Leio III., štev. 132. V Celju, sobofa daie 12« novembra 1921. PosiniBü placana u gotovini ^^RH^E^S ^^^^^^V BH^^h ^B^G^A ^^^H^B bHEHkH wcfiBwJwB isB^h^b pflHHEHV^"m9^Ra^^ ff ¦ ?"/> i*1'*1' i ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^K ^^BiH^I^L—^H^BS^E^v ^^^^QBa. J^^^m^^B Hfl^^^EL J^^S&Mu/ ' i'1^ - jj^ ——-———___ | 11 j u j • ^HHlllHBii^HH^H& ' |SH|^H|Hh^9HP^ ^i|h|^bv i^^^mm^kkl'.? - •anc cclolctno 120 K, mesečno iO K. — Oglasi za vsak mm •o stolpca 1 K 20 v. Reklsmn mod tekstow, osmrtnicc in .-tie K 1 oO — Posair.ezna številka stane 50 par K 2. 0 I Izhaja vsak toreK, četriek in soboto. UreaMJšlvo Strossmajerjeva ul. St. t, I. nadstr. Telefon it. 53. Upravnfifvo Sirossniajerjeva ul. St. 1. priHiCjcv Telefon št. 65 Račun kr. poMncga čekovnega urnda št. 10.066. Rapallo. Žalostno obletnico obhajamo danes 12. novernbra, obletnico težke narodne noše r.esreče, obletnico .dneva, ko smo morali podpisati pogodbo, s katero smo r.ad pol milijona svojih roiakov pre- pustili itaiijanskemu imperializmn. Krasno se je razvijalo v Primorjti narodno življenje pred vojno. Italijan- ske trdnjave so se ruSile druga za drufco doli od Kotorr, pa «ori do Go- nce. Pred pade^m <^> H'.i skoro ?.e tudi nekatera mesü:. Med voino je baiij^i^' "<.;•>>» M^ki militarizem brezobzirno ndušii narodno Življenje v Primorju. In ko je 1. 1915 stopiia v vojno tudi Italija, je siorila lo z londonskim paktom v roki, v ka- :erem so ji Francija, Angüia in 2al tudi Rusija za slufaj zmagovitega i^ida vojne zasignrple Tridentinsko, celo Primorje, del KranisUo in vdik del Dalmacije z otočjem. Italija je stopila , wMllu .-. ;u.:i;r~ nom, da zasužnji nas. Čim se |e za- znalo za vsebino paktt», so naši emi- granti — naš Jugosloven^ki odbor v Londonu in Parizn — takoi prieeli boj za njega razveljavljenje. Žal brez u- speha. Ko je leta 1918 Sla Italijanom irda, ko so avstrijske arniade prodirale 5e globoko v njihovo ozemlje, so pa<Ü 'ormalno sklenili z našimi zastopniki :akozvani rimski pakt, ki ga pa kot veroJomen narod niso pozneje hoteli priznavati. Sklicevali so se ved, ;*t n? 'i*"idon?ki pakt. y'<> ¦ • ¦ 'n v vojno tudi Ame- . ; ,. / v. . -i^"! gesioin o samo- odločbi narodov in ko je tudi ruska revolucija proglasila isto geslo, je bilo nekaj upanja, da uspemo. Naši iugo- slovenski polki so se oktobra 1918 üprli avstrijski vrhovni komandi, kar >e bil za avstrijsko armado smrtni uda- rec. lzrekü smo ujedinjenje s Hrvati fri Srbi, naž» i\"arodni sveti so v Pri- ;norju prevzeli oblast. Takrat pa je verolotnni Lah pri- tel ofonzivo in se hvalil, da je pre- magal avstrijsko armado, katere več büo ni, ker smo jo že mi razorožili. Na5im Narcdnim svetom v Primorju so vzeli oblast, z na5o krvjo osvobo- j«no Primorie je postalo zasedeno o- zemlje. Hoteli so celo do Ljnbljane, a pri Vrhniki jim je srpska armada za- klicala mogočni »Stoj!« Psičela so se mirovna pogajanja. .i&vezniki so priznavaii pač na zunaj C r^REQELJ: K simfonienemu koncertu v soboto I2. nov. v Celju. (jlasbcno zivljunjc & je Po previaiu med Slovenci iicpričakovano povzdignl- lo, sevedu v prvi vrsti v Ljubliaui, .kjür inuuno tri dobre orkestre: Orkcstcr na- rodne opere, filharmoničnega dništvii in Kodbo Dravske divi/ije. Vsa (a ftlasbena Uitniženja zasledujejo nalo^o, scznanit? Slovencc v. večjimi svetovnimi orkestral- nimi deli, da se tako zamaši' predvojna vrzel, ko se je Jkoncertno delovanje naSo ]>restolice oniejevalo le bolj na izvajanja vokalnih skladb in tako ostalo bolj eno- stransko in zato neiwpolno. Nadvse po- hvalno inoranio torej pozdravlti ta ra»- mafi, posebno pa Sa lepi namen ljubljan- ske divizijske godlx;, oduosno kapelnika Jr. Cerina, od časa do easa prirejati tudi v dniffih krajih, kot v Celju. Trbovljah in Jrugod siinfonične Koncerte in tako pre- 'Jcstl svuje ^lasbcno^probujevalno delo ludi izven našcffa kiiTtunicga centra. ^eleti bi bilo, da bi skazajo obein- niJVn'!rfid?lnemu sinotru T.azumeva- od strain na.«ega dUaStva. k« bi fcS dobivalo prvo is?tro navduSenJa in }\u- Wilsouov program, toda le na zunaj. Zato smo moraii biti trU boi za Ko- roSko, kjer smo koneno dosegli pie- biscit. Gtede Primorja pa so se llali- jani vedno zrnet in zopet sküccvali na lonäonski pakt in ~ zavezniki so g'd priznavaii. f-dino Wilson j?a "» Pr.'" znaval, v boiu za svoja načela pa je bil presiab. KoriCno je büo upanje, da prodre r.jegov predloK. ki bi pomaknil mejc vsaj nekoüko na zapwd, rako- zvana Wilsonova črta. V tern pa so se izvrSile v Ameriki nove volitve, Wilson je padfl, novi predsednik Harding- je pa izjavil desinleresinan Amerike na evropskih vpraSanjih. Bili smo broz zasiombe. Reko, ki bi nam pripau.a no lon- donskem paktu, je dala Italija zasesti od pustolovea d'Annunzija. Vsled »z- gube plebiscita na Koroškem je naš ugled v zunanjem svetu znatno pade!. Istotako vsled RaciiČevili in koüiuni- stičnih splelk. Fiancija in Italija ste izjavili, da se moranio z Italijo direktno posoditi. V tetn polo2aju smo se moraTi odločiti : ali za vojno alt za mir. Za vojno liismo bifi tehnlčno pri- | pravljeni, odiočiti smo se morali ' za pogajanja, ki so se vrSiia v Rapallu. Itaüia je bila močnejSa. Due 12. nov. 1920 so na§i zastopniki podpisali ra- pallski dogovor, s katerini smo izgu- biii Primorje, del Kranjske ?. Idrijo in Postojno, celo Istro, Zadar, otok l.eC zaruOunati. ker ničesar ne pToduci- ra. kar bi luhko razniLM'am primerno viS.le in družfc viiovčii. Ta žrtev povojnih raz- mer .ie v ;tino.tf/?i slu^njili /asebni nastav- J.icnjc. \ v.seli slučajili Pa jc to danes tlr- žnvni iiamcščcticc. Državni uradnik k Pü svoji predizobrazbi, po svoji mentalt- teti in poimovanju drzave.'ki je njegov služboclajalec. tisti stan države, ki danes /e tudi glasneie toži. ki danes :lc zabav- !.ia, dusi jra je se sram, da zabavlja profi državni iipravi, ker ffloboko pojrmije m globoko Ijijbi drzavü! Orgaiiizirano J-- lavstvo vpije in kriči, zahteva zase po- iioje za svojo eksistenco, stavi preninb- «"okrat tudi pavžahio težkc pogoje. ko i'ihxasno nc iirnuic. da treba za v'soko V(i. 11. Andante, ki je pravzaprav žnJotu na koraenica. Zakaj? SliKa se nam ža- lobno razpoloženje. v katero nas zaziba mrki gozd, Tu se otflasi ptičje žvrgole- nje, ki nas razvedri, ves značaj glasbe r>c spremeni In postaja živalmejši, vines pa vedno pronika prvotni turobni tema. III. stavek, Scherzo nas postavi sreUi lovskega vrvenja. Tu imajo zlasti rogovi obilo posla. Mncnje glasbenikov je, da je ta stavek izredno mojstrsko delo. IV. Fi- nale začenja koi v mraku Ln megli. Moti- vi iz prejšnjcga stavka se še ponavljajo a kmalu se začne glasbeni tok gibati v živahnejših ritmih, vidno se ponavljajoce osininkt sekstole "as uvedejo polagoma v čisto drug tok. ki nas prepriča, da nam lioče kornponist slikati grozo gozda, vl- har. Jvi ječi v vejevju. Poeasi se vse uml- ri. pojavljajo se prijaznejše melodije in v linbkih sanjarijah so bliža finale koncu. Simfonija je mestoma silno težavna in je treba sigurne, rutinirane roke, da Jo obvlada. Tembolj priznanje domaC-imi g. dr. CeriiiH, da si je zbral baš to delo. Niemu kot zaslužnenni slovenskemn glasbeniku, ki li več kot 30 let glasbeno deluje z redko vnemo in uspehom, se pa oddülzimo deloma vsaj s tem, da pride- mo vsi nä koncert. Spoštujmo svo]e moze! piaC'ilo liaii sliizbotiajalcu iiidi ckvivalent poštenega. Uobrega dcla. Drzavno urac!- nii>tvo šc ni pausn na nivo nasilja :\\\ širajka. proii sltr/bodajalcu, dr/aviii nradnik jc intcligcnt v lepem clobrem *n denokratskem pojinovanjii tc bJseJe on sc /'.'ivedsi svojih riolznosti do držtive \ polni iiiu'i i:i stavi s\'<)je utcuicljcne /fijncw »ia atireso oiiili. ki moraio UIC- :^(»\- n(>io/.» clement». Jaz uikomiir v,v /*- \;J:ini ziisjužka ali lKignstvn, vzeti ;ie TnniTiii'o Nolvneimr niöesrir. nživeti ^c liioi-amo xuati \ položaj vst-li sohičnili in ;; admiiiistrativui razdelitvi naše cleave in o usirojstvu novih oblasti. .Ja/ :;cm nüiciija. .da bo deinokratska stnuika '/¦>'-- stavila vse moči. da / ji;on o uredbi obiasti in n.iiiso\eiii ustrojstvu aipravah v (ell oblastla elm j 1'icj l;f.'hl pdobrenje narodneg.i prcd- stavnisiva, da bo mogcl narcd ncp::- xrulno panicipirati v javnih poslifi. K.aka ic današiija polltičiia situaciiä? Kakor je znaiio. se ditnokratska siranka naha.ia v bloku strank. ki ima lw.logu. (ia izvede državno organizaeijo. >'. drille strani pa se pojavljajo giasovi, aa jc freba vnovie sprožiti nstavno vprn- šanjc. ozir. da je treba /. revizijo ustave izprxikopati thi scdanji politictii sttuactji • er namcüto te iLst\'ariti dni^o, iiomi. A kakšra beta nova sjtuaeijii? Kaj poinejii Uaues revizija ustave? KV'viziia ustave bi ponieiiila |>red- vscm ojaceuje eentriitiKaluih sil mi račun jcntripLialuili. Ke\izi.i;i nstave l)i pouie- iiita nstvarjanje ctupo za iiadaljue r.evizl- .ie, h.r je vjüko vpi'asanje, ako bi se r-:- vi/ija ustav,c tudi i/.vedia, je-li bi uni. ki so pristaii na novo nstavu, smatrali to n- suivo k.i'i deriniiivno ali ie, kot etapo /.a neve revizije. in to kot etapo za nove rc- \;züi' \- korist čim večjc&a razrahljanja ilržave. ;i na škodo državnega edmsotem, gospoda, revizija ustave ni hrey. dvoma 4ovedla v koncni konsc-K- vLiici do razdelitve naše državu na in pjemenske države: srbsko, lirvatsko ' In. slovensko, a nstvar.ianje tell treh plc- meiiskih držav bi pomcnilo ustvaijanic irch DdioJov iz uašcga edinstveiie.c(a un- roda. Revizija ustave bi naposled nome- riil;-1. to, da se narod vnovič požene \ u- j Ntnvno borbo. pomenilo bi. da se reševa- nje vseh velikili ekonoinskili socijaiuih in kulit'niili probicinov našejja naroda otl- loy.i za ne.tjotovo dobo. Z veiikini trudom s'no iistvarili tistavo. Naeeti zopet vpra- šanjij revizije nstave, pomcnilo bi:v:deti iMorebiti, kje se je zaeelo. a ue vedot:.' kjc st1 bo koijealo. Zdi s.:, in mislim. da dcmoki';;i>ka .stranka to hoee. da se po možnosti di:a- iii ^edariin i)olitieiia sittiacija, ali seJ;ii>a poiiticna koinbinacija s poziiivniin pi o- graiijoin. Narodiia -skupšcina niora kot naj- nnjneiše vprašanje rešiti vprasan.ie n»- vev;a volilnesa zakona, da it dana n.t-Z- nosr apela na narod. da je dan kroni üi- stnimem. katere^a se more posln/.iti. ako I10ČT izvedeti pra\fo \oljo liarod;:. I Mi!;sri niijen |)osel. ki se ne da c.üa- g'aii in ki .it rnorda enako važcii kot \'prasanje nsinve same, je vprašanie unitfkaci.ic naših /akonov. Po resiivi vprasunja uniiikaci.ie z-«- kopodaK- inora Nar. sknpseiiia douesti zakon {, državnem svetu, zakon o tflavnt k»)iUrf)li, zakon o ureditvi oblasti, o oh'- Cinski, okrajni in oblastni samoupravi, o prciiosu sedajnih jiokrajinskili nalog' na ministrsiva in oblastne tiprave. To so \'se \'eliki in težki probiemi. I)oiiesii \r.i ' mora tudi zakon za nase osjioviH) uH Ij'.'dskf) solstvo, zakon za srednie sole in zak'Mi za naše visoke sole. Kakor vidite. bodo imeli Kospodje uarodni poslanci• polne roke dela. Da pa sj more to delo zvrsiti, je potrebno -— v kcükor jc to nioKoče in v skladu z našim PiKVU'ramoin in s eastjo nase strauke je pptrebno. da se vzdrži scdajna politiena sitnaei.ia. Jzjavljam to s tetfa mesta, da se ve, da bo uasa Deinokratska stranka, ki se je vCsi.no žrtvovala za državo, vndila rn- Oi'ti o tern, da sta država In narod starei- ša od strauke. Nikdar pa ue bo' za to, ua j se državnopravna vprašanja. katera snio komai rešili, ponovno rcšujejo. ampak bo za to. da se vrši delo konslruktivuo, de- !(¦, ki je bilo priOeto /. donosenjem usta- ve. j Kak.siiD bo stališee naše strauke z!a- ! sti v vprašanju zakonov, ki se nanasajo na uredilev države? .la/ mislim. ^ospo- da. <'!¦•> inortiii l<> Ui)n«.lcii'/.ii'ii ti \ ui role: politiciia LTiHraJizacijii, lipraviia deko.i- ceutracjja «u samoupravna deceiitra- lizaclja. Te besede j)ovedo jasno, kaj nasa sirauka lioce: eden narod. eno državo en» državno zakonodajo- To je prva pa- rola. Driiga: upravua dekoncentracija. ponieni, da moranio razbremeniti na5ii ministrstva poslov. ki jini ne spadajo. ki so odvisni in premali za resevanie po pi- sariiah ministr«tev, ter jih prenesti nn nižjc orsane, ki so bližji narodii. Tretja parola: samoupravna deecntralizacija po- lnoni: da-ti Jiarodu pravico. da' v krajev- iiih vprašanjih javneKa intcresa odloeuie i sain v svojih samoupravnih organili. A zvezi s tem pa še nekai. Potrebno je nase solstvo urediti na modcrni podlag!. Nacclo je, da bodi sola državna in pouk brezplaeen; pouk, /lasti v osuovni soli, pa bodi tudi itrejen po razmerali in po- trebah krajev ter po ekonovnskih intero- sih naroda. Moraino, gospoda, pogledat! resniei v oei in delati na to. da ne dob:- ; mo uraiiniske.ija proletarijata, ampak '.!a j iist\arimo sole po možnosti za lirodnk- j tivno dele v narodii in lie sanio za uraü- ! ništvo. moranio dovolite, da završim ' to irazo! bili proti (emu. da sole sanio j labridrajo iiradnist\'o. I DtMiiokratski stranki sl- inuo^o oei- j ta. Naiavno. Nasa stranka je ona. ki sc je vedui; izposlavljala in borila za drža. j no. Ona nosi državiio idejo, ona odbiia j prolidrziiviie elcinente. Tudi so zdaj po ! yo.ini razmeie taksne. da narod ne moic v zadovoljstvu zixeti. Mi. ki snio \rsili ouloe'il'ii vpiiv na \'odsivo državnih po- i slow mi. ki snio se zastavili za dižavn. nosimo navaduo |)red iiepoueeiiiiTi d-.'lom j naroda odi.i za nmo.^o, kar lie J-Cre do- bio \ naši državi. -Vprašanje .ie. ali n;i.i Mosiino to odKovoniost sanio mi. in je-li ; bi mr«e \cC\ DniRe stranke, ki sodelu- jejo v vladi z veejim stevilom in z vec- jim ^t-jvilom tudi v politien-i kooperaeiii tudi one valijo na deinokratsko stranko odR'tn oruost za vodstvo državiie politi- ke. Namesio da se reec: Od.nvorno.st je ! skupna, se pravi: krivi so demokr:|(' '-¦ vse. k'ir ni dobro v državi! i\U n vilaVliih (.K*:ilUov Uemoki aiski j 1 ••! ic, da liočcivH) hyw'crnonijo. Ml- j sliiu. ),;'os|)oda. da ui niko.^ir nied V'ami j ki bi hotel hetfenionijo. In vidite. j mi nismo za hcRemoiiljo zato, ker siiin iskreui pristasi ideje ediustva j nas'-jia naroda in države. To idejo poi- mimo intimno in j;1oboko, poimimo jo tako, da je vse ono. kar je srbsko. ob- enem tndi lirvatsko in slovensko. Nek- ! da.i. gospoda. ko snio živeli pod Habs- burško inonarhijt). mi tain iz onih kra- jev nismo imeli svoie države, bili snio poJložuiki tuje države. Imeli snu» v sebi voijo in odločnost. da zlomirno ve- rigt. v kateie snio bili vkovaui. a nasa nioi je bila pfemaihna, lepo zvezdo, opevano oil neštetih ptsnikov, vkjnno včasih tudi po- dnevi na nebu, sigurno pa ob solnčnlh inrkili, ako se baš tedaj ne nahaja pod našini obzorjem. Ako opazujemo Venero skozi dalinoscled, opazimo na nji euakj izpremembe kakor jih ima na§a luna t. j. nilaj, oba krajca in ščip, kar'je že opa/o- val Galilei leta 1610 skozi svoj primitiven daliüogled. AstronomicJia zgodovina vu povedaü, da je že Pitagora okoli leta 550 pr. Kr. spoznal, da s^a večernica in dani- ca ena in ista zvezda. In baŠ ta izprc- menjava, da stopi Venera v različne faze ie tudi vzrok, da se nam Venera. ako io onazujenio že s prostim očesom. ne vicTT vedno v enaki svetlobi, ob njenem mlaju nam pa sploh izgin.e izpred oci. Danda- nes je dognano, da ima. Venera na svo- jem površju atmosfcro, katera jo celo go- stejša kpt naš zsuieljski zrak. In ta Vene- rina atmosfera jc z neke vrste oblaki skoro neprestano tako nasičena. da je astroriomom vsako natančno opazovante nase mile vcčernice in zvodnir dnntee skoraj nemogoče. Zapustivši megieno venero.. .^ča- nio v svetovnem prostoru njeno s'estro in naso mater z e m i j o , ki Ima v pie- mcru okroslo 13.000 km. Ker je naSa zonilia vsled sredobežnili ali centriru- galuih sil iz časav, kp je imela še niehko z.emeijsk«> skorjo na obeh tečajih — sc- vcrnem in južnem — malo stlačena ali naploskaua, znaSa razlika med ekvatori- jaluini in polarnim premerom 43J4 km- Kakor ziiano se vrti na§a zemija kakor tudi vsi rtrugi planeti po eüpticni poti, kl SQ zove ekliptika. In zem-eliska os ne sto- jina ekliptiki po konci t. J. v pravem koui (90°) ampak se nagiba proti zemelj- ski dragi ali ekliptiki v kotu, ki nmri 66^° in sicer vedno na desno stran,. Ce prosperiteio \- tej državi. Spominjajte se. gospoda. kako smo pristaši srbsko - hrvatske koalicije v Hrvatski pojmovali svojo dolžnost do zc- ml.ie in naroda. Mi Srbi. K'i smo bili v "tej koaliciji, smo ljubili Hrvatsko, s pono- som snio se borili za državnopravni po- loŽMj Hrvatske, nismo zahtevali, chi sc ta Hrvatska zovi tudi Srbija. nii snio v tcin imeiiu Kledali tudi srbsko ime. in stali sino ua stališeu, da smo se \r bojn za državnopravni položaj Hrvatske bo- rili za eden del našega uaroda ter s tem za narodno eeloto. Mar hočemo dajies ožic v;ieilati na to vprašajije, liočemo . u voditi posebiio srbsko - hrvatsko ali slo- vensko politiko? Mislim. da je naše sta- lisce to: en narod. eiia politika, in iz \se.;a onega. kar odlikuje poedine defc. uašega naroda. kar se smatra za njilio- V(i odliko, stvoriti nekaj uovega. nekai \ eeje.u'a. nekaj. kar je nam vsem skup- no, kar jc i srsko i hrvatsko i slovensko, kar je jiiKOSjovensko. t>ni nasi hrvatki bratje, ki \-od4fti noüiiko abstinencije, kakor nekdaj v madžarski Oržavi, kakor hei na An- kleskci!;. kakor Numci na Ceškem. nal pride.if) v sredisee na.še državc. ki je n*\- hova kakor je naša. naj snialra.io nas par- lament za svoj, za parlament vsega ua- roda, pa ne bodo več govorili o hegenio- niji. Kdo od nas bi mogel zalitevaii hege- monijo, ko se zavedamo. da imamo pred scboj historično naloKo, formiranie veli- ke narodue osebnosti velikega naroda od 12. milijonov prebivalcev? Zahtevati hc- .U'emoni.io, sc pravi. uporabiti vso silo v borbi s hrvatskimi brati. ki so si napram Duuaju in Pešti znali oeuvati ostank- s\ o.ie >;t;ire države, znaeilo bi, iti v boii>o prt^ti bratom Sloveneem, ki so bili pivo- straža našegn naroda proti jienuanstvu. Nns Ideal mora biti drug. Srbi. Hrv«.. ii iu Slovcnei uaj se strankarsko del»?o po svojih pogledih ua rešitev velikih z- konomskih in socijal. problemov in kul- tiinh; rc.^eiieracije nasega naroda, pa bo i>restala plemcnska in historicua \wrhd iiuc! iK^'i. j liCiOSl.OVFNl!- I >] ¦. .¦ . ,i ¦¦ i i ..-like ?.rtve :•¦ . u :m:.inui i<.. ,„.,, .^ r, ed clurmü I >L* dobimo iiieje, da utrdimo svojo država. da dobimo eas za ureditev svoje mlade države. za to snio žrtvovaii brate in s"!l v Canosst; podpirat Rapallski dogovor! \h je bila naša žrtev prevelika. da jj bila skoraj zaman. pa dokazuje prva obletui- ea Rapalla. ki jo obliajamo v znaku itait- iar.skili intrig v Albaniji, na Madzarske'n in vsepovsodi. Te intrige so jasen dokaz, da bo.i kliuh Rapnllu še ui konean. ten, več samo odložen- Naiiuiiši bo.i je se pred iiami in zave- dati se moraino, da zmaga v tem bojn tisti. ki ie bolj pripravijen. llaliianskc In- trigj so dokaz. da se'Italiiaui za boj prf- pravljajo. zato moramo tudi mi nrk'ct' s pripravami. Jugosloveni! Pr\ i pogoj zmagij Je, da osiane zt-mlja. na kateri žive žrtvo-va. ni, nasa. Zato je delo za ohranitcv ua§e- cca iivlja v iPrimarju naša prva naloga. Mati neodrešenih pa k »Jugoslovenska bi pa stala zenieljska '- kliptiki. potem bi bil tudi zcmeljski ek- vator v isti visini z ekliptiko, kar bi ime- k> za p-asledico, da bi vzhajalo solnce vedno na isti tocki vshoda in zahajalo no isti točki zahoda. V tem slucaju bi bila. t-idi vsaka menjava letnih casov nemo- goča. Naša zemlia hodi okrog solnca na- tančno 366 dtn 5 ur 48 minut in 46 sekund To so dognali italijanski astrontimi v 16. stoletju in napotili papeža Oregorija XIH. da se je zvrgel prejšnji koledar .lulija Cvzaria, v katerem se je štelo lüto s 365 dnevi in 6imi urtimi. V teh 6ih uraii ie bilo namreč časa zn 11 minut in H sr- kund preveč vračunaneiga, katera napa- ka ie povzročlla. da je padto pornladan- sko enakonočje v let« 158- ic na da?' 11. marea, tore? za cehh 10 dni prezgo- daj. Otne»Jpni dnevi in sicer tako. da ostanejo sekularna leta navadna, ako se njih le- tno Stevilo ali letnica ne da dellti s ste- vilom A Vsled tega .ie bilo leto 1600 in Stov. 132. .NOVA DOBA« Straft & -Matica«. ki skrbi za vsc kultnrno polreK- nasega preganjancga naroda. Jugosloveni! Zato apcliramo na Vas. da se na drin 12. novembra, našega Viüo- vega dne, spomnite.vsi matere ncodroše- nih, našt »Jugoslovenskc Matice«! Naj bo ta dan gaslo vsakega patriota. da prl- doVi »Jugoslovenski Matici« vsaj enesa člana! Naj nc bo ta dan Jugoslovena, R! ne bi položil svojega dani na altar clomo- vine! .Jugoslovcni! Nasi bratje lam preko vztrajajo v naitezjih prilikah in ob oblct- nici K'apalla, ko suio jih prepustili nasilju, bi marsikdo uiih mogel obupati nacl uspc- šnostjo svoje zrive! Nasa dolžnost je, da se to ne zgodi, vs'cd Cesar nioranio obhajali obletnico Rapalla Uko, da vidijo vsi. da smo jim uuli ?ni ostali zvesti in da delamo za njih osvobodiiev. To pa dokažemo samo z iv-.nim dclom in nc z bcs^dami. luzosioveni! Na dan 12. noveiubra W/.0 smo žrtvovali brate zaradi lastneßa blasrra. ob prvi obletnici pa irtvujino za brate zaradi končnc zmaga naše misli- Zvesioba za zvestobo! 7-^0 Jugof-loveni! Ob prvi obletu'cf naSega Vidovega dne na delo za matei f'.rOdicSc-nili, za naSo »Jugoslovsnilto Maticor! Uj *V.4 VIADE 0 2UNA NJI PGLiT JKI: Min. pr«ds. PaS;č .se ie sporazumel s predsednikom Nar. skupžčine dr. RI- barjem, da .se seja skiipSčlnc ne skliCe prei. licgo piiprsvi vlada svcjo izjavo o ^unanji poiitikl. Izjava bo gotova ffo turka in bo -seja sklicana 2a sredo au čelrtek i dnevnim redom: 'Vladlna ixja- va n ?ima-nji politiki. FIN VNCWI DRŽAVNI SVET. Zagrebške -Novosiu prtdlagajn, naj bi ' e 2 ozirom na problem naSe valiue usianovil poseben drzaviii finanöni sver seslavljen ix najboljSili finančuili stro- kovnjakov cele clržavc Ta svet bi irncl Maloso iznajii in uvesti kora!:e zn o.la- čenje naSe valnte v hiozemstvu. NOTFMNJ1 BOJI V RADIKALNEAi KLUBU. Mladi iu siari. Olasom poročil iz ÜcoKindit sj bi- jr-jo v radikalnem klubu zadnji cas hudi iiotranji boji. Mlajsi politiki zalitcvajo innik nckaterih starih gospodov. zlast! Tiifkoviea in Giuričiča. ki na] napravlta piosior svežcjšim močcni. Baje je ta skupina mladih, da nlrdi svojo pozidjo. že tudi pričeia razgovore z dr. KoioS- c^rn, ki co veclno pomija. S tem bi se iini nslabila tiidi pozic'ja demokratov. Pafv- tiranje teh radikalskih elcmentov s kle- rikalci je zlasti neprijctuo dirnilo Clane Slov. samostojne kmetijskc stnmke. V\ )v ravno iz to sluipinc vabila posriMicz- iiikc na svoje slioclc v Slovcniji. VFČFR.IA PRI KRAIJU. Uiic ^. tin. je Piiieüil kralj oficücl- no vcCcrio Clanoni vladc in cbuem predsedstva riaiodne sknpšoinc. Kralj. l'i i/Rlcda zdrav in dnbro razpoložuri. .K: priiiovnn iine! priliko zapoiovili, da je s poslovanjem vlndc zadovolit'ii in da niv na vzdržanje sodajne r,ituacijt'. in bo Indi Mn 2000 prestopno, inodicni }.o o'nanfjn letnicr- j70s). j800, ]Q00 ?i()0, Z2(\Q in .?.^00 kot navadna leta. Nf. Sßkiilarna leta ra so pre<;iopna, ako »a- njih ktno Stevilo da delifi s Stevilom -i. i'ako popravljon kol^dar so °-prejeli ka- toliki in p.02neje tudi protestantje. Edi- no pra\oslavni narodi so Še do danes c,hdr?;ali .Tulijcv koledar, vslcd fesar ?r? zč 13 dni za nami in praznujejo zato no vo leto, ko pišemo mi že 14. jamiarja. V:r/sio ie tudi vedeti, da se ravnajo prt- mičiii in nepremični cerkveni praznii.i vedno po veliki noči. Cerkveni /bor v Niceji je 1. 325. sUeiiil, dn 1'ii se velika noc obliaja |)rvo neduljo po limitiern ščipu. ki pride za poniladanskim enako- nočjem. Zato velika noč tudi nc more biti nikoü pred 21. marcem in tudi nikdar po 25. apriln, katera datuma imamo v.:\ velikonočna mejnika. Za|)iistivši našo zeinljo, najdemo •. nadaljnem potovanju okoli solnca nje- Kovcira Ci-'trtcga otroka» in brata naSe zciiilje. rdečkasto sc bliščečn zvezdo JVJart an M a r s. Ta zvezda dela iiinoffini ijudeiii veliko urcKiavic in o malokaten zvczüi se je že toliJko «ovorilo. ko o ti iv Marsu. Pravijo. da so na Marsu tu.i /r\ POPRAVO NASE VALUTE. Ukrcpi vlade so že 9. tin. pokazall tispel; na borzi. Še prcjšnji dan ni bilo j dobiti pariskill deviz ali pa se jih je mo- ralo plačevati v izvenborznem prornerri po SOG dinarjev, dne 9. tm. pa jiii je bilo na borzi dobiti v zadostni innožini po (y)r> dinarjev. To najboo.lje dokazuje, da padanje dinarja ni bilo naravno, ampaic po.sledica špekulacii. OEMOBILIZACiJA. Ysi obvezanci, ki so sc javili k oro?- niin vajam, pa še niso odšli na svoja nic- sta, so žc poslani domov. Istotako mno- go'trena in priprege. V teku tedna se a- vrsi popolna demobilizaeija rezervinii iormaeij. AN(jLE^! ZOPER JUGOSLAVIJO. AnijleSka vlada je pozvala tajnišlvo Zvezc narodov, naj sküce svei Zveze, ua nkrepn zoper Jugoslavijo. češ da njeno pr>stopanje proti Albaniji ogroža rvrop, ski mir. MADŽARI IN VOLITEV NOVEiiA KRALJA. Mad7.ar.ska vlada je na zahtevo ve- lcpoplanlške konference izročila sljdni" pismo, v katerem se Madzärska znvczi;. jo, da bo izvrsüa evcntualno lVvolitcv uoves^i l-;ralj-i 1p sporazumno z velepn. slaniško Ironscvenco- Odv. kandidat dr. Sajovic v'Koccvju ^ prüel z crganizacljo radikalne strajil-rc v Slovenijl. Srnatral je Kočcvsko za toi??. če. odko.der se naj .stvanka 'Sirl. "Pri'oel je organlzacijo tudi med kocevskiini Horn- ei. V nemSkem listn Kocevccv. »^ioii- -xhecr Zeitung« pa je dobil'u1 dni pojAs- u!lo, da si KoL-cvci ustvarjajo svojo (nem- žko) poJiücno stranko in da n,.1 bndo vstopili rned radikale. ProgläSciijü Mirldijske repuWike. Po vesteh i/ Pib.rena vodi glavni vodja ATf- riditov Marko üjonja st; vedno ljnte boje s tiransko vlado. V ten bojih je bil težko rarijen ^lavni povcljiiik tiranskiii cot iz- Miajl Cur. Da bi ne prišel živ Miriditoni ^ roke, sc je sam usmrtil. Miriditi s^ pro- iflasili severno Albanijo za samosloino ropiibliko in i/volili Marka üjonja z* predsednika. Tiranska vlada prosi Itali.m in veJe.sik1 za posredovanje. Up«r proti boljševikom v Ukrajinl se pojavlja vedno link1. Cete upomikov na- prednjejo proti vzhodu. }5oročilo od 9. tm. pravi, da jim je padel v roke Proskurov (Jaljij B«ir in Deražnja. V rokali protibol.i- si:\:Skih likra.iinskih krnetov je žclczniS- l-:a zveza Proskurov-.....Linennka tcr ves z;i.p'i(Iii! dc! Podoljske snberniu". iYiariborske novice. Zinis'no porotno zasedanje v Mari- !(oni se DiU-n^dne 12. deceinbra. Ruski saiiütorlj-v Viirberku, ki g-i je Cez r;ok-(.ie w.drzeval ruski K'ticöi kri/. •,e j;1 sedaj vslcd ponian.ikanja sredslev njornl l-a/juisiiti. V sanatoriju je bilo vO.\- si do Hllj boliirko\' iz v.seli delov Fvii.süo. hncnovnii ie za ravnatclja dvorasr- rcdiie dižavne Iriiovske Sole v Maribom piof,snr uc'iiflji'SCax Malej Dolcnc l.hidje. Ali je res? Ako opazujrmo 10 pi"c- mk'nici'' skozi refraktor, zapazimo nr njeni povrSini razlicn" ternne prGge ir lise, izmed katerih r,o cne fikone ali traj ne, driic-e se pa zopet Jz])ieminjajo naj- l'jrz vsled ptrijodiciiili poplavljani, ker se spiošno trdi, da ima Mart zeinljo, morja otoke itd. k-akor tudi malo redkeiJi zrak kakor je ta na naši zemlii Med tem, ko je na naži zemlji še V-r> mokregn sveta ie na Manu komaj s/& pokritega z vodo. Mar! k pač tnnogo manjši od naäe ze- mlje. zato se je pa tndi toliko prej ohladil in mu je voda vsled tega zlezla v zeiTiljo tako globok(3. da jo morajo napeljavati v ogvomno umetne jarke ali kanale- Tako je donmeval italijanski astronom Sciapa- rclli, ki je prvi liataneno opazoval in na- risal Martove kanale. Mogoče je to! Mogočc je tndi, da so na Martu nam po- dobna živa bitja, ali dokazati vsega tega do danes še niliče ni mogel. Marlova pot okoln solnca je skoraj še jedenkrat tako dolga, kot je ta našc zenilje. saj rabi /a ta obhnd CL'lih 687 našili dni. Okolu Maria krožita 2 niajhni luni v daljavi 9000 in 30.000 km od njega, kateri pa nimata v svojein ])remeru nič več kot 11 km. (Halje prihodnjič.) Na II5.000 K ßioiw je bil obsojen inariborski ueniSki odvelnik dr. .Turitscli od vi§jega dohodarstvenega sodišča v IJnbliani, ker je v škodo države napra- vil napaene podatke pri sklepanju po- godbe za Qahringovo hi^o v AL-ksan- drovi ulici, katero je kupil kotlar Gltt- mac. Bajü ima dr. Juritsch Se vetS takui sltičajev na vesti. Celiski iližavnl ttame^cnc-3 so si preu ucdavjiiin časom iistauovili svoie samo- stojno stanovsko druStvo. Kakor smo Ze poročaii v naSem Jistn, je Celje uvrščeno v nižji draginjski razred ko Maribor in Ljubljana, dasi je izmed navedenih naj- dražje mesto, ki se odlikuje še prav po- sebno po tem, da primanjkuje zivil, ki do- seza.io vsled tega naravnost nedosežne ccne. Važiia naloga druStva drž. namc- ščeneev za Celje je, da nujno intervenira polom nak'ga zastopnika poslanca pröt. Reisnerja za pravilno draginjsko uvrstl- tcv Celja in Okoiice, kar je za predstoje- co ureciitev doklad važno. (Op. ur.: Ka- kor smo poueeni, je društvo poleg Že v prvi resoluciji storjenih sklepov glede w- vrstitve Cclja v viSji draginjski razred Pi dni ponovno po svojem predsedstvu ntij- no opozorilo merodajne činitelje na to svojo zahtevo!) iHh je pi'V-a šiev. lista »Nasa väs«, I'i pravi, da je >iglasilo Zemlioradničke str-anke za Slcvenijc«. Pobijati nameraya I. avstrijiki revmatizem, 2. rimski klerl- kalizem ii" 3. nedostojno klečeplazenje pred Beogradcm in Srbi, V članku »Qreh .samostojiiih« ostro napada slov. samo- stojno krnet. strankQ radi'niene »nezve- ^tobe*. kt:r je šla v vlado in se odecnila od skupne zcmljoradnj'cke stranke. Trcr- ja stran iista prjnaša Novačanovo novc- lo »IVvi greh«. Kot krouisti beležitno to vseblno, da ne bojo prihodnjič zopei rek-- li, da jim žugamo, a oni v Trnovljah oa «e ue boji jo. Poškoiibe — Fr. Bra- čnn: Razlx)jnik. — Jos. Brinar: Pri os';i)ju. — I/ lovskega oprtnika. Mcdfiarodnl ša!iovski tiu'nir so. vrsi okspnziturr Stran 4. »NOVA DOHA« Stev. 132 sa uledinjenim velikim aparatoin radTfi P'^nocu svili u tu svrlm podesnih sred- ktQva, za napredovanje poslovnog pro- ineta putcm uspjcšne popularizacijc. Vodstvo novog podnzeča leži n iskusntm rukamn *;#. M. Dukesa npravit:!!a Blocknerovog zavoda za oglašivanje rc I. Schwartza ravnatelja MedjunarodiiOR prom, nov- i oglasnog zavoda d. d., koja sn gospoda iijedno i n ravnateljstvo ko- optitani. Ujedinjenje ovih dvijit obljim- ljcnili zavoda prati sc u krngovima ogla- sivača kao i n novinskim krngovima vr?f) simpatičnini zaninuinjem, to jo za pre<% vidjeti, da čc poslovanje ove njedinjenc tvitke vrlo korisno nplivisati i na iiaSo gospodarstvene prilikc. Praviliiik za izvrševan.ie doloeil o državni trošarini iz zacasnega zakona n državni trošarini, taksali in pristojbinaii objaviia »Uradui list« v št. 133 z due 5. novembra. Umrl je v Ljubljani višji nadzoniirc državnili čeleznic if. Jos. Hocovar. O izenaccu.iii uradniških druS»«ijsl'cec na icui, tla se ojncijo vm<\ e.-sko- ' slovaSi:o i'cpnbliko in .Ingoslavijo ne Ie kuliiii'iii in politični, lcnivcč prav pose*)- \ wo [ndi gospodarskl^stiki. Zato bo čežka I vlada novo podjetk1 podpirala. Poieg in ¦ I goslovan.ske skupine . je ndeležena pri ' ^Textiiia« večja sknpina čeških toV.siilnin inilii?tiijf:lcev, zlasti pn iz Brna in Pra>>;e. Od teh so bili na ustanovnem nWnri:; /born zastopani indi naslednji (Y-cški indir- siriici: »liksport* d. d, f.c?;kih tekstilinii induslrijcev, P. A. Slcclitn in sin, A. Kraus, Morawetz in sin, Knčera, Ico Deer, Rudolf Pollak, F. Berßer, M. Be- ran r.inovi d. d. Sliasny &¦ Schle.sinjrcr in dr. Od juKoslovan.skc strani je omciiiii zlasti brate Vokae. ¦ Ohlačilnico za Slo- vtnijo'.:, rircdscdnika zvezc indnstrijeev guspoda j)ra«;oliii.i Mribarja in dr. - 0^. cni zbor ie vodil sprctnn gospod R. Lc- ^vari, predsecinik Slovenskc bankc Via- c'oje /asiopal j^ospod okrajni Klavar c'r. Ivaiej. Delniska vjlavnica.znaSa 12 milijo- n..v k.'on, ki se pa laliko zviia brcz obin, st\ oih.ua dovoljenja na ^0 niilijonov K. X upra'vni svet so bili izvoljeni sledeC: yjospodjc: Franc Vokae, Dni^otin Mil- bar. K'ado Le^vart, haiuiš Neuera. 1):. .foso Kainusie, Karl Vokac, Dr. Antrrn Andrejčič. Mmil Storza, A. Prcpclnli. D\'e ines.ll stc se rczcrvirali Se za oiio ce.^o skiipino, ki vsled potnili ovir ni mo^:t iviavccasno dospevi v Ljnbljano. V nad- /in'.stxcni svet so bili izvoljeni: k'v,'. J<»s>p Kubelka, upravni svetnik slovcnskc It.ih- Ise, Jti.sip in Viktor Vokac, velclrtfovca, Novo podjetje, ki je ?,asn(ivano v vclikcn: sInKii. bo j-Viovo priicvitalo. zlasti ker T.)o iiziViilo \ sesiransko .podporo s sirani ee- sKo vladc in iiidusii'ijc. Potcm ne bo imci 'lihče vee povoda zalaj;ati sc s slabim !;;- škiin biasom in kiipovaii pri liaših n-jii:- •Mvill in'iiemciirsl-iih trxovcib, ki upViio sc- dt. \- Liiibljiiiii in diKHrajb ceiic. Hf.n.ianskii poslauiij v H^ofriciiln o zjs- hauü uv(i/;a iiviiie iz jajiosjavijc v Iiali- jo. Bcograjski dopisnik zaj?rebškili ^No- vosti» je iniel 5. tm. razffovor z italiian- skim poslanikom v Beogračiu groiorii Manzonijem, med dniftiin tndi glede za- branc nvoza naše živine v Italijo. D?jnl je, da se je ugotovilo nekai slučajcv knZ- nih bolezni med .živino iz. Jugoslavijc zato se ic storil ta prevenlivni korak. Pravi, da so .5 tern bolj osicodovani'Uali- janski trgovci in konzumenti nego jugo- slov. izvozniki. Zabrana bo trajah Ie kratko časa in v kratkem se pojavi Itali- ja zopet kot največji konzmnent naše ž'- vine m največji uvoznik mesa iz Jugo- slavije. Dobava lesenili zabojVv. Uprav.i dv- žavnih monopolov v E?ogvaüu naznanja trg'ovski in obi tiiiškl zbornici v Ljubljani da so vrši dn-?. ?, dec. tl, ofcrtaln?. Mciia- ci;ia giede dobave 76 800 komadov 7abo- ]?.v iz melilccga leca. Predmetni pogoji 20 interrrrriioni v pisarni trgovske in obri- r'!Žl-re zbcvuicp v LjuliljAni na vpogled. Kolll'c :c in r.vc*:! rr,Mx? Oln-on, ill V V'-CV- It-li j'OO na üplioslovaSK^in. Kroien!e dlnnrsklh novčviaic v pro. n;ttii se je v tcdmi od 15. do 2.?. okt. zinaujšalo-zu 123N-K1S dinarjev, kovin. ska podlaga pa se ie /;> |r' O.vVir.i)..V) ii;. iiar.,«.'.v povcilala. Bo r'";:t 10. nov. Z, . . 1 ... devizo: Fkrlin 127-136, Bu- karosla MO, Milan 1100»-12=50, London 120:) -1250, Pariz 200Ü-2175, Praga 320-355, Švjca 53Ü0, Dunaj5.70 BudimpeSta 2()-30, valutc: rublji 15—25, napolconi 1100, nom. matke 135—142, ital. lire 11nu-i200. Cur ill, devizp: Berlin 1.00, Nowyork 5.32, London 21.00, Pariz 38.65, Milan 22.05, Praga 5-S'.>, RüdimpeSta 0.45, Z.ngiVb 1.50/ BukaroSta 3.50, VaiSava 0.17, Dunaj 0.17. avstrijske žig. krone 0.12. Odločnost Demokrutskc straiike v urad- iii^keiu vprašatijii. Zagreb, 10. nov. Ko se je iiredseii. slvij iidriiženja iavnih nameščciicev o- glasilo pi'i pokr. iiamestniku Detiictrovi- Cii v Ziulevi nrediive nradniÄkili prejeni- kov, jo nnuiestnik izjavil. da ic ob priliKi svojeK» bivanja v Beogradu storil pii svo.ii suanki in.drngod vse korakc. On smatra ngodno rešitcv vprašanja ko! prcdpogoj za svoi n. (i;ilini olv;tand-, n.i sedainem inestn. PolUičui položuj. lii-o^rad, 10. nov. Kralj je ponovno ¦iziavil, da iina v kabinei g. Pašiča popol- no zaupanje ter da želi, da ostane äc na- dalje na vladi. Qlede posamcznih osclv nosti v vladi krona nc dela vprašanja *n nima nicesar proti morebitni rokonÄirui;- ciji, tndi / v'-lofnvin ilint-ili ''.ir.inl;' \: vlado. Beogi'ticl, 10. nov. l?hioi-i l.n i¦• .• t• ral rn- diks4liii klnb irncti se.io, v kaieri Iii Pašic poročal o vladi. Ker pa jc imel I^ašič važnc posle, je bila s/'ia odio?-'¦¦¦ ¦ ¦ 'Vi- nes popoldne. za čevlje I Ogrska izvaža koniunlste v Rusijo. j Bndimpešta, 10. nov. Dnigi Irans- | port komnnistov jc naslopil clavi poto- I vanje v Rusijo. Baje so madžarskc obla- j sti hotele izročiti komnnista Szaba Ce- liom, ..ki ga pa nisn lioteli sprejeti. Vcs transport (59) se je moral vrniti v Bu- diinpcšio. Ministrstvo zunanjih zadcv je potom niadžarskega poslanika v Pragi nastopilo pri čeSkoslovaški vladi, da iz- vr.ši svojc pogodbenc obveznosti in prxs- pusti transport. Upati jc. da bo moffel tc- kmn par dni odpoto\rati. Bo.ii nied komunisti in fašisti v Riinir. Rim. 10. nov. Na Piazza Vittono I-mannelc jc Piislo danes clopoklnc Ju spopada med komunisti in fašisti. Izgrei-- niki so strcljali. Ubit je en koiminisi. r;i- njena pa J fašisla. Nohelovy na^radu /a liicraluro. Stoekliolm, Hi. now Nobelova nrr- Kuiila za literatiiro za 1. 1921 je podclje- iiri /'uMiu'iiui pisateljn Anatoln France. Av-iv /ia se pripnivlin nn zascdbo Burgcnlaiida. i Mil. i, 10. nov. Zunanji odsek jc u nicl dancs popoldne sejo v k^tcri i ¦ kar.c-lcr dr. Schober porocal o slanju za- padnomac'zarskega vpraSanja. Kakor po- roča »Pol. Korrespondenz«, je vojni mi. nist-r. Wcspcr poroenl o vojaškili pr!- pravah za zasedbo Rurgenlanda. Kazne"vešti--. Karlov acroplnn pride v muzej. An- tantiuc sile so sklenüe, da poniidijo na prodaj zralvoplov, s katerim sc jo Karei s svojo žcno Zito pripeljal na Madžarsko. Zrnkcplovrsa drnžba »Ad Astra«, ki je bi- la .Karlu posodila letalo, zahteva 37.0blast za dovoljenje spremembe imena. Oblasl mu ie to tio- volihi. Sifiišua kuga razsaja že ocl ;ivx't:- >.ta s».-in \ Indiji. Vsak dan oboli n:ul inn iiiidi. Po liisali in eeslali leži polno mr(- \eccv in üinirajocili, ker jili nv inon.-.lo Prosveta. L'mrl )e S. tm. znani slnv-iSki pesn**, 1'iivcl Orszajv, ziKini^ iMlcTiniM Hvi^- doslaw star 72 let- Aliiianali KraUcvine SMS »Wl/2^:^ ware i)iti dovrsscn pred dcccnibroVn^pMi KnJiR'a bo obsegala n:id lOiji) strani, vs! spisi so se v prvem odtisn vposlali v ko- rcktnro onim oblastim oz. korporaeijatn katerili sc podatki tičejo ozir.. ki so po- vlalke dale. Tiska sc almanah v Hrvaj- skein štamparskcni zavodu d. d. v Za grebu. Prcd izidom Almanalia^ .izidc v posciiiicrn zvezkn scznam bank in zav;-.- rovnlnic v kraljevini SMS. Cena zvczicu h.> 10 run., jjri narocbi 100 izvodov 30:*J poiiiist.'i. Maroiniki almanaha, ki se botlo pri;avili po 1. dec. 1921, ga ne dobe pn prejsYiji cnii, ampak po \25 din. v poltrm Ui uo 1.^.0 din. y divot-vezavi (s postnmo \:>>i\). Cctrti del Almanaha »Trgovacki r.romel- s inostranr.tvom« z °&]^\ U]»~ zemskih tvrdk.ki šo «e alible bJhv ir- •¦•ovskih /vczah z naSo državo, bo iiskan /•veilon- JO22kn1 pnscbcii zve?s>!<. »psosvpta«. mesečnik Goriške slo- vv.isUo omladinc. Skoro slehcrna vas v I Stev. Ml. »NOVA DOBX« Stran 5. Mimm* im. Hranilnica mestne občine Celje «¦«*¦"». V la-stwi i?Lila>čsi ic»r»i kolodvopu (prej Sparkasse der SJadfgemeinde Cilli). Stanfe hrasiilmH wlog K 28,Ü&O.OÜ0 Vrednosi rezervnega zaklacSa K 8,000.000. HRAWILNE vloge, W se sprejemajo od usako- qar užiuijo najpopotaejšo uarnosl in ugodno obrestouanje. PoSine položnice stranltam brez- p\atno m nizpofago. Rentnino plafuje zavod \i suojega. SPREJEMA ludi u uarno shrambo od strank in sodišč rnzne urednosine papirjc, uložnc knji- žice i. t. d. Daje u najcm PREDALE v svojih safeblagajnah, lako. da obdrži ključ stranka sama. OSKRBÜJE suojim uložnikom prodajo in na- Itup useh urst urednosinih papirjeu ltd. Izur- Suje za nje ludi inkaso in druga denarna opra- üila najkulantneje. 1ZPLAČKLA u inozemsluu izredno ugodno in promptno. Posojita useh vrst pod najugodnejšimi pogoji Brezplačna pojasnila in sfrokounjaški nasveti u useh denarnih prašanjih. mv dcZL'li inia svoje ilnistvo, ki inn je ualojia zbiruti \ s\ojcni okrilju liikidu ill -iavu. niiditi urn r;izvcdril;i in i/ohrazbc u-r nino/.iii inn diiscviK- in tciesnc moc!. iin.iitto hralna. pcvska in telovaclnn dmsiva. draniatiCnc kr»>/J\o itd. Nave v:./nicrc so obndilc skoraj vsu nasa dn;- M\ , K iKAcnin zivliun.iu in iis|K-sncnni Jciuvaiijii. 'IH dclovanjc hi bilo sc uspc- šTTcjso. '"'ko bi bila med I'osiun^/niilii drustvi vuz. ki bi. jih tcsiicjc dnr/ila, nc- :i Nnžipol. ki bi Jim ka/al skiipni ci!J. ck; s\c1o\hIcc. ki bi iini kaxa! pot do vM'i'iiicjia cil.ia: narodo\c izohra/bc, njc- ;..vfti-a uiiscviiL'.^a in tde.siiexa ra/voia. • . -c lisivari taka incdscbo.ina vez. 1e .,....-i.ihi »ijoriška slovcnskü omlaühia« \ /j;-..iaii iiu-sL'cnik «Prosvcta^. 2-j na- I .'l(\ sar.i liam pove. s Oim sc bo pecal in j i •>v'Ciiik. Prcdvscui- inir biti jflasilo i ;)ros\'etnili drustev. -»Prnsvcta« bo I ;^.naš;ila člankc o liasili kultiiniili delav- I ::n. o sist'jiuaticiiL'in dulovmiju \r tlis?-; ^tvih. o knlttirnih, tclowtdiiih. sportr.tii :n driu'ili piircdiLvah pri na.s in dniKod. Nadaljc W, prinašala vusti o kultunicni .irffTitiiju pri iias in pri dru.uiii narodih. Ki-.yu je ii'L-ba. du po s\'ujili priroilitvafi ¦ .vUimo svoje dein in da !)o tnjili meri- Hm svoje moci. List bo obscjjal drustve- ;ieiia!iski. uiovadni in sportni vesi- ¦ v-k. i)ortičila o raznih prircditvali, uji- iioya porouila in ocene, nasvetc društ- vd'.ii in drille or^aiii/atoricnc vesti. Oli- iavtja! bo ludi kritiko novih kn.ii.i;'. Koll- kf.-r bodo dopnščaia denarna sredstvn. '.'„, po>»iru: ii'"-. ili skladb \- ])()Si.'bn"i priloi;,). I1 i>o priiiiišal list ilustracijc* .; n nniiio potrcbeii. ako li.';čcnio. .iosežc našc dni^tvciio delovanje vi- *¦¦<:> .stopnio. S lakim listom. ki nuj bi da- .: dnistveiicnui dclovaiiin pravo smut y'i prccinio. da lie /.aidc.io društva na ':riv- a pota pri diiševni in tclcsni vz^o.ii iusreda. List sc bo tiskal na 24 slransii vl'civ'crkc. Cciia sc bo določila tako, da 1o 'i'iio y.iuogü tudi najširši sloji. List bo nr'itel izhajati v kratkem. Kedaj iziiTc v"va siexilka. objavinio \ -časopisili; 'xi. es i'ia \"iibimo na sodclovanic in na- li-bo. Minriska slovuiska omladina i vvOV,,; u^.i^ (ioricii. C^rso Verdi .'^7. LastJiica in izdajatcljica: Zvv^na tiskarna v Celju Urednik: Vekoslav Spindler. Tiska: Zvezna tlskama v Celju. Vsak Jugoslovan mora biti član »Jugoslovanske Matice«! Bukovo oglje in bukova drva tudi mešana kupim vsako množino. Ponudbe pod »Oglje« na Aloma Com- pany, anončna družba zo. z. Ljubljana, 1172 Kongresni trg 3. 1—1 Stavbeno In galan« ferijsKo kleparalva Ant. loftts ü««l. Ccljc, Hr&lja Petra cesta 8 ¦e prlporoča za lzdelavo vaakovrBtaih stroh, snronikov, popravUa intlh arZ ~ pravst fltrolovoflov IM. Xzvnkltev töcna Cone znoruc;,Za Izvräcna dein so Jam&i' IMilHlIIy 1. VRSTE NOVO BLAGO člSTO ZRELO Prva hrvatska tvornica sa- lam. stihega mesa in masti M.6apiiQničsMd.i Peirinja. 1169 30-1 ! S9ILENIP9FIR., ROŽE V 50 BAKVAH i KREPROLE ZNAMKA „KAKADU" V 50 BARVAH PELLURE BELE IN V BARVAH 1166 2-1 KOPIRNE ROLE IN PAPIR ZA KOPIJE ITD. ITD. Denarja ni, draginja je velika, zaslužek pa maj- ,., hen. Kdor hoCc z tnalim trudom go- js tovo do 100 K na dan Zaslužiti, naj mi pošljc v pismu svoj naslovin znamko za odgovor. .). Batič. Litija. Proda ses I vojaška fins oficirska su- knja, 3 ximske povpšnike, 3 obleke in 2 salonski su- knji. Maks ZabukoLek^ Sprejfnetn fakoj kpepkega učenca poštenih starišev, z dobrimi spri- čevali sprejme za svojo meSano 2-1 ti-Rovino. And. Eisbacher, Laško. Prodajalko za modno trgovino, katera ludi Sivati zna sprejme Cili RožiČ, Kralja Petra 1167 cesta 31, Celje. 1—1 Tovarna usnja Aleksa Podvinca v Radečab, išče nočnega čuvaja kateri je v ti stroki več let delovaK Z mezdo je v zvezi tudi prosto stanovanj^. Oferti naj se poSljejo na Aleksa Pod- vinca, tovarna usnja, Radeče pri Zida- 1162 nem mostn. 2—2 podpetniki boljši kot vsak äno^etnski idelek. GEavna zal&ga gumijevih izdeikov tvornice 9llulkaffifi Zdravko KB*ajnCp Celje, Ps*G8ernova u&ica S. ZVEZNA TIŠKARNA CELJE, STROSSMAYERJEVA UL1 Izvršujc vsa v stroko spadajoia dda najhitrcjc in po dnevnih cčnah. Izde- luje vse tiskovine kakor: časopisje, trgovske, Solskc in uradnISke tiskovine, knjige, cenike itd. do najumetncjScga barvnega tiska. .::::: Najbolje urejeua KNJIGOVEŽNICA izvrSujc hitro in solidno knjigovcSka dela od najpriprostejSe do najfincjSe 1 ¦ " ¦ *» izpeljave n im» Stran 6- »NOVA DOBA« Stev. 13:. POSOJILNICA U CELJU Uatanovljena v lastni M||||A||||I S%(fHUi Reaerwni fondi in vi>ednost let» 1ÖSO. p a I a č i iwi*SK^JBJll«il U%9 iW| eaatnih h<© čez K 7,000.000. Eden najstarejših slovenskih denarnih zavodov. ©@©@ Sf'mö^^ir^restuif^^Sei^ Daja posojila na menice, vknjižbe in v tekoöem raöunu. Otvarja trgovske in obrtne kredfte. Finawicira industrij- üöüiEbiai ska podjetja. Ob&vlja vse clename transakcije, daje vsakovrstne informacije brezplačno. lEbsbCbiCbiDj «¦»¦¦¦UlHIIBBHIBIIIfiiaiailllRMlllliaBllllllHIl L- ¦ Stanje hranilnih vlog čez K 45,000.000. \ -------------------------------------------------____„— ... Reaistf»Y. kferiitna in tttavbena mm jmOTTCm/ffW 1% J^mMaA Spidern» foranitae vioge in i?h sss^rs irceij«! "LASTN! DOMH ätä^c^'i*0!«) nezervnl zakSati 128.000 K. Rentnino in invalidski davek plača zadruga, ne da bl %w vlagatcljcm zamčunala. Hranilne vloge a 2,000.000 II Na debelo! Prva jugoslov. izdelovainiea Na dvobno! mnrfonron in drM«iil1 p°- iinana ilnorbn w*^ sv.juHj IllUUui loVdobnihizdelkov ÜE OIJO UäijLllU ob južni želez. Nadebeio! sedaj Celje, Samostanska ul. 8 !. Ha drobno! Najnovejša dunajska moda obleke, nočne suknie, sportne suknje (iz svil^ sirov^ sviie, jjvi^negß. trikoja, Sukna !n voine). Prvövrstno dunajsko 2astopstvo modercev po nizkih cenah. Annie Geschek, üradec—Graz, Stadtkai 47, ogal Kalchbcrggasse, nadslropno, 1161 desno. 1—1 Ceska manufobfurna TRGOVINA (nasproti Narodnemu dcmu) °° priporota syojo zalogo po nizkih cenah Camphor Jijg'-pii Z0 lice je najbolj.^e sredstvo proti madežcm in izpuščajem na licu. izde- lek domač. Kupiijte po vseh lekarnah, parfuinorijab in drogerijah. Mija koz- metični laboratorij in paifumerija, Ljub- 1125 Ijana, GradigCe 7. 5-5 Jetika! Specialist za pljučne ba- , Iezni Dr. Pc-Čnik ordinira v torek in petek : 11—12 in 2—4 ure v Mariboru, Razlegova ul. 21. Vse druge dni pa Št. Jurij ob juž. '!. SUKNO pristno čeiko za moäke in volnen« za žettske obleke ira i*ox.no manutak' turo kufiite r-?di direktnf ga im iopta po ßudovaio nizkih csenah sa^io v g| veletrgovini in ^^zpošiljalnsci R. Stermecki, Ce je. 3« Elektroiehnlčna ivrdka 1081 K.?bORDflnČlCceb3e, Cankarjeva cesta 2, :-: ima sledeče nove eleKtrične slroie v zalogi 1 stroi 2a vrtilni tnk 220/380 voll 3 k. s. 1 stroj za vrtilni tok 110/190 volt 2 k. s. 1 TJ 2>> Xlt!!" ; 110/190 » 3 » » 2 » » enakom. - 220 » 1 » » 1 » . » » 220380 » 2 » » 1 » » w v> 11° J 2 Dobavlja tudi inštalacijski materijal, ŽarnlCe in števce po nizkih cenah. pi»——¦—""...... —----- ------vi ( Treovina z galanterijskim, modnim in norimberSkim V | blagom ter kranjskimi izdelki po najmzj.h cenah j I l^i». Kramar !n^"Celj«, wa Kioalja I>et3?a oesti. . !i Zaloga cigaretnega papirja in stroenic.________J CE 1ERNE! TÜÜOHIliA Ü©ä|e, Kralja -P«tr» c. ? - ne priporota za - Ü mnogobrolnlotoisk ^ V xalogt v»c wove so- L koSske potretogeine!" IPOSTREŽBA TOCN^I Ugodna priliba! Imain za prodati pol vagona, | §t. 22, kakor tiuJi :<*. dva v^äonu | napo) suheca sena po jako j nizki cen>. | Kupisn vsako množlno lepega j suhega, bukovega I oglja ter bukovG jn hrastove präge. Cen;. n^ročila in ponudbe ]e posiat: na Mm BROBNIE, trgcwec, Laš5io. 1138 S~l> ogiefte sl maiiiifakturite trgovino Celje - Oaberje št. 16, nasproti Yüjasnici prestolonasledni&a Msandra Priporoca se vsem odjemateem: na drobnö in debelo. Dospela je velika množina inozemskega blaga po zelo nizkih cenah; na primer sukno za moške in ženske obleke, cefir, šifonin raznovrstno manufakturnoblago. | Jadranska l>o.M.Ä:a. - _¦¦¦ . <_ _• ___ ona«ia. Sarajewo, Split, Sibenik, I BeOBPad, Dubromnik, Kotor, Kranj, fj