f
V I

r
* <

m
N«jv»€ji almadri dnevnik v X«l*u£«mfc dii&vah
V«U«UTKleto * . •	$6 00
leU - - • • •	$3 00
mw York celo leto »	$?.00
inozenutvo celo leto	$7.00
I iZKi
Za in«
GLAS

m
m
Ust slovenskih delavcev v Ameriki,
nho largeat Solemn Daily m% tke United States.
a	every day except Sundays
and legal Holidays. 75.000 Readers*
r&LJEFON: 00BTLAKDT 3870
Entered as Second Class Matter, September 21. 1908, at the Post Office at New York, N. Y., oxrjer Act of Congress of March 3, 1879
TELEFON: COKTLANDT 9879
M0. 248. — ŠTEV. 248.
—gn_______
NEW YORK, FRIDAY, OCTOBER 22, 1926. — PETEK, 22. OKTOBRA 1926.
VOLUME XXXIV. _ LETNIK XXXIV
OGROMNA SKODA NA KUBI
Hurikan, ki te je dvigal z naglico 130 milj na uro, je opuatoail Havano. — Dvajset mrtvih, na stotine ranjenih. — Povzrcčena škoda znaša preko $1,000,000. — Key West in Miami se pripravlja ta na vihar. — Dosti ladij se je potopilo.
HAVANA, Cuba, 21. oktobra. — Škodo, katero cenijo na en milijon dolarjev, je povzročil včeraj Havani in okolici tropični hurikan, ki je dosegel včasih naglico I 30 milj na uro. Vihar je trgal strehe s hiš ter drobil šipe v prodajalnah dolenjega dela mesta.
Camp Columbia, glavni stan cubanske armade v predmestju Marianao, je uničil vihar, ki je porušil skoro slehrno poslopje v velikem taborišču. Porušeni so bili tudi hlevi v Oriental Park dirkališču.
V mestu Havani nudi krasni Prado sliko razdejanja, ker je vihar, s par izjemami, izruval vsa drevesa. Ladijski promet v pristanišču je trpel velike izgube, čeprav ni bilo v pristanišču nobenih velikih ladij.
Sevilla-Biltmore hotel je postal pribežališče družin, ki so morale pribežati iz svojih domov vsled visokih voda ob vodni fronti.
Voda, luč, gonilna sila in telefon so bili odrezani za par ur tekom popoldneva, a služba je postala zopet normalna ob desetih zvečer.
Zveza s Smrečnim otokom, kjer je baje divjal vihar najhujše, je bila pozno ponoči še vedno nemogoča.
HAVANA, Cuba, 2 I. oktobra. — Cuba je občutila včeraj divjanje zapadno-indijskega hurika-na. Po šestih urah strašnega vetra in razburkanega morja je bilo v Havani najmanj dvajset mrtvih. Ceste v mestu so polne padlih dreves in podrtij. Del mesta je pod vodo. Razna poslopja kažejo učinke uničujoče moči viharja.
Spomenik, katerega je zgradila cubanska vlada na čast 266 Amerikancem, ki so izgubili svoja življenja, ko se je potopila ameriška bojna ladja Maine vsled eksplozije v Havana pristanišču leta I 898, je bil porušen. Padla sta dvojna mramor-nata stebra in izginil je ameriški orel, ki se je nahajal na vrhu.
Uničenje v Havani in havanskem pristanišču je splošno. Dosti ladij se je potopilo ali pa so bile močno poškodovane. Porušena sta tudi Belen in narodni observatorij. Tanki za olje in gazolin so bili porušeni; isto velja glede lesenih bajt.
Morje se je dvignilo več čevljev visoko v mzjem delu mesta, in vodov ie je v nekaterih hišah dospelo do drugega nadstropja. Sila viharja je metala avtomobile z ene strani ceste na drugo ali jih gro-madila na kupe.
Vsa trgovina je bila prekinjena. Poulična železnica je ustavila obratovanje. Le malo ljudi si je drznilo na ceste. Oni, ki so šli, so ogrožali svoje življenje.
Ni se znano, kaj se je zgodilo v bolj oddaljenih predmestjih in drugih provincah Cube, ker so pre kinjene brzojavne in telefonske zveze.
Ko se je polegla glavna sila viharja, so se rese valni oddelki, obsegajoči policijo, armado in druge vladne organizacije, hitro lotili dela, da očistijo razvaline ter priskočijo na pomoč ljudem. Domnevajo, da je na stotine ljudi poškodovanih.
Osem ljudi je bilo ubitih, ko se je porušila neka hiša v Luyano, majhnem kraju v Havana provinci, a domneva se, da je izgubilo večje ljudi življenje v valovih. V prvo pomožno bolnico so spravili tri mrtve in i 70 ranjenih, med njimi par resno ranjenih. 11 'HBfe'	^SISSBI
Seipel je znova
avstrijski kancelar.
- i
Dunajskemu kabine t u načelu je zopet Mgr. Seipel, ki je že prej služil kot kancelar. — Njegov kabinet predstavlja koalicijo krščanskih so-cijalistov in pangerma-nov. — v
Reformator amer. jetnišnic je umrl.
Nenadno je umrl T, Mott Osborne, reformator ameriških jetnišnic. — Njegovo truplo so našli na cesti v Auburn, N. Y. Postal je žrtev srčne ka-pi.
u
Domoljub" oropan sijaja.
Uradniki justičnega departments, ki so pregledali stare pravne naslove na zemljišča, so ugotovili, . . .r . , ,	da je nakupil Morris milijone
y "!*•. k*,1erJe«a f°	»krov v Delaware in New York«,
val. amer,.k, mlad,m kot "do- a jih zopft prodal holandskim in
angleškim kapitalistom. S svojim milijonskim dobičkom je nato kupil zemljišča v Georgiji in drugih
tnoljuba", ki je izgubil vso svojo lastnino tekom ameriške revolucije, si je pridobi) pozneje dosti denarja s špekulira nje m z zemljišči
in ta sreča ga je napotila k zgre-Nužnih ^rlavah- v r: ^ s<»nim špekulacijam,katerih je' Te špekulacije pa acb<imele za izgubil vse svoje premoženje.. posledico njegov bankerot.
DUNAJ, Avstrija, 21. oštolira. Parlament je izvolil včeraj kabinet, kateremu načeluje M»r. T?. Seipel kot kancelar. To je že drugo ministrstvo, kateremu načeluje katoliški prelat. Glasovanje je bilo izljučno strankarsko ter je pokazalo 91 glasov proti 59. f J Novi kabinet je približno isti koti kabinet Rameka s štirimi izjemami. Seipel je stopil na mesto! Rameka kot kancelar ter minister! za notranje in zunanje zadeve. Dr. Frarrz Dinghofer je novi pod-kancelar ter justični minister, Richard Seh mi t z je vzgojni minister in dr. Kienboeck finančni minister.
Kabinet predstavlja koalicijo krščanskih socijalistov ter majhne pangermanske stranke. Pome-nja tudi zmage Seipela ter dunaj-hkih krščanskih socijalistov nad I provincijalnimi člani stranke, ki; so obvladali Ramekov kabinet.
V novem ministstvu so dobili pansrermani podkancelarstvo za svojega predsednika. Tega pa se' ne smatra za potezo na korist zveze med Nemčijo in Avstrijo' temveč je le posledica notranje' politike.
Eno največiih vprašanj v Avstriji je vprašanje šolskega siste-^ ma. Pangermani nasprotujejo kle-' likalni politiki krščanskih socijalistov in M. Sehmitza ter niso hoteli sprejeti slednjega kot vzeroj-neea ministra. Seipel je moral ku-' piti njih podnoro za svojega osebnega prijatelja Sclimitza s ffcm, da jim je dal podkancelarstvo.
Dejstvo, da je izbral Seipel Sehmitza. kaže. da namerava izvesti cerkev boj glede šolskega vprašanja do trpkesra konca, ker bi ne moerel izbrati človeka, koje-ara ime bi bolj razburialo soeiiali-ste. ki tvorijo opozicijo in ki so pričeli podminirati kabinet Rameka radi niejrove sorazmerno klerikalne šolske politike.
Ker ni definitiven šolski sistem še snreiet v Avstriji, bo postal i Sohmitz brez dvoma eili socialističnih napadov. Da se hoče Seipel odkrito boriti s socijalisti. je razvidno iz deistva, da je izbral zn. za svojega finančnega ministm Kienboecka, ki je bil že finančni minister v njegovem prvem kabinetu in ki je eden najbolj' trnkih sovražnikov dunajske soeijalistič-ne občinske vlade.
Splovlienie novega oarnika H. A. Line.
Novi parnik Hamburg -America črte, "New York". je bil splovljen v Hamburgu. — '
HAMBURG, Nemčija, 21. oktobra. — Včeraj je Mrs. James Walker, žena newyorskega župana, krstila nov parnik "New York". Počasi je yirsnil parnik v vodo, v navzočnosti kakih 15,000 gledalcev ter ob zvokih nemške narodne himne in ameriške The Star Spangled Banner.
Zvečer se je vršil v hotelu Atlantic velik banket, katerega so se udeležili razen newyorskih gostov zastopniki Hamburg-America parobrodne črte, senat prostega mesta Hamburg, ter ameri-
AUBUBN, N. J., 21. oktobra. — Thomas Mott Osborne, znani zagovornik jetniških reform ter prejšnji warden Sing Sing jetniš-niee, je umrl včeraj zvečer na cesti kot žrtev srčne kapi.
Truplo so prevedli v pogrebni-ški zavod, kjer je bilo identificirano.
Thomas Mott Osborne je mogoče v večji meri kot kdo drugi iz-prementfi nazore moderne družbe glede postopanja s kaznjenci v kazenskih zavodih. Vprašanje ravnanja z jetniki je že dolgo časa zanimalo Osborna. a šele oktobra 1913 je formuliral svojo veroizpoved glede rehabilitacije posameznikov. katere je vrgla družba na smetišče. Dotičnega leta se je namreč izpremenil Osborne v Thomas Browna ter prišel v Auburn jetnišnico kot jetnik. Ko je prišel %-en en teden pozneje, je pričel posvečati vse svoje enerži-je in ves svoj čas jetniški reformi.
Glavna ideja Osbornovega načrta za reformo je temeljila na zo-petnem ustanovljenju samo-re-špekta pri jetniku in na tem, da se nudi jetniku pomoč, da ohrani ta samo-rešpekt. Vsled svojih izkušenj v Auburn jetiriSnici je uve liavil pet principov za ravnanje z jetniki, da bi mofrli priti iz ječe ter postati koristni državiiani mesto da bi se enostavno vrnili k svoiim prejšnjim običajem.
Ti principi so bili:
—	Voljno, uspešno in pošteno delo mora biti temelj vsakega jet-niškega sistema, kojegfj namen je napraviti zločinca sposobnim, da stopi zopet v družbo.
—	Mož mora delati prostovoljno.
—	Da dela uspešno, mora dobiti primerno nagrado.
—	Vsled tega mora biti jetni-ško delo, če hoče biti res uspešno, prostovojno ter v polni meri nagrajeno.
—	Če dobi jetnik nagrado za to, kar dela. mora tudi plačati vse. kar dobi.
To so bili temeljni principi načrta Osborna za jetniško reformo. Tem prineipom je dodal še na-daljne podrobnosti.
Mr. Osborne je bil aktivno politično delaven, predno je stopil na polje jetniške reforme. Ko pa se je pričel zanimati za ta predmet, je posvetil ves svoj čas tej službi, ki je postala zanj življenjski poklic.
Osborne je bil rojen v Auburnu leta 1859 kot sin premožnega industrijalca.
Po dovršen ju študij je stopil v trgovino svojega očeta, ki je izdeloval poljedelske stroje. Po smrti očeta je postal ravnatelj podjetja, katero je vodil, dokler ni bilo prodano International Harvester kompaniji leta 190Ji
tema iZBOROVANJE IMPERIJSKE v nemško republiko KONFERENCE V LONDONU
Bivši nemški kajzer se bo najbrž kmalu vrnil v domovino. — Državna postava, ki zabranjuje njegov po vratek, bo prihodnje leto brez veljave.
BERLIN, Nemčija, 21. oktobra. Tukaj se vzdržuje govorica, da se vrše med državno vlado ter zastopniki prejšnjega kajzerja pogajanja glede njegovega nameravanega povratka v Nemčijo. Vlada sicer to zanikuje, a govorice se vzdržujejo kljub temu. Seveda ni nobenega dokaza, da hoče kabinet Marxa dovoliti prejšnjemu kajzerju povratek. Opozarjajo pa na dejstvo, da bo razveljavljena v prihodnjem letu postava za varstvo republike, ki prepušča državni vladi, da prepove članov hohenzollernske družine vstop v nemško ozemlje, ker je bila ta postava sprejeta le za pet let. C'e ne bodo pravomoČnosti te .postave i podajšali, ne bo mogoče zabraniti j kajzerju jn njegovim sorodnikom, j da žive kot nemški državljani na j nemških tleh.
Dva razloga sta baje napotila kajzerja. da se poteza za preselitev v Nemčijo. Prvi je bil prijaz no stališče nemškega naroda napram kronprinen, ki se je vrnil pred tremi leti domov, drugi pa dogovor, za odškodnino, katero je sklenil s prusko vlado.
Vprašanje je le še. kaj bodo rekle zavezniške vlade o sklepu kajzerja, ki je bil eden glavnih povzročiteljev svetovne vojne.
Imperijska konferenca je poslušala zunanjega ministra Chamberalina, ki je razpravljal o zunanjih zadevah z zastopniki domini jev. — Govor ni bil objavljen. — Minister se je baje znal izogniti kritiki.
ški konzulat v Hamburgu. Državno vlado so zastopali člani zuna njejra urada.
"Nr York", najnovejši parnik Albert Ballin razreda, obsega 21 tisoč bruto ton, je dolg 623 čev ljev ter širok 78 čevljev. Parnik lahko razvije 13,000 konjskih sil ter vozi z naglico 16 vozljev na uro. Svojo prvo pot preko Atlantika bo nastopil spomladi prihodnjega leta.
Mrs. Walker se bo».n? potili danes i£omov s parnikom "De i eh-
JSttR;
Poincare in nemški pouk v Alzaciji.
Frs^^ocki min:str. pred« sed. Poincare se zavzema za nemški pouk v Alzaciji in Lorenski. — Nemški jezik nobena nevarnost za" narodno enotnost, — je izjavil.
LONDON, Anglija, 2 I. oktobra. — Imperijska konferenca je pričela na včerajšnjem,strogo tajnem sestanku, razpravljati o zunanjih zadevah. Sklenjeno je bilo prvega dne konference, da ne bo izdano nobeno poročilo glede obširnega govora, v katerem je Sir Austen Chamberlain, zunanji minister, nudil pregled položaja izza zadnjega sestanka konference leta I 923.
Na zadnji imperijski konferenci je bil objavljen sličen govor, katerega je imel lord Curzon, a le potem, ko je bil velik del njegovih pripomb izpuščen. Ta objava je povzročila razne komentarje ob onem času.
Ugotovila zunanjega ministra Chamberlaina so zavzemala pretežni del dneva, ker so bil^ zaključena šele pozno popoldne. Lord Lloyd, Visoki komisar za Egipt, je nato pojasnil položa*j v Egiptu. Govori so zavzemali toliko časa, da je bila razprava glede njih preložena, dokler ne bodo imeli obiskujoči ministrski predsedniki dovolj časa, da razmišljajo o njih.
O ekonomskih problemih, tikajočih se imperija, bodo razpravljali na današnji seji. Sir Phillip Cunliffe-Lister, predsednik trgovskega sveta, bo podal uvodno ugotovilo.
Na banketu, katerega je priredila dominjskim ministrskim predsednikom imperijska časnikarska zveza, je govoril avstralski ministrski predsednik Bruce o dejanjih, ki bi lahko dovedla do razkroja angleškega imperija. Govoril je tako, da je vsakdo lahko spoznal, da pomenja to prikrit odgovor na zahtevo generala Hertzoga glede "neodvisne na-lodnosti" Južne Afrike.
— Ce bi kak človek predlagal, — je rekel Bruce z velikim navdušenjem, — naj vprizorimo akcijo, ki bi dovedla do razkroja imperija, potem pravim jaz v imenu Avstralije, da nočemo imeti s tem nobenega opravka.
PARIZ, Francija. 20. oktobra. Francoski ministrski predsednik' je pisal rektorju vseučilišča v fitrasburgu pismo, v katerem se mu zahvaljuje za prijazni spre-j jem. katerega je priredil ministr-j skemu predsedniku tekom n j ego-j vejra zadnjega obiska šol v Alza-! eiji in Lorenski. Poincare je po-1 hvalil način pouka ter dostavil gle de poučevanja nemškega jezika v šolah :
— Če to odredite, naj se z^orli tudi v bodoče, da se mora vršiti pouk v šolah Alzacije in enega dela "Lorenske v obeh jezikih.
—	Pred letom 1870 je Francija vedno privolila v to, da lahko obe provinci, Alzacija in Lorenska, ki sta nam bili odtrgani vsled miru v Frankfurtu, ohranita svoje šege in svoj jezik. Republikanska Francija je svoj čas obljubila, da bo spoštovala tradicije obeli zopet dobljenih provinc in ta Francija bo držala svojo'besedo. Ce se sme govoriti na Bretonskem flamski jezik, v Pirenejih baskovski, in ob vznožju Alp provansalski dialekt, so to ravno razlike ki ne motijo narodne edinosti. Glavna stvar je le, da se povsod govoj in razume francoski.
—	Kot dialekt ni gramatični je»k in ker se je v Alzaciji in Lorenski petdeset let poučevalo visoko nemščino, želi Francija, da
se poučuje tudi naprej v občinah, kjer se govori narečje, v šolah vi-sokonemški jezik.
Proti-fašisti oropani državljanskih pravic.
RIM, Italija, 21. oktobra. — General Cesare Rossi, eden oprošče nih v Matteoti procesu, Giuseppe Donati. ravnatelj nekega protifa, šistovskega lista ter profesor Gia-como Salvemini, ki ima v I.ondo nu predavanja proti fasizmn. se nahajajo med petnajstimi osebami, katerim je vzela vlada drža" Ijanske pravice.
Ta kazen je na temelju nove postave določena za vse Italijane, ki kritizirajo tekom svojega bivanja v inozemstvu italijanska vlado'.
S e z n am
To je seznam, ki pokaže, koliko ameriSkega ali kanadskega denarja nani je tr^ba poslati, da poskrbimo v stari domovini izplačilo ornačenega zneska, bodisi v dinarjih ali lirah. Podatki ao veljavni do preklica, ki se po potrebi objavi na tem mestu.
Ne dvomimo, da Vam bo ta ponudba ugajala, posebno ie, ako boste vpoitevali tvojo korist in našo zanesljivo ter točno postrežbo.
	Dinarji <		Lire	
Din. .	600 ---- $ 9.45	Lir ...	... 100 ..	.... $ 4.95
Din. .	... 1,000 .... S 18.60	Lir ...	... 200 ..	... $ 9.60
Din. .	... 2.500 .... $ 46.25	Lir ...	... 300 ..	. . $14.10
Din. .	... 5,000 ---- $ 92.00	Lir ...	... 500 ..	____$23.00
Din. .	... 10,000 .... $183.00	Lir ...	... 1000 ..	.... $45.00
Za	poftlljatve, U presegajo DesettlsoC Dinarjev ali pa			DvstlsoC Lir
dovoljujemo poseben mefks primeren popust.
Nakazila p« bnoJanAv a stroike $L—.
Posebni podatki.
Pristojbina n IrpU-Cfla	dolar.
Jev v Jugoslaviji in Italiji zna&a kakor dedi :ca $25. ali ■anji znesek 75 centov; od $25. naprej da SSM. po S cente od vsakega dolarja. Za večje sveto po pt-
FRANK ŠAKSER STATE BANK
82 Cortlandt Street	pnone: cobtlandt «8?	New York« N< Y«
GLAS NARODA, 22. OKT. 1926
GLAS NARODA
(SLOVENE DAILY)
Owned and Published by fiLOVSNIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation)
Frmnk Sakser, president.___ ____Louis Benedik, treasurer.
Plač« of business of the corporation and addresses of above officers: 82 Cortlandt SL, Borough of Manhattan, New York City, N. Y.
0 L A 8 NARODA' "Voice of the People"
Issued Every Day Except Sundays and Holidays.
Za celo leto velja lisi §a Ameriko
m Kanado_____..__—$6.00
Za pol leta__________$3.00
Z* četrt leta_______________$1.50
Za New York ta celo leto $7.00
Za pol leta________ $3.50
Za inozemstvo ta celo leto_$7.00
Za pol leta__________$3£0
Subscription Yearly $6.00.
Advertisement on Agreement.
**Olae Naroda^ izhaja vsaJci dan izvzemši nedelj in praznikov.
Dopisi bres podpise in osebnosti se ne priobčnjejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order, Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnjo bivališče naznani, da hitreje
najdemo naslovnika.
"G L A 8 NABOD A", 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876•
TEROR V PASSAICU
STARA CERIMONIJA
MEH«V MII.LCK.WASM. O- C,1
V Colehestru ua Angleškem otvorijo vsako leto sezijo ostrig z velikimi cerimonijami. Xa obal prideta dva občinska uradnika z županom, nakar svečano pokusijo prve ostrige.
pojno pijano pametno uživati, zlasti pametno in previ dno pa ameriški munšajn.
V tem je zaenkrat višek modrosti. Žal, (la te modrosti Jako manjka prav posebno ne katerim ameriškim modrijanom.
D
opisi.
Na tem mestu smo se ž<* večkrat havili z strašnimi razmerami, v katerih se nahajajo štrajkarji tekstilnih tovarn v Passaieu. Sklicujejo se na svojo pravico, toda pravica se jim ponavadi odzove v obliki brezčutne mačehe.
Naj navedemo še dva slučaja.
Nekega večera so našli štrajkarja Dana Manijia vsega okrvavljenega na tleh. Pobil ga je neki Dominik Malutho, kojega žena opravlja skebski posel pri Forst-mann & Huffmann Co. Pobil ga je in grdo razmesaril. t)dvedli so ga v bolnišnico, kjer so zdravniki dognali, da ima počeno črepinjo. Malutha so aretirali. Sodnik ga je postavil pod varščino — petdesetih dolarjev, — nakar je ubijalec zapustil j^rost in svoboden svetišče pravice. . . Par dni zatem je srečal štrajkar Martin Koezwara nekega zloglasnega skeba. V njem je zavrelo, stopil je k skebu ter mu i>risolil gorko zaušnico. Nato Fo odšla vsak svojo pot.
Naslednjega dne so Martina Koezwara aretirali ter ga odvedli v zapor v Wallington. Tretji dan so ga odvedli v Bergen County jetnišnico v Hacksensacku, kjer se nahaja pet ali šest štrajkarjev pod blazno visoko varščino.
Tam je bil Koezwara šest dni izpostavljen največ jem grozovitostim policije. Tli dni in tri noči ni smel spati. Kakorliitro je zaprl oči, so ga oblili z mrzlo vodo. K njemu so prihajali detektivi, stali pred njim po trideset minut ter nepremično zrli vanj, ne da bi kdo izpregovoril kako besedo.
Toda Koezwara ni povedal, ker ni mogel povedati, ka^ so hoteli izvedeti: namreč, da je med štrajkarji zarota proti fabrikantom in koliko so mu zarotniki plačali, da je napadel stavkokaza.
Šesti dan so ga prevedli pred sodnika, ki ga je postavil pod varščino $1500.
Možak, ki ni nikomur prebil črepinjo, ki ni nikogar vrgel na tla, ter ni po nikomur hodil, ki ni nikogar ubil. je moral spraviti skujiaj devetindvajsetkrat večjo jam-ščino kot pa morilni skeb Dominik Malutho.
MODRIJANI MED SEBOJ
Ta značilni dogodek se je pripetil pred par dnevi v New Yorku.
Dva prijatelja — Joseph Carson in Lawrence Bau-ermeyer sta bila profesorja na univerzi.
Prvi je poučeval moclroslovje na Columbia vseučilišču, drugi pa isto vedo na New York University.
Oba sta bila baje mojstra v niodroslovju, — torej prava modrijana.
V. pondeljek popoldne sta se sestala v Bauermeyer-jevem stanovanju.
Začela sta piti pristni munšajn ter debatirati o niodroslovju.	,	»
Ko jima je munšajn zlezel v lase, niso več zalegli pametni, besedni dokazi, povzeti iz spisov največjih svetovnih modrijanov.
Carson je enostavno lopnil prijatelja Bauermeyer-ja z neko trdo stvarjo parkrat po glavi.
Umirajočega Bauermeyerja je odvedla ambulanea V bolnišnico* pijanega Carsona pa policija v zapor. '
Časopisje pravi, da sta oba odlična filozofa — to-J»ej modrijana in pol.
Pa s^a figi, ne pa modrijana. J Toliko bi vsaj morala vedeti in znaia, da je treba o-
w
Bethlehem, Pa.
Cenjeni uradnik : Priloženo "\aiii pošljem -$5.00 zu poplavi jenee v Sloveniji. Prosim pošljite vi na pravo mesto, kjer so najbolj potrebni.
Naša kršanska in narodna lolž-nost je, da vsi po svoji moči nekaj darujemo, za tako težko prizadete brate in rojake v d >movi-j ni. Naj se nikdo ne izgovarj; , jaz. t moram za sebe d"!ati in v:\ svojo , družino skrbeti, jim ne morem po-I magati. Tukaj je ma*lo ta revnih, da bi res ne mogli dati $1.00 za sirotnake.
Sedaj, ko vsi skrbite za grozdje, da bo dosti vina v kleti, naj bi vsak 50 funtov manj grozdja kupil, pa tisto žrtvoval za poplavljene?, ki jim je voda vse vzela, da nimajo kaj jesti, ne kaj obleči in ne kje pod streho živeti. Nam j bo veliko src hvaležnih, da smo| jim v največji bedi pomagali. O-1 nim v domovini, ki jim usoda ni j bila tako mila. da bi bili prišli sem j j v Ameriko, moramo mi pomasrati.' ki ne trpimo tako velike revščine. Xaj vsak nase pomisli če bi bil se-, daj tam v tej nesreči brez vseh j sredstev, bi rad videl, da bi mu j kdo kaj dal.
Xaj l)i se tukaj v vseh sloven- ■
. i i škili cerkvah oznanilo in ekstra
kolekta naredila za vsled poplave
prizadete. Vsak faran in udelež-'
nik bi rad nekaj dal. Cerkev bi
zato ne imela nič izgube. Če v
starem kraju ni bilo greh in bogo-
skrunstvo. da SO V li Ji roliški cerkvi
pobirali za revne stare ljudi in po-
gorelee. mislim, da bi tudi tukaj
ne bilo. S tem bi se pa siromakom
veliko pomagalo.
Apeliram na vse Slovence, od-priino svoja srca in roke in pomagajmo siromakom vsak po svoji moči. Xaj ne bo nihče tako trde srčen, da bi ga ne ganila nesr v domovini. Pa če ravno kdo iz ti-' štih krajev ni doma, naj ne bo sebičen, da bi zato ne dal. Vsi smo bratje in sestre in nam bo Bog enkrat stoterno poplačal.
Pozdravljam vse Slovence!
Agnes Cikovieh.
Rock Sprigs, Wyo.
Cenjeni urednik Glas Naroda! Prosim, da mi dovolite malo prostora v vašem listu. Jaz sem naročena na več slovenskih listov, pa se mi izmed vseh najbolj dopa-de Glas Naroda. Žal. da nisem zmožna, da bi mogla kaj prispevati za Peter Zgagovo kolono, katera mi tudi jako ugaja.
Tukaj v Rock Springsu so delavske razmere sedaj precej do-bre. od katerih smo itak vsi odvis-
ni : delavei. bankirji in trgovci Kadar j-" zaslužek dober je vsi* ve velo, kedar pa ni. pa tudi vse godrnja.
Dne K), oktobra je priredil Slo vols k i Dom Vinsko trgatev, katera se je jako obnesla. V imeni? S. D. se prisrčno zahvalim vsem udeležencem, viničarjem in vini j earkam, Mr. Yugovieu kot žnpa-| nu. Mrs. M. Tauchar kot županji, i Mr. L. Tauchar kot sodniku in j Mr. T. Chadež, kot pisarju ir bralcu tistih paragrafelcev. po katerih so se tako vestno ravnali vi-ničarji in viničarke.
Hvala tudi točajem, ki so skrbeli za suha grla.
Ilvala spretnim kuharicam. k: so tudi dosti priponjogle. da je bilo z vsem dobrim preskrbljeno a* jedilni sobi.
Servirale so pristne kranjske klobase z dobro priknlio. Da so kranjske klobase jako priljubljena jed tudi pri drugih narodnostih. se je videlo na naši trgatvi, ker jedilna soba je bila polna tujcev. Slišali so se vedno vzkliki: Klobasa .is good.
Ker vem, da se vam g. urednik kar sline cedijo, ko vam govorim o takih dobrotah. da vas malo potolažim. vam prilasram dve pristni kranjski klobasi, ono za vas. eno pa za Petra Zga era.
ROJAKI POMAGAJTE!
Koncem meseca septembra je zadela našo ožjo domovino nesreča, kakoršne ne pomnijo niti najstarejši ljudje.
V žirovskih, poljanskih in polhovgrajskih hribih je divjala grozna nevihta, ki je dosegla svoj višek s tem, da se je nad nesrečnimi kraji utrgal o-blak. Foljanšica, Sora, Račeva, Gradiščica, Bo-zna, Malo voda, Brebrovnica, Ločnica so prestopile bregove ter uničevale vse, kar jim je stalo na potu: hiše, žage, mline, šupe, mostove, obrambne zidove, cvetoča polja in žal tudi človeška življenja Cez noč so bili izpremenjeni v jezera in puščave prelepi naši kraji: Žiri z okolico, vsa Poljanska dolina do Škofje loke, Pohlov gradeč in vsa Grada-ška dolina do Viča, dolina Brebovnice od Lučne Jo Gorenje vasi, dolina Ločnice in še mnoge druge. ^ Ogromno škodo je pa napravila tudi na Viču, v Kozarjih, v Novi vasi, v Rožni dolini, v Gameljnih. v Črnem grabnu, v Izlakah itd.
Cez 40 hiš je uničenih, odplavljenih ali popolnoma zasutih: nešteto mlinov, žag in drugih poslopij je pa tako poškodovanih, da jih je treba todreti. Prebivalcev teh krajev, ki so vsled zasu-lh cest odtrgani od sveta begajo okoli brez strehe, >rez hrane in obleke in preplašeno kličejo: Na pomoč!
Ljudstvo, ki je v teh krajih že leta 1 924 toliko rpelo, si je rešilo le golo življenje in zre s strahom v bodočnost.
Naša dolžnost je pomagati tem siromakom.
"Glas Naroda" je začel nabirati sklad v ta namen.
Vsi darovi bodo poslani na magistrat stolnega mesta Ljubljane, ki že upravlja ameriški sklad za Dom slepcev.
Vsaka pošiljatev bo poslana s pristavkom, če jc namenjena za popljavljence v splošnem ali izrecno za poplavljence te ali one vasi.
Upati je, da se bodo rojaki nujno odzvali temu klicu ter zadostili svoji bratski dolžnosti.
Peter Zgaga
1 pam. da jih sprejmete z ravno istim okusom kot ga imajo sedaj, ko jih vam od pošljem.
Prijateljski pozdrav vsem čita-teljem Glas Naroda.
Mary Oblack.
Ciganska nadloga
hleva ukradli fioOO Din vredno kobilo, posestniku Josipu Volčiču v Konjicah pa nov voz.
DAROVI ZA POPLAVLJENCE
Pr. Sakser	$25.00
Frank Sakser State Bank 20.00 Glas Naroda	15.00
Agnes Cikovieh, 1642 E. 4th St., So. Bethlehem, Pa. "	5.00
Skupaj... $65.00 Denar bomo izročili na pristojno . mesto.
Uredništvo.
t
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Z žalostnim in potrtim srcem naznanjamo sorodnikom, znancem in prijateljem, da nas je po dolgi in mučni bolezni za vedno zapustil preljubljeni soprog in oče
FRANK OGRIX dne 11. septembra ob 4. uri popoldan. Star je bil 51 let. Pokojni (podomače Matjacov) je bil ro-ien leta 1875 v vasi Lesno Brdo pri Vrhniki.
Tukaj zapušča mene žalujočo soprouo in šest otrok, od šest do 19. let in enega brata, nekje v Ameriki; v starem kraju pa mater in piio seslro.
Spadal je k društvu sv. P. in P.. št. J. S K. Jednote v Murray, Utah. Umrl je previden s sv. zakramenti.
Pogreb se je vršil IG. septembra iz hiše žalosti po katoliških obredih na pokopališče v Murray. Utah.
Iskreno se zahvaljujem vsem. ki so ga obiskovali v času bolezni in nas tolažili v žalostnih urah ter nam pomagali.
Lepa hvala darovalcem kra vencev in cvetlic, ki ste jih v tako obilnem številu donašali skupaj.
Lern hvala društvom in vsem posameznim za tako veliko udeležbo pogreba.
Tebi, nepozabni soprog in oče naj ti bo lahko ameriška gruda' Sladko počivaj in sveti naj ti večna luč.
Tvoj grob bomo zalivali s solzami.
Žalujoči ostali: Marian A. O grin, soproga. Josephine, omožena Gačnik, Annie, Mildred, hčere.
Frank, Maks in Rudolf sinovi
Kakor poročajo iz Konjic, se v zadnjem času v tamkajšnjem o-kraju pojavlja ciganska nadloga.! Tako so cigani te dni posestniki! Sodimi na Stranicah iz zaprtega
EDINI zastopnik in založnik
FRANZ LUBASOVIH HARMONIK
v Združenih Državah.
ALOIS SKULJ
323 Epsilon Pl., Brooklyn, N. Y.
PIŠITE PO CENIK.

0*0 V
Zdravje je notri
v vsakem električnem spoju.
Za vsakim električnim spojem je elektrika — pripravljena, da preskrbuje nioč ali silo, da se zasužnji v vsaki obliki človeške službe.
Elektrika v delavnici nadomešča Človeške silo z električno. Na domu pometa, pere ic lika, kuha in šiva — potrebuje samo pameti, ki jo vodi.
Elektrika nadomešča zaduhel zrak s svežim; pomaga pri čiščenju In sanitaeiji; odpravlja utrujenost; človek ima več časa za počitek, učenje, zabavo, razvedrilo in družabne obveznosti.
Za vsakim električnim spojem je čudežna moč. In na stotine priprav, ki prilagajo silo našim potrebam, je razstavljenih na , Električni Razstavi.
See New "York Edison Company's Exhibit* Electrical and Industrial Exposition
Grand Central Palace Lexington Ave and 46th St October 20th to 30th	11am to 11pm
Logično misliti, se pravi pravilno misliti in pravilno sklepati.
Nekateri naši ljudje so mojstri v logiki.
Prečita jte dopis rojakinje Airnes Cikovieh v današnji številki fJlas Naroda, pa se boste prepričali o tem.
*
Politična kampanja ima nekaj ! dobrega na sobi. namreč to. da ho kmalu končana.
*
Zima se bliža, eene premogu pa še niso ničkaj posebno narastle. Vsled toga se le potolažite rojaki:
letošnja zima bo mila zima.
*
V	kratkem bo sklicana nova kpnferenea. koje namen bo razorožiti preveč oboroženo države ter s tem preprečiti bodoče vojne.
To sredstvo najbrž ne bo zaleglo.
Sprejmejo naj postavo, ki bo določala :
I — Nobena država ne sme prej napovedati vojne, predno ne pokaže. da ima denar za bojevanje.
V	t^?n sluča ju bi bilo vo.'n kmalu konee.
*
So po nobeni operaciji ?•! bilr 1 oliko Tovorjenja in klepet; n j« kot po tisti, ki je bila na Adamu
izvršena.
*
Največji neu vorški dnevnik, ki ima baje par milijonov čitatelirv. ie na odličnem mestu, z debelimi črkami objavil naslednjo novico:
"Odkar je dospela kraljica Marija v Ameriko, je včeraj prvič v javnosti kadila. To se je zgodilo na banketu, ki ga ji je priredila i na <~-ast newyorska trgovska zbornica.
: Ko se je bližal banket koncu. I ji je predsednik trgovske zbornice "William L. DeBost ponudil ei-irareto z dolgim pozlačenim ustnikom. Kraljiea je vtaknila cigareto v usta. in DeBost ji je cigareto prižgal. Kraljica je vlekla dim vase ter se je izjcazala kot jako dražestna kadilka. Nato je kraljiea Marija vzela z zlatesra krožnika lepo zapečen krof. Najprej je obglodala krog in krog skorjo ter se zadovoljno nasmehnila. To je bilo znamenje, da ji krof ugaja. Začela ga je jesti ter ga pojedla do konca".
Tako se torej glasi to senznei-jonalno poročilo.
Na podlagi tega lahko reč'm. da bomo eitali v kratkem:
"Kral.jica Marija se je vozila v-odprtem avtomobilu. Naenkra* ji je nekaj vzdrgetalo v nosnicah. Tn vzdrgetalo ji je enkrat, dvakrat in trikrat. Njen spremljevalec j*1 I dal ustaviti avtomobil ter pokli-j eal iz bližnje bolnišnice tri zdravnike, ki naj bi preiskali kraljiči-i no zdravstveno stanje. Junaška .kraljica se je branila, češ, da bo ! že sama, brez zdravniške pom >či, • prestala krizo. Toda noben ugo-I vor ni pomagal. Drgetanje v nos-! nieah se je ponavljalo in pojavilo 1 se je tudi nekako Čudno kremže-j nje obi-aza. Bližala se je kriza, i Junaška balkanska kraljiea se je ! z eno roko oprijela držaja pri sedežu. z drugo je pa bliskovito se-griila v ročno torbico. Navzoči so J strmeli nad njenim junaštvom. Tn še predno je dospela zdravniška | pomoč, je kraljica srečno izvlekla - iz torbice robec ter trikrat zaporedoma kihnila. Dame, ki so bile v avtomobilu navzoče, so se glo-bogo oddahnile, toda v njihovih očeh je kraljiea vseeno brala skrito željo. Romunska kraljica je di-plomatka ter si zna pomagati iz zadrege.
— Drage moje. — jim je rekla — verjemite mi, da res nisem bila pripravljena na to katastrofo. Za 1, da imam pri sebi en sam robec ter ga morem dati samo eni za spomin. Prihodnjič bom vzela toliko robcev seboj kolikor spremljevalcev bom imeia.
S kraljevsko kretnjo je ponudila nato robec svoji najbližji spremljevalki, katera se ji je z izbranimi besedami zahvalila za to nenavadno kraijevsko odlikovanje".
Če bo šlo tako naprej, bomo kmalu eitali taka in še bolj sabe-ljena poročila.
i.
Slovenske učitelje pode iz službe.
Odpuščanje slovenskega uči- | Kosovo, na Mermoljo, na učitelje, teljstva v Julijski Krajini se na-: ki so bili svoj čas podali pismene daljuje. Skoro ni dneva, da se ne izjave, da ostane učiteljstvo v bi komu dostavilo naznanilo o u-j svojem udružfcnju in da ne presto-vedbi odpustnega postopanja. Ve-; pi v fašistovsko, ki ima v svojem čina odpustitev je padla doslej na programu uničenje slov. šole in
GLAS NARODA, 22. OKT. 1026
T
VELIKE SVEČANOSTI NA DUNAJU
videmsko pokrajino, torej na Goriško. Vzrok temu je iskati v dejstvu, da je tu ostalo še največ uči-teljstva vsled kompaktnosti slovanskega življa in radi deloma gorskega ozemlja, kamor si italijansko učiteljstvo ne želi. V trža-ši pokrajini in v Istri je slovanski učitelj že dovolj iztrebi jen, zato je prišla na vrsto Goriška.
Ofenziva iz Vidma se je pričela že v začetku tega leta! Otvoril jo je bil tajnik udruzenja fašist, učiteljev prof. Garassini v Vidmu. Oproda mu je bil nadzornik Spaz-zapan v Tolminu. Ta dva gospoda sta heroično napadla podrejeno slovansko učiteljstvo na uradnih konferencah, v Idriji, pri Sv. Luciji, v Kanalu in v Gorici. Nastopala sta grozeče in žaleče ter sta že s svojo nasilnostjo povzročila med učiteljstvom najtežji odpor.
Znani so dramatični prizori, ko je učiteljica izjavila, da svojih o-trok ne bo vzgojila kot janičarje, znano je. kako je neka druga prosila: Imejte usmiljenje z nami! Znano je, kako so v Gorici učite-j lji odšli z zborovanja, ko jih je govornik žalil in napadal. Vsa o-fenziva se je tedaj končala z o-go m no blainažo obeh imenovanih naskakovaleev.
Ze tedaj pa sta oba moža obljubila maščevanje učiteljstvn, ki se ni hotela ukloniti legalnemu terorju. Zato sta se poslanca dr. Wilfan in dr. Besednjak obrnila na šolskega skrbnika Reino, naj prepreči nova preganjanja. Raje je šolski skrbnik tedaj odgovoril, da se ni in da se ne bo nikomur zgodila krivica radi opisanih dogodkov, ker da je vsakemu svobodno, kakšnemu udruženju pripada.
Ne niso izzvenele besede šolskega skrbnika in prišel je razpust Zveze slov. učiteljskih društev, inspiriran iz Vidma. Istočasno so se pričele hišne preiskave, ki so bile posebno natančne v videinski pokrajini. Gospodje, ki'so neprestano zahtevali razpust te organizacije, so hoteli imeti zdaj doka-
odstranjenje njenega učiteljstva, kar je tudi večinoma izvedla.
Ostali odpuščenci so krivi — z redkimi zjemami — enega in istega. če niso morda padli že prej v nemilost pri lokalnih bogovih, omejenih in sovraštva polnih zastopnikih režima. Okrog trideset učiteljev je že obveščenih, da so obsojeni, da je padla njih kocka, — drugi so na vrsti.
Koliko jih bo še in koliko jih bosta dali še tržaška in istrska pokrajina, to vesta šolski skrbnik v Trstu in učni minister v Rimu.
Mnogi izmed odpuščenih imajo pravico do pokojnine. Ali jo bodo kdaj dobili, je drugo vprašanje. Sistem bo že skrbel, da se prizadetim na ta ali oni način odvzame še to, kar jim gre.
Nekaj izmed odpuščenih bo pri-moranih, da si iščejo kruha v drugih službah ali pa kot učitelji pri y Londonu so še danes v rabi nas. To pa ni lahko, ker so tuji dr- zapori za dolžnike. Te ječe pa ni-
Pred volitvami.
MILLER. WASH. O. C.
Ko pospravijo v Avstriji žetev, se vrše na Dunaju velike slavno sti, parade in obhodi. Udeleženci so večji del v narodnih nošah ter prevažajo na velikih vo zeh najlepše pridelke
ZAPOR ZA DOLŽNIKE
žavljani.
so tako strašne, kakor jih popisu-
PRIJET MORILEC
ČUDNA HALUCINACIJA
Vse glavne volitve v Združenih državah se vršijo začetkom novembra, in sicer v torek po prvem pondeljku tega meseca. Ta dan je praznik in se zove Election Day. Letos pade ta dan na 2. novembra. Glavni predmet letošnjih volitev bo izvolitev novega kongresa.
Vsako drugo leto izbira ljudstvo nov kongres. Leta. ko se vršijo kongresne volitve, so ona s številko: 1924. 1926. 1028 itd. V navadni govorici rabimo besedi kongres in kongrešnik ali krrrrgres-! man, da označimo poslansko zbornico (House of Representatives) in njene člane. Tako, ako kdo vpraša : — Kdo je vaš kongres-man, misli on na zastopnika v poslanski zbornici ali v House. ■Seveda to ni natančno, kajti kongres pravzaprav ne obstoja le iz poslanske zbornice, marveč tudi iz zgornje zbornice (Upper House) ali senata. Člani poslanske zbornice se volijo vsako drugo leto. kajti mandat poslanca traja dve leti.
državo. Zato je najmanjša država Unije v senatu ravno tako zastopana po dveh senatorjih, kakor največja država. Poprej so izbirali senatorje indirektno, namreč je parlament ali legislatura vsake države izbirala senatorje. Toda od leta 2913 se lani senata izbirajo potom ljudskega glasovanja. Senator mora biti vsaj trideset let star in-mora biti državljan Združenih držav vsaj tekom zadnjih devetih let. Izvoljen je za dobo šest let, doČim je poslanec ali kongres-nik izvoljen le za dobo dveh let. Da se vsaki dve leti izbira le tretjina senata, je bilo določeno od stvoriteljev konstitueije zato, da se tako prepreči kaka prenagla akcija s strani zakonodaje^,
Kadar se skliče nov kongres, sta na ta način v senatu še vedno dve tretjini starih senatorjev.
Za volilno pravico ne zadostuje le državljanstvo. Vsaka država določa kvalifikacije svojih volilcev. Predno se sme državljan udeležiti volitev, je potrebno, da stanuje
in oni senatorja traja šest let. — gotovo dobo v dotični državi, o-
Vsak kongres nosi zaporedno šte-
Drugi vzrok je, da se stavijo o- jejo nekateri pisatelji. Proti tak-virc tem preganjaneem našega ro-' si v znesku G šilingov in 11 pene du od strani preganjanlcev sa- lahko v.sak upnik .strpa svojega mih. V Beogradu je visoka oseba.1 dolžnika v ječo. Dolžnik pa sme ki je neprestano na delu, da bi takoj prekiniti zapor, ako izjavi, preprečila sprejem zlostavljene da je pripravljen plačati dolg. Če raje. Število pregnanih neprestno'pa ne more plačati dolga, ostane raste in njih vpiiv in duh ni mo-|v zaporu in .se ima prav dobro, gel postati nevaren. Najprej se Angleški listi pravijo, da so za-kličejo duhovi, potem bi se jih ra- pori za dolžnike naravnost dobro di ubranili. Ustvarili so šolsko urejeni. Kaznjenci te vrste stanu-vprašanje ki je vsak dan bolj o-1 jej0 v svetlih sobah gornjih nad-stro, vprizorili so divji lov na uči-1 stropij, imajo dobre postelje, stre-
Pred sest,mi mesec, so poro,ali _ Na vsakem koraku me pre-1 vilko. Prvi kongres Združenih dr-bud.mpestanski listi o umoru zna- pa„ja kruta usoda. Zasleduje me žav je bil izvoljen leta 1788 in se-ne lepotice Zuzane Koehlerjeve. v obliki duha mojega pokojnega Njenega morilca je madžarska po- I11Gža, ki je prisegel, da me bo na licija šele sedaj izsledila in a ret i- t
dan j i. 00 kongres leta 1024.
Člani poslanske zbornice se vo-
1 ry ........ _ a način kaznoval, ako se mu po ]jj0 po volilnih okrajih, zvanih
rala. Ze spočetka je bilo jasno, da smrti izneverim. — Tako je tarna-
gre za roparski umor. zakaj iz sta- la te dni pred angleškim sodiščem novanja umorjenke je izginilo ve-' vd
Congressional districts. Zbornica sama določa število svojih članov
r, ,	*. rp , .	lova ^iptovskega kneza Falimi in sicer po izidn ljudskega štetja.
^^enosti.Takoj	dl» beg«, ki je umrl nedavno tragične ki sp vrši vsaUo deseto leto. Vsa-
po umoru je policija aretirala nad
20 sumljivih oseb, toda radi po-
smrtj v londonskem hotelu Savoy. I ka dežela dobi toliko poslancev po
.. - , .	.	,	Kneginjo so obdolžili umora in je številu svojega prebivalstva, tako
manjkanja dokazov je morala vse	hila arotirmi	e« ^ , .. .
.... ' .	... . _	Dlla aretirana, toda kmalu so jo da prihaja približno Po en posla
izpustiti. Posebno sumljiv je bil	izpUstili, ker .sodišče ni imelo za-
neki Francoz, ki se je dlje časa	dostnih dokazov njene krivde. —
mudil v Budimpešti ter se baje pe-	Qd tistega časa trdi, da jo prega-
čal z vohunstvom. Nekaj ur
]>o
teljstvo in ga postavili izven .za- žejo pa jim zelo uslužni stražarji.! umoru lepe Zuzane je mož odpoto-
kona. Vse to še ni dovolj. Učitelj--IIrana ni baš prvovrstna, vendar val v inozemstvo.
stvu naj se še kazen vrže na ra-
i pa je okusno pripravljena in tu-
Preiskava je dognala, da umor-
mena : beda, lakota in moralni in di dovolj obilna. Če pa je dolžnik lena z zagonetnim tujcem sploh
telesni propad. Nosi naj samo še ^ lačen. lahko naroči dvojno porci-posledice zločina nad njimi! Vse j0 protj plačilu. Tudi glede oblek le zato, da bo mirna in vojna asi-.so dolžniki na dobrem. Kdor hoč milaeija čim prej dovršena!	nosi v zaporu svojo obleko, kdor
pa noče lastnega oblačila obrabiti, lahko nosi v zaporu obleko za jet-Otrok brez možganov	nike.
Leningradskemu institutu
zov, da je Zveza razvijala fakcioz-no, iredentistično delovanje. Vse-I^olj čudno ga tega niso našli, dobili pa soj Otrokova roditelja priložnost, da izvedejo nova pre- normalna Človeka. ganjanja slov. učiteljstva v deže-j li. Vrgli so se najprej na one, ki so jih smatrali za odgovorne ne-
ni imela stikov in da je govorila o njem samo zato. da bi se proslavila. Osumljen je bil tudi neki zelo znani budimpeštanski zdravnik ki je rad zbiral razne fotografije umorjenih in morilcev, kakor tudi popise umorov. Ta njegova mani-
Tudi kar se tiče svobode, niso I ^ in deistvo; <la	(lan Prp(l
študij možganov so nedavno izro- kaznjenci na slabem. Dve uri dnev- j nmoro™ mudil P™ Koehlerjevi ter čili zdravniki novorojenčka moš- no se sprehajajo po vrtu. Delo, ki • ^ lzr°r'11 stekleničico temne teko-kega spola, ki sploh nima čela. —'ga mora v angleški ječi vsakdo o- j ?ine'	spravila v preiskovalni
Lobanja je tako ploska, da se zač-' pravi jati, pa mu nalože tako. da ne tik za očmi. Kljub temu pa ima odgovarja njegovi sposobnosti in otrok normalne oči in kar je naj- njegovemu socijalnemu položaju.
se dobro počuti. Kdor želi. mu sploh ni treba dela-
sta povsem ti za državo, marveč lahko opravlja svoje delo. Vse, kar kaznjenec zasluži s vojim delom v zaporu, Požar v Splitu.	se mu izplača, ko odsedi kazen.
Te dni je nastal v Klisu pri Odtrgajo mu le neznaten strošek nih blamaž o priliki usta-j Splitu požar, ki se je naglo razši- za prehrano. Vsak kaznjenec ima navija podružnice fašist, učitelj-1 ril. Kmalu bi se ponesrečila tudi v Je^ na razpolago kopel, enkrat skih društev med slov. učitelj- Braličeva žena in dvoje otrok. Go- na teclen Pa niu Je dovoljeno spre-stvom. Naši učiteiji. nad katerimi! relo je že v spalni sobi. V zadnjem iemati kakršnekoli obiske. Žena, visi odpust, so večinoma odborni-; trenotku se je prebudila in tako sorodniki in advokati pa smejo ki razpuščenih učiteljskih dru- s težavo rešila sebe in otroka. j obiskati dolžnika v ječi, kadar ho-
itev v Gorici, Tolminu in Idriji. | Hiša je pogo ! darec je padel na Rakovška, na znaša nad 300,000 Din.
ena "najboqsih slik"romunske!cra7
ljice marije
orela do tal. Škoda' Zaradi toli humanega nasto- lpM1" Tz |eh °kolDOS.ti sklePa I™15-
zapor. Ko so pa dotično tekočino preiskali in dognali, da ne gre za strup, so zdravnika izpustili. Pravega morilca so aretirali šele i dni v Dunafeldvaru. Proti njemu pričajo tri najemnice v hiši, kjer ie bila Koelilerjeva umorjena. Mož se piše Mika in je baje elektrotehnik. Najemnice so ga videle kmalu po umoru blizu hiše. kjer je stanovala Koelilerjeva. Bil je takrat zelo* razburjen. Ko pa je pozneje izvedel, da so truplo njegove žrtve našli, se ga je polastil tak strah, da je drhtel po vsem te-
nja usoda. Mož ji je zapustil mnogo dragocenosti, ki jih pa zahtevajo njegovi bližnji sorodniki. — Kmalu po moževi smrti je odpotovala lepa Fahma v Egipt kljub temu. da so jo smatrali moževi sorodniki moralno odgovorno za tragično kneževo smrt ter prisegli, da se osvetijo Fahma trdi, da so ji bili ves čas bivanja v Kajiri za
nee na vsakih 220.000 prebivalcev. Tako je imela država Nevada po zadnjem štetju le 77.000 prebivalcev, vendar je imela enega zastopnika v nižji zbornici, kakor večkrat zove jo poslansko ..bornieo ali House of Representatives. Sedaj obstoja ta zbornica iž 435 članov v zmislu ljudskega štetja od leta 1010. Kongres še ni razdelil mandatov po zadnjem štetju od letn 1020. District of Columbia, to je glavno mesto "Washington, nima
kraju, mestu in volilnem okraju. Na primer v državi New York se zahteva enoletno bivanje v državi. bivanje štirih mesecev v County. 30 dni v mestu ali vasi in 30 dni v volilnem okraju. Povrh tegi pa zahteva država New York od novih volilcev dokaz, da so pismeni. Novi volilce mora dokazati, da je v stanu čitati z razumevanjem izvleček "»() besed iz ustave države New York in pisati deset besed iz iste.
OBUPEN ČIN
V Inzensdorfu na Dunaju se je odigrala pretresljiva drama. Okoli poldvanajste ure je vrgla ol-letna Ana Kalil, žena dninarja, svojega petletnega sinčka Henrika v bajer in nato sama skočila v vodo. Žena je takoj izginila pod vodo, dete pa se je držalo na po-
petami vohuni, ki jih je najela' njma nikakega zastopnika v kon-i vršju ter obupno klicalo na po
pa so angleške ječe za dolžnike tudi vedno napolnjene. Med kaznjenci so zastopani vsi družabni sloji.
Gostoljubje.
cija, da je on umoril Koehlerjevo.
V nekem pariškem listu opisuje ' francoski častnik tole genljivo zgodbo iz svetovne vojne:
— Bila sva s tovarišem na pol-dnevnem oddihu tik za fronto. Bil je strašen januarski mraz. Drv ali sploh kakega goriva na tistem delu fronte nisi dobil za noben denar. Prišla sva v samoten dvorec, v katerem je prebivala stara častitljiva dama. Prosila sva jo, premrzla do kosti, da se smeva malo ogreti. Odgovorila nama je, da nima nobenega goriva in da že mesec dni ne kuri. Hotela sva oditi, opa pa naju je zadržala. Zn hip je šla ven, in kmalu je zapra-sketal v peči ogenj in prav dobro sva se ogrela. Dama nama je pripovedovala, da ima sina na fronti, da sedi cele večere pri klavirju in tako v samoti misli samo nanj. Muzika da je še edino, kar ji lajša srce v teh težkih casihw glavarju, da je okrožni urad za
£
m.....
jmsmmm
MfNirv »iLwt r. wAiH e. c.
A zdaj me ne bo več in nie ni sem žalostna radi tega. — nama je rekla. — Kako to, gospa? — sem jo vprašal. — Evo, poglejte sem, j— se nama je žalostno nasmehni-
Ila in pokazala na vratca peči. — Tam je ležal leseni del razsekane-ga klavirja.
Beli levi.
Francoski polkovnik Fenn, ki je pred kratkim prepotoval ozemlje belgijskega Konga v Afriki, poroča, da je naletel ob jezeru Ki-vu na doslej neznano vrsto levov. Ti levi imajo belo dlako ter so zelo podobni leopardom. V tej pokrajini živi baje tudi gorila, ki je poraščena s plavo dlako. Vendar se polkovniku ni posrečilo ujeti živali te vrste.
Naročil banket ter pobegnil.
Zagrebška policija je aretirala Julija Langa, kuharja iz Starega Sombora, ki je prišel te dni v neki hotel v Vinkovcih. kjer se je zadolžil za 860 Din. Drugega dne je hotelirju izjavil, da pričakuje večjo družbo ter je naroČil banket za dvanajst oseb. Poslovodja je pripravil banket, kakor je bilo naročeno, Lang pa je nenadoma izginil.
Zaplenjena zdravila.
Lekarnarji v Splitu so se pritožili pri tamkajšnjem okrajnem
zavarovanje delavcev \ v Splitu razdelil za svoje člane lastna zdravila, četudi po zakonu za to nima pravice.
Zaradi tega je okrajno glavarstvo zaplenilo zdravila, ki jih je našlo v lekarni okrožnega urada za zavarorvanje delavcev.
moževa rodbina.
Fahma je računala z bogato dedščino, pravica do dedščine pa je odvisna'od potomcev. Treba je bilo torej dokazati, da je imela s knezom sina. Tn res je pokazala oblastim dete, o katerem pa so zlobni jeziki trdili, da ni sin umrlega princa, marveč da ga je Fahma podtaknila. Kneginja to sum-ničenje odločno zavrača. Po po-vratku iz Egipta je imela lepa vdova mnogo neprijetnosti in sedaj trdi za žive in mrtve, da je postala žrtev usode. Ko sta se z možem prvič sprla, ji ie mož rekel da se bo njegov duh vračal po smrti na zemljo ter jo strašil noč in dan. In res je začela sirota kmalu po moževi smrti halucinirati. — Zdaj se je lotila spiritizma. da najde v njem uteho. Hodi od medija od medija in prosi, naj ji pomaga-io poklicati moževega duha. — Zdaj je sirota trdno prepričana, da jo bo možev duh preganjal do smrti.
Smrt na železniškem tiru.
Blizu postaje Brod-Moravice je skočil pod vlak 35-letni brezposelni delavec Makso Grgurič. Vlak je njegovo truplo poolnoma ražmesaril. Nesrečneža je pognala v smrt beda.
V Savi utonil.
Žandarmerijska postaja v Sa-moboru javlja, da se je seljak Andrej Horvat vozil s čolnom po Savi. Nenadoma se je čoln prevrnil in Horvat je izginil v valovih.
Trupla niso našli.
Velika nevihta v Virovitici.
Nad Virovitieo so se nakopičili težki oblaki. Kmalu jc nastala silna nevihta ploha, blisk in grom. Strela je udarila v poštni urad ter uničila vso telefonsko napravo.
Na povratku z zabave ponesrečil.
Ponoči se je od zabave v okoliei vračala v Split večja družba. Ko je družba dospela do trdnjave Gripi, sta padla en gospod in dama v terai v dvanjast metrov globok prepad. Šele ob treh zjntraj so ju našli nezavestna in težko ranjena.
(gresu. Teritorij Ilavaj. Alaska in Portorico odpošljejo po enega delegata in Filipinski otoki dva delegata, ki so sicer člani zbornice, ali nimajo pravice do glasovanja.;
Da more kdo biti izbran za poslanca, mora biti državljan Združenih držav vsaj tekom zadnjih sedmih let, mora biti najmanj 25 let star ter stanovati v državi, kjer je izvoljen. Mnogi tujerodei so bili že člani kongresa. Izmed članov sedanje poslanske zbornice se nahajajo taki znani možje kot Adolf J. Sabath, rojen v Češkoslovaški. Alfred Micliaelson in Knud "\Ye-fald, oba rojena na Norveškem. Samuel Dickstein, rojen na Ruskem, Nathan Perlman. rojen na Poljskem, Edward Voigt. rojen na Nemškem, in Victor Berger, rojen v Avstriji.
Vsaka politična siranka. ki se udeležuje volitev, imenuje svoje kandidate. Volilec ima vpliv na to imenovanje kandidatov, bodisi s tem, da v takozvanih primarnih volitvah izbira med raznimi pri staši iste stranke, ki se potegujejo za kandidatstvo, ali pa, kjer ni primarnih volitev, s tem. da glasuje za enega ali več delegatov, ki na polit in i konvenciji dotčnega volilnega okraja imenujejo strankinega kandidata.
Kakor rečeno, se letos izvoli le tretjina senata. Konstitucija predpisuje po dva senatorja za vsako
moč. Slučajno je bil v bližini ne delavec, ki je otroku takoj pi skočil na pomoč ter ga potegnil iz vode. Otrok je še živel, bil i je popolnoma izmučen. Z rešilnim vozom so ga prepeljali v bolnico.
Vsa poizvedovanja za nesrečno ženo so ostala brezuspešna. Kasneje je bajer preiskal oddelek pi-jonirjev požarne brambe iz Fa-voritna ter je truplo utopljenke potegnil na površje. Pokojna je bila živčno bolna in ohromela. Že dvakrat je hotela izvršiti samomor. a so ji obakrat preprečili.
Neljubi gostje.
V Lipskem so odpirali delavci zaboje banan, ki so prispeli iz južnoameriškega Hondurasa. Nenadoma se je zaslišal prestrašen krik — iz zaboja so skočili trije strašni pajki. Eden je srečno utekel, drugi je napadel delavca, tretjega pa so ujeli in ga dali v zoološki vrt. Bil je to pajk, ki žre ptice in je kakih 10 centimetrov dolg in ima kakor golobje jaj'ee veli!, život. Rjavkasto telo mu je poraščeno z dolgo dlako. V Južni Ameriki žive te vrste pajki v podzemskih jamah, katere si lepo poste-ljejo s pajčevino. Vsled tega jih imenujejo tudi preprogarje. Njih pik je zdravju nevaren, žive pa od mrčesa in drobnih ptic.
ameriška kadeta kot baseballska
IWHUWOM * UKOCKWOGO. H. v.
Na vojaški akademiji v West Pointu sta najboljša igralca basebalia Biff Jones (na levi) in "Tiney" Hewitt. "
GLAS XARODA. 22. OKT. 1926
DREVO; KI POŽIRA LJUDI
Leto« m* je mudila na Madagaskarju znanstvena ekspedicija, ki Be je vrnila pretekli mesec v Evropo. Ta ekspedicija je pod vodstvom polkovnika Youngs baje dognala, da so vesli o eksistenci nekega drevesa na Madagaskarju ki požira ljudi, resnične.
Že prejšnji raziskovalci Madagaskarja so pri vseh tamkajšnjih plemenih naleteli na pravljico o pošastnem drevesu, ki požira največje živali in eelo ljudi. Prvi ličen ja k. ki se je spoznal s to pravljico, je bil Osborne, kateri sicer ni sam videl tega drevesa, pač pa 'je govoril z raznimi misijonarji in ti so inu vsi potrdili, da tako drevo res raste v notranjosti maga-gankarskih gozdov.
Osborne utemeljuje tudi mož-' nost obstoja takejra drevesa. Botanika že pozna mesojedne rastline, ki se hranijo z žuželkami in v botaničnem vrtu v Londonu raste tropična rastlina, ki požira celo miši.
Če si predstavljamo to rastlino mnogokrat povečano, potem moremo tudi verjeti v eksistenčno možnost takega drevesa.
Osbgrrie s« tudi sklicuje na pismo botanika Lieeheja, ki zatrjuje, da je sam videl to drevo. Lie-che jp baje sam bil navzoč pri neki orgiji, tekom katere so divjaki žrtvovali človeka drevesu, ki ga častijo kot božanstvo.
Drevo je podobno velikanskemu smrekovemu storžu s štirimi, petimi, po štiri metro dolgimi listi. Vsak list je debel okoli 110 centimetrov ter poln ostrih trnov. — Lieche je bil ravno navzoč, ko so divjaki prisilili neko žensko, da je splezala na tako drevo in so jo listi zagrnil! od vseh strani. Pozneje. ko je bilo dievo sito. je našel notri le njen goli skelet.
Youngova ekspediciia je sedaj Vse to potrdila. Young sain pa bo predaval v Londonu v krogu izbranih botanikov o tem rastlinskem ljudožreu.

POUČNE KNJIG MOLITVENIKI
I_
MOLITVENIKI:
•••••••••••■a. 1.
KNJIGARNA "GLAS NARODA"
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt Street, New York, N. Y.
s : I G R £ : : RAZNE POVESTI IN ROMANI


HUDIČ JO JE OBSEDEL
Duša popolna .................
Marija Varhinja:
v platno vezano...............80
v fino platno ................1.00
v usnje vezano ..............1.50
v fino usnje vezano............1.70
Rajski glasovi:
v platno vezano ..............1.00
v fino platno vezano..........1.10
t usnje vezano .............. 1.50
v fino usnje vezano.......... 1.70
Skrbi za dušo:
v platno vezano...............80
v usnje vezano..............1,65
v fino usnje vezano ..........1.80
Sveta Ura z debelimi črkami:
v platno vezano...............90
v fino platno vez..............1.50
v fino usnje vez. .............. 1.60
Nebesa Naš Dom:
v mm je vezano................1,50
v fino usnje vezano .......... 1.80
Kvišku srca, mala:
v fino usnje vez............. 1.20
Oče naš, slonokost bela ..........1.20
Oče naš, slonokost rjava..........1.20
ANGLEŠKI MOLITVENIKI: (ZA MLADINO.)
Child's Prayerbook:
v barvaste platnice vezano	.30
Child's Prayerbook:
v belo kost vezano............1.10
Key of Heaven:
v usnje vezano ....................70
Key of Heaven:
v najfinejše usnje vezano____1.20
(ZA ODRASLE.)
Key of Heaven:
v fino usnje vezano..........1.50
Catholic Pocket Manual:
v fino usnje vezano..........1.30
Ave Maria:
v fino usnje vezano..........1.40
POUČNE KNJIG-E:
Abecednik ....................... .30
Prva čitanka....................75
Angeljska služba ali nauk kako se
naj streže k sv. maši...........10
Angleško-slov. in slov.-angl, slovar .90
Londonski psihijatri se pečajo zadnje čase z neko 13-letno deklico, ki je baje obsedena. Ljudje trdijo, da jo je obsedel hudič. Dek-
Ifea pod v j >1 i voiti hudobca silno t r-j Boj nalezljivim boleznim ...........75
pi. V njeni okolici so zabeležili ž* j Dva sestavljena plesa: četvorka in
nebroj pojavov, ki jih nihče ne beseda spisano in narisano.....35
luore pojasniti. V njenem stanova-' Domači vrt, trdo vez.............1.—
nju prenaša nevidna sila pohištvo j Domači zdravnik po Knaipu...... 1.25
i/, kota v kot in po sobi se razlega-1 Domači živinozdravnik ........... 1.28
jo neki čudni glasovi. Včasih je
pokrito dekličino telo s tajinstve-nimi sledovi ran, kakor da bi bi-1 oprebodeno ali pogrizeno. Nesrečno deklico so poslali v umobolnico, kjer se njene muke nadaljujejo.
Londonski psihijatri si hočejo zdaj ta zagonetni pojav temeljito ogledati. Baje preganja hudobec deklico tudi izven hiše. Ne-
Govedoreja
.75
1.— 1.50 1.80
Gospodinjstvo ...............
Jugoslavija, Melik 1 zvezek ____
2. zvezek 1—2 snopič Kubična računica, — po meterski
meri.....................75
Katekizem, vezan .................50
Kratka srbska gramatika .........30
Knjiga o lepem vedenju,
Trdo vezano ................ 1.00
Kako se postane ameriški državljan .15
, . 3 „	Knjiga o dostojnem vedenja........50
vidna roka je udarila ze opetova- Ljubavna in snubilna pisma.......50
no z vso silo po tramvaju, v k ate- Mlekarstvo s črticami za živinorejo .75
nun se je deklica vozila. Poleg Nemško - angleški tolmač ...... 1.20
tega kaže deklica tudi vse znake Največji spisovnik ljubavnih pisem .80
medija in odgovarja točno na raz- Nauk pomagati živini.............60
na vprašanja. Rane so se pojavi-! Najboljša slov. kuharica, 668 str. .. 5.00 le na njenem telesu tudi med pre- j Naše gobe, s slikami. Navodila za gledoin zdravnikov. Najhujše bo- spoznavanje nžitnih in strnpe-
lečine povzročajo deklici igle, s nih gob ....................... 1.40
katerimi jo zbada neka nevidna Nasveti za hišo in dom; trdo vezana 1.—
broširano .....................75
Nemška slovnica ...............60
Nemščina brez učitelja —
1. del .......................30
2 del.........................30
Pravila za oliko................... .65
Psihične motnje na alkoholski podlagi ......................... .76
Praktični računar.......► .75
Praktični sadjar trd. vez.........3.00
Parni kotel; pouk za rabo pare .... 1.— Poljedelstvo. Slovenskim gospodarjem v pouk ................ .35
Računar v kronski in dinarski veljavi........................... .76
Sočni slov.-nemški in nemško-slov.
slovar .....................60
Sadno vino .......................30
Srbska začetnica ................ .40
Slike is živalstva, trdo vezana____ .90
roka. Hudobec si dovoli tudi tu in tam šalo in namaže deklici obraz s sajami ali katranom. — V Londonu imajo torej na angleški način prikrojeno vodisko Jolianco ki bo gotovo mnogo pripomogla, da se lahkovernost med ljudstvom Še bolj utrdi.
Zdravilni žarki zvezd.
Švicarska profesorja dr. Kof-horster in De Salis sta letos poleti proučevala učinek svetlobe zvezd in sta pri tem odkrila neprecenljivo vlogo, katero še utegnejo igrati žarki zvezd v medicini. Prišla sta do prepričanja, da nekatere skupine zvezd izžarevajo radioaktivne žarke, ki so mnogo močnejši od takozvanih X-žar-kov. Njuno naziranje je, da se bodo ti žarki lahko izkoristili, koncentrirali s pomočjo aparatov ter uporabljali za zdravljenje.
Drugo leto bosta profesorja nadaljevala svoja opazovanja, ki so že sedaj vzbudila razumljivo pozornost.
Slovenska narodna mladina, obsega 452 str. ____;........... 1.50
Slovensko-nemlki in nemžko-sloven-
ski slovar ..................^	JS0
Spolna nevarnost .............................25
Spretna kuharica; trdo vesaaa____1.45
broširana .................................1.20
Sveto Pismo stare in nove zavez«, lepo
trdo vezana ^.»mm.^...,....	8.00

Umni čebelar ................... L_
Umni kmetovalec ali splošni poduk kako obdelovati in izboljšati polje ...........................30
Voščilna knjižica ...................50
Zdravilna zelišča .................40
Zgodovina S. H. S., Melik
1.	zvezek .....................45
2.	zvezek 1. in 2. snopič.........70
RAZNE POVESTI IN ROMANI:
AŠKERČEVI ZBRANI SPISI:
Akropolis in piramide.............80
Balade in romance trd. vez........1.25
broš..........................80
četrti zbornik trd. v.............1.—
Peti zbornik, broš..................90
Primož Trubar trd. v.............1.—
Amerika in AmerikancI (Trunk) 5.00 Andersonove pripovedke trda vez. .75
Agitator (Kersnik) trdo vez.......1.—
Azazel trda vez .................. 1.—
Andrej Hofer ....................50
Beneška vedeževalka.............35
Belgrajski biser ................ .35
Beli rojaki, trdo vezano ........... 1.00
Bisernice 2 knjigi ...............80
Brez zarje trda vez...............90
Brez zarje, broširana .............80
Bele noči (Dostojevski) t. v........75
Balkanska Turška vojska........„ .80
Balkanska vojska s slikami.........25
Božja pot na Šmarno goro.........20
Božja pot na Bledn...............20
Snrska vojska ....................40
Bilke (Marija Kmetova) .......... .86
CANKARJEVA DELA:
Grešnik Lenard t. v............90
Hlapec Jernej ...............50
Podobe iz sanj. t. v...........1.—
broširano ...................75
Romantične duše trda vez.....90
Zbornik trd. v...............1.20
Mimo življenja X v...........1.—
broširano ...................80
Cesar Jožef IL ...................30
Cvetke .......................... .25
Cerkniško jezero in okolica, s slikami, trdo vezana ..............1.40
Ciganova osveta ..................35
Čas je zlato ....................... 30
Cvetina Borograjska...............50
Četrtek t. v......................CC
Dalmatinske povesti .............35
Dekle Eliza .......................60
Dolenec, izbrani spisi.............60
Doli z orožjem....................60
Dve sliki — Njiva, Starka — (Meš-
ko) .........................60
Dolga roka .......................60
Devica Orleanska..................50
Duhovni boj .....................50
Dedek je pravil. Marinka in škra-
teljčki........................40
Elizabeta .........................35
Fabijola ali crkev v Katakombah .. .45
Fran Baron Trenk................35
Filozofska zgodba .................60
Fra Diavolo ..................... .60
Gozdarjev sin ...................30
Gozdovnik (2 zvezka) ............ 1.20
Godčevski katekizem ...........................25
Gruda umira, trda vez. .......... 1.20
Gusarji .........................90
Hadži Murat, trda vsa.............80
Hči papeža ....................1.—
Hedvika .........................35
Helena (Kmetova) ...............40
Humoreske, Groteske in Satire, vez. .80
broširano .....................60
Iz dobe punta in bojev.............50
Iz modernega sveta, trda vez.....1.40
Jutri (Strug) trd. v. ...............75
JURČIČEVI SPISI:
Popolna izdaja vseh 10 zvezkov, lepo vezanih............ 10.00
Sosedov sin, broi................. .40
5.	zvezeik; Sosedov sin — Sin kmet-
skega cesarja — Med dvema sto. loma trd. v. ................ 1.—
6.	zvezek; Dr. Zober — Tugomer tr. 1.20
broširano ...................75
Karmen, trdo vez................. .40
broširano.....................30
Kralj slate reke in Srna brsta____ .45
Krizev pot, trdo vezan............1.—
Krvna osveta .................... j
Kuhinja pri kraljici g. nožici, francoski roman ...................40
Usjakova hči ................. j
fcocifer .......... ..............1.90
Ludovika Beodja ................ j
LEVSTIKOVI ZBRANI SPISI:
1.	zv. Pesmi — Ode in elegije_
Sonetje — Romance, balade in legende — Tolmač..............70
2.	zv. Otročje igre v pesencah — . Različne poezije — Zabavijiee in pušice — Ježa na Parnas — Ljudski Glas — Kraljedvorski rokopis — Tolmač..................70
4.	zv. Kritike in znanstvene razprave........................70
5.	zv. Doneski k slovenskemu jezikoslovju ................... 70
Zbrani spisi, trd. vez............90
LJUDSKA KNJIŽNICA:
I.	m 2. zvez. Znamenje štirih
trdo vezana..................1,00
-o. rv. Darovana. Zgodovinka povest ....................... JS0
3.	zv. Jernač Zmagovac. — Med plazovi .......................50
4.	zv. Malo življenje...........65
5.	zv. Zadnja kmečjsa vojska___ .75
7. zv. Prihajač................60
9. zv. Kako sem se jaz likal, ^Brencelj) ....................go
0. zv. Kako sem se jaz likal, Brencelj).....a.......60
II.	zv. Kako sem se jaz likal,
(Brencelj) ................... .50
12. z v. Iz dnevnika malega pored-nentla, trdo vezano .......... .60
14.	zv. Ljubljanske slike. — (Brencelj) ...................60
15.	zv. Juan Miseria. Povest iz španskega življenja...........60
16.	z v. Ne v Ameriko. Po resnič-kih dogodkih .................60
MIT ^INSKIJEVI SPISI:
Drobiž .............................60
Igračke, trda vez.................1.—
broš..........................80
Mali lord, trdo vezan .............80
Mali ljudje. Vsebuje 9 povesti
Trdo vezano ................ 1.00
Mimo življenja, broširana.........80
Mladih zanikernežov lastni životopis .75
Mrtvi Gostač .....................35
Materina žrtev	.60
Musolino ......................40
Mali Klatež ......................70
Mesija ...........................30
Mirko Poštenjakovič................30
Mož z raztrgano dušo. Drama na morju. (Meško) .................. 1._
Malenkosti (Ivan Albrecht) ....... .25
Mladim srcem. Zbirka povesti za slovensko mladino...............25
Notarjev nos, humoreska..........35
Narod ki izmira ...................40
Naša vas, 1. del, 14 povesti.........90
Naša Vas, II. del, 9 pov........... .90
Nova Erotika, trd. vez..............70
Naša leta, trda vez ...............80
Naša leta, broširano...............60
Na Indijskih otokih ............. jfo
Na Preriji ...................... jgo
Nihilist . ....................... .40
Narodne pripovedke za mladino .. .40 Na krvavih poljanah. Trpljenje in strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega polka......... 1.50
NARODNA BIBLIOTEKA:
Kranjska čebelica .................90
V gorskem zakotju...............35
Za kruhom .....................35
Črtice iz življenja na kmetih ...... .35
Babica ..........................1.—
Berač ...........................35
Elizabeta, angleška kraljica.......35
Amerika, povsod dobro, doma najbolje .......................35
Boj s prirodo, Treskova Urška .... .35
Emanuel, lovčev sin...............35
Spisje ...........................35
Beatin dnevnik .................. .00
Grška Mytologija ................ 1.00
Z ognjem in mečem ..............3.00
Nekaj is ruske zgodovine .........36
Božja kazen .....................35
Napoleon I .....................75
Obiski (Cankar). Trdo vezano 1.40 Ob 50 letnici Dr. Janeza S. Kreka .. .25
Ogenj tr. v..................... 1.30
Pesmi v prozi, trdo ves. .......... .70
Prigodbe čebelice Maje trda res... 1.00
Pabirki iz Roža (Albrecht).......25
Pariški slatar .................... .36
Pingvinski otok tr. v............. .90
Pod svobodnim solncem 1. zv.....1.00
Plebanus Joanes tr. vez. ..........1.—
Pod krivo jelko. Povest iz časov Ro-
kovnjačev na Knnjskam..... .60
Poslednji Mehikanec ............. 30
Pravljice H. Maj ar............... JW
Povest o sedmih obešenih...........70
Povesti, Berač s stopnji© pri sv. Roka .85
Po strani klobuk, trdo ves...... .90
Pežigmlec ....................... J
Praprečanove zgodbe ............. 55
Patria, povesti iz irske junaške dobe .30 Predtržani, Prešern in drugi svetniki v gramofonu............. .25
Ptice selivke, trda vez............. .75
Pikova dama (Puškin) ...........30
Pred nevihto .....................35
Pravljice in pripovedke (Košntnik)
1.	zvezek .....................40
2.	zvezek .................... .40
Rabi ji, trda ve«................ .75
Robinzon .........................60
Revolucija na Portugalskem ........30
Rinaldo Rinaldini .................50
Slovenski šaljivec .................40
Slovenski Robinzon, trdo vezan.....70
Suneški invalid....................35
Skozi širno Indijo.................. .50
Sanjska knjiga Arabska ......... 1.50
Sanjska knjiga, nova velika........90
Sanjska knjiga, mala .............60
Spake, humoreske, trda ves . .......90
Strahote vojne ....................50
Sveta noč, zanimive pripovedke ... .30
Strup iz Judeje ....................76
Spomin znanega potovalca....... 1.50
Spomini jugoslov. dobro volj ca —
1914—1918 ................1.—
Stritarjeva Anthologija trda vez .. .90 Sisto Šesto, povest iz Abrucev......30
Svitanje (Govekar), vez...........1.20
Sin medvedjega lovca. Potopisni roman .........................80
Sveta Notburga...................35
Sv. Genovefa.....................50
Sredozimci, trd. vez................60
broš........................40
SHAKESPEAREVA DELA:
Machbet, trdo vez....... ...........90
Machbet, broširana..................70
Othelo .............................70
Sen kresne noči.......................70
SPISI KRlfcTOFA iMIDA:
1. zv. Poznava Boga...........30
7. zv. Jagnje .................30
.8. zv. Pirhi...................30
13.	zv. Sveti večer.............30
14.	zv. Povodenj...............30
17. zv. Brata ................ 30
SPLOŠNA KNJIŽNICA:
Št. 1. Ivan Albrecht: Ranjena gruda, izvirna povest, 104 str., broš. 0.35 jfct. 2. Rado Muraik: Na Bledu, izvirna povest 181 str., broi......50
Št. 3. Ivan Rozman: Testament, ljudska drama v 4 dej., broš. 105
str..........................35
St. 4. Cvetko Golar: Poletno klasje, izbrane pesmi, 184 str., broi. .50 it. 5. Fran Milčiski: Gospod Fri-dolin Žolna in njegova družina, veselomodre Črtice I., 72 str., br: 0.25 Št. 6. Ladislav Novak: Ljubosumnost, veseloigra v eem dejanju, poslovenil Dr. Fr. Bradač, 45 str.,
broš..........................25
Št. 7. Andersenove pripovedke. Za slovensko mladino priredila Utva,
111 str., bros..................35
Št. 8. Akt št. 113 .............70
Št. 9. Univ. prof. dr. France Weber: Problemi sodobne filozofije,
347 str., broš..................70
Št. 10. Ivan Albreht: Andrej Ter-nouc, relijefna karikatura iz minulosti, 55 str., broš............25
Št. 11. Pavel Golia: Peterčkove poslednje sanje, božična povest v 4.
slikah, 84 str., broš............35
Št. 12. Fran Milčinski: Mogočni prstan, narodns pravljica v4 deja
njih, 91 str., broš..............30
Št. 13. V. M. Garšin: Nadežda Nikolaj evna, roman, poslovenil U.
Žun, 112 atr., broš..............30
Št. 14. Dr. Kari Engliš: Denar, na-rodno.gospodarski spis, pošlo re-nil dr. Albin Ogris , 236 str., br. .80 Št. 16. Janko Samec: Življenj«,
pesmi, 112 str., broi.,...........45
Št. 17. Prosper Marimee: Verne duše v vicah, povest, prevel Mirko
Pretnar, 80 str.,...............30
Št. 18. JarosL Vrchlicky: Oporoka lukovškega grajščaka, veseloigra v enem dejanju, poslovenil dr. Fr. Bradač, 47 str., broS. .. r. .25 Št. 19. Gerhart Hauptmann: Potopljeni zvon, dram. bajka v petih dejanjih, poslovenil Anton
Fantek, 124 str., broi..........50
Št. 20. Jul. Zeyer: Gompači in Komurasaki, japonski roman, is češčine prevel dr. Fran Bradač,
154 str., broi................. .45
Št. 21. Tridolin Žolna: Dvanajst kratkočasnih zgodbic, IL, 73 str.,
broš..........................25
Št. 23. Sophokles: Antigone, žalna igra, poslov. O. Golar, 60 str., br. .30 St. 24. E. L. Bulwer: Poslednji dnevi Pompejev, L del 355 str.,
hro«...........................80
Št. 25. Poslednji dnevi Pompqja .. .80 Št 26: L. Andrejev: Gram maske, poslov. Josip Vidmar, 82 str. br. .85
^t. £t. št.
št At. št. št. St. št.
št. At. št. št. št. št. it.
št št št, št ^t. v?
št. 27. Fran Erjavec: Brezposls-nost in problemi skrbstva za brezposelne, 80 str., broš.........
29. Tarzan sin opice.......
31.	Roka roko ................
32.	Živeti ....................
Št. 35. Gaj alustij Krisp: Vojna z Jngurto, poslov. Ant. Dokler, 123
str., broš.....................
Št. 36. Ksaver Meiko; Listki, 144 Ptr., ....................
37. Domače živali ............
3S. Tarzan in svet ..........
39. La Boheme..........
46.	Magola ............. . . . . .
47.	Misterij duše..............
4 8. Tarzan o ve živali
49.	Tarzanov sin..............
50.	Slika De Graye
51.	Slov. balade in romance ....
52.	Sanin ..............
54.	V metežu ................
55.	Namišljeni bolnik..........
56.	To in onkraj Sotle........
57.	Tarzanova mladost.....
OS. Glad (Hamsun)..........90
Golar: Bratje in sestre ... .75 (12 Idijot I. del. (Dostojevski) .9? 03. Idijot II del (Dostojevski) .90
64.	Idijot III. del (Dostojevski) .90
65.	Idijot IV. del (Dostojevski) .90 i 4 deli skupaj............................§3^5
.35
.90 .25 .25
.50
.65 .30 .90 1.— .40 1.— .90 .90 1.20 .80 1.5C 1.— .50 .30 .90
SPILMANOVE PRIPOVEDKE:
2.	zv. Maron, krčaiiski deček iz LL
banona .......................25
3.	zv Marijina otroka, povest iz kav-
Jcaških gora.........f........ .25
4.	zv. Praški judek.................25
8.	zv. Tri Indijanske povesti........30
9.	zv. Kraljičin nečak. Zgodovinska
povest iz Japnskega____. .. .30
10.	zv. Zvesti sin. Povest iz vlad Akbarja Velikega ........ .25
11.	zb. Rdeča in bela vrtnica, po*o«t .30
12.	zv. Korejska brata. Črtica iz mis-jenov v Koreji...............30
13.	zv Boj in zmaga, povest........30
14.	zv. Prisega Huronskega glavarja. Povest iz zgodovine kanadske .. .30
15.	zv. Angelj sužnjev. Braziljska povest ........................ .25
16.	zv Zlatokopi. Povest...........30
17.	zv. Prvič med Indijanci ali vožnja v Nikaraguo..............30
18.	zv. Preganjanje Indijskih misjo-narjev ........«................30
19.	zv. Mlada mornarja. Povest	.30
Tisoč in ena noc, trdo vez..........90
Tik za fronto................ .........70
Tunel ..............................l.—,
Tatič, Bevk, trd. vez...............75
Tri povesti (Flaubert), trd. ves. .. .75
Tri povesti grofa Tolstoja........
Turki pred Dunajem ............. .60
Trenutki oddiha..................
V	oklopnjaku okrog sveta, I. del
V	oklopnjakn okrog sveta, II. del .. Veliki inkvizitor................ 1.
Vera (Waldova) broš......... .3
Višnjeva repatica <|Levslik) vez. 1. Vrtnar, Rabindranath Tagors
1rdo vezano................ .7
broi..........................
Vojska na Balkanu, s slikami ____
Volk spokomik in droge povesti za
mladino ..................... 1
Valentin Vodnika izbrani spisi.....
Vodnik svojemu narodu ..........
Zgodba Napol, huzarja vez.......
Zmisel smrti .....................
Zadnji dnevi nesrečnega kralja
Zadnja pravda, trdo vezana ......
Zadna pravda ...................
Zmaj iz Bosne....................
Zlatarjevo zlato ...............
Za miljonl	............m
Ženini naše Koprnele ..............
Zmote in konec gospodične Pavle .Šj
Zsrod o vinske anekdoti ............
Zločin v Orsevaln 246 str. . . . . . . " l._
ZBIRKA SLOVENSKIH POVESTI:
1.	zv. Vojnomir ali poganstvo..........j«
2.	zv. Hudo brezdno..............................3
3.	zv. Vesele povesti..................8|
4.	zv. Povesti in slike .......... *	3
5.	zv. fetudent naj bo. Nai vsakdanji	■
kruh .............
Naročilom Je priložiti denar, Scdisl gotovini, Money Order aH poitne znan po 1 ali 2 centa. Ce pofljete gotovino, komandirajte pismo.
Ne naročajte knjig, katerih ni v eenilčj Knjige po&ljamo poštnino prosto.
"GLAS NARODA"
8L0VENIC PUBLISHING CO.
82 Cortlandt St., ITcw Tod

GLAS NARODA, 22. OKT. 102G
ZANIMIVI in KORISTNI PODATKI
POWEIGN LANGUAGE INFORMATION SERVICE — JUGOSLAV BUREAU
LADY ASTOR
POŠTNA UPRAVA ZASLEDUJE GOLJUFE
Toliko froljnfij je poštna uprava že zasledila, da bi se lahko spisala prav zanimiva knjiga, ki naj bi nosila naslov "Lahkoverni A-
im-ri kanec**.
Kdor ima priliko obiskati razstavo v Philadelphiji, naj ne zamudi ogledati si izložbe poštne u-prave. Videli boste tudi poštni u-rad v polnem obratu z najmodernejšimi pripravami za hitro manipuliranje pošte. V tem poštnem u-radu je tudi razstavljenih mnogo zanimivih predmetov, ki vzbujajo pozornost tako strokovnjakov, kakor tudi radovednežev. Izmed drugih stvari se nahaja tam cela galerija slik poštnih banditov in drugih zločincev, zbirka samokresov in orodja, ki so ga rabili taki zloglasni roparji, kot sta bila Chapman in Anderson, in končno jako poučna razstava mnogoštevilnih goljufij, izvršenih potoin pošte na račun lahkovernih A meri kancev in priseljencev.
Poštna uprava ne preiskuje poštenosti osebe ali tvrdke, ki se hoče posluževati pošte glede izvrševanja svojega posla. Pač pa je dolžnost poštne uprave preprečiti, vkolikor je to mogoče, da se pošto zlorablja za goljufive nakane. Kadarkoli ima poštna uprava zadosten dokaz o nepoštenosti posla, pritisne na take poštne poši-Ijatvc žig "fraudulent" in jih vrne nazaj pošiljatelju.
V	poštnem uradu na razstavišču se nahaja velika izložbena skrinja, v kateri se nahajajo vzorci medicinskih priprav, ki so olajšale ameriško občinstvo za mnogo milijonov dolarjev in brezdvomno prinesle ncpreračunljivo škodo mnogim bolnikom.
Tako vidimo v tej izložbi neki "žlezni lek za pomlajevanje". Neka čikaška tvrdka je potrošila $100.000 na leto za njegovo oglaševanje in osleparila je občinstvo za kakih $300.000, predno je poštna uprava storila konec tej slepariji.
Razstavljenih je mnogo goljufivih "lekov" proti debelosti. Nekatere so prodajali v obliki kroglic, druge pa kot tekočina. Prvenstvo pa je treba priznati milu. ki je bilo oglašano kot "La Mar Reducing Soap", češ, da ima čudežno vrlino, da "izpere" vso mast; seveda ni izpralo masti, pač pa žepe mnogih lahkoverncžev. Tako so ti "slavni iznajditelji" nabrali $150.000. — predno jih je poštna oblast ustavila.
"Oxypather Tubcrenline" zveni precej znanstveno; bil je oglašan kot garantiran lek proti tuberkulozi, češ, da ubije vse bacile kar naenkrat. Ugotovilo pa se je, da človek, ki je "iznašel" ta lek, ni imel niti pojma o zdravilstvu in da sta bili glavni sestavini njegovega "leka" glicerin in kreozot.
V	izložbi vidimo tudi "Owenov električni pas, raj večjo iznajdbo vseh vekov". Vse, kar vam je treba storiti, je, da kupite "električni pas" in četudi trpite na najhujši bolezni — boste oh svoj denar. Ta pas je baje lečil kakih dvajsctero bolezni. Toda neka tvrdka v Toledo, ljubosumna na Owenov uspeh, je šla še dalje in je spravila na trg "elektro - kemične prstane", ki imajo baje veliko zdravilno moč proti tridese-torici bolezni. Treba je ie, da nosite tak prtan na prstu, in delal bo čudeže — podnevi in ponoči. Čudotvorni prstani so bili navad ni prstani iz železa.
"Gall Tone" se je prodajal po $5 za škatljico, češ, da ozdravlja želodčne težave in odpravlja žol-čne kamne. Dejanski je odpravljal $100.000 na leto iz žepov bolnih ljudi.
"Korex Compound" je eno izmed oglaševanih zdravil za izgubljeno možatost. Bilo je zares iz-
vrstno okrej)čilo, namreč za prodajalca, ki si je v štirih letih na-kupičil nič manj kot en milijon in 260.0(X) dolarjev. Ta možakar in nekaj njegovih pomagaeev sedi sedaj v ječi.
Tudi za raka o katerem zdravniška znanost še vedno ugiba, i-majo ti šarlatani že "sigurna in gotovo uspešna zdravila". V izložbi vidimo-neko zdravilno pripravo "Purifico". ki garantira o-zdravljenje raka v najkrajšem času. Vladni kemiki, ki so analizirali to pripravo, so ugotovili, da je obstojala iz vode. alkohola, joda od nitrata in nekega odvajalnega sredstva. "St. James Gil" ie bil oglašan kot zdravilo proti tuberkulozi, revmatizmu in naduhi — čudna kombinacija! Neki drugi podjeten človek si je dobil mesto v tem muzeju poštnih goljufij s svojo čudotvorno pripravo "Dirigo 1845". ki je baje v stanju podaljšati človeško življenje.
Slike nekaterih slovitih goljufov se nahajajo v galeriji slik. — Videti je izmed drugih dve sliki "profesorja Samuels", naslov profesorj a ni temu "veleučenemu znanstveniku" podelil nihče drugi nego on sam. Bil je spoznan krivim enajsterih poštnih goljufij in obsojen na leto dni zapora v federalni ječi. Nedaleč od njegove -like lahko vidite fotografije parčka John P. in Kate Braun, ravnateljev "Zavoda božan. zdravljenja". Produkti tega zavoda so fudi razstavljeni; Rrannova sta nrodajala potom pošte "blagoslovljene robce". Ta zavod je bi končno zaprt in parček se je preselil v ječo.
KAZNOVANJE ČAŠISTOV NA DANSKEM
_m
HI«« WtlLEK. MUH o. c ■»»■
Na sliki vidite članico angleškega parlamenta lady Astor, ko kupuje spominčice, kojih čisti dohodek je namenjen ameriškim invalidom. Za njo stoji državni tajnik Kellogg.
~~ i
Vdove nekdaj in sedaj.
TP'
TATICA V OLTARJU
V monakovski cerkvi svetega Pavla je cerkovnik pred nekaj' dnevi opazil sumljivo kretanje za ! glavnim oltarjem. Luči so se večkrat nenadoma prižgale in zopet' ugasnile. Ovadil je stvar policij-( ski oblasti, ki je odredila natančno preiskavo cerkve. Kmalu je policija ugotovila, da se v mizi glavnega oltarja giblje člo-' veška postava. Dvignili so desko' in privlekli izpod nje žensko, ki je imela v oltarju svoje skrivališče. Tatica je v oltarju prenočevala ter je imela pri sebi poleg odeje j tudi samovar s špiritom, čaj. sladkor, sol, skratka celo gospodinjstvo. Poleg teh predmetov je policija našla tudi vlomilsko orodje. Tatica, katero je policija prijela in zaprla, je redno jemala denar iz cerkvenih puščic ter je bila preje zaposlena v nekem bifeju, kjer je bila že ponovno kaznovana zaradi tatvine.
* Scribe.
Znani francoski romanopisec. Scribe je bil sila dobra duša; to ga je tudi rešilo smrti. Pride nekega dne k njemu Človek, se predstavi J kot romanopisec in prosi "tovariša" za podporo v velikanskem znesku. Scribe se ne obotavlja, mu odšteje denar in prosilec odide osramočen. Ril je Lacenaire, glasoviti ropar in morilec, zlaga-telj mnogih krvavih pesmi. Pri-' šel je k Scribeju s trdnim namenom. da ga umori. — Malo kladivo sem imel v žepu, z roko sem ga držal, a Scribe je bil takoj pripravljen, dati mi denar in zasmilil se mi je mali revček.
Zločini so slednjič Lacenaira spravili na morišče, obsojen je bil na usmrčenje z giljotino. Sodnikom je smejoč se rekel: — Človeka umorim, kakor bi zpil kozarec vode. — Tn v noči pred smrtjo je opeval v slabih, a vznesenih verzih svojo nevesto — giljotino.
V znamenitem "VTagnerjevem delu "Nibelungenring" gre žena u-morjenega junaka Siegfrieda prostovoljno v smrt na grmadi. Ta pravljica nam priča, da sežiganje vdov ni bilo običajno samo v Indiji. Dandanes se zdi Človeku taka žrtev kruta, toda v pradavnih časih je bilo sežiganje vdov zelo razširjeno. Pri nekaterih narodih se je ohranil ta običaj do srednjega veka. Germanska plemena, ki so prišla v prvem stoletju po Kristusu v stik z rimskim pisateljem Tacitom, tega običaja niso več poznala. Tacit namreč nikjer ne o-menja sežiganja vdov. dasi zelo podrobno piše o pogrebnih svečanostih pri germanskih plemenih. Pač pa omenja sežiganje vdov Prokop. ki je živel v VI. stoletju v Bizanci. V njegovih delih so o-pisane pogrebne svečanosti germanskega plemena Herulov. ki je živelo najprej v južni Švedski, pozneje pa v pokrajinah ob srednjem Dunavu. Vdovam tega plemena, piše Prokop. je bilo v veliko čast. ako so se na grobovih svojih mož usmrtile.
Žena, ki se ni hotela ukloniti temu običaju, je bila predmet javnega zaničevanja. Pretila ji je tudi nevarnost, da jo sorodniki umrlega moža sami ubijejo. Tudi stari Norvežani in Islandci so poznali ta običaj. Norveški vitez Hakon Jani, ki je živel v X. stoletju po Kristusu, je dobil od mlade Gun-liilde košarico, ker je bil star in se je mladenka bala, da bo morala dati svetu kmalu slovo. Islandec Valganto, ki je živel okrog leta 1000 po Kr. je svoji ženi pred odhodom k norveškemu kralju Ola-fu celo za povedal, naj se v slučaju njegove smrti okrasi z dragulji in umre na grmadi.
Starim Grkom in Rimljanom je bil znan indijski običaj sežiganja vdov. GrŠki pisatelj D i odor, ki je živel za časa Kristusa, pripoveduje o zanimivem sporu med dvema vdovama po neke mindijskem vojskovodji. Po smrti svojega moža sta hoteli obe vdovi skočiti na grmado in umreti. Toda ena je morala odstopiti. Tista, ki je ostala nri življenju, je potem tako bridko plakala. da se je vsem znancem smilila. Sirota je bila nesrečna, da ne more za svojim možem na oni svet. Druga je pa obesila nase vse dragulje in šla zmagoslavno na grmado.
To. kar pripoveduje Diodor o vdovi indijskega mogotca, je bilo prvotno znak ženskega suženjstva. Navada ubijati ženo po moževi smrti, je v tesni zvezi s takratnim naziranjem o ženskih pravicah. Žena je bila v starih časih moževa last, in ker je bil pri nekaterih narodih običaj, sežigati z mrličem tudi njegovo orožje, — ščit, oklep itd., je bilo sežiganje vdov pač naravno. Pa tudi vera v neumrljivost je igrala pri tem svojo vlogo. Stari narodi so namreč mislili, da žive mrtvi na onem svetu prav tako. kakor da so živeli na tem. torej da rabijo meče, ščite, oklepe in seveda tudi žene. — Da bi torej umrli na onem svetu ničesar ne pogrešal, so mu dali no
pot vse, kar mu je bilo v življenju najdražje. Med najdražje predmete je spadala tudi žena. Dandanašnji bi pač marsikdo protestiral ako bi mu poslali takoj prvi dan na oni svet tudi ženo, toda v starih časih moški niso bili tako razvajeni.
Temelj tega običaja je bila ne-j dvomilo lastninska pravica, ki so si jo prisvajali možje do svojih žena. Zato je bilo sežiganje vdov tako razširjeno. V Rusiji so seži-gali vdove še v X. stoletju po Kr. Za ostanek starih tradicij je treba smatrati tudi običaj južnorus-kih Osetov. ki pa vdov niso seži-gali. marveč so jim rezali samo ušesa. Po moževi smrti so odreza-' li vdovi desno uho in ga dali možu ^ v grob. Ta običaj se je ohranil pri, Osetih do 18. stoletja	|
Časi se izpreminjajo in tudi vdove so postale drugačne. Kje na svetu bi našli zdaj ženo. ki bi( se dala po moževi smrti sežgati na grmadi ali dati možu za popotni-J co na oni svet uho? Dokaz izredne značajnosti in zvestobe je v seda-' njih časih že v tem. da se vdova! drugič ne poroči. Običajno pa nase vdove samo počakajo, da mine določeni čas žalovanja, potem pa hajdi drugič v zakonski jarem.
ZGODOVINA PSA
Pred sodiščem v Tondoru na Danskem se je vršila te dni zanimiva obravnava, ki je zbujala splošno pozornost danske javnosti. Obtožen je bil posestnik Cornelius Petersen radi agitacije proti vladi in širjenja vznemirjajoči h vesti. Danska vlada je odobrila' lani kredit v znesku treh milijonov kron za izboljšanje poljedelstva v obmejnem ozemlju, ki je pripadlo Danski po svetovni vojni. S tem kreditom naj bi se izsušila zlasti močvirja, da bi mogli mladi danski kolonisti obdelovati zemljo.
Vladna akcija je pa razburila prebivalstvo te pokrajine, ki je bilo vzgojeno v nemških tradicijah. Posebno domači kmetje so se jezili, ker so se bali konkurence kolonistov in porasta cen. Vodstvo nezadovoljnežev je prevzel Petersen, čigar zaupnik je bil fašistov-ski ka pitan Nilsen. Poleg teg#i je pridobil Petersen za punt še več drugih posestnikov. Mož je agiti-ral letos po žetvi med okoličani za oboroženi nastop kmetov proti vladi. Sklical je celo ljudski tabor na katerem je hotel organizirati stotnijo oboroženih dobrovoljcev. To stotnijo je nameraval neopaže-no spraviti v Kodanj, kjer bi se združil s fašisti in zasedel kraljevo palačo. Nekoč se je mudil v severni pokrajini Danske, od koder se je vrnil S' fantastično novico, da se je pridružil fašistovskemu pokretu tudi kraljev svak Iviold. Petersonovi agitatorji so .to vest razbobnali in tako so se vedno bolj širile govorice o skorajšnjem fašistovskem prevratu. Končno je Stanningova vlada sklenila napraviti tem komedijam konec. — Petersena so aretirali, njegovi a-gitatorji so se pa tako ustrašili, da so govorice o prevratu mahoma utihnile.
Sodišče je obsodilo Petersena na tri mesece težke ječe. Mož je kazen sprejel in izjavil, da bo v ječi sestavljal slovar danskih narečij.
Mussolinijeve fraze.
Perugia je bila te dni tako srečna, da se je mogla slavnostno o-krasiti radi prihoda "duceja" — Mussolinija. Mussolini je najprej govoril in predaval v mestni zbornici o nekdanjem Rimu kot pomorski velesili, kakršna bi rada posTala tudi sedanja Italija. Posebno natančno je očrtal boje z mestom Kartago. ki so se končali s tem. tla je postalo Sredozemsko morje rimsko jezero. Izvajal je:
—	Rim je bil močan tudi na morju in ta moč je bila posledica dolgotrajnih žrtev, nezlomljivega napora in neuklonljive volje. Te čednosti so veljale tedaj in veljajo še danes. —
Po svojem predavanju se je moral odzvati klicem množice, ki ga je zahtevala na balkon. V nagovoru na mložico je izvajal:
—	Ako si fašizem koga osvoji, ga ne zapusti več. Po štirih letih, ko je fašistovski režim storil na vseli potih gigantsko delo. stojimo še vedno na razpotju kot vojaki. ki sledijo zvesto navodilom in so pripravljeni za vsak boj. Nihče mi nič ne more in nihče vam nič ne more. Ne malenkostne, hinavske izmišljotine nezmožnih, ne direktno ali indirektno zaganjanj" trmastih nasprotnikov in ne po-
skušena ali posrečena dramatična dejanja, — nič, — ni je sile na svetu, ki bi me odvrnila oil moje poti!
Izpolniti moram dolžnost, izpolniti moram svoj namen. Obvezal sem se, da dam italijanskemu narodu materijalno in moralno veličino.
Mogoče smo nosilci novega političnega tipa civilizacije, in ta novi tip ima prednost lapidarnosti. ne-zlomljivosti in fundamentalno^ti pred vso človeško skupnostjo. — Človeške skupine se ne razvijajo, ne napredujejo in ne rastejo v veličini. če ne poznajo reda, discipline in dela. če ni desinteresiran o-ni. ki zapoveduje.
Fašistovske .sile >e ne sme dolžl-ti tiranije, kajti te ni tam. kjer je vpisanih milijon v stranko, tri milijone v nadaljne organizacije in dvajset milijonov državljanov od države kontroliranih, ščit enih in hranjenih. —
LEPA RAZBOJNICA
Najstarejši ukročeni in udomačeni psi. ki so jih imeli stari Egipčani. so že izumrli. Vidimo jih samo še na rezbarijah starih egiptovskih spomenikov. Toda egipto-logi v teh živalskih podobah več i- ( noma ne spoznajo psov. ker so e-giptovski umetniki opremili svoja dela z mitološkimi ušesi in repi. ( Nekateri učenjaki trdijo, da so se pojavili psi na svetu že pred dvema milijonoma leti. To pa seveda ne pomeni, da spada pes v tako' starodavno dobo. Kakor vsaka ži-^ val. se je tudi pes po svoji zunanjosti polagoma izpreminjal. U-čenjaki menijo, da so vsi domači psi potomei običajnih pasjih dru-J žin. Se predno se je pes udomačil, so se razne vrste psov brez člove-j škega sodelovanja razmnožile in razširile po vsem svetu. Zato je zelo težko dognati, katere vrste potomci so naši psi.
Egipčani so gojili razne vrste ukročenih psov. Večina njihovih spomenikov nam kaže psa iz mitoloških časov do neolitske dobe. —j Vsako božanstvo faraonovega pan-teona je imelo svojo ukročeno ži-( val Horns je imel sokola. Seket ( leva, boginja Muth volkuljo, Ozi-j ris bika. Thota pavijana, Anubis pa šakala.. Zli duh. genij teme. Set( Tiphon je imel fantastično žival, ki po svoji obliki zelo spominja na psa. In res so učenjaki ugoto-| vili, da ta žival ni nič drugega ne-( go udomačen pes. čigar prototip najdemo še dandanašnji med divjimi psi na obali Rdečega morja.
ROJAKL NAROČAJTE SE KA QT.AR NARODA". NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR 1RŽAVAH
Te dni je bila obsojena v Ribniku v Poljski Šleziji na 7 let ječe Frančiška Tuku. ki je živela zadnjih deset let v neprestanem konfliktu z oblastmi. Bila je poplava rica dvajset glav broječe roparske tolpe ter je terorizirala veliko pokrajino. Dsai ženska ni več mlada, je ohranila svojo izredno lepoto, kar ji je tudi pripomoglo do roparske karijere. Vsi člani njene tolpe so bili njeni ljubimci. Kot primer njene neverjetne spolne eksaltiranosti. s pomočjo katere je obvladovala člane svoje tolpe, naj služi neverjeten roparski čin. ki ga je izvršila meseca avgusta letošnjega leta s svojo tolpo.
Podjetje je bilo izredno riskira-no in člani njene tolpe je sprva niso hoteli ubogati. Tedaj se je slekla ter korakala v Evinem kostumu na čelu svoje tolpe. Ženska je bila neverjetno drzna in hrabra, kljub temu pa je imela izreden strah pred prelivanjem krvi. Članom svoje tolpe je najstrožje prepovedala vsak uboj. Kakor hitro je bil izvršen kak roparski napad, se je umaknila s svojo tolpo v gozdove kjer je ostala za nekaj dni samo ženska. Skrbela je za hrano, perilo, postelje, svirala na balalajko in prepevala. To njeno romantič# no življenje bj trajalo še mnogo let, da ni opazil najstarejši razbojnik, da ga zapostavlja v korist mladih, vsled česar se ga je lotila besna ljubosusumnost in je izdal svojo ljubico policiji.
Hitro odpravi bolečine v nogah.
Johnson's Belladonna obliž hitro pomiri bolečine.
Vi se lahko zairotuvo zanesete na takojšnjo lmiueV- ter preženete bolečine. ki jih jiorzroeajo razburjeni in ho. lestnl živel na nogab, ako se ]k>služ:-te Johnson's BeUudonnn ohliža. Ka-korhitro prilepite ta obliž na boleče mesto, začne zdravilo prodirati direktno v kožo ter v mišice, potolaži razburjene živce iu skoro takoj prežene Inilečiiio.
Belladonna v Johnsonovih ohližih je posebno pripravljena. Zagotovo bo obdržala vso svojo moč in usitešijost, dokler ne bo obliž odpravil bolečin. Vsledtega se lahko i>opoliioma zanesete na usjielie. ako uporabljate Johnson's Belladonna obliž. To čudovito zdravilo prinese udobnost ter vas o-prosti bolečin revmatizma, nevralgi-je. luinbajra. unetih sklepov itd., čudovito hitro. Prodajajo ;,ra v vseh Je-karnah.	—Adv't.
Most se je udri.
V Frankfurtn ob Odri so zgradili čez reko velik most. katerega so nameravali izročiti prometu te dni. Dela so bila ž»- končana, a most je bil za potnike šc zaprt, ko sta se nenadoma dva osrednja loka udala, kar je imelo za posledico strašno katastrofo. Most se je pogreznil v vodo in delavci, ki so bili zaposleni pri zadnjih delih, so le s težavo ušli smrti. Dva sta se smrtno ponesrečila, več pa je bilo ranjenih. 1'vedena je preiskava, da se dožene. kdo je zakrivil nesrečo.
ITALIJANSKE HARMONIKE
MI Izdelujemo ln Importlramo razne prvovrstne ročno napravljene ITALIJANSKE HARMONIKE, naJboMSe na rvetii. Desot let garantirane. XaSe cone bo nlžjB kot drugih izdelovalcev. Brezplačen pouk v granju kupcem. Pigite po BREZPL.A.ČN1 '-nik RUATTA SERENELLI &. CO. 1014 Blue Island Ave, Dept.76, Chicago, III.
SEZNAM KNJIG VODNIKOVE DRUŽBE
ki izidejo oktobra meseca.
1.	Velika pratika za leto 1927.
2.	Iz skrivnosti prirode — poljudno
znanstveni spisi.
3.	Juš Kozak; Beli mecesen — povesti.
4.	Vladimir Levstik: Kladivo pravice —
povest iz vojne dobe.
Vsi oni, ki so plačali članarino, jih bodo prejeli pq pošti naravnost iz Ljubljane. Natančen čas bomo že pravočasno poročali. Vsakdo, ki se je medtem morda selil, mora skrbeti, da bo knjige dobil na naslovu, ki sra je naznanil takrat, ko je plačal naročnino.
Mi smo posebej naročili par sto iztisov, da lahko ust režemo tudi onim, ki še niso člani te družbe. Velika pratika, kakor vse ostale knjige bodo jako zanimive.
CENA 4 KNJIGAM JE
n
a
Smrtna kosa.
Xa Ostrožnem vrhu pri Celju j-1 umrl Mihael Mlakar, vpokojeni jetniški paznik in posestnik v 80. letu starosti.
Pošljite z naročilom natančen naslov in potrebno svoto in poslali vam jih homo poštnine prosto, dokler zaloga
ne poide. t
Vsa tozadevna pisma naslovite na:
"GLAS NARODA" 82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
82 CortMt Street, FRANK SAKSER STATE BANK, N* York, N. V
------------------sprejema vloge^——'izvršuje nakazila,-odpremlja potnike. -
GLAS NARODA, 22. OKT. 1020
BELA NOČ
ZGODOVINSKI ROMAN.
Za "Glas Naroda" priredil G. P.
ALI 3H ŽIVE TAKE POSASTI NA ZEMLJI
ii	(Nadaljevanje.)
—	Vera doseže res marsikaj. Kancelar je rekel to z nevarnim grmenjem v svojem glasu, ker se je komaj še obvladal. Zadal je ta-loj liadalni udarec. — Na temelju te vere se je odpovedalo njeno veličanstvo konečno priliki, da sprejme vašo cesarsko visokost.
Peter je stopil korak nazaj, jkk! težo tega udarca.
—	Nemilost! — je vzkliknil.
Voronzov se je hladno nasmehnil, kajti bil je zadovoljen. Še vedno je imel v roki karto, ki je bila namiljena !e za carinjo in katero je prikril celo ltazumovskiju. — Sedaj vemo, — je odgovoril, — potom koga je kralj Friderik, sovražnik Rusije, kojega sliko nosi vaša cesarska visokost v svojem prstanu, informiran o vsaki kretnji naše armade. Za pruskega spijona ni nobenega mesta na ruskem er>kem prestolu. Veliki knez Pavel, sin vaše cesarske visokosti, je l.il {»»klican k njenemu veličanstvu ter bo še danes proglašen prestolonaslednikom.
Molk. Mož preko krova.
Nato je vprašal Peter hripavo: — In jaz!
Mrzli smehljaj zrna galea se je ]>oglobil.
—	Vaša cesarska visokost, je vladajoči vojvoda IIolžtajna.
Peter se je medtem i.e obvledal. Z mrkim sovraštvom se je ozrl
v svojega močnejšega nasprotnika in čeprav je čutil, kako so se mu tresla kolena, je odvrnil trdno:
—	Poslan domov! Človek, to se moram zahvaliti vam.
Voronzov pa je dvignil roki, kot v obrambo.
—	To je prosti sklep carin je.
Tedaj pa je prišel konec samoobvlade Petra.
—	Čuvajte se, grof Voronzov, — je vzkliknil, — JSe živim in z menoj je pravica.
V istem trenutku, ko je stopil proti njemu, kot da hoče planiti nanj, pa so se na steza j odprla vrata sob carin je in vrhovni komor-nivk, grof Ivan Suva lov, ljubljenec Elizabete, je prihitel ven ter se vrgel med oba.
Njegov obraz je kazal največje razburjenje in potne srage so f!.u stale na čelu.
—	Cesarska visokost, — je vzkliknil prestrašen.
peter se je obupno ozrl nanj. Nadaljni sovražnik, ki se bo veselil njegovega padca.
» — Ali se hoče tudi vsemogočni grof Suval o v, — je vprašal rez-
—	naslajati ob pogledu na pregnanega velikega kneza?
—	Oprostite, cesarska visokost, — je vzkliknil Suvalov. — Nje-r.o veličanstvo je ravnokar zadela kap. Poslali so me po duhovnika.
Voronzov je prebledel kot zid. Ali preti njegovemu močno za-početemu in zgrajenemu načrtu, na katerem je temeljila cela njegova bodočnost, sigurni pogin?
Brez besede, z največjo naglico, je planil noter k carinji. Grmeče so se zaprla za njim vrata.
Peter je stal kot oliromljen. Ali je pravilno slišal? Kap? Misli vo se mu podile po možganih. Ali je bilo to vse? Zopet upanje, vzbujeno zastonj kot že tako pogosto, ko se je sesedla Elizabeta ter so jo 1 ot mrtvo odnesli v njene sobe? Zopet ono strašno, brezmejno razočaranje, izvirajoče iz najglobljega odpora proti ženski, ki ni hotela umreti, ni hotela očistiti poti ter vreči ljubljeni škrlat raz svojih mrzličnih ramen. — iz globokega odpora, katerega ni smela izdati i obena kretnja, nobena poteza njegovega obraza in noben pogled njegovih oči? Ali pa vendar konečno izpolnitev desetletja trajajočih sanj, rešitev v zadnjem trenutku? Ali mogoče zopet nova past, nova zanjka, ki naj bi zadavila že onemoglega ali pa nepojmljiva resnica ? Ali naj nastopi odločno, zavedajoč se bližajočega se dostojanstva ali pa je mogoče bolj pametno, če nadaljuje s staro, sovražno komedijo, da zmede ničvredno igro svojih nasprotnikov?
Grof Suvalov se mn je hitro približal.
—	Cesarska visokost, krona hoče pasti z vaše glave. Če bo vladarica Rusije še enkrat lahko govorila, potem je vaša poguba zapečatena, vati sin naš car in Voronzov regent.
Peter se je ozrl s sumom vanj.
—	Suvalov, — je odvrnil. — vi niste bili nikdar moj prijatelj.
—	Sta! sem vasi na strani, ki je brez pomoči, — je odvrnil velikanski grof, ki je težko dihal, — visoki gospej, ki je danes edina zmožna rešiti vas.
—	Katarina — mene?
—	Da, — je* odvrnil Suvalov odločno. — Katarina vas! Nobena sila na svetu ne more izpremeniti misli Elizabete, z izjemo carskega izpoved niks Sere i na. Tn izključno le prošnja Katarine ga bo napotila k temu. Za vašo cesarsko visokost ne bo genila cerkev niti z ma-zineem.
Obraz Petra je ostal neizpremenjen. Vedel je, da ima Suvalov prav Odkar se je čutila Elizabeta bolehno, je skušala z dvojnimi po/.irki uživati radosti življenja, a noči je preživela v vročili molitvah in o«l dne <ib dne se je bolj udajala pobožnosti. Vse to pa ni še pojasnilo vsiljivosti Šuvalova.
—	Odkod ta skrb zame? — je vprašal nezaupno.
—	To je skrb za mojo domovino, — je odvrnil Suvalov in roki. kateri je dvignil proseče proti velikemu knezu sta se tre*li. — Radi Rusije stojim v tej strašno resni uri pred vašo cesarsko visokostjo ter vas prosim, da se vklonete pred Katarino. Rusija potrebuje močno roko, da se ne vrnejo več strašni časi Petra IT. in Ivana VI., ko so držali otroci za vajeti vlade.
Peter se je ozrl vanj z naširoko odprtimi očmi.
—	Jaz naj prosjačim pri Katarini za krono? — je vprašal o-gorčen.
—	Vi ji prinašate krono, — je odvrnil Suvalov.
Peter je zmajal z glavo.
—	Bila mi je ukradrtta v tej uri.
—	Hoteli ste iztrgati veliko kneginjo iz srca Elizabete, cesarska visokost. — je nadaljeval Suvalov Še bolj mirno, — a močnejši so prišli preko vas ter položili vašo usodo v roko vaše žene. Cesarska visokost vi morate prositi Katarino pomoči.
Peter je molčal. Neki notranji glas mu je pač rekel, da je Suvalov v tem trenutku pošteno mislil s Katarino in ž njim. Vse v njem pa se je upiralo misli, da bi se ponižal pred svojo ženo in celi njegov ponos se je boril proti tej možnosti. — Čeprav mi je krona draga, — ne! — je odgovoril.
Suvalov je vil roki.
—	Regentstvo! Državljanska vojna! — je vzkliknil ves prestrašen. — Oče proti sinu, žena proti možu! Pot proti Sibiriji pokrita z žrtvami v verigah, krvava sodišča cedeča se od krvi! Za Krista voljo, cesarska visokost, ura poteka. — spravite se s Katarino!
Peter je molčal. In nato še enkrat:	i
—	Ne, jas ne znam igrati hinavca.
Suvalov je padel pred njim na kolena. J ' J A \ i
UMSEXWOOO * UNDCRWOOO. M. T.
Domačini v Belgijskem kongu v Afriki pripovedujejo, ua so večkrat videli take pošasti, kakoršno imajo v Londonu napravljeno iz kamna. Pred kratkim se je podala v tiste kraje, posebna ekspedicija pod vodstvom colonela Fenna, ki bo skušala ugotoviti. vkoliko so resnična pripovedovanja domačinov.
— Se nikdar, — je prosil z zadušenim glasom, — se ni Suvalov 1 onižal pred človekom. Tukaj ležim, cesarska visokost, pred vami, niski plemič ter vas prosim: Obvarujte našo ljubljeno domovino pred razprtijo in bedo! Usmiljenje cesarska visokost, usmiljenje, za našo sveto Rusijo!
(Dalje prihodnjič.)
V Do roše v it':
Strašna noč.
Ivan Petrovič, vpokojeni pol-! zobmi in nadaljeval: kovnik in velika dobričina, je pri-1 — A zdi se mi, da boste dokaj žgal — kakor vsi božični pri po-j okusni. Najprej pohrustam vaše vedniki — najdebelejšo cigaro, re- obisti. Tn kaj more biti boljšega, koč:	i kakor so obisti na ražnju? Mar
—	Vrag me vzemi, če bom kdaj j ne ?
pozabil tisto no"*! Se danes me je) Priznati moram, da sem čutil, groza, ako se je spomnim. Bilo je kakor da me je nekdo dregnil v baš na sveti večer.	desno obistv
Kakor vsi božični poslušalci,! Toda ona kača se je samo zare-smo se tudi mi pomaknili bliže k žala.
mizi.	} — O, saj res, pozabil sem. da se
—	Vozil sem se, vrač vedi čemu. vi ne pečate z ljudožrtvom. Skopo železnici. Zunaj je divjala bur- da! Okusno, zelo okusno! Že zdaj ja. Bilo mi je nekam posebno tes J se veselim, kako vam bo hreščal no pri srcu. Saj razumete? V ku-J hrustanec med rebri.
peju sva bila dva: jaz in neki ša-l V prsnem košu me je začelo ne-Ijivi potnik, ki se je našopiril, ka- kaj zbadati
kor da gre na svoj lastni pogreli. Od dolgega časa sem zadremal. Vrag vedi, kako dolgo sem dremal
— Sicer pa, pustiva to! Vrag vzemi ta pogovor! Tak pogovor mi dela samo" apetit. Lahko bi za-toda ko sem se prebudil, je biločel tako j jesti, toda v tem sluea-tiho kakor v grobu. Stali smo. —'ju bi vas ne imel za dva tedna. Postaja? — Pogledam skozi okno. | Začel je brskati po kovČegu, po-Enolična bela snežna stena, sega-1 tegnil je zi njeara sol poper in joča prav do okna. Planem k vra-Jhren ter me poželjivo pogledal: tom, da jih odprem. Kai še! Vrata — Vse za vas. so zametena s snegom S sopotnš- Nato je privlekel krožnik ter kom sva bila torej zakopana v začel brisati vilice in nož. In res snežnem zametu. Pogledal sem ga. sem se bal. da mu razdražim ape-
Bil je navidez povsem nedolžen človek, ki dobro ve. da bo vlak čez pet minut krenil dalje. Bogme, to me ie razkačilo.
—	V zametu smo! — sem vzkliknil.
—	Da, v zametu. — je odgovoril povsem mirno. — Tn kaj zato?
—	Saj lahko pogineva v tem vražjem zaboju!
—	Ne verjamem. Čez dva tedna naju odkopljejo.
—	Toda ta čas umreva od lakote.
Odgovoril je mirno:
—	Nikakor ne. Vsaj kar se mene ti"*e. Ko ne bom mogel prena sati lakote, vas pohrustam. Evo. da boste vedeli!
—	Cujte, prijatelj, kako pa mislite to?
—	Zame je to povsem običajna stvar. Sem namreč ljudožre. . .
Nekje za tilnikom so zabegale po meni mravlje. Vendar pa sem imel še toliko poguma, da sem ga opozoril:
tit. Z druge strani me je pa tudi strašno mikalo izvedeti, da li brije iz mene norce ali pa me misli res pohrustati.
Skušal sem govoriti čim uljud-nejše:
—	Oprostite, gospod, kje ste se pa nalezli te čudne navade?
—	Da jem ljudi, je-li ? Pri da-homskem kralju Beganzinu. dragee moj. Pri njem. Izborna kuhinja I
—	A kako. . .
—	Kako sem prišel v te kraje? Umaknite noge. . . divna jed! Vaše noge me motijo v pripovedovanju.
—	Noge?
—	Da, da, noge! Kadar jih gledam, dobim strašen apetit po "jambes frites". Ne dražite mi a petita, tristo vragov! Kaj ne mo rete razumeti, da ljudožrcu ne smete kazati nog? Ali imate mož gane?
—	Imam. . .
—	Za boga, ne govorite mi ven-
— Zagotavljati človeka v snež-jdar, da imate možgane! Takoj nem metežu, da ga pobrustate. ni t vam razbijem glavo kot božične-
baš umestna šala. dragi gospo 1.
—	Sa.i mi tudi na misel n^pri-šlo, da bi se šalil. Sicer se bos*e pa itak sami prepričali, da govorim povsem resno. Pohrustam vas in konec besedi.
Celo obliznil se je, ko me je pogledal.
—	Prav po nepotrebnem se ozirate okrog. Tu ni ničesar, kar bi vam moglo služiti v obrambo. Jaz
mu prasetu, in pojem možgane.
Sedel sem na turški način in skrčil noge pod se, da bi mu ne dražil apelita.
— Eh, tako je prav! Torej bi -radi vedeli, kako sem naletel kralja Bengazina ? A vrag vedi, kako &em naletel. Menda zato, ker sem bil ožonjen. To -je zh»!o-sten razlog, da pride Človek hudiču na roge. Moral sem bežati ma-
pa imam revolver in handžar, a i gari tudi na konec sveta, iu evo,
v kovčegu tudi sekiro, s katero vas razsekam. Ako želite, vam lahko pokažem tudi raženj. na katerem vas nameravam cvreti. Mi, ljudožrci, smo zelo previdni ljudje pa imamo vedns pripravljene tudi vse instrumente, ki so potrebni za ptičke vaše vrste. Človek nikoli ne more vnaprej vedeti, kie ga čaka prilika, da si namasti brke.
Od zadovoljstva je zaškripal z
zato sem pobegnil v Dahr mejo, kjer je divjala kruta vojna. Po dveh letih zakonskega življenja sta boj in klanje najbolj odgovarjala mojemu razpoloženju. — Pri nas nekako ni običajno, da bi možje pretepali žene. A to je bil edini kotiček na svetil, kjer sem mogel pretepati ženo, kolikor sem hotel, pa še pohvaljen Sem bil zato. Skratka, šel sem na vojno
Amazonkami dahomejskega kralja. Pobijal sem jih kakor mož, ki ga je razkačilo dveletno zakonske življenje. Čez dva tedna so mi dali v sovražnem taboru priimek ''besni mož", a čez tri tedne sem bil ujet. Bil sem častni ujetnik in zato je bilo sklenjeno, da odneso baš mene na kraljevo mifco pri pojedini, ki jo je priredil kralj Ben-gazin povodom ločitve svoje 366 žene. Tam je procedura ločitve zelo enostavna. Kralj pohrusta tisto ženo. ki mn je najbolj všeč. potem pa poje povodom srečne ločitve praženega ujetnika.
Svoio bridko usodo sem prenašal v družbi dveh Amazonk, ki sta me neprestano stražili. Pitali sta me re« z*» za ki a nje. Moje duševno razpoloženje sta podpirali s tem, da sta mi neprestano pripovedovali. kako me bosta cvrli na ražnju. Koncem koncev sem se odebelil kakor bik. a poslušanja teh dolgočasnih pogovorov sem bil že tako sit. da sem si nekega dne mislil : — K vragu vse skupaj, zakaj bi ju pa jaz ne pohrustal ? Nabasati želodec na tuj račun, je vedno prijetno.
Rečeno — storjeno. Nekoč, ko sta se moji Amazonki sprli o tem. kako bi me kazalo, servirati kralju — s hrenom ali korenjem — in ko. sta pometali celo orožje proč. sem pograbil bridko sablio — bab. trail in pohrustal sem njune možgane, a obisti sem vzel seboj, da bi na begu v pustinji ne poginil od lakote.
Cez dva dni sem bil zopet v taborišču Francozov. Toda pasti ponovno v roke kralju Bengazinu mi ni dišalo. Vsaka Amazonka nima užitnih možganov. Izbral sem si nekega častnika, ki je baš dobil od doma denar. Pohrustal sem ga, mu pobral denar in hajdi na pot. Oba so šteli med ujetnike in tako sem se lahko brez skrbi vrnil domov. Imel sem izvrstno sredstvo proti ženi in-zato se mi ni bilo treba bati.
Lasje so se mi zježili na glavi.
—	Kaj, vi ste jo. . .
—	Pohrustal. Izborna bestija. vam pravim! AH verjamete, da sem jo pohrustal kar s kostmi? Tn tako so vsi sledovi zločina izginili. Ljudje so mislili, da je sirota pobegnila, mene so pa pomilo-vali. Kmalu sem se oženil z drugo. To vam je bila angel, vendar pa tudi ž n jo nisem dolgo ceremo-nil. Pohrustal sem jo, ker sem našel tretjo, ki je bila še bolj podobna angelu. Tn tako sem že petnajst let strasten ljudožre — strela božja, nikar mi ne kažite rok, da bi vas vrag pocitral!
Obliznil se je, ko je pogledal moje roke.
«
Nataknil sem rokavice.
—	S pomočjo ljudožrstva sem napravil sijajno karijero.
—	S pomočjo ljudožr. . .
—	Nikar tako ne odpirajte ust. i Vidim vaš jezik. Da, sijajno karijero! Stvar je zelo enostavna. —j Kadar sem hotel avanzirati, sem j povabil tovariša..čigar mesto sem hotel zasesti, v goste in ga pohru-! still. Na ta način se je mesto iz-' praznilo. Njega so potem iskali in iskali — našli ga seveda niso, marveč so mislili, da je brez sledu izginil. In tako sem dobil za-željeno mesto. Pohrustal sem v našem oddelku tri pisarniške ravnatelje, dva eksekutorja, enega načelnika in enega pisarja. Zdaj bi se rad preselil v Novočerkask in zato potujem tja. Tam namera vam ^obrustati načelnika oddelka. In evo, naenkrat je tu prijetna ovira! Toda — je pripomnil in se obliznil — vi boste slajšali mojo samoto. Pohrustam vas šele potem ko ne bom mogel več trpeti lakote. Dotlej mi pa morate pripove-dgvati smešne anekdote.
Ali razumete moj položaj??
lyjed štirimi očmi z ljudožrcem ki briše vilice in nož. Zlezel sem v kot in dva dni nisem zatisnil oči. Ves čas sem gledal, kako Be pripravlja na pojedino.
Ta čas sem mu moral pripovedovati smešne stori je, tako da se ie od smeha neprestano držal za trebuh.	.
—	Sicer, — je dejal opetovano, — saj razumete, da mi je vaša družba brez dovtipov lanski sneg.
Tako sta minila dva dneva, a tretjega. . .
M^ poslušalci smo se pomaknili še bliže k mizi. -— N07 m potemf-~
Kretanje parnikov « Shipping News
-^
tjriTT StOJ
Hr$ fS
_—JfckJ
G rute.
27. oktobra:
Aquitanla, Cherbourg; Geo. Washington. Cherbourg, Bremen; Col um-but, Cherbourg, Bremen.
£9. oktobra:
Deutachiand, Hamburg.
•». oktobra:
Majestic, Cherbourg; D«
Havre; Luetzow, Bremen.
2.	Novembra:
Reliance, Cherbourg, Bremen.
3.	novembra:
Berengaria. Cherbourg: Rocham-beau, Havre; Pres. Roosevelt. Cherbourg. Bremen.
•. novembra:	„
France, Havre; Homeric. Cherbourg; Muenchen. Cherbourg, Bremen.
I. novembra:
Derfntnger, Bremen.
«
10. novembra:
Mauretania, Cherbourg; Cherbourg. Bremen.
12. novembra:
Cleveland, Hamburg.
Leviathan. Cher-Cherbourg, Bremen.
Trat; Weat-
Republlo.
13. novembra:
Paris, Havre; bourg; Olympic, Bremen.
15. novembra: Suffren, Havre.
17. novembra:
Aquitanla. Cherbourg; Pre«. Hard-Inc. Cherbourg, Bremen.
19.	novembra: Martha Washington.
p ha'La. Hamburg.
20.	novembra:
Majestic, Cherbourg; Stuttgart. Cherbourg, Bremen.
24. novembra:
Berengaria, Cherbourg; L* Savo I e. Havr»; George Washington. Cherbourg. Bremen.
26.	novembra:
Albert Bailln, Hamburg.
27.	novembra:
France. Havre; Hcmorlc, Cher- • bourg; Berlin. Cherbourg. Bremen.
1. decembra:
Mauretan.a, Cherbourg; Prea. Roosevelt. Cherbourg. Bremen.
Božično Potovanje V
LJUBLJANO
ca najboljiih parnikih sveta Parnik LEVIATHAN
odpluje dne 4. dec. preko Cherbourg pod vodstvom g. Josipa Turek Parnik PRESIDENT HARDING odpluje dne U. dec. preko Bremena p-d vodstvom g, Ceo. Hackl Ta *ku;>na potovanja so v posebni oskrht omenjenih gospodov za..(upnikov United State* Lines oJ-rrjfiui v-,ie<i tega. 03 Ur^ko potujete b.cJ£-«krtn.o n brez vlakih zu^reic. Xa v»eh paruikih ptoge. United Statrs Unt-s ie J>re>krbljeno »_ Vse udobuosti z nepreku-sljivu točnostjo. l'r<»«tor-i kahine. odprti krovi i.t.d., l'«!ftr trga posebna udobnost, da potujete v spremstvu Vašega rojaka.
V me--cu rovembru odplujejo naslednji paipiki : S. S. Preside.it Roosevelt	. dne 3. novembra
S. S. Republic	.......... dne jo. novetnt>ia
S. S. P.eSident Harding ... dne 17. novembra S. S. George Was!, ngton	dn« .M. novejnbrj
vsi preko Bremen« za natančnejša pojasnila m udobnosti potovanja ua parnikih Unite.l Stales I ines proge obrnite »c hj Vašega lokalnega zastopnika, ali pa pišite ua
ited States lines
45 Broadway
(Phr.ne. Whitehall ?300)
New York City


samo Sest dni preko
Z OGROMNIMI FAKNIKI NA OUTS
FRANCE 6. NOVEMBRA
PARIS 13 nov. — 4 decembra
HAVRE — PARIŠKO PRlSTANliČR Kabina tretjega r sired a z umivalniki In teko£o vode za X, 4 ali 6 oaeb. Francoska kuhinja In pijafta.
19 STATE STREET
ALI LOKALNI AGENTJE maj
NEW YORK
Polkovnik nas je premeril s pre-, t- • • - - ,ItniTT . . ... .	,	Je »loj oi-e MATIJA ME
zirljivim pogledom, iz katerega
se je dalo citati: — Eh, vi, š«'ene-ta! — Globoko je vzdihnil in končal svoje pripovedovanje:
— Glad ne pozna šale!, . . Tretjega dne me je pohrustal!
Kako se potuje v stari kraj in nazaj
v Ameriko*
Kdor Je namenjen potovat! t start kraj. Je potrebno, da Je pon-čen o potnih listih. prtJIatf in dm gih stvareh. Vuled naSe dolgoletne izkuisiije Vam ml zamoremo dati najboljša pojasnila in priporočamo.
vedno le prvovrstne brzoparnike.
Tndl nedržavljani zamorejo potovati r stari kraj, toda preskrbeti si morajo dovoljuje all permit is Washing!ona. bodisi za eno leto ali 6 mesecev in se mora delati pro-fin jo vsaj en mesec pred od potovanjem in to naravnost v Washington, D. G. na generalega naselnl-Skega komisarja.
Glasom odredbe, ki Je stopila, v veljavo 31. julija, 1926 se nikomur več ne pošlje permit po poŠti, ampak ga mora iti iskati vsak posilec osebno, bodisi v najbližnji našelni-Ski urad ali pa ga dobi v New Toku preti od potovanjem, kakor kedo v proSnji zaprosi. Kdor potuje ven brez dovoljenja, potuje na svojo lastno odgovornost.
Kako dobiti svojce iz starega kraja.
Kdo- felt dobiti sorodnike ali svojce Is starega kraja, naj nam prej piše za pojasnila. Iz Jugoslavije ho prlpuSPenlh r tem letu 670 priseljencev, toda polovica te kvote Je določena za ameriške državljane, ki fele dobiti sem starlfie In otroke od 18. do 21. leta in pa sa poljedelske delavce.
AmeriSki džavljani pa zamorejo dobiti sem žene ln otroke do 18. leta brez da bi bili Stetl v kvoto, potrebno pa Je delati prošnjo v Washington.
Predno podvsamete kaki korak, pišite nam.
FRANK ^AKSER r STATE BARK
j W CORTLAND* g*, NEW Y&KK
STEK ? Jaz njegova hči sem po-polnomha prepuščena sama sebi in prosim, da se spomnite svoje hčere, ki vas vedno ljubi. Prosim rojake, da opozorite mojega očeta na ta oglas in mi poročate njegov naslov, da mu pišem. — Angela Mestek, Tavžle šev. 5, pošta Begunje pri Rakeku, Jugoslavija. (2x 22,23)
POZOB &OJAJLU
Prosti pouic glede državljanstva in priseljevanja je vsak četrtek in petek med 1. aro popoldne •n 10. uro zvečer v ljudski šoli Hv. 62 Hester & Essex Street, Sew York City,
Vprašajte za zastopnika Uegije sa Ameriško DrŽavIjaimtvo.
1
Prav vsakdo-
kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje: kdor kaj proda-ia; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh —
MALI OGLASI
v "G1 as Naroda".
Pozor čitatelji.
Opozorite trgovce in obrtniki, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Naroda". S tem boste vstregli vsem.
Uprava 'Glas Naroda*«

ADVERTISE in GLAS NAJ$0DA

it-