68_ KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 26 1978 GRB MESTA PTUJA KRISTINA ŠAMPERL V predlanskem letu (1976) de je pojavila na trgu značke (glej fotografijo 1) v obliki ščita z zedenim pod jem, v katerega je vrisan pro- sto plavajoč rdeči križ, pod katerim je še- sterokraka rumena zvezda. V spodnjem delu je napis Ptuj. Ščit je obrobljen s pozlačenimi volutnimi in pravokotnimi okraski. Značka je bila prezentirana kot grb mesta Ptuja. Grb, predstavljen na znački, je bil dejan- sko v rabi od druge polovice 19. stol. do II. svetovne vojne, vendar je modifikacija že prej obstoječega grba. Torej gre za historičen grb in ne za grb mesta Ptuja nasploh. Do druge polovice 19. stol. in po II. svetovni voj- ni se je, oziroma se uporablja grb v obliki ščita s srebrnim (belim) poljem, z rdečim 1. značka 2. Pečat mesta Ptuja iz leta 1273 '" križem, ki se s kraki dotika stranic in brez j zvezde. Težko je direktno ugotoviti, zakaj je | do teh sprememb prišlo in zakaj ravno v ; drugi polovici 19. stol. Zdi se, kot da bi se' mesto, ki se bori za svojo avtonomijo, hotelo! postaviti z novim grbom. Do spremembe pri- : de ravno v času pospešenih zavestnih akcij i Nemcev in njim prijaznih Slovencev za pri-i dobitev Spodnje Štajerske. Nemška kultura > je neopazno prodirala pri raznih prireditvah, j v društvih in v številnih drugih oganizacijah. j Grb mesta Ptuja je proti koncu stoletja do- i bil »novo obleko« tudi na graški deželni hi-l ši.' Pri restavriranju zamenja srebrno polje i ščita zeleno. Kdaj in zakaj dobi grb rumeno i zvezdo, ni znano. 1 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 26 1978 69 3. Grb mesta Ptuja iz leta 1567, kakršen je v veljavi še danes Značka je bila med domačini sprejeta kot ¦ nemčurska, oziroma Ornikova. V bistvu gre ; za grb našega mesta ravno iz tega časa. Po- javljala SO se vprašanja, kakšen je sploh grb mesta Ptuja, kdaj in kako je nastal. Posku-i šajmo najti zadovoljiv odgovor. Nismo prvi j v teh prizadevanjih, in upam, ne zadnji. Danes uveljavljen grb (ščit s srebrnim po- ljem in rdečim križem) po Sarievem^ mne- nju predstavlja ščit sv. Jurija, zavetnika me- sta in patrona farne cerkve, prvič upodoblje- nega na pečatu mesta Ptuja iz 1273'' (1283) (glej fotografijo 2). Widimsky" pa pravi, da je Ptuj dobil svoj grb (sv. Jurija na konju) že leta 1277. V letih 1370—1380" je neznan kipar upodobil sv. Jurija — pešca. Na prsih ima vrisan križ, prav tak, kot je v poznejšem grbu in še v mlajšem pečatu mesta Ptuja. Okoli leta 1400, ko so gotizirali proštijsko cerkev, je ptujski mestni grb v obliki ščita z rdečim križem dobil svoje mesto na sklep- niku glavne ladje med grbom salzburškega nadškofa in »Vojvodine Avstrije«. Ta grb je lahko tudi posledica restavracije iz 19. stol. Vprašanje je, ali je restavrator le obnovil narisani grb ali pa je upodobil tistega, ki je bil v rabi. Na pečatu dokumenta iz leta 1538* je upodobljen sv. Jurij. V pečatu mesta Ptuja se je sv. Jurij obdržal tja do 18. stol. Nad vrati vodnega stolpa je dobro viden grb v ob- liki ščita z vrisanim križem in letnico 1551. Grb mesta Ptuja je v tem času že imel usta- ljeno obliko, znano tudi iz Bartscheve' upo- dobitve v njegovi knjigi grbov iz 1.1567 (glej fotografijo 3). Na zastavici ptujske mestne garde iz leta 1769^ je na eni strani upodobljen sv. Jurij na konju, na drugi strani pa le ščit — belo polje in rdeč križ. Na spisu mestne občine iz leta 1815' je pečat, v katerem je sv. Jurija zamenjal dvoglavi orel z vrisanim križem. Grb mesta Ptuja pa ostaja isti. Leta 1848'» ga zasledimo na zastavi narodne gar- de in sicer je na srebrnem polju rdeč križ. Po tem letu se v grbu mesta Ptuja pojavlja ru- mena zvezda. Pečat mesta Ptuja postane po vsebini in obliki enak grbu le s to razliko, 4. Poselska knjižica iz leta 1883 70 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 26 1978 da je okrogel in ima napis — npr. leto 1870'^ ima napis Amts-Siegel der Gemeinde Stadt Pettau. V poselski knjižici iz leta 1883'^ (glej fotografijo 4) sta predstavljena grb in pečat mestne občine, ki ustrezata grbu mesta Ptuja. Leta 1884'^ se je pri mestni občini po- zanimal glede grba A. Schroll, izdelovalec diplom z Dunaja. Zanima ga, če je sv. Jurij še vedno v grbu. Mestna občina pa odgovar- ja, da je zgodovina grba zavita v temo. Na^ sodniškem meču iz leta 1555 je sicer upodob- ljen sv. Jurij in bi tako Ptuj lahko imel v grbu sv. Jurija, vendar se danes uporablja naslednji grb: Ščit z zelenim poljem, rdečim križem in rumeno zvezdo. V tem času je to- rej grb že imel zeleno polje in ne več srebr- nega (belega). Leta 18931" Zahn in Siegenfeld razlagata nastanek grba iz ščita sv. Jurija in poudarjata, da zelena brva na sedanjem grbu ni originalna. Grb ohrani to obliko in vse- bino do II. svetovne vojne. Leta 1931'^ naj- demo v mestni občini Skrabarjevo razlago gr- ba, ki pravi, da je sedaj uveljavljen ščit ze- lene barve z rdečim križem in rumeno zvez- do. Vendar nadaljuje, da je po mnenju stro- kovnjakov nastal ta grb šele v 19. stol. Prist- ni grb pa je sv. Jurij, od katerega se je od 16. stol. naprej uporabljal le njegov ščit, torej grb v obliki ščita z belim poljem in rde- čim križem. Isti grb je upodobljen tudi v Historično topografskem leksikonu K. Schmutza iz leta 1822. Skrabar pravi, da na vprašanje, zakaj se pojavi zelena barva na grbu, ni mogoče odgo- voriti. Leta 1902'' najdemo v glavi uradnih, dopisov župana Omika barvasti grb, in sicer je v dvoglavem orlu grb zelene barve, z rde- čim križem in rumeno zvezdo. Prav takega najdemo na ograji proštijske cerkve, zgraje- ni po prvi svetovni vojni — 1932. Po drugi svetovni vojni se spet uporablja grb izpred druge polovice 19. stol. Grb, kot je prikazan na znački je torej modifikacija že obstoječega grba v 19. stol.,- in je izdelan po Nemcih in Štajercih, ki so v grb vnesli zeleno barvo, barvo nerazdeljene Štajerske. Značka kot taka bi lahko izšla v seriji značk historičnih grbov, ne more pa iziti samostojno in kot taka predstavljati grba mesta Ptuja. Dejansko gre za prireditev grba iz 19. stoletja. , OPOMBE 1. B. Saria: Neue Chronik zur Geschichte und Volkskunde der innerösterreichischen Alpenlän- dei', Graz 1960, 12. Oktober, str. 2. — 2. Isti, str. 3. — 3. Zgodovinski arhiv Ptuj (ZAP), Fond fotokseroteke (FKT), škatla št. 19. — 4. R. Wi- dimsky: Städtewappen des österreichischen Kai- serstaates, Wien 1S64, str. 72. — 5. Hrani se v Pokrajinskem muzeju Ptuj (PMP). — 6. ZAP, FKT, šk. št. 19. — 7. Z. Bartsch : Steiermärkisches Wappenbuch, 1567, str. 154. Fotokopija se nahaja v ZAP, FKT, škatla številka 19. — 8. Hrani se v PMP. — 9, ZAP, FKT, šk. št. 19. — 10. Hrani se v PMP. — 11. ZAP, FKT, šk. št. 19. — 12. ZAP, fond mestne občine (MO), spis št. 1363, 1886. — 13. ZAP, fond mestne občine (MO), spis št. 2746, 1884. — 14. Steiermärkisches Wappen Buch von Zacharias Bartsch 1567. Fachsimdle-Ausgabe mit historischen und heraldischen Anmerkungen von dr. Josef von Zahn und Alfred Ritter Anthony von Siegenfeld, Graz und Leipzig 1893, Str. 83 in 167. — 15. ZAP, fond MO, spis št. 2236, 1931. — 16. ZAP, fond MO, spis št. 2572, 1902.