Slev. i
Naročnina
za državo SHS:
na mesec...... Din 20
sa pol leta ..... „ 120 s« celo leto .... .240
za Inozemstvo: mesečno.......Din 30
Sobotna Izdaja:
celoletno v Jugoslaviji .... Din 69 v Inozemstvu. ... . 80
1 llffllUft T solmi), dne 3. M1325. p8saniHn9 Jfe,„ka stane 2 BIn. Leio LE
Cene Inseralom:
Enostoipna peiitna vrata mali oglasi po Din 1*50 In Din 2-—, večji oglasi nnd 45 mm višine po Din 2'50, veliki po Din V— in , oglasi v uredniškem delu vrstica po Din 6'—.
Pri večjem naročilu popust.
Izhaja vsak dan izviemšl ponedeljka in dnevu po prazniku ob 4. uri zjutraj.
Poštnina Mm v 00«
S tedensko prllocjo ^Ilustrirani
Slovenec "
Uredništvo je v Kopitarjevi ulici 6/III. Rokopisi se ne vračajo: nelrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredništva telefon 50, upravnIStva 328.
za
na
Uprava |e v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni rnčun: LJubljana 10.650 in 10.349 (za inserale) Sarajevo 7.5(3, Zagreb 39.011, Praga in Dunaj 24,797.
K razpustu fSRSS.
Parlamentarna manjšina, ki je prišla na vlado po ustavolomstvu, je uvidela, da na zakonit in pošten način ne bo dobila večine na volitvah. Zato je posegla najprej po zvijači in skušala stranke opozicije, ki predstavljajo večino Jugoslavije, razcepiti. Poizkusila je pri Davidovičevi demokratski stranki, pri muslimanski avto-nomistični organizaciji, pri Hrvatih. Toda vsi ti poizkusi nemoralnega podkupovanja so se izjalovili in PP vlada je dobila na svojo stran samo par brezpomembnih stre-muhov, ki le še bolj kompromitujejo sedanji režim. Največ nad je vlada stavila na HRSS, od katere je poizkušala odcepiti več z Radičevim vodstvom nezadovoljnih poslancev, ki naj bi pod geslom nove hrvatske kmetske stranke nastopili pri volitvah proti svojemu bivšemu voditelju, oziroma njegovi stranki. Da hrvatske kmetske mase ustraši, je že pred nekako dvema tednoma napovedala, da izda proti HRSS obznano, misleč, da se bodo mase iz oportunizma od HRSS odvrnile. Med tem pa je PP režim pridno sondiral teren za osnutje nove kmetske stranke Radi-čevih disidentov, misleč, da bo od tega imel on korist.
Toda tudi računi z Radičevimi disi-denti so se izjalovili. Radičevi disidenti vsaj po večini pač niso zapustili Radiča zato, da bi podpirali PP režim. Nekateri radikali so svetovali, naj se volitve, ki bi se spričo tega očividno morale končati s katastrofalnim porazom PP režima, sploh odložijo in naj bi Pašič delal s staro skupščino, v kateri bi mel na svoji strani baje 36 frondirajočih poslancev HRSS. Toda ta stvar bi bila preveč riskirana, ker ni nikjer zapisano, da bi ti frondirajoči poslanci HRSS podpirali Pašičev režim in bi prinesla veliko nesigurnost v redni potek političnega življenja. Zato je končno vendarle obveljal Pribičevičev načrt, da se HRSS po zakonu o zaščiti države razpusti, da se vse njeno delovanje prepove in voditelji zaprejo, oziroma postavijo pod obtožbo. In to se je 2. januarja tudi dejansko zgodilo.
Ni dvoma, da je ta razpust neutemeljen in da predstavlja akt golega nasilja z namenom, da se PP bloku zasigura večina s tem, da se predstavnikom HRSS zapre pot v bodočo skupščino. Vse »utemeljevanje« tega čina od strani vlade jc ničevo. Izjemni zakon o zaščiti države prepoveduje komunistične ali anarhistične organizacije, ki imajo namen, da potom nasilnega prevrata izpremenijo obstoječi državni in gospodarski red. HRSS pa ni taka stranka niti po svojem programu niti po svojem delu, najmanj pa še potem, ko je iz abstinence stopila na parlamentarno torišče in podpirala vlado g. Davidoviča na temelju obstoječega ustavnega reda. Le bedak more trditi — je dejal Seaton Watson — da je Radič komunist. Ne samo, da ni komunist, on se proti komunizmu celo bori in ga je v »Slo-fcodnem Domu« neštetokrat pobijal tako glede njegovega gospodarskega programa kakor glede njegovih nasilnih metod. Komunisti sami so Radiča proglasili in proglašajo za »kmetskega buržuja«. Radič je dejansko največji nasprotnik komunizma, ker mu je otel hrvatske kmetske mase in jih organiziral na privatnolastninski podlagi Zato se zakon proti komunistom proti HRSS na noben način ne more aplicirati, in kdor ga aplicira, krši zakon in njegov smisel popolnoma izprevrača. Če se pa HRSS strinja s sovjeti glede gesla: Federacija balkanskih republik, je to slučajna koincidenca, ki ni čisto nič odvisna od kakšnega komunizma. To je tudi geslo socialnih demokratov, ki jih še nihče ni proglasil za državi in monarhiji nevarne. Da je Radič svojo stranko vpisal v moskovsko kmetsko internacionalo, je bilo sicer zelo nepremišljeno, nepotrebno in cclo brezmiselno, ker HRSS s svojim za-scbnolastninskim programom prav nič vanjo ne spada, ne sme se pa ta korak tolmačiti kot čin, ki bi dejansko ogrožai državo po nasilni komunistični revoluciji. PP vlada tega ne more dokazati in vse, kar v tem oziru navaja.....^ekretu,
so gole subjektivne domneve, ki niso oprte niti na en sam dokument. Kajti skrajno smešno je dokazovati »revolucionarne« namene HRSS iz tajnih sestankov, pri katerih nihče ni bil zraven. Tudi je smešno to dokazovati iz raznih Radi-čevih izjav, ki v svoji nepremišljenosti večkrat govori, česar sam tako ne misli. In da je govorjenje o »boljševiški nevarnosti« danes popolnoma deplasirano, za lase privlečeno in golo strašilo za ne-vedneže, je itak jasno. O »boljševiški nevarnosti« govorijo Mussolini, Pašič, Can-kov in Bratianu, ker se boje ustavne, demokratične in antikorupcionistične opozicije! —
PP vlada je s svojim nasilnim činom proti stranki, ki predstavlja dejansko danes malodane celokupno hrvatsko kmetsko ljudstvo in inteligenco, podrla vse mostove med seboj in hrvatsMm narodom kot takim. Minister Boža Maksimovič naj se še tako zavaruje proti temu, prepričal
ne bo prav nikogar. PP vlada se je s tem svojim korakom odkrito pr^lr.sila pred celim svetom kot diktatura manjšine čisto po boljševiškem vzorcu. PP vlada je predvsem sama uničila vsako možnost, da bi mogla katerakoli demokratična stranka v državi z njo imeti kdaj kakršnegakoli opravka, ker se je postavila s svojim nasiljem sama popolnoma izven zakona in more veljati samo kot protizakonita in protiustavna tiranija. Ona je izgubila vso moralno in zakonito avtoriteto pred ljudstvom in se more vzdržati le z nadaljnjimi nasilji. V očeh ogromne večine Slovencev, Hrvatov in Srbov je PP vlada čista iaši-stovska uzurpatorična vlada, ki ne sme računati na kakršnokoli moralno oporo, marveč je sovražnica ljudstva. Naj počenja, kar hoče, naj krši še dalje zakone — zgodilo se ji bo — in sicer čisto mirnim in legalnim potom — to, kar se je zgodilo še vsaki nasilni diktaturi manjšine.
0BZNANA SKLENJENA 23. DECEMBRA,IZVRŠENA VČERAJ. - SRAMEŽLJIVO TOLMAČENJE 0»ZNANE OD NOTRANJEGA MINISTRA.
Bclgrad, 2. jan. (Izv.) Ko prihajajo iz Italije vesti o poslednjih trenutkih nasilnega in korump i ranega fašizma, gre pri nas v posnemanju Mussolinijevih metod globlje in globlje. Ker je poslalo očividno, da je vsak uspeh od vlade zamišljene akcije na Hrvatskem pri volitvah izključen, je notranji minister sinoči izda! novo obznano proti Radičevi stranki. Obznano je ministrski svet sklenil na svoji seji 23. decembra 1924 in pod tem datumom je tudi objavljena, d osi ravno se je čakalo 10 dni.
Ta presledek je bil radi tega, da se vidi, kako bo šla takozvana cepitev HRSS, ki bi se po njenih računih morala pospešiti po prvi objavi vladnih sklepov o izjemnih ukrepih proti HRSS. Ta pritisk ni rodil uspehov. Zato je vlada ostala dosledna. Ta njen korak jc smatrati v prvi \Tsti kot neuspeh akcije Šurmina in Drin-lcoviča in neuspeh vladnih metod. Zato bo korak, porojen iz neuspeha in strankarska ter patološkega sadizma poedincev, ne more prinesti nič dobrega niti tem po-odincem niti njihovim strankam. Bati so je, da bo škodoval le ugledu naše širše domovine.
V izjavi trdi notranji minister, da vladni "ukrepi niso naperjeni proti hrvatskemu narodu. Vendar pa taka izjava zgubi na resnosti, če se upošteva samo dejstvo, da je HRSS edina hrvatska stranka, ki je pri zadnjih volitvah dobila zaupanje hrvatskega naroda, da je zbranih v njenih vrstah nad 90 odstot Hrvatov. Inozemstvo je ugled edinega voditelja hrvatskega ljudstva in njegove stranke identificiralo s hrvatskim narodom in tako bo tolmačilo najnovejši izbruh Pribičevičevega besnenja. Da bi Hrvatje preko noči spremenili svoje mišljenje, je nemogoče.
Pisanje angleških in francoskih ilstov o tej stvari je bilo zadnje dni dovolj jasno. Predstavniki nasilja in korupcije bi morali s tem v prvi vrsti računati. Po prihodu PP režima je bil vsakdo na jasnem, da bo ta izvajal dosledno svojo politiko. Posamezni kričeči dogodki sedaj v tem, sedaj v onem kotu domovine so bili predznaki splošne ofenzive kapitalistično PP reakcije. Vsakomur je bilo jasno, da bodo ti navali na temeljne pravice državljanov tem hujši in besnejši, čimbolj se bomo bližali volitvam. Roljševiška nevarnost in boljševiški prevrat, ki ga napoevdujejo režimovci za konec januarja pred volitvami, sta bila za vsakega poznavalca sStimmimgsmacher-jevc najboljša znaka, da bo koncem januarja le teror najhujši.
Kar se tče Belgrada, je mirno sprejel razglas zloglasne obznane. Niti besedice odobravanja, tako da so se režimovci morali sramovati in niso mogli odobravati lega akta. Javnost je prepričana, da očetje obznane nimajo nobenih dokazov, ki bi držali in zato so odlašali in odlašali in poskusili na ta način rešiti svoj ugled pri volitvah. Vsi krogi soglašajo v kritiki te obznane in opozarjajo na usodo fašizma. Voditelji opozicije so dobro vedeli, da bo-
do šli Pribičevič, Žerjav in njima sorodne prodane duše preko mej, zato so na svojim zadnjem sestanku razpravljali o protiukrepih opozicije. Njihovi ukrepi so tajni, vendar so take vrste, da je vsako iznena-denje izključeno in da bodo napori PP režima ostali brez uspeha.
BESEDILO OBZNANE.
Belgrad, 2. januarja. (Izv.) V noči od starega leta na novo leto je minister za notranje zadeve Boža Maksimovič poklical k sebi zastopnike tiska in jim dal na razpolago objavo, s katero vlada raz-pušča HRSS.
Objava se glasi:
»Čast mi je poročati ministrskemu svetu:-
1.	HRSS se je z delovanjem svojega predsednika in z delovanjem ostalega svojega vodstva izjavila za tujo protidržavno komunistično propagando tako glede ciljev kakor tudi glede metod.
Predsednik HRSS se je mudil s svojim tajnikom Košutičem dalje časa v inozemstvu in uganjal prepovedano propagando. Odšel je tudi v Moskvo in prijavil pristop svoje stranke v Kmečko internacionalo, čeprav je dobro vedel, da so Kmečko internacionalo ustvarili in organizirali komunisti. On sam je takrat v Moskvi dajal svoje znane intervjuje, ki so bili večkrat natisnjeni v listih. V nekem takem intervjuju je še posebej naglašal, »da je Kmečko internacionalo zamislil Lenin, da ji je Zinovjev začrtal njene smernice in da ji predseduje Smirnov, ki so znani kot glavni zastopniki komunizma. Na podlagi sklepa in pooblastila skupne seje narodnih poslancev HRSS od 1. maja leta 1924, ki so odobrili korak predsednika in vstop stranke v Kmečko internacionalo, je HRSS vstopila in bila tudi formalno sprejeta v Kmečko internacionalo dne 24. junija leta 1924.
Iz resolucij letošnjega kongresa komunistične internacionale ima Kmečka internacionala isti program in iste cilje kakor komunistična internacionala. Zato je naročil kongres vsem komunističnim strankam, da morajo stati v najtesnejši zvezi z vsemi onimi organizacijami, ki so vstopile v Kmečko internacionalo, ker so njihovi cilji isti in bodo v svrho skupne akcije. Oni bodo skupno ustanovili kmeč-ko-delavske bloke, nato kmečke sovjete na deželi in delavske sovjete po mestih.
HRSS in njeni zastopniki se niso samo zavzemali za svoj obstoj v Kmečki internacionali, ampak so na proteste proti takemu držanju zagovarjali Kmečko oziroma komunistično internacionalo v časopisih in z živo besedo v številnih slučajih.
2.	Na ta način so si postavili proti-državne, komunistične cilje in prevzeli nase gotove obveznosti do Kmečke ozir. do komunistične internacionale. HRSS jc začela sodelovati s komunistično stranko, ki jc v naši kraljevini preoovedana, in pa z :*Nezavisno Radničko Partijo Jugo-
slavije«, ki je po odloku ministrskega sveta Pov. št. KR 786 od 2. julija leta 1924 ravno tako prepovedana. Glavni odbor NRPJ (Neodvisne delavske stranke Jugoslavije), v katerem je nastal razkol zaradi vprašanja sodelovanja s HRSS, je 10. dec. 1924 naslovil na organizacije in na člane svoje stranke tajno pismo, kjer pravi o svojih sodrugih, ki so nasprotnega mišljenja, sledeče:
»Med člani opozicije, ki so se naj-odločnejše borili proti vsem predlogom, kar jih je bilo stavljenih in sprejetih, da se jasno določijo strankine politične smernice in spravijo v popoln sklad s politiko mednarodne proletarske levice, so nekateri s posebno odločnostjo nastopali proti predlogom HRSS za sestavo delavsko-kmečkega bloka,«
Iz tega pisma je razvidna popolna solidarnost teženj obeh komunističnih in-ternacional, kmečke in delavske, v naši kraljevini.
Z ozirom na svoje zveze s komunistično internacionalo je predsednik HRSS na seji poslancev svoje stranke dne 23. oktobra 1924 v Zagrebu izjavil:
»Sovjetska vlada mi je na usta Čiče-rina obljubila svojo pomoč, če bomo ogroženi.« V istem protidržavnem cilju je tudi podpredsednik stranke dr. Maček tajno in ponoči odpotoval na Dunaj k sovjetskemu poslaniku. Tajno je odpotoval na Dunaj in se tajno mudil na sovjetskem poslaništvu tudi tajnik strankinega predsednika Košutič dne 2. oktobra 1924. To je dokaz, da je bilo delovanje vodstva HRSS odvisno od tujih vplivov.
3.	Tudi s takozvano notranjo makedonsko revolucionarno organizacijo na Bolgarskem in njenim zastopnikom Todo-rom Aleksandrovom jc HRSS preko svojega predsednika stala v zvezi, da nasilno odcepi Južno Srbijo od naše kraljevino. To dokazuje pismo Todora Aleksandrova z dne 6. oktobra 1922. Stvar jc tudi predsednik HRSS sam priznal na svojem sestanku z Daskalovom na Dunaju dne 5. cktobra 1923. Svoje zveze s To-dorom Aleksandrovom je priznal predsednik HRSS tudi v svojem članku »To-dor Aleksandrov in HRSS,« ki je izšel v reviji »Balkanska Federacija« št. 23 dne 15. avgusta 1924. V tem članku je predsednik HRSS izjavil, da svojo zvezo" z Aleksandrovom prekinja, ker je Todor Aleksandrov zavzel napram ruskim so-vjetom neprijazno stališče. Kmalu po objavi tega članka je Aleksandrov umrl.
4.	Na Dunaju izhaja list »Balkanska federacija«. Glavni cilj tega lista je nasilna odccpitev Južne Srbije cd naše kraljevine. Sotrudniki tega lista so bili tudi predsednik HRSS in posamezni posk nei HRSS, ki so na ta način pomagali našim sovražnikom.
To delovanje vedstva HRSS so odo* bravali vsi zastopniki HRSS, ker javnosti ni nič znanega, da bi bili kdaj svojemu vodstvu nasprotovali.
5.	HRSS jc vodila sistematično organizirano propagando, da bi vojake odvrnila od izpolnjevanja njihove dolžnosti. Za predsednika HRSS je ugotovljenih cela vrsta slučajev take propagande, ki jih stranka ni nikdar tajila.
Vodstvo HRSS je dalje vodilo propagando proti obstoju armade sploh. Tozadevne izjave je podajal predsednik HRSS na shodih in v tisku in je trdil celo, da je armada nepotrebna, in da je vse raz-bojništvo, kar je v uniformi.
Na podlagi navedenih dejstev je vodstvo HRSS kot skupina zagrešilo zločine v smislu čl. 1, 2, 4 in 5 zakona o zaščiti države, ker je bilo selidarno s komunistično propagando in jc stalo v zvezi s tujimi, naši državi sovražnimi organizacijami.
Prepričan, da delam na korist celokupne države, zlasti pa za koristi hrvatskega naroda, čegar varnest in srečo je vodstvo HRSS s svojim delovanjem ogrožalo, predlagam ministrskemu svetu:
1.	Takojšen razpust HRSS, ker jc sestavni del komunistične internacionalc;
2.	prepoved vseh shodov in sestankov in sploh vsakega delovanja stranke, dalje prepoved izdajanja njenih knjig in listov;
3.	uporabo člena 18 zakona o zaščiti države proti HRSS;
4.	zaplembo vseh arhivov, publikacij in korespondence IIRSS in
5.	kazensko postopanje proti vodstvu
HRSS.«
Ta predlog ministra notranjih zadev je vlada odobrila na seji dne 23. decembra 1924. Izvajati ga je začela 1. januarja leta 1925.
Zagreb, 2. jan. (Izv.) Velik del zagrebške policije je preteklo noč zasedel Hrvatski seljački dom in izvršil hišno preiskavo. Okrog 20 detektivov in mnogo policijskih uradnikov je preiskalo Radičevo stanovanje, Zadružno banko in ostala zasebna stanovanja. V Radičevem stanovanju so preiskovali do pol 2 popoldne. Ob 11 se je raznesla vest, da je Radič v Hrvatskem seljač-kem domu. Policija, ki se je ob 12 vrnila iz Seljačkega doma, je izjavila, da Radiča ni našla. V Hrvatski seljački dom ni bilo nikomur dovoljeno ne vstopiti, ne oditi iz njega. Ob pol 7. uri zjutraj je bila hišna preiskava pri dr. Krnjeviču, nato pri dr. Mačku. Pri dr. Krnjeviču je policija zaplenila vso korespondenco tako domačo kakor inozemsko. Pri preiskavi niso ničesar našli. Krnjeviea so aretirali in odvedli na policijo. Po aretaciji dr. Krnjeviča se je raznesla vest, da se nahaja dr. Stjepan Radič v Prpičevi palači v inaskirani sobici. Policija ga ni mogla najti. Hišne preiskave so bile tudi pri dr. Pernarju in dr. Basaričku. Vendar teh dveh niso zaprli. Okrog 3. ure zjutraj so pripeljali iz Dugega sela Pre-davca, katere«a so tam aretirali. Predavče-vo hišo so hoteli neznani zlikovci zažgati.
Zagreb, 2. jan. (Izv.) Fazen hišnih preiskav v Prpičevi palači, Radičevi »Slaven-ski knjižark, Zadružni banki in drugod je policija izvršila hišno preiskavo v prostorih Hrvatske zajednice. Dalje pri dr. Lorkovi-ču, pri dr. Bazali in pri Srkulju in sicer zjutraj okrog 6. ure. Pri Bazali je policija preiskala stanovanje, ker je menila, da se nahajajo pri njem razni dokumenti o III.
internacionali; pri dr. Srkulju pa z motivacijo, da deluje dr. Srkulj proti obstoječemu pravnemu redu. Policija ui nikjer nič našla.
KAJ JE POLICIJA NAŠLA.
Zagreb, 2. jan. (Izv.) Vaš dopisnik se je razgovarjal z službujočimi policijskimi uradniki, ki so mu izjavili, da je policija pri hišni preiskavi zaplenila vso korespondenco, arhive in drugo. Popoldne ob 6. da se je pričelo čitanje korespondence, zasliševanje aretiranih pa se je preložilo na jutri. Radiča da niso našli, pač pa da so mu na sledu. Zvečer je policija pregledovala Radičevo korespondenco z Moskvo in Londonom. Pri dr. Lorkoviču so našli pisma Aleksandra Todorova za Radiča. Policija je izjavila, da se Radič nahaja v Zagrebu in da je izdana za njim tiralica. O izidu zasliševanja in pregledovanja korespondence bo izdala komunike. Areti-ranci so proti aretaciji energično protestirali in se sklicevali na imuniteto. Dovoljeno jim je, sprejemati hrano od domačih.
Zagreb, 2. jan. (Izv.) V Budivščini pri Zlatarju je bil aretiran brat Avgusta Ko-šutiča Stjepan Košutič. Bil je prepeljan v Zagreb.
OGORČENJE V ZAGREBU.
Zagreb, 2. jan. (Izv.) V Zagrebu je radi aretacije vodstva HRSS nastalo veliko ogorčenje. Ostro se obsoja sedaj režim, ki tako nastopa. Zlasti se s prezirom govori o dr. Šurminu in dr Drinkoviču, ki sta podpisala obznano.
petil zanimiv slučaj, ki kaže, kako imata strah in slaba vest hude oči. V hotelu »Ex-eelsiorc je srečal dr. Drinkoviča nek star znanec upokojen uradnik Ferdinand Čuri-lovič iz Vinkovcev in ga z gnusom vprašal, zakaj je podpisal obznano, ker je s tem izdal svoj narod. Drinkovič je prišel kričati in je celo potegnil revolver in pričel kričati, da je čurilovič atentator. Policija je takoj intervenirala in na Drinkovičevo zahtevo čuriloviča aretirala, čurilovič je bil obsojen na tri dni zapora radi nadlegovanja ministra Drinkoviča.

!8B8S.
Belgrad, 2. jan. (Izv.) Demokratski glavni odbor je imel sejo, na kateri je izdal sledeč komunike:
V razgovoru o političnem položaju, katerega je ustvaril poslednji akt današnje vlade z obznano in njeno uporabo na IIRSS, je glavni odbor demokratske stranke na seji 2. januarja 1925 ugotovil: Za obznano od 23. dec. 1924 ni osnove niti v ustavi niti v zakonih in je z ozirom na to groba nezakonitost proti celi po.itični organizaciji. HRSS ni niti po svojih političnih niti gospodarskih načelih taka, da bi se mogla identificirati z boljševizmom, ker jo sestavlja 98% kmetov. Ž nacionalnega stališča pa predstavlja obznana rušenje državne celote in narodnega edin-stva. Motivi in dokazi obznane so popolnoma neresnični. Ves materijal v obznani je bil v vladnih rokah že maja 1924. Tedaj ne samo, da vlada ni ničesar podvzela proti članom HRSS, temveč je overovila vse še neoverovljene poslanske mandate, čeprav je HlfSS že 1. maja odobrila vodstvu sklep, da vstopi v limetsko interna-
cionalo. Z ozirom na to spada vladna akcija med one politične manevre, ki so namenjeni izključno za to, da se dobi med ljudstvom večina tudi takrat, kadar je vlada nima. Sploh pa od neustavne in nepar-lamentarne vlade kaj drugega pričakovati ni, kakor neustavnega gaženja zakonov. Za tako delovanje ne bodo svoj čas odgovarjali samo njegovi neposredni tvorci^ ampak tudi tisti, ki bodo pomagali izvrševati vladne ukrepe.
RAZBURJENJE RADI ARETACIJE PODPREDSEDNICA NARODNE SKUPŠČINE.
Belgrad, 2. januarja. (Izv.) Belgrajski listi ne prinašajo nobenih komentarjev k najnovejši vladni obznani. Edino »Reč« poroča, da so se našli dokumenti in take podobne stvari pri aretiranih Radičevih poslancih. — Veliko razburjenje je v tukajšnjih krogih povzročila vest, da je aretiran prvi podpredsednik narodne skupščine dr. Vladimir Maček.
RAZŽALJENI »HRVATSKI MINISTER«.
Belgrad, 2. jan. (Izv.) Med podpisniki obznane so dr. Šurmin, dr. Drinkovič in dr. Žerjav. Belgrajska javnost je posebno ogročena na Drinkoviča in Šurmina in ju soglasno obsoja. Z Drinkovičem se je pri-
akcijo proti opoziciji.
REŽDI IN FAŠIZEM V PROTINAVALU.
Riin, 2. jan. Po objavi Ros=ijeve spomenice ni preostajalo Mussoliniju nič drugega, da ali kapitulira in odstopi ali pa končno uvede tolikokrat obetani drugi fa-šistovski val in skuša rešiti sebe in fašizem vsaj začasno z očitim nasiljem. Mus-solini se je odločil za poslednje. To je storil tem preje, ker je za ostalo deželo itak mrtev mož, a fašizem ga bo vsekakor držal vsaj tako dolgo, dokler bo on držal njega. V sedanjem trenotku fašizmu ne gre več za oblast samo na sebi, ampak predvsem za to, da iztrga svoje ljudi z Mussolinijem na čelu roki pravice, ki pod silnim pritiskom opozicije in ostalega javnega mnenja sega po njih. Pričakovati je, da porabi Mussolini prvo ugodno priliko, da proglasi splošno amnestijo. Drugače je pa vsako prorokovanje, kako se bodo razvijali dogodki, brezplodno. Toliko je gotovo, da si z novim nasiljem Mussolini ne bo pridobil nazaj niti starih prijateljev, kamoli da bi omajal aventinsko opozicijo. Pač pa se mu utegne razbiti še dosedanja parlamentarna večina. V tem pogledu utegne prinesti že jutrišnja seja zbornice poslancev zanimivih razjasnitev.
VLADA OSTANE. — ODREDBE PROTI OPOZICIJI.
Rim, 2. jan. Predzadnji dan minolega leta, ko je vse od trenotka do trenotka pričakovalo naznanila, da vlada odstopi ali da demisijonirata vsaj oba liberalna ministra, se je raznesla vest, da je bil nenadoma sklican ministrski svet, ki je bil napovedan šele za dan 2. jan. Navzoči so bili razen dveh obolelih ministrov vsi ostali člani kabineta. Mussolini, ki si je bil že tekom dopoldne zagotovil soglasnost ministrov, je opozoril na veliko moralno škodo in na težke gospodarske posledice, ki nastajajo deželi vsled zadnje kampanje opozicije. Naglasil je, da ima vlada dolžnost, da nastopi proti tej kampanji z vsemi sredstvi in pokaže, da je edina in močna. Kakor naglasa uradni komunike, je ministrski svet nato soglasno sklenil, da so uporabijo vse potrebne odredbe v varstvo "moralnih in materialnih interesov dežele«. Med temi odredbami je bila predvsem okrožnica prefektom, ki jim nalaga, da naj z vso strogostjo izvajajo zakonski odlok o tisku (s sekvestri in podobnimi nasilnimi ukrepi). Potem je ministrtki svet sklenil, da bo parlament takoj za volivno reformo razpravljal o tiskovnem zakonu. Končno so odobrili obsežne osebne izpremembe
na prefekturah. Dosedanji rimski prefekt dr. Zoccoletti je prestavljen v Neapolj, na njegovo mesto v Rim pa pride dosedanji prefekt v Benetkah dr. Pešce. Za prefekta v Vidmu je imenovan dosedanji prefekt v Paviji dr. Ricci.
KONFISKACIJE IN HIŠNE PREISKAVB,
Rim, 2. jan. Oblasti so začele na celi črti izvajati pritisk na časopisje in opozicijo sploh. Zadnji dan minolega leta so bili zaplenjeni v Rimu, Milanu in Turinu domalega vsi opozicionalni listi. Policija je izvršila hišne preiskave pri vseh osebah, ki fo v kaki zvezi z objavo protifašistov-skih dokumentov: pri posl. Misuriju, G. Calza-Biniju in Schiff-Giorginiju v Rimu, v pisarnah odvetnikov Vigorellija in Gam-barotte v Milanu, v stanovanjih raznih pristašev »Svobodne Italije« v Bologni in Ve-roni.
NOVA FAŠISTOVSKA TERORISTIČNA AKCIJA.
Rim, 2. jan. Istočasno z vladnim nastopom proti opoziciji je uvedla tudi faši-stovska stranka novo teroristično akcijo proti nasprotnikom, da tako podpre vlado in splaši opozicijo. Dne 30. dec. so se vršili po mnogih mestih Italije veliki demonstrativni nastopi fašistovskih organizacij, pri čemer so se pripetila posebno v Firencah težka nasilja. Značilno je, da so se mogla vršiti taka nasilja pri belem dnevni kljub močnim orožnišk:m in vojaškim četam, ki so bile na razpolago. Tudi niso nikogar aretirali.
Cremonska fašistovska zveza, ki jo vodi znani Farinacci, je na svojem zborovanju sprejela sklep, v katerem zagotavlja Mussoliniju svojo brezpogojno udanoet in svoje hrepenenje po pozivu na nov pohod; dalje izjavlja svojo solidarnost z vsemi fašisti, proti katerim je naperjena ost opozicije in poziva vlado naj z vsemi sredstvi nastopi proti opozicionalnemu bloku. Končno poživlja vlado, da naj nemudoma pospeši amnestijo za vso zločine, ki so jih izvršili fašisti v »narodne svrhe«.
Farinacci sam je vrhu tega v svojem listu »Cremona Nuova« objavil daljšo notico, v kateri se sklicuje na vrnitev iz Francije izgnanih italijanskih komunistov, ki da ustvarjajo novo nevarnost v deželi. Fašisti morajo zato zopet izpod prahu izkopati svoje gorjače.
»Idea Nazionale« piše v uvodniku, da bi bila sodna reviziia fašizma kruta, neznosna krivica, ki bi vrgla Italijo v strahoten kaos.
VELIKA FAŠISTOVSKA NASILJA'T' FIRENCAH.
Fircnze, 2. jan. V noči od130; na 31. dcc. se je tu vršilo zborovanje fašistov-skega veditva. Za popoldne naslednjega dne so bili pozvani vsi fašisti, da se v črnih srajcah zbero na trgu Sant Maaria No-vella. Oblast je shod najprej prepovedala, nato ga pa očividno na višji pritisk dovolila. Tekom dneva so trumoma prihajali fašisti z vlaki, kamijoni, kolesi in peš. Na trgu se je zbralo tudi mnogo fašistovskih poslancev. Uredil se je sprevod z godbami in zastavami. Po vseh cestah so tvorili karabinjerji in vojaške čete špalir. Ko je sprevod šel mimo tiskarne, v kateri izhaja opozicionalni »Nuovo Giornale«, so fašisti navalili na poslopje in vdrli vanj. Uredniško 030bje in delavstvo se je v begu rešilo preko strehe. Fašisti so na to vso opravo


Boleslaw Prus:

(Iz poljščine prestavil Vinko.)
Zvečer, kot navadno, je prišel k meni mu j šolski tovariš. Stanovala sva oba na sel.u, nekaj vrst drug od drugega in sva se sloro vsak dan videla. To je bil krasen blondinec, čigar mile oči so zmešale marsikatero. žensko. Mene je privabil njegov nekaljeni mir in trezno mišljenje.
Ta dan sem pa videl, da mu je nekaj; j gledal je v tla in se mrzlično udarjal s palčico po nogah. Nisem smatral za umestno, da ga vprašam za povod njegove oči-vidne zmedenosti, pa je on sam začel.
»Veš,« je rekel, »danes sem imel neumen slučaj.«
Začudil sem se; bilo je nekaj čudnega, da bi se dogodil »neumen slučaj« človeku, ki zna tako sam sebe vladati.
»Imeli smo,« je govoril dalje, »danes zjutraj v vasi ogenj. Zgorela je koliba«
»In si ti morda skočil v ogenj?« sem ga prekinil malo porogljivo.
Skomizgnil je z rameni in zdelo se mi je, da je lahno zardel; ali pa mu je pa- i del na lice blesk zahajajočega solnca.
»Užgala se je,« je nadaljeval nemoteno, ^konoplja pod streho kmeta in nekaj j minut nato streha. Čital sem ravno zanimiv oddelek Saya, ko sem pa videl črne oblake dima in plamen, me je obvladala taka filisterska radovednost, da sem šel gledat. Ljudje so bili na delu, in sem opazil le nekaj oseb: dve ženici, ki sta jadi-k oval i nad nesrečno organistinjo, ki je s
podobico sv. Florijana blagoslavlja1^ požar in kmeta, ki je premišljeval in držal z obema rokama prazen kebel. Zvedel sem od njih, da je koča zaklenjena, ker je odšel gospodar s svojo ženo na polje.
»To je naš način zidanja!« sem pomislil. »Iliša gori, kot bi jo s smodnikom napolnil.«
In res, v teku nekaj minut je bi'a cela streha v plamenu; dim je silil v oči, ogenj je pa tako močno žarel, da sem se iz strahu za obleko, moral umakniti par korakov nazai.«
Medtem je priteklo več ljudi s kavlji, sekirami in vodo; eni so začeli podirati plot, kateremu ni nič grozilo, drugi so zlivali vodo iz škafov na tak način, da sploh ni prišla do ognja, marveč je do kože namočila okoli stoječe in eno ženico so celo podrli na tla. Nobene opazke nisem napravil, ker sem vedel, da ni nobene nevarnosti za druge stavbe; koče pa itak ni bilo mogoče rešiti.
Naenkrat krikne nekdo: »Tam je dete, mali Stanko!« »Kje?« so vpraševali. »V koči, spi v nečkah pod oknom. Daj, naj kdo razbije šipo in še boš živega potegnil ven.«
Nihče se ne gane. Slama na strehi je že zgorela, šperovci so pa tako žareli, kot razbeljena žica.
Pravim, ko sem to zaslišal, se mi je nenavadno zdrznilo srce.
»Ako ne gre nihče,* sem si mislil, bom šel pa jaz. Da rešim dečka, zadošča pol minute. Časa dosti, a —- kakšna peklenska vročina!«
»No, zgenite se vendar!« so kričale ženske. 0 vi, pasje duše, niste vredni, da
nosite hlače!« — »Pa pojdi sama v ogenj, ko si tako modra!« ie zasrknil kdo iz množice. »Tam je gotova smrt, dete pa je slabotno, kot i išče, pa itak več ne živi« ...
»Lepo!« — sem pomislil, »nihče ne gre, jaz pa še omahujem. Kaj še,« mi je narekoval razum, »čemu bi se podajal v j nevarnost? Kaj jaz vem, kje leži deček? Morda je padel iz neček?«
Tramovje je bilo že vse ožgano in zamolklo so začeli padati.
»Končno se bo treba le odločiti,« sem mislil, »vsaka sekunda je dragocena. Deček se tudi ne sme sežgali kot črv.? — »Toda če ne živi več?« je bil zopet pomislek: v takem slučaju zopet škoda obleke«...
Od daleč se je začul strašen ženski krik: »Rešite dečka!« — »Držite jo!« so odgovorili. »Skočila bi v ogenj in poginila.«
Začul sem za seboj neko prerivanje in isti krik:
»Pustite!... to je moj otrok!... to je moj otrok !<... »Potegni jo nazaj!« so odgovorili.
Nisem mogel vzdržati in vrgel sem se naprej. Ovil me je ogenj, dim, streha je zaškripala, kot bi se podirala, in z dimnika je padala opeka. Začutil sem, da mi tlijo lasje in — umaknil sem se nejevoljen: Kako neumen sentimentalizem! v sem po« mislil — radi peščice človeških ostankov i napraviti iz sebe strašilo? Potem pa še poreko, da sem hotel po ceni postati junak!«
Tedai me ;e sunila neka mlada dekle, ki je tekla proti koči. Zaslišal »cm žvenk^t | razbitih šip in ko je nagel veter odvrnil
oblak dima, sem jo zagledal v oknu silno nagnjeno v izbo, da so se videle njene ne-umite noge.
»Kaj delaš, blaznica?« sem kriknil, »tam je že mrlič, ne pa otrok!« »Jana, pojdi sem!« so klicali iz množice.
Strop se je zrušil in iskre so siknile do neba. Deklina je izginila v dimu, meni pa se je stemnilo pred očmi.
»Ja na!« se je oglasil žalosten glas.
»Takoj! takoj!« je odgovorila deklica in tekla okrog mene nazaj.
S težavo je dvignila v roki dečka, ki se je zbudil in neznansko vreščal.
»Deček torej živi?« sem vprašal.
»Popolnoma zdrav.«
»A deklica, ali je to njegova sestra?«
»Kaj šel popolnoma tuja; celo služi pri drugem gospodarju in je stara komaj petnajst let.«
»In se ji ni ničesar zgodilo?,-:
»Ožgala si je robec in malo las. Ko sem šel tu, je strgala pred kočo krompir in si nekaj pela. Ilotel rem ji izraziti svoje priznanje, a prišlo mi je hitro na misel, njej divji ogenj in moje razsodno vedenje pred tujo nesrečo in ... tako sram me je bilo, da ji nisem mogel niti besedice izustili. Mi pa taki!... je pristavil in začel s palico mahati po plevelu kraj cesto.
Na nebu so se začele javljati zvezde in hladen veter je začel iz mlake prinašali žabje kvakanie in glasove poslavljajočih .se vodnih ptičev. Navadno sva ta čas oba delala načrte za prihodnost, danes pa ni nobeden odprl ust. Zdelo se mi 'e. 'a vse okrog nniu vni;e:
:>Vi pa taki!« ...
in stroje deloma poškodovali deloma popolnoma uničili, zmetali na cesto in končno na več mestih zanetili požar. Požarna bramba, ki je hitela na lice mesta, so fašisti zadržali in je niso pustili dalje.
Ko so fašisti dovršili opustošenje v tiskarni >N. G.«, so odšli na sedež prostozidarske lože in vse prostore istotako opu-stošili. Potem so opustošili društvene prostore raznih organizacij, pisarne bivšega socialističnega posl. Torghettija, odvetnika Cavacottija in odvetnika Corradinija (liberalca) ter sedež neodvisnih komba-tentov.
Druge skupine fašistov so opetovano navalile na sodne zapore, a so bile odbite. Fašistovskega disidenta Amedeja so fašisti težko pretepli ter težko poškodovali tudi njegovo mater in sestro, ki sta mu bili prihiteli na pomoč.
Vsega je iskalo zdravniške pomoči do deset ranjenih oseb. Aretacij ni bilo.
Začasa izgredov se je vse prebivalstvo v strahu poskrilo po hišah, trgovci so hiteli zapirati svoje lokale. S puškami oboroženi fašisti so hodili po mestu in vse strahovali. Kasneje so ulico Faenze, kier je tiskarna »N. G.«, blokirale vojaške čete peš in na konjih ter orožništvo.
POŽAR NA KOLODVORU V FIRENZAH.
Firenze, 2. jan. Včeraj ponoči je nastal v glavnih skladiščih na postaji Porta a Prato, kjer so shranjene brzojavne in telefonske potrebščine za vse italijanske železnice, silen požar. Kljub prizadevanju gasilcev in vojaštva je ogenj trajal vso noč. Škoda znaša mnogo milijonov.
MUSSOLINI DANES GOVORI.
Rim, 2. januarja. (Izv.) Na današnji seji parlamenta bo govoril Mussolini o novem položaju. Izjavil bo, da vlada ne bo trpela, da bi ulica posegala v njeno delo.
CENZURA V ITALIJI.
Rim, 2. jan. (Izv.) Državna oblast nadaljuje z ustavljanjem opozicionalnih listov. Turinska »Štampa« piše, da bi bilo najbolje, če bi vsi opozicijonalni listi prostovoljno nehali izhajati, dokler se ne vzpostavi svoboda tiska.
FONTI PREKLICUJE.
Rim, 2. jan. Milični poveljnik v Peru-jgiji Agostini je dobil od bivšega arditske-ga poročnika Fontija izjavo, v kateri pre-klicuje navedbe v svoji pravkar objavljeni spomenici kot neresnične. Pravi, da je spisal spomenico zato, da bi zanjo od opozicije prejel denarja.
GIUNTA NI POBEGNIL V EGIPT.
Trst, 2. jan. »Piccolo« poroča iz zanesljivega vira, da je vest o begu posl. Giunte neresnična. V Egipt je odpotovala le Giuntova sestra, žena ravnatelja podružnice Italij. trgovske banke v Aleksandriji, Piperna.
LATINŠČINA IN LAŠCINA V DALMACIJI
Rim, 2. jan. (Izv.) Senator in vseučiliški profesor Pulle je interpeliral Mussolinija zaradi odprave latinskega in laškega jezika iz šol v Dalmaciji. Interpelant ugotavlja, da je to proti duhu med Italijo in Jugoslavijo sklenjenih pogodb.
KONFERENCA FINANČNIH MINISTROV ZAVEZNIŠKIH DRŽAV.
Pariz, 2. jan. (Izv.) Konferenca finančnih ministrov zavezniških držav se ne vrši 6., marveč 7. januarja.
IZ FRANCOSKEGA PARLAMENTA.
Pariz, 2. jan. (Izv.) Parlament je od-goden do 13. januarja. Senat je odobril predloge za zvišanje uradniških plač in pa sporazum med francosko državno banko in finančnim ministrstvom glede porabe dolarskega posojila.
IZVOZNA PREPOVED IZ ROMUNIJE.
Bukarešta, 2. jan. (Izv.) Ministrski svet je na svoji današnji seji sklenil, da prepove izvoz žita in vseh žitnih proizvodov.
ŠPANCI V MAROKU.
Madrid, 2. jan. (Izv.) General Oamaz je izjavil, da se španska armada v Maroku reorganizira. Sovražniki že dalje časa mirujejo, kar da sklepati na njihovo utrujenost.
TEPEN PISATELJ.
Pariz, 2. jan. (Izv.) Španskega pisatelja Carekera, ki je napisal knjigo proti Ibanezu, znanemu nasprotniku španskega kralja, so neznani ljudje na cesti napadli in ga pretepli.
BRANTINGOVA BOLEZEN.
Stcckhclm, 2. jan. (Izv.) Brantingu se jc obrnilo na bolje.
PONESREČENA ARETTCIJA ROPARJEV
BukarcSta, 2. jan. (Izv.) V okolici Pi-testa se je dvema orožnikoma posrečilo, da v jame ta slovitega roparskega poglavarja Ivlunteanu z dvema njegovima tovarišema.
Orožnika pa sta pozabila roparje preiskati. Med potjo so roparji potegnili revolverje ter enega orožnika ustrelili, drugega pa ranili. Nato so roparji ušli.
Punicus:
Oktober in november leta 1902 Sn 1924.
Belgrajski listi iz opozicijskega bloka pa tudi »nestrankarska«, a režim več ali manj očito podpirajoča »Politika«, so pred nedavnim objavljali cele članke iz novejše srbske zgodovine, spominjajoč s posebnim poudarkom zlasti na dogodke pod ministrstvom generala Cincar-Markovica leta 1902/3. Baje to spominjanje sedanjemu PPŽ režimu ni bilo nič kaj všeč, zato da je prišel mig od zgoraj, naj se z zgodovinskimi namigavanji in opozorili preneha. Dogodki, ki smo jim bili preteklo leto priča in pa dogodki, ki se šele pripravljajo v dosego gotovega določenega volivnega efekta, pa prav silijo, da se ozremo v srbsko preteklost in iz nje dobimo dober pouk za komaj pretekle in bližnjo bodeče dni.
Pred ministrstvom generala Cincar-Markovica je prišlo na krmilo 6. oktobra 1902 kratkotrajno ministrstvo »sporazuma« med radikali in naprednjaki pod predsedstvom P. Velimiroviča. Ta vlada je bila sestavljena, ko sta bila skupščina in senat na počitnicah. Bila je enako prehodna kot letoš. Davidovičeva vlada v diktatorsko nasilni režim. Dne 6. nov. 1902 je došla vlada generala Cincar-Markovica, kakor si jo je kralj Aleksander želel. Dne 7. nov. je nova vlada Nar. skupščino poslala domov na dopust »za dva meseca«, a se je že takoj takrat ob objavi vedelo, da se ne bo več sestala. 17. nov. je v »Dnevniku«, v napoluradnem glasilu »Fuzije« in njenih vlad izšel članek »Naša poslovilna beseda«, v katerem je stala razlaga o uspehih ter težavah »sporazumne« politike strank, češ: »Politika sporazuma je torej prekinjena, nima niti svoje vlade niti ni zbrano narodno predstavništvo. Vendar pa sedaj, ko prenehava »Dnevnik« kot organ politike sporazuma in prinaša svojo zadnjo besedo, si ne moremo, da ne bi izjavili svoje obžalovanje, da se ni mogla obdržati. Polagoma bi se bil iz takega ustvaril boljši položaj in bi nadaljnje delo v tej smeri vplivalo na osnovanje povsem krepkega ustavnega življenja v Srbiji, a postavljanje življenja na zelo široko in zaupljivo osnovo bilo bi dovršeno delo, — delo, na katero sta obe strani stavili velike nade.c
Te besede spominjajo na slovo Davi-dovičeve vlade in proglas opozicijskega bloka novembra letošnjega leta. V bistvu isti pojavi v mali Srbiji 1. 1902. kot v Jugoslaviji 1. 1.224. Samo da je tedaj bil kralj Aleksander glavni politični činitelj, do-čim v Jugoslaviji 1924 koa icija PP opirajoča se na gotove generalske kroge. Živa-novič pripominja ob dejstvu, da se je prekinil mirni, sporazumni razvoj političnih razmer, s kratko pripombo: »V vsakem slučaju prehaja politični razvoj v Srbiji od tega trenutka kolikor v novo toliko v usodno fazo.«
Prav isto je jugoslovanska javnost občutila in izrekla ob nastopu PPŽ režima v letošnjem novembru.
Živanovic pa riše razvoj dalje doslcv-no (Polit, istor. Srbije, IV., str. 281 si.):
»Vlada generala Cincar-Markovica jc čutila potrebo, da se predstavi javnosti po eni strani z delom potom novih ukazov, po drugi pa tudi s formalnim programom. Odgodivši takoj po svojem nastopu narodno predstavništvo, s katerim umljivo ni mogla delati, je vlada žela ali točneje povedano: Kralj je takoj hotel, da od te strani dobi proste roke in pripravi torišče za svoje delo, ki naj bi onemogočilo povrnitev narodnega predstavništva v dosedanji sestavi — z radikalno večino v obeh domih.
Polnih 15 dni po svojem nastopu je vlada molčala in ni dala od sebe nobenega znaka. Očividno se jc nekaj pripravljalo in nameravalo, kakšni naj bi bili prvi njeni koraki. —
Izogibanje min. predsednika, da bi se direktno mešal v posebne posle, zvezane z osebno odgovornostjo, vidi se tudi v tem, da ni prevzel nobenega portfelja. Sicer pa ni bil Cincar-Markovič, osebno vzet, človek slabih nagnenj niti pripravljen za skrajne nastope. Nasprotno ja on stremel za pomirjanjem vseh skrajnosti, da bi odvrnil krivice, ki jih je cesto hotela kraljeva samovolja.
Zanj bi se pa moglo reči, da je bil neke vrste zakulisnega ministra. On ni maral, da bi se pojavljal v celoti na pozorni-ci, ker ni bil gotov, da uspe, in se plašil pred javnim nezadovoljstvom in neuspehom. Ali z enim vprašanjem pa je le moral priti do jasnosti: da ie njegov prihod na vlado imel v prvi vrsti pomeniti pobijanje radikalizma, zlasti onega novega, ki
ga je predstavljala »samostalna« frakcija radikalne stranke, pred katero je imel kralj Aleksander velik strah, dasi brez razloga, pozabljajoč, da je bila radikalna stranka prav tedaj neodoljiva, ko je bila složna, kar pa sedaj ni bil tak slučaj, dasi tudi starejše in veliko krilo radikalov, ki je bilo v »fuziji«, ni imelo razumljivo ni-kakega razloga, da bi bilo zadovoljno s takim koncem.
Poleg tega negativnega cilja je imel Cincar-Markovičev kabinet še drugi pozitivni: da napravi kralju novo zaslombo za politiko v obliki novega narodnega predstavništva, v prvi vrsti zopet iz liberalov in naprednjakov, ne izključivši ni radikalnega dela... —
Ako se stavi vprašanje, čemu je pravzaprav bila sestavljena taka vlada, potem se nanj no more prej odgovoriti, dokler se ne odgovori tudi na vprašanje, zakaj je bila opuščena tudi »fuzija«, ki je bila kralju v vsem poslušna, seveda za koristi, ki jih je imela ona in njeni člani. Na obs ti vprašanji je odgovor kratek ter isti: Kralj je tako hotel! — takoj se more tudi za to premembo samo slutiti taiinstven vzrok.
Tudi okrog padca Davidovičeve vlade je več »tajnosti«, kot jih občinstvo na splošno sluti. Samo to je vprašanje, okrog katere osebe se sučejo in okrog katerega zgodovinskega dejstva in katere konkretne dalekosežne politične namere. Zunanjepolitični in notranjepolitični razvoj gresta paralelno —. Gre za dalekosežen nov — »e k s p e r i m e n t«, ki ga mora omogočiti le gotova večina »za vsako ceno«.
-f Žerjavov »narodni blok«. SDSi se je njena namera, spraviti pod Žerjavov klobuk vse ljubljanske »naprednjake«, ponesrečil. Niti radikali v Ljubljani niso bili volje udiniti se Žerjavovi kliki. S^ 76 glasovi proti 23 je, kakor smo že poročali, radikalska organizacija v Ljubljani sklenila, da bo kandidirala dr. VI. Ravniharja proti Žsrjavovemu kandidatu. In to kljub-temu, da so se na limanice SDSarskih obljub ujeli dr. Niko Županič, prof. Preselj in enake korifeje. Teh 23 Žerjavovih ra-dikalskih manjšinovcev se je po izgubljeni bitki proglasilo za večino in zdaj po »Jutru« in njegovemu odpadku »Slov narodu«
—	Sobotnim naročnikom prilagoma rlanos prvič novo prilogo »Ilustriranega Slovenca«, ki bo odslej tedenska priloga našega lista. Ker bo »Ilustrirani Slovenec« za redne naročnike stalna priloga nedeljskemu »Slovencu« in ker je nedeljska številka obsežnejša kot sobotna, bomo odslej tedenskim naročnikom mesto sobotne pošiljali nedeljsko številko »Slovenca«, ne da bi se vsled tega zvišala že naznanjena naročnina. Za celo leto znaša namreč naročnina 60 Din, za pol leta pa 30 Din. Za dopošiljatev naročnine prejmo vsi tedenski naročniki v današnji številki položnice. Na vrhu srednjega dela naj vsak zapiše: Nedeljski »Slovenec«.
—	V vednost vsem železniškim upokojencem, vdovam in žol. invalidom. — Tovariši! Vkljub vsem šestletnim nadnapornini težnjam, se nam ni posrečilo doseči naših pri-siuženih pravic. Vsi stanovi so dosegli vsaj nekoliko povišanje draginjskih doklad, nam pa so se isle odtegnile, oziroma znižale, kakor tudi mnogim upokojencem vseli kategorij so se odvzele žel. legitimacije. Mi smo plačevali v zdravi valuti v naše sklade, kateri so nalcženi v realitetah. Zatorej so to naše pravice, ne pa miloščino, da nam vlada izplačuje v zdravi valuti, kakor to doleča rimski pakt, kateri pa še do danes ni ratificiran, vkljub temu, da se je vlada obvezala izvesti s svojim podpisom. Vsa poštena javnost jc na naši strani in se zgraža nad tem početjem. Dobili bomo v kratkem času legalna sredstva v dosego naših prisluženih pravic. Zatorej vas opozarjamo, da ohranite mirno kri vkljub zatiranju in ne dajle se begati od nikogar. Vsaka, tudi najmanjša politika je izključena, ker to zna škodovati skupnosti. V dosego naših pravic bomo vporabili zadnje nam vsiljeno sredstvo. — Predsedstvo društva žel. vpokojencev.
—	Škandal s vsoučiliškimi štipendijami oouoii 0Tr)0q«{s s »pojnti nisua.vojs« r;n:;s osiabiti, dočim >Jutro« sploh molči o stvari in s tem le potrjuje, da se taka očividna krivica ne da braniti. >Narod« pa seveda no more utajiti, da se je lista onih, ki imajo dobiti štipendije, od strani današnjih vlastodržcev iz-prcmenila ter so se izključili brez izjeme vsi, ki režimu, oziroma SDS niso pogodu, dasi so vsi, kolikor jih je predlagala univerza, potrebni in so izpolnili vse zahtevane pogoje. S tem se je uvedel princip korupcije in strankarstva in se uničujejo ter razkrajajo temelji vsakega zdravega medsebojnega življenja. Posledice morajo biti strahotne. Seveda niso vsi, ki so zdaj štipendije dobili, neznačajneži ali sluge
pripovedujejo ,da so oni izključili iz stran* ke dr. Ravniharja. Tako so bili Žerjavovi uslužbenci prepričani, da se jim bo ta nakana v Ljubljani posrečila, da so že vnaprej naročili kliše proti »izključi nemuc dr. Ravnikarju in so to karikaturo v novoletni številki objavili. Zdaj z mrzlično hitrostjo delujejo nato, da bi Pašič izključil dr. Ravniharja, ker se Žerjavov »narodni blok« v Ljubljani ni posrečil. Nas ta stvar toliko zanima, kolikor se vidi iz nje lažnivost SDSarskih glasil, da jo sna* rodni blok« v Ljubljani osnovan.
-r Pogajanja naše vlade z Italijani. »The Manchestcr Guardian Weekly« z dne 26. deccrobra piše: »Italijani zahto-vajo, naj dobila Reka in Zader večje kose jugoslovanskega ozemlja kot svoje zaledje, Italijani nr.mrcč nočejo dovoliti, da se razvije Sušak mesto Reke, Dalje hočejo doseči Italijani znižanje nekih pre: voznin. Za italijansko industrijo, trgovino in denarstvo pa zahtevajo Italijani izjemen položaj v Jugoslaviji. Interesantno je, kakor izgleda, da bo Jugoslavija vsem laškim zahtevam ugodila, in sicer zato, ker Pašič nikdar ne zastopa politike Jugoslavije, ampak samo politiko Velike Srbije. Na stroške hudobnih (»naughty«) Hrvatov naj žive Italijani na Jadranu. Za protiuslogo pa je baje Mussclini obljubil Pašiču, da bo podpiral srbske želje po Egejskem morju,«
-f 30 milijonov za Albanijo. Dunajski dopisnik velikega ameriškega lista » Chi-kago Tribune« poroča svojemu listu, da je sedanji posestnik Albanije Ahmed Zo-gu za časa svojega bivanja na Dunaju izjavil, da mu je Pašič dovolil nabirati vojake za svojo ekspedicijo med Wrang-lovci, ki žive v Jugoslaviji in da mu jc Pašič obljubil 30 milijonov dinarjev podpore. Dalje je pripovedoval, da so mit tudi Italijani, obljubili denarno podporo, + Seja Hrvatske zajednice. Na Silvestrov večer ja imela Hrvatska zajed-nica svojo sejo, Govorili so profesor dr. Polič, dr. Bazala in dr. Trumbič. Dr. Polič je govoril o zakonu za zaščito države in dokazoval, da v cclem zakonu ni niti ene točke, ki bi opravičevala uporabo tega zakona zoper HRSS. Prof. Bazola je govoril za skupen nastop vseh hrvatskih strank pri volitvah, dr. Trumbič pa o ponesrečeni politiki scd. belgrajske vlade.
T>.
.O
režima ali prodanci, ampak je tudi gotovo nekaj malo nevlralcev, ki dobijo štipendijo kakor so jo dobivali prej. Fakt je to, da se je v splošnem nova lista sestavila čisto po volji SDS in da je njen namen onemogočiti ali otežiti študij vsakemu, kdor je drugega nabiranja kakor vladajoči sistem.
—	Svarilo izsoljcnccm! Vlada je izvedela, da Ivezvestni agenti obetajo našim ljudem, ki v rednem kontingentu ne morejo dobiti potnih listov za Zedinjene države neverne Amerike, da jih bodo spravili tja po stranskih potih. Mnogi so plačali ogromne svote agentom, ki so jih sicer peljali do mej Zedinjenih držav, tam so pa seveda padli v roke ameriški obmejni policiji, ki jih je zaprla, kaznovala in nato izlirala domov. Posebno hud ose godi onim, ki se selijo na Kubo v upanju, da se bodo od tam utiliotapili v Zedinjene dr/,ave. Radi tega naj nihče no potuje v katerokoli državo z namero, da se utihotapi cdtod v Zedinjene države, ker r-o mu to skoro gotovo ne posreči, pač pa bo trpel samo stroške, zapor in bedo.
—	Novoletni pozdrav iz Nemčije. Dobili smo: Mi slovenski Orli in Orlico iz Nemčijo voščimo našim bratom in sestram in vsem Slovencem veselo novo leto. Če prav smo daleč od domovine, pa bije našo srce za naš narod in naše misli bodo vedno v domovini. Bog živi! Za orlovsko organizacijo v renskem vestfalskem okraju: Ludovik Veho v ar, Gerthe, Funkestr. 33, Deutschland.
—	Gasilnim društvom. Po odloku finančnega ministrstva z dno 23. oktobra 1924 št, 53.270 je »Jugoslovanska gasilska zveza Ljubljana« s svojimi organiziranimi društvi in župani oproščena plačevanja takse iz i:nr-post. 1 taksne tarife za vse svoje vloge in prošnje, ki jili pošilja državnim oblastvom, razen v civilnih pravdah.
— Dva fanta zaklana v Mojstrani. Na Silvestrov večer so priredili Sokoli v Mojstrani v hotelu »Triglav« ples, ki so jo končal s »Polstevtanzom«, precej potom pa z umorom. Proti koncu voselice jo. prišel zraven ■/. Dovjega tudi neki fiuancar. Na Dovjem so mu branili, naj nikar ne gre v Mojstrano. Pa je rekel: »Nocoj še bom enega.« Ob 11. uri je gostilničarka v hotelu »Triglav« rekla, da, ne bo dala več vina, češ, saj ste se ?e drugod dovolj žganja naptli; Imate dovolj pijače. Pa neki zelo prevzeten in domišljav Sokol ja odgovoril: »Mi imamo ve.-eiico in jo hočemo imeti do dveh popolnoči. Nam ne bo nik:u j branil.« Ko jo bil ob eni čez polnoč »Polsbr-| tnnz« končan, gre r;!en veti pred velika vrata J in vidi, da leži na tleli rekaj črnega nakar i posveti in vidi dva zaklana fanta. Bil,i - ia
LlIKULO dišave v

.r
.....V
to brata Pavel in Valentin Rabič (Ceborjeva) iz Mojstrane, sicer mirna mladeniča. Takoj gredo klicat g. kaplana, da bi zabodenima podelil sv. olje. Pavel Rablfi jo bil zaboden v želodec in je bil ob prihodu g. kaplana že mrtev, Valentin pa je bil zaboden v stegno, je imel prerezano odvodnico ln je vsled tega izgubil veliko krvi. Vendar jo izjavil zdravnik dr. Kogoj, ki se je pozneje pripeljal z Jesenic, da ni nemogoče, da se še pozdravi. Tudi Valentin Rabič je bil v nezavesti. Oba jo zabodel zunaj v temi financar, ki so gn orožniki takoj vklenili in odvedli v Kranjsko goro. — Pač žalostno smo začeli novo loto!
—	Za povedlgo ladjedelništva na Kor-čuH. Dubrovtiiška »Nar. Svijest« poroča: Korčula je znana po svojem ladjedelstvu. Korčulansko ladjedelnico so najstarejšo in najznatnojse na Jadranu. Zgodovinarji jih omenjajo v grški in rimski dobi, a beneška republika je imela tu svoj arsenai za zgradbo in popravo svojih ladij. Tedaj je iadjedel-etvo na Korčuli cvetelo in na stotine ladij in ladjic se je izdelalo vsako leto. To stanje je trajalo vse dotlej, dokler niso parniki izpodrinili jadernic. Od te dobe je začelo ladje-delstvo na Korčuli nazadovat, vendar ni nikdar popolnoma propadlo, marveč jo Korčula do danes ostala prvo ladjedelniško središče. Korčulanske ladje in ladjice so znane po posebni, značilni Izdelavi, po svoji lepoti, elegantnosti in solidnostl. Najboljši dokaz za to je dejstvo, da je danes na Korčuli 14 samostojnih ladjedelsklh delavnic, v katerih je zaposlenih lepo število delavcev. Korčula preskrbuje z ladjami pomorščake in ribiče v Istri, Hrvatskem Primorju pa vse do Albanije in Grčije. Kljub izvrstnim sposobnostim za ladjedelstvo, ki se podejujejo od očeta na sina, je pa način dela primitiven in ne odgovarja današnjemu času. Nujno potrebno je, da se ta važna domača obrt modernizira, oskrbi s stroji. Na otoku se je uvedla akcija, da se ladjedelci združijo in ustanove moderno ladjedelnico, ki bi bila opremljena s potrebnimi stroji. Ker sami ne zmorejo denarnih sredstev, so se obrnili za pomoč na državo ln je sedaj stvar v teku.
—	Policijsko se izsleduje neki Stan-ger Franc, rojen 1S96 v Trbovljah, ki izvablja po deželi kot bivši zastopnik tvrdke Ludvik Baraga v Ljubljani, zaloga pisalnih in šivalnih strojev, predplačila na naročeno stroje. Občinstvo naj se radi tega varuje pred sleparjem.
—	Tatvina kolesa. V Dravogradu je bilo ukradeno dvokolo Francu Krivograd, gozdarju v Črni pri Prevaijah. Kolo nosi znamko »F. Negger, Maribor« in je stnr model. Drugače kolo zelo trpežno in vredno 2000 Din.
—	Ponesrečil se je bržkone g. Pezdič, brat bivšega okrajnega komisarja v Radovljici. 27. decembra je odšel sam na Begunjšico. Ker se ni vrnil, so ga šli iskat; našli so njegov nahrbtnik in par drugih stvari, njega pa ne.
—	Dva utoplicnca. V nedeljo zvečer dno 28. dec. so dobili v občini Loka, kraj Loka-vec, utopljena prevžitkarja Franceta in Jožefo Suhadolčan iz vasi Paneče št. 8, župnije Raz-bor, občine Jurklošter. Komisiji se ni ljubilo na 483 m visoki Razbor in je odredila, da morajo oba mrtveca peljati v župnijo Šmar-jeto pri Rimskih toplicah, kjer bosta raztelešena in pokopana!
Našim rodbinam priporočnmo našo domačo Kolinsko cikorijo, izvrsten pridatek za kavo.
Prihranite si denar! Vse zimsko oblačilno blago, posebno za suknje in plašče radi pozne sezije po ogromno znižanih cenah pri A. POTOK AR, Ljubljana, poleg trga pri zmajskem mostu. Tudi vsa druga manutaktura po priznano najnižjih cenah.
\z štajerske.
š ».Tutrovc« laži iz Celja. Prejeli smo: V uJntru« št. 303 od 30. dec. 1924 smo brali pod »Celjskimi novicami« sledeče: »Starši za reformo pouka v realnih gimnazijah. Starši prizadetih otrok in drugi interesenti v Celju ao se obrnili na kralja Aleksandra z vlogo, v kateri se z vso odločnostjo izrekajo za na-redbo ministra Pribičevlda glede reformiranja pouka v prvih dveh razredih realnih gimnazij in protestirajo proti gonji separatističnih krogov proti provedbi narodbe med šolskim letom.« — Glede tega pojasnjujemo, da nismo bili prizadeti starši dosedaj še na nobenem takem sestanku, da bi se nas bilo kaj vprašalo zaradi tega. Kolikor jo tu v Celju znano, je večina prizadetih staršev proti Pribičevičevi naredbi, ne zaradi separatistične gonjo, temveč zaradi blagra naših otrok. Zaradi tega naj se res skliče sestanek vseh prizadetih starišev, kjer bodo gg. »Ja-trovci« čuli naše mišljenje. Drugi interesenti, ki pa niso nič prizadeti, naj se ne vmešavajo v te stvari. Odločujejo pa naj, kadar bodo obiskaval! njih otroci to šole po lM ln pol leta. Kako bodo potem odločevali, to nas ne bo nič brigalo. — Prizadeti starši.
Dr. OETKEiI-]i>v
»peclT "~T"
Dobi s* povsod ali pa t __«.J	tovarni
(Svetin glava.)
Jos. Reich, Maribor
Iz Primorske.
pr Cankar v italijanščini. >Voco da Go-rizia«, ki izhaja trikrat na teden, naznanja v novoletni številki, da bo objavila v podlistku italijanski prevod Cankarjevega dela > Hlapec Jrnej in njegova pravica.« Prevod je oskrbel prof. Loronzoni.
p Petdesetletnica Edinosti«. Tržaški dnevnik »Edinost* praznuje 50 letnico svojega obstoja. Izprva je izhajala kot tednik. Progra-matični članek v prvi številki je napisal pesnik in pisatelj Fran Cegnar, višji poštni uradnik v Trstu.
p Gostovanje ljubljanskih gledaliških umetnikov. Za prihodnje dni je napovedano v Primorju gostovanje ge. Mile Vardnjan Ša-ričevo in Emila Kralja. Na programu je Nicco-medijeva komedija »Zora, dan, noč.c Gosta nastopita v Trstu, Gorici, Ajdovščini, Postojni in Idriji.
p »Nova doba« v zatonu. Fašistovska »Nova doba« je ob novem letu obvestila svoje fci-tatcljs, da bo izhajala poslej samo enkrat na teden namesto dvakrat kakor doslej. Mislimo, da ni več daleč čas, ko bo »Nova doba« legla za plot in poginila tako neslavno, kakor je neslavno živela.
p Promocija na papelki fakulteti. Na pa-
pežki fakulteti Apolinare v Rimu je bil pro-nioviran za doktorja bogoslovja prof. Kuzma Jedretič iz Cerseča v Istri.
p Nov odvetnik v Tolminu. V Tolminu je otvoril svojo odvetniško pisarno reducirani slovenski sodnik dr. Josip Ščuka.
p Inž. K. Gustinčič v goriških zaporih. Inž. Karol Gustinčič se je o božičnih praznikih s svojo ženo mudil v Ajdovščini. Orožniki so Gustinčiča kot komunističnega agitatorja aretirali in oddali v goriške zapore.
p Vlom t Trgovsko-obrtni zadrugi v Trstu. V prostore Trgovsko-obrtne zadruge v Trstu so v noči od 30. na 31. m. m. vlomili neumni zlikovci in odnesli iz dveh blagajn gotovine, dragocenosti in vrednostnih papirjev v vrednosti 35.000 lir. Škoda je pokrila z zavarovalnino.
p Trte že zelene! Na dvorišču A. Makovca v Svetem pri Kamnu je ob toplem vremenu bujno ozelenela trla, ki ima do 5 cm dolge poganjke z zarodom.
Iz Ljubljane.
!j Poroka. 30. decembra sta se poročila g. Jo S ko B e n z i a, trgovec iz Splita, in gdčna Vera Hočevar. Bilo srečno!
l.i ŠtiriJesetletnico dela praznuje danes g. Mihael Cugelj, stolarski pomočnik, rodom Ljubl/ančan, ki je ves ta čas zvesto in.vestno služboval vedno pri stolarski tvrdki Bon-con v Ljubljani. Jubilantu dela naše iskreno čestitke!
lj Društvo policijskih nameščencev ima
danes zvečer ob 8 v veliki dvorani hotela Union zabavni večer, na katerem bo svirala tudi godba ln se je priredil bogat srečolov. Ne dvomimo, da bo občinstvo v obilen številu posetilo prireditev policijskih nameščencev, ki uživajo splošne simpatije našega meščanstva.
lj Planinska prireditev dne 5. januarja 1925, obeta postati najživahnejša predpustna veselica. Veselični prostor bode odet z zelenjem in okrašen s planinskimi prizori. Postrežbo pri številnih paviljonih je tudi to pot prevzel številni damski odbor. Obleka bodi promonadiia, planinska ali narodna noša.
lj Počitniška nezgoda. Na Silvestrovo je ponesrečil na počitnicah sedemletni sin trgovca Krištofa iz Ljubljane. Nit nepojasnjen način si je pri neznntnem padcu zlomil nogo nad kolenom. Prepeljali so ga takoj iz Vrz-dcnca v deželno bolnišnico.
lj Tatvine v Ljubljani. Na Vodnikovem trgu jo bila ukradena Jeri Okorn, posestni-ci v Dolu, črna denarnica z vsebino 700 Din, Ivani Pavlin pa črna pompadurka z 80 Din vsebino, Antonu Šolar, čevljarskemu mojstru v Ljubljani je bil izpred glavnega kolodvora ukraden dvokolesni voziček v vrednosti 250 dinarjev. Kurjaču Ivanu Hutter jo bil :z j dvorane v Narodnem domu ukraden črn usnjat površnik, vreden 1300 Din. Tatvine je ! osumljen neki 17 let stari moški. Neki Bos-! njak je ukradel Alojziju Pola.inko v Vod-■ matu dva leva čevlja, vredna 350 Din. Kleparskemu mojstru Josipu Prosenc v Prečah pri. Moravčah je bila raz voza na dvorišču gostilno pri »Figovcu« ukradena 1 m široka, 2 m dolga bakrena plašča v vrednosti 1075 dinarjev.
lj Zgubil se je na Novo loto med 11. in
12.	uro dopoldne zlat uhan z monogramom J. D. od Bohoričevo ulico 4 do Zaloško ccste
13.	Pošten najditelj naj ga blagovoli oddati v Bohoričevi ulici št. 4 proti nagradi.
lj Zadnji zdravstveni izkaz v 1. 1924. V dneh od 28. do 81. decembra 1924 so bili v Ljubljani rojeni 3; umrle so v tem času 4 osebe, od tega 3 tujci.
lj Nalezljive bolozni v Ljubljani. Od 28. do 81. m. m. so bili v Ljubljani naznanjeni sledeči slučaji nalezljivih bolezni: 1 davice, 9 ošpic in 1 dušljivega kašlja.
lj Umrla je včeraj v bolnici g. Nesti Ja-nežič, vdova žel. uradnika Janeza Ja""žiča. Pogreb se vrši ob pol štirih popoldne iz bolnice.
Dopisi.
Celje. 2o zopet so nam napovedujo izredna slovesnost; tokrat; na okrožni sodniji. Dne 8. febr. bo baje visok, čo ne celo najvišji gospod dokorirau z redom ?zoleno?;a Žerjava« za zasluge, ki si jih je stekel za PPŽ režim s tem, da je zavrnil klerikalno volivne reklamacije kot neveljavne.
Graditev železnico Rogatec—Krapina. — Javnost je upravičeno pričakovala, da še to spomlad dobimo železniško zvezo med Rogatcem in Krapino (vsega skupaj 12 km). Kako tudi nebi, ko je bivša vlada vendar vse potrebno ukrenila in se je z delom tudi že bilo pričelo. Toda pomislite, kaj se je sedaj odkrilo. Mesto da bi se delalo naprej, so se vsa dela ustavila. Pa se bo spet pojavilo nazadnjaško »Jutro« in bo po svoji stari navadi začelo vpiti, da so delo ustavili — »klerikalci«. Pa se še naj zuajde kak junak iz Jutrove dežele, ki bi trdil, da je Zerjavova klika za napredek Slovenije.
Iz logaškega okraja. Gremij trgovcev za logaški okraj naznanja, da so lesni trgovci iz ložke ter cerkniške doline na svojem sestanku v Cerknici dne 22. dec. sklenili, da ustavijo z 12. januarjem vse svoje obrate in to vsled pomanjkanja tekočih denarnih sredstev. Razlog temu je dejstvo, da se na postaji Rakek, ki je izhodna točka za ves ta les, že zelo dolgo prav malo naklada, da se ni zadnjih 14 dni sploh nič naložilo, če se vzame kot podlaga za nakladanje položaj pred vojsko. Na Rakeku se je v mirnem času naložilo poprečno dnevno do 30 vagonov, zadnje 14 dni so se pa naložili po 2—4 vagoni. C remij se je ponovno zavzel pri direkciji za ureditev prometa, toda dosegel je po navadi malo boljši promet za dobo 14 dni. Tako leži sedaj na skladiščih na Rakeku gotovo čez 1200 vagonov lesa, ki čaka na oddajo. Ker se je pa s 15. dec. tudi ležarina povišala za 100 odstot., so trgovci, ki imajo les že na rampi, naravnost katastrofalno prizadeti. Naš okraj je izključno samo od izvoza lesa odvisen, toda če bo šlo to tako naprej kot sedaj, mora v par letih propasti vsa naša lesna industrija. Kupci Italijani že večjih naročil ne dajo več našim trgovcem, ker vedo, da jim ti kupljenega blaga ne morejo dobaviti. Ce železniška uprava ne bo znala najti izhoda v tej prometni mizeriji, bo z dnem 12. februarja po njeni zaslugi nič manj kot 10.000 družinskih članov brez kruha, kljubtemu, da je v okraju dela dovolj na razpolago. Upamo, da do tega ne bo prišlo, če pa pride, ni krivda pri trgovcih ki so vse poizkusili, da se to prepreči, odgovornost bo na žel. upravi in na vladi. — Gremij trgovcev za okraj Logatec. Načelnik: Lenarčič Stanko.
pr Silvester Škcrl: Stopnico v stolpu. — Založil R. L. Lipovšek, Maribor; natisnil umetnostno tiskarski zavod »Ažbe«, istotam. Cena 10 Din. — Pod tem naslovom se predstavljajo slovenski javnosti prvenci mladega, nadarjenega pesnika. Mnogo je v njih še iskanja in nerešenih vprašanj, pesniška, primera in izglajena oblika sta v marsikateri vse, kar bo imel bralec, od njih. Kažejo pa vse pesmi krepko voljo in tudi zmožnost do napredovanja.
gledališča v lju&ljm
Drama.
Začetek ob 8. uri zvečer. Sobota, 3. januarja: FIRMA P B. Red D. Nedelja, 4. januarja: Ob 3. uri popold. PA-GLAVKA, ljudska predstava pri znižanih cenah. Ob 8. uri zvečer VERONIKA DE-SENIŠKA. — Izven.
Opera.
Začetek ob pol 8. uri zvečer. Sobota, 3 januarja: RUSALKA. — Red A. Nedelja, 4. januarja: TRAVI ATA. — Izven.
Rusalka. Danes v soboto 3. januarja se poje v operi Dvorakova Rusalka, in sicer za red A. Pri tej predstavi poje vlogo Rusalke me.ilo obolele gdč. Rozumove gdč. Zikova. V vlogi princa pa nastopi prvič tenorist g. A. Da-rian. Vse ostale vloge so v dosedanji zasedbi: Sfiligojeva, Thalerjeva, Betetto in drugi. Opero vodi ravnatelj Rukavina.
Neslclja v Narodnem gledališču. V nedeljo 4. t. m. bodo v ljubljanskem gledališču tri predstave, in sicer: Drama vprizori ob 3. uri popoldne kot ljudsko predslavo pri znižanih cenah veseloigro Paglavka z Nablocko in Put-jalo v glavnih vlogah; zvečer ob 8. uri pa se igra Zupančičeva tragedija Veronika Deseni-ška. Predstava se vrši kot Izven. — V operi se poje popoldne ob 3. uri prvikrat v tej sezoni Verdijeva Tiaviata s Frisekovo, Popovem in Kovačem v glavnih vlogah. Dirigira g. Nef-fat, režira g. Bučar. Predstava se vrši pri znižanih cenah. Zunanja naročila za vstopnice sprejema uprava ali pa dnevna gledališka blagajna v operi.
Cerkveni vestnik.
c IT. Vnania Marijina ken^regacija pri f. Uršulin'<ah ima jutri ob 6 zjutraj »kupno sv. obhajilo, popoldne ob 2. uri pa mesečni shod. Pridite polnošlevilno!
c Meščanska Marijina kongregacija pri sv. Jožetu ima v uedeljo dne 4. t m. ob pol sedmih zjutraj v kongirgacijski kapeli sveto mašo in skupno sv. obhajilo, popoldne ob 1 pol štirih pa pravtam svoj redni shod. Ob 3 popoldne se vrši odborova seja.
c Marijina kongregacija na gospodične pri sv. Jožefu v Ljubljani: V nedeljo 4. t. m. je popoldne ob pol treh družabni sestanek v družbeni dvorani.
c Premestitev Gregorianske univerze t Rimu. Sedanje poslopje, v katerem se nahaja Gregorianska univerza, je postalo premajuno. Število slušateljev od leta do leta narašča (letos jih je 1285) in nastala je tudi potreba po ustanovitvi novih stolic. Zato se je sedanji sv. oče zavzel z vso resnobo za to, da se sezida za univerzo novn, primernejša zgradba-Preteklo soboto, 27. dec., je kardinal Bisleti slovesno blagoslovil prvi kamen novega poslopja, ki bo stalo na Piazza della Pilotta, zraven papeškega Bibličnega in Vzhodnega instituta. Zgrajeno bo v slogu in po vzoru palače Farnese v Rimu in bo merilo v dolgosti in širokosti po 100 m. V sredi bo velikanska dvorana s premakljivo kupolo, skozi katero bo prihajal zrak in svetloba. V dvorani bo prostora za 2000 sedežev. Dala se bo spremenil v cerkev. Okoli osrednje dvorane bo 30 slušalnic. Dve izmed njih bosta mogle sprejeti po 500 slušateljev. Poleg tega bo v poslopju še 100 sob za profesorska stanovanja in za pisarne. Upajo, da bo velikanska stavba v kratkem času zgrajena.
Dijaški vestnik.
Počitn'škim društvom ozir. podružnicam
S, D. Z. Opozarjani, da se vrši v nedeljo dne 11. januarja t. 1. ob 10. uri dop. v Borbi (Akad. dom) občni zbor P. Z., na katerega so društva dolžna poslati delegate, ki naj pripravijo kratka poročila o delovanju društev. Na sporedu je volitev novega odbora P. Z — Tajniki! Pošljite kratek prepis zapisnika občnega zbora, Statistiko članov itd. .—i Tajnik.
Razpis nagrad. (Ponovna objava. Podaljšan rok.) Pevska zveza v Ljubljani razpisuje tri nagrade: eno za 500, dve po 250 Din za izvirne pesmi za mešani zbor. Pesmi sinejo biti največ srednje težke, da jih zmorejo tudi naši podeželski zbori, morajo biti izvirne, po vsebini in obliki neoporečno pravilne, po obsegu 3—5 strani »povčeve oblike«, za mešani zbor brez spremljevanja. Pesmi ne smejo biti pisane lastnoročno, temveč v prepisih, tudi ne smejo nositi lastnega imeroa, temveč geslo, ki naj bo napisano tudi na priloženem zaprtem pismu; v tem pa naj bo označeno natanko ime ln naslov skladatelja ltok je podaljšan do 15. januarja 1925. Pošljite na: artistični odsek Pevske zveze, Ljubljana, Miklošičeva cesta 7. Pazite na naslon radi zamenjav! Odbor Pevske zveze.
»Pevec« št. 9—12 za 1. 192 je izšel in ga bodo naročniki, ki so poravnali naročnino, prejeli v prihodnjih dneh.
Športni teden.
Smuška tekma v skokih razpisana za 6. t m. se vsled neugodnih snežnih razmer odlaga na poznojši čas. Termin se bo pravočasno naznanil. — Tajništvo.
INOZEMSKI NOGOMET OB PRAZNIKIH
Praški D. F. C- je gostoval v Niirnbergu proti I. N. F. C. z rezultatom 1:1; 8000 gle-davcev. Praška Slavia je zmagala v Essenu 4:0; že polčas je bil 2:0, 6000 gledavcev; Dunajski Simmeringi so gostovali v Švici proti ženevski Servette, ki jo štejejo med najmočnejša švicarska moštva; rezultat 1:0 za Dunajčane. Amaterji so v Milanu porazili F. C. Bologna 1:3. M. T. K. Budimpešta v Draždanih proti Guts Muts 1:0, v Miinchenu Wacker proti našemu Gradjanskiju 2:1, v Pragi Sparta proti Vršovicam 4:2, v Benetkah dunajsko moštvo proti beneškemu 6:1 itd. — O Argentincih beremo, da bodo v januarju prav gotovo prišli na Špansko in obiskali cd tod tudi druge evropske dežele. Sicer so jih v mojstrstvu Južne Amerike tudi letos premagali Uruguayci, vendar je pa njih nogomet skoraj na isti visoki stopnji kakor uruguayski; v lahki atletiki so pa celo boljši kakor Uruguayci. Ker bodo prišli v Evropo najbrž tudi Uruguayci, bo senzacije in pouka dovolj, švedska in Anglija sta pa kot čisto amaterski deželi poziv Argentincev odklonili.
Naznanila.
Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov bo imelo v nedeljo dne 4. t- m. ob pol 8 v stolnici sv. mašo za Hngopokojnega svojega člana g. Franc Koželja, koralista stolne cerkve v Djakovu. Društvo vabi tem potom k udeležbi vse pokojnikove prijatelje in znance.
Pevske vaje v Rokodelskem domu so vsako nedeljo od 11. do 12. ure- Ker se bliža sedemdesetletnica Kat. društva rokodelskih pomočnikov, vabimo vse gg. pcvco, da se redno udeležujejo pevskih vai, da bo mogoče pevskemu zboru častno nastopiti ob društvenem jubileju 28. in 29. junija t. 1- Društvo vabi k pevskim vajam tudi vse prijatelje-
pevce, da bo ob slovesnem praznovanju sedemdesetletnice zbran številen in dobro iz-vežban pevski zbor. Prva vaja bo v nedeljo dne 4. t. m. ob 11. uri v dvorani Rokodelskega doma, Komenskega ulica št. .12.
Katehetski sestanek v Kranju bo v sredo, dne 7. januarja ob 13. uri.
Dečji in materinski dom kraljice Marijo T Ljubljani priredi v porideljek, dne 2. marca 1925 v dvorani hotela »Union< slavnostni koncert v korist društva, kar naj blagovolijo druge korporacije z ozirom na dobrodelne svrlie gorenje prireditve vpoštevati.
Seja JZSS se vrši v četrtek dne 8. januarja 1925 in ne kakor običajno v pondeljek.
Filharmonlčna družba v Ljubljani vljudno prosi vse abonente lanskih abonma koncertov, da nemudoma pošljejo svoje prijave za abonma letošnjih potih koncertov, koji prvi se vrši v ponedeljek, dne 12. t. m. in pri katerem nastopi odlična hrvatska operna in koncertna pevka gospa Maja STROZZI. Prijave na sedeže sprejema Matična knjigarna odnosno tudi pisarna Glasbene Matice. Cena sedežev za vseh pet abonma koncertov, ki se pa plačuje lahko tudi v treh obrokih, jo 150, 120, 90, 75, 60 ali 50 Din.
Občni zbor »Društva za raziskavanje podzemskih janK se vrši v sredo, dne 7. januarja, ob 17. uri v zoološkem institutu (Univerza, L nadstropje). Na dnevnem redu je izpremem-ba pravil. Odbor.
Upravni odbor oficirskega doma v Ljubljani priredi v proslavo rojstnega dne Nj. V. kraljice dne 9. januarja 1925 svečan koncert v veliki dvorani hotela » Union«. Začetek ob 20.30. — Obleka za gospodo črna. Na ta koncert vabi Upravni odbor oficirskega doma tem potom vse gg. olieirje v rezervi, ostavki in v pokoju z rodbino. Nuinerirane vstopnice za ta koncert se bodo izdale imenovanim oficirjem brezplačno dne 6., 7. in 8. januarja 1925, vsakikrat od 14.-17. ure v čakalnici hotela > Union«.
Misijonska
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
Rim, 21. decembra 192-1.
Ko je sv. oče Pij XI. prvikrat napova-dal sveto leto, je obenem izrekel lepo mi-sol, da se ta prilika poveliča s prvo misijonsko razstavo.
To je bila popolna novost, kajti vatiikan doslej sploh ni prirejal razstav, ako izvzamemo neke vrste darov, ki so bili poklo-•njeni! Leonu XIII. 1. 1888. povodom 50-let-nice njegovega mašništva in slično razstavo pred 70 leti za Pija IX. Posamezni redi in kongregadje so tod in tam prirejali svoje misijonske razstave, ki so pa obsegale ve-žinom.i le darove za misijone, n. pr. zložljive cltarje, cerkveno opravo itd. Prave misijonske razstave, ki bi podajale sliko o življenju, delu in razmerah v misijonih, pa sploh s ? ni bilo. To je prva in popolna misijonska razstava.
Razstava je nameščena na vatikanskih vrtovih, kjer so v ta namen zgradili dvajset paviljonov. Njihova enostavnost popolnoma odgovarja svoji svrlu: niso zgrajeni zato, da pokažejo sposobnost arhitekta in izpopolnijo notranjo praznino, marveč da sprejmejo in pokažejo kolonijalno življenje katoliške cerkve. Pokriti so z eternitom, kar kaže njihovo začasnost. Vsega zavzemajo prostor nad 6500 m2. Vendar celotni stroški za zgradbo paviljonov, prevoz blaga, misijonarjev, čuvajev, stroški za gasilce itd. za ves čas razstave, ki ostane odprta preko celega leta 1925, ne bodo znašali nad 10 milijonov lir. Dobro je včeraj pripomnil neki časnikarski kolega, da more biti ta proračun za zgled ne samo italijanskim svetovnim razstavam, ampak sploh celega sveta. Odvrnil sem: »Kaj takega se drugod ne more doseči; kajti vnema za čast božjo in ljubezen do cerkve nagibljeta k junaškemu delu, a razen tega se tu ne — krade.«
Razstavna komisija je v glavnem sestavljena od kongregacije »Propaganda fi-de« in zastopnikov posameznih redov, kon-gregacij in Misijonskega društva. Vsi brez izjeme so neumorno delali in vsak si je prizadeval, da čim popolnejše pokaže misijonsko delo in razmere svojih članov. Razstave se udeležuje 470 misijonov. Ni čuda, da je za kongregacijo »De propaganda fide« to v največji meri dosegel frančiškanski red, ker je to najstarejši misijonski red, ima največ misijonskih članov, je misijonsko najbolj razširjen ter ima v svoji oskrbi važnejše misijonsko predele. Ako prištejemo k temu Še misijonski oddelek oo. kapucinov in konventualcev, vidimo ogromno misijonsko delo sinov sv. Frančiška Asiškega, ki je s svojim obiskom pri sultanu in s pošiljanjem bratov v Maroko pokazal svojeja misijonsko-apostolskega duha. Mojega mišljenja so tudi drugi kolegi, kakor n. pr. oni od »Tribune«, »Monda«, »Oiornale d' Ita-Ma«, »Messagera« in drugi.
Za celokupnim frančiškanskim redom so najvažnejši jezuitski (Indija) in salezi-jtmki.
Včeraj smo bili pozvani na misijonsko razstavo vsi rimski časnikarji in poročevalci Italijan, in inozemskih listov (od jugo-
slovanskih je bil zastopan samo »Slovenec«). Kljub strokovnjaškemu vodstvu po razstavi za danes no bom podajal podrobnosti. To bom storil naknadno s slikami * kak' nedeljski prilogi »Ilustriranega Slovenca«. Za danes samo par besed na splošno.
Razstava se deli v dva dela: analitični (obširnejši) in sintetični (važnejši)). Le-ta nam podaja zgodovino misijonov, misijonske mučence, etnološki muzej, geografske karto (večinoma plastične), misijonsko knjižnico, tropične bolezni (medicinski oddelek), življenje, delo, razmere, umetnost, običaje v posameznih misijonih.
Danes zjutraj je sv. oče Pij XI. slovesno otvoril prvo misijonsko razstavo v navzočnosti celokupnega diploinatičnega zbora in zastopnikov razstavljavcev ter drugih povabljencev. V veliki razstavni dvorani je imel govor kardinal Van Rossum, pre-fekt sv. kongregacije »De Propaganda fide«, nakar je sv. oče kratko odgovoril in si z drugimi povabljenci ogledal celo razstavo. Vsak je onesel z razstave najboljši vtis in se bo enako godilo vsem obiskovalcem. Nedvomno bo marsikak brezverec a!i dru-goverec ganjen nad sliko požrtvovalnega živi'en ja katoliške cerkve, ki sama po sebi ne bi mogla vstrajati, ako ne bi imela posebne pomoči od božje Previdnosti; prišal bo do sklepa: »Ubi Petros, ibi ecclesia« po Zveličarjevi besedi: »Spoznali jih boste po njihovih sadovih,« to je: papež, rimski škof in naslednik sv. Pelra, je glava Jezusove cerkve, ki je ena, sveta, katoliška, apostolska.
Ko smo ogledovali palestinski oddelek, ki je izključno rezerviran frančiškanom, mi je rekel kolega liberalnega »Giornale d'Ita-lia«:j»Naj pridejo gospodje od Zveze narodov iz Geneve semkaj in prouče to le, pa bodo spoznali, kako nezmiselno je delo za sioniziranje Palestine.«
Dr. Joža Glonar:
Kot 30. knjiga »Srpskega etnografskega zbornika«, ki ga izdaja »Srpska kraljevska akademija«, in kot 18. knjiga njegovega L oddelka »Naselja i poreklo stanov-ništva«, je izšla obširna monografija »Uskočko seobo i slovenske pokrajino«, ki jo jo napisal naš znani zgodovinar dr. Josip M al. Nekako petdeset lot bo od tega, kar sta se s tem problemom začela pečati graškl vseučiliški profesor Bidermann in naš Davorin Trstenjak. K tej petdesetletnici smo — po raznih drobcih in neuspelih poskusih — dobili sedaj obširno in znanstveno utemeljeno monografijo o tem predmetu.
O cilj u ln metodi svojega raziskovanja nas avtor informira v obširnem predgovoru. Oziral se je samo na ona preseljevanja, ki so v kakoršnikoli zvezi s slovenskimi pokrajinami, naj so žo potem begunci lz turškega carstva dobili v njih pribežališče in novo bivališče, ali pa da jo uprava teh pokrajin na ta ali oni način sodelovala, pomagala ali bila sploh v kakšni zvezi s temi selitvami. Ti begunci,- nasfaujeni v sredi slovenskega ozemlja ali pa na njegovih robovih, so s svojim narodnim življenjem, s svojimi navadami, jezikovnimi, socijalnlml ln gospodarskimi značilnostmi znatno vplivali na svojo okolico in ona na njih; ta vzajemni vpliv novega in starega prebivalstva se kaže tudi na literarnem polju: saj vidimo, da so bal Uskoki bili odlični sotrud-nikl pri ustvarjanju naše protestantsko književnosti. Tako so je vršila počasna, mirna in neopažena peretracija jugovzhodnega elementa dinarske migracijske struje in njenih lastnosti mod severozapadno, kar sa ni omejevalo samo na najnižje sloje naroda; tudi obmejno plemstvo se vedno bolj se'i proti meji Hrvaške iti prihaja pod tuji vpliv. Posamezniki so seveda prodrli da'eč od meje v globoko slovensko zaledje, k.er oo dobili nova posestva ali pa stopili v važne politične, predvsem v vojaško službe, ki so jim jih deželni stanovi in vladarji že zaradi tega radi podeljevali, ker so spoznali posebno metodo turškega bojevanja. Omenijo so lahko rodbine Lenkovičev, Jurišičev, Blaga-jev, Zrinjskih, Frankopanov, Kobasičev, Gu-šičev, Gregorljaničev in drugih. Ker so je v tej dobi zaradi verskopolltičnih sporov izselilo mnogo nemškega, protestantskega plemstva lz slovenskih krajev, opažamo na drugi strani, kako se na Slovensko soli cela vrsta katoliškega romanskega plemstva: Attemsi, Barbi, Codolli, Copponl, Coroni-ni 1. t. d.
Z zgodovino teh selitev so je prvi začel ukvarjati Bidermann, toda njegova raziskovanja so glede uporabo arhivalnega gradiva jako enostranska ln omojona ter se nanašajo v prvi vrsti na zunanjepolitične vzroke teh selitev, posebno v času druge tretjino 16. stoletja. Zato je bilo vso vprašanje troba postaviti na širšo podlago. Bilo je treba preiskati vse arhive, v katerih jo bilo mogočo pričakovati gradiva o tem predmetu, ob onem pa je bilo treba izrabiti vse številno, na novo Izdelane vire, ki lahko s te aH ono strani pojasnijo uskosko prašanje.
Toda no samo glede gradiva, ampak tudi časovno jo bilo treba Bidermanov po-
skus razSiriti za poznejši dve stoletji, toda tudi stvarno je avtor problem globljo zagrabil a tem, da je skušal ■ pomočjo podrobne ocenitve virov pojasniti socijalne, narodne, pravue, cerkveno-polltlčne ln prosvetne razmere uskoških doseljencev in v celoti zasledovati njih usodo na vsem slovenskem ozemlju- Zato jo svoje raziskovanje raztegnil tudi na vzhodno ln srednjo Istro, ki je še v XIX. stol. bila sestaven del Kranjsko. Vso to je zakrivilo, da so jo moral ozirati tudi na dogodek med senjsklml Uskoki, ka-torlh delovanje je v veliki meri vplivalo na njih soseščino. Pri nekaterih delih te kulturne zgodovine, ki so tukaj prvič obdelani, je bilo treba razložiti tudi razmero, v katerih so živeli Uskoki v sosednji Hrvaški, ker so viri za slovenske kraje zelo borni. Na drugI strani pa je moral nekatera poglavja, n. pr. o unljatstvu in cerkvenih razmerah sploh, obdelati že zaradi tega, ker so marčanski vladike bili cerkveni poglavarji tako Uskokov na Hrvaškem kakor onih v Sloveniji ln je ta del zgodovine za obe strani enako važen.
Na nskoške naselbine po Hrvaški ln Slavoniji se jo avtor oziral samo tedaj, če | so bile v katerikoli zvezi ali odnošajlh s j slovenskimi. Gradivo, ki ga je rabil, sestoji po večini iz izjav ln poročil nižjih organov centralnim, oziroma višjim oblastim, potem i iz raznih pisem obmejnih poverjenikov in komisarjev, kakor tudi iz poročil inozemskih poslanikov in diplomatov in diplomatskih agentov (n. pr. poročila papeževe nuncljatu-re ln »dlspacck beneških poslanikov). Na I razpolago je tudi nekaj sodobnih spisov, ki obravnavajo za ono dobo tako kočljivo nsko-ško vprašanje, tako n. pr. »Historia degli Uscocchi«, v katerih je Minuccio M i n u c c 1 spisal zgodovino Uskokov do 1. 1602, ki jo jo potem do leta 1613 nadaljeval Paolo S a r p 1. Ti viri, kakor tudi mnoga poslaniška poročila, imajo svoje določene namene in zaradi njih zgodovinska dejstva večkrat kažejo v precej enostranski luči; zato je treba njih pravilnost in verodostojnost. Tako je n. pr. znano, da je Minncci, ki je bil Benečan, zamolčal vse, kar jo videl hvale vrednega pri Uskokih, in če je vkljub temu še kje ostala kaka ugodna ln pohvalna beseda o Uskokih, pa jo jo beneška cenzura črtala.
Poleg aktov, ki jih je bilo večkrat šele tTeba očistiti raznih netočnosti, je pisec rabil tudi v obširni meri listinsko gradivo, v kolikor jo bilo porabno; tu in tam je bilo treba poseči tudi po urbarjih, posebno tam, kjer nI bilo drugih virov. Izmed arhivov je v prvi vrsti Izčrpal ljubljanski deželni arhiv, državni arhiv na Dunaju in taraošnje arhive raznih ministrstev: vojnega, notranjega ln skupnega finančnega (dvorni komorni arhiv); v Zagrebu zemaljskega, nadbiskup-skega in arhiv akademije; mnogo gradiva so dale tudi publikacija akademij v Zagrebu in Beogradu.
Knjiga sama je razdeljena v dva skoro enaka dela. V prvem, ki obsega str. 9—106, obravnava zgodovino selitev v štirih poglavjih: predzgodovina uskoških selitev, uskoško naselbine na kranjsko-hrvaški moji (naj-.večje poglavje), na južnem Štajerskem ln v Primorju. Drugi del (sir. 103—215) govori v štirih poglavjih o gospodarskih in soeijnlnih razmerah uskokov, o pravnih odnošajih, o verskih in prosvetnih razmerah, o narodu in njegovih običajih. Obširno navedena literatura ln pregledna karta naselbin še povišu-jota znanstveno vrednost in porabnost v resnici zaslužnega de^. O posledicah teh naselbin za formacijo telesne ln duševne konfiguracije današnjega prebivalstva, o katerih govori, močno pod vplivom Cvijiča, ki jih pretirava, v svojorn uvodu, se v delu samem ne najde m^ogo: osebna in kra'evna Imena ln opazka D. Trstenjaka, ki je ne moremo Imenovati »antropološko«, to jo še vse star rekvizit. Sicer pa to tudi ni bila Malova naloga, saj čaka naše etnologe, an-tropogeografe in geografe, ki bodo Malu samo hvaležni, da jim je s tem svojim zaslužnim delom dal za njihova raziskovanja zanesljiv, znanstven temelj. Delo pa je samo po sebi umljivo, zanimivo in poučno sploh za vsakogar, ki ga iz toga ali onega razloga zarima zgodovina slovenske zemljo ln njenih ljudi.
C V V»j
sv Kardinal Giorgi umrl. V Rimu je dne 30. dec. preminul kardinal Orest Giorgi, star 68 let. 24. dec. je sv. očetu pri otvoritvi svetih vrat še asistiral in mu kot veliki peniten-ciar podal zlato kladivo. Takoj nato je zbolel na pljučnici, ki ji je podlegel. Kardinal je postal 1. 1916.
sv Kulturni boj na Slovaškem. O Božiču se je v slovaških cerkvah Pital skupni pastirski list slovaških škofov. Po zgledu nemških holandskih in švicarskih katoliških škofov se v tem listu katoličanom prepoveduje sodelovanje in članstvo pri protikrščansklh društvih; k tem društvom so izrečno prištevajo tudi socialistična ln komunistična društva-Proti temu pastirskemu listu je vlada nastopila na ta način, da so orožniki vse duhovnike, ki so list v cerkvi čit»li, ovadili na podlagi zakona za varstvo republike. Dosledno bi morala vlada nastopiti tudi proti škofom. Češko katoliško časopisje opozarja vlado, dat bi
bil poskus kulturnega boja mednarodna sr* mola v škodo Češki republiki.
sv Prva komercialna svetnica. Bavarska
vlada je podelila tovarnarici Lini Pfaff — znana tovarna za šivalne stroje — v Kaiserlautern naslov komercialne svetnice.
sv Nov Up parne lokomotive. Wieslnger, profesor na tehnični visoki šoli v Zdrichu, ja dovršil konstrukcijo nove parne lokomotive, ki bo napram dosedanjim lokomotivam prikra* nila 50 odstotkov premoga.
sv Hipnoza namesto narkoze. V Dorpatu je prof. 11. Wannacb izvršil mučno operacijo s pomočjo hipnoze. Bolniku jo bilo treba Izrekati krčno žilo. Namesto da bi bolnika nar» kotizirall, ga je prof. Wannach hipnotiziral in nato izvršil operacijo. Ko se je bolnik prebudil, se je počutil zelo dobro ln nI o operaciji prav nič vedel. V zdravniških krogih pričakujejo, da se odpirajo kirurgiji z upo* rabo čiste hipnoze oziroma njene kombinacijo z narkozo nove velike možnosti.
sv Nova ekspcdicija proti Severnemu te« čaju. Vsak dan se kaj novega sliši. Goro Eve-, rest bodo poleg Angležev naskočili tudi Švicarji in Amcrikanci, severnega tečaja se bo poleg Arnundsena lotil tudi letalec Bruns. In sicer ne z aeroplanom, temveč z zračno ladjo, 150.000 kubičnih metrov vsebujočo, torej še enkrat tako prostorno, kakor je Z R III. Eks-i pedcija se bo podala na pot od Hammerfcsta na Norveškem ali pa, kar bi bilo boljše, od Murmana na polotoku Kola. Murman bi bil zato prikladncjši, ker je po železnici zvezan z zaledjem. Odpotovali bi v aprilu ali maju in bi leteli čez Deželo Franca Jožefa, čez tečaj in čez severne sibirske ravnine. Pot je 6000 kilometrov dolga. Ladja bi imela 12.000 kg nosilne zmožnosti, 50 mož bi tvorilo posadko, hitrost bi pa znašala 120 km na uro. Ekspe-i dicija ne bo ne norveška, ne nemška itd., temveč mednarodna; sodelovali bodo vsi znanstveniki Evrope. Vožnja bi trajala samo par dni, a bi se dalo lahko veliko ugotoviti. Saj upa tudi Amundsen v prvi vrsti na ugotovitev hinotetične Harrisove celine med Alasko in Severnim tečajem. Slavni FridtjoJ Nanscn je za oba projekta; povabili so ga, naj gre tudi on. Pravijo, da ne bo šel, ker jo že prestar, drugo leto bo 64 let. A to ni noben zadržek: smo pač toliko stari, kakor so čutimo.
SUDANSKA SFINGA.
Egiptsko sfingo poznamo vsi, suaanska nam je pa malo manj znana. Ni iz kamna, a ravno tako stara kakor egiptska in daje nam uganke, prav tako težko rešljive. Odkar obstoji Egipet, obstoji tudi sudansko vprašanje, večni boj združitve in ločitve. Za Egipet in za Sudan je Nil vir življenja in zaradi Nila traja med njima boj od prvih početkov svetovna zgodovine do danes. Naravne meje med Egiptom in Sudanom ni, enkrat gre bolj na sever, drugič bolj na jug, kakršna je pač moč tu ln tam. Mohamed Ali, ustanovitelj modernega Egipta, je pred 75 leti zapustil svojim potomcem dežele Taka, Senar in Kordofan, deželo črncev, es Sudan. Par let nato je znani egipt-ski podkralj in zapravljivec Izmail še nekaj dodal. Dolgove Izinailove pri Angležih je moral plačali njegov sin Tavfik z neodvisnostjo; in ko so objele angleške roke Egipet, so objele hkrati tudi Sudan. Sicer je pred 40 leti znani Mahdi Mohamed Ahmed Angleže iz Sudana izrinil in dal generala Gordona na grozovit način umoriti, a Kitchener jo 13 let nato uničil njegovega naslednika, odprl Mahdijev grob in razlresel njegov pepel na vse strani sveta. Sudan so priključili Egiptu, a ni vladal več Egipet sam, vladala jc tudi Anglija, in angleški delež ni bil slabejši. Egiptski vladar ja imenoval na priporočilo angleške vlade angleške generale za guvernerje in sirdarje (poveljnike) Sudana in tudi namestniki vseh 13 provincij so bili angleški častniki. Prvi sirdar je postal leta 18'J9. general Reginald Wingate, zadnji je bil pravkar umorjeni Lee Stack.
Od Wingate-a do Stacka je preteklo šele 25 let, in v tem času je napravila Anglija v Sudanu prave čudeže. To morajo priznati celo njeni najhujši nasprotniki. Milijoni barbarov so sedaj kulturni ljudje, prej revna dežela je postala bogala, Angleži so dvignili zaklade, ki so ležali skoz tisočletja skriti v zemlji. Bombaž in gumi, kavčuk in slonova kost potujejo vsako leto v tisočih vagonih iz dežele ven, grški in arabski trgovci polnijo zakladnice države z zlatom svojih davkov. Kjer si potoval pred 30 leti edinole s karavano in si bil zmeraj v nevarnosti, tam drdrajo sedaj lokomotive in vozijo tovorne vagone, osebne, luksusne in jedilne. Premagana sta pesek in kamen in voda je pričarana na dan iz globin, ki so jih smatrali prej za nedosegljive. Poleg glavnih železniških črt obratujejo stranske, ln kjer železnica preneha, stopiš na paniik. Velblod in osel, tisočletna posredovatelja prometa, sta šla v pokoj; in Sudan, dežela črncev, je prišla celo v potovalne knjige, kot lahko dosegljiv cilj za vso one, ki hočejo videti in uživali povsem tuj svet. Samo 920 km železnice se voziš od meje Egipta do Hartuma, glavnega sudanske-ga mesta. In ko stopiš iz voza, ne veš, v kateri hotel bi šel, vsi so prvovrstni, vodijo jih pa po
vp^ini npctNVi<uAnl	XI-: u
■---— - ciC.uAU-juii 11 v 111 - r\ i iu	nun;-
lirji. Par dni samo ti je treba bivati tuknj. pa s pomočjo Baedekerja poznaš vse mesto in vso okolico, vse življenje domačinov. Par ur is
mesta ven vidiš razvaline glavnega mesta stare krščanske države Aloa, razvaline staro-etiopske prestolnice Napnta, sprehajaš se med neštevilnimi piramidami, vitkejšimi, kakor so one v Egiptu. In če si lovec, si že po 400 kilo-lr.eterski vožnji sredi enega najzanimivejših lovišč sveta, vitka gazela beži pred teboj, opice vidiš na gugajočih se vejah, slon lomi mlado drevje po gozdu.
Kakšna je pot od časov Mahdija do danes! Takrat so bili Sudanci smrtni sovražniki Angležev, sedaj so v glavnem mestu Hartum veselja skakali in jokali, ker je Anglija stavila Egipta ultimat. Sudanci ne marajo Egipta, to je najmočnejše orožje Angležev v tem sporu. Ves p^ŠMem je prastaro nasprotje med severom in jugom, ki ga opazuješ tudi sicer na svetu, na Ruskem in v Italiji, na Nemškem in na Kitajskem. V Afriki pa pride zraven še praktični pomen: gospodar v Sudanu je tudi gospodar Egipta, Egipet se posuši, če mu Sudan zapre Nil. To je uganka Sudanske sfingo.
IGRIŠČA IN STADIONI NA NEMŠKEM.
Povsod po Nemčiji delajo nove stadione, vsako večje mesto ga hoče imeti. Da dobi to novo gibanje primerne smernice, je dal dr-Diem sledeča navodila. Dr. Diem je generalni tajnik državneega odbora za telesne vaje.
Nobena človeštva naprava ni samaobsebi dobra; gre za to, kako jo uporabljamo. Zato prinaša lahko tudi naprava stadionov škodo; kakršne so pač razmere. Najprvo, kaj je stadion? Ce že hočemo dobiti pojem, mora biti to na vsak način kakšna večja naprava- Kdor torej napravi kakšen športni prostor, govori takoj o štadionu, hoteč dati napravi pojem nečesa posebnega. Kdor hoče stvari koristiti, naj deluje na to, da se imenuje stadion taka naprava, ki je več kot mestno skladišče ali brezpomembno društveno zabavišče. Morda bi se dala besedi stadion nova vsebina s tem, da jo uporabljamo samo v slučaju, če služi stadion najrazličnejšim vajam. Torej bi moral imeti pravi stadion n. pr. tudi plavalnico, stranska igrišča, da se glavno razbremeni, prostore za preoblačenje, kopalnice itd. Pokrita tribuna pa ni potrebna; šport se goji na prostem, in kdor ne more prenesti par deževnih kapljic, naj ostane doma. Splošno pa: prostor za vaje ima prednost pred stadionom, spada v sredo, stadion na periferijo. Ni ga tako velikega mesta, ki bi potrebovalo več kot en stadion. Naša bodočnost je na igriščih, ne v stadionu kot takem in ne v denarnih prireditvah. Športa ne smemo ponižati na teatralne prireditve! Seveda pa moramo pozdraviti vse naprave, ki izvirajo iz naravne potrebe. Za vzor bi navedel mesto Neisse (v Šleziji) 31000 prebivalcev; imajo naravnost idealno tekmovališče in velika prostorna va-dišča. V Kolinu so igrišča napram stadionu premajhna; a jih je toliko, da je stadion v vsakem oziru razbremenjen. Krasna igrišča ima mesto Freiburg na Saškem, merijo 21 tisoč kvadratnih metrov in pride na vsakega prebivalca več kot pol kvadratnega metra. — Ljubljana bi morala imeti sorazmerno igrišč za 33.000 kvadratnih metrov. — Sedaj so pa pridejali še druga igrišča in so dvignili prostor za vsakega prebivalca na 2-23 m3 — v Ljubljani 122.000 m'! — Mesto Altona je za napravo stadiona ponovno dovolilo 100.000 zlatih mark; pridejali mu bodo plavalnico in jo bodo prilagodili celoti. Od vseh strani prihajajo poročila o novih napravah. Pregled pripravlja sedaj Nemški državni odbor- Poslali so vprašalno polo o igriščih, stadionih, plavalnicah itd. vsem mestom, ki imajo več kot 5000 prebivalcev. Odgovori se bodo glasili po tem. kar je bilo 1. jan. 1925; ne kaj je še v načrtih. Zaključek bo tvoril podlago za nove zahteve v državnem zboru.
AMERIKA V ŠTATISTTKT ZLOČINOV NA PRVEM MESTU.
Njujorški sodnik Talley je označil Zedi-njene države ameriške kot »najbolj zločinsko deželo sveta«. V zadnjih 24 letih se je število umorov podvojilo, leta 1921 jih je bilo na primer 9500. V preteklem letu se je izvršilo v Londonu 27 umorov, v Newyorku pa 262. Na 100.000 ljudi pride v Ameriki 7.2 odstot. umorov, v Italiji 3.0! Avstraliji 1.9, Južni Afriki 1.8, Irski 0.9, Španski 0.9, Norveški 0.8, Holandski 0.3, Švici 0.2. Poleg umorov se odklikuje Amerika tudi v repih in vlomih. Vsako leto ukradejo povprečno 300 milijonov dolarjev. Leta 1922 so našteli 319 bančnih vlomov in 136 napadov na bančne uradnike na jnvnih cestah. Veliko je poleg vsega drugega krivo teh zločinov tudt časopisje, ki vsako stvar do pičice natančno poroča in kvari domišljijo bravcev.
SVETOVNO MESTO BODOČNOSTI.
Sv. Pavel (San Paolo) se imenuje glavno mesto enakoimenovane države v južni Braziliji. V zadnjih štirih letih je naraslo njegovo prebivalstvo od 450.000 na 700.000. Tako hitrega naraščanja tudi v severnoameriških mestih ni. Vzrok je v prvi vrsti doseljevanje iz Evrope, predvsem iz Nemčije in Portugalske.
WALTER SC0TT V SOLI.
Ko je bil slavni škotski pisatelj, Walter Scott, še šolar, je bil v šoli deček, ki je bil zmerom prvi. Walter Scott je vse storil, da bi ga prekosil, a zaman. Minit je dan za dnevom, oni pa je imel še vedno svoje prvo mesto.
Nazadnje zapazi Walter nekega dne, da oni zmerom, kadar ga učitelj kaj vpraša, prijemlje s prsti neki gumb. Zato je Walter Scott mislil, da bi ga slednjič le posekal, če bi mu z zvijačo odtrgal tisti gumb.
In ni se zmotil. Odstranil j© gumb, ne da bi bil deček videl, in ko ga je učitelj nekaj vprašal, ubogi fant ni mogel najti prijaznega gumba in ni znal odgovora. Vprašanje je dobil nato Walter Scott, je takoj odgovoril in prišel na prvo mesto, ki ga ni nikdar več izgubil.
Pravijo, da mu je bilo v poznejših letih večkrat žal zaradi tega trika in da je zato vedno izkazoval svojo dobroto, kjer je mogel.
KAKO SE NAVADI STREŽNIK K POSLUŠNOSTI.
Nekega ministra, ki je imel čez glavo dela, je zmeraj nadlegoval neki človek. Že neštetokrat je rekel minister slugi, naj ne spusti več te osebe k njemu, pa je bilo zaman. Nadležni obiskovalec, ki je želel službo, je prihajal spet in spet.
Nazadnje je bilo ministrove potrpežljivosti pri kraju. Pokliče slugo in mu pravi: »Nikakor ne razumem, kako morete vendar tega človeka puščati k meni, ali veste, kaj hoče od meno?«
»Da, gospod, zadnjič mi je pravil, da Vas gre prosit kake službe.«
»Res je; pa veste tudi, kakšno službo hoče imeti?«
»Ne, gospod, ne vem.«
»Tak vam povem, da hoče priti na vaše mesto.«
Odslej jo imel minister mir.
KRITIKOV SVET.
V njenih časih precej ugledna pisateljica prosi nekoč drja. Johnsona, da bi izrazil svoje mnenje o neki knjigi, ki jo misli izdali. V svojem pismu pravi: »Če delo ni vredno pozornosti, prosim, da mi to poveste, kajti imam šc drugo železo v ognju.« — Ko prebere nekaj strani rokopisa, ga doktor vrne z nasledno opazko: »Madam, svetoval bi Vam, da denete to tja, kjer imate svoje železo.«
Oosp o darstvo.
§ 104. K nekemu gostilničarju na Gorenjskem prideta dva orožnika in pozvodujeta
0	nekem domačinu. Moža je to tako ujezilo in nejevoljen je rekel: »E pustita ga na miru, v »luft« me pišita, jaz ne vem nič, če sta tako službena, pa ga naznanita.« Obtožen radi ža-ljenja orožnikov po § 104 je mož priznal, kar je govoril, trdil pa je, da s tem ni imel namena orožnika žaliti. Obsojen je bil na 100 Din globe ali na 2 dni zapora. — Podobno je nahrulil Jože Koderman p. d. »Finfar« na Lipi orožnika, kt je imel pri njem neko njemu neljubo opravilo. Mož se je zagovarjal, da se je vsled zobobola napil Icimlovca, ki ga je tako vpijanil, da sploh ni vedel, kaj je govoril. Obsojen je bil na 100 Din globe ali na 2 dni zapora.
Javna sila. Dva fanta, ki sta sicer poštena in dobra, sla se napila nekoč v družbi tovarišev v Medjcvi gostilni na Mlinem pri Bledu. Ko so ju ob policijski uri potisnili iz gostilne, sta vdrla eden skozi okno, drugi s silo skozi vrata v gostilno- Ker jima niso hoteli dati vina, bilo je že prepozno in sta bila že pošteno pijana, so jima ponudili črno kavo. Užaljena vsled tega sta pometala kavo in čaše po tleh, na kar sta začela pretepati tovariša Obrezo, ki je dobil lahke poškodbe. Eden je zagrozil tudi domači hčerki z nožem, drugi pa je groz;l domačim s kolom. Napravila sta okrog 500 Din škode. Razbijala sta in klicala: »Vina gor, kavo dol k Obsojena sta bila vsak na 1 mesec težke ječe.
Star grešnik. »No, Kari Neckerman! Vi ste pa že naš star znanec!« Tako je nagovoril predsednik senata deželnega sodišča imenovanega obtoženca, ki je bil obtožen, da je beračil po ljubljanskih gostilnah in nadlegoval goste. Ko pa ga je zalotil stražnik in ga odpeljal na stražnico, se je mož silno razhu-dil nad stražnikom in njegovim tovarišem. V spremstvu najgrših psovk jima je očital, zakaj sta prišla iz Gorice v Ljubljano lovit reveže in jih pozval, da naj se vrneta v Italijo. Pri obravnavi se je ugotovilo, da je bil ta berač nič manj kot 42 krat kaznovan radi vlaču-
1	ganja, beračenja in raznih tatvin in goljufij. Stari grešnik se je zagovarjal, da je bil pri zaslišanju tako pijan, da ne ve, kaj je vse govoril, beračil pa je iz potrebe. Na podlagi te-ra lepega spričevala je bil obsojen na 3 mesece zapora.
Kaznovani eanjkarji. V lovišču v Šmarjah pri Škofljici so opažali lovski najemniki, da je nastavljenih po primernih krajih vso polno zanjk za manjšo divjačino. Delj časa so zasledovali lovci podjetne zanjkarje, ld so na ta način kradli divjačino in napravili mnogo škode, vendar pa jim dolgo časa niso mogli priti na sled. Končno pa se je le posrečilo, da so zasačili enega teh tatinskih lovcev zanj-karjev, ki je vjel na zanjke 200 Din vrednega jazbeca. Kljub tajenju je bil obsojen na 14 dni zapora. Obvisela pa sta tudi njegova družabnika, ker sla se udeležila te jazbečeve pojedine in sicer je dobila postrežljiva kuharica, "ki je jazbtca skuhala, 1 teden, njen drug pa 3 dni zapora in morajo plačati seveda še .vse stroške in Da 200 Din za jazbičevino.
B. D.:
Vprašanje naše pomorske trgovine.
Split, na koncu 1924.
Za celo naše gospodarsko življenje je brez dvoma naš izhod na morje velikega pomena. Zapadni kraji naše države gravitirajo itak k morju, vzhodni pa so prisiljeni iskati za svoje produkte kupce po zapadni Evropi. Vsled tega postaja pomen našega pomorstva, naših centralnih pristanišč in našega trgovskega brodovja naravnost velik.
Danes, ko obhajamo šestletnico svobodne države žal še ni rešeno vprašanje naših trgovskih emporij v Primorju, ki so za našo svetovno trgovino usodnega značaja. Posebej pa za Slovenijo. Zdaj ko smo izgubili Trst in Reko, ki so za našo trgovino bili dve zelo važni in stari trgovski mesti, nam prihaja vprašanje, kje iskati zlasti za naše severne in severnozahodne kraje izhod na morje. Bodočnost našega trgovskega življenja nas sili da v postavljanju centralnih luk za naše kraje ne napravimo takih napak, ki bi bile za razvoj naše trgovine usodne. Glede na geografski položaj naših dežel bo potrebno se postaviti na stališče dveh ali največ treh centralnih pristanišč. Od teh eno bo nujno (kakor to dokazuje ing. Klodič v svoji brošuri) v severnem Jadranu in eno "v centralni Dalmaciji. Ce bi se opustila ideja železnice z izhodom v Kotorju in se rajši zgradila železnica z izhodom v Šibeniku, Splitu, ne bo treba pričeti kar z tremi centralnimi pristanišči. Pristanišče v severnem Jadranu, katero bi naj služilo tudi vsemu slovenskemu izvozu, bo najbrže Sušak. Ce se izpeljajo nujne železniške veze kakor n. pr. Kočevje-Moravice, bo pot slovenski trgovini zelo lažja. V srednjem Jadranu si kot pristanišči konkurirata Split in Šibenilr. Kateri bo zmagal, ni mogoče naprej vedeti. Pač pa ima Šibenik z liško železnico za eno uro krajšo vožnjo proti Kar-lovcu in Zagrebu. Split pa ima s svojimi industrijskimi podjetji tehten razlog za prvenstvo.
Ureditev naših pristanišč bo zahtevala velikih stroškov. Sušaška luka je gotovo premajhna za večji promet. Treba bo investirati velikega kapitala in šele tako bo severni del države dobil svoje pristanišče. Tako bo treba napraviti tudi v Šibeniku in Splitu. Gre za milijone in za stotine milijonov, ampak ta denar bo dal koristi. Les, premog, boksit, karbid in cijanamid bodo našli svojo pot v svet.
Drugo vprašanje, ki se postavlja v ospredje z vprašanjem naših luk je gotovo stanje našega trgovskega brodovja. Vsi tisti, ki so rohneli, ko se je vršila delitev avstrijsko trgovske flote, češ da smo dobili premalo, bi molče strmeli pred krizo našega trgovskega brodovja. Glavna naša družba trgovskega brodovja »Jadranska plovidba« se bori s težavami, ker ne more vse svoje ladje postaviti v promet. Nekoliko lažje je to z drugimi družbami, ki imajo le tovorne ladje, ker je danes z delom potniških ladij težko vsled nerentabilnosti linij, ki jih te opravljajo. Tovorne ladje so pa težko oškodovane vsled konkurence inozemskih parobrodnih družb. Žalostno je, da naše fabrikate in surovine iz našega Primorjn prevažajo tuje tovorne ladje. Tako je z našo lesno trgovino, tako z našimi rudarskimi surovinami, pa tudi z industrijskimi produkti, še hujše pa je, ko prinašajo inozemske ladje našim trgovcem vse kar rabimo iz tujih krajev. Sicer tu igra dokaj veliko ulogo brezveslnost naših industrijskih podjetij, ki so, pesebno v Dalmaciji, še večinoma v tujih rokah. Vsled tega hira naš pomorski promet in bo zelo težko za naš trgovski pomorski park, če se tako še nadaljuje.
Upati je, da bodo vse težkoče, M ovirajo našo pomorsko trgovino, premagane. Sicer je za to treba precej razumevanja pri vseh interesentih, zlasti pa pri voditeljih naše d.-žave.
Tržno poročilo.
Dunajsko tržno poročilo. Na dunajskem svinjskem trgu dne 30. decembra pret. leta je bilo 15.651 kom. prašičev: Poljska 10.390, Romunska 4066, Jugoslavija 1087, Ogrska 79, Nemčija 83, Avstrija 14. Cene: Ia. debele svinje aK 21—22.500, srednje debele svinje 20 do 21000, težke svinje aK 19—21.500, lahke svinje 18—20.000, angleške mesnato svinje 16—21.000. Tendenca trga je bila vsled velikanskega dovoza slaba. Cene so padle za ca. 8000 aK, t. j. ca. 7.20 Din pri kg žive teže. Ker je vsakdo računal z večjo uporabo vsled praznikov, je dospelo na Dunaj toliko blaga, da je bil normalni dogon prekoračen za celih 6000 do 7000 kom. prašičev, vsled česar so cene občutno padle, in so naši izvozničarji posebno oni iz Banata izgubili velikanske svote.
Dunajski živinski trg. Na dunajskem živinskem trgu je bilo 29. decembra p. 1. 2129 kom. goveje živine: Romunska 580, Ogrska 624, Avstrija 532, Jugoslavija 210, Nemčija 102, Cehoslovaška 72. Cene: Ia. voli aK 17—20.000, srednji voli 14-17.500, slabi voli 12.500 do 1 14.500, buš&ki 42-15.000, biki 14-17.500,
krave 13—16.000, klobasarice 7—10.000. Potek trga je bil slab. Cene so padle za ca. aK 2000 pri kg žive teže.
* * •
g Koliko dolgujemo tnjim državam? Naš
dolg severnoameriškim Združenim državam znaša 62..865.000 dolarjev (tu ni všteto Blee-rovo posojilo), kar znaša po tečaju dolarja z dne 31. decembra 1924 3991.9 milijonov dinarjev. — Angliji dolgujemo 30.732.819 funtov šterlingov ali 9435 milijonov dinarjev. — Naš dolg Franciji dosega 1743 milijonov frankov ali 6067.5 milijona dinarjev. — Italiji dolgujemo 17 milijonov lir ali 46 milijonov dinarjev, skupno torej 17.465 milijonov, torej 17 in pol milijarde dinarjev! Pri tem pa niso všteti predvojni dolgovi Srbije v inozemstvu ter Bleerovo posojilo.
g Plačilne težkoče bolgrajske »Srpske banke«. Uprava belgrajske Srpske banke je predložila te dni sodišču predlog za uvedbo poravnalnega postopanja. Svojim upnikom nudi v 4 letih izplačljivo 100 odstotno poravnavo. In sicer: prvi obrok s 15 odstotno, drugi obrok s 25 odstostno, tretji obrok s 30 odstotna Četrti obrok po 4 letih s 30 odstotno odškodnino. Hranilne vloge do 3000 dinarjev se izplačajo po 6 mesecih, a vloge do 5000 Din po enem letu s 6 odstotnimi obrestmi. Sodišče je odobrilo poravnalno postopanje, toda prvi narok še ni določen.
g Iz Slavonske banke. »Jutranji list« po-roča, da se je zahvalil za ravnateljsko mesto v Slavenski banki g. Juraj Mikuličič, ameriški veleindustrijalec.
g Poravnave in konknrzi na Hrvatskem. L. 1924 je bilo na Hrvatskem 509 poravnav in 25 konkurzov. Od teh so znašala pasiva 131,388.900 Din, aktiva pa 82,772.229 dinarjev. V 1. 1923 pa je bilo samo 52 poravnav in 11 konkurzov. Pasiva so znašala 92,642.233 Din, aktiva pa 41,347.513 Din.
g 2^% državna renta za vojno škodo. Iz Službenih novtn posnemamo, da je natisnjeno 4600 serij, oz. 4,600.000 komadov, kar je 4600 milijonov dinarjev nominalne vrednosti. Od tega je bilo do konca decembra izdano 3,969.196 komadov. Amortizacija se bo Izvršila v roku 50 let, letos pa na dan 15. jannarja, žrebanje pa so bo vršilo 16. februarja t. L Nadalje je objavljen podroben amortizacijski načrt. Natančneje glej prilogo Službenih novin št. 300, z dne 31. decembra 1924.
g Dohodki od državne trošarine. V mesecu oktobru lani so znašali državni dohodki od trošarine 67,134.219 dinarjev aH okroglo za 6 milijonov dinarjev več kakor lani. Trošarine na sladkor je bilo v meseca oktobru lani plačane 37,410.310 dinarjev, trošarin© na špirit 10,948.732 dinarjev, na kavo 4,222.529, na pivo 4,347.590, na vino 3,115.544, ria žganje 1,423.007 in na bencin 1,641.654 dinarjev.
g Konferenca lesne industrije. Po časopisnih poročilih iz Belgrada se bo 12. jan. t. 1. vršila v ministrstvu za šume in rude konferenca, katere se bodo poleg delegatov omenjenega ministrstva udeležili tudi delegati trgovinskega in finančnega ministrstva in seveda zastopniki lesne industrije. — Za Slovenijo bi prihajale v poštev sledeče zahteve lesne industrije: otvoritev tranzitnega prometa preko Št. Petra na Reko, tarifni popust 30 odstotkov za izvoz lesa iz Slovenije, odprava lomljenega tarifiranja itd.
g Konfercnca zavezniških finančnih ministrov. Dne 6. februarja t. 1. so bo začela v i Parizu konferenca zavezniških finančnih ministrov. Udeležil se jo bo tudi naš finančni minister. Razpravljalo se bo o končni razde-. litvi plačil, katero je dosedaj Nemčija po Da-wesove.m načrtu izvršija (250 milijonov zlatih mark). O vojnih dolgovih ne bo razprave.
g Nova carinska tarifa v Avstriji. Dne
1. t. m. je stopila v Avstriji v veljavo nova carinska tarifa, kakor smo že poročali.
Borze.
2. januarja 1925.
DENAR:
Zagreb. Italija 2.70.50—2.73.50 (2.705— 2.735), London 304.85—:07.85 (306.50—307), Newyork 63.90—64.90 (63.95—64.95), Pariz (brez ponudbe in povpraševanja), Praga 1.9430 —1.9730 (1.9425—1.9725), Dunaj 0.09—0.0920 (0.0902—0.0922), Curih 12.56—12.66 (12.57— 12.67).
Curih. Belgrad 7.9250 (7.85—7.95), Budimpešta 0.007050, Berlin 1.22 (1.222—1.223), Italija 21.65 (21.60—21.70), London 24.33 (24.29—24.31), Newyork 513 (514), Pariz 27.85 (27.70—27.80), Praga 15.45 (15.50—15.55), Dunaj 0.0072 (0.0072—0.0075), Bukarešt 265, Sofija 3.75.
Dunaj. Devize: Belgrad 1101, Kodanj 12.380, London 336.900, Milan 2992, Newyork 70.935, Pariz 3857, Varšava 13.610. Valute: dolarji 70.460, angl. funt 335.100, franc. frank 3840, lira 2965, dinar 1095, čcškosl. krona 2122, Praga. Devize : Lira 143, Zagreb 52.50, Pariz 184.25, London 160.80, Ncwyork 33.90.
VREDNOSTNI PAPIRJI: Ljubljana. 7% investicijsko posojilo iz leta 1921 65 (denar), 2.50% državna renta za vojno škodo 125 (denar), Celjska posojilnica d. d., Celje 210—212 (zaklj. 210). Ljubljanska
kreditna banka, Ljubljana 225 (denar), Mer-kantilna banka, Kočevje 125—130, Prva hrvatska štedionica, Zagreb 890—910, Strojne tovarne in livarne, Ljubljana 140—154, Združene papirnice, Vevče 120, »Split«, anon. družba za cement Portland, Split 1395 (blago), »Nihag«, d. d. za ind. i trg. drvom, Zagreb 48.50 (blago).
Zagreb. Hrvatska Eskomptna banka, Zagreb 113—114, Hrv. slav. zem. hipot. banka, Zagreb 61.50, Jugoslavenska banka, Zagreb 104—106, Ljubljanska Kreditna banka, tu 225, Prva hrvatska štedionica, Zagreb 890—
900, Slavenska banka, Zagreb 85, Dioničko društvo za eksploataciju drva, Zagreb 66.50, Hrv. slav. d. d. za ind. sečera, Os jek 750— 760, Našica 40—42.50, Slavonija 67—67.50, Trboveljska premokokopna družba, tu 415, Združene papirnice, tu 415, 7% drž. inv. posojilo 64, Vojna odškodnina 126.
Ducaj. Živnostenska banka 836.000, Al-pine 373.000, Greinitz 155.000, Trboveljska družba 458.000, Hrvatska eskomptna banka 167.000, Jugosl. banka 116.000, Leykam 106.000, Hrv.-slav. dež. hip. banka 65,000, Gutmann 820.000, Slavonija 69.100.
BLAGO.
Ljubljana. Les: Remeljni 60/60, 70/70, 80/80, 90/90, 100/100, od 4—6 m dolž., fco. meja 730. Hrastovi Irizi, 4, 5, 6, 7, od 30—60 cm, fco. meja 1430. Smrekove deske, 40 mm, media 23, monte, fco. meja 610. Trami, 4/4, 4/5, 5/6, 5/7, 6/8. merk. blago, fco. meja 385—400. Bukova drva, t m dolž,, napolsuha, fco. nakladalna postaja, 1 vag. 23—24 (zaklj. 23). Oglje, I a, vilano, fco. meja 120—123. Žito in poljski pridelki: Pšenica domača, fco. Ljubljana 445. Pšenica bačka, par. Ljub-
ljana 500. Koruza, nova, umetno sušena, deL, fco. dom. Ljubljana 255. Oves bački, fco. Ljubljana 370. Laneno seme, fco. Ljubljana 700. Otrobi pšenični, srednje debeli, fco. gor, postaja 225. Krompir beli, fco. nakladalna po* staja, 2 vag. 140—145 (zaklj. 140). Stročnice, sadje: Fižol, ribničan, očiščen, b/n, fco. Postojna trans. 480. Fižol prepeličar, očiščen, b/n, fco. Postojna trans. 565. Fižol man-malon, očiščen, b/n, fco. Postojna trans. 480.
Novi Sad. Koruza 192, oves 300, moka št. 0 610. Tendenca pri pšenici in moki čvrsta, ostalo neizpremenjeno.
JP
iS'S
iš
Ljubi Bo;! ie nocoj ob 21. uri rešil zem-skega trpljenja, nadlog in težav, ter poklical k Sebi našega ljubljenega soproga ozir. očeta, starega očeta, brata, strica, gospoda
Antona Rogelj
dimnikarskega mojstra t Sp. Šiški
▼ 62. letu starosti, previdenega s svetimi zakramenti in udanega v voljo božjo.
Pogreb ljubljenega pokojnika bo v soboto, dne 3. januarja 1925 ob 3 popoldne iz hiše žalosti, Spodnja Šiška 62, na pokopališče k Sv. Križu.
Spodnja Šiška, 1. januarja 1925.
Ivana Rogelj soproga. — Pavla Bevc rojena Rogelj, hči. — Vaclav, Anton, Peter, sinovi. M. Košir roj. Rogelj, sestra. — Joško Bevc, zet. — Eleonora, Metka in Tončka, sinahe. — Herta, Zdenko, Marjan, Vera, Tončka, Peter, Majda, Ljubo in Ladko, vnuki in vnukinje.

PROSTOVOLJNO GASILNO DRUŠTVO V SPODNJI ŠIŠKI naznanja tužno vest, da je njega 25 let delujoči član
Anton Rogelj
dne 1. januarja preminuL
Pogreb se vrši v soboto, dne 3. januarja, ob 3. uri popoldne izpred hiše žalosti, Jerne-jeva cesta št 62.
odbor.

ležeča ob železnici v nekem mestu Gorenjske oziroma skupno z moderno urejenimi gospodarskimi poslopji, sadni vrt, m' šča, gozdovi kakor tudi živi in mrtvi tar. — Vprašanja pod »GORENJ--0« štev. 24 na upravo »Slovenca«.

Svetovno znani najboljši šivalni stroj je edino le Stoitvsr za rerfblnsko in obrtno rabo.
ZALOGA.
Selenburgova uuca t/i
RH7niC Podpisano županstvo razpisuje službo OBČINSKEGA DACARJA. Prošnje je vlagati do 10. januarja 1925. V prošnjah j« navesti event. strokovno znanje. Plača po dogovoru. — Natančnejši pogoji se izvedo v obč. uradu med uradnimi urami. — Županstvo otčine Vič — Iv. G a 1 e 1. r., župan.
g&ftsaffianaBsasssgaeaBttaaaBBBBcsa
(Wanderrost)
NAJBOLJŠA
REKLAMA
so oglasi v »Slovencu«.
t»»Ht»M»»Mt»M»«»MM
že rabljena, se radi preureditve kurilne naprave ceno PRODA. Površina rešetk« 4 m1, dolga 4 m, široka 1.50 m. Pogon eletričcn ali na jermen. — Ponudbe je poslati na RAVNATELJSTVO ZDRAVILIŠČA ROGA-ŠKA SLATINA.
@8SS3iSSBi9(29BS9BBBBB3BBBBBBBBBS3&
Slavonska podravska železnica
o v v
prve vrsta
nova re&a psuoins irEla
uaaiva st poral
Prva hrv. tvomiea «alnm. sušenega mesa to nmstl
i!. Gavri ovfi-a sinovi 1 d.
Pefršnja.
OancrtHm zastopstva za Soronllo
R. Buncrndrug
LJubljana, Cel e Maribor.
iščete li
nameščenja ?
Naročite iz Osijeka organ za natečaje in posredovanje služb »Fortuna«. Vsaka številka prinese ca. 300 oglasov iz vseh delov sveta, nanašajočih ie na prazna mesta za moške in ženske v srbo-hrvatskem, nemškem in mažarskera jeziku. Naogled-na številka se brezplačno ne pošilja, kakor tudi ne naročila po povzetju. Cena po-samnim številkam 10 Din, na en mesec 35 Din, na četrt leta 100 Din. 7458
ki sta sposobna v gradnji železnic in v vzdrževanju železniških prog. — Služba sc lahko nastopi takoj, ter je stalna in zvezana z event. pravico do pokojnine. — V prošnji se morajo f označili plačilni pogoji in navesti dosedanje GKfO^sStja 18 S 3 službovanje. Prošnje je nasloviti na ravnateljstvo zgoraj imenovane železnice v BELIŠČU.
Večjo količino orehovega, hrastovega, lipovega, Javo-rovega, jesenovega, gabrove-ga in bukove ja
MARIBOR :: Grajska ulica štev. 2 (Burg)
KLJUČAVNIČARSTVO in DELAVNICA za popravila avtomobilov ter motorjev. Priporoča vsa v stroko spadajoča dela kakor tudi popravila poljedelskih strojev.
Postrežba hitra in točna.	Cene zelo zmerne
se proti takojšnjemu plačilu stalno kupuje. Ponudbe na tvrdko VINKO KRSTAN — lesra trgovina, MARIBOR, Majstrova ulica 13. 7564
ISTOTAM SE IŠČE za stalno celoletno dobavo smrekove, jelkove, borove in mecesnove DESKE I. ia □. vrste v vsaki množini, naravnost od producentov in posestnikov žag, kateri bi žagali po meri.
Rosral
II line
Kr. angleška poštno- j parobrodna A linija.
General, zastopstvo za krat|a»lno S HI;
Zaoreb
Trs I. it«. 17.
Redni potniški promet
Hamburg—Cherbourg—Southampton v Novi Jork in Kanatio
Cherbourg—Ltverpoo!—Southampton ▼ Južno Ameriko Rio de Janeiro, Santos, Montevideo, Buenos Aires, San Paolo.
Odprava potnikov 1, 2, 3. razreda, - Kabin« 3. r«. i 8 !n t potečimi Udobnost — Si^umoat — Brzina
Podzastopstva: Beograd, Karagjergjeva ulica 91. — LJubljana. Kolo-dvorska 26. — Vel. Btčkerek, Kralja Aleksandra 4.
Brzojavni naclor za »«» gornja podzastopitva „R0YMAILPAC. Za Bosno, Hercegovino, Dalmacijo in Črno goro: Srpska Prometna banka v Sarajevu in Gruiu. Dopisovanje v vseh ezikih.
Naslov za brzojavk«; Prometna banka.
Usodno kupiš:
nogavice navadne Din 19'— nogavice svilene flor Din 39'—i volnene jopice Din 68 — in 98'— zimske rokavice Din 25'— Crep de chine Uin 95'—, 130"— damska srajca Din 39'— ter drugo blago po konkurenčnih cenah pri A. Šinkovec nasl. K. Soss, Ljubljana, Mestni trg št. 19.
za priporočilo svoje tvrdke ali podjetja v kakem časopisu, kakor bi bilo to v skladu z uspehom, ki ga ie dosegla reklama, naj bo uverien. da |o temu ponajveč vzrok napačno izbran način reklame Zato je neobhodno potrebno, da se vsak trgovec ali obrtnik, pa tudi vsakdo, ki kaj kupuje ali prodaja, obrne poprej na upravo našega dnevnika in zahteva podrobnih pojasnil in proračun. Stranka si pri tem prihrani trud in stroške in se obvaruje češče večje škode.

Jutranja zvezda.
Napisal H. Rider Haggard. Iz angleščine prevel Peter M. Černigoj.
(Dalje.)	58
»Drugi kralji so isto zahtevali in več ponujali, toda ona ni zate in za nobenega drugega,« je odgovorila Asti, zroč mu naravnost v oči.
Tedjv Janees zganil, kakor da jo ho?<- ■ isvn	je zopet premislil in od-
povoril'.
'■do ugovarjaš na lepo ponudbo, ženska, o kateri nihče ne ve, kaj y in od kod je prišla. Pa ljudje naju gledajo. Govoril bom jutri zopet s teboj; imej se dobro dotlej!«
»Vsako govorjenje je odveč,« je začela Asti, toda on je že bil odšel.
Asti je takoj poiskala Tuo na vrtu in ji vse povedala.
»Sedaj bi si pač želela, da bi Kefer iz puščave bil pri naju,« je rekla Tua nemirno, »zakaj zdi se mi, da sem zopet v pasti. Tega ,'aneesa ne ljubim nič bolj, nego sem ljubila Abija ter princa iz Keše, in ne bom nikoli njegova kraljica.«
»Mislim, da bi bilo po tem takem najbolje, če zbeživa v puš avo in ga še nocoj tamkaj poiščeva, ker veš, gospa, kaj se dogaja možem, ki se ozirajo po tvoji lepoti.«
■ Vem, kaj se je zgodilo princu iz Kesa, in kaj se bo zgodilo Abiju ob strani tiste, ki sem mu jo zapustila, to si lahko mislim; morda se tudi Janeesu ne bo bolje godilo. Vendar pojdivak
Asti je prikimala, nato pa se je nečesa domislila, da je odšla v hišo in jela dekle izprnševati. Takoj se jo zopet vrnila ter rekla:
»Prepozno je; vojaki so že izpostavljeni naokrog in nekatere izmed naših žensk, ki so hotele oditi iz hiše, so se morale vrniti; pravijo, da na kraljev ukaz ne sme nihče skozi naša vrata.«
»Ali naj sedaj sežem v strune iti za-kličem Keferjevo ime, kakor mi je bil naročil?« je vprašala Tua.
»Mislim, da še ni čas, gospa. Morda nevarnost mine, morda nam noč prinese kakšno dobro misel in tedaj bi bil hud, če bi ga klicala za prazen nič. Pojdiva k obodu.«
Šli sta torej v hišo in sed:i k večerji, a sta nenadoma zas.išali ropot, in ko sta pogledali, kaj je, sta cb svitu svetilke opazili, da ?o ženske gnetejo v sobo, za n'imi pa dva skopljenca. Tua je potegnila bodalo iz obleke in skočila, toda prvi skopljenec, star, sivolas mož, se ji je poklonil in rekel:
::Gospa, ubij me, če hočeš, ker nimam orožja, toda zunaj je še mnogo naših in vse upiranje bi bilo zaman. Čuj me! Nič hudega se ne bo zgodilo ne tebi, ne tv y spremljevalki; toda kraljeva želja je, da dobi iako odlična in lepa gospa boljše stanovanje, nego je ta trgovina. Zato mi je ukazal, naj vzamem tebe in vse tvoje slu-žabništvo in vse blago in te pripeljem v njegovo palačo, kjer bo sam govoril s teboj.«
»Spravi bodalo in ne izgubljaj besed s temi sužnji, hči,« je rekla Asti. >Pojdi-va, saj ne moreva nič drugega storiti «
Ko sta se torej zagrnili in oblekli, so ju odpeljali z njunimi biseri in blagom in ju posadili v dvojno nosilnico, kraljeve ženske pa so pobrale vse ostalo blago in ga odpeljale s služabnicami vred, tako da je hiša ostala popolnoma prazna. V spremstvu voiflkov so iti nesli *Vnzi mirne idice, dokler niso prišli do velikih vrat, ki so se
za njimi zaprla; ko so prehodili mnogo stopnišč, so položili njuno nosilnico v veliki in lepi sobi, razsvetljeni s srebrnimi svetilkami z dišečim oljem, na tla. Tamkaj in v sosednjih sobah sta našli kraljeve dvorjanke in svoje lastne služabnice, ki so že urejevale njuno blago.
To delo je bilo kmalu končano, in ko so jima dali še hrane in vina, sta oslali sami v sobi. Spogledali sta se.
?Ali naj sedaj sežem v strune in za-kličem?« je rekla Tua in dvignila harfo, ki jo je bila prinesla s seboj. :>Glej, tamle je okno, ki je Kefer o njem govoril.«
»Mislim, da še ni treba, gospa. Spoznati morava vse okoliščine, preden zakli-čeva na pomoč.-- Ko je izgovorila te besede, so se vrata odprla in vstopil je kralj Janees, opravljen v kraljevska oblačila.
Sredi te velike sobe ie bila mramor-nata kotanja s čisto vodo, ki je morda nekoč služila za kopeli kraljicam, ki so svoj-eas prebivale tamkaj; ali pa je bila napravljena zato, da hladi prostor ob času vročine. Tua in Asti rta stali na eni strani kotanje, z druge pa je prijel kralj, tako, da je bi!a voda med njimi. Trikrat se je poklonil Tui, nato pa je rekel r
'Gospa, ki se imenuješ Neferte, kakor mi pravijo tvoje služabnice — in ker ni pravega imena, bo gotovo tudi to dobro — gospa, prišel sem, da te prosim opro-ščenja za dejanje, ki se ti mora zdeti žaljivo in krivično. O gospa Neferte, mojo opravičilo bodi, da nisem mogel ravnati drugače. Sam ne vem, ali je hotela dobra ali zla sreča, da sem danes zagledal tvoje obličje; sedaj si ne želim nič drugega, nogo da bi ga videl zopet in da bi ga gledal vse svojo življenje. Gospa, boginja lj bežni, ki jo v Egiptu imenujejo Hathoro, me ie ftorihi tvojega snžn;a, tako, da ne mislim več na časti, moč ali bogastvo ali na
druge žene, marveč nate in samo nate. Gospa, nič hudega bi ti ne hotel storiti, ker glej, ponujam ti polovico svojega prestola. Ti in samo ti boš moja kraljica. Sodaj govori!«
»Kralj Janees,« je odgovorila Tua,s kateri hudobni duh te je obsedel, da hočeš napraviti kraljico iz pevke, trgovkine hčere, ki se je pritepla v tvoje mesto? Pusti meno in hrani to visoko mesto za kako odlično žensko. Pošlji k Abiju, ki bajo vlada kot faraon v Egiptu, in zasnubi hčer njegove krvi, ker pravijo, da jih ima več; ali katero sirijsko princeso, ali pošlji h kralju v Biblos ob Libanonu, ali h gospodu iz Kesa, ali preko puščave do cesarja v Puntu in pusti to ubogo pevko, naj gre svojo pot.«
»To ubogo pevko/; je ponavljal Janees za njo, ;>ki prodaja sama ali njena mati,« in se je priklonil Asti z nasmehom, bisere, ki odtehtajo dohodke celega kraljestva; to ubogo pevko, čigar slonokoščena podoba na harfi je ovenčana z egipčanskim kraljevskim urejeni; lo ubogo pevko, čigar čudovita lepota je taka, da bi jo bilo mogoče najti morda samo še med hčerami starih kraljev; to ubogo pevko, čigar glas zna očarati srca ljudi in živali! Gospa Neferte, hvala ti za svarilo, toda jaz bom vendar poskusil in sem prepričan, da se moji otroci ne bodo sramovali krvi take pevke, ki ima, kakor sem videl, ko je padla pregraja, na vratu utisnjeno sveto znamenje, kakršnega cb Nilu po božje častijo.
:: To mi laska,: jc odgovorila Tua hladno, ;>toda ustreči ti vendar ne morem. Med svojim lastnim preprostim ljudstvom imam ženina in poročila se bom z njim ali r' nikomer.*
t
Specialna mehanična delavnica za popravo pisalnih, računskih in drugih strojev LUDOVIK BARAGA Ljubljana, Šelenburgova ulica 6

MALI OGLASI
Vsaka drobna vrstica T>ln 1'50 aH vsaka besede« 50 par. Naj-munjši 5 Din. Oglasi nad devel vrstic se računajo više. Za odgovor znnmkol

^aanacBnaBSBEiBifflSKV JOŠKO BENZIA
VERA EENZIA
ROJ. HOČEVAR
POROČENA
SPLIT	LJUBLJANA
30. DECEMBRA 1924
■■nmimtniBainmiM'
Vslcd velikega dela in obrata v moji modni in manu fakturni trgovini iščem za takoj sposcUicga
kompanjona
kateri bi tudi v podjetju lahko sodeloval. Kompanjo-nu stanovanje takoj na razpolago. Refleklanti naj se blagovolijo — po možnosti — predstaviti osebno pri Ivrdki Nika Zipser, BLEO, Slovenija.	19
DVE DIJAKINJI
■prcjinem na hrano in stanovanje. Naslov v upravi lista pod štev. 22.
Lepo stanovanj
▼ vili v MARIBORU
3 ali 4 sobe, kopalnica, z aH brez vrta, itd., se odda proti primernemu posojilu. Ponudbe z navedbo rodbinskih članov, višine posojila itd. se prosi pod »OBRESTI ZA NAJEMNINO« poslati aa opravo »SLOVENCA« v MARIBORU.
roža*
Ključavničar
ki je posebno vešč ▼ izdelovanja OGRAJ, samostojen dclavec, se išče. Oglasi naj se pri LUDOVIKU SU-PANčIC, Bos. Krupa.
Sprejmejo se novi naročniki za PRISTNO
GORENJSKO MLEKO
liter po 3 Din. Dvakrat na dan SVEŽI KRUH iz I. parne pekarne Shrey naslednik Kaučič. Večjim odjemalcem mleka in kruha dostava na dom, ter se pri kruhu da popust. Delikatesa in mlekarna. — Poljanska c. 18.
telo dobro ohranjena, za spalnico (staronemški slog), kompletna, dekorativ. divan ter oprava za kuhinjo, se proda. — Naslov pri upravi »Slovenca« pod štev. 23.
STANOVANJE
sobo in kuhinjo, v novi hiši dobi, kdor kupi novo hrastovo spalnico. Cena nizka. .— Naslov pove upravništvo »Slovenca« pod štev. 24.
SLUŽKINJA
za vsa hišna opravila, zmožna in poštena, ki zna kuhati, se sprejme pri boljši družini (2 osebi). Frančiškanska ulica Stev. 2, III. nadstropje, desno.	26
SOBA
s posebn. vhodom, se odda e hrano 2 gospodičnama ali gospodoma. — Naslov pove uprava lista pod štev. 21.
GOSPODIČNA
tmožna popolnoma slovenske in nemške korespondence ter stenografije in vseh drugih pisarniških poslov, želi premeniti svoje službeno mesto. — Ponudbe pod »1500« na upravo lista.
2 MEBLIRANI~SOBI
z verando in porabo kuhinje event. vrta, se dasta v najem v lepo ležeči vili, Štiri postaje od Ljubljane ob južni železnici. Porabni tudi za pisarno. Naslov se izve v upravi lista pod 41.
IŠČE~SE
pošteno, vajeno vsega dela na kmetiji, in DEČEK nad 15 let, na srednjo kmetijo pri Ljubljani. Plača po dogovoru. Nastop takoj. Po-oudbe na upravo pod šifro »ZVESTA« štev. 29.
Išče se VAROVALKA
k 4 letnemu fantku, .trgovska hiša na deželi) Predpogoj plemenitost in ol kal Nastop po dogovoru takoj. — Ponudbe je poslati pod šifro: »Zanesi,iva vzgoja« Stev. 8179 na upravništvo.
ZANESLJIVE
POTNIKE
le s prvovrstnimi referencami, ki bi želeli vzeti seboj tudi zelo dobro idoče blago, išče pletarna v PTUJU, Poštni piedal štev. S.
SLUŽEO V PISARNI
IŠČE narednik, ki želi izstopiti iz vojaške službe; star 25 let, ima 5 razredov gimnazije in je vajen vseh pisarniških del. Naslov pri upravi »Slovenca« pod 8226
POZOR!	POZOR!
PRO STOVOLJNA
RAZPRODAJA!
Vrši se dne 3., 4., 5. in 6. jannarja 1925 — Cesta na Rožnik št. 29. Prodal se bo ves tovarniški INVENTAR, skupno ali posamezno: Motor 16—18 HP za surovo olje, 1 velika stiskalnica (Exzenterprcssej, ena velika stražnica za železo, 1 vlislcalni stroj {Sicken-masehine), i brus (Schmir-gelschcibe), vse za pogon,
1 vrtalni stroj, nadalje štiri ročne stiskalnice (sprudel-presse), orodje in dr. predmeti. Začetek vsakikret ob 8. uri. Resni kupci vabljeni!
C S* EVA
vseh vrst, kakor vsako leto po najugodnejši ceni vedno na zalogi. Ravnotara se kupuje
surovi in stopljeni loj
in se plača po najvišji dnevn, ceni. Jos. Bergman, Ljubljanai Poljanska cesta it. 85.
25. leto obstoia tvrdke!
Marija Vezjak
STROJNA PLETARNA - V MARIBORU -Vetrinjska ulica št. 17,
priporoča vsa v stroko spadajoča dela po zelo nizkih cenah.
POSTREŽBA TOČNA! _PREPRIČAJTE SEI
Sploš. Rleparstvo
Ferdo Ferenz,
LJUBLJANA - Mirje 2,
izvršuje vsa stavbena in galanterijska nova dela in popravila strokovno in ceno.
enisiiniirasaronsinffngminiii
Specijelno emajliranje
Tone
pleskar in HJar, sobo ln irkosliksr, Delavnice: Kolodvorska ul. 6, Zg. Šiška 121.
Naročila se sprejemajo Kolodvorska ul. C.
En plenlim	tovarn
Bfisendorier, Erfo&er, Czep&a, ilišizi, Schweigiioier, sm® lici.
TUDI NA CBKOKE JEBICA HUBAW, ro'. BoSctic L5*sf?. EUISerjeva 3
f
TEKMA!
Ker hočemo našo kremo za čevlje, znamka »Le'.ln«( obširno \-pcljati in vsakogar prepričati o izvrstni kvaliteti, smo razpisali natečaj, ki se vrši od 1. januarja do 15. februarja 1925.
NAGRADE :
1. nagrada 1000 Din v gotovini. — 1. nagrada 40 duc. kreme »I.ebin«. — 1. nagrada 20 duc. kreme >Le-bin«. — 1. nagrada 10 duc. kreme »Lcbin«. — 12. nagrad Y% kg kreme »Lebin«.
POGOJI-. Vsak tokmovalec mora: 1. rešiti uganko; 2 poslati v pismu svoj natančni naslov ter priložiti 10 Din. — Vsak tekmovalec dobi po pošti 1 škatlo kreme »Lebin«, četudi ni uganke pravilno rešil. Na vsakem ovitku bo označena številka aotičnega tekmovalca. — Žrebalo se bo dne 15. lebruarja ter pride za prvo nagrado brzojavno obvestilo, za vse druge pa pismeno.
Uganka: van, Ba, ber, E, Ljub, vem, No, lja, va, I, nat, na. L. mesto na Kranjskem. — E. prva ženska na svetu. — B. kje se največ žita v Jugoslaviji pridela. — I. ime moškega spola. — N. mesec v letu.
Pismo je poslati na:
Kem. tvornico »LEBIN«, Hoče pri Mariboru.
kakor tudi razne kovinaste predmete, napisne table, postelje, mize, stole itd. Izvršujem vsa pleskarska, ličar-ska, sobo- in črkoslikarska dela po zelo ugodnih cenah.
Franc Bokal
Celovška cesta št. 65 -
Zgornja Šiška, poleg milnice. BBSa9RaHBBSBKE?23i!iH3
Žrebanfe nagrad
„AIDA", proizvajalnice parfumerij, Zagreb B-cesta 19 a.
Za nagradni natečaj je prišlo vsega skupaj 22.320 prijav natečajnikov, od katerih jDi je bilo 512 nepravilnih, kateri torej ne sodelujejo pri žrebanju. Na podlagi žrebanja, ki se je vršilo 30. decembra ob 9. uri dopoldne v pisarni kr. notarja dr.. Mihaljinca, Zagreb, Frankopanska ulica 1, ob prisotnosti zastopnika policije in srezke finančne kontrole, so bile izžrebane sledeče številke z doli navedenimi nagradami:
št,
št. št. št.
1. Dobi auto:
Št. 12.001 Nikola Šakič, Dobroselo, p. D. Lapac.
2.—3. Dva velika lestenca:
Št. 13.009 Angjel Schon, Beograd, Balkanska ul. 5. Št, 17.292 Vasilij Iljes, Bučečanci pri Ljutomeru.
4. Jedilno orodje za 12 eseb:
Št. 14.276 Elizabeta Petrovič, Vinkovci.
5. 1 tciletna garnitura iz kristala:
Št. 9.319 Vesela Kraljevič, Pučišče na Braču, 6. Jedilno orodje za 6 oseb:
Št 20.626 Helena Ban, Novisad.
7.—8. Usn;ate potne kasete z necesairom:
Št. 13.395 Krausz Joszefne, Debcljača.
Št. 358 Manč Marula, Zagreb, Frankopanska 4.
9. Rohrblatt - kovčeg:
6.887 Mcsič Stjepan, Zagreb, Meduličeva 33, 10,—14. 5 moških zlatih ur:
6.569 Mihael Kopriva, Vel. Dolenci. 6.183 Amalija Mostnak, Celje. 4.383 Gajdoš Margit, Pančevo. Št. 12.139 Vi*omir Savič, Beograd, Hotel Bristol. Št. 16.279 Scliškar Tomo, Rika pri Laškem.
15.—19. 5 ženskih zlatih ur:
5t. 22.270 Krešimir Res-Koretič, Zagreb, Vrhov-
čeva ulica 4. Št. 251 Josip Lovec, Maribor, bolnica. Št. 6.600 Fani Griindner, Poljčane. Št. 26.^05 Čumbrek Stjepan, Zagreb, Gredice. Št. 15.888 Fran jo Šoba, Zagreb, Marovska 25.
20. Moka - servis za 6 oseb:
Št. 92 Mladen Dembič, Gospič.
21,—22. Kristalne vaze:
Št. 8.494 Blanka Gaon, Sarajevo. Št. 11.978 Petar Pekič, Sombor.
23.-25. Veliki lestenci:
Si. 416 Milan Grospič, Zagreb, Vlaška 116. Št. 15.587 Leo Paspa, Zagreb, Prilaz. Št. 11.275 Danica Berkovič, Rasinja.
26.—29. 4 potni usnjati kovčegi:
Št. 1.457 Julijana Metz, Belišče. Št. 6.464 Paula Pollak, Zagreb, Martičeva 10. Št. 10.455 Marijan Drnič, Zagreb, Slaven, banka. Št. 22.086 Franjo Švarc, Kovačica, Banat.
30,—39. 10 zlatih moških verižic za ure:
Št. 1.847 Ivica Kranjc, Maribor.
Št. 14.443 Stcvan Nagel, Ruma.
Št. 9.053 Ivo Donadini, Toplice, Dolenjsko.
Št. 19.697 Franjo Begonja, Zagreb, Ilica 123.
Št. 20.389 Stjepan Majčica, Bukinje.
št. 3.780 Dušan St. Simič, Koprivnica.
Št. 21.403 Mila Terzin, Sombor.
Št. 17.924 Albina i Tomica Bastič, Zagreb, Pešč.
Št. 3.082 Gjermek Zlatko, Zagreb, Gjordičeva 18.
Št. 12.839 Friedrich Dort, Beograd, Skopljanska.
40.—59. 20 srebr. doz za cigarete in tobak:
Št. 9.331 Petar Klekovič, Beograd, Studenička 31.
Št. 12.208 Dragojla Džimič, Mokrinj, Banat.
Št. 16.112 Ivan Volavšek, Maribor.
št. 17.712 Ilenka Keller, Novi Sad.
Št. 14.520 Graziella Orinetal, Rogoznica, Omiš.
Št. 1.250 Ella Kohn, Bajmok.
Št. 14.264 Gizella Vesseli, Županja.
Št. 22.001 Japel Janko, Tržič, Slovenija.
Št. 1.406 .Augustin Masa, Marina kod Trogira.
Št. 4.393 Margareta Rischner, Celje.
Št 22.198 Jakob Rupnik, Grlice, Podlapat.
Št. 9.464 Marija Canki, Čapljina.
Št. 4.330 Eppert Franjo, Gjurgjevo, Bačka.
Št. 16.6C0 Joscfa Resnik, Bukovlak 53, p. Štore,
Št. 13.997 I.jutivoja St. Miletič, Beograd,
Št. 14.002 Agata Hržič, Osijek.
št. 17.289 Eugen Ogrinc, Tržič.
Št. 4.596 Maksa Povh, Srednjo Bistrice.
Št, 17.864 Jo9ef Wa!tenspiel, Novi Grad, Zemun.
Št. 9.354 Gottliebe Magrantner, Franzfeld, Banat.
69.—39. 39 zlatih ženskih zapestnic:
Št. 12.363 Vezočnik Antonija, Gornji Grad, Slov.
Št.	10.946 Marko Benedik, Zagreb, Tuškanac 12.
Št.	1.189 Ida Posavec, učiteljica, Gruhišno Polje,
Št.	2.571 Vjekoslav Hajpck, Šoplje, pošt. Medinci.
Št. 14.320 Milka Osanovič, Split.
Št. 1.663 Malvina Korolija, Split.
Št. 21.^05 Zdenko Rogulič, Remctc.
Št.	2.302 Elza Zlošilo, Grubišno Polje.
Št.	9.325 Ivan Horvat, Beograd, Poincareova 10.
Št. 17.252 Mikla Žiganto, Sušak.
Št.	13.914 Katica SUploSek, DoljanL
Št.	5.510 Ivka Bužek, Dugoselo.
št.	5.301 Amalija Thiel, Maribor.
Št.	21.347 Janko Ozmec, Lipa, pošta Beltinci.
Št.	4.824 Bianka Stazič, Split. Št. 3.093 Dimamant Josip, Pale kot Sarajeva. Št 1.792 Jaroslav Tokan, Skoplje. Št. 13.016 Dara Mrvoš, Zagreb, Prilar. Št. 12.362 Anka Jerkovič, Split.
Št.	5.304 Hedviga Polaček, Zagreb, JuriSičeva nI Št. 9.199 Vlad. Maksimovič, Zagreb, Draškovi. čeva 30.
št. 21.876 Aleks. Ostojič, Zagreb, Medveščak I. Št. 6.106 Viktor šarinič, Boka, 1. puk, Tvrdjave. Št. 2.736 Matko Lukeš, Kastav. Št. 14.245 Branko Stanivukovič, Beograd, Vojna
Akademija, št. a.365 losefina Štruklja, Osijek. Št. 3.116 ivanič Marija, Zavidoviči. Št. 16.946 Antun Haus-Hamburger, OdžacL Št. 8.388 Mirko Prošek, Stožice. Št. 5.399 Bimmerl Marijan, Prevalje.
90,- 9°. 10 elektr. namiznih svetilki
Št. 19.441 Nežika Jamžič, Brebrovnik, Prekmurje,
Št. 10.329 Rudolf Nagy, Osijek.
Št.	10.461 Ivo Lončar, Zagreb, Slavenska Banka.
Št. 12.402 Alojz K'.z;ak, Kamnik.
št. 2.089 Emilija Stadtbauer, Hrasnik.
Št. 12.573 Milka Cerelinao, Slatinski Drenovac.
Št. 4.536 Gerta Vilamp, Ljubljana.
Št. 7.650 Franc Globočnik, Tržič.
Št. 2.031 Franjo Zakarija, Čakovec.
Št, 5.878 Rudolf Udovič, Zagreb, Kukovlčeva 29.
100.—129. 30 usnjat. denarnic za gospode:
Št. 21.237 Toma Vojnovič, Beograd.
Št. 10.787 Trbuhovič Emanuel, Zagreb.
Št. 11.218 Anka Šiško, Vučja Vas.
Št. 18.669 Marija Terkalj, Brod na Savi.
Št. 8.096 Jakob Mathauer, Franzfeld,
Št. 18.695 Smilja Vukovič, Sarajevo.
Št. 9.422 Dr. Ante Barbarič, Split.
Št. 20.789 Dora Trohal, Zagreb.
Št. 10.734 Charles Wahlmut, Zagreb.
Št. 5.897 Ican Kobasa, Maribor.
Št. 7.050 Ružica Janes, Koprivnica.
Št. 11.108 Teodora Milanovič, Šabac.
Št. 9.363 Francek Bogačnik, Jesenice.
Št. 18.505 Angjelko Jonič, Beograd.
Št. 6.008 Df. Heinrich Betzel, Kula.
Št. 12.770 Avdičevič Ahmed, Zagreb, Radn. dol 61,
Št. 20.788 Eugen Placceriano, Zagreb.
Št. 13.063 Johann Bohm, Temcrin, Bačka.
Št. 8.447 Vika Urbas, Gornji Logatec.
Št. 4.958 Miroslav Brenner, Pitomača.
Št. 141 Zvonimir Devide, Zagreb, PraStediona.
Št. 187 Josip Hauptfeld, Karlovac, kavanar.
Št. 16.985 Manja Štimac, Strelce.
Št. 12.447 Teodor Bulovč, Sarajevo.
Št. 20.256 Erna Dolenc, Kaštel Stari
Št. 12.339 Franc Polandt, Konjice.
Št. 6.617 Elvira Morvav, Sesvete.
Št. 12.816 Dr. Dragan Findrig, Kupinovo.
Št. 7.522 Anka Umiljenovič, Zagreb, Staretinarka,
Št. 2.846 Suzana Henn, Beška.
130.—159. 30 ženskih nsnjat. ročn. torbic:
Št. 17.866 Ana Vidakovič, Zemun. Št. 18.624 Ugo Ledi, Vojnik pri Celju. Št. 13.504 G juro Sladovič, Sisak. Št. 1.898 Fanni Kopriva, Arija Vas, Slovenija. Št. 17.091 Marta Bovič, Čakovec. Št. 7.507 Andrija Klaric, Sevnica ob Savi, Št. 20.132 Peter Briiker, Nove Šove, Vojvodina. Št. 21.874 Savica Asperger, Zagreb. Št. 16.957 Aleksa Popov, Novi Sad. Št. 5.950 Friedrich Bohm, Indjija. št. 4.325 Stevan Hinič, Vinkovci. Št. 21.190 Gjuro Maričič, Skoplje. Št. 13.928 Dušan Azigan, Vel. Kikinda. Št. 18.899 Marijan Čizmek, Klanjec. Št. 11.393 Nikola Popovič, Bujanovac, Kumanovo. Št. 11.619 Janko Goda, Slovenski Aradac. Voivod Št. 15.444 Josefa Hornv, Zagreb. Št. 1.625 Pero Bogdešič, Brod na SavL Št. 13.342 Julijan Birovljec, Srem, Mitrovica Št. 19.942 Franka Vaš, Subotica. Št. 20.184 Andro Zgrebec, Sv. Barbara. Št. 18.114 Andreja Stolarov, Vršac. Št. 4.658 Angjelija Boškovič, Beograd. Št. 6.198 Anton Juran, Ljubljana. Št. 9.654 Amelija Kristofoli, Vinjerac. Št. 836 Elizabeta Sorgor, Ivanič Grad. Št, 19.749 D. Kranjc, Zagreb. Št. 3.436 Blaž Pužak, Zagreb. Št. 15.686 Jelena Šimič, Zagreb. Št. 20.999 Šimun Mihič, Mostar.
Dobitelji iz Zagreba morejo dvigniti nagrade od 2. januarja naprej v prostorih »Aide« B-cecta 19 a, proti izkazilu številke in legi imacije. V druge kraje bo poslala »Aida« nagrade v poštnih zavojih po povzetju stroškov za opremo tekom meseca januarja na
njihovo odgovornost.
„HIDHU, proizvajalna pajfumerij, Zagreb, B-cesta 19 a*
Ufe rzr:
Zadružna Gospodarska banka d. d.
Ljubljana, Miklošičeva cesta štev. 10
(v lastni palači vis d vls hotela „Unlonw).	Telefon št. 57 in 470.
Račun poštno čekovnega uradn za Slovenijo Stev. 11.945, v Zagrebu Stev. 39.080.
Podružnice: CEUE, DJA 0V0, MARI 0R, NOVI SAD, SARAJEVO, SOMBOR, SPLIT, SIBENIK.
Ekspozitura: BLEO.
KapiSal in rezerve skupno nad Din 15,000.900*—.
Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, daje v najem jeklene shrambe za vrednote. kuj>uje in prodaja kar najbolje tuje valute in devize, sprejema vloge na tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji.
Pooblaščeni prodajalec srečk Drž. razr. Loterije.
KrJFSC.
■BlMba-

Izdaja konzorcij >Slovenca«.
Odgovorni urednik: Franc Kremžar v Ljubljani.
Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani*