Poštnina plačana v gotovini
UREDNIŠTVO IN UPRAVA Videm - via San Daniele, 88 Tel. 53263 - Poštni predal 186 Glavni in odgovorni urednik VOJMIR TEDOLDI Tiskarna T. Marioni - Videm
MATAJUR
GLASILO SLOVENCEV V VIDEMSKI POKRAJINI
Sped. in abb. post. Il gruppo
NAROČNINA: Za Italijo: polletna 600 lir -letna 1000 lir-Za inozemstvo: polletna 800 lir - letna 1500 lir Oglasi po dogovoru. Posamezna številka 50 lir
Leto XVIII - N. 13 (371)
Udine, 15. julija 1967
Izhaja vsakih 15 dni
Še dolga pot do miru
Izredno zasedanje Generalne skupščine Združenih narodov v New Yorku še vedno ni zaključeno kot tudi prizadevanja ne, da bi čim prej na nevarnem Srednjem vzhodu našli skupni jezik.
Trenutno vlada na Srednjem vzhodu napeto premirje, ki ga kdaj pa kdaj prekinjajo kratko trajni streli čez Sueški prekop, kjer prihaja do prask med egiptovskimi in izraelskimi enotami. Tudi odpor Tel Aviva proti pozivu generalne skupščine, naj ne anketira jordanskega dela Jeruzalema, prispeva k dejstvu, da žal še nikakor ne moremo bolj optimistično in zanesljivo govoriti o postopnem urejanju zadev na Srednjem vzhodu, ki so nastale z nedavnim spopadom med Židi in Arabci.
Ves svet danes zagotovo pozorno spremlja diplomatske akcije in dogajanja, ki potekajo v smislu reševanja arabsko-izrael-skih problemov. Nenehna posvetovanja med šefi arabskih držav, glasen in jasen klic nean-gažiranih dežel po pravični rešitvi tega vprašanja, odločno, a zelo objektivno in strpno sta-l šče Sovjetske zveze, stališče Francije, ki je podprla napore neangažiranih pa le daje sluti-t', da stvari le počasi dobivajo svoj pravi tok, čeprav je rešitev še daleč in bo terjala ogromno Potrpežljivega, strpnega, drobnega in napornega dela. Tudi katoliška cerkev je v tem času večkrat jasno povedala, da stoji na stran; miru in ostro obsoja sleherno vojaško akcijo kot sredstvo za reševanje mednarodnih problemov.
Na drugi strani pa prihaja tudi v arabskih deželah do spoznanja, da je treba priznati končno objektivno nujnost obstoja Izraela kot države, da bo le razumevanje in iskanje poti do sosedskih odnosov tisto, kar bo morda v prihodnosti le ustvarilo mirno sožitje med židovskim in arabsk’m svetom.
Ge torej na arabski strani le lahko opažamo objektivno priznavanje stvarnosti in dejstev, dalje, da izgubljena bitka še ne Pomeni izgubljene vojne, pa tega zaenkrat še ne moremo reči Za Izareal. Čeprav so posledice vojne za Izrael, kljub njegovi Zmagi, danes že precej težavne, Predvsem v ekonomskem smislu, so še težje v političnem smislu, saj prihaja do izolacije hraela prav zaradi njegove kljubovalnosti celemu svetu.
Vojna na Srednjem vzhodu Pa nam spet jasno kaže, da tudi s tako imenovanimi «lokalnimi vojnami» v bistvu ne rešujemo ničesar. Oslabljene ekonomije, tako arabskih držav kot hraela, zaprt Sueški prekop, embargo nafte s Srednjega vzhoda za Evropo — vse to pomeni izredne gospodarske izgu-K ki jih je že čutiti v Evropi m po svetu.
. Vse to, tik pred vrati Evrope m na obalah Sredozemlja pa sPet in ponovno opozarja, da le bolje sesti za zeleno mizo in mirno ter preudarno reševati vse, tudi najtežje probleme. Upajmo, de jih bodo uspešno U tudi na Srednjem vzho-^a. Vera vsega sveta v mir je jboljši porok za to.
OBISK V POZABLJENIH VASEH BENEŠKE SLOVENIJE
Ljudem v vaseh Krnahtske in Zgornje Nadiške doline je treba takoj dati možnosti, da se ekonomsko opomorejo, ker drugače bodo te vasi krnalo tilio in žalostno umrle - Temu žalostnemu stanju je mnogo krivo tudi pomanjkanje dobrih cestnih povezav in odprtje obmejnega prehoda za motorna vozila
na Mostu čez Nadižo
Kadar veter ob določenih jesenskih dneh pometa oblake s furlanskega neba, postane mesto Videm nenadoma presvetljeno od kristalnega in čistega dne, poslopja in palače v njem pa zadobijo svoj poseben, vesel blesk.
Sleherno mesto ima svojo podobo lepote in svoje kotičke žalosti in bede. Tudi Videm. Toda nebo, ki ga je bil očistil veter, nam je približal obrise hribov in daljne silhuete gora. Zdi se, da moderne mestne
Svet Beneške Slovenije, gorati svet, je nasprotno svet pridušenega šepetanja, želja, ki niso bile ure-šničene, kjer se je zamah zautavil pred zidom fatalizma in nerazumevanja številnih problemov in ljudi.
Pokrajina je čudovita, zrak zdrav, vode veselo poskakujejo in žuborijo po dolinah in dolinicah. Toda za življenje samo je vse to premalo.
Do Tipane smo prišli še po asfaltu, toda naprej je pot težavna in se na njo odpraviš samo, če hočeš naj-
KŠ è
H
* n •• • • •
' ■ £ ' v
‘	-	g,b	■
i-.	*■
r. . v‘\
JT _ mm m1	<	..»r
*V- • .
v ...
To je Krnahta, nekdaj vesela in privlačna vasica, ki leži ob vznožju Velikega vrha. Danes je skoraj prazna in nima niti enega otroka, da bi obiskoval novo šolo, ki so jo pred nekaj leti zgradili.
Krnica, ki spada pod občino Neme, je kot lastavičje gnezdo pripeta visoko v bregu nad dolino Krnahte. Tudi tu bi bilo potrebno marsikaj napraviti, v prvi vrsti seveda urediti cesto, ki vodi v vas.
zgradbe prav terjajo za svoje ozadje podobo gora in gričev na severu, potopljenih v sončno luč z belimi madeži vasic in naselij na njihovih pobočjih. V določenem trenutku se zato zdi, da so tako mesto kot hribi in gore v ozadju eno in isto, združeno in da tvorijo celoto. Kajti razdalja v kilometrih od mesta do naselij v gorah ni velika. Če jo merimo z današnjimi hitrimi sredstvi, samo pol do četrt ure z avtomobilom. Toda to je samo privid. Kajti kdor zapusti Videm, prepoln modernega in delovnega življenja z visoko življensko ravnijo, se bo že takoj ob vstopu v gore prepričal, da ni nikakršne celovitosti ali povezave med mestom in vasmi v gorah. Izginil bo tudi privid celovitosti življenja mesta in vasi.
pa pomislimo na njihovo starost, pa menimo, da gre za upokojence, sinove naših emigrantov, ki so bili ostali doma, tesno in neodtujljivo povezani z domačo, trpko in neusmiljeno rodno grudo.
V Brezjah je stanje popolnoma podobno, celo slabše je v primeri S Platiščem. Tu je še mnogo manj prebivalcev. Doma je ostalo komaj kakih šestdeset prebivalcev.
Nedvomno niso dovolj za dvig gospodarstva tega področja samo vojašnice obmejne straže.
Med vrnitvijo, pri stičišču Krnahte in Gorgonsa, hitimo po cesti proti Debeležu in nasproti nam prihajajo drugačne podobe. Tu je videti neko prizadevanje po gradnji infrastrukture, predvsem šol in cerkva .Vzemimo za primer Krnah-to: nova šola, nova cerkev. Ali Vi-skorše: nov otroški vrtec. Žalpavse
to ni in ne more biti popolnoma izkoriščeno, ker gradnje infrastrukture ne spremljajo ustrezna gradnja in prizadevanje za dvig gospodarstva in s tem življenjske ravni beneških krajev in vasi. Kajti, če ni ljudi, čemu potem lahko služijo nove šole, otroški vrtci in druge javne ustnove? In prav zato je treba dati tem ljudem vse možnosti za razvoj ekonomike in gospodarstva, treba pa je tudi sprostiti in začeti s turizmom v teh krajih, ki imajo vsekakor vse pogoje za to: prelepo pokrajino, mir, zelenje.
Vse to terja naš novi čas, sicer bodo griči in hribi Beneške Slovenije opusteli, saj so končno ljudje tisti, ki ustvarjajo, naseljujejo in žive v pokrajini. Sicer pa bodo v nasprotnem primeru beneške vasi obsojene na tiho, neopazno in žalostno umiranje ter smrt.
miiimmiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimmiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiitiiimiiiiiiiiiiiiiiiii
nov trgovinski sporazum med Italijo in Jogoslovijo
ti kotičke miru. Veselje nad vsem tem pa se kaj kmalu razblini, ko se po kamnitih inprašnatihserpentinah začenjaš spuščati v Platišče, kjer je bila občina že pred vojno. Razpadajoče hiše, kot utrujene na smrt, vzbujajo v popotniku občutek zatona življenja v Benečiji.
Razpadle stene, mostovži, ki jih je razjedlo slabo vreme in jih niso obnovili zato, ker so vsi «zunaj», steze in poti so vse luknjaste in nevzdrževane. Tudi na dvoriščih in pred hišami gnojišča, zapuščena, smrdeča in tudi zdravstveno nevarna. Mimo nas hodijo moški in ženske, pretežno že v letih, sem pa tja gre mimo tudi otrok. Samo cerkev in zvonik se dvigata visoko nad vas, visoko v nebo. In ničesar drugega. Smo daleč od vseh in vsega. Kako živijo tu ljudje, je problem zase, če
V Beogradu so pred nedavnim podpisali nov jugoslovansko-itali-janski trgovinski sporazum, ki ureja blagovno izmenjavo med obema državama do konca leta 1969. Sporazum je podpisal v imenu Jugoslavije namestnik zveznega sekretarja za zunanjo trgovino Boris Šnuderl, za Italijo pa opolnomočeni minister v zunanjem ministrstvu Maurizio de Strobel.
Med razgovori sta obe delegaciji izrazili pripravljenost za povečanje trgovinske in blagovne izmenjave med državama. Prav tako je prevladalo mnenje, da sporazum ne pomeni samo pozitivnega prispev ka za nadaljni razvoj gospodarskega sodelovanja, temveč tudi za izmenjavo v širšem smislu te besede. Italijanski predstavnik de Strobel pa je ob podpisu pogodbe izjavil, da bo sporazum omogočal po večanje blagovne menjave med Jugoslavijo in Italijo. Vsekakor je podpis nove trgovinske pogodbe v splošnem samo spet ponovna potrditev dobrososedskih odnosov med Italijo in Jugoslavijo.
iiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiim
Svečano proslavljen dan borca v Jugoslaviji
4. julij, dan borca, je eden največjih jugoslovanskih nacionalnih praznikov. Tudi letos so ta dan svečano proslavili po vsej Jugoslaviji. Na ta dan se namreč Jugoslovani spominjajo vseh padlih borcev med drugo svetovno vojno za svobodo. Tudi v Sloveniji so dan borca, 4. julij, proslavili kar se da svečano.
Največja prireditev je bila ob tej priložnosti v Brežicah, kjer je govoril predsednik skupščine SR Slovenije Sergej Krajgher. V svojem govoru je, med drugim, poudaril pomen in prizadevanje neangažiranih držav sveta za utrditev in ohra-
nitev miru na svetu, ki je bil z nedavnimi dogodki na Srednjem vzhodu tako zelo ogrožen.
Osrednja jugoslovanska proslava dneva borca pa je bila na Tjentin-tištu, na znamenitem področju Sutjeske, kjer so potekale najtežje, danes že legendarne bitke. Proslav na Sutjeski se je udeležil tudi jugoslovanski predsednik Josip Broz-Tito.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiii
Uporabljajte poštne številke !
S prvim julijem je stopil v veljavo nov poštni kodeks. Ker bodo mehanizirali razdeljevanje pošte, zahteva poštna uprava, da se poleg naslova kraja napiše tudi številka, ki ustreza posameznemu kraju. Poštni uradniki so v zadnjih dneh razdelili vsem uporabnikom knjižico s številkami za odgovarjajoča mesta in vasi. Kdor ni še dobil knjižice, naj jo zahteva od svojega pismonoše.
Objavljamo poštni kodeks za kraje v Beneški Sloveniji in najvažnejše v videmski pokrajini. 33100 Udine - Videm 33043 Cividale - Čedad 33170 Pordenone 33018 Tarvisio - Trbiž 33028 Tolmezzo - Tolmeč 33040 Attimis - Ahten, Clodig - Klodič, Paciuch - Pačuh, Prepot-to - Prapotno, Savogna - Sovod-nje, San Leonardo - Sv. Lenart, Stregna - Srednje, Taipana - Tipa-na, Torreano - Tavorjana.
33010 Montenars - Gorjani
33045 Nimis - Neme
33046 Pulfero - Podbonesec 33010 Resia - Rezija
33049 San Pietro al Natisone -Špeter ob Nadiži 33010 Vedronza - Njivica
IZ TERSKE DOLINE
Praznik češenj kolesarka dirka
IZ KANALSKE DOLINE"
Živinorejci Kanalske doline stopili v zadrugo
v
v Centi in treh dolin
vij o speleologi, za izredno staro jamo in je verjetno povezana še z drugim podzemeljskim hudournikom.
Čas bo prinesel, da bodo valorizirali tudi to jamo, kar bo brez dvoma pripomoglo, da bo tudi vas Podsrednje izšla iz mrtvila, v katerem mora sedaj životariti.
rom na mesec maj nekoliko skrčilo. Rojenih je bilo sicer več otrok kot pretekli mesec (10), umrlo je 14 oseb, a več ljudi se je izselilo (33), v občino pa se jih je priselilo samo 21. Dne 30. junija je tako čedadska občina štela 10.769 prebivalcev.
Fazani za zarod
Občinska lovska rezerva je pred nedavnim poskrbela za nabavo 400 fazančkov, za katere so potrošili pol milijona lir. Spustili so jih v gozdove, da se bodo tam razmnožili.
Za gradnjo novega občinskega sedeža
Zvedelo se je, da bo čedadska občina v kratkem dobila 117 milijonov lir posojila za gradnjo novega občinskega sedeža. Z gradnjo bodo pričeli čim bodo pripravljeni vsi potrebni načrti.
Srednje
Raziskovali so jamo v Podsrednjah
Beneška Slovenija skriva v sebi vse polno podzemeljskih jam, nekatere so večje, kot na primer znamenite Završke jame v Terski dolini, Landarska jama v Na-diški dolini in druge manjše, ki pa še niso raziskane. Zadnje čase so odkrili zopet novo jamo in sicer v Podsrednjah v občini Srednje. Domačini so vedeli zanjo že dolgo, sedaj so jo prišli raziskovat pa speleologi iz Tržiča (Mon-falcone). Jame še niso do konca raziskali, ker so naleteli na vodo in zato se bodo v kratkem zopet vrnili. Na vsak način gre, kot pra-
Sv. Lenart
Umrl je Toni Ovišcak
Pred kratkim je umrl v Pošta-ku Toni Ovičcak- Mlinarjev po domače. Bil je zaveden in napreden Slovenec in tudi svojo družino je vzgojil v ljubezni do svojega materinega jezika. Sodeloval je z N. O.B. in je bil vseskozi predsednik lokalnega O.F. To funkcijo je vestno opravljal tudi v največjih nevarnostih.
Med domačini je imel velik ugled, kar je pokazal tudi njegov veličasten pogreb. Naj v miru počiva v domači zemlji, za katero je delal, živel in na kateri je umrl.
Sv. Peter Slovenov
Raziskujejo vzroke smrti Emila Gollesa
Te zadnje čase se mnogo govori o pokojnem Emilu Gollesu iz Pe-tejaha, ki je umrl dne 4. februarja t.l. v čedadski bolnici. Zdravnik je ob njegovi smrti izjavil, da je umrl zaradi srčne bolezni, pozneje pa se je raznesel glas, da se je malo časa pred smrtjo sprl z nekim vaščanom in da ga je ta menda udaril po glavi. Ta govorica je seveda prišla na uho karabinjerjem, ki so uvedli preiskavo. Truplo pokojnega Gollesa so izkopali in napravili obdukcijo, da bodo izvedeli pravi vzrok smrti. Izid še ni znan.
Nesreča ne počiva
Pri delu se je ponesrečil 58 letni Mario Blazutič. Zlomil si je desno nogo v kolenu in se bo zato moral zdraviti mesec dni.
iiiimiiiiiiiiiimiiiimiiiiimiiiiiiiimiimiimiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiimmimiiiiiiimiitimmiiiiiiiiiiiimmimiiimiiiiiiiiiiimiiiiii
TAVORJANA
Program javnih del
Praznika češenj, ki se je vršil v Čenti dne 2. julija, se je letos udeležilo izredno dosti ljudi. Udeležili so se ga tudi številni predstavniki oblasti, med temi deželni svetovale Giacomo Romano, predsednik deželnega sveta dr. Doro De Rinaldini, župani sosednjih občin, deželni svetovalec dr. Volpe, občinski odborniki Cente, sodnik dr. Carofiglio, predsednik in svetovalci lokalne «Pro loco» in nešteti drugi.
Po kratkem pozdravnem govoru, ki ga je podal župan geom. Za-nutti, je prisednik za kmetijstvo Genesio Miconi poročal o prispevkih občine, da je s sodelovanjem čentske «Pro loco» ojačila ta tradicionalni praznik. Zahvalil se je tudi tehnikom, pokrajinskemu inšpektoratu in deželnemu prisedništvu in vsem, ki so sodelovali in podprli iniciativo občine in «Pro loco».
Češnje je razstavljalo okoli 60 kmetov. Prvo nagrado je prejel Guido Del Medico iz Kuje, drugo Amadio Biasizzo iz Sedigle, tretjo pa Egidio Monai iz Ramandola. Priznanje so prejeli tudi sledeči sadjarji: Valerio Boreaniz iz Malemažerje, Fides Franz tudi iz Malemažerje, Marija Biasizzo iz Sedigle in Cesira Del Medico iz Kuje.
Popoldne so prispeli v Cento tudi kolesarji, ki so se udeležili kolesarskih dirk treh dolin: Terske, Nadiške in Soške, ki jih je organizirala športna skupina «Doni» s sodelovanjem čentskega turističnega društva in občine. To mednarodnotekmovanjeje še bolj zbližalo dve obmejni deželi, kakor sta v svojih govorih poudarila župan Zanutti in deželni odbornik Volpe pri razdeljevanju nagrad.
Ob koncu manifestacije je kav. Ugo Vivanda podaril vsem udeležencem dirk in voditeljem zavojček čentskih «hrustalk», katere so vsi z veseljem sprejeli.
Za še tesnejšo povezavo med Tolminom in Cento
Te dni je obiskalo Tolmin od-poslaništvo iz čentske občine. Na posebnem srečanju s predstavniki tolminske občineso razpravljali o možnostih še tesnejšega sodelovanja med italijanskimi in jugoslovanskimi občinami z obmejnega področja. Med Cento in Tolminom naj bi kmalu začela obratovati redna avtobusna zveza, mnogo skupnih interesov pa so predstavniki obeh občin ugotovili na prodročju turizma, kulture in športa.
iiiimimiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiimtiimimiiiiiiii
Iz Nadiške
Podpora otroškim vrtcem
Čedadska podružnica od «Cassa di risparmio» je podelila več podpor otroškim vrtcem čedad-skega okoliša. Nekaj so dobili tudi otroški vrtci v Nadiški dolini in sicer: vrtec v Sv. Lenartu 10 tisoč lir, v Srednjah 5 tisoč lir, v Gorenjem Trbilju 10 tisoč lir, v Klodiču 10 tisoč lir, v Sovodnjah 10 tisoč lir, v Ažli 10 tisoč lir, v Dolenjem Brnasu 10 tisoč lir, v Petejahu 10 tisoč lir in otroški vrtec v Črnem vrhu 10 tisoč lir.
Demografsko gibanje
Meseca junija se je število prebivalstva čedadske občine z ozi-
Pred nedavnim se je v Tavorja-ni pod vodstvom župana Piccara sestal občinski svet, da so razpravljali o najbolj perečih problemih, ki tarejo občino. Zupan je tudi poročal o javnih delih, ki jih ima v načrtu občinska administracija in o onih, ki jih je že financirala bodisi dežela ali država. Občinski svet je sprejel tudi obračun za leto 1966 in poveril nalogo strokovnjakom, da izdelajo načrte za asfaltiranje občinskih cest, za gradnjo interne kanalizacije v Reantu in Tamorah in za športno igrišče in nov zdravniški ambulatori j v Tojanu. Ob koncu zasedanja pa so še sklenili, da bodo vzeli pri «Cassa Depositi e Prestiti» 10 milijonov lir posojila, da bodo mogli pričeti z gradnjo nove osnovne šole v Prestintu.
Za javno razsvetljavo in vodovod
Videmska prefektura je dodelila tavorjanski občini dva milijona lir prispevka za napeljavo javne razsvetljave tudi v hribovskih vaseh. To delo je zares potrebno, kajti nekatere vasi in zaselki životarijo v temi.
Pred kratkim so začeli z gradnjo novega vodovoda v Tojanu. Ojačili bodo vodovod tudi V Prestintu. Celotni stroški za ta javna dela bodo znašali več kot 10 milijonov lir.
Nesreča pri delu
V bolnico so morali peljati 16 letnega vajenca Edija Scampa iz Tavorjane, ker mu je pri delu
odrezalo palec desne roke. Ozdravil bo v treh tednih.
Nov mostiček čez Bistrico
Deželno prisedništvo za kmetijstvo v Vidmu bo dalo v kratkem zgraditi nov mostiček čez hudournik Bistrico. Tako bodo kmetom bolj dostopna polja in travniki onkraj reke in jih bodo zato mogli lažje in bolje obdelovati. Na tem mestu sedaj ni bile nobenega prehoda in zato so morali kmetje zapraviti ogromno časa, da so prišli do prvega mostu in šli preko. Bistrica ni namreč plitva, da bi se jo moglo kjerkoli prekoračiti. To delo bo stalo okoli štiri milijone lir in ga bo izvedla ustanova za hribovsko gospodarstvo, ki je tudi že pripravila vse potrebne načrte.
Občinska prava je dala tudi inž. Alviu De Luca v proučitev načrt, da bodo do konca pokril potok, ki teče skozi Tavorjann
Velika škoda zaradi hude ure
Pretekli teden je divjala po vsem teritoriju tavorjanske občine strašna huda ura, ki je povzročila ogromno škodo na polju, župan Piccaro je takoj vložil na deželo in videmsko prefekturo prošnjo, da bi prizadeti kmetje dobili pomoč.
Kanalizacija v Tojanu in Ronkih
Tele dni so pričeli z napeljavo nove kanalizacije v Tojanu in Ronkih. Stroški za izvedbo teh del bodo znašali okoli deset milijonov lir in jih bo v celoti krila dežela.
Preteklo nedeljo so v dvorani mlekarne v Ukvah v prisotnosti notarja dr. Lepre iz Tolmeča u-radno ustanovili zadrugo živinorejcev Kanalske doline, ki ima svoj sedež v Naborjetu-Ovčji vesi.
Pobudnik te iniciative, ki je prva te vrste v Kanalski dolini, je občinski odbornik Spartaco Chiurlo, ki je tudi podal pozdrav prisotnim. Cerimonije sta se udeležila tudi župan iz Naborjeta Giovanni Domenig in župan iz Trbiža dr. Di Gallo. Izvolili so upravne svetovalce, preglednike računov in zaupnike.
Za svetovalce so bili izvoljeni sledeči: Anton Erlich, Vittorio Della Mea, Jožef Meschnig, Martino Kranner, Bruno Krčivoj, Filip Kandut, Erminio Vuerich, Urban Pufitsch, Tommaso Gelb-mann, Francesco Gelbmann in Giacomo Pappan; za preglednike računov so bili izvoljeni: Spartaco Chiurlo, Antonio Kolleritsch in dr. Jožef Kravina; za zaupnike pa: Giovanni Domenig, Adamo Franz in dr. Jakob Kandut.
Po volitvah sta župan iz Trbiža dr. Di Gallo in župan iz Nabor j età Giovanni Domenig izrazila zadovoljstvo za sodelovanje kmetov obeh občin in jim želela ekonomske koristi in da bi se to sodelovanje raztegnilo še na druge sektorje lokalnega gospodarstva.
Trbiž
Vedno tesnejše sodelovanje in prijateljstvo na tromeji
Pred kratkim so v kasarni obmejne policije v Trbižu slavili praznik policije, ki je imel letos še poseben svoj pomen, ker so se ga udeležili tudi funkcionarji sosednje Slovenije in Avstrije.
Po maši, ki je bila na odprtem in jo je bral kaplan Dorligh in po številnih govorih je sledila zakuska, na katero je bilo povabljenih nad 60 ljudi. Med oblastmi je bil prisoten tudi trbiški župan Di Gallo, major Mistichelli, major Del Fabbro, kapetan Santamaria, predstavništvo avstrijskih železnic, jugoslovanski in avstrijski funkcionarji in drugi.
Vsi govorniki so s prepričljivimi besedami želeli, naj bi se prijateljstvo med tremi sosednimi narodi še bolj poglobilo in vezi postale še tesnejše, kar je predpogoj za mimo življenje in napredek narodov.
Delavca zadela srčna kap
Vse je zelo prizadela smrt, ki je dohitela sredi dela 46 letnega Rajmonda Mongiata iz Kokovega. Zdravnik, ki je prihitel takoj na lice mesta, kjer se je zgrudil delavec, je ugotovil, da ga je zadela srčna kap.
miiiiiimmimiiiiiiimiiiiiiiitiiiiiiimiiimimimmiiiimiiiiii
Iz idrijske
Javna dela
Na zadnjem občinskem svetu so sklenili, da bodo v kratkem dali izvesti več javnih del. Najpr-vo nameravajo asfaltirati cesto, ki vodi iz Ibane proti Staremu mlinu. Zgradili bodo tudi poljsko pot, ki vodi v Brišče in razširili občinski sedež.
Občinski svet je na zasedanju sprejel tudi nekatere spremembe tarif trošarinskega davka in sklenil ustanoviti komisijo prve istan-ce za pregled davčnih prizi-
vov in imenoval revizorje računov za leto 1966.
Primanjkuje vode Tele zadnje tedne je v Prapot-nem in vseh okoliških vaseh začelo primanjkovati vode. Nastopila je vročina, ko ljudje in živali potrebujejo več vode kot običajno, pa jo je zmanjkalo, kar je povzročilo pravo zmedo. Očinska uprava je sedaj dala nalogo tehnikom, da pregledajo vso vodovodno mrežo in da izvedejo potrebna popravila.
Motociklist povozil kolesarko Pretekli teden je prišlo na cesti v Ibani do precej hude prometne nesreče. Luciano Lesizza, star 37 let, doma iz Oborče je povozil na cesti pri Ibani 60 letno Marijo Sfiligoj iz Prapotnega, ki se je peljala s kolesom. Oba sta padla po tleh in se poškodovala: Lesizza se je močno udaril v glavo in si zlomil desno nogo, medtem ko je bila Sfiligojeva le laže ranjena. Prvi bo ozdravil v enem mesecu, žena pa v desetih dneh.
Dobro uspel praznik vina v Ibani Praznik vina, ki se je vršil preteklo nedeljo v Ibani, je izpadel izredno dobro. Na razstavi so sodelovali tudi mladinci lokalnega kluba 3P s pridelki, ki so bili odlikovani z zlato medaljo na raz- I stavi v Buttriju. Otvoritveni govor je imel župan Bernardo, govorili pa so še kav. Rieppi, dr. Angeli, ki je deželni prisednik z3 kmetijstvo ter deželni svetovalec Romano. Med oblastmi smo videli tudi občinskega odbornika Sca-ravettija, komisarja Donatija iz Čedada, dr. Cragnolinija, predsednika od «Banca popolare» Com°-gnera in druge osebnosti. Praznih je trajal dva dni in se ga je udeležilo izredno dosti ljudi iz bližnje /in daljnje okolice.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiai|l<
So vod n je
TRČMUN - Ljudje iz Trčmun3 so z velikim navdušenjem spre' ieli v svojo sredo novega župnik3 g. Jožefa Čedermaca. Kot vem0’ so tu dosti let imeli italijanske dušne pastirje, kar je bilo posebno težko za stare ljudi, ker so se težko spovedovali, ker ne znaj0 italijanski. Sedaj v cerkvi spet lahko slišijo slovensko besedo d se s svojim dušnim pastirjem lak' ko pogovore v materinem jezik0,
m niim ti m   n  .........  iiiiiiiii""1"
Fojda
Iz občinske sejej Na zadnjem zasedanju občik'
skega sveta so med drugim sprf' jeli tudi načrte za asfaltirani občinskih cest, za napeljavo oeJl traine kurjave v prostorih osn0'1' ne in srednje šole v Fojdi, ^ gradnjo pokopališča v Podklap3 in za gradnjo 200 novih Sro^, na novem fojdskem pokopali^0 in načrt za ukinitev starega p°k° pališča v Čampe ju in del one£3 v Fojdi.	,
Ob koncu je svet razpravlja tudi o ostavkah dveh občinski0 odbornikov, ki pripadata k sod3 listični stranki in jih zavrnil.
Prometna nesreča Pred dnevi se je ponesrečil * letni Italo Bortolutti iz Fojde. P3 del je z motorja na nekem na cesti, ki pelje v Vile in se m°\ no udaril v glavo. Ozdravil b° dveh tednih.
A
SV. CIRILA ID SLOVEACE
Lata 1983 smo pri nas pa tudi po svetu slavili 1100 letnico prihoda sv. Cirila in Metoda med Slovane. Letos se moramo sv. bratov še posebej spomniti Slovenci; poteka namreč 1100 let, odkar sta na poti iz Moravske v Rim prišla med panonske Slovence, se pri njih ustavila in nato preko slovenskega ozemlja nadaljevala pot v Rim.
Kaj poročajo o tem zgodovinski viri? O bivanju sv. bratov med Slovenci leta 867 kratko poroča le staroslovanski življenjepis «Žitje Konstantina». O sv. Cirilu — Konstantinu pravi: «Sprejel ga je med potjo Kocelj, knez panonski, in je močno vzljubil slovenske knjige, da bi se jih naučil in mu je dal do 50 učencev, da bi se učili. In veliko čast mu je skazal in ga mimo spremil». Sv. brata sta se ustavila pri panonskem knezu Koclju dalj časa. Prišla sta najbrž zgodaj spomladi leta 867, odšla pa v poznem poletju. Mudila sta se med Slovenci okoli šest mesecev.
Iz Blatenskega kostela ob Bla-tenskem jezeru, kjer je bila Kocljeva prestolica sta se nato napotila najbrž po stari rimski cesti skozi Ptuj, Celje in Ljubljano proti Ogleju in Benetkam. Možno je tudi, da sta šla od Ptuja ob Dravi na Koroško, v tedanjo Karantanijo, kjer so prebivali Slovenci, a vladali so jim že nemški knezi. Od tu naj bi pri Podkorenu prešla v gornjesavsko dolino in nato na jug proti Benetkam. Nekateri mislijo, da na to pot spominjajo stare Cerkve sv. Klemena v Mojstrani, Rodinah in Bukov-ščici, Sv. brata sta namreč nosila s seboj v Rim relikvije papeža sv. Klemena, ki jih je sv. Ciril odkril ha Krimu na svoji misijonski poti h Kazarom.
POMEN BIVANJA SV. BRATOV Med SLOVENCI
Slovenci so bili v 9. st. v glavnem že pokristjanjeni. Med njimi so delovali severno od Drave misijonarji iz Salzburške nadškofije, južno od Drave pa misijonarji iz Ogleja. Toda to so bili večinoma tujci, ki niso obvladali slovenskega jezika, mogli so vernike naučiti le najosnovnejše verske resnice in molitve. Sv. Ciril in Metod pa sta opravljala bogoslužje v domačem jeziku. Mogla sta pri-
kazati ljudstvu vso lepoto krščanske vere. Zato so se je ljudje z veseljem oklenili. Gotovo imata sv. brata za utrditev krščanske vere med Slovenci velike zasluge. Zlasti v Panoniji pri knezu Koclju sta imela izreden uspeh, kakor poroča nekaj let kasneje spis salzburškega duhovnika o spreobrnjenju Bavarcev in Karantancev. Ta knez jima je dal tudi 50 učen-
cev, da bi jih v Rimu dala posvetiti v duhovnike, ki naj bi njuno delo med Slovenci nadaljevali. Leta 869 je bila ustanovljena posebna slovanska nadškofija, ki jo je vodil sv. Metod. Do leta 874 je bilo središče te nadškofije med panonskimi Slovenci pri knezu Koclju. Tedaj je na žalost Panonija zopet prišla pod Salzburg, pozneje pa so tu zadnje ostanke dela sv. bratov uničili Madžari. Tako od dela sv. bratov med Slovenci ni ostalo veliko. Vendar najstarejši slovenski zapiski, ki vsebujejo nagovor in spovedne molitve — tako imenovani brižinski spomeniki, kažejo vpliv dela sv. Cirila in Metoda.
RRATKE
ALOJZ GRADNIK
Dne 14. t.m. je umrl v Ljubljani eden največjih sodobnih slovenskih pesnikov dr. Anton Gradnik.
Rojen 1882, leta v Medani (Goriška Brda), je po pravnih študijah zavzemal visoke sodniške in upravne položaje, kljub temu pa je nenehno ustvarjal in prevajal. Po letih je sicer sodil v generacijo slovenske moderne, v svojem pesniškem delu pa je ubral popolnoma svojo in originalno pot. Njegova ljubezenska lirika predstavlja enega najvišjih dometov slovenske lirike, polna je najgloblje strasti in elementarno-sti, zaradi česar sodijo nekatere njegove pesmi v vrh slovenske poezije. Poleg ljubezenske lirike je v njegovi poeziji čutiti tudi domovinske motive, saj je
b'l končno doma z meje, kjer je bilo slovenstvo nenehno ogroženo.
Poleg originalnih pesniških zbirk kot «Padajoče zvezde», «Pot bolesti», «De Profundis», «Svetle samote», «Večni studenci», «Zlate lestve», «Pesmi o Maji», «Pojoča kri», je Gradnik tudi zelo veliko prevajal iz francoske, nemške, ruske in italijanske lirike, kjer je morda najpomembnejši njegov prevod Dantejeve «Božanske komedije». Gradnik je izdal tudi nekaj antologij svetovne lirike, med njimi izbor iz kitajske, španske in italijanske lirike. Zanimivo je, da je Slovencem tudi med prvimi posredoval znamenitega indijskega pesnika in p'sat el ja Rabindranatha Tagoreja, Nobelovega nagrajenca.
Priprave za letošnji Gorenjski sejem
v Kranju
Obsejne priprave za Gorenjski sejem v Kranju so v polnem teku. Otvoritev bo v petek, 4. avgusta 1967. Obiskovalci se bodo na sejmu lahko prepričali o gospodarskem podvigu in napredku Gorenjske.
Letos se Gorenjska in s tem tudi (občina) Kranj ponovno predstavlja javnosti s svojim XVII. sejmom, ki bo odprt do 15. avgusta.
Sejem je razdeljen na 3 razstavišča:
Center razstavišča je zopet v poslopju in na zunanjem prostoru osnovne šole, drugo razstavišče je na tekstilni šoli in tretje v delavskem domu.
Na letošnjem sejmu si bodo obi-
"""iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiui   m» ....................  um......mimili.......m......milimi..........
m
o
Slnirl» za zdravje živine poljeti
Usak človek vje, kakuo je huduo, če ^«ora poljete dugo cajta stati u zapartim. U(1ako tarpi tud živina, če jo daržimo po-'Jete samo u hljeve an muorebit še par *aPartin vratah an oKnah. Zatuo se nje trieba čudit, de u takim stanju živina rada 2b°leje, posebno praseta, za rosin. Kakuo trjeba pa runat poljet s domačo živino? I d parvi varsti muoramo skarbjet, de se 0 mogla živina usak dan malo sprehodit se nadihat frišnega ajarja na odpartem. uo ne pošija živine na pašo, naj jo peje Ndtra an zvičer von iz hljeva u kajšno a!adno sjenco. U hljevah je trjeba dat na
voda. Vjedit je trjeba, de krava ponuca na usak kilogram suhega fuotra štjer litre vodé an zatuo je trjeba krave napajat najmanj trikrat na dan, dobrè krave mlekarice l še večkrat. Dobri živinorejci vjedò, de je tud' voda fuotar an zatuo jo ne špa-rajo.
°kn
a mrježe, če se muore goste kot sita,
Pride noter ajar an ne muhe. Če pride
di
?'vina damù potna je trjeba okna an vrata APrjet, de ne ušafajo prepiha, zak’ tuo nagobarno za ušafat kajšno boljezen.
■ konje an praseta je trjeba poljete vič-*raj umit u vodi, a ne u previč marzli, ^ak bi se lahko prehladili. Konje se umi-a u patoku, praseta pa u koritu.
L % mlado živino, kot so teleta, mladi °»|i an mlada praseta je paša močno tl?trj0bna, če čemo, de buodo lepuo ras-J' Narbujše je, duo tuo muore nardit, de Za radi u bližini hljeva kos traunika, ki bo "Pašnik za mlado živino», f., e živini parmankuje vode pojé več ^°5ra, ne be bi se buj zdebelila. Od do-ače živine muore samo jalova ouca ži-Jet več cajta brez vode. Živino je trje-l napojit ne po naši voji, ampà po nji-'Ovi	......
Prašičja srbeCica
Po navad ušafa prase serbečico, če premalo jé ali pa, če živi u umazanim svinjaku. Za odpravit tole boljezen, ki takuo maltra praseta, zak’ se nimar praska, muorate najprej skarbjet, de bo prase mjelo nimar frišno zeleno jed an mljeko. Skarbjet je trjeba tud, de bo svinjak nimar čist, posebno, de se bo gnojnica odtekala. Če boste za use tuo-le skarbjel boste videli, de bo vaše prase hitro ozdravilo od te boljezni an bo začelo rast an mjelo več apetita.
hi
Potrjebi. Umazane luže smardijo živi-u, Pru takuo kakor ljudem; živina popije ri Ke vode samo tkaj, de se ugasne žejo, a Pa tkaj kulkor jo nuca za nardit mljeko (j meso. U dostih naših gorskih vaseh je anie v°de za živino narbuj težkuo an u° živina rada zboleje, zak' ji manjka
koliko dni vali...
Kakoš	od	19—24	dni	(navadno	21	dni)
Dindja	od	26—29	dni	(navadno	28	dni)
Faraonka	od	26—33	dni	(navadno	30	dni)
Raca	od	28—32	dni	(navadno	29	dni)
Gusa	od	27—32	dni	(navadno	29	dni)
Golobica	od	16—20	dni	(navadno	17	dni)
Pavica	od	28—33	dni	(navadno	30	dni)
Fazanka	od	23—26	dni	(navadno	24	dni)
skovalci lahko ogledali kvalitetne izdelke industrije in obrti, bogato izbiro raznega blaga široke potrošnje za vsakogar. Posebnost tega sejma je, da obiskovalci lahko kupijo razstavljeno blago. Gorenjski sejem je obenem tudi informacijski center za potrošnike, proizvajalce, trgovska podjetja pa lahko nave-že o gospodarske stike z razsta-vljalci in ostalimi domačimi in tujimi interesenti, zlasti iz sodednje Avstrije in Italije.
Bogati sejemski program je dokaz stabilizacije jugoslovanskega gospodarstva. Veliko ponudbo blaga nudijo novi domači razstavljalci pa tudi nove firme iz Avstrije in Italije s svojimi eksponati. Tako postaja značaj gorenjskega sejma mednaroden.
Obiskovalci iz maloobmejnega področja lahko kupijo jugoslovanske specialitete, lične usnjene izdelke (oblačila) in drugo. Inozemski kupci imajo 10% popust, če plačalo v devizah.
Gostinska podjetja nudijo ves čas na razstavišču obiskovalcem jedačo in pijačo.
Na zabavnem prostoru razstavišča nastopajo vsak večer ob 19. uri priznani ansambli z zabavnim programom.
Koncert Slovenske liHiarmonije v Vidmu
V petek, dne 14. t.m. se je vršil v cerkvi sv. Frančiška v Vidmu pod vodstvom nemškega dirigenta Horsta Forsterja koncert Slovenske filharmonije iz Ljubljane. Izvajali so prvo in deveto Beethovnovo Sinfonijo z naslednjimi solisti: sopran Štefanija Moldo-van, alt Erzsebet Komlossy, tenor Jožef Simandy in bas Ferenc Zsalma, zbor pa sta vodila Marko Munih lin Jože Hanc.
Koncertu, ki je izpadel izredno dobro, saj številni poslušalci kar niso mogli prenehati s ploskanjem, so prisostvovali tudi predstavniki oblasti iz Vidma dn Ljubljane. Tudi ta koncert spada v vrsto tesnih kulturnih stikov, ki trajajo že več let med videmskimi in ljubljanskimi kulturnimi lrrrj
Naslednji večer je isti program-orkester izvajal v Lignanu. Prireditev je organizirala tamkajšnja Avtonomna letoviščarska ustanova s sodelovanjem Odbora za kulturno izmenjavo v Vidmu.
GRMEK - Občinski svet, ki se je sestal za izredno zasedanje, je sklenil, da se ustanovi na občinskem teritoriju lovska rezerve,, ki jo bodo dali potem v najem lokalni lovski sekciji. Sprejeli so tudi občinski obračun za leto 1966.
TIPANA - V teku so priprave za gradnjo spomenika padlim v vojnah. Ustanovili so že poseben odbor, katerega predsenik je Vittorio Noacco, da bodo zbrali potrebna sredstva. Največ bo prispevalo domače prebivalstvo.
SOLARJE PRI DREKI - Te dni
so se sestali na sedežu dreške občine predstavnik finančnih straž dr. Donati, župan Namor nekateri tehniki vedemske pokrajinske administracije, da so razpravljali o zgradbi, ki jo nameravajo postaviti na obmejnem bloku za finan-carje. Kot znano, je možno iti sedaj skozi ta obmejni prehod tudi s potnim listom in z motornimi vozili.
PROSNID - V Subidu je prišlo pretekli teden do strašne nesreče. Dario Filipič, star 18 let, se je na nekem ovinku zaletel v ka-mijon. Pri tej nesreči je ubogi fant izgubil desno roko in dobil še več drugih poškodb.
REZIJA - Na gori Staulice so postavili radio-televizijski ojačevalec, ki bo služil za vso dolino Rezije in okolico Kluže (Chiusaforte). To delo so domačini z nestrpnostjo pričakovali, ker bo sedaj marsikdo kupil televizor, ker bodo programi bolj jasni.
SREDNJE - Naš župan, Aleksander Stulin, in oni iz Podbone-sca sta bila sprejeta pri deželnem prisedniku za javna dela dr. Mas-suttu in prisedniku za turizem dr. Giacomettiju, da sta jima razložila nekatere potrebe teh dveh občin.
PODBRDO - Zelo hudo se je ponesrečil 55 letni zidar Rodolfo Foschia iz Podbrda v Terski dolini, ko pe padel iz zidarskega odra medtem ko je gradil neko hišo. Zdi se, da mu je prišlo slabo in je padel kake štiri metre globoko. Hudo ranjenega so prepeljali v videmsko bolnico.
GORJANI - Pred nedavnim sta obiskala našo občino deželni pri-sednik in svetovalec, inž. Le-schiutta in rag. Varisco, da sta razpravljala z našim županom o nekaterih važnih problemih. Največ so razpravljali o gradnji novega vodovoda v Flipanu, za katerega sta obljubila oba deželna predstavnika vso svojo pomoč. Zadnje raziskave, ki jih je uvedel veterinarski konzorcij, so pokazale, da v gorjanski občini ni niti
ene goveje živine, ki bi bolehala za brucelozo.
SREDNJE - Zvedelo se je, da bo dobila naša občina dva milijona in 700 tisoč lir posojila za ureditev občinskih cest. Z deli bodo pričeli v kratkem.
PODBONESEC - Občinska administracija ima v načrtu razširitev in ureditev pokopališč v Mer-sinu, Roncu in Erbeču. To delo bodo napravili s prispevkom dežele, ki bo dala 70% prispevka na celotne stroške, ki znašajo 17 milijonov lir. Za razliko, to je 30%, bo dala «Cassa Depositi e Prestiti» posojilo. Z deli bodo pričeli v kratkem.
AHTEN - V videmski bolnici so sprejeli na zdravljenje hudo poškodovanega 25 letnega Onoria Balusa, ki se je pred dnevi ponesrečil s svojim motorjem. Zaletel se je v nek kamijon, katerega je upravljal njegov vaščan Bruno Zamolo, Pri trčenju si je Balus zlomil levo nogo in dobil še več drugih poškodb. Ozdravil bo v treh tednih.
iimiimmiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiii
Prebivalstvo slovenskih mest
Po statističnih podatkih ob koncu lanskega leta ima Slovenija dve mesti z nad 100 tisoč prebivalcev, Ljubljano s 190.000 in Maribor s 110.000 in Kranj s 25 tisoč, ter pet mest z nad 10 tisoč preDivalci, Trbovlje s 16.500, Jesenice s 16.000, Koper z 14.100, Novo Gorico z 10.900 in Novo mesto z 10.700. Mesta z nad 5000 preoivalci so: Ptuj 9.400, Murska Sobota 8.400, Izola 8000, Kočevje 6700, Idrija 6100, Škofja Loka 6500, Kamnik 5950, Piran 5800, Postojna 5400 in Slovenska Bistrica 5000. Od nekaterih drugih mest imajo Slovenj Gradec 4700, Bled 4500, Ilirska Bistrica 3900, Ajdovščina 3650, Brežice 3150, Lendava 2750, Tolmin 2300 itd. Koper je, kot vidimo, na sedmem mestu po številu prebivalcev, Nova Gorica pa na osmem. Upoštevati pa moramo, da so to številke, katerim je pridruženo tudi prebivalstvo mestom pridruženih predmestij in naselij, ki jih imajo nekatera mesta več, nekatera pa malo ali sploh ne, kot npr. Izola. Značilno za Slovenijo je, da nima nobenega mesta do 50.000 in nobenega od 50.000 do 100 tisoč prebivalcev. V mestih živi samo dobra tretjina vsega prebivalstva, vse ostalo pa v mestecih, vaseh in zaselkih.
I
m
1
Kupite najsolidnejše slovensko pohištvo, ki ga izdelujejo najbolj vešči mizarji iz svetovno renomiranega lesa.
Projektirali so ga najbolj znani italijanski arhitekti.
Dobite ga po konkurenčnih cenah v
TRGOVINI
«
KIDRIČEVA }
MEBLO
>1
NOVI GORICI
Kupcem s področja Furlanije - Julijske Benečije dostavimo že ocarinjeno pohištvo na dom in ga montiramo.
CENA IN KVALITETA BREZ PRIMERE v trgovini «MEBLO» v NOVI GORICI
4
S
5
%
zaLmxlcTnLoudbt, ùraZcz,
IlltVd: BEVK
PRAVLJICA JE LMRLA
Kaj? Pravljica da je umrla? To ne more biti res! Nikakor ne! Pravljice še dolgo ne bodo zagrebli. Sicer pa sem to samo sanjal. A niti tega ne! Nekdo mi je rekel: «Pravljic ni več!».
Tako je to bilo. Besedam nisem verjel, ker vem, da pravljica še živi. In vendar me je zadelo v srce, kakor da so poskušali ubiti dušo moje mladosti.
Otrok brez pravljic, brez vsega, kar je nenavadno in lepo, bi bil kot starec, kot svet brez ptičjega petja in brez cvetočih livad. Kakšen bi bil svet, če bi nebo utihnilo in bi okoli nas zijala sama puščoba?
V svoji mladosti sem rad poslušal in bral pravljice, kjerkoli sem naletel nanje. Danes se komaj spominjam, katere pravljice so to bile, kdo mi jih je pripovedoval ali kje sem jih bral. Razen svojih domačih, se živo spominjam samo enega pripovedovalca pravljic in pogosto mislim nanj..
To je bil kovač Miha. Imel je veder obraz in roke vse črne od oglja. Toda te roke so bile čudovite. Meni se je vsaj tako zdelo. Iz kosa surovega železa so znale skovati podkve za čevlje.
Moj oče je bil čevljar, to morda že veste. Kadar je naredil težke delavske čevlje, mi je dal mero in rekel:
«Skoči do Mihe in mu reci, naj skuje podkve! S seboj jih prinesi!».
Tako naglo kolikor sem le mogel, sem tekel v sosedno vas v dolini. Mudilo se je, a hitel sem tudi zato, ker takrat nisem znal počasi hoditi. Planil sem v kovačijo, kakor da bi me kdo izstrelil iz topa in izstresel naročilo.
«Dobro», je rekel kovač in vrgel kos železa v žerjavico. «Počakaj!».
Če je bilo treba skovati tri pare podkev in zraven še žeblje, sem moral precej dolgo čakati. A bil sem nemiren otrok in mi je bilo težko dalj časa prestati na istem mestu. Včasih sem kovaču gonil meh, a tudi to ni bilo zabavno, če je prodolgo trajalo. Tedaj sem se začel nestrpno ozirati skozi vrata, posebno kadar se je že mračilo.
Miha je to opazil, zato je v takih trenutkih odprl svojo zakladnico pravljic. Na isti način me je nekoč zabaval tudi mlinar Jaka, kadar sem čakal, da mi zmelje mešič žita. Res ne vem, od kod je imel Miha toliko pravljic in pripovedk. Znal jih je zelo mnogo in vse so
i Sfc
se mi zdele nove. Pripovedoval jih je, medtem ko je udarjal s kladivom, da so pršile iskre.
Ne spominjam se več niti ene njegovih pravljic, nobene bi ne mogel gladko povedati. Vem samo to, da mi je bilo lepo pri duši. Toda dobro se spominjam konca, ki je bil pri vseh pravljicah enak: ko sta se kraljevič in kraljična po mnogih zaprekah slednjič vzela, so priredili razkošno svatbo.
«Na svatbo so povabili tudi me-
iimiiiiaaiimiiiaiaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaiiiiaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaiaaaaaaiaiaaiiiimmiiiaaaaiaaaaaaiaiaiiaaiaaaaaamaiNiaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaamiaaaaaaa
SIROMAK IN VILA
(Afriška pravljica)
ne», je Miha končal svoje pripovedovanje. «Tam sem toliko jedel, da sem še danes sit ».
Ta konec mi je zelo ugajal. Takrat sem rad verjel vse, kar se mi je zdelo nenavadno in lepo. Pravljica s takim koncem, se mi je zdela še verjetnejša.
Še danes bi rad verjel, da je bil kovač Miha res na tisti svatbi. Pa, žal, tega ne morem več. Toda pravljice imam še vedno rad. Poznam dve vrsti ljudi, ki mi niso po srcu. To so tisti, ki se ne znajo smejati, in tisti, ki ne cenijo pravljic — ki so bile duša moje mladosti. Zanje so pravljice res umrle, a zame so še vedno žive.
Kako je Mica tatove ugnala
Nekoč je živel ribič, tako siromašen, da ni imel grižljaja kruha. Vzel je mrežo in šel k reki, da bi si nalovil rib. Vrgel je, izvlekel in iz mreže se je izmotala prelepa deklica. Ribič se je prestrašil, lepotica pa mu je rekla:
— Pojdiva k tebi, v tvojo vas!
— Ne, je odgovoril revni ribič. — Saj me bodo moji sosedje pognali. Tako sem reven, da še sebe ne morem preživljati.
— No, prav, je rekla deklica. — Pojdiva in živela bova v kakšni zapuščeni koči.
In naselila sta se v zapuščeni koči. Ko se je zmračilo sta legla, da bi zaspala. Kasno v noči pa je žena vstala in ustvarila mnogo čudovitih stvari. Živino, hišo, sužnje in ljudi.
Ko se je revež zjutraj prebudil, je vse to zagledal in se od sile začudil. Žena pa mu je rekla:
— Dragi moj, vse to je tvoje. Samo nikoli več se ne približaj obali reke, kjer si me izvlekel.
In mož ji je odgovoril:
— Le počemu naj grem, ko sem postal tako bogat.
Dolgo sta živela, zadovoljno in srečno. Nekoč pa se je mož spomnil, vzel ribiško mrežo in šel lovit ribe prav na tisto mesto, kjer je ujel v mrežo svojo lepo ženo.
Vrgel je mrežo v valove, izvlekel in zagledal spet v njej deklico, še lepšo kot je bila njegova žena. Zaprosil jo je:
— Pojdi z menoj v vas.
Ona pa mu je rekla: — Ne, najprej ubij svojo ženo in potem pridi pome.
Mož je vzel kopje, šel v gozd in zarinil kopje v drevo mulombe. Kopje je pordečelo od drevesnega soka, kot bi bilo krvavo. Potem se je
vrnil in ga pokazal lepotici na bregu reke. Ona pa mu je rekla:
— Ne, nisi je ubil, ampak si zarinil kopje v drevo mulombe.
Mož se je vrnil v svojo vas in ubil psa. Ko je pokazal krvavo kopje, mu je rekla:
— Ne, ubil si psa. Tvoja žena pa je živa in sedi v hiši.
Tedaj je stekel domov in zagnal kopje v svojo lepo ženo.
Gorje! Izginila je žena, živina, sužnji, vse, kar je imel in tudi lepotica na bregu reke.
Bil je bolj reven kot kdorkoli na svetu.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiimimnii1111
OPICA IN SIR
Mački sta šli na sprehod. Našli sta kos sira. Obe sta ga hoteli imeti, a se nista mogli pogoditi.
Prosili sta opico za nasvet. Opica jima je rekla:
«Nič lažjega kot to! Sir bom razdelila na dva enaka dela in vsaka dobi polovico».
Mački sta bili z nasvetom zadovoljni. Opica je vzela tehtnico, razdelila sir na dva dela im tehtala.
«Tale», je rekla in pokazala na večji kos, «je težji».
Vzela ga je in odgriznila majhen košček. Ko pa ga je zopet položila na tehtnico, je bil lažji od drugega kosa. Vzela je zdaj večji kos sira in ga odgriznila. To je večkrat ponovila, dokler ni pojedla vsega sira. Mačkama pa ni ostalo nič.
Živela je stara žena z imenom Mica. Poleg mucka in kužka je imela samo še kravo Šeko, pa še to je morala jeseni prodati, ker ni imela dovolj krme, da bi jo preživela čez zimo. Tisto poletje je Šeko pridno pasla po travniku in ji venomer prigovarjala: «No, Seka, tu jej, tu je boljša trava».
Prišla je jesen, čas ločitve. Mica je še zadnjič napasla kravo, nato pa jo je peljala na živinski sejem. Žalostno ji je govorila: « O, kaj bo sedaj, ko te moram prodati, kje bom dobila mleko,». Krava je s povešeno glavo stopala zraven nje, kot da bi jo razumela. Tako sta počasi prišli na sejmišče. Šeka je bila lepo rejena, zato jo je Mica hitro prodala in dobila za njo precej denarja. Spravila je denar in se napotila proti domu. Sledilo pa ji je več sejmskih tatov, ki jim ni ostalo skrito, da ima Mica danes denar, pa so se ga hoteli na lahek način prilastiti.
Mica je prišla nič hudega sluteč domov in začela kuhati žgance. Po svoji stari navadi je kramljala in klepetala z mucko, ki ji je bilo ime Sablja, in s kužkom Kijem, ki sta se kar naprej smukala okoli štedilnika. Takole jima je govorila: « No, tu imata najprej malo mleka in kruha, za večerjo pa bosta dobila še žgance». Ko se je zvečerilo, reče Mica kužku in mucki: «Nocoj bomo jedli žgance, dobro jih bom zabelila». In res je začela drobiti žgance in se po svoji stari navadi spet pogovarjala s Kijem in Sabljo. Tatovi, ki se že nestrpno čakali pred vrati, kdaj bodo lahko vdrli, se pozorno poslušali njeno govorjenje. Micka je namreč takole dejala mucki in kužku: «Tako, sedaj bomo pa jedli. Na, najprej ti malo, pa ti malo, pa še tebi malo, pa spet tebi malo. Da ne boste lačni, bom pa dala še tebi malo in onemu malo. No, kar je ostalo, bo pa zame». Ko so povečerjali, je Mica spet rekla kužku in mucki: «No, sedaj ste se najdli, le pojdite ven. No, Sablja, no Kij, No, Sablja, no Kij, le pojdite ven». Ko so tatovi to slišali, so dejali: «Jej, koliko jih je», in se zapodili v dir,
da so jih noge komaj dohajale.
Tako se je Mica rešila tatov, ne da bi sama vedela. Vi otroci, ki to berete, pa si le zapomnite, da je treba z živalmi lepo ravnati in jim tudi kdaj privoščiti prijazno besedo.
Illllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll*'111
Lažnivec
(Armenska pravljica)
Nekoč je živel cesar in ta česat je dal razglasiti po vsej državi:
«Pol cesarstva dam tistemu, ki si bo izmislil kaj tako nemogočega, da mu bom rekel: To je pu laž!».
Prišel je pastir.
«Da bi dolgo živeli, cesarost! Moj oče je imel gorjačo, da je segel 1 njo v nebo in zvezde mešal!».
«Je to kaj posebnega», je odgo■ voril cesar». Moj ded je imel pl' po: en konec si je usta del, z drugim je k soncu po ogenj šel».
Pastir se je počohal po tilniku in šel domov.
Zglasil se je krojač.
«Naj ne zamerijo», je rekel cesarju, «malo sem se zakasnil. Včeraj je divjala huda ura in bliski so razparali nebo, pa sem ga mordi pošiti».
«O, nič zato! Ampak bolj slabo si ga zaš.l, davi je spet rosilo».
In tudi krojač je odšel praznik rok.
Vstopil je revež — kmet z merico pod pazduho.
«Kaj bi rad?» ga je strogo vpfU' šal cesar.
«Pri tebi imam v dobrem met'1' co zlata, prišel sem ponj!» je rekel revež preprosto.
«Kaj, ti imaš pri meni v dobreU1 mero zlata? To je grda laž!».
«Če je laž, mi daj pol cesdt' stva».
«Ne, ne, res je!» se je spotnUk cesar in se hotel izviti.
«No, če je res, mi pa brž nasUl mero zlata!» je bil revež tudi 5 tem zadovoljen.
 ...................................................................................................................................................................................................................................................................................    a	ai	a	aaaaaaaaaaa	aaiaiaaaniaaai	a	a	aaiiiiaiaaiiaiiaaaaian	aaaaiiiaaiaiiiiiaiaanaaiaiaaai	a	aaaaaiaaiaanai	aaaanaia	a	inaiiaiiii**!111
il»»"
JURČIČ	
Q	s 1
at	L o
rti	v
9	E N
rj	S
	K
X	1
O	J
&	A N
Q	1
cA	Č A
X	R
m
)
H'imPrii
Narisal :
M. BATISTA
91. Ni bilo težko priti zdaj iz kloštra. Jurij Kozjak je prevaril svoje dozdanje pajdaše rekoč, da so se mu vsi v kloštru vdali s to pogodbo, da oprostijo njega in njegove tovariše, ako se jim dovoli prostim oditi. Janičarjem je bilo prav. Celo, ko je glavar namenil se, da hoče kristjane spremiti do grada, ni mu se nihče upiral, dasiravno se je vsem več ko čudno zdelo. Veliko krdelo je hotelo iti šnjim.
98. To se ve, da se je Jurij temu upiral in nazadnje vzel čisto majhno število s seboj. Vendar kmalu pride to krdelce v turški tabor nazaj in naznani, da jih je glavar zapustil in šel s kristjani v grad Kozjak. Jeza, ki se e zavoljo tega vnela med Turki, skazala se je v tem, da so zapalili vas. Kaj radi bi napadli grad, ali vedeli so, kako nevaren je Kozjak, zato se podvizajo za veliko vojsko.
99. Že medpotoma je Marko poslal dva hlapca naprej v grad, da bi tam oznanila veselo novico.
Peter bil je že tačas iz krške jame v grad prišel. Ko bi z vedrega treščilo vanj, ne bi se bil bolj prestrašil, kakor ga je prestrašilo naz nanilo, da je vsa njegova hudobija poznana. Kar sta hlapca poročila, da je nekaj veleval Marko, da je pozabljeno tega Peter že ni več slišal, kajti izginil je.
tlt
100. V gradu veselja ni bilo ne konca ■ kraja, ko se je razširila vesela vest, z‘tl med starejšimi hlapci.	^
Ko se je vse veselilo in kričalo v 8ra :. videč novega gospoda v turški obleki, kalo je Petra. Zastonj je stari Marko s0 „j-od samega veselja, za njim povpraševal, stonj so družina ves grad pretaknili, ni bilo. Tudi cigana ni bilo videti.