Prezzo ■ Cena lir 0.50
Štev. 129	V	Ljubljani,	v	torek,	8. junija 1943-XXl	I^eto	VIII;
Izkljnčna pooblaščenka m oglaševanje italijanskega in tujega | Urednlitfo In nptavei Kopitarjeva fc, Ljubljana. | Concessionaria esclnsiva pe» la pnbblicitJ dl proTenlenza italiana izvora: Untone PnbblicitA Italiana S. A, Milano.	=	tiedazione.	Amminlstrazionei	Kopitarjeva k. Lubtana. =	ed	eatera:	Untoue	Pubblicitd	Italiana	S.	A«.	Milana	,
Poštnina platana * gotovini
Spedizione in abbonamento postale
Vladar prisostvuje razdelitvi nagrad italijanske akademije
Vojno poročilo št. 1108
Potopitev nasprotnikove podmornice na Sredozemskem morju
15 letal uničenih
Italijansko uradno vojno poročilo št. 1108 pravi:
Na Sredozemskem morju 'so odiniee kr. mornarico potopilo nasprotnikvo podmornico.
Nasprotnikova večmotorna letala so bombardirala Mesino, It o g g i o v C a I a b r i j i_ ter druge manjše kraje ob Sicilskem prelivu. Naši lovci so to letalsko skupino zapletli v boj ter zbili 4 štirimotornike. Peti je treščil na tla, ker so ga zadeli streli protiletalskega topništva. Pan teli eri ja jo tudi včeraj bila cilj ponovnih letalskih iiapdov, med katerimi je po zaslugi lovcev in obrambnega topništva bilo uničenih 7 letal.
V	boju t, nemškimi lovci je nasprotnik izgubil še dva bombnika južno od Sicilije ter eno letalo vrste »Spitfirc« nad otokom Liuosa (Lampe-dusa).
Do zdaj ugotovljene izgube med prebivalstvom v pokrajini Reggio Calabrija zaradi letalskih napadov, ki jih omenja 'današnje uradno vojno poročilo, znašajo 50 mrtvih in 7 ranjenih. Število izgub v Messini še ni ločno ugotovljeno.
Hitlerjev glavni stan, 8. junija. Nemško vrhovno poveljstvo je včeraj objavilo tole uradno vojno poročilo:
Sovjetski napadi ob kubanskem mostišču in južno od Ilmenskega jezera so bili uspešno zavrnjeni.
Preteklo noč so ponovno napadli močni oddelki bojnih letal industrijske naprave mesta Gorkega. Ob dobri preglednosti so bili doseženi številni zadetki v polno na tovarniških napravah tega pomembnega oborožitvenega središča. Pogrešamo eno letalo.
Letalstvo je potopilo pred kavkaško obalo dva sovjetska brza čolna in enega lovca na podmornice.
V	dneh 5. in (5. junija je bilo na vzhodnem bojišču uničenih 83 sovjetskih letal.
Berlin, 8. junija, s. Vojaški dopisnik DNB-ja razpravlja o nedavnih govorih ministrov Speera in Gobbelsa ter pravi, da sta dala izčrpen pregled o nemški vojaški sili. Obseg te sile dovoljuje trditev, da je Nemčija pripravljena ne le na obrambo, temveč tudi na napad. Sicer, nadaljuje vojaški sotrud-nik nemške poročevalske agencije, pa se bodo zaloge Nemčije in Italije pokazale v vsej svoji pomembnosti, brž ko bodo Angleži in Amerikanci poskušali odpreti novo bojišče na obrobju Evrope, če bi Sovjeti začeli z veliko poletno ofenzivo, ali pa če bi sovražnik začel z obema navedenima mož-nostima skupaj. Očitno je, da nemško stališče ob vsaki teh podmen ne bi i ioglo biti drugačno kakor obrambno. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da je Hitler pri izvajanju svojih strateških načrtov ze večkrat pokazal, da zna upoštevati tudi presenečenje in da je danes, kakor je bila v preteklost^, nemška vojaška sila takšna, da lahko začne z rečmi, ki utegnejo vse nasprotnikove načrte postaviti na glavo. V tej zvezi so vojaški sotrudnik DNB-ja omejuje na opazko, da je povečanje in izboljšanje v izdelavi oklepnih vozil in letal, kakor je to napovedal minister Speer, značilno, kajti tega orožja ni moči smatrati prvenstveno kot obrambno orožje.
Berlin, 8. junija, s. Ministra Speer in Gobbels sla z govoroma v športni palači natančno opredelila položaj. Prvi kolikor se tiče oboroževalne industrije, 6 katero so v tesni zvezi tudi vse vojne okoliščine, drugi pa je navedel tudi odmeve, ki jih vzbujajo dogodki s front na domačem bojišču in obratno. To pravijo včerajšnji večerni listi, ki te 2e vedno na dolgo in široko bavijo s sobotnimi prireditvami. Pri tem razčlenjujejo posamezne dele v govorih ministrov in izrekajo nekatere sodbe, ki jih v zvezi z besedami Speera in Gobbelsa stvarnost v celoti potrjuje.
»Deutsche Allgemeine Zeitung« pravi, da so bile prvič objavljene številke o nemški vojni izdelavi, in zatrjuje, da so te številke najzgovornejši dokaz za to, kaj zmore narod, ki je planil pokonci na klic svojega voditelja in odločno zbira vse sile za dosego cilja, ki je zanj življenjskega pomena. »Za danes,« nadaljuje list, »je ves veličastni uspeh v količini in kakovosti orožja, s katerim nemške oborožene sile lahko razpolagajo, jutri pa bo prišlo do odločilne zmage, ki bo poplačala vse napore delavskih množic in množic bojevnikov.« »Berliner
' $
Pod pritiskom nngloameriških iii sovjetskih oblasti je perzijska vlada bila prisiljena izdati sklep, po katerem se mora dati oblastem na razpolago 73% novega letnega pridelka.
Rini, 8. junija, s. V vzvišeni navzočnosti vel. Kralja in Cesarja je bila včeraj v dvorani Julija Cezarja na Kapitalu glavna skupščina Kraljeve italijanske akademije, na kateri so bile razdeljene kraljeve nagrade za leto 1943-XXI. Vladar, katerega so sprejeli tajnik 6tranke Scorza, predsednik Akademije Italije Federzoni in guverner Rima Borghese, je bil sprejet v dvorani s toplo manifestacijo. Ob Kralju in Cesarju so sedeli minister za narodno vzgojo Biggini, podtajnik v predsedništvu ministrskega sveta Rossi, zastopnika senata in zbornice fašijev in korporacij, senator Salvi in narodni svetnik Paolucci.
Predsednik Akademije Federzoni je vel. Kralja in Cesarja takole nagovoril:
Prepričani 61110, da je v tako hudi preizkušnji, kakršna je ta, ki se vsiljuje danes našemu narodu, prva dolžnost vsakogar, vestno izpolnjevanje obveznosti do države in da Italijan, kadar nima in ne more imeti več časti, da brani domovino z orožjem, mora služiti domovini s svojim delom in zlasti s silami svojega duha. Potrebno je, da miselno in umetniško delo v strašni krizi, ki teži vse izraze in pridobitve omiko, ne trpi v Italiji najmanjše ustavitve. Zaradi tega je na nas, da si prizadevamo dati zgled in pobudo. Ta namen se zrcali tudi v današnji skupščini z običajno svečanostjo in na najbolj slavnem kraju sveta. Tudi to pot je na-vzočno Vaše Visočanstvo, sire, da razglasi imeni
cilje južnoangleškega pristanišča mesta East-bourne.
Berlin, 8. junija, s. O napadu velikih skupin nemških bojnih letal na delavnice Molotov v Gorki ju v pretekli noči, o katerem govori včerajšnje uradno nemško vojno poročilo, so se izvedele naslednje podrobnosti, Malo pred polnočjo so nemški bombniki metali bombe vseh vrst na cilje, ki so jih rakete razsvetljevale, tako da so bili prav lepo vidni. Vreme j« bilo tako, da so letala zlahka našli^ smer, Razne delavnico za sestavo oklepnikov so bile hudo zadete. Pri tem napadu je bilo mogočo ugotoviti tudi škodo na delavnicah oklepnikov, ki so bile zadete pri prejšnjih dveh napadih. Požari so do kraja uničili dve veliki delavnici, mnoge bombe pa so hudo razdejale druge industrijske naprave in zgradbe. Včeraj podnevi in v noči na 7. junij so nemška
I letala spet napadala sovjetsko zaledje, zlasti še prometne zveze, ki vodijo k srednjemu in južnemu bojišču.
Borsen Zeitung« poudarja, da izjave ministrov Speera in Gobbelsa gotovo ne bodo ostale brez vpliva na nasprotnika, s D rži,« nadaljuje list, »da je nasprotnik z 1 iiim propagandnim bojem slikal stanje nemških gmotnih in moralnih rezerv v najbolj poraznih barvah toda dejstva sama so to propagando postavila na laž.« List končuje z zatrdilom, da mora nasprotnik upoštevati, da nemški narod ne zamudi niti dneva niti ure za to. da bi ustvaril vsa poroštva za dosego končne zmage, to so pa poroštva, ki jih lahko in edino uspešno daje le orožje.
Rim, 8. junija, s. Tajnik fašistične stranke je po členu 31. strankinih pravil izdal naslednje disciplinarne ukrepe:
Izključeni so bili iz stranke:
Telch Mario, načelnik oddelka v ministrstvu za menjavo in valute, z naslednjo utemeljitvijo: »Nenadno je spremenil način življenja, začel zahajati v razkošne lokale ter igralnice ter s tem očitno kazal, da si je nezakonito pridobival denar in da se ne zaveda dolžnosti, ki jih ima v sedanjem trenutku fašist. Imel je pri svojem protifašističnem vedenju kakor običajno prijateljske stike s policijsko interniranim človekom, katerega je podpiral s svojini zločinskim delovanjem ter takšne posle tudi sam opravljal, pri tem pa si služil velike dobičke.«
Giuliani Giovanni, stavbenik, z utemeljitvijo: »Zakopal je v zemljo znatne količine (150 stotov) železa in se s tem izkazal za izdajalca stvari, ki se zanjo bori fašistovska revolucija.«
Iz fašistovske stranke so bili izključeni: Sa-lermo Guido, geometer, z utemeljitvijo: »Lastna uprava ga je premestila s področja, ki je podvrženo letalskim napadom, in sicer zato, ker je navedel neresnične zdravstvene razloge, v resnici pa je imel le ta namen, da bi se izognil nevarnosti.«
Signorelli Cesare, politični tajnik iz Calti-gnaga Novara, z utemeljitvijo: »Ni imel nobenega možatega čuta za italijanstvo in je pozabil, kako Angleži ravnajo z našimi ujetniki ter skupino ujetnikov pogostil iz lastnih zalog v prostorih Dopolavora.«
Boccich Pietro, fašist iz Modene, roj. 1898, trafikant, s tole utemeljitvijo: »Obsojen na 5 mc-
dveli odličnih znanstvenikov, katera je akademija smatrala za vredna kraljevih nagrad, ustanovljenih od Vašega blagopokojnega očeta in ki ste jih Vi ohranili ter podpirali. Glede na vse to, kar je bilo storjenega in kar se dela, lahko ob tej slovesni priliki rečemo, da so se akademska dela v tem letu nadaljevala in se nadaljujejo s plodnim uspehom.
Naša ustanova je imela 47 zborovanj, na katerih je bilo 27 znanstvenih poročil ter je bilo odobrenih 32 spomenic in 52 znanstvenih obravnav.
Utrpeli smo nekaj bolečih izgub med letom: izgubo odličnega kiparja Angela Zanellia in izgubo slavnega fizika in matematika ter znanstvenega zgodovinarja Kohorta Marcolouga, oba akademika Italije. Zapustila sta nas tudi Pietro Fedele, odlični raziskovalec sredn jega veka in ne-pozabni romanist, Guido Mazzoni, humanistični pesnik 111 filolog italijanske književnosti, najvrednejši dedič čiste Car-duccijeve tradicije.
Vsa naša pričeta dela so se razvijala, vsa naša študijska središča so izvajala svoje programe in nastali sta dve novi središči: Zavod za primitivne omike in Zavod za daimalinske študije. Posebno zanimiv je bil tudi letos ciklus predavanj o arabski kulturi, katere je prirejalo študijsko središče za Bližnji vzhod. Posebej je treba omeniti med nedavnimi izdajami akademije tri nove zvezke, katere je izdalo središče za italijansko Vzhodno Afriko. Te pobude znova potrjujejo večna neodpravljiva vprašanja naše duhovne in politične ekspanzije. Splošna razstava akademskih publikacij je »nudila mogočne dokaze o udejstvovanju akademije, katerega ne poznajo še vsi zadosti. Tako je Kraljeva italijanska akademija izpolnila nalogo, ki ji jo je naložil Duce.
Sire, medtem ko narod v skrajni fazi hude preizkušnje prenaša z moško odločnostjo trpljenje, žrtve, uničevanja in grožnje, ki naj bi po mislih sovražnika uklonile narod, da bi sprejel mir brez čast i, Vam obnavljajo zastopniki znanosti, kulture in umetnosti dokaze svoje goreče vere in brezmejne vdanosti. Italija ne more zgrešili v omiki poslanstva, katero ji je: podelila visoka stopnja, katero ima po odgovornolsti v splošni skupnosti narodov. Zaman skušajo z uničevanjem spomenikov izbrisati te naše pravice tisti, ki so zadnji prišli v zgodovino, zaman skušajo zadušiti kali bodočnosti naših ljudi, ki so vedno bili in vedno bodo sposobni za nepričakovane preporode in za čudovite razmahe. Italija bo 7.11 nIa vztrajati ter bo spet sestavljala, sire, eno samo vojsko s svojimi junaki na kopnem, na morju in v zraku, da se bo zmagovito izpolnila njena usoda.
Po besedah predsednika akademije, ki so jih navzoči viharno odobravali, je akademik Orestano, tajnik razreda za moralne in zgodovinske znanosti, prebral poročilo komisije glede nagrade tega razreda, ki je bila podeljena Erminiju Troilu, ki je med najbolj cenjenimi in učenimi mojstri italijanske filozofske misli in je spisal okrog 50 razprav in raznih študij. Akademik Giorgani, tajnik razreda za fizikalne in matematične ter naravoslovne vede je nato prebral poročilo o dodelitvi kraljeve nagrade za kemijo prof. Giuliu Natti, modernemu raziskovalcu širokih razgledov in nenavadne podkovanosti, sposobnemu reševanja najtežjih teoretičnih vprašanj in uporabljanja tehnološkega napredka. Prof. Natta 6e je med drugim znatno udejstvoval v izdelovanju sintetičnega kavčuka. Tega v Italiji že redno izdelujejo, odkar so je končala doba raziskovanj in preizkušenj, katere so italijanski kemiji omogočile, da se je uvrstila v nekaj letih med največje tuje industrije.
Po razglasitvi zmagovalcev, ki so dobili kraljeve nagrade, je akademik Orestano govoril o »pojmu stvarnosti«. Govornik je obširno opredelil pojili slvarnOsti, pripominjajoč, da je ta pojm danes v krizi in da iz te krize lahko nastanejo največje duhovne zmede in največji moralni neredi v naši dobi. Nato je očrtal vse kritike, katerim je bil pojm stvarnosti podvržen v raznih filozofijah do modernih kritik pred Kantoni in po njem. Aka-
secev in 10 dni zapora, ker je odtegnil redni potrošnji znatne količine žita ter se s tem izkazal za nevrednega, da bi bil vojak v fašistovskih vrstah.«
Bragaglia Giuseppe, fašist v Frosinonu, rojen 1. 1917., z utemeljitvijo: »Obsojen na 6 mesecev zapora, ker je odtegpil redni potrošnji meso ter se tako izkazal nevrednega, da bi bil vojak v fašistovskih vrstah.«
Carletti Albino, očeta Štefana, fašist iz Gan-dina Bergama, roj. 1905, hišni posestnik, z utemeljitvijo: »Poslan v koncentracijsko taborišče, ker je hudo kršil stroga določila o porabi živil v vojnem času ter tako poslal nevreden vojaka v fašistovskih vrstah.«
Coppola Vincenzo, fašist iz Torre Annunzia-ta, Napoli, rojen 1901, delavec, z naslednjo utemeljitvijo: »Posebno sodišče za zaščito države ga je obsodilo na 5 let zapora in na denarno globo 0000 lir, trajno izgubo častnih pravic, ker je redni potrošnji stalno odtegoval živila.«
Difronzo Francesco, fašist iz Triggiana v Bariju, rojen 1903, šofer, z naslednjo utemeljitvijo: ^Obsojen na 6 mesecev zapora, ker se je pregrešil proti določilom glede prehrane ter se tako izkazal nevrednega, da bi bil vojak v fašistovskih vrstah.«
Parineggiani Raffaele, fašist iz Codogora (Ferrara), rojen 1908, mesar, z utemeljitvijo: »Poslan v koncentracijsko taborišče, ker je kršil določila glede prehrane v vojnem času ter s lem | postal nevreden, da bi bil vojak v fašistovskih vrstah.«
Petrali Arnnldo Admondo. fašist iz Codogna I (Milano), rojen 1, 1908., trgovec, z naslednjo ute-
demik Orestano je izvajal, da je pojm stvarnosti najbolj pereč in dramatični pojm, katerega mora življenje samo reševati nepretrgoma in pozitivno. Zaključil je svoja izvajanja, zatrjujoč, da so duhovi danes bolj kakor za usodo gmotnih dobrin in fizičnega življenja v strahu za usodo najdragocenejših človeških vrednot, poetičnih in verskih ter moralnih vrednot, ki so absolutna obogatitev življenja.
Zborovanje se je zaključilo z govorom akademika Orestana, nakar je tajnik stranke zapovedi«! pozdrav Kralju in Cesarju. Na trgu pred Kapitolom je občinstvo toplo pozdravljalo vladarja, ko je zapuščal akademijo.
Podtajnik stranke na obisku v Gataniji
Catnnin, R. junija, s. Sem je dopotoval podtajnik stranke Cucco. Sprejel ga je zvezni tajnik z dostojanstveniki. Potem je odšel na obisk v bolnišnici sv. Marte in Rdečega križa, zadeti po zadnjih letalskih napadih. Podtajnik stranke se je pogovarjal z bolijiki ter je vsem povedal besede ljubeče vzajemnosti, ki jo do njih čuti fašistovska stranka.
Dogodki v Argentini
Buenos Aires, 8. junija, s-. Uradno poročajo, da je nova Ramirezova vlada sestavljena takole: zunanje zadeve — podadmiral Storni, notranjo zadeve — polkovnik Gilbert, finance — admiral Galinder, prosveta — polkovnik Anahua, vojska — general Farell. mornarica — podadmiral Benito Sueiro. kmetijstvo — general Ma-son, javna dela — general Julio Sarmieuto.
Turški list o needinosti med zavezniki
Carigrad, 8. jun. s. Politični urednik lista »D./umhurijct« razpravlja o položaju tako imenovanih združenih narodov in ugotavlja, da so še daleč od tiste tesne povezanosti, ki je v vojnih časih neogibno potrebna. Njihova stremljenja so tuko različna, da svet ne bo imel nikoli trajnega miru, dokler bodo vsi težili po vrhovni oblasti nad svetom. Rusko-poljski spor, nadaljuje pisec, je še vedno odprt in kaže, da v kratkem času še ne bo prišlo do zadovoljive rešitve. Odnošaji Sovjetske zveze do Združenih držav so vzlic nasprotnim zatrdilom anglosaške propagande še vedno nekam skrivnostni. Razpust Kominterne ni prepričal ni,cogar. Tudi diplomatsko nastopanje združenih narodov se zdi neenotno in usmerjeno bolj ko kdjij k ciljem, ki so vse prej kakor dosegljivi, kakor je na primer namen, odtrgati Itali jo od. Nemčije. Ta naklep je žalostno pogorel.
Kako si zamišljajo vzgojo nemške mladine po vojni
Lizbona, 8. junija, s. Ameriški listi pišejo o govoru, ki ga je imel podpredsednik Združenih držav NVallace o tem, kakšna bo morala biti vzgoja nemške mladine po vojni. Wallace seveda meni, da bodo vojno dobili Anglosaksonci: zato je treba veljavo njegovih besedi preceniti le kot željo, ki bo pač morala ostati neizpolnjena. Vendar pa njegove besede jasno kažejo, kaj bi se pripetilo svetu, če bi Angleži, Amerikanci in Sovjeti zmagali. Wullace je dejal, da bodo po vojni zavezniški narodi morali v Nemčiji urediti pouk nemške mladine tako, da bodo odpravljeni vsi narodnosocialistični nauki. Ne smejo znova zagrešiti hudo zmoto po pretekli svetovni vojni, ko niso nemške mladine vzgajali v demokratskem duhu. Zdaj bi bilo v treba skrbeti za to, da bi na jbolj plemenita čustva mladine, kakor ljubezen do domovine, obramba lastnih nravnih in tvarnih koristi, obramb.a svobode in neodvisnosti, omike ter izročil otopela v pouku, ki bi se opiral na načela demokratskega nauka pod spretnim vodstvom Londona in Washingtona. Podpredsednik je zaključil svoj govor z običajno lažjo glede krivca vojne, in z grožnjo, da bodo vsi. ki so zagrešili zločine, kaznovani.
Vesti Z. junija
Finski maršal Manuerheim je povišal polkovnika Eino Jarvienna v generalnega majorja in ka-. pitana Erero Rahola in Svante Sudmanna v kontreadmirala. To je prvi primer, da ima finska vojna mornarica kontreadmirala. Ameriško vojno ministrstvo sporoča, da je umrl na Alaski major Kermit Roosevelt, sin bivšega predsednika Teodorja Roosevelta. Vzrok njegove smrti ni znan, pa ludi ne, kaj je mož delal na Alaski.
V	Kairu že opažajo pt.sledice obnovitve odnošajev med Egiptom in Sovjetsko Rusijo. Sovjetski agenti, ki so se do zdaj vzdrževali propagande, so že pričeli delovati. V več tovarnah so imeli sestanke, kjer so vabili delavce k ustanovitvi komunističnih celic in k zbiranju fonda za »rdeči odpor«.
meljitvijo: »Obsojen na 3 leta in 6 mesecev zapora, ker je odtegnil običajni porabi usnje ter se tako izkazal nevrednega, da bi bil vojak v vrstah fašistične stranke.«
Podassi Eugenio, fašist iz Arga (Aleksandrija), rojen 1911, bogat zasebnik, s Jole utemeljitvijo: »Odpuščena mu je bila po amnestiji krivda, da je nezakonito trgoval z zlato valuto in se s tem izkazal nevrednega, da bi bil vojak v vr-slali fašistovske stranke.«
Uspešen letalski napad na industrijsko središče Sorki
Sovjetski napadi cb Manu in (Imenskem jezeru zavrnjeni — Mnogo zadetkov na tovarniške predela mesta Gorki — V dveh dneh so Sovjeti izgubili 83 letal — Letalski napad na Eastburne
Nemška brza letala so včeraj v nizkem poletu z vidnim uspehom napadla za vojno vaiiie
leačija je pripravljena na vse možnosti in presenčenja
Razlaga h govoru nemških ministrov z? orožje in propagando
izključitve iz fašistovske stranke zaradi neprimernega
vedenja v vojnem času
Dober zgled ljubljanskega mestnega poglavarstva
Ljubljančanom ni treba pripovedovati, kako zelo skrbi merodajna oblast za dobavo predmetov vsakdanje potrebe prebivalstvu, saj so se imeli že često priliko prepričati, da se ne opušča nobena priložnost, kuto bi se pokrajini in mestu preskrbela racionirana in neracionirana živila, važna za preživljanje ljudstva. Temu namenu je oblast posvetila že mnogo naporov in žrtvovala velike vsote ter je razen tega še naložila milijone in milijone v rezerve, da zagotovi prebivalstvu v primernem času vse, kar je potrebno tudi za daljše razdobje. Večina prebivalstva ne more delati večjih nakupov, zato odobrava skrb oblasti, ki nakupuje velike množine živil in drugih potrebščin ter jih potem prodaja na drobno po nizki ceni prebivalstvu.
Nedavno sfno čitali, da si je živilski urad preskrbel velike količine drv proti takojšnjemu plačilu, da bi Ljubljančanom preskrbel kurivo za vse leto. Na mestni pristavi in v drugih skladiščih živilskega urada je sedaj shranjenih več kakor sto tisoč stotov suhih drv, ki predstavljajo vrednost mnogo milijonov. Ako bo ljudstvo odlašalo in čakalo zime ter šele takrat nakupovalo drva, se slabo zaveda svojih dolžnosti do skupnosti ter postopa v nasprotju s svojo koristjo.
Drva leže na odprtem prostoru in z letnim časom ter z vremenom nastopa poslabšan je blaga, tako da bodo drva kasneje nižje kakovosti in bodo imela manj kalorij. Zato je popolnoma razumljiv poziv mestnega magistrata prebivalstvu, naj si čimprej nakupi drv in si jih preskrbi na temelju nakaznic, kajti, čeprav so skladišča polna, ni niti prostora niti denarja za nove nakupe.
Javnost bo spoznala, da je edino pametno čimprej nakupiti drva in tako omogočiti mestni občini, da si napravi nove zaloge, ki bi popolnoma onemogočile kako kasnejše pomanjkanje goriva v Ljubljani.
! Kakor zgoraj omenjeno, večina prebivalstva ne razpolaga s sredstvi za nakup celotne letne količine, dočim mestna občina drv ne more oddajati na kredit. Delavcem in zasebnikom ter javnim nameščencem v resnici ni mogoče kupiti naenkrat vse celoletne količine. To dejstvo je mestna občina upoštevala in je vst-m svojim nameščencem, tako uradnikom kakor delavcem, omogočila preskrbo celoletne količine, t. j. do 51. marca 1914. Mestni magistrat je v gotovini plačal 40.000 stotov lesa, ki ga potrebujejo njegovi nameščenci, ter jim odslej dovoljuje obročno plačilo z odtegovanjem mesečnega zneska.
S to ureditvijo, ki bo zelo v korist osebju mestne občine, je slednja znova dokazala voljo za olajšanje težkoč nameščencem ter je dala dober zgled tudi drugim oblastem, pisarnam, zavodom in tvrdkam, ki bi lahko na podoben način pomagali svojini nameščencem in jim
omogočili, nakup drv. Ako bodo omenjeni uradi, zavodi in' podjetja sledili temu zgledu, bo v bodoče razdelitev drv zelo olujšana.
Tudi Visoki komisariat in Maloželezniška družba, ki je sedaj postala last mestne občine,
dobavljata svojim nameščencem drva na omenjeni način.
Ta poziv velja seveda tudi zasebnikom, ki 6i naj čimprej preskrbe drva, ki so suha in jih na željo kupca dostavi živilski urad na dom. Nakup drv za več mesecev skupaj je najboljše zagotovilo, da jih pozimi ne bo manjkalo. Obenem je treba naglasiti veliko razumevanje Visokega komisarja Eksc. Emilia Graziolija, po-veljništva gozdne milice, prevoda in drugih oblasti ter korporacij za to, da bi bila Ljubljana vedno dobro oskrbljena z racioniranim blagom, z drvini in drugimi neobhoduimi življenjskimi potrebščinami.
Naša javnost dobro razume, da je nakup o pravem času čiu previdnosti in brezskrbnosti za
jutrišnji dan.
Začasna ustavitev »Domoljuba«
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino na osnovi dekreta z zakonsko močjo z dne 3. maja 1941-X1X. izpreinenjenega v zakon dne 27. aprila 1943-XXI. ŠL 385,
po ugotovitvi, da je tednik »Domoljub«, izhajajoč v Ljubljani, v št. 21. 26. maja 1943-XXI. na četrti strani priobčil članek, ki vsebuje neumestna razglabljanja, ki bi lahko imela učinek potrtosti na javno mnenje;
in ker je treba zaradi tega proti omenjenemu tedniku uporabiti primerno sankcijo, odreja:
Proti tedniku »Domoljubu« se uporabi ukrep začasne ustavitve izhajanja za dobo dveh tednov od 10. .junija dalje.
Nameščenemu osebju se bodo morali ^ tudi med ustavitvijo plačevati običajni prejemku
Kvestor je pooblaščen, da izvrši pričujoči odlok. ki bo objavljen v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino.
Ljubljana. 5. junija 1943-XXI.
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino Emilio Grazioli.
Slovenski komunizem se ni nič spremenil
Požig cerkve Sv. Duha nad Pianino pri Rakeku
Ljubljana, 7. junija.
»Slovenski komunisti so zdaj izrazito nacionalno gibanje!« »Slovenski komunisti 6e ne bodo borili proti nobeni vrednoti in zahtevi slovenskega ljudstva!« »Komunisti so najidealnejši borci za naše pravice!« »Komunisti se ne bore proti veri in Cerkvi!« »Krščanski socialisti so se iočili od razbojnikov, ker že od vsega začetka obsojajo nasilje, umore, požige cerkva, pobijanje duhovnikov in katoličanovi«
Tako in podobno vpije ljubljanska levičarska in zločincem prijazna propaganda po razpustu kominterne. Najbolj vneti so pri njej tako imenovani sredinarji. zlasti tisti, ki bi radi veljali za najboljše Slovence in celo za najboljše katoličane. Svoje prijatelje v gozdu, za katere se neizprosno bliža dan končnega obračuna, bi radi robili s tem, da hočejo javnosti dokazovati, da je kriv tisti, ki je bil ubit, ne pa tisti, ki je ubijal. Da bi obrnili pozornost od razkrinkanih Kocbekov, Vidmarjev in drugih svojih miselnih in idejnih krdelnih pajdašev, tulijo proti vsem, ki so se proti komunistični revoluciji tako ali tako borili. Organizirajo gonjo proti tistim, ki so se postavili v eno vrsto s trpečim ljudstvom ter se borili za njegovo rešitev in obstanek zlasti proti našim listom. Razpust kominterne je tej gonji dal nove hrane. Zdaj mora biti vse pozabljeno, vse odpuščeno! Po razpustu kominlerno ni več stotin in stotin požganih domačij, ni več tisoč in tisoč oropanih domov, ni več tistih 2000 grobov, kjer čakajo pravico poklane in mučene žrtve dovenske-
MEDICI
I
MEDICI
hanno avuto in Europa un’influenza parti-colarmeute signiticativa nel campo econo-mico, politico ed artistko. Le fortune e 1'ascesa di questa grande stirpe, unica fra i grandi mercanti mondiali del rinascimento. deserive un avvicente ed intormaiissimo articolo nel-1’ultimo numero di *Signal“ appena uscito. Qaesto s'esso numero del grande illustrato europeo conliene allre interessanti informa-zioni italiane, nonetih argumenti di attualita e di svago nella parola e nolibnunagine.
so imeli v Evropi važno gospodarsko, politično in umetniško vloao. O usodi in razvoju tega velikega trgovskega podjetja, edinstvenega med velikimi sveiovnimi podjetji pre-poroda opisuje zanimiv članek v zadnji številki revije „Signal“, ki je ravnokar izšla. Isti izvod te velike evropske ilustracij prinaša tudi druga zanimiva poročila poleg zabavnega kotička v besedi in sliki.
SIGNAL
€C
In vendita ovunque L 3,— | Naprodaj povsod po L 3 — Per informazioni, numeri di saggio | Na ogled številke brezplačno Uff>clo propaganda abbonanonti	Milano	vin	Settala.	19
timnrnimi
ga komunizma, ni več oskrunjenih in porušenih cerkva, ni več mučencev za vero, o katerih svetosti jn žrtvi je sam škof uradno zapovedal zbirati dokaze. »Idealizem« in »pomanjkanje dokazov« pri kakem Mikužu je tem ljudem več kakor mučeniška smrt 17 duhovnikov-sobratov! Zaradi strastne zaverovanosti v svoj prav ti ljudje — naj pripadajo temu ali onemu stanu in sloju — zavestno greše zoper največjo zapoved — zajio-ved ljubezni do svojega trpečega ljudstva. Poleg tega bi ee mu še radi vsilili zji vodnike. Naj le poskušajo! Pri ljudstvu čaka zaveznike, zagovornike in reševalce zločincev ista usoda kakor zločince. o katerih dobivamo vsak dan neizpodbitne dokaze, da se niso izpremenili. tudi po uradnem razpustu svoje centrale v Moskvi ne. Naj navedemo najnovejši dokaz:
V	noči od 27. na 28. maja, to je na predvečer velikih spokornih pobožnosti v Ljubljani in po vseh naših krajih, so komunisti, ki so zlasti na Notranjskem silovito agitirali proti udeležbi pri teh verskih prireditvah, zažgali cerkev Sv. Duha nad Planino pri Rakeku. Slovenski komunisti skušajo zdaj povsod izpolnjevati navodilo, ki ga je kominlerna nekaj časa pred razpustom poslala glede nadaljnjega delovanja vsem komunističnim strankam v Evropi, tudi slovenski. Navodilo pravi, naj se komunisti zdaj potaje, se skušajo vriniti v organizirane nasprotne, zlasti katoliške vrste, ter jih s pomočjo omahljivcev, koristolovcev, skratka sredinarjev, razkrajajo in razbijajo.
S pomočjo najrazličnejših podlih načinov, kakor je tega sposobna samo njihova nemoralna taktika, so komunisti pripravili in izvedli tudi požig cerkve Sv. Duha. Požgane slene in zvonik žalostno štrlijo nad Planino. Daleč na okoli, celo z oddaljene železniške proge, je videli ta žalostni dokument 'komunističnega »nacionalnega«.., in »verskega«, delovanja.
Spet ena slovenska cerkev požgana, nova vrsta družin nesrečnih — to so znanjenja o »spreobrnitvi« slovenskih komunističnih razbojnikov. Zagovorniki so lahko zadovoljni!
Poroka — nenavaden vodilni motiv za tatvino
Ljubljanski	zdravnik dr.	F.	je imel	einolo-
Prva kuharica	mu je kradla	in	odnesla	precej
raznega blaga.	Dobi 1 jo drugo.	29-letno,	brhko
kuharico	Kristineo,	doma	tam	nekje	na Do-
lenjskem. Kristinca se jc zdravniku vljudno predstavila. Pokazala je svojo, poselsko knjižico, v kateri je imela zapisano, da je izvrstna kuharica, marljiva, vestna in poštena. Tudi prejšnje službe so jo. priporočale kot zanesljivo in varčno gospodinjo. Kristinca pa je izvedela, da je prejšnja kuharica	zdravniku	mnogo	odnesla. In	padla ji
je hudobna misel v	glavo.	»Kaj,	ko bi	si prila-
stila na rovaš prejšnje kuharice kako zdravnikovo blago	in denar?« — tako je	sama	pri sebi
modrovala in delala načrte,	saj	se ima	kmalu
jKiročili z elegantnim trgovskim sotrudnikom Bo-gomirom, ki je sicer za nekaj mesecev mlajši od nje, toda dober deček. Kristinca je začela izmikati. Skrivaj je odnesla zdravniku za 10.700 lir raznega blaga za obleko, zlasti dobrega sukna, nekaj litrov olja, nekaj usnja in celo 5000 lir gotovine, ki jo jo zdravnik imel spravljeno in zaklenjeno v nekem predalu, toda kuharica je dobila ključ od predala in denar izmaknila. Blago je spravila pri Bogomirjevi sestri. Bogomir si je dal napraviti iz blaga lepo obleko, dobil pa je od Kristince, svoje dobre neveste tudi 3000 lir denarja one ukradene vsote.
Kristinca je znala izmakniti, toda v svoji taktiki je bila neprevidna. Zdravniku je za ko-
Zamenjava osebnih izkaznic
Za zamenjavo osebnih izkaznic po uredbi Vis. komisariata oo c ljubljanski občini poslovalo pet poslovalnic, ki bodo sprejemale prošnje m izdajale nove izkaznice, in sicer:
I. Poslovalnica v Beethovnovi ulici št. 7, pritličje, za mestne okoliše, ki leže severno od Rožnika in Tivolija ter proge Rakek—Zalog do Srnar-tinske ceste (Biška, Dravlje. Bežigrad, svetokriški okraj, Koseze, Dolnice. Zapuže, Podutik, Glince).
II. Poslovalnica v Turjaški palači — Gosposka ulica št. 15. pritličje, za mestne okoliše, ki leže med Rožnikom, Tivolijem in Ljubljanico do Šubičeve ulice in njenega podaljška do Ljubljanice (Gradišče, Krakovo Trnovo, Mirje, Mestni log, Rožna dolina, Vič, Glince. Brdo).
lil. Poslovalnica na magistratu. Mestni trg 2/II, z-a mestne okoliše med Šubičevo ulico in njenim podaljškom do Ljubljanice ter ob Ljubljanici navzgor na eni strani ter Resljevo cesto, Kopitarjevo, Streliško ulico in Golovcem na drugi strani (novo mestno središče, staro mesto, Prule, Galjevica, Dolenjska in Ižanska cesta, Barje, Črna vas).
IV. Poslovalnica na Ambroževem trgu 7, pritličje, za mestne okoliše vzhodno od črte Golovec, Streliška in Kopitarjeva ulica, Resljeva cesta, kolodvor, Šmartinska cesta (Šempeter. Vodmat, Zelena jama, Moste, Poljane, Kodeljevo, Stepanja vas).
V. 1’ojdovalnira na magistratu. Mestni trg 2/1, soba št. 37, za vse nujne primere. Nujnost je treba dokazati.
Poslovalnice bodo uradovale od 7. junija dalje,
in sicer od 8.30 do 12. ure in od 15. do 17.30 ure.
Meseca junija bodo sprejete le prošnje moških od 15. do 50. leta. t. j. onih. ki izkaznice morajo imeti. Moški, ki imajo že slike, naj prošnje vlože čimprej, da ne bo ob koncu meseca junija navala. Za osebe, ki niso obvezne imeti osebno izkaznico, bo prič.elek poslovanja še objav jen.
Za zamenjavo osebnih izkaznic je potrebno:
t. Izpolniti prošnjo, katere formular dobile, v vseh poslovalnicah, prav tako tudi navodila, kako se prošnja izpolni. Priložiti je treba tudi tri enake slike (brez pokrivala), velikosti 4 X5cm. na hrbtu slik je treba razločno napisati priimek in ime.
2. Predložiti je treba sledeče listine: a) matično liste o rojstvu, poroki itd.; b) listine o poklicu, n. pr. uradniška legitimacija, poslovna knjižica, obrtni list, diploma itd.; c) inozcmci dokazilo o tujem državljanstvu.
3. Staro osebno izkaznico mora prinesti vsak s seboj.
Državni in javni uradi, zavodi in šole bodo vlagali prošnje skupno za 6voje uslužbence oz. gojence na magistratu, soba 44, kjer naj se njih predstavniki zglase zaradi navodil.
Tisti, ki so že vložiti prošnje in elike ter še niso dobili osebnih izkaznic, ker občina ni imela tiskovin, naj ne hodijo znova, ker bodo upoštevam; že vložene prošnje.
Zamena starih obrtnih listov
Clen 1. Kdor koli izvršuje trgovinski, industrijski ali rokodelski obrt po § 3., 23 , 32. in 60. zak. o obrtih, mora v šestih mesecih od uveljavitve te na-redbe vložiti pri pristojnem občnem upravnem ob-lastvu nekolkovano prošnjo za zameno starega obrtnega lista, ki ga je priložiti prošnji, z novim, ki naj se izda na obrazcu v italijanskem in slovenskem ieziku.
Oblastvo, kateremu je bil izročen obrtni list š prošnjo za zameno, izda o tem posebno potrdilo, ki ga mora upravičenec shraniti v dokaz, da je zadostil dolžnosti iz prednjega odstavka in da more kasneje dobiti novi obrtni list.
Člen 2. Pristojno oblastvo izda obrtni list iz predniega člena v novem obrazcu na taksnem papirju L. 6.— brez vsakršne druge takse in zaznamuje izdajo novega obrtnega lista v obrtnem registru.
Clen 3 Cc se prošnja za zameno v predpisanem roku ne vloži, se imetniku obrtnega lista odvzame obrtna pravica.
nec meseca — godilo se je to letos v začetku marca — odpovedala službo z izgovorom, da se ji je ponovila neka stara bolezen. Že 29. marca je brez slovesa odšla. Zdravniku jo bilo to sumljivo. Pogledal jo v predal. Denarja ni bilo. Pogledal je po blagu. Ga tudi ni bilo. Ko je prva kuharica odšla, je zdravnik iz. previdnosti napravil točno inventuro vsega blaga. Tako je lahko ugotovil, da mu je morala edino le Kristinca odnesti vse blago in denar.
Kristinca je bila na zdravnikovo ovadbo prijeta. Kratko je bilo njeno zaslišanje na kriminalnem oddelku. Ker so bili dokazi proti njej na dlani, -se je Kristinca kmalu udala in priznala-Povedala je tudi. da se je nameravala v kratkem poročiti z Bogomirjem. Tudi ta ie vse priznal.
Pred malim kazenskim senatom se je čudna zgodba o poroki in tatvini končala tako. da jo bila Kristinca zaradi zločina tatvine obsojena na 8 mesecev strogega zapora, njen zaročenec Bogomir pa zaradi prestopka prikrivanja in potuhe v smislu ji 333 kaz.- zak. na 3 mesece strogega zapora in 50 lir denarne kazni eventualno na 3 dni zapora. Oba poprej še nista bila kaznovana, toda nista bila deležna dobrote pogojne sodbe, ker st* večkrat izvrševala kazniva dejanja.
Roman o trpljenju, odpovedi in ljubezni
Charles Dickens \ »Little Dorrii — Dorritova najmlajia« v slovenskem prevodu
Pisatelj. — Dickens spada med vrhove angleške in svetovne književnosti vseli časov. Rodil se je 1. 1812. kot sin obubožanega mornariškega uslužbenca.	\
Dickens je že v ranih letih okusih grenkolx> življenja. Deset let star je delal v tovarni, kot 13 letni fantiček je bil že v službi v odvetniški pisarni, s 17 letom je začel s časnikarskim udejstvovanjem kot sodni poročevalec. Kot pisarniški uradnik pri odvetniku jo imel dovolj priložnosti seznaniti se z ljudmi vseli vrst, ki se pravdajo. Literarno se je izobraževal sam v Britskcm muzeju. V pisanju je imel srečno roko in kinulu se jc ves jiosve-til časnikarski službi: Tenkočutni dar njegovega opazovanju, združen z močjo besednega izraza, je opozoril tedanje vodilne angleške liste na mladega pisatelja. V krutkem se je povzpel do vodilnega novelista in za tem v romano|)iseu, čigar dela so bila v najširših slojih zelo brana in ki so zaradi svojega umetniškega prikazovanja tedanjih razmer imela odloču-
soeia
In ih
joč vpliv na spremembo razmer v Angliji.
V	zrelih letih je napisal skoraj vsako leto novo, veliko delo. Pripovedno snov je zajemal iz dna. pa tudi iz vrhov angleške družbe. Prijmvedo-val je duhovito, sočno in mojstrsko, da je kmulu zaslovel izven meja svoje domovine. Dickens je posta} nad vse ugleden književnik ter socialni apostol, ki so ga vabili celo v Ameriko predavat o svojih delih. Pisal je vse do leta 1870, ko je za vse čase odložil pero. Pokopali so ga v AVestmihstru v oddelku za pesnike in pisatelje. Človeštvu je zapustil nad 50 velikih del, katerih eno najlepših, »Dorritovo najmlajšo«, smo dobili s približno 100 letno zamudo tudi v slovenskem jeziku.
Dvoje o6eb je v tej zgodbi, s katerima čustvuje Dickens posebno toplo in globoko. Prva je Dorritova na i-mlajša, lahko bi rekli tudi najbolj uboga. Na njej leži vsa tragiku Dorri-tove družine, ki jo slika roman. Rodila se je v zaporih, kamor je pahnila , usoda njenega očeta in kamor so se
preselili vsi. Oče Dorrit ni bil zločinec, veljal je celo za uglednega gos|»o-da; nesreča, ki se mu je zgodilu, je bila v tem, da ni mogel poplačati dolgov. Življenje sc razvija za zidovi, kamor se je prostovoljno še preselila družina, da bi očetu lajšala gorje. Mati kmalu umrje, dvoje otrok krene svojo pot, najmlajša pa izgoreva v nepopisni skrbi in ljubezni do očeta. Streže mu in ga neguje ter hodi skrivaj šivat, da ga kolikor toliko »stanu primerno« preživlja.
Druga vodilna oseba v prvem delu, ki se imenuje »Uboštvo«, je Arthur. Njegov oče jc bil trgovec, poročen z žensko, ki ga je obvladala po neizprosnosti svoje volje in po prera-čunanosti svojega razuma. V njunem nesoglasju je moralo priti do ločitve: oče se je preselil na Kitajsko in jc tam vodil trgovino, sin pa je ostal do 20. leta pri materi in se |iozneje podal k očetu, štiridesetleten sc vrne iz tujine, kjer naleti na hladen sjire-jem pri hromi materi.
Ko je stal pri očetovi smrtni postelji, se mu je zdelo, ko da bi hotel oče še kaj povedat}, kaj napisati, ' moči pa so mu odpovedale. Slutil je, da bi rad popravil katero krivico, ki jo je storil ljudem pri kopičenju
ju JO	jj	uu» iu p*»	-
bogastva. Na to je najbrž mislil, ko je vrnil materi dragoceno starinsko
uro in pod poklopcem nanizane bisere v obliki N. P., »ne pozabi.« Arthurjeva tenkočutnost matere ne zanima in ga hladno in odločno zavrne, ko jo sprašuje po morebitnih neporavnanih krivicah. V stari hi si svoje matere, kjer je prebil grenko mladost, se Arthur spozna z Dorritovo najmlajšo, ki tja zahaja šivat in kaže eno samo posebnost:	zmeraj
hoče jesti na samem, da bi odnesla kosilo' ali večerjo očetu v ječo.
V	»Uradu za zapletanje preprostih zadev« se začne Arthur zanimati zn usodo njenega očeta. Kakšen urad je to? Urad za zapletanje preprostih zadev ima približno naslednjo nalogo: če se prikaže mlad, od Boga nadarjen ^ človek, ki bi mogel človeški družbi koristiti z novim občekoristnim izumom, in ki hrepeni samo po udejstvovanju, tedaj je naloga tega častitljivega urada, da uporabi vse pisane in nepisane postave, da se stvar zapleta, zavlačuje in otežuje. Skratka: Urad za zapletanje preprostih zadev mora poskrbeti, da dotično predrzno bitje ne dobi službe in ne pride do svojega cilja. V tem uradu gospodujeta dva .rodova visoke družbe; prvemu je ime Barnacle (Zavora), drugemu pa Stilstalking (Bergla). Razume se, da tudi Arthurja spode, | ko si drzne stopiti prednje z vpraša-; njem »rad bi vedel«, ali »rad bi zvedel..,«
Pisce duhovito biča angleško urad-njaknrstvo in dlakocepstvo ter neu-spešnost uradnih postopkov, ki so v rokali rodov Zavoruikov in Bcrglarjev.
Dorritova najmlajša živi svoje življenje. ki nudi Dickensu priložnost, da ustvarja iz velike galerije mogočnih ih majhnih ljudi, ki jih opisuje takšne, kakršni so, prave bisere književnosti. Ganljivo nežna je Dorritova v skrbi za svojega očeta. »Zanj bi bila nova bridkost celo, če bi zvedel, da zaslužim nekaj denarja in da Fannv (sestra) zasluži nekaj malega denarja. Tako je v skrbeh zn naju, vidite, ko čuti, da je brez moči zaprt tu. Ta dobri, dobri oče!« Ko pride vsa premražena k Arthurju, skriva siromašne čeveljčke, ko ji Arthur pted-laga, da bi si ogrela noge pri ognjišču. Tega ne dela, ker bi jo bilo «ram, temveč zarqdi očeta, da ga ne bi obsojali. Kako ji je težko, ko \idi Arthur njenega očeta samo v jrenuikih njegovega ponižanja! Kako je tenkočutna. 'ko prijvoveduje slaboumni varovanki Maggv skrivnostno povest o dobri ženički, ki varuje edino, kar ima: komaj senco v svoji izbi. S to domislico nuin razodene pisatelj, tfc» se je tudi v srcu Dorritove porodila ljubezen. Ljubezen do Arthurja — sanja, podobna senci — ki bo šla v grob z ubogo drobno ženico, o kateri prpo-veduje.	(Dalje	prih.),	i
Sodobna protiletalska obramba
Protiletalsko obramba je dobila v tej vojni pomen, ki sega daleč preko tistega, kor si je teorija zamislila in je bilo ob začetku vojne že preizkušeno.
Protiletalska obramba, tako imenovano protiletalsko topništvo, se je na temelju dejanskih izkušenj iz 1, 1939 močno izboljšalo, vendar pa svoji nalogi le ni bilo kos. Vselej rabi, ako se smemo tako izraziti, povrh še podporo iz zraka, to je pomoč lovskih in nočnih lovskih letal.
V zaledju se nahajajo poleg stalnih pritrjenih protiletalskih baterij tudi motorizirane težke in najtežje baterije, ki se premikajo po železnicah in cestah, pač tam, kamor se sovražnikovi napadi
' najraje osredotočujejo. Glavni delež in pomen imajo seveda stalne protiletalske baterije, ki so razvrščene okrog važnih mest in industrijskih središč, posebno pa krog in krog tovarn. Razvrščene odnosno nakopičene so pa tako, da so sposobne narediti s svojimi izstrelki čim gostejšo zaporo.
O	težavah, ki jih mora te vrste topništvo premagovati, podaja zanimive podatke znani nemški vojaški strokovnjak, topniški general Hassl. Med drugim pravi, da je potrebno zelo veliko število izstrelkov, da je sovražno letalo tako zadeto, da trešči na tla. O delovanju topništva pravi general sledeče: Po posebni zvezi z letali so baterije stalno obveščene o stanju v zraku in tako poveljnik baterije vedno ve, ali naj računa s priletom sovražnih letal. Razen tega stoji pri bateriji opazovalec, ki stalno preiskuje ves neba nad seboj s prostim očesom ali pa s posebnimi optičnimi pripomočki. Cim je zapazil pojav nasprotnega letala, da alarmni znak. Moštvo takoj pohiti k topovom ter mirilnim in naravnalnim aparatom. Možje pri dolžinomerih po možnosti takoj naravnajo top na bližajoče se letalo in takoj objavijo tudi njegovo oddaljenost. Za zanesljivo merjenje oddaljenosti letala so potrebni izredno umni in spretni ljudje. Ta veščina pa se da pridobiti s stalnim urjenjem. Ako bi streljali na to točko, bi vsi streli padli daleč zadaj za ciljem. Sovražno letalo vendar ne stoji. Ko pa je izstrelek zapustil topovsko cev, njegove smeri ni več mogoče spremeniti. Nasprotnik leti dalje. Kakor mora lovec pri streljanju na zajca vzeti malo večjo razdaljo, tako mora tudi topničar storiti isto, edino s to razliko, da je za topničarja veliko težje, pravilno izbrati to razdaljo. Ako znaša brzina letala 70 m na sekundo, naredi letalo v 15 sekundah pot 1050 metrov, ako pa znaša brzina letala 140 metrov na sekundo, pa prevozi ta čas že 2100 metrov. _
V obeh primerih pa mora biti izpopolnjen predpogoj, da leti letalo v ravni smeri. Da bi mogli upoštevati temelje balistike in doseči potrebne podatke o razliki v letu, imajo moderne protiletalske baterije posebne priprave, ki delujejo v tesni zvezi z daljinomeri in predstavljajo izredno zapletene računske stroje, ki delujejo avtomatično. Na temelju oddaljenosti, ki se dobi z daljinome-rom, in na osnovi podatkov o smeri letala, se dobi tako potreben podatek za streljanje, kar se potem s posebnimi pripravami prenaša naravnost na top.
Pri nočnih napadih brez umetne svetlobe ni mogoče rabiti nobenih optičnih aparatov, pač pa le prisluškovalne priprave. Toda v trenutku, ko aparat zaznamuje kak zvok, je predmet na nebu že proč, kajti zvok naredi vsako sekundo pot 330
k Cerknice
Smrtna nesreča. 08-letni Martinčič Anton, hlapec prt gostilničarju Mulcu Francu na Dolenjem jezeru, se je preteklo nedeljo močno napil ter se odpravil spat na skedenj. Ko jc počasi prilezel po lestvi na skedenj, mu je spodletelo in je padel. Padec pa je bil tako nesrečen, da ee je ubil.
Cepljenje proti kozam in davici se vrši tudi v naši občini. V torek je bilo v Grahovem. Pregled se bo pa vršil 15. t. ni. ob isti uri v šoli. Cepljenje v Cerknici pa se bo vršilo 12. t. m. ob 13 v šoli, prav tam so bo izvršil pregled 23. t. m. ob prav isti uri. Dolžnost staršev jc, dd otroke pripeljejo gotovo k cepljenju.
Spokorni dnevi. Spokorni dnevi so tudi pri nas minili tako, da jih bodo ljudje pomnili. Spokorna procesija je bila v soboto zjutraj. Ljudje so med procesijo molili sv. rožni venec. Posebno je treba omeniti, da je bilo to pot jako lepo število moških, ki so so udeležili procesije. Prav jc tako, saj jo dolžnost vseh, da zadostujemo božji Pravičnosti za vse velike pregrehe. Po procesiji je bila v farni cerkvi, pred novo sliko L. Perka, ki predstavlja Tolažnico žalostnih in Pomoč kristjanov, javna posvetitev vse faro Materi božji. Ves dan je delo počivalo, ljudje pa so'hodili za-doščevat Božjemu Sinu, ki jo bil ves dan postavljen na oltarji). _
Delo na polju poteka v najlepšcm redu, Vreme je, hvala Bogu tako, kakršno si želimo. Samo ko bi bilo tudi v naprej tako. Ljudje prav pridno delajo. Večina jih jo že okopala krompir, ki prav lepo kaže. Kmalu bodo kose pričele svojo pesem. Ne za šalo, ampak zares bodi povedano, da so zadnjič ljudje videli nekoga, ki je fižol sejal in ne sjfdil. Pač edinstven primer v sedanjem času. Nekaj takega menda ne bi bila zmožna storili uiti najnaivucjša ljubljanska fraj-lica.
metrov. Ako leti letalo v višini 7000 metrov, potem rabi zvok okrog 20 sekund, da trči ob prisluškovalno napravo. V tem času pa se je letelo od te točke oddaljilo že za 2000 metrov. To razliko pa izenačijo posebne naprave, ki so vdelane v prisluškovalnem — usmerjevalnem aparatu. Točko, na kateri naj bi se tedaj letalo nahajalo, takoj javijo moštvu pri žarometu in s tem jim olajšajo iskanje letala. Čim ga izslede in čim je več žarometov zajelo letalo, potem sc moštvo trudi, da ga iz svojih Škarij več ne izpusti. Tedaj pa začne delovati daljinomer, z njim pa vse ostale naravnalne priprave. Verjetnost, da ravnokar popisani računi drže, je toliko večja, čim točneje in vestneje delujejo vsi vijaki in čim krajši je čas, ki je potreben za dostavo teh ugotovitev, za prižiganje, polnenje topov in za proženje.
Do nedavnega je bilo zaman in nemogoče vsako dobro merjenje pri streljanju, ako je nasprotnik letal nad oblaki in je od tam brezmiselno in brez načrta odmetaval svoje bombe. Toda sedaj je protiletalsko topništvo premagalo tudi to najtežjo oviro^in zna nasprotnika najti in nanj streljati. Vidimo torej, da je streljanje s protiletalskim topom precej težka stvar in da zato ni nič čudnega, ako je zadetkov v prazno več kakor pa zadetkov v polno....
Dandanes zavisi točno delovanje protiletalskega topništva v največji meri od človeka, zato pa je pomot lahko veliko. Najtočnejša šola in vežbe, kakor tudi skrajno točno sodelovanje med moštvom )c pri teh kompliciranih topovih še veliko važnejše kakor pri kateri koli drugi vrsti oiožja.
Vselej v tej vojni si je protiletalsko topništvo vseh držav, posebno pa nemško, zavoljo svojega vsakdanjega urjenja priborilo posebno velike zasluge.
Mnogokrat pa se sliši mnenje, da bi bili uspehi še večji, ako bi mogli poenostaviti delovanje vseh najrazličnejših priprav, ki so predpogoj uspeha zlasti danes, ko brzina letal stalno narašča.
V	današnji vojni so velika mesta, važnejša prometna središča, industrijske naprave, pa tudi stanovanjski predeli najpogostejši cilji napadov. Zategadelj jc bilo treba povsod povečati število protiletalskih baterij. Ta ukrep je bilo treba spraviti v sklad z zahtevami bojišča. Napačno bi bilo, ako bi obrambo zaledja prepustili le aktivnim silam, ki so sposobne za bojno uporabo. To ne bi pomenilo le slabitev fronte, pač pa bi s pretiranimi zahtevami za defenzivno fronto močno oslabili udarno silo napadalnega orožja. Aktivni protiletalski oddelki na domačem bojišču v zaledju so le močna hrbtenica obrambe. Da se pa obramba ojači, pa mora domovina sama poskrbeti za moštva pri topovih in potrebnih napravah. Vojaki rezervnih letnikov in razni nameščenci se morajo pritegniti k sodelovanju. Na Madžarskem bi lahko pritegnili k temu delu tudi starejše letnike državne mladinske organizacije Lcvente. Celo ženske bi mogle sodelovati pri obrambi ter bi lahko prevzele službo v pisarnah in telefonskih celicah široko razpredene obveščevalne službe.
K temu je treba pristaviti, da številni civilisti, ki pomagajo pri protiletalski obrambi, opravljajo ta posel zraven svojega vsakdanjega zasebnega dela. Ti ljudje pa morajo biti obdarjeni s posebnimi telesnimi in duhovnimi lastnostmi, posebno pa nastopi zanje in za njihov telesni ustroj najtrša preizkušnja tedaj, kadar se letalski alarmi vrste drug za drugim. Vojaška izobrazba je zato predpogoj za uspeh. Ker 60 v Nemčiji mnenja, da domače prebivalstvo ne sme ostati brezbrambno spričo stalnih sovražnikovih letalskih napadov, so izdali in uveljavili vse potrebne ukrepe, da se prebivalstvu potrebna zaščita tudi da. Mnoge druge države so te ukrepe prevzele in jih s pridom uporabile pri organiziranju svoje lastne protiletalske obrambe. (»Pester Lloyd«.}
v ;ep I).°«reb koroškega borca v Vrbi ob Vrbskem jezeru. Kapitap v rezervi Tono Gfre-rer je pred nedavnim umrl zaradi ran, ki jih je dobil na vzhodnem bojišču. Te dni so ga pokopali v rojstnem kraju v Vrbi ob Vrbskem jezeru. Na pogrebu so se od njega poslovili tudi njegovi tovariši-soborci iz koroških bojev v aprilu in maju 1. 1919. Gfrcrer je bil tedaj poveljnik V/bljanov in se je z njimi udeležil hudih lojtv pri S- j ukor ■* in v Ro/ni .loiini. Ob odprtem grabu je govoril župan Cajčncr.
Hitlerjevska mladina z Dunaja v Rožni dolini. Pred nedavnim je prišli pevska in igralska skupina hitlerjevske mladine z Dunaja na obisk v Rožno dolino, ia sicer v Ledenice in Brnco. Tam je nastopila s pevskimi točkami, Ijbdskimi plesi in kratkimi igricami. Skupina je bila prav prisrčno sprejeta.
Jeseniško pevsko društvo v Beljaku. Zadnjo soboto v maju je gostovala v Beljaku jeseniška pevska družina. Priredila je zborni koncert v veliki dvorani KdF. Predsednik jeseniškega pevskega društva je župan dr. Klein.
borovodja pa jc R. Ulaga. Zbor ima za spremljavo tudi svoj orkester.
S štajerskega
Mariborčan — štajerski šahovski prvak. Štajerska šahovska zveza je e posebno slovesnostjo priredila deželni turnir, saj so se ga mogli po 25 letih prvič zopet udeležiti Spodnještajerci. Turnir je bil v Gradcu in sta se ga udeležila oba graška mojstra Hans Polzer in Heribert Berghofer, ki je tudi deželni mojster. Iz Maribora sta prišla na turnir Jožef Lešnik in Alfred Kukovec. Vsak igralec je igral z vsakim nasprotnikom po dve partiji, tako da so vsega skupaj vsak igrali po šest partij. Zmagal je Jožef Lešnik, ki je samo enkrat izgubil proti Berghoferju in dosegel 5 točk. Drugi je bil Berghofer s 4 točkami, zadnji pa Kukovec, štajerski deželni mojster je postal tako Mariborčan Jožef Lešnik.
O	Rimskih Toplicah prinaša poseben članek »Marburger Zcitung«. Časopis prinaša zgodovino zdravilišča in omenja, da se sedaj zdravijo v njem ranjenci z vzhodnega bojišča. Vsega skupaj prebiva v zdravilišču 300 ranjencev v 200 lepih in prijaznih sobah.
Pred sovražnimi zažigalnimi baloni opozarja »Marburger Zcitung« bralce in pravi, da sovražnik izpušča posebne gumijaste balone rumene barve. Imajo dva do tri metre v premeru. Na mnogih takih balonih so pritrjene žice. drugi imajo steklenice, napolnjene z zažigalnimi tekočinami. Steklenice so veiike kakor zelenke za kislo vodo. Te steklenice po določenem času same od sebe odpadejo. Ko se razlete na tleh, povzročajo požare v gozdovih, na njivah in travnikih. V zadnjem času vise na takih balonih tudi vreče z zeleno volno. Te vreče se zažgo s pomočjo elektrike tedaj, ko zadene balon ob drevo ali ob kako zgradbo. Istočasno balon eksplodira. Časopis opozarja, da je treba vedno opozoriti na take balone najbližje orožniške in policijske postaje in da je treba paziti, da se jim ne približajo radovedneži in zlasti ne otroci.
Novo mladinsko vzgajališče na gradu v Zgornjem Cmureku. Nedeljska »Marburger Zcitung« poroča, da je bil lani in letos preurejen grad v Zg. Cmureku, last Antona Mallyja, v mladinsko vzgajališče Letos v marcu se je vselilo vanj že 60 gojencev, kasneje jih bo 80 do 90. Anton Mally je mladinskemu domu dal v uporabo tudi za gradom ležeči gozd in velik travnik kot igrišče. V gradu je bilo treba marsikaj preurediti, posebno mnogo dela pa je dala sodobna oprema Mladinsko vzgajališče, ki je združeno s šolo, vodi dr. Vilhelm Adam.
87. rojstni 'dan je praznovala v krogu svoje družine v Šilcih pri Sv. Martinu na Pohorju Ivana Pivec, roj. Miihlen. Jubilantka je mati 10 otrok, od katerih žive še štirje. Ima 15 vnukov, od katerih so štirje na bojiščih. Njeni vnuki pa so jo tudi že razveselili z vsega skupaj 11 pravnuki.
Smrtna kosa. V Mariboru ie umrl 40 letni uradnik državnih železnic Alojzij Umber, v Gradcu pa 75 letni nameščenec v tovarni kopit Rcmigij Jiing-ling v Sevnici. Na vzhodnem bojišču so padli: grenadir Franc Sprach iz Ptuja, grenadir v polku gorskih lovcev Jožef Senekovič iz Maribora, pionir Karl Pušnik iz Loke pri Planini pri Sevnici. Okrožni vodja Dorfmaister iz Celja objavlja parte za krajevnim kmečkim vodjem Jožefom Ocvirkom iz Vranskega in za brambovcem Janezom Bogatajem iz Sv. Jurija ob Taboru, ki sta bila oba umorjena od banditov. Prvi zapušča ženo in tri otroke, drugi pa ženo in pet otrok.
Ljubljana
šport
Razstavo športnih, motivov
bodo odprli 12. t. in.
Zdaj ee vršijo zadnjo priprave za otvoritev razstave športnih motivov, ki bo 12. junija ob 11 dopoldne. Prireditev bo združena z razstavo odbora za turistično propagando. Za izvirno razstavo vlada med ljubljanskimi prijatelji umetnosti veliko zanimanje. Kakor je že bilo objavljeno, se naprošajo gg. umetniki, naj dostavijo svoja dela 7. ali 8. junija med 10. in 12. uro ali med 16. in 18. uro v Jakopičev paviljon. Na dan otvoritve naj bodo zbrani vsi razetavljatci ob 10,30 v razstavni dvorani.
Prihodnjo nedeljo ne bo prvenstvenih tekem. 'Menda pa tudi ta nedelja ne bo minila brez nogometnega s|>oreda. Pravijo, da bomo gledali hitri nogometni turnir. O njem in kako bo z njiiu pa v eni prihodnjih številk kaj več.
Na lestvici domačih najboljših strelcev v razredu najboljših vodita s 7 goli klubska tovariša od Ljubljane Sandi Lah in pa allcler. Tretji po redu je snet Ljubljančan Acko, ki je obsedel na 5 golili, kolikor jih je do zdaj zabil. Preteklo nedeljo je imel slab dan, kur se streljanja tiče.
Stanje po nedeljski tekmi med ■ Ljubljano in Marsom je naslednje: Ljubljana 8, Hermes 6, Mars 2 in Tobačna tovarna 0 točk.
Tiskarski škrat je vedel v včerajšnjem našem listu povedati, da je prvenstveno tekmo med Ljubljano in .Marsom sodil g. Kermavner,
o	katerem pa smo prepričani, da še ni nikdar vodil tekme s piščalko v rokah, vsaj nogometne ne. Sicer pa g. Kermavnerja poznamo kot odličnega telovadca in organizatorja, če je gosp. Škrat mislil na taistega gospoda, kot ga mi ome-
Kole«l»r
Torek, 8. rožnika:	Medard, škof; Kaliopa,
mučenica; Klodulf. škof; Viljem, škof.
Sreda, 9. rožnika: Mati milosti božje; Primož in Felicijan, mučenca.
OHivestiSa
Na drž. klasični gimnaziji v Ljubljani bodo sprejemni izpiti za I. razred gimnazije (samo za dečke) dne 22. in 23. junija v novem uršulinskem poslopju v Šubičevi ulici. Prijave, kolkovane s 6 lirami, je treba vložiti pri ravnateljstvu do 15. t. m. Priložiti jiin je rojstni list, pozneje pa še spričevalo 4. razreda ljudske šole. V prošnji je treba tudi povedati, ali želi učenec delati izpit v poletnem (julijskem) ali jesenskem roku.
Obvezno cepljenje proti davici. Cepljenje proti davici se bo nadaljevalo ves ta leden od 7. do 12. t. m. Vsi oni otroci, ki so dobili pred 14 dnevi prvo injekcijo, dobe v lem tednu drugo. K temii cepljenju naj starši pripeljejo tudi vse one otroke, ki so lansko leto dobili dve injekciji, da dobe letos še tretjo. Starše »pet opozarjamo, da jo cepljenje proti davici obvezno ter da se bo proti vsem, ki so brez ulemeljenega vzroka cepljenje opustili, postopalo po kazenskih določbah uredbe o dbveznem cepljenju proti davici.
Licitacija zapadlih predmetov ho v sobolo,
12.	t. m., ob 15 v Mestni zastavljalnici na Poljanski cesti št. 15.
Za stare onemogle Ljubljančane v Mestnem zavetišču v Japljevi ulici je podarila tvrdka Brn-ta Moško vi č 250 lir namesto venca na krsto pok. g. Milka Krapeša. Županstvo izreka dobrotnici najtoplejšo zahvalo tudi v imenu podpiranih.
Razdeljevanje krmil zn prašiče. Pokrajinski Prehranjevalni zavod obvešča vse rejce prašičev na področju mestne občine Ljubljana, da bo v tekočem tednu delil močna krmila za prašiče. Rejci. ki želijo dobiti krmila, bodo prejeli nakaznice pri Prevodu, oddelek za krmila. Gosposka ul. 12, dvorišče, levo ,in sicer: 10. t. m. rejci z začetnico A do J; 11. t. m. rejci z začetnico K do P; 12. t. m. rejci z začetnico P do Ž.
V	pisarni Rdečega križa naj ce javijo med uradnimi urami od 8 do 12 naslednji: Svojci in-terniranke Bijelič Jelene, Drnovšek Terezije, Zeunic Anita. Pezdirc Pepca, Slapar Franc, kapetan Vajs Rudolf, svojci Ženko Ivano, svojci ’ umrlega interniranca Žundra Franca, JureŠič
I	Ivana, Babič Frančiška."
Na sporedu koncerta Ljubljanskega tria, ki se bo vršil v petek, tl. junija, ob 7 zvečer v veliki filharmonični dvorani, bomo prvič slišali delo skladatelja Hildebranda Pizzettija, ki .je eden najpomembnejših sodobnih italijanskih komponistov. Rojen je bil leta 1880 v Parmi, kjer je bil njegov oče profesor konservatorija. Posvetil se je popolnoma glasbi, postal L 1917 ravnatelj konservatorija v Firenzi in od 1. 1924 vodi podobni zavod v Milanu. Pizzetti ne deluje samo kot komponist, temveč je tudi znamenit kritik in eseist ter odličen pedagog, ki jo napisni celo vrsto skladb, med njimi opere, simfonična dela, komorna, skladbe za klavir in zbor. Poleg Pizzettija bomo slišali na tem koncertu še Beethovna in Dvoraka. Člani kvartetu so: violinist Dermelj, čelist Šedlbauer in pianist Lipovšek. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice.
Ljubljansko gledališče
Drama:
Torek, 8. junija: Zaprto.
Sreda, 9. junija, ob 18: »Jorijeva hči«. Red
Sreda.
Četrtek, 10. junija, ob 18.30: »Stari in mladi«.
Premiera. Red Premierski.
Petek, II. junija, ob 15: »Kraj na Betajnovi«.
Izven. Znižane cene od 12 lir navzdol. Sobota, 12. junija, ob I8.?0: »Jesen«, lted B.
Opera:
Torek, 8. junija: Zaprto.
Sreda, 9. junija, ob 18: »Tiha voda«. Opereta.
Premiera. Red Premierski.
Četrtek. 10. junija, ob 18: »Vnebovzetje B.
I). M.«. Oratorij. Red Četrtek.
Petek, 11. junija: Zaprto.
Sobota, 12. junija, ob 18: »Tiha voda«. Opc-
retu. Izven, Cene od 28 lir navzdol.
njamo. — Tekmo med Ljubljano in Marsom je sodil g. Vesnaver. Toliko, da bo za vse prav.
20. t. m. bo spet na sporedu domača prvenstvena nogometna tekma med Ljubljano in Hermesom. Prva tekma je končala, kakor se bralci gotovo še spominjajo, s 5:1 za Ljubljano.
V	drugem razredu pa bo Ha sporedu tekma med Vičem in Mladiko. O obeh tekmah kaj več, ko bomo bliže navedenemu datumu.
Pri nedeljski kvalifikacijski tekmi med Ve-nezijo in Barijem, kjer je šlo za to, kdo od njiju bo moral v B divizijo, je zmagala premočna Venezija in je svojega nasprotnika odpravila s 3:0. Tako bo moral, razen Ligurije, katere usoda je bila že zapečatena ob koncu prvenstvenega tekmovanja, v drugo divizijo še Hali.	V
a. S. VASI DIHE:
88
KRIXINAI.SH ROMAŠ)
»F. saj ti ni treba delati te poti po stopnicah. Povem ti kar jaz. Tisti svinčniki so bili znamke ,Koh-i-noor\<
»Ah!«
»Ali mar to tako zelo vpliva nate?«
Markhum je nekoliko pomislil, preden je odgovoril.
»Ne... po vsem tem svinčnikova znamka ni dokaz, ki bi bil bog ve kako važen, in to toliko manj, ker jc vsak lahko prišel v dr- Blissovo delovno sobo.«
»Tolikšna širokogrudnost od strnni načelnika Okrožne uprave me res naravnost preseneča,« je dejal Vanče.
XI. POGLAVJE Saiuovar za kavo
Petek, 13. julija, ob 14.43.
Markhara je spet sedel. Preveč je bil osupnjen, da bi se zavedel Vanccjeve dobrosrčne posmehljivosti. Zločin nad Kyle-jem, ki se je v začetku zdel tako enostaven in jasen, je postujal vedno zagonetnejši. Zlobne in strašne stvari so začele prihajati j do izraza. In mislim, da je tedaj postalo vsem jasno, da ta zločin ni bil nič drugega kot prvi žalostni prizor globoko zasnovane in zamotane spletke, ne pa samotožno okrutno dejanje. Celo Heath je končno začel spoznavati skrit pomen navideznih sledov za morilcem, za katere jc bil brž pograbil v upanju, da bo vso stvar luliko kaj hitro pojasnil.	I
»Da,« je pritrdil in sukal svojo cigai«) sem in tja med drobnimi ustnicami, »tisti svinčnik res ni nič nenuvadnega... Tale'
zločin, kakor pravite vi, gospod Vanče, postaja nekoliko zamotan. Nihče, kdor ima le glavo na pravem koncu, ne posipu kraja zločina s sledovi, ki bi kazali za njim, če je sam zagrešil zločin.« Z nagrbančenim čelom se je obrnil k Markhamu in dejal: »Kaj pa porečete k tistemu opiju v kavi, gospod načelnik?«
»Vprav zdaj šem na to mislil. Priporočljivo bi bilo takoj poiskati človeku, ki bi bil lahko stresel tisto uspavalno sredstvo v dr. Blissovo kavo... Kakšno pa je tvoje mnenje, Vanče?«'
»Sijajna misel!« Vanče je zumišljeno kadil. »Silno važno je, da zvemo, kdo je mogel stresti uspavalni prašek v Blissovo kavo, zakaj	nobenega dvoma ni, da je	vprav tisti	človek, ki je	to
storil,	tudi Kyleja poslal na	drugi	svet. Ključ	za	pojasnitev	te
spletke je vprav v ugotovitvi, kdo jc mogel imeti opravka z ono zloglasno kavo.«
Markham jc vstal in odločno velel:
»Gospod nurednik, pokličite hišnika. Recite mu, nuj gre mimo	Blissove delovne sobe	tako,	da oni, ki	so	v salonu,	ne
bodo videli, da je namenjen	sem.«
ITeath je naglo vstal ter odšel po zavitih stopnicah. Prestopal je kar tri stopnice naenkrat. Kakšno minuto pozneje jc bil že pri vratih Blissove delovne sobe in tiščal pred seboj Brusha.
Mož je bil videti preplašen, v obraz nenavadno bled. Stiskal je pesti. Zibajoč se sem in tja sp nain je približal, a priklonil sc je z nekako prirojeno brezhibnostjo ter pokorno čakal na ukaz.
»Sedite in pomirite se, Brush,« je dejal Vanče in si prižgal novo smotko. »Veste, ne morem vam ravno očitati, da bi vas bil dogodek preveč ganil... Položaj je zelo mučen... Če se potrudite biti miren, nam boste lahko kuj pomagali... Bodite mirni, vam pravim!-..«
»Da, gospod.« Mož je sčdol na rob stola ter se z rokami prijel za kolena. »Odlično, gospod. A jaz sem tako zbegan. V službi pri gospodu Blissu sem že petnajst let, pa še nikdar...«
»Saj razumem, dobro razumem, zakaj ste tako nemirni,« je
odvrnil Vanče in se ljubeznivo nasmehnil. »A stvar postaja vedno bolj jasna. Za vas je to lahko izredna prilika, da razširite svoje polje udejstvovanja. Vi, Brush, nas lahko privedete do ugotovitve resnice o tem krutem dogodku.«
»To upam, gospod.« Videti jc bilo, da se je hišnik spričo neprisiljenega Vancejcvcga vedenja nekoliko pomiril.
»Pripovedujte nam, kako ste zjutraj postregli z zajtrkom,« ga je začel Vancc s tihim Markhaniovim privoljenjem zasliševali. »Kje so domači davi pili kavo? Doma ali kje drugod?«
»Spodaj v sobici, ki jc nalašč za to-« Brush se jc zdaj že popolnoma obvladoval. »V pritličju na sprednji strani je majhna sobica, ki jo jc bila gospa Blissova opremila v egiptovskem slogu. Samo malicala in kosila sta v zgornji sobi.«
»Pa vsa družina skupaj zajtrkuje?«
»'Po navadi že, gospod. Vse pokličem ob osmih. Ob pol devetih jim postrežem z zajtrkom.«
»In kdo pride ob tej nemogoči uri?«
»Dr. Bliss, gospa, gospod Salveter in... Hani.«
Huni je privzdignil obrvi, kakor bi sc nekoliko začudil.
»Kaj, Hani je skupaj z družino?«
»Ah, ne gospod.« Brush je bil videti zbegan. »Ne razumem dobro njegovega položaja v družini... Ne vem, če razumete, kaj hočem reči. Dr. Bliss je ravnal z njim, kakor da bi bil domač in tudi on kliče gospo kar po imenu... Jc pa v nekakem prc-gradku poleg kuhinje... nikdar ne bi jedel skupaj z menoj ali z Dingle.«
Zadnje besede je spregovoril nekam zamerljivo. Vanče ga je skušal potolažiti:
»Upoštevati morate, da Hani že dolga leta,služi pri družini gospe Blissove in da je tudi zaupnik egiptovske vlade...«
»No, pa midva z Dingle sva nadvse zadovoljna, da je tako...« sc je hotel izogniti Brush pravemu odgovoru.
Tudi Vanče je raje stavil drugo vprašanje:
Nemške in angleške izjave o položaju v vojni
na morjih
Berlin, 3. junija, s. V izjavi, ki jo je bil predvčerajšnjim dal v spodnji zbornici angleški mornariški minister Alexander, je imel namen povedati svetu, da se je Angležem in Amerikancem posrečilo občutno popraviti položaj v čezmorskih prevozih. S tem v zvezi pravi vojaški sotrudnik DNB-ja, da ta britanska izjava nima nič haska, zakaj očitno je bila dana zato, ker je bil malo poprej objavljen razgovor z nemškim velikim admiralom Doenitzem. Z njo so hoteli zabrisati vtis, ki ga je izjava velikega admirala zapustila. Izjave na nemški strani vsebujejo v glavnem ugotovitev, da sla angleška in ameriška trgovska mornarica na vseh morjih nepretrgoma in neusmiljeno napadani, da pomeni število potopitev, ki so jih dosegle Nemčija, Italija in japonska, zelo aktivno postavko v primeri z nasprotnikovimi novimi ladjami, in končno, da je vojna na morjih podvrže-na nihanju med velikimi in majhnimi uspehi. >V
odgovornih krogih nemškega mornariškega poveljstva«, tako pravi ta vojaški sotrudnik dalje, »ni govor ministra Alexaudra vzbudil nič zanimanja, ker je ostal pač brez bistvenih dokazil o dejanskem stanju pomorske vojne.« Ti krogi dalje pripominjajo, da nemški molk spričo ropotanja nasprotne propagande očitno povzroča v nasprotnikovem taboru posebno mučen položaj. Ob koncu svojih izjav je dal lord Alexander razumeti, da mora Anglija Uidi na Atlantskem bojnem torišču računati na »katastrofe in na nevarne čase, ki bodo prinesli še hude izgube«. »Nemška admira-liteta,« končuje vojni sotrudnik DNB-ja, »se vzdržuje sleherne razlage. Vsekakor pa iz tega ne smemo sklepati, da si nemško poveljstvo ne bi prizadevalo izpodbiti nasprotnikovih navedb in da je dejansko stanje precej drugačno, kakor pa ga/je naslikal lord Alexander«.
HENRIK SIENK1EWICZ
ROMAN V S tl KAH
Poučno ozadje Eeneševega potovanja v Ameriko
Zakulisne spletke moža, ki bi bil rad bodoči vladar Srednje Evrope
V zvezi 7. Beneševim potovanjem v Ameriko poroča posebni dopisnik MTI-a iz Lizbone med drugim tole:
V Ameriki se je zadnje čase začela huda gonja proti čehoslovaštvu. Nad 60 slovaških organizacij nastopa v tem smislu. Ameriška slovaška gibanja in gonjo proti Benešu zasledujejo v čeških krogih v Londonu z veliko ogorčenostjo, ker je bilo poudarjeno, da je treba češkoslovaško vprašanje postaviti na novo podlago in da je prejšnje stališče treba spremeniti. Beneš je nasproti temu oznanil, da je treba stoodstotno vzpostaviti spet prejšnje stanje. Spričo tega je zazijal
globok prepad med češkimi izseljenci v Londonu in Slovaki v Ameriki	i
V Londonu žive Čehi, ki ne odobravajo Be- I neševega stališča in njegove politike. Bila so celo žo skrivna pogajanja med Stranskyjeni, Ripko in njunimi političnimi voditelji. Na teh razpravah so ostro nastopili proti vzpostavitvi prejšnjega stanja na Češkoslovaškem, a nihče si ni upal očitno nastopiti proti Benešu. Zato vse to kritiziranje ni prišlo v javnost. Beneš pa je bil v zadnjem času prisiljen, spremeniti svoje dosedanje neizprosno stališče. Vzrokov za to njegovo popustljivost ni iskati v notranji politiki, pač pa v zunanji. V zadnjem času je bilo namreč mogoče opažiti neko odtujitev med angleško in češko vlado/
Angleški zunanjepolitični urad želja češke vlade v Londonu ali sploh ni izpolnil, ali pa vsaj silno nerad. Zelo pogosto se je zgodilo, da sc na češke zahteve 6ploh niso ozirali in so delali, ko da njihove prošnje sploh niso prispele v roke angleške vlade. Istočasno so angleške vojaške oblasti izvajale pritisk na češko vojaško skupino pod vodstvom polkovnika Moruvca, naj bi dclaljkJia to, da bi čeŠK« vlada spremenila svoje takratno stališče, da je na vsak na-način treba vzpostaviti prejšnje stanje. Želeli so, da bi Čehi spremenili svoje mnenje glede bodoče ureditve Srednje Evrope. Moravčeva skupina ima zelo velik vpliv na Beneša. Spričo tega Beneš pri pogajanjih z Moravcem ni kazal več tiste svoje trdovratnosti, kakor pri pogajanjih 7. drugimi. Slednjič se je Moravcu in njegovim pristašem le posrečilo prepričati Beneša, da je treba nekoliko spremeniti zamisli glede nove ureditve srednja Evrope.
V Londonu so sc torej začela
pogajanja med raznimi skupinami čeških izseljencev
da bi prišli tako do neke nove oblik';, ki naj bi pri novi ureditvi srednje Evrope tvorila temelj. Teli pogajanj so se udeleževali tudi zastopniki radikalne levice, ki je nastopala kot trobilo Sovjetov. Pogajanja so potekala izven češkega državnega sveta, pokazala pa so se med posameznimi zamislimi huda protislovja.
• vojni znova vzpostavilo prejšnjo stanje. Ma-rykovo stališče pa je zmagalo in Beneš je iz-
Masaryk : Ripka
I’ri teh posvetovanjih jo Masaryk izrazil mnenje, da razprave v Londonu nimajo nobenega haska, ker da so v Ameriki čisto drugačnih misli in da so tam tudi že izdelali točne načrte za novo ureditev. Zalo da bi bilo dobro, če bi Beneš osebno šel v Ameriko in sc tam natačno seznanil z ameriškimi naziranji in načrti, da^ bi potem na podlagi tega lahko skoval nove načrte. Masaryk je dejal, da bi bilo dokaj bolj pravilno, če bi Čehi sami objavili svoje novo načrlc in nastopili kot tisti, ki so dali pobudo za vse lo.
Ripkova skupina je ugovarjala ler izrazila mnenje, da Čehi ne smejo pristati na to, da bi ee
po
sarykovo stališče pa je zmagalo in Beneš je --javil, da je pripravljen še razpravljati o novi ureditvi'.
Tedaj pa so
nastopili komunisti
Utemeljevali so pred Benešem, da je rdeča vojska nepremagljiva. In ta utemeljevanja bi na Beneša tudi vplivala, če se medtem ne bi bil v Moskvi odigral škandalozni prizor med obema češkima komunističnima voditeljema N e jed ly ni yi Lauschmannom. Nejedly je poročal o svojih moskovskih doživljajih in o pogajanjih s češkimi komunisti v Moskvi. Češka komunistična skupina naj bi bila po Nejedlyju sporočila Londonu, da češki delavci in kmetje ne čakajo na češke izseljence v Londonu, pač pa na rdečo češkoslovaško vojsko, ki se bori na strani Sovjetov, zakaj njim da more prinesti svobodo le ta armada.
Lauschmann pa je dejal, da posamezni člani češke vlade v Londonu ne mislijo na to, da bi so kdaj mogli spet vrnili na Češkoslovaško. V zvezi z Benešem so temu češkemu voditelju svetovali, da bi bilo zanj bolje, če so končno veljavno odloči za življenje v izseljenstvu. Kvečjemu to da bi so dalo etoriii, da bi Beneša začasno sprejeli za voditelja, dokler delavci s pomočjo rdeče armade ne bi organizirali češkega sovjeta.
To moskovsko poročilo je češke izseljence v Londonu silno vznemirilo. V njem vidijo
polom dosedanje Beneševe Sovjetom prijazne politike
ker hočejo češki komunisti imeti na Češkoslovaškem prednost. Beneš je spoznal, da od Sovjetov ne bi dobil tistega, kar si je želel. Izjavil je, da je treba narediti nove načrte, ki bi jih bilo mogoče uresničili le s pomočjo Amerikancev. Tako jo nastala temeljila sprememba, saj je doslej Beneš hotel prepustiti bodočo ureditev Srednje Evrope Sovjetom.	*•	••	i
Beneš je	A	.
svoje stališče močno spremenil
zlasti v naslednjem: Doslej je vedno poudarjal, da je glede ozemeljskih vprašanj treba zastopati načelo kontinuitete in da ni mogoč glede tega noben kompromis. Zdaj pa je svoje mnenje spreme nil, ko je že sprejel načelo, da se je treba pogovoriti o srednjeevropski ali veliki severno-južno srednjeevropski federaciji in da je pri teh pogajanjih mogoče razpravljati tudi o ozemeljskih vprašanjih. To pa so sprejeli z gotovim pridržkom, ker hoče Beneš pri vprašanju federacije prej razčistiti še vlogo, ki bi jo Čehi v tej federaciji lahko igrali. Vidi se, da je to vprašanje za Čehe v glavnem vprašanje prestiža: Čehi bi za vsako ceno radi dosegli, da bi bil predsednik federacije Beneš.
Kako naj tako dragocen mož potuje, da bo bolj varno
Ko je bilo končno sklenjeno, da Beneš odpotuje v Ameriko, do tega potovanja ni prišlo kar tako lahko, zakaj Beneševi pristaši so' izjavljali, da Beneševa oseba pomeni toliko ko obstoj Češkoslovaške. Če bi se mu med potjo kaj zgodilo, bi propadla tudi češkoslovaška država. Več tednov so iskali načina, kako bi Beneš lahko stoodstotno varno potoval. Veliko Čezoceansko letalo je bilo nevarno, potovanje z ladjo pa še nevarnejše. Končno pa, ko je javnost zvedela, da 6e celo Churchill ni bal |>otovati s clipperjem, so sklenili, da tudi Benešu dovolijo potovanje z letalom. Tako je slednjič le odpotoval v Ameriko,
Tja je šel z namenom, da se seznani z dejanskim jx>ložajem ter potem temu primerno zavzema svoje novo stališče predvsem pa zato, da bi Poljakom iztrgal iz rok lovoriko pobude in
I
41 b.
Ob zori &o prišli do fao nove vile. Tam mu niso osvobojenci marali več prikrivati, da bo moral umreti. Zapovedal je torej, naj mu izkopljejo grob, in je legel na tla, da bi lahko vzeli mero.
A ob pogledu na izkopano prst ga je spet prevzela groza. Poskušal je smrt odložiti. S potnimi sragami na čelu je zagotavljal, da njegova ura še ni prišla. Potem jih je začel prositi, naj ga rajši sežgo na grmadi. Ves čas pa je ponavljal, kak umetnik da umira zdaj.
Tedaj je prihitel Faonov sel z novico, da sklenil, naj cezar je določeno za mo nega očeta, to je, da mu zabodejo v vrat vile, ga sežgo, nato pa vržejo ogorke v Tibero.
Tiiei raonov / la je senat I umre, kakor O morilca last- f
413.
'Ždaj je fcleron razgrnil plašč na prsih, pogledal v nebo in dejal: »Čas je torej! — Kakšen umetnik umira z menoj I«
Zunaj se )e zaslišal topot konjskih kopit in osvobojenci so začeli cesarja priganjati, naj hiti.
i
I
		
morda tudi, da bi dobil zagotovila, da bo on predsednik srednjeevropske federacije.
Po poročilih iz Londona, jo Beneš v Ameriki predlagal, naj bi se ne strnile v novo srednjeevropsko federacijo vse tiste države, ki so v preteklosti oustajale. Federacija naj bi pomenila samo ustvaritev zunanjih gospodarskih odnošajev, provizorično pa bi bilo Ireba pripustili stare državne meje.
Še Masaryk ne verjame v Benešev uspeh
Masaryk je dejal, da nič kaj dosti ne verjame, da bi Beneš s tem sploh kaj dosegel. Če se mu v Ameriki ne posreči uveljaviti omenjenega načela, bo celo prisiljen, pristati še na več, kakor pa je pristal doslej. Masaryk je izjavil, da tudi na te pristanke ne stavlja kakšnega posebnega upanja, ker Amerikanci ugovarjajo vsemu, kar bi spominjalo na preteklost, iil ker si Beneševi načrti v nekaterih točkah nasprotujejo.
Beneš se bo
sestal s Hodžo
in ga hoče pridobili za to, da bi vstopil v češkoslovaško vlado, pravijo. Razgovarjal se bo tudi s Perdierom, Svobodo in Smaltom. Beneš da bo izvedel tudi nekatere spremembe v \vashington-skem poslaništvu. Verjetno bo imenoval na mesto Hrubansa Masaryka za poslanika.
V svoji spomenici pravi Beneš, da ho po vojni povsod v Evropi nastala zmeda, le na Češkem da bo vladal red. Zato naj bi bila Češka središče za novo povojno ureditev, kakršno si on zamišlja. Beneš pravi v svojih spomenicah tudi. da ta osrednja dežela ne bi bila niti kapitalistična, niti komunistična, pač pa da bo ubrala neko sredn pot. Beneš bo tudi še naprej vztrajal pri tem, ^ je Češko-slovaška država, ki jo je tretai pi-ali brez pomišljaja v sredi. (»Pester Lio> ■)
Nove tovarne za izdelavo	f"m«nv	Z(,lru-
ženili državah bodo veljala državo 130 milijonov dolarjev.
Kolumb odkriva^Ameriko
Ko je nastopila noč, so sc vsi otočani vrnili na kopno s svojimi čolniči.«
Nedelja, 14. oktobra. — »Ko sc je zdanilo, sem pripravil oboroženi čoln in čolne naših ladij in odšel delat zemljepisno karto otoka. Plul sem v severno-severnozahodno smer, da l)i preiskal nasprotno obalo, ki je ležala na vzhodni strani, in da bi obiskal naselja, katerih dve ali tri sem si takoj ogledal. Prebivalci so prihajali na obrežje in tam vzklikali in se zahvaljevali Bogu. Nekateri so mi prinašali vodo, drugi jedila, tretji, ko so videli, da ne mislim stopiti na kopno, pa so se vrgli v vodo in mi prihajali plavaje naproti. Kolikor smo mogli razumeti, so nas vpraševali, ali smo prišli z neha. Nek starec je stopil^ v moj čolnič in z njim vred so še drugi na ves glas pozivali ljudi, moške in ženske, rekoč: Pridite pogledat može, ki so prišli z neba, in prinesite jim jedi in pijače!«
»Velika tropa moških in žensk je stopila naprej. Sleherni med njimi je prinašal kakšno reč. Vrgli so sc na tla, zahvaljevali Boga, stegovali roke pjroti nebu in nas z gromkim glasom pozivali, naj se izkrcamo, toda jaz nisem hotel k bregu iz strahu pred čermi in plitvinami, ki so obdajale ta otok. Med otokom in čermi je bilo morje globoko, bilo pa je tudi pristanišče, ki bi moglo sprejeti vse krščanske ladje in je imelo precej tesen vhod. In zares sem naletel na plitvine, ko sem prevozil pas čeri, toda morje je bilo mirno kakor voda v kozarcu.«
»Du bi se seznanil z vsem in potem podal točno poročilo
Vašima Veličanstvoma in da bi našel prostor, kjer^ bi lahko postavil trdnjavico, sem se danes lotil tega posla in zapazil polotok, na katerem je bilo šest hiš in katerega bi z nekajdnevnim delom lahko prenaredili v otok.^ hiter pa ne mislim, da bi bilo potrebno lotiti se tega posla, kajti ta rod je dejansko brez orožja in zelo pohleven, kakor bosta Vaši Veličanstvi lahko ugotovili na šestih izmed njih, katere sem dal prijeti, da jih bom prepeljal v Španijo, jih naučil našega jezika in jih potem povedel nazaj na njihove domove. Č6 bi pa Vaši Veličanstvi ukazali, najsi bo da jih vse povedem v Španijo ali pa jih obdržim v sužnosti na njihovem lastnem otoku, bi rade volje to storil, kajti s petdesetimi možmi bi jih vse skupaj lahko držali pod oblastjo in bi z njimi naredili vse, kar koli bi hoteli«
»Dalje sem na polotoku, o katerem sem govoril, opazil vdove, zasajene z najlepšimi drevesi, kar sem jih sploh kdaj vi e , ki so bila zelena in listnata, kakor so v Kastiliji aprila in n'aJn‘ Opazil sem tudi obilne vodne izvirke. Ko sem si natanko ogledal to pristanišče, sem se vrnil na svojo ladjo in razvil Jadra. (Sin Ferdinand piše: »Ker so bili mornarji že utrujeni od veslanja in ker je ob vsem, kar je videl, prišel do jasnega spoznanja,^ da to ni zemlja, katero je iskal, niti nima toliko vrednosti, da bi se na njej izplačalo dalj časa muditi.«) Obplul sem vse te otoke, pa se nisem mogel odločiti, proti kateremu bi okretni krmilo. Domačini, ki sem jih bil vzel s ■seboj, so mi z znamenji dopovedovali, da je otokov toliko, da jih ni mogoče prešteti. Našteli so mi jih nad sto. Vso pozornost sem posvetil temu, da bi ugotovil, kateri izmed njih je največji in do katerega sem sklenil tudi priti. Ugotovil sem, da leži ta otok * milj od San Salvadorja in da tudi ostali niso dosti bolj oddaljeni. Vsi otoki so nizki, brez gričevja, silno rodovitni in zelo obljudeni, čeprav so ti
: ljudje zelo preprosti in dobri, vendar se večkrat otok vojskuje
* Pr0tp ^n eVe 1 j e k, 15. oktobra. — »Vso noč sem se obotavljal in nisem zaplul proti novi zemlji, šele zjutraj sem se podal na not in zvil skupaj jadra iz bojazni, da se utegnejo ob obrežju razprostirati plitvine. Ker pa je bil ta otok oddaljen dobrih sedem milj «« ,,e ,e Pet in ker Je plima zadrževala našo plovbo, nisem mogel pripluti do obrežja prej kakor opoldne. Ugotovil sem, da leži obala nasproti San Salvadorju in se vleče od severa proti jugu v dolžini pet milj, ona druga, ob kateri sem plul, pa se razteza od vzhoda proti zahodu in je dolga nekaj več^ kukor deset milj. Ker se od tega otoka naprej vleče še drug velik otok
I	proti zahodu, sem zvil skupaj jadra, da bi se pomudil na morju
I	preostali del dneva prav do noči, ker ne bi mogel dospeti do zahodne točke otoka, katerega sem nazval .Spočetje bi. Dev.ice Marije*. Ob sončnem zatonu sem se zasidral na imenovani ročki, da bi izvedel, ali se tukaj dobi zlato, kajti možje, katere sem pobral na San Salvadorju, so mi povedali, da nosijo tukaj ljudje na nogah in rokah obročke iz zlata.«
»Čeprav sem vedel, da utegne biti njihovo pripovedovanje izmišljeno in preračunano na to, da bi dobili priložnost za pobeg, ako bi se mi približali obali, vendar nisem hotel voziti mimo nobenega otoka, ne da bi se izkrcal in jih vzel v posest. Zato sem vrgel sidro in tako sem ostal prav do danes, v ponedeljek zjutrnj, ko sem ob rani zori na oboroženem čolnu odplul na obrežje in se tam izkrcal. Prebivalci, katerih je bilo veliko, so bili goli in istega rodu in postave kakor oni s San Salvadorja. Pustili so nas, da smo šli okrog po otoku in nam dali vse, kar smo od njih zahtevali. Ker pa je začel pihati močan veter široko, se nisem hotel predolgo muditi, se zato vkrcal na svoj čoln in se popeljal do ladje«