo. Se enkrat najuljudneje vabim vse rojake v Chicagu in bližnji okolici, da se udeležite te predstave. — P. B. korespondenčni tajnik. Med eno izmed najbolj glavnih vrst živil moramo prištevati po vsej pravici tudi sadje, ali ovoe je. in ker živimo baš v jesenskem času ,dobi sadja in ovočja, radi tega prinašamo nadstopni članek v nadi, da bi se ovočje in ^adje tudi mf^l našim narodom bolj u-domačilo In postalo vsakdanja hrana, ali okrepčilo. Prvi naravoslovci in znanstveniki so*delili človeško hrano v tri razrede.-1) hrano ali živila, ki vsebujejo maščobo (surovo maslo, živinsko mast, orehovo rr.a-SPobo itd.) II.) Hrano ki vsebuje protein (meso) in III) hrano, ki vsebuje ogljikove hklrate (slad kor. Škroba itd.) Ta trivrstna hrana je v obče za delovanje človeškega telesa najbolj potrebna ker mu nadomestuje zavržke, ker mu daje moč, in ker mu daje toploto. Pri tem je pa potreba človeškemu telesu še drugih jedil z mineralnimi snovmi, ki zabranju-jejo ljolczni v telesu; te snovi na-zivajo učenjaki " vitamine'' in največ teh snovi se nahaja v raz ličnem sadju. Med različnim sadjem ima naj več te kemične snovi paradižno jabolko (tomatoe) in oranža Kdor je prijatelj ovoČja te vrste, tega se ne bo rada prijala kal.a bolezen ,ker sok paradižnika in oranže zabranjuje kako infekcijo v človeškem telesu. Osobito je priporočati oranžni sok dojenčkom in malim otrokom,, po tri žlicice na dan, odraslim otrokom pa po več. Oranža je najboljše sredstvo, da dojenčki lažje prebavijo hrano ker jim zabranjuje strjenje mleka v že-lodeku, 'kar mu povzroča krče. Druga, nad vse važna vrsta sadja je jabolko. Uživajte zrela jabolka s kožo vred že na teše želodec in zvečer. R*azvada, da ljudje jabolko pred uživanjem radi olupijo ni umestna: kemiki so namreč dognali, da ima jabolko baš pod kožo najbolj redilne snovi. Dobro je jabolko pred u-živanjem umiti in očistiti vseh bacilov. Jabolko, najsi bo že sladko, ali kislo, daje pred vsem u-mestno lirano možganom. Osobito nervozni ljudje ali oni, ki o- duševna dela naj bodo veliki prijatelji jabolk. Kakor jabolka, tako je tudi s hruškami. Par užitnih hrušk poživi človeka in mu celo uteši žejo. Poleg svežega sadja, je priporočati tudi ukuhano, ali konser-virano sadje, katero naredijo go spodinje same doma. Ukuhano sadje, For Members, per year....................................... - JOM For Nonmembers ............................................$2.00 Kor Foreign Countries............................. ..........$3.00 ►81 Plebiscit na Koroškem« , Tužna nam raajka »Slovenija! Ogrni se v črn* pajčolan! 'Žaluj ^♦plakaj, ker so dne 10. t. m. nesli k pogrebu tvoj^ ljubljeno hčerko vso slovensko Koroško. Stoletja si negoval to obmejno hčerko; vživela si jasne in slavne dni ko so bili pred davnimi časi še naši pradedje lastni gospodarji in vladarji divrtih južnokoroških pokrajin na (jfosposvetskem polju. Kleti sovražnik nam je zadnji čas najdražji spomenik slovenske zgodovine t prestol ustoličen ja slovenskih vojvod na tem polju) "zaponka!", zdaj je pa prešla še tužna gruda Korotana v požrešne roke Nemcev. (Joto T? je krvavelo srce ko so dne 11. oktobra t. 1. zaplapolale črne zastave raz hiše številnih koroških Slovencev v znamenje izja-lovjenega plebiscita. .In zapel je mrtvaški zvon, naznanjajoč narodno smrt nad 100,000 koroškim Slovencem! , Zares uboga naša narodna mati Slovenija! Domač sovražnik (Nemec) Ti je zadal zopet hud udarec, katerega ne boš nikdar pre bolela! — Udarec za udarcem! K,malu bo že dve leti, odkar Ti je pohlepni Italijan iztrgal Goriško, Primorsko in naš Kras, zdaj pa zopet Koroško. Je li si v resnici vse to zaslužila? Glas o tem nepričakovanem zopetnem udarcu je zadonel preko širnega oceana tudi nam, ameriškim Slovencem na ušesa. Omiluje-dio Te iz celega srca, saj si vendar Ti tudi naša mati. — Tudi mi smo pri tem krivičnem in izdajskem plebiscitu izgubili toliko tisoč naših rodnih bratov in sester, tudi mi pretakamo s Teboj vred bridke solze ob svežem grobu izgubljene Koroške in kličemo po maščevanju. — Ali smo baš mi Slovenci tako nesrečni, da itam že pO minuli vojni. sovražniki in izdajalci sekajo ud za udom z našega narodnega telesa ? ,Ne obupaj naša mati Slovenija! Prišel bo enkrat dan obračuna, pravice, rešitve in Tvojega vstajenja! — Še bomo zopet vživali slavnostne dneve na našem zgodovinskem. Gosposvetskem polju; kajti pravica mora zmagati; rešena bo zopet Koroška in osvobojeno bo zopet naše Primorje!----, ■ ■•> Z nepopisno radovednostjo smo pričakovali izida koroškega pie I biseita, vršečega se predzadnjo nedeljo (10. t. m.) Prve brzojavke-priobčene v ameriških listih so se po voljno. glasile slednjič — dne 14. oktobra smo pa postali razočarani. Neka brzojavka iz Ženeva na Švicarskem slove, da so pri glasovanju v pasu A. Slovenci izgubili. Za priklopitev tega pasa in pasa k nemški Avstriji je bilo oddanih 21,852 glasov, za priklopitev k Jugoslaviji pa 15,096; torej so Nemci zmagali z 6,756 glasovi večine. Za priklopitev k Avstriji je glasovalo 31 občin, 20 pa proti. * . *••• Zopet druga brzojavka z Dunaja poroča, kako so se te zmage Avstrijci veselili. V vseh večjih mestih avstrijske republike so prirejali velikanske manifestacije nad zmago. Saj so na ta način podjarmili tudi okrog 1*00,000 koroških Slovencev. ^ Glasom St. Germainske pogodbe se je vršilo ljudsko glasovali je na Koroškem pod nadzorstvom posebne zavezniške komisije. Eni trdijo, da je ta komisija ravliala pri plebiscitu povsem pravično in nepristransko/ To je lahko mogoče in morda res? Kaj pa pomaga taka komisija že poslednji dan; ker so že dobroplačani avstrijski in italijanski agitatorji mesece in mesece prej hujskali koroško ljudstvo in ga z judež<*vimi groši privabili za avstrijsko strail. Največ sramotnega dela pri tem je imela po naši sodbi izdajska Italija ker je hotela na ta način zopet oslabiti moč Jugoslavije. Torej samo 15,096 koroških Slovencev jc glasovalo za Jugoslavijo/ Kaj je bilo pa z ostalimi? Ali so se res vsi tujcu prodali? O natančnem uspehu, oziroma izidu "plebiscita na Koroškem nam bo mogoče še le čez 2 tedna pisati, ko dobimo starokrajske liste v roke. Dasiravno nas navdaja žalost pri tem izjalovjenem plebiscitu, se navdušujemo ko čitamo drugo brzojhvko, da se jugoslovanske *ete nočejo umakniti Iz celovške okolice. Štiri jugosloyanski bataljoni so baje s silo zavzeli vse slovenske vasi in kraje v bližini Celovca. ker se baje plebiscit ni pravilnim in pravičnim potom vršil. Dalje se poroča, da belgrajska vlada ne bo tega plebiscita uradno pripoznala. Iz Ljubljane korakajo baje številne čete proti Koroški. Avstrija nima ondi svojega vojaštva, da bi se branila m posledica tema bo, da Jugoslavija bo morda kar na svoje roke zasogla celovško kotlino, kakor so Italijanci zasegli Reko s posredovanjem bedastega T)'Annunzia. Če slavni vrhovni svet Lige narodov, oziroma "če zavezniki mirno gledajo početje Italijanov na Reki, v Trstu, Gorici iu na Krasu, potem tudi za Koroško ne sme biti nobene izjeme. Neka brzojavka iz Pariza se ^fasi, da so se avstrijski Nemci že obrnili v London, Pariz in seveda tudi v Rim, da naj le ta trojica prisili jugoslovanske čete na Koroškem k evakuaciji. Avstrijci želijo, da naj bi brigada Italijanov, nastanjenih v okolici Beljaka napadla naše vojaštvo. Liga narodov pa nima n podlagi pravil nobene pravice umešavati se v notranje razmere kake dežele. O tem smo videli slučaj okupacije Reke in Vilne, da ima Liga narodov v sličnih slučajih zavezane roke. Edino kar se bojimo je, da bodo zavezniki i/ maščevanja nad koroškimi dogodki stopili na stran Italije, ter .rešili jadransko vprašanje na podlagi (ajne londonske pogodbe. Koncem konca smo danes še na nejasnem, jeli bo del slovenske Koroške pripadal Avstriji ali ne? Morda tega ozemlja Jugoslavi-k: ne bo izpustHa iz SVojih rok? Morda bo v tej zadevi še meč odločeval? Slovenska Koroška je plebiscitnim potom Vv resnici izgubljena za Jugoslavijo. Morda smo začetne vrstice tega članka in po-srartiuco Korotanu prenaglo napisali? M bi jo le res! — Da bi že Bcmalu napočil oni dan, ko bomo imeli priliko napisati drugi, bolj veseljm članek, da je naša slovenska Koroška vstala od smrti t— (Nadaljevanje.) Vprašanje. — Ali vrhovni svet Lige narodov lahko poveča število članov v tem svetu? _ Odgovor.—Z dovoljenjem večine ligb se število članstva v vrhovnem svetu lahko poveča. Na ta način je odprta pot še za druge velike države, da postanejo'stalni člani tega sveta poleg sedanjih velikih peterih držav "big five" (Združene države, Velika Britanija, Francija, Italija in Japonska). Na jednak način ima vrhovni svet tudi pravico povečati število članov lige, katere mora na podlagi člena'4 narodna zbornica dotične držate izvoliti. Poleg tega ima vsak član Lige narodov pravico da prisostvuje pri seji vrhovnega sveta in posluša razprave ki so v korist onega člana lige; vendar pa nima pravice do glasovanja. Poslovanje vrhovnega sveta. V. — V čem obstoji poslovanje vrhovnega sveta Lige narodov? O. — Isto je podobno državni zbornici ali državnemu svetu, kjer se razpravlja o zadevah lige narodov iu o svetovnem miru. V. — Koliko glasov ima vsak član tega vrhovnega sveta? O. — Samo en glas. Vsak član Lige narodov tudi ne sme imeti v vrhovnem svetu več kot enega zastopnika« V. — Kako se vrši glasovanje? O. — Za odobritev ali odklonitev kake točke v zbornici in vrhovnemu svetu Lige narodov morajo navzoči soglasno glasovati izvzern-ši slučajev, označenih v členu 5. V. — Kje in kedaj ni predpisano soglasno glasovanje? O. — Pri sestavi odborov;(odsekov) za poizvedovanje posebnih stvari in v manj važnih spornih zadevah; v vseh drugih važnih točkah je pa predpisano soglasno glasovanje. Kraj zborovanja. , " . V. — Kje in kedaj se vrši zborovanje vrhovnega sveta in zbornice Lige narodov? O. — Zbornica sc.$estyne od časa do časa po potrebi in sicer v mestu glavnega urada Lige narodov, ali pa v kakem drugem, za to določenem kraju. Istotako določba velja za seje vrhovnega sveta z izjemo, da se mora ista vrniti najmanj enkrat na leto. V. — Kdo opravlja tajniški posel ;Lige narodov? O. — Generalni tajnik in drugi tajniki ter uradniki, ki so za tako delo potrebni. Generalnega,tajnika nastavi vrhovni svet; istega mora pa še večina zbornice potrditi. Ženeva je glavni sedež lige. V. — Kje je glavni sedež (urad) Lige narodov? O. — V mestu Ženeva na Švicarskem. Vrh. svet ima pa pravico glavni sedež kam drugam premestiti. V.-—Ali tudi ženske lahko-opravljajo tajniške posle? O. — Da, vse uradniške posle v zvezi s poslovanjem Lige narodov lahko izvršujejo tudi ženske. » V. — Kaj določa Liga narodov v zadevi zmanjšanja vojne oprave ? O. — Liga narodov priznava, da je treba v prilog svetovnega miru vojno opravo na najnižje šteyilo. Tako naj bi imela vsaka država le toliko svojega orožja iij munioije, da lahko zdržuje^notranji mir in uveljavlja mednarodne jobVeinosti potom skupnega delovanja. V. —, Kako naj se zmanjšanje oborožene sile izvršuje? O. — Vrhovni svet bo način tega zmanjšanja sestavil na podlagi ckolišču in zemljepisne lege vsake države. Ko bodo razne vlade te načrte odobrile, ne smejo zatem svoje armade'povečati brez dovoljenja vrhovnega sveta. Člani lige morajo drug drugemu predložiti in dati natančna^po- jasnila v zadevi oboroženja, svojih vojaških in pomorskih ^načrtov in industrije v vojne svrJic. Na ta način ima potem Liga narodov r\ »•! v» /1 l n /1 1 a m a «>4 » —.. . — *y ___' _ ' _ t_ _ ___v 1 111 priložnost da izdela načrte za zmanjšanje oborožbe. J' — Kake določbe veljajo 'pa privatno izdelovanje orožja m uniči je? O. — Glede tega predpisuje liga jako stroge določbe. Vrhovni svet dovoljuje državam le v .skrajni sili, da smejo privatna podjetja izdelovati munieijo. Revizija vsakih 10 let. V. — Ali bodo te določbe za stalno ostale? / O. — Ne. , Ti načrti so pod vrženi*: reviziji saj enkrat tekem 10 let. V to svrho bo vrhovni svet imenoval posebno komisijo, ki bo imela v svojem področju točke o oborožbi in razoroženju. Velevažna točka X. Člen 10. — Člani lige prevzemajo nalogo, da pazijo in ohranijo teritorijalno celoto in politično neodvisnost vseh članov lige pred zunanjimi napadi. V slučaju vsakega.takega napada, ali v slučaju groženja in nevarnosti takega napada, naj vrhovni svet priporoča način, s kojim se imajo te obveznosti izvršiti. V. — Kaj je torej najbolj poglavitnega vtem členu? O. — Garancija suverenitete (samostojnosti). Ta točka vsebuje znano načelo Monroe doktrine za vesoljni svet. Zunanji napadi. V.— Kako si tolmačim*) "zunanje napade" in "politično neodvisnost" članov Lige narodov ? < " . O. — Napade od zunaj namenoma pedjarmiti si kako deželo (ozemlje) z okupacijo ali priklopitvijo ali če bi sovražnik hoterštr-moglaviti kako obstoječo vlado. V. — Čemu se ta določba opira na zunanje napade? O. — Zato. ker se pogodba ne peča z notranjimi (domačimi) zadevami kakega naroda. in si ni člani Lige Narodov ne pripuščali Italiji (članici velike peterica) barantati z našimi slovenskimi, pokrajinami in že toliko let držati v suznosti našega naroda. Naj torej to ovajeka Italija na podlagi tega člena vrne vse zasedeno ozemlje, potem si bom« pa clen-X. p* vsem drugače tolmačili. ; Nastop Lige narodov v slučaj« vojne. V — Ako bi n. pr. eden ali več narodov dejanski napadlo ozemlje, ali bi hoteli kratiti neodvisnost drugega naroda, kaj bi v tem pogledu ukrenila lig«? O. — Vrhovni svet bi na pbdlagi člena X. opozoril druge člane lige na njih obveznost v tej zadevi. Glasovanje bi se moralo vršiti soglasno. ' V _ Ali bi bile vsled določbe vrhovnega sveta tudi Združene države primorane poslati svoje vojaštvo in mornarico v tem slučaju? • o. — Samo pod. sledečimi pogoji. I.: Zastopniki Združenih držav v vrhovnem svetu bi morali s preostalimi osmimi člani glasovati za vporabo sile. Drugič r Kongresna zbornica Združenih držav bi morala dati zatem svoje dovoljenje za vporabo svoje vojaške ih mornarične sile, ker ima na podlagi ustave samo kongres pravico napovedovati vojno. Vsi člani lige so namreč podvrženi ustavi svoje domače vlade. V pogodbi je navedenih deset različnih načinov, kako zabraniti vojno ;lahko se vpo^ablja samo en način,, več, aH vseh deset. Točka X. je določena le za skfajno silo, ali kot poslednji način za odstrani-tev zunanjih napadov na kak narod. ,, / (Dalje prihodnjič.) 03£ raz vi Nevarnost pred vstajo. V. — Kaj bi vrhovni svet ukreAil ako bi izbruhnila revolucija v deželi, ki je članica Lige narodov? j O. — Revolucija, notranji nemiri ali civilna vojna se smatra domačim zadevam. V takem sluč^fi ifaj bi vsak narod nastopal sam zase. v svojem lastnem notranjem teritorijalnem krogu. Vrhovni svet bi podvzel še le tedaj svoje korake, če bi ta vstaja, ali civilna vojna že enkrat svetovni mir ogrožala. V- — Ako bi se na primer Kanada, ali kaka druga angleška kolon i jal na posest dvignila zoper angleško kraljestvo, ter se bi hotela osnovati republiko (n. pr. kakor Irska dandanes) kaj je dolžnost Lige narodov na podlagi člena X.1 O. — Tako zadevo bi se smatralo domačim, ker te kolonije, dasi-ravno imajo svojo lastno vlado, spadajo pod angleško krono. V mirovni pogodbi z Nemčijo se on\enja britansko kronovino v celoti, ali z vsemi njenimi kolonijami. * Premenitev mej in'vlade. V. — Ali je mogoče na podlagi člena X. te pogodbe izpremeniti in predrugačiti meje ali obliko vlade kake dežele, ki je članica Lige tv ". ' ' / : A Da, ako je to potreba za ohranitev miru. narodov O. mmrn JWfloeko^BkL . ;Qd vpoštevanega ekonoma in spoštovanega narodnega boritelja v domovini prinašamo sledeči članek, ki mora vsakogar primorati, da razmišljuje in gre na delo. Vse jugoslovansko časopisje brez razlike mišljenja in stranke so proiene, da ponatisnejo ta članek, ker gre za splošnoj n^rpdno stvar in dobrobit, da ameriški Jpgoslovani pokažemo Italiji in njenim iny>erialiatom, kako potrebujejo naše prijateljstvo in kako škodljivo jim je ua^e sovraštvo. Članek se glasi: * • "Tudi vam v Ameriki je brez dvoma znano iz naših časopisov, kako Italijani preganjajo in mučijo naš jugoslovanski narod. Naše ljudi Zapirajo po vseh okupiranih krajih Dalmacije, Istre, Trsta, Gorice, Reke in Primorja, vrši se krviprelitje na Reki, Sušaku. Korčuli in Splitu, pal i se nase narodno premoženje v domovini v Trstu, Za-dru in na Reki — gotovo veste o vsem tem tudi v Ameriki. In dočim Italijani na ta način z nami postopajo, dočim si prizadevajo, da popolnoma uničijo naš živelj v okupiranih krajih, dočim na vse načine zavlačujej6 rešitev Jadranskega vprašanja, držijo zaplenjene naše parnike, zažigajo naše domove, ubijajo naše ljudi — pa stojimo mi prekrižanih rok, in ne trpimo samo mirno, dočim se vse to godi mimo nas, pač pa eelo sipljemo naš denar v roke Italijanov, kupujemo od njih blago, poslužujemo se njih parnikov in postopamo z njimi milosrčno in plemenito. Potrebno je, da pokažemo Italijanom in vsemu civiliziranemu svetu, da so nam dobro poznane vse krivice in vsa nasilja započinje-na na našem narodu in da nikakor nisipo voljni to še nadalje prenašati. Tudi mi se moramo organizirati za složno delo in složen odpor proti tem našim najhujšim sovražnikom: Italijanom. Jugoslovani v Ameriki, ki so tekom vojne pokazali toliko požrtvovalnosti za naše osvobojenje in zedinjenje, morajo nam v tem boju pomagati. In Jugoslovani v Ameriki morajo retttiše drugo dolžnost napram domovini, in ta je: Opazuje se, da naši ljudje yki se vračajo v domovino, ne pazijo najmanj, katere družbe se poslužijo pri prevozu. Tozadevno je treba naše ljudi poučiti potom časopisja. . \t ~ Dvoje parobrodnih družb pošilja svoje parnike v luko Gruž, in ena je Cjniard Line, angleška družba, druga, je pa Cosulich, italijanska kompaiiija^Preveč bi bilo, če bi naglašali kakšna razlika obstoji med temi družbM Dočim na angleških parnikih vlada čistost, red in dobro postopanje napram vsem potnikom na ladji, je pa na laških parnikih vse drugače. Na Cosulich parnikih je skoro (moštvo in u-radništvo) italijansko. In kako ti ljudje mislijo o nas, kako se izražajo napram našim rojakom, vam služi lahko sledeče mali primer: Nahajal sem se v Gružu,;v ko je dospel neki parobrod iz New Yorka, last italijanske Cosulich kompaiiije. Moštvo tega parnika se jc izrazilo o naših ljudeh: "Abbiamo sbarcato 200 achiavi che vanno unir-*} ai porchi Serbi" (vkrcali smo 200 sužnjev, ki so prišli, da se združijo s srbskimi svinjami!) Zato je pa treba naše ljudi v Ameriki opozoriti, da je njih dolžnost, da bojkotirajo italijanske kompanije, ter se poslužujejo le frau- ' coskih- in angleških prevoznih parnikov, posebno- pa amerikanskih parnikov, ki garantirajo red, čistost, vzorno obnašanje in najboljšo postrežbo. To naj si zapomnijo vsi, ki so namenjeni v domovino, da ne podpirajo Italijane, saj je Amerikaneev in Francozov ter Angležev dovolj, ki spoštujejo naš narod. In če se tudi pripeti, da bi morali naši potniki na tem ali onem parniku kak dolar več plačati za prevoznino, naj se ne kesajo tega m ker takoj plačajo, kajti stokrat se jim bo to povrnilo, dobe boljšo hrano, bodo bolj zdravi, imeli bodo lepšo postrežbo in vzorno snago. Treba je ljudi opozori;i, naj nikar ne jemljejo karte za trst, ampak za Gruz. Iz Gruža so vsak dan zveze z Bosno, Hercegovino, Boko Kotorsko.in na vse kraje Jugoslavije. Žalostno je potovanje preko I rata, kjer dobijo naši ljudje samo psovke, kjer jih zasramujejo ita-ijanske oblasti ter so izpostavljeni zasmehovanju italijanske dVuha-bi ki je pripravljena vsak*trenutek planiti nad Slovane ter jih po- al?0!Utn0 .za stvar Pobrigati, treba! je osnovati v Ne* Yorku odbor, ki b, pazil na to. Poleg tega se opaža, da naši ljudje pobijajo tudi robo po italijanskih parnikih in to na Trst - s tem imaj° Italijani mn(*0 del* ™ zaslužka, am-»2Ji °ne P0iigalc* in krilce, ki so napadli in zažgali nas Narodni Dom v Trstp ter pokla* večje število Sloveu- j J°. ^na ^ najin Potrebno, da se premisli in stvar tako uredi, da bo imel od domačina domačin zaslužek, ako pa ni mogoče jc tu in Angiežev> ki nam točn°in -t^^-o" Over,the Top. — Do cilja bomo dospeli, de pridobi sleherni izmed elana(ico) nas enega novega K. S. K. J. za Kaj je glavni namen člena X.? V, — Kaj je glavni namen člena X.? O. — Zaščita malih narodov, da se jih obvaruje pred liapadi od strani bolj mogočnih sosedov, ki bi si radi podjarmili njih ozemlje, ali ki bi radi prevzeli njih vlado. Vsled tega se naziva člen X. -Lige narodov tudi z "Magna charta" malih narodov, ker se jim' jamči-jednake pravice, in svobodno življenje kakoršno Vživajo večji narodi. Opomba uredništva: Člen X. te pogodbe je po našem mnenju samo na^ papirju. Kako se po istem ravna že obstoječa"Liga narodov nam kaže baš še vedno nerešeno jadransko vprašanje in pa naše, po AU ste le pridobili kakega no vega člana (ico) sa prihodnjo Ali ja Vaš lin, ali hči tudi že pri K. S. K. Jednoti? Če ne, po •krttte » to na prihodnji seji! Dobro delo boš storil, če prido bis kakega novega člana (ico) a K. S. K. Jednoto. NE POZABITE LEPIH GRAD K. S. K. JEDNOTE! NA- Cenjeni sobrat! Cenjena sose-stra! Stopi v vrsto agitatorjev za našo Jednoto! Važno za vsakega člana! Ako ste se preselili in preme-nili svoj naslov, naznanite to taj-nikn(ici) krajevnega društva; ne naznanjate pa te premembe naravnost, upravništvu "Glasila". Ka taka pisma se upravništvo ne bo oiirtlo. ........... 111 n n t m i. ............ K. S# K. < >Miil>nntni>iinH Jednota sedaj zvezana ž njim le še po 8 km dolgem prekopu. Celo pristanišče v Jakinu je slabo in umetno. Tudi vzhodno obrežje uudi razne ovire promet u. Le majhen del severne obale je nizek in se le po la smatrati kot posebni samostojni del ogrske krone. Turki so v požarevskem miru (1718) priznali avstrijskim trgovcem svobodno trgovino v turškem cesarstvu. Zato je cesar razglasil Trst in Roko za svobodni ♦ > >^»»»»♦♦»»»«♦«♦♦<■»0»»» ____________ Ustanovljena v Jolietu, 111 dne 2. aprila 1804. Inkorporirana v Jolietu, lagoma vzdigiije nad morsko glaf- j pristanišči, popravi ial državi Illinois, dne 12. januarj* 1898: GLAVNI URAD: JOLIET, ILL. Telefon 1048. od ustanovitve do L oktobra 1920 skupna izplačana pod- .H pora $1,805,126.20. GLAVNI URADNIKI: ' ~ * g * Glavni predsednik: Joseph Sitar, 1004 N. Chicago St.* Joliet, 111. I. f>od predsednik: Math. Jerman, 332 Michigan St., Pueblo, Colo. ? II. podpredsednik: Frank Opeko, 26 Lenox Ave., North Chicago, 111. Glavni tajnik: Joaip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. Pomožni tajnik: John Dečman, Box 168, Forest City, Pa. Glavni blagajnik: John Grahek, 1012 N. Broadway St., Joliet, IU. I Duhovni vodja: Rev. Francis J. Aibe, 620 — 10th St., Waukegan, 111 stare in dino, drugod se skalnata gorska J gradil nave eeste po Istri, *Hrva-stena tako zelo približa obrežju,Jški, lvoroški; tudi je zvezal Du-da ni-prostora za večja pristani- jjaj s Trstom preko Semeringa. • šča. To se zgodi na obrežju odj V Dalmaciji se je edinole du- Devina do Trsta, od Raške dra- • bspvniška republika veselila svo-;ge do Reke. ob vznožju Velebi- bode. Po mohaški bitki so Du-ta, med Splitom irf Metkovičem brovničani sicer zamenjali ogr-in ob južnem koueu Dalmacije. sk0 nadoblast (od K 1358) s tur-Xa teh krajih je^tudi promet od ško. toda to je bilo le navidezno, burje zelo oviran. j Dubrovnieani so znali s Carigra- | Tako so ravno tisti deli obrez-Jdom skleniti ugodne politične in iskim vezem z entento, zlasti Francijo, z vsemi silami upreti na črtu, da se uspostavi Avstro-Ogr- iw'htaK^riwS;-/.K^are^ '* bi "«» za svetovni pro- ri«ti t|*™ke *ve«e. Plačevali so -J____ I t- - n_ _ * i... .. . o. «... mit ! .,« ...n^.lni.u.n niliuxi rviMcfa. 1..1..! ____1- _____ z__J- J__11__ Vrhovni zdravnik: Dr. Martin Ivec, 900 N. Chicago St., Joliet, 111 . . _ NADZORNI ODBOR: Josip Dunda, 704 North Raynor Ave., Joliet, IH. ' " t Martin Nefoanich, 1900 W. 22nd St., Chicago, lit. ' Mat^ Kostainšek, 302 NO. 3rd Ave., West, Virginia, Mton. John Mravmtz, 1107 Haslage Ave., N. S. Pittsburgh, Pa. Frank Frančič, 8205 National Av., West AUis, Wis. . POROTNI ODBO$: M i hat-1 J. Kraker, 719 K. 3rd St., Anaconda, Mont. Geo. Flajnik, 4413 Batler St., Pittsburgh, Pa. Anton Gregorich, 2112 W. 23rd St., Chicago, 111. PRAVNI ODBOR: / Anton Burgar, 82 Cortlandt St., New York. N. Y. Joseph Rnss, 6617 Bonna Ave., N. E., Cleveland, Ohio. Frank Plemel, Rock Springs, Wyo. UREDNIK ''GLASILA K. S. K. JEDNOTE": Ivan Zupan, 1951 W. 22nd Place, Chicago, IH. Telefon Canal 2187. met najugodnejše ležeča pnsta- letni jjavek sultanu, toda imeli so nišča, najbolj neugodni, ker ima-1 na jlepši mir ob meji in njiiuisi^.iena in <*a ima vendarle daleko-jo uajmanj prostora in so potreb- trgovci so tudi zanaprej svobodna težavna in draga dela, da se no trgovali po balkanskem polo- zgrade ilmetno pristanišče (Trst, RekaF. Izvrstne dalmatinske na-rav^ie luke imajo slabe prometne zveze z zaledjem, ker so prečne toku. Da bi benečansko gospod-stvo ne mejilo na dubrovniško o? zemlje, so Dubrovnieani dosegli pri požare vskem miru, da je Tur- doline. zelo kratke iii gorski pre- jeija dobila ozek pas ozemlja na hodi visoki. Najvažnejša pot v j južnem in severnem robu dulirov-notranje vodi po dolini reke Ne-(niškre republike. S tem je segala ret ve. Izhod te poti ob morju jc j Hercegovina na dveh mestih do močvirnat in morje ob obrežju morja, kar je ostalo do danes v plitvo, ker morski tok vsled pol-, j veljavi. Benečani so imel pred otoka Pelješea ne more odnašati prihodom Turkov v oblasti le vsa Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jed note naj se pošiljajo na tSSS^^J^Si "g'lastlo -»-lavi« Približno enak je tudi .dalmatinska obmorska mesta in " " " ~ " — j položaj ob izliv*u »reke Bojane m otoke*, v začetku 18. stoletja so si ž njo zvezdnega Drima. * * 5----v K. S. K. JEDNOTE, 1951 W. 22nd Place, Chicago, 111. =m ■ ■ I ■ i ' 1 1 I - -------, »V URADNO NAZNANI! 0. IZ URADA GL. TAJNIKA. \ ! Važna točka za promet je Si-benik, ki ima redaj tudi železniško zvezo preko zapadne Bosne proti severu in vzhodu. Tudi Dubrovnik in Kotorska Boka s svojima prekrasnima naravnima lu- ' Uradnike in uradnice krajevnih društev se tem potom opozarja na pravila Mladinskega oddelka točka 6 in 7. 9 Točka 6 se deloma glasi: < Vsak otrok mora Uajmanj 30 dni pred izpolnitvijo 16. leta svoje starosti, vložiti prošnjo za vstop v aktivni oddelek ali oddelek odraslih članov in članic K. S. K. Jednote. točka 7 se deloma glasi * Če otrok, ko prestopi 16. leto svoje starosti, ne vloži prošnje za prestop v odrasli oddelek Jednote, kakor določujejo pravna, sc ga smatra črtanega, ter izgubi v^e pravice v Mladinskem oddelku iu e(#tifikat takega otroka postane neveljaven. Omenjeni točki sta zelo važni in je neobhodno potrebno, da jih najkrajšo" vpo*t cenjeni uradniki(iee) k^kor tudi starši otrok vpoštevajo. osvojili tudi notranjost in pa Ko-tor-iko Boko. V Kampoformijskem miru leta 1797 je dobila Avstrija vso Dalmacijo s Kotorsko Boko in Istro L. I80f> so te pokrajine zasedli .Francozi, ki so posedli tudi du~ kanm imata čez Hercegovino zve-'brovuiški teritorij (1. 1806). L. zo proti severu. Za največji del 1814 so Avstrijci združili Du-države bo Metkovič najbližje j a- brovnik z Dalmacijo. Prebival-dransko pristanišče, ker ima naj-jgtvo v nekdanji beneški Istri je krajšo železniško zvezo, katero bilo skoraj izključno slovensko in jc t amo še s 67 km dolgo progo hrvatako, v Dalmaciji pa hrvat-(Vardište—TJžice) izpolniti po- jrl srbsko, Italijani so. bivali trebilo, vda se priklopi obstoječe- je po mestih, v Dalmaciji zlasti v mu srbskemu železniškemu o- Zadru,N Trogiru in Spi jet U iu mreži u. Do te točke ima tudi od'onili na otokih Rab, Osor in Sta-morja najbolj oddaljeni kot dr- rigrad. Naselili so se semkaj iz žave (se verno vzhodni Banat) Benetk za beiiečanskega gospod-(približno 400 stva> Dalmatinska'mest a so kaza- vladajoča socijalistična stranka v domači politiki. Pred tednom je češki dopisni u-rad razglasil uradno v švicarskih listih, da niti ČehoelovaŠka. niti Jugoslavija, niti $umunija ne Že-e podonavske konfederacije, pa da so sklenile med seboj posebno zvezo, takozvano malo " entento ki se hoče vkljub vsem prijatelj- kija bo njena zahtpra, a Radovedni smo res na razvoj v Italiji pod vtisom boljševiškega imperija, ki sili do morja na dveh straneh: na severu in jugu. Dejstva je, da je ta imperij prisilil entento k nagli .politični zasnovi sredi Evrope, ki gre deloma preko njenih prvotnih egoist ičnih načrtov: podonavska konfede ra - — Ma- sarykov velikopotezni načrt za osamosvojitev cele srednie Evrope od nemškega in — ententinega Ska v kakršnikoli obliki, nasprot- imperializma. ;no pa, da hočejo varovati svoje I 0cški hladno računajoči rasam meje proti . nezanesljivi Ogi-ski. Kar smo videli te dni, odgovarja omenjenemu razglasu. Toda vse kaže, da je "mala enf -tenta" na vse širši podlagi zami.TO"«***« t> , , , , .... , , • SI J 1 iu km)- 'feC ,a vs,ecl italijanski značaj . SfD1 j??, pri »topilih otrok m pronasel. da je 10. Xa sevel.1K.m Uonett Adrije sta dandanes ima italijansko večino otrokvMladinskemod^lku,ki sodopolmli 16. letotocla s^)še vedno Trst in Reke'najbolj daleč v no-'salllo Zader, a okolica mu je popolnoma hrvatska, dočim so v I stri iia obrežiu vsa mesta, ki so srednje Evrope. Od zaledja ju pa ,,a Ina)a in neznatna italijanska, loči strmo pobočje Krasa, po ka- pujj jn Koper imata uarodno me- v Mladinskem oddelku. Zaradi tega sem razposlal na društva unuUtranjeni ležeči pri.itanišči. K nji- na obvestila z označbo članov in članic, ki so dosegli iti. ieto njih mfl ' promet južnega dčla starosti, ali pa ki bodo v najhližnji bodočnosti 16 let stari. . Temeljem pravil zgoraj označenih toč (k), morajo vsi člani in ki je star nad 16 let in je v Mladinskem oddelku, Jednota ni od go vorua za posmrtnino takega člana-otroka. Zato je potrebno, da dru vonijo -in sega do Karpatov, v na Primorskem prebivalstvo po kolikor, odtod ne gre promet po I večini italijanske narodnosti. To- štveni uradniki in uradnice strogo pazi j (5 na to, da se spolnuje točka rekah v Črno morje. Za vzhodne1 ja ^Dalmaciji so Hrvatje in Sr-6 in 7 pravil Mladinskega oddelka. Društva, ki ne bodo vpoštevalr. (ieie Alp in Čehosiovaško je lah-ji/, javno pokazali, da je v tej de-zgoraj omenjenih točk, bodq sam kriva vseh posledic, ki bi znak nastati v slučaju smrti otroka, ki bi bil ob času smrti nad 16 lel star in bi bil še član Mladinskega oddelka. To naznanilo je zelo važno za društva, kakor tudi za vzgojite- pred vojno razprostiral vpliv trije otrok in je priporočati, da dr. tajniki (ice) to na (!rur>/enili se- jfyikega- crista ni.dasi je tu jah prečitajo in članstvu naznanijo, da ne bo pozneje izgovarjanja, imel Trst lekmeca, laško gmiuo. da se ni znalo, kaj pravila določujejo. Z bratskim pozdravom, JOSIP ZALAR, gl. tajnik. Jrlict, IU. 16. okt. 1920. ' • ' # Darovi za vofne sirote. V. IZKAZ. ! ^ • Glasila" izkazani in potrjeni zadnji številki prejemki....................>....... Dr. Mf.rije Zdravje Bol. 94. Sublet, Wyo. Joseph Dunda, Joliet, III......*........ George Babieli. Joliet, 111.............. Otroei Jerman, Cleveland, Ohio........ "A. P.M, Joliet, 111. ................... ' ' ' ■ •■}. - ' V' .. *,, Skupaj . f ....................... Iskrena hvala vsem darovalcem! Naše morje. Xo\a karavanska in turška železnica je našemu iriorju koristila v ! obilni meri. X drugi" polovici srednjega vc-, ika ko postale Benetke središče 11, goviui v Mižni Evropi. Benečani* so porabili vsako priliko, da ugonobijo tekmece. Zato so zasedli ! zapaduo obrežje istrskega polotoka, kvarnerske in dalmatinske $1,352.23 otoke. V četrti križarski vojui so jim celo križarji morali pomagati osvojiti Zader in druga mesta ob dalmatinski obali. Ogrski in hrvaški kralj Ludovik Veliki je ip 22.50 sicer l 1358 pircfgual feenečaue iz _Dalmacije in Reškega zaJiva, to- ...............».. .$1,374.73 da že njegov naslednik Sigis- mund je zopet zgubil Dalmacijo JOSIP'ZA L AR, gl. tajnik/ Vzhodnolstroz Notran.i- sko so podedovali 1. 13 <4 Habs-~~ jburžani, Trst se jim je 1. 1382, a v južui Ev-, prostovoljno podal, da se reši L. 1500 je prišla pod $6.50 5.00 5.0« , 5.00 1.00 ko Trst ali pa tydi Reka prista-1 samo mala peščica (3 odst.) nišče. Celo v vzhodne dele Švice |Italijanov. Zoper Hrvate so podili tja do srednjega Rena se je r-atudi Madžari na Reki Italijane. Zato hoče ^talija obdržati Primorsko, Reko in severno Dal mac! jo. • Naša obala je pa kljub »sem neugodnostim edina točka, kjer lahko prosto dihamo, kjer smo v direktni zvezi s svetom, brez posredovalcev. Če bi jo izgubili, bi bila prerezana državi Srbov, Hr valov in Slovencev ni: življenja. Italijani bi nam lahko poljubno zapirali dovoz in izvoz blaga. Kakor nekdaj Benečani,'tako bi tedaj Italijani radi zasužnjili velik del Slovencev in Hrvatov. Zalo pr odločno terjajmo in ne od; nehajmo: "Primorsko, Keka in Dalmacija je naša zemlia1, Jad ransko morje, kjer ie nekdaj jugoslovanska dubrovniška republika cvetela, kjer so srbski in hrvaški kralji gospodovali, je naše morje l' * Prof. Jos. Kižišnik. 'jadranska pristanišči- fropi najugodnejšo lego za trgov- Benečanov .v , . •. . v Iski promet z Levanto; (z zahod- hal>sburško oblast Goriška z Gra Kai- je tic v kletki, to je drza- ,nim 0brežjem Prednje Azije) ter diščansko. Ta dogodek je povzro-ra b-re« morja. Xiwa mlada jugo-«^ Sucgkein prekopu ž deželami čil novo vojno z Benečani, v ka-$Iov anska država ima ugodno- lego. Xa 'zahodu meji ob Jadransko morje, ki ji nudi ugodno zve o s prekmoi-skimi državami. Žalostno pa je, da ima država takega soseda na zahodu, ki hoče odriniti od morja, ki ji hoče vzeti glavna pristanišča na vzhodnem obrežju Adrije. Trst, ob Indijskem in Tihem oceanu. teri r*a ti niso uspeli. Od izliva Soče do izliva D rima j Ilabsburžani -so Trstu priznali meri obala okrog 1700 km. Vzho- samoupravo in še druge svobodno Jedransko morje je ponaj- ščine. Reka z okolico je prišla po jo več strmo. Od Trsta do izliva Ra- oporoki poslednjega grofjK Wal-še na vzhodni* strani istrskega see 1. 1467 v last cesarja Frideri-polotoka. pri Bakru in ob dalma-|ka III. Habsburžana. Reško o-tinskem obrežju je . vsled pogre-1 zemlje je pripadalo nato1 nekaj Puli. Reko, ker "novi sosedi iz se- 2Aija zemlje veliko zalivov. Pred časa Kranjski. Pozneje je tvorila bičnih namenov ne privošči zajvhodi^v te zajede ležeči otoki mi-' Reka z avstrijsko Istro in hrvat-nad»lin ji razvoj potrebnih pred- dijo zavetje pred morskimi valo-jsko obalo do Senja in Baga po-nocrniev Vaak zaveden Jugoslo-ivi in vetrovi. X primeri z ne raz sebno oblast, Avstrijsko Primor- Masarykov politični koncept. Dohod češkega zunanjega mini-tra dr. Beneša.v Belgrad in sklenitev posebne obrambne gospodarske konvencije,' dalje njegov pohod v Bukarešto, da tudi tam doseže enak uspeh, priča o gotovem dalekosežnem načrtu češke depu-biike, ki ga hoče izvesti ravno v teh za svetovno politiko odločilnih dneh. Pomeii tega posredovanja je označen po treh smereh: j>rvič.po ______!.•_.•_______rvxtn km pripojila Hrvatski. zemljepisnem položaju Češke med Nemčijo ter ruskim boljševizmom, ki trka že skoro na njene- meje; drugič po odnosu do entente, ki je bolj protežirala Poljake ravno ra-tako da je di Rusije in imela proti Rusiji in * * i nre j pa zasipi je.. Oglej je že Jadransko uiorje ibia zelo u-ldale« od obrežja, beneški lagun- Vojna kr^iina ostala omejena le. proti Nemčiji poseben prepreee srnino lego med morji na jugu Iski otoki bi že bili na suhem. er. Evrope. Zajeda se globoko proti bi se ljudje temu ne upirali s ei- vveni- v evropsko ceKno, odprto ščeniem kanalov. Ravena. .v Seje proti jugovzhodu. Zato imajo stem stoletju lezeca ob morju, je valni politični koncept, ki pa ga je Rusija s svojim zmagovitim pohodom v Poljsko temeljito zrah- ua Sen j in Bag. Toda leta 1799 je cesarica Reki podelila zelo obsežno avtonomijo, tako da se je hodom v Poljsko temeljito zraii- ru _ Reka kot svobodno mesto priče- Ijala; in tretjič po stališču, ki ga' so stopile v Giolittijevo vlado. i na. $ežno organizatorično smer. Vol-tolinijev apel iz Švice na naslov avstrijskih Nemcev nam pojasnjuje marsikaj, kar ni tako jasno našim vsakdanjim možganom, zlasti če naše časopisje s strankami vred obdelava samo izvoznice. • Vedeti moramo, da nasprotujeta podonavski federaciji, ki jo hočejo imeti Francozi, Angleži in A-merika za vsako ceno, italijanska politika, ki hoče zvezo z Nemčijo in po nji z Rusijo, ter češka, jugoslovanska ter rumunska politika. Najznačilnejši del dr Beneševe napitnice pri dr. Ninčičevcm dine-iu 16.* avg. je gotovo oni. ki naglasa orijentacijo • v bodočnosti. Po Beneševem konceptu sloni Politična orijentacija v prvi vr»»4i v vzpostavi miru v Evropi, to je v pacifični in demokratieui smeri. Za to da je treba sodelovanje vseh Slovanov, da je treba hkratu tudi vedno čuvati čut hvaležnosti in prijateljstva napram — ententi Iz posebnega Benešovega naglasa slovanske vzajemne politike je razvidno, da ima češki zunanji minister koncept največjega pomena; ta koncept ustvarja podonavsko konfederacijo politično, ki jo hočejo odločujoče velesile, hkratu pa tudi varuje njeno.neza-visnost na obe strani proti ententi in — Rusiji. Benešev koncept pa seza tudi preko Belgrada do najobčutljivejše točke v jugoslovanski politiki, do — Bolgarije. Zakaj brez nje ni sodelovanja vseh Slovanov, končno pa tudi do Poljske. brez katere tudi ni vzajemnega sodelovanja, za slučaj, če jo Rusija pusti — nezavisno. Poražena Poljska bo dostopnejša za tako vzajemno slovansko politiko, ki bi imela izključno pacifični temelj. Benešev koncept gre torej za tem. da najprej ustvari trden temelj za široko koalicijo vseli^ ma lih držav od Gdanskega do Črne ga iri Jadranskega morja, vklju čivši tudi Avstrijo in končno še — Ogrsko, ki bo prej ali slej morala stopiti v zvezo — bodočnosti. Be-neš se nam odkriva kot velik stva-riteljni duh, za katerim se gotovo skriva še večji duh, duh velikega Masaryka, ki hoče rešiti Evropo nesrečnega svetega^egoizma na ta način, da v srednji Evropi ustanovi vzajemno zavarovalnico vseh malih narodnih držav proti velikim rokam velesil. > Naravno je. da treba pridobiti za ta silni koncept placet v Rimu radi jadranskega vprašanje. Zato je šel Tusar, saui ministrski predsednik, na oddih in posete v Benetke :.. k zunanjemu ministru contc Sforzi.. Čudno je samo to, da Beneš noče nič vedeti o sestanku, o katerem piše vse italijansko časopisje! Čemu to — zakrivanje ? Saj gre tu za vitalne interese zla-jsti nas Slovencev in Hrvatov! — Ali se je'O tem kaj govorilo pri pogajanjih, to vedo oni, ki so čuli Benešev referat o celotni koncepciji velikopotezne politike Masa-rvkovega stila? Čudno je vsekakor sporočilo po odhodu Tusarja v Prago, s kateri mse je pred svojim odhodom Beneš sestal in porazgovarjal. ter ik po sklepu konvencije z našo državo, da ima conte Sforza nenadno nffmen, kolikor mogoče hitro rešiti jadransko vprašanje in čimprej obnoviti pogajanja z Jugoslovani Spomniti' se je namreč 1 reba, da je bil Giolittijev načrt odlašati rešitev do volitev novega predsednik^ Ameriki, osnova za voalieijo .strank in njegovega kabineta. Zato umetno presenečenje imperialistično aneksionističnega '' Giomale d* Italia' \ češ. da je nemogoče, da bi conte Sforza na kakršenkoli način mislil na rešitev jadranskega vprašanja, ker bi to bilo popolnoma nasprotno dogovo jc zagrabil idejo in jo v danem n-godnem trenotku zasukal v prid malim narodom, zlasti pa — sebi! Poskdice ruske korekture ver-miru na Poljskem so zabele podirati v temelju mirovne določbe, v kolikor se ne skladajo z — realnostjo in naravnimi interesi narodov srednje Evrope. Londonski pakt je postal že danes žalosten spomin na — kratkovidne diplomate. Posledice ruskega rdečega imperija bodo zbrisale in popravile podpis bele Rusije na londonskem dogovoru iz leta 1915; politika I-lalije d oživlja'vsled tega katastrofo za katastrofo. Ni čudno, da tu' conte Sforzi naenkrat tako-«ihio mudi, — rešiti jadranski problem . T. Morda je Tusar pridobil . tudi njega za Masarykov dalekosežni načrt, dasi izključuje italijanski mare nostrum in še marsikaj. Ali se bo vendarle Italija spom-uila na koncept najčistokrvnejše-ga Mazzinijaijca Marka A. Cani-irija, svoječasnega urednika lista "Tribuna"! Ali se spomni na načrt, ki ga je izdelal ta njen sin '"del purissimo sangue": V tretjem zvezku svojih "spisov" pripoveduje Kossuth, kako je ta načrt nastal. V aprilu L 1862. se je izjavil takratni italijanski minister Durando nasproti I|-anyju, ki se mu je bil predstavil za zastopnika ogrskega narodnega direktorija, v tem smislu, da bi bilo dobro, če bi njegovi sorojaki mogli na podlagi konfederacije doseči sperazum s Srbijo. To je bil oni čas, ko se je bilo premeknilo težižče ogrske politike vsled sovražnega nastopa Napoleona III. v Belgrad. Pravta-krat je zvedel Kossuth po genera i lu Klapki, da je Italijanska vlada poslala na vzhod gotovega Canini-ja, da bi delal v podonavskih kneževinah kaker tudi v Srbiji za spo-razumcu nf.stop in da hoče le ta šc pred svojim odhodom obiskati Kossutha.* In to Vkljub vsem žrtvam in vsej zapori v Adriji. Boj prot> na-turi in p^pti silnim idejam je dragocen — Iv ctro-Ogrska prav klasično izpričuje to zgodovinsko resnico ! Od poloma 1918 se ureja Evropa tudi proti volji vseh zmagovitih velesil. Rusija ni bila deležna žalostne sodbe v Versailles!! — zato je njena korektura naturen odziv na p'liziko "svetega egoizma". To sporočilo jc kruta obsodba kratkovidne politike Italije, odkar sc je Avstro-Ogrska zrušila m so nastale na njenem ozemlju narodnostne države, katere je hotel v bistvu ustvariti Mazzini. Tako Italija nima več danes inicijativc v rokah. Se je Sforza zavedal, kako temeljito so se za italijanski prestiž časi izpremcnili, dokar je vodil mlado italijansko politiko zunanji ndnisfer — Durando f Zgodovina plačuje vsako zvestobo in izplača prej ali slej vsako nezvestobo velikim idejam. S trdnimi koraki stopa na plan tisti, ki ga visoki sodniki niso pripustil k sodni mizi, štrje sodniki v Versaillu — Slovan ! Zato ie dano njegovim idealno mislečim glavam in čistim rokam. da urede Evropo po načeju — vsakemu svoje. Naj bi se uresničila velika mvsel grškega ideai lista, učečega, da prej ne bo harmonije v državi in po nji v svetu, dokler ne pridejo v politiki do vodilnih mest najplemenitejši misleci. Upajmo, Masaryku se posreči udejstviti modernim potrebam primerno,- idealno organizirano družbo v lastni državi in z njeno pomočjo tudi ustvariti Zvezne države srednje Evrope na temelju absolutne pravičnosti vseh | do vseh! » Da ima Masaryk svoj lasten koncept o Zvezi srednjeevropskih držav, priča Kraraarev članek v "Narodni Listv". kjer izraža misel, da se sovjetska Rusija ne bo mogla trajno vzdržati in da bo bo. doča Rusija hodila svojo pot ne glede na Francijo, kar je za Čehe odločilnega pomena. . Masaryk-Kramareva-Tusarjeva- med političnimi skupinami, ki! Beneševa smer je s Jem pojasnjc- Dr. J. O. i «■ r »O ▼ Ljubljani: Ivan Le- bau delavec 72 let.. — Avgusta Zupančič, generalova žena v p. 61 let. — Marija Reisner, zasebnika, 4(> let. — Anton Urbie, krojač. 53 let. — Franc Kvoljšak, delavec, juž. žel. 47 let. —Franc Tratnik, invalid, 49 let. — Terezija Štrukelj, hči delavca, 11 let. — Leopold Žagar, sin tov. delavke, 20 dni. — Vineenc Šubic, sin kaj-žarice, 17 let. — Josiphia Strgar-šek, žena posestnika, '24. let. — Marija Cuntara, ravnateljica v 77 let. — Alojz Čadež bajtar^ 38 let. — Maruška Deželak! zase-bniea, 30 let. — 3Iarija Pečnikar, gostija, 70 let. — Ivan Omahen, bajtar, 50 let. — Ivana Pczdir. žena sluge, 55 let.—Uršula Pečar, postrdlnica, 54 let. — Alojzij Mlakar, sin kontoristinje, 4 leta. — Jera Bradeško, bajtarica, 41. let. — Ivana Peternel, žena trgovca in posestnika, 42 let. — Ana Eržen, dnina rica, 50 let. — Andrej FJis, posestnik, 62 let. Ponesrečil j« v Ljubljani dne 19. sept. upokojeni gospod davčni nadupravitclj 71 letni Anton Kožar. Okoli polnoči se je vračal gospod Kožar iz Šiške v večji družbi po Gosposvedski cesti v Ljubljano. Pred prelazom južne železnice je pa gospod Kožar padel v jarek in se smrtno ranil na glavi. Gospodje niso mislili, da se je prijatelj tako hudo poškodoval, vzdignili so ga in pel jeli po cesti, gospod J. jc pa telefoniral po rešilni voz, ki se je precej pripeljal na lice mesta in odpeljal gospoda Kožarja v bolnišnico, kjer je kljub takojšnji zdravniški pomoči umrl. Smrtna kosa. Na Ljubnem v Sav. dolini je umrla gospa Marija Lichtenneeker, roj. Ročnik, mati nadpoštarja Lichteneckerja v Brežicah. — Karčovini pri Mariboru je umrl 82 letni vpokojeni železničar Anton Zahradnik. Smrtna kosa. V Lučah je umrl obče spoštovani trgovec in cerkveni ključar Iv.* Krivec, p. d. Stonljej. — Na Sladki gori* je v 81. letu umrla gospa Marija Še-bat, mati g. Antona debata, župnika v Gornji Polskavi. Finančni stražnik ubit.. V Apa-ški kotlini so. kakor se poroča, tihotapci ubili nekea finančnea stražnika. Na celi meji se je zadnji čas pomnožilo tihotapstvo, or-anizirano v večjih tolpah, katerim nasproti so naše sbttže vsled nezadostnega števila brez moči. Avtomobilska nesreča v Kranju. Dne 16. sept. ponoči sfe je peljal 181etni sin trgovca g. Stanko Likozar z motociklom brez luči po cesti. Nasproti se mu je pripeljal Majdičev avtomobil, kateri je bil tudi brez luči. Nastal je ka-rambot. Težko poškodovan na nogah in na glavi je bil g. Likozar, katerega so prepeljali v bolnico. Griža in tifus v nekaterih krajih Slovenije še vedno razsajata in zahtevata precej žrtev. Po najnovejšem uradnem izkazu je nanovo obolelo na griži v Ljubljani 88. v Mariboru 10, v Vele- prošeni smo, da priobčimo: "O b racam se na znance, sorodnike in prijatelje v Ameriki, Gornike lakob, Anton, France, Janez in Karel naj mi pošljejo T kakšno Dodporo, ker nimam nobenega človeka. Mož, Anton Gale, je v Ameriki, pa čisto nič ne vem, kje živi. Sina tudi nimam. Dragi bratranci, Usmilite se sirote!*' — Uo-zalija Arko, ombžena Gale, iz Zasedaj stanujoča v KozarjaU. št. 61 pri Ljubljani. Hapačni inženir. V Kranjski Gori imajo 'zaprtega Bikarda Dau-scha iz Zatež na Češkem, ki se je na Jesenkah predstavljal za inženirja in bogataša in jc rekel, ds ima do pol miljona premoženja. Na Dobravi je v gostilni Por zaigral 6400 kron, ki jih hi plačal. Poizvedbe so dognale, da strelil, toda zamahnil je še ei*- Vavpotičevp gostilno, ker mi je za to, da pričnem klobučarsko t, katere sem se v Ameriki izučil. Tam so pili fantje, ker se je neka nevesta odkupila. Prisedel sem k njim ,ker smo sošolci in sem jim plačal Štefan vina. Okoli 11. ure ponoči smo zapustili gostilno, fantje so peli, poslušal t4m jih. Bil sem čisto trezen, izpil sem samo pol litra vina. Od nasprotne strani so prišli Svetlir/b-vi fantje, ki so klicali: "Auf!" Andrej Svetlin je zakričal: 'Spat smrkovci!' Fantje so na to odšli, jaz sem držal kolo', kar je skočil proti meni Andrej Svetlin, ki je zagrabil za kolo in zakričal: "Pr. . . ali ti, h. . . ne misliš iti spat?" Odgovoril sem jim mirno: "Pustite me na miru, saj nobeue-rau nič nočem!" Andrej Svetlin se pa ni zmenil za to, marveč me je zagrabil za vrat in mi raztrgal Iverišico. Skočil je z odprtim nožem proti meni, ko je prvič za maj hnil z nožem proti meni, sem u ■ nju 14, v Tržiču 14, v Žirih 13, v Studencu pri Krškem 12 oseb. U-inrlo je za grižo vdobi enega tedna v Ljubljani 10, pri sv. Krištofu okraj Celje) 7, v Studencu 5, v Žirih in Tržiču po 4, v Kozjem in Mariboru po 2 osebi. Tre-bišni tifus razsaja zlasti v Trbovljah in okolici. V smrt na vešalah je bil obsojen pred celjsko poroto dne 17. sept. posestnikov sin Ivan Drame iz Klohočovnika pri Konjicah, ker jt 23. marca 1919, ustrelil svojega očeta med spanjem v slavo in ga tako zavratno umoril. Italijanska nestrpnost. Poročajo nam, da so italijanske oblasti aretirale nedavno došlega jugoslovanskega dobrovoljca iz Rusije, g. Gliha, na Unci pri Rakeku, na Proseku pa dobrovoljca iz Rusije g. Faganejlija. Oba sta nam znana kot popolnoma mirna človeka, ki nista niti med vojsko niti v Rusiji zakrivila kaj, kar hi opravičevalo njihov arest. Prosimo delegacijo pri mirovnih pogajanjih, da se odločno • zavzame sploh za vse žrtve fašinistovskega fanatizma ali pa naj naša vlada izvaja primerne represalije proti Italijanom, ki bivajo v naši državi! Poročil se je v Mariboru gospod dr. France Jež, sekeijski og-delni načelnik v ministrstvu za socialno skrb. z gdč, Pavlo Pova-lejevo. hčerko finančnega ravnatelja v Mariboru. je Dausch nevaren goljuf, za ka terega se zanima tudi državno pravdništvo v Hebu; v Bclgradu je tudi izvedel goljufijo. Grad Česnice pri Moravčah bo, kakor je sklenila deželna vlada, dražbenim potom prodan in siccr pod pogojem, da mora biti kupec kmetskega stanu in da bo zemljo res sam obdeloval. Posestvo se odda, ker pomenja obremenitev za poverjeništvo za kmetijstvo, ki ga sedaj opravlja. Trgatev na Štajerskem. V velikem delu Slovenskih goric so sredi tega meseca pričeli s trgatvijo. Mošt ima povprečno 16. do 18. stopinj sladkorja in pričakujejo oni. ki so podbirali in bodo z glavno trgatvijo še počakali do kon-ca septembra, celo 20 do 22 stopinj sladkorja, torej teliko, kakor je imel letnik 1917. % , Tatvine v Zalogu. Sedem obtožencev na zatoženi klopi. Sredi tekočega leta je izbruhnila v Sloveniji stavka železničarjev, na železniški postaji v Zalogu je zato obtičalo veliko napolnjenih voz, katero priliko so izrabili slo-bni ljudje, da so kradli, kolikor se je dalo, toda storilcev pri izvršitvi tatvin in odnašanju blaga ni bilo moč zalotiti. Ukradenih je bilo 14 kangelj masti, proti koncu aprik pa vee manafakturnega blaga. Vsled teh tatvin je obtožilo državno pravdništvo Al. in Ant. Anžurja iz Sp., Zadobra-ve Iv. Flanderja s Studenca, Mel-hijorja Lovšeta iz Zg. Kašlja, Ignacija Paternostra iz Št. Jakoba ob Savi, Franceta Rovška iz Zg. Kašlja in Ivana Godca s Fužin .da so si prisvojili in poproda-li ukradeno blago. Ivan Flander je tudi obtožen, da si je 30, marca v Ljubljani prilastil dve ukradeni koži, nekaj sukanca in rin-čice v Vrednosti vsaj 1000 K. Anton Anžur je pa končno tudi obtožen, da je v družbi tatinskega; tovariša v noči na 2. julija 1920 v Veliki Stari vasi izmaknil Antonu Poderžaju iz zaklenjene ka-šče raznega blaga v vrednosti 2330 kron. V razpravi pri deželnem sodišču v Ljubljani je rekel Aniur Alojzij, da je -kupil manu-fakturo od dveh železničarjev, s katerima je "zgljhal" za 18.000 kron, z Lovšetom sta zglihala za 20.000 K; 'Od tega denarja imam še 12.000 kron doma v kovčku shranjenega." Izgovarjat se je, da sta mu železničarja rekla, ,ia gre za vtihotapljeno in ne za u-kradeno manufakturo.. Anžurj?v fone, ki je bil že večkrat zaradi tatvine obsojen, med drugim i. 1910 celo na tri leta težke ječe, je povedal, da on ni kradel v Stari vasi, marveč, da je tisto blago kupil v Ljubljani na Št. jakobs-kem mostu v družbi nekega Primea, ki je ušel iz ječe. Sodišče je obsodilo Alojzija in Antona Anžurja vsakega na tri "leta. Ivana Flanderja m Melhijoi ja Lovšeta na 18 mesecev. Ignacija? Paternostra na 1 leto, Franca Rovška na 18 in Ivana Godca na 8 mesecev ječe. Smrt Andreja Svetlina. Pred deželnim sodiščem se je zagovarjal Ferdinand Petek iz Domžal, ki je priŠ^ pred dvema mesecema iz Amerike, kjer je bival že od leta 1908 sem. Petek je*obtožen, da je prekoračil dovoljeni silobran, ker je dne 15. avgusta letos na Viru ustrelil Andreja Svetlina v prsi. Svetlin je umrl na izkrvavi-tvi. Na tozadevno vprašanje predsednika senata g. nadsvetni-ka Vedernjaka je odgovoril Ferdinand Petek: "Ne čutim se krivega, sila je bila; moral sem se posluŽiti orož^L Doma sem bil ta- krat z nožem proti meni in je po drl kolo, takrat se je sprožil samokres. Ko sem se odpeljal domov, sem videl, da je kolo pokvarjeno. Drugo jutro sem šel naznaniti orožnikom, da sem streljal. Ustrašil sem se, ko so mi povedali, da je Svetlin Andrej mrka j nosite revolver s seboj'? — ftev." — Predsednik Petku: "Za-"V Ameriki ga ima vsak.'* — "Pri nas pa ni v. Ameriki in se mora imeti orožni list." — Iz raznih spisov, katere je prebral predsednik Senatu, posnemamo, da je bil Anton Svetlin takrat tako pijan, da je poleg mrliča zaspal in položil še glavo na mrtvega brata. Županstvo je opisalo Petka, da je priden, pošten in varčen mož. Kaznovan je bil 1. 1906, na Brdu na 24. ur v Ljubljani pa 1. 1908, na 5 mesecev težke ječe, toda kazni ni presedel, ker je odšel v Ameriko. Dvomi svetnik prvi državni pravdnik Bežek je zahteval naj se Pet -k kaznuje, ker je prekoračil dovoljene meje silobrana in poudarjal, da se je državno pravdništvo z obtožnico do skrajnosti omejilo. Zastopuik Svetlinovih sorodnikov dr. švigelj je tudi zahteval, naj se Svetlin obsodi v smislu obtožbe in zahteval, naj prizna sodišče petlfetni hčeri ustreljenega Svetlina Mihaeli Svetlinovi mesečno odškodnino po 300 kron, vd >-vi ranjcega Svetlina mesečno odškodnino 400 kron* dalje SveHi-.novi vdovi odškodnino za porotne 500 kron in 200 kron mesečne odškodnine za otroka, ki se pričakuje, in za pogrebne stroške 600 kron. Sodba: Petek je bil oproščen prekoračanja silobrana, obsojen je pa bil na globo 30 kron, ker je nosil lA'ez dovoljenja revolver. Z ozirom na vse okolno->ti, v katerih se je nahajal Pe.-tek, sc je sodišče prepričalo, da je Svetlin zelo sirovo nastopal. Petek Svetliivi ni poznal; ta mu je hotel iztrgati kolo. Priče so videle, da je Svetlin segel v žep, po nož, s katerim je mahal proti Petku, ki se je res takrat za to nahajal v takem stanju, da ni mogel zbežati, ker so ga Svetlinovi obstopili in se je pač branil, kakor se je mogel. Svetlinovi so se pa s svojimi zahtevki zavrnili na civilno pravdno pot.. Ispred celjske porote. Ivan Drama, ki je umoril svojega očeta, je bil obsojen na smrt. — Po 2 in pol leta težke Ječe sta dobila Franc Velkavrh iz Zakota in Josip Gerzina iz Podsrede, ki sta svojemu gospodarju trg. Bučar. kron. — Blaga v vrednosti čez 20,000 K je pokradel 24 letni Frame Zelič iz Kalobja. Obsojen je bil na 4 leta težke ječe. — Dve eti težke ješe je prisodila celjska porota 22 letnemu Rudolfu Hor-jeku, ki je izvedel nič manj kakor 22 tatvin v sevniškem, brežiškem in laškem okraju: Žalostna rodbinska tragedija. Pred ljubljanskim deželnim sodiščem se je razpravljalo pod predsedstvom svetnika Rekarja o zelo žalostnem prizoru, ki se je odiral dne 2. julija t. 1. na cesti k Ljubljane na Ig. Janželjevi so bogati posestniki, mati upravlja posestvo, živina je dobro upravljana, tudi lasten vodovod imajo, toda pri hiši ni miru. Mladi Jože Janželj hoče mater s silo prisiliti, da bi mu izročila posestvo. Z na^ stopi Jožeta Janželja so se v Ljubljani pri sodišču večkrat pečali. Najhujši nastop pa se je izvršil dne 2. jul. let. leta. Mati kot priča zaslišana in druge zaslišane ■_ le: "Iz Ljubljane smo se peljali domov. Ob cest! je čakal sin pri neki vrbi voza, ko se je ta pripeljal, je Jože Anželj prijel za konja in je ustavil voz. Udaril je npto najprvo brata, nato pa sestro; potlej se jc spravil nad matih- in jo je pretepal. Mati se je onesvestila in je prišla k zavesti šele v jarku ob cesti. "Ko sem zlezla .iz jarka", tako je nesrečna mati pripovedovala, "je Jože zopet'skVčil proti meni; davil me je za vrat, me vrgel na travnik, ob tla, pokleknil na prsi, me tiščal za vrat in me opraskal po čeljustih in vratu. Grozil mi je tudi z odprtim nožem in je rtkel: "Če ne bo tako, kakor bom jaz hotel, bo tebe tukaj, onega pa do-uia (mislil je na svojega brata) h. . . vzel." Sodišče je prisodilo Jožetu Janželju zaradi hudodelstva javne sile in težke telesne poškodbe 6 mesecev težke ječe. Celjska porota. Dne 13. sept. ajoldne se je zagovarjal pred jsko poroto Jernej Dolinar radi poueverjenja. Obtoženec je izvabil letos spomladi dvema tujkama, ki sta se pripeljali v Ce-Jje, kovčeke pod pretvezo, da" jih ponese v.hotel "pri belem volu'. Ko sta tujki dosgeli v hotel, je Dolinar s kovčeki*v katerih je bilo za več tisoč kron vrednosti izginil. Obsojen jc bil na 3 leta e-žke ječe. Dne 14. sept. sta stala pred poroto Jakob Golež in Anton Podgoršek radi tatvine, fsta sta meseca maja pokradla pri trgovcu Jos. Šenici v Vojni ku za par tisoč kron kož in usnjq. Zagovornika obtožencev sta bila odvetnika dr. Hrašovec in dr. O-grizek. Obtoženi Jakob Golež je bil oproščen. Podgoršeku pa je po krivdoreku porotnikov prisodil sodni dvor tri leta težke ječe. Popoldne se je vršila porotna razprava proti Neži Mlinšek radi detomora. Nezakonska mati je 25. junija t. 1., zakopala svoje novorojeno dete ter ga s tem umorila. Zagovornik- dr. llrašovee. Obsojena je bila na dve leti težke ječe, z enkratnim mesečnim trdim .ležiščem in temnico vsakega 25. junija. Tatvine. Z dežele se nam 'piše: Nikjer ni ljudstvo varno pred tatovi. Od dela izmučeni kmet ne m?re mirno spati, ker ga budi vedni strah, da mu ne odnesejo najpotrebnejših stvari. Ljudstvo splošno pravi: "Ako so bile v vojski potrebne izjemne na red be za vsako malenkost, zakaj bi se ne odredilo, kaj posebnega zoper tatove?! Tat ali ropar, ki je u-kradel veliko svoto, udri .šiloma v hišo, grozil s smrtjo mirnim stanovalcem, naj bo kratkomalo r— obešen!" To je mnenje vsakega resno mislečega človeka po debeli. Ko bi tatovi in roparji vedeli, da sc pristojne oblasti ne mislijo šaliti, bi že dobili potrebni strah in rešpekt pred postavo in pošteni ljudje bi lahko miruo hodili na delo in bi brez skrbi počivali. Sitnosti pri podeljevanju popotnih dovoljenj. Za potrdilo (vizum) popotnih listov zahteva italijanska delegacija od naših državljanov pristojbino 60 dinarjev. Prvotno se je plačevala navedena pristojbina za dobo enega leta, pred približno enim tednom se je pa skrčila doba na 3 mesece. Po #,naredbi generalne direkcije posrednih poreza v Bclgradu zdne 26.. junija 1920. štev. 5868, o pobiranju pristojbin za vizum je predpisana za italijanske podanike pristojbina 50 dinarjev.^ Od vseh* strank, katere ju in posestniku Levaku ukradl*, ^tujeji z našimi potnimi listi ali blaga v vrednosti nad 10.000 pa propustnicami v zasedeno o-zemlje, zahteva italijanski delegat Ugo de Comelli posebej pisme no prošnjo v italijanskem jeziku, naslovljeno na governatorat V Trstu preko delegacije. Ifjemo dela le v slučajih bolezni ali smrti in daje brez prošnje vizum takim osebam, katere smatra za zanesljiv*. Profesorjem, učiteljem, dijakom in drugim inteligentnim ljudem sploh ne da vizuma. Na rešitev prošenj čakajo ljudje tedne in tedne in le redko dovoli kaki stranki potovanje. Zato bi bilo zelo priporočljivo, da bi morali italijanski podaniki pri našem delegatu v Trstu vlagati prošnje v slovenskem jeziku; zanesljivim ljudem naj bi pa naš delegat v Trstu izdal vizum brez prošnje. Potni listi za zasedeno ozemlje. — Pred par dnevi smo objavili dopis, fcjer se dopisnik pritožuje nad sitnostmi pri podeljevanju potnih dovoljenj na italijanski delegaciji. O stvari smo se na pristojnem mestu 1 poučili in do- gnali sledeče: 1. Pristojbine za vizum določa od časa do časa i-talijansko zunanje ministrstvo in sicer dogovorno z vlado v Belgrade Pri določitvi pristojbin je me-rodajen kurz lire in dinarja. Sedaj je določena pristojbina 60 dinarjev. 2. Pristojbina 60 dinarjev se plača za potni list, ki ima veljavnost 3 mesecev. Tekom treh mesecev se za vsak nadaljni vizum ne plača nič več. Kdor tedaj v treh meaeri*1 večkrat potuje, plača pristojbino samo prvič, vizum pa si mora oskrbeti za vsako potovanje. Plača se tedaj ne za vizum, nego za potni list. 3 Vsaka stranka, ki hoče potovati v zasedeno ozemlje, mora glasom in-strukcij, ki so jih dobile vse- italijanske delegacije, vložiti pismeno prošnjo. V prošnji naj stranka pove, kam potuje in po kakšnih opravkih. Ljubljanska delegacija sprejema prošnje v slovenskem, hrvaškem, nemškem in i-talijanskem jeziku in ni nikdar uobena stranka dobila naročila, da mora biti prošnja napravljena italijansko. Pač pa želi delegat, da se prošnje ne pišejo v cirilici, ker on ne zna cirilske pisave. To je pa tudi v interesu stranke, ker mora delegat cirilsko pisane prošnje dati prevajati, s čihier sc stvar zavleče za nekaj dni. 4. Vse prošnje gredo v izjavo na pristojni eh^lni komisarijat, uti mora delegaciji poročati, če so kaki pomisleki proti dopoto Van ju prošnjika. Ni. torej od volje delegata odvisno, ali stranka dobi potni list ali ne, neo od poročila civilnega komisarja. 5. Da ne bo brez pfctrebe toliko strank čakalo pred delegacijo na Dunajski cesti, naj stranke pismeno prošiije pošljejo po pošti in še hi treba nastavljati pred vrata, ker s tem Kranjske gore. Vsled veli-ih nalivov zadnje dni v Julijskih Alpah je potok Pišenca narastel do neverjetnosti in napravil občini milijonsko škodo. Odnesel je tri občinske mostove, zasul elektrarno, razkopal in odtegnil vsemu prometu cesio na Vršič in podkopaT zatvornico (Tslsperre). ki je zapirala v soteski "Baba" pot več milijonom . mm. gramoza in peska. V slučaju še enkratnega naliva grozi vasi Kranjska gora največja nevarnost. da jo gramoz, ki se je nabiral za zatvornico od leta 1895, popolnoma zasuje, oziroma voda izpodkoplje posamezna poslopja in hiše. Evangeljska cerkev v Jugoslaviji V.Jugoslaviji se ustanovi samostojna evangeljska cerkev. Razdeljena bo v večjo nemško in manjšo jugoslovansko slfupino. Bivša postna uradnica aretirana radi vtihotapljenja slabega denarja. — Alpi Irena, bivša poštna uradnica na glavni pošti, odpuščena iz službe, jc sedaj v službi na celovški pošti. Dognalo «e je , da tam pridno deluje proti liaši državi. Prišla je- na dojfcist v Ljdbljano skupno; z Marijo Kaiser, hčerko nekega puškarja iz Celovca. Obe sta brez rpduih potnih listin. Prinesli sta lOOb komadov dvekronskih Imnkovccv, katere sta žigosali doma skupno s sestrami Kaiserjevc. Posrečilo se ji' organom urada zoper verii-nikc zalotiti ju. Zaplenili so jima 929 deloma že žigosanih, deloma še nežigosanih dvekronskih bankovcev, Žigi so raznih razstlev. zagrebške šumarske, tržaške solita in dunajske. Imenovani sta v zaporu radi zločina goljufije. Jugoslavija in Avstrija sta sklenili trgovinsko pogodbo na i- o vira jo- le oslovanje z onimi sti osnovi> kakor sta oklenili tr- strankami, ki imajo dobiti otni list. 6. Strankam, ki jim je na tem, da dobijo kmalu potni list, se svetuje, da se obrnejo na svoje znance ali prijatelje v zasedenem ozemlju, ki naj gredo k pristojnemu civilnemu komisar-jatu s prošnjo, da komisarijat br-zojavi ali• pa piše na italijansko delegacijo v Ljubljano, da proti dopotovanju stranke ni pomislekov (nulla osta.) Kdor si tako potrdilo izposlu-je dobi potni list takoj brez Ovire. — To pojasnilo priobčujeino, ker nočemo, da bi se delala gdn. delegatu krivica in pa v informacijo naših bralcev.'Slovenec." govinsko pogodbo Italija in Avstrija. Po tem sporazumu pošlje jugoslovanska vlada na Du^j 15.000 ton žita in 40.000 ton tur-ščice. V kratkem odpošljemo še drugih 50.00 ton žita in 110.000 koruze ter 10.000 ječmena in drugih živil. Zato bo pa Avstrija dovolila izvoz kovin, prevoznih sredstev, Ikanin. papirja, kemikalij. barv in lokomotiv. Pohištvo za novi kraljevski ko-nak v Bclgradu je naročeno na Francoskem za Ceno od 2.700,000 frankov. Na razpis za sobano lega pohištva v Jugoslaviji ni prišla niti ena ponudba, ter sc je moralo 'delo oddati v tujino. Postoj -čitaj in uporabi priliko! Naslovi za stari kraj so: Jos. Poljak, cf. Ljubljanski Kreditna banka, Ljubljana. Jos. Poljak, P. Dobova pri Brežicah, Spod. Štajersko, Jugoslavija. Jos. Poljak, cf. Prva Hrv. §te-dionica, Zagreb, Hrvatska. Jos. Poljak, cf. Božo Banac, Dubrovnik, Dalmacija. J08. Poljak, cf. Božo Culic, Sarajevo 2, Bosna. Kdor hoče biti letos za Božič doma v krogu svoje družine, kdor hoče svoje drage obleči in obuti za trdo zimo, temu se nudi sedaj lepa prilika. • Gospod Josip Poljak, solastnik tvrdke.. Koncem meseca novembra Odpotuje v domovino solastnik te tvr-ke g. Josip Poljak. Za brezbrižno in ugodno potovanje je sedaj najlepša prilika; kdor želi potovati, ta naj se nam javi, da skupaj potujemo. Za odpremo blaga v domovino prejeli smo dosedaj že nad 300 zabojev (baks). JTa roba potuje s parnikom "Pannonia" v Dubrovnik, kjer jo bo g. Poljak osebno prevzel, stranke obvestil in blago razposlal. Vsak zaboj bo zavarovan proti ognju, tatvini ali nesreči na morju; vsakemu pošiljatelju se bo izročilo zavarovalninsko polico. Roba, ali zaboji morajo biti v našeftt uradu najkasneje do 20. novembra. Družino vsakega našega odjemalca ali naše stranke bo g. Poljak osebno obiskal; torej je lepa prilika za vas, ako hočete svojcem še kaj posebej poslati ali sporočiti, ali če imate kako orivatno ali sodnij-»ko zadevo za uravnati, izročiti komu polnomoč ittf., izvolite nam to nemudoma javiti. Ako morda želite, da vaša družina odpotuje zajedno z g. Poljakom, nam takoj pišite, da vam zamoremo izpolniti potrebne listine dokler smo še tukaj; potem se bo j»a v starem kraju g. Poljak zavzel za vaše sorodnike, da ne bodo imeli-kake neprilike. G. Poljak se bo vrnil nazaj v*Ameriko koncem meseca januarja. Za vsa pojasnila pišite takoj! M ♦ POLJAK, ZVETINA & CO. 1726 S. RACINE AVE., CHICAGO, ILL. KOVICE napad na žnpn&a Me-in bogotlovca Trabensin-gerja po fofcrrerpvcih. i • V četrtek 9. septembra sta se vračala župnik Ksaver MeikO in bogoslovec Trabesinger iz Celovca v Tinie. Ob četrt 7. ure zvečer prideta mimo Korpičeve gostilne tostran Krke. Pred gostilno, ki pa menda niti točiti ne bi smela, je stalo nekaj voz in gruča fantov. Z divjim hajlanjem pozdravijo mimoidbča: "Niecler mit die Pfaffen! Heil die Pfaffen! Mi smo mi, pa k nogam godimo in "ruksake sami nosimo!" Res sta imela oba gospoda male na hrbtnike, a kar je bilo v njih, st;» pošteno plačala, ne pa naro-pala, kakor so delali in delajo folksverovei. Xe da mi se izzivanju z besedico odizvjalb, gresta gospoda svojo pot. Ko prideta v gozd, pravi župnik: "Jaz sem o-poldne izpil samo en čaj, dajva malo obedovati." Vzameta iz nahrbtnikov proviant in korakata dalje. Kar zaslišita za seboj vriskanje in hajlajne. Mimo se pri-korakov pred pred gospodoma vstavi, položi bieikl na rob ceste, stopi pred mirno korakajočima pelje naprej bicikljist, nekaj in pravi: "Von wo said Ihr?" (Od kod sta!) — "Iz Tinj." — Torej iz pasa A?" — "Gotovo." Pa začne udarjati s pestmi župnika po glavi. Medtem sta tam že tudi dva voza. S prvega skočijo trije fantje proti tridesetim letom ter začnejo udarjati po o-beh, ki sta se pod udarci zrušila. — "Das deutsche Volk ist in Volkermark gesehlagen worden, hent' musst Du hin sein, ver-fluehter windischer Pfaff!" (V Velikovcu so tepli nemške ljudi, danes bo po tebi, prokleti slovenski far!") — Če je vedel gospod dvorni svetnik Meierhofer, ki je bil nekdaj pameten mož, ka-' ke baže fant je njegov sin, bi ga naj prijel za ušesa in ga ne pustil v mesto, kjer je izzival in trgal Slovenske zastave. Zakaj pa bi morala romati na drugi svet župnik Meško in bogoslovec Tra-besinger zaradi njegovega sina, ni prav jasno. — Z drugega ko-leslja je skočil jnočan rdeč gospod 45—50 let. Župnik je prosil: "Bitte, belffen Sie uns!" (Prosim, vi nama pomagajte!) A ta ves divji: "Deutsches Volk ist gesehlagen worden, hin muesst Du werden, verfluchter windischer Pfaff!" In je udrihal s pestmi po župnikovi glavi, ki jc bil že ves v "krvi. Eden folksverov-eev, z obrazom, kakor da ga je zgnetil pijan lončar in ne Gospod Bog je vpil: "Warst am 5. September in Voelkermarktt" (Ali si bil 5. septembra v Velikovcu?) — "Xe, ne grem na nobeno zborovanje!" — "Kako dolgo pa si že v Tinjah?"—'Ravno eno leto." — Shau, Du verfluchter Pfaff, da warst doch in Volkermarkt!" (Glej, prokleti far, torej si vendar bil v Velikov-cu!) — In spetso padali udarci kakor toča po glavi. — Naenkrat pravi: "Den Stock giebst her!' Župnik dežnika ni maral izpustiti iz rok, ki je bil tudi že ves krvav. Pa je zgrabil Trabesinger-jev dežnik in obdeloval župnika, da je dežnik zlomil. —Medtem je tisti močni, rdeči mož davil bogo-slovca, ed«n folksverovcev pa mu 'je iztrgal uro iz žepa in jo uropal z verižico vred. Bogoslovcu se je naposled posrečilo, da je zbežal v gozd. Župnik Meško se ni niš več branil, ker bi bilo itak proti petim brezpomembno. — Pa pravi, eden, najmlajši: "Lass ihn jetzt, hat ja eh genug." (Pustite ga zdaj, ima itak dovolj.) — Odstopijo, a ko vidijo, da se župnik dviga, plane t^sti, s tistim divjim obrazom zopet k njemu in ga začne iznova obdelovati. Župnik je molče trpel. — Pa spet pravi najmlajši: 'Lass ihn jetzt und komm!" (Pusti ga in pojdi!) t-Sel je pnfti vozu, a ko je šel od voza in opazil, da župnik vstaja, Prileti nazaj in kriči: "Must aber (loeh hin werden!" (Pa moraš vendar crkniti!)- In ga spet ob-, deluje. — Ko so se »odpeljali, iupnik vstane, ves krvav, tudi vsa. komaj dva meseca stara salonska obleka in štirinajst dni dežnik ves Okrvavljen. Čez ^aj časa pride iz gozda bogo->vec. Ko gresta po cesti pod >lino, pridrvi iz Celovca angle-avtomobil z angleškim oficir-Župnik ga vstavi, oficir n slabji kot vino. BRINJE is starega kraja (imported) po 16c funt, žakelj 120 funtov nad 4 bušlje po 14c. Različna zelii-ča za človeško zdravje. GRAPE JUICE po $1.75 salon. SUGAR COLORING (sladkorna barva) $1.75 zadostuje za 50 do 76 ga-lon. Tudo razne druse bavre in ekstfakte za mehke pijače. Za pojasnila o zeliičih in pijačah obrnite se do nas. K naročilu priložite "Meney Order" ali ''Bank Draft".— A. HORWAT, 1903 W. 22nd St., Chica«o, IH. HIŠE NA PRODAJ. v " " ■ ■" i •• Na prodaj imam dve hiši v Lettsdale, Pa. na št. 48 First St. Hiše stoje na Letsdale Crossing ali Leetsdale Station. — Prva hiša je na vogalu ter zidana iz kamena obsega 6 osob in 1 spalno sobo. Voda je napeljana mrzla in gorka v tej-hiši in plin za razsvitljavo. Sobe so svitle in zračne. Druga hiša, kjer jaz živim, ima 7 sob in 1 spalno sobo ter je iz lesa; voda mrzla in topla je nape ljana tako je tudi napeljan *plin. Zelo prikladna za držati boardar je, ker je le par minut hoda do fabrike. Tudi je prikladna ta 'hiša za kak 'biznes. Kdor hoče kupiti katero izmed teh hiš, naj jih pride osebno pogledat, ali naj mi pise. Jaz sem vedno doma izjemši par ur okrog poldana. Ivan Svetec, ^ Box 3 . Leetsdale, Pa. $100.000.00. SKUPNO IMETJE $1,800.- cioo.oo. $0.90 ' $1.90 tno vezano................$1.00 vezano.............•.......$1.00 , v usnje vezano . . .v.............,..;.. $2.00 ložite denar ali pa Money Order. __ , Box -f72 CITY HALL SfAT., New York, N. Y. POZOR fl8. TAJNIKI KRAJEVNIH DRUŠTEV! Kadar potrebujete nova druBtveoe pravila, li5no izdelana pisma, kuverte, vabila in vstopnice za veaeliee, ali talce druge tiskovine, obrnite se na največjq slovansko unijiko tiskarno v Ameriki, na NARODNO TISKARNO, 2146-50 Bhe bland Ave., Chicago, III. Ta Vam bode i^fotovila v»e tiskovine v popolno zadovoljnost glede cene, točnosti in okusnega dela. Osobito vam priporočamo zelo pripravne .Vplačilne knjižice za Člane in članice, izdelane v malem Žepnem formatu m trdo vezane. Dalje imamo v zalogi zelo prikladne Nakaznice za bla-izplačevanje bolniSke podpore in drtigih izdatkov, ter pohotni^ Tiskane imnrtfo tudi Božičke lUte, večje in tnanjSe in posebne pole za vodstvo članov, da se ima na podlagi teh pol lahko veduo natančen pregled Števila <*lanov po skladih, ali razredih. & Na zahtevo pofiljeino vsakemu druStvu vzorec gorinavedenih tiskovin na ogled brezplačno! OPOMBA: V nafii tiskarni se tiska "Glaailo K. 8. K. Jednote". OBDELANA FARMA NA PRODAJ. Rojaku, ki namerava kupiti obdelano farmo, se nudi lep« priložnost kupiti 38 alurov farmo, na kateri se nahaja hiša m 5 sobami in cementiran basement, stale in druga poslopja, stroji ia nekaj orodja. , Parma se nahaja 8 milj vshodno od mesta Joliet, III., 1 miljo aa pol od Lemont-a, J|l., kjer j« dober tr» za pridelke in kjer so bogati farmarji; je t bližini Železnice in dobrih poti do Jolieta in Chicago. Zraven farme je tudi iola. Kdor misli kupiti* naj pride in si ogleda farmo sedaj, da vidi kaj m more pridelati. Cena farmi s poslopjem vred ja $180 aker. Ne zamudite te izredno lepe prilike in zglasate se ali pa najprej pilite po informacije. MLADIC & VERDERBAR. 1334 W. 18th Street Chicago, IU. POZOR ROJAKI IN ROJAKINJE! ALPfNTINKTURA je najuspežneja na svetu za rast in proti izpadanju las. Alpenpomada za brke in brado; kurja očesa in bradovice v 3 dneh popolnoma odstranim; reumatizem v 6tih dneh popolnoma ozdravim. Bruslintintura pd katere postanejo rivi lasje popolnoma naturoi; rane opekline, potne „ noge in za drtige bolezni imam jako uspešna zdravila; pitite takoj po cenik in KOLEDAR, pošljem jih 2astonj. JAKOB WAHCIC, 6702 Bonna Avenue N. E. . CLEVELAND, OHIO. !ffl®fflHffl0®S®®®®DS®a®®0®®®Bffl®{i] THE DOLLAR SAVINGS BANK BRIDGEPORT, OHIO. ilU'Ui GLAVNICA $50*000.00. PREBITEK $90,000.06. Pod nadzorstvom države Ohio, ki je tudi naša vlagateljica. Plačujemo po 4% obresti pri hranilnih vlogah. v Posebno pozornost dajemo Inozemskemu oddelku. IlIiililiailllilillilillDIllilMlilliilililllililillffl IZ STAREGA KRAJA Varčevanje je tajnost k uspehu. Ako denete na stran saj nekaj od; svojega mesečnega zašlužkia, se lahko poročite, si l^hko postavite udobno domovanje (hišo), lahko daste spojim otrokom primerno izobrazbo in vzgojo, ter si konuno lahko priskrbite srečne \ in neodvisne dneve na stara! leta. Pomnite! stopite v trgovsko zvezo* s Prvo Na-rodno Banko (Brst National Bank) v ChishioJmu, Minn., si boste s tem pridobili prijatelja, ki se bo vedno skrbno zanimal za V/aš finančni uspeh, ter Vam jbo lahko in tudi vedno rad pomagal. Vaš domačin-roji?.k zaposlen v naši banki je$ g. Jakob Osbolt. On je pri nas v uradu, da Vam postreže, radi tega se zaupno obrnite nanj. Banka .odprta vsak dan od 9. ure dop. do 3. ure pop. Ob sobotah in ob plačilnih dnevih tudi zvečer;, od 7. do 8. ure. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii^iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Zastave, bandera, rtffalije in zlate znake za drustvk ter člane'K. S. K. J. j izdeluje EMIL BACHMAN 2107 S. Hamlin 4>ve. * Chicago, IU. , je prišlo 2e mnogo oseb, katerim sem jaz izdelal prošnje na podlagi katerih jim je bilo mogoče dobiti potrebno dovoljenje za potovanje v Ameriko. Kdor želi poslati svojcem v stari domovini take prošnje, naj se zaupno obrne na mene in jaz mu bodein zadevo povoljno uredil. TUDI V VSEH DRUGIH NOTARSKIH ZADEVAH, BODISI V AMERIKI ALI V STAREM KRAJU, se poslužujte moje pHmme. Drlo povoljno, cene nitke. ' ANTON ZBAŠNIK, javni notar, soba 102 Bakfwell Bldg., Pittsburgh, Pa. vogal Diamond ftnd Grant Sts., (nnsproti Courts), ali pa zvečer na domu, 5033 Butler Street. Avstrijski vojaki. Moški, ki so bili vojaki v avstrijski vojski za časa svetovne vojne, sedaj lahko pridejo iz Jugoslavije v Ameriko, če vam napravi tozadevne prošnje in druge potrebne listine MATIJA SKENDER lavni notar za Ameriko in stari kraj 5227 Bntler Street, Pittsburgh, Pa. On vam jamči, da pride oseba, ki si jo Selite k sebi, ali pa vam povrne denar. V vseh pravnih in notarskih poslih pa v zadevah, ki so v zvezi s potovanjem vaših ljudi iz starega kraja, se obrnite nanj, pa boste zadovoljni, zakaj, on je za vas, a vi bodite zanj. <<$>(§>®®®®(§> ®®®®®®®®® ®®®®®®®®® ® ® ® ® ® ® DENAR V JUGOSLAVIJO pošiljamo hitro, točno in po ceni. Potrdila lastnoročno podpisana po naslovniku dobimo tekom najkrajšega {asa. Pro-dajemo PAROBRODNE LISTKE (šifkarte) za vse profe ZA in IZ Evrope po izvirni ceni. Našim potnikom preskrbimo P POTNE LISTE (pos.) kakor tudi izdelujemo vse potrebne potne listine ter izvršujemo NOTARSKE POŠLE- vsake vrste pravilno in točno. Izdelujemo prošnje ali izjave, ki so potrebne za dopremo oseb iz domovine v Ameriko. Jemljemo denar na _____ OBRESTNEE VLOGE ter plačujemo po. 4% obresti. Otvorite vaš račun danes. Izplačujemo tudi največje vloge vlagateljem nazaj brez od- P°Vedi NEMETH STATE BANK, 10 E. 22nd Sjt New York, N. Y. ® ® ® ® ® ® ® ® ® ® ® ® ® ® ® ® ® ® ®®®®®®®® ®®®®®®®®®®®®®®®®®® ' . .. trk . J • « * • iz mrtvega aoma. * ^ifgsJ Leystik. Spisal A. X. Dortojmkt Prevel (Nadaljevanje.) Nekoliko drugače, v drugem tonu in dyhu, so pripovedovali pri nas o nekem poročniku Smekalo-vu. ki je opravljal v ostrogu službo poveljnika, preden so poverili to dolžnost našemu majorju. Če-prav so pripovedovali o Žerebjat-nikovu preeej ravnodušno in brez posebne jeze, vendar se niso veselili njegovih junaštev; niso ga hvaliliy nego studil se jim je. Pre/ zirali so ga celo z nekim ponosom. Toda poročnika Smekalova so se spominjali pri nas z radostjo in z veseljem. On namreč ni bil nikak ljubitelj palic in tepenja; v njena-ni bilo niti iskrice Žerebjatnokov-Ije krvi. Vendar pa se tudi ni ogibal palic; in to je ravno ti%to, da so se spominjati arestanti celo njegovih šib z nekako sladko ljubezni jo —■ tako zelo se je znal ta človek prikupiti arestantom. A s čim t S čim si je zaslužil takšno popularnost? Res je, da so bili naši ljudje — kakor mogoče ves ruski narod — pripravljeni pozabiti vse muke za eno samo pri jaz no besedo; omenjam to za zdaj kot dejstvo, ne da bi ga razpravljal, niti s te, niti z one strani. Lahko je bilo ugoditi tem ljudem in si pridobiti njih popularnost. .Toda poročnik Smekalov si je pridobil posebno popularnost, tako da so celo o tem, kako je tepel, pripovedovali skoraj z ganjenostjo. "Oče je bil človeku odveč za njegovih dni," so včasih govorili ^aR moli ga." In arestant ve natanko, kaj naj moli, m ve naprej, kaj se bo godilo med molitvijo-, saj se je ista šala ponovila z drugimi že svojih tridesetkrat. in ve tudi Smekalov sam, da je to arestantu znano; ve, da so se celo vojaki, ki stoje dvignjenimi šibami nad ležečo žrtvo, že zdavnaj naslišali te šale. a vendar jo ponavlja iznova — tako zelo se mu je prikupila enkrat za vse le j, morda ravno zato, ker jo je izumil sam, iz literarnega samoljublja. Arestant začne moliti, vojaki S .šibami čakajo, a jSmekalov vstane s stola,dvign e roko, preneha pu-siti pipo in čaka^ iz vest ne besedice. Naposled pride arestant do besed: "Odpusti namjiaše dolge!. . ." "Stoj!" krikne raavneti poročnik, obrne se z navdušeno gesto k možu, ki je dvignil šibo in zakri či: "Primaži ga/da bo gorje!" In se zasmeje na ves glas. Okrog stoječi vojaki sc tudi smehljajo, smehlja se tisti, ki bije, in smehlja se skoraj da obsoj'enee saVn, če prav zažvižga na povelje Igorje! šiba po zraku in bo urezala čez kratek hip kakor britev po njegovem grešnem telesu. In Smekalov se raduje, raduje ravnq tega, da si je tako dobro izmislil — in sam sestavil stih: "Odpusti nam naše dolge! — Primaži ga, da bo gorje! — ki je tako pripraven svojo rabo. In Smekalov odide od kazni ves zadooyljen sam drugi jrjenih BB^BB dve polovici se dogaja vselej po izreku zdravnika, ki prisostvuje eksekuciji. Ako je prisojeno število udarcev zelo velike, tako da arestant ne more prestati vsega naenkrat, mu razdele to število na dva in celo na tri dele, ravnaj po ten* kar reče zdravnik med kaznovanjem, to jc, -f stari m ««jf - Prošnje in izjave za dobavo potnih listov iz stare domovine v Ameriko«, izdeluje pri general, konzulatu SHS. registrirani slovenski javni iiotar, IVAN ZUPAN, tisi W. M. Plat«, ChiM(«, III. Slf K ARTE , - . _ --------~— s seboj: pa tudi arestanti m celo vzdihovali, kadar, kVnovanee je skoraj vesel sebe so V spominu primerjali svojega |jn Smekalova, in čez pol ure'ga začasnega predstojnika Smekalo-1 vidiš pripqvedati v ostrogu, kako sedanjim majorjem. "Dušica je bil!" ' Bil je to preprost, po svoje morda tudi dober človek. Toda zgedi sc včasih, da je za načelnika ne* le dober, nego celo velikodušen človek, in vendar g^ ne ljubi nihče, -da, celo posmehujejo se nekateremu .Stvar pa je ta, da je znal Smekalov doseči, da so ga pri nas vsi priznavali za svojega človeka; in % je velika umetnost ali bolje rečeno, prirejena zmožnost. o kateri niti ne razmišlja, kdor jo ima. Kakor čudno se sliši, vendar so med takimi ljudje, vse prej nego dobri, m si vendar včasih pridobe veliko popularnost. (>ni niso sitni in ne kažejo studa do podrejenih jim ljudi — to je vzrok, kakor se mi dozdeva! Belo-rokega gospoda ne vidijo v. njih, gospodje ošabnosti ne čutijo, marveč obdaja jih nekak poseben vonj po preprostem narodu, ki jim je prirojen; in — Bože moj! kako dovzeten * je narod zanj! Česa ne bi zanj žrtvoval! Naj-usmiljenejšega človeka je pripravljen zamenjati za najbolj strogega, če le diši po njegovem lastnem jkonopljinem vonju. In če je ta človek z njihovim duhom vrhutega še resnično dobrodušen, dasi po svoje — potem je sploh neprecenljiv! Poročnik Smekalov je včasih tudi kruto kaznoval, kar sem že omenil, toda znal je nekako doseči, da se niso jezili nanj, nego so sc nasprotno — še zdaj, v mojem času, ko je bilo vse že zdav-uaj pri kraju — spominjali njegovih šal pri tepenju s smehom in naslado. Siver pa ni znal mnogo takih "£al ; za to je imel premalo umetniške domišljije. Da povem po pravici, imel je samo eno, edino šalo, s katero si je pomagal pri nas leto in dan; a morda jc hib, ravno ta zato tako prikup-ljiva, ker je bila edina. Naivnosti je bilo mnogo v njej. Privedejo, na prime*, arestant-skega grešnika. Smekalov pride v lastni osebi, s smehljajem in šaljivo besedo, stopi k arestantu, vpraša ga fo in ono — karkoli postranskega, o njegovih osebnih, domačih in arestantskih zadevah, in to #kakor ne s posebnim ciljem, niti ne, da bi se poigraval z njim, nego enostavno zato. ker hoče res izvedeti to, kar vprašuje. Prineso šibe in stol za Smekalova; on sede nanj in zapali celo pipo; imetje takšno dolgo, dolgo pipo. Arestant začne prositi.. . . hočeš!' pravi Smekalov. Arestant vzdihne in leže. "No, ljubček moj, ali znaš oče-naš na pametf" * " "Kako ga ne bi znal, vaše blagorodje ! - Saj smo krščeni, še majhni smo se ga učili . se je tudf (danes zqpet ponovila že tridesetkrat pfej ponovljena šala. "Z eno besedo, dušica je! Šal ji* vec, da mu ni para!" Včasih so se zdeli jjpomini o tem predobrem poročniku že kar neverjetni. f "Včasih se je zgodilo, bratec, da si šel mimo njegovega stanovanja," pripoveduje kak firestant in ves obraz se mu smehlja ob spominu, "on pa je že sedel pri oknu vspalni suknji; čaj je pil in* pipico je pušil. Odkriješ se m«;- Kam pa, Aksenov? — Na delo, MihaH Vasiljič; najprej moram v delavnico ... In se ti nasmeje. Ta človek je dušica!. Dušica, z eno besedo!" "Z*lučjo mu se najdeš para!" pripomni nekdo med poslušalci. m. Nadaljevanje. > (Vse,kar pišem tu o kaznih in eksekucijah, je bilo za mojih dni. Zdaj, pravijo, se je v^ to že iz-premenilq in se še izpreminja.) I|pregovoril sem tukaj o kaznih kafcor tudi o raznih izvrševalcih teh zanimivih dolžriosti, bistveno zato, ker sem š«le s svojo preselit vi jp v bolnico dobil na-gledne pojme o vseh teh stvareh. Dotlej sera jih poznal le po tem, kar sem slišal praviti., N 4 V naši dve bolniški sobi so spravljali vse s šibami kaznovane obtožence vseh bataljonov, are-stantskih oddelkov in drugih vojnih čet, kar jih je bilo nastanjenih v našem mestu in ,v vsej njegovi okolici. Tiste prve čase, ko. sem še tako željno opazoval vse, kar se je vršilo okrog n ti kaznovanei in h mene, so vsi zni se/ pripravljajoči delali name naravno silen vtis. Bil sem razburjen, zmeden in prestrašen. Spominjam se, da sem se začel takrat mahoma nestrpno vglabljati v vse podrobnosti teh novih pojavov ter poslušati razgovore in pripovedovanja drugih aitfstantov o tem predmetu, in sem jim sam zastavljal vprašanja ter iskal popolne jasnosti. Med drugim sem želel na vsak način spqznati vse stopnje obsodb in izvršitev, vse vrste izvršitve in pogled arestantev samih na vse to; izkušal sem si predstavljati duševno stanje tistega, kr odhaja h kazni. Rekel sem že, da je pred kaznijo redMokdo hladnokrven, ne izkljnčivši niti onih, ki so bili že prej mnogo in večkrat tepeni. Tu se obsojenca vobče loteva nekak oster, a čisto fizičen strah, ki pride nanj 'nehotein neostresljivo ter zadavi A človeku vse njegovo nravstveno bitje. Kasneje, v vseh teh letih svojega jetnfskega življenja, sem nehote opazoval obtožence, ki so se po prestani prvi polovici.svoje kazni in ^»o začelje-nju njenih posledic zopet izpisa- Zlato omrežje zdravja. Od Texasa do Kanade in od Kalifornije do New Yorka, vse številne lekarne in druge prodajalne naših zdravil tvorijo zlato omrežje zdravja, ker prodajajo Triner-jevo ameriško grenko zdravilno vino zoper neprebavo, zabasanost, glavobol, sapo v želodcu in čr<>' vih, nervoznost itd. Vsak odjemalec postane"*" vnet agitator tegft neprecenljivega zdravila. Pred nedavnim časom nam je pisal Mr. Josip Koval iz Laferty, Ohio sledeče: "Lahko priobčite vsak čas moje priporočilo, kajti Trinerjevo ameriško grenko zdravilno vino zasluži pq vsej pravici, da se ga neprestano priporoča". — Ako trpite vsled revmatizma in nevral-gije, pomnite, da je Trinerjevi Liniment varno zdravilo za te ob čutne bolezni. Isti učinkuje in deluje prav do korenine bolezni; njegov uspeh ej nagel in trajen. Ker so zdaj vnetja v grlu v serA ni vsled nestalnega vremena, vam priporočamo da jemljete za grlja nje Trinerjev Antiputrin. —t. Joseph Triner Company, 1333-1345 So. Ashland Ave., Chicago, 111. (Advert.) Severova zdravila v7di/uj«-)o zdravje v družinah. Slabosti ledk je lahko vzrok oelo vrsto boleziim, ki »t-no navadno s glavobolom, s bledim in vdrtim obrazom, otekanjem Skokov, bolečim uriniranjem in cmokastim očeani-eam. Kadar občutite, d« so vala ladice v neredu, ne izgubljajte Cm, ampak dobit* ' Severa's (preje znan kol Sevetovo Zdravilo ta obiiti in jetra). Skozi štirideset let joto izdatno zdravilo nspeino popravilo razne nerad-nosti ledic in jeter. Ka tlaofe trpečih jo dobilo v njem lok in so ozdraveli, ker ao ga rabili. V dveh merah, 75o in tU& Po vseh lekarnah. W. F. SEVERA CO. CEDAR RAPIDS, IOWA za DUBROVNIK TRST, HAVRE in HAMBURG proda jemo p o najpovoljnenih cenah za najsigurneje brzoparnike. DOPREMAMO osebe iz starega kraja z malimi stroški in brez zavlačenja. POŠILJAMO denar v domovino, ter izdajemo Čeke na dolar ie, ali krone, katere izplačujejo razni denarni zavodi v starem kraju. ZAVARUJEMO hiše proti požaru, osebe na življenje v in ponesrečbe. NAS ODVETNIŠKI in javni notarski oddelek prevzema tožbe, tirjatve, prevode, uknjižbe in vse v to stroko spadajočeNposle tukaj in v domovini. PRODAJEMO hiše, lote ter farme pod ugodnimi pogoji. . Za dobro postrežbo jamči. JOHN A. LAJEVICH & CO. 1137 West 18th Street, Chicago, III. Phdne: Canal 4116. lIllliaillililBIilllll^BBBIingilillg) ousas® AKO STE NAD 40 sevam dobro izplača, ZADNJA PRILIKA! Kdor želi kupiti blizu slovenske <•< rkve v •Chicago lični dom. ali hišo, naj požuri.* Imam jih samo še par na prodaj. Hiše so v dobrem stanu na novo prebarvane zunaj m znotraj in se dobe po prav nizki ceni zaradi odhoda lastnika v staro domovino. Posebno opozarjani na eno hišo v II. nadstropja in pritličje in garage ki donaša $492.— renta na leto. Cena samo $3,200.00. Vpra-ftajte pri: , - Martin Lavrich-n 1900 W. 22. Place. * Chicago, Illinois. Telefon .--Canal 5777. — >__' Začimbe, zelišča in najraznovrst-nejia ? f domača zdravila katera priporoča msgr. Kneipp, imam vedno v zalogi. Pišite po brezplačni cenik. MATH. PEZDIE P. O. Box 772, City Hall Station NEW YORK CITY. Pošiljam denar v staro domovino po najnižjem dnevnem kurzu. Imam direktno zvezo z Ljubljansko kreditno banko. JOSIP ZALAR, JOLIET, ILL. $ Bodite previdni z denarjem! Nalagajte ga v zanesljive banke! fcolj kakor kdaj prej«. Je »cd«j potreben ta opomin, kajti vsled večje mnoiin« denarja med ljudstvom delajo ipekuiantje velike dobi£k« k enimi, ki jim areUo na Ihnanice. Nai denarni zavod j« zanesljiv in poznan med narodom po svoji qljudni in hitri postreibi. \ Mi plačujemo um hranila« u)o(« ki jih pripilemo k »lavni« ako iik M 4..L.U«. f Naia banka J« pod sadtsritvora vlade Združenih driav in članica federalnega resenmeca sistem«. Pri pofiiljanja denarja v Jutro-slavijo bodite previdwi. Brezvestni meietarji nastavljajo sedaj kronam visoke cene. ker se hočejo okoristiti s nevednostjo ljudstva. kadar želite poslati denar v staro POSNEMAJMO DRUGE! Kog>ride ruski Jud v Ameriko, si smatra za prvo nalogo, da se nauči angleški je-zik. Hodi v večerne šole in študira doma. Zato imamo toliko judovskih zdravnikov, dentistov, trgovcev itd., do-eim Slovenci delamo po jamah in plavžih ter se izobražujemo pri vinu. Imamo brihtne glave; porabimo naj jih. Pri učenju angleščine vam bo veliko pomagal An-gleško-slovenski besednjak, ki ga je sestavil dr.- Kem. Vsaka hiša li morala imeti po en izvod. Cena mu je $5. Naročite ga ha ta naslov: Dr. F. J. Kern, 6202 St. Clair, Ave, Cleveland, 0. Istotam lahko naročite Zorma-nove pesmi za $1.25, V zalogi jih je še par sto. JtA M Rila Moif 7000 Ijidij na leto. Sedem tisoč oseb umrje na leto za-»-kilo,—tako se fflasljo namreč mrtvaški listi. Čemu? Ker so nesrečniki sami sebe zanemarili, ali ne pa niso dosti ozirali na oteklino na obolelem delu telesa vsled utiranja. Ali ki?«. Kazko je pa z Vami? Ali se tudi Vj> zanemarjate s tem, da nosite le kako- obvezo, ali kaj drutega? Taka obvezna je samo za silo, podobna slabi opori pri veliki steni, da se ne po-ruii. Taka obveza ne more tako delovati, kakor kaka mehanična priprava. Co se preveč stisnete z obvezo, ustavlja to cirkulacijo krt -i; taka obveza drsne tudi oslabele milit«, ki potrebujejo največ prehrane. * Veda in umetnost je pa tznaila način, ki vsemu tetnu - odpomaga. Vsakdo, ki nosi sedaj kako obvezo, ali pas zoper kilo naj bi enkrat ZASTONJ poskusil takozvano KLAPAO metodo, ki je najbolj umetna, logiljna in uspešna pri domačemu zdravljen ju kile. Ta najin je ie svetovno znan. v ^ P LAP AO BLAZINICA, kadar te« jo tesno k telesu pritisne, se ne premakne. • prostora, vsled tega tudi bolnika nič blazinica j« mehka kot ia-»•KWrka j»ri noinji in po ceni. Rabite je lahko m« d delom, ali počitkom. Nima nič jermenov, privez, ali trakov. Učite se torej kako je mogoče usta vi ja-»»to«« odprtino utrjranja d* Vas isto ne bo vedno težilo. Pošljite svoje ime in naslov fte danes na naslov; PLAPAO CO., Block 3267, St. l^uia* Mo., da Vam poiiljemo ZAS-TONJ na poskuinjo Plapao in vsa potrebna navodila. Telefon: Canal 6027. FRANK GRILL'S DAIRY Prva slov. hrvatska •» mlekarna 1818 W. 22. St. Chicago, 111. Se priporoča najšim gospodinjam. Mleko razvažam na dom. Sporočilo. Odgovarjajoč na številna vprašanja sporočam rojakoA po Ameriki, da sem se vrnil 3. oktobra iz' starega kraja, kamor sem šel z namenom, — prvič, da se seznanim s tamkajšnjimi razmerami, pred vsem gospodarskimi, in zlasti v kolikor pridejo iste v upoštev za ameriške rojake, — drugič sem šel pa tudi z namenom, da se osebno seznanim s težkočami, katere imajo jugoslovanski potniki v raznih križiščih, kakor v Parizu, Ba-selu, Trstu in Ljubljani, in da v teh mestih upostavim za svojo tvrdko zastopstva, na katere se bodo v slučaju potrebe z zanesljivostjo obračali. Na pOdlagi poznanja razmer v Jugoslaviji, pridobljenega z nad trimesečnim opazovanjem, mi bo mogoče še tocnejše in v večji meri služiti svojim rojakom kakor do sedaj, zlasti, kadar rabi kdo kake informacije o nalaganju denarja v starokrajske denarne zavode, o investiranju denarja v starokrajska podjetja itd. Dalje bo moji tvrdki potom njenih zastopstev v omenjenih mestih mogoče nuditi pomoč našim potnikom, bodisi onim, ki potujejo iz Amerike, kakor tudi onim, ki potujejo v Ameriko. Zahvaljujoč se rojakom ob tej priliki za veliko dosedanjo naklonjenost in zaupanje ter priporoču-joč se tudi za naprej, ostajam z odličnim spoštovanjem Leo Zakrafšek 7e—9th Ave., New York.N.Y. Povprašajte nas za nasvet in c domovino! Ako imate doma Liberty Fond«. Izpostavljene nevarnostim ognja in tatev, prinesite jih k nam ter Vam jih bademo shr;...... vsak ajkrajši črti, ugodno in zadovoljno, obrnite se na I EMIL KISS, bankirja, 133 Second Ave., New York, N. Y. Prodajen direktne šifkarte iz domovine do vsakega mesta v Ameriki. — Izdelujem vse spise javnega notarja za dopremanje družin. — Potnikom v Stari kraj nabavljam potne liste (pose) tukaj, računajoč jim edino konzularno pristojbino.