/Primorski
St. 65 (15.509) leto Ul.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je Izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. &C/7796M0 GORICA - Drevored 24 maggio 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190_
J C nn I m POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI IOUULIK SPED. IN ABB. POST. GR. 1 /50%
ČETRTEK, 21. MARCA 1996
Izbira
med
treznostjo in sanjami
Vojmir Tavčar
Že prvi dnevi volilne kampanje kažejo, da bo do 21. aprila v Italiji vzdušje zelo napeto. Ofenzivo je začel Kartel svoboščin, ki ima kot glavno tarčo svojih žolčnih napadov zlasti premiera Lam-berta Dinija, odkar je predsednik vlade sklenil, da kandidira in da se poveže z levosredinsko koalicijo Oljke. Napadi so dosegli višek zlasti z nastopom bivšega pravosodnega ministra Filippa Man-cusa med torkovo predstavitvijo kandidatov desne sredine. Mancuso se je zagnal proti predsedniku vlade Diniju in predsedniku republike,Scalfaru ter ju označil za »prijatelja ob malici« z zelo prozornim namigom na domnevna florentinska voajerja Pietra Paccianija in Maria Vannija.
Včeraj je leva sredina odgovorila na ofenzivo s »topništvom«. Lamberto Dini je označil program Kartela za »pesek v oci«, D’Alema je dodal, da »desna sredina ruši državo«, Prodi pa jo obtožil, da je nekatera poglavlja svojega programa (na primer tistega o trgovini) Berlusconijevo zavezništvo dobesedno prepisalo iz tez Oljke.
Vse to kaže, da v mesecu, ki nas loCuje od volitev, ne bomo priCa umirjenemu soočanju o programih in projektih, ampak grobemu merjenju moči in udarcem »z gorjačo«. V tako volilno kampanjo sili Kartel, Oljka pa je vsaj včeraj temu nasedla.
Tudi s tega vidika sedanja volilna kampanja močno spominja na tisto izpred dveh let, ko je Berlusconi obljubljal volilcem nižje davke in milijon novih delovnih mest, medtem ko so Progresisti opozarjali predvsem na probleme, s katerimi se bo morala država spoprijeti. Tudi tokrat se lider Kartela ni izognil skušnjavi in je sklenil, da volilcem obljubi Indijo Koromandijo z odpravo obdacitve državnih zadolžnic in z novimi delovnimi mesti,
medtem ko je program Oljke veliko manj propaganden in znatno stvar-nejsi.
Toda v dveh letih so se nekatere stvari le spremenile. V Kartelu svoboščin je prevladala Finijeva skrajna desnica, predvsem pa so italijanski državljani v sedmih mesecih Berlusconijevega vladanja lahko ugotovili, da je njegova Indija Koromandija samo v sanjski knjigi, saj je morala Dinijeva vlada ob podpori leve sredine tudi s strogimi ukrepi popravljati škodo, ki jo je povzročil njegov predhodnik.
■ Omejitve prometa v Trstu:
| še protest skupine trgovcev
TRST - Medtem ko so se na župan- lyjeve uprave, po katerem bi Trst do-stvu v dokaj napetem vzdušju na- bil status turističnega središča, upra-daljevala pogajanja o prometnih va pa naj bi delno popravila ukrepe omejitvah v mestu, je skupina trgov- za omejevanje prometa in onesnaže-cev včeraj spet uprizorila protestni vanja. Omejitve bi veljale do 19.30 shod in nekaj Časa ovirala promet na (sedaj veljajo do 20.30), popolnoma nabrežju. Obe strani sta vsekakor, kot pa bi sprostili soboto, saj se trgovci kaže, precej blizu dogovora.	zelo bojijo osipa kupcev iz Slovenije
Trgovci naj bi sprejeli predlog II- in Hrvaške.
Na 5. strani
VOLITVE / OLJKA PREDSTAVILA KANDIDATE
Dini: Program desnice je samo »pesek v oči«
Vprašanje davkov v ospredju polemike
RIM - Volilna kampanja se je vnela že ob samem začetku. Na torkove obtožbe Kartela je Oljka včeraj odgovorila s protiofenzivo vseh svojih komponent. Na novinarski konferenci za predstavitev kandidatov v rimskem hotelu Jolly so voditelji leve sredine odgovorili na obtožbe Kartela, predvsem pa Berlusconijevo zavezništvo obtožili, da s svojo demagogijo in ekstremizmom ruši državo in njene ustanove.
»Pesek v oči« je premier Lamberto Dini označil
program Kartela. D’Alema je dodal, da »Kartel ruši državo s hujskanjem avtonomnih delavcev proti odvisnim delavcem, Prodi pa obtožil tekmece, da so dobesedno prepisali nekatere dele programa Oljke. Najostrejša je bila polemika o zmanjšanju davkov.
Včeraj je predstavila svoj program v 10 točkah tudi SKP. Tajnik Bertinotti je poudaril, da je bistveni cilj v tem trenutku poraziti desnico, ki postaja nevarna za državo.
Na 2. strani
HAAG / PRVO ETNIČNO ČIŠČENJE V NEKDANJI JUGOSLAVIJI
Danes v Primorskem dnevniku
Proces proti zločincem iz Vukovarja
Oficirji JLA Mile MrkSič, Miroslav Radič in Veselin Sjivančanin so še vedno na prostosti
HAAG - Haaško mednarodno sodisce za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije (na sliki AP) je včeraj začelo javno zaslišanje na osnovi obtožnice proti trem Častnikom jugoslovanske vojske, ki so obtoženi za pokol v OvCari v okolici Vukovarja. Zaslišanje se je začelo v odsotnosti osumljenih Mileta Mrkšiča, Miroslava RadiCa in Veselina Slji-vancanina, ki so še vedno na svobodi. Obtožnica omenjene tri Častnike bremeni odgovornosti za smrt 261 ljudi, ki so jih 20. novembra 1991 odpeljali iz vukovarske bolnišnice. Zaslišanje naj bi predvidoma trajalo od šestih dni do dveh tednov.
Za evropeizacijo mladih
Združenje Časa d’Europa prireja cikel konferenc, s katerimi namerava utrditi v (šolski) mladini ideal o "evropskem domu“.
Stran 3
Spet nesreča pri delu
Potem ko je predvčerajšnjim izgubil življenje uslužbenec Acega, je prišlo do nove nesreče pri delu, poškodoval se je delavec v škedenjski železarni.
Stran 5
Cene počasneje naraščajo
Tržaški občinski statistični urad je včeraj predstavil podatke o porastu cen v marcu, ki so potrdili, da se je naraščanje cen in s tem inflacije upočasnilo.
Stran 5
Devet ženskih pogledov
Na letošnjem Ricmanjskem tednu se je predstavilo tudi devet ustvarjalk, ki so v Babni hiši dale na ogled svoje likovne izdelke.
Stran 10
Ni bil ropar, ampak čuvaj
TRST - Policija je včeraj pozno zvečer pridrvela na Drevored XX. septembra, kjer naj bi bil v teku rop v zlatarni Marcuzzi na vogalu z Ul. del Toro. V notranjosti zlatarne so namreč nekateri mimoidoči opazili moškega, ki je sumljivo stikal v poltemi. Toda agenti so kaj kmalu ugotovili, da ni šlo za roparja, ampak za Čuvaja, ki je opravljal običajno noCno kontrolo.
Ambasador Peter Bekeš na uradnem obisku v Trstu
TRST - Slovenski veleposlanik v Rimu Peter Bekeš je bil v C er a j na predstavitvenem obisku v Trstu. Sestal se je s predsednikom deželnega sve-taCruderjem, s predsednikom Dežele Cecottijem in s prefektom oziroma vladnim komisarjem Mu-scatellijem. Na sedežu generalnega konzulata Slovenije se je sinoči sestal tudi s predstavniki slovenske manjšine (Foto KROMA).
Na 3.strani
Ali imate še v rezarvoarju gorivo za ogrevanje stanovanja?
Lahko vam ga dostavimo v najkrajšem času s cisterno s števcem za natočeno gorivo.
IN DRUGE ZNAMKE:
FIAT - AGIP CASTROL PERSIAN
TRST - Domjo 145 - Tel. 817395 - 824400 PRODAJA NA DEBELO IN NA DROBNO e plinsko olje za ogrevanje e mazivna olja za vse vrste motorjev
VOLITVE / PREDSTAVITEV KANDATOV LEVE SREDINE
Oljka polemično odgovorila na grobo ofenzivo Kartela
Premier Dini označil Berlusconijev program kot »pesek v oči«
Prodi, Dini in D'Alema (z leve) med včerajšnjo tiskovno konferenco Oljke (foto AP)
RIM - Volilna kampanja se je vnela ob samem začetku. Na torkovo ofenzivo Kartela svoboščin, ki je ob predstavitvi kandidatov grobo napadel voditelje Oljke, predvsem pa sedanjega premiera Lamberta Di-nija, je leva sredina včeraj odgovorila z združenimi moCmi in s prav tolikšno ostrino. Se najbolj oster je bil Lamberto Dini, ki je tarča ostrih napadov Silvia Berlusconija in njegovih somišljenikov, od kar je sklenil da kandidira in se poveže z Oljko Romana Prodija.
Leva sredina je sklicala vCeraj novinarsko konferenco v rimskem hotelu Jolly, da bi predstavila svoje kandidate. Na novinarski konferenci so bili prisotni voditelji vseh
r RIM / OSTRE KRITIKE NA RAČUN DAVČNE POLITIKE POLA SVOBOŠČIN
»Neodgovorna volilna demagogija«
Dini: odprava obdavčitve državnih obveznic bi samo škodila podjetjem
RIM - »Volilna demagogija«, »Cista propaganda«, neodgovorne volilne obljube«: napoved Pola svoboščin, da bo v primeru volilne zmage odpravil davke na državne obveznice, res ni naletela na ugodne ocene. Sam predsednik vlade Lamberto Dini je opozoril, da bi uresničitev tega predloga ne prinesla v žepe davkoplačevalcev niti ene lire več, pač pa bi povzročila samo pretirani kompetitivnost obveznic v primerjavi z drugami oblikami investicij, kar bi škodovalo podjetjem. Prav zato je ta predlog »volilna demagogija, ki ne koristi nikomur,« je dejal Dini.
Se bolj odločen je bil v svojih kritikah predstavnik DSL in
bivši predsednik poslanske zbornice Giorgio Napolitano, ki je obtožil Pol svoboščin neodgovornosti. »Nujnost bolj pravičnega in bolj enostavnega, v naslednji fazi pa tudi manj obremenilnega davčnega sistema je peav gotovo zelo resno vprašanje, ki se ga je treba letiti realistično, ne more pa biti predmet stvarne volilne kampanje,« je dejal Napolitano inpoudaril, da je treba nadaljevati po poti sanacije javne finance, krepitve kompetitivnosti italijanskega gospodarstva in povečanja zaposlovanja. V ta namen je nujno, da se Italija reši spirale zadolženosti in inflacije, v tem okviru pa so obljube o davčnih olajšavah po Napoletanovem mnenju neodgovorne.
Predstavniki Pola svoboščin te kritike seveda zavračajo, toda predvsem s protinapadi na račun Oljke, ne pa s tehničnim utemeljevanjem, zakaj bi odprava obdavčitve državnih obveznic koristila italijanskemu gospodarstvu. Za predstavnika KDC Cle-menteja Mastello zasledujejo kritike Oljke predlogu Pola svoboščin samo ta cilj, da bi volilci pozabili na volilno zavezništvo s SKP, ki bi nasprotno hotela povečati davke na obveznice. V resnici pa je davčna politika levice po mastellovi oceni »stara in lena«. Na isti valovni dolžini je tudi vodja NZ Gianfranco Fini, ki očita levici, da je »nesposobna doumeti potrebo po novi davčni politiki«.
komponent Oljke in vsi so pristavili svoj lonček v odgovarjanju'na ofenzivo Kartela.
»Program Kartela je samo pesek v oči, ki hoče preslepiti volilce,« je dejal Lamberto Dini, ki je dodal, da je v Berlusconijevem zavezništvu »prevladala skrajna desnica. Ge bi zmagala, bi Italija tvegala neupravlji-vost in bi se oddaljila od Evrope,« je dodal predsednik vlade. »Kartel svoboščin razkraja državo in njene ustanove s svojimi žolčnimi napadi,« je dodal Massimo D’Alema, po katerem »desnica hoče družbeni razkol in hujska neodvisne delavce proti odvisnim«. Tudi Romano Prodi, ki je običajno umirjen, ni skoparil z obtožbami. Berlusconija in njegove somišljenike je obtožil, da so v nekaterih točkah dobesedno prepisali program Oljke, pri tem pa bili še tako nemarni, da so še zgrešili spregatev. V dokaz so predstavniki Oljke razdelili prisotnim »inkriminirane« odstavke Berlusconijevega programa in primerjavo s tezami Oljke, ki so bile predstavljene 7. decembra. Na isti valovni dolžini so bili v svojem izvajanju tudi Gerado Bianco, Antonio Maccanico in Carlo Ripa di Meana.
Včeraj je predstavila svoj program tudi Stranka komunistične prenove. Gre za deset tez, v katerih sta med drugim predvideni uvedba premoženjskega davka in obdavčitev državnih obveznic nad 200 milijoni-, če želi lastnik ohraniti anonimnost.
PO UMIKU CECCHIJA GORIJA
Danes odločitev o TV prenosu nogometnih tekem
Dogovor Telepiu in Stream za prenos tekem po kablu
RIM - Kazalo je, da bo danes odločitev dokončna, vendar nekaj se je še zataknilo. Nogometni navdušenci bodo morali počakati do danes, preden si bodo lahko dokončno oddahnili ob novici, da jim bo tudi v prihodnji sezoni zajamčen televizijski in radijski prenos nogometnih tekem italijanskega prvenstva A lige.
Včeraj dopoldne je skupina Cecchi Gori, ki je ponudila najvišjo vsoto za odkup pravic do nekodiranega prenosa, umaknila ponudbo in se odpovedala pravicam v korist Raiu. Kazalo je, da je problem rešen. Toda zapletlo se je pri ponudbi Raia. V torek je kazalo, da bo Rai ponudila vsoto, ki jo je zajamčil Cecchi Gori (213 milijard lir letno), medtem ko je predsednica Letizia Moratti (na sliki AP) vztrajala pri svoji ponudbi 185 milijard lir letno. Del tako pridobljenih pravic naj bi Rai nato odstopila grupi Cecchi Gori (posnetek nedeljke nogometne tekme, prenos italijanskega nogo-
metnega pokala in turnir za italijanski super-pokal) v zameno za 68 milijard lir. Rai in Cecchi Gori sta baje pripravljena na dogovor, toda novi sporazum mora potrditi tudi nogometna zveza, ki se bo sestala danes.
Se večjo senzacijo pa je včeraj zbudil dogovor med zasebnim televizijskim koncernom Telepiu in podjetjem Stream iz državje grupe Štet za kodiran prenos nogometnega prvenstva po telefonskem kablu. Telepiu si je zagotovila pravice za kodiran prenos tekem tako po etru kot po kablu, po oceni izvedencev pa je prav ta sistem tisti, ki se bo v prihodnje ekonomsko najbolj obrestoval. Rai je bila izključena iz te tekme, ker ji vlada ni priznala pravice, da bi se ukvarjala tudi s prenašanjem kodiranega televizijskega signala. Nogomet kot najbolj priljubljen šport pa je lahko tisti adut, s katerim Telepiu lahko doseže tisto uveljavitev, ki je doslej ni dosegla z normalnimi programi.
MODEMA / SKUPNO SPOROČILO
»Big Luciane« in žena Adua sta se ločila
MODENA - S skopim sporočilom, ki sta ga podpisala oba, sta zakonca Adua Veroni in Luciano Pavarotti včeraj sporočila, da se je njuna skupna pot po 36 letih zakona zaključila. S tem so se zaključila tudi ugibanja, če je ljubezenska zveza, ki se je že pred časom spletla med slavnim tenoristom in njegovo mlado tajnico Ni-coletto Mantovani, trdna ali kratkotrajna muha. Kot je poudaril pravni zastopnik Adue Veroni Calisto Fomero, sta se zakonca Pavarotti razšla povsem sporazumno, finančna plat pa je bila definirana že prej, saj sta imela ločeni osebni premoženji.
»Big Luciano«, kot Pavarottiju pravijo nje-
govi številni ameriški oboževalci, ni namreč samo svetovno znan tenorist, temveč tudi pravcato podjetje. Sadove dolge in nadvse uspešne kariere tenorista, ki ima sedaj že 60 let, kar pomeni, da so najpomembnejše etape že za njim, sta preudarna Luciana in Adua znala pametno investirati. Hčerke Lorenza (33), Cristina (31) in Giuliana (28) so odločitev staršev sprejele brez pripomb, čeprav z obžalovanjem. Ločitve se ni veselila niti Adua, ki je pred časom izjavila, da morebitne moževe zahteve ne bo sprejela. Zadovoljen je seveda »big Luciano«, ki z Nicoletto - kot je dejal - preživlja čudovito obdobje.
Proces
zaradi
podkupnin
Finančni
straži
MOLAN - Na milanskem sodišču se je včeraj nadaljeval proces zaradi podkupnin Finančni straži, na katerem je med obtoženci tudi Silvio Berlusconi. Včeraj je imel glavno besedo glavni obtoženec, bivši poveljnik milanske davčne policije gen. Giuseppe Cerciello, ki je v spontani izjavi govoril o svojem delu v Milanu in o sumih, da so nekateri finančni stražniki prejemali podkupnine. Bivši minister za finance Rino Formica pa je včeraj pričal, zakaj je odredil inšpekcijo na finančni straži.
PO OBJAVI ZAPISNIKOV PRIČEVANJA STEFANIE ARIOSTO
»Afera Squiltante« zadobiva vse bolj presenetljive obrise
Nove obtožbe proti Previtiju in številnim rimskim sodnikom
MILAN, RIM - Vihar, ki ga je s svojimi pričevanji o rimskem sodniku Renatu Squillanteju sprožila Stefania Ariosto, se še ni polegel. Prav nasprotno! Rimska Repubbli-ca je včeraj objavila izvleček njenih izjav milanskim sodnikom in z njimi vpletla v zadevo še kopico znanih sodnikov in političnih predstavnikov. Spet je imela na muhi koordinatorja Forze Italie Cesareja Previtija, ob njem pa tudi nekdanjega pravosodnega ministra Mancusa, njegovega predhodnika Biondija, glavnega ravnatelja pravosodnega ministrstva Meleja, sodnika Carnevaleja in druge. Vsi so včeraj ogorčeno demantirali izjave in najavili, da bodo pričo in časopis, ki je objavil novice, prijavili sodstvu zaradi obrekovanja in žalitve.
O zadevi je spregovoril tudi milanski javni tožilec Francesco Sa-verio Borrelli. O imenih ni govoril, pač pa je le omenil, da nekateri sploh niso bili vpisani v register
preiskovanih oseb, nekaj pa so jih vpisali, a so zatem zadevo arhivirali. Milanski sodniki so vsekakor poslali o vsej zadevi uradno sporočilo pravosodnemu ministrstvu in višjemu sodnemu svetu. Gre za rezervirano sporočilo, ki so ga sodniki poslali v Rim zato, ker so bili v preiskavo vpleteni tudi sodniki. Tolikšna rezerviranost vsekakor kaže, da so se v Milanu držali navodil, ki jih je pred nekaj dnevi dal predsednik republike Scalfaro glede tajnosti sodnih preiskovalnih postopkov.
Aretirani vodja rimskih preiskovalnih sodnikov Squillante medtem v milanskem zaporu Operi nadaljuje z gladovno stavko, ki jo je bil začel dan prej. Njegov branilec, odvetnik Pecorel-la, je včeraj vložil priziv na kasa-cijskem sodišču, v katerem zahteva takojšnjo izpustitev sodnika Squillanteja na svobodo. V obrazložitvi je zapisal, da milanski sodnik za predhodne preiskave naj bi
ne bil pristojen za vodenje preiskave, sodnik naj bi ne upošteval olajševalnih okoliščin, poleg tega naj bi bila motivacija o hudih sodnikovih krivdah glede podkupovanja »nelogična«.
V zaporu ostaja tudi drugi aretirani obtoženec te rimsko-milanske sodne afere, rimski odvetnik Paci-fico. Tako je odločil milanski sodnik za predhodne preiskave Ros-sato, ki je zavrnil zahtevo po izpustitvi iz zapora, ki jo je bil vložil Pacificov odvetnik Patane.
Žena sodnika Squillanteja Lilia-na je včeraj v intervjuju za italijansko državno televizijo demantirala, da bi bila njena družina premožna, kot so v prejšnjih dneh poročali italijanski dnevniki, ki so namigovali, da naj bi sodnik skrival milijardni »zaklad«. Prav tako je zanikala, da naj bi prejela v darilo dragulje in druge dragocenosti. Vse, kar poseduje, naj bi bila izključno družinska last, je zatrdila Liliana Squillante novinarju.
TRST / NOVI SLOVENSKI AMBASADOR
Bekeš na obisku pri deželni upravi
Srečanje s Cruderjem, Cecoffijem in vladnim komisarjem - Pogovor s predstavniki manjšine
Predsednik deželne vlade Sergio Cecotti in slovenski ambasador Peter Bekeš
TRST - Včeraj se je mudil na predstavitvenem obisku v Trstu novi slovenski veleposlanik v Italiji Peter Bekeš, ki se je sestal s predsednikom deželne vlade Sergiom Cecotti-jem, predsednikom deželnega sveta Giancar-lom Cruderjem ter s prefektom oziroma z vladnim komisarjem Renatom Moscatelli-jem. Diplomatskega predstavnika, ki se je sinoči sestal s predstavništvom slovenske manjšine, je spremljala generalni konzul Republike Slovenije v Trstu Vlasta Valencie Pelikan.
Kot beremo v tiskovnem sporočilu deželne vlade, sta predsednik Cecotti in ambasador Bekeš obravnavala odnose med Slovenijo in Furlanijo-Ju-
lijsko krajino ter izrazila skupno voljo in željo po vsestranski okrepitvi in izboljšanju le-teh. Gre za že ustaljeno dobrososedsko sodelovanje med obema realnostima, ki je nastalo in se razvijalo še v Času, ko je bila Evropa razdeljena na dva bloka.
Cecotti in Bekeš sta tudi podčrtala, da nove razmere na mednarodnem prizorišču omogočajo še nadaljnjo krepitev tega sodelovanja, še posebno na področju kulture, znanstvenega raziskovanja, prometnih povezav, pristaniških infrastruktur in zaščite okolja. Posebno pozornost sta sogovornika posvetila problematiki in odprtim problemom narodnih manjšin v Furla-niji-Julijski krajini in v
Sloveniji.
Slovenski ambasador se je, kot reCeno, srečal tudi s predsednikom deželne skupščine Giancarlom Cruderjem. Slednji ga je seznanil z odnosi, ki jih deželna uprava, še posebno pa deželni svet vzdržuje s sosednjo Slovenijo, še posebno pa s tamkajšnjim parlamentom.
Furlanija-Julijska krajina, Slovenija in Koroška, ki so pred Časom dale pobudo za ustanovitev mednarodne delovne skupnosti Alpe-Jadran, je poudaril Cruder, nameravajo dosledno nadaljevati po začrtani poti. V tem okviru je Cruder seznanil Bekeša s konkretnimi pobudami, ki jih skupno načrtujeta deželna skupščina in slovenski parlament.
TRST / V GREGORČIČEVI DVORANI
Fojbe med zgodovino in politično zlorabo
Po uvodu treh zgodovinarjev živahno razprava
TRST - Fojbe, na videz "nedolžen” kraški pojav, globoka brezna v kamnita tla, po drugi strani pa pojem, ki v zgodovinskem, političnem in sploh družbe-no-kulturnem preseku naše stvarnosti pomeni še nerazrešeno poglavje.
O fojbah še danes razpravljamo, danes morda še veC in nevarneje, kot kdaj prej. Nekako od prvih desetletij tega stoletja se to vprašanje muCno vije skozi dogajanje Časa, doživlja zlorabljanje na veC ravneh, sproža različna gledanja, ne nazadnje pa postaja predmet podlega koriščenja za moralno izsiljevanje na ravni celo mednarodnih odnosov med Italijo in Slovenijo. Na koži manjšine, seveda.
Baje dokončnega razčiščevanja bolečega vprašanja iz naše preteklosti se je pred nekaj leti lotila mešana komisija slovenskh in italijanskih zgodovinarjev. Fojbam, njihovi znanstveni in dosedanji družbeno-politiCni obravnavi pa je bilo posvečeno predsinocnje srečanje, ki sta ga v Gregorčičevi dvorani priredila Slovenski klub in pokrajinski odbor SKGZ za Tržaško. Gostje veCera pa so bili trije zgodovinarji, Nevenka Troha, Boris M. Gombač in Katja Colja. Slednja je uvedla in vodila razpravo, ki se je po pričakovanjih hitro stopnjevala predvsem v drugem delu srečanja.
Zlohotne in nevarne
______TRST / POBUDA ZDRU2ENJA EVROPSKI DOM_________
Mladim vcepiti resnični evropski ideal
Jutri se bo začel cikel konferenc, ki so namenjene študentom višjih srednjih šol
TRST - »Temeljni cilj našega letošnjega programa je, mlajšim rodovom uzavestiti evropski ideal, zato jim bomo orisali zgodovinski razvoj združitvenega postopka in razložili, katere opcije bodo mogoče v prihodnje.« Tako je predsednik združenja Časa d’Europa (Evropski dom) Alvise Barison predstavil cikel konferenc, ki so jih po dogovoru s tržaškim šolskim skrbnikom Vitom Čampom namenili študentom višjih srednjih šol v Trstu -vključno s slovenskim znanstvenim licejem Franceta Prešerna.
Predvideli so pet konferenc na sledeCe teme: evropski ideal od izvora do danes; delovanje in pristojnosti ustanov Evropske unije; odnosi med EU ter srednje-vzho-dno Evropo in Sredozemljem; politika EU v prid mladim generacijam. Beseda naj bi bila tudi o Trstu in. Evropi: »Vendar bi
Z leve: Rossetti, Barison in M. Anselmi (foto KROMA)
bila v zdajšnjem predvolilnem vzdušju neumestna,« je dejal podpredsednik Evropskega doma Giorgid Rossetti.
Prva konferenca je že bila na univerzi, kjer je spregovoril redni profesor zgodovine političnih ved Giorgio Negrelli, ki bo jutri od 10.45 do 13. ure predaval še v dvorani
Oceania na Pomorski postaji. Naslednje predavanje, ki ga bo imel direktor generalnega tajništva evropskega parlamenta Antonio Ducci, bo 29. marca na šoli Galilei v sodelovanju s Prešernovim licejem. Pozneje naj bi predavali še direktor zavoda Isdee Tito Favaretto, evroposlanec Luciano
Na razpravo o fojbah se je izzvalo veliko ljudi (Foto KROMA)
trditve, ki se zadnje Čase spet pojavljajo na obzorju, prikrivajo zgodovinska dejstva in obenem netijo nacionalistična trenja. Pojav je spremljal predlog molk, ki je med drugim dovolil tudi politično manipulacijo. Uvodne besede Katje Colja so ponudile iztočnico za obravnavo vprašanja, ki sta jo z različnih zornih kotov razvila ostala dva gosta veCera. Boris M. GombaC, dolgoletni ravnatelj Slovenskega narodnega muzeja, je podal vpogled v Cas zgodovine in vrsto dejavnikov, ki so na naših tleh botrovali k oblikovanju "pravega” vzdušja za še danes občuteno mednarodno trenje. Zgodovinske korenine pojava segajo dlje od dogodkov druge svetovne vojne, rastejo celo
iz stoletnih odnosov med prebivalci tržaškega ozemlja. Splošna pot k demokratizaciji, ki se uvaja v italijanski kraljevini oz. deželah av-stroogrskega cesarstva, v Trstu ne najde pravega odziva: dalje se ohranja mit o Trstu kot italijanskem mestu. Za slovenski prostor pa je naše mesto pojem odprtosti, v kulturnem, političnem, izraznem in sploh vseh smislih. V zadnjem letu vojne se niti zavezniškim silam ne posreči, da bi se v risanju novih meja in iskanju rešitev dogovorili o tržaškem prostoru: tako ostaja še dalje neko žarišče mednarodne napetosti, ki se vije v povojna leta.
Kot Član slovensko-italijanske komisije se Nevenka Troha z vprašanjem o fojbah ukvarja
Vecchi in novinar Piccola Paolo Rumiz. Z nadaljnjimi pobudami bo združenje obravnavalo rasizem in ksenofobijo, skupno obrambo in zunanjo politiko EU, raztegnitev petnajsterice, njene odnose z deželo FJk, skupni evropski denar ter vprašanje "mladi in Evropa"; ta konferenca bo sovpadla z odprtjem centra za servisiranje in dokumentacijo, v katerem bo na voljo vse gradivo o razvojnih priložnostih, ki jih nudijo našim krajem evropski programi.
Na predstavitvi, ki sta se je udeležila še tajnica združenja Mariabice Anselmi in svetovalec Marco Favento, so poudarili, da bo Evropski dom podpiral kulturno sodelovanje s Slovenijo in hrvaško Istro, a tudi z Zagrebom in Beogradom. Pobude Evropskega doma so važne tudi zato, ker omogočajo seznanitev mladih z manjšinsko problematiko, (dg)
Umestitev tehnične komisije za jadranski koridor
TRST - Včeraj se je sestala na umestitveni seji posebna deželna tehnična komisija, ki bo morala preučiti probleme jadranskega koridorja. V komisiji sta poleg elanov deželne uprave še profesorja Giacomo Borruso, Fabio Santorini. Komisija bo morala izdelati gradivo, ki bo skupno z gradivom ostalih zainteresiranih dežel bilo osnova za uresničitev potrebnih infrastruktur. V prvi fazi bo komisija pripravila gradivo, o katerem se bo v drugi fazi soočila z vsemi pristojnimi dejavniki.
Komisija je že določila prioritete, po katerih naj bi načrt jadranskega koridorja ovrednotil vlogo FJK kot vozlišča prometa med Severom in Jugom ter Vzhodom in Zahodom. V tem okviru je zato strateški interes FJK krepitev pristaniškega sistema in ureditev železniških povezav z be-netkami in Ljubljano, ki naj bi omogočile hitrejši promet. Dežela je z zadovoljstvom ugotovila, da je prav v zvezi s tem vprašanjem državna železniška služba oblikovala ustrezno tehnično komisijo.
Zadovoljstvo SSO
GORICA - Svet slovenskih organizacij je v tiskovnem sporočilu z veseljem vzel na znanje vest, da bo pri deželnem oddelku za šolstvo in za kulturo delovala služba za narodne in jezikovne manjšine. SSO opozarja, da si je že veC kot dve leti prizadeval za rešitev tega perečega vprašanja in to tudi v okviru deželne komisije, ki je bila ustanovljena na osnovi deželnega zakona št. 46 iz leta 1991 (deželni prispevki za slovensko manjšino).
Deželna komisija je v tozadevni resoluciji pozvala deželno vlado, da ustanovi zgoraj omenjeno službo za manjšine in da v zvezi s tem poskrbi za namestitev novega osebja.
predvsem znanstveno raziskovalno: njen poseg je torej ponudil odličen vpogled v doslej zbrano gradivo. Našteti podatki so utemeljeni, osnovani na pregledovanju raznih arhivov, slovenskega notranjega in pravosodnega ministrstva, Sove - Slovenske varnostne agencije. Nedostopna pa sta ključna arhiva, ki bi zbrane izsledke še dodatno utemeljila: dopise Ozne in vojnega sodišča pa hranijo v Beogradu oz. do osamosvojitve pri vojaškem sodi-šCu v Sarajevu.
Ob prihodu v Trst je jugoslovanska armada osvobodila mesto in dejansko zasedla slovenske etnične meje: ob postavitvi oblastnega aparata pa je bil njen namen tudi v širjenju ideje o socialistični revoluciji. V zavesti italijanskega prebivalstva se je ojačila torej "slovanska nevarnost”. Množične aretacije, ki so si sledile v dneh po zmagovitem prvem maju (bilo jih je veC tisoč) so imele kot poglavitni vzrok označbo krivde fašizma, v neposrednem pomenu besede. V zmedi tedanjega Časa je pri tem prišlo tudi do pomot, tako da so t.i. osebna obračunavanja sicer prisotna, a nikakor niso prevladujoči element. Na osnovi podatkov je bilo usmrčenih 582 oseb, med temi velika večina odraslih moških, veC kot 400 iz skupine "oboroženih osebkov”. Nemogoče je torej govoriti o genocidu, ki prizadene predvsem mlajše prebivalstvo. V fojbah pa je lahko prisotnih največ 423 trupel.
Da je ob tem še veliko odprtih vprašanj, dokazuje ne le tako množična prisotnost in pozorno zanimanje na predsinoCnjem srečanju, temveC tudi pestra in bogata razprava, ki bi se prav verjetno lahko še nadaljevala v noC.
Damiana Ota
GLOSA
Spet veter iracionalnosti in napadalnosti
Jože Pirjevec
Prejšnji teden je ruska Duma z združenimi glasovi komunistov pod vodstvom Zjuganova in fašistoidnih nacionalistov, katerim stoji na Čelu Žirinovski, proglasila, da je bila razpustitev Sovjetske zveze konec leta 1991 ilegalna. Slo je seveda za povsem de-magoško in deklarati-vno potezo, ki ne more vplivati na razmerja, kakor so se oblikovala v prostoru bivšega imperija, ki pa zgovorno kaže, v kakšni psihološki krizi je danes ruska politična elita in z njo ves narod. Rusi oddavnaj bolehajo za velikodržavnostj o, saj so prepričani, da so v vsem ogromnem evroa-zijskem prostoru, ki so ga v preteklosti obvladovali, edini državotvorni narod in jim s tem pripada pravica do nadvlade nad drugimi manjšimi narodi. Ni naključje, da stoji na začetku modernega ruskega jezika in zgodovinopisja, da ne rečem literature, Karam-zinovo monumentalno delo v osmih knjigah, ki ni posvečeno zgodovini ruskega naroda, temveč nosi zgovorni naslov "Istorija gosudarstva Rossijskogo”.
Sindrom velikodrža-vnosti, ki je izraz globokih pretresov neke družbe in s tem pravzaprav znak njene notranje razklanosti, seveda ni tipičen samo za Ruse. V današnjem svetu ga srečujemo tudi drugje, pri čemer je zanimivo opažati, kako se povsod pojavlja v podobnih oblikah in povsod raste iz simbioze populističnih in totalitarnih teženj. V svoji
zbeganosti, ki ga je povzročil propad starega reda, njegovih vrednot in gotovosti, široke ljudske množice očitno povsod rade prisluhnejo zapeljivcem kot sta Zjuganov in Žirinovski, ki so jih polna usta obljub, da je mogoCe na hitro razrešiti tegobe današnjega dne in se povrniti v mitične zlate Čase. Prvi politik te baze - Slobodan Miloševič - se je pravzaprav pojavil v Srbji, ki je v svojem velikodržavnem zagonu Rusiji v marsičem sorodna. Kot je ugotavljal pred kratkim moskovski kolega, simpatij Rusov za Srbe ni iskati toliko v skupnem slovanstvu in pravoslavju, kolikor prav v skupnem prepričanju, da so tako eni kot drugi državotvorni	”par
excellance” in v skupnem strahu pred ugotovitvijo, da morda vendarle ni tako.
Iste probleme je mogoCe opaziti danes tudi na Kitjaskem. V prime-
žu boja za nasledstvo, predvsem pa v vrtincu ogromnih ekonomsikh in socialnih preobrazb, si pekinški voditelji danes ne znajo pomagati drugače kot z obujanjem nacionalističnih čustev in z napadalno politiko do Tajvana, ki postaja iz ure v uro bolj nevarna. Sicer pa ni treba iti tako daleč za soočanje s podobnih sindromom. Kaj je namreč italijanska politika do Slovenije, Ce ne zapozneli in anahronistični odjek veliko državnih in imperialnih ambicij, ki jih je rimska vlada uresničila le v kratkem in sramotnem Času poznega fašizma. Toda'te sramote se danes nihče veC ne spominja, saj je tudi takoj po vojni italijanskemu narodu nihče ni znal oziroma hotel povsem razložiti. In tako je spet mogoCe, da prisostvujemo apologiji Mussolinija, pa ne samo v Časopisih, temveč tudi v nastopih, geslih in mišljenju populistiCno-dema-goških politikov, ki se ponujajo zbeganemu in neukemu ljudstvu kot rešitelji iz vseh zagat. Skratka, od firenškega do črnega in rumenega morja je v evroazijskem prostoru zavel veter iracionalnosti, napadalnosti in mitične zagledanosti vase, ki ne obeta nič dobrega. Vprašujem se, ali so evropski in ameriški politični vodilni sloji dovolj zreli, da bi razumeli potencialne nevarnosti tega velikodr-žavnega sindroma in ga znali s pravilnim ukrepanjem pravočasno tudi nevtralizirati.
KOROŠKA / ZELENI
Izid referenduma
v Švici pozitiven tudi za Avstrijo
Tereza Stojsič za ustavni člen o zaščiti narodnih manjšin
DUNAJ - Nedavna referendumska odločitev Švicarjev, da se v njihovo zvezno ustavo vključi določilo, da je država dolžna skrbeti za razvoj in ohranitev jezikovnih manjšin, je za manjšinsko govornico Zelenih v avstrijskem parlamentu Terezijo Stojsič (na fotografiji) »pomemben mejnik v evropski manjšinski politiki, ki vliva upanje tudi manjšinam v Avstriji«.
Odločitev Švicarjev za ustavno zagotovljeno jezikovno in kulturno pestrost in za aktivno ohranjevanje teh vrednot je za avstrijske Zelene samo še povod veC, da tudi Avstrija uresniči zahtevo po ustavnem določilu, v katerem se Republika Avstrija priznava k svoji zgodovinsko zrasli jezikovni, kulturni in etnični raznolikosti ter da bo to raznolikost v bodočnosti ne le ohranjevala, temveč krepila.
Predlog za tako ustavno določilo je v Avstriji v razpravi že nekaj mesecev, kot prva pa je tak ustavni ukrep predlagala Zveza slovenskih organizacij na Koroškem. Predlog ZSO, ki so ga medtem podprle tudi druge avstrijske manjšine (še posebej gradiščanski Hrvati), bo tudi predmet parlamentarnega »hearinga« danes na Dunaju, na katerega sta predsednika poslanskih klubov socialdemokratov in Ljudske stranke Peter Kostelka in Andreas Khol povabila predsednike in podpredsednike vseh narodnostnih sosvetev
pri Uradu zveznega kanclerja.
StojsiCeva je v tiskovni izjavi še napovedala, da se bodo Zeleni po »švicarskem vzrocu« zavzeli vsaj za jezikovni Člen v avstrijski ustavi, kajti sodobna manjšinska politika v Evropi bi morala pozitivno sprejeti jezikovne in kulturne razlike. »Šele ko bo večina prevzela in sprejela skrb za takšno raznolikost, bodo manjšinam sovražne sile izgubile svoj vpliv,« poudarja manjšinska govornica Zelenih in opozarja, da sta »stoletno sožitje in skupni razvoj ljudi ra-zližnih kultur, jezikov in ver Avstriji vtisnila svoj pečat«. Avstrija da bi morala na to bogastvo biti ponosna in to dejstvo ne le omeniti v vladnem sporazumu, temveč tudi v svoji ustavi.
Ivan Lukan
__STRUNJAN / OBLETNICA_
Spomin na otroke, ki so bili žrtve kazenske odprave fašistov
PIRAN - V Strunjanu, kraju med Izolo in Portorožem, kjer je tudi priznano zdravilišče za razna obolenja je bila v torek doživeta svečanost. Domačini so namreC želeli počastiti 50-letnico postavitve spomenika padlim v boju proti naci-fašizmu, predvsem pa 75-letnico fašističnega nasilja nad otroki.
Spominsko svečanost so organizirali bivši borci in družinski člani padlih, ob sodelovanju krajevnih oblasti ter slovenskih in italijanskih šol piranskega območja.
Bila je to priložnost, da mladi in starejši rodovi povedo to, kar je moralo istrsko ljudstvo preživeti, ker se je zoperstavilo premoči takratnih fašitiCnih oblasti, da je ostalo slovensko na tem območju.
Spomenik, ki so ga domačini postavili padlim, stoji sedaj sredi strunjanskega trga, skorajda na mestu, ki je bil pred 75 leti prizorišče nekaznovanega zločina fašitov nad otroci, ki so se na domačem travniku brezskrbno igrali.
Na ta dogodek, ki je bil samo nekak uvod v ustrahovalne akcije, požige in pobijanja smo morda v povojnem Času že malo pozabili. Bilo je 19. marca leta 1921, ko so se fašisti pojavljali v vsej Istri kot neizprosni gospodarji. Skozi Strunjan je takrat šla železniška proga in tistega usodnega dne so se z vlakom skozi ta kraj vozili fašisti na poti v Istro. Ko je vlak privozil v Strunjan so iz vagonov streljali. Zadeli so dva de-
PATRONAT INAC SVETUJE
Predčasna upokojitev
Določila zavarovalnega zavoda INPS
»Se vedno mi ni povsem jasno, kdaj se bom lahko upokojil, sedaj ko veljajo novi zakoni. Imam 50 let in v teku tega leta bom dopolnil 35-letni delovno dobo. Zaposlil sem se pri 15. letu in sem stalno delal. Imel sem dve krajši prekinitvi, vendar so mi priznali brezposelnost. Bom moral delati do 40 let prispevkov, ali se bom lahko upokojil pri 52. letu?« S.M.
Zakon o pokojninski reformi je zaCel veljati s 1. januarjem 1996. Zavarovanci, ki so v teku leta 1995 dopolnili 35 let delovne dobe, se lahko predčasno upokojijo (takoimenovana »anzia-nita«) kadarkoli, saj se ne upošteva minimalna starost, kot to določajo novi predpisi. Pri tem pa velja poudariti, da ne pridejo v poštev simbolični prispevki za obdobje brezposelnosti oziroma bolezenske odsotnosti.
Kdor pa bo dopolnil 35.letno zavarovalno dobo letos ali kdaj pozneje, mora
v tem prehodnem obdobju izpolnjevati nekoliko strožje pogoje. Možni sta dve opciji: vsaj 35 let plačanih prispevkov in dopolnitev 52. leta starosti (leta 1998 bo pravica dozorela pri 53. letu in leta 2006 komaj po dopolnjenem 57. letu); predvidena je upokojitev tudi pred 52. letom, vendar mora zavarovanec imeti vsaj 36 let prispevkov. Skrbstveni zavod INPS je v okrožnici pojasnil, da teh 36 let mora zaobjemati najmanj 35 let rednega odvisnega delovnega razmerja in v tem primeru se upoštevajo tudi morebitna obdobja brezposelnosti bolezenskega dopusta. Kdor dopolni polno 40-le-tno zavarovalno dobo, se lahko upokoji takoj, ne glede na starost.
Znano je, da mora zavarovanec ob uveljavitvi predčasne pokojnine prekiniti delovno razmerje. Te obveznosti pa mu ni treba spoštovati, če ne dela s polnim urnikom, ampak le part-ti-me. (ma) .
PISMA UREDNIŠTVU
Fernetiči: smetišče blizu vasi
Gozd, ki se nahaja pred mostom nad železnico blizu avtoporta na Fernetičih (državna cesta 202) in nasip v bližini naših bivališč so postali gnusna smetišnica.
Župani občin Repentabor in Trst, občinski odbori in sile javnega reda so danes pokazali popolno nezanimanje, kljub da so bili večkrat seznanjeni z nastalim položajem. Problem se lahko reši samo z javno Čistočo in morebitnimi globami.
Tudi del avtoceste, ki bi moral biti dokončan že pred dvema letoma, je postal javno smetišče.
Skupina naveliCavih družin iz Femetičev.
(Sledijo podpisi)
O delegaciji Trgovinske zbornice v ZR Jugoslaviji
Spoštovano uredništvo Glede na članek objavljen v Slovenskem glasu št. 43 z dne 14. marca
1996 o delegaciji Tržaške trgovinske zbornice v Zvezni republiki Jugoslaviji bi rad obvestil cenjenega gospoda novinarja, ki je članek pripravil, o nekaterih netočnostih v zvezi z mojo osebo in delegacijo na sploh.
Najprej bi svetoval naj se cenjeni gospod novinar dobro informira glede točne sestave delegacije, katere spisek dostavljam v prilogi, nato pa naj dobro pregleda njegove informacije o takozvanih ”eskage-zejevcih”ali "saftijevcih”, kajti podjetje Money Time International Srl iz Ronk ni nikoli delovalo v sklopu teh organizacij. Glede mojih osebnih izkušenj pa lahko brez nikakršnega problema izjavim, da sem bil zaposlen kot uradnik v začetku svoje kariere pri podjetjih v sklopu družbe Safti in da me te izkušnje niso prikrajšale v življenju, obratno, dobil sem dobro šolo za moje nadaljnje delo.
V vezi s tem, da smo se predstavili kot "Taljani” bi rad obvestil cenjenega gospoda novinarja, da kar
se mene tiCe sem se vedno predstavil kot Slovenec, pripadnik narodne manjšine v Italiji, čeprav predstavnik firme Money Time International Srl katere sedež je polnopravno v Italiji-
Glede vloge duhovnega vodje delegacije dr. Semena moram še dodati, da z njim nisel imel nobenega stika kajti, kot vsak drugi dober podjetnik, sem tudi sam raje iskal potencialne poslovne partnerje, ne pa duhovne pomoči.
Nazadnje bi rad svetoval uredništvu in sploh organizaciji, ki vodi Slovenski glas, naj se res bori za svobodne, demokratične, pluralistične volitve med Slovenci v Italiji, ne pa za popolno izginotje vseh slovenskih organizacij v zamejstvu, katere so bile ustanovljene v povojnem času, čeprav tudi one nosijo moralno krivdo za nastanek "časopisov” kot Slovenski glas in sličnih organizacij (beri Slovenska gospodarsko prosvetna skupnost).
S spoštovanjem
Davide Peric
cka, ki sta se igrala tam v bližini, pet pa huje ranili. Nihče ni bil kaznovan zaradi tega zločina, družine so ostale same s svojo bolečino in žalostjo. Imena dečkov, ki sta izgubila življenje so: Renato Braico in Dome-nico Bartole.
Vso to bolečino in žalost, pa tudi v spomin na čase, ko so fašisti divjali po Istri, so na torkovi svečanosti izpovedali govornika in mladi s petjem in recitacijami.
Med udeleženci je bila tudi zdravnica Pavla Jerina, ki je vodila partizansko bolnico ki je bila po njej tudi imenovana. Ker je bila na zdravljenju v Strunjanu, je želela sodelovati na svečanosti.
Neva Lukeš
Natečaj ZSKD za oblikovanje Zvezinega prapora
Natečaja se lahko udeležijo likovni ustvarjalci treh pokrajin Furlanije - Julijske krajine. Osnutke lahko avtorji pošljejo na sedeže ZSKD v Gorici (Ul. Malta 2, 34170 Gorica) v Trstu (ul. S. Francesco 20 -34133 Trst) in v Čedadu (ul. IX. Agosto, 8 - 33043 Čedad) najkasneje do 30. aprila 1996.
Osnutek ali osnutki (vsakdo lahko pošlje tudi več izdelkov, le da so označeni z drugačnim geslom) morajo odgovarjati naslednjim pogojem:
-	prapor naj upošteva zvezin znak; če ga ne, naj zabeleži razpoznavno značilnost našega prostora in manjšinskega življenja;
-	osnutki naj bodo označeni na hrbtni strani z geslom;
-	osnutkom naj avtorji priložijo zaprto kuverto z geslom na zunanji strani. Kuverta naj vsebuje osebne podatke avtorja z naslovom in telefonsko številko.
Vse osnutke bo pregledala sotro-kovna komisija, ki jo bo imenoval odbor ZSKD in javil sestavo tisku.
Izbran osnutek bo primerno nagrajen.
MESTNI PROMET / PO PONEDELJKOVEM HRUPNEM PROTESTU r ŽELEZARNA / S POMOČJO DEŽELNE UPRAVE n
Občina in trgovci še niso dosegli dogovora
Včeraj spet "spontana" manifestacija na nabrežju
Omejitev mestnega prometa Se dalje razdvaja Illyjevo upravo in trgovce, Čeprav so včerajšnji pogovori beležili korak naprej, tako da se na obzorju pojavljajo nekatere spremembe k planu, ki ga je izdelala Občina. Ce bodo združenja trgovcev sprejela, da bo Trst dobil pravni položaj turističnega mesta (v tem primeru bi trgovine lahko bile odprte tudi v ponedeljkih), je uprava pripravljena spremeniti prometne o-mejitve. Zapora naj bi trajala do 19.30 in ne do 20.30, v soboto pa le dopoldne ali popoldne, spremenili naj bi tudi "zemljevid" prepovedanih ulic.
Na srečanjih, ki se jih je udeležil tudi zastopnik SDGZ, vsekakor ni manjkalo slabe krvi in tudi polemičnega vzdušja, ki je v marsičem posledica ponedeljkove hrupne manifestacije nekaterih trgovskih združenj. Da nekateri trgovci,Se dalje vztrajajo na brezkompromisnih stališčih priča tudi včerajšnji protest, med katerim je nekaj desetin trgovcev za nekaj Časa spet oviralo promet na nabrežju. Organizatorji trdijo, da je Slo za spontano manifestacijo, Skoda le, da so jo v tisku napovedali dan prej. Zastopnik SDGZ Andrej Sik nam je vsekakor povedal, da so dokončno rešili vprašanje dovolilnic za obrtnike, za katere se elani slovenske stanovske organizacije lahko obrnejo na sedež združenja.
Zveza za okolje (Le-gambiente) seveda zagovarja ukrepe uprave in podčrtuje, da bo treba
VČERAJ PREDSTAVILI PODATKE ZA MAREC
Cene počasneje naraščajo
Ugotovitev odgovornih za statistični urad tržaške občine
Tudi včeraj je skupina trgovcev s protestom ovirala promet na nabrežju (f. KROMA)
posledice teh ukrepov uravnovešeno oceniti Sele Cez nekaj dni. Napeto vzdušje, ki se je v zadnjih dneh ustvarilo v mestu, žal ni novo in je v marsičem podobno vzdušju in reakcijam na ukrepe, ki jih je svojcas sprejel pokojni odbornik Ceccchini. To napeto vzdušje se je takrat, kot vemo, izrodilo v tragično dejanje.
Zveza za okolje je mnenja, da projekt Illyje-ve uprave ni nepopravljiv in ga je zato mogoče popraviti in vsebinsko dopolniti, ne pa ga radikalno spremeniti, kot želijo in zahtevajo nekateri. Naravovarstvena organizacija vabi vsekakor Občino, da se pri morebitnih popravkih in dopolnilih ne posvetuje samo s predstavniki trgovcev, a z vso pisano mestno skupnostjo.
Sindikat izboril potrdilo obvez
Lucchini bo speljal vse naložbe
Jeklarska grupa Lucchini, ki je avgusta lani kupila škedenjsko železarno in skupaj s traderskim podjetjem Bolmat ad hoc ustanovila družbo Servola, se je obvezala, da bo navezala tesnejši in trajen dialog s predstavniki sindikalnih organizacij, krona vsega pa naj bi bilo skupno preverjanje o prihodnosti tovarne, do katerega bo menda prišlo ob nastopu poletja. Naveza Bolmat-Lucchini bo na ta način skušala ugoditi zahtevi po najpopolnejsi preglednosti napovedanih naložb v okviru industrijskega načrta za razmah železarne, ki so jo že večkrat iznesli sindikalisti. Ti so v dogovoru z deželnim odbornikom za industrijo družbin izraz dobre volje povoljno ocenili in zdaj kajpak pričakujejo, da bodo besedam sledila dejanja.
Skratka, med včerajšnjim sestankom na odborništvu v ulici Trento je zastopstvo Lucchinijevega kolosa potolažilo glasnike železarjev in drugih uslužbencev pod Skednjem: »Vpis osemdesetih delovnih moči v
dopolnilno blagajno za tri mesece, ki so nam ga narekovale neugodne tržne razmere, je zgolj začasen ukrep, kajti vedeti morate, da odločno potrjujemo tako vsebinsko kakor operativno plat industrijskega projekta in voljo po njegovi speljavi.«
Kaj to pomeni? Napovedana izgradnja termoelektrarne ostaja zapisana kot strateško pomembna investicija, ki pa jo bo mogoče uresničiti šele takrat, ko bo ustanova Enel zares prešla v zasebne roke. Kakor je znano, bodo del proizvedene elektroe-nergije prodajali ravno Enelu, ki je zaenkrat Se državna last. Vendar Lucchini s pomočjo podjetja Acega že preverja razsežnosti morebitnih potrošniških niš. Z druge strani Bolmat in upravitelji Državnih železnic preverjajo možnost za ustanovitev družbe (Siderlog), ki naj bi upravljala terminal za razsute tovore, medtem ko bo na valjarno treba počakati vse dotlej, dokler ne bo proizvodnja v jeklarni prešla iz preizkusne v redno obratovalno fazo.	(dg)
Od začetka letošnjega leta je opazna upočasnitev naraščanja cen, kar vpliva na inflacijo, ki se je nekoliko umirila. Odgovoren za statistični urad pri tržaški občini Paolo Marass je na včerajšnji predstavitvi začasnih marčnih podatkov za Trst naglašal, da je ob prehodu v novo leto prišlo do inverzije tendence, kar pa seveda ne pomeni, da se cene ne višajo, temveč da naraščajo počasneje. Glede na februar so cene v Trstu narasle za 0,3, letni povišek pa znaša 5 ods.; februarski mesečni porast cen je dosegel 0,5, letni pa je bil 5,3 ods., tako je s statističnimi podatki podprto Ma-rassovo izvajanje.
Na osnovi izdelanih podatkov, ki niso dokončni, so marca najbolj narasli stroški za zdravstvene storitve (0, 6), gre za postavko, ki je v enoletnem
razdobju zabeležila najnižji porast (2, 7 ods.). Za pol odstotka so se v enem mesecu dvignili tudi stroški za prevoze in oblacila-obutev. Pri vrsti postavk pa sploh niso zabeležili sprememb. V enem letu sta se zelo občutno zvišali postavki, ki se nanašata na stroške za pohištvo in hišno opremo (7 ods.) in pa za stanovanje, vodo, elektriko in ogrevanje (6,1 ods.). Vrsta pomembnih postavk (nakupi oblačil in obutve in pa hrane) pa se je dvignila vsaj za pet odstotkov.
V Trstu so podatke za marec predstavili prvi (z Benetkami) med vzorčnimi mesti, Cez približno 20 dni bodo po izračunu Istata znani vsedržavni podatki. Tržaški porast, je bilo rečeno, je navadno višji od vsedržavnega povprečja, kar je skupna značilnost severnoitalijanskega območja.
APRILSKE VOLITVE
Kandidati Prodijeve Oljke snujejo volilno kampanjo
V volilnem "štabu" Prodijeve Oljke v Ul.Fo-scolo je v teh dneh vse živo. Številni aktivisti (vsi delajo brezplačno) pripravljajo vse potrebno za volitve, kandidati Fulvio Camerini, Paolo Rumiz in Orazio Bobbio pa, skupno s sodelavci, snujejo predvolilno strategijo in seveda razne pobude ter manifestacije, ki jih bodo izpeljali do petka, 18.aprila, ko se bo uradno končala volilna kampanja. Široka delegacija krajevne Oljke se bo udeležila sobotne in nedeljske vsedržavne skupSCine Pro-
rHievih ndhnrnv ki hn v
Milanu.
Ljudska stranka prireja danes ob IS.uri na svojem sedežu v Ul.S.Giovanni 5 srečanje o kočljivih vprašanjih mestnega trgovskega sektorja. Govorili bodo med drugim podpredsednik DeZele Degano, občinski odbornik Neri, predsednica Zveze potrošnikov Nemez in ravnatelj deželnega oddelka za trgovino Richetti.
Tržaška Severna liga pa obvešča, da se bodo krajevni Bossijevi pristaši v nedeljo množično udeležili nedeljskega shoda v Pontidi, kjer bodo »krstili ustavo severne Italije«.
ŽELEZARNA / PRI ČIŠČENJU SICER UGASLEGA PLAV2A
Delavec težje poškodovan
Niti se še ni polegel tragični odmev po predvčerajšnji nesreči pri delu, ki je terjala življenje 45-letnega uslužbenca Acega Maria Ur-zana (njegov delovni tovariš, 25-letni Davide Apollonio, se je udaril v obraz in si zlorab zapestje), ko je prišla vest o novi nezgodi, tokrat iz Skedenjske železarne. Žrtev je 50-letni Luciano Bencich, ki si je poškodoval vretence ra se bo moral zdraviti poldrugi mesec.
Bencich je bil zaposlen pri čiščenju nekega ugaslega plavža, ko naj bi se od stene plavža odtrgal velik kos ko-vme. Kovina ga sicer ni zadela neposredno, pri padcu ua tla pa se je razletela, a eden od drobcev mu je priletel v trebuh. Bencich je odskočil, pri Čemer je padel na hrbet in se moCno udaril. Prav udarec naj bi bil povzročil poškodbo. Tovarniški svet železarne je zahteval takojšen sestanek z odgovornimi za varnost v podjetju.
Medtem so se pri Acega odločili, da pregledajo vse
električne drogove, podobne tistemu, ki je zakrivil Urzanovo smrt. Doslej so sicer že imeli težave z drogovi, vendar so bili drugačne vrste in so jih v glavnem že odstranili. Nikoli pa niso imeli nevšečnosti z železnimi električnimi drogovi: kaže, da gre sploh za prvi primer v Italiji. Zaenkrat niso še ugotovili, zakaj ga je rja na spodnjem delu povsem razjedla: domnevajo, da je rjo pospešila bližina morja, torej razpršene kapljice slane vode, ki jih nanaša veter. Drugi omenjajo bližino železniške proge, spet tretji galvansko elektriko. Na vsak način bodo droge natančno pregledali, posebno na barkovljan-skem področju. V mestu jih je okrog 10 tisoč, nekateri so stari tudi 70 let in so v odličnem stanju.
O smrti Maria Urzana je spregovoril tudi občinski svetovalec SKP Jacopo Ve-nier, ki je nesrečneža tudi osebno poznal. Venier pravi, da se Urzan ni nikoli
sprijaznil z nenakšno pasivno vlogo, temveč je bil prepričan, da je njegova dolžnost, da kot protagonist sodeluje pri delu v podjetju in v mestu. Venier pravi še, da je morda res tako hotela usoda, vendar dodaja, da bi v mestu ob morju lahko kdo pomislil, da rja razjeda kovine.
Na vsak način je naša dežela na žalostni lestvici nesreč pri delu med prvimi v Italiji (pred njo so samo Ligurija, Dolina Aosta, Um-
brija in Tridentinska-Južna Tiroska). Na 100 zaposlenih so v zadnjih dveh letih v industrijskem sektorju prijavili 37,9 nesreC (vsedržavno poprečje je 26,1). Ranjencev je bilo skupno 54,765, smrtnih žrtev 82, torej ena smrtna žrtev vsakih devet dni. Poleg osebnih in družinskih tragedij (ne gre samo za smrtne žrtve, pomislimo tudi na hude invalide), to predstavlja zelo veliko breme za družbo (več kot 40 tisoC milijard lir na leto).
Tudi delegacija iz našega mesta na manifestaciji proti mafiji
Združenje »Libera«, v katerega je včlanjeno vec kot 500 krajevnih in vsedržavnih skupin, ki se zavzemajo za boj proti vsaki obliki mafije, je pobudnik celodnevne manifestacije v Rimu, kjer bodo počastili spomin na žrtve tega družbenega zla. Pobudo bodo vsako leto ponovili v drugem mestu, in sicer istega dne, 21. marca, torej na prvi dan pomladi, kar ima simboličen pomen.
Referent združenja »Libera« v naši deželi je skupnost San Martino al Čampo, ki jo je pred 25 leti ustanovil duhovnik Mario Vatta in ki je v Rim poslala svojo delegacijo. Kdor bi želel sodelovati pri bodočih pobudah, se lahko oglasi na sedeZu skupnosti v Ul. Gregorutti 2 (tel. 040-774186, tel./fax 040-775497) od ponedeljka do petka (9.00-13.00, 15.30-19.30).
Srečanje glasbenih šol
Danes popoldne, tih ITT uri, bo v dvorani Prosvetnega doma na Opčinah tretje od letošnjih štirih predvidenih SreCanj glasbenih šol Primorske, tokrat v organizaciji glasbene šole GM iz Trsta. Predstavili se bodo gojenci za klavir, eboo, fagot, tolkala in harmoniko glasbenih Sol iz Ajdovščine, Glasbene matice iz Gorice, šole Centra "Emil Komel” iz Gorice, Idrije, Izole, Kopra in Pirana, Nove Gorice, Postojne, Sežane, Tolmina in Glasbene matice iz Trsta, kot gostje pa iz glasbenih Sol iz Cerknice in Vrhnike. Skupaj bo na programu kar 38 točk. Glasbena šola GM bo zastopana z dvema pianistoma, tremi harmonikarji in enim trobentistom. Srečanje glasbenih Sol na Opčinah je s sponsorstvom omogočila Zadružna kraška banka na Opčinah.
NOVICE
Priprave Kmečke zveze na občni zbor
Drevi ob 20.30 se sestane glavni svet Kmečke zveze. Tokrat bo seja skoraj izključno posvečena pripravam na občni zbor organizacije, ki bo v nedeljo, 31. marca v Prosvetnem domu na Opčinah.
Milje: skupščina SKP in hud razkol v DSL
Nezaupnica miljskemu županu Sergiu Milu je, mimo vseh polemik, povzročila tudi razkol v krajevni Demokratični stranki levice. Člani sekcij-skega vodstva Giovanni Chessa, Tullio Morgutti, Giorgio Marži in Fulvio Vallon (slednji je tudi občinski svetovalec, ni pa podpisal nezaupnice) so se distancirali od pobudnikov te politične akcije in izrazili upanje v dialog, ki bi preprečil razpust občinskega sveta.
Stranka komunistične prenove pa vabi člane in somišljenike na jutrišnjo skupščino (ob 17.uri na strankinem sedežu v Miljah), na kateri bodo obsodili tolpo neodgovornih, takole piše v vabilu, ki poriva Občino v politični in upravni propad. Skupščino bosta uvedla pokrajinski tajnik Giorgio Canciani in sekcijski sekretar Diego Apostoli.
Msgr. Marino Oualizza v Časnikarskem krožku
V okviru srečanj »Trst-Videm dve mesti-dve zgodovini« bo danes ob 18. uri predaval v Časnikarskem krožku na Korzu 13 v Trstu msgr. Marino Qualizza, ravnatelj Inštituta za verske znanosti v Vidmu in odgovorni urednik glasila Dom. Tema njegove razprave bo Cerkev in družba v Furlaniji.
ŠOLSTVO / PODATKI
Vpisi v pve razrede višjih srednjih šol
Največ vpisov na znanstvenem liceju
V prvih razredih slovenskih višjih srednjih Sol bo v prihodnjem šolskem letu sedelo nekaj manj dijakov kot v letošnjem. Tako izhaja iz pregleda vpisov na višje srednje šole. V februarskem roku se je odločilo, da bo po dokončanem obveznem šolanju nadaljevalo študij na višjih šolah 148 dijakov, medtem kot jih letos obiskuje prve razrede 156.
Tudi letos se je največ dijakov (veC kot ena tretjina) odločila za znanstveni licej Franceta Prešerna. Lani je najveC »realcanov« izbralo jezikoslovno smer, letos pa je bila najbolj privlačna klasična znanstvena smer: zanjo se je odločilo 27 dijakov.
Mnogo manjše je bilo zanimanje za klasični licej. Na tej šoli beležijo le tri vpise. Sola torej tvega, da izgubi prvi razred (ali točneje: 4. višjo gimnazijo). Ravnatelj Tomaž Simčič meni, da ni v tem pogledu še nič odločenega. V prejšnjih letih so tudi na drugih šolah beležili podobno nizke vpise, a je naknadno število vpisanih vendarle toliko naraslo, da so šole obdržale prvi razred.
Na trgovskem tehničnem zavodu Žige Zoisa so zabeležili zadovoljiv vpis tako na oddelku za knjigovodje kot tudi na oddelku za geometre (35 vpisanih na prvem, 11 na drugem). Lanska »kriza« vpisov se torej ni ponovila.
Na pedagoški licej A. M. Slomška se je vpisalo 18 dijakov. Med vpisanimi je tudi dijakinja iz Slovenije. Prav v zve-
zi z vpisi dijakov iz Slovenije je treba podčrtati, da so se v prejšnjih letih vpisovali tudi ob koncu pouka. Zato je povsem možno, da se bo število vpisanih na slovenske višje srednje šole (ne le na pedagoški licej) do septembra še povečalo.
Rahlo se je znižalo šte-
vilo vpisov na poklicni zavod Jožefa Stefana. Med 29 vpisanimi jih je 12 izbralo oddelek tehnikov elekricne in elektronske industrije, 9 jih bo sedelo v prvem razredu oddelka tehnikov orodne mehanike, 8 pa jih je izbralo oddelek bioloških in kemijskih tehnikov.
VIŠJA SREDNJA SOLA	1996/97 1. r.	1995/96 l.r.
Znanstveni licej F. Prešeran	52	62
Klasični licej F. Prešerna	3	10
Trgovski tehn. zavod Z. Zoisa	35	25
Oddelek za geometre	1	8
Pedagoški licej A. M. Slomška	18	15
Poklicni zavod J. Stefana	29	36
SKUPNO	148	156
IZUMI / PRI PADRICAH
Kozmična očala nove maže in »super« penicilin
Rodno deb Centra za raziskave
Kozmična očala, nova maža za hitrejše in predvsem estetsko bolj učinkovito celjenje ran ter nov naCin pridobivanja penicilina - toliko novosti je v zadnjih časih izšlo iz laboratorijev padriškega Centra za znanstvene in tehnološke raziskave.
Kozmična očala je med svojim bivanjem v vesolju na ruski vesoljski postaji Mir uporabljal astronavt Sergej Andrejev. Gre za nov tip naočnikov, nekakšen teleskop iz silicija, s pomočjo katerega so zaceli raziskavo o pojavu svetlobnih bliskov, kakršne zaznavajo vesoljci med svojimi poleti. Sedaj bodo ta preizkušena oCala pregledali pri družbi za mednarodno sodelovanje med Italijo in Rusijo na vesoljskem področju.
Novo mažo za hitrejše celjenje ran so izdelali v laboratorijih podjetja Poly-tech. Medtem ko so dosedanje maže temeljile na oljnati osnovi, pa nova uporablja predvsem vodo, zaradi Cesar jo koža tudi lažje sprejme in se zato tudi prej zaceli, sta ob položitvi patenta zatrdili izumiteljici Antonella Flaiba-ni in Valentina Gombač.
V mednarodnem Centru za genetsko inženirstvo in biotehnologijo pa so izumili nov način pridobivanja penicilina. Pri tem so uporabili nov tip kvasa, s pomočjo katerega lahko pridobijo od pet- do desetkrat večjo količino penicilina. Patent tega izuma sta vložila raziskovalca C ari o Bruschi in Goran Ljubijankic.
GOETHE-INSTITUT / PROTESTI
V mestu ima posebno in važno vlogo
Vškednju razstava del Marte Werk-Volk
Jutri bo v društveni dvorani KD Ivan Grbec v Skednju retrospektivna slikarska razstava del škedenjske umetnice Marte Werk-Volk, ki smo jo, na žalost pred nekaj meseci za vedno izgubili. Na prireditvi bo sodeloval tudi ženski pevski zbor, ki ga vodi Boža Hrvatic. Pokojna Marta je bila namreč med ustanoviteljicami zbora, ki ga je nekaj Časa tudi vodila. O njenih slikarskih stvaritvah bo na razstavi spregovorila umetnostna izvedenka prof. Jasna Merku.	^ ^
____KONCERT / OPENSKA GLASBENA SREČANJA_
Čembalo in baročna viola
V znamenju prijaznih in intimnih zvokov čembala in baročne viole ter v dvorani, okrašena s prelepimi perzijskimi preprogami, je bil v nedeljo 17. marca na vrsti prvi koncert iz pomladanskega niza Openskih glasbenih srečanj, ki jih prireja kulturno društvo Tabor. Program, ki sta ga oblikovala mlada tržaška poustvarjalca Valentina Longo (čembalo) in Paolo Cannarella (viola) je obsegal skoraj povsem izvirna dela za to posebno instrumentalno zasedbo od zgodnjega baroka do zgodnjega klasičnega repertoarja iz francoske, nemške in italijanske glasbene literature. Oba glasbenika se, po dokončanih študijah na tržaškem konservatoriju, posebej posvečata raziskovanju in poglabljanju izvajalske prakse stare glasbe. Koncert, ki mu je prisostvovalo lepo število poslušalcev, je bil nedvomno privlačen glasbeni dogodek, kljub nekaterim into-nančnim in zvočnim negotovostim, ki so pri izvajanju na originalnih instrumentih precej značilne.
BARKOVLJE / STARŽI SKUPAJ
Skrb za otroke
V soboto je bil v prostorih Pomorskega kluba Sirena v Barko vijah izredno prijeten večer. Protagonist veCera je bila skupina »Starši skupaj«, ki se je prvič uradno predstavila naši javnosti in opozorila na probleme, ki jih imajo družine z otroki s posebnimi problemi, pa so jih morale dolgo reševati same, brez vsakršne zunanje pomoči.
Sedaj je pomoC prišla. Naša javnost je seznanjena z dejstvom, da imamo med seboj skupino staršev, ki žele pomagati svojim otrokom, pa tudi opozoriti vse tiste, ki so za to odgovorni, da ta problem obstaja in da ga je treba zaCeti reševati.
O delu skupine smo v dnevniku že poročali, ko smo obiskali sedež Slovenske socio-
psihopedagoške službe, kjer se starši, vključeni v omenjeno skupino, zbirajo.
Tokrat so pripravili ob nekaj priložnostnih besedah, ki jih je povedala Loredana Gec, razstavo izdelkov, ki jih je s pomočjo staršev (med temi Barbare Cok) prikazala psihologinja Nada Berce. Gre za bogato izbiro raznih ročnih izdelkov, od torbic, lesenih figuric, do mošnjičkov za dišave, rut, kravat in dugih spominkov, ki so jih mnogi udeleženci večera tudi kupili v prepričanju, da pomagajo tako skupini s tako plemenitimi željami in cilji.
Večer je obsegal nastop vokalno-instru-mentalne skupine No-mos, ki je na začetku leta 1992 štela štiri člane, sedaj jih ima pet: basista Alda Žer-
jala, flavtista Federica Brumata, klarinetista Stelia Lubiano, fagotista Aljošo Tavčarja in pianista Aljošo Saksido.
Skupina, ki redno vadi v prostorih Slovenskega kulturnega društva Ivan Grbec v Skednju, se je predstavila z bogatim programom opernih arij, pa tudi skladb za pihalni trio; zaključila pa je nastop z izvedbo treh priljubljenih slovenskih narodnih pesmi.
VeCera so se udeležili starši otrok s posebnimi potrebami, pa tudi mnogi prijatelji, ki si želijo, da bi skupina okrepila svoje delovanje, da pa bi lahko pri tem računala ne samo na našo pomoč in solidarnost, temveC tudi na pomoč s strani odgovornih krogov.
Neva Lukeš
_____TEČAJ / SLOVENSKA PROSVETA
Plesno gibalna soočenja
Vabilu na tečaj se je odzvalo precej mladih navdušencev
Pretekli konec tedna je Slovenska prosveta v svojih prostorih priredila zanimiv teCaj z naslovom »Plesno gibalna soočanja«. Vabilo na teCaj s tako nenavadnim naslovom je bilo že nekaj Časa prej objavljeno v našem časopisu in je pri marsikom vzbudilo zanimanje in radovednost. Nekateri, večinoma mladi, so se na vabilo tudi odzvali in z nestrpnostjo pričakovali, kaj se bo v petih urah nenavadnega tečaja pravzaprav dogajalo.
Mladi voditeljici tečaja, Helena Biffio iz Ilirske Bistrice in Barbara Brinovec iz Ljubljane sta udeležencem zato najprej na kratko predstavili, kaj se bo med »plesno gibalnimi soočanji« dogajalo: nekaj časa bodo tečajniki posvetili sebi, odkrivanju lastnega telesa,
okolja, ki jih obdaja, razmerja med sabo in drugimi, ostalo pa sprostitvi in razvedritvi ob ritmu in glasbi. Marsikdo je bil pri tem skeptičen, češ, nekaj so teoretične napovedi, drugo pa praksa! Vendar pa so pozneje vsi z zadovoljstvom ugotovili, da so bile vaje ne samo koristne, pač pa tudi zabavne.
Prvi del obeh srečanj je vodila Helena Biffio: predstavila je celo vrsto vaj in igric, ki so udeležencem pomagale, da so se razgibali, istočasno pa se med seboj spoznali, tako da so na zelo preproste načine komunicirali preko gibov. Nekatere izmed teh vaj so bile tudi zabavne in so udeležence kar navdušile. Drugi del, ki ga je vodila Barbara Brinovec, pa je bil bolj osredotočen na plesu. Udeleženci so se
naučili nekaj osnovnih gibov oziroma vaj baleta in modernega plesa, potem pa so se naučili in tudi sami oblikovali kratko koreografijo.
To, kar je bilo udeležencem posebno všeč pri vsem tem je, da pri izvajanju teh »soočanj« ni bilo nikakršne prisile, ki bi vzbujala zadrego ali sram, vsakdo se je pač potrudil in po svojih močeh sodeloval.
Vladalo je zelo sproščeno vzdušje, ki sta ga pomagali ustvariti predvsem zelo prijazni in komunikativni voditeljici. Tečaj je bil zanimiv in navdušujoč prav zaradi tega originalnega pristopa do plesa, ki je postavljal v ospredje posameznikovo osebnost. Ples je postal sredstvo komunikacije telesa s sočlovekom in okoljem.
Breda SusiC
Danes bo izrečena nepričakovana in grenka odločitev o zaprtju Goethe-Instituta, ki ima svoj sedež v Ul. Coroneo 15; novica je v prejšnjih dneh prišla popolnoma nepričakovano, čeprav so uslužbenci vedeh že pred meseci, da namerava vodstvo ustanove zapreti eno od sedmih italijanskih podružnic. Krajevno ravnateljstvo ustanove se je obrnilo na predstavnike oblasti, pa tudi na občane in člane, da izrazijo svoje ogorčenje glede take odločitve nemškemu zunanjemu ministrstvu in glavni direkciji ustanove.
Poziv je naletel na plodna tla, saj so na tržaškem sedežu že prejeli več protestnih faxov. »Odločno protestiramo proti odločitvi, da bi zaprh Goethe Institut v Trstu - je zapisano v brzojavki, ki jo je Zveza slovenskih kulturnih društev odposlala nemškemu zunanjemu ministru Klausu Kinklu«; ZSKD v brzojavki nadalje poudarja, da »ta ustanova odigrava v našem mestu pomembno in posebno vlogo ne le v kulturnem, temveč tudi v gospodarskem življenju«.
Deželna svetovalska skupina SKP pa je vložila vprašanje predsedniku deželnega odbora; v njem med drugim poudarja, da vest o zaprtju instituta preseneča tudi zaradi dobrih odnosov med Deželo in Bavarsko, zaradi česar se z obžalovanjem opaža, da je prav tržaški sedež prvi od sedmih, ki ga bodo zaprli; SKP tudi ugotavlja, da kulturni institut dela čast mestu in da je prepotrebna povezava s kulturo držav germanskega jezika ter važna opora za študije Tržaške in Videmske univerze. SKP zato poziva predsednika Dežele, da bi izkoristil svoje dobre odnose z Bavarsko in posegel za preklic take odločitve. Indipendentistič-no gibanje Svobodni sever pa v tiskovnem poročilu pravi, da je nameravano zaprtje instituta še en dokaz o polomu starih in novih vodstvenih razredov, ki so upravljale in še upravljajo Trst.
SMOSE dexz
Slovenska kulturno gospodarska zveza
SLOVENSKI n^rsrtSiks 20/11
vabijo jutri, 22. t. m., ob 20.30
v Gregorčičevo dvorano (Ul. Sv. Frančiška 20)
na predstavitev knjige Miroslava Košute
“ NA HRBTU HVALA66
(kulturno politični članki in govori) Izdano ob avtorjevi 60-letnici
Slovensko Stalno Gledališče
Bratko Kreft
f/tJHrJ/hs/ff /lomedija/iti
Režija: ZVONE ŠEDLBAUER
Danes, 21. t. m., ob 16. uri ABONMA RED G
KD I. GRUDEN iz Nabrežine
vabi vse ljubitelje dramske umetnosti na ogled veseloigre
KeroiA © tfaujotu
v izvedbi dramske sekcije KD Kraški dom iz Repentabra
Predstava bo jutri, 22. t. m.,
ob 20.30 v župnijski dvorani v Nabrežini
SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST vabi elane in prijatelje na večer videofilmov
MOJA GRUPA NA IZLETU
Posnetke z izletov na Ankogel, v Gradež, Idrijo in po tržaški okolici bo pokazal SERGIO ZOCH
Danes, 21. t. m., v Gregorčičevi dvorani, z začetkom ob 20.30
VCERAJ-DANES
Danes, ČETRTEK,
21.	marca 1996
NIKO
Sonce vzide ob 6.04 in zatone ob 18.20 - Dolžina dneva 12.16 - Luna vzide ob 7.38 in zatone ob 21.55.
Jutri, PETEK,
22.	marca 1996
LEA
VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 11,8 stopinje, zračni tlak 1013,9 mb ustaljen, veter 7 km na uro severovzhodnik, vlaga 38-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 8,6 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Tommaso Cavalieri, Stefan Milovanovič, Benedetta Percat, Davide Veronese, Erdal Sengul.
UMRLI SO: 95-letna Ines Strizzul, 61-letni Giovanni Casseler, 87-letna Giuseppi-na Balbi, 68-letni Ezio Co-stantin, 83-letna Maria Mil-1°, 71-letna Lotita Struchel, 51-letni Luciano Lombardo, 83-letni Tullio Parenzan, 88-letna Rosa Maiore, 74-letna Maria Bani, 71-letni Argio Babic; 91-letna Aure-lia Baschiera, 82-letna Maria Luisa VValmarin, 95-let-na Filomena Rovis, 84-letni Renato Pieri.
I ; LEKABNE
Od PONEDELJKA, 18., do NEDELJE, 23. marca 1996
Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30
Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Trg Ospedale 8 (tel. 767391), Ul. Mascagni 2 (tel. 820002), Lungomare Venezia 3 - Milje (tel. 274998).
OPČINE - ProseSka ulica 3 (tel. 215170 - samo po telefonu za najnujnejše prime-
Lekarne odprte od 19.30 do 20.30
Trg Ospedale 8, Ul. Mascagni 2, Trg Unita 4, Lungomare Venezia 3 (Milje).
OPČINE - Proseška ulica 3 (tel. 215170) - samo po telefonu za najnujnejše prime-
NOCNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Ul. Combi 17 (tel. 302800).
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -
TELEVITA
Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel.
573012.
Zdravstvena dežurna služba
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Hitra pomoč tel. 118.
Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111.
KINO
ARISTON - Dvorana rezervirana. Jutri ob 21.30 (premiera) »Casino«, r. Martin Scorsese, i. Sharon Stone, Robert De Niro, Joe Pešci.
EKCELSIOR - 17.15, 18.55, 20.35, 22.15 »Silen-zio si nasce«, i. Sergio Ca-stellitto, Paolo Rossi.
EKCELSIOR AZZURRA -
16.00,	18.00, 20.00, 22.00 »I soliti sospetti«, i. Gabriel Byrne.
AMBASCIATORI
17.00,	19.30, 22.00 »Ragio-ne e sentimente«, i. Emma Thompson, Hugh Grant.
NAZIONALE 1 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Get shorty«, i. John Travolta, Gene Hackman.
NAZIONALE 2 - 16.00,
18.00,	20.05, 22.15 »Dead man walking - Condannato a morte«, i. Susan Saran-don, Sean Penn, Tim Rob-bins.
NAZIONALE 3 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Ju-manji«, i. Robin VVilliams.
NAZIONALE 4 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.10 »Dracula morto e contento« r. Met Brooks, i. Leslie Nielsen.
MIGNON - 16.00 - 22.00 »II colpo delVano«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom.
CAPITOL - 16.15, 18.10, 20.10, 22.10 »Va dove ti
porta il cuore«, r. Cristina Comencini, i. Virna Lisi, Margherita Buy.
ALCIONE - 18.30, 20.15, 22.00 »I laureati«, i. Gian-marco Tognazzi, Maria Gra-zia Cucinotta, Alessandro Haber.
LUMIERE - 18.00, 21.00 »Heat - La sfida«, i. Al Padno, Robert De Niro. Zadnji dan.
J PRIREDITVE
GLASBENA MATICA TRST - Sola M. Kogoj vabi danes, 21. t. m., ob 17. uri v Prosvetni dom na Opčinah na nastop v okviru Srečanja glasbenih šol Primorske. Vabljeni!
KROŽEK ISTRIA in Klub istrskih študentov vabita danes, 21. t. m., ob 20.30 v Dijaški dom S. Kosovela na ogled videoposnetkov o istrski stvarnosti. Na srečanju, ki ga bo uvedel Vanja Markovič, bodo sodelovali Gianfranco Sodomaco, Fa-brizio Stefanini ter avtorja videoposnetkov.
KD LIPA iz Bazovice vabi jutri, 22. t. m., ob 20.30 v Bazovski dom na predstavitev knjige prof. Jožeta Pirjevca “JUGOSLAVIJA 1918-1992 - nastanek, razvoj in razpad Karadjordevičeve in Titove Jugoslavije". O knjigi bo spregovoril avtor sam. Toplo vabljeni!
KD L GRBEC - Skedenj-ska ul. 124 MARTA WERK-VOLK retrospektivna slikarska razstava. Vljudno ste vabljeni na odprtje razstave, ki bo jutri, 22. t. m., ob 20. uri. Nastopil bo ženski pevski zbor I. Grbec pod vodstvom Bože Hrvatič. O Marti VVerk bo spregovorila prof. Jasna Merku.
SKLAD MITJA CUK vabi na dobrodelni koncert. Nastopa pianist MIRAN DEVETAK v petek, 22. t. m., ob 20. uri v Prosvetnem domu na Opčinah.
KD S.ŠKAMPERLE, Vr-delska cesta 7 - Trst vabi na TOMBOLO OB NASTOPU POMLADI.V petek, 22.t.m., ob 20.30 v društvenih prostorih. Številke bo izkliceval Aljoša Žerjal ob zvokih harmonike. Bogate nagrade bodo usklajene z razpoloženem. Kartele lahko rezervirate v večernih urah na tel. St. 572595 ali 773752.
KD F.VENTURINI od Domja - gostovanje SKD Primorec iz Trebč z nastopom dramske skupine s spevoigro ŽABJI KRALJ. Režija Boža Hrvatič, glasba Fulvio Jurinčic v soboto, 23. t. m., ob 20. uri v Kulturnem centru A. U. Miro pri Domju.Vabljeni!
V SOBOTO, 23. t. m. bo gost Slovenskega kulturnega kluba Prešernov nagrajenec, pesnik Veno Taufer. Predstavila ga bo pesnica prof. Irena Žerjal, gledališka skupina SKK bo pripravila recital pesmi in odlomkov iz drame Odisej in njegov sin. Začetek ob 18.30.
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV in DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE prisrčno vabita na koncert mednarodne pevske revije PIR-MORSKA POJE ’96. Nastopajo: slovenski lovski pevski zbor Doberdob, oktet Bača iz Podbrda, mešani pevski zbor KPD Bazovica z Reke, mešani pevski zbor Standrež, mešani pevski zbor Primorje iz Ajdovščine, moški peski zbor Provox iz Nove Gorice v soboto, 23. t. m., ob 20.30 v gledališču Verdi v Miljah.
KD KRAŠKI DOM vabi v soboto, 23. t. m., ob 20.30 v prostore Kulturnega doma na Colu na ogled posnetkov o Kraški ohceti, javarstvu in lanski odprti meji.
ARS NOVA vabi na koncert ansambla JOŽETA BURNIKA .Humor, show, narodno zabavno vzdušje in ... NADJA FABRIS, ki bo v
LESTVE
V5EH VRST:
ZA DOM IN OBRT
zanimive cene
3rac
Trst
Ul. San DHno. 38 tel. 54398 Fax 35DI5D
nedeljo, 24. t. m. s pričetkom ob 18. uri v športno kulturnem centru v ZGONIKU. Sodelujeta: ROŽE MIKI, Nabrežina Trg, Gostilna-Pizzeria GUŠTIN v Zgoniku (pri Pauli in Tamari).
ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV vabi na revijo otroških in mladinskih zborov PESEM MLADIH 1996, ki bo v nedeljo, 24. t. m., ob 16. uri v Kulturnem domu v Trstu.
PRIMORSKA POJE ’96 -ZSKD in KD Kraški dom vabita na koncert, ki bo v nedeljo, 24. t. m., ob 17. uri v Domu A. Bubniča na Colu. Nastopili bodo moški pevski zbor Sotočje iz Nove Gorice, MePZ Slavec-Slovenec, moški pevski zbor Košana, Zbor volčanskih deklet, kvi-tet Sumus iz Ajdovščine, oktet Vrtnica iz Nove Gori-
DRUSTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV, Do-
nizettijeva 3 - Trst vabi v okviru niza štirih predavanj uglednih slovenskih zgodovinarjev s skupnim naslo-
vom IZBRANA POGLAVJA IZ SLOVENSKEGA ZGODOVINOPISJA O LETU 1945 bo v ponedeljek, 25. t.m., ob 20.30 drugo predavanje, ki ga bo imel dr. Dušan Biber iz Ljubljane z naslovom ZA KULISAMI TRŽAŠKE KRIZE 1945. Naslednji predavanji bosta imela: 29. aprila: mag. Boris Mlakar - Nasprotniki partizanstva ob koncu vojne , 6. maja: dr. Tamara Pečar Griesser - Katoliška cerkev ob koncu II. svetovne vojne. Vljudno vabljeni!
V PONEDELJEK, 1. aprila, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu bo nastopil zbor J. Gallus pod vodstvom Janka Bana.
SKD SLAVEC RIC-
MANJE-LOG vabi na ponovitev domačega večera z veseloigro »Kam smo prsle« v režiji Tatjane Turko, jutri, 22. t. m., ob 20.30 v Kulturnem domu v Ricmanjih.
n_____________IZLETI
KLUB PRIJATELJSVA in VINCENCI JE V A KONFERENCA iz Trsta prirejata v soboto, 13. aprila namesto v soboto, 23. t. m. izlet v Poreč, Rovinj in Buje. Vpisovanje do 10.aprila v trgovini Fortunato, Ul. Paganini 2, kjer boste dobili program in navodila.
KRUT prireja trodnevni izlet v Genovo od 21. do 23. aprila na mednarondno razstavo cvetja in okrasnih rastlin Euroflora. Vpisovanja in informacije do 1. aprila na sedežu krožka v Ul. Ci-cerone 8, tel. št. 360072 ali 3720062 v uradnih urah.
SINDIKAT UPOKOJENCEV C.G.I.L. Devin- Nabrežina v sodelovanju z Nord Est Viaggi e Vacanze priredi bivanje v Benidrom -Costa Blanca (Španija) od 5. do 19. maja 1996. Za informacije in podrobnejši program obrnite se na: Sindikat S.P.I.-C.G.I.L. -Nabrežina, trg Sv. Roka 103, tel. št. 200698 ali 299640, ali pri Nord Est Viaggi e Vacanze, L.go Barriera Vecchia, 15, tel. št. 636757.
Ji OBVESTILA
KMEČKA ZVEZA nudi davkoplačevalcem možnost, da se poslužijo njenega pooblaščenega centra za fiskalno pomoč CAAF za izpolnitev davčne prijave 730. Zato vabi interesente, da se čim-prej zglasijo v njenih uradih.
SD GRMADA vabi člane in prijatelje na 9. redni občni zbor, ki bo jutri, 22. t. m., ob 20.30 v društvenem sedežu v Mavhinjah.
ZAHODNOKRASKA sekcija SPI-CGIL vabi vse upokojence iz Križa, Pro-seka-Kontovela ter zgoniske občine na predkongresno zborovanje, ki bo jutri, 22. t. m., ob 16. uri v Ljudskem domu v Križu.
SLOVENSKO DOBRODELNO DRUŠTVO bo podelilo FLAJBANOVE ŠTIPENDIJE in podpore za akademsko leto 1995/96 v petek, 29. t. m., ob 18. uri na sedežu v Ul. Mazzini 46/L nadstr. Vabljeni nagrajenci, sorodniki in prijatelji.
NATEČAJ RADIJSKEGA
Liljani in Ivanu se je pridružila mala
Giada
Srečni družinici Čestita
KRD Dom Briščiki
Veroniki se je pridružila sestrica
Johana
Mamici Vesni in očku Igorju Čestitajo, novo-rojenki pa voSCijo vse najboljše
delovni kolegi in Kmečka zveza
ODRA ZA RADIJSKO IGRO
ob 50-letnici ustanovitve in 20-letnici smrti Jožeta Peterlina razpisuje Radijski oder nagradni natečaj za izvirno, še neobljavljeno in nepred-vajano radijsko igro. Rokopise je treba poslati v dveh čitljivo tipkanih izvodih (format A4) do 30. junija 1996 na naslov: Radijski oder, Ul. Donizetti 3, 34133 Trst. Rokopisi morajo biti opremljeni samo z geslom ali šifro. Točni podatki o avtorju in naslov naj bodo zaprti v kuverti, opremljeni z istim geslom ali šifro. Igra na ne traja več kot 45 minut. Natečaj je odprt vsem, ne-glede na bivališče. Nagrada znaša 1.000.000 lir. Komisijo sestavlja Umetniški svet Radijskega odra. Nagrajena igra bo izvedena v koncertni izvedbi na slovesni proslavi 50-letnice Radijskega odra jeseni 1. 1996.
UPRAVA OBČINE ZGONIK razpisuje javno selekcijo na podlagi naslovov za morebitne suplence učnega osebja v otroškem vrtcu s slovenskim učnim jezikom. Rok za predložitev prošenj zapade 29. t. m. Podrobnejše informacije nudi občinsko tajništvo na tel. St. 229101.
VZGOJNO ZAPOSLITVENO SREDISCE MITJA
CUK zbira ostanke blaga in malo leseno pohištvo. Pokličite na tel. št. 327114 vsak dan, razen ob sobotah med 13. in 15. uro. Vnaprej se vam zahvaljujemo.
SLOVENSKI DIJAŠKI DOM TRST sporoča, da vpisuje v naslednje poletne pobude: poletno središče za otroke od 3. do 14. leta, v času od 10. junija do 30. avgusta 1996, nakrajši čas bivanja je en teden; 1. letovanje na Medvedjem brdu od 24. junija do 3. julija 1996 za otroke od 6. do 12. leta starosti; 2. letovanje na Medvedjem brdu od 4. do 13. julija za otroke od 12. do 17. leta starosti; letovanje v Fiesi od 1. do 10. avgusta 1996 za otroke od 6. do 17. leta starosti. Letovanje v Sloveniji je vedno prijetno in koristno za utrjevanje našega jezika. Podrobnješe informacije dobite pri upravi doma, Ul. Ginnastica 72, tel. št. 573141.
VPISOVANJE v kolonijo v Dragi in v Comegliansu je še do konca marca. Otroke lahko vpišete ob ponedeljkih v Nabrežini, v sredah v Dolini v telovadnici in ob petkih na Opčinah v Proseški ul. 118 od 8. do 11. ure. Pojasnila na tel. št. 226117 in 43194.
3 SPISKE VESTI
SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - tajništvo Trst obvešča nestalne šolnike in pomožno osebje, da 31. t. m. zapade rok za vložitev prošenj za prejem doklade za brezposelnost z omejeno dodelitvijo (attributo ridot-to). Doklado premejo uslužbenci, ki so v preteklem sončnem letu službovali na šolah vsaj 78 dni. Morebitna pojasnila in obrazci so vam
MALI OGLASI IN RAZNA OBVESTILA ZA OBJAVO NASLEDNJI DAN se sprejemalo od 8.30 do 12.30 od ponedeljka do petka
OB SOBOTAH IN PRAZNIKIH ZAPRTO
PUBUESr-UI. Valdirivo 36-1. nad. Tel. 361888-Fax 768697
na razpolago na sedežu sindikata, Ul. Carducci 8 - Trst, tel. 370301 vsak torek od 16. do 17.30 .
DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO PRI SV. IVANU vabi straše na predavanje dermatologinje dr. Majde Košuta na temo: KLOPI IN LVMOVA BOLEZEN. Predavanje bo danes, 21. t. m., ob 18. uri v prostorih OŠ Otona Zupančiča pri Sv. Ivanu.
H ČESTITKE
Veroniki, Igorju in Vesni je pomlad prinesla JOHA-NO. Srečni družini čestitajo, Johani pa iz srca želijo, da bi zrasla v pridno deklico kot je njena sestrica nonoti Milan, Marija in Sa-
va.
VESNI PETAROS za današnji god želimo vse najboljše vsi, ki jo imamo radi.
MALI OGLASI
tel. 040-361888
LASTNIKE in ljubitelje psov pasme Kraški ovčar bivajoče v Tržaškem vabim, da se zglasijo zaradi zveze na tel. št. 222470 ob delavnikih po 18.30 - Aleksej Briscik.
PRODAM klavirsko harmoniko znamke Guerrini, letnik ’92, 96 basov. Tel. v večernih urah na št. 912730.
ZASEBNIKU prodam takoj vseljivo trisobno stanovanje s kletjo in garažo v središču Gorice. Tel. v večernih urah na št. 0481/32033.
NUDIM delo dinamični osebi z voljo do samostojnega dela. Tel. št. 327023 do 9.30.
NUDIM lekcije iz slovenščine in matematike. Tel. št. 312935.
MLADA gospa, velika volja do dela nudi pomoč kot hišna pomočnica. Tel. št. 828251.
21-LETNI fant z vozniškim dovoljenjem išče resno zaposlitev. Tel. št. 200882.
23-LETNO dekle z večmesečno izkušno na področju čščenja lokalov, menz, itd. z znanem italijanskega in hrvaškega jezika išče katerikoli resno zaposlitev. Tel. št. 0481/78154.
42-LETNA gospa z znanjem slovenskega, italijanskega, hrvaškega in dobro podlago angleškega in nemškega jezika ter dobro izkušnjo uradniškega poslovanja išče zaposlitev na istem področju, tudi parti-me. Tel. št. 0481/78154.
ISCEM v najem malo stanovanje po možnosti na Krasu ali v dolinski občini za obdobje enega leta. Tel. št. 281280 v jutranjih urah.
V PIVNICI III. GENERA-ZIONE v Boljuncu bo v petek, 22. t. m., ob 21. uri koncert z ansamblom Back Door Blues.
OSMICO imata odprto Marcelo in Ervin Doljak v Samatorci 22.
OSMICO je odprl Ivan Budin, Zgonik 50.
LADI KOCIJAN, Dolina 147 je odprl osmico.
KMEČKI turizem je odprt pri Justu Škerlj - Salež 4. Ob sredah zaprto.
MILIC je odprl agrituri-zem v Zagradcu. Tel. št.
229383 - zaprto ob četrtkih.
DUŠAN GUŠTIN ima odprto osmico v Repnu. Vabljeni!
OSMICO ima Zvonko Lorenzi v Lonjerju 265. Toči belo in črno vino.
DANES, četrtek, 21. t. m. od 21. ure dalje bodo v baru Oxis v Križu igrali Kraški ovčarji. Vabljeni!
PRISPEVKI
Ob 20. obletnici smrti Antonije Cuk darujejo Nardo, Dragica, Mirjana, Oliver in Roberto 50.000 lir za SD Primorec.
V	spomin na Lucijana Padovan darujeta Nada in Olga 60.000 lir za Kulturni dom Trebče.
V	spomin na drago Nado Rojec darujejo Amata, Mija-Sonja in Edith Kocjan 200.000 lir za Kulturno društvo Skala iz Ga-brij.
V	spomin na Mileno Luksa darujeta hčeri Neva
in Sonja 250.000 lir za MoPZ Vasilij Mirk.
V spomin na Danico Košuta daruje Danila Košuta 30.000 lir za MPZ Vesna.
Po dolgem trpljenju krščansko sprejetem, nas je dne 19. marca mimo zapustila naša draga mama
Antonia Gordini vd. Pascuzzi (Ida)
Pogreb bo jutri, 22. t. m., ob 12.30 iz mrtvašnice v Ul. Costalunga v na-brezinsko cerkev.
Žalostno vest sporočajo hčeri Genni in Valli, zeta Angiolino in Giuliano, sestre Angela, Anica in Slavka, vnuki Luigi, Lucia, Nicola in Valentina ter ostalo sorodstvo
Nabrežina, 21.3.1996
(Pogrebno podjetje Zimolo)
Žalovanju se pridružuje
nečakinja Sonja z družino
Trst, 21.3.1996
(Pogrebno podjetje Zimolo)
ZAHVALA
Ob bridki izgubi nase drage
Milene Lukša
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali.
Svojci
Prosek, 21.3.1996
21.3.1992	21.3.1996
Ob Četrti obletnici smrti najine drage mame
Sonje Stopar vd. Požar
se je spominjava
Alex in Sergij z družinama
Trst, 21.3.1996
Minilo je 15 let, odkar nas je zapustil nas dragi
Željko Čok
Z ljubeznijo se ga spominjajo
Svojci
Podlonjer, 21.3.1996
SPREJEM OSMRTNIC
od ponedeljka do petka od 8.30 do 15. ure PUBLIEST-Trst Ul. Valdirivo 36 tel. 040-361888-fax040 - 768697
ob sobotah, nedeljah in praznikih redakcija Primorskega dnevnika Ul. Montecchi 6.-tel. 040-7796600
NOVICE
PO TREH LETIH TEZA V IN SODNIH ZAPLETOV
DREVI V KULTURNEM DOMU
Učenci in dijaki na razstavi Gorica skozi čas
Do 19. aprila bo goriški grad in razstavo "Gorica skozi Cas” obiskalo okrog devetsto učencev in dijakov goriskih osnovnih in srednjih Sol ter, predvidoma, tudi učenci in dijaki Sol iz drugih krajev dežele in celo iz Veneta.Včeraj so na Občini predstavili novo pobudo, ki so jo priredili v sodelovanju s šolskim skrbništvom ter z združenjem II Millenio in ki naj bi pomagala premostiti močno opazno odtujenost mladih od okolja v katerem živijo in omogočila boljše poznavanje preteklosti. Učenci in dijaki bodo, po ogledu razstave, izpolnili nekakšne vprašalnike (M so že pripravljeni). Občina bo za obisk razstave in izvedbo pobude zagotovila tudi avtobusni prevoz.
Jutri bodo predstavili italijanski prevod Peščene krone
V knjigami Antonini na Korzu bo jutri, ob 18. uri, srečanje z makedonskim pisateljem Borisom Višinskim ob izidu italijanskega prevoda njegovega romana Peščena krona. Knjiga je po napovedih italijanskega založnika (Santi Quaranta) nekaj posebnega. Na predstavitvi bosta spregovorila literarni kritik Gaetano Longo in založnik Ferruccio Mazza-riol. Srečanja se bo udeležil tudi avtor.
Na obisku delegacija gospodarstvenikov iz Romunije
Naprave na goriškem blagovnem terminalu (avto-portu) si je včeraj ogledala delagecija gospodarstvenikov iz Romunije, ki se te dni udeležuje posebnega seminarja o razvojnih programih Evropske unije. Gospodarstveniki so v glavnem iz območja Arada s katerim je Goriška, preko razUčnih ustanov, že navezala prijateljske in tudi gospodarske stike. Na območju Arada se zanimajo za možnost koriščenja sredstev EZ v okvim načrta JOPP.
Do 31. marca prošnje za denarne podpore Hranilnice
Goriška hranilnica - fundacija obvešča, da zapade 31. tm. rok za vložitev prošenj za dodeljevanje finančnih prispevkov v letu 1996. Za posege na področju zdravstva in sociale, šolstva in vzgoje, kulture in športa je fundacija dodelila 900 milijonov lir.
jjj
'
Mamilo prikrito v kabini
Finančni stražniki so med rutinskim pregledom vozil ob izhodu iz avtoceste pri Moščenicah, v nekem tovornjaku odkrili 7 gramov hašiša. Mamilo je bilo prikrito v kabini tovornjaka, ki je bil namenjen proti Vidmu, oziroma Benetkam.
11
Kulturni dom Gorica Zveza slovenskih kulturnih društev
vabita na predstavitev knjige
Ali je Primorska klonila?
Danes, 21. marca 1996 ob 18. uri v mali dvorani goriškega Kulturnega doma Sodelujejo: Darko Bratina, AleS Figelj, Rudi
Pavšič, Aldo Rupel in Lucijan Vuga
Blagovnica Coop končno odprla
Razpolaga s tisoč metri prodajne površine in obsežnim parkiriščem - 32 zaposlenih
Po nekaj več kakor treh letih je samopostrežna trgovina Coop consumatori Nordest v ulici Lungo Ison-zo Argentina odprta. Danes ob 8.30 bodo v trgovino, ki razpolaga z dvema oddelkoma s 600, oziroma 400 kvadratnimi metri prodajne površine vstopili prvi kupci iz mesta in okolice, sedanji in bodoči člani potrošniške zadruge ter se v prvi osebi prepričali o ponudbi največje in najsodobnejše samopostrežne trgovine jestvinskega sektorja v mestu.
Resnici na ljubo je treba povedati, da si je množica članov (v Gorici jih je preko 1600) in kupcev trgovino ogledala že včeraj, po krajši slovesnosti ob ponovnem, oziroma drugem odprtju blagovnice. Prvo, simbolično, tudi z blagoslovitvijo prostorov, je bilo prve dni februarja leta 1993, vendar pa so se stvari zatem hitro in močno zapletle. Proces, ki se je zaključil pred kratkim s
popolno oprostitvijo obtožencev je odprl zeleno luč za dejansko odprtje sodobnega prodajnega centra v katerega je Zveza potrošniških zadrug vložila preko pet milijard Ur.
Se pred včerajšnjo slovesnostjo, kjer so poleg župana Valentija spregovorili še predsednica goriških članov zadruge Teresa Peri-sutti, pozdravila je tudi v slovenščini, predsednik deželne Zveze zadrug Pa-squal in nekdanji predsednik Lucio Tolloi, je bilo srečanje z novinarji. Predsednik zadružne zveze Coop consumatori nordest Renzo Testa je pojasnil pomen dogodka in nakazal cilje gospodarske pobude, pri kateri je soudeleženo nad 300 tisoč članov in ki ima na območju Emilie Ro-magne - Veneta in naše dežele nad tri tisoč uslužbencev in bo letos realizirala okrog 1200 milijard lir prometa. Odprtje blagovnice v Gorici je prvo v letošnjem letu, ko bodo ure-
sničili še pet podobnih pobud, delajo pa na uresničitvi dveh hipermarketov (v Vidmu in Pordenonu). Predstavniki zadružne zveze so na srečanju poudarili, da je združevanje in povezovanje (prejšnja zveza potrošnikov je od 1. januarja leta 1995 dobila meddežel-no dimenzijo in seveda novo ime) predpogoj za uspešno nastopanje tudi na evropskem tržišču, kar bo menda naslednji korak. Glede goriškega centra pa bodo skušali pridobiti tudi kupce iz goriškega širšega zaledja, tudi preko meje, ki bodo lahko poštah tudi člani zadruge. V prvem obdobju bo v blagovnici, ki danes odpira vrata, zaposlenih 32 oseb. Sodnega zapleta na srečanju skorajda niso omenili, razen posledic: članom in celotni gospodarski strukturi je bila povzročena ogromna gmotna škoda. (Na sliki - foto Bumbaca - s sinočne slovesnosti v ulici Lungo Ison-zo Argentina).
V ŠOLSKEM CENTRU / SODELOVANJE UČITELJIŠČA IN LICEJA
Slovenski kulturni praznik
Slovenski kulturni praznik so v torek obeležili tudi v slovenskem šolskem centru v Puccinijevi ulici in to v sodelovanju med pedagoškim licejem ”S.Gregorčič” in klasičnim licejem "Primož Trubar”. Gost na prireditvi, ki je potekala v avditoriju šolskega centra, udeležili pa so se je tudi dijaki in profesorji vseh drugih srednješolskih zavodov, je bil tržaški pisatelj in kulturni delavec Boris Pahor, medtem ko so dijaki pod vodstvom profesorjev in mentorjev pripravili zanimiv spored recitacij, glasbenih točk, uvodoma in ob zaključku prireditve pa je nastopil pevski zbor Pedagoškega liceja, medtem ko je dijak Matjaž Pintar oblikoval uvodne besede.
Zapisali smo, da je bil gost sičem zelo težavno pot lite- na Bednarik; odlomke iz vetak), pri postavitvi pa so na prireditvi pisatelj Boris ramega ustvarjalca, ki je tako Pahorjevih del so posredova- sodelovali tudi profesorji Pahor. Pravzaprav je bil soča- ali drugače povezana z li Barbara Jelen, Maja Kra- Lojzka Kristančič, Irena sno gost in sooblikovalec, okoljem, oziroma tukajšnjim gelj, Ingrid Komjanc, Tea Si- Pahor, Nadja Rebec, Marija kajti srečanje se je odvijalo v in slovenskim prostorom. nigoj, Nataša Gorjup in Dario Ceščut, Hijacint Jussa, kot obliki zelo sproščenega pogo- Kot recitatorji Gradniko- Bertinazzi. Glasbeni točki sta tehnik pa Niko Klanjšček. Za vora z dijaki, ki so se zani- vih in Kosovelovih pesmi so izvajala godalni kvartet in režijo je poskrbel Adrijan mali predvsem za njegovo nastopili Urška Leban, Nika baročni kvartet (pripravila Pahor. (Na sliki - s torkove življenjsko usodo in v mar- Simoniti, Jasna Dovjak in Ire- sta ju Igor Kuret in Fabio De- prireditve - foto Bumbaca).
Težave na meji
S težavami v prometu na meji se že lep čas ubadajo tudi na skrajnem severozahodnem robu go-riške pokrajine: ma-lobmejni prehod v Mirniku je zaprt, prehod v Neblem, ki je usposobljen tudi za mednarodni promet, pa je zlasti ob koncu tedna in ob praznikih preobremenjen. Včeraj dopoldne je bilo na Prefekturi srečanje med predstavniki državnih organov, pristojnih za nadzor in varovanje meje, državnega tehničnega urada, deželnega urada za javna dela, Pokrajine in občine Dolenje. V pretres so vzeli vprašanja v zvezi z deli na prehodu pri Mirniku in v Neblem. V torek je napovedano novo srečanje in poglobitev nekaterih vprašanj.
"Na obrobju” knjiga o vročih vprašanjih
Odnosi periferija-center
Precej nenavadno bi bilo, ko bi knjige, ki obravnava odnose med zamejstvom in matico ter med periferijo in ljubljanskim "centrom” ne predstavili tudi v zamejstvu. Po prvem srečanju, pred dnevi v Novi Gorici, bodo knjigo ”Na obrobju” (s podnaslovom Ali je Primorska klonila ? ) drevi predstavili tudi v Gorici in sicer v mali dvorani Kulturnega doma, ob 18. uri. Knjigo sta izdali Primorski dnevnik, oziroma naša založniška hiša in založniška hiša Oko iz Nove Gorice.Uredila sta jo Tomaž Dimic in Branko Jazbec, zajema pa niz člankov piscev z obmejnega prostora, ki skušajo obrazložiti in utemeljiti, zakaj je primorski prostor v največji meri plačal davek “nove centralizacije”, zakaj so se tako močno zamajali temelji gospodarske dejavnosti v tem obmejnem prostoru in zakaj se je vnela tako ostra kampanja proti zamejskim gospodarskim krogom.
S
Ali ie Primrshi
Naslovnica nove knjige
g____________IZLETI
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV priredi v nedeljo, 14. aprila, izlet v Istro z ogledom Poreča in Motovuna. Kosilo in zabava v Momjanu. Izletniki morajo imeti veljavno osebno izkaznico ali potni list. Na razpolago bo le en avtobus. Društvo obvešča, da zaradi tehničnih razlogov odpade izlet na velikonočni ponedeljek.
□ OBVESTILA
SLOVENSKI DIJAŠKI DOM S. GREGORČIČ vabi člane na redni občni zbor, ki bo danes, 21. marca v Svetogorski ulici 84. Začetek bo ob 19.30 v prvem sklicanju in drugem sklicanju ob 20. uri.
OBČINSKA KNJIŽNICA V DOBERDOBU obvešča, da bodo uradi danes, 21. marca in jutri 22. zaprti.
MLADINSKI PEVSKI ZBOR VRH SV. MIHAELA bo v nedeljo, 24. marca nastopil na reviji mladinskih pevskih zborov v Trstu. Ob tej priložnosti bo na razpolago tudi avtobus. Prijave sprejemajo v gostilni Devetak in v gostilni pri Lovcu.
O teh kar se da aktualnih (dodali bi kar življenjskih) vprašanjih bo stekla razprava tudi na nocojšnji predstavitvi, ki sta jo pripravila Zveza slovenskih kulturnih društev in uprava Kulturnega doma. Nekaj misli za razpravo bodo posredovali Darko Bratina, Aleš Figelj, Rudi Pavšič, Aldo Rupel in Lucijan Vuga.
|g KONCERTI
Jutri, ob 20.30, v dvofani Luigi Fogar v Gorici, nastop pianistke Ane Maliko-ve. Koncert je v okviru glasbene sezone društva Lipi-zer.
M PRIREDITVE
Vodstvo Slovenske Vincencijeve konference obvešča, da 1. aprila poteče rok za prijave v letno kolonijo v Comegliansu za otroke od 5. do 16. leta. Prijave je treba izpolniti na obrazcih, ki so na razpolago v Katoliški knjigarni, v tajništvu šole L Trinko in O. Zupančič ter v uradih okoliških občin.
_______________KINO
GORICA
VTITORIA Zaprto. CORSO 18.00-20.00-22.00»Jett shortey«. J. Tra-volta in D. De Vito.
TRZIC
COMUNALE 20.30 gledališka predstava.
LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Občinska 1, Ul. S. Mi-chele, tel. 21074.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
S. Nicold (Olivetti), Ul. I.
Maggio 94, tel. 790338.
POGREBI
Danes, ob 9.30, Maria Job vdova Donaggio, iz bolnišnice sv. Justa na glavno pokopališče; ob 11. uri, Danica Mikulus vdova Makuc, iz bolnišnice sv. Justa v Pevmo.
t
V 91. letu starosti nas je zapustila naša draga teta
Danica Mikluš vd. Makuc
Pogreb bo danes, 21. marca ob 11. uri, iz kapele bolnišnice sv. Justa v p e vinsko cerkev.
Žalostno vest sporočajo
nečaki Stojana, Bojka,
Darko, Magda, Desa, Neva in Ksenija.
Pevma, 21. marca 1996

FINE CHEMICALS
34132 TRST UL. DEL LAVATOIO 4 TEL. 040 - 365424 FAZ 040 - 363918
PETROKEMIJA
KEMIJA
FARMACEVTIKA
KOZMETIKA
BIOPRIMA
COSMETICS ITALY
_____RIM / PODATKI ZAVODA ISCO ZA ZADNJIH PET MESECEV_
Mednarodna konjunktura doživlja »občutljivo fazo«
Upočasnitev domačega bruto proizvoda v vseh razvitih državah
LIRA
ČET PET PON TOR SRE
1569,5 1564,9 1564,5 1560,8 1556,1
RIM - Ekonomski sistemi najvecjih industrijsko razvitih držav doživljajo »zelo občutljivo ciklično fazo«, Čeprav je tu in tam zaznati kak spodbuden signal. Tako piše v mesečni študiji o mednarodni konjunkturi, ki jo je izdelal zavod Isco.
Poglavje o gibanju domačega bruto proizvoda navaja, da je ameriški DBF v zadnjem trimesečju 1995 narasel le za 0, 9% proti 3,2% v prejšnjem, tako da se je celoletna stopnja rasti upočasnila na 2,1% proti 3, 5% leta 1994. V Nemčiji je DBP zaradi zredcenja tujih naročil in manjše porabe na domačem trgu poskočil samo za 1,9% proti 2,9% leta 1994. Podobno je bilo vTranciji -lanska povprečna rast je znašala 2,4% proti 2,9% v prejšnjem letu - in v Veliki Britaniji (2,6% proti 4,1%).
V vsej Evropski uniji je ekonomski pokazatelj, ki upošteva vzdušje v družinah in v podjetjih ter gibanje delniškega trga, zdrknil z 99,4 na 99 toCk. To pripisujejo v prvi vrsti
zmanjšanemu številu tako domačih kakor tujih naročil.
Kar zadeva trg dela je značilno, da na področju brezposelnosti samo v Veliki Britaniji ni bilo vidnejših premikov. V Nemčiji je nenadna močna upočasnitev proizvodnje v februarju potisnila število ljudi brez službe na zgodovinsko raven 4,279.000, kar je 113.000 več kot v januarju.
Inflacija v industrijskih držav upada. V Evropski uniji je povprečna letna stopnja januarja znašala 2, 8% proti 3% decembra 1995. Na Japonskem se nadaljuje deflacija, saj so cene na drobno v januarju padle za 0,1%. Nasprotno se je v ZDA zaradi februarskega zdrsa brezpo-selnostne ravni s 5,8% na 5,5% pojavila bojazen pred novim skokom inflacije; februarja so se tovarniške cene znižale za 0, 2% nasproti januarju, a povišale za 2% v primerjavi z lanskim februarjem, medtem ko so se cene na drobno zvišale za 0,2% oz. 2,7%.
H	SODOBNI PLAČILNI SISTEMI / INTERVJU Z ENZOM ROMANOM
Vse manj bomo plačevali v gotovini in vse bolj z »virtualnim denarjem«
Dr. Enzo Romano (foto KROMA)
TRST - Denarni zavodi posvečajo vedno večjo pozornost sodobnim plačilnim sistemom, med katerimi izstopajo plačilne in kreditne kartice, torej tako imenovani plastični denar. V tem okviru je zelo aktivna tudi Tržaška kreditna banka, ki je pred kratkim per-sonalizirala svoje kreditne kartice. Ob tej priložnosti je slovenski denarni zavod obiskal koordinator Servizi Interban-cari, odgovoren za sodelovanje z bankami, dr. Enzo Romano. Izkoristili smo priložnost za pogovor o perspektivah tovrstnih plačilnih sistemov.
»Odprava mej in globalizacija tržišč bo brez dvoma prinesla pravo revolucijo na področju plačilnih sistemov. Uporaba gotovine, ki predstavlja v Italiji 94% vseh tran-zakcij, se bo drastično
.zmanjšala in vse to na račun virtualnega denarja. Italija je trenutno na tem področju v Evropi neke vrste pepelka, zato lahko računamo na odlične možnosti za razvoj. Italijanske banke zelo pozorno sledijo novostim na tem področju, največje koristi pa bodo imeli sami uporabniki. Z eno samo kartico, brez večjih stroškov, bodo lahko nakupovali dobrine in storitve po vsem svetu. Podobno seveda velja tudi za trgovce, ki sprejemajo plačila preko plastičnih kartic. V zadnjem letu so se tudi zanje močno izboljšale storitve in zmanjšale komisije.
Kot Servizi Interbancari imamo 55% italijanskega tržišča, torej približno 3, 5 milijona kartic.«
Kakšni so vaši odnosi s Tržaško kreditno banko?
»Odnosi s TKB so za nas pomembni, ker nam omogočajo, da bolje spoznavamo trg vzhodne Evrope. Med drugim nam je prav TKB omogočila uvajanje novih instrumentov na tem področju.
Tudi z Ljudsko banko iz Brescie imamo odlične odnose. Gre za zelo dinamično banko, ki je bila za nas na primer predhodnica na področju multifunkcionalne uporabe kartice. Gre za uporabo ene plastične kartice z različnimi fukcijami, na primer bancomat in kreditna kartica skupaj.
Izkušnje te banke bodo prav gotovo koristne za TKB, še posebej ker je tržišče v Furlaniji Julijski krajini, vsaj glede kreditnih kartic, še vedno pod državnim povprečjem. Mi si veliko obetamo, tudi ker gre za bogatejše območje.«
		20. MAREC 1996	v URAH	
	£2 i	valuta	nakupni	prodajni
	9 1	ameriški dolar	1532,00	1579,00
		nemška marka	1042,00	1074,00
	S	francoski frank	304,00	313,00
	gf	holandski gulden	928,00	956,00
	|I	belgijski frank	50,30	52,30
	B §	funt šferling	2347,00	2419,00
	i§S’	irski šferling	2418,00	2492,00
	§1 1	danska krona grška drahma	269,00 6,30	277,00 6,70
		kanadski dolar	1127,00	1161,00
		japonski jen	14,40	14,90
	!$	švicarski frank	1286,00	1325,00
		avstrijski šiling	147,60	152,10
	■gš S it	norveška krona švedska krona	239.00 231.00	246.00 238.00
		portugalski escudo	10,00	10,40
		španska pezeta avstralski dolar	12,30 1186,00	12,90 1222,00
	1	madžarski florint	11,00	14,00
	? ■ s	slovenski tolar hrvaška kuna	11,30 265,00	11,80 290,00
		
20, MAREC 1996	v LIRAH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1541,00	1571,00
nemška marka	1047,00	1065,00
francoski frank	303,00	313,00
holandski gulden	926,00	951,00
belgijski frank	50,46	52,26
funt šferling	2345,00	2425,00
irski šferling	2413,00	2508,00
danska krona	269,00	279,00
grška drahma	6,25	6,85
kanadski dolar	1126,00	1161,00
švicarski frank	1291,00	1316,00
avstrijski šiling	147,51	152,01
slovenski tolar	11,60	11,90
			
20. MAREC 1996	v LIRAH		
valuta	nakupni	srednji	prodajni
ameriški dolar	—	1556,150	—
ECU	—	1956,240	—
nemška marka	—	1055,380	—
francoski frank	—	308,520	—
funt šferling	—	2392,890	—
holandski gulden	—	942,890	—
belgijski frank	—	51,367	—
španska pezeta	—	12,553	—
danska krona	—	273,300	—
irski funt	—	2462,300	—
grška drahma	—	6,464	—
portugalski escudo	—	10,211	—
kanadski dolar	—	1144,650	—
japonski jen	—	14,650	—
Švicarski frank	—	1306,370	—
avstrijski šiling	—	150,080	—
norveška krona	—	242,920	—
švedska krona	—	235,600	—
finska marka	—	339,920	—
avstralski dolar		1207,880	
			
23. FEBRUAR 1995	v DEM		
valuta	nakupni	srednji	prodajni
ameriški dolar	1.4533	1.4573	1.4613
funt šferling	2.2344	2.2414	2,2484
irski funt	2.3005	2.3075	2,3145
kanadski dolar	1.056	1.06	1.064
nkozemski gulden	89.194	89,304	89.414
švicarski frank	122.96	123.06	123.16
belgijski frank	4.8513	4.8613	4.8713
francoski frank	28.063	29.123	29.183
danska krona	25.802	25.862	25.922
norveška krona	22.843	22.903	22.963
švedska krona	21.498	21.558	21.618
italijanska lira	0.924	0.928	0.932
avstrijski šiling	14.197	14.217	14.237
španska peseta	1.1838	1.1876	1.1918
portugalski escudo	0.9595	0.9625	0.9655
japonski jen	1.3838	1.3853	1.3868
finska marka	31,115	32.195	32.275
pri srcu
ti'
rešitve dobite pri nas
nam je Hiša
To je tradicija. Za majhne in velike nakupe, za majhna in velika dela, za vsakršno po-trebo tvoje družine, lahko vedno računaš na velikega soseda ! Zadružni kredit.
COOPERATIVO
ZADRUŽNE KREDITNE BANKE FURLANIjE-JULIjSKE KRAJINE
V «'V .. ,
e 'V'

r-. \U. '
LIKOVNA UMETNOST / V OKVIRU R1CMANJSKEGA TEDNA
GLASBA / NA KOSTANJEVICI
Devet ustvarjalk devet pogledov
Že pri velikem narodu, kot je italijanski, je razstava večje skupine ženskih ustvarjalk, dogodek, ki ga ne gre prezreti. Ce se to zgodi v slovenskem ambientu, pa še to v tako mali stvarnosti kot je tukajšnja, pa je že nekaj več vredno. Hvalevredna pobuda Ricmanjcev, da ob vsakoletnem ricmanjskem tednu, ko sovpadata mednarodni dan žensk ter praznovanje patrona sv. Jožefa, oživi prelep prostor razstavne galerije v Babni hiši. Tokrat ga je zasedlo devet ustvarjalk, vsaka s svojimi deli in svojim pogledom na svet.
Vesna Benedetic se poigrava z otroškim pogledom v živalskem svetu, kjer je vse okroglo, prijetno, prijazno. Mačka in miš sta prijateljici podobni žogi, veCni otroški igraCi, simbolu popolnosti in prijaz-
nosti. Barvna paleta je topla tako, da vsa dela odsevajo nek toplo-mehki notranji svet, kjer ni prostora za sovraštvo in ostro konfrontacijo.
Cecilija Černe se nam v svojih platnih pokaže kot poznavalka čistih barvnih ploskev, ki, kljub temu, da delujejo ploskovno, s svojimi kontrasti in oblikovno obdelavo, poživijo njena dela in jih nekako približajo otroško-ilustrativnemu pogledu. Poenostavljen pogled na okolje se obogati s cvetnimi elementi, ki oplemenitijo celoto, vendar se v nekaterih delih pozna vpliv surovosti sveta, kljub lahkotnosti obdelave in interpretacije.
Platna Patrizie Devide se stapljajo v skoro monokromatskih barvnih odtenkih, kjer slikarska ob-
delava potrjuje veliko metjejsko znanje ob izredni občutljivosti za iznos lastnih občutkov, ko je barva in ne oblika prenosni medij. Poenostavitev oziroma negacija oblike nalaga ustvarjalki nelahko breme izpovedne poti in komunikacije z gledalcem, saj smo v današnjem vi-zuelno pogojenem pomenu besede, Ce nam ista ne nudi trenutnega in lahkega razumvanja brez kakršnegakoli truda z naše strani. Pasivno sprejemanje postaja vsak dan in nas osiromaši bodisi v vizualnem kot duhovnem smislu.
Skulpture v lesu pa so glavni predmet izražanja Bogomile Doljak; njeno iztanjšano poenostavljanje oblik in iskanje srži ter bistva prikazanega motiva je že okarakteriziralo stilni pristop k prenosu lastnih pogledov. Nihanje med umetniškim pristopom in umetno-obrtno obdelavo razširja paleto izdlekov, ki gredo od Čustveno obarvanih kiparskih izdelkov do občutenih dekorativnih predmetov, osnovanih na ljudskih motivih, ki jih Črpa iz bogate zakladnice ljudske umetnosti in simbolike.
Simbolika spojena z naivnostjo otroškega sveta se nam prikažeta v nežnih barvah in delikatnih oblikah ilustracij Jasne Merku, kjer so ta dela že sama po sebi lahko samostojna likovna dela, ne da bi imela potrebo po vključitvi v kontekst pisanega besedila, kateremu so prvotno namenjana. Ustvarjalki-no globoko poznavanje otroške duše pa nas prepriča, da je ista lahko še kako resna in odrasla s tistim kančkom, ali kar obilnim delom, naivnega pogleda na svet okoli sebe, ki v pravljični preobleki le odraža optimistični pogled in poetično interpretacijo.
Poetična interpretacija se pozna tudi v stvaritvah Zlatke Obid, ki se ne more otresti, pa zakaj bi se je le, svoje poezije prenesene v vidno obliko, ko se govorna umakne. Je kontrastna, globoko Čustvena, temačna a istočasno izžareva upanje neCesa izvencloveškega. Barve so se osvetlile, postale pastelne, vpliva oblike pa je le še trd in ostro boleč.
Ravnotako oster je motiv gladeža na krožnikih Gabrijele OzbiC, kjer se motivi stapljajo v skoro monok-romatski paleti kraške flore. A ustvarjalka uspe z izvedbo, kljub trdi podlagi keramike, pričakati mehko-
bo kraške jesenske atomosfere s spremembo barve. Ker pa element ambienta, v katerem ustvarja, ni samo pokrajina s svojimi rastlinami, ampak v istega še kako spada njen bistveni člen človek, se je obrnila na ljudske slike na steklo ter vnesla figuro človeka, pa Čeprav le versko obarvano.
Claudia Raza se ne more odmakniti od ponovne interpretacije ljubljenega Krasa, v katerem najde toliko motivov inspiracije, v katerih se trdota kamna stopi v mehke oblike temačne pokrajine, kot bi jo omehčala zastrta svetloba lastnega pogleda. Ponovno zaslutimo odločnejše obrise pokrajine, potem ko je nekaj Časa oblikovala svoje grafike skoro abstraktno, vendar predvsem matericno: nekakšen povratek v zgodnejše obdobje ustvarjalnja s prefinjeno grafično tehniko, katere je postala že iztanjšani mojster.
In ko smo že pri pokrajinah ne moremo mimo širokih vedut zaliva s kraške planote v čisto materični obliki tapiserij Magde Tavčar. Ta materiCnost, ki ji zna vdihniti neverjetno mehkobo, pride do izraza predvsem v veliki pokrajini kraške planote, povezane z nebom in mestom v ospredju, kjer se mehki oblaki srečujejo s temačnim nevihtnim nebom, ki prihaja nekje nezavedno z vzhoda, kjer lahko simbolizira nam bližnjo Človeško tragedijo.
Devet ustvarjalk, devet pogledov, devet načinov, da nam sežejo v dušo in nas priklenejo v krog razmišljanja ob ogledu njihovih del.
Sergij Cesar
Kultivirana
poustvarjalnost
Zanimiv niz Glasba z vrtov sv. Frančiška
Kulturni dom Nova Gorica in Frančiškanski samostan Kostanjevica sta prireditelja prijetnega cikla komornih glasbenih druženj Glasba z vrtov sv. Frančiška. Otvoritev drugi sezoni večerov je v dvorani Frančiškanskega samostana 26. oktobra zaigral pianist Tomaž Petrač, 26-letni koncertant iz Maribora, diplomant v razredu prof. Dubravke TomšiC-Srebotnjak. Mladi glasbenik je s klasičnim, "železnim” klavirskim repertoarjem (Mozart, Beethoven, Brahms, Chopin) promoviral tudi mali koncertni klavir znamke Yamaha, instrument, ki ga je prireditelj ob znatni pomoči gospoda Pečarja iz Gorice, kupil za glasbena srečanja na Kostanjevici. Manj posrečenemu nastopu mariborskega talenta, ki mu je očitno novi instrument vzbudil manjše pianistične nevšečnosti, je 21. oktobra sledil koncert Godalnega kvarteta Slovenske filharmonije. VeCer romantičnih skladb B. Ipavca, J. Brahmsa in A. Dvoraka je zazvenel zvočno prijetno in polno, a še nekoliko manj "zrelo” v skupnem muziciranju.
Prvi vrhunec sta prikupnim glasbenim večerom Sv. Frančiška zaigrala Mateja Prem in Tomaž Lorenz 11. januarja. Novogoriška glasbenica na harmoniki in priznani violinist sta zablestela kot izjemno uigran muzikalni glasbeni par in tudi kot izvrstna solista. Njuna glasbena "igra” se je v vsem poustvarjalnem sijaju nadaljevala tudi na Četrtem koncertu 27. februarja. V dvorani Frančiškanskega samostana sta gostovali altistka Mirjam Kalin in pianistka Nataša Valent, večer pa je bil posvečen mojstrom vokalne ustvarjalnosti. Kalinova, solopevka mlajše generacije, članica SNG Opere v Ljubljani, se odlikuje z izjemno Čistim, kultiviranim glasom, njeno podajanje je lahkotno. Z izjemno in izrazito lepo barvo glasu pevka sodi danes med prve slovenske altistke. Zelo korektno in zavzeto je nastop Kalinove "podpirala” pianistka Nataša Valant.
Navdušenje, ki so ga z iskrenim muziciranjem upravičeno poželi "protagonisti” tretjega in četrtega večera Glasbe z vrtov Sv. FraCiška, je "vzcvetelo” tudi na petem koncertu 14. marca, toliko bolj, ker je v celoti ponudilo soočanje z dosežki domače glasbene poustvarjalnosti. Pred številnim občinstvom sta nastopila flavtist Armando Mariutti iz Solkana in pianistka Helena Plesničar iz Gorice.
Mariutti je z najvišjo oceno dokončal študij na Državnem konservatoriju "Giuseppe Tartini” v Trstu v razredu prof.
Monice Finco. Izpopolnjeval se je v Mantovi pri prof. Robertu Fabianiju, leta 1995 pa se je udeležil tudi mednarodnega mojstrskega tečaja pri prof. Ireni Grafenauerjev!. PlesniCarjeva je priznana in poznana profesorica klavirja na Slovenskem centru za glasbeno vzgojo "Emil Komel” v Gorici, nedvomno pa s svojo prefinjeno komorno igro sodi tudi med najuspešnejše koncertante na Goriškem.
Goriška glasbenika sta uglašen glasbeni "par”, njune izvedbe so dostojne, korektne in prijetne. Brez vseh zunanjih koncert antskih b liscev izvajalca v omikani glasbeni govorici do poslušalcev prenašata zvočne in muzikalne darove ustvarjalcev, ki so z zmerno modernistično zvočnostjo naznanjali različne glasbene snjeri 20. stoletja. S poudarkom na francoskem "sožitju” klasičnega in impresionistično novega, poustvarjalca gradita program, izbor skladb, ki od njenih izvedb zahteva tako tehnično kot muzikalno zrelost in klenost. V "venčku” interpretacij skladb F. Martina (Balada), E. Bozze (Image op. 38, flavta solo), F. Poulenca (Sonata), A. Ajdiča (Zvočni pejsaž, flavta solo), J. Iberta (Entr acte) in M. Ravela (Pavane pour une infante defunte) ni prostora za "romantično počivanje”, vsako delo zahteva popolno predanost glasbenega "pripovednika”. Temperamentna igra goriškega flavtista ponuja poslušalcu polnost tona, le-ta pa ni nikoli povsem direkten, ampak vedno znova obarvan in okrepljen z neko imaginarno dodatno zvočnostjo. Mariuttijeva zvočno bogata in doživeta igra brez dvoma zažari še toliko bolj ob prefinjeni in iskrivi pianistiki Helene Plesničar, duhoviti spremljavi, ki je še poseben vrh zaigrala v interpretaciji Ibertove skladbe Entr acte.
Goriška glasbenika sta večer zaokrožila z Beneški karnevalom P.A.Geni-na, kompozicijsko nekoliko "preobilno” skladbo, ki nikakor ne predstavlja ravnotežja svojstvenim, izpiljenim in izenačenim delom npr. Ravela ali Poulenca,. Potrebna resnobnost in dostojanstvo poustvarjanja sta tako v zadnjem taktu večera "pristala” v lahkotnosti in igrivosti beneških mask. Koncertanta jim tokrat v njihovi vedrosti nista bila povsem kos, morebiti pa sta želela le napovedati novo srečanje z novim programom povsem drugačnega značaja.
In zagotovo si slednjega želijo vsi, ki so na Kostanjevici prisluhnili korektnim glasbenim dialogom Mariutti j a in PlesniCarjeve.
Tatjana Gregorič
VIDEM / PLESNA PREDSTAVA V OKVIRU SEZONE GLEDALIŠČA CONTATTO
Tangueros, v vsem zapisani tangu
V daljni Argentini pravijo, da je življenje tango. Znati ga je treba doživljati, razumeti in pretrpeti. Ce prihaja ta ples iz Buenos Airesa, kjer se je rodil kot edina uteha priseljencev v množično naseljenih predmestjih, je mednarodni sloves dobil na začetku tega stoletja na evropskih tleh, in sicer v Parizu. Iz zakajenih krčm na drugi strani oceana, kjer je pel o nostalgiji, o joku za veseljem in je predstavljal kljubovanje izkoreninjenih množic, so ga prevzeli ponočnjaki in bohemi tedanje evropske in svetovne prestolnice zabave ter mu nadeli bolj predstavljivo obliko, da je lahko »vstopil« tudi v hiše radovedne evropske buržoa-zije. Ob tem prehodu se je udomačil, nikakor pa ga
niso utegnili docela ukrotiti. Tango ohranja svojo divjo pristnost v ponosu, ki spremlja plesalce v prikazanih snubitvah, kjer je moški pravi »macho« ter v vsej elegantni erotiki dotikov teles. Pogledi plesalcev pa so kljub temu otožni, zaprti sami vase, saj je ljubezenska zgodba pri tangu navadno že mimo in potemtakem žalostna.
Te surovo naravne, melanholične, neukrotljive in spontane figure tanga, ki skrivajo v sebi vzdušje zbirališč zlikovcev ali dandanašnjih milong, eksplozivnih nočnih buenosaireških lokalov, kjer še vedno kasta izbranih plesalcev nadgrajuje temeljne korake in nadaljuje tradicijo tega mavričnega plesa, je od prejšnje sobote do pone-
deljka predstavila plesna skupina Tangueros v videmskem gledališču Pala-mostre. Kot sami pravijo tanguero ni le plesalec, glasbenik ali pevec, pac pa tisti, ki pripada tangu: vpeljan je v svet tanga, nujno vodi preko milong, kjer so se tudi nastopajoči formirali. Ob glasbeni spremljavi Orchestra Color Tango (bandoneona, violini, kontrabas in klavir) so se občinstvu predstavili trije plesni pari, ki spadajo med najboljše plesalce tanga na svetu. Glavno vlogo sta v skoraj dve uri trajajoči predstavi imela Alejandro Aquino in Mariachiara Mi-chieli (na sliki, ostah pa so: Miguel Gabriel ter Adriana Pequeno ter Sergio in Alejandra), ki sta obenem voditelja skupine ter življenjska partnerja. Pro-
gram je zaobjemal vse zvrsti tega razvijajočega, spreminjajočega in nestalnega plesa, v katerem je odmerjen enak prostor individualni virtuoznosti kot nastopu para. Gradivo so črpali iz del avtorjev vseh obdobij od začetnega Joseja Emilia, Artura Bernsteina, ki je deloval v tridesetih letih ter harmonikaša in dirigenta Anibala Car-mela Troila in prianista Osvalda Puglieseja iz zlatih štiridesetih let, vse do povojnih sodobnih ustvarjalcev kot sta Juan Carlos Cobian in Mariano Moreš. Videmsko publiko gledališke sezone Contatto je vzdušje, ki so ga ustvarili baletni mojstri ob rastočih ritmih bandeneona dobesedno prevzelo. Na odru so se odvijali izzivi, dvo-boji in osvojitve. Detajl vi-
sokih Zenskih pet je izražal strast, ki ju je redno prekinjala spriritualnost elegantnih zraCnih motivov. Odločenost in napetost ljubezenske igre pa je prihajala na dan v laskavih pogledih ter v škarjastem prepletanju nog. Tanguero je tudi tisti, ki z »la cabe-ziana« komaj opaznim mežikavim znakom povabi zensko plesat; Ce ona sprejme povabilo mu to sporoči na prav tako hiter način.
Bleščeči Čevlji, ponosna drža, lesk briljantine, temne ženske nogavice, markantni ritem harmonike in še marsikaj. O vsem tem, o poeziji in Čutnosti, moškosti in neposrednosti čustev, ljubezni ter preprosti eleganci temnih obrvi, nam pripoveduje tango.
______________Matej Caharija
LJUDJE IN DOGODKI
Četrtek, 21. marca 1996
FILIPINI / NA DAN PRIHAJAJO VZROKI TRAGEDIJE
Namesto 50 je bilo v diskoteki 300 oseb
Ni bilo zasilnih izhodov, obloge pa so bile gorljive
: *
1 ififuf
\\\ . tu i
: 'uU ■
’ ,v- ’
\ ■ "■
» T t lij
-".ncrtil tt-S
■ ^
s. .
IH
—. *■ p
-J,.,.

Požar je diskoteko Ozone spremenil v kup zoglenelih ruševi (Telefoto AP)
Satelit
TSSje
zgorel
pred
padcem
VVASHINGTON -Ameriški vesoljski vojaški center v Co-loradu Springsu je včeraj sporočil, da se je italijanski satelit na vrvici TSS vrnil v ozračje ob 23.12 po Greenvvi-chu. Kot je povedal predstavnik za tisk, je dve toni težak satelit zgorel in eksplodiral, preden je padel na Zemljo. V Coloradu Springsu niso navedli točnega kraja, kjer je satelit strmoglavil, ker je bila njegova orbita skrajno spremenljiva. Satelit TSS je posadka ameriškega vesoljskega trajekta Columbia izgubila v vesolju 25. februarja, ker se je pretrgala žica, s katero je bil spojen s trajektom. Po vsem dosedanjih ugotovitvah se je žica pretrgala zaradi prevelikega električnega upora.
MANILA - Kot je včeraj povedal filipinski notranji minister Rafael Alunan, je bila diskoteka Ozone v Quezon Cityju, kjer je v noči na torek življenje izgubilo 151 oseb, usposobljena le za 50 gostov. Da bi bila mera polna, je uradno bila le restavracija, ker so jo nezakonito spremenili v diskoteko. Ko je izbruhnil požar, je bilo v prostorih več kot 300 oseb, v glavnem dijakov, ki so praznovali konec šolskega leta. Edini zasilni izhod je bi zaprt, vhodna vrata pa so se odpirala proti notranjosti, kar je dodatno obtežilo beg.
Po prvih ugotovitvah je požar izbruhnil v kabini disc-jockeyja zaradi kratkega stika, ki ga je povzročila prevelika električna obremenitev aparatur na zastarelo električno napeljavo. Iskre so vnele akustično izolacijo, ki pa ni bila negorljiva, kot to zahtevajo predpisi. Plameni so se torej razširili z nezaslišano hitrostjo, tako da se je zaradi
enega samega izhoda rešila le polovica gostov.
Ob vsem tem je popolnoma jasno, da je tragedija povzročila na Filipinih pravo ogorčenje. Tisk odkrito piše o pravih mafijskih odnosih za odobritev licenc za javne lokale,
ki ne izpolnjujejo najosnovnejših varnostnih zahtev. Funkcionarje, ki so izdali dovoljenje za poslovanje diskoteke Ozone, so suspendirali v pričakovanju izsledkov preiskovalne komisije, ki jo je imenoval predsednik
Fidel Ramos. Oblasti so obenem odvzele potne liste lastnikom diskoteke in jim prepovedale, da bi zapustili državo. Medtem je izvedencem za sodno medicino uspelo ugotoviti istovetnost le 80 od 151 žrtev.
NOVICE
Katastrofalen potres prizadel kitajsko pokrajino Kinjiang
PEKING - PredsinoCnjim ob 23. po krajevnem Času je katastrofalnen potres 6, 9 stopnje po Richterjevi lestvici prizadel kitajsko pokrajino Xinjiang, ki se nahaja med Kirgistanom, Tadžikistanom in Afganistanom. Po prvih vesteh je življenje izgubilo le 24 oseb, ranjenih pa naj bi bilo 40 ljudi. Kot vedno so podatki nezanesljivi in bi se lahko v prihodnjih dneh spremenili. Xinjiang je redko naseljena pokrajina ob tako imenovani kra-vanski poti svile, kjer prebivajo Uiguri, turškogo-voreca manjšina.
Kot je sporočila tiskovna agencija Xinhua, je potres prizadel predvsem mesto Kashi, o škodi pa poročajo še iz Jiashija, Bachuja in Artuxa.
Zaradi pomanjkanja goriva težave v černobilski elektrarni
KIJEV - Ukrajinske oblasti so sporočile, da bodo morale konec tega tedna izklopiti tretji reaktor jedrske elektrarne v Černobilu, ker nimajo denarja za nakup novega uranovega goriva. Trenutno še ni znano, kdaj bodo izklopili prvi reaktor (drugi je eksplodiral leta 1986), saj bo v kratkem podobna usoda doletela tudi tretji reaktor v JE Rovno. Ukrajina nima namreč denarja za nakup novega goriva v Rusiji, ki ji samo glede Cmobila dolguje že dve milijardi in pol dolarjev.
Okvara na naftovodu
MOSKVA - Zaradi okvare na naftovodu v južnou-ralskem Orenburgu se je izlilo veC kot 500 tisoC ton nafte. Ruske oblasti navajajo, da bo ekološka škoda minimalna, ker v bližni ni vodnih tokov, tako da bodo prizadeto območje z lahkoto sanirali.
Umri sin barona Bicha
PARIZ - V 57. letu starosti je umrl Claude Bich, predsednik in upravitelj družbe Bic (kemični svinčniki in brivski aparati), ki je bil prvorojenec od 11 otrok barona Marcela Bicha.
Onesnaženje v Egejskem morju
ATENE - Tri grške ladje se v vzhodnem Egejskem morju trudijo, da bi odstranile šest kilometrov dolg in sto metrov širok naftni madež, ki je nastal po brodolomu pontonskega bagerja Petrola 29.
Britanski tabloid je objavil
Kristusovo »čudežno« sliko
LONDON - Britanski tabloid Daily Star je na včerajšnji prvi strani objavil Crnobelo sliko v negativu Jezusa Kristusa, ki naj bi imela »Čudežne« značilnosti. Ce trideset sekund intenzivno gledamo štiri točke v sredini negativa in se nato zazremo v belo steno ali v bel strop vidimo jasno sliko Jezusa Kristusa.
Za znanstvenike in cervene dostojanstvenike pa je slika le navaden optičen pojav. David Thomson, profesor na londonski City University, je jasno navedel, kako ta poizkus dokazuje, da lahko oCi prevarajo možgane. »Očesne Cutnice sprejemajo svetlobo kot kot fotografski material, ki jo nato razvito v sliko projicirajo na belo podlago.«
Shepticni so tudi v britanskih ka-
toliških krogih. Njihov predstavnik za tisk je povedal, da je tudi sam videl Kristusa na steni, a po njegovem je to le vizija sodobne tehnologije, ki nima nobene veze z nadnaravnimi silami.
Daily Star ni navedel izvora slike, zapisal je le, da je bil prvi lastnik »neki misijonarski škof«, ki jo je nato daroval nekemu samostanu v Illinoisu. Slika bi najbrž ostala v samostanu, Ce ne bi ene kopije neka nuna poslala svoji materi, ki je direktorica neke katoliške založniške hiše. Ta je nato natisnila na tisoče podobic s Čudežnim Jezusom Kristusom.
To pa ni edina »Čudežna« slika Odrešenika. Podobne lastnosti naj bi imel tudi Kristusov mrtvaški prt, ki ga hranijo v Turinu.
My Lai - kraj nesrečnega imena za ameriško vojsko
HOSIMINH - Otroka se igrata pri	namski vojni, po katerem je Pentagon
bunkerju v južnovietnamski vasi My	zaCel končno voditi račune tudi nad
Lai, kjer so americani 16. marca 1968	svojimi vojaki, ki niso bili tako vzorni
pobili veC kot sto civilistov. To je bil	in omikani, kot so do tedaj mislili. (Te-
eden najbolj krutih dogodkov v viet-	lefoto AP)
"NA OBROBJU -ALIJE PRIMORSKA KLONILA?"
Naročniki Primorskega dnevnika imajo pravico do 25% popusta s tem, da izrežejo priloženi kupon in ga izročijo v knjigarni dopolnjenega s svojimi osebnimi podatki.
Ali ie Pnm
Tržaška knjigama - ul. Sv. Frančiška, 20 TRST Papirnica Žerjal Josip - Boljunec Knjigarna Terčon ■ Nabrežina, 103 Papirnica Chessa - Narodna ulica, 48 Opčine Katoliška knjigarna - Trg Vittoria, 20 Gorica
m «,■
PODATKI NAROČNIKA PRIMORSKEGA DNEVNIKA ‘
*
PRIIMEK NASLOV
Kupon velja za nakup knjige NA OBROBJU Ali je Primorska klonila? s 25% POPUSTOM.
Izraelska vojska uničuje domove teroristov
AL FAVAR (Reuter) - Izraelski vojaki so včeraj razstrelili dom (na sliki, telefoto: Reuter) nekega palestinskega samomorilskega terorista Ibrahima Sarahne-ha, ki je v februarskem napadu v Aškelonu ubil eno osebo, in napovedali, da bodo v prihodnjih dneh dvignili v zrak Se nekaj domov na Zahodnem bregu, kljub prošnjam aktivistov za človekove pravice. Jezni prebivalci Al Favarja so s kamni obmetali izraelske vojake, medtem ko so ti ruših hišo. Vojaki so se odzvali s streli s plastičnim in bojnim strelivom, a med palestinskimi begunci k sreči ni bilo ranjenih. »To je skupinsko kaznovanje, ki ne bo rešilo težav Zidov in Arabcev in ne bo pripomoglo k mirovnemu procesu,« je dejal 35-letni prebivalec Al Favarja Adnan Gatašeh. Vojaki so nekaj tisoč prebivalcev begunskega središča pred rušenjem hiše pregnali na bližnji hrib, od koder so nebogljeni Palestinci nemočno opazovali, kako so hišo najprej razstrelili, nato pa z buldožerjem zravnali
z zemljo. Med rušenjem so opeke padale na sosednje domove, ki so močno poškodovani. Izraelski vojaki so se pripravljali tudi na rušenje hiše družine Majdija Abu Vardeha, ki je v terorističnem napadu v Jeruzalemu ubil 25 ljudi, poruših pa naj bi še pet drugih hiš v Al Favarju. Izraelski vojaki so pohiteli, potem ko je včeraj zjutraj prenehala veljati začasna prepoved rušenja, ki jo je izdalo izraelsko vrhovno sodišče. Aktivisti za človekove pravice so pozvali izraelskega predsednika vlade Simona Peresa, naj ustavi divjanje buldožerjev in prizanese palestinskim beguncem. »Pozivamo vas, da ne uporabljate rušenja domov kot sredstva za kaznovanje,« so v pismu premieru zapisali mirovniki. Izrael je začel znova rušiti domove po valu terorističnih napadov, ki so preplavili Izrael ter med 2ide vnesli nemir in strah. Minuh teden so razstrelili dom ubitega Hamasovega izdelovalca eksplozivnih naprav Jahija Ajaša v vasi Rafat.
AMERIŠKA PREDVOLILNA MRZLICA
Bob Dole slavi, Ross Perot grozi
Republikanci so svojega kondidoto izbrali
CHICAGO (Reuter) - Ameriški kongresnik Bob Dole je že stoodstotno prepričan, da bo postal republikanski kandidat za položaj ameriškega predsednika. Vso svojo energijo namerava zdaj usmeriti v iskanje primerne strategije, s katero naj bi iz Bele hiše izrinil demokrata Billa Clintona. Možnost vnovičnega boja za vstop v Belo hišo pa je napovedal tudi teksaški mi-lijohar Ross Perot.
Ameriške televizijske postaje so poročale, da je Dolu podporo že obljubilo več kot 996 delegatov, Dole pa o tem ni hotel govoriti. Dejal je, da bo z razglasitvijo rezultatov počakal do prestižnih preliminarnih volitev v Kaliforniji. »Menim, da je že dovolj varno reči, da bom nominiran,« je izjavil in dodal, da je že zaCel sestavljati primerno ekipo, ki mu bo pomagala pri pripravi predvolilne strategije, s katero naj bi premagal Clintona. Zbrati namerava ljudi, s katerimi bo lahko delil tako zaupanje kot ideologijo. Bob Dole, ki se ima za »konservativca zdrave pameti«, je izjavil, da bodo imeli vo-lilci novembra zelo jasno izbiro. »Izbirali bodo
med kandidatom, ki se bo boril za spremembe, in med kandidatom, ki bo v predvolilni kampanji sicer zagovarjal spremembe, pozneje pa se bo boril za status quo,« je dejal 72-letni senator. Po njegovem mnenju Amerika ne more izvesti korenitih sprememb, Ce bo Clinton ostal v Beli hiši.
S svojimi prepričljivimi zmagami v zveznih državah Ilinois, Ohio, Michigan in VVisconsin je Bob Dole sicer stisnil v kot, ne pa tudi utišal komentatorja Pata Bucha-nana in ameriške zadrte konservativce, katerih stališča je zastopal in razglašal Buchanan med svojo odmevno kampanjo. »Odpravljam se v San Diego,« je v močno populističnem slogu po-
vedal Buchanan svojim privržencem v Kaliforniji. »Odpravljam se branit pravice še ne rojenih... Naredil bom vse, da se bo stranka zavezala pravim ciljem in poskrbela, da ne bo nihče nikdar več izkoriščal ameriškega delavca.«
Možnost kandidature za ameriškega predsednika pa je napovedal tudi milijarder Ross Perot. Dejal je, da se bo za vstop v Belo hišo boril, če ga bodo za to prosili njegovi podporniki iz Reformistične stranke. Teksaški bogataš je zagotovil, da bo storil vse, da bo hišo svoje domovine spravil v red. Toda Dole je zaradi Perotove napovedi zaskrbljen. Perot mu lahko namreč odvzame ravno toliko glasov, da mu ne bo uspelo premagati Clintona. Nekaj podobnega se je že zgodilo na zadnjih volitvah, ko je Clintonu uspelo premagati Geroga Busha. »Skrbi me. Perot pomaga Clintonu,« je priznal Bob Dole.
NOVICE
Samomorilski napad na jugu Libanona
JERUZALEM (Reuter) - Po poročilih izraelskih oboroženih sil je včeraj neidentificirani islamski skrajnež v bližini vasi Rub Tlaten na varnostnem območju na jugu Libanona z bombo ubil sebe in nekega izraelskega vojaka, en vojak pa je bil ranjen. Proiranska organizacija Hezbolah je že prevzela odgovornost za napad, pri tem pa so njeni predstavniki zatrdili, da je bilo žrtev med Izraelci še veC. Izraelski premier Simon Peres je pred zadnjim napadom sicer napovedal, da bo vojska na varnostnem območju zmanjšala svojo bojno pripravljenost, Ce je gverilci ne bodo izzivali, vendar si bo po zadnjem napadu verjetno premislil.
Ustavili sodni postopek proti Haiderju
DUNAJ (STA, dpa) - V Avstriji so ustavili sodni postopek proti voditelju avstrijskih svobodnjakov Jorgu Haiderju, ki so ga sprožili zaradi suma oživljanja nacionalsocialističnega delovanja. Neki predstavnik avstrijskega pravosodnega ministrstva na Dunaju je potrdil omenjeno novico, ki jo je včeraj objavil avstrijski Časnik Sal-zburger Nachrichten. Razlogi za ustavitev postopka še niso znani. Ze v januarju je državno tožilstvo v Celovcu ustavilo del preiskav proti Haiderju, ki so ga ovadili, ker je v nekem televizijskem pogovom »oborožene oddelke SS« označil kot »del redne nemške vojske, zato jim pripadata Čast in priznanje«.
Japonski zunanji minister z Jelcinom
MOSKVA (STA, dpa) - Japonski zunanji minister Jukihi-ko Ikeda se je včeraj v Moskvi sestal z ruskim predsednikom Borisom Jelcinom. »Obstaja vrsta težav, o katerih moramo nujno govoriti,« je ob tem izjavil Jelcin in opozoril na pomen odnosov med Rusijo in Japonsko. Ikeda se je na enodnevnem obisku sestal tudi z ruskim zunanjim ministrom Jevgenijem Primakovom. Tako japonska kot ruska stran sta sporočili, da so bila vprašanja trgovinskih odnosov osrednja tema pogovorov. Japonski zunanji minister naj bi v Moskvi omenil tudi vprašanje Kurilskih otokov. Japonska namreč od Rusije zahteva vrnitev štirih otokov, ki jih je nekdanja Sovjetska zveza zasedla med drugo svetovno vojno. Pogovori med Tokijem in Moskvo o tej temi so že veC let na mrtvi toda.
Papež o pokolih v Ruandi
VATIKAN (Reuter) - Papež Janez Pavel H. je včeraj posredno odgovoril na obtožbe, da so katotiški duhovniki in redovnice sodelovali v pokolih v Ruandi. Pozval je ruandske katolike, naj odgovarjajo za morebitne zločine, in dodal, da rimskokatoliška cerkev kot institucija ne more prevzeti odgovornosti za dejanja svojih članov. Po papeževem mnenju morajo vsi, ki so sodelovali v genocidu, nositi posledice svojih dejanj pred bogom in soljudmi.
TAJVANSKI PREDSEDNIK ODGOVARJA NA VOJAŠKE PRITISKE PEKINGA
Hans Jurgen Stofelz / dpa
TAJPEJ - Kljub vojaškim vajam, s katerimi je Peking dokazoval svojo moC, je tajvanski predsednik Li Teng Hui včeraj o morebitni združitvi Tajvana z Ljudsko republiko Kitajsko dejal, da je ta mogoča le v primeru, Ce bodo na Kitajskem zavladale demokratične sile. Kitajska armada je včeraj končala manevre na jugu Tajvanskega preliva, medtem ko se vojaške vaje na severu nadaljujejo.
Ameriški predstavniški dom pa je včeraj s prepričljivo večino glasoval za to, naj ZDA Tajvan v primeru kitajskega napada branijo. Ta resolucija sicer za predsednika Clintona ni obvezujoča. Tri dni pred sobotnimi prvimi svobodnimi predsedniškimi volitvami na Tajvanu je predsednik Li Teng Hui dejal, da so kitajske vojaške vaje napetost pripeljale na najvišjo točko. Po njegovih besedah bo štirinajst milijonov tajvanskih volilcev »svoj glas oddalo v senci morebitne vojne«. Menil pa je, da je tajvanski narod miren in enoten, saj je bil vedno ogrožen, a je kljub temu dosegel »gospodarski Čudež« in demokratizacijo. Vnovično združitev s celinsko Kitajsko je Li Teng Hui omenil le z enim stavkom: »V prihodnosti bi radi imeli enotno Kitajsko - toda le v svobodi in demokraciji.«
Kitajci so morali zaradi goste megle včeraj omejiti svoje vojaške vaje na severu Tajvanskega preliva. Manevri naj bi trajali še do prihodnjega ponedeljka. S tem želi Peking doseči, da Tajvanci ne bodo glasovali za Li Teng Huia - torej za neodvisnost. Za konec vojaških vaj na jugu Tajvanskega preliva so Kitajci na televiziji predvajali posnetke letalskih in raketnih napadov na morske in kopenske cilje. S posnetkov je bilo razvidno, da so kitajski vojaki opremljeni z izredno sodobnim orožjem. V vojaških vajah so sodelovale tudi jedrske podmornice.
Tajvanski opozicijski kandidat Peng Ming Min pa je Pekingu očital »agresijo« in »gole ozemeljske težnje«. Peng Ming Min, najbolj znani tajvanski oporečnik, ki se je na otok vrnil šele leta 1992, je kandidat tajvanske Stranke napredka, ki zahteva popolno neodvisnost od Kitajske. Dejal je, da je Tajvan de facto že dolgo neodvisen in da zato želi ohraniti le status quo. Po zadnjih javnomnenjskih raziskavah naj bi na predsedniških volitvah dobil približno deset odstotkov glasov, medtem ko lahko sedanji predsednik Li Teng Hui računa s 30 do 40 odstotki glasov.
Vodilni predsedniški kandidat Li Teng Hui je bogove prosil za zmago in mir (Reuter)
SVET
Četrtek, 21. marca 1996
SREČANJE ZUNANJIH MINISTROV SREDNJE IN VZHODNE EVROPE V PRAGI
VZHOD ZELI POSTATI DEL ZVEZE NATO IN EU
Christopher: širitev Nata ni vprašljiva
Pogovorov se je udeležil tudi šef slovenske diplomacije
PRAGA, MOSKVA (Reuter, dpa, STA) - Zveza Nato se je po koncu hladne vojne znašla pred pomembnim in zelo kočljivim vprašanjem. Za vstop v ta prestižni obrambni klub so se namreč začele zanimati nekdaj komunistične vzhodnoevropske države. Zahodne zaveznice so začele želje nekdanjih sovražnic poCasi upoštevati, saj so spoznale, da je nadaljnji obstoj Nata mogoC le, Ce bodo vanj vključene vse evropske države. Toda pojavil se je problem - rusko nasprotovanje.
O problemih širitve Nata se je včeraj v Pragi z zunanjimi ministri dvanajstih prosilk za vstop v Nato - med njimi je bil tudi slovenski zunanji minister Zoran Thaler - pogovarjal ameriški državni sekretar VVarren Christopher. Generalni sekretar Nata Javier Solana pa se je v Moskvi trudil, da bi prepričal sumničave ruske politike.
Tradicionalne izmenjave mnenj med Članicami Nata in državami, ki si želijo v Nato še priti, se je tokrat udeležil tudi slovenski zunanji minister Zoran Thaler. V govoru je poudaril predvsem ugotovitev, da integracija Evrope in širitev Nata lahko potekata le, Ce bodo odnosi med državami stabilni in dobri. KljuCna prvina takšnih odnosov pa je po Thalerjevih besedah spoštovanje mednarodnih sporazumov. Morebitno drugačno ravnanje lahko povzroči destabilizacijo varnostnih razmer v Evropi, meni vodja slovenske diplomacije, Cigar besede so bile nedvomno namenjene naši zahodni sosedi, ki Sloveniji povzroča sive lase pri prizadevanjih za vključitev v zahodnoevropske integracije.
Preden se je udeležil delovnega kosila z VVarrenom Christopherjem, se je Thaler sešel še s poljskim kolegom Dariuszom Rosatijem. Ministra sta ugotovila, da je
najpomembnejši cilj obeh držav članstvo v Evropski uniji in Natu. Thaler in Rosah sta se tudi strinjala, da ruski zadržki do širitve Nata ne bodo imeh večjega zaviralnega vpliva, saj tudi v Moskvo prodira spoznanje, da bo treba najh ustrezno rešitev, ki bo upoštevala želje vseh zainteresiranih držav. Slovenski in poljski zunanji minister sta se dogovorila še o pogostejši izmenjavi mnenj med državama, kar naj bi obema stranema olajšalo premagovanje ovir na poti v evropske varnostne in gospodarske integracije. Zoran Thaler se je popoldne sešel tudi z makedonskim zunanjim ministrom Ljubomirjem Frckovskim, latvijskim zunanjim ministrom Valdisom Birkavsom in litovskim šefom diplomacije Povilasom Gilisom.
Nestrpne nove demokracije
Ameriški državni sekretar VVarren Christopher je na včerajšnjem delovnem kosilu v Pragi svojim srednje- in vzhodnoevropskim kolegom obljubil, da jih Nato ne bo pustil Čakati. Christopher je v govoru - ameriški diplomah so ga označili kot najpomembnejši govor o evropski varnosti - vse bolj nestrpnim postkomunističnim državam zagotavljal, da se bo Nato zagotovo razširil proh Vzhodu. »Nato se je
zavezal, da bo v svoje vrste sprejel nove Članice, zato novih demokracij ne bo v nedogled zadrževal v Čakalnici,« je dejal Christopher in dodal, da je razširitev Nata neizbežna, zato bo do nje prišlo prav kmalu. Udeleženci so Christo-pherju zaradi omenjenih izjav sicer namenih buCen aplavz, vendar so vsi po vrsti negodovali, Ceš da pogrešajo napovedi datumov, ko naj bi prišlo do razširitve ah vsaj temeljite razprave. Od konca hladne vojne je namreč minilo že šest let, pa se Nato še vedno ni izjasnil, kdo bo imel Čast pristopih k najve-Cji obrambni organizaciji na svetu. Christopher je druge udeležence vsaj za silo potolažil z obljubo, da bodo o širitvi podrobneje razpravljali Natovi zunanji ministri, in sicer na decembrskem srečanju v Bruslju. To je Cas, ko se bodo že končale volitve v Združenih državah Amerike in Rusiji, ki so za širitev Nata še posebno pomembne, saj se bo na ruskih volitvah odločilo, kakšna bo nadaljnja kremeljska politika do Nata. Ta bo lahko popustljivejša, vendar je verjetneje, da bo še ostrejša, kar zna srednje- in vzhodnoevropskim državam še bolj zagrenih življenje.
Rusija ne sme v izolacijo
Zahodni dvomi o Jelcinovi zmagi so vse večji in vse večja je tudi skrb, ki je posledica teh dvomov. Po morebitni zmagi komunistov se bo namreč že zdaj zelo ostro rusko nasprotovanje širitvi Nata še povečalo. Christopher je zato Moskvi včeraj namenil nekaj zelo ostrih in odlo-
čnih besed. Po njegovem mnenju je tudi za Rusijo nastopil kritični trenutek, ko mora zavzeh svoje pravo mesto v evropskem prostoru. »Izogniti se moramo nevarnosti nastanka treh Evrop - razvijajočega se in stabilnega zahodnega dela, srednjega dela, ki si prizadeva za vstop v EU in Nato, ter odrezanega vzhodnega dela, polnega kriznih situacij,« je dejal Christopher. Zaradi tega Rusije zahodne države ne smejo osamiti. Demokracija ni nikjer tako pomembna kot prav v Rusiji, meni Christopher. Toda glede širitve Nata se Christopher z Rusi ne namerava prerekah. »O širitvi Nata ne pridejo v poštev nobena pogajanja z Rusi. Z njimi se lahko pogovarjamo in razpravljamo, pogajamo pa zagotovo ne,« je bil odločen ameriški državni sekretar.
O širitvi Nata se je v Moskvi pogovarjal tudi njegov generalni sekretar Javier Solana. Poudaril je, da se Rusiji ni treba bati Natovega razširjanja. Solana je obrambnemu ministru Pavlu GraCovu povedal, da Nato od Rusije pričakuje nadaljnje korake, ki bodo privedli do uresničitve Natovih predlogov o tesnejšem sodelovanju. »Izkušnje, ki smo si jih skupaj pridobih v Bosni in Hercegovini, so zelo pomemben temelj, na katerem lahko gradimo medsebojno sodelovanje,« je dejal Solana, ki si kljub trudu ni pridobil naklonjenosti ruskih komentatorjev. Ti so še vedno prepričani, da Natovi načrti predstavljajo nevarnost ruski demokraciji, saj večajo moC komunistične opozicije.
Deset držav iz srednje in vzhodne Evrope je že večkrat izrazilo željo, da bi se v bližnji prihodnosti priključile Severnoatlantski zvezi in Evropski uniji.
REUTER
države prosilke	M ocena EU	IMMlll ocena zveze Nato
		
POLJSKA	Uspešen razvoj demokratičnih institucij in tržnega gospodarstva. Zmaga nekdanjega komunista Aleksandra Kvvašnievvskega na predsedniških volitvah ni zaskrbela petnajsterice.	Vojaški strokovnjaki razmišljajo o načinih vključitve poljskih oboroženih sil v strukture Severnoatlantske zveze.
MADŽARSKA	Bo med prvimi novimi članicami EU ob predvideni širitvi na vzhodnoevropske države.	Vojaški poveljniki zveze Nato nasprotujejo vključevanju držav, ki ne mejijo na nobeno od dosedanjih članic. Ker madžarske sosede še ne bodo kmalu v Natu, so njene možnosti majhne.
CESKA	Država z največ možnostmi za hitro vključitev. Bruselj zelo pozitivno ocenjuje češke reforme.	Češke javnosti vključitev ne zanima: po zadnjih podatkih je samo 33 odstotkov Cehov za, 23 odstotkov pa proti.
SLOVAŠKA	Zaostaja za sosedami zaradi avtoritativne politike predsednika vlade Vladimirja Mečiarja.	Številni zahodni diplomati ne podpirajo vključitve Madžarske in Slovaške, ker se bojijo morebitnega izbruha napetosti med državama zaradi madžarske manjšine na Slovaškem.
ROMUNIJA IN BOLGARIJA	Prevelik gospodarski zaostanek, da bi lahko resno upoštevali njune želje po vključitvi v Evropsko unijo.	Analitiki domnevajo, da bi ti dve državi, skupaj z Ukrajino, lahko oblikovali posebno skupino držav nečlanic zveze Nato in postali »politični most« med članicami Severnoatlantske zveze in Rusijo.
LITVA, LATVIJA IN ESTONIJA	V diplomatskih krogih upajo, da bodo posebni sporazumi in zahodna pomoč Rusiji omilili stališče Moskve o vključitvi baltskih držav v EU.	Zaradi strateškega pomena, ki ga imajo baltske države za Rusijo, je njihov vstop v zvezo Nato zelo vprašljiv.
SLOVENIJA	Se ni zaprosila za polnopravno članstvo, vendar izpolnjuje številne pogoje.	Njena pomembna prednost je, da meji na članico Italijo in državo prosilko Madžarsko.
BORIS JELCIN OBTOŽUJE »RESTAVRATORJE« SOVJETSKE ZVEZE
Predvolilni obračun z nostalgiki
MOSKVA (Reuter) - Predsednik Boris Jelcin poskusa nedavno glasovanje spodnjega doma ruskega parlamenta o obnovitvi Sovjetske zveze pred junijskimi predsedniškimi volitvami izkoristiti za obračun s komunističnimi nasprotniki. 65-letni kremeljski voditelj je v bojevitem slogu, ki mu najbolj pristoji, odločitev dume označil za neodgovorno dejanje, nad katerim bi se morali parlamentarci pošteno zamisliti.
Toda vse prej kot gotovo je, da bo vprašanje, ki pomeni prvi večji spor med Kremljem in opozicijsko dumo, Jelcinu prineslo politično prednost. Sicer je dobil močno podporo v vseh nekdanjih republikah Sovjetske zveze, na Zahodu in v večini ruskih medijev, vendar bodo na junijskih volitvah glasovali predvsem povprečni ljudje - tem pa se obnovitev Sovjetske zveze ne zdi tako odvratna zamisel. »Večini državljanov Sovjetska zveza že dolgo ne predstavlja veC simbola totalitarne vladavine,« je zapisal Dimitrij Volkov, prvi komentator liberalnega Časopisa Sevo-dnja. »Praksa kaže, da so
spomini na to, kako neprijetno je bilo biti subjekt komunističnega režima, zamrli, medtem ko izraza svoboda in demokracija ne povzročata ničesar drugega kot alergijo.«
Duma, kjer imajo večino komunisti in njihovi zavezniki, je ratifikacijo beloveškega sporazuma razglasila za neveljavno. Ta sporazum, ki ga je Jelcin podpisal z voditeljema Belorusije in Ukrajine, je razpustil Sovjetsko zvezo in ustanovil Skupnost neodvisnih držav (SND), ki so se ji pozneje pridružile vse sovjetske republike, razen Litve, Latvije in Estonije. Duma je sprejela tudi sklep, da je referendum, na katerem je leta 1991 ve-
čina sovjetskih državljanov podprla obstoj SZ, v Rusiji še vedno veljaven. Dokumenta nimata skoraj nobenih posledic, komunisti pa so se izmazati z izjavo, da Sovjetske zveze ne nameravajo obnoviti s silo.
Klljub vsemu pa Jelcin, ki v javnomnenjskih raziskavah še vedno zaostaja za Genadijem Zjugano-vom, odločitev dume vidi kot darilo, ki ga mora izkoristiti za začetek velike ofenzive. »Zadeva je zelo resna in duma mora za svojo odločitev odgovarjati,« je odgovoril na pripombe o svojem obračunavanju s konservativnim parlamentom. Odločitev dume so obsoditi vsi voditelji Članic SND, pridružil pa se jim je tudi ameriški državni sekretar VVarren Christopher, ki je odločitev označil za neodgovorno in vznemirjajočo. Dumo je k vnovičnemu premisleku pozval tudi svet federacije (zgornji dom parlamenta). Nekateri nje-
govi elani so celo predlagali preložitev volitev, Ce se duma na njihov poziv ne bo odzvala. »Naivno je misliti, da se je svet federacije za tako oster napad odločil brez posvetovanja s Kremljem,« piše dnevnik Komersant.
Dviganje prahu okoli odločitve dume je Jelcin izkoristil tudi za to, da je odvrnil pozornost od svojega najveCjega problema -Čečenije. Prejšnji teden je sicer naznanil, da so odobrili naCrt za ustavitev prelivanja krvi, vendar njegove Čete rušijo eno vas za drugo in si s tem nakopavajo obtožbe na račun neselektivne uporabe oborožene sile.
Jelcin, ki je po napovedi vnovične kandidature postal neverjetno zagnan, je skuSal komunistom spodnesti tla že s tem, ko se je od poudarjanja tržnih reform preusmeril v zagovarjanje socialne zaščite revnih. Hkrati pa je ruski predsednik zelo zaskrbljen
tudi zaradi tega, ker lahko odločitev dume ogrozi njegove nadte o bolj integrirani zvezi, ki naj bi jo sklenil s šestimi državami SND. Zamisel o večji povezanosti so že podprli Rusija, Belorusija, Kazahstan in Kirgizistan, zanimanje pa je pokazal tudi gruzinski predsednik Edvard Sevardnadze.
Komersant je zapisal, da je Jelcin dobil prvo bitko. Toda vprašanje je, ati bo to dovolj za izničenje desetodstotnega zaostanka za Zjuganovom. Komunisti in njihovi zavezniki so namreč na Jelcinove obtožbe že odgovorili - in to zelo ostro. »Namen razburjenja je zgolj odtegniti pozornost od poraznega gospodarskega in socialnega položaja v državi, ustvariti umetno politično krizo, onemogočiti predsedniške volitve in zavarovati tiste, ki so krivi za razpad nekdanje zvezne države,« piše v izjavi komunistov.
Anatolij Verbin
HH
■g
■




NOVICE
Delegacija obrambnega ministrstva v Bruslju
LJUBLJANA (STA) - Delegacija obrambnega ministrstva, ki jo vodi državni sekretar Boris Žnidarič, je končala tridnevni obisk pri belgijskih oboroženih silah in zvezi Nato, so včeraj sporočili z obrambnega ministrstva. Delegacija je obiskala Kraljevi obrambni institut in Kraljevo vojaško akademijo v Bmslju, kjer so z vodstvoma izmenjali poglede na izkušnje pri izobraževanju kariemih častnikov. Predstavniki obrambnega ministrstva so obiskali poveljstvo Nata, kjer so se seznanili z okoljevarstvenim in znanstvenim področjem dela Severnoatlantske zveze, ter partnersko celico v Monsu, kjer so se z direktorjem, generalom Langejem, pogovarjali o izvajanju dopolnilnega izobraževanja in urjenja častnikov v okvira individualnega partnerskega programa med Slovenijo in zvezo Nato. Državnega sekretarja Borisa Žnidariča in veleposlanika Borisa Cizlja je sprejel tudi direktor političnega direktorata Nata Keisvretter.
Predsednik Kučan sprejel veleposlanika Poljske
LJUBLJANA (STA) - Predsednik Slovenije Milan KuCan je včeraj sprejel veleposlanika Republike Poljske v Sloveniji Jana Tombinskega, so sporočili iz urada predsednika republike. Pogovarjala sta se o pripravah na srečanje srednjeevropskih predsednikov, ki bo v začetku junija v Lancutu na Poljskem.
Makedonski pariamentarci v Sloveniji
LJUBLJANA (STA) - Na obisk v Slovenijo bo danes prišla delegacija zunanjepolitičnega odbora makedonskega parlamenta. Najprej se bo sestala z delegacijo odbora državnega zbora za mednarodne odnose, ki jo vodi Borut Pahor, nato pa se s predsednikom državnega zbora Jožefom Školčem. Jutri bodo rezultate pogovorov predstavili na novinarski konferenci.
BOSNA IN HERCEGOVINA
Vojska Federacije BiH izpolnila zahteve Nata
Za vrnitev beguncev bo skrbela posebna komisija
SARAJEVO (Reuter, dpa) - Enote bosanske vojske so se včeraj umaknile z demilitariziranega območja Sarajeva, ki bi ga v skladu z daytonskim sporazumom morali nadzorovati pripadniki mirovnih sil. »Večji del bosanske vojske se je umaknil z demilitariziranega območja, tako da je v Vojašnici maršala Tita ostalo le Se nekaj mož,« je sporočil Natov tiskovni predstavnik, major Simon Haselock.
Kljub temu pa so razmere na razmejitveni črti med vojaki Federacije BiH in Republike Srbske še naprej izjemno zaostrene. V zahodnem sarajevskem predmestju Dobrinja so se včeraj vneli spopadi s pehotnim orožjem, v eksploziji avtomobila pa je življenje izgubila ena oseba. »Razmere v Dobrinji so se v zadnjih 24 urah zelo poslabšale. Dobili smo poročila, da so rojaki srbskim prebivalcem tega predmestja pretihotapili večje količine orožja,« je sporočil tiskovni predstavnik ZN Aleksander Ivanko. »V Dobrinji imamo 31 opazovalcev, ki redno patruljirajo ob razmejitveni črti,« je še dodal. Opazovalcem ZN so se pridružile tudi okrepljene enote Iforja, ki bodo skušale preprečiti nove
izbruhe sovražnosti.
Mestni četrti, imenovani Dobrinja 1 in Dobrinja 4, sta bili med 43-meseCno bosansko vojno bojni polji in še naprej ostajata mejnik med Muslimani in Srbi. Čeprav so se vojaki sprtih strani s tega območja umaknili, meja da facto še naprej obstaja in le malok-
do tvega prehod Čeznjo. Izpraznjena stanovanjska poslopja so naselili Srbi, ki odločno nasprotujejo umiku in napovedujejo, da se bodo raje borili, kot da bi ozemlje prepustili Muslimanom in Hrvatom ali živeli med njimi. Policija Federacije BiH je civiliste opozorila, naj se ne približujejo tem zgradbam, potem ko je srbska policija v torek prijela tri Muslimane in jih odvedla na zaslišanje. Večina beguncev tako Se naprej ne more do svojih domov. Mednarodni posrednik Carl Bildt je zato včeraj oznanil ustanovi-
tev posebne komisije, ki bo pomagala beguncem pri vrnitvi. Iz diplomatskih virov smo izvedeli, da se komisija pripravlja na zbiranje veC kot pol milijona zahtev, ki naj bi jih rešila v prihodnjih petih letih. Ce upoštevamo razmere v državi s popolnoma uničenimi komunikacijami, transportom in možnostmi za shranjevanje podatkov, si je komisija zadala težavno nalogo. »Vemo, da se nam mir, resnični mir, lahko hitro izmuzne,« je izjavil Bildt. »Proces sprave in reintegracije se je šele začel. Komisija bo v njem odigrala ključno vlogo.«
Evropsko sodišče za človekove pravice je v komisijo imenovalo tri mednarodne člane, med njimi tudi predsednico, italijansko profesorico prava Mario Rito Saulle. V komisiji bodo sodelovali tudi štirje predstavniki Federacije BiH in dva predstavnika Republike Srbske. Po prvih predvidevanjih je najmanj 40 odstotkov prebivalnih površin v BiH uničenih ali poškodovanih.
Perez Casado namesto Koschnicka
MADRID (dpa) - Spanec Ricardo Perez Casado naj bi zamenjal Hansa Koschnicka na položaju evropskega administratorja v Mostarju. Španija je včeraj potrdila, da bo nekdanjega socialističnega župana Valencije Evropski uniji predlagala v ponedeljek. Po mnenju španskega zunanjega ministrstva bi bil lahko Spanec zelo koristen na položaju v Mostarju, ker so Spanci v dobrih odnosih s Hrvati, Muslimani in Srbi. Ricardo Perez Casado je bil od leta 1979 do leta 1989 župan Valencije. Hans Koschnick je konec februarja sporočil svoj odstop, toda hkrati izrazil pripravljenost, da ostane na voljo, dokler EU ne določi njegovega naslednika.
Največja naloga v Bosni bo obnova številnih poškodovanih stanovanj (Reuter)
ANALIZA__________
»Genocid« Srbov nad Srbi
Po skoraj štirih letih je obleganje Sarajeva konCno za nami: potem ko so v torek tudi predmestja prestolnice prešla v roke hrvaško-musli-manske federacije, so tisti, ki so toliko Časa terorizirali meščane tega nekoC tako lepega mesta - ubili so 10.609 ljudi in jih precej ranili -, izgubili svoja oporišča v prestolnici. Preden so zapustili mesto, so bosanski Srbi zagrešili Se zadnje grozodejstvo v svoji divjaški genocidni kampanji: tokrat je Slo za »genocid« Srbov nad Srbi.
V bližnji hribovski vasi Pale je vodstvo bosanskih Srbov - ki je trmasto nasprotovalo združitvi Sarajeva, čeS da jih skrbi za varnost svojih rojakov, čeprav so ravno njihovo topništvo in njihovi ostrostrelci ubili na stotine Srbov med obleganjem Sarajeva - vodilo široko kampanjo, da bi prisililo sarajevske Srbe, da bi zapustili svoje domove. Uporabili so svojo zloglasno propagandno mašineri-jo, da bi vzbudili strah med svojimi rojaki v sarajevskih predmestjih. Nato so pretrgali skoraj vse javne storitve, od telefona, vode, električne energije do zdravstvene oskrbe, da bi se jim posrečil načrt popolne izpraznitve »muslimanskega mesta«. Končno pa so uporabili tudi nekaj najgrozovitejših genocidnih metod, ki so jih v minulih štirih letih uporabljali nad Muslimani, proti vsem, ki so hoteli ostati v edinem mestu, ki so ga kdajkoli imeli: plenili so, pretepali, posiljevali in požigali domove. »Srbkinja sem in sram me je to priznati,« je dejala obupana ženska na Grbavici, medtem ko je televizijska ekipa snemala zadnja srbska grozodejstva v bosanski prestolnici.
Srbi niso zažigali svojih stanovanj
Voditelja bosanskih Srbov, Radovan Karadžič in Ratko Mladič, sta prisilila svoje rojake iz Sarajeva, da so se zatekli v srbsko »republiko«, tako da lahko še vedno trdita, da zastopata vse bosanske Srbe in da Srbi in Muslimani ne morejo več živeti skupaj. Mednarodne sile v Bosni niso storile ničesar, da bi jima preprečile teroriziranje lastnih rojakov. »Imajo pravico zažigati svoje domove,« je dejal neki predstavnik Nata, da bi opravičil dejstvo, da so pripadniki Nata zgolj opazovali požiganja in celo fotografirali srbsko divjanje. Dejstvo pa je, da srbski zločinci niso požigali svojih domov, temveč tuje. Pred začetkom etničnega čiščenja leta 1992 je bilo v štirih od petih sarajevskih predmestij, ki so jih zdaj Srbi predali federaciji, večinsko prebivalstvo muslimansko, ne srbsko. Kljub temu pa so odhajajoči Srbi sistematično ropali v vseh zgradbah
ter požigali celo šole, tovarne, mestne hiše in sodišča. V Republiko Srbsko so odpeljali vso opremo tovarne Volksvra-gen Golf v Vogošdi, vso zdravstveno opremo iz bolnišnic, popolnoma vse stole iz gledališča na Ilijašu in celo vse slamice - da, navadne slamice za pitje - iz tovarne Coca-Cola v Hadžičih.
Ni razlogov za slavje
Od torka je Sarajevo znova osvobojeno, a njegovi prebivalci nimajo razloga za proslavljanje. Odhajajoči Srbi so se potrudili, da so prihajajočim napravili življenje skoraj nemogoče. Pod vprašajem pa je tudi duša Sarajeva: ali bo lahko spet tisto nekoč znano, kozmopolitsko večetnično mesto, ali pa bodo muslimanski voditelji raje zgradili islamsko mesto na ruševinah srbskih zločinov? Nekaj strahopetnih dejanj plenitev in groženj proti preostalim Srbom v sarajevskih predmestjih, ki so jih zagrešile muslimanske bande, so resna
preizkušnja sposobnosti in volje federacije, da zagotovi enakopravno zaščito vsem prebivalcem. Med vojno je bosansko vodstvo uspešno branilo tradicionalno medetnično strpnost, ki je tako značilna za to deželo. Medtem ko so bila ozemlja pod srbskim ali hrvaškim vodstvom sistematično etnično očiščena, se je v muslimanskih predelih - in tudi v institucijah - ohranilo sodelovanje med pripadniki-mi vseh treh narodov, ki so se z združenimi močmi borili za svojo državo.
Krokodlije solze mirovnih posrednikov
Zaenkrat vse kaže, da bo Bosna razkosana: srbskim voditeljem se je posrečilo pregnati vse rojake na svoja območja, medtem ko je hrvaškim ultranacionali-stom uspelo preprečiti evropskemu upravitelju Hansu Koschni-cku, da bi združil etnično razdeljen Mostar. Muslimanski skrajneži izrabljajo ta dejstva za argumente za islamsko državo, ki bi bila etnično čista. Mednarodni posredniki zgolj točijo krokodilje solze za večetnično Bosno, a ne storijo prav ničesar, da bi preprečili nadaljnjo dezintegracijo države: ni nikakršnih načrtov za okrepitev svobode gibanja in vrnitev beguncev, ni resnih in natančnih načrtov za gospodarsko obnovo države, Nato pušča vojne zločince, da se mu nemoteno sprehajajo pred nosom, Evropa in ZDA pa se Se vedno prepirajo o načrtih za oborožitev bosanske vlade, češ da bo to omogočilo vojaško ravnotežje in stabilnost v regiji.
Ali lahko Bosna preživi kljub prizadevanjem mednarodnih sil? Država, ki je čudežno preživela vojno, bo morala najti moč za preživetje miru - v svoji tradiciji strpnosti in razumevanja.
Kemal Kurspahič
Tudi glasen pogovor je lahko začetek dialoga med Srbi in Muslimani (Reuter)
• V.
gg
#1
■
■
NOVICE
Solana ne izključuje podaljšanja Iforjevega mandata
BRUSELJ (STA) - Generalni sekretar zveze Nato Ja-vier Solana je včeraj izjavil, da če bi se trenutne razmere spremenile, ne izključuje podaljšanja mandata Iforjevim enotam v Bosni in Hercegovini, ki so ga v začetku omejili na eno leto. Solana je povedal, da je Nato pri oblikovanju Iforjevih enot upošteval domnevo, da bo eno leto dovolj za umiritev političnih in gospodarskih razmer na območju nekdanje Jugoslavije. »Naši načrti se niso spremenili, toda če bi se razmere spremenile, bi morali vprašanje vnovič preučiti,« je dejal. ZDA so doslej odločno zavračale možnost podaljšanja mandata Iforjevim silam.
Proces proti obtoženim za zločine v Vukovarju
HAAG (STA) - Haaško mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije je včeraj začelo zaslišanje na osnovi obtožnice proti trem Častnikom jugoslovanske vojske, ki so obtoženi za pokol v Ovcari v okolici Vukovarja. Zaslišanje se je začelo v odsotnosti osumljenih Mileta Mrksiča, Miroslava Radiča in Veselina Sljivančanina, ki so se vedno na svobodi. Obtožnica jih bremeni odgovornosti za smrt 261 ljudi, ki so jih 20. novembra 1991 odpeljali iz vukovarske bolnišnice. Zaslišanje naj bi predvidoma trajalo od šestih dni do dveh tednov.
Beograd sestavil seznam žrtev vojnih zločinov
BEOGRAD (STA) - Vlada ZRJ je sestavila seznam 5362 oseb, predvsem Srbov, ki so bile žrtve vojnih zločinov v BiH in na Hrvaškem. Seznam so sestavih na temelju pričanj očividcev ter zvočnih in vizuelnih zapisov, je povedal Zoran Stojanovič, predsednik komisije, ki skrbi za preiskavo vojnih zločinov na območju nekdanje Jugoslavije. Vlada ZRJ je oblikovala tudi seznam oseb, osumljenih za vojne zločine proti omenjenim žrtvam. Na tem seznamu je tudi predsednik BiH Alija Izetbegovič, ki naj bi junija lani obiskal taborišče Celebič, kjer je bilo zaprtih več sto bosanskih Srbov. Komisija meni, da bi bil lahko Izetbegovič obtožen glede na merilo »objektivne odgovornosti« mednarodnega sodišča za vojne zločine v Haagu.
TAS je povsem uničen
SARAJEVO (dpa) - Strokovnjaki nemškega koncerna Volkstvagen so po obisku Sarajeva izrazili zgro-ženost nad stanjem izropane tovarne TAS v sarajevskem predmestju VogošCa, ki je bila ves čas vojne pod srbskim nadzorom. Po navedbah shokovnjakov koncerna VW so vsi bistveni deli tovarne bodisi ukradeni bodisi popolnoma uničeni. Ali bodo tovarno kljub temu spet opremili, še ni znano.
GLEDALIŠČA

FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Kulturni dom - SSG
Danes, 21. t. m., ob 16. uri (red G): Kreftova komedija »Krajnski komedijanti«.
Ponovitev jutri, 22.3., oblO. uri (izven) in ob 16. uri (red I).
Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich Operna in baletna sezona 1995/96
Operna in baletna sezona - »Trst v plesu« - v sodelovanju s Tržaško trgovinsko zbornico: Danes, 21. t. m., ob 20. uri (red F): baletna predstava P.I. Čajkovski »Francesca da Rimini*. V glavni vlogi Carla Fracci.
Ponovitve jutri, 22.t.m., ob 20. uri (red H), v soboto, 23. t.m., ob 20. uri (red I) in v nedeljo, 24. t.m., ob 16.00 (red G).
Prodaja vstopnic pri blagajni dvorane Tripcovich (9-12, 18-21).
Gledališče Rossetti
Danes, 21. t. m., ob 20.30 (red Četrtek); L. Pi-randello »Enrico IV«. Režija M. Rigillo. Predstava v abonmaju: odrezek 8 - rumen. Danes, 21. t. m., ob 17.30 srečanje z izvajalci. Spazio Rossetti: danes, 21. t. m., ob 16. uri Internet; ob 17. uri Video.
Pri blagajni gledališča (tel. 54331) in v Pasaži Protti (tel. 630063) je v teku predprodaja vstopnic za predstavo »Giovanna D’Arco al rogo« A. Honeggerja v koprodukciji Stalnega gledališča F-JK in gledališča Verdi.
Gledališče Cristallo - La Contrada
V soboto, 23. t.m., ob 20.30 (premiera) - Neil Simon »La strana coppia*. Režija Marco Mat-tolini, nastopata Zuzzurro in Gaspare. V abonmaju odrezek št.9.
V četrtek, 28. t.m., ob 18. uri bo v okviru gledaliških srečanj, ki jih vodi Paolo Quazzolo, srečanje z glavnima interpretoma in publiko. Zaradi tehničnih razlogov predstava »Notta-taccia* gledališke skupine iz Neaplja - ODPADE.
TRŽIČ
Občinsko gledališče
Danes, 21. t.m., ob 20.30 - V. Brancati »La go-vernante* v izvedbi gledališke skupine Mario Chiocchio. Režija G. Albertazzi. V glavnih vlogah Giorgio Albertazzi in Paola Pitagora.
KOROŠKA
CELOVEC
Mestno gledališče: Danes, 21. t. m., ob 19.30 musical »Anatevka«; jutri, 22. t.m., ob 19.30 - R. Strauss »Salome* - glasbena drama.
Teater Celovškega ansambla (Sud-bahngiirtel 24); danes, 21. t. m., ob 19.30 kabaret Irene S.
»Kontaktna leCa Slovenske gimnazije«. Ponovitev ju tri, 22. t. m., ob 19.30; ob 21.30 koncert Tim Tim Reggae Band iz Nigerije; ob 22. uri koncert skupine Black Soul iz Dunaja.
BELJAK
Studijski oder: Danes,
21. t.m., ob 20.00 Alan Bovme »BeiruU.
TINJE
Dom prosvete: Danes, 21. t.m., ob 19.30 - Koncertni večer z Markom
Finkom - poklon Stanku Premrlu ob 100-let-nici rojstva in 30-letnici smrti.
ŠENTJAKOB V ROŽU
Farna dvorana: Jutri, 22. t.m., ob 19.30 -Koncert skupine Malin Head - glasba iz Škotske in Irske.
ŠENTJANŽ V ROŽU
k&k center: jutri, 22. t. m., ob 19.30 redni občni zbor Slovenskega planinskega drust-
BILČOVS:
Gostilna Ogris (pri Miklavžu): v soboto, 23. t. m., ob 19.30 koncert harmonikaskega ansambla »Synthesis 4« iz Trsta.
ZAHOMEC
V ljudski soli bodo v soboto, 23. t. m., ob 19.30 jezikovne vaje pod geslom Jezik živi - slovenščina danes in jutri«.


TRST
Kulturni dom
Glasbena matica - Koncertna abonmajska sezona 1995/96
V	ponedeljek, 1. aprila, ob 20.30 bo v Kulturnem domu v Trstu nastopil zbor J. Gallus pod vodstvom Janka Bana.
V	Četrtek, 18. aprila, ob 20.30: M. Bizjak (orgle, S. Slokar (violončelo).
Gledališče Rossetti Tržaško koncertno društvo
V	ponedeljek, 25. t.m., ob 20.30 pa se bo predstavil American String Quartet. Izvajal bo Beethovnove, Sostakoviceve in Brahmsove skladbe.
Gledališče Miela XXVII Koncertna sezona Glasbene mladine Italije Danes, 21. t. m., ob 20.30: Trio Eduard Melkus, Claudio Gasparoni in Emanuela Marcante. Na programu Le Claire, Bach, Co-relli, Biber, Tartini in Vivaldi.Koncert so organizirali v sodelovanju z Italijansko-avstrij-skim kulturnim krožkom.
Avditorij Muzeja Revoltella
V	soboto, 30. t.m., ob 19.00 - Koncert gojencev Mednarodne Sole komorne glasbe-trzaskega Tria.
TRŽIČ
Občinsko gledališče
V	Četrtek, 28. t.m., ob 20.30 - Koncert pianista Luisa Lortieja. Na sporedu sonate L. Beethovna.
GORICA
Kinodvorana Korzo
Srečanja jazz glasbe: v sredo, 3. aprila, ob 21.00 - nastop indijskega kvarteta tolkal Tri-lok Gurtu »Crazy Saints«.
RAZSTAVE
TRST
Muzej Revoltella: Do 31. marca je na ogled likovna razstava z naslovom Umetnost Evrope med dvema stoletjema 1895-1914 - Trst, Benetke in Bienali. Urnik: od 10. do 13. ure in od 15. do 20. ure, ob nedeljah in praznikih samo dopoldne; ob torkih je muzej zaprt.
Isti urnik velja tudi za drugo razstavo in sicer restavriranih prostorov stare rezidence barona Revoltelle ob 200-letnici rojstva.
Rižarna
Do 24.3. je na ogled fotografska razstava o grozotah nacističnih uničevalnih taborišč »La Gioconda di Lvov«.
Občinska razstavna dvorana Do 31. t.m., razstavlja Sebastiano Papa. Galerija Bassanese (Trg Giotti 8): Do 30. aprila je na ogled razstava slikarja Joana Miro j a. Razstava je odprta vsak delovnik od 17. do 20. ure.
Galerija Al Bastione (Ul. F. Venezian 15)
Do 22.3. je na ogled razstava z naslovom »Da P arin a Sponza*.
Sedež letoviSCarske ustanove (Ul. S. Nicold 20): Na ogled je razstava Lorenza Rovisa.
SKEDENJ
SKD Ivan Grbec (Skedenjska ul. 124): jutri, 22. t. m., ob 20. uri otvoritev retrospektivne razstave Marte Werk-Volk. Na otvoritvi bo nastopil ZPZ L Grbec pod vodstvom Bože Hrvatic.
RICMANJE
V razstavni galeriji Babne hiše
Do 28. t.m. razstavlja devet tržaških likovnih ustvarjalk.
BOUUNEC
V Pivnici III. Generazione razstavlja nemški slikar Hans Joachim Uthe.
GORICA
Galerija Katoliške knjigarne: do 6.4. razstavlja Robert Kozman.
SEŽANA
Kulturni center S.Kosovel: na ogled je razstava grafik Lojzeta Spacala.
ŠPETER
Beneška galerija: na ogled je fotografska razstava Fabia Devetaka.
KOROŠKA
CELOVEC
Deželna Galerija: do 30.3. so na ogled najno-vejsa dela koroškega slikarja Arnulfa Rainerja.
BV Galerie: razstavlja Andreass Strasser.
ŠENTJANŽ V ROŽU
k-k center: na ogled je razstava »Planine v sliki« - izbrane slike natečaja Slovenskega planinskega društva Celovec.
Od 8. marca pa bo na ogled razstava slik Gustava Kerscheja »Zlato, srebro-modro, Crno».
RADIŠE
Kulturni dom: na ogled je razstava del Ma-rianne Bechan.
GLEDALIŠČA
SNG DRAMA Erjavčeva 1. Ljubljana tel: 061/221-511
VEČER S PETROM HANDKEJEM (foto), za IZVEN in KONTO.
H.	Miiller: FILOKTET Jutri, 22. marca, ob 19. uri, za IZVEN in KONTO.
Dvojni projekt.
T. Stoppard: ARKADIJA Sobota, 23. marca, ob 19.30, za IZVEN in KONTO.
Mala drama
Danes, 21. marca, ob 20. uri:
A. Nicolaj: PRVA KLASA, za IZVEN in KONTO.
Jutri, 22. marca, ob 20. uri, za IZVEN in KONTO.
D.	Mamet: OLEANNA Sobota, 23. marca, ob 20. uri, za IZVEN in KONTO.
Nemška hiša Gradišče 6-8
I.	Horovitz: INDIJC HOČE U BRONX Danes, 21. marca, ob 20. uri,
za IZVEN in KONTO.
Jutri, 22. marca, ob 20. uri, za IZVEN in KONTO.
MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO. Čopovo 14 tel: 061 /210-852
E.	Flisar: IZTROHNJENO SRCE Danes, 21. marca, ob 19.30,
za IZVEN in KONTO. RAZPRODANO!
A. Jarry: KRALJ UBU Jutri, 22. marca, ob 19.30, za abonma PETEK in IZVEN.
Sobota, 23. marca, ob 19.30, za abonma SOBOTA in IZVEN.
T. Partljič: STAJERC V LJUBLJANI Sobota, 30. marca, ob 16.30, za IZVEN in KONTO.
Mala scena L. VVilson: ZAŽGI!
Danes, 21. marca, ob 22.30, za IZVEN in KONTO.
T. Dunham:
LJUBEZEN & SEX & TERAPIJA Jutri, 22. marca, ob 21.30, za IZVEN in KONTO. RAZPRODANO!
Sobota, 23. marca, ob 21.30, za IZVEN in KONTO.
SNG OPERA IN BALET Župančičeva 1. Ljubljana tel: 0611331-950
F. Mendelssohn-Bartholdy:
SEN KRESNE NOČI Danes, 21. marca, ob 19.30, za red ČETRTEK in IZVEN.
Sreda, 27. marca, ob 19.30, za red SREDA, IZVEN in KONTO. Adolphe Adam: GISELLE Sobota, 30. marca, ob 19.30, za IZVEN in KONTO.
KUD FRANCE PREŠEREN Korunova 14, Ljubljana tel: 061/332-288.210-491
Sobota, 23. marca, ob 17. uri: TRNKOVA SOBOTAZA Igor Smrekar:
ZAKAJ TEČE PES ZA ZAJCEM,
za otroke od tretjega leta dalje. Nedelja, 24. marca, ob 20. uri: IMPROLIGA: Ana Monro : Piloti.
Sobota, 30. marca, ob 17. uri: Lutkovno gledališče FRU FRU:
TOBIJA,
za otroke od tretjega leta naprej. Sobota, 30. marca, ob 20. uri: GLUMCEVA POLNOLETNOST.
Zijah A. Sokolovič: GLUMAČ ... JE GLUMAČ ... JE GLUMAČ.
Predstava bo praznovala 18. obletnico rojstva.
CAFE TEATER Miklošičeva 1. Ljubljana tel: 061 /216-390
Andrej Rozman-Matjaž Pograjc:
ARABELLA Kavarniški musical ob 90. obletnici Grand hotela Union. Danes, 21. marca, ob 22. uri. Sobota, 23. marca, ob 22. uri. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Krekov trg 2. Liubliana tel: 061/312-860
A. T. Linhart - A. Rozman-Roza:
PUSTI OTOK
Danes, 21. marca, ob 17. uri,
za abonma red U in IZVEN.
D. Benfild:
TRIJE »OBRTNIKI« V SPALNICI
Sobota, 23. marca, ob 19.30, za IZVEN.
LUTKOVNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA. Krekov trg 2 tel: 061/314-962
Veliki oder
M. Leaf-M. Dekleva:
ZGODBA O FERDINANDU Sobota, 23. marca, ob 11. in 17. uri, za IZVEN.
Nedelja, 24. marca, ob 16. in 18. uri: Leopold Suhodolčan:
FIGOLE FAGOLE.
Nastopa otroška dramska skupina Škatlica domišljije OS V. Vodnik.
SNG MARIBOR Slovenska 27 tel: 062/221-206
Drama
Ivo Svetina: BABILON Sreda, 27. marca, ob 20. uri, za abonente in IZVEN.
Petek, 29. marca, ob 20. uri, za abonente in IZVEN.
Sobota, 30. marca, ob 20. uri, za red SOBOTA 2 in IZVEN.
Opera in balet
Četrtek, 28. marca, ob 19.30:
G. Verdi: TRAVI AT A za abonente in IZVEN.
JUBILEJNA 70. PREDSTAVA. LUTKOVNO GLEDALIŠČE MARIBOR Rotovški trg 2 tel: 062/26-748
Nedelja, 24. marca, ob 11. uri: Lutkovno gledališče FRU FRU, Ljubljana: TOBIJA, za otroke od tretjega leta dalje.
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Glavni tra 6 tel: 064/222-681
Andrej Hieng: IZGUBLJENI SIN Danes, 21. marca, ob 19.30, za abonma MODRI,
IZVEN in KONTO.
PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE
Trg E. Kardelja 5. Nova Gorica tel: 065/25-326
Sam Shepard: MISEL LAŽNIVKA Danes, 21. marca, ob 20. uri, za abonma ČETRTEK in IZVEN.
Jutri, 22. marca, ob 20. uri, za abonma PETEK in IZVEN.
CANKARJEV DOM II RAZSTAVE
Bojan Breclja MODRA SPILJA. Razstava bo na ogled do 5. aprila.
Gledališče
Danes, 21. marca, ob 22. uri:
Inštitut Egon March:
A.B. SENCE, koncept Marko Košnik Virant. Jutri, 22. marca, ob 20. uri in v nedeljo, 31. marca, ob 19. uri: B. Slade:
OB LETU OSOREJ.
Film
IN MEMORIAM KRZVSZTOF KIESLOVVSKI (1941-1996):
DVOJNO VERONIKINO ŽIVLJENJE.
Danes, 21. marca, ob 20. uri.
Jutri, 22. marca, ob 20. uri.
Blagajna je odprta od 11. do 13.30 in od 16. do 20., ob sobotah od 10. do 13. in uro pred začetkom priredi tev. Telefon: 061/222-815, faks: 215-015.
GLASBA
KLUB K4	KLUB MKNŽ
Kersnikova 4. Liubliana	Ilirska Bistrica
Jutri, 22. marca, ob 22. uri:
REEL HIP HOP PARTY. Gostje: Jure Košir, Matej Jovan & Klemen Klemen.
Jutri, 22. marca: OBOJEN! PROGRAM. Petek, 29. marca: BABY CAN DANCE. Predskupina AGENTI
KLUB ŠKUC, Stari trg 21, Ljubljana
Danes, 21. marca, med 12. in 19. uro:
dan odprtih vrat dramske šole Bariče Blenkuš. Jutri. 22. marca, med 20. in 22. uro: koncert artrock skupine iz Nizozemske PA-LINCKX.
Ponedeljek, 25. marca, med 20. in 22. uro:
koncert študentov Akademije za glasbo iz razreda prof. Igorja Sajeta.
GALERIJA ARS Čevljarska 2. Liubliana
Mladen Jerneje SLIKE Razstava bo na ogled do 28. marca (foto).
MODERNA GALERIJA. Tomšičeva 14. Liubliana
Tugo Sušnik Pregledna razstava 1972-1994 (do 28. aprila).
KUD FRANCE PREŠEREN Korunova 14. Ljubljana
Skupinska fotografska razstava z naslovom
DIREKTN’GA IZ MOJ’GA SERCA (do 1. aprila). GALERIJA LOŽA Titov trg. Koper
HansArp Pregledna razstava skulptur, kipov in risb iz obdobja 1940 - 1956 (do 5. maja).
BUNKER
Gerbičeva 51 ■ Ljubljana
Leon Matek BUNKER Razstava bo na ogled do 5. aprila.
GALERIJA ŠKUC.
Stari trg 21 ■ Liubliana
Boštjan Novak KIPI IN RISBE
Razstava bo na ogled do 1. aprila.
MGLC
GALERIJA TIVOLI Pod turnom 3. Liubliana
Wulf Bugatti SLIKE IN RISBE.
Razstava bo na ogled do 31. marca.
MESTNA GALERIJA Mestni trg 5.
Liubliana
V	galeriji je do
31. marca v okviru Zimskega salona na ogled razstava 13+13 tujih in domačih avtorjev.
GALERIJA KAPELICA Kersnikova 4.
Liubliana
Vlado Martek TEŽAVE Z ETIKO. Razstava bo na-ogled do 29. marca.
GALERIJA ZDSLU. Komenskega 8. Liubliana
V	galeriji je do 3. aprila na ogled razstava MIKI MUSTER
Strip in animirani film.
TOBAČNI MUZEJ Tobačna ulica 5. Ljubljana
V	muzeju je do 12. aprila na ogled
razstava grafik iz zbirke grafičnega muzeja Rogaška Slatina.
RAZSTAVIŠČE VERONIKA. Kamnik
Razstava o življenju in delu znamenite operne
pevke Valerije Heybal. (do konca aprila 1996)
GALERIJA
SODOBNE UMETNOSTI
Trg celjskih knezov 8. Celje
V galeriji je do 31. marca na ogled pregledna razstava slovenskega stripa.
NOVICE
NOGOMET / ČETRTFINALE LIGE PRVAKOV
TirenskoJadransko morje: prva zmaga F. Casagrandeja
SAN BENDETTO DEL TRONTO - Italijanski kolesar Francesco Casagrande je prvič osvojil pomembnejšo etapno dirko. To mu je uspelo včeraj na mednarodni dirki od Tirenskega do Jadranskega morja, kjer je premagal vso konkurenco in dokazal, da je v odbCni formi. Včerajšnjo etapo (Grottammare - San Bnedetto del Tronto, 159 km) je osvojil Češki kolesar Jan Svorada, ki je v sprintu prehitel Italijana Maurizia Tomija in Filippa Melonija ter Nemca Erikga Zabela. Le sedmi je bil Uzbeh Abudžaparov. KONČNI SKUPNI VRŠIM RED: 1. Francesco Casagrande (Ita) 34.46:18 (povprečna hitrost 39, 405 km na uro), 2. Aleksander GonCenkov (Ukr) +23 sekund, 3. Gianluca Pianegonda (Ita) +29; 4. Michele Coppolillo (Ita) +32; 5. Gabriele Colombo (Ita) +51.
Umrl Pieraldo Čelada
BRESCIA - Včeraj je v starosti 53 let umrl znani italijanski košarkarski delavec Pieraldo Čelada, ki se je hudo ponesrečil 10. februarja letos v prometni nezgodi, pri kateri je zadobil težke rane po vsem telesu. Čelada je delal pri številnih klubih, kot pri Alessandrii, Mestrah, Desiu, rimskem Virtusu in drugih.
13 izključenih v B ligi
MILAN - Disciplinska komisija italijanske nogometne zveze je v B ligi izključila 13 igralcev. Ti so: Hubner (Cesena), Camplone (Perugia), Grandini in De Vincenzi (Foggia), Costi in Luzardi (Brescia), Grabbi in Sinigagh (Chievo in Verona), Di Gianna-tale in Parlato (Pescara), Ferrara (Palermo), Nervo (Bologna) in Tresoldi (Pistoiese).
7:4 - KAC je izenačil!
CELOVEC - Celovški KAC je v torek zvečer dobil drugo tekmo finalne serije za naslov avstrijskega prvaka v hokeju na ledu proti Feldkirchu s 7:4 in s tem izenačil dvoboj na 1:1. Pred 5500 gledalci so gosti iz Predarlske do 54. minute vodih s 4:3 in vse je kazalo, da bodo odločili tudi drugo tekmo (prvo so dobili 2:1) v svojo korist. Toda CelovCani so s senzacionalnim finišom.popolnoma nadigrali dvakratnega avstrijskega prvaka in v zadnjih petih minutah dah kar štiri gole. Junak tekme je bil mladi Die-ter Kalt, ki je pri stanju 3:4 iz penala izenačil, ostale zadetke pa so dosegli Schaden (2), Cijan, Sevčik, Kalt, in Puschnig. Tretja tekma v finalni seriji best of five, torej na tri dobljene tekme, je že jutri Četrtek v Feldkirchu, Citra tekma pa v nedeljo ob 15.30 uri popoldne v Celovcu. Trener KAC-ja, Kanadčan Ch-ris Reynolds, je po razburljivi tekmi menil, da ima KAC zdaj dobre možnosti, da prvič bi po letu 1991 spet osvoji naslov avstrijskega prvaka. (I.L.)
Poraz šahovskih ekip SŠK Obir in SS Celovec
CELOVEC - V petem kolu konCnice koroškega šahovskega prvenstva v prvem razredu-vzhod so šahisti SSK Obir iz Železne Kaple in Slovenske športne zveze (SSZ) iz Celovca izgubiti. Kapelčani so podlegli ekipi Post SV Celovec z 2,5 : 5,5, SSZ pa moštvu Raika Šentvid s 3:5. SSK Obir kljub porazu še naprej vodi na lestvici s 24,5 točkami s pol točke prednosti pred Pošto Celovec, ekipa SSZ Celovec pa je z 21 točkami četrta. (I.L.)
Juventus premagal Real in se uvrstil v polfinale
Strelca zadetkov Del Piero in Radovana - V polfinalu proti Nantesu
Gianluca Vialli in Miguel Parlan Chendo v boju za žogo (telefoto AP)
Juventus - Real Madrid 2:0 (1:0)
STRELCA: Del Piero v 16. min., Padovano v 53. min.
JUVENTUS: Peruzzi, Torricelli, Pessotto, Vier-chovvod, Porrini, Jugovič (od 46. min. Di Livio), De-schamps, Conte, Vialli, Del Piero (od 88. min. Maroc-chi), Padovano (od 65. min. Lombardo).
REAL MADRID: Caniza-res, Chendo, Lasa, Alklorta, Garcia Calvo, Miha, Raul, Michel (od 65. min. Esnai-der), Luis Enrique, Lau-dmp, Quique (od 55. min. Rincon).
SODNIK: Van Der Ende (Nizoz.). IZKLJUČENA: Al-korta (70), Torricelli (78).
TURIN - Juventus se je uvrstil v polfinale lige prvakov. Turinsko moštvo je sinoči pred 70.000 nav-
dušenimi gledalci nadoknadil zaostanek iz Madrida (0:1) premagal Real z 2:0, z zadetkoma Del Piera in Pa-dovana ter si tako prislužil polfinale, v katerem se bo spoprijel s Francoskim Nantesom.
Moštvo trenerja Lippija si je kvalifikacijo zaslužilo, saj je stalno imelo terensko premoč in tudi več priložnosti za zadetek. Naj omenimo, da sta ekipi večji del drugega polčasa igrali v desetih, saj je sodnik izključil Alkorto in Torricellija.
OSTALI IZIDI: Panathi-naikos Atene - Legia Varšava 3:0 (1. tekma 0:0), kvalificiran Panathinaikos; Ajax - Bomssia Dortmund 1:0 (1. tekma 2:0), kval. Ajax; CSKA Moskva - Nantes 2:2 (1. tekma 0:2), kval. Nantes.
POLFINALNA PARA: Juventus - Nantes, Panathinaikos - Ajax.
___________KOŠARKA / ILLYCAFFE,____________
Vseh upanj vendarle ni konec
Tržaško društvo ima kljub vsemu dobre možnosti, da ostane v A1 ligi
Borov plavalec Matteo Femglio na državnem prvenstvu
Mladega in obetavnega Borovega plavalca Mattea Feruglia Čaka danes in jutri doslej najbolj pomembna preizkušnja na njegovi še razmeroma kratki, a že dokaj uspešni športni poti. V Impe-rii bo namreč sodeloval na mladinskem dvoranskem državnem prvenstvu. V kategoriji letnika 1982 se bo preizkusil na razdaljah 100 in 200 metrov prsno.
To bo prvič, da se bo Feruglio pomeril z vsemi najboljšimi italijanskimi plavalci njegove starosti.
Po domačem porazu z ekipo CX iz Siene so se razblinila še zadnja upanja Illycaffeja za obstanek v A-l ligi. V naslednjih Šestih tekmah po »urinem sistemu« bo naloga tržaške ekipe le Se premagati drugo milansko ekipo Teoremo in tako ohaniti 13. mesto, ki še daje upanje na ponovno uvrstitev med najboljše, zaradi odpovedi ene ali veC ekip, ki jih pestijo finančne težave. O tem se šušlja že več Časa, saj je na dlani, da nekaterih ekip prihodnje leto ne bo na startu: za beneški Reyer je sodišče že pro-
glasilo stečaj, prav tako ima velike težave Caserta, ki z Benečani deli drugo mesto na lestvici. Ena ekipa A-l lige pa naj bi celo prosila, da bi ji dovolili nazadovanje, nedeljski nasprotnik CX pa rešuje svoje težave le s pomočjo »domače« banke Monte dei Paschi.
Zelo možno je torej, da več ekip ne bo sploh prejelo dovoljenja za nastop v A-2 ligi (podobno kot pred leti Livorno), tako da bo mogoče prišlo celo do združitve obeh prvenstev. Iz finančnega vidika nima Illycaffe, po izjavah vodstva, nobenih
težav.
Na dlani pa je, da so bile skoraj vse letošnje izbire tržaške ekipe tako glede tujih kot domačih igralcev ponesrečene. Sedaj pa je dal ostavko tudi domači trener Stock, kar je še bolj vznemirilo številne navijače, ki jim je društvo pri srcu, in tudi vzdušje v sami ekipi je precej načeto.
V bodoče bodo torej v tržaški ekipi morali resno premislili, kako sestaviti ekipo za prihodnjo sezono. Mnogi se namreč še danes sprašujejo, zakaj niso lani obdržali Burita...
Marko Oblak
Danes Pariš SC - Parma
PARIZ - Danes bo v Parizu povratno četrtfinalno srečanje pokala pokalnih zmagovalcev med domačim moštvom Pariš Saint Germain in Parmo. Na prvi tekmi je zmagalo italijansko moštvo z 1:0.
DANAŠNJI POSTAVI.
PARIŠ SC: Lama, Four-nier," Colleter, Ngotty, Ro-che, Le Guen, Bravo, Mahe, Dely Valdes, Rai, Loko.
PARMA: Bucci, Mussi, Benarrivo, Sensini, Apollo-ni, Cannavaro, Melli, Stolčkov, D. Baggio, Bram-biha, Pin.
SODNIK:	Suindell
(Švedska). ZAČETEK: 20.30 (neposredni prenos po Raiuno).
OSTALI SPORED: Ra-pid Dunaj - Dinamo Moskva (1. tekma 1:0); Real Zaragoza - La Coruna (0:1); Feyenoord - Bomssia Mon-chengladbach (2:2).
KOŠARKA /VB LIGI
Jadran TKB v soboto spet pred svojim občinstvom
Kraški zidar tudi po zaslugi T. Kraševca na poti za Al ligo
V svojih prizadevanjih, da se vrne v 1-A slovensko košarkarsko ligo, je Kraški zidar pred začetkom tekoče sezone dobil v svoje vrste odličnega igralca iz Kopra Toma Kraševca, ki je odličen strelec, prav tako pa tudi odličen obrambni igralec. Najstarejši po letih in košarkarskem stažu, se je v sežansko ekipo odlično vklopil in vsi skupaj so na najboljši poti, da uresničijo svoj cilj - napredovanje v 1-A ligo. V tem mozaiku uspeha pa ima svoj del tudi zamejstvo. Tomo je namreč zaposlen v Slovenskem dijaškem domu Srečko Kosovel v Trstu. Njegovi delodajalci mu gredo na roko in jim gre vsa zahvala za razumevanje, saj omogočajo Krašovcu prisostvovanje treningom in vsem tekmam. Kraški zidar se zamejskim prijateljem zahvaljuje za razumevanje. (R. Strekelj)
Jadranovi košarkarji, ki so v minulem kolu proti Bielli prvič izgubili v tej »končnici« prvenstva B lige, bodo v soboto spet nastopili pred domačim občinstvom. Ob 21. uri se bodo pomerili s Cosmoga-som iz Forlija, ki je še
brez točk. Medtem je italijanska košarkarska zveza sporočila, da v primeru, da dve ali več ekip osvoji prvo mesto, bodo potrebna dodatna srečanja.
Na sliki: Boris Vitez v prodoru na koš na sobotnem srečanju z Biello.
KOŠARKA / V PRVENSTVU NARAŠČAJNIKOV
Kontovelu derbi z Borom
Bor Edi Auto - Kontovel 67:68 (26:27)
BOR: Kafol 2, Smilovich 12 (2:6), Gaburro 4 (0:2), Stokelj 22 (7:9), San ti 2, Pussini 3, Bosari 22 (4:5), Zobec nv, Krčalič nv, Carli nv, To-lentino nv, Cossutta nv., trener KreCiC. PM: 13:22. PON: Pussini in Santi. SON: 21. 3T: Smilovich 2, Pussini in Stokelj 1.
KONTOVEL: Pavletič 32 (5:8), Šušteršič 12 (2:8), Doglia 6 (2:4), Rebula 6 (2:3), Semec 2 (2:6), Gregori 10 (0:1), Bogateč, Sibelja nv., trener: Meden. PM: 13:30. PON: Pavletič in Rebula. SON: 20. 3T: Pavletič 1.
Slovenski derbi na stadionu »1. maj« med Borom in Kontovelom so tesno in zasluženo osvojili gostje. Ekipi so dobršen del srečanja igrali s consko obrambo, kar je povzročalo velike težave obema napadoma. Po začetnem vodstvu domačinov (8:2 v 3. min.) so Kontovelci stanje takoj uravnovesili in ob koncu polčasa celo povedli (26:27 v 20. min.). V tem delu se je izkazal zlasti Kontovelec Robi Pavletič, ki je dal v prvem delu kar 19 točk.
Po odmoru je bil začetek v znamenju borovcev, ki so takoj povedli z osmimi točkami prednosti (37:29 v 23. min.). Potrpežljivi gostje pa so zaostanek kmalu izničili in do kon-
ca se je bil srdit boj za vsako žogo. Kontovelci so si sicer tri minute pred koncem priborili štiri točke prednosti (55:59), borovci pa se niso vdali in so se prav kmalu približali na eno samo točko (63:64 v 39. min.). V zadnji minuti je bilo stanje zelo napeto. Gregori in soigralci pa so bili vendarle prisebnejši in so zasluženo zmagali. Za požrtvovalnost in borbenost bi pohvalili košarkarje obeh ekip. Med posa-menziki pa je izstopal predvsem Robi Pavletič, ki je dal kar 32 točk. (Niko)
DEČKI
Don Bosco - Bor B Autocarrazze-ria Boris 130:30 (67:13)
BOR: Mirceta 2, Pison, Kodrič 17 (3:6), Dedagič 7 (1:2), Viler, Pitacco 3 (1:2), Sadlovski, Levan, Verri, Scarcia, Sunerga 1 (1:2). TRENER: Canciani. PM: 6:12.
Kljub temu, da so bili nasprotniki tako fizično kot tehnično neprimerno močnejši, so borovci B ekipe povsem zadovoljivo opravili svojo nalogo. Naši so bili kos domačinom predvsem v tretji Četrtini, ko se je izkazal zlasti Dedagič. Vsa ekipa je tokrat zaigrala na precej dobri ravni, najbolj pa je bil natančni Matjaž Kodrič, ki je dal 17 točk. (Niko)
MINIB ASKET
TURNIR OBERSNEL
Bor-SCT 30:81
BOR: M. Ferluga, Kovač 8, Oblak 2, Furlani, Krevatin, S. Ferluga 2, Ober-snel 6, Celano, Klobas, Kneipp 6, Nadhšek 6, vaditelj: Jogan.
Borovci so po pričakovanju proti najboljši ekipi turnirja izgubili. Ginna-stica je takoj v prvem delu pritisnila na plin, naši fantje pa so le delno reagirati, kajti nasprotnik je bil tokrat res premočan. »Plavi« so se vsekakor potruditi, tokrat pa je nekoliko bolje zaigral Martin Kovač. (Mat)
1. DIVIZIJA
Panauto - Jadran 73:64 (43:22)
JADRAN: Brazzani 9, Oberdan 2, Požar 7, Jogan 4, Caser 8, Franco 8, Stokelj 2, Starc 14, Vetinski 6, Cej 4, trener: Vremec. PON: Franco. SON: 28. 3T. Požar 1.
V Miljah so jadranovci z dokaj skromno predstavo zasluženo izgubiti. Vremčevim fantom je bil tokrat usoden prvi polčas, ki so ga zaključiti z dvajsetimi točkami zaostanka. V drugem delu so sicer naši skušali stanje uravnovesiti. Odstotki pri metu pa so biti za preobrat prenizki. Vsa ekipa je igrala tokrat pod svojimi sposobnostmi, med posamezniki pa ni nihče blestel. (Niko)
NAMIZNI TENIS / MLADINSKE IGRE
GIMNASTIKA / V KULTURNEM DOMU V GORICI
Naši zastopniki so se izkazali
Trideset domovk za rdečotoelo kolebnico
Posegli so kar po treh prvih mestih
Le društveno tekmovanje - Na koncu družabnost
Na nedeljskem deželnem finalu mladinskih iger za namizni tenis v Seslja-nu za osnovnošolce so se naraščajniki Krasa Telita! odlično odrezali.
Z osvojitvijo prvega mesta so si Uroš Fabiani, Giada Vidoni in Sara Ciuffarin pridobili vstopnico za veliki vsedržavni finale trofeje Topolino, ki bo prihodnji mesec v Cecini (Toskana). Mladi namiznoteniški igralci so tekmovali v dveh razedih ločeno po spolu.
Med petošolci je zmagal Uroš Fabiani (1. Maj 1945 Zgonik - Kras Telita!), ki je v finalnem delu premagal vrstnika iz Trsta Babicha in Cespo (oba Suvich) in v velikem dvoboju še Gilliana iz Vidma. V istem razredu je tudi med deklicami zmagala gojenka Krasa Telital Giada Vidoni pred klubsko soigralko Martino Tretjak. Sara Ciuffarin, učenka J. Kugy Opčine - Kras Telital, je bila najboljša med Cetrtošolkami. Pri fantih je tretješolec Simona Gregorčiča Miran Bole nastopal s tekmeci četrtega razreda in dosegel odlično tretje mesto. Osvojitev treh prvih mest in bronaste
medalje naraščajnikov Krasa Telital kaže na resno delo zgoniškega namiznoteniškega odseka, usmerjeno v kontinuiteto tradicije, uspehov in črpanja lastnih igralcev iz vzgojenih vrst. Po tej poti so začeli športno kariero Monika Radovič, Katja in Vanja Milič in še vrsta drugih zgoniških igralcev.
UVRSTITVE
5. razred, dečki: 1. Uroš Fabiani (1. Maj 1945 Zgonik Kras Telital), 2. M. Gillian (Carducci UD), 3. S. Cespa (Gaspari dis TS), 4. A. Mosca (Suvich TS).
Deklice: 1. Giada Vidoni (S. Croce Kras Telital), 2. Martina Tretjak (S. Croce Kras Telital), 3. S. Musizza (Si-stiana), 4. Rigotti (Sistiana).
4. razred, dečki: 1. Zampar (Suvich TS), 2. Mancini (Tomadini UD), 3. Miran Bole (Simon Gregorčič TS Kras Telital).
Deklice: 1: Sara Ciuffarin (J. Kugy Opčine Kras Telital), 2. Sciolis (Suvich TS), 3. Fonda (Suvich TS), 4. G. Zorzi (Pascoli TS).	J.J.
Mlade Domove gimnastičarke s trenerko Češčutovo
JADRANJE / POKAL SLOVENIJE
Johana Križnič (Čupa) osvojila odlično o. mesto
V nedeljo se je v Izoli (JC Burja) zaključila druga od treh regat veljavnih za spomladanski pokal Slovenije. Lepo vreme ter močna burja (do 8 m na sekundo) je na slovensko obalo privabilo več kot 150 jadralcev, porazdeljenih v kategorije 470, laser, europa ter optimist. V kategoriji optimist (mlajši) je v ostri konkurenci 105 tekmovalcev, zamejsko jadralstvo najbolje zastopala Cupina članica Johana Križnič. Po devetih preizkušnjah je ob visokih posamičnih uvrstitvah (2. mesto v Kopru) Johana pristala na trenutnem odličnem 6. mestu absolutne razvrstitve ter ohranila prvo mesto v ženski konkurenci pokala. Sledijo ji Danijel Piculin na 31. mestu, Barbara Piculin na 56., ter Mirjam Malalan na 60. mestu (vsi JC Cu-pa). Sirenine barve je v Kopru zastopal Miran Guštin, ki je s svojo europo prijadral solidno na 4. mesto, medtem ko v Izoli Miran ni nastopal. Naše tekmovalce čaka še zadnja etapa in sicer že naslednji vikend v Portorožu (JC Pirat), vsekakor pa so dosedanji rezultati na trening regatah spodbudni za dober pričetek jadralne sezone FIV.	(Domeniš)
_____NOGOMET / V PRVENSTVU CICIBANOV_
Zmaga Primorja Telital
CICIBANI
Primorje Telital - San Giovanni 1.0
STRELEC: Dimitrij Batti.
PRIMORJE: Kante, Furlan, Pilat, Stoka, Claudio, Pipan, Batti, Cozzut-to, D’ Oronzio, Scicardi, Jovanovič.
Madi proseški nogometaši so proti San Giovanniju odigrali eno svojih najboljših tekem in tudi zasluženo premagali solidno moštvo San Gio-vannija, ki ima na mladinskem odročju zelo bogato tradicijo. Čeprav so imeli naši v prvem polčasu dokajšnje težave z burjo, so vseeno predvajah dokaj dopadljivo in taktično že zrelo igro. Vsa ekipa je sicer igrala dobro in dopadljivo, vseeno pa bi tokrat pohvaliti Marina Pipana in Dimitrija Battija, ki je dal zares lep gol.
Costalunga - Breg Grmada 4:1 (2:1)
STRELEC ZA BREG: Mihelčič.
BREG GRMADA: Slavec, Sancin, Gej, Ota, lozza, Milič, Mihelčič, Che-ber, Merlak.
Po dveh zaporednih zmagah so žal mladi Brežani v tretjem kolu doživeti prvi prvenstveni poraz. Plavi niso igrati dobro, vendar so po začetnem zadetku domačinov utegniti izenačiti z Mihelčičem. Kaj več po niso zmogli in igralci Costahmge so nato dosegli še tri zadetke in si priigrali zmago. (E.B.)
MLAJŠI CICIBANI
Primorje Telital - Opicina 0:11 (0:4,0:1,0:6)
PRIMORJE: Regent, Dobranovič, Druškovič, Kante, Pipan, Ziani, Luc-chesi, Zupin.
To je bila prva tekma za mlade pri-morjaše v spomladanskem delu, ki so se spoiprijefi z Opicino, ki ima v svoji
sredi izrednega igralca, ki je dosegel kar 7 zadetkov in imel tudi štiri »asistence«.
Kljub visokemu porazu pa so naši nogometaši vseeno zadovoljiti zaradi zvrhane mere požrtvovalnosti. Moramo tudi omeniti, da pri naši ekipi igra večina dečkov, ki so vsaj za leto mlajši za to kategorijo in imajo zato pred sabo rožnato nogometno bodočnost, seveda če bodo pridno in vestno trenirati.
Disciplinski ukrepi
Disciplinska komisija deželne nogometne zveze je vpčromocijski ligi med drugimi izključila za eno kolo Massima Goriupa (Sovodnje), v 1. amaterski ligi prav tako za eno kolo Roberta Miclaucicha in Marka Škabarja (oba Primorje) ter Paola Gregoriča (Zarja). Prepoved za dve koli igranja pa je prejel Massimo Mantovani (Vesna).
Pred kratkim je bil v telovadnici Kulturnega doma v Gorici 10. turnir za rdeče-belo kolebnico Doma. Zakaj rdeče-bela kolebnica? Zato ker sta rdeča in bela, barvi društva in ker je kolebnica eden od petih rekvizitov, ki jih uporabljamo pri ritmični gimnastiki.
Zal se je letos ta turnir spremenil v društvenega, kajti kljub domeni z obmejnimi goriskimi društvi, se ta zaradi tega ati drugega vzroka niso mogla tekmovanja udeležiti.
Tako je tekmovalo samo 30 Domovih deklic, razdeljenih v štiri kategorije:
deklice Animacije so tekmovale v vaji z obročem. Nastopile so Ilarija Sondon, Kaja Vukotič, Noemi Cristiani, Giulia Guzzo, Martina Barbul, Erika De Monte, Giulia DelPOzzo, Martina Mer-kelj, Sara Stella, Helena Koron in Ivana Stjepano-vič.
Deklice Izbora so tekmovale v vaji s trakom. Marija Ferfolja, Sara Gabriele, Enrica Di Luca, Majda Kodermac, Elisa Gabriele in Gloria Tronkar.
Deklice 1. in 2. selekcije pa so tekmovale s poljubno sestavo in rekvizitom. Te so: Ivana Pintar, Katja Pečnikar, Daniela Code-glia, Katja Kožlin, Mikela Serafino, Nina Flandija, Livia Coprez, Dragica Jankovič, Anja Figelj, Va-leria Perco in Maja Zavadlav.
Ob koncu srečanja so se deklice, njihove trenerke in starši zbrale na zakuski, ki jo je sekcija pripravila ob 10. obletnici turnirja in seveda - kar je »najbolj pomembno« - ob 8. marcu, prazniku žena.
IZ PLANINSKEGA SVETA - IZ PLANINSKEGA SVETA
29. Zimske športne igre SPDT
Slovensko planinsko društvo Trst prireja v nedeljo, 24. t.m. na Trbižu 29. izvedbo Zimskih športnih iger. Novost letošnjih iger je poskusna izvedba tekmovanja v deskanju (snow board), tj. smučarske panoge, ki šteje tudi med zamejskimi smučarji vrsto navdušencev. Deskarji se bodo pomerili med vrati po zaključku tradicionalnega veleslaloma, ki bo obsegal vse kategorije, od baby sprintov do super veteranov. Tekmovalci bodo startali ob 10. uri, najboljši trije v vseh kategorijah bodo nagrajeni, tako kot prvi na absolutni lestvici. Vsi baby sprinti bodo dobili nagrado za udeležbo.
Vpisovanje je odprto še danes, do 16. ure na sedežu ZSSDI. Vpisujejo samo predstavniki smučarskih društev, zato naj se interesenti prijavijo pri predstavnikih smučarskih društev katerim pripadajo ali bi radi pripadali.
SPDT prireja ob priliki 29. ZSI avtobusni izlet. Udeleženci naj se javijo pri Jasmin Rudež (tel. 572585) za vpis. (R.D.)
»Moja grupa na izletu«
Nocoj ob 20.30 se bodo planinci SPDT zbrali v Gregorčičevi dvorani, Ul. Sv. Frančiška 20, na običajnem četrtkovem večeru. Na sporedu je projekcija videofilmov, ki jih je posnel Sergio Zoch na številnih društvenih izletih in nosi naslov »Moja grupa na izletu«. Gost nocojšnjega večera se rad udeležuje izletov SPDT, poleg nahrbtnika pa vedno nosi s seboj še videokamero. Snemanje mu je v posebno
veselje. Postavlja se na strateške točke, od koder snema mimoidoče soizletnike in razne zanimivosti. Posnetke dopolnjuje s simpatičnim komentarjem in smešnimi pripombami. Na nocojšnjem večeru bo prikazal videofilme z izletov na Ankogel, v Gradež, v Idrijo in z zadnjega pohoda po tržaški okolici od Kolonje do Barkovelj. SPDT vabi vse udeležence omenjenih izletov in prijatelje društva, da si Zochove videofilme ogledajo.
Razpisan družinski avtobusni
izlet v Polhov Gradec
Prvi letošnji družinski avtobusni izlet bo v Polhov Gradec z vzponom na Grmado skoraj 900 metrov visoko gori v Polhograjskem hribovju, z enkratnim razgledom. Medtem ko so pobočja obdelana in poraščena, je vršni greben 898 metrov visoke gore skoraj povsem brez drevja, kar omogoča enkraten užitek ob pogledih na skrbno obdelane frate, gozdove, v daljavi na Julijce in Kamnioške Alpe in na jugu proti Dolenjski. Gora je zanimiva z geološkega in botaničnega vidika. Vršni greben je namreč iz posebne kamnine (dolomita), na bregovih pa raste redka rastlina, pravzaprav grmiček, blagajev volčin.
Vzpon na Grmado ni zahteven, saj je iz Polhovega Gradca po markirani in lahki stezi slabi dve mi hoda, poldrugo uro pa za sestop. SPD Gorica pripravlja v nedeljo, 14. aprila avtobusni izlet. Avtobus bo odpeljal iz Rožne doline. Prvi pomladanski
izlet bodo dopolnili še s kulturnim delom, to je z obiskom in ogledom Cankarjeve rojstne hiše na Vrhniki. Prijave na sedežu društva že sprejemajo, zadnji rok za prijavo za avtobusni izlet pa je 30. marec.
Lep odziv na zadnjo smučarsko preizkušnjo v sezoni
Skoraj petdeset članov SPD Gorica se bo v nedeljo, 24. t.m. udeležilo 29. Zimskih športnih iger na Trbižu.
Tekmovanje se bo pričelo ob 10. uri na progi ”C”. Tekmovali bodo tudi deskarji. Tokrat ne bo avtobusnega prevoza.
Na 48. občnem zbora so izvoliti člane novega glavnega odbora SPDG
V četrtek 14. marca je bil v mali dvorani Kulturnega doma 48. redni občni zbor društva. Na skupščini, kjer so posebej poudarili 50-letnico obnovitve delovanja, so izvolili tudi glavni odbor z dveletnim mandatom. Izvoljeni so bili Aldo Bau-zon, Andrej Brisco, Miran Cotar, Andrej Faganel, Adela Klančič, Fanika Klanjšček, Vlado Klemše, Aleš Nanut, Loredana Prinčič, Mirko Radinja, Mirjam Radinja, Biserka Sfiligoj, Marta Vižintin. Na prvi seji bodo porazdelili odgovornosti. Poleg omenjenih članov bo v glavnem odboru tudi stalni predstavnik jamarskega odseka Albano Marušič. Glede na sestavo, velja opozoriti, da so v odbor "pridobili” tri nove člane, okrepilo pa se je predstavništvo žensk, saj članice predstavljajo skoraj polovico odbora.
Prošnje za deželne prispevke do 31.3.
31. marca zapade rok za predstavitev prošenj za prispevke za rekreacijsko dejavnost na podlagi deželnega zakona št. 46/91.
Prošnje na kolkovanem papirju je potrebno predstaviti na deželno odborništvo za šport, UI-lica S. Francesco, 37. Za informacije so na razpolago uradi ZSSDI.
OBVESTILA
SKBRDINA sporoča, da so na skem SK
Drača, da so na razpolago fotografije o 15. prvenstvu pri Foto Loredana na Opčinah.
;brdina
zamej-
organizira v nedeljo, 24. tm., avtobusni izlet v Trbiž ob priliki 29. športnih iger. Vpisovanje na sedežu kluba Proseška utica 131 - Opčine v ponedeljek, 18., v torek,
19. in v sredo, 20. tm. od 19. do 20. ure. Infonnacije na tel. št 212859 in 299573.
SD GRMADA
vabi dane in prijatelje na 9. redni občni zbor, ki bo jutri, 22. t.m., ob 20.30 v društvenem sedežu v Mavhinjah.
SK DEVIN
obvešča člana, ki bi želeti se udeležiti veleslalom za zimske Športne igre, ki bo 24. tm. na Trbižu, naj se javijo najkansje v sredo, 20. tm. do 21. ure na telefon 220423.
SK DEVIN
obvešča, da v nedeljo 31. tm. se bo vršilo na Cimi
domačo kapljico. Prijave na sedežu društva v Cerovljah vsako sredo od 20.30 do 22.00 ali najkansjee v petek, 29. tm. do 20. ure na tel. 220423.
SO SPDT
organizira v nedeljo, 24. t m. avtobusni izlet na Trbiž ob priliki 29. zimskih športnih iger. Informadje in prijave pri Marku Preslu (tet 425105).
18
Četrtek, 21. marca 1996
DOGODKI IN ZANIMIVOSTI
( \
Horoskop
zapisal B. R. K.
OVEN 21. 3. - 20, 4.: Prihajate v obdobje, polno prijetnih presenečenj. Cim prej opravite s togimi stališči in se znebite skrbi, v katere vas pehajo stare izkušnje, pa bodo plodovi še slastnejši.
BIK 21.4.-20.5.: Zdelo se vam bo, da boste zdaj zdaj omahnili pod goro nalog, ki ste si jih postavili predse. Omahnili zagotovo ne boste, zlasti Ce boste pravočasno poskrbeli za utrujeno telo.
DVOJČKA 21.5.-21.6.: Premalo sprostitve in preveč napora ne škoduje le telesu, ampak tudi duši. Ne čudite se torej, te boste proti večera podobni izžeti cunji, ki ji ne bo niti do obveznega pranja
RAK 22. 6. - 22. 7.: V vaše misli se bodo začeli vrinjati tečni dvomi. Ne preganjajte jih na silo, kap dvom je najkrajša pot k resnici. Resnica pa boli samo tedaj, ko jo merite z merilom lažnih zelja.
LEV 23. 7. - 23. 8.: V vzdušju umirjenosti boste vsakdanje nadloge sprejemali z lahkotnostjo, s kakršno se ponašajo le mojstri. Cim prej poskrbite za trajen notranji mir, pa jih boste že kmalu presegli.
DEVICA 24,8. - 22.9.: Nekega svojega znanca boste obremenili s težavo, pri kateri vam prav nic ne more pomagati. Ne mislite si, da vas bo njegovo razumevanje potolažilo, kajti tolažba tokrat ne zaleže.
TEHTNICA 23.9. - 22.10.: Vzeli se boste v rake in hladnega uma pretresli godljo, v katero ste se zapletli. Rešitve še ne bo, boste pa zagotovo spoznali, da ji utečeni nadni ne ustrezajo. Prosite za pomoč modrejše,
ŠKORPIJON 23.10. - 22.11.: PreseneS boste svojega življenjskega sopotnika, tokrat ne z darilom, ampak z burno reakcijo. Komaj bo prav zadihal, že ga boste preseneS s toplim objemom.
STRELEC 23. 11. - 21. 12.: V vaše življenje bo posijal sonček zadovoljstva. Sprehodili se boste po prebujajoči se naravi, prisluhnili ptičkom, zavidali njihovi svobodi in se za svobodo odločili še sami.
KOZOROG 22. 12. - 20. 1.: Energije boste imeli ravno toliko, da boste z lahkoto opravili najnujnejše. Preostanek razdehte med tiste, ki se ubadajo z vprašanjem, kako potratiti podarjene ure življenja.
VODNAR 21. 1. -19. 2.: Zdravje vam to sicer dobro služilo, vendar to vaše obnašanje podobno nekomu, ki ga bo zdaj zdaj preplavila vročica. Ne sramujte se je, kajti bolj jo boste gasili, več bo pepela.
RIBI 20. 2, - 20. 3.: Spet bo prišla do izraza vaša pregovorna iznajdlpvost, značilna za trenutke, ko se znajdete sredi zmešnjave nalog, s katerimi se vsake toliko časa po nepotrebnem zasipljete.
PREDSTAVITEV KNJIGE MINDHUNTER
Ko jagenjčki obmolknejo
Psihoanalitiki so včasih pretirano popustljivi
LONDON (Reuter) - Agent ameriškega Zveznega preiskovalnega urada (FBI) John Douglas se je 25 let ukvarjal z odkrivanjem množičnih morilcev. Ker je četrt stoletja spoznaval najbolj temačne človeške plati, je postal zagovornik smrtne kazni, saj je prepričan, da se le redki kriminalci res spreobrnejo.
Zaradi tega dela je šel po zlu tudi njegov zakon. Povsem naključno je na predstavitev svoje knjige Mind-hunter prišel v Veliko Britanijo v dneh, ko je država obnemela zaradi poboja šestnajstih šolarjev in njihove učiteljice v Dimblaneu. »Res nenavadno naključje,« je izjavil Douglas, ki v svojem delu opisuje miselnost zločincev, na katero je vseskozi opozarjal tudi uslužbence FBI. »Žalostno, a resnično je, da se vedno pojavljajo takšni zločinci,« je izjavil Douglas, najvidnejša osebnost v elitnem oddelku FBI za odkrivanje množičnih morilcev. Njegovo delo zahteva temeljito poznavanje miselnosti nevarnih zločincev, saj je le tako mogoče spoznati motive njihovih dejanj: »Postavite se v položaj lovca - to delam jaz.« Douglas je nekoč izsledil dva morilca, vendar ne z orožjem, marveč s svojimi umskimi sposobnostmi. Pogovarjal se je s 150 največjimi zločinci v ZDA - od kultnega vodje iz Los Angelesa
Charlesa Mansona do newyorškega morilca Davida Berkovvitza. Policija iz različnih krajev ZDA ga vedno pokliče na pomoč, če ima opraviti z množičnim morilcem. Pri iskanju so odločilnega pomena znanja s področja psihologije in večletne izkušnje. Douglas je preučil navade in vzroke, ki so morilce vodili k takšnim dejanjem.
Njegovo delo je.tvegano, saj zaradi napačne presoje utegne umreti nova žrtev. Douglasovo delo in osebnost sta navdihnila tudi ustvarjalce filma Ko jagenjčki obmolknejo pri snovanju lika Jacka Crawforda, specialnega agenta. Režiser Jonathan Demmme je o Douglasu izjavil: »O množičnih morilcih ve največ. Hotel sem, da bi nastopil v vlogi agenta Crawforda.« Douglas je po večletnem preučevanju zla ugotovil, da večina množičnih moril-cev prihaja iz razpadlih družin, v katerih ni bilo očeta, otroci pa so bili deležni trde materine vzgoje.
Ne gre torej za rojene zločince; otroci, poznejši morilci, so pogosto močili posteljo, zanetili požare ali pa so bili kruti do živali. O sebi niso imeli najboljšega mnenja, njihovo stopnja inteligence je nekoliko nad povprečjem, večina jih tudi obiskuje grobove svojih žrtev. Detektor laži jih navadno ne odkrije, v spomin na svoje žrtve večkrat zadržijo del njihovega telesa. Tako je neki fetišist svoji žrtvi odrezal levo nogo in jo obuto v škorenj hranil v zamrzovalniku. Douglas opozarja na grozljivo miselnost množičnega morilca: »Sčasoma postane vse boljši, izpopolnjuje se, dokler je na svobodi.« Douglas globoko dvomi, da lahko množični morilec resnično obžaluje svoja dejanja in se spremeni. V knjigi piše: »Postal sem zelo pesimističen glede možnosti za spremembo miselnosti spolno motiviranih morilcev.« Meni, da so psihoanalitiki včasih pretirano popustljivi, vedno so pripravljeni poslušati prepričevanje morilcev, nikoli pa se dovolj ne poglobijo v dokaze, ki pričajo o trpljenju morilčeve žrtve.
V dneh, ko so bili Britanci zgroženi nad pokolom otrok v Dimblaneu, je opozoril na svojo bridko izkušnjo - propadel zakon: »Ko se človek toliko let srečuje s človeško izprijenostjo, ko spozna stvari, ki sem jih jaz, zaradi čustvene vpletenosti svojim otrokom krati svobodo. Ker sem toliko let raziskoval zločine, zlasti mučenje otrok, se nisem dovolj posvetil svojim najbližjim.«
»Inteligentni« protipotresni alarm
LOCKHART - Ameriško podjetje namerava naslednji mesec ponuditi na trgu »inteligentni« protipotresni domači alarm, ki zazna potresni sunek, še preden ta doseže uničujočo moč. Ko naprava zazna potresni sunek, odda zvok in zasveti kontrolna lučka. Ker pri potresu nastane velika škoda tudi zaradi sekundarnih nesreč, kot so eksplozije plina in poplave zaradi poškodovanih cevi, je mogoče na osnovno napravo namestiti tudi program, ki ob potresnem sunku zapre dovod plina in vode.
Brad in Gwyneth
Dvaiintridesetletni igralec Brad Pitt in njegova dvaindvajsetletna zaročenka Gwyneth Pal-trow prebijeta vse več časa skupaj. Brada tudi večkrat vidijo, kako z Gwynethinim črnim labradorcem pohaja naokrog. Za sprehod po New Torku sta se oblekla zelo preprosto, toda glede na vsoto na njunih bančnih računih je »preprostost« najbrž presej zasoljena.
Prvo srečanje po petdesetih letih
RODEN - Neka Francozinja in Britanka sta se po petdesetih letih dopisovanja nedavno prvič srečali. Andree Hardouin in Brenda Wren sta si začeli dopisovati leta 1946, v času, ko je bilo dopisovanje učencev iz različnih držav zelo priljubljeno. V tem obdobju se je med njima razvilo prijateljstvo, ki sta ga po petdesetih letih kronali s srečanjem.
SKANDINAVSKA KRIŽANKA
z	KOLONIALIST	ZNAČILNOST EPIZODNEGA	ZAVEST V OBSTOJU BOGA	RUSKO ZENSKO IME	MANJ KOT ENA	STULA STRCEU	REPUBLIKA NAINDO- KITAJSKEM POLOTOKU	NAZNANILO V ČASNIKU, OGLAS	POMANJKANJE TEKA	ERNEST CHAUSON	AVTOR: MARKO DRESCEK	ČLOVEK BREZ PRAVIC V J. INDIJI	MAZOLJA- VOST	AMER. FILM. IGRALEC PITT	VIDEZ PRELOMNE PLOSKVE	VISOK MONOLIT. KAMNIT SPOMENIK	X	BRITAN. MINISTER PREDSEDNIK (CLEMENTR.)	GORSKE REŠEVALNE SANI (AKII	PREMAZNO SREDSTVO ZA LES
AMER. FILM. IGRALEC											SPANSKI SLIKAR-... RUIZ PICASSO						ŠVIC. DRAM. (JOHANES)			
																	ANTIČNA GUADIONA			
OSEBA, KI JE BILA OPERIRANA											IZVAJALKA AKROBACIJ									
											KRAJ PRI LJUBLJANI									
LIRSKI ELEMENTI IN ZNAČILNOSTI										OBLIKOVAL. ORNAMENTOV										
										DRUGI VESEC V LETI										
TRIVALENTNI KISIK (OJ					KONRAD ADENAUER	AVSTRIJSKA OPERNA PEVKA (IRMGARD)									NAZIV SRBOV IZ BANATA					CIMA, POGANJEK
															REKA V VZH. SIBIRIJI					
SLOVENSKI PESNIK (BORISA.)						MLAKA, LUŽA (NARODNO)	HLOD ZA PREDELAVO						PLETENA, RAZTEGUIVA TKANINA	TUJA OBLIKA IMENA LIZA					DENAR, KI GA DOBI ZAPOSLENI ZA DELO	GLAGOLSKI NAČIN Z OSEBKOM, TRPNIK
							PRISILNO DELO							FINO BELJENO PLATNO						
RADIJSKA NAPOVED. (BAS)				REKA IN FJORD NA NORVEŠKEM					»KUSTRAVCI« IZ LIVERPOOLA								AVSTRIJSKI REŽISER (LEONI			
									ASSOCIATED PRESS								MADŽARSKA MERA ZA ŽITO			
AMERIŠKA IGRALKA (BLVTH)				EMA STARC	ZRTVENIK V CERKVI						STRAST, POŽELENJE	SLAP PRI ZVIRU SAVINJE						LANTAN		
																		GERMANSKI OREL		
					DEL OBRAZA							AM. IGRALEC DANNSON								
LOJENA SVEČA								PUSTOST								NIZOZEMSKI <0LESAR (JAN)				
								100 M2												
																AKTINON				
PRIPADNICA NACISTIČNE ORGANIZACIJE SSIP0G.1									OPERA SERGEJA RAHMANINOVA						INDUANSKO PLEME V ZDA					
CORNEL TARANU		<	TEHNECIJ	DESNI PRITOK MOZELEV NEMČIJI					ŽLAHTNI PLIN (RN)						NARAVA, CUD (STARINSKO)					
AVHVN
‘NOOVH
‘WVS
‘JO
‘DVdV
‘osmv
'VMOS3S3
'SW3
‘VNLLSfld
‘VUNSlOl
‘V3
‘VUNIH
'HVL30
'NNV
‘dd3
‘S3TJV3a
‘VJ.TV
‘ven
‘asn
Tiasra
‘XVAON
‘VWI
'03133338
‘NOZO
'XLLN3tWN30
‘ISONOItm
‘VXLVa03W
‘D3NV3madO
‘TW
‘cnevd
‘3NmNIAa3
:onABJopoyv
:A3US£ra
■

RAI 3
slovenski
program
Za Trst: na kanalu 64 (Ferlugi) In 40 (Milje)
Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela)
Kotiček: Drejcek in trije | Marsovcki (lutke)
TV DNEVNIK Alpe-Jadran: Podobe Srednje Evrope (ponovitev)
® RAI 1
Dnevnik, 6.45 Jutranja odd. Unomattina, vmes (7.35) gospodarstvo, (7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik Film:	II messicano
(dram., ZDA ’50, r. John Sturges, i. June Allison, Ricardo Montalban, Dick Powell)
Aktualno: Verdemattina (vodita Luca Sardella, Jamra Majello)
Dnevnik 1 iz Neaplja Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rumenem -Prtret, ki ubija (i. A. Lan-sbury, D. Baker) Dnevnik, rubrika Business in gospodarstvo Kviz: Fronto? Sala giochi (vodi Maria Teresa Ruta) Mladinski variete Solleti-co, risanke, nanizanke Nan.: Zorro Dnevnik
Zanimivosti iz vsakdana: Italia Sera
Variete: Luna Park (vodi Rosanna Lambertucci) Vreme in dnevnik Nogomet: Pariš Si. Ger-main - Parma (pokal pokalov, Četrtfinale) Dnevnik
Aktualna odd.: Cliche (vodi Carmen Lasorella) Dnevnik, zapiski, horoskop, pogovori, vreme Videosapere: Taglio bas-so, 0.40 Faraonovo oko Aktualno: Sottovoce -Potihoma IH Film: Sembra morto ma e solo svenuto (dram., It. ’87, r. F. Farina, i. S.Ca-stellitto, M. Confalone) Glasba: Mi ritorni inmen-te (vodi Red Ronnie)
RAI 2
7.00 8.15
9.30 9.40
9.45
11.30
12.00 13.00
14.15 14.40
16.00
16.05
17.15 18.00
18.15 18.45 19.35
19.50
20.30
20.50
22.30
23.30
Otroški variete Nan.: Tarzan, 8.45 II medico di campagna Pohebujem te Rubrika o dnevnih zanimivostih Fuori dai denti Sereno Variabile TG2 33,11.45 dnevnik Variete: I Fatti Vostri Dnevnik, rubriki o zdravju in branju knjig, vmes vreme Variete: I Fatti Vostri Nad.: Quando si ama, 15.10 Santa Barbara Dnevnik - flash Aktualne teme: L’ Italia in diretta - Italija v živo Dnevnik
Sereno Variabile - O izletih in potovanjih Vreme, dnevnik in šport Nan.: Ispettore Tibbs Šport in predstavitev Tg2 Variete: Go-Cart Dnevnik Tg2 ob 20.30 Nan.: ER - Medici in pri-ma linea - Matere Aktualno: Top Secret Dnevnik in vreme
0.10
0.30
1.20
PonoCi, na trgu Italija Variete: Tenera 6 la notte Nad.: Destini
RAI 3
6.00
9.05
10.45
12.00
12.15
14.00 14.50
15.25
17.00
17.55
18.25
19.00
20.00
20.30
23.15
23.30 030 110 1.20
Jutranji dnevnik, Drobci Film:	I dimenticati
(kom., ZDA ’42)
Odd. Videosapere: Vstop prost, Zdravje, Media /Mente, Barva mest, Filozofija, Potovanje po Italiji, Znanstveni dnevnik, Pozor na kritika Dnevnik
Aktualno: Telesogni, 13.00 Kljub vsemu, moja Italija, 13.35 VideoZorro Deželne vesti, dnevnik Glasba: Pred premiero Sporno popoldne Aktualne teme: Alle cin-que della sera - Ob 17-ih Dok. oddaja Geo Aktualno : La testata Dnevnik, deželne vesti Aktualno: 10 min., Blob Aktualno: Temporeale (vodi Michele Santoro) Dnevnik, deželne vesti Šport: IP v odbojki Dnevnik, pregled tiska Fuori orario
Film v originalu: Kitty (kom., ZDA ’45)
§3 RETE 4
ITALIA 1
{r Slovenija 1 §B Koper
	Nad.: Valeria in Massi-		Otroški variete Ciao ciao
	miliano, 9.00 Un volto,		mattina, vmes risanke
	due donne, 10.00 Zinga-		Nan.: Super Vicky, 9.45
	ra, 10.30 Renzo in Lucia,		Genitori in blue jeans,
	11.45 La forza deli’ amo-		10.20 MacGyver
	re, vmes (11.30) dnevnik		Aktualno: Planet
	Nan.: A cuore aperto		Nan.: T.J. Hooker
	Dnevnik Tg 4		Odprti studio, Fatti e mi-
	Rubrika o lepoti		sfatti, 12.50 Šport studio
	Nad.: Sentieri		Variete za najmlajše,
	Film: Attenti a quei due -		vmes risanke, 13.20 Ciao
	Operazione Gosta Brava		Ciao Mix
	(pust., VB 73, i. R. Moo-		Varieteja: Colpo di fulmi-
	re, T. Curtis)		ne, 15.05 Generazione X
	Aktualno: Perdonami		Aktualno: Planet
	Aktualna odd. Giorno		Nan.: Bayside School,
	per giorno, vmes (19.30)		16.45 Beverly Hills -
	dnevnik in vreme		Ogenj in led
	Variete: Game Boat		Nan.: Primi baci
	Variete: Simaticissima		Odprti studio, vreme,
	’96 (vodi Claudio Lippi)		18.45 Secondo noi, 18.50
	Film: Un matrimonio		Šport studio
	(kom., ZDA 78, r. R. Alt-		Nan.: Baywatch, 20.00
	man, i. M. Farrow), vmes		Mr. Cooper
	(0.00) dnevnik		Film: Fuga dal mondo
	Pregled tiska		dei s ogni (fant., ZDA ’92,
			i. Gabriel Byrne, Kirn Ba-singer, Brad Pitt)
			
S CANALE 5			Film: Forza sconosciuta (dram., ZDA ’94, i. Joe
			Lara, Evan Lorie), vmes
			aktualna odd. Fatti e mi-
	Na prvi strani, vreme		sfatti
	Variete: Maurizio Costan-		Italija 1 šport
	zo Show (ponovitev)		Aktualno: Ciak
	Aktualno: Forum - Tele-		
	vizijsko sodišče (vodi Ri-		
	ta Dali a Chiesa) Dnevnik TG 5	S TELE 4	
	Sgarbi quotidiani		
	Nad.: Beautiful (i. Ron Moss, Hunter Tylo)	*	17.45, 19.30, 22.00, 0.05
	Nan.: Robinsonovi (i. Bill		Dogodki in odmevi
	Cosby, K. K. Pullman)		Nad.: Fiori d’ arancio
	Variete: Časa Castagna	mm	Film: Chen, il pugno che
	Otroški variete Bim Bum		uccide (pust., 77)
	Bam in risanke		Aktualno: Filo diretto
	Nan.: Viaggio fantastico		Dokumentarec
	Kviza: OK, il prezzo e		Film: Toccata e fuga
	giusto! (vodi Iva Zanič-	Ulil	Gospodarstvo
	chi), 19.00 La mota della fortuna (vodita Mike		
			
	Bongiorno, A. Elia) Dnevnik TG 5	(•) MONTECARLO	
	Variete: Striscia la noti-		
	zia (vodita Lello Arena, Enzo lacchetti)		20.00, 22.50, 0.15 Dnev-
	Film: Anche i commer-		nik, 13.30,19.50 Šport
	cialisti hanno un’ anima		The Lion Trophy Show
	(kom., It. ’94, i. R. Poz-		Film:La nostra vita co-
	zetto, E. Montesano)		mincia di notte (kom.)
	Dnevnik		Varieteja: Tappeto volan-
	Variete: Maurizio Costan-		te, 18.00 Zap Zap
	zo Show, vmes (0.30)		Nan.: Parker Lewis
	nočni dnevnik TG 5		Aktualno: Zona blu
	Sgarbi quotidiani		Film: Vacanze in Ameri-
	Striscia la notizia		ca (kom., It. ’84)
	Pregeld tiska		Film: Quella pazza farni-
	Nan.: Cin Cin		glia Fikus (kom., 77)
Videostrani
Oblaček Pohajaček, 4. del Batman, 23. del Shingalana, 6. del Po domaCe Poročila
Kolo sreče, pon. tv igrice Zasebno življenje rastlin, 4. del angl. dok. oddaje TV Dnevnik 1 Otroški program: Ziv žav Kate in Allie,
8.	del angleške humoristične nanizanke
Kate se stoži po materinstvu, ko sodelavki pomaga pri porodu. Razmišlja o Se enem otroku, dokler ne doživi napornega konca tedna z dojenčkom v hiši.
Kolo sreče, tv igrica Včeraj, danes, jutri Risanka
Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov TV Dnevnik 2 Norec v množici, 13. del Tednik
Zlata šestdeseta slovenske popevke, 1. oddaja: Zvezde padajo v noC
Nikar, oddaja o prometu Včeraj, danes, jutri TV Dnevnik 3 Poslovna borza Vdove,
9.	del angleške nanizanke Poročila
IT Slovenija 2
9.00
12.00
12.25
12.40
13.30
14.10
15.10
16.35
17.00 17.55
18.00 18.45 19.15 20.05
20.35
Euronevvs
Namibija, 3. oddaja:
Obala okostij
V	žarišču
Zgodbe iz Amerike, 1. del dokumentarne potopisne oddaje Evrogol
SP v umetnostnem drsanju - pari, posnetek Papirnata poroka, film Norec v množici, 12. del Poletje 1945, 7. del serije Včeraj, danes, jutri Po Sloveniji Izziv, poslovna oddaja Zlati petelin, 3. oddaja
V	žarišču Doktor Finlay,
Umetniški večer
Foto film 2001, dok. film
16.00
16.30
Euronevvs
Mednarodni festival
operete Trst 1994
17.30 18.00
18.45
19.00
19.30
20.30
22.00
22.45
Vesolje je...
Slovenski program Primorski forum Primorska kronika Vsedanes TV dnevnik
Vsi enaki, vsi drugačni -evropski projekt proti rasizmu in nestrpnosti, v studiu Maurizio Bekar Četrtkova športna oddaja Vsedanes Slovenski program Karaoke,
Dobra volja je najbolja, zabavno-glasbena oddaja
DtO Hrvaška 1
TV koledar
Santa Barbara, 1218. del
Dobro jutro
Poročila
Kako gledati sliko?
Afrika
Gostje v studiu Vojna krajina Otroški program Poročila
Ljubezen, 206. del serije Brannigan, angl. film Režija: Douglas Hickox. Igrajo: John Wayne, Richard Attenborough, Judy Geeson, Mel Ferrer in drugi.
Otroški program Povej mi zgodbico Baltazar, risanka Poročila Afrika
Vojna krajina Otroški program Hrvaška danes Kristalno cesarstvo Kolo sreče MoC denarja Klub D. D.
Dnevnik
Portreti: A. J. P. Taylor,
5. del dok. oddaje
Željka Ogresta in gostje
Dnevnik
Slika na sliko
Theatron
Poročila
r
A
Slovenija 1
5.00.	6.00.6.30.7.30.8.00.9.00.10.00.11.00,
12.00,	14.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Dobrodošli;
10.30	Pregeld tiska; 12.05 Na današnji dan;
12.30	Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Studio ob 17-ih;
19.30	Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci;
20.00	Četrtkov večer i; 21.05 Literarni večer; 21.45 Lepe melodije; 22.30 Stari gramofon; 23.05 Literarni nokturno.
Slovenija 2
5.00.	6.30, 7.30,8.00,8.30,9.30,10.30,11.30,
12.30,	14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.00 Poslovne zanimivosti; 8.40 Radio Most: studio Koper-lju-bljana-Maribor; 11.15 Izjava tedna; 11.35 Obvestila; 12.00 Opoldne; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.45 Kdo ve; 17.00 Stergo ergo; 18.00 Vroči stol;
19.30	Riži Bizi Jazzy; 20.00 Jazz; 21.00 Proti etru; 22.20 Mala nočna filmska.
Slovenija 3
7.00,	8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00,
18.00,	22,00 Poročila; 8.05 Glasbena matineja; 10.05 Zgodnja dela; 13.05 Mehurčki; 13.20 Ringaraja; 13.35 Glasbena mladina; 14.05 Izobraževalni program; 14.45 Oje-
\ziku; 15.00 Evropska radijska zveza; 15.30
Dogodki in odmevi; 16.05 Z opernimi umetniki; 17.00 Glasbena umetnost; 18.05 Svetovna reportaža; 18.25 Komorni koncert;
19.30	Zborovska glasba; 20.00 Iz arhiva Simf. RTVS; 22.05 Logos; 22.20 Zvočni zapisi;
23.00	Izbrali smo; 23.55 Lirični utrinek.
Radio Koper
(slovenski program)
8.30.9.30.10.30.13.30.14.30	Poročila; 12.30,
17.30,	19.00 Dnevnik; 6.30 Jutranjik; 7.30 Pregled tiska, vreme; 7.40 OKC obveščajo; 7.45 Evergreen; 8.05 Pozdrav; 8.15 Vsak dan je dober dan; 9.00 Servisne informacije; 9.40 Hit dneva; 9.45 Od otroštva do maldosti; 10,40 Powerplay; 10.45 Zanimivosti; 11.15 Včeraj, danes, jutri - aktualnostit;
12.30	Opoldnevnik, osmrtnice; 13.00 Kontaktna odd.: Daj, povej...; 15.00 Hit N. Gorica; 15.15 Hit dneva; 15,30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.45 Informativni servis; 17.15 Borza; 17.30 Primorski dnevnik, osmrtnice; 18.00 Glasbena kronika; 19.30 Večerni program; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Iz diskoteke; 0.00 Nočni pr.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30,
17.30,	Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 8.05 Horoskop; 8.40 32-322; 9.35 Onda su onda; 9.50 IE.
Galletti; 10.00 Pregled tiska; 10.40 Souvenir d'italy; 11.00 Kulturna odd.;12.00 Balio e bello; 13.00 Glasba po željah; 13.40 Bella bellissima; 14.30 Sanje o počitnicah; 16.00 Ob 16-ih; 18.45 Jazz; 20.00 RMI.
Radio Trst A
7.00,13.00,19.00 Dnevnik, 8.00,10.00,14.00,
17.00	Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Od bose noge do vesoljske rakete; 8.40 Glasba; 9.15 Odprta knjiga: Listki in črtice (F. Milčinski, prip. Minu Kjuder, r. S. Verč); 10.30 Intermezzo; 11.45 Okrogla miza; 12.40 Komorni MZ iz Izoler; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Kulturne diagonale; 15.00 Soft mušic; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: Ljubljanski madrigalisti, KMZ Izola, zbor Vox medicorum; 18.00 Dopisnice z najbližnjega vzhoda; 18.30 Made in ltaly; 19.20 Spored za naslednji dan.
Radio Opčine
7.15, 12.15, 18.15 Krajevna poročila; 11.30, 15.10, 17.10 Poročila; 10.00 Matineja; 15.00 Rok z Vami; 16.30 Te zanima tvoja prihodnost; 18.30 100 odstotno Posladkanje v glasbi.
Radio Koroška
18.10-19.00 Rož-Podjuna-Zila.
y
Primorski dnevnik
Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715
Tisk: EDIGRAF, Trst
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR
Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, Republika, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506
Prodajno naročninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL Trst, Ul. Valdirivo 36 /1. nad. poštni predal 568 tel. 040-361888, fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1262044, fax 061-224943
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%
Cena: 1.500 LIT - 60 SIT Prednaročnina za leto 1996 - 300.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, letna 15.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
ZMERNO
JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE
^	cocr
VETER
MEGLA
SREDISCE
TOPLA HLADNA	SREDISCE ANTI-
FRONTA FRONTA OKLUZIJA CIKLONA CIKLONA
DOLŽINA DNEVA
Sonce bo vzšlo ob 6.03 in zašlo ob 18.16. Dan bo dolg 12 ur in 13 minut
/lUNINE MENE
m
Luna bo vzšla ob 6.27 in zašla ob 19.40. Prvi krajec bo 27. marca, ob 02. uri in 31 minut.
SNEŽNE RAZMERE
cm
Mariborsko Pohorje 110 Rogla	150
Pokljuka	130
Vogel	190
Krvavec	140
Kranjska gora do 40 Kanin	do 260
Cerkno	180
:3«r
Danes: ob 4.25 najvišje -47 cm, ob 10.26 najvišje 37 cm, ob 16.20 nainižje -40 cm, ob 22.33 najvišje 49 cm.
Tutri: ob 4.56 najvišje -44 cm, ob 11.00 najvišje 31 cm, ob 16.45 najnižje -31 cm, ob 22.57 najvišje 43 cm.
Vremensko občutljivi ljudje bodo imeli manjše težave s počutjem, ki se bodo kazale predvsem kot povečan nemir, razdražljivost in utrujenost.

Iz vseh smučarskih centrov poročajo, daje vreme jasno, razen z Zelenice, kjer je delno oblačno.
TEMPERATURE IN VIŠINE SNEGA V GORAH
°c
500 m	3
1000 m	1
1500 m	0
2000 m	-2
2500 m	-5
2864 m	-6
Tveganje pred snežnimi plazovi je v visokogorju Julijskih Alp 3. stopnje, drugod v gorah pa 1. do 2. stopnje po petstopenjski lestvici, odvisno od nadmorske višine. Najbolj nevarna so do 180 cm ob,n;K:)a. napihanega snega, kjer turni smučarji m pešci lahko sprožijo plazove suhega, kložastega snega. Pove-280-380 cm Caia se je možnost zdrsov v jutranjem
150 cm
O
KRANJSKA GORA ,
ovidem
3/16
£ -2'12 ^
CEUE
o 1/12
fcN. GORICA
GORICA^ Q i/i5f
6^
POSTOJNA
o -2/12
z LJUBLJANA
0/13
KOČEVJE
UMAG
3 ^ ^


,N. MESTO
O o/1'*,
ZAGREB o/13
O
TRST
2/13
CRNOMEU
O
POREČ
h
OPATIJA PAZIN	q
REKA 3/13
možne posamezne 1 tkotrajne plohe.
Obeti: V soboto bo delno jasno s spremenljivo oblaCnoctjo.
SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA SE RES JE
Punčke kot nova poslovna pobuda
PARIZ - Manekenke Naomi Campbell, Claudia Schiffer in Karen Mulder so predstavile svojo novo poslovno pobudo, in sicer punčke, ki jih bodo v prihodnjih dneh prodajali po vsem svetu (na sliki AP). Cena ni prav nizka, saj bo vsaka stala po 125 francoskih frankov (približno 40 tisoč lir), kdor jo bo kupil za svoje otroke bo posredno
podprl tudi Rdeči križ, ker bodo za vsako punčko odšteli RK po tri francoske franke.
Manekenke Naomi Campbell, Claudia Schiffer in Karen Mulder so v zadnjem obdobju začele reinvestirati svoje mastne zaslužke, ker se dobro zavedajo, da sta njihova lepota in slava minljivi.
Težka obsodba zaradi odnosov s prostitutkami brez kondoma
LONDON - Neki sodnik v britanskem Nottinghamu je na štiri leta zapora obsodil nekega poslovneža, ker je pet prostitutk prisilil v spolne odnose brez zaščitnega kondoma. Sodnik je to neodgovorno obnašanje ocenil kot posilstvo, ker so se prostitutke zaman upirale, da bi imele nezaščitene spolne odnose. Združenje britanskih prostitutk je razsodbo pozitivno ocenilo kot prvi dokaz, da se lahko tudi prostitutke uprejo zahtevam svojih strank.
Težke kovine ugonobile kita
K0BENHAVEN - Na severni obali danskega Jyllanda je naplavilo mrtvega kita, ki je imel v drobovju take koncentracije živega srebra in kadmija, tako da so morali poldrugo tono drobovja zakopati na posebnem odlagališču za strupene odpadke. Kadmija je bilo v drobovju petkrat veC kot je ta kovina prisotna v ribah, s katerimi se kiti hranijo, živega srebra pa dvakrat veC. Na Danskem so precej zaskrbljeni, ker niso še ugotovih, kje in kdaj je kit zaužil toliko strupenih rib.
Škofa motijo plešoči duhovniki
OSLO - Oddaja je bila zelo duhovita, vesela in dobrega okusa, tako da so trije norveški luteranski duhovniki ob prijetni glasbi zaplesali v cerkvi pred televizijskimi kamerami. Njihovemu škofu, msgr. Andreasu Aarflotu, pa podvig ni bil všeč, tako da jih je danes pozval k sebi. Trije protestantski pastorji, ki so sodelovah v zabavnoglasbeni oddaji »Baluba«, so bili seveda presenečeni ob tako reakciji njihovega škofa. Eden od njih je pikro pristavil, da je za Cerkev res hudo, Ce je izgubila smisel za humor.
Krepostna s pomočjo bromida
LONDON - Florence Nightigale, ustanoviteljica Rdečega križa, ki jo v Veliki Britaniji častijo kot svetnico, si je do svoje kreposti pomagala z bromidom, ki so ga nekoč dajali vojakom, da bi zavrli spolno poželenje. To sama priznava v nekem pismu iz decembra leta 1887, v katerem izraža dvome v učinkovitost bromidov in kloroforma kot sredstev proti spolnemu poželenju in na vse pre-tege hvali svojo švedsko maserko.
Za Joževo je bila v Valenciji slavna fiesta »Las Fallos«
VALENCIA - Za Jožefovo so v španski Valenciji priredili že tradicionalno fiesto »Las Fallos« na ke-terem zažigajo lesene lutke v Čast sv. Jožefu, zavetniku mizarjev. (Telefoto AP)
Bogataš samo 24 ur
STOCKHOLM - Samo 24 ur je bil 31-letni Mehrdad Zadfaranlou bogataš, preden se je banka zavedla, da je prišlo do računalniške napake. Brezposelni afriški priseljenec je v severnošvedski Umei šel na banko po občinsko podporo. Namesto običajnih 2.000 švedskih kron, so
mu nakazali kar 400 milijonov kron (približno 100 milijard lir). Prijatelj mu je takoj povedal, da je skoraj gotovo prišlo do napake. Kar je bilo navsezadnje tudi res, saj je banke naslednjega dne pisala Zadfaranlouju, da je prišlo do napake in da je njegov bančni saldo le 62 kron (15 tisoč lir).
Mehrdad Zadfaranlou pa je štiriindvajset ur živel kot bogataš, tako da so ga prijatelji že prekrstili v Onasisa. Zadfaranlou je pred bančnim sporočilom napovedal, da bo 80 milijard lir nakazal za boj proti virusu ebola, ker bi bilo za njegove potrebe 20 milijard lir cisto dovolj.