P- KRIZOSTOM:
Sveta brata Ciril in Metod.
Skozi opoldansko solnce sta trudna hitela.
Preko lica jima je polzela kaplja za kapljo . . .
Njive še niso zorane, ceste še ne tlakovane.
Evangelij nosita in sipljeta na vse strani kapljice Gospodove krvi.
O blažena apostola!
Dala sta nam življenje —
(brez vere ni življenja).
Položila sta v duše stremljenje za visokimi cilji . . .
(Brez njih je življenje prazno).
O blažena apostola!
V	božjem Srcu sta nas rodila.
V	božji Krvi sta nas umila.
In Mater Marijo sta nam dala,
Njo, ki je naših src Kraljica,
Njo, ki je fantov naših In deklet Vodnica.
Zahvaljena apostola, za vajino veliko delo!
Ali vaju smemo prositi, da bi to delo v naših dneh v novem življenju vskipelo?
P. MODEST:
Viri božje milosti.
4. Zakramenti.
r M daritvijo sv. maše in s cerkvenimi molitvami dajemo p red vse® M dolžno čast Bogu, svojemu Stvarniku in najvišjemu Gospodu. ' M J sedmerih sv. zakramentih pa se posvečujejo naše duše: v njih f nam milost božja podeli ali pomnoži. Kar je bistvenega pri njih, to j® postavil Kristus sam, obredne molitve pa je sestavila Cerkev. Oglejmo si torej posamezne izmed njih!
a) Sv. k r s t.
Dokler je imelo krščanstvo svoje privržence samo po mestih, j® liko časa je bil redni delivec sv. krsta škof, kateremu je bi® izročena vsa dušno-pastirska služba v dotični cerkveni občini. Kakor hitro pa se je nauk sv. evangelija razširil tudi na deželo, so tamkaj a® stale samostojne župnije in duhovnikom, ki so jih vodili, župni k o®’ je bila dana pravica krščevati. Njehovi pomočniki, d i j a k o n i, pa s° smeli deliti sv. krst samo v izrednih slučajih in tudi takrat le z dov® ljenjem škofa ali župnika.
Ker so se dalje časa morali pripravljati na sprejem sv. krsta, j® razumljivo, da so že zelo zgodaj določili dneve, v katerih so del® ta zakrament. Najbolj priljubljena dneva za to sta bila velika sobo® in binkoštna, v vzhodni Cerkvi tudi praznik Razglašenja Gospodovega ker so ta dan obhajali spomin na Jezusov krst. V posameznih dežel®1 je bila navada, toda bolj redka, da so krščevali o Božiču in na daj) sv. Janeza Krstnika. Ti stari običaji so se od 11. stoletja dalje bolj in bo*] opuščali, ker je Cerkev krščanske stariše začela siliti, da otroke čimpreJ po rojstvu prinesejo h krstu.
Že od nekdaj je bil tudi določen kraj za krščevanje in sicer, je bilo le mogoče, v neposredni bližini cerkve. Ko je krščanstvo zmaga® nad paganstvom, so si večje krščanske občine sezidale posebne krst® kapelice, baptisterija imenovane. Ker je bil škof prvi redni delbe. sv. krsta, zato ni čudno, da so se baptisterija nahajala navadno le Pr stolnih cerkvah. V poznejši dobi pa je prevladalo načelo, da naj i*a vsaka župna cerkev svoj krstni kamen. Vedno pa je obsojala Cerke razvado deliti zakrament sv. krsta v zasebnih hišah. Zakaj to dejanje J velike važnosti, je javna zadeva, ker po njem postane človek član velik zveze, vidne družbe, sv. Cerkve. Ker se bo udeleževal javnega bog® častja v hiši božji, zato naj se tudi tukaj, v cerkvi, sprejme med čl®) te vidne družbe. Škof pa sme po svoji vesti in modri prevdamosti, pametnega razloga v izrednem slučaju dovoliti, da koga krstijo don1
Že v 2. stoletju se omenjajo tudi krstni botri. Njihova nalog3 tedaj je bila, da so dali nekako poroštvo o pravem namenu krščene: to seveda samo pri odraslih, in da so podpirali Cerkev pri njega' verski in nravni vzgoji. Ta druga njihova dolžnost je imela PoS. e pomen pri krstu otrok. Saj so botri v imenu krščenca odpovedab hudemu duhu in slovesno izpovedali vero v Jezusa Kristusa. S te® , sprejeli nase obveznost skrbeti za njegovo vzgojo na temelju krščanski resnic. To nalogo imajo še dandanes. Zato tudi vsak ne more biti botra. Kdor je iz Cerkve izobčen, dalje nevernik, krivoverec, razkola* ne more sprejeti te dolžnosti. Boter naj bo eden, ali moški, ali žensk »
kvečjemu dva: moški in ženska, kakor je ukazal že tridentinski cerkveni zbor.
Prvi kristjani pri krstu sebi in svojim otrokom niso dajali novih ‘men. Nosili so stara paganska imena ne samo navadni verniki, marveč tudi njihovi voditelji škofje in mašniki. Ta imena so jim prišla tako v navado, da niso nič več mislili, kaj prav za prav pomenijo. V 3. sto-lelju pa so se že čuli posamezni glasovi, ki so izražali željo, da naj se jtovokrščencem dajo imena svetih oseb bodisi iz stare ali nove zaveze. Cerkev je to pozneje izrecno vsem priporočila, zato da bi kristjana že ?amo ime opominjalo na tistega, ki ga naj posnema v vseh čednostih !n čigar varstvu naj se prav toplo priporoča. Nikakor pa sprememba lrnena ni bila v kaki neposredni zvezi s krstom; to se je izvršilo čisto samostojno. Še-le ko je splošno prišlo v navado krščevanje otrok, se je ,{rstni obred začel s tem, da je krstitelj vprašal botre, kako naj bo ime emu otroku. Krstno ime naj vedno spominja človeka, da je bil takoj P° rojstvu po posebnem delovanju božje Previdnosti prerojen iz vode 11 Svetega Duha v novega človeka, v otroka božjega. Cerkev želi, da bi Učencu vselej dali ime kakega svetnika; to naj bi mu vedno vzbujalo Zavest, da je po krstu bil sprejet v občestvo svetnikov.
V apostolski dobi je zadostovalo za sprejem sv. krsta, da je krščene ^povedal vero v Jezusa Kristusa, da ga je priznal za obljubljenega 'kešenika in Sina božjega. Druge verske resnice in moralne nauke so
jim
pozneje razlagali. V 2. stoletju pa najdemo že posebno ustanovo,
i,	„	„
sHk e h u m e n a t imenovano, ki je bila namenjena za podučevanje ti-la> ki so se pripravljali na sv. krst. Ta ustanova se je bujno razvila Potem, ko je krščanstvo zmagalo nad paganstvom. Dočim je poprej vsak P°znavavec evangelija bil več ali manj v nevarnosti za svoje življenje imetje, je pa pozneje krščanstvo svojim pristašem moglo nuditi tudi tumS^e dobrine in časti. Zato ni čudno, če so prišli in prosili za sv. krst 1- Pi jaki, ki niso imeli čistih namenov, ki jih ni bila skrb za večno zve-j marveč za posvetne koristi in udobnosti. Cerkev je morala tedaj 0oro paziti, da je take izločila, zato je strogo zahtevala posebno pri-le V° za »prejem sv. krsta. Kdor je kazal dobro voljo in pravi namen, Je bll sprejet med vernike, kdor pa ne, je bil v pravem času odslovljen, sa a ?3al Pa 3e katehumenat po raznih cerkvah zelo različno. V Alek-sj-PP1-!]! n. pr. so se katehumeni pripravljali tri leta na sv. krst, na Špan-s eai Pa dve. — Nekateri so tudi namenoma zavlačevali sprejem zal ^rs^a- Krščansko življenje se jim je zdelo prestrogo, pretežko breme, 0 so se dali krstiti še-le na smrtni postelji. Škofje so to nelepo navado krsjpPjPli m j° marsikje tudi zatrli. Ko je cerkev vpeljala na splošno sčenje otrok, je tudi katehumenat izgubil svoj pomen.
Uj 0 b r e d, po katerem se dandanes vrši krščevanje, je nastal iz otitev in obredov, ki so se v stari dobi vršili ob raznih prilikah: pri prejemu v katehumenat, med časom bližnje priprave in na dan krsta.
Pri sprejemanju je mašnik polagal roke na katehumene, jih za-m°val z znamenjem sv. križa na čelu in izganjal hudega duha. Imel
lna nJe nagovor, v katerem jim je razlagal poglavitne resnice krščan e Vere.
U| ^okler so krščevali le na veliko in binkoštno soboto, je bila bliž-tf6i Poprava redno v postu. Pozneje so delili sv. krst kadarkoli je bilo deDa> Pa so vendarle zahtevali, da so se katehumeni. pripravljali štiri-etjJni, če pa to ni bilo. mogoče, pa vsaj sedem dni. ijj .Na dan krsta so se odpovedali hudemu duhu, njegovemu napuhu n!egovim dejanjem. Za duhovni boj so jih mazilili s sv. oljem na
prsih in na hrbtu. Molili so glasno apostolsko vero in očenaš. Neposredno pred krstom so še enkrat slovesno izpovedali svojo vero v Bog3 Očeta in Sina in Sv. Duha. Nato je krščenec stopil v tolmun baptisterij3 inmašnik ga je oblil z vodo. Stopivšega iz vode so mazilili na glavi s sv. krizmo; prejel je belo obleko, kar je bilo znak nedolžnosti. Z gore' čimi svečami v rokah so se novokrščenci vrnili v sprevodu nazaj v cerkev.
Za krščevanje otrok ta dolgi obred nikakor ni bil primeren, zato dobimo že zelo zgodaj veliko krajši in bolj prikladen obred, ki pa j glavnem obsega vse tisto, kar so nekdaj v presledkih nad katehumen* izvrševali.
P. MAVRICIJ O. CAP.:
Sv. Frančišek, vzor človekoljubnosti.
2.	Bolnike je obiskoval in j i mi stregel.
e bolj kot siromake pa je sv. Frančišek ljubil bolnike, zlasti goba'j bolnike. Do te ljubezni se je povzpel z nekim junaškim činom. Pr5, izpreobrnenjem so se mu namreč gobavci tako zelo studili, da ]\ še videti ni mogel. Ce je prišel slučajno s katerim kje skupaj, se J obrnil od njega proč in zatisnil svoj nos. Nekoč je jahal po cesti > srečal gobavca. Kar streslo ga je po celem životu in že je hotel sp°“. bosti konja in oddirjati dalje. Toda božji glas v srcu mu pravi, premaga samega sebe. Udal se je božjemu navdihu, stopil s konja, P daril gobavcu nekaj denarja ter ga obenem objel in ppljubil. Naglo } spet skočil na konja ter odjahal naprej. Čez par sekund se je zopet oz za gobavcem, toda gobavca ni bilo nikjer več videti. Zdaj je bil pr pričan, da se je Kristus sam izpremenil v gobavca ter se dal od njek postreči. Od tistega trenutka so bili gobavci in isploh vsi bolniki njeg° ljubljenci. Obiskoval jih je po hišah in bolnišnicah, jih tolažil in ®
vduševal k potrpežljivosti, jim izpiral in obvezoval njihove rane
....~"*_1 .....
V vi LIO V/ V CA A XV	L/ IX jzC/ilJ A V U OLX, J 11X1 IZvj / 1A CA A A A A U AJ , V- /J W \ CA A lij lll'W . A/ X v.	# til
jim postregel, kolikor je le znal in kolikor je mogel. Svojim duhovflji sinovom pa je predpisal v vodilu: „Če kateri izmed njih zboli, mu morajo drugi bratje streči, kakor bi želeli, da bi se njim postreg10-
Obiskovanje in postrežba bolnikov je dobro delo telesnega uS.^3 ljenja, katero priporoča krščanstvo vsem svojim vernikom. Vsak 1 j. dovolj priložnosti, da vrši to dobro delo. Ne samo po bolnišnicah, aiflP tudi po privatnih hišah, bodisi v mestu bodisi na deželi, je nes,^ bolnikov, ki včasi mesece in leta trpijo in samevajo na svoji b°jn’ postelji. Kako dobro dene bolnikom, če se drugi za nje zanimajo, 3rn z njimi sočutje ter jih pridejo večkrat obiskat in potolažit! Preds ljajmo si, kaj bi si želeli sami, če bi bili bolni, in isto storimo drug kakor nas navdušuje evangelij: „Vse, kar hočete, da bi ljudje vam rili, storite tudi vi njim.“ (Mt. 7, 12). Bolnike potolažiti s prijazno bese^ jim prerahljati posteljo, jim poskrbeti sveže perilo, jim očistiti in y zračiti sobo, jim pokloniti kako zdravilo ali kak priboljšek ali jin ^ veseliti s kakim drugim darilcem, to je več vredno, kakor če bi šel clo , na kako zabavo, kako predavanje ali kako prireditev. Obiski pn nikih so zapisani z zlatimi črkami v knjigi življenja.
3.	Za vse ljudi je imel dobrohotno srce.
Revežem in bolnikom je sv. Frančišek izkazoval največ ljubezni. Joda ljubil je tudi druge ljudi: za vse je imel toplo srce in vsem je želel dobro, saj je imel vse ljudi za svoje brate in svoje sestre. Šel je celo tako daleč, da je celo z roparji in zločinci postopal prijazno in vljudno. Svojim bratom je zapovedal, da morajo vsakega človeka ljubeznivo in gostoljubno sprejeti. V neki samostan, kjer je prebival sv.' Frančišek, s° prišli roparji prosit kruha. Bratje so jih odpodili, češ, taki ničvredni ne zaslužijo nobene podpore. Ko je Frančišek to zvedel, je ukazal vratom, naj takoj nesejo za roparji v gozd kruha in vina in naj jih ljubeznivo pogoste, obenem pa jim naj obljubijo, da jih bodo stalno pre-K ■ Ya.li z živežem, če opuste svoje roparstvo. Roparji so se res izpre-°brnili in poboljšali. Par jih je stopilo v Frančiškov red, kjer so delali strogo pokoro za svoje prejšnje grehe.
.. V zadnjih letih se veliko govori in piše o načinu, kako bi se dali Judje zopet pridobiti za Boga in vero, za krščansko in čednostno živin6/ Različna so pota, ki vodijo do tega cilja. Najlažje pa bomo pri-°bili brate in sestre, ki so se odtujili Bogu in veri, z ljubeznijo in do-fohotnostjo. Pokažimo ljudem, da jih cenimo in radi imamo, da jim °bio želimo in dobro hočemo, pa si bomo kmalu pridobili njihova rca in njihovo zaupanje. Če bomo do ljudi prijazni in postrežljivi, kakor v bjl sv. Frančišek, bodo ljudje radi šli za nami ter bodo tudi radi eddi našim naukom in našim nasvetom. Nikogar ne smemo odbijati 1 zavreči. Bolj ko je kateri nasproten Bogu in Cerkvi in bolj ko je Skopan v grehe, tem več sočutja in usmiljenja moramo imeti z njim > ^em holj moramo biti do njega prijazni in ljubeznivi. Kadar je treba * °§a pridobiti za Boga in ga rešiti za večnost, nam ne sme biti nobena ev prevelika. Z veliko ljubeznijo se da tudi veliko doseči.
P- ANGELIK:
Na globoko!
Nimamčasa!
\ Ti ga morda izgovora, ki bi tako naglo prišel preko naših ustnic j \ kakor izgovor: Nimam časa. Če se nam ne ljubi moliti pravimo ^ l hitro: Nimam časa, čeprav bi morda lažje rekli, da smo le leni hitrmolitev- nas kdo prosi za kako uslugo, ki nam je neprijetna, se v° Ogovorimo: Nimam časa, čeprav večkrat to ni res, in bi čas imeli, sinipaFč^ ^10r^a us^uSe nočemo napraviti le zato, ker nam oseba ni
za k	se Pa tudi ljudje, ki imajo vedno čas, kadarkoli jih prosiš
dn r ° Us^u§0, Pomagajo radi, kakor da bi pod milim Bogom ne imeli Sy gega dela. Nobena poteza na obrazu ne izdaja, da imajo tudi oni j:	skrbi, in da le z železno voljo krote svoje živce. In pogosto so to
v , ie> ki imajo največ lastnih skrbi. Dobro namreč vedo, kako, je člo-že 'i pr* srcu’ ^e mora koga prositi za uslugo, in mu pri tem prošnja skoro na ustnicah zmrzne.
Pa] ^r°jne vrste ljudi srečavamo v življenju, kadar jih prosimo za i0 pomoč ali uslugo. Eni nimajo časa. Morebiti ga res nimajo. Morda nit UPorabljajo ta izgovor samo zato, da prikrijejo pravi vzrok odklo-gr'e,'.Pa tega ne store vsi enako. Eni store to kratko in trdo, drugi pa sed’ Pra®ek ovijejo s sladko besedo, iz katere pa vendar čutiš be-
Drugi pomagajo, toda z grenkosladkim obrazom in pri tem dajo	j
jasno razumeti, kako silno se za nas žrtvujejo, in koliko hvaležnost	j
smo jim dolžni. Takih uslug nismo veseli, sprejmemo jih pač, ker si drugače ne moremo pomagati in so končno vendar v primeri z drugim1 l neprijetnostmi manjše zlo. Istočasno pa v srcu delamo trdni sklep: Dobro bom premislil(a), in biti bo morala že skrajna sila, predno tu zopet potrkam za pomoč.
Tretji pa smatrajo to kot nekaj samoposebi umevnega, da nam p°' magajo. Zdi se, da ne poznajo večjega veselja, kakor lajšati tuje gorje-Morda smo se komaj upali izraziti svojo prošnjo, toda na pol pota so nam že prišli naproti in so skoro nevoljni, da radi take malenkosti j delamo toliko šuma. In nazadnje se človeku samemu zdi, da gre v resnici le za malenkost.
V katero vrsto spadaš ti? Ali bolje povedano: V katero vrsto nameravaš v bodoče spadati? Skrbi, da boš pripadal zadnji!
Ne govori: Nimam časa! Če kdo dvigne k tebi proseče oko in ti želi potožiti svojo tajno bol. Poglej najprej dobro, če res nimaš časa za trpečega brata ali sestro. In če bi tudi ne mogel pomagati, reci mn vsaj dobro besedo, ki bo pričevala o tvojem usmiljenem srcu.
Ne govori: Nimam časa! Če veš, da kje kak bolnik hrepeni po tvojem obisku in mu z malo žrtvijo lahko olajšaš njegovo gorje.	.
Ne govori: Nimam časa! Če moreš komu napraviti veselje,_ ali komu storiti malo uslugo, ali če moreš solzno oko svojega bližnjega spremeniti, da zopet postane radostno in polno poguma.
Ne govori: Nimam časa! Če te vest in tvoj angelj varih opominjata, da bi bil čas moliti, iti k spovedi ali k maši, kajti vedi, da bosta onadva nekoč pričala, če je res ali jii res, da nisi imel časa.
Le če pride nad te skušnjava ali te hoče kdorkoli zapeljati na stranpot in v greh, tedaj reci odločno in pogumno in neomajno: Nimam časa!	Lucas-
P. MODEST:
Po Frančiškovih stopinjah.
rTAudi samostan Marijinega Oznanjenja je zaradi prevelike vneme in gorečnosti p. Lina moral prestati in prenesti precejšnjo mer I bridkih skrbi. Duhovščina starega mesta je'kazala nekako ljub°j sumnost napram samostanu zaradi izredne priljubljenosti p. Lina Pr ljudstvu; zdelo se ji je, da je v dušnopastirski službi zapostavljena.
Resnično, da je p. Lin, ne da bi se bil sam tega zavedal, ve^j® prekoračil meje svojega običajnega pooblastila; kar mu je pač priim nudila, to je storil po lastnem preudarku in ni vedno iskal brezpogdl nega dovoljenja svojih duhovskih in svetnih predstojnikov.
Večkrat se je zdelo, da je dvojna služba, ki jo je opravljal p- D® ’ za enega samega človeka pretežko breme. Zakaj kaznilnica in zavetis ’ kjer je bil dušni pastir, sta bila predaleč vsaksebi. Ni bilo torej redk; da je morala ena ali druga služba vsled tega trpeti. Pri nedeljski sluz božji na primer se je tu in tam kaj rad izognil, da kaznjencem ali Pre bivalcem zavetišča ni razlagal evangelija, kakor je bilo določeno, pjT vorniškega daru ni imel in kadar je moral to priznati, ni mogel Prl^r! ’ da ga je sram. Vsled tega je pa tudi to nadležno opravilo le prerad pre
Pustil tistim svojim duhovnim sobratom, ki so mu radovoljno pomadi- Kako naj torej ne bi bil njegov škof prej ali slej zvedel za njegovo pomanjkljivost! In ko je zvedel, je izrazil svojo prikrito nezadovoljnost.
. Končno so pa vendarle vsi kar naravnost morali priznati, da je jako goreča in delavna; ljubezen do bližnjega resnično najbolj zgovorna najbolj vneta javna razlaga evangeljskega nauka, živ zgled, ki se 1Zraža v pristnem pojmovanju duha evangelija.
Kaj vse so mu še očitali? Moralnih pogreškov niso mogli najti na nlem, zato so se spravili na njegove posebnosti. Vprav tisti pa, ki so Wgove slabosti vedno raznašali, svojih trditev niso mogli dokazati, kadar je šlo zares. Ako zagrabimo do dna, borno spoznali, da njegove Posebnosti niso bile nič drugega, kakor nezavestno orodje njegove do-
Janez Krst. z Detetom Jezusom.
v'^eval °S^Pon^nos^: *-a ji™ je odvzela vsako ostrino, ona pa je oprava f!Sebnost P- Lina pomeni več kakor samo osebnost nekega člo-ide: ’ Li samo svetniško živi. Lahko jo postavimo kot znamenje velike VzoV nbsb’ ki Je neumrljiva, ker je božja; kot znamenje vzvišnega dns„a’ P° katerem hrepeni ves današnji svet, ker svojim razdvojenim Us*m drugje ne najde utehe.
rettl Njegov nastop pred porotnim sodiščem v Luki zadostuje, da mo-dušn° sPoznati» v kakšnem duhu in s kakšno vnemo je opravljal svojo n°Pastirsko službo v kaznilnici in v zavetišču.
St0v . dušah tako mnogih kaznjencev se je porodilo novo samospo-Ppan '^ Pb sP°dbujalo k novemu življenju, ki se je v veselem KdopU svetlikalo v njihovi bodočnosti. Za vse to gre hvala p. Linu. mu je zaupal, temu je tudi pomagal, da si je utrdil voljo in začel
novo, krepostno življenje v človeški družbi. Kdo pa mu ne bi bil zaupa" Saj je prav očetovsko skrbel za nje.
VII.	Oče jetnikom.
Če je slišal pripovedovati, kake grozovitosti je počenjal ta ali onj izmed kaznjencev, je bil takoj pripravljen zagovarjati ga. „Verujte ffli — tako je govoril — „da bolje poznam te ljudi nego drugi, zakaj napraff meni so vedno odkritosrčni: ni tako hudoben ne. Napravil je pač nekaj zlega, priznam, toda tedaj se resnično ni zavedal, kaj dela, bil je čist° brez uma, ubogi! Zadelo ga je kakor nesreča, ki se vsakemu izmed na® lehko pripeti, ako nas ne ščiti Gospod s svojo roko. Stavim, da je.' jedru še vedno dober človek in ima najboljšo voljo vse popraviti in poravnati. Če se posreči, da ga oprostijo, boste videl, da bo živel k° poštenjak.1'
Nič drugače ni govoril p. Lin, če se je med štirimi očmi menil kakim kaznjencem. Ta čudoviti, vse prodirajoči pogled je bila podla# njegove prave vzgoje; izdajal je izredno ostroumnega zdravnika raz#' ljenih in ponižanih, v žgočem jadu ohromelih duš.
„Že vem, ubožec, da si učinil prav slabo dejanje,“ je ljubezni^0 kramljal ž njim. „Ah, ko bi se bil mogel le za trenotek obvladati in pre' misliti, gotovo tega ne bi bil storil! Pojdi, pojdi, ali misliš, da te ^ poznam? Gotovo bolje, kakor pa se tebi zdi. Take nerodnosti danes nlS več vstanu izvršiti, niti v sanjah ne! Razume se pa, da moraš sedaj P1’®' stati kazen. Potrpljenje moj sin, potrpljenje, še nekaj let! Boš vid«’ midva bova prav dobra prijatelja. Potem bom pa že skrbel za to, bo vsakdo zvedel, kako dober človek si vedno bil in da te je saia to pot taka nezgoda doletela. Torej potolaži se — le pogum, žara Boga..(a
Konec takih pogovorov je bil navadno zmerom enak: jokala s oba od ganotja.	. a
Kdo bi mogel presoditi, kako blagodejno so vplivale na kazn]en te skupaj prelite solze? Spomin na ljube in drage, ki jih je pustil # zunaj, ga je tlačil k tlom; zavest pa, da je našel prijatelja, ki ga tolažil vse dni, dokler se mu ne odpro vrata skozi gosto železno omred mu je dajala poguma in veselega upanja.
Njegova tolažba ni izzvenela v prazne besede, marveč so se zala tudi dejanja. Med petsto ali šeststo kaznjenci pri „Sv. Frančišk ni bilo niti enega, ki ne bi bil p. Lina smatral za svojega najzvestejse» prijatelja, najljubeznivejšega brata.
Mimogrede bodi omenjeno, da tu notri ni kake posebne lju^e^a, do redovne halje, kakega izrednega nagnenja do meniške kapuce- L mesto duhovnika bi rajši imeli laika, da bi jim ob nedeljah pridig0'^ Toda strah pred kaznjenci, da ne bi mislili: nasilno nas hočejo sp* obrniti in poboljšati, jih sili, da trpijo duhovnika-redovnika, ki Jj oznanja in razlaga večne resnice kot poslanec božji, kot srednik 111 Bogom in ljudmi.	-j,
P. Lin ni zadovoljen samo s tem, da je spovednik onih ne®re]£,eiH
mestu, poleg njegovega poslanstva, ki ga izvršuje kot brat, kot tolaj^
in zapuščenih. Njegova duhovska služba stoji navidezno na drugT mestu, poleg njegovega poslanstva, ki ga izvršuje kot brat, kot tolaZ kot pomočnik in neutrudljiv priprošnjik. Ne more biti sporne zač . v kateri se p. Lin ne bi postavil na jetnikovo stran in jetnik v vsa^j slučaju sme računati na njegovo pomoč. Tudi pazniki morajo
°Prezni pred njim; marsikoga, zlasti če bolniku ni postregel, je teme-Ijko podučil, kaj je njegova dolžnost.
Zunaj v zatohlih in zapuščenih kočah so jokale družine jetnikov, oropane vsake moške pomoči. Med njimi in med celicami v ječi je než-Oočuteče posredoval p^ Lin. Ne samo to; s svojimi slabotnimi rokami je Prijel za delo kjerkoli je bilo treba, da je družina kaznjenca laže si oskrbela vsakdanji kruh. Če drugače ni bilo mogoče, je zapuščeni ženi 'j1 Poraščajočim otrokom preskrbel primernega dela. — Jetnikom pa je Ponašal poročila od njihovih ljubih tam zunaj in jih zagotavljal, da Porna ne manjka kruha, da jim ni nobene sile. Skrivaj pa jim je stisnil zmečkan papirček, na katerem je bilo napisanih kaj malega nežnolju-oečih besed. Toda tudi to malo pisanje je vezalo dom in ječo in je jet-mkom vzbujalo čustva, ki so se razodela v debelih solzah in pritajenem mtenju, ki je polagoma zamiralo v mračni celici in pričalo o nesreči človeškega srca.
Kakor na poštnem uradu, tako je zgledalo v stanovanju p. Lina: Sanaa pisma in pošiljke. Čakalo je le vse, da p. Lin pregleda, prebere in razPeh. Vse je prebral in pregledal, da ne bi kdo kaj prepovedanega rimotapil med jetnike. Kdo drugi se pa niti dotakniti ni smel teh pisem, ?a bi mu nihče ne mogel očitati, češ da je zaupanje, ki so ga jetniki 1Rleli vanj, zlorabil.
P■ ROMAN:
Na potih brezdomca.
Povest delavca.
fj rvič se mu je v glavi porodila misel, da marsikdo izmed teh tisočev Y~ komaj čaka dni brezposelnosti, da jim to ugaja, da je delo za pre-mnoge le nekaka kazen, ker delo sovražijo in se ga ogibajo.
. Prvič je tudi pomislil, da tukaj edino le vest človeka lahko prisili, a se v vesti čuti dolžnega delati.
in a Vera Priznava vest, vera ljudi okoli njega, te kmete, te hlapce ni *e^e čuva pred tem, da bi se zvijačno odtegnili težkemu in komaj j: danemu delu. Čuva jih pred brezposelnostjo, pred nepoštenostjo in ar Je hujše: čuva jih nezadovoljnosti...
Nevoljen je zadnjič motiko globoko zasadil v zemljo, razrahljal J,očedil gredo in zamahnil z roko: Saj človek nikoli vsega ne bo
kub' ^>ornislil je, da mora prositi in nič kaj rad je mimogrede stopil v binjo in povprašal če je gospodar že prišel domov. Greta, ki je Mariji tl, a8ala v kuhinji, mu je rekla, da vsak čas more priti. In če ima kaj ega, da ni za vsakega?
Var -"P*1’ kaj bo takega. Nekdo, ki sem ga poznal pred leti v neki to-^ 111 je prišel skozi vas, mimo vrta, me je prepoznal in sedaj prosi, da U Poskrbim večerjo in prenočišče.11 pre ^.r.eta in Marija sta hkrati rekli: Za večerjo medve poskrbiva, za aočišče morate pa že očeta vprašati. Glede tega je strog, se '• ^az se je malce obrnil proti Greti: Kaj ne, kakšen vagabund... in
P Je nasmejal.
Greta pa je vsa zardela, odmaknila pogled.
VIII.
Bilo je pri večerji. Blaž je gospodarju šele sedaj utegnil povedati, koga je vzel pod streho. Tauroch je le z glavo pritrdil in mirno jedel dalje. Greta in Žanet sta se spogledali. Še nikoli ni oče pustil kogarkoli prenočiti, ne da bi sam videl človeka iz oči v oči.
Po večerji je rekla Greta Blažu: Oče vam bolj zaupa, kot nam svojim otrokom in je zrla vanj občudujoče, z odsevom rahle nežnosti.
Peters je mejtem tudi odvečerjal v poselski sobi in tam pripovedoval kod vse je že hodil. Ker ni pri tem hranil različnih opazk o gospodarjih, ki izžemajo svoje delavce, je Blaž posegel krepko in odločno v ta pogovor s kratko besedo: „Molči, Peters — kdor ne dela naj tudi ne je — tako pri nas velja. Pošteno delo pa redi — tu pri nas, svojega človeka' V mestih je drugače. Tam so druge razmere, tam res kri vpije v nebo. toda ne govori o tem našim ljudem.“ Nato se je obrnil in šel. Ljudje strmeli za njim, ki je prišel pred nekaj meseci in sedaj v gospodarstvi' že toliko pomeni. Vedeli so, da ga gospodar ceni. In če je Tauroch koga „štimal“, to ni bila majhna stvar. Petersa pa so gledali po strani in ker F bilo to čutiti, je Peters sam od sebe kmalu šel za Blažem in ga pros' prenočišča.
Blaž mu je odkazal lastno posteljo. Sam pa si je za silo postlal na tleh, zakaj bil je pošten in ni nosil ljubezni do bližnjega in do ubogi® samo na jeziku temveč tudi v dejanju pokazal.
Ko je pred počitkom šel še enkrat okoli po dvorišču mimo hleva, skednja in se je malo zazrl v nebo, je začul izza kuhinjskih vrat v Pr}' tličju dvakrat, trikrat svoje ime. Za hip je prisluhnil. Bili sta Marija Žanet. Že je hotel zaustaviti korak in nagonsko prisluškovati. Pa se ) začasa spomnil kako zelo je to nevredno moža in rezkih korakov je °a' šel v hišo.
Mi pa smemo čuti razgovor obeh sester.
Blaž ni napak slišal, ko je čul svoje ime. Sestri sta res govorili iUeJ seboj; o njem in o očetu.	•
Marija je sama od sebe začela: Žanet, ali se tebi ne zdi, da se oče zadnje mesece, kljub temu, da je več dela, kar pomladil. Kako J dobre volje kako rad pokramlja po večerji, ko je preje tako redko sp|°‘ spregovoril besedo. In da Blaž — četudi v pravem pomenu besede tuje ' vendarle pri njem veliko velja. Da ga pa človek res mora imeti ra j Tako priden in zanesljiv je in za hišo dela, kakor, da je tu na kme >
rojen.	.	. xtr
Žanet je sestri pritrdila, pa še pristavila, kako zelo je tudi PfTk ven pri vsaki stvari. Človek bi si kar zaželel takega brata, je vzdiha1 iz nje.
„Ali pa moža“ — je nekoliko ostro izgovorila Marija.	,
Žanet je v tem hipu vsa zardela. In hvaležna je bila, da je Bog ^ noči temo in zvezdam ne preveč svetlobe. V srcu ji je kljuvalo ^ Marija ve, njene misli, ali se ji iz oči bere, kako rada vidi stasito PP^je Blaževo, ali je mar v sanjah govorila? Samo tega ne, samo tega ne! N' ne sme vedeti, tako so se ji podile misli v blazni naglici po glavi. Le doma je odgovorila.
„Kaj vsega ne veš!“
„Nič nisem tebi očitala. Za Greto pa se mi zdi, da tudi Blaž rad Pvj gleda in ona tega ne vidi ravno nerada. In oče ga ima rad. Navseza bi možno bilo, da ga oče pusti k posestvu-------------“
„Puisti t-o“, jo prekine Žanet, ,,'kaj bi človek silil v prihodnjost. Bog sam vedi, kaj še pride. Človeku ni dano, da bi smel gledati v delo božjih r°k. Poglej pomlad je prišla in z njo Blaž. Prvo noč smo se ga bale, in Greta mu je rekla, da je „Vagabund“. Danes ga vse tri rade imamo in fttorda celo več." 1
„Kaj govoriš?“ — jo preseka Marija.
„Nič posebnega Marija, mogoče sem pa le zadela. Kaj jaz vem. Glej, oče — preje tako zaprt in samsvoj je oživel. In tuj človek je moral ^atj našemu domu novo življenje. Čudna so pota življenja. In njega poglej — s seboj je prinesel nazore, da sta se z očetom malone sprla. Bere časopise, ki niso nič prida, pa istočasno vzame v roke „Glasnik sv. An-l°na“ in z ganotjem bere misijonska poročila. Kdo naj iz vsega tega mo-d61' postane. Jaz ne. Saj še zase ne vem, kako bo moja pat.“
„Žanet, pojdiva k počitku," se oglasi Marija iz mraka. Saj bo res ^jbolje. To so težke misli — — — in tako grenke zame, pristavi tišje lT1 povsem zase, Žanet.
Nato obe dekleti stopita v hišo in kmalu nato je spalnica treh sestra \ sladkem pokoju drobne lučke. Ko se razpravljati pravi Marija proti ^anet — glej kako ta otrok brezskrbno spi...
»>In tako lepe lase ima, poglej kako ji temno obrobljajo lice."
Da, da — vidim — komaj slišno in zamolklo pritrdi Žanet.
,	, Ko pa kmalu nato utihne rahlo šumenje obleke — se Žanet v ti-
oti noči preda svojim otožnim mislim: Torej njo ljubi, Greto, nje pa, ai so jo že nešteti fantje prosili, pa je vedno ponosno odklonila — nje jje • • • In v junijski noči, ki so tako polne hrepenenja in sanj, je zaihtelo dekliško srce in sicer tako ponosna Žanet je zaspala s solzami na licih. —
IX.
Blaž seveda o vsem tem ni prav nič vedel, da če hočemo biti prav i.. Gti, niti slutil ni. Bes je bilo sicer, kar je Marija v svoji ženski občut-jrvosti le bolj zaslutila kot pa videla, da je za Greto, ko je šla tako vitka ,n Prožna preko dvorišča, rad pogledal. Toda res brez vsake druge misli akor te, da je lepa kakor roža v rosnem jutru, kakor breza v lahnem etru> kakor čistega potoka voda.
, Pridno je delal, od zore do mraka je bil na nogah in kar je bilo ? avno, ni mu bilo treba nič ukazovati, dopovedovati kako in kaj. Sam Je videl povprašal nato starega Taurocha, če bo tako prav in prijel za delo brez veliko besedi.
. Tako se je malone samo ob sebi zgodilo, da so ga pri najhujšem ^ j' najeti delavci jeli smatrati kot gospodarjevega namestnika in ga esto vpraševali za svet, za delo, za navodila. Blaž je radevolje ustregel, er je bilo to v njegovi naravi. Nikoli pa si ni lastil pri vsem tem kakih posebnih pravic in vestno se je ravnal po navodilih starega Taurocha. n Neko nedeljo popoldne ga je Tauroch povabil, da gre z njim v vi-kgPra<^e- Da bosta povsem sama. Bilo je že po popoldanski službi božji, : lere se je tudi Blaž udeležil. Greta in Marija sta odšli domov, Žanet se L gasila pri prijateljici, ki jo je povabila. Njena sestra namreč ji je k\d'f 'Z misi.i°nov in sporočila tudi za Žanet pozdrave. Ker je priložila ! ‘°tografiie. io bo aotovo zanimalo. Žanet se je nenavadno rada in z
ografije, jo bo gotovo zanimalo, anjem odzvala vabilu.
?anim
w O * **	f MAM * MK/AAMi
y Pismo je bilo iz Šangaja — milijonsko kitajsko mesto, pristanišče °8romnim prometom, zavetišče propalosti in podjetnosti, upanje t,'so"
čev, da se ali dokopljejo do bogastva, ali pa brez imena izginejo v morju pristaniških zakotij.
Žanet se je zatopila v branje pisma in nato precej podrobno spraševala o tem in onem. Ko je odhajala je bila zelo resna in vzela s seboj tudi naslov misijonske sestre.
Blaž in Tauroch sta mej tem ogledovala vinograd, hodila v bogatem zelenju in se razgovarjala. Tauroch ga je vprašal tudi kako misli sedaj o onih vprašanjih, ki so o njih oni večer govorili. Njemu se dozdeva, da je svoje mnenje že močno izpremenil.
Blaž se brani in pravi, da pač mnogo o tem razmišlja in tudi bere časopise, ki jih imajo v družini naročene, vendar ne more vsega poz3' biti, kar je videl.
To še pride, meni Tauroch, življenje je strašno v svoji bujnosti, ne vprašuje, ampak gre preko vsega. Ljudje nikoli ne bodo povsem razumeli življenja in tudi krutosti ne, ki je v njem, pa pravtako ne ljubezni, ki klije često tam, kjer bi človek ne mogel verjeti. Življenje je bogato, je navidez brezmiselno, blazno v svojih bolečinah, v svoji strasti, v svoj ljubezni — le vera meče v to vrvenje, v ta strašni, zagonetni nemir, v to večno valovanje vsaj nekaj jasnosti.
To dobro vem, da vsega nikoli razumel ne bom. In da Nekdo J® nad nami, ki življenje vodi in srca človeška prečudno v svojih roka suče. Kam vodi moja pot — On sam ve jaz ne. Sirota sem bil in seiu zgodaj moral v svet, po tovarnah sem delal in na javnih shodih strastn govoril. Prepričan sem bil do dna, kako je Cerkev odveč in sedaj sa hodim v cerkev in vse to prečudno ljubim. Ne iz pobožnosti, tega s sam bojim, ker ne razumem odkod to. Moje knjige, ki sem poprej nanj prisegal se mi zde sedaj močno enostranske. Ah, življenje je močnej
kot so knjige, in bolj živo govori.	.
J &	(Dalje prihodnjič-)
P. ADOLF:
Spomini iz misijonskega življenja.
fl /Toj zapisnik ima pripombo: Prve čase ujetništva je bila Verda® \/l Prava norišnica, zlasti še na večer, ko je bila odprta kantina. . pripomba mi kliče v spomin razne žalostno-smešne dogodbe, vam jih hočem v naslednjem nekoliko opisati.	, :;j
Kakor sem že omenil, so nas naši gospodarji že v Aleksancu J skrbno spraševali, če imamo kaj denarja, koliko ga imamo in kdo bo z njim ujetništvu zalagal. Tudi na ujetniški ladji so si skrbno ‘ beležili koliko egiptovskih lir je kdo plačal za postrežbo. Zakaj, mi takrat še nismo vedeli. Šele na Malti se nam je malo posvetilo. 1 ki smo imeli kako finančno ozadje, smo bili nastanjeni v Verdali, drD? uboge pare brez pare so morale pa v „Taborišče sv. Klementa • polnoma nam je postala stvar jasna šele v Verdali.	, rji
Za kuhinjo, pranje, snaženje obleke in postrežbo so nam doa« . kakih 40 mladih mornarjev, ki so jih nalovili po nemških ladjah- , so pravi „marinarski“ cvet. Nihče nam ni zastonj kake usluge izk&L Že za to je bilo treba denarja. Poleg tega smo imeli v Verdali Uidi v liko za kak priboljšek. Kantina je bila zlasti v začetku precej d°n založena. Mrzla jedila, viski (angleško žganje), stout (močno angie^, pivo) in še marsikaj se je dobilo v tej kantini. Se razume, da ne
sfonj. Zopet je bilo treba denarja. Zato so v Verdalo spravili samo peline. Midva z redovnim sobratom sicer nisva bila med njimi, a zopet ne popolnoma suha. Menda so naju bolj kot duhovnika, kot radi petič-nosti pridelili tej gospodi.
Priznati treba, da so stvar s svojega stališča izvrstno zamislili. Pbetal se jim je dober „kšeft“. In so ga tudi imeli. Še precej mirnim l,ram so sledili prav razigrani in razposajeni večeri. Na večer je nam-^eč kantina odprla svoje zaklade. Vse je drlo v njo. Taka gneča je bila, p se ni bilo moč skozi preriti. Mali trg pred njo je izgledal. 'kakor baka ljudska veselica. Vse je jedlo in pilo, da se oškoduje za pičle dnevne porcijone brez pijače. Kar stoje se je to vršilo, ker Angleži v lakih pivnicah sploh ne poznajo klopi in stolov.
Tako bolj v noč bi bil že marsikateri potreboval kake zunanje ppore, ker se je znotraj preveč podprl. Končno je večina pozabila, kje le in kaj je. Začelo se je naravnost razposajeno veseljačenje. Burk, šal, dostojnih in nedostojnih, plesa, vsega je bilo dosti. Še pretepa ni manj-pl°- Mornarji so imeli celo svojo godbo, preprosto sicer, a vendar. Nekak kvartet je bil.
Eden muzikantov je igral flavto. Moram reči, da je bil mojster T svoji stroki. Drugi je vlekel harmoniko, ne samo zvečer, ampak od lutra do večera. Objemal in pritiskal jo je k sebi s tako vnemo in než-Uostjo, da nisi vedel, kaj bi bolj občudoval, ali godca, ali harmoniko, u*1 glasove, ki jih je izvabljal. Tudi ta je bil doma v svojem inštrumentu. Yetji je imel precej veliko trobento prodirajočega in pretresujočega glasu. Trobil pa je samo zvečer, ko se je pošteno napil in to s tako *}!?. kakor bi sodnjemu dnevu trobil. Celo v okoliška taborišča se je .šala tromba. Ker dasi pijan ni znal piano igrati, je bilo še angleškim pesom, ki več prenesejo kot naša, polagoma preveč. Zato je bil prvi ^rned nas prestavljen v drugo taborišče. Četrti muzikant pa ni bil stalen, manj pa njegov inštrument. Tolkel je na boben in ta boben je bii *ak slučajno prazen sod.
Zjutraj, ko je bila večina ujetnikov še v postelji, sta prva dva godca, s flavto in harmoniko, igrala na dvorišču, včasih tudi na ve-‘f,n trgu zlasti, če ie kedo izmed premožnejših ujetnikov obhajal svoj ali rojstni dan. Igrala sta tako milo, tako nežno, da nam je kar srce .lskalo, posebno, če smo pomislili, da smo ubogi ujetniki v stari trd-Javi, sredi morja, daleč od doma, ločeni od celega sveta, izročeni na miost in nemilost naših gospodarjev.
7t.„:
sice
Zvečer pa je nastopal cel kvartet na malem trgu pred kantino in j^cer vse druga£e> kakor pa zjutraj. Zvečer je bila naša godba glasna in - rupna. In če je zagodla še kakšno znano poulično, kakor ono
liebi
^	Majn
D ,.er Avguštin", pa smo imeli takoj koncert na dvorišču, godbo s ^ jjem. Več sto mož je spremljalo muziko, vsak po svojih močeh. In " 1 so lahko, ker so imeli namazana grla.
Najhujši razgrajači so bili mornarji. Za njimi pa so prišli ujetniki 2mh hotelov in gostiln. Teh ljudi je bilo med nami prav veliko. In ti veseljaki že po poklicu.
• Noreti, piti in peti pa so pomagali skoraj vsi ujetniki, vsak kakor Vedel in znal. Sramovati se ni bilo treba nikomur. s Ko pa so se razgrajači pred kantino nanoreli, spravili so se na T evode, parade in maškerade. Podili so se po dvorišču, po obeh trgih Po dolgem hodniku prvega nadstropja.
Sprevodi in maškerade niso bile vedno enake. Za spremembo sta skrbela dva bivša cirkuška ravnatelja. Ko sta se postarala, sta pustila poklic glumačev in otvorila gostilni v Kajiri. Tukaj v ujetništvu sla bila vedno med prvimi rogovileži. Menda se jima je zdelo, da sta zopet v poklicu mladih let, da sta zopet glumača in da je Verdala njun cirkus.
Nekega večera je vodil sprevod po Verdali g. Finiš, eden izmed dveh omenjenih. Mož je bil precej velik in zelo obilen. Našemljen je bij za silo kot velikanska žaba. Zibal se je na čelu maškerade. Pred seboj je porival enokolnico. Za njim je koracala pod vodstvom drugega dolga vrsta manjših žab, črnih in zelenih, v parih po dve in dve.
Prva žaba s samokolnico, je počasi, z nizkim a močnim glasom pela dvakrat po trikrat kvak, kvak, kvak, — kvak, kvak, kvak. Vrsta manjših žab pod vodstvom drugega pa je hitro, z visokim glasom in iz vsega grla odgovarjala tudi dvakrat, po trikrat rega, rega, rega.
Vse, kar je bilo živega v Verdali, je drlo na dvorišče. Vsi so hiteli-da bi videli in slišali te čudne žabe.
In odkrito moram priznati, vsem ujetnikom, ki smo slišali te človeške žabe, je za trenutek pamet odpovedala. Več kot petsto mož je nehote začelo regljati iz vseh kotov Verdale. Eni so pomagali peti prvemu, drugi drugemu koru.	'	;?
Kvak, kvak, kvak, — kvak, kvak, kvak so mogočno kvakali v glp; bokih basovih debeli in trebušni gospodje raznih bank, učeni profesorju dobro rejeni kapitani in angležki narednik. Ti so bili med žabami urhi-Suhi in meršavi mornarji, izpiti strojniki in angleška vojaška straža pa je reglala na vso moč v visokih glasovih, kako ženske žabe: rega, rega> rega.
To sta vam bila dva mogočna kora razgretih verdalskih žab, ki sta skušala prevpiti drug drugega!
Najmočnejše glasove pa imele tiste žabe, ki so preveč pile. Te žaba so imele pameti le malo več, kakor živalske žabe, zato pa veliko vet glasu.
V par minutah sta kora takt izgubila. Nastal je en sam žabji k°r> ki je kvakal in reglal, kakor na tisoče žab v mlakuži.
To je bil žabji koncert v Verdali! Tega ne bo nihče pozabil, ki g je slišal. Še celi teden potem nam je bučalo po ušesih kvak, kvak, kvav in pa rega, rega, rega.	.k
Poleg mornarjev so bili najhujši razgrajači v Verdali ljudje jz -c pertsevega hotela iz Kajire, kjer je bil nastavljen tudi nam že znani rn Ze. To je največji in najimenitnejši hotel v Egiptu.
/	(Dalje prihodnjič'
I\ ANGELIK:
Tretji red in katoliška akcija.
Gobavci sodobne človeške družbe.
/Ted skupnimi nalogami, katere naj bi izvršil celotni slovenj \/I III. red sem svoj čas omenil tudi zavetišča za odpuščene k a 1VJL njenec. Na prvi pogled se zdi morda to kakemu udu III. fe ‘ odveč. In vendar je to potrebno in dejanje žive ljubezni do bližnja^ Vsakemu, ki vsaj nekoliko pozna življenje sv. Frančiška, j* znana njegova velika ljubezen do gobavcev. Bili so to najbednej
v Sedanji človeški družbi. Že sam pogled na njihove grozne rane jih je Rogini pristudil.' Tudi Frančišek jih spočetka ni mogel videti, kakor sarn pripoveduje v svojem testamentu: „Ko sem bil v grehih, se mi je zdelo zelo zoperrio videti gobove, in sam Gospod me je pripeljal med !|ie in sem bil usmiljen ž njimi. In ko sem šel od njih, se mi je tisto, uar se mi je zoperno zdelo, spremenilo v dušno in telesno sladkost."
Dandanes pravih gobavcev, vsaj v naših krajih nimamo več. Imamo Pa druge, ki so jim v marsičem podobni. In to so odpuščeni kaznjenci, dve med ljudmi, umreti ne morejo in vendar se jih ljudje ogibajo, kakor da bi bili gobavi. Marsikateri od njih zapusti jetnišnico s trdnim aatnenoim poboljšanja. Vendar pa se jih mnogo vrača zopet in zopet, k*jub vsem. dobrim sklepom. Zakaj? Kdor bi površno sodil, bi mislil, da 80 in pač nepoboljšljivi zločinci ali hudodelci iz navade. Ne rečem, da fjiudi taki vmes, vendar pa ne vsi. Lahko je reči: Začni novo življenje, °da neprimerno težje je odgovoriti na vprašanje: Kako naj ga začnem?
. Odpuščeni kaznjenec je prost. Kam naj se obrne? Dnevna plača v Je«ušnici znaša 10 par, v desetih dneh 1 Din (izgovori en dinar). Ker je semterje rabil znamko in si morda ob največjih praznikih privoščil ne-°hk0 mleka za svoj prisluženi denar, mu je ostalo le par dinarjev, če Ju jih je sploh ostalo. S tem si kupi prvo večerjo ali kosilo na prostem.
• °ida mm ostane še za prvo noč za prenočišče. Potem je sredstev konec. °rodnike prositi za podporo, ga je sram, ali pa, kar je navadno, se oni rarnujej0 jn ga ne marajo poznati. Ne preostane mu torej druzega, kot a si poišče službo. Tu se pa začne šele prava trnjeva pot za odpuščena kaznjenca. Človeška družba se namreč nasproti njemu ne obnaša , °t usmiljeni Samaritan, ampak kot oni duhovnik in levit, ki sta šla r®z sočutja mimo ranjenca na poti v Jeriho, k večjemu mu dajo na g poceni pridigo, češ, kdor je tako lahkomiseln, naj se še pokori, avno tisti, katerim nikdar zakoni niso dovolj strogi in kazni dovolj ezke tedaj ko bi bilo treba pomagati z dejansko ljubeznijo, navadno I.opolnoma odpovedo. Zgražajo se sicer glasno nad vedno rastočim šteti “a11 (kuncev, pozabljajo pa v svoji „sveti“ gorečnosti, da mnogo od-{j. Veitih kaznjencev s svojim, osornim in neprijaznim obnašanjem si-k novim zločinom. Komu niso znani predsodki ljudi glede teh od-j . nih revežev. Če gre za podporo takih, tedaj ogorčeno poudarjajo, ,.a Je poštenih revežev dovolj. Ne pomislijo pa, da gre tu za to, da se 7eka, ki je nevaren človeški družbi s tem lahko spravi na pravo Jlot’ da ni več nevaren. „Toda“, tako odgovarjajo, „malopridnež ostane aiopridnež“. Mnogi torej sploh ne verujejo na možnost poboljšanja, J šele na resnično poboijšanje in pozabijo, da se to nezaupanje lahko Uerne kfda-i Pr°ti njim ali njihovim dragim. „Kdor stoji naj gleda, da Uri ^de". Vsi nosimo s seboj posledice izvirnega greha in če se morda }n nas niso tako očitno pokazale, se imamo zato zahvaliti milosti božji ]. ,Sr^nim okoliščinam, v katerih smo zrasli. Nasprotno pa bi marsi-^ eri takozvani zločinec zaslužil prisrčno usmiljenje in odpuščanje, če Tuih da^° moglo natančno preiskati, kako in zakaj je postal zločinec. y tu namreč velja pregovor: Tout comprendre, c’ e st tout pardonner. e razumeti, se pravi vse odpustiti.
>,T ^°Pet drugi pravijo, ko jih odpuščeni kaznjenec prosi, za službo: ;’e0 ue gre, moja trgovina bi prišla v slabo ime" ali „Moji delavci bi ^ Uprli, če bi zvedeli, da je bivši kaznjenec v njihovi sredini." (Dovolj ali "I00 ne samo za kaznjenca, ampak še veliko bolj za take delavce) gov 32 na^el°ma takih ljudi ne sprejemam" (to je najkomiodnejši iz-°r> da se izogne vsaki prošnji ali pa najošabnejši, ker ceni samega
sebe tako visoko, da bi bilo pod častjo se s takim človekom sploh ukvarjati. Za las podoben je takim ljudem farizej v lempeljnu).
Tako se običajno sprejema odpuščene kaznjence, ki si hočejo iskati dela in kruha. Tistih par dinarjev, ki so jih prejeli pri odhodu iz jetnik, niče je v dveh, če ne v enem dnevu porabljenih. Domov ga ne sprejmejo, beračiti ne sme in ga je tudi sram, želodec pa mu je ostal k potreba po spanju. Nazadnje iz obupa napravi nov zločin in občinstvo se potem z glasnim ogorčenjem zgraža nad hudodelcem, ki je nepoboljšljiv in ga nobena kazen ne izboljša.
Pa ne samo to. Vzemimo slučaj, da je kaznjenec po sreči vendark dobil delo. Ob prvi priliki, ko se pojavi podoben zločin, ga osumij°> da je on tistega kriv in ga seve takoj vtaknejo v preiskovalni zap9r' Po nekaj dnevih ga kot nedolžnega izpuste s spričevalom, da ni bil kriv-Pa kaj mu pomaga tako spričevalo. Gospodar je med tem najel drugeg3 uslužbenca in kaznjencu ne preostane druzega kot iskati nove s še težjimi pogoji kot prvič. S plačo, ki jo je dobival je komaj nakupil nekaj potrebne obleke. Par dni tava brez izgleda na službo in konečno *z obupa postane zopet kaznjenec, ker vidi, da mu je življenje med tak<^ zvanimi poštenimi ljudmi onemogočeno. Kdo bo vrgel prvi kamen nanj-
Če pomislimo usodo teh nesrečnikov tedaj moramo priznati, d? so v enakem razmerju do človeške družbe, kakor so bili nekoč gobave*-Izobčeni iz človeške družbe. In ko bi Frančišek dandanes živel, bi se nedvomno tudi teh modernih gobavcev z vso dušo oklenil. Naša dolžnost, dolžnost vseh otrok sv. Frančiška Asiškega je, da se zavzamem** za te „go-bavce“, pa ne samo z besedo in morebitnim pridiganjem> ampak v dejanju. Nujno potrebna bi bila tudi v naših krajih takozva**3 zavetišča za odpuščene kaznjence. Obstojati bi mogla le v večjih slovenskih mestih, ker bi v malih krajih bila nemogoča iz enostavne^3 razloga, ker vsi vsakega poznajo. Zaenkrat bi bila nujno potrebna zavetišča v Ljubljani in Mariboru in sicer ločeno za moške in za žens>e' Zavetišče bi imelo nalogo, da preskrbi kaznjenca z najpotrebnejšo obleko, z orodjem, s potnino do službenega mesta i. t. d. Imeti bi njOj ralo na razpolago prenočišča in take delavnice, da bi lahko zaposl* odpuščene kaznjence za tako dolgo, dokler si ne bi drugod poskrb® primerne službe. Najvažnejša njegova naloga pa bi bila preskrbovanj izpuščenih kaznjencev z delom. Voditi bi moralo sezname prostih sluz j ki ne zahtevajo "odgovornosti in se lahko nastopijo takoj, kjer bi vs-za prvo silo mogli isti biti zaposleni, če tudi bi službe ne odgovarja povsem njhovim zmožnostim. Čez čas si lahko vsakdo pomaga naprer najhujše je neposredno po odpustu, ko se ne ve kam obrniti. Običaj posredovalnice za delo ali borze dela za te vrste ljudi nimajo s<° . nobenega pomena, ker se zahtevajo'spričevala i. t. d., katerih odpušče kaznjenec nima.
Nikdar namreč ne smemo pozabiti, da tudi odpuščeni kaznjeu potrebuje hrano, obleko in stanovanje. Krasti ne sme, beračiti ne s in ga je sram, dela ne dobi, živ ne more v zemljo in tako mu večK
preostane edina rešitev------— zločin. Tak je postanek zločinca iz ,
vade ali kakor navadno pravimo zakrknjenega in nepoboljšljivega nika. Kdor ima srce za te gobavce podobne človeške družbe in go*°|0 ga ima sleherni otrok sv. Frančiška, bo moral priznati, da je to djj potrebno in nujno in bo tudi vedel, zakaj je potreben skupni *° III. reda med Slovenci. Takih nalog ne zmore posamezna skupsc ampak le celotni III. red med Slovenci.
FRANČIŠKANSKI MISIJONI
m* m£
HUGO:
Krvavi misijon.

)
t
3
3
1
a
P- Turk in P. Benigar.
Vsak misijon med pagani mora prej ali slej prestati svoj krvavi krst. Pa-ganska tla so za plemenito evangeljsko seme pretrda, če jih ne razmoči muče-niška kri. Še pozneje je mora poleg potu tu in tam kri zaliti, da vspeva. So misijoni, ki so podobni neplodni zemlji, katero je treba temeljito gnojiti, da sploh kaj obrodi. Med take misijone spada kitajski apost. vikarijat Ichang, v južno zahodnem delu provincije Hupe. Zlasti njegove gorske misijonske postaje, ki se nahajajo nad 1000 m visoko, zahtevajo toliko misijonarske krvi, da jih po pravici lahko imenujemo: krvavi misijon. V zadnjih tridesetih letih je samo med misijonarji zahteval sedem mučeniških žrtev, med njimi dva škofa. Misijon oskrbujejo belgijski frančiškani.
L. 1898. je padla prva krvava žrtev, P. Viktorin Delbrouck, O. F. M. je bil na zverinski način umorjen. Najprej so mu zvezali roki in ga obesili
arevo, kjer je pet dni visel. Kdor je hotel in kakor mu je bilo drago, ker mu^- Nekateri so ga s palicami tepli, drugi s pušicami zbadali, So ^ 11111 z razbeljenimi škarjami meso trgali iz telesa. Med mučenjem KQrt!u grozili, da mu bodo srce pri živem telesu izrezali in pojedli. skiti 0 S-° ženili naj bo obglavljen. Toda ne na mah. Sedemnajst pagan-sm zverin v človeški podobi je potegnilo meče. Vsak mu je po dogovoru teje zadati le tak rano, da je šele po sedemnajstem udarcu glava odle-Poi ir S0 i° nekai časa na palici okrog nosili, so jo razbili in možgane razpol	SO §a razparali, mu izrezali drobje in mu prsni koš s kolom
titn vL'	so izkrvavele kar tri žrtve naenkrat: misijonski škof Teo-
rem* erkaeghen, njegov rodni brat P. Friderik in P. Florencij Robbe-h vsi trije frančiškani. Škof, pogumen mož, ki je že večkrat neustra-
seno pogledal mučeniški smrti v oči in ji radi tega ušel, je mislil, da b° tudi tokrat šla 'mimo njega. Mudil se je na škofijski vizitaciji v svojih gorskih misijonih. Daši opozorjen na nevarnost nekega pota, se ni dal oplašiti. Ko je spoznal resnost položaja, je bilo prepozno. Tolpa kakih 30 mož se je navalila nanj in neoboroženo spremstvo. Njegov služabnik, k’ ga je s svojim telesom kril, se je s sulico preboden zgrudil predenj. SU" nek je bil tako močan, da je bil tudi sam ranjen, vendar še ne smrtno „Kaj sem vam hudega storil" pravi napadalcem. — „Naše bogove sovražiš, njih podobe skruniš," so vsevprek kričali. Škof je takoj vedel, topot ni izhoda. Pokleknil je, da priporoči svojo dušo Bogu. V tistefl1 trenutku je že eden zavihtil sulico in mu jo z mogočnim sunkom porini' v trebuh. Bil je takoj mrtev. A srdu še ni bilo zadoščeno. Z noži so vrgli trinogi nanj in ga docela razrezali. Okrog 30 smrtnih ran so naši’ na njem. P. Friderik njegov rodni brat, ko je videl, da je vsaka poino^. izključena, je skušal ubežati. A že je dobil silen udarec po glavi, da so mu možgani izstopili. P. Florencija, ki ga ni bilo v spremstvu, so še i^1 dan izsledili in ga vlekli k mrtvim žrtvam. Ko ju je od daleč zagledali je groze padel na kolena. Eden krvnikov ga je odzadaj sunil, da je pade* po tleh. Nato se jih je šest, ki so ga vlekli, z noži vrglo nanj. Dvajset smrtnih ran so dobili na njem.
Dne 22. aug. lanskega je sledila četrta žrtev, P. Tiburcij Cloodk; O. F. M. Imenovanega dne pridejo k njemu trije možje. Ker je bil dok0! izvežban v zdravniški vedi, je mislil, da prihajajo po zdravila. To so spi va|| tudi hlinili. Naenkrat pa potegnejo revolverje, mu jih nastavijo v glav0 in srce, ter zahtevajo od njega denar. Ker je zatrjeval, da gre ves razpoložljiv denar za zdravila, ki jih pripravlja svojim bolnim ovčicam, st^ ga dva z revolverji stražila, tretji pa je pretaknil stanovanje. Našel j? njegovo premoženje, ki je znašalo 15 kitajskih dolarjev. Jezen, da 1,1 bilo več, ga je ustrelil. Krogla mu je šla tik pod srcem skozi telo. Pi'e' streljenemu so ukazali, naj se vleže v posteljo, sami so se razkropili P? misijonski postaji, če morda še kaj najdejo, kar bi se izplačalo odnest1' Misijonar je med tem zlezel iz postelje, pokleknil in molil: „Presvet°J Srce Jezusovo v Te zaupam. Dobra Mati Marija, imej usmiljenje z me'J noj!" Nato se je vlekel ven na prag, če morda prihaja pomoč. Vedel je’-I da je njegov služabnik, ki ga roparji niso zapazili, skočil skozi okno 111 j šel ljudi klicat. A med tem so se roparji vrnili. Bazočarani nad slab'111 plenom in jezni, ker je misijonar iskal pomoči, so oddali nanj še d'1,*1 smrtonosna strela, enega v želodec, drugega v glavo. Ko so kristjani p1’1' hiteli, so ga našli mrtvega in o roparjih nikakega sledu.
Komaj 14 dni pozneje 9. sept. so na isti misijonski postaji, kak0* zgoraj omenjeni P. Viktorin, padle tri nove žrtve: apostolski vikar I Trudon Janš, P. Rupert Fynaerts in P. Brunom Van Weert. Škof se r nahajal na uradnem obisku, takozvani škofovski vizitaciji na mis. V0-staji Siaotang. Ta 1800 m visoko ležeča misijonska postaja je bila zadnj®’ ki jo je obiskal. Odtod se je nameraval naslednji dan vrniti v Ichaw kjer je njegova rezidenca. A prinesli so nazaj mrtvega.	.• j
Imenovanega dne proti večeru so se vsi trije misijonarji nahaj;tl v misijonski postaji. Z njimi je bilo še nekaj kristijanov. Kar nastal1 zunaj nenavaden hrušč. Strežnik gre gledat, kaj je. Groza! Okrog 30 ob°j roženih roparjev se je valilo proti vhodu in kričalo: „Smrt Evropejcem. Predno je mogel misijonarje obvestiti naj se pripravijo na najhujše, je * dobil z velikim nožem sunek v hrbet in se zgrudil. Tolpa je udrla 'b dvorišče, kjer se je škof sprehajal ob spomeniku P. Viktorina in m10*1 sv. rožni venec. Takoj so se navalili nanj. Globoka rana je zazijala 11
n]0govem čelu, zadana z nožem. Opotekajoč je nameril korak proti ka-?e k da bi rešil Najsvetejše oskrumbe. A ob spomeniku P. Viktorina se le zgrudil. Ležečega so začeli zverinsko obdelavati. Polomili so mu kosti, nil! odsekali desno roko in ga še dvakrat prebodli.
Nato so vdrli v misijonsko hišo. V prvi sobi so naleteli na P. Ru-Perta. Tudi njega so strahovito razmesarili. Prvi sunek z nožem je dobil p pleča, drugega v sence, nato so mu prerezali vrat in porezaii prste. , ‘ orunon se je nahajal z nekaterimi kristjani v učni sobi. Prvo smrto-! ®®o rano z nožem je dobil v tilnik, drugo v čelo. Nos so mu preklali | a dvoje. Nato so se vrgli še na pričujoče kristjane. Tri so prav tako , neri,n-sko do smrti razmesarili, štiri so bolj ali manj ranili, kakih pet j ^Le ušlo. Po končanem klanju so prevrgli vso misijonsko postajo in
n'
i>
•i'
Sestre kanosijanke zbirajo najdenčke.
4-, oskrunili Najsvetejše, cerkvene posode in obleko, pobrali, kar
Posl80 Prišli nekateri kristjani, ki o vsem niso ničesar vedeli, da se ^Ptevp °f^ 'škofa, so ga našli v zadnjih zdihljajih. P. Rupert je bil že ’ 1. Brunon se je boril s smrtjo, kateri je okrog polnoči podlegel, kopu . esne ostanke mučencev so prenesli v Ichang, da jih tam po-i»ietr el° na .Pokopališču sester Frančiškank misijonark, kake dva k doli oktob ZUnai mesia- A. pogreb se je mogel vršiti šele v drugi polovici Sia(), ra’ tedaj več ko mesec dni pozneje. Kajti pot z misijonske postaje Iti Ujst ^er so k>di umorjeni, do Ichanga, je dolga pet dni peš hoje. bila Ke,.dni, ko so se roparji tam okrog vlačili, pobijali in požigali, je le , alJ nevarna, kot ona med Jeruzalemom in Jeriho. Končno so se Poppj ,1. Pogumni kristjani, ki so se z nevarnostjo lastnega življenja ^Varn Za nosa^e- Eden misijonarjev, P. Marin Adons, je ne glede na °sknk l>r>^a sam odšel na postajo Siaotang, da spremlja dragocene e- Ob velikih nalivih, kar je bilo za prenos ugodno, so sredi ok-
tobra srečno dospeli v Ichang. Par dni so trupla ostala v pokopal^ j kapeli, kjer počiva že pet misijonarjev mučencev. Nato sta bila P P. K I pert in Brunon 17. oktobra slovesno pokopana zraven P. Triburcija, * je bil 14 dni prej umorjen. Škofa so -pokopali nekaj dni pozneje z vel' kanskimi slovesnostmi. Vse je bila na nogah, kristjani in pagani, cel kvene in svetne oblasti.
Sedaj počiva poleg svojega prednika Msg. Teotima Verhaeghellj mučenec ob mučencu. Da je Msg. Teotim res mučenec, ni dvoma. N]^ govi morilci so glasno in jasno izpovedali, da ga hočejo pobiti, ker svojo vero sramoti njih vero. Njegovo proglašenje za blaženega je v tek j Za Msg. Trudona in tovariše stvar še ni gotova, ali so pravi mučenci, * le žrtve roparjev. Glasom naknadnih poročil ti kitajski roparji le n1* navadni roparji, temveč tudi verski fanatiki ruskega komunistične^ kova, ki organizirani tvorijo posebno praznoverno ločino z imen0 chen-pin, to je neranljivi vojaki. Zato upamo, da bodo te njih žrt enkrat krasile naše altarje.
‘gj.
Človek bi mislil, da si v take kraje, v takih razmerah noben nn jonar več ne bo upal. A že sta odšla dva druga nemška frančiškana h ’ da zamašita nastalo vrzel. Tudi novi apostolski vikar je že imen°va ' To je P. Natal Gubels, belgijski frančiškan. Kot doktor lovanjske^ vseučilišča je odšel v kitajske misijone, prav v isti krvavi misijon. zneje je bil poklican v Rim za tajnika naših misijonov, dokler ga js sv. oče 25. marca tega leta imenoval za naslednika Msg. Trudonu-zelo izobražen mož. Poleg kitajskega govori še šest jezikov.
Je pač ljubezen do duš močnejša kot ljubezen do življenja.
P. ANGELIK:
Pregled zgodovine frančiškanov med
Slovenci.
Kako važno je bilo to modroslovno učilišče, ne le za red aipP^ tudi za državo, je očitno iz tega, ker je imela provincija skrben profesorje trem javnim gimnazijam v Novemmestu, Karlovcu in PaZl.po Lektorji na Kostanjevici so morali torej skrbeti, da vzgoje priinel ^ število mladih redovnikov, ki bi bili zmožni dostati potrebne izpit® j. gimnazijsko profesuro. To dolžnost je dvorna studijska komisija ^ stojnikom provincije naravnost naložila. Seveda so bile s tem zveZ rji velike težave in ni šlo drugače, kot da so posamezni odlični lek ^ žrtvovali svoj prosti čas in posebej učili one, ki so se pripravlja1 ^, profesuro. Tako je n. pr. P. Jernej Večerina poučeval latinščino, P- jj fael Ilovs-ki latinsko in nemško slovstvo, P. Pavel Lavpetič grščin0^ P. Mansvet Šmajdek zemljepisje. To je bila tolikanj težja naloga. ^ je manjkalo potrebnih novejših knjig. Tedanji gvardijan P. Salezij t čič je to zadevo sporočil dvorni studijski komisiji in kmalu je pr^.^e Dunaja naročilo, naj se samostanu na Kostanjevici oskrbe vse knjige. Primorska deželna vlada je poslala nato iz Trsta raznih na°
Primernih knjig v Vrednosti 126 gld. Istotako je cesar Ferdinand dovolil ■ 1846. tudi za fizikalični kabinet 123 gld. in nadalje skozi štiri leta še Po 50 gld.
Ko je šlo leta 1852. za to, da se novomeška gimnazija dopolni na °Sem razredov, je P. Salezij Volčič, tedanji provincijal, obljubil skrbeti Profesorje, izprašane po novih postavnih določbah, in fizikalični ka-'net s Kostanjevice prestaviti v Novo mesto. Najbrž si je mislil, da °oo potem kleriki tam dokončevali svoj modroslovni študij zaeno s v«nimi dijaki in torej na Kostanjevici modroslovnih razredov ne bo . treba. Ali premislil si je gotovo, preden se je kabinet oddal. Ostal ^ tako ohranjen učilišču, za katero je bil v začetku namenjen.
< . Ha so lektorji'vestno vršili svojo dolžnost, kažejo že imena lek-n°riev» kakor P. Bernard Vovk in P. Stanislav Škrabec, kaže pa tudi eWoj učencev, ki so se ondi izobrazili ter pozneje delovali v raznih mostanih, župnijah in kot gimnazijski profesorji. Pa o teh posa-ezno pozneje več.
n v^vet°vna vojna je nenadoma prekinila to plodonosno delovanje Kostanjevici ter pregnala klerike in lektorje iz mirnega zatišja. , Seni 1915. so zapustili učenci in učitelji dom, ki je bila ž njim zvezana °ro stoletna tradicija. Bežali so v Kamnik, kjer je bilo do tedaj na-j."njeno domače bogoslovno učilišče in se je isto preselilo na to v Ljub-|in°'. ^ojna je itak zahtevala nekaj lektorjev, da so odšli kot vojni 2r.	ua bojišče ali v lazarete, kar jih je ostalo so z ljubeznijo in po-
'ovalnostjo vzdrževali pouk na prejšnji višini.
Po končani svetovni vojni, ko so se razmere v toliko izboljšale, v ,s° se poasmezni lektorji mogli zopet posvetiti svojemu poklicu, .je st\0 provincije želelo urediti razmerje modroslovnega učilišča do e države, ter je v ta namen zaprosilo višji šolski svet za Slovenijo, ^odobri študij in na njem polagane izpite kot veljavne za novo dr-pr ? Jugoslavijo. Višji šolski svet v Ljubljani je drage volje ugodil tej lja°.snii z odlokom dne 16. maja 1919.11 Podeljena je bila državna ve-jj. ,n°s! za celo višjo gimnazijo in pravica delati zrelostni izpit na dolg ern učilišču, pod predsedstvom višjega šolskega nadzornika ali de-ta. Vodstvo gimnazije je bilo obvezano, da ob koncu vsakega tečaja ^skega leta poroča višjemu šolskemu svetu o pouku, napredku in Pehih na lastnem zavodu.
del ^ Veseljem in navdušenjem so se lektorji in kleriki lotili študija in tiict’ d? teko čimprej zacelili rane, ki jih je svetovna vojna zadala Leo provinciji. Spopolnjevali so fizikalični in naravoslovni kabinet. defaj^Jski svetnik vitez Nikolaj pl. Gutmannsthal, veleposestnik v Ba-§itii ^ Zidanem mostu je še istega leta 1919. poklonil kamniški lt^naziji svojo krasno mineraloško zbirko, kakor jo poseduje malo-ginmazija. Vse je kazalo da se bo učilišče tudi v novi državi lepo da ‘^al? uspevalo. Z razpisom z dne 27. oktobra 191912 se je dovolilo, jjirnSl11^0 kleriki priorata križevniškega reda v Ljubljani obiskovati h aazijo v Kamniku in da bodo deležni pravice javnosti tega zavoda. te§a pa nikoli ni prišlo.
(Dalje prihodnjič.)
P. HUGO:
A. Splošni.
Stoletnica „Ure molitve**.
Konec maja je minilo sto let, kar je P. Debrosse, S. J. Paray-le-Monial ustanovil bratovščino „Ure molitve*1 in tako spolnil Gospodovo željo, ki jo je izrazil svoji služabnici sv. Marjeti Mariji Alacoque. Jubilej so v Paray-le-Monial proslavili s slovesno tridnevnico od 22.—23. maja, ob velikem navalu romarjev. Romanje se bo vršilo še celo leto, da se zadosti božjemu Srcu za neštete žalitve. Papežev državni tajnik kardinal Pacelli, je naslovil na tamkajšnjega škofa pismo, v katerem v imenu sv. očeta pozdravlja lepo misel tega mednarodnega zadoščenja in izraža željo, naj bi se ga udeležilo kolikor mogoče škofij. Če pri nas to romanje ni na programu, skušajmo vsaj doma poživiti „Uro molitve**.
Nova armada svetnikov.
V teku je svetniški proces boksarskih mučeniških žrtev na Kitajskem iz 1. 1900. Gre za 2418 mučencev samo iz tamkajšnjih frančiškanskih misijonov in za 3714 mučencev iz jezuitskih misijonov. Tedaj nad 6000 novih kandidatov za čast altarja. A to število zdaleka ne vsebuje vseh, ki so imenovano leto prelili kri za sv. vero. Samo v okolišu glavnega mesta Pekinga jih je več tisoč izkrvavelo za Kristusa, ki tu niso všteti. Tudi žrtve po drugih krajih gredo v tisoče. Kitajska lahko tekmuje z Evropo v prvih stoletjih glede števila mučencev. Bog daj, da bi se njih mučeniška kri tudi tam tako
bogato obrestovala, kakor se je Evropi, da bi vsa ogromna Kita# postala krščansko-katoliška in, ta' tudi ostala, kar Evropa ni.
Kupljene redovnice.	. u
Italijanske sestre konzolatm imajo v Kenya (Indija) svoj san’ stan z redovnim novicijatom. Mij ga domača dekleta bi rada vstop: v samostan, ko bi to ne bilo s kimi težavami združeno. Stariši kakor niso zadovoljni, svojih hc® zastonj darovati nebeškemu Zen’ j kamoli, da bi jim kako doto d . Če mora tam navadni ženin sm, nevesto starišem plačati, se to še15 spodobi za nebeškega Ženina, 0 , terem pravijo, da je tako hog Vpoštevajoč to globoko vkoreiuk no prepričanje domačinov, je an» j ška vlada odredila, da mora p’ j. stojnica za vsako kandidatinjo* ^ jo sprejme, njenim starišem °hs ^ 150 dolarjev. A tem še sedaj Ka1 .|, gre v glavo, kako se morejo
hčerke navduševati za nekega
P
vidnega ženina. Po desetih letih* obstoja samostan, je deset sester J mačink napravilo začasne red obljube, po velikih težavah z (*° j. čimi. Trideset jih čaka, da se sor^, niki sprijaznijo z njih namero* •, krat kaka našuntana mati vsa s pridere v samostan, da če tre silo privleče svojo hčerko naza). mov. Tudi sorodniki včasih. v samostan, da kaki kandidat^1 ^ jansko izbijejo iz glave njenega j,, nina. Tiste, ki kljub temu vstr morajo pač imeti poklic.
cetovo glavo za komunizem.
Neki misijonar maryknolske mi-•jonske družbe poroča iz Kine: V ^ . Vasi blizu Hong-Konga je ne-, aJ domačinov organiziralo sovjetski
ina!1' ^er se ie ^ bolj tajno gibal delal, je imel na mlade fantiče vJ;.?113111! kitajski radovednosti tem J1 vpliv. Komaj so čakali, da so za mo§li priključiti in pogledati kulise njegovih tajnih vzorov. Le-j ^ dne se javi za sprejem komaj petletni deček. Sodrugi mu, ali za iema-1 Za šalo, stavij0 težek spre-pri ni	»Očetovo glavo moraš
L a?s,ti“- mu pravijo, „pa te bomo Jejeli.“ _ „tfse drugo, če hočete,.* p rne ogorčeno, »samo tega ne!“ — 'i?eitl pač ne moreš biti sprejet.** RTo°S\en Se ^e^ek odstrani. Toda o s„i Za- ^e drugi dan se vrne — z od-,Uail0 očetovo glavo. Strašni dogo-vikarIZPri^Uje tamkajšnji apostolski
^6zave japonskih katoličanov.
liŠk ^ kakimi 60. leti je bila kato-Ve/ Vera na Japonskem še prepo-l?-iaila- Kdor se jo je oklenil je veza verskega in narodnega izda-a anes je tudi na Japonskem o-pcna verska svoboda, ki pa š<
. eka ni popolna. To se vidi iz le
]a\ca. d
Uglašena verska svoboda, ki pa še i0§ . 1 ni popolna. To se vidi iz le-šk0fie§a Postnega pastirskega lista MeH j0rriačina Januarija Havasaka. liškp "Togim toži, da vlada sili kato-50lsi državne uradnike in katoliške gansk otroke k slovesnostim v pa-odteoe. .cbinto templje. Ako se temu vlad -e^°’ so kaznovani. Sicer se versla lzg9varja, da to niso nikake jattlvve vaje in zato s tem ne krši za-k°t ^ne verske svobode. A škof, ki izem ornačin dobro pozna schinto-Sehi:Pravi, da je to samo pretveza, ^ni 01Zem vera, s katero katoli-Ape]j e m°i'ejo imeti nič skupnega, tig d a na vlado, naj se skoraj dvig-bo >0 Popolne verske svobode, ki ji v čast in prid.
veliRi
Petek v Amerik.
v e^. tet se ameriški katoličani evajo za praznovanje popol-
dneva velikega petka. Mnogo so že dosegli. Veliko katoliških, pa tudi protestantskih podjetij to popoldne ne obratuje. Odsek za katoliško akcijo Kolumbovih vitezov zadnje čase posebno vneto dela na to, da bi praznovanje tega popoldneva postalo splošno. V državi Pensilvaniji so letos podjetniki vseh ver sklenili, naj delo vsaj prve tri popoldanske ure velikega petka počiva. Da bi se v časno zakopano ljudstvo bolj živo spominjalo kalvarijskih dogodkov in si jih vzelo k srcu, so bila zvečer mnogo javna paslopja in zasebne hiše okrašene z električno razsvetljenimi križi.
Oslovska — modrost.
V Moskvi tajno izhaja protikomunistični satirični list »Kolokof**, ki si je že marsikatero privoščil na račun boljševiškega paševanja. Eno naj v malo razvedrilo tu zabeležimo. Po komunističnih načelih je zasebna lastnina tatvina. Nihče ne sme niti s tistim, kar je sam pridelal, svobodno razpolagati, ako nima za to potrebnega dovoljenja, ki je komunistična vlada daje le tistim, ki so za državo kakorkoli zaslužni. To dovoljenje se imenuje „pajok“. Nekega dne, tako pravi satirična basen, se je pred Ljeninom pojavil konj, s prošnjo za „pajok“. Podprl jo je s samozavestno izjavo, da je zastopnik delavskih slojev. Brez ugovora je bil uslišan. Kmalu za njim je prišla krava z isto prošnjo, češ, da s svojim mlekom hrani male boljševičke, ki bodo pozneje gotovo veliki komunisti. Tudi ona je dobila, kar je prosila. To je opogumilo še osla. Kar neumnega se napravi in odpravi po „Pajok“. Ko ga Lje-nin zagleda, ga nahruli: »Kaj pa ti tukaj?** — ,„Po Pajok sem prišel, bratec Uljanov.** — „Na podlagi kakih zaslug za državo neki?** — ,JLe mirno kri, bratec, in poslušaj: »Ko bi nas ne bilo, bi ti nikdar ne bil gospodar naše velike slavne matjuške Rusije.**
B. Redovni.
Domače vesti.
Iz Poljske se je vrnil v našo sreči o P. Jožef Aljančič, O. F. M., kot frančiškan vzhodnega obreda. Njegov rodni brat Dr. P. Stanko Marija Aljančič, ki je že prej prestopil v vzhodni red, ga je za to navdušil. Lanskega avgusta je odšel na Poljsko, da se pri oo. studitih, redovnikih vzhodno - slovanskega obreda priuči in vživi v lepo grško-slovan-sko liturgijo. Rojen je bil 30. sept. 1893 v Trnovem pri Ilirski Bistrici. Gimnazijo je dovršil v Ljubljani 1. 1915. Bil je v svetovni vojni na ruski in soški fronti. Udeležil se je srditih bojev na Kalvariji. Nato je stopil v frančiškanski red in bil 1. 1920. posvečen v mašnika. Nekaj časa je bolehal. Sedaj pa zdrav čaka poziva na slovansko misijonsko polje. Bog daj obemla bratoma kmalu primerno mesto, kjer bosta mogla v bratski slogi, kakor slovanska brata in blagovestnika vspešno delovati.
Izmed naših bo letos na praznik sv. Petra in Pavla posvečen v mašnika Fr. Jožef Čagran. Bojen je bil v Mariboru, a je še kot otrok odšel s stariši v Ameriko, kjer je študiral ljudsko šolo, gimnazijo, modroslov-je in eno leto blagoslovja. Naslednji dve. leti bogoslovja je končal v Ljubljani, kamor so ga s par drugimi poslali, da se obenem priuči slovenščine. Ker je nadarjen, mu ta že gladko teče in bo lahko deloval med našimi rojaki. V začetku julija se kot no-vomašnik odpelje nazaj, da v Ne\v Yorku, kjer se nahajajo njegovi stariši, bratje in sestre, zapoje prvo Glorijo. Upamo in želimo, da bi po zvr-šenih študijah vspešno deloval med našimi rojaki, katerih staro in novo domovino sedaj pozna.
Na Vnebohod je bil v naši samostanski kapeli v Ljubljani preoblečen za samostanskega tretjerednika Janez Lešnik od sv. Ruperta v Slov. goricah. Dobil je samostansko ime Fr. Samuel.
Nov svetnik našega reda.
Na praznik sv. apostov Petra i" Pavla bo v vatikanski baziliki s*0-vesno proglašen za svetnika bi. fil iz Korte. Rojen je bil 30. okt. Im • v mestecu Korta ali Kurta na otok Korsika, od ubogih, a globoko vet' nih starišev. Mali Blažek, kakor je po krstu imenoval, je zgodaj * zal, da ima Bog z njim posebne i,a mene. Neka žena, ki je bila ob nj govi smrti zaslišana, je pod prise& izjavila, da ga je kot fantička P® znala in da se še dobro spoininp kako je svoje vrstnike zbiral oK-mj sebe in jim skoraj dobesedno ve 1 povedati, kaj so v cerkvi pridiga*{' Komaj je dosegel zadostno star®5' je na skrivaj zbežal od doma in s pil v kapucinski red. Težko so 8, spravili nazaj domov. Ko so sta spoznali, da ga res Bog kliče v ^ mostan, so ga pustili. Vstopil je frančiškanski red. Postal je masa)
„ take
svetosti, da so že deset let poznei
vnet dušni pastir in goreč redov Umrl je 19. maja 1740 v sluhu ta
uvedli prvi proces za njegovo Pr,f glašenje blaženim. Za takega proglasil papež Leon XIII-23. maja 1895. Prihodnjič bom0 njem obširneje spregovorili.
Smrt dveh naših škofov.	,
Skoraj istočasno je Bog odp0 . cal dva škofa našega reda. > .-j. dentu je 17. apr. umrl Msg- V Marconi, naslovni nadškof teod° j politanski, bivši škof pulatski v baniji. Dosegel je lepo starost
Bil je pa tudi pravi orjak. Raj11'.^, strijski prestolonaslednik Frane dinand ga je visoko cenil in bdapl podpiral v albanskem misijonu-1. 1911. je živel pri svojih sobra1\ Tridentu. — Iste dni je smrt p°*j $ Msg. Bernardin-a Bigi, apostolski upravitelja Somalije. Komaj ^ meseca je bil v tem novem miVl .. kamor ga je sv. oče poslal iz tm ^ jike. Zavratna tamkajšnja klim3
je v najlepši moški dobi 45 let predala nit življenja/
frančiškanski kolegij pogorel.
I ..Našo redovno okrajino Najsve-lejsega Imena Jezusovega v Sev. jutieriki je zadela velika nesreča. ]en stari, po Ameriki dobro znani sv. Bonaventure je pogorel, je bil štirinadstropen. Pro-°ra je bilo v njem za 1000 dijakov, .aiel je značaj vseučilišča. Slušatelji ceie Amerike so študirali na nje-5°vih fakultetah. Ker je že 80 let ob-°]al, je vzgojil mnogo duhovske in etne inteligence. Daši je imel svojo jj?.zamo brambo in so še druge oko-ni u- Pohitele na pomoč, ga vendar bilo moč rešiti, ker je pihal mo-j^11 nasprotni veter. Le Najsvetejše naj dragocenejše cerkvene pred-in 6 S°	Dragocena knjižnica
vsa oprava je postala žrtev pla-ena- Škoda znaša 400.000 dolarjev.
Obletna beseda.
so ^e.nevsko-lozanski škof Msg. Bes-sk^ ie na nekem sestanku švicar-g la duhovnikov - tretjerednikov iz-t v°ril sledeče vpoštevanja vredne rpS,e,: »Ostanite zvesti tretjemu
v ,u--- Zakaj pravim to? Živimo
j asu> ki hlepi po novem. To naš j. P^erado zavaja k ustanavljanju heh (fru^ev’ hi jih resnične polili ,e nar°da nikakor ne terjajo ... cii	v svoji škofiji organiza-
le: ’. jih je Rim ponovno najtop-por x-i S Posehnim povdarkom pri-pa j -..Te razširjajmo, v prvi vrsti Cp , re^f red! Take izjave od višje heba6116 s*"ranf hi bilo še marsikje
^aPucinski
Sv3aPucini oskrbujejo v vseh delih iu, ? 49 misijonskih pokrajin in duP'*0	misijonarjev. Njihovi
kat m111 oskrbi Je izročenih 1,635.607 fan 1Ča?ov in. 108,082.386 nekatoli-Wc°V ^eiev je torej ogromna, de-ev pa malo. Za vzgojo domačih
red v misijonih.
svetnih duhovnikov imajo kapucini sedem semenišč s 230 gojenci in pet serafinskih semenišč s 174 gojenci za vzgojo domačih kapucinskih misijonarjev. Drugih šol imajo 1570 s 101.563 učenci, sirotišnic pa 121 s 4904 sirotami, misijonskih tiskaren 17. Tudi jugoslovanski kapucini bi radi prevzeli kako misijonsko pokrajino, če bi se priglasilo več dijakov za sprejem. Prav zaradi tega pa so idealni dijaki vabljeni v kapucinski red, zlasti tisti, ki bi kedaj radi delovali v Rusiji ali Sibiriji. Slovenski kapucini so že bili misijonarji na Ruskem in kakor hitro bodo dopuščale razmere, bi se radi zopet posvetili temu misijonu.
Jubilej apostola abstinence.
Nemški apostol abstinence frančiškan P. Elpidij Weiergans, je praznoval srebrni jubilej svojega apostolata za abstinenco. V teh petindvajsetih letih je prehodil vso Nemčijo in obrobne države, kjer bivajo Nemci. Z besedo in zgledom jih je vnemal za popolno zdržnost od opojnih pijač. Vsak ugovor proti njej je znal tako spretno pobiti, da je nasprotnika takoj razorožil. Njegova navada je, alkohol najprej naslikati kot sovražnika človeštva. Potem pozove poslušavce, naj mu na listek napišejo svoje ugovore proti abstinenci, katere takoj po vrsti rešuje. Zato ima povsod dosti poslu-šavcev. Ko ga je pisec teh vrstic nekoč v Švici poslušal, mu je nekdo predložil ugovor: „Da, alkohol je sovražnik človeštva. Toda Kristus nam zapoveduje tudi sovražnike ljubiti. Tedaj...“ Kakršen ugovor, tak odgovor. Ko je P. Elpidij ugovor prebral, se je malo namuzal in dejal: „Da, Kristus je ukazal sovražnike ljubiti, nikjer v sv. pismu pa ne beremo, da bi jih bil ukazal — požirati." — Nemška abstinenčna zveza, je za njegov jubilej izdala slavnostno knjigo. Pruska vlada ga je odlikovala s častno diplomo.
C. Drobne vesti.
TZ atoliški kapitalist Viljem Byrne,
IV	ki je v začetku marca v San Francisco umrl, je zapustil milijon dolarjev v dobrodelne namene.
'17' New Yorku je za veliko noč 5000
V	mestnih policajev skupno prejelo sv. obhajilo v tamkajšnji stolnici. Vsi so člani moškega društva Naj svetejšega Imena.
tvt jujorška delavka Isadora Bar-11 tram s Kube je dobila iz domovine poročilo, da je postala dedinja ogromnega premoženja 50 milijonov dolarjev. Njena stara teta, baronica, jo je postavila za glavno dedinjo.
T7 Ameriki, ki je tako bogata na V raznih verah in cerkvah, kot na dolarjih, so ustanovili novo cerkev: brez duhovščine, brez bogoslužja in brez vere. Cerkve s takimi verniki se pri nas imenujejo — hlevi.
T) apeževo okrožno pismo o kr-A ščanski vzgoji so v angleški prestavi po radio poslali njuyorškemu listu „Times“. Pismo je v prestavi vsebovalo 12.000 besedi. Prenos je trajal od 8. zvečer do pol 11. zjutraj. List je plačal za vsako besedo 10 centov. Vsega skupaj 1200 dolarjev.
T) ritska preiskovalna komisija je AJ krivdo za krvave nemire med Arabci in Judi zvalila na Arabce. Ti se pa po pravici otepajo in trdijo, da bi ne prišlo do spopada brez zi-onistične propagande in nakan oži-votvoriti judovsko narodno državo v Palestini.
A ntwerpen, znano belgijsko po--fV morsko mesto se je slovesno posvetilo presv. Srcu Jezusovem. Posvetitev je izvršil kardinal Van Roey ob navzočnosti mestnih oblasti in orgomne množice ljudstva.
T udovski velekapitalisti Severne J Amerike so predlanskim razdelili v splošne človekoljubne namene 51,000.000 dolarjev. Od te ogromne
vsote je Palestina dobila 7,543.001 dolarjev. Seveda, marsikaterega tetl milijonov se drži neplačan delavcei pot.
T talij anski častnik Horacij Arratf A je tik pred povišanjem v stotin*3 stopil v frančiškanski red. Sedaj J v novicijatu v Chiaramonte Gulfi Kataniji.
T) reteklo leto' je poromalo v LisieU* j A 550.000 ljubiteljev Male cvetka Leto prej jih je bilo 200.000. Sam0 ob priliki blagoslova ogelnež3 kamna za njeno baziliko v sept. teklega leta se je udeležilo 150.0^ njenih častivcev.
T užno-nemška filmska centrala J Monakovem je izdelala film, ki 50 slikah predstavlja življenje bla' žene tretjerednice Krescencije KaU' beurenske.
\T misijonih na Japonskem deluje V točasno 336 raznih redovnic, f med teh je 162 domačink. Nekaj F je sicer tam rojenih, a ne japons* krvi, večina pa je pravih Japonk.
T7 o je na smrt bolnega Cleme^ JV ceau-a nekdo vprašal, je-li ruje v vstajenje Francije, je dej3*’ Da, verujem, a le na podlagi eva^ gelija in evangelistov, po katerih bo pretakala Frančiškova kri.
T^vobrodelna zbirka njujorške naj -LA škofije bo znašala za teko0
——	vzr ij	miaoaia	- . a
leto nad en milijon dolarjev. Daši je doslej odzvalo šele 286 župnij in JJe manjka še 88, je podpisana vsot3
narasla na 965.000 dolarjev. T® kašnji nadškof kardinal Heys seP pravici imenuje „kardinal dob delja“.
jVT a Madžarskem je umrl v 68 1F starosti edini doslej znani . hovnik ciganskega rodu, Ana Poszar. Nadvojvoda Jožef, katere ^ je pomagal pri spisovanju „cignn slovnice," se je zavzel zanj in g3 s diral.
p' krizo stom :
K
Frančiškov goslarček.
ar vam bom zdaj povedal, se je zgodilo pred mnogimi leti tam daleč v španski deželi. Živel je tedaj dober mladenič, ki je znal mlaj tako čudovito lepo igrati na gosli, da ga je poslušalo staro in ŽjVei °' bil je to ubog deček, ki mu je oče pred par leti umrl, in je toda S Svoi° mamico v skromni sobici. Malo pohištva je bilo v njej, ljubil Sr^a.-^e ven(^arle kraljevala. Mati in sin sta se namreč iskreno la m živela drug za drugega.
tuesf]^.adenič je odpotoval često s svojimi gosli preko dežele ter je v So n- ln vaseh pred hišnimi vrati igral vesele in resne popevke. Ljudje
H]	a^8°Vo pesem pobožno in veselo poslušali in stisnili so mu v roke
je n !ka,teri novec. Tu in tam so ga dobri ljudje povabili v hišo, da se °bra '°	.° Spočil in okrepčal. Povsod so ga kar hitro vzljubili, zaokaj
z ga je razodeval, da mora biti plemenit in pobožen.
vSe	dne je prišel v lepo starodavno mesto, v katerem je bilo
^°klek • tcrasnd1 cerkva. Naš goslarček je vstopil v eno izmed svetišč. Ua; ad je pred tabernakelj in prisrčno pozdravil gospoda Jezusa v slj( p akramentu. Nato je šel od oltarja do oltarja ter si ogledoval (Si§ka v el |e do zidne vzdolbine, v kateri je stal zelo lep kip sv. Fran-pa , ad njim sta plavala dva ljubezniva angelčka, ob njegovih nogah G0si„a ječala dva svetnika in dve svetnici, sami otroci serafinskega očeta. prek/ . se .!e zavzel nad to lepo skupino. Posebno' všeč ste mu bili Zabet asjd z^ati kroni, ki sta se lesketali na glavah sv. Ludvika in sv. Eliti^	^a so meščani sv. Frančiška zelo častili, je bilo priča nešteto lu-
I)	5'kol S° trepetale okrog vzdolbine. — Kar nehote je padel goslarček kot d Cna‘ P0ln zaupanja je pogledal sv. Frančiška in zazdelo se mu je, Začel 3 ga ie svetnik nad vse dobrohotno pogledal. Sklenil je roke in
Prav pobožno moliti.
daj wuenkrat se je nečesa domislil. Sv. Frančišek mu je bil že od nek-Ves aPjubši svetnik in njegovo sveto življenje mu je bilo dobro znano, drago Se Je_ vskliknil: »Frančišku hočem napraviti veselje. Nimam sicer UUgpi etr°sti, pa zaigrati mu hočem na gosli, kot mu je zaigral nekoč 81 v bridki uri/*
•Uii of grabil je tedaj za lok in gosli ter igral pesem za pesmijo, dokler °magala utrujena roka.
„Ali nisem dobro igral?" je vprašal deček svetnika in z žareči® očesom zrl v njegov mili obraz.
Tedaj je zapazil nekaj čudovitega, česar bi prej nikdar ne bil mogel verjeti. Sv. Frančišek je dvignil desno roko in vzel sv. Ludoviku dragoceno krono z glave in jo dal začudenemu mladeniču, ki ni vedel, kaj se ž njim godi. Spoštljivo je zrl goslarček zdaj zlato in z dragimi biseri posuto krono, zdaj zopet Frančiškov kip, ki je stal nepremično v vzdol-bini. Začel se je izpraševati: „Ali sanjam, ali bedim?"
Sv. Frančišek je dvignil desno roko...
Ko je še opazoval sijajno krono ga je naenkrat pograbila za težka roka in surov glas je zahreščal za njim: „Cakaj, capin! Drago plačal božjeropno tatvino!"
Zastonj je zatrjeval deček svojo nedolžnost. Hotel je P°ve jjj. kako je prišel do krone, toda varuh božjega hrama ga ni pustil g0'.? J-tiral ga je iz cerkve naravnost pred sodnika. Ta ga je dal do prl11 njega jutra pahniti v ječo.	j
Kakor nevihta je šlo tedaj skozi mesto: „Ali ste že slišali? Zl?^3j je okradel našega milega svetnika. Cerkovnik ga je zasačil. Jutri zju j bo obsojen...“	.^1
Stotine ljudi je stalo drugo jutro na trgu, ko so pripeljali straž.0^ goslarčka pred sodnika. Radovedneži so stegovali vratove in stopa11
Prste, da bi videli, grdega hudodelca. Kako so zastrmeli, ko so zagledali tam čudovito lepega mladeniča. „Ta naj bi bil hudodelec? Ne morem verjeti. To je vendar- živ angelj!" Tako in slično so si šepetale na-Vzoče žene.
Tudi sodnikp se ;je mladenič smilil. Toda rešiti ga ne more. Cerkovnik ga je zalotil, ko se je s krono v roki že odpravljal iz svetišča, kradel je, kradel v cerkvi, kradel najpriljubljenejšemu svetniku. Umreti ^ora; nihče ga ne more oprostiti vislic. Jutri zjutraj bo obešen.
Mladenič se ni tresel, ko je slišal trdo obsodbo, le prebledel je J^alce. Uprl je svoj pogled proti nebu in ustne so mu vzdrhtele v po-,°zni molitvi. Nato je pričel govoriti z jasnim, močnim glasom, da ga Je mogla razumeti vsa zbrana množica.
Pripovedoval je o svoji materi, o njenem uboštvu, o svojem go--lanju, s katerim je preživljal sebe in mater. Povedal je nato, kako je topil v staro cerkev in kaj vse se mu je tam zgodilo.
Tiho so poslušali navzoči njegove besede. Žene in deklice so imele olze v očeh. Skoro vsi so bili mnenja, da je deček nedolžen in da se Je zgodil v cerkvi velik čudež.
Goslarček je takole končal svoje pripovedovanje: „Kakor sem go-0ril, tako je bilo. Nisem tat. Frančišek sam bo dokazal mojo nedolž-°st. Vanj zaupam. Gospodje, prosim vas, da me pustite še enkrat za-grati pred njegovim kipom."
Sodniki so mladeniču izpolnili to zadno željo ter ga peljali v erkev. Sledila jim je velika množica. Deček je pokleknil in za par hipov .®J-e molil, nato pa je vzel v roke gosli in pričel igrati. Igral je tako " adko, da so ljudje mislili, da poslušajo nebeško godbo. Tedaj se je j-ftodil čudež. Kip sv. Frančiška se je zganil. Njegova roka je segla po ^r°ni sv. Elizabete. Sv. Frančišek je stopil stopnico nižje in položil ragoceno krono na goslarčkovo glavo. Trenotek za tem je bil Franči-°v kip zopet brez življenja.
, Množica je kriknila in padla na kolena. Mladenič pa je stal tam blestečo krono na glavi; njegove ustnice so ponavljale neprestano: ”hvala ti, sveti Frančišek! Hvala ti!“
v ... .Bil je takrat v cerkvi navzoč tudi knez dotičnega mesta in videl je p 'ki čudež. Knez ni imel otrok in smatral je ta čudež za božji opomin.
.Vso zbrano množico je izjavil, da sprejme goslarčka za svo-
. Knez je vzel dečka k sebi v svoj voz ter se je odpeljal ž njim v J°jo palačo med burnim vzklikanjem navdušene in ganjene množice. v -1 goslarčkovo mater je vzel knez k sebi. Odslej jima ni bilo treba t;sj. trpeti pomanjkanja. Po knezovi smrti je zavladal naš goslarček v
Deklicam
,j .V Ljubljani smo že ustanovili zvezo Frančiškovih križark. Vse a]j1Ce, ki bi rade postale križarke, naj se zglase na frančiškanski porti Se ^av Pr' frančiškankah misijonarkah Marijinih, Gorupova ul. 17, kjer L.yrše vsako nedeljo popoldne sestanki. Deklice, zganite se! Dečkov-*?rjev je zdaj v Ljubljani že preko 300. Deklice vendar ne boste za-s ale za dečki?
muren vprašalni kotiček
P. HUGO
1.	Ali ni zoper peto božjo zapoved z malimi ribicami na trnek11 večje ribe loviti? — P. V.
To delati v dosego kakega višjega namena, ni greh. Med višje namene se šteje potreba, a tudi pametno razvedrilo, ki je istotako p°' trebno. Ribolov je za nekatere posebno prijetno razvedrilo. Privošči®0 jim ga, ker ga jim tudi Bog ne zabranjuje.
2.	Ali je dovoljeno moškim neodkritim moliti, če imajo za to Pa’
meten vzrok? — P. V.	_
Gotovo. Saj molitev je povzdigovanje duha k Bogu, ne privzchg0' vanje klobuka, ali kake druge zunanjosti. To naj bi si zlasti tisti zapomnili, ki iz kateregakoli pametnega vzroka ne morejo na zunaj P°' kazati, da molijo, če nočejo, da bi se drugi radi tega vznemirjali, ali celo norčevali iz molitve. Služkinja n. pr. ki služi pri takih moderni paganih lahko pred jedjo in po jedi moli, ne da bi kdo kaj vedel ® opazil. Istotako vojak v kasarni, uradnik pri kaki uradniški menz1-Mnogi radi zunanjih formalitet, ki jih zamenjavajo z bistvom molitve’ to sploh opuščajo, v svojo veliko dušno škodo. Čemu? Bog je duh, & treba z duhom moliti in v prvi vrsti tudi v duhu. Seveda če je mog®' tudi z zunanjimi formalitetami, ker te netijo duha in še druge spodn ' jajo k molitvi.
3.	Ali imam vsakokrat, kadar v duhu ponovim kako obljubo is*0 zasluženje, kakor takrat ko sem jo naredila? — M. B.
Zasluženje gotovo imate. Če isto kakor ob prvi obljubi, je tezn kratko in določno povedati. Lahko še večje, če je dejanje samožrtv® vanja ob ponovitvi prišlo iz čistejše ljubezni kot prvikrat.
4- Ali se smem odpovedati kaki milosti, da bi s tem rešila dus° bližnjega? — M. B.	.	. .	, ae.
Smete. To spada v vrsto takozvanega heroičnega ali junaškega ° janja. Sv. Martin je bil pripravljen radi bližnjega še delj ostati na ze® lji, začasno oropan največje milosti, gledanja božjega. Podobnih zgled0 nam nudi življenje svetnikov mnogo.
7.	Ali ne ravnamo proti božji volji, če prosimo, naj nam odvza®
križ? — ...	. uh
Ne, če prosimo pogojno. Saj je Jezus sam prosil, naj gre trpljenja mimo njega. A prosil je pogojno, če je mogoče. Ni hotel, bi bila njegova prošnja brezpogojno uslišana. Zakaj bi tedaj mi ne s® tako prositi.
8.	Ali se molitve za odpustke lahko opravijo že pred sv. obh jilom? — F. Š.
Da, lahko.
p• ANGELIK:	'
Kronika III. reda.
. SMARTIN NA POHORJU, okr. Maribor; ust. 25. 5. 1922; vodi elj: Sinko Franc, župnik; odbor: Podvršnik Florijan, Kvas Jožef «eins Ivan, Vadnik Roza, Sinko Marija, Bečgot Ana, Rubnik Ivana, Ačk0 Marija, Smolar Angela, Motala Marija; število članov: molkih 10. ženskih 63, v novicijatu 9; naročnikov Cvetja: 18 °koliš skupščine: 1600 duš.
STARI TRG PRI SLOVENJGRADCU, okr. Maribor; ust. 7. 7. 1918 'pditelj: Jurko Ivan, župnik; odbor: Pogač Vinko, Zabel Franc, ^jbnik Peter, Pečoler Marija, Pečoler Antonija, Popič Antonija, Črešnik Antonija, Konečnik Katarina; število čl a-nov: moških 11, ženskih JA v novicijatu 5; Frančiškovih križarjev: 1; naročni-k°v Cvetja: 12; delujoči odsek: dobrodelni; okoliš skupine: 2760 duš.
r CELJE, CERKEV SV. CECILIJE, okr. Celje; ust. 1850; voditelj: pPuh P. Jožef, O. Cap.; odbor: Kmecel Franc, Jagodič Josip, Povh pVan> Gril Franc, Rebov Jakob, Cečko Jernej, Kodela Matija, Arnšek ranc, Dr. Filipič Ana, Krašovec Julijana, Gorišek Alojzija, Jagodič >tlariia, Strašek Ana, Slokan Helena, Korenjak Terezija, Hrenko Marija, kurent Liza, Perc Neža, Mlaker Roza, Šah Antonija, Tratnik Marija,
Podi
. ergajs Marija, Mirnik Urša, Grobelnik Roza, Jezernik Jožefa, šte i 1*° članov: moških 213, ženskih 607, v novicijatu 70; naročni-°v Cvetja: 127; delujoči odseki: dobrodelni, olepševalni a cerkev, tiskovni; okoliš skupščine: 17256 duš. t SV. TOMAŽ PRI ORMOŽU, okr. Maribor; ust. 2. 5. 1920; vodi-n .j : Zemljič Matija, župnik; odbor: Kosi Franc, Marinič Tomaž, j'a.)h Tomaž, Meško Anton, Cajnkar Lovro, Potočnik Peter, Pintarič u a’ Skuhala Terezija, Janžekovič Terezija, Kaučič Liza, Cajnko Jožefa, ,a[cen Urša, Dovečar Marija, Muhič Marija; Število članov: mo-
0	65, ženskih 336, v novicijatu 4; Frančiškovih križarjev: 'Naročnikov Cvetja: 67; okoliš skupščine: 3630 duš.
^ VINICA, okr. Novomesto; ust. 18. 11. 1919; voditelj: Kos Lo-g?; župnik; odbor: Mravinec Ana, Domitrovič Mara, ilusič Kata, šk'h V6c ®ara’ Lesica Ana, Lovnički Bara; število članov: mo-
1	t 1. zenskih 90, v novicijatu 2; naročnikov Cvetja: 27; de-10 d i odsek: dobrodelni, okoliš skupščine: 2000 duš.
Ant	okr. Maribor; ust. 28. 10. 1927; voditelj: Podvinski
a ,ori, župnik in dekan; odbor: Lsober Anton, Žuran Franc, Bopič An 01t’ ^°kot Jakob, Hrniše Miha, Šešek Marija, Belšak Terezija, Vuzem a’ Kokot Marija, Žula Ana; število članov: moških 12, ženskih 1^’ v novicijatu 8; Frančiškovih križarjev: 2; naročni-j..v Cvetja: 11; delujoči odsek: misijonski; okoliš skup-In«: 2294 duš.
peter(
fina;
BREZNICA, okr. Brezje; ust. 18. 4. 1926; voditelj: Koprivec župnik; odbor: Mulej Terezija, Legat Marijana, Zupan Kata-tjštevilo članov: moških 2, ženskih 51; naročnik Cve-• 1; okoliš skupščine: 1600 duš.
»blagor MRTVIM, KATERI UMRJE JO V GOSPODU*
Pri C i r k n i c i
Begu-
Turšič Marija, Ježek Botija. — Ribnica na NeV* i u : Grebenc Marija. — Suhor pri Metliki: Klemenčič a- Gerkšič Martin, Plut Katarina. — Sv. Benedikt v S loven-
P
°h i
s k ih goricah: Žnuderl Franc, Letnik Helena, Šolasta Jagrič. — Sv* Anton v Slovenskih Goricah: Fekonja Marjeta, Lorenčič Ma* rija, Slekovec Antonija. „ZAKAJ NJIH DELA GREDO Z NJIMI. (Raz. 14, 13.)
Razno.
1.	Priporočila in zahvale.
Neimenovana tretjerednica se priporoča v molitev za zdravje v živčni bolezni. M. R. z D. se zahvaljuje presv. Srcu Jezusovemu in M*1' riji Pomočnici na Rakovniku, sv. Antonu Pad. in sv. Mali Tereziji za uslišano molitev. — P. M. se zahvaljuje Materi božji in sv. Antonu za zadobljeno zdravje.
2.	Darovi:
A.	Za frančiškanske misijone:
Frančiškanska misijonska družba v M. Nazaretu, po voditelji III. reda 299.50. Nabrale so: Marija Močnik Din 120, Ana Rokovni* Din 159.50, Marija Jamnik Din 20, Župni urad Bohinjska Srednja vas Din 35, Antonija Trkovoj (?), Novi kot in Neimenovan po Din 10.
B.	Za afrikanske misijone:
Po voditelju III. reda iz M. Nazaret: N. N. iz Polzele Din 50, N- -Din 25, N. N. Din 10, N. N. Din 10.
C.	Za armado s v. Križa:	„
Župni urad v Štangi Din 125, Strahovnik M., Velenje Din 50, Seul Ana, Din 20.30, Poljanec Ivana Din 5.80, Krivec K. Din 5.80, Velikonj Mar. Din 2.90. Zadnje štiri iz Idrije.
D.	Za varuhe božjega groba:
Župni urad Bohinjska Srednja vas Din 230.
E.	Za cerkev s v. Frančiška v Šiški:
Cerkveni pevski zbor z Viča, ob priliki cerkvenega koncertu, r pevovodji P. Gotfridu Din 500, Janez Mohorč, Vič Din 50, Neimenovan > Vrhnika Din 30.
F.	Za druge namene:
Za cerkev sv. Antona v Belgradu:
Neimenovan po P. Gvidonu Din 50.
Za kruhe sv. Antona:
Žup. urad Boh. Srednja vas Din 25.
Za Slomškov sklad:	, u
Neimen. po P. Angeliku Din 10.10. — Za kanonizacijo s žabnice božje S. Celine: Petrič Antonija Din 5.80.
Za podporo „Cvetju“:
Colnarič Jan, Ptuj Din 20.
M. R. Dobrova Din 50.
Za SS. irančiškanke M. M.:
G.	Hiersche, župnik Din 20.