Spedlzlone U> abbonamento postale Poitnlna Leto XXII., št. 18$ Ljubljana, petek I4. avgusta 1^42-XX Cena cent. 86 JuavoUivoi -luDliao^ <*ucanj)cr» alica i, Telefon H tl-a M-& U-H Utseratoi oddelek) Uabltana. Pacdnilev« ali ea 3 - Telefon «t 31-23 31-26 Podružnica Nove oesto' Ltnbliani tla/unU a ChiM lanske pokra fine Čekovnem tavodv k. 17.749 a mit kraje ItaliJ. * nnt! Om Pott. Nc 11-311* IZKi lbC\L Mmuksiv i, a sgias* a tvt italij« "o inozemstva ta* Umrvn. "»ohhHritf 'rtlblm S A VITLA NO itbaja »tik dan mm poaedeiika Naročalo« cnaia m e a e c o o Lit IS.—> _a iooaenatTC pa Lii 22.80 Ur«doiii*o> Ljubljana. Pocciniieva ulica tur*. S. ceiefoo ker. 31*22. 51-23. 31-2* Rok« CONCBSSIONARIA ESCLUSIVA pa Ia p^> blicitl di provenieoza italiana ed estera: OoJom Pubbliciti Italiana S. A. MILANO Uspešen napad na sovražni konvoj v Sredozemlju Topniški boji na egiptskem bojišču — 13 angleških letal sestreljenih Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil 13. avgusta naslednje 807. vojno poročilo: V zapadnem Sredozemlja so močni letalski oddelki in podmornice osi zapazile že 11. t. m. v zori velik sovražni konvoj, ki pa j<> spremljalo mnogo vojnih ladij, med rjimi več nosilk letal, in so ga takoj napadle. Akcija, ki je še vedno v teku, se je žc razvila za nas ugodno. Sovražni konvoj je utrpel hude Izgube, prav tako njegove spremljevalne ladje, zlasti pa nosilke letal, ki so utrpele najhujše ndarce, in sovražne letalske sile. Vse te izgube bodo kasneje točneje označene. V severnem odseku egiptskega bojišča živahnejše delovanje topništva. V živahnih spopadih so nemški lovci sestrelili 12 sovražnih letal. Naša letala so bombardirala letališča na Malti. Naša podmornica je sestrelila sovražno letalo tipa »Sunderland«. Zasedanje koordinacijskega odbora pod Ducejevitn predsedstvom Priprave za žetveno kampanja — Ukrepi za ureditev potrošnje grozdja, sadja in vina Rim, 12. avg. s. Medminis trski koordinacijski odbor za oskrbo, razdeljevanje in eene se je sestal v palači Venezia pod Du-cejevim predsedstvom dne 10. t. m. od 17. do 20.30 in 12. t. m. od 17. do 20.30. Navzoči so bili Tajnik stranke, finančni poljedelski,, prometni korporacijski minister ter minister za valute in devize, dalje podtajnika notranjega ministrstva in ministrstva za vojno proizvodnjo, podtajnika Pa-scolato in Amucucci, šef inšpektorata za zaščito vlog in kreditov, predsedniki fašističnih konfederacij delodajalcev, detlavcev poljedelstva in trgovine, predsednik fašistične zveze industrijskih delavcev, direktor fašistične konfederacije industrijcev, inšpektor PNF Fabrizi, generalni komisar za ribolov, general Matteo Boux. direktor oskrbovalne službe v vojnem ministrstvu, general Cappa iz glavnega stana kraljeve vojske, poveljnik gozdne milice, predsednik zavoda za kooperacije ter nacionalni svetnik Paolo Venerosa Pesciokm in tajnik odbora nacionalni svetnik Augusto Venturi. Ob pnčetku zborovanja je minister za poljedelstvo kakor običajno poročali o stanju prehrane in o letini. Odbor je na Ducejev predlog sklenil, da bodo pokrajine, ki so izpolnile in izpolnjujejo z znatnimi uspehi svojo dolžnost glede oddajanja žita. dokazujoč svoj veliki patriotizem in socialno vest poljedelcev, imenovani v dnevnem povelju Naroda. Odbor je potem opozoril na veliko važnost občinskih komisij za prehrano, ki bodo pričele v vsej kraljevini delovati 20. avgusta v svrho ureditve razdeljevanja živil vsemu prebivalstvu kakor tudi v svrho kontrole oddajanja raznih pridelkov v zbirališča in žetvenim organizacijam, ki so bile ustanovljene za narodno oskrbovanje. Odbor je nadalje naložili ministru za poiljedelsitvo, naj z vsemi sredstvi pospešuje zdravo uživanje namiznega grozdja v teku predstoječe sezone in naj za jamči s primernim ukrepom normalen dotok sadja na trge za potrošnjo v jeseni in prihodnji zimi. Odbor je obširno proučil vprašanje vina ter je odredil, da morajo vsi vinogradniki obvezno prijaviti v desetih dneh po trgatvi količino pridelanega vina trgatve 1942 z navedbo sladkorne in alkoholne stopnje. Vsi, ki imajo zaloge vina iz prejšnjih let. pa niso potrošniki, jih morajo prijaviti do 1 Letalski boji na zapadu Berlin, 13. avg. d. V nadaljevanju svojih vznemirjevalnih poletov nad Nemčijo je britansko letalstvo v noči na četrtek preletelo razne kraje v zapadni Nemčiji. Kakor javljajo s pristojnega nemškega vojaškega mesta, so sovražna letala metala tiombe na stanovanjske okraje. Tako je v stanovanjskih okrajih v Mainzu izbruhnilo nekaj požarov in je bila povzročena gmotna škoda. Po doslej zbranih podatkih so bili 4 izmed napadajočih britanskih bombnikov sestreljeni. Nemško letalstvo je preteklo noč učinkovito napadalo vojaško važne cilje in objekte ob severovzhodni angleški obali. Na izbrane cilje so bile vržene rušilne in za-žigalne bombe. Piloti so opazovali učinkovite zadetke. Stockholm, 13. avg. d. Včeraj je bil v jutrnjih urah v Londonu ponovno letalski alarm. Po londonskih poročilih se je med alarmom čulo grmenje protiletalskega topništva in v obrobnih mestnih okrajih so bili opaženi požari. Dasi z britanskega uradnega mesta še nI bilo izdano poročilo o tem napadu, se je vendar zvedelo, da so nemška letala prodrla proti angleški prestolnici preko izliva reke Temze in pričela na tem delu metati bombe. Stockholm, 12. avg. s. Londonski listi, ki poročajo o zadnjem bombardiranju nemškega letalstva v južni Angliji, potrjujejo, da. je bila povzročena izredna škoda v raznih krajih londonske grofije in da so bila t.a bombardiranja najhujša izmed vseh na tem področju. Pridobivanje zlata na Filipinih Tokio, 11. avg. s. List »Myhako« poroča, da japonska vlada pripravlja reformo proizvodnje zlata, opuščajoč izkoriščanje majhnih japonskih zlatokopov in posvečujoč vse energije umnemu izkoriščanju bogatih zlatih ležišč na Filipinih. Glavni zla-tokopi na Filipinih so na področju Luzona, odkoder je Amerika dobivala za 40 milijonov dolarjev zlata na leto in ki so moderno opremljeni. 10. septembra. Vsi pridelovalci vina morajo obvezno obdržati na razpolago ministrstva za poljedelstvo m gozdove 20 °/» svoje vinske proizvodnje v letu 1942 za potrebe Oboroženih sil in za destilacijo. Ostala proizvodnja bo lahko svobodno izročena potrošnji. Ministrstvo za poljedelstvo bo določilo cene in način oddaje v potrošnjo boljših in običajnih vrst vina. V nadaljnjem je odbor doiločiil, kakšne vrste vina se bodo oddale v potrošnjo in po kakšnih cenah. Ministrstvo za poljedelstvo bo lahko rekviri-ralo mošt in vino, ako imetniki ne bodo svojih zalog normalno dovajali potrošnji. V svrho zagotovitve oskrbe z drvmi in premogom za potrebe oboroženih sil in civilnega prebivalstva je odbor sklenil izdati ukrep, ki ga je nato odobril ministrski svet 11. t. m. S tem ukrepom bo urejeno proizvodnja in razdeljevanje drv in premoga. Gozdna milica bo dobila pravico izkoriščati gozdove v svrho proizvodnje lesa, oskrbeti rekvizicijo sajna aJi s pomočjo podjetij, ako lastniki sami ne poskrbe. Določeni so bili kriteriji za pravično odškodnino pri rekvizicijah in za ureditev prevoza in razdeljevanja lesa in premoga s pomočjo ene same organizacije, ki bo nadomestila vse obstoječe zavode in poskrbela za oskrbo oboroženih sil, civilnega prebivalstva in nekaterih industrij. Gozdni milici se zagotovijo potrebne delovne moči s pomočjo civilne delavne službe in potrebna sredstva za izvedbo določenega načrta proizvodnje. Minister za korporacije je nato odboru poročal o načrtu proizvodnje umetnih gnojil za prihodnjo poljedelsko sezono. Poljedelci bodo dobili na razpolago potrebne količine neobhodno potrebnih kemičnih umetnih gnojil in zagotovljena bo največja proizvodnja umetnih gnojil glede na razpoložljivost surovin in goriva. Odbor je po poročilu župana iz Firenze odobril pobudo za obdelovanje občinskih zemljišč za zelenjavo, ki bo na razpolago za prehrano mestnih središč. Govorili in poročali so še Tajnik stranke, ministri paresehi, Ricci, Riccardi, podtaj-niki Buffarini, Favagrossa, Pascolato, tajnik odbora, inšpektor PNF, general Matteo Roux, general Schierici, general Cappa ter še nekateri drugi. Prihodnje zasedanje odbora bo 5. septembra ob 17. uri. Bitka pri Salomonskih otokih Tokio, 12. avg. s. Zastopnik japonske mornarice kapitan Kamata je izjavil, da pripisuje nagli poraz Američanov v bitki pri Salomonskih otokih dejstvu, da se je akcij? zgodila ponoči, kajti ameriška mornarica ni zadostno opremljena za ponočne borbe. Japonska mornarica jo je popolnoma porazila. Kamata je podčrtal, da morajo biti topničarjl mornarice posebno izvežbani za nočne borbe. Japonske ladje so lahko preplule skozi črto ameriških bojnih ladij in napadle transportne ladje, ne da bi bili ameriški mornarji naperili topove proti njim. Japonske sile so lahko zadale hude izgube sovražnemu transportnemu brodovju. Kapitan Kamata je izjavil ob zaključku, da je bitka potekla na zelo kratkih razdaljah, tako da so se japonske ladje in ameriške ladje skoraj zadevale druga ob drugo. Vojna na morju Rim, 12. avg. s. Angleška polumdna agencija javlja, da je bila v teku akcije sovražnika ton-pedirana v angleški službi nahaja-joča se francoska torpedovka »Reine«. Buenos Aires, 13. avg. d. V Pemambuco je dospel argentinski parnik »San Juan«, ki je pripeljal 97 preživelih mornarjev z več britanskih ladij ter neke ameriške transportne ladje, ki so bile vse potopljene na Atlantskem oceanu. Washingtonski pritisk na Brazilijo Lizbona, 13. avg. d. Iz Washingtona javljajo o novem ameriškem pritisku na Brazilijo, ki naj bi se celotno vpregla v zavezniški vojni voz. Warhingtonsko poročilo javlja, da je ameriško vojno ministrstvo v sredo objavilo, da so se pričeli razgovori posebne ameriško-brazilske komisije glede raznih vojaških vprašanj, ki se po zatrjevanju merodajnih vvashingtonskih krogov tičejo nekih »važnih problemov« v zvezi z obrambo zapadne poloble. Nadaljnji prodor na Kavkazu Osvojitev katoliškega glavnega mesta — Prodiranje med Donom in Volgo se nadaljuje — Hude sovjetske izgube tudi na ostali fronti Iz Hitlerjevega glavnega stana, 13. avg. Nemško vrhovno poveljništvo objavlja naslednje vojno poročilo: Nemške in zavezniške čete so na kavkaškem področju vrgle sovražnika kljub trdovratnemu odporu dalje nazaj. Od svojih zvez z zaledjem odrezana sovjetska skupina je bila uničena. Severno od Ma-njiča so brzi oddelki pehote v naglem prodiranju proti vzhodu zavzeli glavno mesto kalmiške pokrajine Elista. Letalstvo je ponovno z močnimi silami napadlo sovražni pomorski promet ob severni kav-kaški obali in ob Kerški ožini. Ena obalna ladja je bila potopljena, več tovornih in tri transportne ladje pa zažgane. Med Volgo in Donom so napadi nemških in rumunskih čet kljub trdovratnemu odporu sovražnika rodili nadaljnje pridobitve na terenu. Pri poskušenem napadu sovjetskega letalskega oddelka na neko nemško letališče je bilo v spopadih v zraku sestreljenih 28 sovražnih letal in je bil s tem napadajoči oddelek skoraj popolnoma uničen. Na prostoru pri Voronežu se ogorčene borbe še stopnujejo. Od številnih tankov podpiran sovražni razbremenilni napad se je izjalovil s težkimi izgubami v ognju nemških čet ob podpori letalskih oddelkov. Samo v času od 11. do 12. avgusta je bilo v teh borbah uničenih 234 sovražnih tankov. Južnovzhodno in severno od Rževa so naše pehotne in tankovske divizije nadalje v težki obrambni borbi. Včeraj je bilo v tem odseku uničenih 71 sovražnih tankov, izmed njih 55 samo v odseku ene pehotne divizije. Južnovzhodno ed Iimenskega jezera nadaljujejo sovjetske čete svoje brezuspešne napade. Na nepreglednem ozemlju obkoljena sovražna skupina je bila po ogorčeni borbi uničena. Na vzhodni fronti je bilo v dneh 11. in 12. avgusta v letalskih borbah in po protiletalskem topništvu sestreljenih 161 sovjetskih letal. Pogrešamo 8 lastnih letal. Nad severno Afriko so štirje nemški lovci sestrelili v spopadih v zraku 12 angleških letal brez lastnih.izgub. Nemška podmornica je potopila na vzhodnem Sredozemskem morju pet tovornih jadrnic. Na zapadnem Sredozemskem morju napada io nemške in italijanske pomorske in letalske sile od 11. avgusta dalje velik, močno zavarovan angleški konvoj. Včeraj so angleška letala nad zapadno Nemčijo brez učinka metala iz velike višine bombe. V noči na 13. avgust so ponovili angleški letalski oddelki svoje teroristične napade na področje Rena in Maine. Bombardirala so zlasti stanovanjske okraje v Mainzu. Civilno prebivalstvo, ki se je vzorno zadržalo, je imelo zopet izgube. Nastala so razdejanja ln požari velikega obsega. Po dosedanjih poročilih so nočni lovci in protiletalsko topništvo sestrelili štiri napadajoče bombnike. V borbi proti Angliji so nemška bojna letale, bombardirala z rušilnimi in zažigal-nimi bombami podnevi in ponoči luke ln oboroževalno industrijo v južni in vzhodni Angliji ter južni škotski. Po dobrih zadetkih so nastale eksplozije in številni požari. Kako je bila uničena 62. sovjetska armada Berlin, 13. avg. d. K včerajšnjemu nemškemu vojnemu poročilu o uničenju 62. sovjetske armade in delov 1. sovjetske ar-, made v velikem Donovem loku zapadno od Kalača objavljajo s pristojnega nemškega vojaškega mesta še naslednje podrobnosti". Ko so bile sovjetske čete stisnjene v skrajni zapadni del Donovega kolena, kjer jim je bila na vzhod pot zaprta od Do-neve struge, dočim so bile z vseh drueih strani izpostavljene naraščajočemu nem-škem^i pritisku, je sovjetsko poveljništvo sprva poskušalo okrepiti odpornost obkoljenih sil s tem, da je od zunaj pošiljalo nova ojačenja v borbo. Ta poskus pa ni uspel in nemške sile So pričele nato sistematsko uničevanje obkoljenega sovražnika. Na prehodih preko Dona, kjer so nemška letala razdejala mostove, so se gnetle in zastajale sovražnikove čete skupaj s kolonami vsakovrstnih vozil, ki so se skušale prebiti čez Don proti vzhodu. V to gnečo sovražnikovih čet in vojnega materiala so neprestano deževale bombe nemškega letalstva, ki je nenehoma napadalo sovražnikova mostišča. Več sto tankov, ki jih je sovražnik pripeljal na obkoljeno področje s prostora okrog Stalingrada, so uničile nemške bombe, še preden so mogli poseči v borbo. Zapadno od Kalača. kjer se je sovražnik utrdil v terenskih kotlinah, so bili boji, razvijajoči se v pravi tropični vročini, posebno srditi, dokler tudi tu sovražnikova obramba ni bila zlomljena. Proti koncu bitke so se sovjetske čete še enkrat organizirale in so skušale ponoči z močnimi prodornimi napadi v smerj proti jugozapadu, vzhodu in severovzhodu prebiti nemški obroč, vsi ti poskusi pa so se zrušili ob težkih sovražnikovih izgubah. Na nemški strani so z izrednim uspehom posegale v te borbe tudi edinice nemškega protiletalskega topništva, ki so uničile veliko število oklopnih voz. Nemško letalstvo je v zadnjih dnevih borbe ob Donovem loku brez oddiha obsipalo z bombami vseh kalibrov na tesnem prostoru zgnetene sovjetske oddelke ter drobilo njihovo odporno silo. V nadaljevanju koncentričnih napadov so nato nemški pehotni oddelki skupaj s tankovskimi edinicami uničili sovražnikove oddelke, ki so se med obupnimi defenzivnimi borbami zatekli v soteske, ki jih je obilo na tem bojnem ozemlju. Nemško letalstvo si je vsak dan znova iz-vojevalo premoč v zraku in je več dni po vrsti sestrelilo v spopadih v zraku po več ko 30 sovjetskih letal na dan. Stalingrad resno ogrožen Berlin. 13. avg. d. Po uničenju 62 sovjetske armade in znatnih delov 1. sovjetske armade v Donovem loku zapadno od Kalača so bile sedaj sproščene močne nemške sile, ki so bile doslej vezane v uničevanju sovražnika na področ ju pred Stal in gradom. Sproščene nemške sile so sedaj na raznolago za nove oVnu zaključena važna faza v letošnjih nemških ofenzivnih operaciiah na vzhodnem bojišču V Donovem loku preostali sovražnikovi oddelki so sorazmerno šibki in zato nesposobni za kakšno nadaljnje resno oviranje nemških operacij v tem odseku. Dejstvo, da je bilo število vojnih ujetnikov zapadno od Kalača sorazmerno majhno v primeri z velikim številom uplenjenih topov ter uničenih ali zaplenjenih tankov, s*i je mogoče tolmačiti edinole taka da je imel obkoljeni sovražnik tokrat izredno mnogo izgub na mrtvih, ker so biile njegove obrambne borbe v skladu s Stalinovimi navodili izredno trdovratne. Prav verjetno pa je. da so mnogo sovjetskega vojaštva .postrelili tudi posebni sovjetski srtrelski oddelki, ki so dobili od Stalina povelje, da lahko tudii s streljanjem na bežeče vojake preprečijo sleherni nadaljnji umik sovjetskih sil z vojnega operacijskega področja. Brezuspešni razbremenilni napadi Budimpešta, 12. avg. s. Iz pooblaščenega vira poročajo, da skuša sovjetsko poveljništvo zaradi velikih uspehov nemških in zavezniških čet na Kavkazu zmanjšati pritisk na južno krilo fronte z napadi na vseh ostalih odsekih vzhodne frente. Tudi na odseku madžarskih čet je sovražnik pričel po relativno mirnih dnevih s svojimi napadi. Sovjetska pehota, pred kater«- so šle oklop-ne skupine, je skuši' - večkrat prodreti v madžarske črte, pa ni uspela. Madžarske čete so izvedle takoj protinapad ter odbile sovražnika in mu zadale hude izgube. Tudi v zadnjih 24 urah je sovražnik obnovil svoje napade z isto srditostjo, vendar mu nI uspelo načeti madžarske obrambe. Madžarsko letalstvo je sodelovalo v borbah z bom- bardiranjem topovskih postojank in z obstreljevanjem in razprševanjem zbirališč čet in kolon motornih sredstev. V preteklih dneh so madžarski lovci v borbah sestrelili 10 sovjetskih letal. Rumunske čete v bojih ob Donu Bukarešta, 13. avg. s Objavljeno je bilo naslednje uradno poročilo o sodelovanju rumunskih čet v vojnih operacijah na vzhodni fronti: Munteni, Oltoni, Transilvanci, Banača-ni, kj so slavno sodelovali v preteklem maju v veliki obkoljevalni bitki vzhodno od Harkova, so sijajno nadaljevali operacije med Doncem in Donom. Vključeni v nemške sile. ki so razbile rusko fronto, so zlomili sovražnikov odpor vzdolž Donca 21. in 22. junija in jim je uspelo v kratkem času doseči obrežje Osklama. Dne 8. julija so obnovili napade in odbili sovražnika kljub nastalim težkočam ter so prekoračili reko na vzhodu. V 21 dneh so v tropski vročini in boreč se neprestano podnevi in ponoči odbili sovražnika v globini nad 300 km. V času vseh teh operacij jim je uspelo zajeti nad 15.000 ujetnikov, med njimi oficirje štaba dveh ruskih divizij z obilnim vojnim plenom. Dne 27. julija je skupina rumunskih sil dosegla Don in ga prekoračila z delom svojih čet na področju Cim-ljanskaje, kjer je bilo zgrajeno mostišče. Kljub vsem srditim protinapadom sovražnika je Rumunom uspelo obdržati postojanke in 1. avgusta skupno z nemškimi sjlami zopet pričeti prodiranje. V teku teh operacij je imel sovražnik hude izgube. Naše izgube so neznatne. Tudi v tej veliki bitki zasledovanja in uničevanja so Rumu-ni ponovno izpričali svoje posebne borbe-»e sposobnosti, veliko odporno silo in hrabrost, ki ni popustila niti za trenutek. Čete so bile v čast domovini. Pesimistični glasovi iz Moskve Bukarešta, 13. avg. s. Povzetek današnjih uvodnikov sovjetskega tiska, ki so ga oddajale radijske postaje v Moskvi, navaja doslovno: Naša domovina preživlja skrajno kritične trenutke. Položaj je postal izredno resen in odločilen. Danes in ne kasneje je treba vseh skrajnih naporov, kajti usoda sovjetske domovine je na kocki. Nova angleška koncesija boljševikom Stockholm, 13. avg. d. Tukajšnji list »Da-gens Nyheter« javlja, da je britanska vlada službeno priznala vključenje treh baltiških držav Estonske, Letonske in Litve v sestav Sovjetske zveze, švedski list pravi, da je to razvidno iz pravkar objavljenega seznama inozemskih diplomatskih prestavni-kov v Angliji, v katerem nI več imen poslanikov omenjenih treh baltiških držav. Angleška vlada je s tem svojim seznamom praktično ukinila diplomatski položaj predstavnikov Estonske, Letonske in Litve v Londonu. S tem britanska vlada ne priznava več politične samostojnosti baltiških držav ter dejansko pristaja na njihovo vključenje v sestav Sovjetske zveze, s čimer naj bi bil zaključen proces,, ki se je pričel s sovjetskim napadom na baltiške države v juniju L 1940 in končal 21. julija 1. 1940 z Izsiljenim pristankom, da se priključijo Sovjetski zvezi, švedski listi navaja nadalje, da se je vprašanje angleškega priznanja sovjetskih suverenostnih pravic na Baltiku uredilo o priliki zadnjega obiska Molotova v Londonu. Nemški komentarji o anglosaških grožnjah Berlin, 12. avg. s. šele včeraj je neki londonski tolmač v radijski oddaji, namenjeni Ameriki, izjavil naslednje: V tem trenutku morajo Angleži misliti na kopico reči, na Indijo, na bitko pri Salomonskih otokih in predvsem na Sovjetsko zvezo. Najbolj pereči problem je seveda vzhodni. Kakšen je dejanski položaj? Moskva nam ničesar ne pove, nihče pa tudi ne verjame Nemcem. Ta zadnji stavek, pravijo v Berlinu, je nekoliko sumljiv. Tolmač hoče po vsej priliki reči, da bo treba po sili verjeti Nemcem, če bo šlo tako naprej. Sovjetsko vrhovno poveljništvo bi moralo vendar odpraviti dvome, ki nadlegujejo An-glosase, in izjaviti, da položaj nikakor ni vznemirljiv. Stalin pa tega ne stori, temveč celo ne sprejme posebnega Rooseveltovega odposlanca, generala Bradleya, ki nosi, kakor je znano, v žepu predsednikovo pismo, naslovljeno prav na Stalina, rdečega diktatorja. Sicer pa je vprašanje, kakšna pomirjujoča zagotovila naj bi v tem trenutku dali sovjetski oblastniki. Boljši je molk, kakor brutalno priznanje. Lahko se človek ziblje v iluziji, dokler ni odstranjena zavesa in se kruta stvarnost ne prikaže gola. Res je, da je zastor skoraj prozoren, toda stvarnost je vidna samo napol ln jo je mogoče samo slutiti. Sicer pa Stalin vsekakor upa, da se njegovi zavezniški prijatelji še vedno slepijo, kajti, če se ne bi slepili, bi obupali ln prišli do zaključka kakor neki newyorški list, ki piše: Ali je Sovjetska zveza sposobna, da vzdrži z lastnimi silami, ali pa nI sposobna. Ce ni, je sleherna pomoč z naše strani nekoristna in celo škodljiva, ker bl pomenila samo nevarno razpršenje siL Kakor se kaže, piše »Lokalanzeiger«, je ozračje, v katerem poteka famozna med-zavezniška konferenca v Moskvi, prav temno. To dokazujejo razni londonski listi. Ali bo Sovjetska zveza še lahko odločilno prispevala k operacijam zaveznikov? Ako tega ne more storiti, bi bilo blazno začeti drugo fronto. Angleški list objavlja ali fin-gira, da pozablja, da potrebuje Sovjetska zveza, kakor dopoveduje Stalin, za vzdrža-nje nujno kake razbremenilne akcije. Resnica je, da je nemško in zavezniško orožje ustvarilo položaj, zaradi katerega se zdi vprašanje vojaškega sodelovanja Angiosa-sov in boljševikov nerešljivo. Bera, 13. avg. s. Po vesteh, ki so jih dobili švicarski listi iz Moskve, je bil ameriški poslanik pri Sovjetski zvezi v razgovora z novinarji precej jasen, ko je *z-javii, da ni mogoče iz razgovorov, ki so bili v preteklih dneh v Moskvi o drugi fronti, ničesar sklepati. Dodal je, da je možno, da se bodo Rusi še umikali. Ta jasnost v izjavi je v odločnem protislovju s tem, kar si je obetal Stalin in zlasti z njegovim farnoznim dnevnim poveljem četam, da se ne smejo več umikati. Očitno je, da so Američani že tako navajeni ukazovati v hiši drugih in tako zaposleni s prilaščanjem kolonij ostalih imperijev, da se ne zanimajo za pokrajine in mesta, ki jih Rusi lahko izgube. čilski predsednik ne bo potoval v Washington Santiago (Cile), 13. avg. d. Razne ameriške poročevalske agencije so zadnje dni razširile vest o bližnjem obisKu čilskega državnega predsednika Juana Antonija Rio-sa v Zedinjenih državah. V popravek teh ameriških vesti je čilska vlada objavila v sredo posebno poročilo, v katerem ugotavlja, da čilska vlada ni podvzela nikake pobude glede morebitnega potovanja predsednika Riosa v Zedinjene države in da v zunanjem ministrstvu niso na razpolago nikake informacije o domnevnih pripravah za tako potovanje, o katerem vedo poročati ameriške agencije. Sestanek komisarjev okrajnih glavarstev pri Visokem Ljubljana, 13. avgusta. Predvčerajšnjim ob 11. dopoldne je Visoki komisar imel v vladni palači poročilo komisarjem okrajnih glavarstev. Bili so nadalje navzoči podprefekt dr. David, šef gospodarskega urada, vodja poljedel-skga inšpektorata, polkovnik Strada, delegat pri Prevodu, šef prvega odseka vojaškega urada, pokrajinski zdravnik in ži-vinozdravnik. šef avtonomne državne ustanove, inšpektor za tehnična dela, šolski komisar, glavni računovodja in začasni komisar kohorte gozdne milice ter zastopnik kabinetnega šefa. Po poročilih okrajnih glavarjev o položaju na svojem področju je Visoki komisar prikazal politični, gospodarski, upravni in socialni položaj pokrajine. Še posebej je proučil položaj posameznih občin v zvezi z imenovanjem upravnih organov, poslovanjem zadevnih uradov in izpopolnitvijo osebja. Eksc. Grazioli je nadalje podal smernice o zdravstvenem delu in se je dotaknil raz- nih vprašanj, ki se tičejo okrajnih zdravniških in živinozdravniških služb ter porodniške pomoči. Nato je govoril o poslovanju občinskih preskrbovalnih uradov ln podpornih uradov ter je dal tudi v tej zvezi navodila. K raznim vprašanjem, ki so biila v razpravi, so se oglasili navzoči tovariši. Sestanek se je začel in zaključil s pozdravom Duceju. Plemenito darilo Tovarišica Flora Poggi se je spomnila žrtve Arielle Rea s tem, da je poslala pokrajinski zaupnici ženskih fašijev nekaj knjig, izbranih izmed najboljših italijanskih romanopiscev, z namenom, da se poklonijo hrabrim ranjencem vojaške bolnišnice v Ljubljani. Dar tovarišice Poggi je tem pomembnejši, ker je ob spominu na Ariello Rea hotela nuditi razvedrilo hrabrim vojakom, ki so bili ranjeni od istega sovražnika. a v borbi za svobodo Uporniško gibanje se čim dalje bolj Siri in so angleške posadke prešibke, da bi ga zatrle Rim, 12. avg. s. Londonski listi kažejo veliko zaskrbljenost zaradi vesti, ki prihajajo iz Indije, ter poudarjajo, da ne gre več za manifestacije in incidente posameznih neodgovornih ljudi, temveč za pravcato uporniško gibanje množic, ki ima čisto drugačen pomen kakor prejšnja gibanja in katerih resnost je v sedanjih okoliščinah izredno vznemirljiva. Po došlih vesteh je vlada osrednjih pokrajin zaradi hudih izgredov v Rajpulu, Bilzapuru in Betulu ukinila za 6 mescev seje okrožnih svetov v teh krajih. Te odredbe so bile izdane, ker bi po mnenju vlade sveti lahko uporabili svoje člane in funkcijonarje za delovanje, ki bi bilo škodljivo javni varnosti in redu. V Moradabadu so bile tri osebe ubite v hudem spopadu med Indi in policijo. V Lucknovu dijaki še vedno vodijo nemire ter je do številnih incidentov prišlo v kolegiju Kaniakuja in v bližini kolodvora, kjer so dijaki zabarikadirali policijo. Po prihodu ojačenja so se dijaki umaknili, potem ko so napadli in zažgali kolodvorski poštni urad. Napadeni so bili avtomobili angleških oficirjev, z oficirji pa dailci grdo ravnali. Oblasti so moraile zahtevati nadaljnja ojačenja za vzdrževanje reda. Podivjano ljudstvo je napadlo v Ka-rachiju policijske agente, ki so aretirali več dijakov, katere so oblegali ob ograjah splošne bolnišnice. Čete. ki so dospele na pomoč, so streljale v množico ter jo napadle z bajoneti i.n pendrekL V teh spopadih je bilo ranjenih 42 Indov in več policijskih agentov. Listi potrjujejo, da kaže na skrajno resnost položaja tudi odredba guvernerja pokrajine Bombaij, naj angleške čete, ki so ojačile policijo, uporabijo vsa sredstva in streljajo s strojnicami, kadar gre za zadušitev demonstracij. Guverner sir Robert Lumlev je izjavil, da je treba vstajo zadušiti za vsako ceno Policija in čete ima-jo ukaz, naj uporabijo najhujše ukirepe. i/ondonsiki listi pišejo za opravičilo ukrepov in izjav guvernerja v Bombaju, da je indijsko prebivalstvo pobesndo in da bo težko množice pomiriti, če se ne bodo izvajali strogi ukrepi. Bangkok. 12. avg. s. Doznava se. da se nadaljujejo s hujšo silo nemiri v vseh ostalih krajih Indije. V Patani je konjeniška policija streljala na 2000 manifestantov, ki so skušali vdreti skozti ograjo tajništva stranke. Policija je ubila 5 oseb, mnogo jih pa ranila. V Pokuahu je bilo mnogo demonstracij in množica je vdrla v stražnice ter jih zažgala. Bangkok, 12. avg. s. Po došlih vesteh se je položaj v Indiji še poslabšal. Upor se širi tudi na področja, ki so bila doslej mirna. V Bombaj prihajajo neprestano ojačenja angleških čet. Patrole konjenice dirjajo po cestah. Glavne zgradbe, javna poslopja so zasedli oddelki pehote. Tramvajski in avtobusni promet je ukinjen. V perifernih okrajih je prišlo do krvavih spopadov med demonstranti in policijo, ki je rabila orožje. Bolnišnice so natrpane z ranjenci, med katerimi je mnogo žensk in otrok. Tudi v New Delhiju, ki je sedež podkralja, je prišlo do izgredov in spopadov med demonstranti in policijo, ki je z divjo okrutnostjo pretepala demonstrante, ker se niso hoteli raziti. Pred občinsko palačo je poleglo, okrog 100 žensk na tla, da bi preprečile obstreljevanje množice po konjenici. Mnoge izmed njih so bile ranjene in so policijski agenti kakih 12 žensk odvlekli v bližnjo stražnico. Močan kontingent čet, oborožen s strojnicami, je bil poslan v Stari Delhi, kjer se je bati resnih nemirov. Na tisoč demonstrantov se je zagradilo v nekem okraju mesta, potem ko so demonstranti zažgali angleško zastavo. Povsod v deželi se pojavljajo incidenti, ki jih povzročajo demonstranti, in sabotažna dejanja se niti več ne štejejo. Policija, ojačena z oddelki čet, strelja brez obotavljanja na upornike. Samo v Bombaju je zbranih 10.000 mož policistov in vojakov, pa jih je še premalo, da bi zadržali upor. Tajni indijski odbor, čigar skrivališče še ni bilo mogoče odkriti, še naprej razširja letake in pisane ukaze ter navodila za izvajanje civilne neposlušnosti. Z enim teh letakov se napoveduje splošna stavka v vseh službah in v vseh podjetjih. Sanghaj, 13. avg. d. Poslednje iz Bom-baja in Londona dospele vesti javljajo, da so demonstracije v indijskih mestih pričele pojemati. V tukajšnjih indskih nacionalističnih krogih pripominjajo, da spadajo v kraljestvo bajk vsa iz britanskih virov prihajajoča poročila, češ, da pričenja postopno pojemati odpornost. Indov, ki so se dvignili v protest proti nasilju nad svojimi voditelji, pač pa smatrajo za verjetno, da je odgovorne britanske kroge v Indiji prevzela bojazen zaradi velikega števila človeških žrtev in da se boje morebitnih .usodnih zapletlja-jev, ki utegnejo nastati zaradi brutalnega postopanja proti neoboroženim indskim množicam. Zato skušajo zdaj v britanskih uradnih krogih naslikati položaj v Indiji zopet v milejših in ugodnejših barvah. V tukajšnjih indskih krogih poudarjajo, da je bil v nasprotju z angleškimi trditvami v torek val ljudskega ogorčenja v Indiji posebno močan. Do izredno obsežnega upora Indov je prišlo zlasti v mestu Luknovu. V teku demonstracij je prišlo do izredno ogorčenih pouličnih borb, katerih obseg je razviden iz velikega števila človeških žrtev. Celo britanska uradna poročila navajajo, da je bilo v spopadih v Luknovu ubitih 68 Indov. Včeraj so zlasti iz Alahabada poročali o velikih izgredih. Nemiri v Alahabadu so izbruhnili, ko je sprevod mladih dijakov pripeljal cele vozove raznega angleškega blaga in jih hotel zažgati na javnem prostoru. Britanska policija je pričela brezobzirno streljati na demonstrante, med katerimi je padlo mnogo žrtev. Snoči še vedno ni bil vzpostavljen red in so britanske oblasti proglasile v mestu obsedno stanje. V tukajšnjih indskih krogih opozarjajo tudi na dejstvo, da je britanska propaganda ob začetku nemirov govorila samo o strelih za strah, toda postopno je snela to krinko in poroča sedaj odkrito, da streljajo policijske in vojaške čete ob vsaki priliki s pravimi naboji v neoborožene množice. Sanghaj, 13. avg. d. Po vesteh iz New Delhija so bila vsa tamošnja vladna in uradna poslopja zavarovana pred demonstranti z žičnimi ovirami. Britanske oblasti se boje, da se ne bi ponovili napadi demonstrantov na vladna poslopja ter na javne zgradbe in da ne bi bila povzročena škoda kakor pri ponedeljkovem napadu na palačo podkralja ter na magistratno poslopje. Vsa javna poslopja so zavarovana z močnimi oddelki britanskih čet ter angleške in indijske policije. Močne vojaške čete neprestano patrolirajo po ulicah. Ponoči vlada relativno zatišje, zjutraj pa v mestu zopet ožive nove demonstracije. Sanghaj, 13. avg. d. Iz mesta Karachi v Indiji javljajo, da so med spopadom policije in dijakov, do katerega je prišlo v torek v bližini tamkajšnje javne bolnišnice, eksplodirali zavitki nabojev, namenjenih za razpršitev demonstrantov. Pri tem je bilo 42 oseb ranjenih. Med ranjenci je tudi večje število policistov. Novo Rooseveltovo posredovanje Lizbona, 11. avg. s. Po vesteh iz Wa-shhigtona je predsednik Roosevelt pripravljen v preveč očitni iluziji, da lahko še na kak način vpliva na nevaren indijski položaj, pripraviti indijsko prebivalstvo do tega, da bi opustilo kampanjo civilne neposlušnosti, ki povzroča toliko skrbi Angliji. Zdi se, da namerava predsednik nanašajoč se na nič kaj nesmrtna načela atlantske izjave, po katerih naj bi bila zajamčena vsem narodom svoboda, nasloviti svojo vplivno besedo na Indijce in jim predočiti nespametnost sedanjega zadržanja, ki bo med drugim slabo vplivalo na bodočo usodo Indije po vojni. Intervencija predsednika Amerike v indijskem vprašanju bo izvršena, kakor je razumljivo, v obliki obsežne poslanice. Lizbona, 13. avg. d. Iz Washingtona poročajo, da je ameriško zunanje ministrstvo odklonilo na ameriško vlado naslovljeno prošnjo vlade britanske Indije, naj bi dala na razpolago ameriške čete za zadušitev vstaje v Indiji. Washingtonsko poročilo pravi, da so bile ameriške čete poslane v v sredo ponoči objavilo, da so ameriške čete v Indiji določene samo za borbo proti osnim silam in da jim je prepovedano kakorkoli posredovatii pri internih nemirih v Indiji. Pojasnilo ameriškega zunanjega ministrstva k prošnji britansko-indijske vlade pravi,, da so bile ameriške čete poslane v Indijo predvsem za njeno obrambo. V primeru izbruha nemirov na področju ameriških posadk v Indiji smejo ameriške čete podvzeti varnostne ukrepe le tedaj, če bi bila ogrožena njihova lastna varnost odnosno varnost tamkajšnjih ameriških državljanov. Berlin, 12. avg. s. Opozarjajoč na komentarje severoameriškega tiska, ki poveličujejo »močno roko« Angležev v Indiji, piše »Borsenzeitung« med drugim, da nikogar ne presenečajo. Od naroda, ki je hotel in znal iztrebiti domačine v zavzetih deželah, ni bilo pričakovati drugega kakor poveličevanje zločina. Manifestacije iz solidarnosti do kršilcev in uničevalcev indijske svobode so v ostalem v skladu z moralo famozne atlantske izjave, po kateri Angležem ni preostalo drugega, kakor streljanje na demonstrant^ " zahtevajo svobodo. Odmevi na Japonskem Tokio, 11. avg. s. V tukajšnji indijski koloniji označujejo aretacijo indijskih voditeljev za zločinsko taktiko, ki prekaša vsa ostala trpinčenja s strani Anglije. Izjavljajo nadalje, da odločitve indijskega podkralja in angleškega ministra za Indijo Amery-ja niiso nikogar presenetile. Moglo se je pričakovati da bodo izdane take odločbe in da bodo indijski patriota lažno obtoženi. Z aretacijami skušajo pri rojakih diskredli-tAratj ljudi, kakor sta Gandhi in Nehru, ter ustvariti razkol m nasprotstva med člani kongresa. Zastopniki indijske kolonije so prepričani, da bo indijski narod še'naprej nespremenjeno ostal zvest kongresu in Gandhi ju kljub vsakršnim obtožbam in akcijam Angležev. Tukajšnji opazovalci komentirajo Ameryjeve besede, ki je trdi da je bila z aretacijo Gandhija in drugih voditeljev odstranjena nevarnost, ki bi pretila zaradi civilne neposlušnosti zaveznikom in Indiji, ter mu očitajo hinavščino. Poudarjajo, da nihče ne bo verjel, da je Amery v skrbeh za blagor Indijcev bolj kakor sam Gandhi in ostali voditelji kongresa. Tokio, 11. avg. s. »Kokumin« paše o položaju v Indiji in podčrtava, da sistem zatiranja, ki ga izvaja Anglija, pospešuje razpad angleškega imperija. Množestvene aretacije, kakršne so izvršile angleške oblasti v Indiji leta 1932, ne morejo več ustaviti delovanja indskega nacionalizma, potem ko je Gandhi sam izjavil, da hoče uporabiti silo. Gospodarstvo Ura odločitve za Indijo Zunanjepolitična revija »Relazioni In-ternazionali« objavlja v zvezi z dogodki v Indiji uvodnik, ki ga posnemamo: Položaj v Indiji je zopet v ospredju živega zanimanja. Dne 7. t. m. se je sestal vseindski kongres, da bi razpravljal o sklepih svojega izvršnega odbora, ki zahtevajo takojšnjo ukinitev britanske uprave, za 15. avgusta pa je Gandhi napovedal začetek civilne neposlušnosti. (Med tem so se dogodki naglo razvili v odkrit konflikt med indijskim ljudstvom in britansko upravo, kakor je razvidno iz poročil, ki jih objavljamo drugod. Op. ur.) Znano je, v kakšnih okoliščinah je v aprilu propadla Crippsova misija, na katero je angleški imperij polagal vse svoje nade. Cripps v pogajanjih ni uspel zaradi odpora vseh indijskih strank proti angleškim predlogom. Ti predlogi so govorili o svobodi in neodvisnosti »po« vojni, stranke pa so jo zahtevale »takoj«. Cripps se je prav tako zanašal na Nehru-ja kakor na Gandhija. na Čangkajška kakor na Roosevelta. Odtlej dalje se je položaj polagoma razčiščeval. Gandhi se je vedno bolj jasno in odločno zavzel za takojšnjo neodvisnost. Dne 26. julija mu je Cripps posredno odgovoril po radiu, govoreč Zedinjenim državam Severne Amerke. Ponovil je znano angleško tezo: Ponudili smo polno svobodo »po« vojni; naši predlogi niso bili izključnega značaja; sedaj pa Gandhi zahteva, da zapustimo Indijo, česar vlada, ki se zaveda svoje odgovornosti, ne more storiti, še najmanj seveda v vojnem času. Očitno seveda Cripps ne more čez noč spremeniti, kar je predstavljalo stališče angleške vlade skozi desetletja. Razen tega Cripps osebno ne more samega sebe pobiti, temveč mora skušati ohraniti vsaj videz. Churchill mu je indijsko vprašanje prepustil v vsem obsegu, morda v nadi, da bi »zmanjšal« njegovo preveliko priljubljenost med ljudstvom, saj vendar smatrajo v londonskih odgovornih krogih Crippsa za nekakšno rezervo ali politično nado. Vselej, kadar gre za Indijo, Churchill molči in namestu njega nastopi Cripps. V teh vprašanjih naj bi bil Cripps nasprotni pol angleškega političnega kazalca, toda kvadrant ostaja vedno isti. Indija je sestavni del britanskega imperialnega sistema obrambe in napada: ona je oporišče proti Japonski in ena izmed zveznih poti — sicer zelo težkih — s Sovjetsko zvezo in Kitajsko. Ako popustimo v Indiji, pravijo v Londonu, bosta naša dva azijska zaveznika, ruski in kitajski, prepuščena svoji usodi. Kakor da že itak nista, bi skromno pripomnili, držeč se dejstev. Zato Velika Britanija napoveduje, da je pripravljena »podvzeti vse potrebne korake brez strahu«. Prav dobro vemo, kaj to pomeni, medtem ko so Indijci to tudi praktično preizkusili. Ne zdi se, da je indijski narod — navzlic vsem svojim stvarnim notranjim razcepom, svojim političnim in verskim nasprotjem — pripravljen na umik pred to grožnjo. Indijski voditelji hočejo takojšnjo neodvisnost — in v tem pogledu je z Gandhijem solidaren tudi Nehru, na katerega je toliko stavil Cripps za uspeh svoje misije. Dne 23. julija je namreč Pandit Nehru izjavil, da zamerja Crippsu, ker je označil politiko neposlušnosti brez nasilja za veliko oviro na poti indijske svobode. Cor-dell Hull dne 29. julija in Amery v spodnji zbornici 30. julija sta ponovila Crippso-vo tezo. Medsebojna stališča obeh strank so torej jasna. Nič manj točno in nedvoumno pa je tudi stališče Japonske: Ali mislijo Indijci sami pregnati iz svoje hiše Angleže ali pa bo za to poskrbelo orožje imperija vzhajajočega solnca. 2e prihodnji meseci bodo pokazali, katera izmed teh dveh teženj bo prevladala. Mi ju samo beležimo, ker so navsezadnje vendarle jasen izraz borbe Indije proti angleškemu imperializmu. Seveda pa ne smemo preveč precenjevati razpoloženj Gandhija, Nehruja in drugih voditeljev, ki trenutno hočejo voditi indijsko ljudstvo. Njihova nasprotja so njihova slabost. Razen tega je njihovo razpoloženje do sil trojnega pakta sovražno. Glede Indije kakor tudi glede vseh drugih vprašanj pa je stališče Italije, Nemčije in Japonske jasno in realistično: Indija Indijcem! Misliti na kako vsidranje v indiji bi enostavno pomenilo nasesti angleški propagandi. Kakor je v svojem novejšem govoru izjavil Raš Behari Bose, predsednik izvršnega odbora Zveze za neodvisnost Indije, je za Indijce nastopil sedaj trenutek, da pokažejo svojo pravo moč nasproti Angležem. Narod, ki hoče svojo neodvisnost, mora v pravem trenutku svoje zgodovine znati izbrati. Za Indijce pa je čas nastopil: sedaj ali nikoli več. Sile trojnega pakta opazujejo ta razvoj mirno, kajti tudi v primeru, če bi indijski narod ne hotel ali ne znal izbrati svoje poti, bo orožje trojnega pakta očistilo pot Indije od angleške zasedbe in vrnilo Indiji njeno svobodo. Indija prav dobro pozna vrednost angleških obljub, toda Indija prav tako dobro pozna nič manj jasno vrednost in pomen ponovnih in tudi naj-onvejših japonskih opominov. Za sile trojnega pakta je važno samo to: indijski problem se mora rešiti, pa bo v ozračju teh časov tudi rešen! Romunska živila za prebivalstvo v Solunu Bukarešta, 12. avg. s. Rumunska vlada je dovolila Izvoz sto ton živil, ki bodo razdeljena prebivalstvu v Solunu. = Izgradnja Rima kot industrijskega mesta. K načrtom izgradnje Rima kot industrijskega mesta je podal preisednik industrijske organizacije podrobnejše številčne podatke. Po teh podatkih je poklicno delujoče prebivalstvo že leta 1936. sestavljalo 42% celotnega prebivalstva Rima. Industrijska podjetja v Rimu, ki so narasla od 30o0 v letu 1922. na 4570 v jetu 1939., zaposlujejo od 139.000 (leta 1922. 60.000) zaposlencev 55%. Rim je največje konsumentsko tržišče vse Italije. Razen tega je Rim važen tudi kot pretovarjal išče za Sredozemlje in za dežele onstran Sredozemskega morja. ~ Italijansko-hrvatsKa gospodarska pogajanja. Iz Rima poročajo uradno, da so se med hrvatskim mnistrom za zunanje zadeve Lorkovičem in zaklainim ministrom Košakom na eni strani in italijanskim ministrom za trgovino s tujino Riccardi jem in predsednikom stalnega i talij an-sko-hrvatskega gospodarskega odbora grofom Volp'jem na drugi strani vršila 5. in 6. t. m. v Benetkah posvetovanja o gospodarskih in finančnih vprašanjih, ki zanimajo obe državi. Posvetovanj so se udeleževali poleg hrvatskega poslanika v Rimu Perica tudi številni italijanski in hrvatski strokovnjaki. V teku razgovorov, ki so se vršili v duhu prisrčnega obojestranskega sporazumevanja in prijateljstva, se je ugotovila popolna skladnost glede vseh preučenih vprašanj, ki imajo svrho poglobitve italijansko-hrvatskih gospodarskih odnoša-jev. Med drugim je bilo sklenjeno, da se podaljša italijansko - hrvatska trgovinska in plačilna pogodba. = Rudništvo v Rumuniji. Rumunsko gospodarsko ministrstvo je izdalo za obširno ozsmlje pi-avico izsledovanja rud kroma, železa in mangana, pravico si je pridobila Trgovinska uprava za izsiedovanje rud in izkoriščevanje rudnikov, ki bo proučila, v koliko bi odprtje novih rudnikov imelo gospodarsko podlago. = Nemške plemenske svinje za Madžarsko. Za pospeševanje madžarske reje svinj je nemško kmetijsko ministrstvo uvozilo v Madžarsko večje število odbranih plemenskih živali. — Monopol za izvoz sladkorja v Slovaški. Vrhovni urad za preskrbo v Slovaški je pooblastil Slovaško trgov.nsko delniško družbo za sladkor in Sladkorno-trgovsko družbo Union v Bratislavi z izvedbo izvoznega monopola za sladkor, sirup in umetni med. = Naraščanje prihrankov v Franciji. Vloge francoskih hranilnic so se po nedavno objavljenih podatkih povečale v drugi četrtini letošnjega leta za 2.5 milijarde frankov, medtem ko je bil v prvi četrtini leta zabeležen samo porast za 900 milijonov frankov. Ta znatni povišek vlog komentira časop;sje kot manifestacijo zaupanja v vladno gospodarsko politiko. — Nove angleške izvozne omejitve. Iz Curiha poročajo: V znamenju splošnega omejevanja civilne produkcije v Angliji je angleško ministrstvo za trgovino odredilo novo poostritev izvoznega nalzorovanja. Po tej oiredbi je celotni angleški izvoz v Južno Afriko in Južno Rodezijo podvržen obveznosti dovoljevanj, med tem ko je doslej obstajala ta omejitev samo za nekatero blago. Istočasno se omejuje tudi veljavnost izvoznih dovoljenj na šest mesecev. V tem roku morajo za izvoz dovoljeni predmeti zapustiti deželo, med tem ko se je doslej blago lahko izvozilo tudi še v primeru, če je bilo v določenem roku oi-dano angleški carinarnici. Verjetno je, da se bo obveznost izvoznega dovoljenja razširila tudi na druge angleške prekomorske dežele, tako da bo naposled celotni angleški izvoz z izjemo komercialnega vladnega izvoza podvržen licenčni obveznosti. — v Avstraliji izdelujejo iz žita špirit. Naraščajoče pomanjkanje bencina v Avstraliji je po vesti iz Stocltholma dovedlo avstralsko vlado do tega, da je dala zgraditi štiri destilacijske naprave, ki naj letno producirajo tri milijene ga Ion špirita. V to svrho naj bi se predelalo 5 milijonov bušlov pšenice. Kazni za prestopke obrtnih predpisov Visoki komisarijat za Ljubljansko pokrajino, urad kontrole cen Visokega komisa-rijata objavlja kazni in obsodbe od 16. do 31. julija, ki so bile izrečene po Kr. kve-sturi za prestopke in kršitve veljavnih določb o živilih in zaradi nedopustne špekulacije. Zaradi višanja cen so bili obsojeni: Ivanka Krže, prodajalka, Florijanska ulica 9, Ljubljana, kaznovana na 1000 llr globe, 10 dni zapora. Za 30 dni je zaprt njen obrat. Glavnik Marijan, trgovec, Pred škofijo 19, Ljubljana, obsojen na 1000 lir globe in 5 dni zapora. Prinčič Karel, prodajalec, Grajska planota 1, Ljubljana, na 200 lir globe. Marija Sefic, prodajalka, Cankarjevo nabrežje št. 3, Ljubljana, kaznovana na 300 lir globe. Magister Antonija, gostilničarka, Trata št. 7, obsojena na 2000 lir globe. Za 30 dni se ji zapre obrat. Bolta Ivan, prodajalec, Krakovska ulica št 20, Ljubljana, kaznovan na 600 lir globe. Bolta Uršula, prodajalka. Krakovska ulica 20, Ljubljana, na 300 lir globe. Leveč Vera, poslovodkinja, Bohoričeva ul. 3, na 1000 lir globe. Blago se ji zapleni. Ivanka Benedikt, prodajalka, Frančiškanska ulica 10, na 1000 lir globe in 10 dni zapora. Ana Tome, prodajalka, Gramozna jama 47, Ljubljana, na 500 lir globe, Florijančič Ivana, prodajalka, Trnovska ulica 9, Ljubljana, na 500 lir globe, Janež Cecilija, gospodinja, Sneberje 10, Ljubljana, na 600 lir globe. Eker Ana, prodajalka, Cesta dveh cesarjev št. 107, Ljubljana, na 500 lir globe, Štele Marija, trgovka, Tabor št. 2, Ljubljana, 500 lir globe. Kranjc Milka, prodajalka, Hradeckega 43. Ljubljana, 1.500 lir globe, Trpin Felicita, prodajalka, Rožna dolina VIII. 12. na 500 lir globe, Feldstein Terezija, prodajalka. Cerkvena 15, Ljubljana, na 500 lir globe, Blažič Marija, gostilničarka. Kolodvorska 6, Ljubljana, na 2000 lir globe. Koeijan Božidara, uradnica. Mivka št. 11, na 1000 lir globe, Pevec Terezija, prodajalka, Ljubljana. Zadružna 6. na 1000 lir globe, Rotar Avguštin, posestnik, Šmartno 10. na 3000 lir globe in 20 dni zapora. Sitar Frančiška, posestnica, Stožice 7, na 4000 lir globe in 45 dni zapora. Zaradi prodaje vina po zvišani ceni in brez računa. Bolničar Alojz, gostilničar, Gradišče 13, Ljubljana na 1000 lir globe. Gostilna se mu zapre za 30 dni. žitnik Martin, gostilničar, Rožna ulica 15, Ljubljana na 800 lir globe. Gostilna se mu zapre za 30 dni. Zaradi prodaje vina brez predpisanega pooblastila Prevoda Peris Peter, trgovec. Medvedova ulica 12. Ljubljana na 2000 lir globe. Zaradi prodaje mila brez pooblastila Anderluh Josip, izdelovalec mila, Obirska 18. Ljubljana na 2000 lir globe, 10 dni zapora in zaplenitev blaga, Perme Kristina, gospodinja, Za vasjo 24, na 500 lir globe in 5 dni zapora, Hvala Gorazd. tvorničar, Bizjakova 25, Ljubljana, na 2000 lir globe in 10 dni zapora. Strelec Konrad, tvorničar. Podmilščakova 42. Ljubljana na 2000 lir globe in 20 dni zapora. Zaradi tihotapstva mila Mahovec Antonija, gospodinja. stanujoča v naselbini Venček, Izročena je bila sodni oblasti in blago je bilo zaplenjeno. Zaradi tihotapstva moke Jur-ntan Ivan. vpokojenec. Celovška 23 na 2000 lir globe in 30 dni zapora, Ju rman Maksimilijan, uradnik, Celovška ulica 23, Ljubljana na 2000 lir globe in 30 dni zapora. Ker so izročfli obrtnikom odrezke za ves mesec namesto vsak dan Kernic Ema-nuel, profesor, Stari trg 26, Ljubljana na 100 lir globe, Gabršek Stanislav, uradnik. Gledališka stolba 3 na 100 lir globe, Pet-kovšek Mihael, trgovec, Mirje 4, Ljubljana na 100 lir globe, Melihar Stane, Trg Roma u, Ljubljana na 100 lir globe, Janežič Gabrijel, učitelj, Kotnikova ul. 23 na 100 lir globe, Damjak Viktor, inšpektor, Cesta 29. oktobra 9, Ljubljana na 100 lir globe, Basur Hugo, inšpektor, Tavčarjeva ul 3, Ljubljana na 100 lir globe, Gadel Mario, zasebnik, Vrtača 3, Ljubljana, na 100 lir globe, Popovič Zdravko, zasebnik, Križev-niška ul. 11, Ljubljana 100 lir globe, Krs-sojevič Perica, gospodinja, Bleiweisova 48, Ljubljana na 100 lir globe, Rupel Karel, zasebnik, Verstovškova 23, Ljubljana, 100 lir globe. Zaradi nepravilne registracije racioni-ranih predmetov: Tomšič Franc, gostilničar, Ulica 29. oktobra St.4, Ljubljana na 2000 lir globe, za 30 dni se mu zapre gostilna. Zaradi opuščene prijave racionira-nega blaga: Ivan Lampret, trgcvec, Florijanska 30, na 3000 lir globe, 25 dni zapora in zaplenitev blaga, Leon Medvešček, potnik, Karlovška ul. 8, Ljubljana na 2000 lir globe ln 10 dni zapora. Zaradi opuščenja prijave obutve šega I. trg., Wolfova 12, Ljubljana, ovaden sodišču. Ker ni izobesil cenika Guštin Stanislav, trgovec, Bleiwei-sova 9, Ljubljana na 600 lir glebe. Zaradi prodaje kruha brez odtegnitve predpisanih odrezkov Piskar Ivan, pek, Ljubljana, Bleivveisova 7, Piskar Ivana, pekova žena, Ljubljana, Bleivveisova 7. Oba na 2000 lir globe, šuligoj Benedikt, pek, Ljubljana, Šmartinska cesta 64 na 1000 lir globe, šef Frančiška, pekova žena, Ljubljana, Florjanska 21, na 300 lir globe, Pe-trič Silvester pek, Ljubljana, Karlovška 10 na 300 lir globe, Bartol Franc, pek, Florijanska ul. 8, Ljubljana na 600 lir globe, Pubanič Ana, pekova žena, Ljubljana, Klu-nova 11 na 500 lir globe. Zaradi višanja cen Robežnik Ivan, posestnik, Vič 49 na 300 lir globe, Sever Ivan, posestnik, Kleče 12 na 300 lir globe. Ker je prodajal riž brez predpisanih odrezkov in ker je odtegnil živilske odrezke za moko, testenin in kruha brez izročitve blaga Alojz Vrtačnik, trgovec, Ljubljana, Tržaška 19 na 1000 lir glebe. Zaradi skrivnega zakola Jark Franc, posestnik, Orle 13 na 228 lir globe in 7 dni zapora. Zaradi zlorabne uporabe živilskih kart Ivan Gabrenja, Beethovnova 15, Ljubljana na 300 lir globe, Božič Alojzija, stroj-nikova žena, Ljubljana. Gajeva 7/II na 600 lir globe. Ker niso prijavili prašičev Ziherl Andrej iz Planine pri Rakeku 2, kaznovan na procesne stroške pogojno eno leto in 500 lir globe, na isto kazen Benčan Jernej, Planina 95 pri Rakeku. Radi višanja cen Lesar Ignac, trgovec, Ciglarjeva 15, Ljubljana na 200 lir globe in 7 dni zapora, Ku-novar Ivan, trgovec, Stara pravda 1, Ljubljana na 500 lir in 15 dni zapora, Končan .Josipina, trgovka, Zgor. šiška, Pod Hruško št. 1, Ljubljana na 150 lir globe in 7 dni zapora. Madžarski delež v novi Evropi Budimpešta, 12. avg. s. Minisrter za oskrbo je objavil v reviji »Das Schaffende Un-garn« zanimiv članek o deležu Madžarske pri vojnem oskrbovanju evropskega kontinenta. Madžarska sodeluje v gigantskem boju proti boljševizmu in Anglosasom, piše minister, ne samo s svojim orožjem, temveč tudi s svojim gospodarstvom. Zavedajoč se, da s tem krepko prispeva k ustvarjanju nove Evrope, ki jo hočeta Du-ce in Hitler. Madžarsko poljedelstvo se ne zadovoljuje z doseženimi uspehi pri oskrbovanju države z vsem potrebnim in s pošiljanjem presežka svoje proizvodnje v države osi, temveč hoče še povečati svojo proizvodnjo. V ta namen in da bi madžarsko poljedelstvo sodelovalo v novem evropskem gospodarstvu, je vlada določila kredit milijardo pengov za tehnična sredstva. za pospeševanje proizvodnje. V okviru trgovinskih pogodb z Italijo jn Nemčijo daje Madžarska obema velikima zavezniškima trdnjavama na razpolago presežek svoje poljedelske proizvodnje. Presežek žetve v Bački, pokrajini, ki je zopet sestavni del Madžarske po propadu Jugoslavije, je na razpolago vojnemu oskrbovanju osi. Tudi v industriji je celotna vojna proizvodnja na razpolago silam osi. Madžarska, zaključuje pisec, je zvesta poslanstvu svoje tisočletne civilizacije in namerava dati vse svoje sposobnosti na razpolago vojni, ki jo bijejo sile osi. ter je prepričana, da učinkovito prispeva k gradnji nove Evrope. Avstralsko vojno posojilo Bangkok, 13. avg. s. Avstralska vlada namerava razpisati posojilo 70 milijonov šterlingov. Proračun izdatkov za prihodnje leto znaša 200 milij->ncv šterlingov, šestkrat več kakor v mirnih časih. Oglasa v »Jutru« imajo vedno uspeh! Spomini na staro Ljubljano Današnji ljubljanski rod bo sredi vojne gotovo zanimalo, kako He bilo pred sedemdesetimi leti z živilskim trgom i Ljubljani in kakšni so bili sejmi. Evo. Na Mestnem trgu od Robbovega vodnjaka prav do sedanje Skabernetove trgovine je bil živilski trg. Tu sem so prinesle prodajalke iz okolice v košarah in jerbasih krompir, fižol in razne druge pridelke kar na tla, ker ni bilo lop in tudi ne stojnic ali klopi za prodajo. Okoli Robbovega vodnjaka se je prodajalo največ kislo zelje in repa, proti mestni hiši pa mlečni izdelki. Od Robbovega vodnjaka prav do gostilne pri Kolovratarju so imele Krakovčanke in Trnovčanke in razni mestni vrtnarji svoje prostore za zelenjavo. Tudi tu so imeli prodajalci košare kar na tleh. Sadje so prodajali za stolno cerkvijo, mesarji pa so imeli svoje stojnice ob nabrežju Ljubljanice. Kokoši, jajca, kunce so prodajale kmetice ob zidu starega licejskega poslopja. Tičarji so imeli tudi svoj prostor in sicer na čevljarskem mostu in na trgu pod Trančo. Prodaja ptičkov ie bila pred 70 leti prav živahna, prodajali so v kletkah razne ptice-pevke ter mravljinčja jajčka. Sejmov je bilo pred 70 leti in tudi še več let pozneje prav dosti. Na Krekovem trgu so postavili razni kramarji in tudi nekaj ljubljanskih trgovcev lesene lope. kjer so prodajali obleko, kuhinjsko posodo, otroške igrače in kaj še vse! Na Krekovem trgu je imel tudi stari Bernatovič precej veliko lopo, kjer je prodajal samo obleke. Usnje je bilo na prodaj na Vodnikovem trgu; nasproti stolnici prav do roba hodnikov pa so imeli Židi svoje mizice, kjer so prodajali razne galanterijske stvari, tudi knjižice, podobice in razno drobno robo. Ti prodajalci so prav živahno prodajali, veliko govorili, ponujali in spretno uganjali reklamo za svoje predmete; govorili so večinoma hrvatski. Tudi starinarji so imeli za časa sejmov veliko kupčijo; njihov sejem je bil kar na cesti na Bregu; dobil si za mal denar stare čevlje, hlače, suknje, erajce, ne sicer po novi modi, pač pa za največjo silo. Otroci so imeli pred 70 leti veliko zabave, ko so hodili popoldne iz šole. Na Krekovem trgu so bile različne panorame. Za novčič si dobil vstopnico in povrh še darilce. Cirkusi so začeli predstave šele zvečer. Na Mestnem trgu je bilo marsikatero popoldne prav živahno. Prišli so razni glumači z opicami, medvedi, psi in orli. Opice so plesale, jezdile na pseh, streljale s puškami, osel je znal računati in je štel z nogo po tleh toliko časa, kolikor je narekoval njegov gospodar. Otroci so imeli velikansko zabavo, plačali pa niso za predstavo nič. Vse te komedije so se nehale sredi mesta pred 50 leti, ko so panorame, cirkusi, vrtiljaki in drugi tlngeljtanglji dobili svoj prostor v Lattermanovem drevoredu. Pred leti pa jim je tudi tam odklen-kalo in zadnja leta pred vojno smo videli kak u boren vrtiljak ali panoramo le še na periferiji, širše zabavišče pa se je vključilo v okvir pomladnega in jesenskega vele-sejma. Izleti Ljubljančanov so bili pred 70 leti še jako skromni, kar se tiče daljave, zato pa, kakor smo že rekli, precej izdatni dobre pupice in papice. Da bi kdo lazil v planine! Le čemu, ko je pa bližnja okolica ponujala vse, kar se spodobi za nedeljski izlet. Toda tu naj vam predvsem opišem nekaj spominov na šolske izlete. Otroci so hodili s svojimi učitelji na Spodnji in na Zgornji Rožnik. Na Zgornjem Rožniku je bila ob vsakoletnem šolar-skem izletu maša, po maši zajtrk pri gostilničarju Peršinu, potem pa so bile razne igre in petje na prostem. Spominjam se prav dobro, kako je učenec IV. razreda Dečman samostojno nastopil s pesmico: »Allein, allein nach Mexiko — ist weiter als nach Bremen«. Vse je očaral s svojim lepim glasom. Učitelji so rekli: ta postane še operni pevec! No, gospod Dečman pa ni hotel postati operni pevec, temveč je ugleden tovarnar in lastnik tvrdke Vidic & Co. Večji šolski otroci in dijaki smo imeli majniške izlete na šmarno goro, v Mengeš, na Vrhniko ali vsaj v bližnjo ljubljansko okolico. Ljubljanski meščani so hodili ob nedeljah na izprehod v šiško, na Spodnji in Zgornji Rožnik, na Lavrico, Dobrovo, Vič in Glince. Mestni stan ni hodil daleč; gospoda je najrajši sedela v švicariji, kjer si dobil dobro belo kavo, pivo, dober prigrizek. V švicariji je tudi večkrat igrala godba. Bila je to lična, stara hišica, okoli nje pa mizice. Hišico je pred 40 leti mestna občina podrla ter sezidala hotel »Tivoli«, ki pa se ni obnesel in samuje tudi še danes. Nemški pisatelj Joh. G. Seume je prepotoval peš Nemčijo, Avstrijo in Italijo ter je svoje spomine objavil v posebni knjigi: »Spaziergang nach Syrakus im Jahre 1802«. Ustavil se je za nekaj dni tudi v Ljubljani; potem je zapisal, da je Ljubljana majhno, prikupno mesto, ima malo gledališče, lepe izprehode in lepo okolico ter veliko trgovskega pi ometa. Omenja tudi kavarno »švi-carijo«, ki mu je bila prav všeč. šel sem pred 70 leti z očetom na izlet, ki mi je še v prav dobrem spominu. Krojaška zadruga se je namreč razšla in odborniki so sklenili, da njeno bandero podarijo revni farni cerkvi na Jančah; poslali so bandero tja goi po posebnem slu. Ko je župnik dobil bandero, se je zelo razveselil ter povabil krojače in njihove družine na Janče. Neko nedeljo v poletju so se ljubljanski krojači res odpravili na izlet. Bili so med njimi: Geba, načelnik in blagajnik razpuščene zadruge, Penn, Juraj, moj oče in še gruča drugih. Pridružili sta se še čevljaiski mojster Spintre in upokojeni stotnik Zitterer. Vsi so vzeli s seboj žene in otroke. Peljali smo se po železnici do Laz, potem pa hajd na goro. župnik, že prileten mož, je vse lepo pozdravil; va-ščani so streljali z možnarji, bil je prav slovesen dan. Najprvo smo šli v župno cerkev, kjer je imel župnik svečano opravilo s pridigo, v kateri je omenjal prihod gostov in razlagal obe sliki, ki sta bili na banderu. Po maši je bilo kosilo za goste v župnišču. V prvi sobi je bila velika miza, okoli nje gostje, med njimi tudi oče in jaz, Spintar, Zitterer in dva žandarja, ki sta imela ta dan službo na Jančah. V drugi sebi so bili župnik, štirje ministranti ln otroci gostov, župnik je bil velik mladino-Ijub. Po kosilu smo posedli po travi in občudovali razgled. Vaščani pa so pridno streljali. Nato so bile litanije, ki jih je opravil župnik, po litanijah mala južina: kruh in kozarec vina. Po kratkem počitku je bil odhod. Prijazni župnik je nekaj časa spremi) goste; pri razhodu pa poljubil vsakogar, moške, ženske, otroke. Jaz sem bil takrat Se majhen po bič, župnik me je dvignil ln me poljubil na čelo. Bil je res prav lep izlet, ki se ga spominjam, kadar ob lepem dnevu pogledam proti Jančam. Pri t«j priliki naj omenim le Se sled^Se: pokojni Zitterer je bil avstrijski stotnik, po bitki pri Solferinu in Kustoci je dobil visoka odliko-vama in plemstvo. Nato je šel v pokoj, ker je bil tudi ranjen ter je umrl v Ljubljani pred 30 Isti v visoki starosti. E Josin ika Gzgli v Bsrta Na pobudo nemške delovne fronte je bila preteklo nedeljo v Berlinu velika glasbena prireditev za italijanske delavce, zaposlene v nemški vojni industriji. Prireditvi so prisostvovali tudi nemški vojaki, vojni ranjenci in nemški delavci, zaposleni v oborožitveni industriji, navzoč-ni pa so bili tudi najodličnejši predstavniki, med njimi zastopnik italijansKega poslanika minister Del Porta, vodja delovne fronte dr. Ley ter zastopniki stranke in armade, uradniki italijanskega poslaništva in generalnega konzulata in vodje italijanskih sindikatov. Operno gledališče, okrašeno z zastavami Italije in Nemčije, je bilo nabito polno. Nastopila sta Beniamino Gigli in operna pevka Liana Lemnitz, sodeloval pa je tudi orkester državne opere pod vodstvom dirigenta Ericha Bochnerja. * Dve zlati maši v Stični. Na Veliki šmaren bosta v Stični praznovala zlati jubilej mašnižtva dva župna pastirja lavan-tinske škofije; dekan Franc Lom in župnik Anton Kocjančie, ki uživata gostoljubje v stiškem samostanu. Dekan Franc Lom se je rodil 15. decembra 1867 v Volini na češkem, po maturi pa je prišel v mariborsko bogoslovje in je bil leta 1892. na dan sv. Jakoba posvečen v mašnika. Pastiroval je kot duhovnik v Šoštanju, nato pa je bil župnik pri Sv. Petru na Kronski gori in slednjič v Šmarju pri Jelšah, kjer je postal 1. oktobra 1928 dekan in duhovni svetnik, župnik Anton Kocjančič pa se je rodil 9. januarja 1868 v Lomu pri Tržiču in je po maturi stopil v ljubljansko bogoslovje. 23. junija 1892 je bil posvečen v mašnika in je najprej služboval v Vodicah, pozneje pa kot župnik v Gozdu pri Kamniku in na Mirni. Po začasnem pokoju zarali boleh-nosti je šel službovat v lavantinsko škofijo in sicer na Ponikvo in potem za župnika v Jurklošter, od 1. marca 1934 pa je župni-koval na Prihovi pri Konjicah. * Smrt poslednjega izmed Garibaldijevih tisoč junakov. Sredi stotega leta svojega življenja je v Napoliju umrl Gennaro Ro-manelli, po vsej priliki poslednji izmed Garibaldijevih tisoč junakov, ki so se bili z njim leta. 1860 izkrcali v Maršali na Siciliji in začeli pohod za zedinjenje in osvo-bojenje Italije. Romanelliju, ki se je rodil leta 1843, takrat še ni bilo 18 let. šest let pozneje se je z Garibaldijem udeležil pohoda na Trentinsko. Romanelli je živel sam zase s svojo 50 letno hčerko, ki je skrbeia zanj. Zaradi svoje skromnosti, poštenosti in pa zavoljo zgodb, ki jih je imel za seboj, je bil spoštovan daleč naokrog. * Soproga madžarskega državnega upravitelja viteza Horthyja je v ponedeljek zvečer govorila po budimpeštanskem radiu. Obrnila se je na madžarsko družbo in dala smernice za razne pomožne akcije ter za širokopotezno podporo vseh madžarskin vojakov, ki se bore na ruski fronti. Njen govor je bil uvod v veliko zbirko zimskih potrebščin za izpopolnitev zimske oskrbe madžarskih vojakov. * Otvoritev nove italijanske šole \ Budimpešti. Ob pričetku prihodnjega; šolskega leta bodo v Budimpešti slovesno otvorili novo italijansko osnovno šolo, združeno z otroškim zavetiščem za italijansko deco. Otvoritvi bosta prisostvovala tudi prosvetna ministra Italije in Madžarske. * Trikrat trojčki. Letizia Altleri, 38 letna delavčera žena iz Torina, je pred dnevi rodila trojčke, vse tri ženskega spola. Prej je imela 12 otrok, izmed katerih jih je 11 še živih. — V Nonantoli pri Modeni je 221etna delavčeva žena Angelina Vincenzi rodila trojčke, fantka in dve deklici. Njen mož se trenutno mudi v Nemčiji za delom. — V Cessalu pri Trevisu pa je Erminia Ravasini, žena črne srajce Uga Ravasini, rodila hčerko in dva sinčka hkratu. V znak svoje trdne vere v zmago sil trojnega pakta je hčerko krstila na ime Roma, oba sinčka pa na imeni Berlin in Tokio. * Sto parov dvojčkov. Dnevnik »Stam-pa Sera« poroča o uvaževanja vrednem rekordu, ki so ga torinske matere dosegle od marca lanskega do marca letošnjega leta. V tem času je bilo v Torinu rojenih nič manj kakor 98 parov dvojčkov, to se pravi, 196 novorojencev, ki so prinesli bratca ali sestrico kar s seboj. Največ dvojčkov se je rodilo v septembru in decembru, vsakokrat po 11 dvojic. Bilo je 28 parov mešanega, 27 parov moškega in 43 parov ženskega spola. Zanimiva je ugotovitev, da zavzemajo dvojčke ženskega spola tako velik delež. — Trojčki so kajpak brez primere večja redkost V istem letu so matere trojčke samo dvakrat rodile, enkrat v decembru, drugič pa v marcu. V prvem primru so bili vsi 3 novorojenci moškega, v drugem pa 2 moškega, 1 pa ženskega spola. V enem letu je torej sto mater v Torinu rodilo 202 otroka. * Stoletnik, ki še zmerom dela in poje. V Malu pri Vicenzi bo kmet Francesco Ciancherle te dni dopolnil 101. leto svojega življenja. Jubilant je za svoja leta izredno veder in krepak, čestitke prijateljev in sorodnikov sprejema na pragu svoje hiše in v pomenku z ljudmi kaže takšno bistrino spomina, da se po pravici čudijo vsi. Pri tem rad zapoje tudi kašno popevko iz svojih mladih let. Ciancherle je vse življenje trdo delal, a s pametnim življenjem si je ohranili zdravje in moč. Ko mu prihajajo čestitat, še zmerom rad s prijatelji zvrne kakšno šilce žganja. Imel je pet sinov in po njih ima veliko število vnukov pa še celo krdelo pravnukov in še mnogo njiho- vih potomcev. Njegovi sorodniki mu za rojstni dan pripravljajo veliko svečanost Zjutraj bodo začeli z mašo v župni cerkvi, potem pa se bo okrog mize zbrala vsa številna družina. Ko bo praznik minil, pa se bo 101-letnik spet marljivo posvetil delu. zakaj kljub enajstemu križu ne drži križem rok. Izdeluje zateznice za žitne snope — napravil jih je nekaj nad 10.000 za letošnjo žetev. Chiancherle je napovedal tudi svojo smrtno uro — umrl bo, pravi, 27. septembra 1945. Pa kakor uživa sicer velik ugled in spoštovanje, tega mu nihče ne verjame. * Tudi s Slovaškega poročajo o hudih nevihtah, ki s0 razsajale zadnje dni, zlasti v vzhodnih predelih Najbolj je bil prizadet okraj Bartfa. Silovito je treskalo, toča je uničevala letino, hudourniki so rušili poslopja in odnašali plodno zemljo. Cela vrsta ljudi je bila ranjena od debele toče. Posamezni kosi ledu. ki so padali izpod črnega neba, so ubili mnogo drobnice. Kakor objavlja slovaški tiskovni urad. cenijo škodo na 40 milijonov slovaških kron. Vlada je takoj prihitela prizadetemu prebivalstvu na pomoč. * Zvcnimir Rogoz na obisku v Zagrebu. Iz »Hrvatskega Naroda« povzemamo naslednjo vest: Iz Prage je prspel v Z*.greb hrvatski igralec in režiser Zvonimir Rogoz. ki se je uveljavil tudi v vrsti filmov kot dober filmski igralec. Gostoval je na deskah vseh naših gledališč. V Zagrebu ostane dva tedna. ^^ * Posvetitev najvišje cerkve v Evr»pt. Trentinski knezonadškof je v nedeljo zjutraj posvetil vogelni kamen nove cerkve, ki so jo začeli graditi na g&ri Vioz v Cevedal-ski skupini v spomin hrabrih borcev, padlih v dolini Valle di Sole. To bo najvišja cerkev v Evropi, posvečena pa bo sv. Bernardu, zaščitniku planincev. * Smrt pod tovornim avtomobilom Na nepojasnjen način se je v perugii v polnem diru prevrnil tovorni avto, ki ga je vozil 31 letni šofer Giuseppe Romiti. šofer je bil na mestu mrtev, njegov prijatelj Al-do Antolini, ki se je vozil z njim, pa je dobil hude poškodbe. Prepeljali so ga v bolnico, vendar je malo upanja, da bo okreval * Ogromne količine žita je prikril. Neki podčastnik finančne straže je iznenada napravil hišno preiskavo na veleposestvu Car-la Spagnolettija v Andrii pri Rimu. Preiskava je odkrila 100 stotov pšenice, 130 stotov ovsa in 12 stotov ječmena, medtem ko je lastnik prijavil samo neznaten del. Spagnoletti je bil aretiran. * Načrt iza nove vasi v vzhodnih krajih. Državni vodja SS in nemške policije Himmler je kot državni komsar za učvrščevanje nemštva razpisal natečaj za najboljše načrte bodočih vasi v novih naselbinah na vzhodu. Natečaja se je udeležilo 50 nemških arhitektov. Osnovna misel načrtov je, da nove vasi ne bodo samo strnjene gospo larske skupine, marveč gradbeno organične enote, ki morajo imeti svoje prostorno in duhovno središče. V vsaki novi vasi mora nastati »Dom vaške skupnosti«, v katerem se bo razvijalo bodoče vaško prosvetno življenje. Tak dom vaške skupnosti mora kot znamenje vasi dobiti stolp, viden iznad vseh ostalih vaških zgradb. Vposlsni načrti služijo začasno za preurejanje sedanjih vasi, po vojni pa bodo osnova vseh novih vasi na vzhodu. Naše gledališče DRAMA Petek, 14. avgusta: zaprto Sobota, 15. avgusta: ob 17.: Kovarstvo ln ljubezen. Izven. Cene od 10 lir navzdol Nedelja, 16. avgusta: ob 17.30: Učiteljica. Izven. Cene od 10 lir navzdol Ponedeljek. 17. avgusta: zaprto Schiller: »Kovarstvo in ljubezen«. V tej drami je udarno prikazana razlika med aristokratskim in meščanskim svetom ter borba med poštenostjo in kovarstvom obeh. Igra je zaradi miselnega jedra, ki oznanja boj za človeško dostojanstvo, vedno aktualna. Igrajo: predsednika Levar, Ferdinanda — Verdonik, Kalba — Peček. Lady Mil-fordovo — Mira Danilova, Wurma — Na-krst, Miillerja — Gregorin, njegovo ženo — Polonca Juvanova. Luizo — Ančka Levar-jeva, knezovega komornika — Raztresen, Zofijo — Juga Boltarjeva. Ponovitev v soboto ob 17. po zelo znižanih cenah od 10 lir navzdol. Hadio Ljubljana ČETRTEK, 13. AVGUSTA 1942 XX. 12.30: Poročila v slovenščini. 12.45: Koncert šramla Ljubljana. 13.00: Napoved časa. — Poročila v italijanščini. 13.15: poročila Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. 13.25: Vesela glasba in pesmi — vodi dirigent Petralia. 14.00: Poročila v italijanščini. 14.15: Koncert radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. šija-nec, sodeluje violinist Albert Dermelj. — Orkestralna glasba. 14.45: poročila v slovenščini. 17.15: Koncert pianistke Marte Bizjak-Valjalo. 17.40: Duet harmonk Mal-gaj. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Simfonična glasba. 20-Oo: Napoved časa.— Poročila v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.45: Koncert sopranistke Nade Stritarjeve. 21.10: Zanimivosti v slovenščini. 21.15: Orkester pesmi vodi dirigent Angelini. 21.50: Predavanje v slovenščini. 22.00: Koncert klari-netnega tria. 22.45: Poročila v italijanščini. Naše cenjene oglaševalce vljudno opozarjamo, da naš list v nedeljo ne bo izšel in se bodo oglasi za sobotno številko sprejemali danes le do 12. ure. • Zgod°vlnskl meč is DOnave. Gornjeav-strijski muzej v Linzu se je te dni obogatil z novo zanimivo najdbo. Pri izkopavanju peska ob Donavi so našli srednjeveški meč iz 12. stoletja, ki je bržčas pripadal nekemu vitezu, ki je spremljal cesarja Friderika Rdečebradca na tretjem križarskem pohodu vzdolž Donave. IZ LJUBLJANE u— Uprava splošne bolnišnice v LJubljani opozarja, da je obiskovalcem vstop Po pol 3. prepovedan in da morajo zapustiti zavodno področje vsekakor in brezpogojno do 3. u— Sprejemni izpit za I. razred gimnazije. V novem tečaju je še nekaj prostih mest. Zato opozarjamo starše, naj vanj vpišejo svoje otroke, ki bodo dobili temeljit pouk iz vseh predpisanih predmetov. Prijavljanje dnevno (tudf to soboto in nedeljo) od 9.—12. Trgovski dom, Gregorčičeva 27, pritličje. u— Prošnja poštenemu najditelju. Včeraj okrog 10. dopoldne je neka gospa na poti od Masarykove ceste mimo cerkve Srca Jezusovega do pričetka Škofje ulice izgubila torbico, v katerj se je nahajala njena legitimacija s sliko, šop ključev in približno 300 lir. Gospa toplo prosi poštenega najditelja, naj ji torbico z vsebino vrne na naslov, ki se nahaja v legitimaciji ali pa v upravo »Jutra«, ker si je biLa denar izposodila za nakup najpotrebnejših živiL u— Vodstvo po razstavi. V soboto 15. t. m. in v nedeljo 16. t. m. bo ob 11. uri spet vodii po svoji razstavi slikar Edo Deržaj. Preteklo nedeljo je občinstvo sledilo z veMkim zanimanjem njegovim izvajanjem, zato bo gotovo tudi na praznik in v r.edelio napolnilo razstavni prostor v Obersnelovi galeriji. u— Kleparski in inštalaterski pomočniki in delavci so vabljeni, da se udeleže delavskega sestanka, ki se bo vršil na praznik. dne 15. avgusta 1942 ob %10 dopoldne v Pokrajinski Jelavski zvezi, I. nadstropje, soba št. 5. Zaradi važnosti dnevnega reda so vsi delavci imenovane stroke nujno vabljeni. — Oddelek industrijskih delojemalcev PDZ. u— Brivske in frizerske obratovalnice v Ljubljani bodo v soboto dne 15. avgusta 1942 odprte od 8. do 12. u— Maša zadušnim za pokojnim g. Jo-žetom Majerjem bo danes v petek 14. t. m. v cerkvi sv. Jakoba. u— Jezikovni pouk nemščine ln italijanščine dobe začetniki in spretnejši v obliki kcnverzacije v dopoldanskih ali vefernib urah. Pri. a vi te se iahko dnevno od 9. do 12. (tudi"v nedeljo): Trgovski dom. pritličje, Gregorčičeva 27. u— Tečaji ta popravne Izpite v Trgov, domu. V tečajih poučujejo vse predmete za vse razrede gimnazije strokovnjaki temeljito in uspešno trikrat po dve url tedensko. Dijaki imajo v tečaju okoli 40 učnih ur. Prijavljanje dnevno (tudi Se v nedeljo) od 9. do 12.: Trgovski dom, pritličje, Gregorčičeva 27. Z Gorenjskega Proti umrljivosti dojenčkov. Celovški dnevnik poroča: Vsaka vojna zareže bolestne vrzeli v ljudsko življenje. Spričo tega pridobiva življenje vsakega dojenčka še večjo vrednost kakor v drugih časih. Zato je jasno, da se nemško zdravstveno vodstvo zaveda, kolikega pomena je ohranitev zdravih dojenčkov Spričo obzirnega zdravstvenega vodstva je umrljivost dojenčkov v Nemčiji tudi v vojni dobi nizka. Seveda pa ta ugodni pojav ni enakomeren v vsej državi. Tako je na primer umrljivost dojenčkov v velikovškem okrožju višja od povprečka na vsem Koroškem. Vzroki so različni, vendar se dajo večjidel preprečiti. Zaradi tega je velikovški okrožni zdravstveni urad započel borbo zoper veliko umrljivost dojenčkov. Sklicani so bili vsi zdravniki okrožja in so dobili potrebna navodila o modernem zdravljenju motenj, kj so pri dojenčkih najpogostejše. Nadalje ; so dobile podrobna navodila voditeljice pomožnih uradov za matere in otroke. K sestanku so bile sklicane tudi vse babice velikovškega okrožja, saj so one v prvem ; ;n najožjem stiku z dojenčki in materami Tako se bo torej v velikovškem okraju započelo novo delo. da bi ohranili čim več dojenčkov pri življenju. Uradni obisk po industrijskih obratih. Kranjski okrožni vodja Kuss je s poverjenikom Fritzejem obiskal zadnji čas razne kranjske obrate Razgovarjala sta se z delovodji in drugimi nameščenci o gospodarskem položaju in socialnih zadevah. Obratovodje morajo poskrbeti, da se ustanovijo delavske kuhinje v večjih obratih. Pogrešana turistka 28 letna Ani Buch-lerjeva iz Fulpmesa v Stubajslci dolini je prišla letovat na Baško jezero. Nedavno se j g sama odpravila v planine Ko je bila že precej visoko, so še čuli njene klice, nato je izginila za njo vsaka sled. Na pomoč ]e bila poklicana planinska straža iz Beljaka, ki je preiskala vse področje, kamor se je turistka podala, vendar je doslej še niso našli. Kmetska zborovanja. — Novi koroški kmetski deželni vodja Huber in koroški okrožni kmetski voditelji so sklicali zadnji čas 38 zborovanj, na katerih je 4300 koroških kmetov poslušalo navodila o letošnji oddaji letine in o jesenski obdelavi oolja. Zborovanja so bila sklicana tudi v Mežiški dolini, kjer so kmetom razlagali nemško kmetijsko gospodarstvo. Nesreče. 45 letni tesar Peter Krajnik iz Godešiča pri Skofji Loki je krmil živino. Neka krava ga je sunila z rogom v levo oko in ga hudo poškodovala. 8 letni Arnulf Cizernik iz Celovca se je peljal s kolesom po Blejski cesti. Podrl ga je neki motorist in so se dečku pretresli možgani. 20-letnj čevljar Miha Cvetko iz Celovca je zašel z desnico v stroj in si je roko občutno poškodoval. Poškodovanci leže v bolnišnici. Gostovanje malih dunajskih pevcev v Celovcu. Znani zbor dunajskih malih pevcev letuje letos spet v svojem planinskem domu pri Majerniku na Koroškem Počitnice izkorišča za to, da pod vodstvom celovškega intendanta dr. Viljema Mayerja-Ftirsta naštudira Gluckovo opero »Sam je kriv«. Premiera bo na praznik 15. t m. v celovškem gledališču. Poleg opere bo zbor pel klasične zbore, ljudske pesmi in dunajske popevke. Okrevališče za rudarje je urejeno pri Sv. Krvi na Koroškem. In sicer je bil preurejen terasni hotel »Sonnenhof«. Ravnatelj Bratovske skladnlce za Gradec—Dunaj je pri otvoritvi rekel, da je novo okrevališče mejnik v oskrbovanju težko zaposlenih rudarjev. Okrevališče v prekrasni planinski pokrajini je tem pomembnejše, ker so tu že v 15. stoletju v najtežjih razmeraJl iskali zlato. Pomoč pogorelcem. Nad Mežico je pogorela domačija Ledinckove družine, ki je tako izgubila vse svoje premoženje. Me-žičanj so priredili zbirko ter oskrbeli po-gorelce z denarjem, obleko in perilom, da je vsa družina za prvo silo preskrbljena. V Guštanju je priredil učiteljski zbor celovškega konservatorija komorni koncert. Na spopedu so bili Beethoven, Haydn, Mozart jn Brahms. Dvorana Volksbunda je bila polna. Mladina iz Mežiške doline, in sicer iz Guštanja, Prevalj. Mežice in Cme, je bila sklicana k tridnevnemu obveznemu nabiranju borovnic. Nabrala je vsega skupaj 9450 litrov in je tako dvignila celotni uspeh velikovškega okraja na 17.950 litrov. Vse te borovnice bodo prekuhali za vojake na fronti jn po lazaretih. Pod črnim nebesnim obokom Ljubljana, 13. avgusta. Zapisali smo, da se ob mlaju vreme rado spremeni. In tako se je res zgodilo tudi tekrat. Mlaj je b;l v sredo zjutraj, čez dan je sonce močno prigrevalo, živo srebro se je dvignilo na 28.6° C, kar je sredi avgusta kar zadostna vročina. Lepemu jasnemu večeru pa je sledila soparna noč in ▼ četrtek zjutraj se je Ljubljana zbudila pod obokom sivih in temnih oblakov, živo srebro je davi beležilo 14° C. torej približno toliko kakor 6. t. m. Vsa jutra v dobi medtem so bila hladnejša in so nam prinašala lepe dni. Kmalu po 9. uri se je nebo na zapadnl strani Ljubljane docela potemnilo. Jekleno siva težina nebesnega oboka, kakršna se že dolgo ni bočila nad Ljubljansko pokrajino, je napovedovala hudo uro. Okrog pol 10. se je tako stemnilo, da smo morali po vseh uradih in obratih prižgati elektriko, če smo hoteli nadaljevati delo. Daleč od zapada se je javljalo zamolklo bobnenje m bliski so švigali vedno bliže nad Ljubljano. Zapadnik je gnal oblake čez nebo kakor orjaške armade. Ob pol 10. je začelo deževati, izprva rahlo, potem vedno močneje. In že je med bliskanjem ln grmenjem naraščal naliv, ki se je stopnjeval od minute do minute. Najhujši naliv je trajal kake četrt ure. Dež se je močno odbijal od streh, zidovja in tlaka, žlebovi so komaj sproti požirali nenadno obilje. Nekajkrat se je močno za-bliskalo, toda začudo je kmalu nastopila izprememba Nevihta se ni razbesnela z isto silo, kakor jo je napovedoval črni obok. 2e ob 10. je nehalo grmeti, nebo je spet dobilo medlejšo barvo in dež je Se pol ure enakomerno napajal zemljo kot dobrodošel blagoslov po zadnjih toplih in suhih dneh. Po enajstih se je začelo nebo spet jasnlti in je celo posijalo sonce. Po stopinjah Marca Pola Mlad torinski rojak, Stanislav Franchi, ki se že delj časa mudi v Perziji, si je nadel zanimivo 1n hvalevredno nalogo, da razišče in obnovi pot, ki jo je bil znameniti beneški raziskovalec Marko Polo pred davnimi stoletji napravil v deželah Bližnjega in Daljnega vzhoda. Franchi se je z veliko vnemo posvetil študiju perzijskega jezika, običajev in izročil, zgodovine in zem-ljepisja, in ko je svoja dognanja primerjal z zemljepisnimi, gospodarskimi in moralnimi zapiski Marka Pola, je do neke mere zanesljivo ugotovil črto njegovega pohoda v Azijo. Doslej ni bilo znano, kdaj se je Marko Polo s svojo karavano odpravil na pot in kako dolgo se je na potovanju mudil. Franchi sodi, da je veliki Benečan krenil iz Laiazza leta 1272 in se je vrnil v Benetke leta 1295. Vse njegovo potovanje je torej trajalo 23 let. Leta 1275 se je mudil v Perziji. Njegovi zapiski kažejo, da je bil pozoren, oster in kritičen opazovalec. Nekatere napake, ki jih kažejo njegovi spisi, ne izvirajo izpod njegovega peresa, temveč iz dostavkov iz druge roke. Marko Polo je imel precej jasno predstavo o Perziji Tar-tarov in mnogo čvrstega zemljepisnega znanja o Iranu. Deželo je razdelil na oeem pokrajin ter je metodično in pregledno opisal politično življenje, ki ga je videL Bil je vzgleden športnik in je perzijsko puščavo prepotoval po 50 km na dan. Izmenoma je jahal konje in osle. Mimogrede se je zanimal tudi za zgodovino svetopisemskih Treh kraljev z Jutrovega, a brez uspeha. Prispel je do mesta Dounghan ob vznožju gorovja Albors, kjer je naletel Se na oboževalce ognja. Ob Kaspiškem morju je zbral mnogo važnih zgodovinskih podatkov. Če Marka Pola, njegovo življenje in delo proučuje človek, ki dobro pozna moderno Perzijo, šele prav spozna vso veličino tega nesmrtnega raziskovalca. Balonček, ki Izdaja pijance Iz Stockholma poročajo o nenavadnem in prav zato izredno zanimivem poizkusu, ki ga je napravil kriminalni oddelek stock-holmske policije v noči od sobote na nedeljo, to se pravi, v času, ko se na Švedskem pripeti največ in najhujših avtomobilskih nesreč. Policijska poročila o teh nesrečah so že dolgo zatrjevala, da so jih največkrat krivi možje za volanom, ki so malo pregloboko pogledali v kozarec, preden so krenili na pot Tisto noč so prometni stražniki na nekaterih križiščih v Stockholmu ustavili sto avtomobilov brez ozira na to, kakšnemu stanu so pripadali njih vozači. Pobrali so jih izza volanov in jih odvedli pred policijskega zdravnika, ki jih je po vrsti natančno preiskal z ozirom na njihovo stanje, kar se tiče alkohola. Pregled je pokazal, da je bilo 18 vozačev imunih nasproti alkoholu, 48 jih je pilo. ne da bili izgubili oblast nad seboj, 34 pa jih je bilo tako vinjenih in z alkoholom zastrupljenih, da so predstavljali resno nevarnost zase in za druge. Pregled je bil izvršen na osnovi neke čisto nove metode, ki pa se je pri tem prvem poizkusu prav dobro obnesla. Vsak preiskovanec je moral z vso silo dihniti v majhen gumijast balonček, da ga je napihnil. Zrak iz njegovih pljuč se je pri tem pomešal z nekim posebnim elementom v plinskem stanju, ki se je nahajal v balončku. Na tej osnovi se da točno ugotoviti odstotek alkohola, kd je človeku prišel v kri. ŠPORT Športniki v oporokah Tudi marsikateri športnik, ki ga je vojna pdkiMcatla od športa na fronto, je moral že pustiti življenje v najvišja službi za domovino, in med takimi zavzemajo — vsaj sorazmerno — največje število športniki iz Finske. Duma v Helsinkih pa so kljub tem žrtvam iz športnih vrst vendarle prepričani da bo v petih ali desetih letih mladi finski naraščaj spet zasngural Finski njeno ugledno mesto med športnimi narod' sveta. Znani finski športni voditelj Lauri Pihka^ La. ki ga mnogi imenujejo in poznajo z imenom »profesorja športa«, se tudi boni med svojimi tovariši na vzhodni fronti:. Njegova oporoka, ki jc je s fronte poslal do^ mov, se začenja takole: »Šport je potreben za narodno obiambo. vendar mora ostati zvest svojim posebnim pogojem in svojemu notranjemu pomenu. Brez športa se ne morejo reševati naloge bodočnosti. Najvišji cilji športa naj bodo vzgoja, zdravje, vztrajnost in hrabrost, s pomočjo katerih se narod lahko obvaruje bolezni, silabositi in strahu.« Kakor vidimo iz teh nekaj stavkov, SO Itti3i'i tega odličnega finskega športnika cclo v neposredni bližini sovražnika še zmerom osredotočene na glavne naloge špo. ta, Z j vsebi no neke druge športne oporoke se je izvedelo v zadnjem času iz Nemčije. Znani hokejski igralec Ulrik Weber je pa-dei na vzhodnem bojišču pri izvrševanju svoje dolžnosti za domovino. Pri njem so na.Mi oporoko s tole željo: »V začetku vojne sein sklenil življenjsko zavarovanje za vsoto 5001) mačk. Če me bo smrt dohitela v vojni, dajem ta znesek na razpolago mojemu društvu za dograditev športnega igrišča.« Tudi zadnje misli tega junaka so bile posvečene športu. (Po Športni službi E. S.) čisto na kratko V Viareggiu, kamor so že prispeli hrvatski teniški igralci, se zaključujejo zadnje priprave za mednarodni dvoboj med Italijo in Hrvatsko za teniški rimski pokal. Italijanska ekipa, ki bo sestavljena bržkone iz istih igralcev, ki so dobili zadnje srečanje proti Madžarom (s Cucellijem na čelu), je imela nekaj dni skupnega treninga v Monte-catiniu in vsi računajo, da se ji za zmago v teh treh dnevih ne bo treba posebno naprezati. Hrvatske barve bodo tudi to pot za si top ali isti ljudje, in sicer: Mitič, Pallada. Branovič, Šari<3 in VViirth. Po njihovi nedavni zmagi nad Rumunijo v Bukarešti pa so tudi Hrvati dovolj optimisti glede izida tega dvoboja. V Beogradu sta zadnjo nedeljo odigrali ena,j starci BSK in SK 1913 odločilno prvenstveno tekmo. Po izredno napeti igri do zadnje minute je zmagal BSK z 2:1 in tako zbre-il enako števiilo točk kakor njegov večni rival SK 1913. Mariborska nogometna enajstorica poštarjev je preteklo nedeljo gostovala daleč na Zgornjem Štajerskem, v nekem Veiitschu v dolini M urice in dosegla tamkaj neodločeni izid 3:3. Ker so to prvi nastopi novo ustanovljenega mariborskega moštva. s«i morajo ti začetniki iskati primernejših partnerjev izven domačega mesta. Kakor objavljajo v nekaterih strokovnih listih v Nemčiji, bodo nekatere smuči, ki se jih lani smučarji oddali za vojne namene. v letošnji sezoni začasno spet izposojene za civilno uporabo. Pri tem gre predvsem za tako smučarsko opremo, ki ni bila po-rabna za vojake na fronti, dobili pa jo bodo na posodo samo okrevajoči vojaki ali taki, ki so na dopustu, in pa delavci, ki so zaposleni v oborožitveni industriji. Na fronti je padel znani avstrijski športnik Harald Polickv. ki so ga najbolj poznali dunajski telovadni krogi kot strokovnega učitelja bivšega dunajskega akademskega telovadnega društva. ZABAVA Pavel in Peter sta šla popivat. Tu četrt in tam četrt in kmalu je bila mera polna. Vesela je bila pot proti domu! Na srečo sta našla hišo, kjer sta oba stanovala. Pavel je spremil Petra do stanovanjskih vrat. Pred Petrovimi vrati je stal lončen pisker za mleko. — To bi bilo lepo Peter! — Kaj pa? — Ko bi razbila pisker. — Da, lepo! vzklikne Peter. — Ali naj ga, Peter? — Le daj! , Pavel iztegne nogo in pisker se zakotali po stopnicah, črepinje zazvene. Peter se od smeha drži za trebuh. Pavel ga prime za ramo: — Kako se moreš smejati! Ali ne veš, da je to lonec tvoje žene? Peter se zareži: — Motiš se, prijatelj! Tega si je včeraj moja žena izposodila od tvoje! Viteška oprava našega stoletja: delavec pri električnem varen ju — Na desni: tovariš ob stražnici ropar v našem grmičevju Med najbolj čudne prikazni v ptičjem svetu spada poleg kukavice, ki je kot pri-živnica po raznih tujih gnezdih na zelo Slabem glasu, srakoper. Ob njegovem imenu se poznavalci prirode brž domislijo njegove najgrše navade, da nabada svoje žrtve na trne ali na koničaste vejice. Pred tem neusmiljenim oper j enim morilcem ni varna nobena živa drobnjad. ne čebele, ne muhe, ne hrošči, ne metulji kakor tudi ne martinčki, žabe. miške in manjše kače. Ugo>- nablja pa tudi mlade ptiče po gnezdih. Ceio nasproti roparicam je sovražno razpoložen in jih kričeče zasleduje. Sila bistro- opazuje in se hudo rad prepira. Oponašati zna glasove malih ptic pevk, s čimer preslepi marsikatero- žrtev, ki se počuti varno, pa jo nenadno napade zavratni. drobni ropar. V naših in sploh srednjeevropskih krajih je najpogostejši zastopnik tega rodu mailii, rjavi srakopetr. imenovan tudi sietnica. Samček je zavoljo pestrega perja štet med najlepše ptičke. Najrajši prebiva p>o gostem trnjevju, zlasti po živih mejah. Priiroda ga je obdarila s pravcatim roparskim kljunom, s katerim premaga tudi živali, ki so dosti večje od njega. Srakoparjev lovski revir obsega širši okoliš gnezda, kjer sedi samička na jajcih. Srakoper ze3o rad tiči na konicah in bodicah grmovja, od koder se kakor roparski vitez razgleduje po svojem plenu ali po sovražnikih sivojega gnezda Čim ugleda žrtev. Se bliskovito požene nanjo ter jo popade s kremplji in kljunom. Mladi rod v gnezdu se izvali v prvi polovici junija. V avgustu, nekaj dni potem, ko zapustijo mladiči gnezdo, se začno sirakoperji seliti iz naših krajev. Čez južnovzhodno Evropo jih vod j pot v tropi eno Afriko. Prejšnje čase so tega napadal nega viteza pogostokrat izšolali za ptičji lov. V ujetništvu postane kmalu krotak, razveseljuje človeka s svojo čudno pevsko umetnostjo, s katero posnema dru2e ptiče. Nasproti ostalemu krilatemu rodu ostane dosledno neznosen in morilski. Njegova grozovitost, ko z ostrim kljunom razkosa živo žrtev ali pa jo prebode z ostrimi kremplji, je živ zgled, kako trda in brezobzirna je borba za obstanek v svobodni priredi. Treba pa je biti vedno pravičen: res napravi mah rep ar z uničevanjem mladih krilatih pevcev mnogo škode, toda obenem pokonča tudi mnogo škodljivcev. Nemški kmetje so zadnja leta posekali mnogo živih meja, kjer se je prej razvijalo živahno življenje ptičev in žuželk. Srakoper ji so se znašli v zadregi, ker niso imdli kam nabadati svojih žrtev in se je tako dan za dnem krčila njihova za-iloga. Pri Celovcu pa je okrožni kmetijski vodja Ozbič napravil zanimiv poizkus. Blizu svoje hiše je med grmiči razpel bodlji-kavo žico. in glej — srakoper sie je takoj preusmeril in je začel svoje žrtve nabadati na žičnate bodice. Očitno je zadovoljen s kakovostjo žice. tembolj, ker se ne odlomi, kakor se to pogostokrat primeri na pravem bodičju. Proti čezmernemu navalu na železnicah Nekaj umestnifi nkrepav za razbremenitev vlakov in osebfa v vojnem času Milano, 12. avgusta. V prizadevanju, uvesti več discipline v potniški in tovorni promet terr vlake in službeno osebje razbremeniti tam. kjer se to brez škede da, je železniška uprava izdala razne smotirne ukrepe, ki so že pokazali prve blagodejne učinke. Tako so na glavni postaji v Milanu od pretekle sobote zjutraj pa do ponedeljka ob 10 dopoldne ustavili prodajo peronskih listkov. Ljudje, ki imajo zlasti za čas nedeljskega počitka navado, da brez vsake potrebe ali pa zaradi kakšnega malenkostnega osebnega ugodja prihajajo k vlakom na kolodvor in na ta način večajo gnečo in vrvež potujočega občinstva, se s to novostjo prvi trenutek sicer niso hoteli sprijazniti in mnogi izmed njih so skušali brez listka na kakršen koli način že priti na peron, a vratarsko osebje je imelo stroga navodila im je vse takšne zavrnilo. Da je bil ta ukrep zelo umesten, se je izkazalo od vsega po-četka. Medtem ko druge dneve prihaja k vlakom na tisoče ljudi, ki nimajo nobenega drugega opravka, kakor da v najboljšem primeru spremljajo kakšnega prijatelja ali znanca, so tokrat prihajali na peron samo resnični potniki kar je delo vsemu osebju na postaji in pri vlakih zelo olajšalo. Iz Rima poročajo, da se bo takšen ukrep v dnevih 14.. 15. in 16. t. m. preizkusili na vseh kolodvorih v Italiji. Med potujočim občinstvom je zelo priljubljena ugodnost, da si nakupijo vozovnice pri postajnih blagajnah že dan pred nastopom potovanja. Število potnikov, ki so prihajali-po vozne listke že dan poprej, je zdržema naraščalo, kar je bilo nedvomno v zvezi z velikim navalom na vlake. Zdaj je ravnateljstvo državnih železnic objavilo, da je glede na smotrnejšo oddajo razpoložljivih prostorov v vagonih treba to pred-prodajo preosnovati. Od polnoči v torek 12. pa do polnoči 15. t. m. blagajna glavnega kolodvora v Milanu zato ne bo prodajala voznih listkov z veljavnostjo za naslednji dan. Kolikor se bo predprodaja nato vnovič uvedla, pa se v interesu službe in potujočega občinstva naroča, naj potnika prihajajo po vozne listke za nasilednji dan v času od 9.30 do 11., od 16. do 17. in od 20. do 22. ure. Potniki, ki se ne bodo rav- nat po tem navodiS«. naj somi sebi pripišejo izgubo časa, če po daljšem ali krajšem čakanju ne bodo dobili voznega listka, kadar pridejo do okenca. V splošnem interesu so tud« omejitve, ki so potrebne v prevozu prtljage. Vodstva železniških postaj so dobila navodila, da morajo zavrniti vso prtljago, ki ni resnično brezpogojno nujna. V potniške vozove potniki ne smejo jemati prtljage nad 20 kg teže. prtljaga pa ne sme imeti večjega obsega od tistega, ki se prilega prostoru za prtljago nad vsakim sedežem v kupeju. — Kar se tiče koles, je »Jutro« svoj čas že poročalo o novi odredbi, da prtljažni vozovi osebnih vlakov od sobote opoldne do ponedeljka opoldne nc smejo več sprejemati holes na razdaljo, ki je manjša od 100 km. V zvezi s to novostjo pa je pretekli petek število koles, oddanih v prtljažne vozove na glavnem kolodvoru v Milanu, tako naraslo, kakor jc bila poprej to navada ob sobotah. Kolesarji se bodo morali na vsak način sprijazniti z dejstvom, da imajo železnice v vojnem času dovolj važnih in neodložljivih nalog in da torej ne morejo ustrezati samovoljnim željam enega občinstva, ki se nikakor noče odreči privajenim nedeljskim užitkom in udobju. Če se ne bo našel kak pripravnejšd način, da se to vprašanje zadovoljivo reši, bo železniška uprava prisiljena, razdaljo, v kateri je prevoz koles prepovedan, podaljšati od 100 na 150 km. Na severnem kolodvoru v Milanu je stalno ukinjena prodaja peronskih listkov vsak popoldan pred praznikom in na praznik sam, ob delavnikih pa se peronski listki izdajajo samo od 10. do 20. ure. Tudi ta ukrep je rodil doslej prav zadovoljiv uspeh. Iz Hrvatske Kegulacija Kolpe. Na mestnem magi-straiu v Karlovcu je bila pred dnevi seja komisije za regulacijo Kolpe pod predsedstvom mestnega župana. Prisotna sta bila tudi vseučiliški prof. inž. Valerijan Rieser in vel ki župan. Mestni župan je poročal o doigoli ajnih prizadevanjih za ureditev reke, ki sc se pričela že pred prejšnjo svetovne vojno. Od takrat se še dandanes v ministrstvu narodnega gospodarstva v Budimpešti r&haja celotni regulacijski načrt. Nujna je predvsem ureditev struge pri Sredičkem m Pckupskem, kjer velike skale v času nizkega vodostaja ovirajo brodarski promet. Ksrlovšl.a mestna občina bo za bližajočo se zimo dobila znaten del drv iz teh krajev, zato je nujno, da se ta odsek struge uredi še do jeseni. Ministrstvo domobranstva je mestni občini obljubilo, da ji bo pri tem delu romagalo s karlov-ško pijonirskf četo. Komisija je hkratu razpravljala o ukrepih proti poplavam, ki pogostokrat obiskujejo te kraje. Ker je delo nujno, je komisija izvršila tudi oglede na mestu. — O regulaciji Kolpe se razpravlja že 200 let, zdaj pa prihajajo prvi načrti do svoje izvedbe. 2e leta 1869. je bila izvoljena posebna komisija za rešitev tega vprašanja, a žnjim so se bavili že tudi zdavnaj poprej, za Marije Terezije in Jožefa I. Ureditev reke Kolpe ni važna samo za gospodarski prospeh Karlovca in neodvisne države Hrvatske, temveč tudi za promet s sosednimi državami. Službo dobi Beseda L 0.60, taksa 0.60. za (lajanje naslova ali za šifro L 3.—. Kuharico za vsa domača dela iščem. Plača Lir 300 mesečno. Naslov: Tavčarjeva 2-n, levo, predstaviti se dopoldne od 10. do 12. 10683-1 Pridno dekle za ves dan ali služkinjo Iščem za takoj. Vprašati od 15. do 17. ure. Naslov v vseh posl. Jutra. 10668-1 Postrežnico samostojno, mlajšo moč, ki zna kuhati. Iščem za čez dan. Naslov v vseh posl. Jutra. 10664-1 Postrežnico dnevno 2 do 3 ure popoldne Iščem. Predstaviti se Gosposka 6, I. nadstr. 10699-1 Brivski pomočnik dober ln hiter delavec, želi menjati službo. Nastop z 20. vm. ali 1. IX. Ponudbe z navedbo plače na ogl. odd. Jutra pod »Stalno mesto«. 10697-2 m* Beseda L 0.60, taksa 0.60. za dajanje naslova ali za šifro L 3.—. Polnilno pero skoraj novo »Parker« in par visokim moških čevljev štev. 43 prodam. Vprašati dnevno do 16. bre popomne, Tavčarjeva 12-n 1. 10690-6 Strešno lepenko domačega Izdelka, vse debelosti, dobavlja Jos. R. Puh, Ljubljana, Gradaška ulic^ 22. telefon 25-13. 113-6 Jesenski plascek za deklico 4 let, še dobro ohranjen, prodam za Lir 65. Naslov v vseh posl. Jutra. 10413-6 Krojaško mizo iz trdega lesa prodam. — Naslov v vseh posl. Jutra. 10669-6 Pisalni stroj severni medved, pisarniško pohištvo poceni naprodaj. Kornhauser, odvetnik, Dalmatinova ul. št. 10. 10665-6 Stensko uro lepo, salonsko, prodam za 850 Lir. Naslov v vseh posl. Jutra. 10663-6 Otroške vozičke vseh vrst (star materi-Jal) dobite pri »Prometu«, Napoleonov trg 7. 10694-6 Beseda L 0.60, taksa 0.60, za dajanje naslova ali za šifro L 3.—. Slamo vsakovrstno, kupim. Plačam dobro. Ponudbe na Bergman Josip, Ljubljana, Poljanska cesta 85. 10644-7 Wertheim blagajno večjo, železno kupim. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Blagajna«. 10640-7 Beseda L 0.60, taksa 0.60, za dajanje naslova ali za šifro L 3.—._ Album »Iz naših gora« I. del, dobro ohranjen, kupim. Ponudbe z navedbo cene na ogl. odd. Jutra pod »Planine«. 10681-8 Beseda L 0.60, taksa 0.60. za dajanje naslova ali za šifro L 3.—. Stare biciklje ln motorna kolesa kupimo. Plačamo dobro. — Generator delavnica, Tyrševa 13. (Figovec. levo dvorišče). 10687-11 PohtMfjm Beseda L 0.60, taksa 0.60, za daianje naslova ali za _Jifro_L 3.—._ Samsko sobo spalnico, kavč moderno, ter različno pohištvo radi selitve poceni naprodaj. Vprašati Miklošičeva 20. 10586-12 Beseda L 0.60, taksa 0.60, za dajanje naslova ali za šifro L 3.—. Pisarniški prostori v Dalmatinovi ulici se takoj oddajo. Kornhauser, Dalmatinova 10. 10666-19 Beseda L 0.60. taksa 0.60, za dajanje naslova ali za _šifro L 3.—. Kuhinjo in sobo 6hrambo ter predsobo v pritličju, oddam mali družini s 1. septembrom. Pogoj 3-mesečno plačilo v naprej. Naslov v vseh posl. Jutra. 10680-21 3 sobno stanovanje s kopalnico se takoj odda. Več se poizve pri tvrdki Gregorc, Tyrševa cesta. 10671-21 miM&k Beseda L 0.60. taksa 0.60, za dajanje naslova ali za šifro L 3.—. Opremljeno sobo s posebnim vhodom in uporabo kopalnice oddam eni ali dvema osebama. Event. tudi souporaba kuhinje. Naslov v vseh posl. Jutra. 10693-23 Sončna soba lepa, se odda takoj. Sv. Petra cesta 39-1. 10673-23 Lepo sobo z 1 posteljo, souporp*50 kopalnice, oddam gospodu ali gospodični. Naslov v vseh posl. Jutra. 10698-23 Bessda L 0.60, taksa 0.60, za dajanje naslova ali za šifro L 3.—. _ Prašička smo našli. Kdor ga Je izgubil, naj pride ponj: gostilna Fabjan, šibeni-ška 18, Vič-Glince; naj-diteljica Marija Poljšak. Papagajček moder, ki med drugim najraje izgovarja »kukl priden« ter »dobro Jutro« je pred več dnevi ušel. Oddati ga je proti nagradi v trgovini Kar-ničmk v Nebotičniku. 10678-27 Beseda L 0.60. taksa 0.60. za dajanje naslova ali za šifro L 3.—. Ženski plašč ln čevlje št. 39 in 40 prodam. Ogled od 10. do 11. Naslov v vseh posl. Jutra. 10674-13 Omaro dvo aH trodelno, dobro ohranjeno ter mizo z 2 stoloma, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobro ohranjeno«. 10675-13 Izgubil sem 12. t. m. nalivno pero z zlatim okrasjem. Ker ml je drag spomin, dobi najditelj dobro nagrado. Odda naj ga v ogl. odd. Jutra. 10688-23 Eeseda L 0.60, taksa 0.60, za dajanje naslova ali za šifro L 3.—. Stružnica za kovine, popolnoma nova, z vgrajenim elektromotorjem. 1500 mm delovne dolžine, z »Norton« prestavami itd. naprodaj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod >45.000 Lir«. 10670-29 MIKI 50 Obrnil se je, kakor bi ga bil z bičem oplazil. Luknje, skozi katero je bil prišel, ni bilo več! Vrata so se bila zaprla in Niva ie bil ujet. Ni se razburil, ampak je kar moči mirno sprejel položaj, prepričan, da bo nekje med hlodi našel dovoli široko mesto za izhod. Ko je nekaj časa vohal in iskal, ie jel žreti ribo. V to dehtečo pojedino je bil ves zaverovan, ko se je deset metrov od pasti pokazal iz pritlikavega csdrovja Indijanec, ki ie takoj spoznal kako in kaj. nato pa hitro obrnil hrbet in izginil. Pol ure po tem je ta Indijanec pritekel na ravnico, kier so se dvigala nedavno zgrajena poslopja nove postaje. Zavil je proti skladišču Hudsonbay-ske družbe. V pisarni, ki so bila njena tla pokrita s kožami, se ie bel mož ljubeče sklanjal k ženski. Indijanec se jima je sam pri sebi namuznil. »Sekihevevin«. zaljubljena dvojica, so bili ljudje na postaji ob Bainskem jezeru že v teh kratkih dneh krstili moža in ženo. ki sta bila priredila veliko gostijo, ko ju ie misionar poročil. Ob Indij ančevem prihodu sta vstala in se mu nasmehnila. Mlada žena je bila lepa; oči so ji kar sijale od sreče in njena lica so bila vsa v cvetu. Ko jo _ je Indijanec pogledal, mu je vzkipelo v srcu toplo j cescenje »Medvedka smo ujeli,« ie rekel. »Je pa ,na-pao\ samec. Medvedkov ,iskvao' ni dobiti, Naneta.« Beli mož se je zasmejal. »Sreča nama očitno ne da, da bi dobila medvedka za igračo, Naneta,« je dejal. »Glavo bi bil stavil, da ujamemo samico z mladičem vred — Medved samec? Tega bo treba izpustiti, Mutag. Kožuh ne bi bil za nič. Greš z nama, Naneta?« Prikimala je in udarila v kratek smeh, ki je izražal vso radost ljubezni in življenja. »Da, smešno bo gledati, kako bo tekel nazaj v gozd.« Challoner je vzel svojo sekiro, dal drugo sekiro Naneti in krenil naprej; Mutag je stopal za njima, držeč puško pripravljeno za vsak slučaj. Za gostim cedrovim grmovjem je Challoner obstal, da bi odtod videl, kaj bo; nato se je odmaknil in dal prostora Naneti, češ, naj pogleda kletko in ujetnika. Nekaj trenutkov je zadrževala sapo in sočutno zrla na ujetega medveda, ki je zdaj ves razburjen begal sem ter tja. Mahoma pa je vzkriknila, in Challoner je začutil, kako so ga njeni drobni prsti krčevito zgrabili za komolec. Preden je utegnil zaslutiti, kaj namerava, je planila skozi cedrovie. Tik pred kletko, še v uri nevarnosti zvest prijatelju, je ležal Miki. Upehan, ker je zaman skušal izkopati pod kletko rov do Nive, ni bil ne slišal ne videl, kaj se godi, do trenutka, ko je pičlih dvajset korakov od sebe zagledal Naneto. Srce mu ie od radosti ooskočilo, goltnil ie. kakor bi hotel požreti preobilen grižljaj, in ji za trenutek str- me pogledal naproti. Nato je z jekom, polnim udr- 1 sta prijatelja ves ta čas, odkar sem ju bil pred na on knnpc irrvi žanega hrepenenja, kakor neumen skočil k nu. Challoner je od groze zakričal in z dvignjeno sekiro planil iz grmovja, a v tem je pes že ležal v Na-netinem objemu. Challoner je presenečeno pobesil sekiro in v svoji zavzetosti komaj spravil iz sebe ime: »Miki!« Mutag je ves neumen gledal moža in ženo, kako norita okrog čudne, divje zveri, ki jo je bilo po njegovih mislih edino pametno ubiti. Medveda sta bila kar pozabila; v svoji brezumni radosti, da je spet našel ljubljena gospodarja, je bil tudi Miki nehal misliti nanj. Šele glasen »Vuf!«, ki ga je Niva sam zagnal, je spet obrnil pozornost nanj. Miki se je po bliskovo vrnil h kletki in jel skozi režo med hlodi duhati medvedov smrček, kakor da mu hoče dopovedati, kaj se je zgodilo. Challoner je počasi pristopil. V duši mu je vstajal spomin, ki pa ni veljal tej črni, kosmati pošasti. Nemogoče se mu je zdelo, da bi bil Miki sklenil prijateljstvo z zverjo, ki ne bi bila mali črni medvedek iz minulih dni. In zdajci je zadržal sapo: Niva je bil vtaknil svoj rjavi smrček skozi režo med hiodi in Miki mu ga je lizal! Challoner je prijel Naneto za roko ter ji, ko se je približala, pokazal čudni prizor. Nekaj trenutkov ni mogel spraviti besedice iz sebe. Nato je rekel: »To je tisti medvedek, Naneta, se spominjaš: medvedek, ki sem ti pripovedoval o njem? Ostala dvema letoma privezal vsakega na en konec vrvi. Zdaj razumem, kaj je gnalo Mikija, da je zapustil najino kočo: vrnil se je k medvedu!« * Ako greš danes iz La Pasa naravnost proti severu in se spustiš s čolnom po Rat Riverju ali Grasberryski reki ter po Jelenji reki navzdol, potem pa veslaš ob vzhodni strani Jelenjega jezera, prideš kmalu v Cochrane in na postajo ob Bainskem jezeru, to je, v eno izmed najlepših pokrajin severne dežele. Tri sto Indijancev, mešancev in Kanadcev ti bo ponujalo kože v nakup. In med vsemi temi ga ne najdeš ne moža ne ženske ne otroka, da ne bi poznal zgodbe ukročenega medveda, ki živi ob Bainskem jezeru, ljubljenec »belega angela«, faktorjeve žene. Medved nosi lepo svetlo ovratnico in se po mili volji krati v družbi velikega psa; ker pa je med tem postal velik in zelo debel, se nikoli preveč ne oddalji od postaje. Nezapisan zakon, ki ga spoštuje vsa dežela, pravi, da mu ne sme nihče storiti žalega in da ne sme v manjši razdalji kakor pet milj od skladišč Hudsonbayske družbe nihče nastavljati medvedom pasti. Ob nastopu zime, ki je čas njegovega dolgega spanja, se medved umakne v globoko, toplo jamo, ki so jo izkopali nalašč zanj pod družbinimi skladišči. Toda vsak večer, ko se znoči, pride pes Miki k njemu spat. — KONEC — Urejuje Davorin Ravljen - Izdaja za konzorcij »Jutra. Stanko Virant. - Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnama: Fran Jeran. - Za taseratni del Je odgovor« Ljubomir Volčič. - Vsi T Ljubljani.