Afrioa Seitentrienala: preparaUri dl vala dl on cacclatore itallana. — Z afriškega bojišča: italijanski pilot- k>«>c m pripravlja aa polet Bpedlzlone in abbonamento postal« Poštnina plačana v gotovini Cena I lira DRUŽINSKI TEDNIK Leto XIV. V Ljubljani, 29. januarja 1942-XX. štev. 5 (641) Kdor prej premisli, kar stori, | konca se bati mu treba ni. m a a Slovenski rek S „ Vjj'."-'. • Z- -' j'' P BiiasaM# »DRUŽINSKI TEDNIK* IshsJ* ob četrtkih. CrednlltTO la npnu T Ljubljani, Miklcličera 14/HI, PoStnt preda! It. 845. Telefon It. 83-32. — Račun poltne hranilnice » Ljubljani It. 15.393. - Rok opisov ne vračamo, nefrankiranih dopisov ne »prejemamo. Za odgovor Je treba priložit! 2 liri v znamkah. NAROČNINA *U leta 10 lir, */, leta 20 Ur, vae leto 40 Er. V tujini 04 Ur na leta — Naročnina le treba plača« vnaprej. CENE OGLASOV V tekstnem delu: enostolpčna petitna vrsta ali njen prostor (vilma S mm In Urina 55 mm) 7 lir; v oglasnem delu 4.50 lire. V dvobarvnem tisku cene po dogovoru — Notice: vrstica 7 Ur Mali oglati : beseda 0.50 lire. Oglasni davek povsod le posebej. Pri večkratnem natočilo popust. danes: Italijanščina za Slovence (Gl. str. 9.) Finančni minister Thaon di Revel o vojnem gospodarstvu Govora finančnih ministrov Italije in Nemčije v Milanu Milan, 25. jan. Snoči sta se oba finančna ministra osi udeležila letnega obeda, s katerim nemška trgovinska zbornica pričenja svoje delo skupno z zastopniki vseh stanov in gospodarskih ter finančnih organizacij. Navzoč-ni so bili šef odbora za gospodarska pogajanja minister Clodius, nemški veleposlanik v Rimu von Mackensen, italijanski veleposlanik v Berlinu Al-fieri, >odja nacistov v Italiji dr. Ehrich, zastopniki mestnih oblasti in nemške kolonije. Prvi je govoril predsednik dr. Weber, ki je orisal delovanje nemške trgovinske zbornice, ki postaja čedalje bolj važen činitelj v gospodarskih odnosih med Italijo in Nemčijo. Nato sta govorila italijanski finančni minister Thaon di Revel in nemški finančni minister grof Grossig. Njuna izvajanja so navzočni sprejeli z navdušenim odobravanjem. Ekscelenca minister di Revel je govoril o finančnih vprašanjih za časa vojne. Poudaril je, da dolga vojna zmanjša razlike v bogastvu narodov in je v prid manj bogatim narodom, čeprav se zdi ta trditev paradoksna. Anglija je v prvem letu vojne lahko krila vojne izdatke z viri iz tujine, katere smo mi porabili v teku vojne v Abesi-niji. Načeli smo tudi rezervne zaloge surovin in to že v dobi sankcij. Anglija je po enem letu vojne izčrpala svoje valutne vire in je dosegla v obdavčevanju vrhunec. Zaradi tega mora Anglija napeti vse finančne sile kakor Italija, vendar je njena vojna mnogo dražja. Če bo vojna trajala še dve ali tri leta, bo Anglija izčrpala vsa svoja sredstva. Minister di Revel je pobijal trditve zastopnikov klasičnega gospodarstva, ki pravijo, da bo Amerika imela vse zlato sveta po končani vojni in da bo vladala svetu ne glede na izid vojne. Zlato bo samo največja slabost Zedinjenih držav. Gotovo je, da bo Anglija morala nositi stroške za vojno na kopnem, kajti za njen imperij se ne bodo potegovale samo sile trojnega pakta, temveč tudi Amerika, in finančni stroški bodo obremenjevali v vsakem primeru deloma Zedinjene države, ki bodo morale zmanjšati vrednost zlatih rezerv v sedanji vrednosti 400 milijard lir ali pa z velikimi žrtvami porazdeliti zlato med razne države na »vetu. Nato je govoril nemški finančni minister grof Grossig o vojnem gospodarstvu in zlasti o financiranju vojne. Zgodovina kaže, da zlato ni odločilno za zmago kakor je rekel že Lloyd George. V špartanskih vojnah in v vojni nied Rimom in Cartago ai zmagala država z večjim bogastvom, temveč »o zmagali tisti, ki »o razpolagali z bolj vztrajnimi in požrtvovalnimi borci. Nemški narod je po svetovni vojni premagal veliko inflacijo. Finančni minister grof Grossig je •risal težkoče, ki jih je moral nemški aarod premagati glede tega v povojnih letih. Ko je Adolf Hitler prevzel oblast, je pričel novo finančno politi-ko na osnovi kredita. Ustvaril je vse pogoje za finančno obnovo države. Odpravil je brezposelnost in omogočil industriji nadaljnji razvoj. To'je bil plod sodelovanja vseh gospodarskih činite-Ijev v Nemčiji. Uvedbo državnega kredita so mnogi tujci kritizirali in so napovedovali »It/vrajšen polom financ. • Prav ta finančna politika, ki jo je hotel Hitler, je Nemčijo rešila. Ko je izbruhnila vojna, se ni v osnovah naše finančne politike nič izpremenilo. Tudi zdaj je bilo treba uveljaviti že preizkušene metode sodelovanja vseh Činiteljev nemške gospodarske politike. Spominjamo se globokih besed Du-ceja, ki jih je izgovoril leta 1038. v vrhovnem odboru za avtarkijo. Rekel je, da ni nobene razlike med vojnim gospodarstvom in gospodarstvom v miru ter da obstaja samo vojno gospodarstvo. Te besede ne veljajo samo za fašistični korporativni sistem, temveč tudi za kontrolirano gospodarstvo Nemčije. Nemški finančni minister je nato predočil stanje sedanje nemške davčne politike im je zatrdil, da se polovica vojnih izdatkov Nemčije krije z rednimi dohodki. V dveh letih vojne so bili prihranki države dvakrat večji kot v šestih prejšnjih letih. Sleherno upanje sovražnika v poraz v finančnem področju je utopistično. Gotovo je, da bomo v tej vojni zmagali z du- hom požrtvovalnosti in ne z zlatom, kakor se je zgodilo v borbi med Rimom in Cartago in v borbi Friderika Velikega z velikimi zavezniškimi silami. Vodja nemškega delavstva o bojih na ruski fronti V nekem nemškem listu je voditelj nemškega delavstva dr. Ley, ki ga poznamo že iz nekaterih drugih člankov, objavljenih v našem listu, priobčil nekaj misli o bojih na vzhodnem bojišču. Med drugim pravi! Rdeči diktator je naravnost obseden z blazno mislijo, da bo strl in zdrobil nemške čete, če bo gnal proti njim vedno nove valove mongolskih hord, toda tudi on se je zmotil v svojih računih. Kakor proti vsem drugim sovražnikom narodnega socializma, še fronti na bojišču in v notranjosti družita v silen steber, ki ga ni mogoče podreti niti sedaj niti kdaj pozneje. Naši pogumni vojaki bodo znova, ko bo prišel primeren trenutek, prešli v napad in tedaj se bo zrušila krvava Stalinova iluzija. Mongolske horde ne bodo samo pregnali nazaj proti vzhodu, marveč jih uničili. Vodja je sam osebno pograbil za stavo in sedaj jo dviga, kakor jo je v odločilnem času velike revolucionarne bitke, ki je Nemčiji vrnila edinost, svobodo in veličino. Ali ni morda res, da so lakonski komunikeji vrhovnega poveljništva lepši in občudovanja vrednejši, kakor najlepše in najbolj občudovanja vredne fanfare zmage? Fronta trdno drži in bo držala. Nadaljujejo se in nadaljevale se bodo hekatombe zadnjih bataljonov; ki jih bo v trenutku potrebe čedalje več. Treba je trdno vzdržati, kar se tudi godi. Hitler je dejal: Biti hočemo trdni kakor granit in zdržati hočemo kakor jeklo. Mi ne bomo nikoli kapitulirali. Berlinski krogi pa temu še dodajajo: Primernega trenutka, na katerega je mislil dr. Ley, res ne bo treba čakati. V ostalem si je moral biti o tem na jasnem tudi Stalin, ki se ni zaman podvizal, da bi pomiril angleške prijatelje v splošnem in Crippsa še posebej s tem, da je imenoval 6 novih armijskih generalov, ki poveljujejo, kakor pravi Moskva, «prav svežim silam, ki so v rezervi ža pomladansko ofenzivo:*. Čudno pa je, da boljševiška propaganda v trenutku, ko govori o sedanjih operacijah, še nadalje govori o povsem svežih silah, ki jih ženejo zdaj v zimsko ofenzivo. Nemški zvočni tednik in iavnost Nemški tednik jFilmkurierz je pred nedavnim objavil članek izpod peresa ministrskega svetnika doktorja Fritza Hipplerja, voditelja filmskega oddelka v nemškem propagandnem ministrstvu. V članku pojasnjuje težave pri filmanju nemškega zvočnega tednika in je zato tudi za splošnost zanimiv. Vsakdo ve, da je težko mnogim vse storiti prav. Vsakdo pa bi rad, da bi bilo ravno po njegovem. In tako tu in tam čujemo: »Noč in dan nas zaposluje vojna; in če gremo zvečer v kino, se hočemo nekoliko razvedriti od dnevnih tegob.« Če bi se hoteli ravnati po željah takih ljudi, potem bi pač nemški vojak upravičeno rekel: »Zakaj izpostavljamo leto in dan življenje in zdravje na fronti, ako se za nas ne zanima domovina, za katero se borimo?« In nihče pač ne bo mogel utajiti, da je najvišja naloga zvočnega tednika, da v filmu prikaže najnujnejše dogodke današnjih dni. »Pa dobro,« odvrne razvedrila potrebni državljan, »ali morejo slike 8 fronte res biti tako grozotne, da nam stiskajo srce in da spričo tegob naših vojakov nimamo več miru?« Tu je pač bolj na mestu obratno vprašanje: ali naj mar zvočni tednik tako poplitvi vojno, da bo na koncu moral vojskujoči se vojak dobiti vtis, da zvočni tednik potvarja resnično dogajanje na fronti? Boreči se vojak, ki ima v domovini svojce, bo pač poslednji zahteval od zvočnega tednika, naj prikazuje najgrozovitejše vojne dogodke. Njemu je dovolj, da na lastnem telesu čuti vojne grozote. Med nevojaki pa je cela vrsta kriti-kastrov, ki hočejo na vsak način videti tudi to, kako so na primer vojaki ranjeni ali kako celo padajo. Nadalje hočejo,- da bi zvočni tedniki prikazovali tudi gibanje sovražnika. K temu je treba pripomniti: ravno nemški vojak bi si prepovedal objavo slik, ki bi kazale, kako zadene sovražna krogla tovariša. Kar pa se tiče prikazovanja sovražnikov, je pač treba vedeti, da se sovražnik čim bolj skriva pred očmi nemških vojakov, saj ti ne merijo nanj samo s filmskimi kamerami, marveč tudi s strojnicami. Pa je še vrsta drugih kritikujočih sodobnikov, ki pravijo, da se zadnji čas ponavljajo podobne slike z vzhodne fronte in da jih tudi ni več toliko, kakor jih je bilo prej. Da so si slike v bistvu nekoliko podobne je naravno. Pokrajina je taka, kakaršna pač je in nikakor ni mogoče zavoljo filmskih izprememb zgraditi tam zunaj morda kar velike dekoracijske stavbe. Pa tudi vojna dejanja infanterije, oklopnih enot, dovoza in gradnje postojank, skratka vse, kar spada k sedanji vojni, si je pač venomer podobno. Tega film ne more spremeniti. Da vzhodna fronta ne zavzema toliko prostora v nemških zvočnih tednikih kakor prej, iina poleg splošnega vojnega položaja svoj vzrok predvsem v tem, da hud mraz postavlja meje tehničnim možnpstim filmskih aparatov. Ti delujejo normalno samo v temperaturi do —12° C. Pod to temperaturo so potrebni specialni opravki, ki jih je v sprednji fronti le težko mogoče izvršiti. Pri temperaturah pod —30° C se filmska kamera sploh ne da več uporabljali. Vrhu tega so svetlobne razmere pozimi neugodne; na severnem odseku fronte so kajpak še slabše kakor drugod. Posamezniki ugovarjajo: zakaj zvočni tedniki ne prinašajo v nadomestilo več posnetkov iz bojev podmornic in vojnih ladij, zakaj na primer ne kažejo potapljanja angleških vojnih ladij? Tudi to je laže zahtevati kakor izvršiti. Kajti večina takih borb se iz razumljivih vzrokov izvrši ponoči in prav zato ni mogoče obsevati sovražnih objektov z velikimi svetilkami, ob katerih so možni filmski posnetki. Pomorske bitke se razen tega pogostokrat vršijo na daljavo, ko je sovražnika a prostim očesom komaj mogoče videti. Vse lepo — pravijo spet drugi — toda zakaj ne vidimo po šestih tednih vojevanja na Tihem oceanu nobenih slik od ondod? To pa zato ne, ker leži med Japonsko in Nemčijo na eni strani Sovjetska Unija, na drugi strani pa angleško-ameriško področje in oba ta dva dela pač nimata nobenega interesa na tem, da bi prispeli posnetki z japonskih bojišč po redni poti v Nemčijo. Zato se je pač treba sprijaz- niti s tem, da za zdaj ne bo nobenihj slik iz borb na Tihem oceanu. Kratko in malo — končuje dr. Hip-; pler — naj je še tako dobro in uspeš-i no skupno delo, kakršno predstavlja nemški zvočni tednik, še vedno se ču-je mnogo kritik in želja. Obenem pa je treba upoštevati mnoge težave, mnoge preudarke, mnoge pogoje tehničnai in drugih vrst. Ako se še upošteva! dejstvo, da se je v Nemčiji izdeloval' zvočni tednik v začetku sedanje vojna v 500 kopijah, zdaj pa ga je treba izdelati že v 2400 kopijah, potem je treba tudi vedeti, da je bilo treba pred vojno na leto kopirati samo za zvočno tednike 11 in pol milijona metrov filma, zdaj pa že sto milijonov metrov I Še zlasti pa je treba upoštevati, s kolikšno požrtvovalnostjo ustvarjajo filmski poročevalci tam zunaj na fronti svoje slike. Potem bodo vsi nedvomno s priznanjem gledali zvočni tednik, ki teče teden za tednom v kinematografih. Pomanjkanje ali psihoza Hrvatski tednik v nemškem jeziku >Neue Ordnung» je pred nedavnim objavil članek pod gornjim naslovom, ki ga je napisal dr. Alelcsander Tintia o sedanjem gospodarskem položaju na Hrvatskem. članek povzemamo tudi mi. Zdaj je največja skrb hrvatskih gospodarskih politikov preskrba prebivalstva z najpotrebnejšimi živili po zakonito določenih cenah. Od pretekle pomladi so cene hudo narasle, zdaj pa se kot glasniki težkih časov, ki prihajajo, javljajo težkoče no samo v pomanjkanju, ampak tudi pri razdeljevanju najpotrebnejših živil, kakor so pšenica, mast, koruza itd. V resnici je to splošen evropski po-jav, ki pa ima na Hrvatskem še neK« posebne vzroke. Maksimirane cen« dajejo preveč idealno sliko, kar aa blago ne more dobiti, v tihotapski trgovini pa doseže dvojne vsote, č« ne še več. Razlika med uradnimi cenami in cenami, ki se zahtevajo v ilegalni trgovini, se zadnje tedne bolj in bolj veča, tako da je za mnoga predmete težko ustanoviti in določiti ceno, ker so količine blaga vedno manjše. To dejstvo si moramo razlagati na ta način, da je Hrvatski po odcepitvi Bačke in Banata, ki sta bili žitnica bivše Jugoslavije, ostalo ▼ glavnem le plodno področje med Dravo, Donavo in Savo, medtem ko ima na drugi strani mnogo kmetijsko pasivnih področij v Bosni, Hercegovini, Liki in Primorju. Kljub temu bi se po mišljenju strokovnjakov lahko Hrvatska v normalnih prilikah sama prehranjevala, tembolj, ker ima prav v teh pasivnih področjih možnost, da svojo občo bilanco okrepi z močnimi aktivnimi postavkami, ki jih predstavljajo rude, tobak, ribištvo, tujski promet, morska plovba itd. V sedanjem času pa Hrvatska nima mnogo navedenih dobrin, pač pa ima veliko skrb za prehrano in politično pomirjenje teh področij. Velikokrat se premalo upošteva, pod kako težkimi okolnostrai je bila prisiljena Hrvatska živeti od obstoja svoje države. Politično samostojna država z veliko odgovornostjo v prvih mesecih svojega obstoja ni imela čvrstih carinskih mej, ki bi varovala njeno gospodarsko moč. Iz dežele, ki je bila zaradi mobilizacije in vojna že precej izčrpana, so izvažali in tihotapili velike količine konj, svinj, goveda, žita in drugega blaga. Za vse to iztihotapljeno blago država ni dobila nikakršne protivrednosti. Razen tega je Hrvatska še vedno operacijsko področje zavezniških čet, ki so za južne pokrajine in za obramba Primorja v resnici velike vojaško važnosti, toda so gledajoč s stališča prehrane in trgovine težka obremenitev za deželo. Tem objektivnim razlogom se pridružujejo še nekateri psihološki momenti. Kolikor je kakega blaga manj, toliko večje je povpraševanje po njem in nihče, ki ga še kaj ima, ga nočo prodati. S tem se razpoložljive količine blaga zmanjšujejo, povišuje pa njegova cena. Če poleg tega prebivalstva ne dobi pdrejene racionirane količine. živil, se polasti tudi mirnejših ljudi občutek nestrpnosti, ki povzroča, da se za najnujnejše življenjske potrebščine plačujejo nemogoč« cene. Plače in mezde so se sicer na-kolika zvišale, toda posebno pri dr- Nadaljevanj• ha t. »brani lavnih uradnikih Se dale! zaostaja povišek za podraženjem blaga. Na-•tala je težka situacija, ker zviševanje mezd in plač ne pomeni samo podražitev proizvodnih stroškov, ampak tudi novo povpraševanje po blagu, ki. mu pa zaradi zvišanih plač ni bila povečana tudi proizvodnja. Teoretično bi se dalo to vprašanje rešiti z zagotovitvijo najmanjših možnih količin življenjskih potrebščin po določenih cenah. Toda pomisliti moramo, da imamo na eni strani kmeta, ki je v kolikor toliko ugodnem položaju in ga je zaradi tega težko Iforedbs Visok Cenik za zelenjavo in sadje št. 9 veljaven »d 28. januarja 1942-XX Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino določa na podlagi svoje na-redbe št. 17 z dne 9. maja 1941-XIX naseldnje cene v prodaji pri proizvajalcu ter pri trgovcu na debelo in drobno. Cene, ki »o maksimalne, določajo v kategorični obliki mejo, za katero se morajo cene dejansko gibati pri kmetu oziroma pri trgovcih. Iz tega sledi, da je pač mogoče prodajati nižje, nikakor pa ne višje kakor po odrejeni ceni. (Prva šlevila pomenijo ceno za kilogram blaga v trgovini na debelo, druga pa ceno za kilogram blaga v trgovini na drobno.) Česen 8.t0 — 9.10, korenje (rdeči korenček) 3.25 — 3.65, karfijola 3.75 — 4.35. čc-bula 2.80 — 3.30, eolapoilne ležeče« proti pristojbini 0.25 lire, Uhke pa se naslovijo tudi na poštni predal. Po izročitvi komisije stranka ne more zahtevati, da bi se ji komisija vrnila. zde ljudje kakšnih pet kil težji, kakor so v resnici. Zato mora večina filmskih igralk skoraj stradati, da ohranijo vitko postavo. Ker si ne služite kruha na -filmskem platnu, je za vas torej U trud popolnoma odveč. Človeku sta potrebni moč in odpornost, da lahko vztraja v življenjski borbi v teh težkih časih. Zato se ne more boriti še z zmanjšanimi obroki. Jaz sama nisem bila zmerom v »težki kategoriji«. Ko sem bila še dekle, sem bila tndi vitka. Ko mi je mati pomerjala obleko, mi je rekla: »Kolki ti štrle kakor ročaji na obešalniku.« Imela e«m trideset let, ko sem se uvrstila med zmerno potne ženske. Tako nisem bila nikoli moderna. Ko sem bila še dekle, ni noben moški dvakrat pogledal dekleta, ki ni bilo polne. Pozneje mi je narava pripomogla do takšne postave, a ial »i bila več v modi. Tako sem bila vse svoje iivljenje nemoderna. Priznati moram, da sem bila sprva hudo jezna, ker se Je narava stalno šalila iz mene. Začeta sem manj jesti. Nisem dosti Izgubita na teži, kmalu sem pa opazila, da sem marsikaj izgubila: moč, odpornost in vedrost. To so stvari, ki jih večina moških obožuje. Takrat sem začela pozabljati na Če se komisija prekliče, se pristojbina ne vrne. Pri določitvi pristojbine, ki naj se pobere za telefonske pogovore v območju Ljubljanske pokrajine z drugimi pokrajinami Kraljevine, velja za razdaljo med dvema telefonskima uradoma dejanska dolžina telefonskih vodov, uporabljenih za pogovor. Kroji za oseh j e zavodov in ustanov Z okrožnico z dne 1. decembra 1911., Vlil. št. 4776/133-41, toč. 1, je bilo rešeno vprašanje krojev za ccebje pokrajinskih in občinskih uprav, ustanov, zavodov, bank in podobno. V bistvu je bilo dovoljeno v gotovih mejah izdajanje nabavnih bonov za blago, ki je potrebno za kroje samo določenih kategorij službenega osebja, medtem ko je bilo za vse druge primere določeno, da se morajo uporabiti osebne oblačilne nakaznice. Več ustanov in zavodov je do zdaj nabavljalo neposredno in brezplačno svojim uslužbencem (kakor manipulantom, strojepiskam, slugam, vratarjem in podobnim) kroje in halje in te ustanove in ti zavodi sedaj iz različnih razlogov zahtevajo, da bi smeli nadaljevati to prakso in uporabljati v ta namen osebne nakaznice svojih uslužbencev. V teh primerih se dovoljuje, da smejo ustanove, zavodi, banke, društva in podobno, ki nameravajo še nadalje nabavljati svojemu osebju kroje ali enotne obleke v sporazumu s svojim osebjem, odrezati od oblačilnih nakaznic svojih uslužbencev potrebno število odrezkov za nabavo do-tičnega blaga. Tako odtrgane odrezke je treba obenem s poimenskim seznamom lastnih uslužbencev in z označbo številk oblačilnih izkaznic izročiti Trgovinsko-industrijski zbornici, ki po prejšnjem uničenju odrezkov priskrbi izdajo novih nabavnih bonov, ustrezajočih številu izročenih odrezkov. Podoben postopek se lahko uporablja v primeru zasebnih uradov ali oseb, ki bi nameravale brezplačno nabaviti svojim uslužbencem (kakor vratarjem ali komijem) krojem podobne obleke. Za Visokega Komisarja, načelnik VIII. oddelka: Trstenjak s. r. Nova trosarinska tarifa v Ljubljani S pravilnikom o izvrševanju prora-iu.ia mestne občine ljubljanske za leto 1*42. je bila spremenjena tudi tarifa mestne troiarine in uvoznine. V naslednjem prinašamo trošnrinske postavke po novi tarifi (v oklepajih dosedanje postavke, preračunane v lire). Pijače Troiarin* na rum, arak, esence, vinski destilat, likerje in opojne pijače in vino z več kakor 189/» alkohola znaša 12 lir za hi stopnjo (doslej 5.70), na špirit in žganje 5 lir od hi stopnje (1.90), na denaturirani špirit 1 liro (•.33) in na politure in lake z etrom i* špiritom, na aceton in eter 1.25 lire (•■57). Za vino v sodih in steklenicah tsr vinski mošt znaša trošarina 1.50 lire za liter (doslej za vino v sodih •.76 odnoano za vino v steklenicah, rebulo in leran 1.14), za vermut in »lična vina, izdelana na območju ljubljanske občine, 2.50 lire (doslej 1.14), za izvenljubljanski vermut, prošek, ma-raštino, bermet in peneča vina do fakturne cene 20 lir pa znala trošarina 3 lire za liter (1.90), za steklenico (sedem desetink) šampanjca 20 lir’(11.40) in steklenico domačega boljšega penečega vina 10 lir (5.70), za pivo 1.50 lire za liter (0 76), na vinski ali navad- svojo težo in sem začela živeti tako, kakor mi je najbolj prijalo. Postopno sem se prepričala, da ima moja teža nekatere prednosti: lahko sem opravljala dela, ki jih moje vitke prijate-, Ijice niso mogle opraviti. Bila sem tudi bolna. A niti v bolezni nisem bila bolna na pogled. Zmerom sem lahko vstala in odšla na delo: nikoli me nihče ni gledal s sočutjem. In to že mnogo pomeni, če se človek med boleznijo na pogled ne izpremenil Živčni dnevi me niso vznemirjali. Nikoli me ni mučil glavobol. Kadar me je doletela žalost, kakor doleti vsakega človeka kdaj v življenju, sem si olajšal? bolečino s solzami, se napudrala in spet šla ven, ne da bi bila na pogled takšna, kakor je večina žensk po prečutih nočeh. Tudi pri nesrečah sem imela prednost pred svojimi vitkimi prijateljicami. Pogosto sem se ranila, a nikoli si nisem zlomila kosti. Pred nekaj leti se nam je pripetila avtomobilska nesreča: avto se je večkrat obrnil. V njem sem bila tudi jaz. Mladi »m-bulančni zdravnik je bil na moč razočaran, ko je ugotovil, da pri karam-bolu nisem zlomila niti ene kosti. Ko me je natanko pregledal, je rekel: »Res, gospa, to je pravi čudež, če ne bi bili tako doboii. bi st bili vrat zlomili.« ni kis 0.60 lire za liter (0.30) in za kisovo kislino 8 lir za kg (5.80). Trošarina za sadni mo-št znaša 0.50 lire za liter (0.19), za malinovec, sadne soke in vino iz jagod 1 liro za kg (0.3S), za limonovo, vinsko in mlečno kislino, strupe brez alkohola, sadne izvlečke, ogljikovo kislino 1 liro za kg (0.38), za brezalkoholne pijače, pokalice, šabeso, tudi ljubljanskega izdelka, 0.50 lire za liter (0.19) in za mineralne vode ter sifon 0.50 za liter (0.19). Živina in meso Za klavno živino, teleta in konje znaša trošarina 2°/o od vrednosti (doslej pri teži nad 350 kg 13.30, nad 250 kilogramov 11.40, pri teletih do 250 lig 7.60, pri konjih 9.50 lire za glavo). Nadalje znaša trošarina za odraslo drobnico nad 12 kg žive teže ali nad 8 kg zaklane teže 7.50 lire za glavo (3 01), za mlado drobnico pa 4 lire (1.90) in za odojke, mlade in težke prašiče 2% od vrednosti (doslej za odojke 3.80, za mlade prašiče 7.60 in za težke prašiče 13.30 na glavo). Za meso in mesne izdelke so določene naslednje nove trošarine: sveže meso vseh vrst. jetra, srce, ledvdee, razsekana divjačina, suho meso, klobase in salama 1 lira za kg (0.76), konzervirano meso 3 lire (1.52), prekajena slanina 0-75 lire (0.57), mast, tudi rastlinska in umetna, ter sveža slanina 0.60 lire (0.38), krvavice, loj, ocvirki, vampi, pljuča, glave, parklji, kosli za priklado in preproste salame 0.30 lire za kg (0.19); od glave divjadi veljajo naslednje trošarine: srnjad 12 lit (6.03), divji zajec 3 50 lire (1.52). jerebica ali prepelica 1 liro (0 3S), divja "os, raca, petelin, fazan 2 liri (0 76). jelen ali košuta 50 lir (22.80), divji prašič 16 lir (7.60). Za kokoš, piščela. par golobov znaša trošarina 1.50 lire (0.38), za purana 3 lire (1.14), za gos ali raco 2 liri (0.76). za kunca 1 liro (0.19), za jajce 0.02 lire (0.0076); za ribe vseh vrst. sveže, nasoljene, marinirane, ribje konzerve, rake, žabe in slične užitne živali na znaša trošarina 1.50 lire za kg (0.57). Sadje in poljski pridelki Trošarina na sveže domače sadje, gozdne sadeže, domača nepredelana zdravilna zelišča znaša 0.25 lire za k<; (0.10), na suho domače sadje, orehe in lešnike v lupinah, limone, rožiče, ro-žičevo moko, mak in pekmez brez sladkorja 0.41) lire (0.15), na sadne marmelade, paradižnikovo mezgo, pomaranče, kompote in domače južno sadje ter gorčico 1.20 lire (0.57), na ostalo južno sadje, suhe smokve, opremljene za nadrobno prodajo 1.20 lire (1.14). na rozine, sveže smokve, suhe v vencih in smokve za industrijo ter lešnikova jedrca 1 liro (0.33), za ostale neužitne gozdn" sadeže 0.02 lire (0.0114) in za med brez razlike 1 liro za kg (0.57), Za poljske pridelke veljajo naslednje trošarine (vse za kg): krompir, zelje, repa in druge okopavine 0.03 lire (0.0114), drugi poljski pridelki in sveža povrtnina 0.04 lire (0.019). suhi fižol, grah, leča, kislo zelje in repa 0.05 lire (0.0228). domača vložena ali konzervirana zelenjava in povrtnina 0.20 lire (0.095), ostala 2.50 lire (1 14). zgodnja sveža zeleniava in povrtnina ter okopavine od 1. XI. do 31. V. 0.40 lire (0.19), vse vrste žita, koruza, tud' zdrobljena, otrobi, kostna, ribja in krmilna moka 0.04 lire (0019). tropine za krmo 0.08 lire (0.038), sedno in okrasno drevje 0.04 tire (0.019), seno in slama 0.03 lire (0.0152), brinje in rastlinski odpadki za krmo 0.01 lire (0.0038). Ostala živila Trošarina na moko iz žita, krompirja, sočivja, zmleto pšeno, zdrob, ječmenovo ali ovseno kašo, ajdovo pše-no in proseno kašo znaša 0.05 lire za kg (0.0228), na testenine, kruh, zdrobljene kekse brez čokolade 0.15 lire (0.095), na riž in riževo moko 0.30 lire (0.19), na jedilno olje in rastlinska olja 0.00 liro za kg (0.38), na čokolado, ka- Z leti mi je moja polnost prinesla še druge prednosti. Obrazi mojih vitkih prijateljic so bili nagubani, jaz pa nisem imela niti ene gube na licu. Vitka postava ženske srednje starosti iz daljave pričara iluzijo mladosti, če pa takšno žensko od blizu pogledaš, si neprijetno presenečen zaradi njenih živčnih oči in nagubanih lic. Nenaguban obraz polne ženske pa pusti prijeten vtis. Ali ste kdaj videli debelušno žensko, ki ne bi bita vesela? Kdaj pa kdaj se mi zdi, da so zato tako debelušne, ker so vesele narave. Nikoli nisem srečala niti ene izmed njih, ki bi bila prepirljivka. In kako znajo šele kuhati! Mislim namreč -“ha tisto staro dobro kuhinjo, kakršno cenije zdravi ljudje. Ker je moj mož napredoval na vse boljše in boljše položaje v filmski industriji, sem vedela, da je v lepoti zaman tekmovati s tistimi ženskami, ki se moj mož sleherni dan z njimi srečuje. Mnogo sem razmišljala o tem. Izbral me je, ko so bile debelušne ženske v modi. Takrat sem bila vitka. A čeprav danes ne ustrezam sedanji modi. vendar čutim, da moje obline ugajajo mojemu možu. In zadovoljna bom, če bo od življenja dobil vse tisto, kar si je želel. In želel si je tisto, kar si želijo vsi normalni kao, izdelke iz njih, slaščice, kandirano sadje 4 lire za kg (1.52), na pecivo, zamočeno s čokolado, neapolitanke in slične rezine, čajna pecivo, kekse, me-dičarske izdelke z dodatki 1.60 lire za kg (0.70), na sladkor 0.15 lire za kg (0.057), na surovine za industrijsko proizvajanje čokoladnih izdelkov in peciva pod kontrolo uporabe 0.20 lire za kg (0.076), na surovo kavo in čaj 4 lire za kg (1.52), na praženo kavo ■in etiketiran čaj 8 lir (3.04), na kaviue izvlečke, mešanice in konserve 2 liri (0.76), na žitne kave, cikorijo in kavi-ne dodatke 0.50 lire za kg (0.19), na kvas 1.25 lire za kg (0.57), na liter mleka ali kg sirčka 0.08 lire (0.038), na mlečne praške, konserve in nadomestke 0.80 lire za kg (0.38), na navadni sir, maslo, smetano in kakao-maslo 0.50 lire (0.19), na etiketiran sir 1 liro (0.38), na fine sire, kakor Brana, strachino, gorgonzola, imperial, pravi ementalski parmezan, chalet 3.50 lire (1.52), na vanilijo, žafran, muSkat-ni oreh in cvet ter kapre 8 lir za kg (3.80), na ostale dišave, predelane domače začimbe, kocke za juho itd. 4 lire (1.90). Gospodinjske potrebščine in »nrorin« Za navadno milo za pranje brez dodatka kosmetičnih sredstev, pralne praške itd. znaša trošarina 0.40 lire za kg (0.19), na toaletno milo 1.60 lire (0.76), na sodo, razen za kemično industrijo 0.08 lire (0.038), na vosek, sveče iz voska, stearina in loja ter glicerin 0.S0 lire (038), na stearin, parafn, rihjs olje v sodih, vse voščine, satovje 0.40 lire (0.19), na melaso in vse surovine za industrijsko izdelavo živil in gospodinjskih potrebščin pod kontrolo uporabe 0.05 lire za kg ali liter (0.019), na melaso za izdelovanje špirita in kvasa pod kontrolo uporabe in za denaturirani sladkor za čebele 0.03 lire za kg (0.0114), na cvetje v lončkih, dekorativno grmičevje (bruto za neto) ter božična drevesca 0.08 lire za kg (0.038), na sveže cvetje, odrezano, cvetlične sadike, lovorjevo listje in zrna, nepredelane domače začimbe, ka- meta, majaron itd. 4.40 lire za kg (0.19), na suho cvetje 2.50 lire za kg (1.14), na sveže južno cvetje brez razlike od 1. XI. do 30. IV. v letu 10 lir (5.70). Kurivo in pogonska sredstva Končno so med trošarinami Se naslednje postavke: mehka drva, butare, trske in šota 1.60 lire za kub. meter (0.76), trda drva 3.50 lire za kub. meter (1.52), oglje 0.03 lire za kg (0.0152), premog 4 lire za tono (1.90), premog za industrijo 2 liri (0.95), koks 38 lir za tono (19), bencin, bencol in pogonski plini 0.10 lire za kg (0.038). 61ar januarskih živilskih nakaznic ta mescc ne bodo pobirali. Lastniki nakaznic naj glave shranijo za prihodnji mesec. Trgovci smejo odslej prodajati živila samo na nakaznice, ki se jih drži glava, zato bodo dostavljalci glave nakaznic pobirali šele prihodnji mesec, da bodo njihovi lastniki še do konca januarja lahko kupovali na nakaznice z glavami. Mestni preskrbovalni urad je priskrbel nekaj kočevskega premoga, ko-eovc-a in kockovca ter nekaj orehovca M manj premožne sloje. Oddajal ga bo po 50 do največ 500 kil pod maksimalno ceno. Za eno oeebo bodo lahko dobili največ po 200 kil, a za družino največ po 500 kil premoga. Kdor želi kupita ta premog, naj pride z družinsko knjižico v mestni preskrbovalni urad v Meetnem domu, II. nadstropje, ®oba št. 3. Ko bo premog plaSal, bo dobil nakaznico, e katero bo lahko dvignil premog na mestni priaiavi samo ob ponedeljkih, sredah in petkih. Nove popiine pole so dobili vsi ljubljanski hišni lastniki skupaj z živilskimi nakaznicami za mesec februar. Hiini lastnik mora pole razdeliti vsea družinskim poglavarjem svojih strank. Ko družinski poglavarji pole izpolnijo, jih hišni lastnik spet pobere in odda najkasneje do 4. februarja upraviteljstvom ljubljanskih ljudskih šol ali pa vratarju mestnega poglavarstva Mestni trg 27, v pritličju, soba št. 1. Največ 10 lig smejo biti težki zavitki ki jih pošiljajo svojci vojnim ujetnikom. Tako so sklenile poštne uprave vseh vojujočih se držav. Ista določila veljajo tudi za zavitke, ki jih odpošilja osrednja poslovalnica za vojne ujetnike v Ženevi. Naselitveno področje kočevskih Nemcev obsega po poročilu uradnega lista nemške civilne uprave za Spodnjo Štajersko tole ozeml ie: v brežiškem okraju celotno področje na desnem bregu Save s političnimi občinami: Boštanj, Studenec, Bučka, Raka, Leskovec, Krško, Cerklje, Čatež in Veliko Dolino. Na levem bregu Save pa politične občine Dobova, Brežice, Kapele, Bizeljsko, Artiče, St. Peter pod Sv. gorami, Globoko in Krško, kolikor ga leži na levi strani Save. Od trboveljskega okrožja obsega naselitveno področje Kočevarjev vse kraje na desnem bregu Save s političnimi občinami Radeče, šentjanška dolina, Šent Jurij pod Kumom, Šmartno pri Litiji in Polšnik. Realno gimnazijo t Kočevju je vojaštvo izpraznilo, zato se bo kmalu lahko začel pouk v njenih prostorih. Ža zdaj končujejo popravila po razredih. 1722 otrok se je rodilo leta 1941. v ljubljanski porodnišnici. Med njimi 921 dečkov in 801 deklica. Rodilo se je 28 dvojčkov, trojčkov pa lani v ljubljanski porodnišnici ni bilo. Lani je bilo mrtvorojenih 52 otrok, takoj po rojstvu jih je pa umrlo 61. Izmed 2000 porodnic jih je lani umrlo pet. Hud mraz je zajel tudi Belo Krajino. kjei je Kolpa popolnoma zamrznila. V Metliki so imeli —25 stopinj Cel-zija, ob reki pa kar —28 stopinj. Ponekod vozijo s eanmi čez reko. Bati se je, da bo mraz napravil tudi precej škode, kajti ljudje memjo, da takrat, kadar Kolpa zamrzne, pozebejo tudi niže ležeči vinogradi. Nasadi bombaža so se ▼ Italiji zadnja leta precej pomnožili. Leta 1935. iib je bilo eamo za 3000 ha, leta 1940. že 100.000 ha, zdaj pa poročajo iz Rima, da jih bodo z nasadi na Siciliji povečali na 200.000 ha. Nemški propagandni minister dr. Giibbels je pred kratkiim izdal knjigo pod naslovom >Cas brez primere«. Knjiga je zbirka vseh njego-vih govorov in Slanikov v letih 1939—41. Posamezni nemški dnevniki zdaj po-na-tiskuijejo nekatere njegove članke, ka prepričujejo javnost, zakaj mora Nemčija zmagati. Vsak Italijan popije povprečno samo 75.3 litra vina na leto, dočim popije Francoz povprečno 176 litrov, Španec pa 76 litrov vina na leto. Še manj popijejo v Švici, kjer pride letno na osebo samo 41.9 litrov vina, na Madžarskem 28,7 litrov vina. Najmanj ga popijejo na Danskem, Holandskem in na Angleškem. Največ piva popijejo Belgijci, in sicer 120 litrov na osebo na leto, na Danskem ga vsak popije na leto povprečno 53.3 litra, v Nemčiji 42 litrov, v Italiji pa 1.5 litra. Dostavljanje mleka na dom v zimskem času je dovolilo Ministrstvo za poljedelstvo in gozdove. Raznašalci mleka iz mlekarn morajo imeti s seboj knjižico, v kateri morajo biti vpisani vsi kupci, število niiihovih družin in količina mleka, ki jiim je odmerjena. V krajih, kjer je mleko na nakaznice, morajo pa raznašalcem odrezati še ustrezajoči odrezek, vai pa morajo v knjigi potrditi prejem mleka. Pasja taksa za mesto Ljubljano je že določena v novem letnem ipravilniku o davščinah meatne občine ljubljanske. Taksa za psa čuvaja je določena na 4 Lire, La vse ostal« psa pa na 00 Lir. ZattSBnifer na Štajerskem trt>!a po | Za 29 ©^stafkoT električne sile manj ajnovejši odredbi ed 18. zreeer do ksfcor doeloj bo smela porabiti itali- naj novejši 7.50 zjutraj. Nemški listi na Gorenjskem raerfa-šajs, da sprejema nemška vojsk* prostovoljce, ki se zavežejo, da bodo služili vojake 12 let. Prostovoljci morajo biti stari vsaj 17 let, za letalsko službo ne smejo biti starejši od 28 let. Rok za nabiranja volnenih izdelkov na Hrvatskem so podaljšali, in sicer zato, da bi pri tej akciji lahko sodelovali tudi vsi tisti, ki doslej iz katerega koli vzroka tega niso storili. Nakaznice za nakupovanje govejega, telečjega in svinjskega mtsa so te dni razdelili Zagrebčanom. Na te nakaznice bo vsaka oseba lahko kupila dvakrat na teden po 150 gramov mesa ali 200 gramov mesa s kostmi. Meso bodo prodajali mesarji samo ob sobotah in nedeljah. Najmanjša narodna manjšina v Evropi je po poročilu italijanske agencije >La Corrispondenza« skupina sedmih črncev, ki prebivajo v Dalmaciji. To so potomci številnih črnih sužnjev, ki so jih v 15. stoletju privedli gusarji na vzhodno dalmatinsko obalo. Njihovi pre'dniki so živeli v Kongu v Afriki. Vsi S.')i se morn;o uvrstiti v skupno narodno fronto, tako sta jih pozvala srbski general Nedič in notranji minister Ačimovič. Vsem okrožnim načelnikom sta general Nedič in notranji minister naročila, da se staro politično življenie pod nobenim pogojem ne sme obnoviti. Glede prodaje divjačine so oblasti izdale naslednja pojasnila: lovec sme 25«/o parkljaste divjačine (jeleni, košute, srnjad) obdržati zase, 75°/o je pa mora izročiti trgovini z divjačino. Svoj delež lahko seveda odda potrošnikom ali gostilnam. Vsekako pa mora meso divjačine zaračunati po meenih nakaznicah. Zajci, fazani in kunci se ne zaračunavajo na mesne nakaznice. Dovoljenja *a vsak pevski nastop doma ali v toji ni morajo vsa hrvat-6ka pevska društva prositi po pristojni zveza pri Državnem zavodu za narodno prosveto. •'niiuit» imuni ......... ! VESELI TEATER 1 ljudje: gmotni uspeh, otroke in udobno življenje. Vsa leta najinega zakona sem mu skušala dati vse to. Nisem utegnila misliti na dakliike čare Hollywooda, Nisem bila ljubosumna m hollywood-ska dekleta. Se zmerom imam moža, medtem ko so moje vitke prijateljice že ločene. Preveč so imele opravka s svojo dieto, novimi oblekami, zabavami, tako da jim je ostalo malo časa za njihove može. Na aekem banketu m me predstavili ravnatelju nekega jmaaega filmskega podjetja. Polaeč je ie minila. U*elaženei baakata so bili že precej raagrett. Ravnatelj me je začadeno vjn-*i*l: »Ali vi ne kafiete svojik kolen?« (Takrat s« bile večerne obleke do kole«.) »Ne, jas jih »e katesLc »1» tudi las si »iste ostrigli,« je nadaljeval ravnatelj. »Ne, moji lasje so bili zmerom kratki U kodrasti.« Ustavil je natakarja, ki je nosil pijačo ma pladnja. »Dajva, pijva!« »Hvala, ne pijem.« »Potem pa vzemita vsaj tixo ciga-»atow« »Hvala, ne kadim.« Začudeno me je pogledal, vstal In na ves glas zaklical: »Posluiajte, ljudje! C« verjamete ali ne, v srcu Hollywooda sem odkril edino žensko, ki datira izza pionirskih časov.« In ta naziv mi je ostal. Malo sem se menila zato. Bila sem preveč zaposlena z vzgojo svojih otrok in prizadevanjem, da bi bil moj dom kar najbolj udoben in prijeten. Vse dotlej, dokler so moji dragi zadovoljni z n-moj, sem tudi jaz srečna. Vtem ženskam ni dano, da bi bile vitke. Nikar ne verjemite vsega zavarovalničnim statistikam. Vse debelušne ženske ne umro mlade. Moja babica je imela H lot. Niko« ai bila vitka. A zmerom se }e zdela »a pogled mlajša, kakor je v resnici bila. Rila je zelo delovna. Umrla je pri a »ki nesreči. Cemmerna debelost je nevarna za zdravje. Pet ali deset k«, ki jih Je narava dodala vaši dekttMd vitkosti, vam bo pa samo koristile. Tako narava odstranjuje gube z vežega obraza celo takrat, ko srebrni la« j e pokrivajo vašo glavo in ko vam že »ali vnuk proži ročice in prosi, da ga vzemite na krilo ter mu pripovedujte pravljica. Kov program štev. 15 J Zopet se boste od srca smejali! J Premiera v soboto 31. ianuaria ob 18.30 f V nedeljo 1. februarja in na § svečnico 2. februara tri pred- = stave ob 14.30, 16.30 in 18.30. | Predprodaja vstopnic v soboto “ § od 10—V, 13. in od 16. dalje; v =§ = nedeljo in na svečnico od 10. ure f h dalje neprekinjeno do večera. J| S •riinnii"-ttini!ii>"iiitinin.-Miiiinii”.-iniiiiin.iiniiiii>. Prehrana Beograjčanov Se smerom ni urejena in ima z njo Diris (direk cija za ishranu) velike težave. Ker pa Diris nikjer ne more dobiti pšenične ali vsaj enotne krušne moke in bodo odslej morali Beograjčani jesti neke vrste koruzni kruh, je direkcija za ishranu deležna vseh mogočih opazk. Tako se zbadljivi Beograjčani šalijo: »Koga diris hrani, toga konkordija sa hrani« ali: >Odkad deli meso diris, nema ga ni za miriš«. Cene tobaka ia drugim menopelskim proizvedem je zvišala srbska vlada. Prav tako je zvišala tudi ceno kuhifij-ek: in induatr;jaki eoili. Po novem sta. ne 1 kila jedilna eoM 6 din. industrijske eoli pa S din. >Hrvatski kresovale, drmavni zavod za radijsko »luabo, se us!»odviti v Zagrebu z novo zakonsko odredbo. Vso radijsko »kižbo na Hrvatskem bo vodil poseben upravnik, ki ga imenuje predsednik vlade na predlog šefa propagandnega urada Ustanovili se državni filmski savod na Hrvatskem, ki bo izdeloval razne filmske tednike, poučne, zabavne in reklamne filme. Omenjeni zavod bo izmenjavaj filme tadi z drugimi dr-iavairn. Odslej bo mogoče tuje Kirne na Hrvatskem nabavlja,« same preko državnega filmskega zavod«. Ra nove je dotočeaa menepehka taksa m petrolej v Srbiji. Za 100 kA petroleja, namenjenega m razsvetljavo, znaša taksa 750 din, za poljedelske namene p« 025 dia. Prodajna cena za 1 Mer petrolej« j« 13 dm. Zaradi isbsljSaija vrst« pieaise v Srtnji je erfeske kmetijske mkmfrretvs kupile v Banata ISO r*#e*ov pšenice met« )>>■*><< Te pieaiee je razdelile v temen« m doe«4m pri 4etate pitaieo v veeh jriMtrih ek raji ti. Ha 18 let telks temais« je ek«eSrei*ec a j« a|egeva prva StevJMca že iaHa. V »jej je objavijo« dolg pozdravni ita-nek poslanika dr. Buda-ka. Drugi hr-vr.teki deJa/vd pa prejemajo tednik »Domovina Hrvaitskac. doeloj bo smela porab j«reka indn*!-riia po navodilih Mini-atr*{va za korporacije v Rimu. Električno potrošnjo bodo morali zmanjšati zsto, ker vojne potrebe čedalje bolj narsSCaijo in bodo električni tok u porabljali predvsem v voja&ke namene. Sol v zameno za pšenico so pričeli prodajali kmetom v Kragujevcu zaradi velikega pomanjkanja moke in žita. Sne«: je zapadel v Napoliju v noči od preteklega četrtka na petek. Najprej ie pokril vrhove v okolici, nato pa tudi mesto. Zapadlo je približno pol metra snega. Meščani ga že dolgo ne pomnijo. Več ko 1000 pravoslavnih Hrvatov se je spet vrnilo v katoliško vero, kakor poročajo zagrebški listi. Okrog 100 ljudi je prestopilo v katoliško vero v vasi Malo Vukovje, okrog 500 ljudi v Velikem Vukovju in okrog 500 ljudi iz vasi Stupovači. Cojence bodo sprejemali v podčastniško letalsko šolo na Hrvatskem. Za zdaj bodo po nalogu vojnega nimistr-stva sprejeli 100 kandidatov. Poboji za sprejem so približno takšni kakor za nedavni sprejem v tečaj za padalce. Centralo za perutnino eo pred nedavnim ustanovili na Hrvatskem. Na prvi eejj so predlagali prepoved izvoza perutnine. Podružnico centrale pa nameravajo ustanoviti v Sarajevu. Pripravite krstne liste! mestni magistra* ob- 1 — SP0R7« S I TEDilSK Ljubljanski javlja; Rojstne in krstne liste ter druge osebne dokumente je treba pripraviti, ker mora ljubljanski anagrafski urad zaradi izpopolnitve podatkov v družinskih polah prav tako pa v polah sa zajedmioe in na osebnih listkih registra prebivalstva imel« do konca c.e-seea aprila podatke vseh v Ljubljani stalno prebivajočih prebivalcev. Zato ž-j sedaj opozarjamo zlasti vse družinski* poglavarje, 61ane zajednic in tudi posameznike, naj o pravem času poskrbe za sebe in za svoje družinske Mane rojstne in krstne liste, poročeni pa poleg teh tudi poročne liste ter vdovci in vdove tudi še mrliške; tiete svtjega pokojnega druga. Družinske knjižice in rojstni ali krstni listi, ki niso opremljeni s številko matičnega zapisa, ne služijo namenu. Prizadeti naj si takoj priskrbe druge listine pri svojem župnem uradu. Dokumenti, ki ad potrebni za ta namen, eo po 61. 36. določb za uvedbo in vodenje registra prebivalstva prosta takse. Osebne vesli Poročili so se: V Ljubljani: g. Joško Senica, trgovec, in gdč. Tončka Kranjčeva, diplo-maana filoaofka.; g. Prane Tonin, profesor, in gdč. Pepca Lobetova, učiteljica v Dobemičah V Gerovem pri Cabru: dr. Jože Gabrovšek, okrožni zdravnik, in gdč. Mimi Furarjeva, zobotehnica. V Novem mestu: inž. Jože Rihar, okrožni kmetijski referent, in gdč. Vera Paučičeva, stud. phana. Bilo srečno I Umrli so: V Ljubljani: 821etna Jožefa Steletova; 341etna Silva Ivančičeva lz Sodražice; Josip Kukovec; Mihael Kavčič, ključavničarski mojster; LinaSt^e-nejeva; Marija Pipanova. V Kamniku; Cini Benkovič, absol-virani pravnik. V M*ri!n»ru: 341etaa Marija Lešnikova; afilettia Justina Grilova; Aleksander Bvaly, sodnik v pok.; 67letni Alojrij Pučko, šeJesničar v pok.; 431et-n«, Pavia Mi-harjeva. V Kan (liji pri N »tem mestu: 651etnl p. Polikarp Vaupotič. V RademUah: 7«»tni Franc Skr janc, posestnik in mlinar. ▼ Demaateh: SOJetaa Ljudmila Kovačeva, gostilničarka V Malioaki; dr. Matej Senčar, odvetnik In bivSi župan v Ptuju. T Nevi eerkvijMi Celja: Stefan Stimul ek; Štefka, Kovžetova; Otom Koprivnik. Nata sofcdjel Iportni tednik Naetnl)ev»n)0 is I. itolpca Da, Redant so abrteaK tokrat ničlo v rubriki na«. Mnoga jten rezultat 3-2 aad Speato ne konMi, ker so do sedaj prevei samudtt; ostanejo ta vedno na predpoetednjem mestu. Vodi ie vedne Bari, Wc sa njim ju Vfcemza. Gor&ani s« se v svoji skupini tretjega nereda edtraaS od »vo/ih rjule-dovaieev. Miri toft« muta ftadaj raz. Uka de dtu*e«e motava, Fonsšana je tatrtem mesta, toda Je a dvema tekmama v aaeetenku ki 4« ut**ne po. sretaisa »adomsetitav te»ja saogtanka a* drage mesta. * V tviei se «3fodM* — »cfbrta aara-dt vremenska* tetalr — eetotn« kolo nogometni* Mva, U > bilo na sporedu. Is vichjrjahe Franclje bt bilo zstoele-Jttt teh p«r prvenstvenih rezultatov; Montpettier-Toulouae 1-6, Nice-Alčs 0-4, Nlmfis-MarsedHe 0-0, Sčte-Cannea 0-0, O. O. Dolgčas v športnem obratu. v italijanskem prvenstvu so odpravili štirinajsto kolo. — Z onstran meje malo vesti Prav nič ne pomaga nobeno tarnanje; sredi lepe zimske sezone smo do. živeli v športnem obratu skoraj po-poln zastoj. Vajeni smo bili, da so nam o ta^em času prinaSale športno rubrike po cele strani poročil o dogajanjih z raznih športnih borišč. Sedaj pa zaman pregledujemo te rubrike in čisto športna glasila. Iz vseh veje neki obupen dolgčas. Vse so polne praznote. Edino ob ponedeljkih prihaja v svet nekaj rezultatov z nogometnih igrišč. Ponekod, tako zlasti v Italiji, so ohranili vsaj to tekmovanje, ki nudi šport-nemu občinstvu nekaj snovi za prežvekovanje. Videti je, kako je b i moder ukrep, s katerim so pristojni čini. tel ji omogočili vsaj to malo Športnega živlienja. Seveda ne bo vedno tako. Za to zimo pa že moramo napraviti križ čez tf-e, kar nas je sicer v tem letnem času v športu držalo pokoncu. K letu bo, upajmo, že vse drugače: spel, se bo tekmovalo in poročala. • Odbili so torej tudi štirinajsto kolo italijanskega nogometnega prvenstva. Se eno nedeljo, pa bo polovica vsega tekmovanja pod streho. To kolo je bilo po rezultatih precej razg.bar.o. Poleg par tesnih izidov je tudi ntkaj močnejših številk, vidni sta tudi dve izraziti zmagi na »tu.em«. Evo rezultatov: Fiorentina. Boio^na 2-5, Juventus-Napoli 1-1, Genova-Ko-dena 6-0, Roma-Livonio 4-0, Milano. Ambrosiana 2-1, Atalanta-Laz^) 3-0, Venezia-Liguria 2-1, Triestina-Torino 1-3. Prvi in poslednje zabeleženi rezultat govorita o dveh zmagah na tujih terenih. Državni prvak Bologna se je, kakor je videti, otresel začetne šibka sta in se počasi vzpenja navzgor. Dolgo Je čepel na samem repku razpredelni. ce, sedaj ima že pet moštev za seboj. Bežen pogled na razpredelnico razo-deva možnosti, da bi se moštvo državnega prvaka utegnilo preriti do samih vodečih moštev, saj ga od tega pola žaja ločijo samo tri točke. Tržačani so na lastnih tleh zabele, žili prvi neuspeh. Občinstvo kakor da bi slutilo, da ne bo vse v redu: prišlo ga je komaj toliko, kolikor na sosednje reško igrišče, ki je bilo prizorišče dru. gorazrednega srečanja Fiumansu-Spezia, okoli 4000. Odkar ne nastopa v tržaškem moštvu vodja napada Cergoli, ne gre nikamor več naprej. Se pred ne. kaj tedni so Tržačani vodili v razpredelnici, sedaj je med njimi in vodečo Romo sedem točk razlike — cela tret-jlna kvalifikacije. Za nedeljsko tekmo so imeli še eno težkočo več glede se-stave napadalne petorice; desna zveza Defilippis ni mogel sodelovati in je bila spet potrebna pregrupacija sU. Videti je jasno, da je klubsko vodstvo napravilo, kakor vsa t-a leta nazaj, težko napako, ko se je — sicer sa lepe denarce — iznebilo nekaterih prvovrstnih igralcev, ne da bi pravočasno poskrbelo za primerne rezerve. Ima na razpolago udarno enajstorlco, ki uspešno dejstvuje, dokler je vsa »na okupu«. Cim zmanjka enega mo. ža, se takoj pojavi disharmonija v celotnem sestavu moštva. Tokrat so prešli Genovesi in Berga. mesi preko Tržačanov (zadnič je to napravil neugnani Torino). Se vedno je pet moštev s štirinajstimi točkami in so Tržačani tej skupini na čelu. Toda Livorno na predzadnjem me: tu ima dvanajst točk, a če bo fco v tem smislu naprej, se bodo Tržaaani kaj kmalu znašli v položaju, da se bodo spet morali obupno boriti za svoj ob-stanek in za svojo udeležbo v tej močni in prvi konkurenci. Genova je premočno odpravila po-slednega ia razpredelnice, Modeno, ,i 6-0. Drug močan rezultat so ustvarili v Rimu: Rama-Livorno 4-0. Benečani so si ostali zvesti in so spet pospravili obe točki. Nahajajo s« tako še vedno z dvema točkama razlike za Romo, ki vodi s številko 19, toda Torino jih z istim številom točk hudo pritiska. Ta trojica se sedaj na. ha,ja sama t precej razredčenem vrhu razpredelnice. Genova ima 16 točk in je čista na četrtem mestu. Od Triesti-ne pa tja dol do Livorna je potem precejšnja gneča devetih moštev, ki jih loči deloma samo količnik. Z vseh igrišč poročajo o njihove« neregularnem stanju: ali so bila zamrznjena, ali pokrita s snegom, ponekod sta bila brozga in blato. Povsod pa Je bila temperatura za italijanske razmere precej nizka, kar se je pozna. Jo tudi na blagajnah. Komaj 50.00* ljudi je gledalo tekme v skupini A. Milano in Rim sta dala, kakor vedno, tudi v takih razmerah največji števili, 12.000 odnosno 10.000 gledalccv, drugod pa jih je bilo mnogo manj. Bolj« se je držalo občinstvo, ki poeeča tek. me skupine B. Je biio tudi na teh tekmah nekaj mAnj ljudi, ali še vedno okoli 25.000. Rečanov je bila peti, na manj ko običajno; ta petina je zamudila edinstveno priložnost, da bi prt. sostvovala prvi zmagi svojega moštva* Nadaljevan/e v 4. stolpcu »podat M Otroci in glasba Otroci slikalo po godbi Zanimiv poskus švicarskih pedagogov Kako učinkuje glasba na otroke? To vprašanje naj bi si zadal vsakdo, ki poučuje glasbo, bodisi petje, bodisi inštrument. Vendar naj bi si bili nekoliko bolj na jasnem v tem problemu tudi starši otrok. Zal pa samo malo vemo o vsem tem, prav hvaležna naloga bi bila, če bi se vzgojitelji potrudili, da bi se bolj poglobili v ta izredno zanimiv problem. Kako naj pravilno izberemo glasbeni študij, če ne vemo, kako učinkuje glasba na občutljivo otroško dušo? Ta razglabljanja so dala pobudo za poizkuse na neki curiški šoli. Otroci različne starosti so poslušali godbo, ki jo je učiteljica igrala na klavirju. Vsako skladbo je zaigrala dvakrat, da so se laže vživeli. Pred igranjem so jim prebrali za uvod tole pojasnilo: »Skladatelju dajejo pri ustvarjanju pobudo dogodki v naravi, duševni doživljaji, žitje in nehanje človeka, pogosto pa tudi vsebina lepe pesmi ali opazovanje kiparskih ali slikarskih umetnin. Zdaj boste slišali godbo, pri kateri ne veste ne za skladateljevo ime, ne, kakor je svojo stvaritev on sam krstil. Skušajte doživeti bistvo teh stvaritev in jih podati v barvi in obliki v slikah, ki jih boste pozneje naslikali.« Učiteljica je nato sedla h klavirju in zaigrala več glasbenih del. Otroci so pobožno poslušali. Da se je poskus presenetljivo posrečil, kažejo prav zgovorno slike, ki so jih naslikali. Te so dokaz, da so otroci zelo občutljivi za glasbo in da umejo doživeti tisto razpoloženje, ki ga je hotel izraziti ustvarjalec. Učiteljica je zaigrala Schumannovo .Sanjarjenje'. Razveseljivo je, kako so otroci doživeli bistvo, vso nežnost in iskrenost te kompozicije. Prav takšne so slike, ki so jih bili naslikali: vila, ki pleše na jasi sredi smrekovega Bozda. Slovo od doma. Pri Mozartovi sonati v e molu je posebno ena izmed deklic zadela vso strogo pridušenost tega dela; naslikala je samotno hišo sredi snega, s strmo potjo, izgubljajočo se na vrhu hriba. Tri smreke stoje osamljene sredi belega hriba. Ob igranju Chopinovega preludija so otroci dobro občutili pezo otožnosti, ki veje iz tega dela. Tudi njih slike izražajo to občutje. Pogreb na samotno pokopališče ob otožnem jesenskem dnevu; žalujoči ob krsti; (Glej sliki), mati, zibajoča bolnega otroka, to so motivi, ki so jih otroci uporabili za izraz tistega, kar so občutili ob poslušanju te glasbe. Pokazalo se je, da se otroci pogosto bore ob zavesti nezmožnosti izražanja. Zato je marsikdo napisal na rob pripombo, kaj bi še rad izrazil, pa ne zna. Ob poslušanju Schumannovega ,Tujca' so otroci prav hitro dojeli trpkost, pa tudi borbenost tega dela. Neki deček je naslikal samotne- ga popotnika, korakajočega po pusti pokrajini, borečega se z vetrom. Dež ga bije, toda izza oblakov sili sonce. Mali umetnik je čutil, da mu manjka tehnike za izraz tistega, kar je občutil, zato je pripisal: sonce naj bi prav nalahno svetilo izza oblakov, tako da bi bil videti medel soj ob njih robovih. Človek naj spozna, kako zelo se mora boriti z viharjem.« Nekaj novega za muzikalne uradnice Neki iznajditelj je prišel na dobro zamisel, da bi pisalni stroj izpremenil v glasbilo. Tako bi strojepiska izvabljala iz svojega stroja namesto enoličnega, živce ubijajočega razbijanja vse mogoče skladne glasove. Toda izumiteljev namen ni, ustreči muzikalnim željam strojepisk, temveč želji, da bi napisani tekst človek že sproti pc glasu tipk lahko bral. V ta namen naj bi se na vsaki tipki namestil zvonček, ubran na poseben ton. Prav tako, kakor se prsti z vajo navadijo hitro udarjati na pravo tipko, takoj bi se s časom tudi posluh navadil spoznati iz višine glasu črko, ki jo je strojepiska napisala. Ker obsega uporabni besedni zaklad samo nekaj sto besed (literarni diktat bo najbrže edini izvzet), bi si akustični spomin tudi glasovni red najvažnejših besed kmalu zapomnil. Taiko bi se na tem stroju, tudi če itdo slepo piše, dalo ugotoviti, ali je tekst pravilno natipkan ali ne. Za Sefe posebno koristna stran tega pisalnega stroja je, da ne bo nanj nihče pisal med uradnimi urami privatnih pisem. Gotovo bi nobena uradnica ne bila tako neprevidna, da bi si drznila na skrivaj tipkati med uradnimi urami ljubezenska pisma, ker bi sicer vse pisarniško osebje lahko prisluškovalo nežnemu strojepisnemu šepetu... Zelena pečenka z modro solato Ameriški inženir R. W. Howard Je to pred nekaj leti izumil svojevrstno svetlobno prevaro, ki bi Jo lahko uporabljali gostilničarji, da bi »voj im gostom pričarali na mizo Jedi v najlep&h barvah. Pečenka, ki ne bi bila dobro napečena, bi s pomočjo te luči postala okusne rumenkastarjave barve, tako da bi Imel človek vtis, kakor d« je vrhnja kožica mesa zapečena. Prav tako je slabo solato s pomočjo te svetlobne prevare lahko obarval rumen-kastooeleno, da Je bila videti kar »e da okusna. Za1 pa tega njegovega izuma nihče nd hotel kupiti. Zato se Je iznajdljivi Inženir spomnil nečesa novega. Lepega dne je povabil vse svoje prijatelje na kosilo. Ko so posedli okrog mize, so se gostje po pravici presfcrailli. Inženir Jim Je namreč postregel z zeleno pečenko, modro solato, vijoličasto redkvico in živordečo Špinačo. Gostje se nikakor niso mogli odločiti, da bi pričeli Jesti. Videti je bilo, da bo morala služkinja kosilo prav tako odnesti, lutkar ga Je pri- nesla. Tedaj se Je pa Howard dotaknil nekega stikala na svoji desnici in ga dvakrat zavrtel. Na lepem je vsa čarovnija izginila. Na mizi so stale jedi v svojih naravnih barvah, kakršnih so ljudje vajeni. Sele tedaj so se gostje zavedeli, da Jim je gostitelj pokazal v praksi svoj novi izum, o katerem niso hoteli dotlej ničesar slišati. Zdaj nihče več ne taji pomena inženirjeve iznajdbe. Prvo dvigalo Američani si sicer lastijo izum dvigala zase, češ da so njihove donebnice prve potrebovale to vozilo, če so hoteli ljudje varčevati predragocene minute. Princip dvigala je pa že dolgo znan in sega že v antiko. Ze v rimskem Kolizeju so izkopali nekakšna dvigala, s katerimi so dvigali divje zveri iz podzemeljskih kletk v areno. V neki stari palači v Genovi •o odkrili dvigalo, ki je že,v marsičem podobno današnji modemi napravi. To dvigalo je uporabljal vojvoda Orleanski, ker ni mogel prenašati, da bi mu stregli služabniki. Sedel je v jedilnici, dvigalo mu je pa iz kuhinje vozilo mizico z zaželenimi jedmi. Tudi cesarica Joaefina, Napoleonova žena, je imela podobno dvigalo. Na njen je stala dragocena toaletna mizica, z neštetimi lončki, s skrivnostnimi parfumi in pomadami, ki Jim je samo ona vedela izvor, Ce je cesarica bila slučajno v cesarjevih sobanah in je želela toaletno mizico, je samo pritisnila na vzvodni gumb in dvigalo jo je dvignilo. Ta dvigala so bila kajpak še zelo primitivna, toda draga, zato so si jih lahko nabavili samo izredno bogati ljudje. Kave ne bodo več metali v morje V Braziliji so se zdaj vendar že domislili, kako bi velikanske zaloge neprodane kave s pridom izkoristili. Začeli so izdelovati kavne skodelice, krožnike in podstavke iz kave. Tako bomo — kadar bomo! — kavo pili iz kave. Seveda ne smete misliti, da so ta-kš- ne skodelice kratko in malo sestavljene iz kavinih zrn. Takšen kavin pribor je prav tako trden in trpežen, kakor da bi bil iz porcelana. Kavina zrna najprej z nekim kemičnim postopkom izpremene v plastično gmoto, nato pa iz te gmote oblikujejo posode. Možno je nosodi pustiti okus po kavi; navadno ji puste tudi nekoliko duha, ker gre laže v denar Sneg so želi Pred pol stoletja so imeli v Napoliju prav posebno navado. Kakor hitro je zapadel sneg — kar se pa v tistih krajih le redko zgodi — je vse hitelo na piano. Otroci, ženske in možje so nosili v rokah velike košare in nabirali — ali bolje ,želi‘ — sneg. S snegom se je razvila v tistih krajih prava, pravcata trgovina. Ob obali so stale kolibe, kakor pri nas na sejmih. Podjetni trgovci so prodajali po zmerni ceni snežene kepe, s katerimi so si premožni ljudje hladili pijače in jedi, ali jih pa čuvali kot redkost doma — dokler se kajpak niso raztopile. Dober nasvet V nekem starem priročniku o vojakih je brati tale nasvet: Ce se dva vojaka brez pravega vzroka spreta, naj ju pošlje njih predstojnik čistit okna. Čistiti morata pa tako, da prvi čisti okno znotraj, drugi zunaj. Kmalu bosta pozabila na prepir in se spet veselo smejala.« Bati se je pa., da ne bi poprej razbila stekla... Ali veste, kaj je gejša? Kaj so prav za prav ge,še? Gejša ni samo plesalka ali pevka, temveč tudi oznanjevalka stare japonske kulture. Gejša mora biti zmerom neoporečno negovana in oblečena, obvladati mora do izredne popolnosti umetnost kramljanja, pozdravljanja in zabave. Biti mora prijetna v razgovoru, plesati mora z ljubkostjo in privzgojeno, pa tudi prirojeno nežnostjo narodne japonske plese in mora znati igrati na pristna japonska glasbila. Tradicionalne gejše pazijo na dober glas in dober okus. Japonske čajnice izposojajo gejše za zabavo svojih gostov; te gejše žive in jih vzgajajo v posebnih zavodih, ki jih vodijo voditeljice, ki so same nekoč, v mladosti bile gejše. Vsaka gejša lahko odkloni povabilo h gostu ali v čajnico, če ne mara iti. Deklice stanujejo v tem vzgo-jevališču tako dolgo, dokler se ne po roče, ali pa same ne ustanove podobno vzgojevalLSče za gejše. Giovine gheisa giapponese, allicva del grande cnllegio delle gheise di Tokio. — Mlada japonska gejša, učenka velikeg tokijskega vzgojevališoa za gejše. Kako so potovali v prejšnjih dneh Ko je kardinal Richelieu (1585—1642) zbolel, so ga morali prenesti iz Tara-scona v Lyon. Zaradi hudih bolečin pa ni mogel prenesti tresljajev voza, zato so si omislili zanj posebno, ogromno nosilnico, bolj podobno razkošni sobi kakor pravi nosilnici. V tej nosilnici so stali postelja s svilenim baldahinom, naslonjač, miza in stol. Vse stene so bile opažene z damastom, če je pa deževalo, so nosilnico, ki je bila zunaj lesena, pokrili z voščenim platnom. Kardinala je nosilo osemnajst nosačev; bili so tako prežeti hlapčevskega spoštovanja do plemiča, da so hedili gologlavi, s klobukom v rokah tudi če je deževalo. Mraz uničuje ribe Hud mraz in pa ledene plošče v hudih zimah preganjajo delfine, da se zatekajo v morja toplejših obal. Tako so pred velikimi skladovnicami leda zbežali k danski obali in so se hoteli skriti v varnejše kraje. Toda tudi v teh predelih morja so naleteli delfini na led. Zaradi ostre zime je površina morja poledenela in niso mogli priti do zraka in so skoraj vsi utonili. Spomladi, ko se led stali, potegnejo ribiči izpred premikajočih se plošč na tisoče poginulih delfinov. Som mu je rešil življenje Irski potapljač Barry 0’Nell se mora zahvaliti, da je ostal živ, svojemu najhujšemu sovražniku — somu. Ko je delal v luki Sulu na otoku Borneu, ga je na lepem zagrabila s svojimi dolgimi pipalkami velika sipa. Pričel se je hud boj med možem, ki se je boril z vsemi svojimi močmi in pa med močno in grozno živaljo. 0’Nellu so že skoraj pošle vse moči, ko so mu nenadoma prišli na pomoč somi, ki so planili na sipo. Le njim se mora zahvaliti, se je rešil močnih vezi in so ga lahko potegnili is morske globine na ladjo. Narkoza v antiki Kakor vemo, so že v antični dobi poznali razne težje operacije, toda nikoli nismo pomislili, kako so narkoti-zirali ljudi takrat, ko še ni bilo narkotičnih pripomočkov. Pacijent je moral sesti na poseben stol, na katerem se še ganiti ni mogel. Na glavo so mu posadili lesen šlem, ,narkotizer‘ ga je pa po temenu tolkel s kladivom tako dolgo, dokler siromak ni omedlel. Ni čudno, če so se bolniki tedaj .narkoze' bolj bali kakor operacije. S svetilko na glavi V nekem tibetskem samostanu mora vsak gojenec po določenem času narediti izpit, ali se zna duševno zbrati. Pri tem izpitu da .profesor* učencu na glavo gorečo svetiljko, ki je prirejena tako, da se prevrne takoj, kakor hitro se gojenec zgane. Ce ostane več minut popolnoma negiben, je to znamenje, da se že zna zatopiti v miselni svet in izpit je srečno naredil. Scolarelti che ascoltano le andizionl musicall. (Vedi 1'articolo: FanciulJi che disegnano al auono della mušica.) Šolski otroci poslušajo glasbo. (Glej tlaaek: Otroci slikajo po godbi.) Sirom po sveto 50 stopinj mraza je pokazal pretekli teden termometer v mestecu Alwrosu na severnem švedskem. Takšnega mraza tudi v skandinavskih državah niso vajeni. Švedi so z njim baje leto« dosegli rekord. Pasje kože bodo pričeli strojiti »a Bolgarskem, kakor je odredila bolgarska vlada. Doslej je pokupila že mnogo psov. Bolgarska vlada upa, da bo s tem zmanjšala tudi potrošnjo krasnega žita. V mnogih bolgarskih kmjih namreč pse hranijo s kruhom. Spomenik Krištofa Kolumbu s« >ri-čeli graditi na Gomerl, enem jomed Kanarskih otokov. Zgradili ga bodo ▼ obliki stolpa, v njem bo kapelioa a vsemi pisanimi deli, ki se nanašaj* »a Kolumba in njegovega odkritja. Zakon c obvezni vojaški služM le sprejela vlada Nove Zelandije. Vso moške od 18. do 46. leta bodo izvežbali za vojaSko službo. V Barceloni na Španskem je r*jno sodišče obsodilo na smrt štiri komuni, rte, obtožene raanih zločinov. Po poročilih iz Helsinkija je pretekli teden zamrznil večji del Baltiškega morja. Temperatura je padla na 30 stopinj pod ničlo. Zato so morali ustaviti ve« promet ob obali. Oblačilne nakaznice za vse vrste teK-stilnega blaga bo uvedla japonska vlada s 1. februarjem. Oblačilno nakaznice bodo izdali za družine in ne za posamezne družinske člane. Do prvega februarja so pa prodajo tekstilnega blaga prepovedali. SSKIVM0STMI KUPEC KAPEilL H. RUMFFF »Zakaj pa ne zaprete izložbenega oknd, gospodična Marija? Že tretjič sem vam rekla, da je ura sedem, pa Se čakate,« se je jezila blagajničarka bGilova, ko je zvečer preštevala denar v majhni cvetličarni. >Morda še koga pričakujete?« je potem vprašala prodajalko, Marijin bledi obrazek je spreletela lahna rdečica: »Koga naj pa pričakujem?« je potem v zadregi odgovorila. Tisti trenutek so se odprla vrata in ▼ cvetličarno je stopil visok, simpatičen mladenič. Nepremično je strmel predse, ves njegov obraz je izražal napetost in zaskrbljenost. Prihajal je v cvetličarno vsak večer. Blagajničarka in Marija sta ga že dobro poznali. Prihajal je vsak večer in vselej zahteval eno samo cvetlico, zmerom med vsem: naj lepšo. »Katero boste pa danes izbrali?« je vprašala Marija in ponudila poznanemu gostu šopek vrtnic. Mladenič je izbral izmed vrtnic najlepšo, plačal, komaj vidno pozdravil obe ženski, in odšel. Marija je vsak večer čakala pozne' ga odjemalca Prihajal je že pet tednov za povrstjo in vsak večer kupil eno samo cvellico. Vsak večer je Marija to cvetlico zavila v svilen papir. Mladi mož gotovo niti slutil ni, kaj vse se poraja v teh dveh ženskih glavah, ko vsak večer odhaja iz cvetličarne. Obe sta namreč ugibali, kakšna mora biti ženska, ki ji ta mladi mož tako vztrajno vsak večer poklanja cvetlico. Gospa Bollova ja bila na primer prepričana, da ima mladenič vsak večer drugo prijateljico. Marija je pa to mnenje odločno odklanjala in bila prepričana, da nosi mladenič cvetlice eni sami, nedvomno krasni ženski, ki pa žal njegovo ljubezen bolj površno jemlje in ji je mladeničevo oboževanje samo v zabavo. Moškemu »e prav gotovo niti sanjalo ni, kakšne muke je prizadeval mladi prodajalki v cvetličarni, ko je vsak večer kupoval samo eno cvetlico. Kako se je Marija trudila, da bi mu ugajala, da bi jo vsaj opazil. Sprva je poskusila biti z njim izredno prijazna, gospa Bollova je trdila, da prijaznejše niti princa ne bi mogla postreči. A niti opazil je ni. Gledal je samo cvetlice, ki jfh je izbiral za drugo žensko. Gospa Bollova je rekla: »Takšen metulj, kakršen je naš večerni odjemalec, opazi druge vrste žensk, ne pa takšno, kakršna ste vil« Danes je izbral nežno kamelijo. Marija je opazila, da je ob pogledu na cvetko tiho vzdihnil. Tudi ona je vzdihnila. Vzdihovala je že včeraj, ko je izbral vrtnico in predvčerajšnjim, ko je izbral orhidejo, vendar je njen princ niti opazil ni. Vselej, ko je mladenič odšel iz cvetličarne, so Mariji stopile solze v oči. Potem je na skrivaj vtaknila v svojo torbico cvet tiste cvetlice, ki je bila njegovi čisto podobna. Tisti večer je na primer odnesla domov kamelijo in jo 3krbno postavila v vazo na svoji skromni mizici. Sama je sedla na oblazinjen stol, gledala cvetlico in sanjala, da je ona tista, ki ji mladenič vsak večer prinaša cvetlico. Sanjala je, dokler ji ni *en zatisnil oči. Marija je mladeniča ljubila od prvega trenutka, ko je stopil v cvetličarno. Nikogar še ni bila ljubila, zato je bila njena ljubezen nekaj vzvišenega, nekaj česar še nikdar ni občutila in jo je vso prevzelo. Starši so ji kmalu umrli in ostala je sirota. Ko je bila Se majhna, je sanjala, da bo postala arhitektinja za vrtove, te sanje je seveda kmalu pokopala in postala prodajalka v cvetličarni. Marija je bila zaradi te velike ljubezni zelo nesrečna^ V nedeljo, ko so njene sovrstnice odšle z veselo družbo na izlete, je Marija sedela doma in strmela v cvetlico, potem je pa vos ponedeljek trpela ob misli, da morda zvečer njen oboževani kupec ne bo prišel in bo prav tako izginil, kakor se je lepega dne prikazal. Doslej' je še zmerom prišel, lepega večera je pa vendar izostal. Marija je bila tisti večer sama v cvetličarni. Čakala je, čeprav je že davno odbila ura sedem Živčno je prisluškovala vsaki stopinji pred vrati, misleč da je prišel pozni odjemalec. A ni ga bilo. Naposled »e je Marija le odločila, d* bo cvetličarno zaprla in odšla domov, brez cvetlice — brez njegove cvetlice. Tedaj je Marijo prešinila nova misel. Prav danes so prispele krasne vrtnice, njen princ gotovo ne bi izbral drugih za svojo izvoljenko. Vze'n je »ato iz vaze dve najlej>ši vrtnici, eno izmed njiju zavila v svileni papir in jo jmložila pred izložbeno okno. Drugo je zavila zase. Če bi torej njen priac le prišel, kar je še zmerom upala, bo zanesljivo našel svojo cvetlico ln mu ne bo treba oditi praznih rok. Tako se je tudi zgodilo. Ko je namreč kupec drugi večer o pravem ča- Raf za norce Mesft, ¥ haterem le norel vsak četrti prebivata Pisana družba znorelih kapitanov, prevnetih računarjev in čudaških žensk; Kdor hoče prt nas komu dopovedati, da ni pri zdravi pameti, mu reče: »Prijatelj, ti spadaš na Studenec!« Belgijec se v enakih okoliščinah sklicuje na Geel. Geel je samo nekaj kilometrov oddaljen od Anversa. Mestece ne slovi samo po zanimivi zgodovinski preteklosti, temveč tudi po sedanjosti. Njegov sloves je v tem, da tam norci niso zaprti, kakor je to povsod drugod v navadi, temveč lahko prosto hodijo po mestu, kakor vsi drugi prebivalci. V Geelu ima vsaka družina že 700 let pravico vzeti k sebi v oskrbo dva norca in paziti nanju. Dvakrat na mesec izvrše oblasti preiskavo, da ugotove, ali ni katerega norca zmanjkalo. Geel šteje 20 000 prebivalcev, med njimi okrog 5000 norcev. Seveda vidi tu.ee, ki pride v to mestece, kaj čudne prizore. Po mestu se na primer vozijo na staromodnih kolesih ženske z dolgimi žalnimi tančicami. Pismonoše, ki sploh niso pismonoše, temveč imajo samo fiksno idejo, da so to, pa dan za dnem prenašajo cele kupe starih časopisov. V kavarni opazi tujec, kako se pri kvartanju igralci na lepem spro in si skočijo v lase. Začuden ugotovi, da je prepirov kriv norec, ki si domišlja, da je indijski cesar in zahteva od svojih soigralcev, da mu izkažejo posebno čast. V Geelu žive tako imenovani propadli geniji, računski umetniki, ki so lepega dne ugotovili, da so se jim pri računski umetnosti precej pokvarili možgani. Na lepem znajo samo še računati in niso za nobeno drugo rabo več. Prav tako žive v mestu kapitani, ki so znoreli, ko se je njihova ladja potopila. Na geelskl postaji sedi vsak dan na peronu pred odhodom vlaka deset ali petnajst norcev. Vsak izmed njih drži v rokah prtljago. Natanko so bili preštudirali vozni red, toda nekaj minut pred odhodom vlaka jih ni nikjer več Tako so vsaj imeli užitek, ki ga občuti človek ob pripravljanju na lepo potovanje. Prebivalci Geela so se svojih slaboumnih bližnjih čisto privadili. V teku stoletij so se celo privadili vedenju, ki na norce pomirjevalno vpliva, če se na primer na geelski ulici kateri norec do nagega sleče, se zato ne bo nihče razburjal. Ko takšen norec to nekajkrat ponovi in opazi, da se nad njegovim početjem nihče ne zgraža, se mu zdi preneumno in se v bodeče ne slači več na cesti, če v Geelu kakšna slaboumnica leže na tračnice cestne železnice, se tramvaj pač usta- Al vi. Zensko poberejo to jo položo poleg tračnic na hodnik, potem tramvaj kratko to malo odpelje dalje, kakor da se ne bi bilo nič zgodilo. Družinski člani delajo z norci, ki so jih vzeli v oskrbo, natanko tako, kakor da bi bili pri zdravi pameti. Norci lahko odhajajo in spet prihajajo, kakor se jim zdi. Gospodar sicer tvega, da bo kdaj dobil pri obedu skledo za juho na glavo, vendar se za takšne »malenkosti« ne zmeni dosti. Vsa dru-fnutek ostanejo 'brlz~Wo7ega "aosno-zma se pri takšni priložnosti smeje in* dar in. Tedni Uh b„; huL iL popravi škodo, ki jo je morebiti norec napravil, potem ga pa za nekaj ur zgodi, da dobi kakšen norec posebno hud napad in napade mirnega Geel-č?na s sekiro ali ga pa s polenom udari po glavi. V takšnem primeru pokličejo paznika iz bližnje norišnice. Ti pazniki poznajo vse geelske norce. Nevarnega norca zapro v norišnico, do-{ kler se ne pomiri, potem ga pa spet izpuste. Zdravniki, ki opazujejo življenje geelskih norcev, so pridobili marsika tero izredno važno znanstveno spoznanje. V mnogih sanatorijih za duševno bolne in v norišnic: h so že s pridom uporabili izkustva, ki so si jih Geelča-ni nabrali v teku stoletij v sožitju z norcL Ljudje višin Dr. Carlos Monge, profesor vseučilišča v Limi, glavnem mestu države Peruja, jo dolgo študiral neko posebno vrsto ljudi, ki jo je krstil za »stratosfero« ljudi«. Ti ljudje so prebivalci Kordiljerov v Andih, ki žive 4. do 5000 metrov visoko. Podobne prebivalce srečamo samo še na Himalaji to pa v Afriki. Ti ljudje žive pod zelo majhnim zračnim pritiskom, imajo razširjeno srce to tudi pljuča. Pri naporu med hojo navkreber to po gorah, se jim krvni pritisk prav nič ne zviša, vendar nižinskega podnebja ne prenesejo. Ali ne bt bili ti ljudje izvrstni letalci? Zanesljivo ne bi toliko trpeli kakor današnji letalci, ki letajo 6000 metrov visoko. Toda kaj, ko so siromašni in jim manjka denarja, da bi si lahko nakupili potrebnih letal to plačali učitelje, ki bi jih izučili v dobre letalce. Žuželke na morju Dolgo so se naravoslovci trudili, da bi dognali, kako se razmnoži’!ejo žuželke, ki žive kakšnih 1000 kilometrov daleč od obal na odprtih oceanih. Zdaj so dognali, da so te žuželke izredno trdožive. Jajčeca ležejo na razne vodne bilke, ki na nekaterih mestih mole iz morja ali na skal« ali oelo na ostanke kakšne razbite ladje, ali njene vsebine. Ker ležejo na tisoče in tisoče Jajčec, Jih kljub temu, da večina izmed njih izgine v morju, še zmerom ostane pri življenju dovolj. Te žuželke se potem izležejo in se hranijo z nesnago, ki jo pač dobe na prostoru, kjer so se izlegle. Malta zmešana z vinom Ko so zidali drugi stolp Stefanove cerkve na Dunaju, so apno ugašali z vinom. S tem apnom so delali malto, s katero so obmetavali stolp. Leta 1450. je bila namreč v takratni Avstriji zelo slaba vinska letina. Vino je bilo. tako kislo, da so ga gostilničarji zlivali v obcestne jarke. Da bi pa vino, ki ga je narava dala v precejšnji meri, uporabili vsaj v kakšen dober namen, je takratni ce:ar Friderik IV. ukazal, da naj speljejo vse vino na dvorišče Stefanove cerkve, kjer ga je mojster Buchsbaum jporabil za mešanje malte. Kje so doma nekatere rastline Ali že veste, da je paradižnikova prava domovina Peru? Ko so ga prinesli v Evropo, v začetku ni dosegel posebnega usj»eha. Dve stoletji je veljal za nekakšno posebnost in redkost. špinača je doma v Perziji in je prišla v evropske dežele šele po dolgem tavanju po celi Kitajski. Jacques Cartier (1491—1557), francoski pomorščak, je pa odkril na Te-nochtilanskem trgu v Mexiku, za tedanje čase prav redko rastlino — čebulo. Kakor nekdaj, tako je tudi v današnjih časih postala zelenjava pfav redka in marsikatera gospodinja je zelo srečna, če kje odkrije glavo zelja ali repo, seveda za v — lonec. Posledica pomanjkanja tobaka Na Holandskem zadnji čas zelo primanjkuje tobaka. Zato so oblasti potrošnjo tobaka hotele urediti in tobak racionirati. Zal pa zaradi velike ovire svoje naloge niso mogle izvršiti. Na Holandskem je namreč izredno veliko žensk, ki kade. Oblast je stala pred velikim problemom, kako naj tobak in tobačne izdelke pravično razdeli med oba spola. Ce bi moški dobili prav takšno količino tobaka, kakor ženske, potem bi imeli tisti moški, ki so srečno poročeni z nekadilkami, velik dobiček. Tisti, ki so pa poročeni s kadilkami, bi bili prikrajšani. Za vsak prispevek v tej rubriki plačamo 8 Ur Smuči v nevarnosti! Smuči so danes bolj ko kdaj prej veliki nevarnosti, če samo za tre- dar ja. Tedaj jih kaj hitro opazi zlovešče oko, kakšnega prevelikega obo-, , _ . ; .. !' ževalca tujih smuči. Navadno pa ne spravijo v posteljo. Seveda se včasih lostane samo pri oboževanju, temveč zredi da dohi kakšen norec nosehno * pri pobližjem dotiku. Tedaj smuči na lepem dobe novega gospodarja. Tako se je zgodilo prejšnjo nedeljo tudi z mojimi smučkami. Ves popol-dan sem smučala v našem najbolj obiskanem dolenjskem smučarskem kraju. Potem sem uro pred odhodom vlalca zavila v gostilno. Na hodniku pred gostilniško sobo sem opazila napis: »Ne nosite smuči v gostilniško sobote Poko-rila sem se tej gostilničarjevi zahtevi in prislonila, smuči na steno. Ko sem se pa čez kratek čas vrnila iz sobe in hotela s smučmi oditi na postajo, sem jih zaman iskala. Dognati sem mogla samo še, da so dobile novega gospodarja. Pozneje o vlaku sem spoznala dva smučarja, ki se jima ni zgodilo dosti bolje. Prvi je žaloval za novimi stremeni, drugi za smučarskimi palicami. Žal smučar v današnjih dneh takšno smolo veliko teže preživi, kakor jo je pred nekaj leti. Za stremena Oblasti so zato svojo zamisel opustile in spet dovolile prosto prodajo tobaka. Odslej se pred trafikami spet* zbira cela vrsta kadilcev. Svinja kot nečista žival Za stare Egipčane je veljala svinja :'treba odrezati nakaznico, pa tudi za tako nečisto, da mesar, ki je klal* delov smuči ni tako lahko do~ svinje, ni smel nikoli stopiti v sve-*^*’ t^.er Pa za tatinski oboževal- tišče. če je pa kdo med potjo slučajno *°* ^tijih smuč nimajo prav nobenega srečal svinjo in se je je dotaknil, je»?™!s/a> priporočam smučarjem, da moral takoj k Nilu, kjer se je teme-* yu gostilničarjevt prepovedi, jemljita okopal. lijejo smuči s seboj v gostilniško so- Vse skupaj in razmerah____________________________ jetno, zakaj prav danes so svinje od* vseh spoštovane pa tudi precej drage živali. skupaj se nam v današnjih časih *£°> aj\ P/1 P® kakor psička priklenejo merah zdi zelo čudno ta ne ver- ♦ 1 kakšni trdni stvari. nrav /IvnAe m nrlnla N. Dve o beračih Partll stroj tehta 3 gramet Ko sem nedavno kupoval v neki Leta 1833. je neki ameriški urar na- i , pe,karnj ,kruh- me redil parni strojček, Id je tehtal samo* 3 grame, bil poldrug centimeter visok; J ... njegova pro tomina je zavzemala sa- * Pr°sil prodajalko mo 3 kubične centimetre. Bat s j»cl-drugim milimetrom premera se jej vzdignil samo za dva milimetra. Zal kotliček, ki ga hotel najjolniti, jel I>a zadoščalo samo nekaj kapljic vode.l * je zbodel v oči tale dogodek: Berač je stal ob prodajni mizi in «Lepo vas prosim gospa, dajte mi košček kruha, že od včeraj nisem nič jedel.» Prodajalka mu je povedala, da brez krušne nakaznice ne more do-Ceprav je bil ta strojček tako maj-*biti kruha. Ker pa berač le ni od-m. 'e bil sestaviien iz nič mani kn.* neha], se ga je usmilila in mu dala hen, je bil sestavljen iz nič manj ka kor 140 različnih sestavnih delov, ki?kos kruha. Ko so bili drug na drugega pritrjeni z 52“ vijaki. se je pa berač že ; odpravljal, ga je prodajalka vpra-♦ šala: Svetilna bomba izum nov | «Kje pa imate krušno nakaznico?* ; «Zapil sem jo takoj prvi dan, ko ;sem jo dobil,* je rekel berač pri iz-♦hodu srn H p in hitro nHSol Neki Kanadčan je izumil nekakšno;hodu smeje 111 hltro odSeL svetilno bombo, ki da tako jarko sva- J * tlobo, da se v še tako temni noči* _ . tudi zelo oddaljeni predmeti dobro; Precej mrzlo je bilo, ko je potrkal vidijo ;na r.asa vrata berač. Strgan je bil, Svetilna bomba je velikega pomena? skor,ai bos, toda iz ust mu je močno posebno za nočno fotografiranje. So-1 dišalo j?o alkoholu. Prinesel sem mu dijo, da bi z njeno pomoč o letalec * PrJc{l-!i’en kos kruha. Zelo sem se pa tudi v najtemnejši noči lahko naredi) J ' “ ~~l- razločne posnetke pokiajtae, nad ka- . začudil, ko ga berač ni hotel vzeti. «Kruha imam kolikor hočem! Cen- tero leti. Ce se bo nova »bomba« tudijtezime mi daj, te potrebujem!» je v praksi tako obnesla, kakor se je pri »dejal in jezen odšel. poskusih, ima še veliko bodočnost. K. D. su prišel, se je Mariji od srca zahvalil za prijaznost in ji prvič pogledal v oči. Kako tople prijetne oči je imel! Videla je, da je tudi on presenečen nad njeno pojavo. Ko mu je zavila cvetlico in mu jo podala, je celo glasno občudoval njeno vitko roko. Marija je pa skoraj grobo dejala: »Dovolj imate drugih reči, da jih lahko občudujete, mojo roko pa pustite pri miru!« To je dejala seveda iz golega strahu pred samo seboj. Vendar je od tega dne še bolj nestrpno pričakovala vsakega večera. Kmalu je opazila veliko spremembo pri svojem princu. Odslej je vsak večer z njo spregovoril nekaj besedi in skušal za vsako ceno izvedet; kaj več o njenem življenju. Marija se je pa jmkazala od sile ravnodušno in inu prav ničesar ni hotela izdati o sebi. Čeprav je bila Še tako zaljubljena, je iz same trpeče ljubosumnosti do ženske, ki jo njen princ tako ljubi, da ji še zdaj ni nehal prinašati cvetlic, ostala zakrknjena in ni z ničemer izdala svojih čustev. Nekega dne pa ni mogla več. Zvečer je namreč njen princ dejal: »Kmalu me ne boste več videli.« Potem ji je pripovedoval o novem poklicu, ki si_ g« je izbral. Marija pa vsega tega ni več slišala. Prebledela je, tako da je bila bolj bela, ko lilija, ki jo je mladenič izbral. .Nikoli več ga ne bom videla,* je bila njena edina misel, ki jo je tisti trenutek popolnoma prevzela. Potem je nenadno doumela, da jo je ljubljeni mladenič povabil za nedeljo popoldan na sestanek. »Ne, ne,« je neodločno odklanjala Marija. Potem se je predala preveliki sreči in privolila. Tako sta v nedeljo pojroldne stopala Marija in kupec njenih cvetlic drug ob drugem. Marija je vso žalost in trpljenje preteklih dni in tednov pustila za seboj. Ni hotela misliti na nič, vedela je samo, da je skupaj z njim, ki ga je vse te tedne zaman čakala. Krasoto poletnega gozda, skozi katerega sta hodila, je komaj opazila. Vozila sta se v čolničku po modrikasti gladini jezera. Zdelo se ji je, ko da sanja neskončno lepe sanje in se je samo bala, da se ne bi prehitro zbudila. Sele ko se je mesec prikazal izza oblakov, sta odšla proti domu. Tam na robu gozda se je njen spremljevalec ustavil, pogledal ji je v oči, jo objel in jo, še preden se je sploh zavedla, poljubil na usta. Tedaj šele se je Marija zbudila. Krepko ga je odrinila od sebe in dejala: »Ali se ne sramujete. Pojdite k tisti, ki ji vsak večer nosite cvetlice. Njej ste dali vse.« Potem ni mogla več. Solze so ji zalile oči. Njen spremljevalec ni ničesar odgovoril, samo začudeno jo je pogledal. Potem jo je prijel pod roko in jo odvedel domov. Marija tisto noč ni mogla zatisniti očesa. Drugi dan je Marijin princ že opoldne prišel po svojo cvetlico. Marija je bila bleda, izmučena, neprespana. Tedaj jo ja mladenič spet prosil za sestanek, in sicer kar pojroldne. Marija je bila tako presenečena nad njegovo nenadno prijaznostjo ia nje- govim zanimanjem zanjo, da ni mogla drugega, ko privoliti. Ko sta se potem na določenem mestu sestala, jo je mladenič odpeljal v drug konec mesta. Skoro vso pot je molčal in je bil videti izredno zamišljen. Naposled sta prišla v trgovski del mesta. Marijin spremljevalec je zavil v eno izmed trgovin, potem je pa, kakor da bi bil v trgovini doma, zavil v skladišče za prodajalno in dejal Mariji: »Zdaj vam bom pripeljal tisto, ki sem ji poklanjal cvetlice.« Izginil je v drugo sobo. Mariji je zastal dih. Naposled je torej vse izvedela! Zazdela »e je sama sebi smešno majhna in neznatna, da bi najrajše ubežala pred to negotovo, vendar kljub vsemu nekoliko obetajočo prihodnostjo. Potem so se odprla vrata in pred Marijo je stopila elegantno oblečena ženska, v naročju je pa nosila cele skladovnice samega vzorčastega blaga Tedaj je mladenič stopil k Mariji, prijel jo je za roko in ji na kosih blaga razkazal vse*njene cvetlice. Na svil-, na tem vzorcu je Marija spoznala svo-l zasijale. Ni mogla reči niti besedice, je orhideje, na drugem vrtnice in na- .................................... -■*- -*■- geljčke, na tretjem spet najdražje kamelije. Marija je izvedela, da je bil njen princ dekorater v neki trgovini, vsak večer je pa Še doma delal in po vzorcu njenih živih cvetlic ustvarjal čudovite vzorce svile, v katero so se ovijale bogate ženske. Naposled mu je uspelo prislužiti dovolj denarja, da si je ustvaril svojo trgovino. Marija je vse to slišala in se zavedela, da je srečna, neizrečeno srečna. Dobrosrčna deklica Da še najdeš čuteče in usmiljeno 'srce, zlasti pri otrocih, me je poučil 'dogodek, ki sem ga doživela pred i nelcaj dnevu Šla sem na izprchod po Tivoliju. :Pot me je zanesla mimo sankališča, Tam je kar mrgolelo velikih in majh-: nih, ki so se smučali m sanlcali. Za : pazila sem drobno deklico, kakih osmih let, v bornem plaščku in str-ganih čeveljčkih; stala je ob strani in z očmi požirala vsakega, ki se js veselo vriskajoč odpeljal po hribu navzdol. Videlo se ji je, da bi se tudi ona rada peljala, pa ni imela sank. Po hribu navzgor je prav tedaj privlekla neka deklica sanke. Ko js zagledala siromašno deklico, je obstala in vprašala: 15—25 k« poznega ohrovta . • m 30—40 kg brstnatega kapusa • ■ 15—20 k« karfijole zgodnje . • • 10—15 kg karfijole pozne . a • 15—20 kg kolerabice zgodnje • • 15—25 kg kolerabice pozne . • ■ 20—50 kg korenčka . , . . « 10—15 kg zelene . . . . . « » 10—20 kg rdeče pese . . . « 9 15—30 kg črnega korena . . • • 12—20 kg krompirja zgodnjega 1 15—20 kg čebule . . , , . II 12—20 kg pora • * * ■ ■ ■ « 10—15 kg špinače > « , , • 10—20 kg kumar • • 12—25 kg graha v stročju . N ( 7—14 kg fižola grmičarja . N . 10—18 kg fižola v stročju s « . 10—18 kg TJspeh ni odvisen le od števila ze-lenjadnih gredic, še bolj se množina in kakovost pridelka ravnata po tem, kako svoj vrt obdeluješ, oskrbuješ in neguješ. Najboljša in okusna zelenjad zraste le na prvovrstni vrtni zemlji; mnoge zelenjadnice potrebujejo stalne strežbe in skrbnega negovanja ter se morajo urno razvijati, da dobimo od njih res okusen pridelek. Marsikomu ni mog-^ie povečati površine za pridelovanje zelemadi tedaj je pa še tem važnejše, da pridelamo vrtnino, ki je po kakovosti polnovredna. Da bomo dobili večje in boljše pridelke, si moramo priskrbeti predvsem prvovrstne sadike oziroma mladim rastlinam, ki jih sami vzgajamo iz semena, postreči s pravilnim negovanjem. Odločilna za uspeh je T.e fca kovost semena. Jemljimo v poštev vrste, ki jih priporoča lani objavljeni začasni zelenjadni izbor za naše kraje! Sedaj je čas, da si priskrbimo zele-njadna semena! Sedaj je čas, da se pogovorimo s sosedi in znanci, kje bomo dobili zanesljive vrste, kdo ima morda še od lanskega leta dobrih semen s preizkušeno kalivostjo ln katera semena bi lahko dali drug drugemu v zamenjavo. Seveda seme sčasoma izgubi svojo kalivost. Zato najrajši jemljemo za setev sveže seme. Toda večkrat nam bo še bolj dobrodošlo staro, skrbno spravljeno seme, ki smo njegovo vrednost že sami spoznali na lepih pridelkih. Navadno ohranijo že dobro in zanesljivo kalivost: korenje, peteršilj, zelena, špinača, solata 2 leti; fižol, grah in bob, prav tako endivija, radič, por, čebula, redkev, pesa, mangold in paradižnik 3 leta; zelje in druge kapusnice, motovilec, novo7elandska špinača 4 leta, kumare še dlje, medtem ko pa n. pr. črni koren ostane dobro kaliv le eno leto. Danes se vsakdo skuša izogniti manj potrebnim stroškom, toda — nikar preveč ne sledimo, kadar gre za dobro kakovost semena! Varčujmo raje s tem, da naročimo le toliko temen, kolikor jih potrebujemo! Dalje prihodnjič. Naša kuhinja KAJ BO TA TEDEN NA MIZI? četrtek: Gobova juha, rižev narastek. Zvečer: Koruzni žganci, mleko. Petek; Fižolova juha z rižem,1 makaroni, solata. Zvečer: Fižol z ra-dičem v solati, kava ali čaj. Sobota: Goveja juha, sladka repa, krompirjev pire. Zvečer: Govedina od kosila v solati, kava. Nedelja: Cvetačna juha, mesni cmoki,2 krompir v kosih, solata, pečena jabolka. Zvečer: Kislo zelje, krvavice. Ponedeljek: Kisla repa, kruhovi cmoki. Zvečer: Rižota, solata. Torek: Zdrobova juha.a krompirjevi cmoki s paradižnikovo omako, solata. Zvečer: Musaka.* Sreda: Krompirjeva juha, korenjček v omaki, pražen riž. Zvečer: Praženec, kompot. Misli o ženskah, ljubezni in lepoti Najlepša oblika ženske čednosti je ljubkost. (S/ar tek) Odsotnost zmanjšuje povprečno ljubezen in veča nadpovprečno. (La Rochetoucauld) Nič skromnih bolj ne žali, kakor če se nam zdi ta čednost sama po sebi umevna. (Caimen Silva) Če bi rad spoznal napake svoje bodoče žene, potem prisluškuj, kaj očitajo tvoji nevesti starši in sestre samo šepetaje in s smehljajem. Te napake bo prinesla v zakon kot doto. (Jean Paul) Vsaka ženska ima tri značaje: tistega, ki ga kaže svetu; tistega, o katerem je sama prepričana, da ga ima, in tistega, ki ga ima v resnici. (Oskar 11. Švedski) Če nekdo sklene .razumski zakon' pomeni to nekako tole: zbral je ves razum za najbedastejšo odločitev svojega življenja. (La Rocheloucauld) Kako očistimo sol Zdaj dobivamo takšno sol, za katero ne vemo ali je siva, ali naj bi bila bela. Poleg tega je pa tudi tako debela in groba, da z njo le težko solimo. Prav zato, drage gospodinje vam bom povedala, kako lahko same brez stroškov in z malo truda dobimo lepo balo in drobno sol. 1 kilo soli stresete v lonec treh litrov, zalijte z mlačno vodo in mešajte tako dolgo, dokler se vsa sol ne raztopi in postane tekoča kot voda, potem jo pa pustite stati 1 uro ali več. Potem jo precedite skozi čajni cedilček v kozico, denite na vroč štedilnik in pustite vreti tako dolgo, da povsem povre. Medtem ko vre, se dela na vrhu skorjica; to skorjico zmerom s kuhalnico vlecite k strani in stalno mešajte, da se vam sol ne pripali. če se vam pripali, boste dobile namesto lepe bele soli temnorjavo. Kuhajte odkrito celo dopoldne, ko kuhate kosilo. Se to vam moram povedati, da takrat, ko sol zalijete z mlačno vodo, postavite lonec na kraj štedilnika in ne na vroče mesto. Če boste pravilno ravnale po navodilu, se boste same čudile, čisto in drobno sol boste je sol gotova, jo denite še na štedilnika, da se do dobra osuši. Poizkusite še vi in mislim, da boste prav tako zadovoljne kakor sem jaz. I. S. Ljubljana * Pošiljajte nam res dobre in preizkušene kuharske recepte in praktične nasvete, ker le ti morejo pomagati tudi drugim gospodinjam. Za vsak prispevek, objavljen v naši rubriki, plačamo 10 lir. Znesek lahko dvignete takoj po objavi v »Družinskem tedniku«. Po pošti jih pošiljamo šele takrat, ko se nabere več takšnih nakazil. Vse prispevke naslovite na Uredništvo »Družinskega tednika« (Kotiček za praktične gospodinje), Ljubljana, Poštni predal 345. Zelo topel zimski plašč iz debelega blaga, podobnega krznu. Posebno praktičen je zato, ker ostane lep in moderen več let, če pazimo nanj in ga ne posedimo. Kroj je namenoma preprost, apartni so gumbi v obliki zaponk in širok, športni pas. družina Žarnico mo, če kolikor stolov Im prilepite z dobrin nogo; kadar bost nič več ropotali s parketa ne boste i Čevlji so na točke, toliko več vzroka, da bomo odslej kupovale samo trpežne, praktične in hkrati elegantne čevlje. Gornji sliki nam kažeta dvoje modelov sodobnih športnih čevljev. Prvi so izrazito športni in posebno pripravni za izlete, dolge sprehode in slabo vreme. Drugi so pa tudi promenadni čevlji in se k vsakemu športnemu ko-■timu izvrstno podajo. .VALOVI HRIPE' Z valovi mraza, ali pa vsaj kmalu za njimi, pridejo v deželo tako imenovani .valovi hripe’. Hripa se vtihotapi v naš dom povsod, skozi luknjico pri ključavnici, ali, če hočete, skozi dimnik. Nihče ni čisto varen pred njo. Naši otroci hodijo v šolo. Znano Je, da hripo nalezemo najpogosteje v zaprtih prostorih, kjer se shaja dosti ljudi. Tako je tudi v šoli. Razen tega lahko otroci vdihajo bacile hripe tudi po poti, vdihavajoč mrzel zrak. Celo lajik bo uganil, da sta nos in usta kar najbolj izpostavljena bolezenskim klicam in da je torej treba ta dva organa najbolj varovati. Zadnji čas so ugotovili, kako’ pridejo bakterije v telo in kje je njih žarišče. Skozi usta, pa tudi skozi nos, vdihamo bakterije hripe, ki se ustavijo na mandljih. Od ondod prehajajo v ves organizem in ga zastrupljajo. Zadeva je težavna predvsem zato, ker je žrelno votlino težko zavarovati. Polt lahko desinficiramo z milom in drugimi razkuževalnimi pripomočki, ne moremo biti pa tako hitro kos irelni votlini. Doslej še ne poznamo natanko povzročiteljev hripe, čeprav vsako leto, takole pozimi beremo, da so jih naposled odkrili. Vemo pa, da jih širijo ljudje s kihanjem, kašljanjem in pljuvanjem. V drobcenih kapljicah tiče povzročitelji hripe in se širijo na druge, zdrave ljudi. Če bi ljudje v kinu, gledališču, v cerkvi in povsod, kjer se jih nabere več skupaj, nosili plinske maske proti hripi, bi morda še šlo. Tako je pa vsakdo bolj ali tnanj v nevarnosti, da dobi hripo. Če je komu mogoče in če se hoče po vsaki ceni izogniti tej nadležni, čeprav ne posebno nevarni epidemiji, naj ostane ob dneh, ko straši po mestu hripa, lepo doma. Če pa mora po vsaki ceni na cesto, v službo, na trg, ali pa na zabavo, naj si pred odhodom razkuži grlo z razkužilom, in sicer z grgranjem. Vodikov prekis, pa tudi hipermangan, sta zanesljiva pripomočka za razkužitev. Kaj pa, če smo se že nalezli hripe? Nikakor ne smemo stati prekrižanih rok in čakati, da nas bo tako neopazno zapustila, kakor je prišla. Kakor hitro začutimo, da se nas loteva pretirana utrujenost, ki nima pravega vzroka v duševnem ali telesnem delu, kakor hitro nas prične boleti glava, si pomerimo vročino. Če skoči živo srebro čez 37° C, lezimo v posteljo, zakaj tako naredimo največjo uslugo samim sebi, pa tudi drugim. Nič ni namreč nevarnejšega, kakor če bolan človek hodi v družbo in v prostore, kjer se shajajo ljudje. Kiha in kašlja in trosi okrog sebe povzročitelje hripe. Na takšen način se širijo epidemije, ki se »e dado hitro zajeziti in ki stanejo človeštvo vsako leto ogromno denarja. Posebno občutljivi za hripo so ljudje, ki imajo bolne mandlje. Takšni mandlji ne filtrirajo več strupov, ki toliko laže prodro v telo. Zato naj vsakdo, ki ima bolne mandlje, misli na zimske težave že v poletnih dneh, ko je primernejši čas za to razmerno lahko operacijo. Če se je pa že kdo zanemaril, naj uporablja v času, ko zajamejo deželo valovi hripe, razna zdravila, ki ščitijo in jačajo organizem, da ni tako občutljiv za okužitev. V postelji ostani tako dolgo, dokler živo srebro ne zleze spet pod rdečo črto na termometru. Se potem lahko ostaneš doma dan, dva, zakaj nič ni slabšega, kakor če se hripa ponovi. Prvič je navadno hripa dokaj nedolžna, če se pa zaradi prehlada ponovi, ima za posledico razne postrihopozne komplikacije: vnetje živca, nevralgi-je itd. Če te hkrati, ko imaš hripo, boli vrat, pij vročo limonado. Meri vročino trikrat na dan, za bolečine pa jemlji praške, ki jih dobiš za lajšanje glavobola in trganja. Če takoj ležemo, hripa ne traja posebno dolgo, kvečjemu teden dni. Ko vstanemo, se kmalu okrepimo. Ljudje, ki zmerom pravilno jedo, sploh niso tako občutljivi za hripo, ali pa vsaj bolj odporni, tako da jo laže in hitreje prebole. Ugotovili so, da vitamin C posebno utrdi telo in da so ljudje, ki ga uživajo, izredno odporni proti prehladu in raznim nalezljivim boleznim, med katere lahko prištejemo tudi hripo. Vitamin C dobimo v lekarni v posebnih tabletah. Zakaj bi pa hodili v lekarno, ko nam ga mati narava daje v obilni meri? V paradižnikih, v limonah in v sladki papriki je dosti tega dragocenega vitamina. Moder je tisti, ki že poleti misli na zimo, je dosti presne hrane in si tako utrjuje telo. Kdor je pa poleti zamudil ugodno priložnost, naj jo nadomesti zdaj vsaj tako, da poje vsak dan pol limone. S tem bo storil dvoje: razkužil si bo grlo in dobil bo vitamin C, ki bo kmalu pokazal svoje ugodno delovanje proti prehladu. Kdor se bo primemo oborožil, bo lahko kos še tako hudemu valu mraza in hripe Če se ga bo pa zavrat-nica vseeno lotila, jo bo kaj hitro pregnal iz svojega organizma, upoštevajoč gornja navodila. Tudi roke moramo negovati! Dosti pišemo in govorimo o negi obraza, medtem ko mimogrede pozabljamo na nego rok. Kadar srečamo človeka z lepim obrazom, nehote pogledamo tudi njegove roke. Kako neprijetno nas preseneti, če vidimo, da so zanemarjene, nohti črni in predolgi, roke neizrazite. Skoraj vsak strokovni časopis za ženske priobčuje po navadi dolge članke, kako naj sodobna ženska neguje svoj obraz, da si ohrani lepoto v zrela leta. Vendar ne smemo zanemariti nege rok, zakaj prav iz rok lahko pogosto uganemo človekov značaj in tudi njegovo pravo starost. Najprej naj spregovorimo nekaj be- o obliki rok. Ni lepo, če je ženska toka presuha, vendar ni več ideal lepe toke zal:ta, rožnata ročica z jamicami. Ce pa manjka nekaj tiste tolšče, ki zaliva roko in pokriva kosti, si lahko po. mk?a z dobro hranilno kremo. Prsti naj bi bili proti konicam ožji, prav tako nohti, členki pa ne smejo biti širši od širine prsta tik pod nohtom. Pravilna masaža lahko slabo obliko roke dokaj izboljša. Polt rok negujmo podobno kakor negujemo polt obraza. Pred vsem moramo kajpak zahtevati, da je polt čista Zato umijmo roke večkrat na dan z nevtralnim — ali če tega nimamo — s kolikor se da milim milom. Po težjem delu, ko smo si roke pošteno zamazali, jih oščetkajmo z ne pretrdo ščetko. Kadar si umivamo roke v topli vodi, da bi kar najbolj zanesljivo odstranili vso umazanost, izmijmo na koncu roke vselej še z mrzlo vodo, da Jih utrdimo Mnogim ženskam se po umivanju zelo mudi in si dobro ne obrišejo rok. Odtod razpokana koža na rokah, ki ni samo grda, temveč tudi boleča, če hočemo rdečim in razpokanim rokam vrniti prožnost in lepoto, nas stane to mnogo potrpežljivosti in truda. Zvečer si namažemo roke z dobro in izdatno mastno kremo, ki jo uporabljamo tudi za obraz. Napak misli tista, ki uporablja za roke samo glicerin ali navadno vazelino. Glicerin odtegne polti preveč vode in zato po stalni uporabi nadraži kožo. Učinek Vazeline je pa zelo površen; če vsebuje vazelina prosto mineralno kislino, Je pogosto celo škodljiva. če imamo zanemarjene roke, si zvečer posebno na debelo natrimo nanje hranilne kreme in oblecimo stare. mehke rokavice. (To naredimo pa samo, če spimo same, zakaj možu bi bila takšna .uniforma' rok gotovo čez vse neprijetna in bi se že rajši sprijaznil z razpokanimi rokami.) Mnoge ženske bodo presenečene, videč kako hitro se jim bodo roke popravile, če se bodo ravnale po tem preprostem nvaodilu. Eno najvažnejših poglavij o negi rok je kajpak nega nohtov. Nikoli ne nanesimo novega lošča, ne da bi si prej stari lošč z acetonom ali etrom zbrisale z nohtov. .Kožico' pri korenini nohta režemo samo tedaj, kadar zelo kazi noht. Cvetlice v našem domu V dneh, ko so ljudje živeli v visokih, z baržunom zagrnjenih sobah in ko so se ženske sprehajale neverjetno preščipnjene čez pas po promenadi, so imele tudi cvetlice svojo obleko. Plavale so na visokih, stebrom podobnih stojalih nad našimi glavami in podpirale s svojo nedotakljivostjo trdo, odličnjaško ozračje po meščanskih hišah. Zdi se nam, kakor da so ljudje tedaj potrebovali lestvico, če so hoteli poduhati cvetočo vrtnico. Danes, ko ljubimo prostranost prostorov, ko so okna široka in globoka, smo že zdavnaj pozabili na podstavke za cvetlice. Cvetlice naj žive med nami, ne pa kraljujejo med namil Sodobni podstavki za cvetlice so okenska polica, kotiček na pisalni mizi in poleti celo omalovaževani radij ator centralne kurjave. Ali si lahko zamislimo kaj ljubkejšega kakor trebušast bakren kotlič, poln cvetočih krizantem, stoječ kratko in malo na tleh? Ali se ne bo srce vsakogar ota-jalo ob pogledu na nežnorožnate ciklame, cvetoče na okenski polici? Kaj zato, če straši zunaj mraz, ko je pa v sobi tako toplo in ko nas nežne barve cvetlic spominjajo na pomlad! Da, cvetlice spadajo — kljub vsemu — v naš dom, kakor spadajo tja sonce, zrak in svetloba. Saj ni potrebno, da imamo doma pravcati rastlinjaki En sam cvet, potaknjen v vo vazo in postavljen na pravo me sto, utegne postati glasnik vedre do mačnosti. Dva zimska kostima, bi človek na prvi pogled dejal. Vendar ni tako. V ospredju vidimo sicer res kostim z velikimi krznenimi žepi in sedelcem iz krzna; za njim pa zimski plašč, izdelan tako spretno, da je hkrati videti kakor kostim. Nova je prišita pahovka, obrobljena s širokim obrobkom krzna. Kaj fe dobro imeti pri hiši V vsaki urejeni hiši z dobrim gospodinjstvom je potrebna majhna hišna lekarna, kjer dobimo vse potrebno, če se zgodi v hiši manjša nezgoda. V tej lekarni stoje stekleničica joda, stekleničica z razkužilom za grgranje, stekleničica z lizolom (z napisom: pozor strup!) in nekaj obvez, nekaj zavojčkov čiste vate, nekaj praškov proti glavobolu, pinceta, leukoplast itd. Vendar pa potrebujemo v dobro urejenem gospodinjstvu pogosto še marsikaj drugega kakor hišno lekarno. Če na primer na lepem odreče električna luč, si mora gospodinja hitro pomagati s svečo. Dobro je torej imeti v določenem predalu svečo na stalnem mestu, da lahko vsak čas se-žemo ponjo. Vsi družinski člani naj bodo poučeni, kje se nahajajo takšne stvari, da jih imajo takoj pri roki. Nekaj steklenic mineralne vode je tudi dobro imeti doma, posebno če na lepem zmrzne voda v vodovodu, ali pa če jo zapro zaradi popravila. Praktična gospodinja ima na pisalni mizi zmerom nekaj pisalnega papirja in nekaj pisemskih znamk. Tudi položnice, brzojavni formular in poštne nakaznice niso nikoli odveč. Če imamo gospodarja, ki zna sam popravljati električne varovalke, je prijetno, če imamo doma tudi nekaj rezervnih varovalk. V posebnem zabojčku imejmo kladivo, klešče, šilo, nekaj žebljičkov, pritiskače, kljukice in nekaj vrvi. Če pridejo nenapovedani gostje, in jim moramo hitro postreči, imejmo pripravljenih nekaj konserv. Kako prijetno je, če imamo pri roki zmerom čist papir za zavijanje. Včasih posodimo gostu kakšno knjigo, ali mu kaj drugega zavijemo; namesto da bi uporabljali obrabljeni in morda celo umazani časopisni papir, naredimo ljubek zavojček iz belega zavijalnega papirja in ga prevežemo s tenko vrvco. Med ta papir spada tudi svileni papir — za šopke, serviete, posebne priložnosti — dalje pergament in nekaj malih in večjih papirnatih vrečic, ki jih tako pogosto sami potrebujemo. Današnji čas terja od nas še posebnih pozornosti. Nekaj papirja za zatemnitev je dobro imeti doma, če se stari papir slučajno strga. Prav tako potrebujemo par žarnic za zatemnitev tistih prostorov, ki smejo biti sicer razsvetljeni, toda samo z modro lučjo. Ker nikoli ne vemo, kdaj nas preseneti letalski napad, imejmo pripravljeno tudi toplo odejo in nekaj hrane, ki ostane dalje časa užitna, če bi se slučajno morali zateči v zaklonišča. Čeprav se bodo temu ali onemu zdele te priprave odveč, vendar bo vsaka gospodinja iz izkušnje vedela, kako prijetno je, če imaš takoj pri roki, kar iščeš in koliko jeze si prihraniš, če imaš vse stvari v redu in na svojem mestu. PLAČAJTE NAROČNINO! V službi Venere Lepota je večna sama lepotice se meftfaio Kako so se lišpale ženske pred 5000 leti Da so se ženske še pred vesoljnim potopom lepotičile In pazile na svojo zunanjost, nam dokazujejo mnogoštevilne izkopanine iz pred 5000 leti. Pred okroglo 3500 leti pr. Kr. je bila baje diktatorica mode kraljica šub Ab. Baje je bil tedanji ideal ženske lepote ženska črnih las, narahlo upognjenega nosu in majhnih ust. Pod očmi so se tedanje ženske barvale zeleno, kakor se na primer današnje gledališke igralke za predstavo pobarvajo pod očmi modro, da so oči izrazitejše. Usta so si barvale živordeče, polt pa belo. V lase so si vpletale zlate trakove in cvetje in jih spenjale z različnimi sponkami vseh mogočih velikosti. Tako torej vemo, da so si ženske še 5000 leti znale prav tako poma-pri lepotičenju kakor dandanes, se ni dosti izpremenil, samo lepotice so vsako desetletje druge. • Porabni nasveti 1 Kako neki more luč svetiti tako ko bi morala, če je pa pustila cela mušja na svetilki svoje posetnice? in celo svetiljko dobro očisti-če imamo gorilni špirit, s špiritom, če ne, pa samo z mokro krpo. Luč bo spet svetila prav tako kakor prvi ko je bila še nova. Iz starega klobuka si naredite podstavke za stole v jedilnici, spalnici ali tudi za kuhinjo. Iz stare klobuče-narežite toliko potrebnih kosov, stolov imate. Potem te kose z dobrim lepdvom na vsako boste vstajali, ne boste stoli, hkrati pa tudi več drgnili in kvarili. Vsaj eno uro na teden si ohranite samo zase, če takrat čitate ali pišete, ali pa samo gledate v zrak, je vseeno, glavno je le to, da se odtrgate iz vsakdanjega življenja vsaj za eno samo urica Urejuje A. Pretnfaik Problem št. 162 Sestavil H. Johner Mat v treh potezah Odličen problem, ld ima za tčmo Ja. koriščanje črnih presečišč. Problem št. 163 Studijo sestavil S. Isenegger Beli na potezi dobi Le glejte, da vam črni kralj ne uteče v vami kot &81 Damsko indijska obramba Rethjr—Babar Monakovo 1941. 1. Sf3, Sf6. 2. c4, e«. 3. d4, b6. Se3 [običajnejše je 4. g3]. Lb7. 5. Lg5, Le7. 6. e3, Se4 [razbremenitev v pravem trenutku; rohada bi povzročila težave, ker bi beli igral 7. Ld3]. 7. LXe7, DXe7. 8. Dc2. SXc3 [f5 ima nekaj slabih strani]. 9. DXc3, d6. 1«. Le2, Sd7, 11. oo, oo. 12. Sd2, e5. 13. Tfel [dosledneje bi igral beli 13. Lf3, da bi izmenjal ali po e4 zaprl močnega črnega lovca]. 13. ... f5. 14. Lfl, Tae8. 15. b4, Df6. 16. c5? [prezgodaj, ker je bela dama še nezavarovana] ed4. 17. ed4, dc5. 18. bc5, SXc5. 19. Dc4+Se6. 20. Sb3 [mogoče se je beli z 20. d5 uračunal: Sc5. 21. d6+, Kh8. 22. dc7, Dd6 obdrži kmeta]. 20. ...c6. 21. Te5, Kh8. 22. Tael, Sc7. 23. Dc2, g6. 24. Lc4, TXe5. 25. de5, De7. 26. Dc3, Td8. 27. Sd4 (e6 + ni nevarno) c5. 28. Sf3, Ld5. 29. a4, Se6 [črni si je popolnoma zavaroval položaj in zato beli nima več kaj upati], 30. h4, Kg7. 31. a5, LXc4. 32. DX c4, Sd4. 33. SgS, h6. 34. Sh3, b5 in beli se je že čez nekaj potez vdal; na 35. Dc3 ali podobno prodira črni s c4. 36. g3, Dc5 — 36. Sf4, DXh4 — 36. e6, Kh7 itd. Mladi mojster Babar je dosegel v zagrebškem prvenstvu brez večje težave drugo mesto in je zdaj brez dvoma drugi najboljši hrvat-ski šahist. Letošnji hrvatski prvak je znani mojster starejše generacije dr. Asta-loš, čigar igra pa še ne izdaja nika-kih starostnih znakov. Res je, da se je kot izkušen šahist boril večinoma ■ mlajšimi igralci, vendar je vsega priznanja vredna sigurnost, s katero J« izmed 17 partij dobil 14 in le tri remiziral. Nadalje se vrste: 3. šubarič, 4. inž. Tekavčič, 5. inž. Jerman, 6. Petek, 7. Besch, 8. B. Filipčič in šele 9. hrv. mojster M. Filipčič in drugi. Rešitev problema št. 160 1. Tf41 če Vam je težko pri sren in si želite malo razvedrila, potem sezite po »Družinskem tedniku«] SS. nadaljevanj* Zd&J, ko je naposled popustil, bi , skoraj rada videla, da bi jo še pridrževal. Tako sama, tako izkoreninjena se je zazdela To delo, čeprav pogosto tako naporno in živce ubijajoče, jo je navezalo nase, oklenila se ga je bila z vnemo in ljubeznijo. Zdaj se je morala od vsega tega ločiti. Poslavljala se je, kakor se poslavljamo od živih bitij, ki jih ljubimo. Ko je videl Skalar njeno potrtost, bledico njenega obraza, je vstal in stopil k njej: »Alenka,« je toplo dejal, »morda res morate odtod. Toda prosim vas, da ostanemo za vas še zmerom prijatelji, h katerim boste večkrat našli pot, če boste osamljeni. Sicer pa,« je pristavil smehljaje se, »to najbrže ne bo dolgo, ali ne?« Solze so ji silile v oči ob njegovih poslednjih besedah. Zdaj se ji je zdelo, kakor da je res izgubila še poslednje zatočišče. Vendar je čutila, da ne sme pokazati ganotja. Vzravnala se je in mu prožila desnico: »Mislim, da lahko rečem: na svidenje! Prav rada bom še kdaj prišla k vam, če bom utegnila.« še dolgo potem, že ko se je vozila v vlaku, se ji je zdelo, da čuti iskreni, topli stisk njegove roke. Vožnja v Ljubljano ji je pustila dojem dolgočasnosti in otožnosti. Ko je izstopila na ljubljanski postaji, 2 majhnim kovčegom v roki, se ji je zazdelo vse zelo neresnično. Krenila je proti Skalarjevi pisarni. Prokurist Kovačič je bil še vse bolj presenečen, kakor Skalar sam. »Da, da,« je mrmral, »zmerom sem trdil, da ne boste dolgo pri nas. Preveč spodbujate naš estetski čut... Kdo je pa ženin, če smem vedeti?« Alenki ni bilo do šale. Povedala mu je Skalarjevo željo, potem se pa na kratko poslovila, ne meneč se za radovedne poglede in stikanje glav uradnic. Bilo je že okrog ene, ko je naposled obstala sredi ceste. Sonce je pripekalo, da ji ie bilo že prevroče v kostimu. Ljudje, ki so jo srečavali, so jo nekoliko začudeno ogle-davali. Počasi se je napotila proti Dolenjski cesti. Tetka Mirtičeva bo sicer spet dobila napad na žolčne kamne od žalosti in razočaranja, toda zdaj je morala tudi to tvegati... Zoprna ji je bila misel, da bo morala odslej vsak dan srečavati škodoželjne sosede, opravljivo Ah-činovo, spati v temačni kamrici na starem kauču, ki ga je že kdaj podarila tetki. Drugega ji pa za zdaj ni kazalo. Kakor hitro bo mogla, si bo dobila novo službo. Hranila bo tako dolgo, da si bo lahko kupila vse potrebno za samostojno stanovanje... Ni se bila motila. ,Tetka' je kakor hitro jo je zagledala, segla po vogalu predpasnika in sl jela brisati oči. Ko ji je pa Alenka še na kratko razložila, kaj vse je bila doživela, ni mogla več ustaviti potočka solza, ki so se ji trkljale čez uvela lica. Komaj, da ji je mogla ocvreti nekaj jajčk, ,za prvo silo*. Naposled, ko se je pomirila, je pa ugotovila, da je sam bog poslal Alenko domov, tako ji je dolgčas zdaj, ko ni več pri njej ne Toneta. ne Milke. čeorav so Alenko tetkine besede Ranile, jo niso mogle potolažiti in ji vrniti prelšnje neskrbno veselje. Tiho je odšla v sobico, kjer je bila preživela toliko dni, polnih hrepenenja po samostojnosti, ki si jo je naposled pridobila, toda prehitro izgubila. Odprla je omaro; bila je skoraj prazna. Zložila je vanjo svojo skromno prtljago, potem pa legla, hoteč premisliti, kaj vse ima še storiti. Narava je pa terjala svoje; kakor hitro je zaprla oči, so se ji misli zmedle in zaspala je. Zbudila se je šele proti večeru; ni se mogla takoj domisliti, kje je in kaj se je zgodilo z njo. Spala je bila tidno in brez sanj. Resničnost se ji je zato nenadno zazdela še bolj kruta in nepopravljiva. Čakalo jo je še nekaj neprijetnih obveznosti. Jutri mora oditi h gospe Skalarjevi, ne samo po slovo, tudi svoje stvari mora urediti in jih ounesti semkaj. Z žalostjo je pomislila na tisto, kaj doslej niti ni znala posebno ceniti, kar Je uživala t.ako lahkotno ln mimogrede, na vvt, Ki je bil prav zdaj tako bujen, na udobje, ki sl ga je lahko privoščila, na svojo sobo, « razgledom na rožniško cerkvico. Kaj bo dejala gospa Skalarjeva? Ali ne bo za njenim nenadnim odhodom slutila še mračnejše ozadje? In kako jo bo pogledala Martina? Odpodila je neprijetne misli in odšla tetki pomagat pri večerji. Ko Je drugi dan poevonila pri vratih blralarjeve vile — čeprav je imela sanja ključ, ga ni hotela uporabiti, zakaj ni se ji »delo več, da prihaja domov — Jo je Ivana pogledala tako presenečeno, kakor bi bila vstala od mrtvih. Bre« besede Jo je peljala v salon, kakor je zahtevala. m M 1 1 M 1 Mili I I I M I 11 M I II I i ) i i i i i i. i i i i i i i i i i i i i i l I I I I I I I I II I I I I I I I I I I I I I I I LJUBEZENSKI ROMAN |IZ DANAŠNJIH DNI Nemir Jo Je obhajal, vedoč, da bo morala zdaj storiti hudo ženi, ki jo je spoštovala. Tedaj so se neslišno odprla vrata in gospa je stopila v sobo. Bila je bleda, vdrtih oči, kakor da ne bi bila spala. Ponudila Je Alenki, naj sede. »Mož mi je brzojavil, da nas nameravate nenadno zapustiti,« je naposled izpregovorila. »Upam, da se vam ni zgodila kakšna krivica?« V njenem vprašanju je bila skrita plaha slutnja, ki jo je Alenka takoj začutila. Najrajši bi ji odkrito povedala, kaj se je bilo zgodilo, toda morda bi jo to vznemirilo. Zato je samo dejala: »Da, zgodila se mi je krivica, toda od nikogar vaših. Prizadejal mi jo je moj zaročenec.« Gospenje tenke, črne obrvi so se dvignile v začudenju: »Ali niste morda nekoliko preobčutljivi, ljubi otrok?« je mehko dejala. »Vse življenje doživljamo krivice, toda ne moremo se jim izogniti. Ali se zavedate, kolikšne važnosti je vaša odločitev za vaše življenje?« »Da, gospa,« je prikimala Alenka, »vem, da je dandanašnji tvegano, pustiti stalen zaslužek, toda prisiljena sem...« V zadregi jo je pogledala, ali naj govori dalie. Gospa ji je spodbudno pokimala. Zdaj je Alenka vedela, da je bolje, če ji pove vse po pravici. Ta žena, ki je sama toliko pretrpela, je ne bo obsojala. Na kratko, in kolikor mogoče objektivno ji je razložila, kaj je bila doživela. Ko je končala, je s pridržanim dihom pričakovala gospenjine sodbe. Ani Skalarjevi se je kamen odvalil od srca. Bala se je bila, da je Alenka odšla tako nenadoma zaradi njenega moža, zdaj, ko je slišala lz njenih ust, da ni kriv, jo je prevzelo tolikšno ganotje, da ni znala takoj odgovoriti. Bila mu je hvaležna da je ni poniževal. Do Alenke, ki se je tako žalostna ln zapuščena zatekla k njej, se je v njenem srcu zbudilo materinsko čustvo, tisto, ki ob trmasti, muhasti Martini nikoli ni moglo prikliti ln roditi sadove. Alenka si je njen molk razlagala drugače. Mučna bridkost JI je stiskala srce. že ie hotela vstati, toda ko je nogledala v gospenji obraz, je videla v njem toliko dobrote in razumevanja, da se je naposled zlo-' mil v njej tisti ponos, ki jo je delal trdo. Preden se je zavedela, so ji navrele solze v oči. »No, tak ne tako!« Jo je tolažila gospa. »Vse se bo dalo poravnati. Za zdaj storite prav, če nas zapustite. Upajmo, da ne bo hudih posledic. Zmožna in dobra moč ste; moj mož vas bo priporočil svojim znancem in kmalu boste dobili novo službo.« Alenka je odkimala. »Hvala gospa, zelo ste dobri. Vendar to ni mogoče. Svojo pot moram ltl sama, zakaj le potem bom res močna, prekaljena za vse preizkušnje, ki me še čakajo.« Zlobno »Moški, s katerim se bom poročila, bo moral biti junak.« »Oh, gospodična Irma, nikar se ne delajte slabšo kakor ste.« V knjižnici Mina pride v knjižnico ln pravi nejevoljno gospodu, ki Jo streže: »Dajte ml vendar ie pravo knjigo za mojo gospo!« »Kako, saj vam dam vselej tisto, ki je napisano na listku,« se začudi gospod. »To pa ie ne bo držalo, sicer je ne bi morala vsak teden trikrat pretne-njati.« Asociacija »Kdaj bosta plačali svoj dolg?« »Joj, kako me s tem vprašanjem spominjate na mojega najmlajšega,« vzdihn« gospa Korenčkova. »Kaj p* Ima ta opraviti % vašimi dolgovi?« »Oh, tudi ta ml zmerom zadaja vprašanja, n« katera ne morem odgovoriti.« Primer Ko j* Tinček živel s svojo Tinko v Se dokaj večnem zakonu, ga Je neki prijatelj vprašal, kako mora živeti s tako prepirljivo žensko. »Oh, to je *elo preprotto,« je odgovoril Tinček. »Ce hoče moja žena obedovati ob poil dveh, jaz pa od pati enih, obedujeva naposled ob enih. Tako ava oba aadovoljna.« Moderna »Mamica, ali se lahko tukaj kopljem?« »Ne, ljubček, tu je pregloboko.« »Saj tudi očka zmarom tukaj plaval« »Vendar služba ni vse, ljuba Alenka,« je dejala gospa zamišljeno. »Za vas je važnejše, da se pobotate s svojim zaročencem. Oprostiti mu morate, zakaj ljubosumnost je že sama po sebi strašna bolezen.« »Saj bi mu oprostila, pa se bojim, da ne bom imela priložnosti,« je odgovorila Alenka. »Ne bojte se,« se je nasmehnila gospa Skalarjeva. »Moški hitro vzki-pe in se hitro pomirijo. Stavim, da vas zdajle že čaka doma pismo z opros tilom.« Alenka jo je hvaležno pogledala. Da, zdaj je hrepenela po vsaki besedi tolažbe in spodbude. Zdaj, ko je sedela tu v tej znani sobi v tako mirnem razgovoru, gledajoč skozi okno vrtnarja, ki je prirezoval okrasne grmičke, se ji je misel, da se ne bo več vrnila semkaj, zazdela tuja in nemogoča. Morala se je spodbuditi, da je vstala in dejala, da gre v svojo sobo pripraviti prtljago. Gospa je ni več zadrževala. Okrog poldneva se je poslovila. Obljubila je, da bo še kdaj prišla v obisk, če drugače ne pa z Milko, ki je bila med njeno odsotnostjo že dvakrat pri Skalarjevih. Ko so V 24 URAH barva, ptisi• a in kemično čisti obleke, klobuke itd Akrobi in •vetlolika srajce, ovratnike, za pestnice itd Pere. suši. monga in lika domače perilo Parne Cisti posteltno perje in pub tovarna IOS. REICH LJUBLJANA se zaprla za njo vrtna vrata, je še enkrat s pogledom objela hišo, kjer je bila preživela v delu in miru nekaj srečnih mesecev, potem se pa napotila domov. Kajpak tetke ni vprašala, ali jo čaka kakšno pismo, vendar je s plahim pričakovanjem stopila v svojo sobo ln pogledala k mizici, kamor je tetka še prejšnje čase po navadi odnesla pošto. Miza je bila prazna, samo njena zapisnica, poletna ročna torbica in temna očala so ležala na njej, to kar je bila poprej tu pustila. Gospa Mirtičeva je povedala, da je bila dopoldne Milka pri njej; ko je izvedela, da se je Alenka vrnila v Ljubljano, ni mogla verjeti svojim ušesom. Naročila je, da mora zanesljivo priti k njej, da ji bo pomagala kuhati in urejati dom, če jo veseli. Odsotno jo je Alenka poslušala. Nekdaj bi jo takšno sporočilo razveselilo, zdaj je pa šlo mimo nje, kakor da ga ne bi slišala. Premišljevala je samo, kako bi videla Marka. Saj vendar ni mogoče, da ne bi več govorila z njim, da ne bi imela priložnosti, pojasniti mu, da je v zmoti, v hudi zmoti. D I n ANEKDOTE !J »Da, otrok moj, toda on Je zavarovan.« Prebrisane« Petrček Je bil na počitnicah pri babici. Ko se Je vrnil domov. Je mati dobila od babJoe pismo. »Babica piše, da si imel hudo domotožje,« pravi mati nekoliko začudeno, zakaj dobro pozna, svojega Petra. »Da, potem ao bili orehovi štruklji bolje zabeljeni,« m odreže mali prebrisanec. Logično i^filuga slavnega tenorista osnanl: »Gospod, lepa ki mlada dama bi rada govorila * vami.« »Torej naj vstopi.« »Pri telefonu Je.« »Pri telefonu? Kafco pa potem veste. da je mlada In lepa, človek božji?« »Ker sicer ne bi vedela za tajno številko vaiega telefona.« Dve o Liaeta -'Neki večer A Je slavni skladatelj Lisat pripravil vse potrebno, da bi delal, toda nikakor se ni mogel ubrati, zakaj nadstropje niže je nekdo neutrudljivo igral valčke, fantazije na način, da jih umetnikovo tenkoslušno uho ni moglo poslušati. Ker vse trkanje ob tla ni zaleglo, je odšel Llsat sam navzdol ln potrkal Prav nič se ji ni dalo iti v družbo; pomilovanje jo je poniževalo in razburjalo, zato si je želela samote. Odločila se je, da bo nekaj dni počivala in da bo v teh dneh, čisto sama, premislila, kako naj si uredi bodočnost. Tako je tudi storila. Povedala je svojo odločitev tetki, ki jo je takoj razumela. Da, celo sama je prigovarjala Alenki, naj si privošči nekoliko oddiha, naj izrabi lepe dneve za kopanje in za počitek po tolikšnem razburjenju. Tako se je Alenka vsako jutro peš napotila proti Savi; s seboj je vzela v termovki kave in nekaj prigrizka. Dnevi, na videz dolgi, so hitro minevali, toda izpremembe ali miru ji niso prinesli. čez nekaj dni se ji je zazdelo takšno pohajkovanje tako brezplodno, da je izgubila vse veselje, šele. tedaj je spoznala, kako zelo se je’ bila navadila na delo. če bi zdaj imela delo, ne bi utegnila toliko razmišljati in tudi ne bi tako trpela. Delo je tisti balzam, ki celi tudi najgloblje rane. Ko je to spoznala, je vedela, kaj ji je storiti. Poiskati si mora novo delo, samo to ji bo pomagalo, da bo premagala razočaranje, ki ga je bila doživela. Ne samo zaradi želje po zaposlitvi, tudi lz gmotnih potreb je bilo nujno, da si kar najhitreje dobi drugo službo. Preštela je prihranke. čeprav je hranila vestno, niso bili posebno izdatni, komaj okrog šest tisoč dinarjev. Zdaj je bila skorajda hvaležna Skalarju, da ji je bil primaknil tedaj tistih pet tisočakov. Prej je mislila, da se bo z njimi približala skupnemu življenju z Markom, zdaj so ji pa pomenili še nekaj brezskrbnih mesecev, ko ji ne bo treba misliti prav na vsak dinar. ,Tetki' bo kajpak plačevala, zakaj zdaj ni več tisto dekletce, ki z lahkim srcem sprejema dobrotno miloščino. Ko se je neko opoldne vrnila domov, je izvedela, da jo je Iskal neki gospod. Srce ji je poskočilo. Morda je bil Marko, pa ji tetka tega noče takoj povedati. Toda ni bil Marko, temveč Jurij. Tudi ta novica jo je razveselila. Zdaj se vsaj ni čutila tako zelo zapuščeno, tako odtrgano od prejšnjega življenja. Ko je pa vprašala tetko, zakaj jo je iskal, ji ni vedela povedati. Morda je pa le imel kakšno sporočilo od Marka. Hkrati je zavračala to misel, zakaj zdelo se Ji Je nevredno njenega ponosa, da še zmerom misli nanj ko se njemu niti ne zdi vredno, da bi ji pisal. Dva dni nato Je dobila pismo. Od Marka? Ali je v njem tako željno pričakovano oprostilo? Odšla je v svojo sobo, stopila k oknu in ga ogledovala od vseh strani. Bilo je datirano iz Ljubljane. Kakšno novico ji bo sporočilo? Dobro ali slabo? Naposled se je opogumila ln ga odpr’1. Brala je na vrata. Ko so se mu stanovalci presenečeni in vendar prijetno počaščeni spoštljivo umaknili, je odšel naravnost h klavirju Vsi so zadrževali dih, pnčaacujoc. kaj jo zaigral veliki mojster. Liszt je zaprl pokrov, ga zaklenil, spravil ključ v žep, pozdravil razočarane poslušalce in odšel v svojo sobo, kjer je naposled le lahko — delal. Dober odgovor Ce se je znal Liszt še tako uglajeno sukati po bleščečem se parketu evropskih dvorov, Je. bil preveč ponosen, da bi se dal kakca- koli kot umetnik žaliti. Nekoč Je igral na peterburškem dvoru; cesar Nikolaj I., je sprva pobožno poslušal, potem se je pa zapletel s svojo lepo sosedo sprva v tih, pozneje pa v vse glasnejši razgovor. Liszt je nekaj časa potrpežljivo igral, nato pa vstal in zaprl klavir. Presenečeno je car vprašal umetnika, zakaj je prekinil koncert. »Kadar cesar govori, moramo drugi molčati,« Je zvito odgovoril Liszt, toda koncerta ni doigral do kraja. * [^Tom Moore, slavni angleški pisatelj, se je rodil v zelo skromnih razmerah, vendar se svojega rojstva nikoli ni sramoval. Ko ga Je v klubu pozneje neki plemenitaš vprašal, ali je bil njegov oče res saruo trgovec, Je Moore pritrdil. Lord se je namrdnil: »Zakaj le niste tudi vi ostali takšen zakoten trgovec?« Pisatelj se je nasmehnil: »Oprostite, milord, ali je bil vaš oče re* gentte-man?« »Seveda,« Je rriSta odgovoril lord. »No, in zakaj niste tudi vi postali gentieman?« je nedolžno vprašal šaljivec. ,Dra»& Alenka! Dclgo sem oklevaj, preden sent se odločil za to pisanje, čeprav vem, da je med nama vse končano — to ni očitek, samo ugotovitev — me vseeno boli, da bi Ti trpela zaradi moje krivične strogosti. Priznam, obnašal sem se klavrno. Prosim, oprosti mi krivico, ki sem ti Jo nehote prizadejal. Ves čas sem premišljeval in v mi-shh obnavljal dogodke, ki so me napotili, da sem tako ravnal. Skušal sem najti opravičilo zase _________ zase, ne zate — toda spoznal sem naposled, da ni opravičila. Kriv sem pred teboj, ker sem te žalil. Vsega tega se zdaj zavedam, toda popraviti ni več mogoče. Kaj me je zapeljalo v to nepremišljeno dejanje, saj sicer nisem ne surovež, ne bedak? žele pozneje sem spoznal, da je vzrok vsemu moja ljubosumnost, ki me je mučila že mesece in mesece. Zdaj vem, da nikoli ne bi mogel čisto zatreti tega strašnega čustva, posebno ne ob ženski, kakršna si ti, Alenka. Kamor prideš, zbujaš pozornost, pritezaš nase oči vseh moških. čeprav delaš to nehote, bi jaz venomer trpel ob tebi. Bojim se. da bi se spremenil v starega, razgrize-nega godrniača, ki bi tebi in sebi zagrenil življenje. Bojim se, da bi se ta strast z leti samo poglobila, kar bi obema pripravljalo nepotrebne muke. Po vsem tem, kar sem ti storil in po vsem, kar se je zgodilo, spoznam samo to, da ne bi mogla živeti drug ob drugem, kakor sva si tako pogosto risala v sanjah o bodočnosti. Razen tega so tvoji nazori precej drugačni od mojih. Bila si vajena udobja in le težko bi se mu odpovedala. Kakor redka cvetlica si, ki ne potrebuje samo sveže vode, da živi, temveč tudi dragocene vaze, da se uveljavlja, če živi v drugačnem okolju, se zdi prekajena v tuj svet, kamor ne spada. Jaz bi te s silo presadil v takšen svet. Dokler bi me ljubila, bi mi to oprostila, vem, kaj boš zdaj dejala: da bi me zmerom ljubila. Verjamem ti, toda ali bi me mogla ljubiti tudi, če bi te vsak dan mučil če bi te sumil, te stokrat poniževal in bi mi morala tolikokrat oproščati? Najin pogled na svet je preveč različen, najini nazori se preveč oddaljujejo, da bi mogla dolgo živeti drug z drugim brez trpljenja. Zato je bolje — tako sem spoznal in najbrže ti tudi že — da končava. Najhujše je, če se ljubezen stooi v vsakdanjosti. Tega se bojim. Bilo je lepo, toda nikoli več ne bi tako bit!. Kakor sta prva človeka izpregledala, tako sva se tudi midva zavedela, da sva samo dve neznatni, drobni bitji, ki nimata do volj moči, da bi prisilili življenje po svojih željah. Želim ti vso srečo v življenju in te pozdravljam Marko.* Roka, v kateri je držala pismo, se ji je brezmočno pobesila. To torej naj bi bilo sporočilo, ki ga je tako hrepeneče pričakovala! In to pomeni konec, nepopravljivi, neizogibni konec! Prava moška logika! Priznava da je kriv, priznava, da jo je razžalil, in kljub temu ne mara popraviti krivice. Kako šibka, kako nezanesljiva je njegova ljubezen, če niti takšne preizkušnje ne prenese? Tak, zdaj vsaj ni imela več česa pričakovati. Zdaj je preteklost pokopana! Ali bo pa imela dovrlj moči, potrpežljivosti in energije, da si bo oblikovala novo bodočnost? Poskusila bo! Ko je stopila tetka v sobo, jo je sočutno pogledala, toda vprašala je ni ničesar. Alenka ji je bila hvaležna za to. Prej ali poslej bo tako vse izvedela. Zdaj bi ji bilo pa težko govoriti o tako osebnih stvareh, o katerih si še sama ni bila čisto na jasnem. Drugi dan je odnesla oglas v vse večje ljubljanske dnevnike. Poudarila je, da ima že nekaj prakse in da obvlada več tujih jezikov. Prvič, ko je iskala službo pri Skalarju, ji je bila sreča mila. Ze s prvim ogla som je imela uspeh. Upala je, da je tudi zdaj ne bo pustila sreča na cedilu. Nekoliko pomirjena se le napotila k Milki, vedoč, da bi bila užaljena, če je ne bi obiskala. Ko je prišla, je ravno pletla. Zardela je, vstala in odložila ročno delo. Alenka je takoj opazila, kako se je popravila. V niena tako bleda lica se je vtihotapila rdečica, žalosten izraz okrog oči ie čisto Izginil. Pogled ji je obstal na pletenju, videla je, da plete majceno sinjo jopico. »Takole si preganjam čas, dokler ne pride domov Tone « se 1e skoraj v zadregi opravičila. Ko je opazila, da so se Alenkine oči otožno zagledale v delo, ki ga je bila ravnokar odložila, jo je živahno prijela za roko. »Vse vem,« je dejala, »toda ne ženi sl tega tako k srcu! Poglej, kako se je v mojem življenju vs* hitro izpremenilo. Kadar človek najmanj pričakuje, pride pomoč!« Dalj* prihodnjti fMlicmščIim za fUsvence v besedi in sliki Film a coito metiaggio Parte prima: Piove a dirotto e n celebre astronomo Chiappanu-vole deve uscire. Chiede il bastone-ombrello e il cameriere distratto gli porta il bastone. II professore lo prende ed esce. Parte seconda: II professore gira per la citta col bastone sollevato come un ombrello. Tutti ridono, ma lui non se ne accorge. Parte terza: II professore rientra a casa, bagnato come im pulcino. H cameriere lo guarda spaventato, Poi gli vede tra le mani il bastone e: — Oh, signore, perdonateml, ma... perche non siete tomato subito in-dietro? Vi ho dato il bastone in-vece deli'ombrello! E il professore: — Ma se tu sei un gran distrat-tone, che colpa ne ho io? Eazlaga besed corto kratek. metiaggio m metraža (število metrov); Ulm a coito m. kratek film. dirotto nepretrgan; piove a d. lije v curkih, potokih. astronomo m zvezdoslovec. chiappare zgrabiti, zalotiti; nuvola f oblak; chiappanuvole m (dobesedno) lovilec oblakov. bastone-ombrello m dežnik v palici. cameriere m strežaj, sluga; natakar. distratto raztresen. girare vrteti se, potikati se. sollevare vzdigniti. occorgersi (nepr. glag.) zapaziti. rientrare vrniti se. bagnato moker. pulcino m pišče; begnato come un moker ko cucek. spaventare (spavento) prestrašiti. indietro nazaj. 4pa f krivda). rlsuscitare (lisuscito) prebuditi; od mrtvih vstati. II arheologo m starinoslovec. barbagianni m sova [simbol učenosti]. assorto zatopljen. pensamento m misel. fiore m cvetlica, cvet; in liore de-gli anni v cvetu mladosti. piacciavi dobesedno: naj vam ugaja, t. j. prosim. spiegare razložiti. era volgare f po Kristusu. In pretura H gludice: Come mal vi siete permesso vol di chiamare oca una signora? Chiedete subito scusa! L'imputato: Scusate, signor Giudice: e un’oca, posso chiamarla... signora? Giudice: Faccia pure! Imputato: Grazie! Allora (con ta inchino alla signora che lo’ ha ehiamato in giudi2io) vi chledo scusa,,, signoral Razlaga besed pretura f (okrajno) sodišče; sodnija. giudice m sodnik. permettere (nepr. glag.) dovoliti, dca f gos. ^ chiidere (nepr. glag.) zahtevati, pro- acusa f opravičilo. imputato m obtoženec. laccia pure prosiml (dobesedno: »to-rite vendar [stari način vikanja]). inchino m poklon. chiamare in giudizio tožiti [pred sodiščem]. Barzellette i TMeee ura vodte una signora: »Oibd A ctnquant'annl ml suicider6,« Ed uaa voce tutta spaventata: »Ma dica! Allora č giš, risuscitata?« n ***Archeologo, dottore Barbagianni, Assorto sempne to gr«.vi peusamenti, A un« dcnrna non pid nel Sior degli amjvl, Che diceva: »Ne ho poco pid di v»t»U«, Chlese: »Signora, pl*eeJavi 6p*eg«*e: iivantd C risbo o deU’«ra veJgare?« Rufe#« beeed d/sse rekla je (dire, nepr. glag.). oibd fejl nakl •uicidarst samomor narediti. Ipaventato prestrašen, ma d/ca/ česa ne rečetel glej, glej! (dobesedno: recite vendar [stari na-vikanja]. Passatempi numerici i; Tra due amici — Pensa un numero! — L’ho pensato. — Moltiplicalo per due. — L’ho moltiplicato. — Aggiungi otto. — L’ho aggiunto. — Dividi la somma per due. — L’ho divisa. — Sottrai il numero che hai pensato prima. — L’ho sottratto. — AlloTa, rimane quattro. S vero? Spiegazione: Qualunque sia il numero pensato, dopo le operazioni fatte come neU’esempio, rimane sempre la meta del numero aggiunto. Nel caso nostro, il numero e otto, dunque rimane quattro. O ma-tematicamente: *; 2x; 2x + 8; (2 x + 8) : 2 = x + 4; x + 4 — x *= 4. — Pensa due numerl! — Li ho pensati. — Sommali! — Li ho sommatl. — Qual’e la loro somma? — Quindici. — Qual’e la differenza tra i due numeri? — La differenza e sette. — Allora, un numero 6 undici e l’altro e quattro! Spiegazione: La somma di due numeri piu la loro differenza dat NAPISALA N. ESKUL il doppio del numero maggiore. O matematicamente • NENORMALNI LJUDJE Nenormalni ljudje so živeli in bodo živeli. Nenormalnost, bodisi že telesna ali duševna (semkaj spadajo tako imenovani maniaki, histeriki itd.), je nekako izraz raztresenosti narave med ustvarjanjem novih bitij. O nekaterih telesno nenormalnih ljudeh razpravlja spodnji članek. Ljudje z dvojnim trupom Laloo se je rodil v Indiji v Oudhu in je bil drugi izmed štirih otrok. Na desni strani spredaj, na spodnji polovici njegovega prsnega koša so mu bili prirasli s koščenimi in mišičastimi vezmi priklenjen na njegovo telo, spodnji del telesa in noge drugega moškega. Prirasli trup je imel drobovje, noge tako imenovanega parazita so se premikale. Če je imel Laloo vročico, se je tudi parazitu zvišala temperatura. Če si se dotaknil parazitovih nog, je to čutil tudi Laloo. Kazali so ga predvsem po Ameriki, kjer je zbujal splošno pozornost. Luisa Lamartova je bila znana pod imenom la dame a quatre jam-bes (»ženska s štirimi nogami«), K njenemu spodnjemu delu telesa je bil prirasel še drug spodnji život z dvema olcrnelima nogama, težkima osem kil. Premikati se nista mogli, ker so bili njiju členki zarasli. Če se je gospa Lamartova vščipnila v okrneli nogi, je občutila bolečino. Poročila se je na Francoskem, v svoji domovin', in je v treh letih rodila dve zdravi dekletci. Na Dunaju je anatom Heschl opisal otroka, ki je dočakal sedemnaist let in je bil od pasu dalje dvojček. Njegov gornji del je bil nežen kakor telo dvanajstletnega dečka spodnji del telesa je bil pa znatno močnejši ravno zaradi dvoinega života. Vse štiri noge so bile enako dolge in dobro razvite. Ginekolog Wells je videl neko pacientko, ki je bila od pasu dalje prav tako dvojna. Notranji nogi sta bili krajši kakor zunanji, tako da je samo z njima lahko hodila. Bila je poročena, ko je pa zanosila, je tako močno bljuvala, da je morala ; iskati pomoči pri zdravniku. Roditi ni : mogla. Tri noge je imel neki Jean Bap-: t i s t a dos Santos. Njegovi starši : in dva brata so bili čisto normalni. ; Med njegovima nogama je mahala še : tretja noga, zrasla iz dveh. Imela je ! deset prstov in eno pogačico in je ^bila s hrustancem in kostmi zvezana I z Baptisto. Premikati se ta noga ni ;dala. Čutila je na dotik, bolečino, i hlad in toploto. Ker je noga pri hoji ^Baptisto ovirala, jo je privezoval k I desni nogi. Ljudje z dvema glavama Eden najbolj tragičnih primerov je bil Edvard Mordake, ki je s 23 leti napravil samomor. Bil je dedič ene izmed najstarejših angleških plemiških rodbin, a te dediščine ni nikoli užival. Živel je popolnoma sam zase, celo ločen od svoje rodbine. Bil je zelo nadarjen, tudi zelo muzikalen, a teh zmožnosti nikoli ni mogel uveljaviti. Imel je lepo in pravilno oblikovano postavo in obraz, a na njegovo lobanjo je prirasla dekliška glava, ne sicer popolna, a z vsemi znaki inteligence in mimike, na pogled lepa kakor sen, a grda kakor spaka, kadar je Mordake jokal, se smejal ali psoval. Oči te glave so sledile njegovemu pogledu in njena usta so izgovarjala neslišne besede. Kljub temu ga je ta nakaza zbudila iz spanja, pri-šepetavajoč mu peklenske besede. Ker je bila operacija nemogoča, se je Mordake v obupu zastrupil. William Budd je v Bristolu na Angleškem videl otroka, ki mu je bila za desnim ušesom zrasla druga, nepopolna glava z lastnimi usti, nosom, očmi in možgani, ki so se dali otipati, ker je bila lobanja zelo nepopolno razvita. Ta glava pa ni imela vek in tudi ne očesnih duplinic, tako da so oči kakor pri žabi štrlele ven in je roženica zaradi dotika z zrakom kmalu opešala. Na desni strani je imela glava tudi uho. Kadar je otrok mleko pil, se je del tega mleka izcedil skozi druga usta. Zanimivo je bilo to, da je vsak gib, ki ga je napravila otrokova plava, prirasla glava takoj posnemala. Če je premikala ustnice, ie prirasla glava z nio vred premikala ustnice, če ie kričala, je tudi prirasla glava odprla ustnice, oči so na vss'^1 gledale v isto smer. Kaj se je zgodilo z otrokom, ni znano. Neki drug otrok je imel nad svojo glavo priraslo še drugo z lastnimi možgani. Kadar je otrok 1e-del, se je iz ust druge glave cedila slina. Pri rojstvu tega otroka se je babica tako prestrašila, da ga je vrgla v oqeni, od koder so ga le s težavo rešili. S štirimi leti je otrok podlegel neki nesreči. Njegovo okostie je shranjeno v londonskem kirurškem društvu. Lazarus-Joannes Baptiste Collore-do se je rodil v Genovi; kazali so ga po vsej Evropi. V pasu mu je bil prirasel gornji del telesa parazita, visečega z glavo navzdol. Telo, roke in glava teoa parazita so bile popolnoma razvite in se je zdelo, da tudi žive svoje posebno življenje, čeprav so bile njegove oči stalno zanrte. Parazit je sam dihal in čeprav ni nikoli jedel, se je v njegovih ustih zmerom nabirala slina. Lakti so bile normalne, roke pa nepopolno razvite. Colloredo se je kazal po svetu in tako obogatel. Ko se je poročil, je njegova žena rodila več zdravih otrok. Manjše lepotne napake Dr. Drury je nekoč opisal moškega s štirimi očmi, po dve in dve zrasli drugo nad drugim. Vsa štiri so bila temnorjava, z zelo velikimi zrenicami. Vsako oko zase je bilo popolnoma normalno, vsako izmed njih se je lahko ločeno odprlo ali zaprlo. Vsako izmed oči je lahko tudi gledalo v svojo smer: z enim je mož gledal na desno, z drugimi pa na levo. Mož je bil sam kakor pošast, zelo hudobnega značaja in naspol poživinjen. Odvišna ušesa so ljudem zrasla na kar najrazličnejših mestih glave in vratu. Posebno pogosto zraste uho na tilniku, včasih tudi po dve. Ker so pa navadno ta ušesa nepopolno razvita, se dado z lahkoto operativno odstraniti. N. W. Geddard ni imel niti sledu ušes. Na njihovem mestu niti majhne vdolbinice ni bilo v koži. Kljub temu je imel pa normalno razvit sluh. Koža na obrazu in po glavi je imela slušne zmožnosti in je prejete zvoke posredovala notranjemu ušesu. Da bi prikril to hibo, je nosil precej dolge lase. V Berlinu je živela ženska s tako dolgim jezikom, da ji je segal prav do vratu. Jezik je bil tanjši kakor običajno in precej mrzel. Če se je smejala, ji je kakor krpa visel čez spodnjo vrsto zob. Leta 1892. je na dunajski kliniki poznejši profesor Hajek operiral nekega dečka dvanajstih let, ki je imel odvišen jezik, 2,4 cm dolg in 11 centimetrov širok. Zrasel je kakor kakšna oteklina ob korenu pravega jezika. Pri operaciji se je izkazalo, da je bil ta jezik iz tipičnega jezičnega tkiva. Neki fant v šestnajstih letih je imel 16 cm široka usta. Mati je pripovedovala, da se je otrok rodil x eno nogo v ustih in posledica je bilo bržčas to razširjenje. Neki črnec, s pridevkom »črni diamant«, je nastopal v Filadelfiji. Imel je tako velika usta, da je lahko obe nesti hkrati vtaknil vanja. Bebec Thomas VVedders je imel 42 cm dolg nos. Neki zdravnik je pa videl tri tedne starega otroka, ki je imel na desnem nosnem korenu Še en nos v obliki hruške. Operirati mu ga niso mogli. * + y = a; x — y = b; 2 x — a + b; x = i/t (a + 6). 2 y = a — b; y = V» (a — b). Razlaga besed passatempo m kratkočasje (passare prebiti; t&mpo m čas). numčrico številčen. moltiplicalo pomnoži ga (pazi na naglas!). — moltiplicare množiti. aggiungeie (nepr. glag.) pridejati, dodati. dividere (nepr, glag.) deliti; dlviso delil. tottrarre (nepr. glag.) odšteti. rimanere (nepr. glag.) ostati. spiegazione t pojasnilo. qualunque poljuben, kateri koli. sla naj bo, bodi (essere). meta f polovica. caso m primer; naključje. II ičmmall seštej jih (ju). — somma-re sešte(va)ti. tomma f vsota. quindicl petnajst, dilierema f razlika. piti več; (pri seštevanju:) plus. dčppio dvojen. maggiore večji. če Vam je težko pri srcu in si želite malo razvedrila, sezite po »Družinskem tedniku«! OKNO Videla je samo njegovi dvignjeni roki, potem pa, da mu je glava brez odpora klonila na dlani. Vse to je videla v štirikotniku razsvetljenega, nenagrajenega okna. Morda okno zato ni bilo zagrnjeno, ker si iz njega videla samo na temne obrise parka, odražajočega se od jasnega večernega neba. To je videla, medtem ko je mimo vozil avtobus, na čigar gornjem krovu je sedela. Te kretnje, ki so se kakor sence videle za oknom, so jo vrgle pokonci. Čeprav je avtobus že odpeljal s postajališča, je stekla po stopnicah navzdol in skočila na cesto. Skoraj tekla je do hiše in med njenimi okni takoj spoznala tisto okno, ki jo je zanimalo. Ležalo je v vmesnem nadstropju na levi od hišnih vrat. Polovica stopnišča v hiši je bila zgrajena v zastarelem viktorijanskem slogu, pretirano svečano in nepotrebno strmo. Dekle si je moralo oddahniti, preden je pritisnilo na staromodni zvonec. Sele zdaj ji je prišlo na misel, da na vprašanje, kaj želi, ne bo vedela odgovoriti. Saj vendar ne more reči služkinji, ki ji bo odprla, da bi rada govorila s tistim gospodom, ki je bil pravkar tako obupan. Na posetnici na vratih je brala nepomembno ime, spodaj pa: specialist za notranje bolezni. Se preden se je pa mogla toliko zbrati, da bi se sama sebi začudila, zmajala z glavo in opustila svojo novo namero, je bila že pozvonila. Trenutek pozneje je zagledala skozi naspol odprta vrata beto pleskano, z dvema motnima svctlkama razsvetljeno čakalnico. Moški, čigar postavo je bila pravkar videla v okenskem štirikotniku, je stal pred njo. Na njegovem obrazu se je zrcalila nevolja, ki se je pa že medtem, ko je izpregovorila prve besede, umaknila očitno že navajeni prijazni ravnodušnosti. Vprašala ga je, ali je zdravnik. Pritrdil je. Ali ga sme tako pozno nadlegovati? Hudo slabo se počuti. S kretnjo roke ji je pokazal naslednja vrata in jo povabil, naj vstopi. Vstopila je. Zagledal* j« »iaalni atraL pred katerim je »tal oni moški, ko se je peljala v avtobusu mimo okna. Videla je moža, ki ji je bil tuj in kljub temu nekako domač, ker je bila videla njegovo obupno kretnjo. >Nisem bolna,« je na lepem dejala. »Oprostite. Nisem bolna.« Sedela mu je nasproti na naslanjaču za bolnike. Dvignil je glavo in jo pozorno pogledal. Vzdržala je pogied in se nasmehnila od same plahosti be-fninca. Ni je vprašal — morda ker je bil preveč utrujen, morda je bil pa zares potrpežljiv. »Ne, nisem bolna. Samo zelo sama sem. Tujka sem v tem strašnem mestu, v tem pošastnem velemestu.« Kakor v jarki luči bliska je videla pred seboj domače gore, lesketajoči »e sneg vasice in mesta, v katerih se ljudje pozimi tako stisnejo drug k drugemu. Skoraj čutila je, ledeno mrzli veter z večnega ledu... Tu v mestu je bila pa zima eno samo megleno morje, v katerem hodijo ljudje kakor sence drug mimo drugega — zmerom drug mimo drugega... >Da, tujka sem tu,< je ponovila. »Danes je Silvestrovo. Nekaj novega se začenja vsaj tako si zatrjujemo, potem se nas pa na lepem polasti strah pred tem novim: če ne l>o ostalo pri starem...« Prikimal je. Dejala je: »Ali veste, kako je tedaj človeku pri duši? Včasih kar ne morete biti več sami.« Razgalila je svojo notranjo bol, da ji ne bi bilo treba povedati, da ga je videla, ko je obupaval. Ponižala se je, da bi njemu ne prizadejala bolečine. Njegovo nagoto je pokrila s priznanjem lastnega siromaštva. Čeprav tega ni vedel, je na lepem občutil veliko hvaležnost. Njen glas je toplo oblival prostor, ki se mu je še pred nekaj minutami zdel tako puščoben. Odprl je cigaretnico in ji ponudil cigareto. Tiho cta kadila in nista več govorila kakor da ne bi bik) več potrebno, še kaj reči. Dobrotna, živa tišina, je bila, pripadajoča obema skupaj. Trobljenje avtomobilov na cesti je prihajalo, kakor z zelo oddaljenega sveta. Vstal je in pričel hoditi po sobi sem in tja. Občutek pozabljenega veselja, kakršnega že od otroških let ni poznal je jel počasi vstajati v njem, težak, skoraj boleč od polnosti, kakor polno vedro, vstajajoče is temnega vodnjaka.- Pogledala ga je. Prestrašila se je tega pogleda in skušala zbežati. »Oprostite, morda ste hoteli ven, po nepotrebnem vas zadržujem...« Odkimal je. »Na Silvestrovo vendar skoraj vsakogar kdo pričakuje!« »Mene nihče ne pričakuje.« »Samo danes ne?« »Sploh nikoli.« »Poslušaj,« ji je rekel nekoč čez več let. »Že večkrat sem te hotel vprašati, kako si prav za prav takrat prišla' k meni?« »Skozi okno,« je dejala. »Kako?« Nasmehnila se je. »Res. Skozi okno.« Kriminal in moda Kaj imata pa ta dva skupnega, as bo marsikdo vprašal. Poslušajmo: V Parizu — mestu mode in lepote — je hotel neki vlomilec ukrasti zelo premožni dami biserno ogrlico, za katero Je vedel, da jo hrani v skrinjici na nočni omarici. Vtihotapil se Je v njeno spalnico in v soju ročne baterije iskal dragoceno skrinjico. Na lepem se Je zgrozil in zbežal. Na postelji je namreč ležalo čudno, v belo zavito truplo, bolj podobno strahu, kakor resničnosti. Sele poaneje so dognali, kaj je vlomilca tako prestrašilo. Bogata dama si je dala tisto noč na obraz najnovej. fio lepotno krinko, ki jo priporoča neki pariški lepotni salon. Ta krinka je iz rumenkaMo bde snovi in ima samo tri odprtine: za oči, nos in ustnice. Pod njo izginejo tudi lasje, ker ostanejo pod krinko — tako vsaj trdijo strokovnjaki — v isti legi, kakor jih •ahteva moderna pričeska. Tako i* lepotna muha rešila dami dragocen« ogrlico in pregnala tatu. Brali smo tudi, da so najnovejša moda dragocene ati pa tudi samo is umetnega stekla isdelane zaponke, ▼ katere je mogoče vliti parfum. 8ko«t neskončno majhno luknjico prodira parfum v zrak in odišavi j a vso okolico. Kakina možnost aa naše kriminaliste! Spletkarski Junak najnovejšega kriminalnega romana bo poklonil Junakinji, ki bi Jo rad uničil, zaponko, napolnjeno namesto • parfumom, • strupom... toliko let, PELJALA JE ANO K > VRATOM STOPNIŠČA. /AH !SEDAJ*\......... 0081M ZVEZDICOl ■ (Vf s" 'QC 7 CDCD /ko prideš na vrh IN BOŠ "ZASLIŠALA ,1-A* SE .--------- OZRI ! Qj]n ENAČBA (a—b) + (c—d) + (e—f) + (g— h) + (I—j) + (k—1) - x. a "* ptica pevka; b ** letovišče ob Sredozemskem morju; c *■ prvina; d = priprava za pretakanje ; e = predvsem je geometrski pojem; f = majhna poškodba; g = prebivalec one pokrajine, ki jo je opeval Vodnik; h ** prebivalec, evropske države. i moško ime (Goethejeva dra- ma); j - flamski pesnik (1857—1931); k - moško ime; 1 - spanje; X — spet močneje razsaja po Ev- ropi. • POSETNICA Uroi D. Pita Knin Kakšen poklic Trši ta go«podT RANŽIRNI PROBLEM Na enotirni železniški progi ae srečata dva vlaka, ki vsak obstoji is lokomotive in osmih vagonov. Za umikanje služi poseben tir, ki na obeh koncih vodi na glavni tir in na katerem imajo prostora samo eno lokomotiva in štirjs vagoni. Kako se bosta vlaka drug drugemu ognila in nadaljevala svojo pot? V pomoč vzemite primerne novce ali gumbe in rešitev se vam ne bo predolgo skrivala, čeprav ni povsem enostavna. Videlo se bo, če tiči v vas kaj prometnikal e ZAMOTANA STAROST Ravnatelj neke tovarne je 48 let star. Koliko je star njegov uoslovod- ja, če je ravnatelj zdaj dvakrat rejši, kakor je bil poslovodja ko je ravnatelj štel jih zdaj poslovodja? • Zakaj? Kako naj si razlagamo prevaro. da se dozdeva potniku, ki nosi težak* nahrbtnik, vodoravna ali celo lahko* ♦ se spuščajoča cesta kakor da bi sej dvigala? * Rešitev unonk iz preišnie številke* Križanka: vodoravno po vreti: l.Ma-J tija Jama. 2 ag, mere, aj. 3. Tarim,* lan. 3. etat, cepin. 5. jokam, neha. 2 6. s, acetilen. 7. tp, Isar, jo. 8. Elija. | ut, s. 9. Razor, Sack. 10. nnn, agrar X 11. ekonomičen. 12. naseli, en. Zlogovni ca: 1. klasje, 2. dogled, 3 z ozara, 4. rebus, 5. tetrev, 6. uho, 7. Je | nisej, 8. Enare, 9. dostop, 10. eldorado, 2 11. Llenz, 12. odevka, 13. galeb, 14. La-;; honcl. — Kdor tuje delo gleda, svoje \' pozabi. Magičen Uk: 1. Iva, 2. tkana, 3. svo :; boda, 4. anoda, 5. A da. IsločUnica: Kakor moč, taka beseda :; ..Smešno vprašanj*: Štiri miši so bltej j V sobi. ;; Magičen kvadrat: 2 3 S 4 1 • 4 1 2 3 1*3*4 3 I 4 1 a 4 13 3 1 Zakaj? 1. Obe lokomotivi Imata sk»- j zl Isto hitrost, pri čemer prva vedno 1! vleč*. 8111 obeh se seštevata kakor sili; j dveh mož, kl vlečeta vrv. Ah še drug;; primer. Nad obešeno utežjo 1 kg visi enaka utež. Med obe teži -ključen*;; tehtnica na pero pokaš* 1 kg, nad obe- ■ j m* pa 2 kg vleka. 2. Taka razporeditev odbijačev je:: važna posebne pri ovinkih. Isbočenl ■; odbijač mor* tedaj podrčatl tudi ne- i koliko na stran ob ploščatem. Oe bi ; bili val ploščati, bi se robovi nrav iah-: I kO j ► IZVIRNA ISTRSKA PRAVLJICA * BESEDILO JE NAPISAL IN RISBE NARISAL STRIC MIŠKO KO JE STOPILA PR ED KRALJICO JE NAMAH POSTA-LA PRIJAZNA— HINAVKA. KRALJICA PA JE ŽE VEDELA VSE. MUCKU, KI JE PRAL PERILO, SE NI qOD ILO NIČ BOLJE*. Križanka d 234?678?i)41 Vodoravno: 1. Znanstvena delavnica. 2. Žene, ki nimajo več mož (narobe); skrb. 3. Pri plugu jo rabi kmet; nesrečni brat iz sv. pisma. 4. Gotovo se ti je že kdaj povesil; po telefonu tako kličemo. 6. Kemični znak za k.„.. p. meni veliko reko: kemični znak za rutenij; najvažnejši Sundski otok (le soglasniki). 6. še ni drevo; števnik. 7. Ptič, ki mu pravimo tudi smrdi-Z kavra; njemu so pesmi zelo ljube.* 8. Žensko ime (2. sklon mn.); ita-.i- j janska reka; oblika pomožnega gla-♦ gola (obratno); kazalni zaimek. 9. } Znani skladatelj operet (r. 1870); • nasprotno od gost. 10. Angleški ba * ron; moško ime (tuja oblika). 11.♦ Kar se tiče bistvoslovja, t. j. filo- * zofije bitnega ali metafizike (pri-* devnik iz tujke). Navpično: 1. Italijanski skladatelj* (1858—1919, Glumači). 2. Započetnik,} pisatelj (tujka), skrb; 3. Ne ravno* ljubezniv šport; nevarno piči (brez J samoglasnika); najhitrejši pes. 4.* Svečana pesem; brezdno. 5. Rov brez? sredine; vojvodinsko mesto. 6. Ke* mični znak za aluminij (obe polji). 7. Latinski znak za zahrbtno bolezen; ♦ ruši mir in slogo. 8. Moli! pa tudi? usta (oboje latinsko); to, za kar se* nekaj.zmanjša. 9. Na suhem se slabo} počuti; žensko ime (2. sklon mn.);* oblika glagola dati. 10. Jarmič; sredo } zemski otok (2. sklon in obratno).* 11. Vrh v Julijskih Alpah ima. -* Magičen lik slon ga } ♦ | 1. če se tekočina spreminja v paro* 2. ptič 3. zelo je preganjana 4. pojem iz računstva 6. krajša oblika imena Aleksander TER JU ZAVILA V POSTELJNINO. NATO SE JE ANA NAPOTILA H KRALJICI, HODNJIC D PRAV TAKO SE "NI RODILO DOBRO TUDI MUCKU, KiqA JE SUSlL. R I (dalje p OdkaSljal se Je, nato Je pa prebral vsebino brzojavke: »R fc i d a najela neznana stranka za diskretno poizvedovanje v R i c h e 1 i e j u stop Stranka želela ostati neimenovana stop Več ne vem o.« »Diskretno poizvedovanje!« je zastokala Zofija. Nadzornik 'e nadaljeval: »Reid je bil strokovnjak neopaznega nadziranja oseb, zbiranja dokazov za ločitve zakonov in podobno. Pravijo, da je kdaj pa kdaj, če se mu je ponudila priložnost —tudi izsiljeval.« »Izsiljevalec torej!« je vzkliknila Ella Trotterjeva. »Izsiljevalec!« sem komaj slišno dihnila. Izmed ostalih ni nihče zinil besedice. Z bledimi obrazi so strmeli v nadzornika ali pa v tla. »Vi gospod nadzornik, torej mislite, da je bil James Reid na skrivaj orišel na sled nekemu zločinu In da so ga umorili, da re bi česa izdrl?« je sklepal Stephen Lansing. Nadzornik Bunyin je skomignil s rameni. »Zaseben detektiv stane mnogo denarja Reid ni imel navade, delati zastonj. Ce je bilo njegovemu neznanemu naročniku toliko do tega. da bi Izvedel nekaj določnega, je bilo očitno neki drugi osebi še dosti več do tega da to odkritje prepreči« »O Bog!« je vzkliknila Kathleen Adairova. »Gotovo ne bi bil nihče moril, da bi... da bi...« »Nekdo je umoril Jamesa Reida,« je rekel nadzornik zelo resno. »Ne pozabite, da je Reid deloval skrivaj.« »Kdo ga je naročil?« je razburjeno vprašala Zof Ha Scottova. »Eden Izmed vas to ve,« je mimo odgovoril nadzornik. »Zblazneli ste!« je zagodrnjal Dan Mosby. »Nihče Izmed začasnih gostov te^a hotela nima opravka s to afero,« je iz'av!l nadzornik Bunyan. »Odkod pa veste to tako zanesljivo?« sem ga vprašala. »Brzojavil sem Reidovemu uradu še enkrat. Odgovor se glasi: Neznan naročnik poveril Rei-du nalogo žc pred mese-cemdnistopOpravkaimel ravno z drugo stvarjo, • prejel naročilo samo zaradi visokega honorarja.« »In midve sva prišli sem, da bi uživali mir,« je zastokala Mrs. Adairova. Nadzornik je pripomnil z rahlim imehljajem: »Zdaj boste pač razumeli, gospoda moja, da sem dobro mislil, ko •em vam svetoval, da povejte vse, kar veste. Umor je nalezljiva bolezen kakor ošpice in kadar se začne preiskava se pogosto izkaže, da ima marsikdo kaj na vesti.« Stephen Lansing se je nasmehnil. »Po usodi nesrečnega Mr. Reida •odsč, ni prav zdravo stikati v Ri-cheiieju za SJtrivnoaum drugih ljudi.« Nadzornikove sinje oči so zamišljeno preletele Stephena Lan-singa. « »Ali naj to sprejmem kot svarilo, Mr... Mr. Lansing?« Lansingov glas je zvenel nekoliko porogljivo. »Morda ne bi nikomur izmed nas Škodilo, če bi si to zapomnil,« je odgovoril tjavdan. »Morilci in izsiljevalci!« sem vzdihnila iz dna srca. »V čedno družbo smo zašli.« »Vse tako kaže.« Je resno prikimal nadzornik Bunyan. Adekddavztraja do konca SKRIVNOST HOTELA RICHELIEUJA 86 7. POGLAVJE Tisti večer ni policija nikogar aretirala. Howard je k temu pripomnil: »Očitno mislijo, da bomo sami našli pot na vešala, če nam bodo dali dovolj vrvi.« Preden je nadzornik odšel, je zapečatil mojo sobo. Za nedoločen čas, je rekel. Zame je bilo to olajšanje. Čutila sem, da teh prostorov ne bi mogla več prestopiti, ne da bi videla grozotno postavo, kako se guga na lestencu. »Lahko ti dam iste sobe v tretjem nadstropju,« je rekla Zofija, »a kolikor te poznam, jih moram dati poprej urediti. Zato te prosim, da se med tem časom zadovoljiš z zasilnim stanovanjem.« Redar Sweeney, ki so mu pove rili nadzorstvo, mi je odprl moje dosedanje sobe, da sem mogla vzeti iz njih najpotrebnejše za ne kaj dni. Potem je Clarence nesel moje reči v sobico v gornjem nadstropju, v kateri naj bi stanovala naslednje dni. Peto nadstropje, ki leži tik pod streho, je namenjeno izletnikom in v hiši stanujočim uslužbencem. Sicer sem privolila, da bom stanovala v takšni podstrešni sobi, vendar sem se nekoliko prestrašila, ko so mi dodelili sobo št. 511., sobo, v kateri je do nedavnega stanoval Mr. James Reid, ki ni bil iz New-Orleansa. »Za vse na svetu ne bi tu spal,« je izjavil Clarence, zmajal z glavo in zbežal k vratom. Do tistega trenutka sem sama oklevala, ali naj vzamem to sobo; a neizobraženemu, praznovernemu črncu mora človek vendar dokazati, da stoji na višji duševni stopnji. »Neumnosti,« sem rekla strogo. »Mož je mrtev in ne more nikomur več škodovati.« »Upajmo, madam, upajmo,« je dvomeče menil Clarence in hitro izginil. Policija Je staromodni črni kov-čeg, ki ga je bil umorjenec prinesel kot edino prtljago s seboj, že pospravila. Vse, kar je bilo raztreseno po sobi je spravila vanj. Potlej Je Zofija poslala gor sobarico, da Je uredila ostalo. Soba se Je zdela zdaj tako pusta in prazna in je bila na pogled tako neosebna kakor večina hotelskih sob, namenjenih prehodnim gostom. Niti papirnatih odpadkov ni bilo več v košu, odpadkov, ki bi me utegnili spominjati, kdo je preteklo noč tukaj spal. Vsekako sem pa nad vse skrbno preiskala omaro in majhno kopalnico, in kljub protinu v kolenu pokleknila na tla in pogledala pod posteljo, a moj trud , je bil zaman. Očitno je bila policija sobo korenito preiskala in odstranila tudi najmanjše sledove prejšnjega stanovalca. »Ne bodi nora, Adelalda,« sem se oštela. »Prav nobenega vzroka ni za strah.« In vendar ml Je bil® prav neprijetno pri srcu, ko sem zdaj razkladala svoje stvari in se slačila, da bi legla v posteljo. Skoraj pod-zavedno sem opravila še nekaj čisto nepotrebnih reči — tako sem si na primer oprala kombinešo — da bi čim dalje zavlačevala trenu- tek, ko bo treba utrniti luč. V majceni kopalnici ni bilo prostora, da bi obesila ta kos perila, a svojo staro rešiteljico iz stiske — požarne stopnice — sem imela tudi tu pri roki, čeprav so bile zdaj na nasprotni strani okna kakor poprej. Ko sem se nagnila ven, da bi obesila kombinežo na železni držaj, sem v svoje olajšanje ugotovila, da imamo ravno ščip. »Vsaj ne bo tema kakor v rogu,« sem se pomirila in nazadnje utrnila lučko na nočni omarici. Ko sem se stegnila v postelji, sem se šele zavedela, kako sem utrujena. Kljub temu nisem mogla zatisniti očesa. Prav nič mi ni ugajalo, budno ležati v bledi mesečini, a spanca ni in ni hotelo biti. »Mislim, da začenjaš postajati otročja, Adelaida,« sem zagodrnjala. Slišala sem bližnjo rotovško uro biti polnoči, nato eno in dve. Moralo je biti že skoraj tri ura, ko sem nazadnje zaspala. Zadnje, česar se še razločno spominjam, je, da je luna počasi zašla in da se je polagoma temnilo. In potem — očitno dosti pozneje — sem iznenada sedela vzravnana v postelji in strmela v odprto okno, ki se je kakor bled štirikotnik odražal iz črne teme. Vladala je smrtna tišina, kakor da bi ves svet z menoj vred pridrževal dih. In vendar sem čutila, da je nekdo čisto blizu mene. »Kdo je?« Ne morem popisati presenečenja, s katerim sem komaj slišno izdavila te besede in prav tako ne paničnega strahu, ki me je obšel ob zvoku lastnega glasu. Kdor koli je že bil tu, ni mogel več dvomiti, da sem budna. »Kaj hočete?« sem vzkliknila trepetaje. »Pojdite! Pojdite!« Kako sem vedela, da je morilec, ne znam povedati. Vsekako sem bila pa trdno prepričana, da sem šla tisti trenutek čisto, čisto blizu smrti. »Prosim, pojdite!« sem iznova zastokala. Zaslišala sem čisto blizu sebe neki šum, nato komaj slišno drsanje in rahlo škripanje, ko so se vrata na hodnik previdno odprla. Neka senca je smuknila med menoj in šibkim pramenom luči s hodnika, vrata so se brez glasu zaprla in takrat sem bila že tudi iz postelje, udarila sem s telefonsko slušalko ob steno in hkrati zavre-ščala v aparat. Očitno sem bila tako razburjena in zmedena, da je Pinky Dodge potreboval nekaj minut, da je sploh razumel, kaj bi rada. »Kaj se je zgodilo, Miss Adam-sova,« je večkrat zapovrstjo zaklical v aparat. »Za božjo voljo, kaj se je zgodilo?« »Morilec! Vlomilec! Na pomoč! Na pomoč!« sem zatulila. Se zmerom sem razlagala Pinkyju, kaj se je zgodilo, ko je ianenada Mr. Stephen Lansing, ogrnjen v krasno črno spalno haljo, lahkotno skočil s požarne stopnice skozi odprto okno v mojo sobo. Kljub razburjenju mi je šinilo v glavo, da je za čudo podoben gibčnemu črnemu mačku. »Ali ste spet miš videli, Miss Adamsova?« je vprašal s svojim porogljivim smehljajem. Njegova neskrbna predrznost Je imela to prednost, da me je vselej neutegoma spametovala. Tako sem se tudi zdaj takoj zavedela, da nikakor nisem v stanju, primernem za sprejem. Dostojanstveno sem smuknila v svojo jutrnjo har ljo iz škrlatnega baršuna. »Nekdo je bil v moji sobi,« sem odgovorila. »2e spet?« je osupel zamrmral. »Izginil je skozi vrata, ko sem se prebudila in ga poklicala.« Komaj sem Mr. Lansingu na kratko pojasnila, kaj se je bilo zgodilo," je storil nekai nenavadnega. Pokleknil je na tla in si dal opravka pri majhni špranji v preprogi. Tako se je zgodilo, da je — ko so takoj nato vstopili redar Sweeney, Pinky Dodge in Clarence — Mr. Stephen Lansing v slikovitem položaju klečal pred menoj. »Vrag naj me vzame,« je jezen vzkliknil policist. »Prizor iz Romea in Julije — zadnjič sem ga videl v kinu. Jaz sem pa mislil, da so nekoga umorili.« »Policiji se vsekako nimam zahvaliti, da me niso umorili,« sem rekla nladno, medtem ko je Mr. Lansing vstal in se po svoji navadi porogljivo nasmehnil. Ošinila sem Sweeneya s pravcatim orlovskim pogledom. »Ali ste za to tukaj, da stražite, ali ne?« sem ga vprašala. Obupano me je pogledal. »Sam sem, ljuba dama, in ne morem biti povsod hkrati.« »In za to moramo davkoplačevalci svoj denar odštevati,« sem rekla ogorčena. »Telefoniral sem že nadzorniku,« Je zagodel Sweeney. »Ne bom jih malo slišal, ko bo izvedel, da sem ga ponovno spravil za prazen nič izpod pernice.« Zelo neprijazno me je ošinil z očmi. »Kakor da sem jaz kriv, če ima neka starejša dama hude sanje in misli, da so jo umorili ali kaj podobnega.« »Nisem sanjala; prosim, vzemite to na znanje,« sem rekla zviška. Isto sem rekla nadzorniku, ko je samo nejeverno zmajal z glavo. »Saj ni na koncu koncev nič čudnega, da vidite po tako strahotnem razburjenju nocojšnjega večera same prikazni, Miss Adamsova,« je rekel. Bila sem ogorčena. »Nekdo je bil v moji sobi, na to lahko daste roko v ogenj. In sicer čisto blizu moje postelje.« »In Tendar se ni ničesar dotaknil. kakor sami pravite.« »Res je,« sem priznala. »Ce je bil res kdo tukaj, kaj je nameraval?« »Ali so vam povedali, gospod nadzornik, da je v tej sobi do včeraj stanoval Mr. James Reid?« je vprašal Stephen Lansing. Nadzornik je nasršil obrvi. »če s tem mislite, da je morilec iskal nekaj, kar je njegova žrtev tu skrila, Je zamudil. Moji ljudje so sobo korenito preiskali.« »Da bi našli obtežilne »piske?« je podsmehljivo vprašal Stephen Lansing. »Da bi našli kar koli obtežil-nega,« je odgovoril nadzornik. »Brez uspeha?« »Ce Je James Reid našel dokaze, ki Jih je iskal v tej hiši, si jih Je lahko samo v svojo glavo zapisal.« »Morda... morda pa... morilec ni vedel, da je policija sobo že preiskala,« se je oglasil Pinky Dodge. Pogledala sem ga nekoliko osupla. Zakaj ne spominjam se, da bi bil drobni zagrenjeni človeček že kdaj izrazil svoje mnenje, a zdi se mi, da v vsakem izmed nas tiči nekaj detektiva. Priznam, da sem v sebi zaslutila prve znake. - »Prav gotovo je stikal za skrivnimi papirji!« sem razburjena vzkliknila. Stephen Lansing se je zahihital. »Uboge stare skrivne listine, ki ne smejo manjkati v nobenem kri. minalnem romanu!« Nadzorniku se to očitno ni zdelo šaljivo. »Lotimo se zadeve z obratne strani,« je rekel zamišljeno. »Ce je kdo v resnici vdrl ponoči v to sodo, Je čisto možno, da je James Reid padel v past, nastavljeno nekomu drugemu.« Nadzornik me je tako pogledal, da me je kar živčno prešinilo. »Izredno je le to, da je drugo poskušeno nasilje spet v zvezi z Miss Adamsovo.« Ledeno me je izpreletelo po hrbtu. »Saj menda ne mislite, gospod nadzornik, da bi... da so Jamesa Reida zato umorili, ker je... ker bi bili morali mene umoriti?« sem onemoglo vprašala. »Ali... ali pa hočete morda celo namigniti, da sem ga jaz umorila?« »Vsekako doslej še ne vem,« je mimo odgovoril nadzornik, »kako je morilec prišel v vaše stanovanje. Kolikor vem, ste redarju izjavili, da ste dvojna vrata, držeča s hodnika v vaše stanovanje, snoči, ko ste odkrili umor, našli zaprta in ste jih morali sele odkleniti.« »Seveda^prav tako, kakor sem zaklenila tudi ta vrata tukaj,« sem vzkliknila in pokazala vrata, držeča na hodnik. »Mr. James Reid je bil zaseLm detektiv, goepod nadzornik,« je e-gel v besedo Stephen Lansing. . Ji ne bi bilo mogoče, da je imel ve-trih, ki odpira vsa vrata?« Nadzornik Bunyan je prikril zehanje. »Moji ljudje so truplo preiskali, da bi našli takšen vetrih, Mr. Lansing.« »Spet brez uspeha?« Nadzornik je prvič izdal razdraženost. »Da prav noben dokaz v tej aferi ne vodi do kakršnega koli uspeha, me kot kriminalista dobesedno boli.« »Vetrih? Nesmisel!« sem zaničljivo vzkliknila. »Kaj takšnega sploh potrebno ni, če hočeš priti v mojo sobo spodaj ali v tole tukaj. Vsaka vsaj nekoliko gibčna oseba lahko mimogrede pripleza po požarnih stopnicah noter, prav tako, kakor je storil Mr. Lansing, ko sem poprej klicala na pomoč.« Stephen Lansing je tiho zaječal. »Zdaj ste ga pošteno polomili,« ml je zašepetal na uho. »Čudil sem se že,« je rekel nadzornik," »kako ste mogli biti tako hitro na prizorišču, Mr. Lansing. Se prej, kakor je utegnil priti Sweeney ali kdo drug « »Cisto preprosto,« je odgovoril Stephen. »Brž ko sem zaslišal sireno Miss Adamsove, sem kakor opica spletal po stopnicah navzgor, da bi ji pohitel na pomoč.« »Kakšno srečno naključje,« je pripomnil nadzornik zvedavo gledajoč Stephena, »da ate imeli te čevlje na sebi.« Stephen j® nekoliko zardel. Naše zdravje Bolečine v križa Različni vzroki imajo za poslodico isti simptom En*, najpogoetejiih tegob, posebno pri ženskah, so bolečine v križu Zelo mnogo ljudi je, ki tožijo o teh bolečinah. Nekateri imajo stalne bolečin«, drugi le tedaj, če se prehladijo, v jeseni. ko zavlada po deželi pu to, vlažno Vreme. Te bolečine nimajo vselej Istega vzroka. Tudi niso zmerom enake in »a Vtem meetu. Nekateri nam pokažejo boleče mesto v križnici, drugi »ulo više v hrbteničnih vretencih ali poleg njih, tretji zopet globoko v sami medenici. 2e to samo dejetvo nam vsili misel, da bolečinam, ki ji po na-t .di površno pravimo »bolečine v kri- ] »u« ni le eden v*ok. marveč jih je Več. ki imaio pa za posledico lete, ali podobne bolečine, ženske navadno mi- i •lljo, da *o tem bolečinam vzrok edino bolezenske izpremembe na njihovemj hotrarvem spolovilu Da temu ni tako, komo skušali v nekaj vrsticah to »•- 1 te>otmo zadevo ponsnlti In našteti klavne vzroke, ki prihajajo pri tej bolečini v poštev. Najprej bomo povedali, katere bole-' ■en ske iepremembe na žen«lcem not ra-. •Vm spolovilu povzročajo aoprne. vča-tol® Manoene bolečin® v križu. I Opoaorlll bomo na napačno lago maternice. Pravilno leži maternica tako, da je nagnjena naprej. Ce je nagn.ena nazaj, imamo včasih takšne bolečine. To pa ne vedno, ampak le tedaj, kadar je njena napačna lega tako iara-sita in nagnjenost tako močna, da so zaradi nje stisnjene krvne žile, zaradi čeear kri v maternici zastaja. Maternica je v takšnih primerih pUvkasta ln zatekla. Posledica vsega tega so, da ženske križ boli. Ti primeri pa niso tako pogosti. Mnogo žena z naoaj nagnjeno maternico se počuti dobro ln jim nič ne manjka. Vendar moramo pa pri ženskah z bolečinami v križu, pri katerih smo laključili vse .druge varoke, zmerom pomisliti na to vzročno moenoet in jim priporočati operacijo, ki bolečine prav gotovo užene. Kakor povzroča bolečine mehanično napačna nagnjenost maternice tako jih na isti način povzroča tudi materrica, ki se je Iz kakršnega koli vzroka spustila niže ali celo izpadla. Taksue renske imajo poleg občutka, da Jih nekaj tišči navzdol, ali da jim bo nekai izpadlo, tudi bolečine v križu. Tudi mišična bula na maternici (miom) s pritiskanjem na žilice ln žile okolice po- vzroča bolečine, o katerih govorimo. Važen znak pri zadnjih dveh primerih je pa okoliščina, da ženskam te bolečine pojen-ajo ali popolnoma prenehajo, če letijo, ln da jih posebno občutijo pri hoji ali doigem stan u. Tudi v teh primerih reši trpečo ženo edino — uspešna operacija. Bolečine v križu pri ženskah imajo s strani njihovega notranjega genitara tudi vzrok v zastaranih kroničnih vnetjih veei ob maternici in Jajčnikoma. Pri preiskavi se v takih primerih določi občutljivost in aadebeljenost maternične okolice, žsnska nam v takšnih primerih toži o bolečinah v križu. Tako pov*oč*oo bolečino moremo oadraviti seveda z zdravljenjem zastaranega vnetja. Topiota, topli obkladki, ditermija, ilitlolovi vložki, injekcije in mirovanje so v takih primerih najboljše zdravilo in zagotovilo, da se bomo morečih bolečin iznebili. Tudi vnetne izpremsmbe na maternici sami so večkrat vzrok bolečinam v križu. Vendar so ie bolezni redkejše od onih, ki smo jih že omenili. Neznosne in najhujše bolečine pa povzroča rak na maternici, ko je že prešel iz maternice v njeno okolico in s svojo bujno in neusmiljeno rastjo vse bolj pritiska na občutljive živce ob hrbtenici in v medenici. Sele ko njegova raeseinoet zavzame že velik del prostora v mali medenici, se pojo v: j o opioane neznosne bolečine v križu. Tiari v tem tiči vso zavratnoet raka. da ga površne žene ob njegovem začetku, ko bi geriobsevanje 1n operacija še kaj lahko premagali, ko se nam še pokaže le v obliki malenkost- | nih nerednih krvavitev, prezro. K i zdravniku ali v bolnišnico prihajajo šele tedaj, ko sta jih k temu priežliU splošna oslabelost in propadanje celega organizma po eni s ur-ni, po drugi strani pa mučne in hude bolečine v križu. V tem štadiju j« rak maternice že tako razširjen da mu zdravniška veda n« more biti docela kos k» n* more obetati trajnega izbol.šanja. Doslej je bdo govora o bolečinah v križu, povzročenih po obolenjih na ženskem notranjem spolovilu. Je pa še vse polno drugih bolezni, ki jim j« skupni simptom — bolečina v križu. Ce j® vzročnoet bolečin v križu nejasna, moramo pom teliti tudi na bolezni sečnega aparata ln na bole«! prebavil. Točna preužcava urina in preiskava blata ter drugi simptomi te bolezni, nas v teh primerih zanesljivo pripel.ejo na pravo sled. Izkazalo se je, da ledvični kamni, vnetje ledvičnih ponvic, dalje hemoroidi, vnetje danke, različni črevesnt tumorji tudi lahko povzročajo omenjene bolečine. Znano je, da iaaivajo celo raelične oblike kroničnega zaprtja od časa do žaaa težave v križu. Revmatična obolenja krilne muaku-lature (lumbago) so skoro najbolj pogosta Toplota in salicilna kura, masaža, ' Jih kmalu uženejo. Ce pa to zdravljenje v doglednem ča^u nima uspeha, moramo pač opazovati bolnika še dalje in pomiriiti še na druge vzroke in poizkusiti adravl.enje v drugi smeri. Največji del bolečin r križu p« pripada nedvomno posebno pri starejših moških boleznim samega križa, to se pravi križnice, ledvenega dela hrbtenice in ekoliščnega mišičja. V taksnih na, da nam prikaže točno sliko bolečega mesta in njegove okolioe. Tu-berkuloani kostni kar:*«, zasevki raka v hrbteničnih vretencih, stara vnetja sklepov, ki jih je v hrbtenici v*® polno, so najbolj pogostne bolezni, ki povzročajo hud® bolečine v križu. Tu(M pri nezgodah, ki imajo za posledico, da se posomeena vretenaa v hrbtenici nekoliko premaknejo, so včasih vzrok tem bolečinam. Tudi v takšnih primerili nam najlepže o*vetk vs® ne.arn® rentgenski aparat. Potrebno je opoao-ritl tudi na bolečin® v križu, ki nastajajo zarodi nepravilne obtežitve telesa. To se zgodi pri sklepnih in drugih boleznih nog. Na primer pri ploskih nogah »11 kroničnih jvžatnO' v okolenskem ali kolčnem sklepu opašimo skoraj vedno nepravilno skrivi.cn® držo celega telesa in zaradi nj« staln® nadležne bolečine v križu. Samo po s®-bl je tudi umevno, da velik viseč trebuh, veliki trebušni tumorji, noesča maternica tuck lahko povzročajo orna. njen® bolečine. Take tegobe »nanji«-mo z nožnjo najrazličnejših pasov, ki prevzamejo tetino trebuha nase. Ze iz teh nekai vrstic je raavldno, da so bolečine v križu lahko simptom toliko različnih bolezni in kako zelo vatno in potrebno je v veakem primeru natančno proučiti bolezen in dognati njen pravi vzrok. Kakor hitro odkrijemo in določimo pravi vsrok bolezni, postane boleeen vse manj skrivnostna in kočliiva, šcer lahko V takem primeru začnemo takoj s pravdnim zdravHeiriem — takšnim, za katerega vemo. da bo imel zanesljivo uapeh tei bo režll boJnkza v dogledne« času dolsotra teUh tet včazlh tear ne-amaži baiočia. »Ponočen ptiček sem, veste, gospod nadzornik. Gotovo ste tudi opazili, da sem bil samo plašč odložil.« »Res Je,« je rekel nadzornik, »opazil sem.« »Nobena težava mi ni bila, smukniti v jutrnjo haljo.« »Gotovo, gotovo,« je prikimal nadzornik. »Za policijo je obžalovanja vredno samo to, da ste, ko ste tako hitro šinili navzgor, bržčas zabrisali vse sledove tistega, ki je pred vami plezal po stopnicah gor.« »Res?« je zamrmral Stephen z neopaznim smehljajem. Nadzornik je stopil k oknu in — kakor se mi je zdelo — precej brezupno strmel na zarjavele že-leane držaje požarnih stopnic. »Pravi vhod je s hodnika,« je ugotovil, »a čisto prav imate, MLss Adamsova; vsaka vsaj malo gibčna oseba se lahko zavihti skozi vaše okno.« Ne ravno prijetno presenečena sem ugotovila, da moja kombineža ni več dobro visela na držaju. Zdrsnila je bila dol in nekdo jo je očitno poteptal, če ne celo več oseb. »Kaj je pa tistole? Plahta?« Je vprašal nadzornik Bunyan, zroč čez moje rame. »To je del moji garderobe,« sem odvrnila s hladnim dostojanstvom. Stephen se je na ves glas za^ smejal. »Miss Adamsova rada in pogosto uporablja držaje požarnih stopnic namesto vrvi za perilo, gospod nadzornik.« »Doslej,« sem trpko pripomnila, »še nismo potrebovali prometnega redarja na požarnih stopnicah.« Dalj časa sem se brez uspeha trudila, da bi ujela kombinežo. Nazadnje se je posrečilo Stephenu, ki se je nagnil daleč ven in se skoraj na glavo postavil, da je ujel ubežnico. »Takšna je, kakor da bi jo bila cela čreda krav pocepetala,« sem 'igotovila. Nadzorniku so se zasvetile oči. »Ali so sledovi stopinj na njej?« »Ne,« je rekel Stephen. Nadzornik je jezno odmahnil. »Spet je en dokaz splaval po vodi!« je zagodrnjal. Stephen Lansing se je zasmejal. Nadzornik je najprej njega, potem pa še mene ošinil s pogledom, ki mi ni prav nič ugajal. »Kakor morda veste,« je rekel s tistim sladkobnim glasom, ki ni — kakor smo imeli že spoznati — nič dobrega obetal, »je za namerno odstranitev dokazov določena kazen šestih mesecev do — hm — treh let zapora.« »Mislim, Adelaida,« je rekel Stephen predrzno kakor zmerom, »da morate svoje spodnje krilo slovesno Izročiti nadzorniku. Ta kos perila ae mu očitno zdi silno važen.« »Adelaida!« sem zapihala. »Kako se predrzneta, mladi mož, imenovati me Adelaido!« Stephen Lansing se je zarežal. »Zločinskim pajdašem vendar ni treba, da bi bili tako formalni med seboj! Ali ne mislite tako, Adelaida?« »Saj menda ne morem domnevati,« je tiho nadaljeval nadzornik, »da ste to... spodnje krilo izgubili, plezaj e po požarnih stopnicah gor in dol, Miss Adamsova?« Srdito sem ga ošinila z očmi. »Bržčas niste poročeni, gospod nadzornik. To ni spodnje krilo, temveč kombineža z naramnicami na ramenih. Takšnega oblačila ni mogoče izgubiti, ne da se slečeš, in zagotavljam vam, da se nisem ne nocojšnjo noč niti kdaj prej ne popolnoma ne delno slekla na požarnih stopnicah.« Stephen Lansing se je namuznil. »Sam ne vem, Adelaida... meni bi se to ne zdelo nič neverjetnega — če bi okoliščine to zahtevale, seveda.« « Nadzornik Je vzdihnil. »Vsekako bi rad to... hm... kombinežo spravil k ostalim maloštevilnim dokazom.« »Kakor želite,« sem rekla hladno. Nadzornik se je obrnil, da pojde. »Vsekako bi vam po teh dogodkih priporočil, Miss Adamsova, da okno poleg požarnih stopnic zapirate. Če nimate ničesar proti temu, (a bo Sweene takoj zaprl.« Podamehljivo sem pripomnila: *A11 Se zmerom vztrajate na tem, goapod nadaornik, da je bil umor meni namenjen? Ali se pa bolj nagibate k naaoru. da sem Jaz morilka?« »Težko se je odločiti,« je zategnil. Obraz mi je zažarel. »2ivi duši na svetu ne želim ničesar hudega, gospod nadzornik, in tudi nikogar ni, ki bi me tolikanj ljubil ali sovražil, da bi ml stregel po življenju, že dolgo je tega, odkar sem bila komu tako pomembna.« »Res?« »Da, res!« Nadzornik Je zamišljeno tehtal mojo v zavojček zavito kombinežo in me vprašal: »Ali vam je znano, Miss Adamsova, da sta Adairovi, Kathleen in njena mati, želeli, ko sta se naselili v tem hotelu, stanovati v istem nadstropju kakor vi?« Brez razumevanja sem zastrmela vanj. »Adairovi!« Stephen Lansing je stal poleg mene kakor okamenel. »Saj ju še komaj poznam,« sem zmajala z glavo. »Vsekako ju nisem nikoli videla ali o njima slišala, preden nista pred mesecem dni prišli v hotel.« »In vendar sta izrečno zahtevali stanovanje kolikor mogoče blizu MLss Adelaide Adamsove. Ali to drži, Mr. Dodge?« Pinky je zardel. »Da, sir.« »Ne razumem,« sem rekla. »Jaz prav tako ne,« je zamrmral nadzornik in stopil k vratom. »Ali greste, Mr. Lansing?« »Takoj!« je rekel Stephen Lansing na glas, nato mi je pa, hlastno zašepetal na uho: »Za božjo voljo, ne izdajte ju, Miss Adamsova.« »A vendar...« »Ne vem, kako sta Kathleen in njena mati zašli v to zadevo, a za dekle dam roko v ogenj.« »Kathleen...« »Pst!« me je tiho posvaril. Nadzornik se je pri vratih obrnil. »Na vaši kombineži je viselo tole tukaj, Miss Adamsova. Zaponka ali kaj. Nekdo je, kakor vse kaže, zunaj na požarni stopnici nanjo stopil. Sodim, da je vaša.« Opazoval me je kakor mačka miš. »Ali ne?« Pokazal je veliko, staromodno zlato zaponko, kakršno smo nosili v moji mladosti. Ne vem, kako dolgo sem stala tam in strmela v zaponko v nadzornikovi roki. Misli so mi zletele nazaj v tisto davno soparno junijsko noč, ko sem stala v nekem cvetočem vrtu in mi je srce krvaveč nihalo med dolžnostjo in strastjo... Kakor od daleč mi je udaril na uho glas Stephena Lansinga, hripav, skoraj obupan: »Seveda je zaponka vaša. Kajne, Adelaida?« Najina pogleda sta se srečala. »Da,« sem rekla počasi, »zaponka je moja.« Nadzornik je nejeverno vprašal: »Ali lahko to dokažete, Miss Adamsova?« Stephen Lansing se je zaman trudil, da bi prikril razburjenost, moj glas je pa zvenel mirno, čisto mirno. »Da, gospod nadzornik, lahko dokažem,« sem rekla. »Samo hrbtno stran si oglejte. Tam boste našli vrezljane besede: Laurie svoji Adelaidi.« Stephen je nerazumljivo zastrmel vame, a nadzornik je prikimal: »Res je.« Vrnil mi je zaponko. »Bog vas blagoslovi!« Je zašepetal Stephen in odšel za nadzornikom, na lepem spet objesten in razigran kakor zmerom. Ko sem ostala sama, sem dolgo gledala staromodno zaponko, ki jo je bil nadzornik našel pripeto na moji kombineži. 25 let in 10 mesecev je preteklo, odkar sem zaponko poslednjič videla. Skoraj polovico mojega življenja. Dolgo, dolgo časa, sem si mislila, in solze so mi zalile oči. Zdaj sem vedela, zakaj se mi je mala Adairova že od vsega začetka priljubila, zakaj me je, kadar sem jo pogledala, pogosto stresla nenadna, sladka bolečina. »Laurie, Laurie!« sem zašepetala in iznenada sem zagledala v duhu sliko, kako je Kathleen takrat v dvigalu strmela v Relda, kakor da bi ga hotela s pogledom ubiti. 8. poglavje Drugo jutro je bilo razpoloženje v Richelieuju hudo mračno. V Zofijin obup je bila kriminalna policija poslala v hotel celo posadko. Prav povsod si se spotaknil ob policista. »Uničili me bodo,« je stokala Zofija in vila roke. »Dvanajst gostov ml je že odpovedalo za prvega.« Skomignila sem samo z rameni. »Saj tudi to ni posebno prijetno, če te ponoči umore v tvoji postelji.« »Vse to je smešno!« se Je razko-šatila Zofija. »Ali moremo kaj za to, da si zaseben detektiv izbere prav moj hotel, da ga tu umore? Nedvomno je imel mož celo kopico sovražnikov. Niti za sekundo ne bom verjela, da je kdo izmed naših stalnih gostov zapleten v to afero.« »Nadzornik pa mislL..« sem začela. »Vse je nesmisel,« je zapuhala Zofija. »Edino, na kar se nadzornik opira, je brzojavka i* St. Louisa, in tam mu lahko natvezejo, kar hočejo. Kako naj pa vemo, ali mu ni celo eden izmed njegovih ljudi sledil sem in ga spravil na drugi svet? Osebno sem prepričana, da ••••••<------ ••••••••#••• k;::::::::: 1 KRATEK OBISK NAPISAL E. KAESTNER •••••••••M« V ponedeljek je KUnzelmann igral v gledališču, potem smo ga pa vsega razburjenega spremili na postajo, potem ko si je n as pol umil šminko z obraza. Danes, v sredo zvečer, bi se moral vrniti. Moral bi namreč igrati v »Kovarstvu in ljubezni«. Sedeli smo pri stalnem omizju in čakali nanj. Bil je šele šest mesecev v našem mestu. Simpatije pa — kakor je že znano — hitro vzklijajo, ali pa sploh ne. Poleg tega smo si že davno v glavo vtepli, da bomo vse poštene fante sprejeli k našemu stalnemu omizju. Zdaj smo bili s Kunzelmannom štirje. »Upajmo, da se mu ni nič neprijetnega pripetilo,« je dejal Borner. KUnzelmann je namreč odpotoval v sosednje mesto, da bi obiskal svojo prijateljico Loto, a katero je bil na istem odru igral vse leto. Potem je Lota odšla v neko drugo mesto, Ktin-zelmann je pa prišel na naš oder. Zdaj je prvi prost dan uporabil zato, da jo je obiskal. »Zakaj naj bi se mu pa kaj pripetilo,« je vprašal Paulig, najnaivnejši izmed nas. Bfirner nas je spomnil na to, da je imela Lota včeraj premiero. »Morda je bila hripava?«, se je pošalil. »To za vlogo sobarice ni važno,« sem dejal. Potem smo si napili, pogledali na uro in čakali. Naposled je prišel Kiinzelmann. Bil je bled in poznalo se mu je, da ni spal. Ker je pogosto pametnejše, ziniti kaj neumnega kakor molčati, sem ga vprašal: »No, kako je bilo?« »Zelo redko sem se smejal,« je dejal Kiinzelmann. To je bila njegova krilatica. Vedeli smo, da to ne pomeni nič dobrega. Natakar mu je prinesel polič. Borner se je odkašljal: »Ali premiera ni uspela?« »Kakšna premiera?« je vprašal Kiin-zelmann. Držal je kozarec proti luči in brez misli strmel vanj. »Takšno vprašanje! Premiera, h kateri si se peljal, vendar.« »A tako. Ne, imela je velikanski uspeh,« je odvrnil. To torej ni bilo vzroka za njegovo slabo voljo. Le kaj se mu je pripetilo? Paulig je omenil, da ni dobro mladih, ljubkih deklet mesec dni puščati samih. »Nikar ne bodi žalosten zato,« ga je skušal potolažiti. »To je pač tek življenja.« »O kakšnem teku življenja pa govorite?« je spet odsotno vprašal Kiin-zelmann. »Osamljene ženske imajo navadno slab spomin. Z menoj se je nekoč zaročilo neko dekle, ki je pozabila, da je poročena,« je dejal Paulig in se melanholično nasmehnil. »Klepetulja,« ga je zavrnil Kilnzel-mann in globoko vzdihniL »Čisto drugače je bilo.« »Pripoveduj!« smo vsi hkrati silili vanj. »Ko je včeraj pripeljal vlak na postajo,« je pripovedoval KUnzelmann, »je stala Lotka na peronu. Najprej me je objela, potem mi je predstavila svojega prijatelja, ki jo je spremil. .Dragi’, je ]k>4em dejala, ,takoj moram v gledališče. Včerajšnja glavna skušnja žal ni uspela, zato je ravnatelj za danes popoldne določil drugo. Ne morem pomagati! Umetnost zahteva žrtve. Opoldne sem prosta. Pridi k meni, moja gospodinia dobro kuha. Potem iinava čas do premiere. Za predstavo sem ti rezervirala sedež v loži. Po premieri se pa dobiva v gledališki restavraciji. Vidiš, kako skrbna ženska sem. Kdaj so odpelješ nazaj?*« »Jutri dopoldne ob desetih,« sem odgovoriL »In kaj naj zdaj počnem?« je zgodba z neznanim naročnikom na lepem izmišljena.« In potem se je zrušila cela logična stavba, ki jo je bila zgradila, ko je šepetajo vprašala: »Kajne, Adelaida med nama... kajne, da si tl naročila temu človeku, naj pride v Richelieu?« Najprej sem osuplo zastrmela vanjo. Nato sem trpko odgovorila: »Ne, Zofija. Jaz ne. A pravkar ml je šinilo v glavo, da je bržčas cela vrsta reči, ki bi jih ti gotovo rada vedela o svojem možu. Tako na primer, zakaj se je snočl tik pred osmo u«> potikal po četrtem nadstropju « Zofija me je presenečeno pogledala. »Adelaida, saj vendar ne more* resno misliti, da sem za Cirila., najela zasebnega detektiva, da bi ga nadzoroval!« »Najhujše pri takšnih aferah je, da sčasom vsakdo v drugem sluti zločinca,« sem rekla, Iznenada zelo trudna in Izčrpana. Dalje prihodnjii >Moj prijatelj je prost,« je dejala Lota. »Razkazal ti bo mesto. Na svidenje,« je še dodala in odšla. Loti n spremljevalec je dejal, da pozna v bližini neko gostilno, kjer človek lahko pošteno zajtrkuje. Odšla sva tja. Imel je prav. V gostilni sva se najedla in napila. Potem je moj spremljevalec dejal, da ve še za neko boljšo restavracijo v bližini. Odšla sva tja. Prav je imel. Lokal ni bil niti minuto oddaljen od prvega. »Aha,« je zamrmral Borner. »Da. Odtod ni bilo daleč do tretjega lokala, pozneje sva šla še v četrtega, nato v naslednjega in potem še dalje in dalje.« »Strašno,« je dejal Paulig. »Res je. Moj spremljevalec je sijajno poznal vse gostilne po mestu. Saj veste, tako veliko mesto in povsod beznice.« »H kosilu seveda sploh nisi utegnil?« sem omeniL »Seveda ne. In tudi h kavi ne!« »In k premieri?« »K premieri tudi ne!« »Ali si vsaj po premieri odšel v gledališko restavracijo?« sem ga vprašaL »Saj te je tam vendar Lotka čakala?« »Gledališka restavracija je bila edini lokal, ki mi ga moj spremljevalec ni pokazal, sicer sva bila povsod,« je priznal KUnzelmann. Borner je obupal. »Pa menda vendar nista,« je dejal, »vso noč prepila?« »Pač,« je potrdil Kunzelmann. »Vso noč brez prestanka.« »In potem?« smo ga vprašali. »Potem? Ah, potem sem sluiajno pogledal na uro.« »Kako pozno je pa bilo?« »Dve minuti je manjkalo do desetih.« Paulig je planil pokonci. »Danes zjutraj:« »Uganil si,« se je nasmehnil Kun-zelmann. »In kdaj je vlak odpeljal?« »Tri minute čez deset. Moral sem najeti taksi, sicer bi ga zamudil« Sedeli smo ko okameneli. Naposled je Borner vprašal: »Torej Lotke niti videl nisi več?« »Ne, prijatelji,« je dejal Kiinzelmann. »Kdaj neki?« »Prav gotovo te je povsod iskala,« smo dejali. »Saj bi me v tako velikem mestu ne mogla najti.« »Temu je kriva samo pivska strast,« je dejal Paulig. »Koliko si moral pretrpeti, ko si se peljal nazaj, ubogi siromak.« »Strašno me je bolela glava,« je priznal Kiinzelmann. »Ali si ji vsaj pisal, kako je bilo?« sem ga vprašal. »Ne, ona mi je brzojavila.« V garderobi me je čakala brzojavka. »Tukaj je.« Borner je razgrnil brzojavko in bral: »Na nadaljnji življenjski poti ti želim veliko sreče. Lota.« »Zelo velikodušno,« sem dejal. »O, da. Velikodušna je bila zmerom,« je odvrnil KUnzelmann. Potem je zaklical: »Gospod natakar, pivo in tri praške za glavobol.« 2a Ucalek čas Zlobno »Prav za prav je nepravično,« je pravil plešec frizerju, »da moram n striženje teh nekaj las plačati prav toliko kakor tisti, ki imajo košate lase.« »Dragi gospod,« vljudno, toda odločno odgovori frizer, »saj ne plačate za striženje, temveč za iskanje.« Zmotil se je Pred dolgimi leti, še t prejšnjem stoletju, Je neki princ potoval po svoji deželici. V nekem kraju province Je srečal goslača, ki mu je bil na las podoben. »Ali Je tvoja mati služila v prestolnici?« ga je radovedno vprašal princ. »Ne, visokost, mati ne, pač pa oče.« Dobra tolažba »Oh, če bi vedela za kakšno dobro zdravilo proti kašlju,« toži gospodična Anka. »Vzemite tisto, ki ga uporabljam j»z. Pet in dvajset let že kašljam, pa še zmerom pomaga.« Stoično On: »Zdaj te zapuščam ln sicer za zmerom!« Ona: »Prosim ne pozabi naročiti služkinji, naj pogrne mizo samo zame.« Začetnik v športu V športni areni. Hitrostni tek. Tinček: »Zakaj Pa ti ljudje tako dirjajo?« Tonček: »Kdor pride prvi, dobi vendar srebrn pokal.« Tinček: »In ostali?« Tonček: »Ničesar.« Tinček: »Zakaj pa potem ti teko?« Brez straha Pri fotografu: »Prosim, ali sl bom čisto podobna?« »Ne bojte se. Mi vsako sliko retušl-ramo.« Koliko je siaro 20. stoletje? Vprašanje, ki smo ga zadali v naslovu, se bo marsikomu zdelo otročje lahko, morda bo celo mislil, da tiči v njem kakšen ostanek Silvestrovih dovtipov. Vendar temu ni tako. Tudi odgovor na to vprašanje je namreč težak in vas prav lahko zapelje na krivo pot. Ce poenostavimo vprašanje s tem, da gledamo na stoletje kakor na živo osebo in se vprašamo: »Katero življenjsko leto je končalo 20. stoletja 31. decembra 1942.«, bo več bralcev najbrže brez pomisleka vzkliknilo: »Ena in štirideseto seveda!« Kljub temu bodo takoj podvomili v svojo izjavo, če jih dalje vprašamo: »Kdaj m je torej 20. stoletje rodilo?« Kdor zdaj vsaj za trenutek premisli, mora odgovoriti, da se je naše stoletje rodilo točno ob 0 uri, 1. januarja leta 190i. Eno sekundo prej, torej o polnoči 31. decembra leta 1900. je pa odšlo v večnost 19. stoletje. Takoj ko to ugotovimo, nam pa že nagajivec pri-šepetava, da smo se kljub temu zmotili. Morda je 19. stoletje odšlo v večnost že 31. decembra leta 1899. točno o polnoči, in se je torej 20. stoletje rodilo 1. januarja ob 0 uri leta 1900. Po tem računu bi torej 20. stoletje zdaj dopolnilo že 42. leto. Rekli boste torej, da je to vprašanje nekakšna Špana. To so bržčas mislili tudi ljudje, ki so živeli takrat, ko se je rodilo naše stoletje. Takrat je namreč — po poročilih zgodovinarjev — vladalo med ljudmi veliko vznemirjenje. Tedaj je izšlo mnogo brošur in mnogo uradnih aktov, v katerih so vsi mogoči matematiki ugibali, ali se je 20. stoletje rodilo leta 1899. ali 1900. Baje so se takrat ljudje razdelili v dva tabora Prvi so praznovali Silvestrovo leta 1899. in trdili, da so pokopali 19. stoletje, drugi so pa trdili, da se je 20. stoletje rodilo šele leto dni pozneje. Nič bolje ni bilo sto let prej. »Pozdravljam vas v novem letu in novem stoletju,« je pisal Schiller GiS-theju 1. januarja leta 1800. Torej je Schiller pokopal 18 stoletje že leta 1799. na Silvestrovo. Takrat so tudi že nekateri drugi praznovali rojstvo no. vega stoletja leto dni prej, drugi leto dni pozneje. Seveda so fcili oboji prepričani, da imajo prav. Zanimivo je, da so se sto let pozneje v Nemčiji zedinili glede nastopa novega stoletja. Takrat je namreč nemški državni urad izdal uredbo, po kateri so morali vsi ljudje praznovati rojstvo 20. stoletja že leta 1899., tako da je imelo 19. stoletje samo 99 let m že so ga pokopali. Zdaj bi gotovo že radi vedeli, kdo ima prav. Kje leži zmota? Zmota so je začela leta 753. po rimskem štetju, od tedaj naprej so namreč začeli šteti leta po Kristusovem rojstvu. Nekateri so začeli šteti po novem štetju, torej leto 1. leta 753. drugi pa leta 754. Tako se je že naše I. stoletje začelo s sporom. V resnici se je pravo I. stoletje začelo 1. Januarja ob 0 uri leta 1., po starem štetju leta 753. Torej je naše 20. stoletje letos na Silvestrovo res dopolnilo svojo 41. zimo in torej stopilo v svoje 42. leto. FR. P. ZAJEC IZPRAŠAN OPTIK IN URAR LJUBLJANA, seda) Stritarjeva ul. O pri trančiikanskem mostu »stkevisina oCiii, Oti nigiUi, itmmen, eoromttr, hTorometri, itd. Veliki utira ur. zlatnine in srrtrnitr. Samo kMlOiini ofllka Ceniki treiplično Za zdravljenje seksualne impotence za spolno slabost in ojačitev funkcije spolnih žlez poskusite orig. neškodl j ive „Foriisex" pilule Dobe se v vseh lekarnah: 30 pilul L. 32—, 100 pilul L. 83-—. Po pošti pošilja glavna zaloga: Lekarna Mr. Bahovec, Ljubljana, Kongresni trg Rog., 28-856-37 MALI OGLASI CVETLICNI med to ta intenco dobite na} ceneje * Medarnl, Ljubljana 2ldov«ka UL Č FILATELISTI POZOR! Najugodnejše kupite in vnovčite znamke vseh kontinentov do poslednjih okupaci skih znamk — v Knjigarni Janez Dolžan, Ljubljana, Stritarjeva 6. Splošno krojaštvo za gospode, dame in otroke, kakor tudi popravila in obračanje. Cene nizke, prvovrstna izdelava. Istotam poučujemo krojno risanje (najnovejši brezliibni kroj). Iz. delujemo vse vrste kroje po meri. Se priporočamo! — Čopova ul. 10/1, vhod z Resljeve eeste, ali Kolodvorska ulica 18, drugo dvorišče, Ljubljana. Izd»jft K, Bratuša, novinar; odgovarja BL Kern, novinar; tiska tiskarna Merkur d. d. T Ljubljani: n tiskarna odgovarja O. Mlhalek — vsi v Ljubljani.