242. številka. Trst, v soboto 21. oktobra IS99. lVčaj XXIV ..Edinost" izhaia dvakrat nn dan. razun nedelj in praznikov, tj u t raj in zvečer ah 7. uri. O ponedeljkih in po praznikih izhaja oh uri zjutraj. Narodnimi /,nii*u : Ohe 1 nn ji na leto . . . ghl. '1 r Za »urno večerno Iz.lanje ., 12- — '/.a pol leta. Setrt leta in na menec reamerno. Naročnino je plačevati naprej. Na na-ročhe brez priložene naročnin** a* uprava ne f>r.irR. Na drobno ne prodajajo v Tratn zjut-ranje številke po 3 nvč. večerne Številke po 4 nvč.; pone.leljnke »jutranje številke po 2 nvč. Izven Trsta po 1 nvč. več. EDINOST (Vefterno Izdanje.) GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA .EDINOST" ZA PRIMORSKO. Telefon Hv. S70. 4 nvč. V rtdlnoNll Je mi)^! Oglasi «e računajo po vr*tah v n«*tiln, h večkratno naročilo « primernim ptni. Po« lan a. nemrttrice in javne zahvale. »lomači otflnui it.l. s»e računu jo po i>ot!Oi|Ui. Vwi uln-««j >«pre-jema npruvnlfttvn. Naročnino in mrla*«1 je plačevati loeo Trat. I l ed niši \ o in tiskarni! «e uiiliajala v ulici (^ariniia M v. 1'2. Ipraviil^tvn. »d-praviilStvi) In sprejemanje imernt«* v ulici Molili pict'olo Hv. I), II. ii:»>I-ir. ladajatelj in odgovorni urednik Fran O o d ni k. Lastnik konsorcij lista „Edinosti". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Kdinost" v Trstu, Brzojavna in telefonična poročila. (MOT^I« TMti.) Praga 20. Nocojšnji večer jc minil brez izgredov. Redarji in vojaki ni«) imeli povoda nastopati. Od osel), katere »o predvčerajšnjim aretirali vflled izgredov, jih tožijo zaradi upora in javnega nasilstva, eno zaradi razžaljenja redarjev; ostale bodo kaznovali policijskim potom " zaporom od 3—H dni. IjVOV 20. Minister za vnanjc stvari, grof Goluchonski, je prišel danes v Janov ter odpotuje po noči v Skalo. Dunaj 10. Po današnji seji zbornice poslancev se je grof Clarv posvetoval z dr. Kaizlom, pl. ilavorskim in nemškim liberalcem prof. Mcngerjem. V obče smatrajo izid današnje volitve predsedni-štva kakor neuspeh vlade. Levičarji še niso ničesar sklonili glede postopanja proti desnici. Za torek je sklicana seja voditeljev nemških strank. Dllliaj 20. Proračun dunajskega mesta se zaključuje s primanjkljajem 2,250.000 gld. Dunaj 20. Ministerski predsednik, grof Clary, se poda jutri v Budimpešto. DllliaJ 20. Danes so bile na tuk. vseučilišču demonstracije proti novemu profesorju avstrijske zgodovine, dru. Hirttu, katerega so bili poklicali iz Inomosta. Hirn jc pripadnik klerikalne stranke. Tudi posredovanje rektorja ni pomagalo ničesar. Kričanje dijakov je bilo toliko, da je profesor moral opustiti predavanje. Killl 20. Ministerski svet je sklican za v torek popoludne. Nn istem se določi besedilo prestol-nega govora. Caracas 20. Notranja vojna v Venezueli je končana in sklenjen mir. Za jutri pričakujejo tukaj generala ('astro. Pravijo, da se skliče parlament, kateremu se predloži načrt nove ustave. Sedanji predsednik republike odloži svojo čast ter zapusti deželo. PO I) i i I S T 10 K. 11 Sursum corda! Spisal E—n,—n. lil. Ali ste že čitali frazo o prepolnem srcu? Savič je preklinjal vse fraze. Iskal jc besedo, s katero bi mogel označiti svoje duševno stanje. A preklicani pisatelji so že vso tako zasukali, da so vse besede izgubile svoj prvotni pomen, da ni noben izraz več tako deloval, kakor bi moral. Njegovo srce je bilo prepolno. Prepolno sreče in boli, prepolno svetlobe in teme. Plesalo in poskakovalo mu je v prsih, jokalo je Jin krvavelo. Kaj bo sedaj iz tega ? Nemirno se je sprehajal po svoji sobici. V glavi mu je kri šumela in v tem šumenju je slišal napev znane melodije. Kaj je že to? Aha! Sohu-bertova podoknica: D u rob don Lindenbaum zieht in deinen Traum leise, loise das Lied der Liebe... Začel jc žvižgati fino, milo melodijo. — Hahaha! Zaljubljen sem, zaljubljen sem! A to mu ni bilo smešno. Zakaj neki ne bi bil zaljubljen? Oh, suj bi znal ljubiti, ljubiti, tako strastno a tako fino, kakor so ljubili grški bogovi in junaki Sekspirovih dram. V njegovih prsih je Vojna v južni Afriki. London 20. »Reutor« javlja iz Ladvsmitha: Topničarstvo Boereev je začelo danes streljati v Dundee. London 20. Boerni so vjeli z vlakom med Ladvsmithom in Dundee-jcm nekega angleškega častnika in več vojnih dopisnikov. London 20. »Keuter« javlja danes iz Kapa: Borci napadajo taborišče pri Gleneoc. Boerei so začeli bitko z hribov nad mestom. Borba jc obča. 0 našem zadružnem gibanju. (Oopirt z južnega Stujerja.) (Zvršetek.) Zato mi kratko in malo ne moremo razumeti, zakaj bi pošten rodoljub smatral ustanovijanje zadrug za strankarsko stvar ter da bi bil slepo: ali za vsako zadrugo ali pa pri vsaki. Poznajoči dobro potrebe in razmere na južnem Stajerju, trdimo, da je dolžnost vseh narodnih krogov brigati se za to gibanje in na primernih krajih pred vsem pospeševati kmetijske z a drug e. Tu ni mesto, da bi priporočali te zadruge in risali njihovo korist. Opozarjamo le na slovečo knjigo: Dr. Krti: Das 1 a n d \vi r t s c h a f 11 i c h e G c n o s s e n s c h a f ts-\vesen in Deutsohland, v kateri je tako obširno in natančno narisano zadružno gibanje na Nemškem. To združevanje v kmetske m stanu je nekaj novega, ustanovljenega mej Nemci še le nekaj let. Nismo pa taki brezpogojni prijatelji starih konsumnih društev. Tudi tu nam ni na mari popisovati nastajanje teb društev in prepisovati kakov konverzacijski slovar. Ocenjujemo marveč tudi ta društva se stališča naših narodnih potreb. V obče mislimo, da ta društva niso na Bog vedi kakšen priti kmetskemu prebivalstvu. Dr. Krti pa, oprt na svoje bogat, prebogat zaklad čuvstev. Dolgi), dolgo je iskal predmeta svoji ljubezni in sedaj ga jc našel. — Norec! mu je dejal premodri razum. Ti si kaj našel ? Na ulici si videl deklico, krasno, bogato, kilo ve iz kakšne družine in ti si se zagledal vanjo, ker si domišljaš, da se ona zanima za tvojo malenkost. Kakšna neumnost pa je to? Pojdi se solit. Kdo pa si f Kaj pa si? Ali misliš, da dunajske bogatašice iščejo dijake na Ringu zn ženine? Pravim ti: pojdi se solit! Haha ! Tak je bil vedno ta pametni razum. Ilaha! Le karaj me, le karaj, saj ti je to poklic. .laz se ti pa vedno smejam. Zakaj pa ne bi bil zaljubljen? Ti mi lahko desetkrat praviš, da je to neumno, dat ne bo nič i/, tega — k mi je to mar ? Vidiš, ti modrijan modrijanski! Sedaj sem srečen. Seveda ti tega ne morem dopovedati. Kaj veš ti v svoji neskončni modrosti, kaj je sreča? Jaz jo čutim, čutim — ali me slišiš ? Kajti v prsih imam srce. Ti se pojdi solit, ti ! Razum je bil razkačen. S te strani še ni poznal svojega Pavla. Da se ta otrok tako punta! — Je že prav! Pa le počakaj! Se na kolenih me boš prosil odpudčenja. Kaj neki misliš i Zatelebal si se v nekakšno domišljeno sliko in sedaj se vživljaš v ljubezen, katere ni; jutri bos pa cvilil, ko se iztrezniš in izpoznaš svojo ogromno zmoto. Jutri bo že plavalo vse po vodi in tebi ostane skušnje, naravnost odločno odsvetuje, da bi se kmetijske zadruge vezale s konsumnimi društvi. Konsumna društva kaže torej ustanovljati le tam, kjer jc rnčuniti na uradniško in delavsko osobje. Tu imenujemo mesto Maribor, kjer še niso poskusili s konsumnimi društvi. Celo neprevidno pa je ustanovljati taka društva v malih mestih ali trgih na Štajerskem. Govoriti tu o velikih narodno-go-spodarskih principih, ki so izraženi v liberalizmu ali maneliesterstvu ter o katederskem ali krščanskem socijalizmu, bi bilo, kakor da na vrabce streljamo s kanoni. In ravno v tem grešijo krščanski socijalisti na Kranjskem. Cesar so se teoretično naučili o tem ali onein z i ste mu, ki velja za gospodarsko življenje v velikih dimenzijah, to bi radi uveli v vsakem kraji in bodi si tildi v — Kašlju, in to posebno tam, kjer je kakovomu, itak brezpomembnemu kramarčku s tem storjena mala neprilika. Ne kaže, da bi na Štajerskem nadaljevali tako postopanje. Nam mora biti ležeče na tem, da trge, ležeče po južnem Stajerju, spravimo v narodne roke. To pa ni mogoče brez trgovskega stanu. S konsumnimi društvi ne uničimo niti jed neg a nemškega trgovca, pač pa bomo odbijali o ti sebe vso narodne, i t a k ž e v težkih razmerah živeče t r-govce, ne da bi s tem rešili le eno kmet-sko gospodarsko ekzistenco. V nobenem stanu se ne vzgajajo tako hitro renegati v južnem Stajerju, kakor v trgovskem stanu. A ko še to malo, kar se jih vzdržuje ukljub vsem težkočam, porinemo od sebe, potem nam ni nobenega upanja, da bi si pridobili slovenskega tržana in meščana: brez mest in trgov pa nikdar ne uresničimo gesla: Proč od Gradca! In mi mislimo, da naši politiki ne povdarjajo le za šalo tega resnega programa. Skrbimo torej, da okrepimo naš kmetski stan z dobro urejenimi, dobro vojenimi kmetskimi moralni «maček». Potem bo zopet dober ta hladni, matematičarski razum, ha ? No, tudi hladni matematičarski razum se lahko zmoti. Errare huinanum est — razam je pa tudi humanus. Savičeve sanjo drugi dan niso splavale po vodi. Zvečer jc bil zopet na Ringu, ona pa tudi, cvetoča, si jajna, krasna, kakor sinoči. Pavlu jo srce skoraj prekipelo. Ko sta se srečala, ga je ona Iju-beznjivo pogledala in njemu jc bilo, kakor bi mu bili angelji posvetili v oči... liomanček se je hitro razvil. Tri večere zaporedoma sta se srečavala in pogledovala. Četrti večer je ni bilo na šetališču. Savič sc je sprehajal tri ure po Ktirntnerringu, ne da bi jo bil uzrl. Bil je obupan. Pogledal je malo dalje, na Parkring, pa na Burgring — zastonj. Njegove krasotice ni bilo. Oh, koliko je pretrpel ta večer! Kdo je bil že zaljubljen, ne da bi vedel, kaj da pomenja to? A vsa Savičeva čuvstva so bila globeju, nego v navadnih ljudeh. Tudi njegove muke so bile močnejše. Očital si je, da je bil neumen, strahopeten. Saj bi se bil lahko domislil, da je enega večera ne bo sem, in kaj potem ? Tri dni ga je z očmi pozdravljala; zakaj je ni nagovoril? Ker je bil boječ kakor kakšen gimnazijalec. Saj vendar ne zadrugami; ukrliimo pa t u »I i, <1 a se okrepi ii a i t r g o v m k i in o 1» rt ni stan! Dežela in država nam nočeti ustanoviti niti slovenske više trgovske šole saj jo še Ljubljana nima. Tudi obrtnih in trgovskih nadaljevalnih šol nimamo, da-si je »krajni čas, da bi jih ustanovljali. Pričnimo s tem takoj, /družimo pa tudi že /daj slovenske trgovce iit obrtnike v jedno veliko društvo, dajmo jim poguma in organi/ujmo jih, da hodo imeli tudi materijalno korist. Potem ne bo dolgo, ko mora odklenkati nemškemu renegatstvu južnoštajerskemu, potem ne homo imeli tacih nezaslišanih prizorov, kakor smo jih videli v Celju, Ptuju, Konjicah. 1/pitomeru itd., kjer si> slovenskimi groši odeheleli nemškutar ne le/uničuje tisto prebivalstvo, ki ga redi v svoji zaslepljenosti, ampak še poleg vzgaja tudi eelo tolpo janičarjev, katere hujska na slovenski rod in jih pripravlja na še hujši hoj v bodočnosti. Ustanovimo torej na Štajerskem tudi krepko trgovsko in obrtno d r u š t v o ! Ob priliki pa izpregovorimo tudi o štajerskih dosedanjih in o Kaitfeisnovili posojilnicah. K. Politični pregled. TRST 21. oktobra 18!». Iz državnega zbora, o volitvi podpredsednikov v zbornici poslancev nam pišejo / Dunaja dne 20. t. m.: »Današnja volitev prvega podpredsednika zbornice poslancev je bila sijajna manifestacija solidarnosti večine. Pomena današnjega dne prav nič ne slabi okolščina, da ni bil izvoljen dr. Kerjančič in da se je dr. Laginja, katerega izvolitev bi bila ljuba »Slovanski krščansko-na rod ni zvezi«, in ki bi bil tudi gotovo izvoljen, kandidaturi odpovedal. Z skupnimi glasovi desnice je bil izvoljen vseučiliščni profesor, Poljak Pietak. Kandidat združenih Nemcev in Italijanov, Henrik Prade, je imel glasov manje. Prvi parlamentarni boj so torej opozicijonalni Nemci izgubili, in ako desnica ostane jedina in ako bo znala to današnjo zmago izkoristiti, upati je v e n d a r k a j d o breg a. Našim poslancem polagamo na srce, naj stoje kakor jeden mož, kajti prepričani smo, da desnica na ta način prestane tudi največe skušnje.« Ako je bilo to glasovanje, kakor pravi naš dopisnik dunajski, manifestacija solidarnosti skupin desnice, potem se nam mora zdeti hkratu kakor prvi občuten poraz vlade Clarvjeve. Saj smo menda vsi jed ini v tem, da je ta vlada zasnovala svoje načrte na predpostavi, da se ji posreči razbiti desnico. Ta nada je morda zavela tudi Italijane, da so šli tako pogumno v boj proti desnici, kakor se sploh kaže — soditi po izjavah v včerajšnjem »In-dipendenteju«, jako simpatičnih grofu Clarvju — — neka sumljiva sorodnost idej v željah I tali- sme čakati, da ga ona nagovori. In sedaj je ni tukaj. Na, tu imaš! Kdo ve, ali še kdaj pride? Ne, ne, ne. Tega ne sme biti, tega noče niti misliti! Kaj bi bilo iz njega, ako jene bi več videl? To bi bilo grozno. Da bi njegovi upi tako skopneli . . . Razum se mu je potihoma posmehoval. Kaj sem ti pravil, ti neumni fantalin? Tako se godi vsem, ki nočejo poslušati svojega razuma. Prav ti je. Će bi me bil takoj slušal, bi si danes lahko prihranil svoje bolečine. Prav ti je. Sani si kriv. Pa nocoj je še čas. Nje ni tukaj, nu, dobro. Ne misli na njo. Oim prej jo pozabiš, tem boljše ho. A, seveda! Pozpbiš! Nočem pozabiti! Kar nekako zagrizel se je v svoje trpljenje in svojih duševnih bolečin ne bi bil dal niti za doktorat, če prav bi mu ga bili ponujali brez vseli izpitov, A kako je trpel! Misli, da je morda nikdar več ne vidi, se vendar ni mogel iznehiti in to ga je najbolj peklo. Sprehajanje ga je jako utrudilo. Konečno je šel domov. V sobici je bilo silno vroče. Odprl je okno, a zrak se ni hotel ohladiti. Kako, ko je v njem vse gorelo ? To je bil preludij veliki simfoniji njegovega srca. (Pride še.) janov in obljubah grofa Clarvja. Naravnost smešno pa je, ako Nemci sedaj dolže večino, da ni držala besede, ker je oba podpredsednika vzela i z svoje srede. Saj je *Neue 1'Veie Presse« zatrjala še včeraj, da hočejo imeti mesto 1. pod predsednika ali pa nič. Ker pa ni nikjer zapisano, da se mora večina pokoriti vsakemu diktatu manjšine, in ker se je levim odločila za nič, ako jej ne dajo vsega, kar zahteva, je večina izvela le logično konsekven-eijo iz levičarske zahteve, izvolivši oba podpredsednika iz svoje srede. Vrhunec levičarske predrznosti je bil ta, da so kategorično zahtevali, da dr. Kerjančič ne sme več biti voljen, ker jih je baje razžalil, sami pa so kandidovali človeka, ki je bil mej najdelavnejimi v vsej oni obstrukciji, ki je večino kar obsuvalu s psovkami, napadala isto dejanski in jo eelo napadala — z noži! Kdor trezno sodi, mora torej priznati, da večina ni mogla ustreči zahtevi manjšine, ako ni hotela zavreči samo sehe. Italijanski državni poslanci so torej včeraj, ob volitvi obeh podpredsednikov postopali solidarno z skupinami levice. O volitvi prvega podpredsednika so dali svoje glasove levičarskemu kandidatu Pradeju, o volitvi druzega pa so solidarno z nemškim; skupinami zbežali iz dvorane. Tudi tega niso poštovali, da je bil mož latinske krvi, kateremu so vzkratili glasove. S tem nastopom so italijanski poslanci dovolj očitno deklarirali svoje zavezništvo z levičarskimi skupinami, torej so se vnovič proglasili nasprotnike parlamentarni večini. Le-tej je sedaj v j dolžnost, da izvaja konsekvencije iz dejstva, poda-J nega od Italijanov. V prvo zahteva že parlamen-j tarna logika, da sem nasprotnik svojim nasprotnikom. Ta'logika velja menda tudi za večine sploh, a v veliki meri ravno za večino v našem parlamentu, ki se mora boriti ne le proti neizprosnim, ampak tudi proti zavratnim, v izbiranju sredstev naravnost brezvestnim nasprotnikom v parlamentu samem, ki pa imajo tudi izven parlamenta mogočnih zaveznikov, mojsterski izvežbanih v intrigah, katerih niti se pletejo na vse strani. Večina je v resnici v položaju, da moramo vsaki hip klicati Qui vive t Ona se mora neprestano izogibati nevarnostim od desne in leve. l)o nje ne poznajo obzirnosti, zbok česar že čut samoobrane mora velevati tudi njej, da ne sme poznati ozirov do vseh onih, i <» katerih ve, da so nje nasprotniki. Že to bi bil zadosten razlog, da zaprične odločno borbo proti italijanskemu klubu. Ali k temu razlogu se pridružuje tudi dolžna hvaležnost do Jugoslovanov, ki so vsikdar na lastnih krvavih potrebah doprinašali žrtev v ohranitev večine. In ta poslednja bi morala vendar enkrat priti do popolne zavesti, da so ravno Italijani oni, ki doma tlačijo tiste Slovence, ki so si v lojalnem in zvestem podpiranju stremljenj vseh skupin desnice nabrali lepih zaslug za obstanek iste in so omogočili, da ravno te dni imponuje nasprotnikom. Italijani so jej napovedali vojno. Dobro. Večini pa je dolžnost, da se zavd svoje dolžnosti do nas-Jugoslovanov, in da se zavč tudi svoje moči, i ki jej omogočuje, da svojim zvestim zaveznikom ! pripomore do ugodnejega položenja s tem, d a z i svojo močjo prisili upravo države, <1 a j ista odneha od nesrečnega vladnega j zistema v naših pokrajinah, in da tlači t e l j e naše za v r ne v one m e j e, ki jih črtajo avstrijski z a«k o n i, da torej enkrat nastane razmerje, ob katerem bodo Italijani uživali svoja ustavna in narodna prava, Slovani pa tudi!! Vsakako pa more biti enkrat konec drzni igri, da Italijani igrajo ulogo opozicije, hkratu pa no le da uživajo vse dobrote večine, ampak še tlačijo stebre večine. Take anomalije je menda ni v nobeni konstitueijonehii državi na vsem božjem svetu. Vojna v južni Afriki. Današnje vesti iz Londona poročajo o vspehu angleškega orožja pri Gleucoe. Kakih S>000 boercev da je že zjutraj ob zori napadlo angleško taborišče pri Gleneoe. Vnel se je hud boj, ki je trajal do jedne uro popoln Ine iu se je za vršil s tem, »hi so boerei bili odbiti. Ze to v bode v oči, da Angleži tako hladno poročajo o tej zmagi. Bog ve, kaj bi bilo, ako bi I mogli čuti kako poročilo ludi z nasprotne strani?! Nam se zdi, da so v Londonu jako jako potrebo -I vali poročila o kaki zmagi. Angležka javnost je I namreč jela postajati jako vznemirjena ob toliki ' neznatnosti poročil z bojišča. Hočeš, nočeš je jav- nost jela prihajati do zaključka, da stvari ne morejo stati najbolje, ako ho eelo domači viri tako suhoparni. In vest, da sti pozvani v službo rezerva vojske in rezerva milice in da se zahteve za vojno večajo od dne do dne. je storila angleško javnost še bolj nezaupljivo in vznemirjeno. Ali ni morda to vznemirjenje javnosti prisililo angleško vlado, da je dobila vest o zmagi pri Gleneoe?! Slednjič je čudno to, da Angleži v poročilih — kar je vendar navada v takih [Kiročilili — nič ne govore o i/gubah boercev. Jedino o topov omenjajo, ki so jih baje odvzeli: pač pa londonski viri sami pristavljajo, da so Izgube Angležev velike. Mej težko ranjen imi je tudi general Svmons. Domače vesti. Tu trebil pojasnila! «Slov. Narod* prinaša brzojavko z Dunaja, daje nemška klerikalna stranka strmoglavila kandidaturo dra. Kerjančiča /a mesto I. podpredsednika zbornice poslancev. To pa vsled pisem, ki jih je pisal dr. Šušteršič vsem členom nemške katoliške ljudske stranke, v katerih je prosil le-te, naj ne volijo dra. Kerjančiča. Kar pripoveduje tu »Slov. Narod*, je dovolj važno, da smemo nujno zahtevati pojasnila. Kajti — ako je res, kar pravi — je dr. Sušteršič uvel v naše politično življenje nov, poseben in usoden običaj. Ako bi ta običaj prešel v prakso, bi stranke na Slovenskem imele novo stroko delovanja : poleg javnega prepira po listih in shodih bi za hrbtom svojih lastnih poslancev i u h r e z n j i h vednosti ubi j a l e u g l e dini z-p odkopavale t, 1 a p o s 1 a n c e v n a s p r o t n c j barve. Do kakih konsekvencij bi nas dovelo to? j Ali hočemo res napraviti iluzorično vsako zastopanje slovenskega naroda v parlamentu na Dunaju?! Ali hočemo res z lastno roko ubiti vsako vrednost našega zavezništva?! I u nič druzega ne bi kazali taki izgledi, nego da na obveze, ki jih vsprejemljejo naši poslanci, ni zidati ničesar, ker jih more podreti I kdor si bodi iz domovine. Prosimo! Tudi «Naro-I dov» dopisnik ne more drugače, nego da priznava, J da so bili vsi slovenski konservativni poslanci brez j razločka solidarni z dr o m. K e r j a ii č i č e m ! I Vrhu tega objavlja »Slovanska krščansko narodna zveza« nastopno izjavo: • Členi slov. kršč. narodne zveze so ogorčeni vsled nedostojnega in netaktnega načina poročil v »Slov. Narodu*, kateri jih obdolžuje, da so v zvezi s poslanci katoliške ljudske stranke intrigirali proti izvolitvi posl. dr. Kerjančiča, ter bodo klicali poročevalca na odgovor*. Ni dvoma torej, da so bili slovenski konservativni poslanci za kandidaturo dra. Kerjančiča. Kako bi moreli torej imenovati postopanje dra. Sušteršiča -— seveda vedno v predpostavi, da je res tako, kakor poroča «Slov. Narod* —, ki je I križal taktiko svojih lastnih somišljenike v — poslancev?! V kaki luči so le-ti sedaj pred drugimi strankami in sosebno pred skupinami večine?! Konservativna stranka na Kranjskem jo torej dolžna svoji časti iu svojemu ugledu, da poda zadovoljivo pojasnilo o tej aferi. Zagotovljamo, da nam niso kaki oziri do osebe dra. Kerjančiča — s katerim itak Često ne soglašamo, sosebno o vprašanjih taktike — in iatotnko ne kaka nminoznost na drugo stran narekovali teh opazk. Pisali smo sine ira et studio, imajoči le našo slovensko stvar pred očmi. Nemška podivjanost ob odprtem grobu. V četrtek so v Celju pokopali nenadoma umrlega blagega kateheta dra. Kr. Jnnežiča. Kar je v Celju ljudij, ki so blagega srca, žalujejo na izgubi prerano umrlega. V sprevodu je bilo nad f>0 duhovnikov. Le pijonirji der voranleuehtenden deutsel en Kultur niso mogli drugače, nego da so tudi o taki žalostni priliki, v očigLd veličastju smrti, pokazali svojo podivjanost, oskrunivši trenotke, ko so poštenjaka pokladali v grob in ko bi v vsakem človeškem srcu moral prevladovati čut pijetete. Nemškim in nem-škutar.«kim »blagim slušam« je prednjačil se svojim izgledom — ravnatelj gimnazija, tako, da je gimnazijcem prepovedal zapeti slovensko nagrobuieo svojemu slovenskemu učitelju. Nadalje je prepovedal vsaki slovenski napis na trakovih, dočim ni imel nič proti temu, da so nemški dijaki d e-m o n s t r a t i v n o kazali n e m š k e n a p i s e. Ti nemški dijaki so prav pridno kopirali izglede nestrpnosti svojega ravnatelja. Le ti ho surovo napadli šolske sestre, ki so nosile s pokopališča (lomov trak od venca, ki ga je položil »Sokol« na krsto: zdivjani dijaki so grabili po veneu in psovali in pljuvali na sestre !! Tudi mestni očetje celjski so se odlikovali. Dr. Medved je imel krasen govor v cerkvi. Prvi del je bil celo nemški, drugi pa slovenski. A ko je začel drugi del, so mestni očetje bežali iz cerkve. /e omenjeni gospod ravnatelj z slovenskim imenom Končnik se je pa tresel in je bleilel same jeze, ko je »Slovensko pevsko društvo« po govoru na koru zapelo slovensko žalosti n ko. Hči tega moža pa s«* je v svoji germanski jezi obrnila proti koru ter je vzkliknila : Unerhort! I'boga germanska »levica : nečuveno se jej zdi, ako na slovenski zemlji ob rakvi slovenskega moža mora poslušati petje v jeziku, ki je materini jezik - njenega očeta ! Tako .se je nemška kultura specifično celjske vrste vnovič proslavila dne lil. oktobra 1H9(.1 po Kristovem rojstvu! Heil und Sicg ! Ta datum naj si zapomnijo tudi nemški konservativci! Po poti bed«* . V neki tukajšnji kavarni mu je nenadoma postalo hudo in zdravnik, poklicani z rešilne postaje, mu je svetoval, naj gre domov. Ko je bil v svojem stanovanju, mu je postajalo hujše in predno je prišel zdravnik znova, je bil Bračič mrtev. Izpred naših sodišč. Včeraj je bil Mihael Piinpach obsojen v 2-mesečuo ječo, ker se je dne 13, marca t. 1. dvobojeval na meče z Kdgardom Levijem. Kakor je to že navada, podala sta se nasprotnika v to svrho v Benetke. Pimpnch je dobil lahko rano na čelu, nasprotnik ni bil ranjen. Lcvija niso mogli poklicati na odgovor, ker je izginil iz Trsta ter se ne ve za njegovo bivališče. Zopet vojaški hegunee. Prošlo noč je pol. oficijal Titz v ulici Čuvana aretiral 20-letnega Jakoba Bollosa iz Tržiča, ki je žedrugokrat pobegnil od svojega polka. Kazven tega ima še druge zločine in prestopke na svoji vesti. V njegovi družbi je bil 20-letni mizar Roman Sehublu, ki mu je baje pomagal na neki tatvini. Po zaslišanju so izročili Bollosa vojaški oblasti, a Sehublo zaporu v ulici Tigor. Uzore n soprog. f>K-letni kupčevalec s kuhinjsko posodo Ivan (junlizza iz Vidma, bivajoči na lesnem trgu št. (>., je že večkrat hudo pretepal svojo ženo. Zadnjič enkrat je morala vsled ran, katere je dobila o taki priliki, v bolnišnico, kjer so jo zdravili 20 dni. Sedaj se jc ponovila moževa surovost. Žena je iskala na rešilni postaji potrebne pomoči, moža pa so aretirali in izročili zaporu. Imel bo odgovarjati zavoljo javnega nasilstva in teiLe telesne |ioškodl>e. ♦ Brivem 2'.*. št. je izšla včeraj z mnogovrstnim gradivom, ('asu jako primerno sliko ima na 4. strani, ki kaže, kako Ceh, Poljak in Slovenec v trdni zve/i stiskajo pesti za boj /,a domovino in narod. — Le pridno sesajte torej po »Brivcu « ! Dražbe premičnin. Y poned., dne 28. oktobra ob 10. uri predpoludne se bodo vsled naredite tuk. e. kr. okrajnega sodišča za eiviitie stvari vršile sledeče dražite premičnin : v ulici S. Sergio št. M, slike; v ulici delle Beecheric št. »>, hišna oprava ; Rojan št. 2;")7, hišna oprava. Različne vesti. Nesreča v rudniku. Dne 11». t, m. je Toda hipoma napolnila nekatere rove rudnikov na premog v Vasko-ju. Bržkone je vodu pridrla iz nekega že davno opuščenega ro"ft. Sest delavcev in enega višega inženerja pogrešajo. Dosedaj niso rešili nikogar. Razbojništvo V Siciliji. Nedavno temu SO redarji ubili zloglasnega roparja Sant' Angela. Sedaj pa javljajo iz Katanije, da so dne 17. t. m. našli v gozdu pri Bronte Sant' Angelovega tovariša, An-giola di Štefanu mrtvega. Poslednji ima na vesti več ubojstev, ropov, nasilstev itd. ter je dolgo let strahovat vse tamošnje prebivalstvo. Za njegovo glavo je bila razpisana nagrada 2000 lir. 0 Levčevem „pravopisu". (Dalje.) Pa kaj, on odobrava in sam govori tudi ono gtrdo švahenje z zaimkom se, n. p. »Pridržujejo se vse pravice*. Kaj, pravice satne sebe pridržujoč Pravice naj so tu tore osebek in predmet? Kako je to mogoče? Ali jih pridržuje zaimek se? To je baš tako nemogoče. — Vidiš, dragi moj, taka je švabska slovenščina, čisto pristno po švahskcm: es \verden alle reehte vovbehalten ; — no, to bi bil g. profesor moral slovenski tako le i/.razi ti: Pridržujem si vse pravice, saj je on isti, ki si po f zakonu more pridržati pravice za ta svoj prekrasni | izum (pravopis). — V točki IH. : »Ta (poluglasni »e«) se lehko spozna po tem« . . .; vidiš, v tem malem malem stavku sta kar dva debela pogreška, , kajti Dolenjci pravimo: Ta poluglasni »e* lehko ■ spoznavamo po tem , . . Po njegovem bi bil tu : poluglasni »c« osebek in predmet hkratu, kar pa ' ni tako mogoče kakor v tajnoplodnem figovci, nego osebek in predmet morata biti razločno izražena, kajti pridržati, spoznavati sta prehajuhm glagola, preluijalni glagoli pa zahtevajo, da sta osebek iti predmet vsele točno izražena. Po tem tukem so gerdi pogreški taki-le: Samostavniki, pridevniki se sklanjajo . . ., glagoli se spregajo . . ., piše se nam . . . govori se tako . . ., pri zboru se je sprejela ta-lc resolucija . . . Pravilno slovenski govorimo tako-le: Samo-stavnike, pridevnike sklanjamo . . ., glagole spre-(Dalje na četrti utrnili.) Velika zaloga solidnega pohištva in tapecarij od Viljelma Dalla Torre v Trstu Trg S. Giovanni hiš. štev. 5 (hiša Diaaa). Absolutno konkurenčne cene. Moje pohištvo donese srečo ! Zaloga in tovarna pohištva vsake vrste od Alessaniro Levi Minzi v Trstu. P i a/za Kosari o žtev. *2. (Šolsko poslopje). Bogat izbor v tapet ari j ali, zrcalih hi slikali. Ilustriran cenik gratis in franko vsakemu na zahtevo. Cene brez konkurence. Predmeti postavijo so na brod ali železnico, brez da l»i so za to kaj zaračunalo. jramo . . pišejo nam, ali; pisali so nam . . govorijo (ali govore) tako . . na zborovanji »t fprejeli to-le resolucijo — ali pa: na zborovanji je bila sprejeta ta-le resolucija .... In sličnih pogredkov vse mrgoli po njegovem pravopisu; se ve, on misli svabski tudi onda, ke-dar kaj slovenskega sam sestavlja, pa meni, da mora doslovno in verno prevajati vsak : als, aus, bei, dass, dass wenti, dass \ver, dass wo, riiireb, eben, es, man, mit, naoh, von, vveil wenn, zu, /um... lako on v pravopisu govori n. pr.: pri glagolu, pri samostavniku, pri sklanjatvi, pri spregatvi... in vendar se one različne promene vrše «v» glagolu, «v» samostavniku, «v» sklanjanji, *v» spregan j i samem... (Pride še.) Brzojavna in telefonična poročila. (Zadnje Testi.) Ljubl jana 21. Prosim vzemite na znanje, da dunajsko poročilo v »Narodu* sloni na mistifika-Hji. Jaz nisem pisal nobenemu členu nemške katoliške stranke, sploh nobenemu poslancu, niti črkice o Kerjančičevi aferi. Itrzojavil sem Kathreinu, naj mi pošlje en izvod dozdevnih pisem, da bom stvar zasledoval. Dr. Š u s t e r š i č. D it naj 21. Na vseučilišču so se danes ponovile demonstracije proti profesorju Hirnti. Na sprehod u, takoimeno vaneni »Humclu«, je prišlo do spopada mej nemškonacijonaluimi in klerikalnimi dijaki. Klidiiuprstii 21. Povodom prihoda vojnega ministra Krieghammer-ja v Hudimpešto je par stotin oseb priredilo demonstracijo pred dotičnim hotelom. Redarstvo je razpršilo demonstrante. Vrntlslavn 21. »Sohleoisdie Zeitung« piše: Progrnmatiška izjava predsednika v ininisterskem svetu avstrijskem nosi znak popolne odkritosrčnosti in deluje le simpatično, sosebno ker nje, četudi jako previdne izjave o vladnih načrtih ne dopuščajo dvoma, da vlada ne misli na to, da bi postala slepa i/.vrševateljiea slovanskih zahtev na sploh in Cehov posebej. (Verujemo, verujemo! O tem priča /.e brižnost, s katero korespondenčnl bir6 pošilja v svet take izjave, kakor je ta v »Sehlesisehe Zeitung«. Op. ur.) Vojna v južni Afriki. London 21. O bitki pri Gleneoe prinaša ■ Standard* poročilo, da so Angleži tako poškodovali baterije Boercev, da so iste morale utihniti. Ali Boerci so nadaljevali streljanje iz pušk in so provzročili Angležem mnogo zgtib. Proti 9. uri so začeli Boerci bežati, ali Angleži so jim zaprli pot. Sovražnik je prišel mej dva ognja in je imel velike zgube. Boj traja dalje. Poraz sovražni kov je že sedaj popoln. Zdi se, da ubeži le malo Boercev. Angleška izguba znaša v$<)0 mrtvih in ranjenih. Izgube Boercev utegnejo biti trikrat veče. Javno zahvalo izreku podpisani čislani btmki »Sluvijiker ni n je požarno škodo od 4. septembra tek. I. popolnoma, točno in solidno izplačala. Jožef Kofol. Y Boljunen, dne 17. oktobru 1X!»S. Ur. 1641 Zgoraj navedeno podpisano potrjuje. Ta zavod, ki je tudi gasilce primerno nagradil, posestnikom toplo priporoča. Županstvo obelne Dolina, dne 17. oktobru 1 *!)!>. Župan: Sancin. Dr. JOSIP MARTINIS doktor vsega zdravilstva in specijalist za očesne liolezii se je preselil v ulico Valdirivo štev. 3, I. nad. Ordinira na domu vsaki dan od S do el /a oblekeba . . . Perkalin za podloge vneli barvah .... Blago močno /.a podloge vseh barvah . . Blago za ftensks obleke dvojna Siirina od 23 uvč. naprej „ molke obleke širina 150 cm. „ 90 Alpagasčr nI /a. fcenake obleke velik. izbor........• . . . „ 60 n „ Kotenlna.............13 n „ 99 bela...........21 „ „ Navidezno platno.........15 Platno ixinto laneno .........22 „ »i -> z« rjuhe dvojna širina „ 46 Kulolin bel prve vrste......., lfi Ohiffon za srajce.......... Srajce za gospode, velik izbor belili in barvane............, 90 „ Srajoe za gospe...........60 n " Moderoi, zadnji kroj «10 * „ sm* Velik isbor trakov, čipk, bordur, vezenj, svile in različnih garnitur ter vseh drobnarij za Aivilje in modlstlnje. — Vsprejemajo se naročbe molkih oblek po meri ia najnlljlh oenah. S^"* Velik izbor blaga za narodne zastave in narodnih trakov po najnižjih cenah. I - ..... * Tržaška posojilnica in hranilnica lenistrovaoa zadrup z oiueienim poroštvom, ulica 8. Fr&ncesco it. 2, I. n. (SlovtinHka Čitalnica). Ilruiiiliie uloge se sprejemajo od vsakega, će tudi ni ud zadruge in se obrestujejo po 4°/0. Heutni davek od hranilnih ulog plačuje zavod siun. Posojila dajejo se sumo zadružnikom in sicer na ukiijižbo po 6 V',/';,,, na inenjico po H °/0f na zastave po '»'„'V,,. Trudne ure mi s od !»—12 dopoludne in od 3—4 popoludne; ob nedeljah in praznikih od 10—12 dopoludne. Izplačuje se: vsaki ponedeljek od 11 — 12 dopoludne in vsaki četrtek od 3—4 popoludne. Poštno hranilnični račun 816.004. f I i i > A V nedeljo dno 15. oktobra nem odprl goHtilno WT Adria ^ps v ulici Nuova št. 11. Točilo se l>o orno in Mo ilalmutiiiako vino. Kuliiiijii je jireskrliljeiiu / vsem potrebnim. Priporočilni se slnvneinii olieinstvu /u »lolier obisk. Zajedno priporočil m svojo zalogo vina V ulici Carintia št. 11, kjer se dobiva vino na drobno in debelo po najnižji eeni. Filip /vnn iše vic. XXXKXXKKXKXXKKKXXX Špiritu« « i n a p i i oompoaitus ALGOFON. edino sredstvo proti zobobolu. revmatič. glavobolu, migreni itd Steklenica z navodilom stane le 20 nvč. ter se dobiva jedino le v lekarni PRAXMARER cAi due Mori) Piazza pande TRST Paziti na ponarejanja. Ugleden gospod išče lepo meblirano sobo v sredini mesta. Ponudbe-pod »KPPLKH« poste restante.