Naše veselje
Priloga »Slov. gospodarja" za deco.
Stav. S.	*, VvT*	Letnik	L
Sreča v nesreči.
To, kar vam tu pripovedujem, se j« zgodilo že pred veliko svetovno vojno. Tedaj so se ljudje az naših krajev često selila v Ameriko, ker so mislili, da bodo tam laže prišli do imetka, kakor pa doma. Nekaterim se je res posrečilo, da so si z neumornm delom kaj prislužili, da so se potem vrnili v domovino ter si kupili posestvo, odprli trgovino iitd. Drugim pa seveda niti tedaj nii bila sreča mila in mnogokrat so prišli spet v svoj rojstni kraj, revnejši kakor so bili odšli. Da bi danes kdo mislil prislužiti si v Ameriki kako premoženje, bodisi še tako malo, ta bi pač bil hudo razočaran. Saj ima Amerika sama toliko brezposelnih ljudi, da ne ve kam z njimi in da žive v grozni bedi in stiski.
Tedaj pa je bilo v tem oziru še nekoliko bolje. In tako so si tudi Logarjevi namenili seliti se v Ameriko. Doma ni šlo; slabe letine, razne nesreče so povzročile, da je šlo s kmetijo čim dalje bolj navzdol. V Ameriki je imel prdjate-/ Ija, ki je bil preddelavec v veliki tovarni. Temu je pisal in ta mu je res priskrbel v isti tovarni službo, v začetku skromno, ali Logar si. je mislil, da se bo gotovo v tako velikem mestu, kakor je Njujork, lahko pozneje našlo kaj več.
Tako so se znašli Lolagrjevi, oče, mati ter otroka Ivo In Mihec lepega dne na velikem parniku, ki je plul proti novi domovini^. Oče in mati sta bila precej zamišljena in zaskrbljena, ker sta pač premišljevala, kaj bo, ali se bodo uresničile želje, ali morda ne bo šlo vse v nič. Fantka pa sta bi’a vesela in dobre volje, skrbi nista imela, na parniku pa je bilo toliko novega videti, da kar nista prišla do sape. Njima je bilo potovanje celo prekratko. Ko je parnik dospel v Ameriko, bi se bila prav rada še enkrat vrnila, tako jima je bilo življenje na parniku všeč. Posebno, sta .vzljubila stroj-.
nega častnika, ki je znal slovenski in ki se je kaj rad v prostem času zabaval z dečkoma. Od njega sta se prav težko ločila.
Prijatelj jih je pričakal. Našel jim ja stanovanje, ki pa dečkoma ni bilo nič kaj po volji, ker je bilo tesno in precej, temno. Vrh tega se je nahajalo v veliki hiši, v kateri ni bilo nikoli miru. K sre-* či je bila za hišo mala zelena trata, kjer so se otrocii igrali. Ali ti otroci so bilil čisto drugačna kot domači. Govorili soj jezik, ki ga Ivo in Mihec nista razumela. Tako sta se morala igrati kar sama v ne-i kem kotičku, ker so boljše prostore za-sedli oni drugi otroci.
Kaj pa s šolo? Prijatelj je povedal, da je nekoliko ulic naprej slovenska šo, la, katero oskrbujejo šolske sestre. Lo-i gar je sklenil, da bo pošiljal fantka v to šolo, kjer bosta pouk razumela in sa priučila tudi tujemu jeziku, angleščini. Do šole je bilo sicer daleč, ali Logar jei večkrat prej po nedeljah in praznikih prehodil z otrokoma tisto pot, nabrala sta si zapomniti vsako ulico, opozoril jih’ je na nevamostii, ki jima pretijo na cesti in tako sta bila potem dovolj priprav, ljena in sta mogla tudi sama na pot.
Prve dni sta bodila vsa v strahu, 'da ne bd zgrešila pott, potem pa je šlo že laže in nazadnje je minila skrb celo mn, ter, ki je bila vsak dan trepetala, da otrok ali sploh ne bo nazaj, ali pa da ju prineso poškodovana po kakem vozu alf avtomobilu. Alii vse je šlo po sreči.
Preteklo je kakega pol leta. Logarjevi sicer niso še bili bogati, ali preslabo se jim tudi ni godilo. Dečka sta pridno hodila v šolo.
Nekega dne sta srečala že blizu šole obhod nekega cirkusa Dečkoma je to ze-
lo	ugajalo, ker je bilo videti vse polno raznih živali, posebno slonii so jima bili nekaj novega, šla sta torej vedno dalje in dalje, nista paatla, kod sta hodila. Ko
sta pa pozneje malo postala, sta se znašla v čisto tuiji okolici. Izgubila »ta se. Kaj zdaj? Jezika še nista znala dovolj, slovenski pa ni razumel nihče.
U.liica se je vrstila za ulico, visoke hiše so stale ob obeh straneh, znanega pa nikjer nič. Kaj bo s šolo? Kaj porečejo mati, kaj oče7 Vedno večji etrah se ju je loteval, šlo jima je že zelo na jok. Postala sta na ulici in začela premišljevati. Ivo je bdi sicer etarejš, pa tu sd tudi ni vedel pomočil. Ure ao tekle, dečka sta bila utrujena, tudi želodec se je oglaševal. Mihec je vzdihoval:
»Joj, kaj bo? Nikoli več ne najdeva domov. Moja uboga mamica!«
Nazadnje Je začel klicati te dn slične besede kar na glas.
»Kaj pa je to? Ali sta Slovenca? Joj, eaj se poznamo J«
■ Pred dečkom je stal mož v obleMi mornariškega častnika in ko sta fanta bolje pogledala, je to bil tisti dobri gospod, ki je bil z njima tako prijazen, kososevozili Logarjevi po parniku, čeprav je iz-■gledal tako hud.
Kar oklenila sta se prijaznega, gospoda, katerega jima je v tako velikem mestu sam anged varuh postavij na pot
Oba ta začela kar hkratu pripovedovati, tako da je gospod kmalu vedel, kaj se je bd,lo pripetilo. Alii on sam kot tujec v tako velikem mestu ni vedel, kje bd iskal dom dečkov. Tedaj mu je prišla dobra misel. Vedel je, da dobivajo v Ameriki učne knjige od šole. Dal si je pokazati čitanko dn res je našel na nijej pečat šole, s katerega je bdlo mogoče razbrati tudi mestni oddel in ulico, kjer se je nahajala.
Tako je torej najprej spravil fanta do šole, od tam pa sta znala poit sama. Go-‘ spod ju je spremljal na dom, kjer je bila mati v velikih skrbeh. Zelo je zahvalila gospoda iin še bolj Boga, da je vse tako lepo uredil.
Zvečer 'je Mdhec rekel: »Ti, Ivo, če bo drugič na cesti tudi dvesto slonov, niko-
li	več ne pojdem za njim!«
*
Vitko, čudežni goslar,
(Pravljica.)
Nekoč je živel v lepi dolini ob široki reki Vitko, čudežni goslar. To je bil dor ček, komaj sedem let star, ki pa je znal na svoje gosli igrati tako lepo, da tega ni niti mogoče opisati. Čo je zaigral na gosli vesele ali žalostne pesmi, tedaj so privreli ljudje iz vseh hiš, samo da ne bi zamudili niti glasu te prelepe glasbe. Ko pa je igral deček spomladi na cvetočem polju, so prileteli ptički od vseh s branil in »o spremljevali nebeško lepe zvoke s svojim petjem. Pa celo na cvetico na polju je glasba vplivala, tako da so se začele pripogibati po taktu. Zajci
i,n lisice so se prikazali), vzradoščeni od lepih melodij.
Kdaj je to bilo? Pred kakimi W0 leti, v času, ko so še vitezi! bivali na svojih visokih gradovih, v času, ko so po gozdovih veldkanjski zmajd stražili ugrabljene princesin j e.
Ko je Vitico tako nekoč lepega pomla* danskega dne igral na solnčni livadi, se je pojavil dz temnega gozda vdtez Sveto-mir v bleščeča viteški opremi. Rekel je Viitku:
»Tvoja igra navdušuje ljudi, kjerkoli igraš. Mogoče bi z njo omamil tudi zmaja, ki straži lepo princesi njo Majo v svojem brlogu. Prosim te, sedii vzadi na mojega konja, da naju ponese tja. Tri meče
sem že razbil na,njegovih trdih luskinah in še vedno m:i zapira in brani pot do lepe princesinje, ki jo hočeim odeti in vzeti na svoj grad za ženo.«
Tako sta jezdila proti zmajevem brlogu. Kmalu sta zagledala zmaja. Takoj se je velikanska ostudna žival zakadila proti njima in je jezno pihala ter kazala svoje grozne zobe. Vitez je vrgel kopje nanj — zaman. Izdrl je :iz nožnice br.dki meč, ali na trdili luskah se je takoj tako 'skrhal, da ni bil več za rabo.
Tedaj pa je Vitko nastavil lok in je začel igrati, kakor j« to znal samo on. M.lo kakor sen, nato šumeče kakor ogenj, sedaj zopet vriskaje za ples. In kaj je storila ptfšast? Ustavila se je, poslušala, se stegnila in se približevala skakaje Vitku. Zdaj je bila zmaga dečkova! Začel je vabiti z glasbo zmaja od brloga proč in žival se n* mogla čaru prelepih melodij upirati. Hodila sta, spredaj deček igrajoč, za njim zmaj, mimo hrastov, brez in vrb do široke reke, preko katere je. vodila že zelo stara lesena brv. Treba je bilo spraviti zmaja na to brv. Vitko je igral svoje najlepše pesmi in je prvi prekoračil brv in res, zmaj so ni dal odvrniti in mu je točno sledil. Ko jo bil zmaj sredi brvi, je prhlo tramovje začelo pokati, se nagibati in nazadnje se je vse vkup udrlo in zmaj je z groznim krikom telebnil v globino, kjer se je ob trdem knmnu 1— razbij.
V tem trenutku so se začule trobente iz gozda. Na visokem konju je jezdil vitez Svetomir, poleg njega pa na belem konjičku rešena princesinja Maja. Za tema dvema je jahalo številno spremstvo. Vitez je prišel, da bi Vitka prav lepo za-' hvalil za veliko uslugo, ki mu jo je bil izkazal, in da bi ga vzel s seboj na svoj grad, kjer se naj bi vršila vesela svatba. Tu je pravljice konec.
*
Rešitev nalog 4. številke;
1. Prvi je imel 7, drugi 5 ovac.
2. Tono jo imel 14 Din, Ivo pa IG.
3. 6.	\
4. 75 Din.
5. Najprej napolni oliterski lonec in potem vlij vsebino v 31i terski lonec, da bo ta poln. V 51iterskem loncu ostaneta 2 litra tekočine. Tako napravi' še enkrat din imel boš 2X2 litra = 4 litre.
Hitri računar.
1.
Kako uganeš število, ki si ga kdo min sli?
Reci: »Misli si število, pomnoži ga s G, dobljeno število deli z 2, to število potem pomnoži s 3 in povej to število!«
Ti pa razdeli' potem to število na -tl« hem z 9 in dobil boš število, katerega si je tovariš najprej mislil.
Primer: Tovariš sl misli število 6. —* 6 X 6 = 36, 3G : 2 = 18, 18 X 3 = 54 (število, ki ga tovariš napove), 54 : ? = 6 (število, ki ga ti izračunaš).
Če število, ki ti ga tovariš pove, ni de* Ijivo z 9, potem ni on prav računal in se bo zelo čudil, če mu še tudi to poveš-
2.
2.	Še en tak račun! — Reci: »Misli sl število, pomnoži ga z 2, prištej 10, deli z 2, odštoj mišljeno število, končno štej vilo je 5.
Pomni: končno število je vedno polo*
vica od tistega, ki ga daš prištevati. PriJ-šteti lahko daš poljubno število. Tu je bilo tisto število 10, prej je končno število 5.
Primer:	Mišljeno	število	je	8.	8X2
= 16, 16 + 8 = 24, 24 : 2 = 12, 12 — 8 — 4 (to je polovica od 8).
Čudilli se bodo tvoji spretnosti, ker tl samo narekuješ, kaj so ima storiti, in kljub temu veš za končno število, ne da bi tovariš glasno računal.
Skrivalnica.
Zdelo so mi je, da so tri kopalke. — Kje je tretja?,
Odgovori na dopise.
Odgovorov ni, ker ni bilo dopisov. Je pač križ! Menda so dopisniki mislili, da mi morajo pustiti malo miru. Je tudi prav, ker me je zdaj res delo gnalo. Zdaj
pa le zopet pišite, ker imam nokaj več časa. Kako lepo je, če so dopisniki tako obzirni! Ali pa "e vedo, kaij bi pisali?
Kdo ve?
Človek si mora znati pomagati!
Kako težko je s temi prašički, ko vsak sili na svojo stran!
Že vem, kako si bom pomagal! Najprej palico v zemljo!
Zdaj pa v kalop, da se vrvi ovijejo J
Palico na ramo in nesimo jih domovi
[Tako, zdaj ga; me morate nikamor 1(