PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina platana v goto vin l Abb. postale I grtippo * IjCUfl 4U IlF Leto XXI. Št. 47 (6025) TRST, četrtek 25. februarja 1965 V_ OKVIRJI POGAJANJ_ MED ŠTIRIMI VLADNIMI STRANKAMI Danes se predsednik vlade Moro sestane s člani tajništva PSI Poslanci PSI naprosili Giolittija. na j sprejme mesto v vladi - Trd oreh pri pogajanjih je tudi vprašanje načrta za razvoj šolstva - Poslanke UDI predložile zakonski predlog o ustanovitvi otroških jasli - Monopol nad bananami ? ' RIM, 24. — Danes je bila seja vodstva PSI, ki sta se je udeležila budi podpredsednik vlade Nenni in minister za javna dela Mancini. Po seji je namestnik tajnika PSI Brodolini izjavil novinarjem, da je obvestil člane vodstva o stanju podajanj med strankami levega cen tra v zvezi z razčiščenjem, \i ga zahtevajo socialisti. Po njegovem poročilu in po poročilu Nennija in Mancinija so sejo odložili, ponovno pa se bodo sestali, brž ko bodo imeli več elementov za oceno. Minister Mancini je poročal ' rih socialisti ne morejo popustiti Na vprašanje, ali je med temi težkočami tudi vprašanje šolstva, je Brodolini dejal, da gre nedvomno tudi za ta vprašanja. Na vprašanje, ali predstavlja težkočo tudi vprašanje občinskega odbora v Firencah, je Brodolini dejal, da je PSI na razpolago za sestavo občinskega odbora levega centra z županom La Piro. Socialisti nimajo predsodkov glede teča niti ne postavljajo kakršenkoli veto: rešitev tega vprašanja je odvisna od drugih političnih sil. Na" vprašanje, ali so že govorili o preosnovi vlade, pa je Brodolini dejal, da so govorili o tem v že znanih mejah. PSI si želi, da se glede politike levega centra angažirajo vse sile, ki jih je moč na seji vodstva PSI o vprašanjih gradbeništva in o predvidenih ukrepih za povečanje investicij, da bi povečali zaposlitev na tem sektorju, kakor tudi na področju javnih del. Nenni pa je poročal o svojem potovanju v New York in o stikih, ki jih je imel ob tej priliki v okviru OZN, in poudaril posebno važnost, ki jo imajo v tem trenutku zunanjepolitična vprašanja. Ko so novinarji vprašali Brodo-hnja, kako ocenjuje dosedanji potek pogajanj med štirimi strankami, je dejal, da obstaja možnost pozitivne rešitve, da pa imamo razne objektivne težkoče, glede kate- UMiHllummiiMiiiimiit,min iiiiii,um,iii'itiUiMiiiiiiiifitiiiiiuniiiiiiiiiitiiiii,iiiiiiinii,im,l,,,||||||l||inn| Revolucionarna vlada Konga sklenila pospešiti revolucijo Revolucionarna vojska se je okrepila z orožjem, ki so ga zaplenili Čombejevim plačancem NAJROBI, 24. — V Najrobiju so objavili sporočilo, ki pravi, da je kongoška revolucionarna vlada, ki se' je sestala v Vatsi (Kongo) 22. in 23. februarja, sklenila posptešlti oboroženo revolucijo in Poslati delegacijo treh članov pod vodstvom zunanjega ministra Kanze v Najrobi, na zasedanje komisije o Kongu, Seji kongoške revolucionarne vlade je predsedoval Gbenje. Navzoč je bil tudi vrhovni poveljnik general Olenga. Na seji so razpravljali o napredovanju revolucije ter so odobrili načrt za raztegnitev revolucije zaradi no-vfega in močnega težkega orožja, ki so ga zapustili plačanci na begu. Uradno sporočilo obsoja na koncu zločinski napad plačancev in ameriških letal na mirno prebivalstvo Ugande in Konga. Tito obišče aprila Alžir Položaj v Južnem Vietnamu je Se vedno v ospredju pozornosti mednarodnih diplomatskih krogov. Predsednik britanske vlade VVilson je včeraj izjavil, da je britanska vlada aktivno udeležena pri zaupnih razgovorih z drugimi vludami, da bi našli podlago za sporazum. Francoski zunanji minister de Murville, ki se je _ vmtl iz Washingtona, je včeraj poročal o svojih razgovorih v ameriški prestolnici in izjavil, da so predvsem govorili prav o položaju v Južnem Vietnamu. Tudi sovjetski poslanik Vinogradov je na predvčerajšnjem razgovoru z de Gaullom obrazložil francoskemu predsedniku sovjetski predlog, naj bi se sovjetska >n francoska vlada sporazumeli *a predlaganje konference za mir y jugovzhodni Aziji. Ponovno se je za sporazumno rešitev zavzel tudi glavni tajnik OZN TJ Tant, ki je na včerajšnji tiskovni konferenci izjavil, da je imel izmenjavo mnenj z glavnimi prizadetimi glede sredstev, ki naj prispevajo k sporazumni rešitvi v Vietnamu, toda do sedaj niso ti razgovori pripeljali do zaključka. U Tant je tudi dejal, da če bi ameriško ljudstvo vedelo za resnico, bi sprejelo rešitev spora s pogajanji In »ameriške sile bi se mogle umakniti elegantno s tega sveta«. Vendar pa ne misli na takojšnji umik ameriških čet iz Vietnama. 11 Tant je opozoril, da bo rešitev s pogajanji toliko težavnejša, kolikor bolj se bo odlašala, ker se položaj v Vietnamu vsak dan slabša. U Tant je napovedal tudi možnost, da komisija, ki proučuje finansiranje mirovnih operacij OZN, najde rešitev do junija. Predlagal je tudi, naj mednarodno razsodišče razsodi o sporu glede pristojnosti varnostnega sveta In skupščine za vzdrževanje miru. Kakor napovedano, je prispel včeraj v Kairo predsednik državnega sveta Vzhodne Nemčije Wal-fer Ulbricht. V Bonnu pa so obisk na seji vlade «sprejell na znanje«, niso pa napovedali nobenih ukrepov, ki so jih bili napovedali. Verjetno čakajo na ko-nec Ulbrichtovega obiska. V Bonnu so tudi potrdili, da je bonski poslanik Izročil predsedniku sovjetske vlade Kosiglnu vabilo n» uraden obisk v Zahodni Nem-21.11. AL2IR, 24. — predsednik Ben Bela je govoril včeraj na seji centralnega komiteja narodnoosvobo-. dllne fronte ln je napovedal obisk nekaterih državnih poglavarjev. Prvi bo obiskal Alžirijo maršal Tito, ki bo prišel v Alžir aprila. Junija bosta obiskala Alžir ganski predsednik Nkrumah ln predsednik Naser. Prišla bosta še pred konferenco na vrhu, ki bo 29. junija. Zatem je Ben Bela kot glavni tajnik stranke prebral svoje poročilo ln je govoril o reorganizaciji stranke. Dodal je, da bodo čez šesti ali sedem mesecev mogli preceniti ves obseg reorganizacije in je izrazil prepričanje, da bodo rezultati v veliki meri pozitivni. Govoril je nato o čistki na vseh javnih sektorjih in dejal, da se glede tega niso smeli prenagliti, dokler niso bile izvršene vse potrebne priprave. Kar se tiče kontrarevolucije, je B(-n BeIa dejal, da spada v okvir «skrbno pripravljene kontrarevoiu-cionarneakcije, ki je povezana s tujimi interesi«. Pripomnil je, da hort0, zadnji izolirani elementi na nekaterih področjih sami izginili vendar pa Je nevarnost, da kontra revolucija zavzame druge oblike v notranjosti samega režima, ker bodo sovražni elementi skušali predvsem z gospodarsko sabotažo zavirati razvoj. Ben Bela je govoril tudi o agrarni reformi in je dejal, da jo bo moc izvesti šele po zadevni kam-panji v letu 1965. Nato je znova poudaril, da bo Alžirija spoštovala svoje obljube do Palestine in Konga. Glede afriško-azijskega vrha, ki bo 29. junija v Alžiru, je poudaril njegovo važnost, zlasti po neuspehih Združenih narodov, ko se države vzhodne Azije oddaljujejo od njih po izstopu Indonezije. Zaradi afriško-azi.jske konference pa bo moč ohraniti vezi in Alžirija se bo trudila, da se konferenca pozitivno zaključi. uporabiti za učinkovit razvoj te politike, skladno s prvotnimi smotri obnove in reforme, ki morajo postati spet temelj te politike. Zvečer je bil Brodolini pri predsedniku vlade Moru, pozneje pa še pri podpredsedniku vlade Nen-niju Po teh razgovorih je izjavil novinarjem sledeče: «Z Morom sem imel razgovor o vprašanjih pre-osnove. Jutri žvečer se bo predsednik vlade sestal s tajništvom PSI in z voditeljem socialistične delegacije v vladi Nennijem. U-pam, da se bo mogel udeležiti razgovora De Martino, ki je že povsem ozdravel«. Na vprašanje, ali mu je Moro pokazal osnutek dokumenta o ukrepih proti konjunkturi, je dejal, da ni čital nikakršnega dokumenta. Na vprašanje, ali sta govorila q programu in o osebah, pa je dejal, da operacija ne zadeva le osebe, ampak tudi program; na pripombo, da bi morali biti dve ločeni fazi v pogajanjih, prva posvečena programu, druga pa osebam, pa je dejal, da sta oba argumenta za socialiste združena. Na vprašanje, ali so načeli bistvena vprašanja, je Brodolini dejal, da je nekaj napredka glede tega. Na seji vodstva skupine socialističnih poslancev je predsednik te skupine Ferri poročal o stanju pogajanj med štirimi strankami; na njegov predlog je vodstvo skupine naprosilo Giolittija, naj bi sprejel mesto v vladi. Ferri je nato odšel v palačo Chigi, kjer se je sestal s podpredsednikom vlade Nennijem. Ko je zapuščal palačo, so ga novinarji vprašali, ali so na seji vodstva skupine poslancev PSI obravnavali tudi vprašanje šolskega načrta; Ferri je izjavil; «PSI zahteva le popolno spoštovanje vladnega sporazuma, sklenjenega v novembru 1963 in potrjenega v juliju lani, namreč reformo in razvojni načrt, kakor ga je nakazala preiskovalna komisija«. V poslanski zbornici se Je nadaljevala razprava v zvezi z interpelacijami o stanju gospodarstva, ki ni prinesla nobenega bistveno novega elementa, v senatu pa so po zaključku razprave o proračunu ministrstva za industrijo ln trgovino, ministrstva za zunanjo trgovino In ministrstva za turizem in prireditve spregovorili ministri Medici, Mattarella in Corona, nato pa so začeli razpravo o uzakonitvi vladnega odloka, s katerim se ustanavlja pri IMI poseben sklad za financiranje majhnih in srednjih industrijskih podjetij. številne poslanke UDI, med njimi tudi podpredsednica poslanske zbornice Clnciari Rodano, so predložile v senatu zakonski predlog na pobudo prebivalstva (podpisalo ga je 50.000 volilcev) o ustanovitvi o-troskih jasli za otroke od treh mesecev do treh let. Za organizacijo te službe je potreben desetletni finančni načrt v breme države v višini 584 milijard ln 225 milijonov. Otroške jasli bi morali ustanoviti v vsakem naselju, ta naloga pa bi pripadala občinam, medtem ko bi deželne uprave Izdelale koordinirane deželne načrte za ustanovitev otroških jasli. • Socialistična poslanca Bertoldi In Ballardinl sta vprašala ministra za zunanjo trgovino, Iz kakšnih razlogov in po kakšnih kriterijih se po ukinitvi monopola nad bananami Izdajajo uvozna dovoljenja za togo določene količine banan; hkrati vprašujeta, ali je res, da je namesto prejšnjega monopola stopil nov monopol, ki ga predstavljata dve skupini: «Compagnia ita-liana della frutta«, emanacija ameriške «United Fruit« in «Camafri-ca», emanacija neke francoske družbe. Poslanca vprašujeta končno, zakaj je minister za zunanjo trgovino izrecno določil, da je treba 90 odst. banan uvoziti po morju, kar spravlja v težkoče majhne u- voznike, in ali ta kriterij ustreza kakorkoli splošnim koristim Italijanskih potrošnikov. Uradno potrjeno bonsko vabilo Kosiginu BONN, 24. — Tajnik za informacije Von Hase je uradno potrdil, da je bonski poslanik v Moskvi izročil včeraj Kosiginu vabilo, naj uradno obišče Zahodno Nemčijo. Kosigin se je zahvalil in je sporočil, da bo v kratkem od-govdril na vabilo. Vabilo je potrditev prejšnjega vabila Hruščovu. Von Hase je dejal, da je včerajšnji razgovor v Kremlju potekal v mirnem in prijetnem ozračju Bonski poslanik je izkoristil priložnost za razgovor o vseh vprašanjih skupnega interesa ter je Kosiginu sporočil, da bo razgovor med Erhardom in Kosiginom mogoč, če s sovjetske strani ne ugovarjajo obravnavanju tega ali onega problema. ŽIVAHNA DIPLOMATSKA DEJAVNOST ZARADI VIETNAMA Zaupni razgovori britanske vlade da bi našli podlago za pogajanja SZ predlaga. Franciji skupno pobudo za mednarodno konferenco - Včeraj sestanek ameriškega in kitajskega poslanika v Varšavi - Napadi težkih ameriških bombnikov na položaje Vietkonga LONDON, 24. — Predsednik britanske vlade Wilson je v spodnji zbornici izjavil, da je britanska vlada aktivno udeležena pri zaupnih razgovorih, da bi našli podlago za sporazumno rešitev v Vietnamu. Pripomnil je: «Zunanji minister in jaz sva zelo zaskrbljena zaradi položaja v Južnem Vietnamu. U-pamo, da bo vlada mogla imeti učinkovito vlogo pri naporih za rešitev sedanjih problemov in doseči podlago za mirno rešitev. V ta namen smo aktivno udeleženi pri zaupnih diplomatskih posvetovanjih, ki se nadaljujejo, in upam, da bo zbornica razumela, da ne bi bilo pametno škodovati rezultatom velikih diplomatskih, potrpežljivih in diskretnih naporov s prezgodnjimi javnimi izjavami.« V zvezi s tem je predstavnik ameriškega državnega departmaja izjavil; «Britanska vlada in druge vlade so imele z nami posvetovanja o naši politiki v Vietnamu in mi smo podali popolno poročilo o položaju in o našem stališču.« V Parizu Je nad sto osebnosti različnega političnega prepričanja pod' pisalo poziv gibanja za mir, s katerim se zahteva, naj se takoj začne konferenca o udeležbi vseh držav podpisnic ženevskega sporazuma za rešitev spora v Vietnamu. «Amerlško zavračanje pogajanj, ki jih predlagajo številne države, med katerimi Francija. Je neopravičljivo«, pravi poziv in dodaja: »Bombardiranje ameriških letal Vietnamske demokratične republike je izredno nevarno dejanje. Nadaljevanje vojaškega vmešavanja v Južnem Vietnamu, kršitev suverenosti neke države, ustvarjata dejansko nevarnost svetovne vojne. V Vietnamu ni mogoča vojaška rešitev. Samo pogajanja, umik ameriških čet ln izvajanje ženevskih sporazumov iz leta 1954 lahko preprečijo hujše«. Francoski zunanji minister de Murville, ki se je danes vrnil z obiska v Washingtonu, je poročal o svojih razgovorih z Deanom Ru-skom ln s predsednikom Johnsonom na današnji seji vlade. Po seji je minister za informacije Pe.v-refitte izjavil, da se je v Washlng-tonu mnogo govorilo o mednarodnem položaju, posebno pa o položaju v Aziji ter o finančnih in denarnih vprašanjih. De Murville je zlasti poudaril dejstvo, da so bili njegovi razgovori v Washingtonu iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliii„IIIIIIIIIIII„„lilill,„it,„iM,„i„„,t, n,,,,,,,, umu,um m, m umni, um, mu nnni, imimmuiHmniumnnumnnmn, Waller Ulbricht prispel v Kairo Averell Harriman pa v TelAviv Bonska vlada čaka na konec obiska - Nenaklonjeno slališče ZDA KAIRO, 24. — Predsednik državnega sveta Vzhodne Nemčije Walter Ulbricht je prispel danes v Kairo. Ladja »Voelker-freundsehaft«, s katero je potoval, je prispela davi v Aleksandrijo, kjer so jo pozdravili z 21 topovskimi salvami in s sirenami vseh ladij v pristanišču. V imenu Naserja je Ulbrichta pozdravil podpredsednik egiptovske vlade skupno z drugimi egiptovskimi osebnostmi. Na pr?-molu se je zbrala tudi velika množica, s posebnim vlakom je nato Ulbricht odpotoval v Kairo, kjer ga je na postaji, ki je bila vsa okrašena z zastavami, sprejel predsednik Naser, medtem ko so izstrelili 21 topovskih salv. Na postaji se je zbralo več tisoč ljudi, ki so gosta pozdravljali. Prav tako .se je zbralo mnogo ljudi pred postajo. Naser in Ulbricht sta se nato odpeljala v odkritem avtomobilu v mesto med pozdravljanjem velike množice. Vse ulice so o-krašene z egiptovskimi in z vzhodnonemškimi zastavami. Kmalu po svojem prihodu je Ulbricht naslovil egiptovskemu ljudstvu voščila vzhodnonemškega ljudstva, «ki občuduje vašo junaško borbo in borbo vsega arabskega sveta proti imperializmu in neokolonializmu«. Ulbricht je dodal, da vzhodnonemško ljudstvo sledi z zanimanjem in z naklonjenostjo »napredovanju pri graditvi novega socializma v ZAR«, in je pripomnil, da bo skušal med razgovori z Naserjem in z voditelji ZAR spoznati probleme ZAR. Kairski tisk izreka Ulbrichtu v svojih uvodnikih prisrčno dobrodošlico. Vendar pa se v člankih poudarja, da gre za prijateljski obisk in ne za uradnega. Tisk pa posveča glavno pozornost potovanju Averella Harrimanna v Izrael. Prihod Ulbrichta se postavlja v okvir miroljubnega sožitja. S tem v zvezi piše «AI Gumhurja«; «Ce bonska vlada ne more razumeti te zamisli, ni naša krivda, in tudi ne krivda Ulbrichta, temveč tistih, ki so sprejeli izvajanje sionističnega načrta, in ni važno, če so ga pripravili v Tel Avivu ali v Washingtonu. Danes je za Arabce dan veselja, ker so se ZAR, njeno ljudstvo in njena vlada znali dvigniti nad sionistične zarote in absurdnosti, s tem da delujejo na podlagi nepovezovanja.« Johnsonov posebni odposlanec Harriman je prispel danes v Tel Aviv na razgovore z izraelskimi voditelji. V Bonnu pa je predstavnik tamkajšnje vlade von Hase izjavil, da je bonska vlada na svoji današnji seji sprejela na znanje navzočnost Ulbrichta v Kairu. Von Hase ni hotel povedati, kakšne sklepe so sprejeli na seji. Omenil pa je, da so bonski voditelji pred dnevi napovedali gospodarske in politične ukrepe proti Kairu. V Washingtonu pa je predsednik Johnson sprejel bonskega poslanika Barzeja. Ta je po razgovoru izjavil, da sta govorila o o-bisku Ulbrichta v ZAR. Dodal je, da želi bonska vlada razjasniti • precej pooblačene odnose z Izraelom«. Na vprašanje, ali bi Bonn Storčhl. zelo temeljiti in tudi zelo odkriti, in nihče ni skušal prikrivati svojega stališča. «Zaradi tega je bil de Murvillov obisk v Washingtonu prav gotovo zelo koristen, je dejal Peyrefitte, in je omogočil Franclji, da vsaj jasno ln prijateljsko obrazloži svoje stališče«. De Murville je na seji poročal tudi o svojem razgovoru s tajnikom OZN U Tan-tom. Kar se tiče včerajšnjega de Gaul-lovega razgovora s sovjetskim poslanikom Vlnogradovom, je Peyro-fitte dejal, da je ta obrazložil predsedniku republike sovjetski predlog, naj bi se sovjetska in francoska vlada sporazumeli za predlaganje konference za mir v jugovzhodni Aziji. Peyrefitte Je dodal, da Je general de Gaulle dal razumeti Vinogradovu, da je Francija dobro razpoložena v ta namen«. De Gaullovemu ustmenemu odgovoru bo v prihodnjih dneh sledil obsežnejši pismeni odgovor. De Murville je ob prihodu v Pariz odgovarjal na letališču na razna vprašanja in je med drugim izjavil, da je bil glavni predmet razgovorov z Johnsonom položaj v jugo vzhodni Aziji in še posebej v Viet namu.. Na vprašanje, ali so mož nosti bližnje rešitve krize v Viet namu, je de Murville odgovoril »Nisem kvalificiran, da bi izrekel mnenje o tern, ker Francija nima neposredne odgovornosti v tej zadevi; vse, kar lahko storimo, je, da rečemo našim ameriškim prijateljem to, kar mislimo, spričo naših preteklih izkušenj«. Zatem je de Murville dejal, da ni bilo govora o Johnsonovem obisku v Franciji. V Parizu pa se danes govori o nekem drugem obisku. Po še nepotrjenih govoricah se bo sovjetski zunanji minister Gromiko ustavil v Parizu, ko se bo vračal iz Londona. O tem sta baje včeraj govorila sovjetski poslanik Vinogradov in de Gaulie. Pariški tisk mnogo piše o tej možnosti in pripominja, da se zdi, da se sporočilo, ki ga je včeraj izročil Vinogradov de Gaullu, nanaša na odobritev francoskega stališča za sklicanje mednarodne konference o Indokini, in še posebej o Vietna- želel imeti dobre odnose z Izraelom rajši kakor z ZAR, je Barzel odgovoril: «Nimamo prijateljske politike (do Izraela), toda nisem mnenja, da bi bilo v interesu • svobodnega« sveta, če bi se Nem- , , ----- Sija popolnoma ločila od arabske- da dokument ga sveta.« | otri^n)a stike, ki so sedaj v teku Predstavnik ameriškega državnega departmaja pa je izjavil: • Ne gledamo na ta obisk z ugodne perspektive, ker podpiramo stališče, da Zvezna republika predstavlja nemško ljudstvo.« Dodal je, da še ne ve, ali bo Harriman obiskal tudi Kairo. O italijanskih delavcih v Švici BERN, 24. — Načelnik političnega departmaja, zvezni svetovalec Wahlen je sprejel danes italijanskega poslanika v Švici Marchio-rija. Kakor poroča švicarska tiskovna agencija ATS, je Wahlen sprejel Marchiorija na podlagi razgovora, ki ga je imel v torek s švicarskim poslanikom v Rimu podtajnik v zunanjem ministrstvu nasprotnem primeru »bi pogajanja pomenila samo določitev pogojev za ameriško predajo«. Predstavnik ameriškega državnega departmaja pa je sinoči izjavil, da je britanska vlada obvestila ameriško vlado o angleškem poizvedovanju glede možnosti pogajanj, ki ga je omenil Wilson v spodnji zborni-ci- Te izjave ameriškega predstavnika kažejo, da washingtonska vlada ne nasprotuje naporom drugih pri iskanju primerne poti. Ameriška vlada pa čaka na rezultate in si pridržuje končno sodbo. V Wa-shingtonu pa ugotavljajo, da ame-riška vlada ne bo sprejela de Gaullovih predlogov, ki po njihovem mnenju temeljijo na ideji, da «ZDA ne morejo zmagati tam, kjer je Francija zgubila«. Ameriški demokratični senator Morse pa je včeraj izjavil, da hočejo ZDA pripeljati vojno v Južnem Vietnamu do točke, «ko bodo imele izgovor, za bombardiranje jedrskih naprav LR Kitajske«. Morse je očital vladi, da prikriva ljudstvu to, kar se res dogaja v Vietnamu. Dejal je, »da amčriško ljudstvo ni obveščeno o vojnih dogodkih v Vietnamu in da se mu pove to, kar Pentagon in državni departma hočeta, da ve«. Končno je senator Morse predlagal, naj se zadeva predloži Združenim narodom. Včeraj je bil v Varšavi nov sestanek med ameriškim in kitajskim poslanikom. To je bil prvi sestanek po nedavnih ameriških napadih na Severni Vietnam in 124., odkar so se diplomatski predstavniki obeh držav, in sicer leta 1955, začeli sestajati najprej v Ženevi. zatem pa v Varšavi. Katcor omenjeno, so ameriški težki bombniki bombardirali položaje južnovietnamske osvobodilne fronte. Bombardirali so obširno področje v džungli v pokrajini Binh Dinh, kjer je v teku že štiri dni bitka za neko cesto. Tu je osvobodilna vojska zbrala veliko število vojakov. Zatrjuje se, da hoče osvobodilna vojska prerezati Južni Vietnam na dva dela in ZDA hočejo z bombardiranjem to preprečiti. Predstavnik ameriškega državnega departmaja je na tiskovni med sovjetsko in britansko vlado. | konferenci izjavil, da so nova bombardiranja v Južnem Vietna V diplomatskih krogih v Wa-shingtonu ln Združenih narodih u-gotavljajo, da vedno večje število pobud, korakov ali pozivov za začetek pogajanj v Vietnamu mora vsekakor vplivati tudi na stališče ZDA in na možnosti pogajanj ra mir v Vietnamu. V ameriških u-radnih krogih sicer ne dajejo nobenih uradnih izjav. Opazovalci pa pripominjajo, da je ameriško stališče nepopustljivo samo glede pogojev, v katerih bi bila mogoča pogajanja. Medtem pa so Američani začeli novo akcijo v Južnem Vietnamu in prav danes je predstavnik ameriškega predstavništva v Sajgonu sporočil, da so ameriška težka bombna letala bombardirala sile osvobodilne vojske v Južnem Vietnamu. V Washingtonu se zatrjuje, da hočejo ZDA s temi novimi bombnimi napadi ustvariti pogoje za pogajanja, češ da mora nasprotnik zgubiti »vsaj eno bitko«, kajti v mu začeli »zaradi koncentriranja Vietkonga na tem področju kot rezultat povečane infiltracije ljudi in materiala v zadnjih mesecih«. Dodal je, da je to v skladu z resolucijo kongresa, ki odobrava in podpira predsednikov sklep, • da prepreči vsak nadaljnji napad« in je v skladu s politično direktivo vlade o »stalni akciji, ki naj bo primerna, sorazmerna in umerjena«. Predstavnik ni hotel nič povedati o današnjem razgovoru med ameriškim in kitajskim poslanikom v Varšavi, ker ameriška vlada pričakuje poročilo svojega poslanika. Čeprav ni verjetnosti, da bi moglo priti do konkretnejših razgovorov med ZDA m Kitajsko zaradi Vietnama, vendar pričakujejo v ameriški prestolnici z zanimanjem poročilo o tem razgovoru. V vseh krogih prevladuje namreč vtis,- da je diplomatska akcija sedaj v polnem razmahu. ....."""........................Ulili...."l"»■■ll""ll■l■■"llll■l»" milili............IIIIIIIII milil..milili,Hlinili,,,,,,,,,................... IZJAVE TAJNIKA OZN U TANTA O VIETNAMU Če bi ameriško ljudstvo vedelo resnico bi sprejelo rešitev spora s pogajanji Treba je pohiteti, ker se stanje vsak dan bolj slabša - Mednarodno razsodišče naj se izreče o tolmačenju člena 24 listine OZN NEW YORK, 24. — Glavni tajnik OZN u Tant je na tiskovni konferenci potrdil, da je imel izmenjavo mnenj, «ki do sedaj niso pripeljala do zaključkov«, z «glavnimi prizadetimi« glede sredstev, ki naj prispevajo za začetek pogajanj v Vietna-mu. Poudaril je, da, če bi ameriško ljudstvo vedelo za resnico, bi sprejelo rešitev spora s Prizor s priprav za obisk Ulbrichta v Kairu pogajanji, in da bi se »ameriške sile mogle umakniti elegantno s tega dela sveta«. Dalje je U Tant poudaril, da goji naj večje spoštovanje do predsednika Johnsona, »čigar modrost, zmernost m občutljivost so dobro znane javnemu mnenju«. Ko je poudarjal nujnost rešitve s pogajanji, je U Tant dejal, da pri tem ne misli na takojšnji u-mik ameriških čet iz Vietnama. Dodal je, da bi ZDA mogle zapustiti Vietnam »dostojanstveno, ko bo v tej deželi dosežena vladna stabilnost In ko bo rešitev spora na primerni diplomatski in politični poti«. »Bolj ko poteka čas, je dodal U Tant, toliko težavnejše bo iskanje rešitve s pogajanji.« Po njegovem mnenju se položaj v Vietnamu vedno bolj slabša. U Tant je dodal, da so bile leta 1963 dobre možnosti, da bi sklenili v Vietnamu sporazumen mir, toda te možnosti so se oddaljile. Vendar pa je v tem zapletenem problemu skupen imenovalec, in sicer, da se vsi strinjajo pri ugotovitvi, da se stanje vedno bolj slabša. Takoj po ženevski konferenci o Indokini Jeta 1954 in 1955, je dodal U Tant, ni bilo nobenega primera neposrednega vmešavanja Se. vernega Vietnama na jugu. Zatem je omenil primer Burme, ki je uradno rešila »vprašanje komunističnega prevrata«, ne da bi se za- tekla k tuji pomoči in je pri tem ohranila dobre odnose z vsemi tudi s Kitajsko. Izključil je zatem možnost, da bi postavil vietnam sko zadevo pred Varnostni svet OZN. Dejal je, da taka pobuda ne bi imela praktičnega učinka, ker sta Severni Vietnam in Kitajska že izjavili, da OZN ni pristojna obravnavati to zadevo. Združeni narodi bi mogli bolje posredovati, če bi bili vanje vključeni Kitajska in Vietnam (ne Severni ne Južni Vietnam nista člana OZN). U Tant je izrazil upanje, da bo Zahodna Nemčija odložila uveljavitev zastaranja nacističnih zločinov. Sporočil je, da bi komisija, ki proučuje financiranje mirovnih operacij OZN, mogla najti do junija rešitev za financiranje prihodnjih operacij. Predlagal Je, naj bi se mednarodno razsodišče izreklo o členu 24 listine OZN, t. j. naj ugotovi, ali «glavna odgovornost« Varnostnega sveta glede vzdrževanja miru pomeni «izključno odgovornost«, ali pa če glavna skupščina lahko odloča glede tega. Delegacija KPI v Moskvi MOSKVA, 24. — Danes je prispe-v Moskvo delegacija KP Italije, se bo udeležila pripravljalnega sestanka za konferenco komunističnih strank. Davi je prispela tu-'tri’ odpotoval v Hong Kong di delegacija ameriške komunistič-1 pelujoči poslanik. ne stranke. Do nedelje bodo prispele še delegacije iz Francije, Zahodne Nemčije, Finske, Argentine, Brazilije, Indije, Avstralije, Bolga rije, CSSR, Madžarske, Poljske, Vzhodne Nemčije in Sirije. K tem je treba dodati še sovjetsko delegacijo, tako da bodo na pripravljalnem sestanku sodelovali predstavniki sedemnajstih strank, ki morajo pripraviti poznejšo konferenco vseh komunističnih strank. Morda se bosta zadnji trenutek odločili še britanska in kubanska komunistična stranka in poslali svoje predstavnike. Gotovo Je, da bodo odsotne delegacije iz Kitajske, Albanije, Severnega Vietnama, Severne Koreje, Romunije, Indonezije in Japonske. Poleg tega je treba ugotoviti, da so predstavniki KP Italije, Poljske, Madžarske in CSSR izrekli pridržke glede umetnosti sklicanja konference (podobne pridržke izrekajo Kubanci in Britanci). KPI Indije, Avstralije in Brazilije pa so se razcepile na dvoje. Pripravljalna komisija, ki je prvotno štela 26 članov, bo začela svoje delo s skrčenim številom članov. Pripravljalna komisija, ki se uradno imenuje redakcijska komisija, ima nalogo pri. pravljati dokumente, ki jih potem odobrijo na plenarni seji. V Moskvi pravijo, da pritiče njim pravica sklicati sestanek te komisije: to pravico na jim Kitajci in njihovi pristaši oporekajo. SA.TGON, 24. — V dobro poučenih krogih v Sajgonu se je zvedelo, da je general Kan sedaj v Sajgonu v svoji rezidenci. V prestolnico se je vrnil z ameriškim vojaškim letalom. Verjetno bo ju- kot Konferenca o družbeni aktivnosti žensk v Jugoslaviji (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 24. — V veliki dvorani Kolarčeve univerze v Beogradu se je pričela danes prva redna skupščina konference o družbeni aktivnosti žena Jugoslavije. Poleg 400 delegatk in nad 27o gostov — zastopnikov Socialistične zveze, sindikata, mladine in drugih družbeno-političnih organizacij javnega in političnega življenja — so na skupščini navzoči tudi član centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije in podpredsednik zvezne skupščine Milentije Popovič, članica izvršnega odbora zveznega odbora SZDLJ Lidija Sentjurc, predsednik jugoslovanskega Rdečega križa dr. Pavle Gregorič in druge osebnosti. Skupščino je pozdravil in zaželel uspešno delo tudi predsednik republike maršal Tito. V pozdravnem pismu maršal Tito med drugim poudarja, da je potrebno v bodoče bolj kot doslej razvijati družbene službe, da bi se izboljšal položaj družine, posebno zaposlene žene in u-stvarili boljši družbeni pogoji za vzgojo in izobrazbo mlade generacije. Glavna tema skupščine so aktualna vprašanja družbenega položaja žensk m možnosti njihovega reševanja v sistemu samoupravljanja. Iz referata, ki ga je nato podala Latinka Perovič, je razvidno, da je bilo lani v Jugoslaviji zaposlenih 1.058.409 žensk, to je okrog 30 odst. vseh zaposlenih, kar nujno zahteva nadaljnji razvoj družbenih in drugih služb, ki naj zaposlene ženske razbremenijo mnogih obveznosti in poslov. V referatih in v razpravi, ki je sledila, je bilo poudarjeno, aa vzroka nezadostne družbenopolitične uveljavitve žensk ni i-skati samo v njihovi preobremenjenosti z dvojnimi obveznostmi, to je na delovnem mestu in v družini, temveč da je pogostoma ta vzrok v konservativnih pojmovanjih družbeno-političnih orga-nov in organizacij v nekaterih krajih. Zato je iluzorno v teh krajih kazati s prstom samo na potrebo hitrejše emancipacije ženske, temveč tudi istočasno na potrebo hitrejše emancipacije tudi moških. (j Problem, kije na dnevnem redu že polnih štirideset let Iraški zunanji minister Sobhi Abdel Hamid je pred dnevi v intervjuju egiptovskemu dnevniku «A1 Akbar« dejal, da je prišlo do novih zaostritev v odnosih med iraško vlado in kurdskim nacionalnim gibanjem, Obtožil je Kurde, da niso spoštovali obveznosti, ki so jih sprejeli ob prekinitvi ognja pred letom dni. Povedal pa je tudi, da vlada ne namerava sprejeti kurdskih zahtev glede avtonomije ali pa samouprave Kurdistana v okviru iraške republike. Iz Kaira pa je prišla še druga vest. Predsednik Naser je v govoru predstavnikom iraške univerze izjavil, da brez trdne nacionalne enotnosti ni pogojev za hitrejši razvoj in napredek Iraka. Pri tem sicer ni omenil Kurdov, toda očitno jih je imel v mislih, kajti brez resničnega sporazuma med vlado in Kurdi ni mogoče doseči nacionalne enotnosti. Irak je še zdavnaj postal neodvisna država. Leta 1958 so strmoglavili tudi monarhijo kot izrazitega predstavnika konservati-vizma in fevdalizma. Nato so razglasili agrarno reformo in s tem načeli gospodarsko podlago starih odnosov. In vendar še zdaj obstajajo ostanki plemenskih tradicij in razcepljenosti. Vendarle pa nič bolj ne cepi državo kot prav kurdski problem. Praktično je problem na dnevnem redu že polnih štirideset let. Do prve svetovne vojne so bila ta področja pod turškim imperijem. Ko je le ta razpadel, so Kurde razdelili na pet držav: Irak, Iran, Turčijo in Sirijo, manjši del pa živi tudi v sovjetskem Azerbejdža-nu. Ves čas so Kurdi zahtevali jamstvo za svoje nacionalne pravice. -e teh jim v Turčiji nikdar niso priznali, temveč so Kurde celo krvavo preganjali in jih poskušali iztrebiti Leta 1930 so se Kurdi poskušali upreti, leta 1937 pa so sledili krvavi povračilni ukrepi. Sedanja turška vlada ne pri-znavanikakršno kurdske manjšine v Turčiji. Med drugo svetovno vojno so poskušali na ozemlju Irana ustanoviti kurdsko republiko. Vendarle je trajala le kratek čas. Pozneje so se odnosi med Kurdi in teheransko vlado nekoliko izboljšali in Kurdom so priznali nekatere pravice. V Siriji je kurdska manjšina, ki šteje blizu 200.000 ljudi, leta in leta životarila. Preganjati so Jih začeli, ko so se prikopali do o-blasti baasistL Nacionalne pravice so Kurdom priznane edinole v sovjetskem Azerbejdžanu. Največ pretresov glede kurdskega problema pa Je bilo zadnja desetletja v Iraku, ko je prišlo do nekaj uporov in dveh hudih vojn, ene za Kasema in druge kmalu po njegovem padcu in po ustanovitvi baasistične vlade v aiiiiiiiiiMiiuiiuiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiaiiiiuiiiii Z dovoljenjem britanske vlade Roger Casement prepeljan na Irsko L. 1916 so ga v Londonu zaradi veleizdaje obsodili na smrt in obesili LONDON, 24. — Britanski ministrski predsednik Harold Wilson Je v poslanski zbornici sporočil, da je britanska vlada sprejela prošnjo irske vlade, da bi se ostanki Sira Rogera Casementa, ki je bil leta 1916 v Londonu obešen, prenesli na Irsko. Posmrtne ostanke so prenesli na Irsko že včeraj ln tam Jih bodo pokopali na pokopališču v Glasnevlnu blizu Dublina. Sir Roger Casement, Irski nacionalist ln upornik, je prišel pred proces zaradi vohunstva v korist Nemcev med prvo svetovno vojno. Bil Je obsojen na smrt zaradi veleizdaje Junija 1916. Odvzeli so mu plemiški naslov in 3. avgusta 1916 Je bil obešen v Pentovillu. Ostanki Casementa so bili izkopani na jet-nlškem pokopališču Pentovllle v Londonu, nato pa so Jih odpeljali na Irsko. Roger Casement, Je skušal od Nemčije dobiti orožje za boj svoje dežele za neodvisnost. Ko se Je umaknil lz britanske konzularne službe, je odšel v Nemčijo z namenom, da bi med irskimi ujetniki sestavil brigado za boj proti Angliji. Irski ujetniki so zavrnili njegovo ponudbo. Leta 1916, ko le bil Casement še v Nemčiji, je bil napravljen načrt za dublinsko vstajo, ki bi morala Izbruhniti na veliko noč. Sir Roger Je prispel na Irsko z neko nemško podmornico, toda bil je že naslednji dan aretiran, nakar so ga odpeljali v London, postavili pred proces in ga obesili. Irski nacionalisti so vedno imeli Casementa za mučenika borbe za neodvisnost. Na pokopališču Glas-nevine pri Dublinu so pokopani številni Irski patrioti, med katerimi so 0’Connell in Parnell. Krsta z ostanki Sira Rogera bo od danes štiri dni na odru v cerkvi Sv. Srca, ki je posvečena vojaškim silam. V nedelja popoldne jo bodo odnesli v dublinsko katedralo, kjer bo pogrebni obred opravil nadškof. Bagdadu. Barazanijevi partizani, ki jih v Kurdi*tanu imenujejo «peš merge«, so vzdržali v boju. Proti njim se Je bojevalo več kot štirideset tisoč najsodobneje oboroženih in opremljenih vojakov. Letala so metala na kurdske vasi napalm bombe. Topovi so pustošili hribovita naselja. In vendar se je izkazalo, da vojaška rešitev kurdskega problema ni primerna. Barazanijevi pristaši so se v bojih še bolj okrepili in še bolj so bili odločni vztrajati pri svojih zahtevah. Kaj hoče Barazam? Arabci in Kurdi so partnerji in njihove nacionalne pravice so v okvirih Iraka zagotovljene z ustavo. To je bilo dobesedno zapisano v začasni ustavi, ki so Jo oznanili po letu 1958 in potem, ko so strmoglavili monarhijo, pri čemer so tudi Kurdi zelo aktivno sodelovali. Da bi dokazal, da te besede vsekakor držijo, je general Kasem povabil Barazanija, naj se vrne v Bagdad. Po štirinajstih letih, ki Jih je preživel v Sovjetski zvezi, kamor se je zatekel po neuspehu mahbadske republike, je mula Mustafa Barazani sprejel povabilo in prišel v mesto «tisoč in ene noči». Kmalu se je izkazalo, da med njima ni sporazuma. Kasem Je povabil kurdskega voditelja v Bagdad, da bi mu dal obilno pokojnino in da bi ga {(pomirilo, medtem ko Je Barazani povabilo razumel kot Iskren poskus, da bi uresničili kurdske nacionalne pravice. Izid nesporazuma je znan. Kmalu je izbruhnila vojna in Kasema so strmoglavili. Barazani Je svoje zahteve napisal v memorandumu, ki ga je predložil novi iraški vladi. Leta je privolila v odkrita pogajanja. Kurdska delegacija pod vodstvom Dželala Talabanija se je dolgo časa mudila v Bagdadu, vendar pogajanja niso bila uspešna. Vnovič se je vnela vojna. Baasistična vlada je padla. General Aref, ki je ostal na čelu iraške države, je kmalu razglasil premirje na severnem bojišču in vnovič odprl vrata pogajanjem. Od decembra leta 1963 dalje je slišati razne namige, vendar je doslej znano le to, da se obe strani dosledno ravnata po načelu, da med pogajanji ne bosta ničesar odkrili. Dialog postaja počasi živčna igra. Zato smo priča tudi napetosti in strahu pred nevarnostmi, ki jih ^akšen položaj skriva. Znam Barazanijev memorandum vsebuje V osmih točkah njegove zahteve. V prvi točki Je poudarjeno, da je Irak združena država, katero sestavljata poglavitni nacionalnosti — Arabci in Kurdi, ki imajo enake pravice. Druga točka poudarja, da mora nova iraška ustava poleg vlade predvideti tudi ustanovitev nacionalnega telesa, ki bi Kurdom omogočilo realizacijo njihovih nacionalnih pravic v zakonodaji, izvršni upravi in v sodstvu na področju Kurdistana. Tretja točka določa zadeve, ki bi sodile v pristojnost centralne vlade, četrta pa predvideva ustanovitev izvršnega sveta, ki bi ga imenovala skupščina. Leto bi volili Kurdi na svobodnih in tajnih volitvah. Peta točka določa vire za financiranje Kurdistana. V poštev bi prišli lokalni viri in pa davek, ki ga plačujejo prebivalci tega področja. Pomemben vir bi bila tudi enakopravna udeležba Kurdov, seveda v sorazmerju s številom prebivalstva, pri dobičkih od petroleja, carinah, pri pristaniških in letaliških taksah, pri dohodkih železnic in pri poštnih taksah. S temi dohodki naj bi Kurdistan sodeloval pri kritju stroškov državne uprave. Šesta točka geografsko določa področje Kurdistana, ki naj bi se razprostiralo na območju livov (iraških departmajev): Sulejma- nija, Kirkuk, Erbil in na območju kadamov (okrajev), v katerih živi večina kurdskega prebivalstva. Sedma točka določa, naj bi bil podpredsednik iraške republike Kurd. Volilo bi ga kurdsko ljudstvo, in sicer enako kot volijo predsednika republike. Osma točka zahteva, naj ustava zajamči Kurdistanu kulturne, socialne in ekonomske pravice ter demokratske in verske svoboščine. Enake pravice zahtevajo tudi za manjšinske skupine, kot na primer Turkmence, Asirce, Kaldejce iz Ermene. Šestnajst splošnih določb, ki jih tudi vsebuje memorandum, zahteva določeno število položajev za Kurde v vladi, ministrstvih in drugih upravnih organih. Tudi v vojski zahtevajo nekatere položaje, in pa to, da bi Kurdi služili vojsko v Kurdistanu Te točke vsebujejo vrsto zahtev, ki določajo nekatere pravice, kot je na primer pravica, da bi pošiljali študente na izpopolnjevanje v tujino ipd. Uradno niso nikdar objavili bagdadskega stališča o kurdskih i zahtevah, neuradno oa so naro- čili, da zahteve niso sprejemljive. Iz razgovorov in pojasnil sledi, da so za Bagdad zlasti nesprejemljive točke, v katerih Je govor o razdelitvi dohodkov, še zlasti petrolejskih, kot tudi tiste glede vojske. Prva pogajanja so se Izjalovila, do drugih pa je prišlo po prenehanju vojne, in sicer v nekoliko spremenjenih razmerah. Kurdi so, kot se je zvedelo, spremenili svoje pogoje, pravzaprav so jih ublažili, ne da bi se pri tem odpovedali temeljnim načelom. V novih okoliščinah je Bagdad zasnoval svojo politiko na dvojni taktiki. Po eni strani kurdskega problema ni zaostroval, ker je o-čitno pričakoval, da bodo notranja gibanja med Kurdi učinkoviteje vplivala na nadaljnji razvoj. K tej taktiki je pripomogla okoliščina, da so bili Kurdi zares razcepljeni, vendar se jim je naposled vseeno posrečilo ohraniti e-notnost. Po drugi strani si je Bagdad prizadeval, da bi k reševanju kurdskega problema pritegnil tudi Kairo. To se da sklepati iz oko- liščine, da si je Irak prizadeval za čedalje tesnejšo povezavo z Z AR. Tako je menil, da Je kurdski problem delno tudi problem Kaira. Predsednik Naser se ni branil preučiti položaj. V Kairu so celo javno objavili, da vztraja vlada pri svojih načelnih stališčih o tem problemu, se pravi, da nasprotuje ZAR slehernemu separatizmu, da se zavzema za rešitev, ki bi bila plod pogajanj, da se ogreva za miroljubno rešitev. Bolj se Kairo očitno ni nameraval angažirati. Ko je odgovorila na kurdske zahteve po avtonomiji, je iraška vlada formulirala svoje stališče tako, da je poudarila, da med Kurdi in Arabci ni nikakršne razlike, da imajo vsi pravice in da si morajo skupno prizadevati za blaginjo države. Vlada je celo odobrila nekatere kredite in poslala strokovnjake na sever, da bi spet zgradili porušeno mesto. Vendar pa Barazani s tem ni bil zadovoljen. Zahteva sporazum, ugoditev kurdskim zahtevam in zajamčeno avtonomijo. M. AKSENTIJEVIČ Maščevalno obračunavanje Med dvema . ekstremističnima črnskima sektama — »organizacijo za afro-ameriško enotnost* in «črnimi muslimani* — je prišlo v zadnjem času kar do prave vojne, ki jo je sprožil umor Malcol-ma Xa. Tega, ki je bil voditelj prve organizacije, so ubili pripadniki druge skupine; prva skupina pa nikakor ni hotela ostati dolžna primernega odgovora. Tako je v torek zgodaj zjutraj močan požar uničil glavni sedež »črnih muslimanov* v Harlemu (New York). Nekaj ur pozneje je požar uničil tudi mošejo v San Franciscu. Organizacija »črnih muslimanov* ima sicer bolj malo skupnega s pravim islamom in voditelj te organizacije dela z vsem svojim ponašanjem vtis, da ni povsem normalen. Tudi Mal-colm X je bil član te organizacije, dokler se ni pred dobrim letom sprl in ustanovil svojo organizacijo. (Na sliki je poslopje, v katerem je bila mošeja »črnih muslimanov* v New Yorku, ko je zaradi požara, že skoraj povsem uničena.) #» njiqe vv q lori n liicc (5 V tflabhtM ^ blihn'thtot* w KRSTNA PREDSTA VA V LJUBLJANSKI DRAMI Mirko Zupančič Dolina neštetih radosti (Pismo iz Ljubljane) JAVNA DEBATA V ELISEU V RIMU Manifestacija proti zastaranju nemških nacističnih zločinov Nemška vlada išče način, da bi bilo omogočeno preganjanje nacističnih zločinov tudi po 8. maju RIM, 24. — V zvezi z bližnjo odločitvijo parlamenta ZR Nemčije, po kateri bi bili nacistični zločini od 10. maja dalje zastarani, je bila danes zvečer v manjši dvorani Elisea javna debata, ki jo je organizirala italijanska zveza demokratičnih Juristov. Manifestacije so se udeležili po svojih predstavnikih društva pravnikov, bivši politični deportiranci, italijanski partizani, italijanski antifašistični politični preganjanci, italijanska zveza partizanskih združenj, zveza izraelskih skupnosti, center Thomas Mann, italijanski svet za mir itd. Predsedoval je Ferruccio Parrl, ki jo imel uvodni nagovor. Sen. Arial-do Banfi je govoril o vprašanju z moralnega in humanega stališča, človeštvo. Je dejal, ne more opravičiti in odpustiti zločinov proti sami sebi in zločinov genocida. Dr. Romeo Ferrucci, sodnik računskega dvora, je orisal zadevo z Ju-ridičnega stališča ter je poudaril, da' so po londonskem statutu nacistični zločini kvalificirani kot ((zločini proti miru« in ((zločini proti človeštvu«. Po mednarodnem pravu pa ne obstaja ustanova zastaranja. V debato Je poseglo mnogo oseb, med drugim prof. B'anchi Baldi- nelli, dr. Piperno, predsednik zveze izraelskih skupnosti, senatorji Palermo, Venanzi, Manes, profesor Gaggero in mladinski predstavnik socialistov. Sen. Parrl je povzel debato, nato pa je prebral zakonski predlog sen. Terraclnija, po katerem imajo nacistični zločini internacionalni značaj in ne morejo zastarati. Predlog se sklicuje tudi na sklepe predstavniških teles, kot je Evropski svet in parlamenti posameznih držav: Franclje, Jugoslavije, Belgije, Norveške in drugih držav. BONN, 24. — Nemški pravosodni minister Bucher Je ministrskemu svetu predložil poročilo, v katerem se ugotavlja, da ni izključeno, da se ne bi rok za preganjanje nacističnih zločinov še razširil preko 8 maja. Možno Je namreč, da se po tem datumu odkrijejo nacistični zločini, ki še niso bili kaznovani. Zaradi tega Je zvezna vlada sklenila parlamentu priporočiti, naj podaljša rok za zastaranje. Poročilo, k) ga namerava vlada dati parlamentu, bo v obliki Juridične sugestije, za katero pa se še ni našla prava oblika. Po prvih informacijah naj bi prišlo do nekega kompromisa, tako da ne bi bilo uradnega podaljšanja terminov, da bi pa vendar bilo možno zasledovati zločine tudi po' 8. maju. Liberalna parlamentarna skupina je že sporočila, da pristaja na vsako podpiranje rešitve, ki bi omogočala preganjanje nacističnih zločinov tudi po 8. maju, samo pod pogojem, da se spoštuje ustava. Porotno sodišče v Mannhelm je dalo v sodni dvorani aretirati dva bivša nacistična častnika, Heinri-cha Moceka in Wilhelma Richard-ta, ki sta obtožena, da sta sodelovala pri pomoru -AtavUnib Poljakov na Posnahjskem med drugo svetovno vojno. Sodišče Je namreč prišlo do ugotovitve, da sta kriva, in je odredilo aretacijo, da se ne bj kako odtegnila pravici. Mara Martin je spet v šoli NOV ARA, 24. — Mara Martin, 16-letna dijakinja, ki je morala za 15 dni šOIo zapustiti, ker je v neki italijanski nalogi Izrazila svojo sodbo o neki profesorici, se je danes vrnila v šolo. Ak-lnStitutu-((aalileo Ferrarls«. Ravnatelj jp tako uredil, da sedaj ne bo več Imela profesorice, katero je kritizirala. iiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiifiiiiiiiiiiHiiiiiiniiiviiiiiiiinHmiiiifMHtimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiuiHiiiMiiiiHiiiuiiii ti • 1 • • rn y» •• Epidemija v lurciji pobrala čez sto oseb ANKARA, 24. — Zaradi epidemije rdečk, ki se je pojavila v raznih krajih pokrajine Erzerun (vzhodna Turčija), izolirane zaradi mnogega snega, je umrlo v desetih dneh miiiiiiiiiiiiiiiiMiiiHiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiitihiitvfiiiuiiiiiiiitiiiriitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiuriiiiiiiuiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Mlado hotelsko osebje na ladjah »Michelangelo” in »Raffaello” 11111 Na poučnem obisku na ladji ((Leonardo da Vinci« — malo pred odhodom transatlantika v New York — so se gojenci hotelske šole iz Rapalla srečali z nekaterimi bivšimi gojenci iz te šole, ki so bili zaradi visoke stopnje izpopolnjenosti, ki so jo dosegli v profesionalnih tečajih, ki sta Jih organlziralia ENALC ter plovna družba «Ita-!!a», izbrani za vkrcanje na dveh novih supertransatlantikih ((Michelangelo« in «Raffaello». Srečanje je imelo čisto poseben pomen, za vzgled in vzpodbudo najmlajšim, ki stopajo v svet dela: ((diplomiranci« i* točajev KNAT-G so namreč prav zahvaljujoč se tem tečajem dosegli zelo važno kvalifikacijo ter najboljša mesta v kategorijah hotelskega osebja na ladjah še želo mladi. Tečaji, ki sta jih skupal ustanovila ENALC ter družba «Italla», dajejo popolno tehnično in moralno pripravo osebja ter na ta način omogočajo najbolj vrednim elementom, da zelo hitro dosežejo mesta, ki so odgovorna a dajejo človeku tudi zadoščenje; svoj čas so bila taka mesta dosegljiva le po dolgi dobi ter počasnem napredovanju. Tako bodo nekateri zavzemali mesta raznih šefov že pri 27 letih, krt NJcolino ] ni sloves. Facarra, ter še nekateri drugi, ki imajo le malo čez 30 let. Plovna družba «Italia», ki se ponaša s sijajno tradicijo, kar zadeva visoko raven postrežbe, Je Izvedla natančno in strogo izbiro, da je dobila kar najboljše ljudi za obe-dve admiralski ladji; večina izbranega osebja je prej z uspehom obiskovala profesionalne tečaje pri ENALC. Naloga hotelske šole pa se s tem ni zaključila, saj bo morala ta šola še dobavljati kar najboljše elemente za vse brodovje «Ita.lie», ki na področju postrežbe na ladjah nedvomno uživa svetov- 120 oseb, med temi 106 otrok. Na področje so poslali številne zdravnike, medtem ko so večje količine zdravil spustili s padali. Število mrtvih zaradi rdečk in pljučnice v Turčiji je naraslo na 217 in to so večinoma otroci. Prve reševalne skupine so prispele v Tekman, področje, kjer je doslej umrlo 147 oseb. Težko pa je priti v bližnje vasi, ki so še vedno izolirane po snegu. Epidemija se je razširila v Cat: v tem kraju in v bližnjih vaseh je bilo doslej 70 mrtvih. NEW YORK, 24. — Potrošnja cigaret v ZDA je bila v letu 1964 za 2,40 odst. manjša kot v letu 1963. Dovolite, da se tokrat ne bom držal ustaljenih pravil recenzije in da bom začel pri režiji. Saj je tudi režiser Franci Jamnik postavil ne samo Cankarjevo «Po-hujšanje« in njegovo Dolino neštetih čednosti, temveč tudi Zupančičev tekst in njegovo Dolino neštetih radosti tako rekoč na glavo. In to z uspehom, kot so pokazali smeh in številni aplavzi drv ; precej hladnega premierske^ - občinstva. Da je avtorja, ki ima satirično in humoristično žilico, zamikalo konjrontirati po šestdesetih letih današnje «Sentflorjance» s tistimi iz Cankarjeve dobe, ni nič čudnega. Kajti veliko se je od takrat spremenilo v Dolini šentflorjanski alias Dolini neštetih radosti, dve vojni sta hrumeli čeznjo in dve revoluciji, najprej narodno zedinjevalna in potem socialna. Ce sem Zupančiča prav razumel, je hotel pokazati v svoji komediji, da se značaj Sentflor-jancev kljub dvema vojnama in kljub dvema revolucijama ni kdove kaj spremenil, pa tudi ne poboljšal. Namesto Cankarjevih županov, davkarjev, ekspeditoric, notarjev, štacunarjev, cerkovnikov itd. nastopajo zdaj načelniki in njim podrejeni uslužbenci občine. Oblast (z veliko začetnico) je vsekakor ostala. Pri branju Zupančičevega teksta se mi je zdelo, da se je le premalo odlepil od Cankarjeve predloge. To je namesto njega storil v zvrhani meri režiser. Namesto Cankarjevih Petra in Milene nastopata v Zupančičevi komediji Andrej in Milena (tudi Cankarju priljubljeno ime). Avtor jima zunanjosti ni predpisal, toda iz teksta bi se moglo razbrati, da bi morala bolj ali manj naličiti svoji predlogi iz Cankarja. Za Pentljo npr. se vč, da bi morala odgovarjati nekdanji Županji, saj predpisuje avtor, da ne more, ko skuša zlesti skozi okno, ne ven ne noter zaradi svoje obilnosti. In tako naprej. Toda režiser Franci Jamnik je krepko pritisnil na vzvod in zasukal situacijo za sto in osemdeset stopinj naokrog. Vlogo Milene, nekdanje Jacinte, je zaupal sicer izvrstni, vendar zajetni igralki Mili Kačičevi; Andreja pa, nekdanjega Petra, našemu dobremu znancu Aleksandru Valiču, ki je z Milo Kačičevo vred pomagal sukati kolo v nasprotno smer. In Pentljo, to nekdanjo Cankarjevo debelo Županjo, ki ne more zaradi svoje obilnosti zlesti skozi okno? Majdi Potokarjevi, ki je je toliko, da bi mogla zlesti skozi uho nekoli-kanj debelejše šivanke. Ko sem tik pred predstavo prebral v Gledališkem listu zasedbo, sem bil sprva osupel, potem pa me je prešinil smeh. Razumel sem, da je to imenitna potegavščina, da, skoraj past ne morda toliko za občinstvo, kot nemara za mrzlo-voljne kritike. Občutek sem imel, da je tudi občinstvo to razumelo, o čemer je pričal sproščeni smeh že pri prvih taktih predstave. Tudi sicer je režiser marsikje korigiral avtorja. Tako bi se moral pojaviti Svigavec, nekdanji Cankarjev zlodej (Konkordat), pri oknu z zlodejevsko masko, v resnici pa prinese namesto nje na oder Mileni, nekoč Jacinti, kot pravi kavalir, velik šop krvavo rdečih nageljnov. Mislim, da je avtor prav pri švigavcu, ki mu je sicer uspel, zamudil enkratno priložnost za regimentno sceno. Izvemo namreč, da je pisal Svigavec zapiske o ljudeh prejšnje uprave, ki jo zdaj prevzema kot novi «načelnik» — Milena. V tem je jedro intrige, ki jo spleta Peter, ki kot nekdanji Cankarjev umetnik in razbojnik Krištof Kobar, alias Peter, nastopa v Zupančičevi komediji bolj kot nekakšen kurir, ki nosi štafetno palico iz Cankarjeve dobe v sedanjost. Ali si morete zamisliti, kako sijajen bi lahko bil kvartet Milene (novega anačelnt-ka»), Andreja in Petra, ki jima Svigavec kot pravi Leporello prebira grehe prejšnje uprave? Primerjave s Cankarjevim Pohujšanjem ne bom delal. Cankar je pač en sam in njegovo Pohujšanje je morda celo njegov poglavitni zadetek. Vsekakor moramo upoštevati tudi dejstvo, da leži na Cankarjevem Pohujšanju že šestdeset let patine in da je to že dozorela klasika. Moramo pa Zupančiču priznati, da je njegov dialog živ, duhovit ln satirično pogodljiv. Jamnikova režija je bila, kot rečeno, iznajdljiva in polna posrečenih domislic. Izvrstno sceno, tipološko zanimivo in ne brez nadiha poetičnosti, je izdelal arh. Sveta Jovanovič. Kostumi Alenke Bartlove so bili po potrebi preprosti kakor tudi razkošni in ne brez nadiha humorja. S tem je bil postavljen soliden temelj za uspešno izvedbo predstave. Zdelo se mi je, kot da so se igralci sami zavedali kdaj pa kdaj duhovite potegavščine in da so se z občinstvom vred zabavali. Polde Bibič, ki je igral Osredkarja, načelnikovega namestnika, bi moral pravzaprav nadomesto-vati Cankarjevega debelega župana. V resnici je bil gibčen in vitek «odgovomi», z dobro mero aktivistične latovščine. Govoran-car Lojzeta Rozmana je tak lik, — kje smo ga že videli — ?, imenitno pogodil. Janez Albreht, nesrečni Osušek, ki menda edini še kdaj govori tako, kot misli, in ki bi moral biti kot grešni kozel obešen, je ta lik poosebil s čutom za tragikomiko. Osredka-rica Lidije Kozlovičeve in Govo-rancarka Slavke Glavinove sta doprinesli svoje k ilustraciji novega šentflorjanstva. Mila Kačičeva — Milena in A-leksander Valič — sta z živim, zapopranim humorjem upodobila Jacintin in Petrov posodobljeni in duhovito karikirani jaz iz Pohujšanja. Bila sta dve zabavni, ironizaciji — ne Cankarja, pač pa sodobnih Sentflor jancev. Peter, ta zagonetna figura, ki veže preteklost s sedanjostjo, je v prikazu Rudija Kosmača epizodno zaživel. Ne morem si kaj, da ne bi zapel hvalo Švigavcu (ex Konkordatu), ki ga je z najtanjšim posluhom za karakterno komiko in z vzorno uglajenostjo perfektno kreiral Janez Rohaček. Predstava je bila odigrana t vervo, humorjem in z Izredno prizadevnostjo, ter je žela živo odobravanje občinstva. Honny soit qui mal y pense! VLADIMIR BARTOL iiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinimiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiuiMiiiiviiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiitiiia 49 je nastopal v italijanskih gledališčih v skupini Arolda Tierija. Njegovih filmov je bli- Umrl je John Kitzmiller ki je igral v slovenskem filmu «Dolina miru» RIM, 24. — Ameriški črnski igralec John Kitzmiller je danes umrl v neki rimski bolnišnici. V bolnišnici je bil že nekaj dni. Ob njem je bila njegova mlada žena, neka Jugoslovanka. V Rim se je vrnil pred kratkim in živel je v nekem hotelu. Snemanje njegovega zadnjega filma «Koča strica Toma», ki ga je režiral Geza von Radvany in ki so ga snemali v Nemčiji in v Jugoslaviji, mu je dalo priložnost seznaniti se z neko 21-letno Jugoslovanko, s katero se je poročil pred dvema mesecema. John Kitzmiller se je rodil v Battle Creeku v Michiganu 4. decembra 1913. Postal je inženir kemije in pričel umetnostno kariero po golem slučaju. Bil je poročnik ameriške vojske in poveljeval je pionirski četi, ki je popravljala mostove ih ceste. Pri tem je bil z drugimi vojaki povabljen k Lux filmu na poskušajo. Družba je namreč potrebovala črnca za film vZiveti v miru«. Poskus je dal pozitiven rezultat in izkazalo se je, da ima Kitzmiller dobre sposobnosti. Zapustil je vojsko in znanstvene raziskave ter sklenil, da ostane v Italiji ter se posveti igralstvu. Delal je tudi v Franciji in drugih državah. Uveljavil se je zlasti v filmih »Brez usmiljenja» in «Dolina miru*. Za vlogo v tem slovenskem filmu je leta 1957 prejel v Cannesu nagrado kot najboljši igralec na festivalu. V sezoni 194S- zu dvajset. Delal je z raznimi režiserji. Film «Dolina miru* je režiral France Štiglic. V starosti 74 let je umri Stan Laurel (na desni), popularni filmski igralec, poznan kot Stanlio. Skupaj z Oliverom Hardyjem sta predstavljala najbolj komičen par v Hollywoodu. — Stanlio je bil za občinstvo mrtev že pred več leti, od takrat, ko je umrl njegov neločljivi tovariš «Oilio». Pravo ime igral ja je bilo Arthur Stanley Jefferson in v slavni dvojici je bil «suhi». Bila sta tak par, da je bilo nemogoče reči, da je eden boljši od drugega vv ČETRTKOVA ČRTICA George Storming Catherine je bila selo zadovoljna. Cesta je bila ravna in blestela se je kot ogledalo. Njen mali < •< v.. — Sle .me prosili, da. vgs. po-. Peljem ali ne? — je skoraj nekoliko jezno vprašala Catherine, ki ji je njegova počasnost začela če iti na živce. ~ Sem, vendar nisem računal, da ste to opazili, še manj pa, da boste ustavili. Ali smem sesti v avtomobil? Catherine je brez besed odprla vrata. Počasi in odmerjeno, prav tako, kot je počasi prihajal k avtomobilu, je neznanec sedel poleg dekleta. — Skoda, da nimate radijskega sprejemnika... — je po nekaj minutah molka stisnil skozi zobe. Dekle ga je vprašujoče pogledalo. — Ne bi se vam moral sedaj Predstavljati... — je nadaljeval. — sem, da veste, trgovec z avtomobili. in sedaj bom na primer kupil vaše malo vozilo. Takoj je segel z roko v žep in Potegnil iz njega peščico bankovcev. Catherine je to preveč presenetilo, da bi mogla odgovoriti. Obmolknil je tudi tujec. Nenadoma je v daljavi zagledala dolgo kolonb avtomobilov. Ker se je cesta začela spuščati, je mogla jasno videti dva ob cesti parkirana policijska avtomobila. — Obrnite na desno! — je naglo rekel sopotnik. Tako naglo je rekel, da se je Catherine, čeprav Proti svoji volji, že znašla na neki stranski cesti. Ko jo je prevzel srd, je že ustavila vozilo. «Ob-našam se kot kak dijaček...» — je Pomislila. , * —■ Kaj vam pa ne šine v gla-vo?! Kar stopite iz avtomobila, če vam ni prav, toda z menoj se ne šalite! — je Catherine nadrla neznanca. — Obrnite, da se vrnemo .— je skušal tujec v nekoliko bolj pomirljivem tonu. m Kaj vam pa je? Ali se šalite, ati- pa ste nori! Jaz vozim v to smer, vi pa pojdite, kamor hočete! — Sestrica, nikar ne čvekaj! Poslušaj, kaj ti pravim. In to brez odlašanja. Sicer pa, kaj bi počel, s teboj... Moški je kar čez Catherinipd ramena odprl vrata z njene štra- ni in jo nato ■ začel sicer blago vendar odločno potiskati iz avtomobila. — Vi niste normalni! Poklicala bom policijo! — se je dušila v jezi in ogorčenju. Celo solze so ji pritekle. Na koncu pa se je znašla na zemlji kot je bila dolga in široka. — Deklica, zdravo in oprosti mi! — je slišala tujčeve besede in s pogledom je še komaj pospremila registrsko tablico svojega «austi-na». Vsi dogbdkl, ki so temu sledili, so v njenem spominu ostali Zelo motni. Policija, do katere je prispela peš, je bila do nje nezaupljiva. Sledila so nato zasliševanja, zapisniki... Njen sopotnik, so ji rekli, je bil Derric Gabriel: človek, ki je pred kakimi desetimi urami na zagoneten način pobegnil iz zapora. Policija je bila prepričana, da je imel Derric tudi .zunanje pomagače. Derric je bil obsojen na dosmrtno ječo, ker je umoril svojo ljubico. Vse to ni Catherine prav nič zanimalo. Bila je skrajno utrujena in je komaj čakala, da se končajo ti dolgovezni razgovori, za katere je bila globoko prepričana, da ničemur ne služijo. Oživela je za trenutek, ko se je dve uri pozneje pojavila policijska patrulja, ki je našla njen avtomobil. — Gospodična ni imela sreče! — je rekel visok rdečelas narednik, ki jo je zapeljivo gledal. — Tisti lopov se je kar prilepil ob neko drevo in glede na to, kar je od vozila ostalo, je skoraj neverjetno, da si je lopov rešil glavo. Ali je gospodična avtomobil vsaj zavarovala? Ne, tega — razumljivo — ni storila... Končno je Catherine prispela domov in preveč je bila utrujena, da bi mogla še kaj čutiti. Legla je in se vso noč ni zbudila, vendar sta se ji njen «austin» ter razbojnik neprestano motala pred očmi v nekem blaznem nerazumljivem vrtincu. Zjutraj je vstala in po navadi pogledala na ulico. «Austinov» prostor je bil prazen. Odšla je v pisarno, pisala, tipkala, podpisovala in komaj čakala, da se delovni urnik konča. Okoli poldne je začutila veliko lakoto. Prvič po štiriindvajsetih urah. , Prav n trmiutku. Jco se je usmerila proti' eni največ jih ekspresnih restavracij v tem delu mesta, je Obstala? Krit bi jo strela zadelar Skozi izložbeno okno restavracije je opazila dobro znani, sivolasi in prestrašeni profil svojega včerajšnjega sopotnika. Moški je mirno jedel — rožnatega raka. Catherine bi najraje vdrla v restavracijo in ga začela obsipati s pestmi, ga praskati z nohti ali celo zadaviti... Toda nagla jeza, ki jo je obšla, se je začela umikati hladni razsodnosti. V hipu se je Catherine znašla v telefonski govorilnici. Policaji so spet neskončno dolgo spraševati in kazali svoje nezaupanje. Ko pa je vendarle človeka podrobno opisala, so ji obljubili, da bodo takoj poslali patruljo. Postavila se je ob rob ceste in čakala. Niti opazila ni, kdaj so policaji prispeli. Sele ko sta se dva moška v civilu približala njenemu sopotniku in ga zgrabila pod roko, je dojela, da je vse končano. begunec se je obnašal zelo mirno. Ko jo je oparil na pločniku pred restavracijo, se je nekoliko zganil in ko se je ona jiribližala policajem ter jim povedala, da jih je ona poklicala po tglefonu, .jo je s prezirom pogledal in skomignil z rameni. Zadovoljna s samo seboj je Catherine odšla proti domu in spet pozabila na kosilo. V trenutku ko se je zganilo dvigalo, ki jo bo pripeljalo do njenega — devetega nadstropja, je zaslišala, da jo kliče vratarica. — Gospodična Catherine, od poštarja sem dobila priporočeno pismo za vas Catherine je ustavila dvigalo, pomolela iz njega roko in z začudenjemiskdla ime na zadnji strani ovoja. Ni ga bilo in tudi pisava na jfismu ji je bila neznana. Dekle je z zanimanjem odprlo pismo in na pod dvigala je iz njega padla njena šoferska izkaznica Zagrenjeno se je nasmehnila in jo dvignila. Izkoznica se je &iiia . odprla in presenečeno je 'v' nje) opazily — ček za 500 funtov šterliijgov. Na priloženem listku pa je, ponovno brez podpisa, pisalo: i — Posluši Jakec, ke ti vse znašl Dej ti meni povedat, kej je tu za ana reč, ta ri-demenza... demenzament al toku nekej? —, ti misleš ridimensio-nament? nardili ane velike banje. Vse tiste magazine bomo predelali u kabine za se sla-čet. Pole bomo organizirali izlete h tisti cerkvi nad bar-kolansko grižo, u kantjiri sv. Marka bomo posadili rožce jn magari tudi — Ja, ja, taku. Kej je tu za jest, al je kašna nardili an par njiv za krampir jn za radeč, de makinu al kašna raketa al kej? bojo jemeli turisti zmiram frišno zelenjavo jn — Znaš, tu je ana postla. Ma ne ta prava mi bomo vsi kamarjirji jn kuharji. Naše mule postla, ma taku, u misleh, U stareh cajteh je pej, ke so taku fejst jn seksapilne, uane pej biu ku an buh al razbojnik jn ta je jemu ano bojo... postlo jn je vsacga, ke ga je primu, denu na — Prouzaprou tu, ke ti praveš, se me prou tisto postlo. Jn če je biu bol douh ku postla* neč ne dopade. ga je odrezau proč an košček; če je biu pej bol kratek ku postla, ga je pej nategavau tolko cajta, de je glih tolko douh. — E, dragi Mihec, tudi meni ne. Ma mene se zdi, de je tu ludska volja. Jn ludska volja — l“’ m 'v S“" 'UT T"- , ,, • . .. božja volja. Sej vsi čemo jn smo zmiram teli, - Ma ke, lema tu opravet zdej ses kantjer- de bo taku weem> de je tu klic zemlje. jan o sv. ar De smo se vre uštefali same industrije, trgovine, Tu jema tolko opravka, de so ta višji po- transportov jn tašneh reči jn de nas zdej zemlja kliče; nazaj h naravi! — Jakec, znaš de tu jemaš pej prou. Bomo jemeli bulši zrak, vse ukuli nas bo samo zele- gruntali, de ga je treba redemensdonirat. Jn rečejo taku, zatu de je videt bol fino, zatu de se ne bi ledje preveč ustraši! jn de ne be! ___ _________________ rekli kar; ga bomo zbrisali, ga bomo podrli. ‘jn^aku bomo'tudi bol zdravi. Jn taku je biu zastran tega štrajk, zatu ke čejo vzet Trsti glih tisto, kar je Trst delau vre stu let. — Ma mene se zdi, de Trst kar naprej ridi- mensionirajo? — Kepej. Zatu ke zdej so pogruntali, de je jemu vsega preveč. So vidli, denmo reč, de je tržaški porto preveč velek, zatu ke vsi moli so prazni... — Jn zatu so začeli delat še anga? — Jn zatu so tudi rekli, de ni treba delat več bark, zatu ke takujntaku jeh ne nuca. — Ben videš, de vse slabo ne pride samo za škodet. Vidi, denmo reč, tam ukuli Genove se vre dougo lementajo, de je murje umazano od tolkeh bark jn njeh nafte jn če se kopajo, de so bol umazani ku prej. Videš, pr nas se tega ne bo bat. Mi bomo jemeli murje ko-ker kristal. KAKO SO SE NEKOČ ZABAVALI NAŠI PREDNIKI Pustne šege in navade v starem Trstu Kočije, ki jih je leta 1750 uvedel tržaški guverner grof Hamilton ■ Bo• gata oblačila našemljenih mestnih trgovcev ■ «Confetti» in cvetje v pustnem času ■ Kako in kje so se v teh časih zabavali slovenski ljudje — E, ma vselih ga precej blodejo tisti kanali, ke so s celga mesta napelani u murje. — Tudj tu se bo pobulšalo. Narprej zastran tega, ke bojo ledje mejn hodili na stran jn Ma tu prouzaprou mi ne gre prou vkep tisto malo ke bo še ostalo> tisto pej bomo forte j n ne zastopem... — Mihec, sej tudi jest ne zastopem tega. Ma midva srna preveč mičkena, de be mogli tu za-stopet. Tu so reči, ke zastopejo samo velike glave. Jest zastopem samo tu, de bomo vsi mogli kambirat meštir. Jn de bo Trst postou turistična atrakcija. Ses starga porta bomo lahko nucali za pognojit njive jn rožce. — Jest be reku, de smo jan j denjenil — Znaš, vse se zgodi iz objektivnih razlogov. — Hodi h streli ti jn tvoji objektivni raz-1 ogil Ni najti natančnih podatkov o pustnih običajih in šemah, ne lz mesta in ne iz okolice, iz najstarejših časov. Vemo le, da so o pustu, prebivalci iz mesi a in okolice uganjali norčije. Tisti tržaški pust, o katerem vedo še povedati nad 60 let stari Tržačani, ki so imeli priliko ogledati si ga pred prvo svetovno vojno, je postal razgiban v dobi velikega vzpona tržaškega emporija, proti koncu osemnajstega stoletja. Kočije, ki jih je v Trstu uvedel 1. 1750 tedanji guverner grof Hamilton, so se prvič pojavile v povorki na takratni ulici «Contra-da grande« za pust leta 1783. Iz njih je mestna gospoda opazovala pustno praznovanje meščanov. Tega leta so to ulico preimenovali v «Corso», ime, ki ga nosi še danes. Z leti pa so postale kočije in njihovi lastniki, sami del pustne povorke. Sijajno opremljene kočije, iskri konji, z bogatimi oblačili našemljeni mestni veletrgovci in njihove družine, so sami določili sredo, kot svoj dan za praznovanje pusta. Leta 1830 so začeli trositi iz teh kočij sladkorčke, imenovane «con-fetti», in približno Istega leta tudi cvetje. Posebno mladi gospodje, so imeli navado obsuti iz svojih kočij kočije svojih zaročenk in drugih dam s «confetti» ter šopi izbranega cvetja. Tudi z balkonov in na balkone so iz kočij leteli sladkorčki in cvetje. V Ulici del Toro je bil postavljen lesen amfiteater. O pustu leta 1802 so v njem — podobno kot v Španiji — prirejali bikoborbe. Nekaj časa so se vršile potem vsako nedeljo. Pozneje so bile prepovedane, ker so jih smatrali za nevarne. Zato Je bil amfiteater najprej prodan, nato pa podrt. Praznovanje pusta pa ni potekalo samo na ulici, ampak tudi po gostilnah in v dvoranah mestnih gledališč, kjer so organizirali maskirane plese. Najimenitnejši taki plesi so se vršili od začetka devetnajstega stoletja dalje v mali dvorani mestnega gledališča, sedanjem gledališču «Verdi». Bill so poznani kot «veglioni mascherati da ventisei«. iiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiniiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiitiiniiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii NACIONALNO ZDRAVJE JE VSE PREVEČ RESNA ZADEVA... Pomanjkanje zdravnikov na Angleškem modni kotiček ALI JE KLOBUK ELEGANTEN? lil Sicer se bližamo koncu zime, toda takšen klobuk bi nas prav gotovo obvaroval pred še tako hudim mrazom Modni eksperti so še vedno mnenja, da je klobuk vsaki ženski, ki nekaj da na svojo eleganco, neobhodno potreben ter da je sam na sebi tudi glasnik ženske elegance. Večina žensk, ki so jim sicer klobuki sami na sebi všeč, je pa prav nasprotnega mnenja ter se klobuka izogiblje kjer le more. Nosi ga edinole v primerih, ko res ne more biti brez njega. Kdo ima bolj prav v tej zadevi? Najprej moramo priznati, da imajo modni eksperti prav, ko trdijo, da je klobuk glasnik ženske elegance. Zato je povsem razumljivo, da je klobuk za vsako bolj svečano priložnost ne samo predpisan, temveč je tudi potreben. Koristi klobuka za poudarek ženske lepote so namreč številne. Predvsem lahko klobuk povsem spremeni videz našega obraza — lahko ga zoži, ali razširi, lahko poudari barvo naših oči, pa tudi belino naše kože, lahko prikrije marsikatero nepravilnost v potezah in predvsem lahko prikrije pričesko, če ta ni v redu. In če bi hotele govoriti še o vrlinah klobuka, bi morale poudariti tudi to, da nas varuje pred mrazom, vetrom in pred sončnimi žarki ter da ščiti naše lase, ki jim preveč vetra ali sonca lahke močno škoduje. Vse te vrline, ki smo jih do sedaj naštele, govore v prid klobu- ' «Oprosti(e za ono, kar se vam je pripetilo včeraj. Druge izbire nisem,. iJftel.» OVEN (od 21.3. do 20,4.) Obšta- ......- —---------------------------. črta z nekaterimi drugimi. Ja nevarnost, da boste zjutraj na- li A D A O I/ A n STRELEC (od 22 11 do 20 12) iedni na res?e tGŽkt?fe; MarJnr1;o' HOROSKOP Ogibajte se danes vseh finančnih teli? spopad z nekaterimi - prija- operacij, v čustvenem pogledu bo- ”• — “ ' ' ste dosegli zavidanja vreden uspeh. je«1 se boste1 molah r'^nfekKtL' *>«»»»'■ Z razvojem neke čustvene „K°ZOROG (od 21.12. do 20.1.) Prijetnim delom. Posvetite svoj čas samo svojim osebnim zadevam. DVOJČKA (od 21.6. do 21.7.) Ne Podcenjujte zaprek, ki se bodo pojavile na poti do uspeha! Odprav Rak (od 22.6. do 22.7.) Nikakor J}1 gotovo, da se bo reki vaš sodelavec na delu dobro obnesel. Prepričali se , boste o prijateljevi iskrenosti. LEV (od 23.7. do 22.8.) Svojih '.zadeve ne boste najbolj zadovoljni. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Zefo ugoden dan za vse trgovinske dejavnosti. Ljubljena oseba vas bo presenetila z lepim darilom. —- .m jiun uu ioi«“. —.t.--. TEHTNICA (od 23.9. do zz.loh !Jen bo neki nesporazum 9 sosedom.- prišlo bo do resnega spora s so- delavci, kljub , vašemu pomirjevalnemu Vplivu. Neizpolnjene obljube predstavljajo sramoterf dolg. ■ ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) V težavnem trenutku vas prijatelji _ ne bodo -pustih na cedilu. Prišlo bo finančnih^načrtov ne odkrivajte” & do primerjanja nekega vašega na- Pomanjkanje prisebnosti bi vam utegnilo ogroziti vse nadaljnje poslovanje. Ne zanašajte se preveč znali0Set>e’ Ste komaj spo- VODNAR (od 21.1/ do 19.2.) U-godm pogoji za uveljavitev oseb, ki se ukvarjajo z umetnostjo. Presenečenje v zvezi z nekim vabilom RIBI (od 20.2. do 20.3.) Dosegli boste napredovanje, ki nanj že dolgo čakate. Zvestoba oseb, ki so vam blizu, bo poenostavila rešitev vseh vaših vprašanj. ka in prav te vrline vedno poudarjajo modni eksperti, ko priporočajo nošnjo klobuka. Zakaj pa se ga ženske otresajo, oziroma ga tako nerade nosijo? Predvsem zaradi tega, ker so klobukom v glavnem zelo nasprotni možje. Nekateri zato, ker so klobuki po navadi zelo dragi, če so seveda lepi, drugi pa zato, ker so mnenja, da klobuk njihovo ženo postara, oziroma, da jo napravi preveč »častitljivo«. Zenske se pa klobukov otresajo predvsem iz dveh razlogov — če nimajo v redu pričeske, so mnenja, da jim klobuk ne pristaja lepo, če pa imajo v redu pričesko, jim je žal, da bi jo s klobukom pokvarile in tako hodijo raje gologlave. Pozimi, ko je mraz, pa tudi niso zadovoljne s klobukom, ker jih ta ne obvaruje pred mrazom, ali pa ga ne morejo nositi zaradi vetra. No, kljub vsem tem pomislekom, ?o klobuki tudi letos zelo v modi. Moderni so zelo široki klobuki, s privihanimi ati spuščenimi krajci, v modi pa jo tudi ’ zelo majhni klobuki, vseh mogočih oblik in barv. Za vse one, ki bi se klobuka kljub vsema branile, pa so modni eksperti ustvarili vrsto lppih klobučkov, napravljenih iz svilenih rut, ki so praktični res za vse priložnosti. Modni krik predstavljajo majhni klobučki, pod katerimi nosimo zvezano še svileno ruto, ker nas ti spominjajo na arabska pokrivala. Modni eksperti so takim klobučkom zelo naklonjeni, ker varujejo pričesko, ne da bi pri tem zmanjšali tudi lepoto in ljubkost ženskega obraza. Za poletne mesece napovedujejo veliko poplavo zelo širokih klobukov, ker bo v modi zopet bledica obraza. Takšni klobuki naj bi služili kot sončnik, istočasno pa naj bi pripomogli, da bi bile ženske nekoliko bolj skrivnostne, z rahlim orientalskim nadihom. Se bodo ženske po vseh teh vabečih obljubah in pripombah odločile za klobuk? To bo pokazala bodočnost. zelo pereče vprašanje Za zdravstvo porabi Velika Britanija okrog 5 odstotkov nacionalnega dohodka - Kakšen je položaj tako imenovanih družinskih zdravnikov - Veliko nezadovoljstvo z obveznostmi, položajem in plačo - Prihod laburistov na oblast bo morda pomagal rešiti položaj (tNacionalno zdravje je vse preveč resna zadeva, da bi ga mogli zaupati samo zdravnikom,« Je pred kratkim zapisal znani londonski časopis Sunday Teie-graph, objavljajoč hkrati številne pomanjkljivosti in napake britanske nacionalne zdravstvene službe. Ta služba, ki je bila zanemarjena vrsto let in ji nihče ni posvečal ustrezne pozornosti, preživlja zdaj dokaj težke čase, prebijajoč se skozi silno nevšeč-ne preizkušnje, pri čemer število onih., ki zanjo predvidevajo dobesedno »mračne perspektive«, ni ravno majhno. Vprašanje zdravnikov, njihovega števila, mesta in vloge je nedvomno eno najtežjih vprašanj britanske zdravstvene službe. Predvsem je zdravnikov premalo, tako da je v Veliki Britaniji zaposlenih na tisoče zdravnikov iz inozemstva, posebno v bolnišnicah. Toda, poleg tega, da jih je malo, so ti tudi skrajno nezadovoljni s svojim položajem, obveznostmi in še prav posebno s plačami. V prvi vrsti se to nanaša na okrog 23.000 zdravnikov splošne prakse, kolikor jih dela v sestavi nacionalne zdravstvene službe v svojstvu tako imenovanih iidružinskih zdravnikov«. Ti so zdaj množično začeli groziti, da bodo to službo zapustili in se povrnili k privatni praksi. Britanski družinski zdravnik se enostavno mora ukvarjati z vsem, z najrazličnejšimi boleznimi, tako da gre po uradnih statistikah na tak ali drugačen način skozi njihove roke nad 90 odstotkov vseh pacientov. Pa to še ni najhujše, pač pa tembolj to, da mora najmanj polovico delovnega časa porabitti ne za zdravljenje bolnikov, marveč ga mora posvetiti zdravim ljudem, zakaj na njegovih plečih počiva vse delo preventivne službe. Čeprav ima ta sistem tudi svoje pristaše, pa Je dejansko v britanskih okoliščinah zelo težko izvedljiv prav zaradi dejstva, da Je premalo zdravnikov. PO veljavnih predpisih bi tak družinski zdravnik na svojem seznamu moral imeti največ do 3500 zavarovancev, vendar se stvar v praksi kaže docela drugače. «Koncepcija zdravnika,« piše s tem v zvezi «Sunday Teiegraph«, «ki se nanj pacient lahko obme v vsakem trenutku tako podnevi kot ponoči, Je že preživela stvar, ki jo po svetu čedalje bolj redko sreča. Vtem ko so se za družinskega zdravnika doslej zavzemali vsi britanski ministri za zdravje, ga je znanstvena medicinska kritika zavrnila.« Ministrstvo zdravja Je zdaj ta problem vzelo v svoje roke ter ustanovilo posebno komisijo, se stavljeno od najvidnejših medi cinskih strokovnjakov dežele. Nji hova naloga je, da prouče me sto in vlogo družinskega zdrav nika in s tem v zvezi predloži jo ustrezno mnenje in priporočila. Predmet zelo ostrih kritik so tudi britanske bolnišnice, kate- rih je okrog 3000, z- nad pol milijona posteljami. Usluge so v teh ustanovah zelo drage, a po uradnih podatkih, oziroma poročilu, ki Je bilo" izneseno pred kratkim v parlamentu, je v teh tudi precej pojavov protekcionizma. V poročilu se namreč med drugim zatrjuje, da se za hrano privatnih pacientov v bolnišnicah porabi povprečno okrog 3 funte tedensko, vtem ko je ta znesek v primeru zavarovancev skoraj dvakrat manjši. Večina bolnišnic se nahaja v starih viktorijanskih zgradbah, vtem ko uradne statistike pravijo, da pa so ostale v poslopjih, ki imajo vsa nad 80 let. Po svoji ureditvi in opremi te zgradbe pogosto sploh ne odgovarjajo sodobnim metodam zdravljenja bolnikov, kar povečuje stroške poslovanja in največkrat zmanjšuje učinkovitost zdravljenja. Do pred nedavnim so te bolnišnice bile primorane nabavljatti samo zdravila domače proizvodnje, ki so običajno celo desetkrat dražja od povsem enakih zdravil tuje proizvodnje. Britanske bolnišnice v večini primerov tudi nimajo zadostnega števila strokovnih kadrov, tako da v njih še danes dela nad 4000 inozemskih zdravnikov. Številni zdravniki, zaposleni v bolnišnicah, opravljajo tudi privatno prakso, da bi tako izpopolni- li svoje dohodke, vendar pa to gre, razumljivo, na račun njihovega dela v bolnišnici. Takšno stanje Je še toliko bolj resno, 'ker*'bo ‘bolnišnicam v naslednjih petih letih potrebnih še najmanj 5000 zdravnikov, v splošni praksi pa okrog 10.000, vtem ko jih britanske medicinske fa-kultette zagotavljajo letno samo 2000, a v pokoj jih vsako leto gre okrog 1250. Spričo tega obstaja realna perspektiva, da se bo Velika Britanija še vrsto let morala boritti s problemom pomanjkanja strokovnih medicinskih kadrov Zdravstveno službo Velike Britanije je 1. 1948 ustanovila laburistična vlada, vendar je v sedemnajstih letih svojega obstoja trinajst let životarila pod konservativnimi vladami. Ker pa je ustanova bila javnega in ne privatnega značaja ,se konservativci niso preveč brigali za njeno napredovanje, tako da je ta v marsikaterem pogledu postala povsem okostenela in je glede na izpolnjevanje svojih nalog začela močno zaostajati. Ko so lani oktobra laburisti ponovno prišli na oblast, so takoj ukrenili vse potrebno, da bi zdravstveno službo dvignili na u-streznejšo raven, ter ji pomagali, da bi se pogumneje In z večjimi uspehi lotila reševanja svojih številnih perečih nalog. To pa zato, ker je bila vstopnina šestindvajset karantanov. To se pravi, da se Jih ni mogel vsakdo udeležiti. T udi v tistih časih je Javnost razgibal in razburil kak nov način plesa, kot se to dogaja tudi danes. V tej dvorani — piše zgodovinar — so začeli plesati karakteristični ples «monferrina». To Je originalen ples iz Monferrata. In v tej dvorani je neki Jurij Miio-dragovič, veseljak in obseden od plesne strasti, uvedel neki drug ples, še bolj razgiban od «mon-ferrine«, ples, ki je po njem dobil ime «zorzat». Veliki pustni plesi so se pogo-stoma vršili v korist kakšne ustanove ali v dobrodelne namene. Dostopna za vse žepe Je postala v letu 1876 dvorana Mauroner, sedanji Fenice. Naval o pustu Je bil tudi na plese v Rossettiju, kateremu so Tržačani nadeli vzdevek «casson». Razgibani, a vselej na dostojni višini, so bili plesi, ki so Jih prirejale naše čitalnice, potem prosvetna društva, in pa pustno rajanje v mestnem Narodnem domu. p. k. IZ UMETNOSTNIH GALERIJ BERBER MERSAD v «Alcione» Berber Mersad, ki razstavlja v galeriji Alcione, se je rodil pred petindvajsetimi leti v kraju Bosanski Petrovac. Leta 1963 je v Ljubljani dobrih 1 Akademijo, kjer se je izpopolnil na specialki profesorja Debenjaka v tisku jedkanic. Ampak tiski, ki nam jih tu predstavlja so posebne brste jedkanic. So zaenkrat natiskani v enem samem izvodu in so torej to pravzaprav slike. Nastali so tako, da slikar postopoma nanaša za odtis potrebne barve na ploščo med določene dele osnobne risbe. Značaj slike še pobečujejo otipiji-be, nadbižno izstopajoče bzbokli* ne papirja, ki nastajajo pod močnim pritiskom tiskalne naprave in tako ustbarjajo videz potez goste barve kakor tudi po zobu časa izglodanih in odkrušenih baronih plasti. S tem pa zadobioajo . slike nekaj, kar jih posebno odlikuje, namreč častitljivo dragocenost starinskih umetnin. Očividno je, da Berber Mersad še močno čuti ono okolje srednjeveške slikovitosti svoje domačije, ki izhaja iz stapljanja čarov bizantinskih fresk in perzijskih miniatur. Temu primerna je tudi vsebina teh umetnin, ki nam podaja ljudi, ve-činoma dekleta iz preteklosti v čustveno ljubavnih nastrojenjih: dekleta, vezilje, ki pripravljajo poročno balo, neveste v beli, črni in temni kočiji, same tn z ženinom itd. Mojstrsko je odtisnjen list «Bosansko okno« z mladenko, polno hrepenenja v pričakovanju ljubega List »e prežet s prefinjeno lepotnostjo, obogateno s strokovno dovršenostjo tiska, ki ja Berberu Mersadu omogočila, da Je kljub svoji mladosti razstavljal skupno z izbranimi jugoslovanskimi grafiki v Severni Ameriki, Avstriji, na Kubi tn v Braziliji ter st pridobil na akademiji Prešernovo nagrado. Starinsko zamolkla barve zlatih odsevov učinkovito dopolnjujejo umetniško p obračanje oblik v preteklost časa, gledano z vidika sodobne oblikovnosti. Pričujoči ciklus ženskih slik se pričenja s črnobelo jedkanico «2ent ob zidu« in se končuje z enako izvedenim listom «Svatje», v katerem mrgoli pestra množica ljudi v celem mestu orientalsko okrašenih šotorov, med katerimi jahajo konjeniki, ki so se tu edini izmaknili upliuu Debenjakove šole, prišli pa pod onega Miheličeve, z izraznostjo poslednja dobe ISSMS51 Radio Trst A 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glas- CETRTEK, 25. FEBRUARJA 1965 Nacionalni program 8.30 Jutranji pozdrav; 9.05 Psi- ha; 11.30 Slov. pesmi; 11.45 Ital. hologovo mnenje; 10.10 Chopin in akvarel; 12.15 Za smeh in dobro 'voljo; 12.45 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Tipični furlanski ansambel; 17.20 Italijanščina; 17.35 Lahka glasba; 18.15 Umetnost; 18.30 Glasbena oddaja za mladino; 19.00 Tro- Santorsola; 11.00 Sprehod skozi čas; 11.15 Ital. narodni plesi; 11.30 Beethovnove skladbe; 11.40 Skladbe za godala; 13.25 Filmska glasba; 14.55 Vreme na morjih; 15.45 Gospodarska rubrika; 16.00 _____„„ Program za najmlajše; 17.30 Pla- bentač Mc Ghee; 19.15 «Prešer- ninske pesmi; 18.10 Skladbe ital. nov boj s Kopitarjem«; 19.30 Lahka glasba; 20.00 Šport; 20.35 »Gospa izstopi v Pompejih«; 21.00 Orkester »Miramar«; 21.30 Sibe-lius: Simfonija št. 6; 22.00 Večerni ples; 22.55 Sodobna ital. glasba. skladateljev; 18.55 Mali koncert; 20.25 Lahka glasba; 21.00 J. Mac Farlan: »La nave det fantasmi«; 22.00 Pleska glasba, //. program 7.30 Jutrania glasba; 10.40 Nove pesmi; 11.05 Vesela glasba; 12.00 Romantično potovanje; 14.00 12.00 Plošče; 12.25 Tretja stran; 13.15 E. Vittorio: «Barbe Basoli f. Paradis«; 13^ Med zgodo- ciklopedija: 17.45 Stendhal: «Lu-v*n0 legendo; 13.40 Simf. kon- ciano T.etnven»: 18.35 Enotni razred; 18.50 Vaši izbranci; 20.00 Filmske novosti; 21.00 Plesna 11.00 Nimaš prednosti!; 12.15 Pred domačo hišo; 12.30 Orkestralni pasteli; 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 Iz popularnih oper z našimi solisti; 14.35 .Naši poslušalci čestitajo; 15.30 Pihalna godba JLA; 15.40 J. Smull: Japonsko morje; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Turistična oddaja; 18.00 Aktualnosti; 18.15 Violončelist A-lojz Mordej; 18.45 Jezikovni pogovori; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Domače pesmi; 21.00 Večer umetniške besede: Ciril Debevec; 21.40 Glasbeni nokturno; 22.10 Popevke; 23.05 Glasba Zoltana Kod41yja. Ital. televizija 9.00 Prenos iz Vatikana: 17.00 Tvoja prihodnost; 17.30 Program Kolesa ^n*5 motor1i-Pl?! 35 Kon5 za najmlaiSe: 18 00 Nikoli nfpre-cert lfi nn tn-15j75asKK?' P°zn°: 19 00 Dnevnik; 19.15 Kme- ce;rt, 16(10 Ransodila, 17.35 En- H uto nddaia- lfl.75 TU rinita- cert; 14.30 Orkester. Koper 7.15 Jutranja glasba; 11.30 O-troški kotiček; 11.30 Pevci in orkestri; 11.50 Iz turistove beležnice; 12.10 in 12.55 Glasba po željah; 13.40 Orkester RTV Ljubljana; 14.00 Glasba po željah; 15.00 Operni almanah; 15.40 Vprašanje tedna; 16.00 Tretja stran; 16.15 Popevke; 16.35 Operna glasba; 17.40 Plesna glasba; 18.00 Prenos RL; 19.00 Pianist E. Hey-wood, 19.00 Prenos RL; Kvartet Brubeck. glasba. III. program 18.45 piteherjevi Ornamenti; 19.00 Moderna medicina; 1930 Mozart in Strauss; 20,30 Reviia revii; 20.40 Na programu Satie in Tansman; 21.20 Anonimni skla-datelli; 2210 Patrassijev Kvartet za godala. Sloveni/a 8.05 Zabavni zvnVk R SS šola; 22.15 9.25 Glasbena nravlitra: 9.45 Slov. narodne; 10.15 Glasbeni sejem; tijska oddaja; 19.35 TV pošta; 19.50 Spori; 20.30 Dnevnik; 21.00 Skupno življenje; 22.25 Prireditve med tednom; 23.10 Dnevnik. II. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 Sejem sanj; 22.20 TV nošta; 23.15 Šport. Jug. televizija 10.00 TV šola; 11.00 Francozi pri vas doma; 16.40 Ruščina; 17.10 Govorimo angleško; 17.40 Na črko, na črko; 18.25 Obzornik; 18.45 Po Jugoslaviji; 1915 Glasbena porota; 20.00 Dnevnik; 20.30 Veseli planšarji; 20.40 M. Grgič: Mala nočna glasba — TV igra; 21.30 Dokumentarni film; 22.00 Obzornik. Vreme včeraj: najvišja temperatu- ra 8.6, najnižja 2.2, ob 19 uri 7.4; vlaga 70 odst., zračni tlak 1009.2 stalen, veter 5 km jugozahodnik. nebo 3 desetine pooblačeno. morje mirno, temperatura morja 6.8 sto- pinje. Tržaški dnevnik Danes, ČETRTEK, 25. februarja Saš« Sonce vzide ob 6.52 in zatone ob 17.45. Dolžina dneva 10.53. Luna vzide ob 3.20 in zatone ob 11.56 Jutri, PETEK, 26. februarja Andrej SEJA DEŽELNEGA SVETA Začetek razprave o položaju in obstoju ladjedelnice Sv. Marka Resolucije svojih strank so orisali svetovalci Šema (KPI), Morelli (MSI), Romani (KD) in Trauner (PU) Včeraj je začel deželni svet razpravljati o ladjedelnici Sv. Marka pod vtisom mogočne predvčerajšnje manifestacije. Glede tega vprašanja so predložili resolucije svetovalci KPI, KD, MSI in PLI; interpelacijo svetovalci KPI ter vprašanja svetovalci PSI, PSIUP in liberalci. Da bi prihranili na času, so se domenili, da bodo o vseh teh vprašanjih, interpelacijah in resolucijah razpravljali e-notno. Prva je prišla na vrsto resolucija skupine KPI, ki jo je zelo izčrpno in nadrdbno orisal svetovalec Šema. Rekel je, da je naravno, da se vsak diskutant v tem vprašanju prepusti svojim čustvom, saj gre za ladjedelnico, ki je vsem zelo močno pri srcu, ker je tesno povezana z vsem tržaškim življenjem sploh. Dodal pa je, da bo skušal biti čimbolj preudaren in objektiven. Predvsem je poudaril, da bi se bil moral v torek sestati deželni svet in v znak solidarnosti z vsem mestom prekiniti sejo. To bi imelo zelo veliko težo na vse dogajanje. predvčerajšnjim je namreč ves Trst izrazil z mogočno manifestacijo, kakršne že dolgo ne pomnimo, vso svojo zagrenjenost pa tudi odločno voljo, da ohrani svoj glavni vir dela in dohodkov. 120.000 ljudi, od delavcev do univerzitetnih profesorjev, od pristaniščnikov do dijakov in zdravnikov, je zapustilo v znak protesta delo in mesto je kot izumrlo Nad našimi podjetji IRI lebdi zelo temna usoda, za kar je odgovorna predvsem vlada; pa tudi deželni odbor ni storil svoje dolžnosti, ko je pripravil seznam naših zabtev v okviru vsedržavnega načrtovanja. Ta seznam oziroma spomenica je celo govorila o možnosti nadomestitvenih dejavnosti za Sv. Marka. Kar se Rima tiče, pa bi lahko govorili o negativnem načrtu, to je o stalnem nerazumevanju za interese držav, ki bi lahko prispevale k razvoju tržaškega gospodarstva. Prof. Šema je zatem podrobno orisal senčne strani politike Evropske gospodarske skupnosti v pogledu Trsta bodisi z dajanjem prednosti Hamburgu na področju pomorstva in pristaniškega prometa bodisi glede omejevanja dejavnosti ladjedelnic. Pri tem je omenil, kako je porasla proizvodni obrobno vprašanje, marveč, vse-nja v nemških ladjedelnicah ter rekel, da je FIOM že 10 let opozarjala na nevarnost, ki grozi ladjedelnici Sv. Marka, da pa so njeni pozivi vedno naleteli na gluha ušesa. Toda še vrabcem na strehi je bilo jasno, da je ladjedelnica, ki se ne obnavlja, obsojena na smrt. Za Šemo je svetovalec Morelli orisal misovsko resolucijo in kritiziral vladno politiko do Trsta. Rekel je, da ni Italija od leta 1945 vodila pravzaprav nobene organske politike do Trsta. Toda vprašanje ladjedelnice Sv. Marka državno, in se zato lahko reši le v vsedržavnem merilu. Svetovalec Ramani je orisal resolucijo demokristjanov. Pri tem je večkrat ponovil, da ni strokovnjak za ta vprašanja ter da bo zato njegova razlaga pač pomanjkljiva, kar se je tudi pokazalo. Poudaril je, da je treba na vprašanje ladjedelnic CRDA gledati enotno, to je skupno s trži-ško ladjedelnico, ki so jo za 50 odstotkov obnovili. Omenil je dosedanjo ukinitev nekaterih ladjedelnic ter krizo v ladjedelstvu, za kar je najbolj kriva japonska konkurenca, saj zapirajo ladjedelnice tudi v drugih državah, kot v Nemčiji, Angliji, na Holandskem itd. Japonska dobiva sedaj skoraj 50 odstotkov vseh naročil na svetu. Spričo tega položaja bi bila ladjedelnica Sv. Marka zapisana smrti, če ne bi bila z nami solidar- na vsa država. Toda vprašanje še ni zaključeno in vsak pesimizem bi bil prezgodnji; čemu bi sicer IRI ustanovil v Trstu center za usposabljanje ladjedelniških delavcev? Ta center bi bil odveč, če bi hoteli popolnoma ukiniti ladjedelnico. Resolucijo PLI je nato orisal svetovalec Trauner, ki je izrazil zagrenjenost Trsta spričo zanemarjanja njegovih interesov. Z njegovim govorom se je seja zaključila in se bo nadaljevala danes. Na seji so namreč sklenili, da se bodo načelniki svetovalskih skupin sestali in skušali pripraviti enotno resolucijo, katero naj bi izglasovali na današnji seji. V začetku seje so odborniki odgovorili na razna vprašanja svetovalcev, ki so se tikala ureditve bivše vojaške ceste med Sauri-som in planino Razzo (PSI); dobave sladkorne pese sladkorni tovarni v Cervinjanu (KPI); nesreč na delu (KPI); diplomirancev šole za prevajalce in tolmače na u-niverzi (KPI) in davkov za izseljence v občini Dignano v Furlaniji (PSI). OBISK UGLEDNEGA GOSTA IZ SLOVENIJE Dr. Marjan Brecelj v Kulturnem domu V spremstvu člana glavnega odbora SZDL Slovenije Bojana Lubeja je predsednik skupščine SR Slovenije obiskal tudi nekatere slovenske kulturne organizacije Dr. Marjan Brecelj in Bojan Lubej v razgovoru s predstavniki slovenskih kulturnih ustanov Včeraj sta se mudila v Trstu podpredsednik skupščine Socialistične republike Slovenije dr. Marjan Brecelj in član tajništva glavnega odbora Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije zvezni poslanec Bojan Lubej, ki sta bilo začasnega odbora za na va-upravo uiiiiiiiiiiiiiinriiiiiiiMiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiimiiiiiiiiiiiMiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniinnnuiiiiiiniKi NA PREFEKTURI ZASEDANJE 0 CESTNEM PROMETU V našem mestu je število nesreč v primeri z drugimi zelo veliko Trst prekašata po številu smrtnih nesreč samo Turin in Florenca Lani se je zateklo zaradi cestnih nesreč v bolnišnico 2.543 ljudi Na povabilo prefekta dr. Mazze se je sinoči na tržaški prefekturi zbralo večje število strokovnjakov s področja motorizacije in cestnega prometa. Ako upoštevamo razmerje med številom ponesrečenih državljanov, ima danes Italija med vsemi evropskimi državami kaj žalostno prvenstvo največjega števila. Srečanja se je udeležilo okrog 30 strokovnjakov, z vseh področij med temi občinski odbornik Ve-nier, predstavnik mestnih stražnikov polkovnik Dolce, predstavnik karabinjerjev major Tonarel-li, šolski skrbnik Tavella, predstavniki turističnih organizacij, pokrajinske zdravstvene službe, okoliških občin itd.. Med razpravo, ki je naletela takoj od vsega začetka na izredno zanimanje vseh prisotnih strokovnjakov za živo problematiko cestnega prometa se je oglasilo k besedi več zastopnikov prizadetih krogov. Med izvajanjem lllimilllimmUlllllllUIIIIIMIIIIIItlimillHIIIIIIHHIIIIIIHHIIIIIIItllllllllllMIIIIIIIinilllllllllllllllllllllllllllllll IZREDNA SEJA OBČINSKEGA SVETA V MILJAH Velika skrb prebivalstva za usodo ladjedelnice Sv. Marka Enotna resolucija z zahtevo po ohranitvi ladjedelnice ukrasti fotoaparat iz notranjosti avta, ga je zasačil lastnik ter ga izročil agentom letečega oddelka. V četrtek popoldne je 27-letni uradnik Vinicio Smaila iz Ul. Aqui-leia 8 parkiral svoj fiat 600 TS 41996 v Ul. F. Severo blizu stavbe štev. 13. Smaila je šel k zaročenki, toda ko je bil na stopnišču, se je spomnil, da avta ni zaklenil. Obrnil se je in šel spet na cesto. Toda komaj je prišel skozi vežna vrata, je opazil, da je neznanec zapiral vrata njegovega avta. Skočil je k njemu in ga prijel. Bil je Giliberti, ki je že imel v roki 170.000 lir vreden fotoaparat «exacta», ki ga je vzel s sedeža avtomobila, kjer ga je pustil Smaila. Smaila je Giliberti j a potisnil v neko bližnjo vežo ter naprosil mimoidoče ijaj pokličejo agente letečega oddelka. Policisti so takoj prihiteli in prevzeli v varstvo Gi-libertija. Pospremili so ga na kvesturo na zaslišanje, nakar so ga aretirali in odpeljali v zapor. Prijavili so ga zaradi tatvine z obto-ževalnimi okoliščinami. posameznih govornikov je bilo na o vseh vprašanjih, ki so bila na Sinoči je bila v Miljah izredna seja občinskega sveta, ki je med drugim razpravljal o perečem vprašanju ladjedelnice Sv. Marka, v kateri je zaposlenih približno tisoč delavcev iz miljske občine, ter je soglasno odobril resolucijo, ki jo bodo poslali vodstvu IRI, Fincan-tieri, vladi in drugim oblastem, parlamentarcem ter raznim strankam. V resoluciji občinski svet opozarja na nevarnost ukinitve ladjedelnice Sv. Marka in na slabe gospodarske razmere v Miljah, na katere je močno vplivala tudi zapora ladjedelnice Sv. Roka. Upoštevajoč zaskrbljenost prebivalstva občinski svet poziva pristojne o-blasti, naj ukrenejo vse potrebno, da se ladjedelnica Sv. Marka ohrani in okrepi, obenem pa naroča županu, naj naveže stike s tržaškimi parlamentarci, s tržaškim županom, predsednikom pokrajine in dežele ter z gospodarskimi in sindikalnimi organizacijami, da se dogovorijo za enotno akcijo. V začetku seje so občinski svetovalci poklonili dvema svetovalkama šop rož ob priliki dvajsetletnice priznanja volilne pravice ženskam v Italiji, župan Millo je v kratkem nagovoru poudaril važnost te pridobitve italijanskih žena, ki se je uresničila v Italiji mnogo kasneje kot v drugih državah in ki je sad odporniškega gibanja. Nato je občinski svet sprejel na znanje ostavko demokrist-janskega svetovalca Rizzija, čigar mesto je prevzel Claudio Ma-rengo, ki je po sklepu občinskega sklepa stopil v sejno dvorano in se udeležil seje. Sledila je komemoracija Eugenia Curiela, nato pa so bila na vrsti razna vprašanja. Tako je svetovalec Fontanot (KPI) vprašal župana, če bodo izpopolnili gospodarsko komisijo spričo perečih gospodarskih vprašanj in priprav na načrtovanje, župan mu je odgovoril, da bodo o tej važni zadevi razpravljali na prihodnji seji. Nato je občinski svet odobril omenjeno resolucijo o ladjedelnici Sv. Marka, po odobritvi resolucije in njeni obrazložitvi pa je občinski svet izvolil volilno komisijo, izpopolnil je gradbeno komisijo, za predsednika občinskega podjetja ACNA je bil imenovan Renato Bralni, imenovani so bili člani upravnega odbora tega podjetja ter člani občinske podporne ustanove ter je bil odobren sklep za ureditev kanalizacije v Miljah. Včeraj zjutraJ ob n ur, Je blla _ . v., na tržaškem vojaškem pokopališču Tatll J6 Zasačil v Ul. Pace pri Sv. Ani počastitev „ „ „1,5 padlih sovjetskih vojakov? ki so se S fotoaparatom V roKl borili v vrstah partizanskih enot Včasih tudi tatovom ne gre vse v naših krajih. Komemoracije sta po sreči. 40-letni delavec Salvato-1 se udeležila prvi sekretar sovjetske re Giliberti iz Ul. delle Lodole 11 j ambasade v Rimu Jašef in vojaški tokrat ni imel sreče. Ko je hotel ataše polkovnik Vedenin. Okoli primer naglašeno, da je Italija lansko leto naštela 297.000 cestnih nesreč, pri katerih je bilo več tisoč ljudi ranjenih, 8.448 pa jih je podleglo. Leto 1964 je bilo v tem pogledu sicer nekoliko boljše od prejšnjega, ker je na vseh cestah v letu 1963 umrlo čez 9.000 ljudi, in to kljub temu, da je bila takrat motorizacija nekoliko manj razširjena kakor lansko leto. Tudi naše mesto se lahko ponaša z žalostnim prvenstvom, da je namreč po številu smrtnih nesreč na cesti takoj za Turinom in Florenco ter daleč pred velikimi centri, .kakor so na primer Rim, Milan, Neapelj in drugi. Vzrokov za to je po mnenju strokovnjakov verjetno več, čeprav manjkajo v tem pogledu zanesljive študije. Tako na primer domnevajo, da je pri nas kriva za tako visoko število nesreč pomanjkljiva cestna signalizacija, dalje visoka povprečna hitrost avtomobilistov na tržaških cestah itd. Na nekaterih odsekih, kjer bi bilo treba omejiti dovoljeno hitrost, ni za sedaj nobenega znamenja, ki bi opozarjalo na nevarnost. Takšna mesta so na primer ob kopališčih na obalni cesti, pri ezulskem naselju v štivanu itd. Glavni ravnatelj mestnega podjetja ACEGAT je med drugim o-menil, da ima občinsko podjetje namen v nekaj letih zamenjati vse tramvaje in trolejbuse z avtobusi, ki dovoljujejo hitrejše gibanje prometa. Ing. Spangaro je še dodal, da bodo kmalu postavili posebne prometne znake na Trgu Dalmacija, kjer Je današnji promet postal skoraj nemogoč. Podjetje ACEGAT bo najprej odpravilo tramvaje in trolejbuse na progah št. 3, 9, 6, 15 in 16. Glede nameravane uresničitve tako imenovanega zelenega vala na Carduccije-vi ulici, so strokovnjaki podjetja ugotovili, da bi z najmanjšim izdatkom okoli 30 milijonov lir lahko uredili to vprašanje le deloma, ker na tej ulici ni mogoče vzpostaviti pravega «zelenega vala», zato je bila rešitev tega vprašanja odložena za nedoločen čas. Pokrajinski zdravnik je navedel naslednje podatke o številu smrtnih primerov na Tržaškem v zadnjih letih: leta 1958 35 mrtvih, leta 1959 49, leta 1960 35, leta 1961 49, leta 1962 44, leta 1963 38 in leta 1964 34. Lansko leto se je zateklo v tržaško bolnišnico 2.543 ljudi, ki so postali žrtev prometnih nesreč. Na koncu Je dr. Pasino povabil vse prisotne, naj vsak na svojem področju pripravijo krajše študije Kulturnega doma prisostvovala predstavi Slovenskega gledališča «Lipe za Luno«. Ugledna gosta so pozdravili predsednik upravnega odbora dr. Frane Tončič in drugi člani odbora. Gosta sta med obiskom obiskala nekatere slovenske kulturne organizacije in sicer SKGZ, PZ, Glasbeno Matico, Dijaški dom ter Narodno in študijsko knjižnico. delek s prognozo okrevanja v 20 dneh zaradi zloma levega gležnja in verjetnega zloma desne podlakti. Lupinčeva je povedala, da se je ponesrečila malo prej, ko je nerodno padla z lestve, po kateri se je vzpenjala na senik na domačem dvorišču. Nesreča se je pripetila, ker je lestev zdrsela na mokri zemlji in padla. Nesreča delavca v štivanski papirnici V papirnici pri Stivanu, kjer je zaposlen pri podjetju «Farnetti» iz Ul. Čampo Marzio 1, se je včeraj okrog poldne ponesrečil 29-letni kovač Jožef Cosmani iz Saleža 17. Ker je moral izvršiti neko delo, je Cosmani stopil na lestev, toda ta je spodrsnila ob vznožju in padla. Ker so Cosmaniju zmanjkala tla pod nogami, je izgubil ravnotežje in padel z višine dveh metrov. Z rešilnim avtom so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na ortopedski oddelek. Pri nesreči si je Cosmani izvinil in verjetno zlomil desni komolec ter se ranil po fesni nogi. Okreval bo v 20 dneh. VČERAJ V SPOMINSKEM PARKU Počastitev spomina heroja Eugenia Curiela Tržaška federacija KPI je včeraj ob 17.30 počastila spomin he-hoja in odlikovanca z zlato kolajno odporništva Eugenia Curiela ob 20-letnici njegove mučeniške smrti. Ob plošči v spominskem parku so se zbrali predstavniki KPI, PSI in PSIUP ter ANPI, prisotna pa sta bila tudi predstavnika sovjetskega veleposlaništva v Rimu, ki sta prišla v Trst na počastitev spomina padlih sovjetskih vojakov. Pri spominski plošči je najprej spregovoril tajnik tržaške federacija KPI Paolo Šema, ki je orisal življenjski lik Eugenia Curiela, za njim pa Jelka Grbčeva v slovenščini. Predstavniki federacije KPI, sekcije KPI od Sv. Jakoba, ANPI in delavcev Tovarne strojev pa so položili v spominski plošči šopke rož. Včeraj so spomin Eugenia Curiela počastili tudi v deželnem svetu, kjer je o heroju govoril svetovalec Šema. Predsednik de Rmal-dini je dejal, da bo deželni odbor položil v imenu sveta h Curielovi spominski plošči lovorov venec. dnevnem redu na tem prvem srečanju, sama prefektura pa bo poskrbela za sestavo posebnih odborov, ki bodo nato proučili ta material ter ga predložili v pretres osrednjim državnim oblastem. Na koncu Je dr. Pasino povabil vse avtomobiliste in vse pešce, naj se na cesti obnašajo previdno in disciplinirano. Poziv krvne banke Tržaški center za transfuzijo sporoča, da .so njegove zaloge krvi skoraj popolnoma izčrpane In nujno poziva vse meščane, da sodelujejo pri akciji človečanske soli-damosti z bolniki z majhnim darom krvi. Kri je mogoče dati po možnosti med 8. in 11. ter med 17. in 19. uro ali vsekakor v urah čimdlje od glavnih obrokov hrane. A -i ;*(___________________________________________________________________ llllimiltlllllllllimilllllimillllllllillllimMlllliniimiiiiilliiiiillilllilllllllllllillllllllllllimilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllillllliiillllMIlilIllllimiiil Z lestve je padla Z zasebnim avtom so včeraj o-krog poldne prepeljali v bolnišnico 66-letno gospodinjo Leopoldo Lupino por. Kralj iz Slivnega 9. Sprejeli so jo na ortopedski od- Nesreča izraelskega pomorščaka Na izraelski ladji «Riuka», zasidrani v Novem pristanišču, se je včeraj zjutraj ponesrečil 22-letni pomorščak, Izraelec Yosef Marco-vici. Na palubi je nerodno spodrsnil in padel. Odpeljali so ga v bolnišnico, kjer se bo moral na drugem kirurškem oddelku zdraviti 8 dni zaradi rane po levem sencu in na hrbtu. PROSVETNO DRUŠTVO «SLAVKO ŠKAMPERLE« priredi danes 25. februarja t.l. v društvenih prostorih predavanje BRUNA KRIŽMANA «0 potovanju v Tokio» s predvajanjem filma o zadnjih OLIMPIJSKIH IGRAH Vljudno vabljeni člani in prijatelji društva, posebno pa mladina. Slovensko gledališče v Trstu priredi v Kulturnem domu v nedeljo, 28. t. m. s pričetkom ob 15. uri TRADICIONALNO OTROŠKO PUSTNO RAJANJE «V PRAVLJIČNEM SVETU» Na sporedu so razne zabavne igre, za katere bodo zmagovalci prejeli priložnostna darila. V zabavnem programu pa se bodo predstavile najznačilnejše osebe iz naših otroških iger. IGRA ORKESTER MIRAMAR Rezervacija miz v petek in soboto od 11. do 14. ure pri blagajni Kulturnega doma. Razna obvestila SAK Jadran vabi na pustno zabavo s plesom, ki bo v nedeljo 28 t.m. v dvorani prosvetnega društva v Bar-kovljah, Ulica Cerreto 12, ob 20.30. Mali oglasi Vizumi in potni listi Potovalni urad AURORA obvešča, da v najkrajšem času oskrbuje nove potne liste in obnavlja zapadle, poleg tega pa posreduje izdajo turističnih vizumov za Jugoslavijo kot tudi vizumov za obisk sorodnikov. V tej zvezi posreduje tudi ostale dokumente. Vizumi in dokumenti so na razpolago naslednjega dne, v nujnih primerih pa še istega dne. Vse podrobnejše informacije dobite pri potovalnem uradu «Au-rorau, Trst, Ul. Clcerone 4, tel. 29-243. TRŽAŠKA KNJIGARNA Trat - (JI. ar. CrančUku 20 Trlrlon «!•?»% Novo: Slodnjak: «Prešeren» in ((Prešernovo življenje« jubilejna izdaja' za samih L. 4.500 Zupanc: SONCE JE UMRLO L 650,— LETOŠNJE PRIPRAVE TA PUSTNE PRIREDITVE V Miljah tradicionalna povorka v Boljuncu izstrelitev «Lunika IV.» V Škednju bodo pusta po starem običaju pokopali, na Padričah pa ga bodo spravili v «hladilnik» PHI M AG AZZINU FEL1CE — Trst, t J licu Carducci II. DOBITE: ženske, moške id otroške dežne plašče. Oun de, hlače. Jopiče m srajce najboljših vrst in znamk oo oajnižjlb cenah VESPE LAMBHETE, vse potrebščine In nadomestne dele za vse vrste motornih koles po zmernih cenah dobite pri A.M.AR — Trst. vla del Bosco N. 6 — Tel. 41-946 PRI nAUTO STILE* Trst, Via U. Foscolo, S — blizu Trga Garibaldi — dobite vse potrebno za avtomobile. obloge, tepihe. električne baterije, verige nantlgeloii ffd. po zelo ugodnih cenah. Sintetične preproge in preproge za hodnike iz plastike «Balatum» in »Meraklon«. Moderno pokrivanje podov s plastiko, gumo, «Moquette» in ploščice «Rikett». Hitra naprava s specializiranim osebjem. A.R.P. ITALPLAST, Trst. Trg Ospedale št. 6, Tel. 95-919. Včeraj-danes ROJSTVA. SMRTI IN POROKE V dneh 23. in 24. februarja 1965 se-je-v - TFStH- rodilo—30-otrolG—unu: Pustni čas gre h 'kraju im kmalu bo pustni torek. V časopisih so že vabila na pustne prireditve, v trgovinah prodajajo maske in o-kraske, toda pustnega razpoloženja še ni, ker ima pač vsak svoje skrbi. Prireditelji pustnih zabav in trgovci pa niso še obupali, ker so zadnji pustni dnevi letos prve dni v mesecu. 2e več časa se pripravljajo na zaključne pustne prireditve zlasti v Miljah in Boljuncu, drugod, kakor npr. na Padričah, pa so začeli s pripravami te dni. Iz Skednja ni še nobene vesti o pripravah, prav gotovo pa bodo, kot vsako leto, napravili na pepelnično sredo pogreb. V Miljah bo v nedeljo popoldne z začetkom ob 14. uri tradicionalni karneval s povorko mask in alegoričnih vozov ter godb na pihala. Prijavilo se je 7 skupin, ki ljubosumno molčijo o svojih pripravah, da ne bi nasprotniki u-kradli originalne ideje. Med te- mi skupinami so večinoma take, ki imajo že svojo tradicijo. Ob zaključku povorke bo okrog 17. ure razdelitev nagrad. Ob tej priliki bodo ojačili filobusne in avtobusne proge s Trstom in sosednimi kraji, avtomobili pa ne bodo smeli parkirati po mestnih ulicah, po katerih bo šel sprevod. Parkirni prostori bodo ob vhodu v mesto ir. iz mesta proti Lazaretu. Verjetno bo še lepo vreme in je pričakovati izreden obisk gostov. Glede pustnih prireditev tekmuje z Miljami Boljunec. Letos pripravljajo v Boljuncu še bolj pester in zanimiv spored kot prejšnja leta. Y soboto zvečer bo ples samo za odrasle domačine, može in žene, po stari navadi. Igrala bo vaška godba na pihala. To je popolnoma pravilno, da se tudi starejši vsaj za pust lahko zabavajo in razvedrijo po svoje. V nedeljo od 15. do 18. ure bo o-troški ples, ob 20. uri pa se bo začel ples z maskami. Ples bo tu- Počastitev spomina sovjetskih vojakov spomenika 22 sovjetskih borcev, ki so ga postavili pred štirimi leti, se je zbralo precej občinstva. Prisotnim so spregovorili predstavnica Združenja Italija—ZSSR Jelka Grbec, predstavnika tržaške federacije ANPI Arturo Calabria in Vladimir Kenda in končno prvi sekretar sovjetske ambasade Jašef. TRAGIČEN IZLET TRŽAŠKE DRUŽINE V FURLANIJO Pri trčenju avtomobila v drog izgubila življenje deklica iz Trsta Ranila sta se tudi njen oče in mati ter prijatelj, ki je vozil avto, in njegova žena 10-letna deklica Patrizia Piani iz Trsta, Ulica Revoltella grt. 109 je predvčerajšnjim zvečer okrog polnoči v bližini Cervignana postala žrtev prometne nesreče. Predvčerajšnjim popoldne sta zakonca 34-letni Luciano Piani in 30-letna Lidia prejela vabilo 36-letnega prijatelja Giovannija Perca iz Ulice Boccaccio 17 in se podala na popoldanski izlet v Furlanijo. Pustila sta doma svoj fiat 1100 in s hčerkico sedla v prijateljev avto *giulietta» TS 54495. Na izlet se je peljala tudi Percova žena Mercedes. Vse je šlo v najlepšem redu do večera, ko je Perco že vozil nazaj proti Trstu. Ko je privozil na veliki ovinek pri Saciletto di Ruda v neposredni bližini vhoda kmetijskega podjetja Dangeri, je Perco zaradi velike hitrosti izgubil nadzorstvo nad avtom, ki je zdrvel s ceste in z vso silo treščil v cementni drog vhoda kmetijskega podjetja. Sunek je bil tako močan, da se je avto popolnoma raztreščil in potem zdrvel po škarpi ob cesti ter se je ustavil na polju. Pri nesreči so se odprla vrata avtomobila in malo Patrizio je vrglo iz avtomobila. Padla je na cestišče, kjer je obležala mrtva zaradi prebitja lobanje. Okrog mrtve Patrizie in razbitega avta se je zbrala množica ljudi in nekateri so obvestili karabinjerje iz Ville Vicentine. Pri nesreči so se vsi štirje potniki v avtomobilu ranili in poškodovali, vendar se zdi, da ne hudo. Odpeljali so jih v bolnišnico, truplo Patrizie pa v mrtvašnico, kjer je na razpolago sodnim oblastem. Luciano Piani je uslužben pri Združenih ladjedelnicah, njegova žena pa je šivilja. Oba sta predvčerajšnjim popoldne izkoristila priložnost, ko je bila v Trstu stavka in se odpeljala na izlet, ki se je zanju žal tragično kon-čaL di v ponedeljek z začetkom ob 20. uri. V torek bodo z godbo na čelu pobirali po hišah klobase, slanino, jajca in vino, kot je stara navada. V torek ob 16 bo na trgu «Na Gorici« sprevod mask, skupin in vozov s spremstvom godbe. Podelili bodo posebno nagrado. V torek zvečer bo spet ples z maskami do pozne ure. Višek pustnih prireditev v Boljuncu pa bo v sredo, ko bodo na trgu z raketo «Lunik 4» spustili pusta v vesolje. Ceremonija za izstrelitev pusta in za razdelitev zapuščine se bo začela ob 15. uri, izstrelitev pa bo okrog 17. ure. (Točen čas bodo določili strokovnjaki na podlagi vremenskih in mednarodnih političnih poročil, da ne bi prišlo do neprijetnih zapletljajev.) Boljunski vremenoslovci in strokovnjaki za vesoljske polete računajo na ugodne vremenske in druge pogoje, prireditelji in gostinci pa na velik obisk gostov. Zato bosta v Boljuncu tudi dve osmici. Prvo bodo odprli že v petek blizu šole, drugo pa v torek na trgu *Na Gorici«. Razen tega bodo v sredo popoldne, kot prejšnja leta, na trgu brezplačno nudili gostom vino, polento, polenovko in repo. Vrstnega reda ali prednosti pri tem ne bo. «Kdor prej pride, prej...« Kakor v Boljuncu pusta izstrelijo v vesolje, tako ga na Padričah, ker ga imajo zelo radi in se ne spuščajo še v tvegane polete, shranijo v hladilniku ali hramu. Kupili so mu pa novo obleko in mu pripravljajo lepo odhodnico po skupnem veseljačenju in zabavi. DNEVNA SLUZKA LEKARN (22. 2,— 2». 2.) Biasoletto, Ul. Roma 16; Al Galeno, Ul. S. Clltno 36; Alla Madonna del Mare, Largo Plave 2: SanPAnna, Er-ta S Anna 10; Davanzo, Ul. Bernini 4; Godina AlTIGEA, Ul. Ginnastica 6; Al Lloyd, Ul. Orodogio 6; Sponza, Ul. Montorslno 9. Služba lekarn od 13 do 1$. ure Davanzo, Ul. Bemlhl 4; Godina AU7GEA, Ul. Ginnastica 6; Al Lloyd, Ul. Orologio 6; Sponza, Ul. Montor. sino 9, NOČNA SLUŽBA LEKARN Biasoletto, Ul. Roma 16; Al Galeno, Ul. S, CiUno 36; Alla Madonna del Mare, Largo Piave 2; SanPAnna, Er-ta S. Anna 10. PRISPEVAJTE ZA OIJASKO MATICO I lo pa je 28 oseb. UMRLI SO: 654etna Stefania BI siaechi, 654etni Ailvaro Guarducci, 534etni Italo Anfossi, 78-Ietnl An-drea Milazzi, 69-1 etn i Antonio Verzi, 534etnl Francesco Tosoan, 88-let-na Beatrice Taliaml vd Sovrano, 59-letni Giuilio Bertocchi, 51-letna Ro-salie Fonda vd. Gomicelli, 77-letna Teresa Flego, 80-letnl Antonio Leva, 85-let.na Geltrude Schmidt vd. Mu-sca, 80-letn! Emerico Pepeu, 85-letna Maria Veljak vd. Karnjel. 68-letni Giovanni Battista Bonetti, 79-letnl Giorgio Vucetti, 69-letna Giuseppina Bonivento por. Giorgi, 60-letna Ali-na Zaccariotto por. Baldassi. 64-letni Vladislao Fuk, 69-letna Alma Ghez-zo, 774etna Maria Sloboda vd. Fra-giacomo, 814etna Gisella Rocchi, 1 mesec stari Ennio Polh, 72-letni Antonio Parovel, 86-letna Augusta Ka. fol vd. Šuligoj, 63-letni Giordano Va-rlnl, 66-letni Francesco Lenaz, 84-let-ni Guiscardo Germonig. Slovensko gledališče v Trstu PREDSTAVE V KULTURNEM DOMU danes, 25. t. m. ob 20.30 MARCEL ACHARD LIPE ZA LUNO komedija v treh dejanjih Gledališča VEttDI Danes se prične prodaja vstopnic za zadnji ponovitvi »Borisa Godunova« Musorgskega ob isti zasedbi, ki bosta jutri ob 20.30 za red C za vsa mesta in v nedeljo ob 16. uri za dnevni abonma. TEATRO STABILE Danes počitek. Jutri ob 20.30 Izven abonmaja «Romagnola» L. Squar-zine. Zadnje predstave. Z drugim marcem se pričnejo nadaljnje ponovitve Goldonijeve igre »Teatro Comico«. Nazionale 16.00 «La ragazza da sli oc-chi verdi« Peter Finch, Rita Tu-shingham. Prepovedano mladini pod 18. letom Arcobaleno 16.00 »Mata Hari« Jeane Moreau. Excelstor 16.00 «Uno špara nel bulo« Technicolor. Peter Sellers, Elke Sommer. Femce 15.30 ((Agente 007, mlsstone Goldflnger« Technicolor. Sean Con-nery. Grattaclelo 16.00 «Pazzi, Pupe e Pil-lole» Technicolor. Jerry Lewis. Alabarda 16.00 «La calda pelle« Elsa Martinem, Jean Sorel. Prepovedano mladini pod 18 letom. Filodrammatlco 16.00 «Cgdavere per signora« Silva Kosclrta, Scilla Ga-bel, Sandra Mandatni. Prepovedano mladini pod 14. letom. Aurora 16.30 ((Angelica«. Cristallo 16.00 »Matrimonio ali•ltalia-na» Technidoior, Sophia Loren, Marcello Mastfoiannt. Prepovedano mladini pod 14. letom. Capitol 16.30 ((Tutti per uno« Beatles. Garibaldi 16.30 «Come ingannare mio niarito« Technicolor Dean Martin, Lana Turner. Impero 16.30 «In ginocchio da te« Gianni Morandi. • Vittorlo Veneto 15.45 «Chl giace nel-la mia bara« Bette Davis. Prepo. vedano mladini pod 14. letom. Moderno 16.00 «1X. zimska olimpia-da» Technicolor Astra 16.30 ((Rapina a nave armata«. Astoria 16.30 ((L’uncino» Kirk Douglas. Abbazia 16.00 «La vatle del tagllato-ri di teste« J. VVeissmuller. Ideale 16.00 «L’invasione del mostrl verdi« Technicolor. Hijtvard Keel. Skedenj Zaprto. V četrtek 25. t.m. se pričnejo pustni plesi. KAM NA PUSTNI TOREK? Na tradicionalni veliki • pustni ples ki ga priredi SZ Bor v dvorani stadiona pri Sv. Ivanu v Trstu, Vrdelska cesta št. 7 od 21. ure dalje. Rezervacija miz od sobote dalje v Tržaški knjigarni v Ulici sv. Frančiška št. 20 Pustni ples vsak dan v KINO DVORANI V SKEDNJU HOTEL TRIGLAV SEŽANA priredi tridnevno pustno rajanje ob prijetni domači glasbi Z PUSTNA SOBOTA Z PUSTNA NEDELJA S PUSTNI TOREK Najboljše maske nagrajene vljudno vabljeni t Hotel Triglav Koper Vas vabi na veselo pustovanje dne 27.2. In za pust 2.3.1965 v vseh prostorih hotela TRIGLAV, hotela ŽUSTERNE in restavracije RIZANA. Rezervacija miz. Najboljša maska nagrajena. Ljudska prosveta Prosvetno društvo divan Cankar« prireja v društvenih prostorih v petek 26. t.m. ob 20.45 predavanje Franka Fabca o potovanju po raznih državah Evrope In Male Azije. Predavanje bodo spremljali barvni diapozitivi. Na pustni torek 2. marca pa bo otroški »Lila ples« z začetkom ob 16. uri. * * * Prosvetno društvo v Skednju obvešča odbornike, da bo seja odbora danes 23. februarja 1963 ob 29.30. Ker bo seja Izredno važna, so odborniki naprošeni, da se Je gotovo udeležijo. Darovi in prispevki Ob deveti obletnici smrti Marij* Kogoja daruje sestra 5000 lir za Di« jaško matico. Namesto cvetja na grob pok. Te-rezke Flego darujeta družini Tul in Germdni 1000 tir za prosvetno društvo Skedenj. V isti namen dairuj« Marija Sancin (Ouk) 500 lir. V počastitev spomina pok. Josipa Počkarja daruje Neža Tomšič 500 Mr za Dijaško matico. V počastitev spomina Josipa Puharja daruje družina Puhar 5000 lir za Dijaško matico in 5000 lir za Tončičev sklad. Po mučni bolezni nas je zapustil KAREL KALC Pogreb bo danes, 25. februarja ob 15.30 lz hiše žalosti, Gropada 21. Žalujoči: soproga, sinovi, hčerke in ostalo sorodstvo Gropada, 25.11.1965. — 5 25. februarja 1965 IZPRED SODIŠČA Sodniki oprostili trgovca obtoženega prehitre vožnje v luki 5.400 lir denarne kazni za 80 kg žita - 5 mesecev zapora pogojno za krajo v trgovini UPIM Pred kazenskim sodiščem (predsednik Boschini, tožilec Corsi, zapisnikar De Paoli, obramba Flo-ria) je bila včeraj precej zanimiva obravnava proti 39-letnemu trgovcu dr. Giru Agostlnu. Sodišče je v tem primeru zasedalo v svojstvti prizivnega sodišča. Prvostopna obravnava pa ni bila, kot se navadno dogaja pred tržaškim sodiščem, temveč pred poveljnikom, generalnim majorjem tržaškega pristanišča. Glro Agostino je 30. maja lani okoli 10.15 ure baje zagrešil v pristanišču Vittorio Emanuele cestni prekršek. Dva policijska stražnika sta ga namreč ustavila, ko se je peljal s svojim avtom po glavni cesti v pristanišču ter sta trdila, da je presegel pri vožnji hitrost 40 km na uro, ki jo ukaz štev. 303 luškega poveljstva predvideva kot najvišjo hitrost v luškem cestnem prometu. Prizadeti ni v trenutku, ko sta ga policista ustavila, poravnal predvidene globe. Zato se je sprožil nadaljnji kazenski postopek in nekojiko pozneje je luško poveljstvo sporočilo prizadetemu, da mora plačati 1.000 lir globe. Glro se je pritožil proti kazenskemu odloku, toda priziv je bil brezuspešen, 18. novembra lani je komandant tržaškega pristanišča v svoj-stvu sodnika potrdil odlok. ŠIRITE PRIMORSKI DNEVNIK Tedaj ni preostalo Giru drugega, kot da se pritoži na kazensko sodišče. Pri tem pa so nastopile razne pravne težave. Slo je namreč za določene pristoinosti luškega poveljstva v pristanišču, ob morski obali in podobno. Obtoženčev zagovornik je med drugim trdil, da nima luško poveljstvo pristojnosti, da odloča in sklepa o prekrških do katerih pride na primer v pristanišču. Bistvo vprašanja pa pravzaprav ni bilo v tem. V svojem prizivu je Gir6 trdil, da sta bili izjavi obeh policijskih stražnikov protislovni. Eden izmed njiju je namreč izjavil, da je zagledal prizadetega v razdalji okoli 50 m, drugi pa v razdalji 300 m. Glro je s svoje strani < izjavil, da sta stražnika šla po cesti v isti smeri kot on ter ju je zato opozoril z rahlim zvokom hupe. Ker sta policista izjavila, da je obtoženi Glro privozu z avtom do njune bližine približno v eni minuti, je zagovornik sklepal, da je morala biti hitrost njegovega avtomobila približno o-koli 20 km na uro. Sodniki so sprejeli vsaj deloma to tezo ter so Gira oprostili zaradi pomanjkanja dokazov. • * « Pred istimi sodniki se Je moral zagovarjati tudi 34-letni Cristan-.cich Rodolfo iz Ul. Del Rivo 11, ki Je bil obtožen, da je skušal vtihotapiti v mesto 80 kg žita. Za ta prekršek je na včerajšnji obravnavi Javni tožilec zahteval, naj ooto ženec plača državni upravi 0.000 lir globe. Sodniki so bili bolj uvi- FIAT FILIALA V TRSTU RAZSTAVA PRODA3A RABLJENIH AVTOMOBILOV ****■.< «* «•- *•***•!•.»&• •• jji* ilfi * « 'H - ** * Ul. Čampo Marzio 12 - Tel. 31985 gotovost dobrega nakupa po pravični ceni razstava vedno odprta obiščite jo! široka izbira za vsako zahtevo uporabe • olajšave pri plačevanju • v prodaji tudi avtomobili z jamslvom ekonomičnost - zaupanje 4INIVERSALTECNICA- RADIO - TELEVIZORJI — AVTOMATIČNI IN SUPERAV-TOMATICNI PRALNI STROJI — HLADILNIKI — ELEK-TROGOSPODINJSKI PREDMETI CANDV — REX — CGE Izredne cene za izvoz — Dostavljamo na dom brez posebnih stroškov v vse predele v Jugoslaviji ONIVERSALTECNlCA Trieste — Trst Corso Garibaldi št. 4, tel. 41243 in Trg Goldoni št. I Himna predvaja danes, 25. t. m. ob 18. uri film: Le rajjazze di buona famiglia (DEKLETA IZ DOBRIH DRUŽIN) Igrajo: MARCE FRANCE, PAOLA PITAGORA in LILO miO «1 KIS» PBOHEK predvaja danes, 25. t. m. z začetkom ob 19.30 uri Cinemascope Technicolor film: Giorno caldo al Paradiso Fhow Igrajo: TIBERIO MURGIA in BELLA CORTEZ Vstop mladini pod 14. letom prepovedan devni, ter so mu naložili le 5 000 lil pogojne friobe Tudi v tem primeru' gre za enega izmed tolikih dogodkov, ki se ”talno odigravajo v pristanišču, kjer dnevno nakladajo in razkladajo z ladij ali z vlakov na stotine in stotine ton raznega blaga. Cristan-clch je dejal, da je v aprilu lani prišel v pristanišče, kjer se je hotel kopati v kopalnici pristaniških delavcev ter se pogovoriti z nekim prijateljem. Prijatelja ni našel, ker jc bila prav tisti dan stavka pristaniških delavcev. Ko je ščl blizu podjetja Varlola, je našel na tleh večjo količino žita. Spravil ga je v dve vreči ter odnesel do neke zapuščene stražarnice. Pri tem pa sta ga zasačila dva financarja, kt sta ga prijavila sodnljskim oblastem zaradi tihotapstva. Obtoženec ni prisostvoval včerajšnji obravnavi. * » • Isti sodniki so razsojali tudi' v zvezi z neko tatvino, ki jo je zagrešila 24-letna Rosalija Pregara por. Pocecco iz Križa (begunsko tabori-' šče) 544. ženska Je pozneje izjavila, da je 30. aprila 1963. leta nakupovala razne predmete v trgovini UPIM. Nekaj blaga je plačala, toda v določenem trenutku je bila skušnjava prehuda ter je segla po raznih drugih predmetih, ki pa oi jih ne mogla plačati, ker pač ni imela denarja. Poskus tatvine Je opazila neka uslužbenka, ki je opozorila svoje predstojnike, ki so takoj poklicali karabinjerje bližnje postaje. Pri ženski so našli eno volneno majico, spodnje hlače ter nekatere druge predmete. Na obravnavi je Pregarova izjavila, da je skušala krasti zaradi hudih razmer v katerih živi. Njena družina šteje štiri člane, a mož je brezposeln. Javni tožilec je zahteval tri mesece zapora ln 30.000 lir globe. Sodniki so ja obsodili pogojno in brez vpisa v kazenski list na 5 mesecev ln 10 zapora ter 20.000 Ur globe. JUTRI ZVEČER OBČINSKA SEJA V GORICI Parceliranje obč. zemljišča na Rojah za izgradnjo industrijskih objektov Na tem področja so pred nedavnim spustili v pogon novo livarno Primi • Novosti v mestni avtobusni službi - Regulacijski načrt v ponedeljek na seji občinskega odbora Nadaljevanje razprave o združenih bolnišnicah Pred prizivnim sodiščem (predsednik Franz, tožilec Marši, zapisnikar Parlgi), se je včeraj nadaljevala obravnava proti dr Stenu. inz. Cisilinu in ostalim soobtožen-cem zaradi znanega škandala v združenih bolnišnicah. Obravnava je trajala cel dan. Govorili so oav. Moscolin, ki brani obtoženca Caputa. Ta je zahteval, da morajo sodniki oprostiti njegovega varovanca s popolno formulo. Sledil je odv. Salmazo, ki zagovarja Maretta in za katerega je že generalni prokurator zahteval popolno oprostitev. Odv. Vescoyini Je govoril za obtoženca Cantona, odv Amodeo pa za. Coderina. Glede tega je zagovornik zahteval, naj ga sodniki oprostijo vsaj zaradi pomanjkanja dokazov. Zagovornik Je zahteval tudi, naj sodniki oprostijo obtoženca Egoneja Kegrislnija. Sledili so zagovori odvetnikov Amigonija in Pagninija, ki zagovarjata obtoženca Vivanda. Tudi za tega sta zahtevala oprostitev s popolno formulo. Na koncu je spregovoril še odv. Berton, ki zagovarja obtoženko Grani Mariso. Berton je zahteval, naj jo sodniki oprostijo vsaj zaradi pomanjkanja dokazov, ali naj ji znižajo kazen. Obravnava se bo nadaljevala danes, ko bodo spregovorili zagovorniki glavnih obtožencev. Predvidevajo, da se bo proces zaključil jutri. Razprava o reorganizaciji tržaških bolnišnic Na zadnji seji zdravstvene komisije tržaškega občinskega sveta, ki ji je predsedoval odbornik dr. Bla-sina, so nadaljevali razpravo o reorganizaciji tržaških bolnišnic. Komisija je še enkrat poslušala razlago predsednika združenih bolnišnic odv. Morgere, ki je govoril o načrtih za gradnjo nove bolnišnice pri Magdaleni ter o uresničevanju teh načrtov v bližnji perspektivi. Odvetnik Morgera je poudaril predvsem vprašanje organizacije dela ln pobud v času pred začetkom gradnje novih bolniških stavb pri Magdaleni in popolne obnovitve glavne bolnišnice. Med razpravo so prišli na dan predvsem nekateri pomisleki glede finansiranja teh del, ki naj bi bilo v breme ■ države, za glavno bolnifc nico pa na račun posebnega sklada za Trst. Pri tem so nekateri poudarili važnost, da so v vsedržavnem petletnem gospodarskem načrtu, kot tudi v deželnem gospodarskem načrtu, določene o-gromne vsote denarja za gradnjo novih bolnišnic. Nadalje je komisija obširno razpravljala o vprašanju začasne namestitve bolnikov, ki so sedaj v bolnišnici pri Magdaleni, v času ko bodo gradili novo bolnišnico, saj bo gradnja trajala najmanj dve leti. Med razpravo so bili dani koristni predlogi-in nasveti, ki jih je predsednik odv. Morgera z zadovoljstvom sprejel in se obvezal, da Jih bodo vzeli resno v poštev. Poleg tega Je komisija razpravljala tudi o vprašanju ustanovitve nove medicinske fakultete na tržaški univerzi in o vprašanju stikov in odnosov te fakultete z bodočimi novimi bolnišnicami. Cesta Fopano-Pieris zaprta zaradi popravil Pretekli torek se je Zorko Ma raž z Valerišča srečal z Abrahamom. Njegovo 50-letnico so proslavili v domačem krogu in tudi člani Prosvetnega društva Briški grič so mu prišli čestitat ter so mu zapeli nekaj pesmi. Milena Korenova pa mu je v imenu društva poklonila lep šop nageljnov. Zorko Maraž je zaveden Slovenec, stalen čitatelj »Primorskega dnevnika* ter aktiven prosvetni delavec. Tudi njegova hčerka Zmaga in sin Franc sta aktivna člana domačega pevskega zbora Čestitkam se pridružuje tudi naše uredništvo. mesece, ki bo omogočila materialni prehod iz sedanje uprave «na račun« k samemu aktu poobčlnje-njal V tem pbdobju bodo pripravili tudi predlog sejnega sklepa, v katefem bodo elementi tehničnega, gospodarskega in finančnega značaja 6' tem vprašanju. S svojih področij so poročali tudi • ostali - občinski odborniki. Od-.bornlk za javna dela Luplerl je poročal o drugi fazi Izgradnje kanalizacije za-70 milijonov Ur, ki so •jo občinski odborniki odobrili. Prav tako so odobrili več stroškov za popravilo makadamskih cest, šol ln kolavdacij; na dražbi so nadalje oddali dela za namestitev svetlobnih teles v novem delu občinskega poslopja, ki ga bodo dogradili v kratkem. PO SKLEPU NA DVEH ZBOROVANJIH Jutri zvečer ob 21. uri se bo sestal goriški občinski SVet, ki bo razpravljal o municipallžaciji mestnega avtobusnega prometa, v zveži s katero bodo pooblastili 'inž. Som-maviilo, da izdela načrt z vsemi tehničnimi,-ekonomskimi in finanč-; nimi podrobnostmi. Obenem bodo razpravljali o nakupu avtobusov za mestno prevozno službo. V torek zvečer je bila redna Seja občinskega odbora, na kateri jejžu pan v uvodu-poročal o slabih! gospodarskih prilikah, v katere! jt> zp,šjo. ngše gospodarstvo.. Kot jiži-tivno dejstvo v sedanjih ’ razmerah pa Je navedel otvoritev livarne Prinzi, ki so Jo gradili na občinskem zemljišču na Rojah, severno od letališča. To področje, ki je občinska last, so izbrali za izgradnjo industrijskih objektov. Skupno meri 146.000 kv. metrov ter so ga razdelili na 18 parcel, ki bodo v površini merile od 1.400 do 15.000 kv. metrov. To področje bo široka cesta povezovala s Tržaško cesto in c pokrajinsko cesto Sovodnje - Za-graj. Na Rojah bodo zgradili kanalizacijo, napeljali bodo elektriko in plin. Začetni strošek za vse te servisne naprave bo znašal nad 37 milijonov, ki se bo pozneje Zvišal na 70 milijonov lir. Področje bo v neposredni bližini avtomobilske ceste Gorica - Ljubljana, s katero jo bo povezovala Tržaška cesta. V nadaljevanju seje so proučili potek preureditvenih del v poslopju Rdeča hiša, v katerem bodo namestili okoli 120 otrok zavoda Dante. O mestni avtobusni službi je poročal odbornik Martellani. Iz odbornikovega poročila, ki so ga odobrili njegovi kolegi, izhaja, da je služila šestmesečna začasna uprava, zaupana podjetju Ribi, zbiranju dragocenih podatkov o poteku te službe, ki se je povsem normalizirala. Ti podatki bodo predstavljali osnovo za sprejem trezne odločitve, ki bo služila koristim našega mesta. Ker so še vedno težave pri najemanju posojil po ugodnih pogojih, je občinska uprava znižala stroške, da bi mogla nakupiti nove avtobuse. Občinskemu svetli tw 'predložila izdelavo tehničnega izvida, ki bo omogočil muni-cipaliza,c1jo mestne avtobusne službe. še- preden -pa. bo Izvršen takšen korak, bo morala občina obnoviti konvencijo z Ribi za nadaljnje tri iiiimiiitiiiiiiiiiimiiHiiiiiiimiiiiiiiiiipitmimimiiiMimiiiiiiiiiimmiHiiimiiiiiiimimiiiimmiiimiiimiii MEDTEM KO SO KARABINJERJI ZAKLJUČILI SVOJE DELO Roparji še vedno na zasliševanju pri državnem prokuratorju Morda bo že jutri znana resnica o vsem, kar je v zvezi z ropom v Romansu Poročali so še odborniki De Simone, Agati in Moise, ki je predlagal izdatek v višini 700.000 lir za cestne prometnovarnostne znake. V zaključni fazi seje so proučili glavne smernice občinskega proračuna za leto 1965. Odborniki se bodo znova sestali v ponedeljek 1. marca; na tej seji bodo začeli proučevati splošni regulacijski načrt našega mesta. Roditeljski sestanek Ravnateljstvo slovenskih šol gimnazije, liceja in učiteljišča v Gorici sporoča, da bo v nedeljo 28. februarja ob 10.30 roditeljski sestanek v .šolskih prostorih v Ul. Croce. Vabljeni so starši in njihovi namestniki. STIKI MED KOMUNISTI Nfl KRAJEVNI RELACIJI Tajnik KPI Menichino je govoril v Novi Gorici V nedeljo v Verdijevi kino dvorani predavanje Pietra Ingraa Na podlagi dogovorov med pokrajinsko federacijo KPI za Goriško in občniskim komitejem ZK Nova Gorica so se prejšnji dan v Novi Gorici srečali predstavniki obeh strank, na katerem so člani gorl-ške federacije KPI seznanili člane občinskih odborov Zveze komunistov iz Nove Gorice, Tolmina, Ajdovščine ter družbene delavce severne Primorske s politiko, ki jo stranka Izvaja v okviru sedanjega Italijanskega družbenega razvoja, še prav posebno pa stališče stranke do politike levega centra. Poročal je federalni tajnik Enzo Menichino, ob njem pa so sedeli še funkcionarji federacije Franco, Zorze-non In Duca-Knez. Konferenca, na kateri so se prisotni zanimali tudi za dejavnost podjetij z državnim kapitalom, je trajala skoraj pet ur. V nedeljo 28. februarja pa priredi gorlška federacija KPI javno skupščino, ki bo ob 10. uri v Verdijevi kino dvorani v Gorici, član vsedržavnega tajništva Pietro In- iiiiiitiHiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitimiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriii|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||fn|||||N V' Vrtnarji iz Standreža in Podturna bodo poslali delegacijo v Rim Zahtevajo spremembo pri aplikaciji člena 167 in ohranitev svojih vrtov Neposredni obdelovalci zemlje in. bato so ponovno ugotovili, da so zlasti vrntarji iz Standreža in Podturna se še nadalje borijo za svojo zemljo in proti aplikaciji zakona 167 v tisti obliki, kot so ga izglasovali demokristjani in fašisti v goriškem občinskem svetu. Prejšnjo nedeljo so imeli vrtnarji iz Standreža zborovanje v domači prosvetni dvorani, ki sta se ga udeležila tudi občinski svetovalec dr. Peter Sancin in predstavnik Kmečke zveze iz Gorice Marizza. Ob tej priliki so vrtnarji ponovno poudarili svojo pripravljenost, da vinkulirajo svojo zemljo za vrtnarstvo in da naj pride v splošni regulacijski načrt kot taka. Sprejeli so tudi sklep, da bodo poslal! svoje delegate, ki jih bodo spremljali predstavniki, v Rim do ministra za' javna dela in drugih predstavnikov oblasti, kjer bodo razložili svoje stališče. V ta namen so zadeli,.tudi z nabiralno .akcija med seboj, da bodo imeli za potne stroške svojih delegatov. Med de- Državni prokurator dr. Caputi še vedno zaslišuje vse štiri aretirance, Munarina, Domija, Lo Prestija iz Gorice in Colauta iz okolice Ro-mansa, ki so 4. januarja vdrli v poslovalnico Casse di Risparmio v Romansu ter iz blagajne odnesli okoli dva milijona lir. Med zaslišanjem na postaji karabinjerjev so zlikovci svoja dejanja priznali, sedaj pa jih ima v rokah še državni prokurator. Kakor se govori, bo Munarin, ki je bil duša tolovajske skupine, zadnji zaslišan. Medtem ko so doslej priznali vsa dejanja, tudi sam rop, pa se še vedno ne ve, kam so dali denar (trdijo, da so ga zapravili), revolver (baje da so ga vrgli v Sočo) in pa obleke, v katerih so vdrli v lokal. Ni izključeno, da bo celotna zadeva, morda ena izmed najbolj žoltih, kar jih je bilo v zadnjih letih na Goriškem, že v enem dnevu v celoti pojasnjena in bomo mogli v najkrajšem času, morda že jutri, postreči čitateljem z resnico iz najbolj verodostojnega vira. Prijave Vanoni Davčni urad v Gorici Je razposlal davčnim zavezancem svojega področja okrog 7000 obrazcev za davčno prijavo po zakonu Vanoni za leto 1965. Letošnji obrazci imajo le malo sprememb v primerjavi z lanskimi ter vsebujejo štiri barvane vložke, ki veljajo za prijavo raznih kategorij davčnih zavezancev: za hišne posestnike, za industrijo, trgovino in obrt, za kmetijske najemnine, za svobodne poklice ter razdelek F za dohodke od plač, ki se tiče največjega števila davčnih zavezancev. V tem Je Športno združenje iDOM* vabi v soboto 27. febr. 1965 ob 21. url na tradicionalni predpustni ples «N#0 V TROPSKEM SVETU« ki bo v dvorani pri «Zlatem pajku« Verdijev korzo št. 13 v Gorici. Vstop z vabili, ki so na razpolago na sedežu SPZ v Gorici, Ul. Ascoli 1/1. tudi navedeno, da je dopolnilnega davka prosta osnova povišana od dosedanjih 720 tisoč na 960 tisoč lir. Kdor ima torej letno manj od 960 tisoč lir dohodka ni dolžan izpolniti prijavnice za dopolnilni davek. Na pokrajinskem davčnem uradu in pri finančni intendanci v Gorici, na Korzu Verdi 52, so uredili poseben informativni urad za pojasnila glede prijave dohodkov za davke. Ta urad posluje vsak delavnik od 10. do 12. ure in tam sprejemajo tudi izpolnjene prijavnice, za katere je tudi letos rok do 31. marca. V Sovodnjah občni zbor Kmečke blagajne V nedeljo 28. t. m. z začetkom ob 11. uri bo v sejni dvorani na županstvu v Sovodnjah redni letni občni zbor Občinske kmečke bolnške blagajne (Mutue). Odborniki bodo ob tej priliki podali poročilo o delovanju te ustanove v lanskem letu ter o raznih problemih, ki se tičejo njenega delovanja in članov. vrtovi okrog Gorice osnovnega pomena za preskrbo mesta s svežo zelenjavo. Ta potreba bo še toliko večja v prihodnjosti, če bodo zgradili še nova stanovanjska naselja. Zato je ohranitev teh vrtov važen gospodarski činitelj, ki ga morajo tudi urbanisti upoštevati, ter spremeniti prvotni načrt v tem smislu. Tudi vrtnarji in kmetje iz Podturna so imeli prejšnjo soboto tako zborovanje v bivši gostilni Lutman v Ul. Vittorio Veneto ter so se s predstavnikom Kmečke zveze pogovorili o tem problemu. Ker je bil tukaj samo en del kmetov za vinkulacijo v smislu «zelenega načrta« so se sporazumeli tako, da bodo določili kompleks, ki naj bi spadal v to področje. Tisti pos-est-mki, ki imajo na tem kompleksu kakšno parcelo, pa se s tako vinkulacijo ne strinjajo, naj.Jjj imeli možnost zamenjave svoje zemlje s parcelami na drugem področju. Ve. čina pa je bila tudi tukaj zato, da bodo skupaj s Standrežci poslali svoje delegate v Rim, da bi dosegli odlog izvedbe občinskega sklepa o vinkulaciji zemlje za ljudske gradnje in njegovo spremembo v takem smislu, da bo bolje odgovarjal goriški stvarnosti. delovala bo tudi mestna godba iz Tržiča. Za najboljše vozove in skupine so določene nagrade v denarju, za ostale pa prispevek k stroškom. V Bratuževi kavarni je gorelo Včeraj zjutraj nekaj po 7 uri so imeli v znani Bratuževi kavami v Ul. Mameli v Gorici alarm. Zaradi ’ grao, predsednik komunistične parlamentarne skupine, bo govoril o italijanskih razmerah, pri čemer se bo še prav posebno nanašal na sedanje kritično stanje našega krajevnega gospodarstva. cestna dela pregretja cevi vi se je vnela lepenKa, s Katero i znake, je opažen zid. Takoj so poklicali konferenca v krožku o Pasolinijevem filmu V torek zvečer ob 18.30 je bila v goriškem krožku «Za svobodo kulture« napovedana konferenca a debato o Pasolinijevem filmu «E. vangelij po Mateju«. Režiserja in njegovo delo sta predstavila m o-pisala znani goriški filmski kritik Alfio Cantelli in tržaški kritik Ven-turi. Pred številnim občinstvom je Cantelli govoril o nastanku filma in o tem, kako je prišel režiser na njegovo zamisel ter je za meno realizacijo izbral prav evangelista Matijo. Za njim je govoril Ven turi, ki je proučil predvsem dve različni naziranji o tem filmskem delu ter s tem v zvezi obravnaval marksizem. Pri tem je pri-šel tudi do čudnega zaključka, da je neki komunist ali socialist lahko dober vernik, ne more pa biti vernik neki Marksist. Govoril je tu-di o izjavah, ki jih je dal sam Pasolini o svojem delu ob priliki predstave filma na festivalu v Benetkah. Po ekspozeju obeh kritikov Je sledila debata, ki pa se zaradi pozne ure ni mogla dovolj razviti. JUBILEJ V ŠTEVER.1ANU Zorko Maraž ■ 50-letnik Predsednik pokrajinske uprave je odredil zaporo pokrajinske ceste Fogliano-Sanpier dTsonzo-Tur-jak-Pieris do 2. marca zvečer zaradi popravil na tej cesti. Prav tako je odredil zaporo za vsak promet do 31. maja na cesti Fo-gliano-Pieris, in sicer na odsekih Villa Braida-Sanpier dTsonzo ter Villa Braida-Turjak. Podjetji Autovie Venete in Lui- j gi Tacchino iz Gorice,, ki imata v zakupu, sta dolžni tja cevi pri ogrevalni napra-i poskrbeti za predoisane cestne Je vnela lepenka, s katero 1 znake. Danes dražba v zastavljalnici V goriški zastavljalnici v Ul. Car-ducci bo danes dopoldne z začetkom ob 9.30 Javna dražba dragocenih in navadnih predmetov, ki so bili zastavljeni pa jim je potekla predpisana doba, ne da bi jih lastniki rešili ali podaljšali svojo zastavno polico. Poleg tega bodo prodajali tudi blago, ki so ga posamezniki ali trgovci prinesli v prodajo. Pustna povorka v nedeljo v Tržiču Krajevno turistično društvo »Pro loco* v Tržiču zaključuje priprave za pustno povorko alegoričnih vozov in našemljenih skupin, ki jo bodo organizirali v nedeljo 28. t.m. popoldne. Začetek pustnega sprevoda bo ob 14. uri z odhodom iz Drevoreda San Marco po glavnih mestnih ulicah. Na Trgu Republike bo na posebnem odru ocenjevalna komisija, pred katero se bo zvrstil sprevod. Za povorko je najavljenih 15 alegoričnih vozov in našemljenih skupin, ki so jih organizirali v Tržiču in po bližnjih občinah. Več vozov in skupin je iz Kumina ter ena skupina ‘ Uidi iz Gožlce. So- TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 11,3 stopinje ob 14.50, najnižjo 4 stopinje pod ničlo ob 5. uri; povprečne dnevne vlage je bilo 75 odstotkov. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan tn ponoči je odprta v Gorici lekarna KUERNER, Korzo Italia št. 10. tel. 25-76 na pomoč goriške gasilce, ki so odstranili gorečo lepenko in prevrtali tudi luknjo v stropu, da bi se preverili, če ogenj ni prodrl skozi strop v zgornje stanovanje. Po 40 minutnem delu je bila odstranjena sleherna nevarnost. Povzročeno škodo cenijo na okrog 30 tisoč lir-,.Hiša je . Jast. Lucije De Gl-roncoli, ki prebiva v zgornjem nadstropju iste hiše. POL ZA SMEH IN POL ZARES Uspela nogometna tekma ženskih ekip v Sovodnjah Ob številni udeležbi in odobravanju občinstva so nastopila dekleta ig Škrlji in Vasi Preteklo nedeljo Je bila na nogometnem igrišču v Sovodnjah najzanimivejša in obenem tudi najbolj zabavna tekma, kar so jih doslej odigrali na tem igrišču. Med seboj so se namreč pomerila dekleta iz Skrij in iz Vasi, kar se je tokrat zgodilo prvič. 2e pred leti so sicer dekleta izrazila željo, da bi se tudi one poizkusile v tem športu, ko pa bi bilo treba začel s pripravami, sta Jih minila pogum in volja. Letos pa Je bilo v tem oziru drugače in dekleta so vztrajala pri svojem sklepu, da si bodo še pred pustom oblekle nogometne obleke in šle brcat tisto okroglo usnje. Organizacijske priprave so potekale precej Časa in končno so zadnjo nedeljo lahko šle na igrišče za poizkušnjo, da bi ugotovili, koliko časa bodo lahko vzdržale v tekmi pred občinstvom. Zal Je bilo takrat premalo časa na razpolago in je bilo treba tekmo proti volji deklet nekoliko skrajšati, zaradi začetka srečanja regularnih moških ekip. Ob napovedani uri so se impro DEKLIŠKI NOGOMETNI EKIPI «škrlje» (bele majice) in «Vas» (temne majice), Id sta preteklo nedeljo prvič nastopili na nogometnem igrišču v Sovodnjah ob veliki udeležbi občinstva, ki je živahno navijalo za eno ali drugo ekipo. Tekma se je zaključila z rezultatom 1:0 v prid ekipe «škrlje» vizlrane nogometašice, ki so si nadele pustno masko na oči, malce sramežljivo predstavile sodniku ter se zvrstile na sredi igrišča ob burnem ploskanju številnega občinstva, ki se le zbralo na igrišču predvsem zaradi njihovega nasto-. pa. Po ritualnem pozdravu in iz-v menjavi daril in potem ko Jim j« sodnik dal še zadnja navodila, kam naj se vsaka Igralka postavi, se Je začela tekma. Igra je potekala še precej naglo in v veselem razpoloženju, le od časa do časa so nastajale manjše zmešnjave, ker dekleta niso dovolj dobro poznala pravil, Zato so se često posvetovale pri sodniku in hotele vedeti, zakaj je zapiskal. Po več obojestranskih napadalnih akcijah je ekipo iz Vasi doletela smola, ko je sodnik zaradi nekega prekrška prisodil enajstmetrovko v korist ekipe Skrij, ki je to priliko izkoristila m napravila gol. Vendar pa rezultat ni tako važen, kot pa dejstvo, da so se dekleta ojunačila in z dobro voljo odigrala to prvo tekmo, ki je prebila led in kateri bodo sledile še druge. Dejstvo Je namreč, da so zmagovalke pristale na povratno tekmo, katere datum bodo določili enkrat pozneje in pri kateri bo ekipa iz Vasi skušala popraviti nedeljski neuspeh. M. VERDI. 17.00: «Che finfe ha fatto Toth baby», Toth in M. Auer, italijanski črnobeli film, mladini pod 14. letom vstop prepovedan; zadnja predstava ob 22. uri. CORSO. 17.00: «Caccia al maschio«, J. P. Belmondo in J. C. Brialy, francoski črnobeli film, mladini pod 14. letom vstop prepovedan; zadnja predstava ob 22. MODERNISSIMO. 16.00: «Coman- dos in Vietnam«, M. Thomson in K. Chinh, črnobeli film; zadnja predstava ob 22.30. VITTORIA. 17.00: «Un marito ln condominio«, Annamaria Ferrero in Jean Sorel, italijanski črnobeli film; mladini pod 14. letom vstop prepovedan; zadnja predstava ob 21.30. CENTRALE. 17.00: «1 pirati della Malesia«, Reeves in J. Sassard; zadnja predstavo ob 21.30. MEDNARODNI MLADINSKI TURNIR V VIAREtifilU Milan in Genoa prva polfinalista Danes Juventus-Bologna in Dinamo-Ferencvaros VIAREGGIO, 24. — Milan in,Genoa sta prvi enajstorici, ki sta se uvrstili v polfinale mednarodnega mladinskega nogometnega turnirja za pustni pokal v Viareggiu. Milan je danes premagal Duklo iz Prage, ki je lani osvojila prvo mesto na istem turnirju, medtem ko je Genoa odpravila Fiorentino. Dukla ni imela sreče z žrebom in je padla v roke razigranim Milančanom, ki so več napadali. Čehi so bili v prvem delu igre brez vo-- lje in so se zato v nadaljevanju bolj potrudili, ker so pač hoteli doseči izenačenje. Ko je padel drugi- gol, so gostje iz Prage položili orožje in se predali. Milan je z današnjo zpiago postavil resno hipoteko na končno zmago. Fiorentina je danes popolnoma razočarala. Ker so bili nekateri igralci, verjetno zaradi dveh napornih iger s Toulonom, v slabi formi, je Genoa lahko brez posebnih težav nadzorovala tekmece. Mladi Florentinci so bili malokdaj nevarni v napadu in zelo močni v o-brambi. Zal jih je edina napaka stala poraz. Jutri bosta ostali četrtfinalni tekmi: ' v Viareggiu se bosta spoprijeli Juventus in Bologna, v Pistoi pa zagrebški Dinamo in budimpeštan-ski Ferencvaros. Današnja izida GENOA • FIORENTINA 1:0 (0:0) Gol je padel po zaslugi Massuc-ca v 10* * drugega podaljška. Tekma, ki je trajala skoraj dve uri, je potekala v izenačenem stanju, do gola je prišlo, ker je vratar Fio-rentine Cipoliini prekratko odbil žogo, ki je postala plen Massucca. Ta je prisebno izrabil priložnost, da je poslal usnje do mreže. MILAN - DUKLA 2:0 (1:0) Gola sta dosegla Salvi v 13’ p.p. in Prati v 3’ d.p. Čehi so predvajali krasno in zanimivo igro, vendar so bili premalo učinkoviti v zaključnih fazah, čeprav Milan ni prevladoval, je vendarle gospodoval na sredi igrišča. To mu je tudi prineslo zmago in uvrstitev v polfinale. ŠE VEDNO 0 DOOPINGU BOLONJSKIH IGRALCEV Skrivnostne (in takoj zanikane) izjave predsednika Torina PIANELLIJA (kibomorar murnoma na zaslišanje) DEŽELNA ATLETIKA V PRETEKLI SEZONI Vsa kvaliteta v Vidma Občutno nazadovanje tržaških klubov FIRENCE, 24. — če ne bo novih elementov, se bo sodna preiskava v zvezi z domnevnim uživanjem bodrilnih sredstev petih bolonjskih igralcev pred tekmo Bologna - Torino zaključila v prvem tednu marca. Preiskovalni sodnik bo izročil državnemu pravdništvu vse akte za nadaljni postopek. Za 26. in 27. februar so povabljeni na zasliševanje predsedniki štirih-------------------- klubov (Moratti za Inter, Riva za Milan, Pianelli za Torino in Goldoni za Bologno), predsednik zveze italijanskih športnih zdravnikov S PDT priredi 7. marca na Livku smučarske tekme v slalomu za člane in v smuku za člane, članice in naraščaj. Vpisovanje na sedežu v Ul. Geppa do 3. marca. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiitiiiiimifiimiitiiiiiiiiiiimMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiimiitiiiiiiiuHUtiiiiuii IZ KOPRSKEGA OKRAJA Zadovoljiva igra (v prijateljski tekmi) koprskih nogometašev V pripravah za spomladansko prvenstveno sezono so koprski nogometaši odigrali v nedeljo prvo prijateljsko tekmo. Premagali so celjski Olimp s 3:1 (1:1). Na tekmi se je zbralo nad 800 gledalcev, kar dokazuje veliko zanimanje prijateljev nogometa za formo koprskih nogometašev, ki so najresnejši konkurent za uvrstitev v republiško ligo. Tekma sama je imela dva različ- na polčasa. Najprej so prevladovali gostje, ki so imeli več zrelih priložnosti. vendar je odlično posredoval vratar Lesjak. Rezultat 1:1 u-streza dogodkom v prvem polčasu. V drugem delu igre pa so se začeli siloviti napadi domačinov, ki so dosegli še dva lepa zadetka, več lepih priložnosti pa so za las zgrešili. Koprčani so igrali prav dobro v napadu, medtem ko ima obramba še nekaj vrzeli. Prikazali so tudi zadovoljivo kondicijo, tako da lahko upamo na vse najboljše. Prihodnjo nedeljo bo gostoval v Kopru ljubljanski Slovan, nato pa se bpdo zvrstili še kranjski Triglav, ljubljanska Svoboda in nekaj klubov iz bližnje okolice. * * + Izolski Delamaris je še naprej v velikih težavah. V nedeljo dopoldne so hoteli sklicati občni zbor, vendar je vse skupaj padlo v vodo, iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiuitiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiii Z nedeljske tekme Bor-CSI Prejšnjo nedeljo je moška šestorka Bora prijetno presenetila. Plavi so proti vsakemu tudi najbolj rožnatemu pričakovanju z boljšo, brez dvoma navdušujočo igro nadkrilili bolj kvotlrane tekmece CSI iz Milana, ki so vodili v lestvici odbojkarskega prvenstva B lige. Leaderji so morali tako domov s pekočim porazom, ki ga gotovo niso pričakovali. Posebno ne v Trstu od borovcev, ki so jih v Milanu brez težav odpravili s 3:0 ker niso bili prisotni predstavniki občinskih forumov. Namesto tega je bilo samo širše posvetovanje. Igralci in pristaši Delamarisa so največ govorili o neurejenem financiranju kluba. Zahtevali so, da Je treba te odnose spremeniti. Občinski forumi naj bi zagotovili normalno delo, ali pa naj bi klub razpustili. Prisoten je bil tudi sekretar Nogometne zveze Slovenije, ki je priporočil, naj posebna delegacija obišče občinske forume in naj se z njimi dokončno pomeni za ureditev razmer. Sicer pa je treba povedati, da je v Izoli športno življenje zelo razvito. Imajo namreč kvalitetni veslaški klub, nadalje rokometno ekipo, odbojko, keg-lanje, jadranje itd. Vse te panoge pa toliko stanejo, da je res problem zadovoljiti vsem zahtevam. Kljub vsemu nogomet ne bi smel biti pastorka, saj ima Izola v tej športni panogi večdesetletno tradicijo, veliko število igralcev in tudi gledalcev na tekmah. • * • Republiški športni forumi so sklenili, da Koper ne bo kandidiral za organizacijo evropskega prvenstva v jadranju za leto 1966. Utemeljitev je dokaj prepričljiva in Jo Je težko ovreči. Slovenija bo namreč letos organizirala svetovno prvenstvo v namiznem tenisu in še evropsko prvenstvo v veslanju na Bledu, medtem ko so za drugo leto v načrtu velike prireditve v Planici, nadalje evropsko prvenstvo v hokeju in razne mednarodne prireditve. Vse to bo stalo ogromno denarja. Zato so priporočili Kopru naj kandidira za evropsko prvenstvo v jadranju za jadrnice Snlpe v 1. 1968. Takrat bo tudi možno z izdatnejšimi sredstvi podpreti to prireditev. * * * Letos so prvič na Primorskem organizirali okrajno prvenstvo v kegljanju za ženske. Zmagala je Vera Ferflla iz Nove Gorice. Zmagovalka Je podrla v dveh tekmovanjih 688 kegljev. Le za dve točki za njo je zaostala Vera Glazar iz Nove Gorice. * * * Na obalnem pasu so se začeli pripravljati za sezono tudi rokometaši. žensko srečanje med Piranom in Koprom se Je končalo s tesno zmago Pirančank 10:9. Republiške prvakinje so imele precej dela s pomlajeno ekipo Kopra, ki si bo spomladi resno prizadevala osvojiti eno od prvih treh mest v republiški ligi. Nasprotno pa je koprska moška ekipa še zmeraj v precejšnji krizi. Pirančani so v medsebojnem srečanju gladko zmagali s 23:7. prof. Venerando in načelnik preiskovalnega urada FIGC odv. Angelini. Poziv predsednika Bologne je razumljiv, ker se je klub javil kot zasebna stranka. Prof. Venerando bo moral zelo verjetno podati mnenje zakaj so v analiziranih epruvetah s sečjo bolonjskih igralcev našli sledove bodrilnih sredstev, medtem ko v drugih, ki jih imajo za morebitne prizive, teh' ni bilo. Odv. Angelini pa bo moral seznaniti sodnika z izsledki preiskave, ki jo je vodil v prejšnjih dneh v zvezi z izjavami predsednika Torina Pianellija. Ta naj bi na neki tiskovni konferenci izjavil, da lahko marsikaj pove o znani aferi «dooping,>. Sicer je Pianelli te izjave takoj zanikal. Novinarji so vztrajali pri svojih trditvah in prisilili odv. Angelinija, da se je vmešal v zadevo in zaslišal predsednika Torina ter novinarje. Ni izključeno, da bo sodnik po razgovoru z odv. Angelinijem zaslišal tudi novinarje. Kot se vidi se zadeva še bolj komplicira. mumi ZA TEKMO PROTI FRANCIJI WALTER VELJAK (SZ Bor) v italijanski juniorski reprezentanci V soboto 6. marca bo v Rimu vsakoletno tradicionalno srečanje juniorskih reprezentanc Italije in Francije. Italijanska odbojkarska zveza je objavila dokončni seznam reprezentantov. ■ Atleti, ki bodo oblekli dres «azzurrov» so na " 7 Anderlini (Gasilci Modena), Binaschi in Co-lombo (Olimpla vercelli), Bonnant (FLOG Flo- *.,“f renče), Bondi in Mattioli (Robur Ravenna), De Angelis, Scotti in Roncoroni (CUS Parma), Fegl-no (Italia Nav. Genova), Salemme (Gasilci Rim), in Walter Veljak (BOR). Vsi sklicani atleti se morajo zbrati v nedeljo 28. februarja ob 21. uri v športnem centru «Acqua Acetosa». V tem seznamu italijanske zveze spet zasledimo ime atleta, ki zastopa barve športnega združenja Bor in to že drugič. Prvič je bil poklican pred dobrim letom Sergij Veljak. Pripomniti moramo, da je Sergij še branil barve Bora, ko je bil poklican v državno reprezentanco, ki se je pripravljala na evropsko prvenstvo. Takrat se je razširila nerazumljiva govorica, da imajo športniki Bora zaprto pot do državnega dresa, ki bi jim bil lahko dosegljiv le če bi prestopili k italijanskim društvom. Sedanje sklicanje pa nam jasno dokazuje, da italijanski jorumi gledajo na Bor z drugačnimi očmi, ker vidijo v njem aktivno društvo, ki gradi lastne sile in mu ni potreba ob izgubi kakega boljšega elementa iskati pri drugih in s tem rušiti večtetno trdo in nehvaležno delo podobnih društev. MILAN, 24. — Prijateljska tekma hokeju na ledu med Italijo in Jugoslavijo se je zaključila 8:4 (2:0, 2:3, 4:1) v korist domačinov. iiiiiiiiMirtiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiHiiiiiiiMiiiMmitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiimiiimiiiiiiiiimiiiiintimiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiniiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Pred kratkim smo poročali o občnem zboru deželne atletske zveze. na katerem je prišlo na dan mnogo težkih in nerešenih problemov in težavni položaj, v katerem se nahajajo skoraj vsi klubi. Danes bomo pogledali uspehe in neuspehe deželnih atletov v minuli sezoni. Sezona 1964 za deželno atletiko ni bila slaba. Izboljšanih je bilo nekaj deželnih rekordov, več atletov pa Je nastopilo v državnih reprezentancah in v ospredje je prišlo veliko število mladih. Razveseljivo je dejstvo, da so klubi iz Vidma dosegli v vsedržav- KOŠARKARSKO PRVENSTVO ŽENSKE A LICE Ginnastica Triestina v skrajno slabih vodah Neapeljska petorka še vedno brez točk ženska petorka Glnnastice Trlestlne je letos večkrat razočarala svoje navijače z dokaj medlimi nastopi, v katerih ni pokazala niti malo organizirane in moderne igre. Na drugi strani pa Je v dveh priložnostih dala slutiti ogromne možnosti, ki, če so navdušile Slučajne gledalce, so tudi obenem povečale to razočaranje. Prvič je Ginnastica zablestela v domači tekmi s Portoricom, Tedaj je morala vode- ča ekipa poražena z igrišča. V preteklem kolu pa so bile tržaške igralke že na tern, da spet ponovijo svoj uspeh z enako močno ekipo milanske Stande. Gostujoče moštvo se mora namreč zahvaliti le sodnikoma, da je zapustilo Igrišče s polno bisago. Po tem sicer pričakovanem, a na drugi strani nezasluženem porazu, je Ginnastica zdrknila na predzadnje mesto na lestvici m jo zdaj ogroža nevarnost izpada iz ženske A lige. Dosedanja predzadnja ekipa je namreč v nedeljo uspešno zaklluči-la svoj trud in si priborila dve važni točki, ki sta ji znatno razjasnili doslej turobno ozračje bodočnosti. Pejo je namreč osvojila dve dragoceni točki z močno peterko Om-se iz Faenze, ki si je obetala z go- Š.z. Bor priredi 2. marca 1965 v dvorani stadiona »Prvi maj» pri Sv. Ivanu v Trstu, Vrdel-ska cesta 7, tradicionalni pustni ples. Začetek ob 21. uri. elovanja v Vicenzi poln izkupiček. To pot pa se želje ekipe -z Faenze niso uresničile in posledica tega Je trenutno nevaren položaj naše domače peterke. Vodeča dvojica Fiat in Portorlco sta brez spodrsljajev napredovali po začrtani poti zmage. Turinčanae so se napotile v Neapelj, kjer so brez težkoč odpravile še neizkušene igralke tamkajšnjega košarkarskega kluba. Neapeljska petorka je tako še enkrat ostala praznih rok in je še vedno edina ekipa brez uspeha v letošnjem prvenstvu. Portorlco Je gostil ravno tako mlado, čeprav močnejšo beneško petorko. Atletinje iz lagune pa so bile prešibke, da bi ogrožale končni uspeh domačink, ki so sl zagotovile tekmo z več kot štiridesetimi točkami naskoka. V Bologni je bilo pričakovati oster boj med domačo ekipo in moštvom iz Trevlsa. žal je poslednje deloma razočaralo in domača petorka je brez večjih težav osvojila dve dragoceni točki, s katerima je že zdaj na varnem pred vsakim nesrečnim zapletljajem. I. P. ZA EVROPSKI POKAL Benfica 5 R. Madrid 7 LIZBONA, 24. — Benfica je nocoj pred 90.000 gledalci premagala v četrtfinalni tekmi za pokal evropskih prvakov Real Madrid 5:1 (3:0). Gole so dosegli: v 9’ p.p. Jose Au-gusto (B), v 12’ in 25’ Eusebio (B); v 12’ d.p. Amancio (R), v 29’ Simoes (B) in v 42’ Cbluna (B). Sodil je Anglež Kevin Howley. Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah: BENFICA: Costa Pereira, Čaven, Cruz; Iperides, Germano, Raul; Jose Augusto, Eusebio,' Torres, Co-luna, Simoes. REAL MADRID: Betancort, Mie-ra, Pachin; Sanchis, Santamaria, Zoco; Amancio, Ruiz, Pirri, Pu-skas, Gento. * » » AMSTERDAM, 24. — V četrtfinalni tekmi za pokal evropskih prvakov sta se DWS iz Amsterdama in Vasas (Gyer - Madžarska) razšla z neodločenim izidom 1:1. Prvi polčas se je končal v korist Madžarov. ZA ITALIJANSKI POKAL Simmenthal 2 Venezia 1 MONZA, 24. — Simmenthal je potreboval dve uri igre, da je premagal v tekmi drugega kola za italijanski nogometni pokal Venezio. Prvj polčas se je zaključil _ v korist Simmenthala, ob koncu drugega pa je bilo stanje neodločeno 1:1. Sele v drugem podaljšku se je enajstorici iz Monze posrečilo doseči zmagoviti gol. Izid: Simmenthal ■ Venezia 2:1 (1:0, 1:1, 1:1, 2:1) nem merilu izredne uspehe, Trža čani pa so občutno nazadovali na vseh treh moških frontah (naraščajniki, mladinci in člani). Vzroke napredovanja v Vidmu najdemo v načrtnem delu v zimskih mesecih in v boljših pogojih za trening, ker so atleti večinoma študenti. Ti preživijo mnogo mesecev skupaj s klubskim trenerjem, ki jih tudi istočasno na šoli poučuje v telesni vzgoji. Nazadovanje v Trstu je posledica prevelikega števila klubov (trošenje tehničnih in finančnih sredstev) in zapostavljanje atletike na višjih šolah. Suhe številke nam pokažejo jasno sliko o razporeditvi atletskih sil v deželi. V poštev vzemimo prvih 10 atletov v 21 disciplinah olimpijskega programa. Vi-demčani imajo v teh lestvicah 85 mest, od teh je kar 14 prvih, Tržačani 84 mest, vendar pa samo 4 prva, Goričani (ali bolje Gradiška in Tržič) pa 41 mest, od tega tri prva. K številkam naj še dodamo, da je v minuli sezoni prišlo do izraza v Vidmu mnogo več mladih športnikov kot v Trstu. V gorlški pokrajini sloni vsa dejavnost na klubih iz Tržiča in Gradiške, ki so glede na aktivnost pri mladih tudi sami na boljšem kot Trst. Paglejmo sedaj posamezne discipline in atlete. Najboljši atlet, tu ne upoštevamo samo tehnično vrednost doseženih rezultatov, temveč tudi napredek v primerjavi s prejšnjimi sezonami, je bil lani 19-letni Simeon (U-dinese), ki je "dosegel z znamko 50,35 m proti koncu sezone presenetljivo dober rezultat v disku. Met Vldemčana nikakor ni bil slučajen. Celo leto je na važnejših tekmovanjih dosegal dobre rezultate, nastopal v mladinski državni reprezentanci in tudi na evropskem mladinskem prvenstvu v Varšavi. Simeon že dobro obvlada tehniko, njegova postava in dolge roke pa sc za met diska kot nalašč in povsem normalno je pričakovati od atleta v letošnji sezoni nadaljnji napredek. Poleg Simeona je dobro metal disk tudi Mazzoll (41,14 m), Buffon pa se ni preveč posvetil temu orodju in je zaostal za svojimi nekdanjimi dosežki. Med mladimi disk ni v preveč rožnatem položaju. čez 40 metrov sta vrgla samo še Fabro in Delli Compagni, ki pa nimata velikih perspektiv. Za Simeonom pride v naši lestvici srednjeprogaš Miani iž Ronk (CRDA Tržič), ki je celo sezono zasledoval deželni rekord na 1500 m in ga v septembru končno tudi dosegel. Miani je začel atletsko kariero leta 1958 in je bil takoj med najboljšimi naraščajniki. Prehod v višjo kategorijo mu sprva ni prinesel sreče, atlet pa je treniral z izredno vnemo in je počasi vendarle stalno napredoval. Lani je že na zimskih krosih pokazal, da bo kaj dobrega dosegel tudi na tekallšču. Po dolgih letih je najprej prvič premagal na 1500 m Daneluttija (oba sta v tisti tekmi pretekla progo pod 4 minutami), po krajšem poletnem počitku pa je na zveznem mitingu v Milanu naskočil deželni rekord in ga izboljšal na 3’ in 57”8. Miani je med atleti znan kot velik garač. Njegovi uspehi so na podlagi ogromnega števila pretečenih kilometrov in v potokih znoja. V deželnem merilu je Miani že športni mit. Velika nada na 1500 m je v Vidmu komaj 18-letni Moro, ki bo po vsej verjetnosti že letos odvzel Mia-niju deželni rekord. Lani je fant dosegel 4’I”3, čas, ki za njegovo starost niso mačje solze in tudi površen poznavalec atletike bo vedel kaj pomeni. Razvoj tega atleta ni bil bliskovit in Videmčan Je, kot kaže, fizično še kar utrjen. Strokovnjaki menijo, da zato ni nevarnosti, da je tekač že dal najboljše moči iz sebe. Za Morom, v spoštljivi razdalji 10 sekund in več tečejo še Plan, Joan in Vidni, ki tudi dobro obetajo. Kaže, da bodo na 1500 m mlade sile kmalu prevzele vsa vodilna mesta v svoje roke. Med najboljše deželne atlete prištevamo seveda tudi metalca Buffona, ki je v sezoni 1964 večkrat nastopil v državni reprezentand In tudi postavil mladinski državni rekord na razdaljo 16,12 m. Kljub tekmovalnim uspehom je Buffon precej izgubil na domačem atletskem «trgu». Naj omenimo, da je leta 1962 dosegel 15,56 m, lani pa 16,12. Napredek samo 56 cm v dobrih dveh letih je veliko manjši kot so ga strokovnjaki pričakovali in bodočnost videmskega metalca ni več tako rožnata kot pred dvema letoma. Med metalci krogle se je lani v državnem merilu odlikoval tudi Defranzoni, ki je dosegel skoraj 14 metrov, Fabro pa se je posvetil skoraj izključno kladivu in ni izkoristil ves svoj izredni potencial. Uspešno Je tekmoval tudi borovec Fučka, ki je v drugi polovici sezone zabeležil 12,75 m. Atlet, ki Je nastopil z državnim dresom je Rossetti, doma iz Tržiča, sicer pa član Glnnastice Trie-stine. Rossetti, kateremu se je leta 1963 posrečilo doseči 441 cm s palico (rezultat je tedaj predstavljal državni rekord), je dejansko vrednost pokazal lani. Z gotovostjo je preskakoval višino 4 metrov, uspela pa sta mu dva skoka na 420 cm in eden celo na 430. čeprav Je Rossetti član kluba iz Trsta živi v' Formii blizu Rima, v atletski državni šoli in trenira pod vodstvom najboljših trenerjev, kar jih Italija premore. Kljub dobri strokovni pomoči ne skače Rossetti s palico iz fiberglasa nič bolje kot v letu 1963 in njegove fizične sposobnosti so ostale povečini še neizkoriščene. «As» med deželnimi atleti Je tudi sprlnter Rosso, ki je na prvih mestih kar v petih panogah. 100 m Je lani pretekel v 10”9, 200 m v 22”, 400 v 49”4, pripomogel pa Je k časom 42"5 in 3’26”, katera je dosegla štafeta «A. S. Udinese». Rosso je že veteran na tekallščlh dežele in po vsej verjetnosti ne bo mnogo izboljšal svojih rezultatov. Poleg Rossa imajo v Vidmu še enega odličnega sprinterja, ki je še zelo mlad in ima že odlična osebna rekorda 11”1 in 22”9. 18-letni fant se imenuje Paolo Corubolo, po postavi pa spominja na olimpijskega zmagovalca Hayesa. Na startu je razmeroma počasen in iz sebe da največ v drugi polovici teka. Trangoni je prav nasproten primer. Njegova postava je vitka, atlet pa je že na startu zelo hiter. Trangoni, ki je leto starejši od Co-rubola, ima osebna rekorda 11”1 in 22”G. Medtem ko je bodočnost čistega sprinta v Vidmu, sta se v Trstu razvila dva odlična mlada 400-me-traša. 19-letni Antonlni je lani dosegel odličen rezultat 50”1, leto mlajši Tonini pa je bil za sekundo počasnejši. V novi sezoni bi morala oba tekača doseči rezultate pod 50 sekundami, z resnim treningom pa ima Tonini možnost, da se razvije v vrhunskega tekača. BRUNO KRIŽMAN ZA SVETOVNO PRVENSTVO Kingpetch sprejel dvoboj z Bnrrunijem BANGKOK, 24. — Svetovni prvak mušje kategorije Tajlandec Po-ne Kingpetch je sprejel dvoboj za svetovni naslov z Italijanom Sal-vatorejem Burrunijem. To je izjavil Kingpetchov prokurator, ki Je pripomnil, da mu je italijanski organizator dvoboja Tommasi ponudil kot predujem 10.000 dolarjev. M. ŠAJINOV J Cvetočih lic. Iz delovanja mladinskih društev v Trstu pred štiridesetimi leti Ali so se na občnem zboru stroga pravila hranilnega dseka ublažila ali kaj — morda pa je društvo milostno pre-ustilo dozorevajoče obresti vlagateljev — iz zapisnikov ni tem razvidno ničesar. Dejstvo pa je, da je Gustinčič že a ko j na prvem članskem sestanku po občnem zboru dne 2. 27 poročal o lepem napredku tega odseka. Nato si sle-iijo poročila, kratka in koncizna, kakor brzojavke: (iz teh po-očil je jasno razvideti tudi, kako je bilo treba v mladinskih ruštvih na tedenskih članskih sestankih poročati o vsem de-Dvanju, tako da je bil vsak član pravzaprav sproti o vsem ob-eščen): II. sest. — 10. 2. 27. Sparovni odsek: prihranilo se je 50 lir. Ipati je na lep napredek. III. sest. — 17. 2. 27. Gustinčič: prihranilo se je že 115 lir. IV. sest. — 24. 2. Gustinčič: prihranilo se Je že 150 lir. V. sest. — 3. 3. Gustinčič: prihranilo se je že 180 lir. VII. sest. — 17. 3. Gustinčič: prihranilo se je že 206 lir. VIII. sest. — 24. 3. Gustinčič: prihranilo se je že 215 lir. IX. sest. — 31. 3. — Gustinčič: prihranilo se je že 215 lir. Na tem sestanku je Gustinčič po poročilu o svojem odseku •odal ostavko na svoje mesto z utemeljitvijo, da mora iti slu- žit vojaščino. Med vzklikanjem prisotnih «živio regrat«, so člani izvolili za novega načelnika pok. Sergija Venuttija. Sergij je bil zelo skromen fant in zelo predan društveni stvari. Videti je bilo, da je v društvenem delu našel veliko užitka, kajti razen tega, da je bil discipliniran igralec prvega moštva, je vzdrževal zvezo med nami in športnim združenjem, hkrati pa je posečal tečaj za nogometne sodnike, ker se je hotel posvetiti sojenju nogometnih tekem. Njegovi vnemi se je zahvaliti, da se je v našem društvu razpečalo razmeroma veliko «Našega glasa«, in da pri tem ni dal mira, dokler ni oddal zadnjega izvoda. Vsak mesec je Venutti razdelil od 25 do 30 izvodov našega glasila. Bil pa je tudi zelo občutljiv in dovzeten, kar je postalo usodno za nadaljnji razvoj tega odseka, kakor bomo videli v naslednjih vrsticah. X. sest. 31. 3. — Venutti: zanimanje vsestransko, prihranilo se Je 243 lir; XI. sest. 14. 4. — Venutti: prihranilo se je 250 lir. število članov odseka je 18. Zajec pravi, da je še vse premalo. XII. šest. 22. 4. — Venutti: v blagajni je 253 lir XIII. sest. 28. 4. — Venutti: v blagajni je 185 lir XVI. sest. 22. 6. —■ Venutti: v blagajni je 220 lir XXI. sest. 21. 7. — Tov. predsednik Dougan javlja, da je tov. Venutti podal ostavko. Vzrok: nekateri člani so se nezaupljivo izrazili v pogledu prihranjenega denarja. Hkrati daje ostavko kot razpečevalec Našega glasa. — Sklene se, da bo za nadaljnje razdeljevanje mesečnika skrbel odbor sam, medtem ko se je predlagal razpust hranilnega odseka. Glede tega se sklene razpravljati na odborovi seji. XXII. sestanek 28. 7. 27. — Sklene se razpustiti hranilni odsek, ker je premalo deloval. Tako- je prenehalo življenje odseka, v katerega je zlasti Gustinčič vložil veliko truda, da ga je priklical k življenju. Ta odsek Je bil za mladino izredno važno vzgojno sredstvo, le škoda je bila, da ni bilo pri vodenju večje vztrajnosti. Kar Izletniška skupina rojanskega mladinskega društva Zarja na izletu v okolici Trsta jeseni 1926 pa se tiče Venuttija in očitkov na račun njegovega dela, je danes težko reči, ali so bili utemeljeni, kajti iz zapisnikov, ki so bili povečini pomanjkljivi, se to ne da ugotoviti. Vsekakor sem uverjen, da se je delala Venuttiju krivica in da se očitki, ki so jih mladi izrekli tako neodgovorno, in tjavdan, niso smeli jemati resno, Venutti je ostal v društvu vse do njegovega oblastvenega razpusta, ki je sledilo že po nekaj mesecih, pozneje pa se je izgubil in v slovensko družbo ni nikoli več prišel. * * * Do konca prve poslovne dobe smo imeli še nekaj predavanj. Nekatera je imel Danilo Udovič, ostale pa so imeli predavatelji, ki nam jih Je poslala ZMD. Udovič je predaval na 21. in 22. članskem sestanku, ki sta bila 9. in 16. 12., in sicer o «postanku jezika« ter «0 Aškerčevi poeziji«. Obakrat je bilo po predavanju precej diskusije, kar bi dokazovalo, da je mladina že začela dojemati društveno delo in da je že prebolela tiste čase, ko se je še Strgar trudil in učil, kako naj se člani vedejo med predavanjem in po njem. Na naslednjem t. j. 23. sestanku dne 23. 12. pa je predaval Drago Pahor «0 Kristusu«. V zapisniku ni zabeležena snov predavanja, toda spričo naslova si Pahorja le predstavljam, kako je z dvignjeno in v pest stisnjeno roko kričal «... in je Kristus rekel zbranim apostolom: pojdite in učite vse narode v njih jeziku... Kaj pa imamo mi, kako pa nas uče! Se molitvenike nam pobirajo, jezik naš iz cerkve izganjajo in naše duhovnike z ricinusom napajajo...!« V zapisniku je še pripomba, da je Pahor na koncu predavanja dodal še nekaj besed o dr. Pivku in njegovih zaslugah za domovino. Nato so sledila še tri predavanja, in sicer na 24. sestanku 23. 12. je predaval Marij čotar «0 pomorskih puščicah Dura in Rexu». Dr. Dorče Sardoč je predaval 13. 1. na 26. sestanku, in sicer «0 alkoholizmu«. Kot poslednji v tej poslovni dobi pa je govoril Košuta, ki je predaval «0 lovu na tune«. (Se nadaljuje) URKUNISTVO: TRST - UL. MONTEOCH1 6-II. TELEFON 93-80» ln 94-638 - Poštni predal 650 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvio Pelllco 1 • II. Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST — UL. SV. FRANČIŠKA St. 20 — Telefon 37-338 - NAROČNINA: mesečna 800 lir - Vnaprej: četrt letna 2.250 Ur, polletna 4.400 Ur, celoletna 7.700 lir — SFRJ: v tednu 20 din, mesečno 420 din — Nedeljska: posamezna 50 din, 2.400 din za leto 1965. — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za SFRJ: ADIT. DZS, Ljubljana, Stari trg 3/1, telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni barikl v Ljubljani 600-14-603-86 — OGLASI: Cene oglasov: ’ Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno upravni 250, osmrtnice 150 Ur — Mali oglas) 40 lir beseda. — Oglasi tržaške ln goriške pokrajine »e naročajo pri upravi — Is vseh drugih pokrajin Italije pri »Societk PubbUcttk Itallana«. — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst