Telefon M. 74.
Posamna Številka 10 h.
P* pošti prejeman:
za
celo leto naprej 26 K — h pol leta » 13 » — > četrt > » 6 » 50 » mesec » 2 > 20 >
V opravništvu prejeman: za
celo leto naprej 20 K — h pol leta » 10 » — » četrt » » 6 „ — » mesec » 1»70»
Za poSiljanjo na dom 20 h na mesec.
Političen list za slovenski narod.
Naročnino In Inserats sprejema upravniitvo v
Katol. Tiskarni Kopitar« jeve ulice št. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Uredništvo je v Seme-uiSkih ulicah št. 2, I„ 17.
Izhaja vsak dan,izvzemSi nedelje in praznike ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 46.
V Ljubljani, v četrtek, 26. februvarija 1903.
Letnik XXXI.
Opomin Turčiji.
Dunaj, 25. svečana.
V soboto je dobil turški sultan v roko spomenico, ki sta jo sostavili avstrijska in ruska diplomacija glede reform v Macedo-niji. Sultana v spomenici zahtevane reforme baje niso iznenadile, a tudi ne vznemirile, ker zahteve ne presegajo njegovih vladarskih pravic. Spomenica se glasi:
Avstro-ogrska in ruska vlada odkrito želita, da se odstranijo vzroki, ki že nekaj časa vzbujajo nemire v a o -lunskem, kosovskem in m o n a -8 t i r s k e m vilajetu. Prepričani pa sta, da je ta smoter mogoč le z reformami, ki morejo zboljšati razmere prebivalstva v onih vilajetih.
Kakor je nedavno turška vlada sporočila veleposlanikom v Carigradu, je sama spoznala potrebo, da s primernimi sredstvi skrbi za strožje izvrševanje zakonov in da odstrani obstoječe zlorabe.
Avstro - ogrska in ruska vlada pa menita, da bi bdo velike važnosti za m i r in r e d v teh pokrajinah, ako nasvetujeta še nekaj novih reform. Vsled tega menita, naj turška vlada izvrši še naslednje reforme:
Vrhovni nadzornik more iz-izvršiti svojo nalogo, ako ostane v službi v e č 1 e t in ga turška vlada ne odpokliče brez dovoljenja držav. Ta nadzornik dobi pravico, ako treba, da sam razpolaga s turškimi vojaškimi četami, ne da bi moral preje dobiti dovoljenje od osrednje vlade.
Valiji bodo morali strogo izvrševati navodila vrhovnega nadzornika.
Da turška vlada reorganizuje policijo in orožništvo, bode potrebovala pomoči tujih veščakov. Orožniki bodo k r i s t i j a n i in mohamedani po razmerju prebivalstva v dotičnih krajih.
Kjer je prebivalstvo po večini krščansko , bodo poljski čuvaji kri-stijani.
Ker albanski zločinci nadlegujejo in napadajo krščansko prebivalstvo, in ker je večina zločincev in hudodelcev nekaznovanih, zato mora turška vlada takoj poskrbeti, da konec stori temu.
Vsled zadnjih nemirov v teh vilajetih je zaprtih več oseb, kar jako razburja duhove. Da se povrnejo normalne razmere , mora turška vlada p o m i 1 o -stiti vse osebe, ki so zatožene ali obsojene zaradi političnih pregreškov.
Da morejo krajevni uradi redno poslovati, določil se bode za vsak vilajet proračun dohodkov in stroškov. Dohodki provincije, katere bode nadzorovala otomanska banka, so v prvi vrsti določeni za potrebe krajevne uprave, za plače uradnikom in vojakom.
Pobiranje desetine se mora p r e -drugačiti in zakup desetine se odpravi.
To so torej zahtevane reforme, katere mora izvršiti turška vlada na povelje avstro-ogrske in ruske diplomacije, ki složno postopata v dogovoru in soglasju z drugimi državami.
Reforme se morajo izvršiti v treh vilajetih ali okrajih, katerih središča to Solun, Monastir in Kosovo. Ti okraji obsegajo Makedonijo, Staro Srbijo in del Albanije, torej velik kos turške zemlje na Balkanu. To ozemlje dobi precej samostojno civilno in vojaško upravo, ki jo vodi na več let imenovani glavni nadzornik. Tega nadzornika imenuje turški sultan v dogovoru z državami in ga ne sme odstaviti brez dovoljenja držav.
Evropski veščaki bodo preosnovali policijo in orožništvo, dohodki vilajetov se bodo v prvi vrsti porabljali za domačo upravo. Vi-lajeti sicer ne dobe popolno avtonomije, vendar pa se uprava decentralizuje ter omeji oblast turško vlade. Pomenljivo je tudi, da avstrijska in ruska vlada zahtevati posebno varstvo krščanskega prebivalstva proti
divjim albanskim rodovom, ki so v posebni milosti pri sultanu in turški vladi. Ravno ta točka pa more biti turški vladi povod, da z izgovori na uporne Albance vse reforme od loži ali pa jih toliko časa proučuje, da jo prisilijo meči in topovi. Zvijače turške vlade bo znane, izgovori njeni stereotipni, ker se še vedno zanaša na nejedinost evropskih držav, ki imajo vsaka za se svoje koristi na Balkanu.
Abdul Hamid je fatalist, kateremu ne motijo spanja zlorabe v njegovi državi in ne krati veselja klanje krščanskih podanikov. Ko bi bila Turčija sredi Azije, ukrotil bi pa-dišah vstaje in revolucije tudi brez reform — s konjskimi kopiti in jeklenimi jatagani. Na njegovo nesrečo pa je Carigrad na nosu Evrope in Balkan pred pragom Avstrije in Rusije.
Turčija je sramota za vso omikano Evropo, in še večja sramota bi bila za Evropo, ko bi sedaj Turčiji ne pokazala svoje energije, odločne volje, da se zatre suženjstvo krščanske raje na Balkanu. Zato smo radovedni, kako hoče evropska diplomacija na Balkanu ohraniti »status quo«, ob enem pa izvesti označene reforme. Že leta 1880 je evropska diplomacija izdelala obširen program za reforme v turški državi. Na vsporedu je bilo 377 točk, turška vlada jih je odobrila 185, u izvršila skoraj nobene. In ako sultan tudi sedaj avstrijsko - rusko spomenico vtakne za ogledalo ? Potem morda pade iskra v sod smodnika, da so razleti in marsikateri dedič na preži osmodi.
Carinski tarif.
(Gospodarski položaj posestnikov v Avstriji sedaj in v bodoče vsled novih carinskih
tarifov Nemčije.
VII. Maslo. — Mleko.
Važen produkt iz naše živinoreje je tudi maslo. Naš izvoz masla je doslej malenkosten, ker v 1. 1900. je znašal le vrednost 9,696.000 kron, namreč 58 000 kvintalov masla (surovega in kuhanega) od
katerega je šlo zopet največ v Nemčijo, to je 54.000 kvintalov v vrednosti 9,093.000 kron. Nemčija pa potrebuje na leto masla za 25 milijonov mark, in ga dobiva razen iz Avstrije, z Danskega in Rusije. Nemčija je torej tudi za naše maslo pripraven trg. Sedaj pa bo zvišana carina že deloma ovirala naš izvoz.
Zanimive so pri tej kupčiji številke, ki kažejo, da je naše maslo v vrednosti preoej za onim, ki prihaja v Nemčijo z Danskega, katero nas od leta do leta bolj izpodriva na trgu z maslom, to pa, ker naše maslo ni tako fino, kakor ono z Danskega. To nas zopet opominja, naj delamo na to, da sekakovostnašegamaala zboljša. To smemo upati, ker mlekarske zadruge so oskrbljene s potrebnimi stroji — centri-lugami i. d., ki so neobhodno potrebni za izdelovanje finega surovega masla (putra). V tem oziru smemo upati, da si bo avstrijsko maslo priborilo s časom dobro ime. Prav vspešno v tem oziru delajo Ogri, ki so si z umnim maslarstvom osvojili trg v Orijentu. Ogrska vlada pa tudi res veliko stori v povzdigo te produkcije. Pa tudi mi moramo vse storiti za zboljšanje te produkcije, ker le s finim blagom si bomo mogli osvojiti maslovi trg v inozemstvu. Nemčija je povzdignila carino za 19 procentov. Se večja pa j3 nevernost za Izvoz masla v Nemčijo, ker tje prihaja v zadnjih letih precej mRsla iz Sibirije, in celo iz Avstralijo, Ar-gentinije in Kanade. Te poslednje dežele pa so si osvojile masleni trg na Angleškem in tam izpodrinile maslo, katero je prihajalo na Angleško z Danskega; Danska pa bo svoje lino maslo potem toliko bolj usilje-vala Nemčiji, okoro neizogibno pa bo potem misliti na porabo mleka za napravo sira, katerega je v Avstrijo, v državo, ki je primeroma najbolj pripravna za živinorejo, prišlo leta 1900 : 33.000 kvintalov v vrednosti 5,635.000 kron. Iz Avstrije pa se je izvozilo v istem letu sira le 3000 kvintalov v vrednosti 410.000 kron. Od teh 3000 kvintalov sira je šlo v Nemčijo 65 odstotkov.
LISTEK.
Mladi pisatelj.
Spisal Cvelkovič.
Gospod Janko Kos je stopal ponosno po mestnih ulicah. Klobuk mu jo prešerno tičal na razmršenih laseh, in oči so mu drzno krožile po množici, ki se je valila po mestnem tlaku, izprebajaje Be v toplem večernem zraku. Mogočen ponos mu je počival na suhem podolgastem obrazu, kakor bi mu na čelu stale zapisane besede: »Jaz, Janko Kos, slovenski pisatelj!«
Čutil je v sebi duševno premoč nad to poulično tolpo in sladko se smehljajočo gospodo, ki se zabava s puhlim besedičenjem, imel je ponosno zavest, da se je z današnjim dnem otelo njegovo ime pozabnosti.
Njegov dušni proizvod, izum njegovega duha in možgan, je zagledal beli dan v enem najodličnejših mestnih listov. Njegova duševna lastnina je izšla lepo tiskana, da se tako izroči širšemu občinstvu, da se to naslaja s plodom njegove bistroumnosti. Postal je učitelj svojega naroda, kazal mu bo pot prosvete, a zato čaka njega nesmrtna slava. Živel bo večno v hvaležnem spominu potomcev !
»Trot!« Ta zaničljiva beseda mu je za-donela na uho in prekinila nit njegovih veličastnih misli. V svoji gorečnosti ni gledal okrog sebe, zato ni videl, kako z vihtečo, iztegnjeno desnico, s katero je pritrjevalno spremljal svoje visoke misli, udarja gospodično pred seboj po klobuku. Zardel je v hipu po vsem licu in zajecljal zmedeno: »Prosim, oprostite I« — Jezna sosedka se je okrenila proti njemu, in v njej je navdušeni Janko spoznal svoj ideal. — Oni jasni, go-lobičji očesi, sinji in svetli! Ah, Janka je vselej spreletelo sladko po vsem telesu, kadar se je dvojica teh biserov zatopila vanj! — Postal je še bolj zmeden in osramočen, ponižan je odšel z veselega, razkošno svetlega šetališča.
Stanoval je v umazanem, nizkem predmestju. Po potu je zopet sanjaril: Nizkoba, blato vsakdanjega življenja ne more doseči mene v silnem, božanstvenem poletu. Moje oči ne gledajo vsakdanjosti, zagledale so se v neskončno lepoto, jasne ideale, in tu moj duh srka opojno hrano. Odi profanum vulgus.
Po stopnjicah je odšel v svoje podstrešno stanovanje in sedel k mizi. Navdušila ga je zopet radost nad vspehom: dosegel je čast, a s to je tudi zvezano gmotno blagostanje. Takšne misli se sicer ne stri-
njajo z ideali, a kaj hočemo! Danes je svet takšen; egoizem vlada na svetu, močnejši zatira slabšega.
»Honorar!«
Kako se je včasih veselil mladi pisatelj Janko časa, ko si bo lahko s peresom služil denarce! In ta čas je prišel; njegov spis je natisnjen, in vsa poštena uredništva plačujejo mladim, nadebudnim pisateljem honorar, ki naj jih navdušuje za nadaljno delo. Hej, kako je to lepo!
In Janko je samega veselja začel žvižgati in se postavljati na glavo sredi izbe.
„Glej jo no, rogovilo, kakšen pa je nocoj 1" Njegova gospodinja, malo šepava starka, je obstala med vrati in gledala čmerno veselega, razposajenega Janka.
»Mati, le ne jezite be, denar dobim, zato se veselim; ves dolg vam poplačam, in še mi bo ostalo.«
Gospodinja je nekaj zamrmrala, češ, da je tako že čas, da se plača, in odstopicala.
Janko pa je sedel k mizi, vzel papir in začel številiti:
Gospodinji....... 3 00 gld.
črevljarju, da zašije črevlje . 120 „ krojaču, da zakrpa suknjo . SO „
za klobuk najmanj . . . . 150 „__
skupaj . 6 50 gld.
To je najnujnejše, kar mora biti; honorarja pa dobim gotovo več! Ali vraga, blavki bi rad nekaj poslal, da mi ne zameri nocojšnje nerodnosti. Klobuka si ne bom kupoval, rajši pošljem njej lep šopek. Hlače so mi sicer tudi že svetijo, a morajo še počakati! Odprl se mi je nov vir dohodkov, hej, zdaj poj de vse! Kot baron bom oblečen! Črn cilinder, moderne kravate, gospodične bodo kar norele za menoj. Spodobi se tudi, da se iz radosti nad tem kraBnim vspehom pošteno napijem. Pisatelja moram krstiti in sreči naliti! Uj u u ! Tobaka ai kupim, sploh vse, kar bo treba!«
In tako je Janko storil še več sklepov, kaj si vse nakupi, ko potegne honorar.
Drugi dan pa je šel k uredniku onega lista, ki je natisnil njegov spis, po honorar, a tu je doživel smrtno razočaranje. Urednik ga je nekako visoko, a dobrohotno sprejel in mu povedal, da nima navade začetnikom plačevati honorarja! Potolažil ga je s tem, da je to že velika dobrota, da je sploh natisnjeno njegovo delo. To je bodrilo, čast, kaj bi še rad več?
Janko je sprevidel, da bi moral prav za prav šo sam plačati za to, ker je bil natisnjen njegov spis. — Ko je prišel iz uredništva, je globoko vzdihnil. Klobuk je potisnil na čelo in odšel omahovaje v predmestje.

Tu pa je zopet resen opomin za nas, da gledč te produkcije kaj boljšega dosežemo. Ali ni žalostno, da naša država s svojimi obilnimi planinskimi deželami, katere imajo le za živinorejo dane razmere, mora na leto toliko milijonov dati za tuj sir!
Prav poučen je tudi za nas odstavek v utemeljevalnem poročilu nemške države k novemu carinskemu tarifu, ki razpravlja o rentabiliteti mleka. V Nemčiji use splača liter mleka pri podelavi v maslo z 8" G 3 vinarji, pri podelavi v sir pa z 10. 49 vinarji, pri podelavi v fini namizni sir pa celo 19 vinarjev.
Tu treba misliti in klicati vlado in vse druge faktorje mlekarske obrti : Učimo se in delajmo umno! Vladi pa smemo klicati : Daj nam potrebnih šol za iz-šolanje res v s p o s ob1 jeni h praktičnih sirarjev, daj nam veščih učiteljev in nadzornikov za to strokol
Da pa k nam prihaja toliko tujega sira, je poleg tega, da doma res ne izdelujemo kaj prida sira, tudi to krivo, da je bila carina na sir iz Italije tako nizka : le 5 gld. od sto kil.
Na mleko Nemčija ni naložila carine. Pač pa nam bo kazalo to storiti, ker J. 1900 se je mleka vpeljalo v Avstrijo za 76.000 K. Precej mleka pa prihaja k nam iz Ogrske, tako v letu 1901 celo 23 8.52 9 k vin-t a 1 o v.
Zahtevati moramo torej, da se na mlečne proizvode naloži carina na sto kil vsaj 30 K, da tako zabranimo tuja konkurenco.
Tudi iz Italije prihaja v poslednjih letih precej mleka k nam in zato moramo zahtevati, da se tudi na mleko naloži primerna carina.
Trst, P ulj in Reka morajo biti osiguran mlečni trg za naše primorske in kranjske mlekarje.
Istotako pa se mora z vso odločnostjo zahtevati, da se na margarin —umetno maslo nastavi visoka carina, ker doslej (čujte!) je znašala za 100 kil — 1 gld.! Ker se margarina silno veliko uvaža, je škoda za nas jako velika. Kolikor več se porabi umetnega masla, toliko manj se more potem prodati naravnega masla in za toliko mora bolj padati v ceni na trgu naš pridelek. Zahtevati moramo torej visoko carino na margarin, vsaj 30 če ne 50 kron na 100 kil.
Istotako pa moramo tudi naložiti visoko carino na tolšče, ki se porabljajo pri napravi umetnega maBla. Ti so: palmino olje, olje iz kokosovega oreha in sesamovo olje, katerega blaga mnogo prihaja iz Amerike.
Naše državne vlade dolžnost pa bodi, da posnema druge države — ne bom govoril o Ameriki, Kanadski, in drugih — le bližnjo sosedno ogrsko državno vlado naj posnema, ki dovoljuje res veliko koncesij na železnicah eksportnemu blagu. Saj je noto-rično, da mnogo blaga iz daljnega juga Ogrske v Nemčijo ne plača skoro nič več transportnih troškov, kakor iz severnih naših kronovin.
Da! celo naše državne železnice so privolile ondotnim eksportom tako nizke cene, da enakih našim lastnim ne privoljujejo.
Carina bodi v varstvo naši produkciji, vlade skrb pa bodi, da omogoči naš izvoz in s tem ojači naše kmetijstvo v trdem boju svetovne konkurence.
F r. P o v š e.
Novačenje y Avstriji ni odgodeno.
Po dunajskih listih smo včeraj posneli veBt, da se radi nenormalnih razmer ter v smislu v avstrijski zbornici sprejetega predloga poslanca Chiarija odgodi letošnji vojaški nabor tudi v Avstriji, da se tako vrši istodobno novačenje v obeh polovicah. Ta vest se je pa sedaj izkazala kot neresnična. Dunajski uradni list „Wiener Abendpost" piše namreč v včerajšnji številki o tej zadevi sledeče: »Razni listi so izražali mnenje, da bo imela odložitev nabora na Ogrskem za posledico enako na-redbo tudi za v državnem zboru zaBtopana kraljestva in dežele. Temu nasproti Be opozarja, da se je § 2. vojne predloge ravno z namenom, da bi se prišlo v okom takemu, interesom prebivalstva fikodujočemu koraku, dopolnil v tem smislu, da se dovoljuje novačenje, dejanska uvrstitev no-
vincev, namreč redni poziv v vojaško službo, paje odvisna od tega, koliko novincev da ogrska polovica.« Z drugimi besedami se to torej pravi, da se pri nas vojaški nabori vkljub odgoditvi na Ogrskem vrše ob naznanjenem času, in lo k izvrševanju službe bo pozvanih v sorazmerju toliko, kolikor jih bo dala Ogrska.
Vladni glas o premembi v mini« sterstvn.
Z znano vestjo o vstopu poslancev dr. K r a m a f a in dr. Derschatte v Koer-berjev kabinet se peča tudi uradni »Pester Lloyd«. Vesti, ki io priobčuje, se vidi na prvi hip, da je izšla iz dunajskih vladnih krogov. Smisel njena je naslednja : Neumorno in vspešno delovanje ministra dr. Rezka, posebno pa njegovo posredovalno delo mej vlado in Čehi, je na nemški strani vzbudilo željo, da bi tudi Nemci imeli svojega zastopnika v kabinetu. Ti želji, ki pa je le bolj izraz osebnih aspiracij, je sedaj silno težko ustreči, dokler na Češkem vsaj za silo ni dosežono sporazumljenje. Ta zadeva je pa v tem hipu neizvedljiva, ker bo se radi nujnih gospodarskih vprašanj morala zapostaviti narodnostna vprašanja. Ministerski predsednik Koerber ni o tej premembi z nikomur govoril ali se pogajal ter izjavlja, da so vse te govorice le golo izmišljotine.
Čelil in vlada.
Izvršilni odbor mladočeške stranke ie imel, kot smo že javili, predvčeranjim v Pragi važno posvetovanje, ki je trajalo 5 ur. Posvetovanja se nista udeležila poslanec Pacak in dr. &transky, čeravno je bil poslednji ob tem času v Pragi. Razgovor je bil najprej o dopolnilnih državnozborskih volitvah, glavna točka pa je bila razprava o določitvi nadaljne taktike. Poročal je o tej točki posl. dr. Kramar, ki je najprej povedal, da jo vest o njegovem pozivu v Korberjev kabinet gola izmišljotina, potem pa podal obširno sliko parlamentarnih razmer. Razvila se je nato živahna debata v katero je poBebno posegal poslanec Fort. Radikalci in oportunisti so po Bvojih zastopnikih razvijali posebno nazore. O konečnih sklepih listi sove ničesar ne poročajo, ker ho strogo tajni, vendar se javlja izza kulis, da se je z ozirom na stališče stranke napram vojni predlogi ter z ozirom na zadnje vladne finančne operacije vobče naglašalo, da bi bila obstrukcija sedaj ne samo času neprimerna, marveč naravnost neumestna, ker se položaj da izrabiti za celo vrsto nujnih zahtev.
Iz ogrske zbornice.
V včerajšnji seji ogrske poslanske zbornice še ni prišlo do zaželjene sprave moj vlado in opozicijo, marveč se je nasprotno pokazalo, da opozicija še ne odneha. Govoril je v včerajšnji seji samo 13 a r a b a s, član Košutove stranke. V prvem delu svojega iz vajanja je govornik obžaloval, da vsi mnogi argumenti in dokazi niso še prepričali vlade o krivičnosti njene zahteve. Vladna stranka se popolno po krivici sklicuje na to, da zastopa večino prebivalstva, kajti ogromna večina prebivalstva se je izjavila proti vojni predlogi.
Nadalje je govornik mej frenetičnim odobravanjem od strani somišljenikov odločno protestiral proti razširjajočim se vestem, čeS da bo opozicija vrgla svoje orožje mej staro šaro. Nasprotno je resnica; vladi Bta na razpolago le dve poti: ali umakne vojno predlogo, ali pa razpusti parlament. S temi besedami je govornik povedal vladi, da opozicija ne odneha, dokler Be ji ne izpolnijo želje. No, v ogrskem parlamentu ta grožnja ni neizvedljiva. Če pomislimo, da v smislu poslovnika za ogrsko poslansko zbornico predsednik ne sme nobenemu govorniku vzeti besede in ga mora zbornica poslušati, dokler hoče govoriti, je pač umevno, da sami Košutovci lahko še nadaljujejo obstrukcijo cele mesece Treba je za vsako sejo le enega poslanca, ki more vztrajati na govorniškem odru tri ali štiri ure, pa je seja završena za isti dan. To je pa tem lažje mogoče, ker Košutovce v tem oziru krepko podpirajo ostale opozicijske stranke. — Vlada doslej seve še ne Veruje tem grožnjam Košutovcev in poroča navzgor, da je to le šala, ki bo kmalu do-igrala svojo ulogo, toda sedaj bo pa ie morala resneje premišljati o sredstvih, s katerimi bi se dala odvrniti večja nesreča.
Reorganizacija grške armade.
V grški zbornici je vojni minister polkovnik Lympsitis predložil razne načrte glede preuredbe grške armade. Najvažneje določbe so mej drugim te-le: Doba prezentne službe se zniža na 16 mesecev. Vsako leto se pozove pod orožje in sicer v mesecu maju, 36 000 mož, ki se udeleže tudi velikih vaj. Za preskrbo vojnega materijala se osnuje poseben fond, v katerega se bodo mej drugim stekali dohodki iz monopola za razBtreljivo tvarino. Najvaineja in največjo pozornost vzbujajoča pa je zahteva, da se vzame prestolonasledniku
vrhovno poveljstvo in poveri zopet vojnemu ministru. Minister vtemeljuje to zahtevo b tem, da je uprava armade nemogoča, če ni pod vodstvom vojnega ministra.
Iz brzojavk.
Grof Paar, cesarjev generalni po-bočnik, stopi baje v kratkem v pokoj. Namestnik mu bo dunajski vojni poveljnik grof U e x k ii 1 1. — Delegacijsko zasedanje Be vrši tudi letos, kakor druga leta, v maju. Delegaciji se zbereta letos na Dunaju in bota zborovali istodobno z avstrijskim parlamentom. Pripravljalna dela pri skupni vladi so že v tiru. — Mlado-Češki klub v državnem zboru ima v petek pred zborniško sejo ob 10 uri klu-bovo sejo, pri kateri se bo konečno sklepalo o nadaljnji taktiki. — Gosposka zbornica se peča danes popoludne z vojno predlogo. Vse tri stranke zbornice bodo oddale primerno izjave. — Chamberlain v Južni Afriki. V Kapstadtu je Chamberlain baje izjavil, da je voljan pomiloatiti vstaške vodje in druge vstaše, ne dovoli jim pa državljanskih pravic. — Položaj v Maroku. Ii Tangerja javljajo: Pretendent B u • H a m a r a je ponudil sultanu mir, ako odstrani z dvora vse Evropejce, ostati pa more neovirana trgovina z Evropo. Sultan jo baje to ponudbo odklonil, vsled česar vlada mej Marokani velika nevolja. — Volivna preosnova za Nizozemsko. V nizozemski zbornici bo te dni liberalci in socialni demokrati vložili predlog za preimembo volivnega reda: voli naj vsak samostojni 2lletni moški in ženska za prvo in drugo zbornico. - Ne-sklepčnost nemškega državnega zbora. Včerajšnje seje državnega zbora se je udeležilo celih šest poslancev. Seveda Be seja zopet ni mogla vršiti. — S t e j n , bivši predsednik Oranje države, se namerava vrnili v Južno Afriko.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 26. februvarija.
Papeževa petindvajsetletnica se
bo obhajala v ljubljanski škofiji, kakor smo že objavili, v nedeljo dne 8. marca. Poleg te Bplošne slavnosti se bo pa praznovala petindvajsetletnica kronanja papeža še posebej v ljubljanski Btol-nici dne 3. marca ob šesti uri zvečer. Pri slavnoBti bodo peli združeni cerkveni zbori ljubljanski. Vspored priobčimo v kratkem, za danes pa opozarjamo ljubljansko prebivalstvo, da se te slovesnosti udeleži v mnogobrojnem številu, da tako počasti plemenitega poglavarja svete cerkve.
Tržaško koperski škof dr. Nagel je izdal pastirsko pismo v latinskem, slovenskem, laškem in nemškem jeziku. V pastirskem pismu pravi mej drugim : »Brez-dvomno imaš pravico in dolžnost ljubiti in gojiti svoj narod in svoj materni jezik. Toda ti nisi sam na svetu; tvoj sosed, ki govori drug jezik, ima jednako pravico, in kjerkoli se snideta, velja vama svetopisemska beseda : .Karkoli nečeš, da drugi storetebi, tudi ti ne stori drugim'. S tem je izključeno vsako ščuvanje in hujskanje proti drugim. Ohranite si torej sveto priprostoat ter živite in delajte v krščanskem duhu. Tudi to velja vsem, še po sebno pa tistim, ki imajo več upljiva v občini. Nikdar pa ne smete zanašati narodnostnega nasprotstva na cerkveno polje, ker cerkev je mati vsem kristjanom brez razlike narodnosti, ali pa v hišo božjo, kamor se shajate k službi božji. Ne ponižujte te Matere svoje, sv. Cerkve, da bi jo hoteli zlorabiti za sebične namene. Cerkev nima poklica, da bi pomagala eni n a r o d n o s t i d o p r e m o č i nad drugo, marveč njen poklic je rešiti duše vseh«. Naj bi posebno poslednji stavek upoštevali Lahi, ki so hoteli slovenščino izriniti iz tržaških cerkva in so tako zakrivili mnogo sedanjega boja na cerkvenem polju v Trstu in okolici.
Umeščen bo 1. marca na župnijo pri sv. Magdaleni v Mariboru čast. gosp. dekan Simon Gaber c. Istega dne bo umeščen tudi č. g. Jožef Čede na župnijo Stu-denioe.
Imenovan je okrajnim živinozdrav-nikom v Slov. Gradcu veterinarski asistent g. Korošec.
Učiteljske vesti. V seji dež. šolskega sveta dne 19. t. m. sta bila imenovana nad-učiteljem za Ihan učitelj g. F r. Jordan
v Razdrtem, za deflnitivno učiteljico na Raki pa prov. učiteljica gdč. Terezija Ivan-č i č v Loškem potoku. Premeščena je učiteljica gdč. Ivana Velepič iz Šempetra na Krasu v Postojno. Definitivni so postali na sedanjem mestu učitelja f?g. Ivan Štrukelj v Robu in F r i d. Ž e b r e na Skaručini ter učiteljice gospodične Helena Debevec v Križah pri Tržiču, Marija Perhavc v Vel. Pudlogu in Mar. oimončič v Železnikih. V stalni pokoj je stopil nadučitelj gospod Josip Božja.
Slovenski romarji so se danes opoldne odpeljali v Rim. Od kolodvora v ŠiSki se jih jo odpeljalo 00, do Trbiža se jih pa še mnogo pridruži. Ob polunoči se združijo v Pontebi z Dunajčani. Želimo jim srečno pot in s/ečen povratek !
Slovenski klerikalci in jubilej sv. očeta. Praška »Politik« je priobčila neko vest, da so se preteklo nedeljo vršili v Ljubljani protestni shodi pr&ti liberalcem, ker se z občinskim svetom na čelu hočejo absenti-rati od proslave sv. očeta. Očividno je »Politik" napačno razumela naš sobotni poziv na ljubljanski občinski zastop. »Narod« riaj bo torej pomirjen. Se bomo že ša zmenili, ako se ljubljanskemu občinskemu zastopu ne bo zdelo vredno spomniti se tako važnega jubileja, in ljudstvo bo tako le še bolj podkrepljeno v tem, kako prav ima katoliško - narodna stranka, da so z največjo odločnostjo bori proti onim — ki niti poglavarja katoliške cerkve nočejo počastiti in v tem s svojim glasilom »Slov. Narodom" ostajajo celo za drugoverci in Židi. Na »Narodovo« opombo: »Večje oslarije si ne moremo misliti, kakor bi bilo zahtevanje, naj papeža časte in slave tisti, katere papeževi uradniki proglašajo za brezverce, za sovražnike cerkve in papeža ter odpadnike od Kristusa« — izjavljamo, da drugače ne moremo nazivati tistih, ki Be strinjajo z znanimi protiverskimi, iz protestantskih brošur prevedenimi »Narodovimi" pamfliti in »Narodovimi« psovkami na sv. očeta, stvar okusa ljubljanskega občinskega zastopa in mož, ki sede v tem zastopu, pa je, ako se hočejo v tej zadevi strinjati z »Narodom«. Priporočamo jim, da bero knjižico .Naši liberalci«, v kateri je zbirka »Narodovih" izbruhov, da spoznajo, v kaki družbi so nahajajo.
Strahopetni liberalec, pokaži ae! Iz Idrije. V »Slov. Narodu« z dne 21. febr. t. 1. trdi neki idrijski liberalec o meni, da sem »nesramno lažnjivo človeče« in da la-iem, »kakor da bi ne imel prav nič vesti." Dopisnika, ki se skriva za dr. Tavčarjev hrbet, javno pozivljem, da naj ima vsaj toliko poguma, da me ne bo le obrekoval, temveč da bo tudi naznanil svoje ime, da mu dam priliko pred sodiščem mi dokazati laž. Ako pa tega ne stori, imenujem ga javno nesramnega obrekovalca in strahopetnega pobalina, ki za plotom skrit meče blato na poštene ljudi. Strahopetni 1 ibera Iec p o k až i se očitno, da Te bomo vsaj poznali, če ne — pa fejiTebiin vsej Tvojej bandi! — Jožef Novak, c. kr. učitelj.
Slovenija v Pragi. Iz Prage se nam piše: Oni nepopisni vžitek, ki ga občuti oko in srce pri opazovanju krasne prirode slovenske dežele, skušala je umetnikova roka ponuditi obiskovalcem praške sokolske dvorane povodom predpustne zabave „Sibrinek". V ozadji videl se je vekoviti sivoglavi Triglav, tu zopet deroča Soča b svojimi valovi, tam zopet ljubljanska ravnina, zapuščen kras in podzemeljske vode Pivka, Unec, Ljubljanica in reka Timav. Kako lepo se je tukaj videla Postojna in svetovnoznana podzemeljska duplina, blejsko jezero in otok s cerkvico Matere Božje, v kateri se nahaja oni čudodelni »zvonek tužeb". Kako so se odlikovala tu belopeSka jezera z Mangartovo skupino gora in sv. ViSarje! Videti so bili tukaj grbi slovenskih dežel in mest, pred vsem Ljubljana, in napis »dobro došli« je vabil goste. Člani odbora so bili oblečeni v narodno gorenjsko obleko in ravno tako so imele društvenice telovadnega društva skozi le narodno obleko slovensko in bele »peče«. Razun Gorenjcev, Notranjcev in Dolenjcev videl si tukaj Štajerce, Korošče in Primorce.
Mad Slovenkami se je odlikovala hči kranj- 1 flkih planin, ki je imela na sebi čez 100 let | etaro dragoceno narodno nošo. Omeniti treba, da bo bili tukaj zastopani tudi drugi slovanski narodi: Slovaki, Hanaki, Poljaki, Črnogorci, dalje plzenska noša itd. Gostje so bili tudi iz drugih dežela, tako, da je imelo oko opazovalčevo dosti užitka in zabave. To zabavo so pozdravili brzojavno: blejske Slovenke, blejski narodnjaki, blejski župan, blejski topličarji, planinsko društvo v Radovljici, g. A. Trstenjak. Okusno povabilo in plesni red je okrasil s slikami slovenski slikar gosp. P. S. Ž m i t e k. Dekoracije so preskrbeli sloveči slikarji, obleko pa je članom preskrbela ftrma Frida po originalu, ki ga je dobila s Kranjskega. Tako Čahi izvršujejo v dejanju češko slovensko vzajemnost ter b takimi prireditvami vabijo svoje rojake, naj o počitnicah se pridejo raje razvedrit v krasne slovenske kraje, namestu da bi trosili denar po tujih planinskih deželah.
—	Šolska vest. Trirazrednica na Viču se razširi v štirirazrednico, enorazrednioa v Voklem pri Kranju pa v dvorazrednico.
—	DruStveno gibanje v Mengšu
V nedeljo 22. februvarija je priredilo »Katoliško bIov. izobraževalno društvo v Mengšu« veselico v prostorih g. Jelena v Malem Mengšu. Na vsporedu je bilo petje in dve igri, in sicer: prva „Pravica se je skazala" in druga „0*dravljeni padar". Prav izborno so igrali mladeniči pri obeh itjrah. Ker je vsebina iger itak znana, bi bilo preobširno, posamezne uloga bol) natanko opisovati. Le v kratkem recimo resnici na ljubo, da vsak je izvršil svojo ulogo naravno, neprisiljeno. 'h vspehom nismo bili samo popolnoma zadovoljni, marveč nas je presenetil 1 Res, tu se vidi, kako krasni vspehi so z vstrajnostjo, marljivostjo in potrpežljivostjo dosežejo. Nehvaležni in netaktni bi vsekako bili, ko bi se ne spominjali, da gre prav posebno vsa zahvala in zasluga, da so se tako krasni vspehi dosegli, č. g. kapelanu Antonu Golfu, kateri v mnogih preskušnjah ni štedil ne časa, ne truda, da je ogladil nastope posameznih. Ravno tako vodi tudi društveno petje in drugo. Mladina, pristopaj k temu društvu, ker edino to nas bo dovedlo do prave izobrazbe, da ne bomo narod neved nežev, kakor nam očitajo naši nasprotniki. Igralcem in pevcem lahko čestitamo na lepem vspehu tor upamo, da nam zopet kmalu napravijo kakšno času primurno veselico.
Eden navzočih.
—	Umrl je v Gradcu minulo noč bivši notar v Mariboru dr. Fr. R a d e y v 73. lotu starosti.
—	V blaznosti je v Ptuju skočil skozi okno tobačni trafikant G o v e d i č. Dobil je take poškodbe, da je vsled tega umrl.
—	Nova farna cerkev na Bledu Dne 23. t. m. so je ofertnim potom oddala stavba nove tarne cerkve v Gradu. Večino stavbenih del je kot najnižji ponudnik prevzela tvrdka T o n n i e s v Ljubljani. Nova cerkev se mora do jeseni spraviti pod streho, prihodnje leto pa popolnoma izvršiti. Mariji vemu stavbenemu odboru, pred vsem pa neumorno delavnemu čast. g. župniku Oblaku moramo iskreno čestitati, da se je konečno vendar-le tako ugodno oddala stavba, katera je bila več kot pol stoletja vedno na dnevnem redu v grajski fari.
—	Sprejem v domobransko ka-detno Solo na Dunaju. Pričetkom šol skega leta 1903/4 bodo sprejeli v 1. letnik in pripravljavni tečaj približno 200 gojencev V 2 letnik bode sprejetih le toliko gojencev, kolikor bo prostih prostorov, v 3. letnik jih pa sploh ne bodo sprejemali. Pro sivci za 1. letnik morajo biti 15, in ne več kot 18 let stari, dovršiti morajo s povoljnim vspehom 5. razred realke ali gimnazije ter biti lepega vedenja. Dotične prošnje se morajo vposlati do konca julija letos poveljni štvu domobranske kadctne šole na Dunaju, III, Boerhavegasse 25. Podrobneji pogoji se izvedo istotam.
—	V 24 urah dve nagli smrti Na Hrušici pri Jesenicah je v ponedeljek 23. t. m. naglo umrl trgovec R i h a r d Frank. Po izjavi zdravnika ga je napadla akutna pljučnioa. Drugi dan skorej ob isti uri pa je zadet od kapi nanagloma umrl nadinženir F. Z a 1 e s k y , ki je svoje slo vansko srce pokazal pri zadnjih obč. volitvah, ko je nevstrašeno volil b Slovenci. B 1 je rodom Poljak, odkrit značaj in zato priljubljen tukajšnjim domačinom. N. v m. p.
—	Umrl je v Gorioi 20 mesečni sin ček dr. H. Tume L j u b o m i r.
—	Kolodvorsko restavracijo v Gradou je dobil restavrater tukajšnje restavracije na južnem kolodvoru gosp. H a f n o r ml.
—	Bori in Slovani. Burski general De\vet namerava prepotovati slovanske zemlje, da zbere nekaj doneskov za Bure. Ruski publicist Valentin Gorlov je napravil v ruskem časopisju paralelo mej Buri in Slovani
ter pravi, da bo D*wet videl posebno pri južnih Slovanih toliko trpljenja, da bo lahko vsporedil je z nesrečo Burov in ko bo konečno prepotoval vse te zemlje, blagoslavljal bo nebo, da j« rojen v — Južni Afriki.
—	Aretirali so v Gradcu bivšega ptujskega trgovca Mosesa, ki je napravil konkurz 1. 1899.
—	Po pomoti ustrelil. V Vresovcu, župnija sv. B»rbare na Spod. Štajerskem Bta ogledovala gostilničar Petrovič in Jakob Kranjc lovsko puško. Puška se je sprožila in strel je zadel Kranjca, ki je skoro na to umrl.
—	Javen shod priredi polit, društvo »Edinost« prihodnjo nedeljo popoludne v Narodnem domu pri sv. Ivanu.
—	Čuden naravni pojav. Te dni opazujejo v Voloski, Opatiji m v Benetkah izredno padanje morja. V Benetkah so posušeni studenci.
—	V Pulj je iz Zadra priplula avstro-ograka eskadra. Na naše vojne 1 a -dije se upelje brezžični br-z o j a v.
—	Nekaj is Bofitanja. Na potu iz Drenovca, gorsie vasice v fari boštanjski, v farno cerkev k jutranji božji službi ubila se je minulo nedeljo Marija Jamšek. Sla je v temi po poti in ni vedela, kdaj je zašla na rob prepada, ki je takoj pod ono gorsko potjo in popolnoma brez vsaka ograje. — Ob njeni žalostni smrti pa naj prijavim javnosti dvojno vprašanje, tesno združeno s smttjo in z mrtvaškim odrom rajne vdovo. 1. Zakaj se slavna večina boštanjskega ob črnskega odbora prav nič ne zmeni za omejitev nevarnostij na naših gorskih potih, oziroma kar nič ne stori za prometne zveze naših hribovcev? 2. Zakaj je porabila večina občinskega odbora občine boštanjBke mrtvašnico za shrambo smodnika, kar je gotovo mogoče edino le v Boštanju ? Kako spolnu-jete s tem cerkvene naredbe, kje je tu ljubezen do vaših ponesrečenih sofaranov, če se ob mrtvih truplih niti luč ne sme prižgati vsled vaše malomarnosti. Vi si lastite župnijsko pokopališče; a čo mislite, da je Vaše, napravite najprej vrata, ker sedaj jih ni; popravite razpadajoče zidovje in odstranite smodnik iz mrtvašnice, ker tu ni mesta zanj. — Vprašam pa slednjič boštanjske fa-rane, kako morejo trpeti mirnim srcem toliko zaspanost gleda dela za javno korist, toliko onečaščevanje onega prostora, — ki je svet celo paganom in barbaram. — Naj zadostujejo to vrstico za danes; ob priliki pa kaj drugega. Gradiva je dovolj!
—	Mestna godba na Reki je raz
pufičena. Člani te godbe so se prutokli torek udeležili »korsa«, oblečeni v »bele« oprave so, vozeči se na velikem vozu, svirali razne koračnico. Na trgu je voz obstal in ko se je pripeljal v bližino župan, ki si je ogledaval »korso«, zasvirala je nakrat raz puščena godba — hrvatsko himno >Liepa naša domovina«. Lahoni in Mažari so pihali jezo.
Ljubljanske novice.
Nadvojvode skozi Ljubljano. Nad-vojvoda Franc Ferdinand se je danes zjutraj ob 4. uri z brzovlakom v posebnem salonskem vozu peljal a "vojo soprogo kneginjo Hohenberg v Trst, od koder so odpelje v Egipet. V domovino se vrne pred velikonočjo. — Danes zjutraj ob 6 uri peljali sta se n a d v o j v o d i n j Marija Terezija in B I a n k a skozi Ljubljano, prva v Pulj, druga pa v Gorico Blagoslov kapele v justični palači \ Ljubljani. Danes ob osmih zjutraj se je pripeljal premi), g. knezoškof dr. Anton Bon. Jeglič v spremstvu preč. gg. kanonikov dr. Ferd. Č e k a 1 a in Ant. F e 11 i c h -Frankheima do juBtične palače, kjer sta ga pri uhodu pozdravila gg. oskrbnik in kontrolor kaznilnice. Nata ga je sprejel deželnega sodišča predsednik g. Albert Levič-nik in ga spremil do kapele, kjer so bili zbrani drugi gg. uradniki tega oddelka. Kaznjenci bo zavzeli svoje prostore v obsežni kapeli. Premil. g. knezoškof je blagoslovil najprej cerkvene paramente in potem kapelo. Po blagoslovu se je obrnil do poslušavcev in pojasnil v jedrovitem in navdušenem nagovoru obrede cerkvenega blagoslova in raz ložil zlasti lepo vsebino treh psalmov, ki se molijo med škropljenjem cerkvenih sten. V teh psalmih (119, 120, 121) izraža psalmist žalost in strah, potem upanje in naposled veselje. S sveto mašo se jo končala pomenljiva slovesnost. — Kapelica je lepa in visoka dvorana. Altar je lesne barve z zlatimi črtami. V altarju bo pozneje slika Matere Božje, začasno pa je slika presv. Srca Jezu-Bovega med draperijami.
Dva pogreba socialnodemokraških prvakov. Piše se nam: Včeraj popoludne ob dveh bo iz bolnice peljali v navadnem bolniškem vozu znanega socialnega demokrata Roka Drofenika, kateremu se je zadnje dni omračil duh. Revež je v bolnici ušel skozi okno in pozneje vse razbil, kar mu je prišlo pod roko. Končno je podlegel tej Btrašni bolezni. Pred vozom so trije socialni demokrati nosili venec z rudečimi trakovi, za
krsto pa je stopala obupana vdova s hčerko, pet parov socialnih demokratov in nekaj drugih znancev Roka Drolenika Imel je cerkven pogreb. Pol ure pozneje so vzdignili iz mrtvašnice pri sv. Krištofu truplo socialnega demokrata Želoznikarja. Magistrat je določil pogreb žo za torek, kar so vedeli tudi sociilnodemokraški vodilni krogi, kljub temu so pa svojim somišljenikom pravili, da bo pogreb v sredo. Oči-vidno so nameravali ljudi razburiti, čeS, da je bil Zeleznikar pokopan skrivaj radi strahu pred socialno demokracijo. Posredovanjem nekaterih krščanskih socialcev, ne Zveze, kakor je bilo zadnjič v »Slovencu« pomotoma stavljeno, so je posrečilo pogreb določiti za sredo, da Be tako vzame povod razburjenju. Sooialni demokrati pa niso tudi tekom včerajšnjega dne storili niti koraka za cerkveni pogreb. Krščanski aocialoi so storili nekaj korakov, a da bi dali sredstva za obdukcijo, tega vendar nihče ne more zahtevati od krščanskih socialcev, pač pa bi bilo opravičeno pričakovati od socialnih demokratov, da puste svojega voditelja in trpina pokopati Človeški. Seveda si ne moremo kaj, da bi ne omenili potrebe, da bi se z ozirom na človečanstvo policijski od redilo, da bi bilo take obdukcije brezplačne, oodisi za bogatina ali pa za — siromaka. Na Zaleznikarjevo krsto so bili položeni trije vanci z rudečimi trakovi (eden iz Vevč) in en venec tiskarjev s črnimi trakovi. Pokopali so ga brez duhovniškega spremstva v kotičku za samomorilce in ob grobu je govoril socialni demokrat Kordelič, ki je proslavljal mrtvega Železnikarja. Ko je bil še živ, tedaj «o mu soc. demokratje sami zadajali udarec za udarec in njegovi prijatelji so še celo z jako neumnimi »šalami«, da ga hoče poročiti ueka bogata ženska, ubogega moža, ki je ostal od stranke zapuščen brez vseh sredstev, naposled celo pripravili do tega, da se je — obesil. Tako je naposled našel počitek mož, ki je z zmedenimi svojimi nazori gledal smrti v obraz v Lyonu in Parizu, od koder je pobegnil v domo vino. Tu je bil okoro obsojen na deset let zapora radi »anarhistiške propagande« in že pri tej obravnavi je bridko skusil »prijateljstvo« gotovih prijateljev. Znani pokojni vodja kon servativnih obrtnikov R e g a 1 i je nabiral po tej obsodbi vedno mej svojimi prijatelji za ftoleznikarja, naposled se je posrečilo našemu poslancu Klunu, prikrajšati mu Lapor za dve leti. Železnikar je ostal stari Zeleznikar Na prvem shodu je zabavljal — prs'aneu Klunu. Ko je bil Zeleznikar pri zadnji dr žavne z*)orski volitvi socialnodemokraški kan didat za Ljubljano in ju dobil od socialnih demokratov samorsedem glasov, dočim so ostalo glasove socialni demokratje dali liberalcu, je to na starega Železnikarja močno vplivalo. Ko je včeraj okolu njegovega groba stalo okolu sto ljubljanskih Bocialnih demokratov, ne vemo, če se jim je vzbujala vest nad to — svojo žrtvo. — Zadnji čas ni imela njegova krojaška delavnica tudi nič podpora od socialoih demokratov in tudi oči so Zeleznikarju tako opešale, da je spoznal, da se mu bliža — beda. Sedaj ga ni več. Naj v miru počiva! — Temu poročilu še dostavljamo, da je bilo na pokopališču pre cej policajev, ki pa niso imeli povoda poseči kaj vmes.
Župan Hribar je baje iz zdravstvenih ozirov odpotoval za 10 dni v Dubrovnik.
Pokopali so danes popoludne kavar-narja iz Vedmata g. Josipa H u 11 e r j a.
Ulom. Posestniku Ivanu Zupančiču na Rideckega cesti št. 9 je bilo iz barake na Dovozni cesti ukradenih sedem lopat. Tat je vlomil v barako.
Nesreča. Antonu Kermcu, delavcu na juž. kolodvoru, stanujočemu na Zaloški cesti štev. 4 je pri skladanju petrolejskih sodov zdrsnil sod na desno roko in ga za sredinec tako pritisnil, da mu ga je poško doval.
Cerkvene tatvine v Ljubljani se nada ljujejo. Cerkovnik v nemški cerkvi je zapazil, da je bilo v zadnjem času pokradenih z oltarjev več sveč. Tako je bila v soboto do poludne vzeta z levega stranskega oltarja 50 cm. dolga sveča in včeraj popoludne pa Bta spet izginili dve sveči s stranskih oltarjev. Sumljiva tatvine je neka majhna, debela ženska, stara okoli 60 let, katero je cerkovnik že vočkrat videl v cerkvi samo posedati.
Bolniško in podporno društvo pomočnih uradnikov za Kranjsko ima v soboto dne 7. marca t. I., ob polu osmih zvečer, v steklenem salonu gostilne A u r o v i h dedičev v Wolfovih ulicah štev. 12 svoj redni občni zbor. Dnevni red: 1. Pozdrav predsednikov. 2. Poročilo tajnikovo. 2. Poročilo blagajnikovo. 4. Poročilo računskih preglednikov. 5. Volitev odbora. 6. Volitev računskih preglednikov. 7. Sprememba pra vil. (Za veljavno sklepanje o tej točki je potrebna polovica rednih članov.) 8. Even tualni predlogi.
Potresne podrtine prejšnje Grumnikove hiše v Frančiškanskih ulicah so pretekle dni razkopali. Materijal se bode v kratkem od-
peljal in svet zravnal. Stavbni svet ondi se bo zazidal letos po stavbnem društvu »Union«, ki bo zgradilo tam novi mejnarodni hotel.
Zgubljeno. Mastni delavec Ignac Stibil, stanujoč na Cnsti na Loko št. 23, je zgubil včeraj popoludne na poti v mesto srebrno uro in kratko srebemo verižico. — Na poti po Mestnem trgu, Čevljarskih ulicah. Turjaškem in Valvazorjevem trgu do Rimske ceBte je bila zgubljena črna boa. — Raalec V. M. je zgubil v mestu srebern medaljon v podobi knjige, v katerem je bil napis »Zur Ennnerung an die Firmung«.
V blaznico so odpeljali včeraj popoludne 27 let starega Antona Laes^ga, sina tovarnarja na Dunajski cesti.
Poskušen samomor. Ivan Pavlič, 50 let star, strojarski pomočnik v Pollakovi tovarni na sv. Petra cesti, je včeraj zvečer okoli polu 6. ure v Vevčah skočil v Ljubljanico ter se hotel usmrtiti. Neki tovarniški delavec je to videl in jo skočil za njim v vodo, ga prijel in s pomočjo drugih delavcev potegnil iz vode. Pavlič je bil pa nezavesten in so ga morali drgniti, da je prišel k sebi. Na to so ga prepeljali v deželno bolnico. Vzrok poskušenega samomora ni znan. Pavlič je do sobote delal v Pollakovi tovarni, potem pa ga ni bilo več na delo.
Makedonija.
Makedonija in Italija.
Tudi Italija se je začela živo zanimati za makedonsko vprašanje. Dokaz temu je živahna debata v italijanski zbornici, kjer je moral začasni minister zunanjih zadev Morin odgovarjati na ostre interpelacije v tej za- ' devi Iz govora te debate je pa tudi postalo jasno, kam merijo Italijani.
Poslanec de Marinis je naglašal, da ima Italija mnogo interesov na Balkanu. In od teh je odvisna tudi osoda onih adriatskih dežela, ki še niso italijanske. Na katere dežele je tu misliti? Adriatske dežele, ki še niso italijanske, pa naj postanejo, pač ne morejo biti druge, kakor one, v katerih se Italijani imenujejo neodrešeno. Kakor je vojska leta 1866 naklonila Italiji lepe severne pokrajine, tako upajo italijanski državniki, da bi se po balkanski vojski dale Avstriji vzeti še kakšne dežele, ki — še niso italijanske. De Marinis je govoril posebno ostro tudi proti Bolgariji, kaiere napredovanje bi bilo Italiji jako neljubo.
Poslanec de Martino je naglašal, da se Avstrija ne sme več kakor klin zarivati naprej na Balkan. Albanija sme biti samo ali sama svoja ali pa italijanska!
Poslanca Cirmem in Guicciardini sta pa naglašala, da naj Italija za zdaj nasprotuje samo Avstriji in Rusiji, da 119 bi ti dve Turčije udušili. Na zunaj se naj dela na status quo — na neizpremenjeno turško posest.
Minister Morin je imel težavno stališče, ker ni smel oficielno naglasiti veleitalijanskih teženj glede na druge države. Diplomatično je pohvalil Avstrijo m Rusijo ter naglašal, da jo revolucionarno gibanje živahno samo v kosovskem, monastirskem in solunskem vilajetu, da se pa v Albaniji, kjer so zdaj poglavitni italijanski interesi, ni bati hudega. Tam Avstrija in Italija vzdržujeta mir. Med ploskanjem zbornice je pa izjavil, da če ne bo miru na Balkanu, tudi Italija ne bo več mirno gledala tja doli.
Liberalni in vladni listi sploh hvalijo to izjavo Morinovo, radikalni elementi pa z njo niso zadovoljni. Iz vsega se vidi, da ima Italija velikanski apetit. »Dežele, ki še niso italijanske«, jo silno skrbe. Seveda, kako bo Italija nastopila, jo še vprašanje. Zanardelli je v vrlo dobro naučenem govoru prepričeval zbornico, da se mora italijanska vojska pomnožiti. Socialisti so hrupno ugovarjali, in dolga debata je našla svoj konec v tem, da je dobila vlada dovoljenje za zvišanje vojnih stroškov. Z narodnogospodarskega stališča tudi Zanardelli ni mogel opravičiti vladne zahteve, <1 ozir na druge države in pohlep po moči je zmagal. Vsekako bo Italija gledala, da v akcijo avstrorusko tudi ona vmeša svoje prste. Ako bi se pa stvari tako zasukale, da bi Italija ne mogla dobiti nobene dežele, »ki še ni italijanska«, potem bo pa delala na to, da se Turčija ohrani v svoji popolni posesti. Geslo v Italiji je: Avstrija in Rusija se morata iztisniti z Balkana!
Najnovejie vesti.
Sofija. Vlada je zagrozila bolgarskim uradnikom in učiteljem, ki so rodom iz Makedonije, da jih bodo odpustili, ako bodo podpirali vsta'ko gibanje. Tudi častniki so dobili dotično povelje. To je velik udarec makedonskemu gibanju, ker je mej vladnimi uslužbenci tretjina Makedoncev.
B e 1 g r a d , 2G. februarija. Z Dunaja prihaja sem vsak dan mnogo municije za srbsko armado. Za konjeništvo kupuje vojna uprava konje. Tudi Srbija so pripravlja za vsak slučaj.
Petrograd, 26. febr. Vladni lisf prinaša poročilo o razvoju zadeve reform in pravi, da bo Rusija varovala kristijane na Balkanu, svari pa pred svojevoljnim prelivanjem krvi od strani balkanskih držav.
Carigrad, 26. februvarija. Sultan je odredil, da ho v Albaniji zbere večja vojaška moč, da zatre od Albancev nameravane revolte. 'L osnovanjem dveh husarskih polkov se namerava sultan oprostiti svoje albanske telesne straže, ako bi bil primoran nastopiti proti Albancem. Čuje se, da se ]e albanska opozicija proti rtfjrmam ie precej pomirila in se je posrečilo pridobiti za mir tudi albanike odličnjake.
Kazne stvari.
Najnovejše od rasnih strani.
Potres na Češkem. V Graslicah in okolici ter v sašfcem gorovju je bilo občutiti 24. t. m. močne zemeljske sunke, spremljane s podzemeljskim bobnenjem, vendar ni provzročil potres nikake škode. — Iz Vezuva se |e pričel dvig.ti pepel. — Umrl je v Petrogradu rimskokatoliški nad-Skof metropolit Klopotowski. — Umor v Milanu. Včeraj po noči sta dva neznanca na c«Kti umerila blagajnika banke d' Italiji. — Zaročil se je, kakor se poroča iz Bu dmnpeftte. 65 stari minister za Hrvatsko C z e c h z vdovo Julijo Pab. — V bolni c i okradena je bila na Dunaju Magda ena Eioliert. Neka Ludovika Smiczko, ki je ležala v obMju, ji je ukradla hranilnično knjižnico za 2000 K m pobegnila. E chert je nkoro na to umrla. — Vlaka t r č -n i i a bta pri B(xu (Ohio.) Del osebnega \lnka je zgorel, btirje poštni uradniki so zgoreli.
Petleten deček samomorilec. V
vasi Grbavec pri Grubišnem polju se je dogodil nastopni veležalestni slučaj v s ed ne pažnje in nemarnosti starišov. Gospodar Stevo Hanževački je bil odšel v Bomenj, a je bil tako napreviden, da je pustil na steni viseti nabasan revolver. Njegov petletni sinko Ivan je prišel do ubijalnega orožja in se igral ž njim. In igral se je dalje in dalje, ker ni bilo nikogar blizu, ki bi bil opozoril otročiča na nevarnost. Dečko je začel tolči z revolverjem ob mizo. Revolver so je sprožil in zrno je prodrlo nesrečnemu dečku v prsi in ga smrtno ranilo. Deček je trpel eno noč in en daD, a došli zdravnik je izjavil takoj, da ni rešitve za dečka. Deček je v mukah izdihnil svojo dušo. To je zopet tako en slučaj, ki naj bi služil v svarilo starišem in vsem onim, ki imajo v svoji hiši orožje.
S snegom zastrupilo se je osem Šolarjev v Nšu. Med potom v solo jedli so, da bi si žejo ugasili, sneg, ko so pa prišli v šolo, so jeli tožiti, da jih grozno ščiplje. Gtrcci leže sedaj smrtno nevarno bolni in kažejo se simptomi slični zastrup-ljenju z opijem. Zlravniki si ubijajo glave, kako je prišla strupena snov v čisti sneg.
Armenski časnikar ustreljen v Benetkah. Veliko pozornost vzbuja morilski napad na armenskega časnikarja Arpiara Arpiarana v Benetkah. Arpiar Arpiaran je eden najduhovitejših in najodločneiših boril-cev za pravice Armencev. On je jako izobražen, govori popolnoma italijansko, francosko in angleško ter velja kot sedanji najboljši armenski pisatelj. Ko so Turki strahovito morili Armence, je pobegnil v Carigrad, odtod v Pariz in London, in slednjič v Benetke, kjer so mu pomagali redovniki mehitaristi, da je izdajal armenski list, ki se je zelo razširil. Turki so sklenili, ugonobiti tega svoipga nasprotnika. Dva morilca sta prišla v Benetke, kjer sta se ▼ samostanu in v stanovanju Arpiarovem izda'a kot armenska delavca, ki iščeta pomoči. Tako sta zvedela, kod in kdaj hodi Arpiar iz stanovanja. V nedeljo zvečer sla ga v ozki ulici pričakala in ustrelila. Na smrt ranjen leži Arpiar Arpiaran v bolnišnici.
Telefonska in brzojavna poročila.
Volivci boj v Šmarjah pri Jelšah.
Šmarje, 26. febr. Zadnje občinske volitve so bile razveljavljene. Danes se vrše nove volitve. Tretjemu razredu se ne pusti voliti. 80 kmetov stoji pred občinsko pisarno. Brzojavno pritožbo poslali na okrajno glavarstvo. Razburjenost nad županom Ferlincem obča. Podrobnosti slede.
Šmarje, 26. februarja. Občinske volitve pred določenim časom zaključene. Poslali pritožbo na okrajno glavarstvo. Volivcem se ne pusti več voliti.
Beljak, 26. febr. Slovenskemu klubu prostori v hotelu Meran
odpovedani, gostilničarju pretili vse-nemci z groznim bojkotom in nasil-stvom.
Dunaj, 26. febr. V notranji politiki so se razmere tako zasukale, da je upanje, tla se bodo razprave držav, zbora neovirano nadaljevale. Alladočehi ne bodo obstruirali in če bodo tudi jutri zahtevali, tla se reši eden ali dva nujna predloga, vender ne store tega vsled obstrukcijonističnih vzrokov, ampak da ni prehod prehitet-. Radi tega je upanje, da se proračun in nagod-bena predloga mirno reši.
Dunaj, 26. febr. Jutri se bo pečala državna zbornica s češkimi nnj-nirni predlogi. Nemški poslanci s češkega bodo interpelirali radi navala na češko posojilnico v Pragi.
Dunaj, 26. febr. Gosposka zbornica je danes rešila vojno predlogo.
Dunaj, 26. febr. Danes je na vseučilišču zopet prišlo do pretepa mej katoliškimi in nemškonacionalnimi dijaki, kateri so napadli katoliške dijake. Več dijakov je ranjenih. Policija je posegla vmes in aretirala nekaj dijakov.
Dunaj, 26. febr. Bivši liberalni občinski svetnik dr. Biks je obsojen radi kride na tri mesece.
Dunaj, 26. februv. Pri neki novi zgradbi je podsulo dva delavca. 50 ur že delajo na njihovi rešitvi, ne da bi se posrečilo ju doslej rešiti. Cesar je naročil, naj se mu naznani, ako se bo posrečilo ju rešiti.
Praga, 26. febr. Danes se je končala obravnava proti ponarejalcu plemiških listin Metzkyju. Obsojen je bil, da je v devetih slučajih ponaredil listine, radi razžaljenja ministra Rezka, kateremu je očital, da je njegov sokrivec, in radi razžaljenja preiskovalnega sodnika in sodnijske-ga zdravnika na tri leta ječe poostrene s postom.
Budimpešta, 26. febr. Tudi danes mora minister Fejervary ostati v postelji. Zdravniki pravijo, da bo jutri že mogel zapustiti sobo.
Budimpešta, 26. febr. Mej včerajšnjo sejo poslanske zbornice je postalo ministru Fejervaryju nakrat slabo. Prenesti so ga morali v njegovo stanovanje.
Pariz, 26. lebr. Spomenik za Zolo bo izvršil pariški kipar Charpentier.
Kotterdam, 26. febr. Radi stavke železničarjev so vsi večji kolodvori in javna poslopja zasedeni z vojaštvom. Vojaki ne dobe nobenega dopusta. Od voditeljev stavkujočih se ne sprejme na poštah nobene brzojavke več.
Xew Jork, 26. febr. Neki meksi-kanski milijonar je meksikanskemu predsedniku dal 50 mil. dolarjev za poravnanje dolgov Meksike.
Listnica uredništva:
„ Ved naročnikov": Prosimo, poročajte! Povsod ne moremo biti poleg. Prav hvaležni Vain bomo za podatke in za poročila. Tajnost zajamčena. — Mirna: Koncert dotičnih tamburašev se je že vršil. Kadar bo zopet kak tak koncert, naznanimo natančno dan in uro med BLjubljanskimi novicami«.
Umrli so:
23 febr. Rudolf Torrnin, c. in kr. podpolkovnik v p., 83 let, Lmgove ulice 2, ostarelost.
24. febr Antonija Škofic, zasebnica, 73 let, Poljanska cesta 24, pljučnica,
V bolnišnici:
21 febr. Florijan Kastelic, gostač, 80 let, Insuffi-entia cordis.
22. febr Mihael Meršnik, kajžar, 37 let. jetika.
Meteorologično porodilo.
Višina nad morjem 306.2 m, srednji zračni tlak 746-0 mra
g j Cas opata 1 zoTanja	Stanje barometra. t mm.	Tempe-ratara * po. Celsiju	Vetroji.	Nebo	rf M ■H 2 a «3 M ►
251 -i. iv«c.;	744.61 4-6		sl. sv^. | jasno		o-o
2e| 7. zjutr. \2. popol.	743-31 0 1 742 6;| 9 4		sl. sever [fpol. obl. p. m. jzah.| »		
Srednja včerajšnja temperatura 3-6° normale, 0 8°,
— Občeznano dajo Mautner jeva napojena semena za krmsko repo najobilnejii pridelek Prav »ko izvrstna in nepresežna so tudi Mautbnerjeva zele-njadna in cvetlična temena
Duiiujska borza
dn6 26. februvarija.
Skupni državni dolg v notah.....1C0'B0
Skupni državni dolg v srebru.....100'80
Avstrijska zlata renta 4% .....120-95
Avstrijska kronska renta 4%.....101-10
Ogerska zlata renta 4% ......121 15
Ogerska kronska renta 4% .....69-60
a vtro-ogerske bančne del.nice 600 gld. . 16-70
litne delnice, 160 gld.......68S-—
London vista......................240-—
Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž. velj.	117-02'/,
20 mark........................23 4 i
20 frankov (napoleondor)......19-07
Italijanski bankovci.........95-40
C. kr. cekini...........11-30
jfc a t jsa o eoiito
dn«5 26 februarja 1903 (Termin.)
Na dunajski borzi:
Za £0 kilogramov.
Pšeuica za spomlad.....K 7-58	do	7-59
Rž za spomlad ........6'9l	„	6'92
Koruza za maj - junij 1903..... —	„	—
Oves za pomlad......,	6-34	»	6 36
Na budimpeštanski borzi:
Pšenica za april ......K	7-58 do	7-59
Pšenica za oktober.....»	7 59 ,	7.60
H* za april..........6 65	„	6 66
Oves za april ..........6 09	„	6-10
Koruza za maj (1903) ....	6-18	,	6 19
Koruza za julij.........6-23	»	G-24
(Efektiv).
Dunajski trg
Pšenica banaška.......K	8-20	do 8-60
» južne železnice . ... »	7-60	,	8-—
Rž » » . ...»	680	»	710
Ječmen „ > .....6-30	,	7-SsO
ob Tisi.........6-40	„	7 75
Koruza ogrska.........6-25	„	6 55
...........6-30	„	7-76
Cinkvant .........,	7 35	„	7-45
. ..........690	.,	7-30
Oves srednji..........6-55	„	6-75
Fižol.............7-—	., 14--
Zahvala. 24a w
Slavna posojilnica borovniška blagovolila je podariti za revne učence tukajšnje šole zuesek 2 1 K, v isti namen izročili so gg. prireditelji predpustne »frohtarske« veselice znese* 102 K, za katera blaga darova se podpisano šolsko vodstvo v imenu revne šolske mladine najtopleje zahvaljuje.
Šolsko vodstvo v UBorovnici,
due 25. svečana 1»03.
Lep stavbeni prostor
na pripravnem prostoru blizo justične palače
se proda.
Več se poizve pri g. Franc Čudnu, urarju v Ljubljani.	247 1-t
Pozor živinorejci!
Gosp. Bader, veleprekupec za živino je brzojavno obvestil županstvo na Rakeku, da potrebuje mnogo velikih in teikih volov, zato dojde dne 2. suioa t l.,| to je v ponedeljek na Unec v sejem!
voli nakupavat.
Naša živinorejce toraj obveščamo z ozirorn na to, ker ee je velika živina že elo poprodala, da bo vsakdo lahko tam prodal velike vole.	248 1—i
Stanovanje s hrano
išee gospodična
pri pošteni rodbini s 1. maroem. ništvu >Slovenca«.
Ponudbe uprav-
2:J8 3-2
Izvrstna polenovka
(šfokfiš)	223 3-U
se dobi vsak dan v Kolodvorskih ulicah št. 8. pri Valentinu Sitarju.
DohrA lira rann s 31etnim jamstvom raz-MVfcUri UlO IGliU pošilja tovarna ur v Mostu
HANN8 KONRAD
trgovina z urami in zlatnino
/|\OSt (Briix) št. 234, Češko. Dobre rem. ure iz nikla gl. 3-75 Prave srebrne rem. ure „ 5'80 pristne srebrne verižice ,,1-20 Budilniki iz nikla . . „ 1'96 Moja tvrdka je odlikovana a s c. kr. orlom, z zlatimi in srebrnimi svetinjami in ima na razpolago na tisoče priznanskih (f piseai. — Cenik s podobami E brezplačno. 573 100—85 g

Umetni in trgovski vrtnar Alojzij KOfSika
V Ljubljani	* "	milimi.......
priporoča svojo bogato semensko zalogo, katera je edina na Kranjskem, strokovno urejena semenska trgovina, ter ima vsa krmaka, zelenjadna in cvetlična semena, prava m dobro kaiilna, za katero kakovost jamčim, nadalje imam mnogovrstne ovetllce v loncih, sveže in suhe palme. Izdeljujem tudi sveže in suhe vence in šopke z trakovi in napisi in vse sploh v mojo stroko spadajoče predmete po najnižjih cenah. — Ilnstrovani
cenik za 1. 1903 se dobi brezplačno.
Za obilno naročbo se priporoča
z odličnim spoštovanjem
240 10-1
Alojzij Korsika.
Imam večjo zalogo
vseh vrst.
125 8—4
Vozove izdelujem tudi po najnovejši dunajski in pariški modi.
Franc Wisjan, Ljubljana, Rimska cesta št. 11. =
239 3-2
V svrho oddaje še ostalih del, to je:
1.	zidovni oboki,
2.	dela v cerkvenem čolnu, prezbiteriju in v prizidkih,
3.	na koru za orgije,
4.	dozidanje zvonika	...	i «, pri kuracijski cerkvi v Trnju, občina St Peter na Krpsu, vrs-la se bode manj Sevalna dražba v četrtek, dne 5. marca 1903 ob pol 9. uri dop. na lici mesta, U je
V Tr^oUse daje podjetnikom, kateri se zanimajo za ta dela, s pristavkom vedeti, da so načrti in proračun do 4. marca 1903 pri podpisanem uradu na vpogled razpoloženi.
C. kr. okrajno glavarstvo v Postojni,
dne 23. svečana 1903.
Nakup ln prodaja vsakovrstnih driavnih papirjev, srečk, denarjev itd. gavarovrnja za zguhs pri žrebanjih, pri izzrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako trebanje. Kulantna izvršitev naročil na boril
Menjarlčna delniška družba
„ii m « c u
I., UVollzeile 10 in 13, Dunaj, I., StrebelgassB 2.
.„ pojasnila	v vseh gospodarskih in fln&nč:
stvareh potem o kuranih vrednostih vseh ipeknlaoijsklh vrednostnih papirjev in vestni nasvttl za dosego kolikor ie mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosU nalotenlh
glavnio.	134 lbo
BBR
J
iadajaialJ ia Dogovorni nraanlk: »r,.H»Ml| Žltslk.