Poitnina plačana v gotovini Izhaja v pondeljek in peiek ob 5. popoldne. Stanc mesečno Din 7'— za inozemstvo Din 20"—. Račun pri poštno-čekovnem iiavodu št. 10.666. Cena 1 Din Redakcija'in uprava: Celje, Strossmayerjeva ulica 1, pritličje, desno. Telefon int. St. 65. Rokopisi se ne vračajo. Oglasi po tarifu. Rokopisi se sprejemajo ob pondeljkih in petkih brezpogojno le do 10. dopoldne. — Predpisi glede prostora in dneva objave oglasov se nvažujejo le po možnosti. Leto XIV. Stev. 61. I Celje, petek 29. julija 1932. I Sprachgrenze Vedno in veclno smo morali v sta- rih časih poslušati, da ,je skoro vse nase slovenskd ozomljo jezikovna nip;ia. Tega se naši sosedje in manj- sind še sedaj niso odvadili. Če tako govprijo ali v kakem malem listu pisejo, naj bi Le bilo> Je nesmisel, nerodnost, brezobzirnost in izziva- njc, pa naj bo! A da izdajajo knjige, in postavljajo Celje na »Sprachgren- zev, to jo pa žo hudo. V predzadnji »Deutsche Zeitung« čitamo pod črto, da namerava izda- ti /nan naš someSčan knjigo, v ka- tei' popisuje razne dogodke v Celju do prevrata. Bilo bi narii zelo prijet- no, ko bi vse popisal, kako je res bile. Da je Celje ob jezikovni meji, pa no sme trditi samo zato, da bi del a) s tern v inozemstvu propagan- do. Co je kjo kaka ^Sprachgrenze«, potem jo imamo mi tarn za Radgo- no, Sent Iljem, pri Lučanah, Arve- žu, Zelenein Travniku ter za Kaplo in I'emsnikom, kjer jo še naše str- njeno ozcnilje in kjor sedi na svoji grudi naš človek. To so nam še zna zgoditi. da so ob jezikovni meji tu- di Hogatec, Brcžice in Trbovlje, ker je tarn nekaj somišljenikov toga po- 1/tik.a. ali pa celo Črnoinelj in Ča- bar, ker so tarn nekje blizu Kočev- ci! Dobi'o bi bilo, da bi gospod razio- žil, kaj je »Sprachgrenze«. Ta pojem se no smo po mili volji raztezati, ka- kor je komu drago. Niti na Koroš- keiri še menda ni slovenstvo tako razgrizeno in preluknjano kakor morska spužva, ki je črvom domovi- na, in nikakor ne gre, da bi našo zemljo kdo stiskal in trgal kakor gobo. Radi bi verjeli, da bodo v knjigi samo zgodovinska dejstva, ker to bo za nas in našo reč dobra reklama. Gotovo se bo dal napraviti tudi iz našega kulturnega življcnja marsi- kak »helldunkier Ausschnitt«, a ne samo iz nemškega. Opazka o »Sprachgrenze« pa naj izostane. To se skoro tako čuje, kakor kruta pro- paganda laž o ncsrečnjh »Bruder im bedrohten Land«. V. 6. DCMAČE VEJTI d Nj. Vel. kralj jo prispel v četriek 28. t in. zjutraj na Bled, kjer bivajo že delj časa Nj Vel. kraljica, presto- lonaslednik Peter tor princa Tomis- lav in Andrej. d Univ. prof dr. Krbek — novi za- grebški župan. S kraljevim ukazom jc bil na predlog notranjega mim- *?tra linenovan za župana rnesta Za- gi'eba univ. prof. dr. lvo Krbek, za použupana pa mizarski obrtnik Ja- kob Vavrina. Dosedanji podžupan Art'iiv Mahnik je bil raaresen svojih dolžnosti in oJlikovan z redom Ju- goslovenske krone 11. vrste. tl »Ljubljana v jeseni«, kulturna, gospodarska in tujskopromelna raz- stava, sc bo vržila letos od 3. do 12. septembra. Razstava bo imela tudi poseben industrijski in obrtni odde- Ick. Tvrdke, ki naincravajo na tej velesejinski prircditvi razstaviti, naj j?e cimpreje prijavijo upravi velcsej- ma v Ljubljana K1 i«: »Kupujte do- mačo blago!1« mora prodreti v vsako našc gospodinjstvo. Udeležba naših tvrdk na velesejmu je najboljša, in najuCinkovitejša reklama za vse do- dace blago, kajti vsak naš velese- jem privablja našiin producentom novo kupce, nove odjemalce-. Naj bi no bilo producenta, ki bi ne znal prav oceniti te zanj tako važne fuukcije velesejma d Število srednješclcev in srednjih šcl v Jucjoslaviji. Ob koncu šolskcga leta je bila sestvljeua uradna stati- stiko, dijako'v vseh srednjih šol (kla- sicnih in realnih gimnazij; y naši dižavi. Po tej je bilo v šolskem ietu l!»31/32 79.267 jugoslovenskega di- jaštva. To Stcvilo naSih srednjoäol- cov (76.714 javnili in 3535 privatnih) znaša 0.57% prebivalstva nase dr- žave; število- srednješolk pa nekaj pod polovico moških dijakcv (17:8). Največjc števiio odpado aa dunav- sko banovino, najmanjše pa na vr- baskö. Dunavska banovina ima 21.431 srednješolcev in srednješolk, sav.-ka 17.473, dravska 8850 drinska G945, zetska 0598, primorska 40dG in vrba&ka 1744. Do najvecjega izraza je prišla srednja sola v dravski ba- novini, kjer pride en dijak na 129 prebivaleev. Naša država ima 16G srednjih šol (150 realnih gimnazij, 15 klasičnih gimnazij in 1 realko). d Na banovinski kmetijski šoli v St. Juriju ob juž. žel. so je IS. t m. pričcl tečaj za učitelje, ki poučujejo na kmetijskih nadaijevalnih giolah. Tefaj je otvoril g. inž. ZidanSck, na- Celnlk kmetijskega oddelka ob pri- sotiiosti g. Jožeta Krošla, referenta za kmetijsko nadaljevalno šolstvo. Vpiyanih je 23 učiteljev iz vseli de- lov hanovine. KDRAY CLOTEK- DE1AVE1V CLOYEK! - A Kofiko sie bo(j svcži in sposobni za delo, če ste zdravi. A Vase zdravje si ohranite najbolj s snago. Za vzdrževanje te čistote je po- trebno dobro in nežno milo, ka- tero varuje Vašo kožo in pere* perilo temeljito in čisto. Upo- rabljajte že 80 let poznano / J0^fc ^V^b ^1 H ' ^l ^Mh ^h ^H "^B^ ^K^h^B. ^b ^v^A ^^. ^ffi I ^l ^fvwjtt^S^^^F «CH 0 2/5Z ZNAMKS JFiPi^" d Krviio, kožno in živčno bolni do- sežojo z uporabo »Franc Jožefove« g;renčice urejeno prebavo. Zdravni- ki specijalisti velikega slovesa iz- pričujejo, da so z učinkom staro preizkušenc »Franc Jožetove« vode zadovoljni v vsakom oziru. »Franc Jožefova« grenČica se dobi V vsch lekarnah, drogorijah m specerijskih trgovinah. d Na Bcču .je izgmil iz restavraci- je SPD 18. t. m. okrog 7 kg težck in pol metra dolg dvoočni «karjasti Zeissov daljnogled s lG-kratno po- večavo. Uravnalna priprava je v dolnjem delu pokvarjena, zaščitni okrogii rob ene zgornjih leč je neko- liko vzbočen. Daljnogledov t.c vrste je videti redkokje in njih oblika vz- Grenčica Hunyadi Janos je najza- nesljivejše in najidealnejše odvajalno sredstvo. buja pozornost. Kdor ga izsledi, naj biagovoli to takoj sporoc"iti vai^nost- nim organom pa tudi odboru SPD, pošta Podplat. Vrnitvi slcdi nagra- da. d Dunajska vremcnska napoved za soboto 30. julija-, Jasno, narašča- nje temperature, ki-ajevni vetrovi. Splošni izgledi: VeCinoma jasno vre- mo bo trajalo dalje časa. Pri cdebelelosti, težkočah dihanja, prolinu, revmatiznm in boleznih krvnih posod je Saxlehnerjcva na- ravna grenčica HUNYADI JANOS naj ideal nejše ^redstvo za pospcšonje prcosnove, obtoka krvi in črcvesnih funkcij. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in boljših trgovinali. Pa- zito na etiketo z rdečim srcdnjim poljoml \. GABERSKI: Osumljen (Iz zbii-ke »Brez slave«), Prva moja garnizija je bila v Ober- ßrafendorfu, malern kraju na Spod- njem Avstrijskem, nedalcč od Sankt I^öltna, kjer je bil naš polk. Tele- grafski polk je bil gotovo najmoč- nejši polk v avstrijski jaonarhiji. V njem so bili vojaki iz vsakega okra- ja države; sredi vojne jo štel okoli ^0.000 pripaduikov. Zaniir..vo je bilo, da je bilo pri teiegraiskem polku ob koncu vojne nad 5.000 narcdiiikov. Bili so to rezervisti raznih letnikov, pa tudi mladi ljudje. Kaiti če taka. armada služi svoia štiri ieta, mora marsikdo kam pririniti. Ko smo se javl.ja.li v pisarni v Sankt Pöltnu, smo že imeli nekate- ri Slovani težave. Nekatr-riin podosi- cirjem, ki so opravljali pisarniške posle, niso bila všeč slovanska ime- na. Tudi ob mojem se je eden spod- taknil. Hotel jc vedeti, kako se pra- vi »Vinko« se drugače, da bi bilo bolj umljivo. Nisem mu hotel imena pojasniti, tei* ,sem rekei, da je pač tako in nič drugače. Ko s^ jc pa zme- r/i\ tarn pod mizo pes, in ga je go-: spodar posvar.il z imenom, sern na- mignil, da ima vsak pes svoje ime, in vsak Clovek svoie. Tako je osta.lo psu pasje ime. meni pa moje. A za- 1'omnili so si me. Ko som stopil iz pisarne na hod- nik, je prišei za menoi mlad, lep enoletnik-korporal. VnrH^al me je, da-li jo enoletnik mojega imena, s kateiim je on — Dürminger iz Knittclfelda — služil v Gorici, moj sorodnik. Pritidil sem mu, da je moj bratranec, in sem mu pyvedal, da je že avgusta 1914 padel v Galiciji. Ta- ko je namreč pi-avila belcžka v se- /namu izgub. Zgodba tega bratran- '¦a jo res čudna: PustivÄi bogoslov- ne študije je šel k voiakom, in je moral leta iyJ4., namesto na do- pust, v vojno. Ko ic nrigia novica o njegovi smrti, je bila v liiši in sari velika /alost. Brali so zanf r-rno ma- ge. N.'icnkrat pa se je javil iz bolni- ce v Kijevu, kjer je leža! g svojo ra- nd. (Ob umiku so Avstrijci samo vi- dcli, da je obležal, in so mislili, da jo mrtev. A lUisi so ga Dobrali ra- njenega. V Taškentu se ie potem so- rodnik naučil dobro ru^koga jezika in se je kot >premljevaleo iztihotapil 7. izmenjanimi avstrijski'ui invalidi v Skandinavijo, od kodcr je prišel 'lomov. Tu so ga zopet mobilizirali, mu dali osicirski čin. in on je imel cast in zabavo pretepati so zopet do konca vojno.1 Teaa Dürmingerja sem bil pozuejo še enkrat srečal. Avanziral ni nikamor. kev mu ni di- salo naprej k pešcem. odkoder je bil piišel. Po pridelitvi v Obercrrafr-ndorf sem imel nesrečo', da sem stanoval v ne- ki gostilni v isti sobi z nokim Nou- wirthom iz Maribora. ki se je izda- jal za inženjerja, pa takrat še ni bil. Druga dva tovariša v sobi sta bila inženjei- Neumann z Dunaia, zapra- vo češki žicl z Morave. in "oki Cch, ki ni znal skoro besede nemški. Neu- vvirth jt bil tako slab tovariä, kakor je bil Neumann dober. Nekega dne me začne Neuwirth, ki W bil menda svežo pečen protestant. izoraševati, da-li sem dekanu-kanoniku mojega imena, ki je pasel ovce uri Sv. Mag- aaleni v Mariboim. sorodnik. Ko sem mu pri znal, da je on moiega očeta brat, sc je že začelo. Vse sovraštvo, ki ga je s svojim verskopolitičnim vodjo, proslulim Prusom pastorjem Mahnertom gojil proti Slovencem, in tistemu »farju«, je prenesel mo- žak name. Dtkan in pastoa- sta se silno podajala, ker je mariborski pa- stor ho.dil V škodo in lovil dušc. Med DonemCenim delavskiin predmest- nim piebivaistvom je menda imel dobro, žetev, yA-asü ker so nemški protestanti izrabljali becio, in so po- .-elitom plačevali za odnad od kato- iicizma. Moj stric je ob aacetku voj- ne mnogo trpel tudi telesno. Drhal i=e je zbrala, lev je 75 let starega mo- ža, ko se je z vozom vračal iz sole, potegmla z voza, in ga obrcala in opljuvala. Kdo ve, kai bi se bilo zgo- dilo, da se ni vmešal slučajni očivi- kim pa njihov poveljnik gosp. Frail'- Koschier. Vaja je potokla si- jajno Zlasti je treba omenUi mir, s katerim so vsi Clani izvedli svoje na- loge Starosta JGZ g. Josip Turk iz Ljubljanc, ki se mudi na zdravljonju v Laškem, se je zelo pohvalno izra- zil o vaji in je zlasti podsirtal hitrost, s katcro so prispeli celjski gasilci v Laško, ter njihovo lmrno in smotre- no sodelovanje. Po kratkih kritikah in prijateljski zahvali je načelnik la^kih gasilcev g. Maks Koši.r za- ključil lepo vajo. c Gasilska vaja na Joželovem hri- bu. Di'evi ob sedmih bosta priredili ga^j.'ni društvi iz Celja in Gaberja veiiko gasilsko vajo pri cerkvi sv. Jožefa. c Fonovno opozarjamo no dobro- delni koncert, ki se bo vršil v nedc- l.io 7. avgusta v mestnem jia-rku in ki ga bo priredila celjska žele-zničar- ska godba pod vodstvom kapelnika g. Albina Petermana. Čisti dobiček jo namenjen slojicmu «'oljskcmu skladatclju g. Edvardu Interbergor- ju. Zanimivi spored koncerta, ki se Studira z veiiko vnemo, tvorijo m. dr. tudi naslednjo skladbe g. lnter- l)(vrg(']'ja: kora! »Zlato solnce^: iz 16. stolctja, h katercmu je napravil g. In'tei'berger figuracijo, instrumenti- ral pa ga je g. Schönherr st. iz Ma- ribora, dalje valsiek »Žarenje pla- nin'<, in mazurka »Poletna idila.1«, '»Promenadnakorasinica« in novafan- tazija »Gozdni odmcv«, ki jo je in- strumontiral g. Schönher)1. c. Pravoslavna služba božj.i v ne- deljo. Pravoslavna c^erkvena obsiina V Celju obvesča svoje Clane, da bo v nedeljo 31. t. m. ob 10. dopoldne slu- fcil službo božjo v cerkvi sv. Save prota g. Dragoljub Popovic iz Beo- grada, propoveil pa bo imei prota g. Ljub. Bogičevic iz Beograda. c Na »Japonsko noč« na Dobrni v sobrfto 30. t. m. bo vozil mestni av- tobus ob 21. po izjemni ceni 25 Din iz Celja na Dobrno in nazaj. Vračal se bo po želji veCine potnikov po polnoci. Zato odpade v nedeljo 31. t, m. druga jutranja vožnja z Dobr- ne ob 7.30, vsakdanja ob H. z Dobrne pa ostane tudi v nedeljo v veljavi. c Jzlet na Mrzlico priredi v nede- ljo ?1. t. m. celjski pododbor Zveze kmeCkih fantov in deklet. Odhod v nedeljo ob 5. zjutraj iz Št. Pavla pri Preboldu. Prijatclji kmeCke mladi, ne vabljeni! Kopalne obleke cevlje in cepice nudi v veliki izbiri trgovina Miloš Pšenicnik, Celje c. Smrlna kosa. V Mariboru je umrla ga. Marija Kupljenova, roj. Fisclierjeva, soproga železniškega uradnika g. Mirka Kupljena v Ce- lju. Truplo so prepeljali v Celje. Po- grob se je vršil V Cetrtek 28. t. m. ob 15.30 na kokdliškem pokopališču. Na Lo'pati 11 pri Celju je umrl 64-letni upokojeni želczniCar Anton Brežnik iz Celja. V celjski bolnici je umrla 26. t. m. 09-letna prevžitkarica Ne- ža Hribarjeva z Mrzlice, v Cetrtek 28. t. in. pa 24-letni brezposelni ko- vaški pomoCnik Vinko Lavrinc od Sv. Krištofa nad Laškim. N. p. V m.! c Dober plen celjske poUcije. Lani 31. marca po dnevi se je posestniku Martinu Ermanu i< Partinja pri Sv. Juri.iu v Slovenskih goricah pridru- ži1 neki moški. Ko sta gla skozi neki go.vid, je neznanec nenadoma. napa- del Erinana in zahteval od i\jega. de- nar. Erman mu je v strahu izrocil 140 Din, nakar je ropar izginil. Sum jc padel na 39-letnega delavca Ma- tijo Topolovca iz Skorišnjaka pri Sv. Andražu v Halozah, ki ga kljub vesinemu zaisledovanju 1G mesecev niso mogli prijeti. V petek 29. t. m. pa sc je celjski policiji na podlagi o.^ebnega popisa po.srečilo aretirati Topolovca. Izročili so ga okrožnemu sodižču. Topolovec taji dejanje. c Drzua tatvina perila. V Cetrtek 28. t. m. med 22. in 23. se j& splazil neznan moški po dvorišCu skozi od- prta dvorišCna vrata v klet v hiši trgovca. g. Golmajer.ia v Gaberju in ukradel 50 m dolgo vrv za perilo, 4 opranc mokre rjuhc, 1 prevleko za odejo, 1 bele moške hlaCe, 3 moške srajce, 1 spodnje moške hlačo, 2 obrisači, 1 namizni prt in vec pre- vlek za blazine v skupni vrednosti 800 Din. Ko je prišel si plenom iz kler ti, jo opazil, da so med tern že zakle- nili c'.vorisCna vrata, doCim so bila vrata na cesto že prej zaklenjena. Tat je zato še! v pi*vo nadstropje, pritrdil na oknu na hodniku ukra- deno vrv in se po njej spustil s pe- riloni na dvorišCe. Domači so sicer slišali neki ropot na dvoriš«:u, a niso temu posvečali posebne pozornosti. c Tat vine koles se v zadn.iem Casu zof.et innoze. V torek 20. t. m. med 19. in 20. je nekdo ukradel izpred neke gostilne na Ljubljanski desti 1.000 Din vredno čnto pleskano ko'lo znamke »Kosmos« St. 5,100.002. V Cetrtek. 28. t. m. okreg pol 0. zvečer je neznan tat odpeljal iz dclavnice g. Janka Vodičarja v Gosposki ulici 2.000 Din vredno novo, Crno pleska- no kolo znamke »Waffcnrad« s'tev. 3,9001(»(». c Ogenj vsled strele v mestnem gozdu. Med nevihto, ki je obiskala Celje v soboto 23. t. m. opoldne, je treščilo tudi v neko di'evo v mest- nem gozdu na Vipoti. Kmalu je bilo več dreves v plamenih. Gozdni de- lavci in sosedje so do večera poga- sili ogenj. c Podatki o zadolženosU kmeto- valcsiv. Mestno nacelstvo v Celju ra.z- glaša" Privilegirana agrarna banka je dobila z odlokcnn g. ministra po- ljedelstva z dne 4. maja 1932, štev. 802.3/V nalog, da zbere podatke o za- doižonosti kmetovalcev v naäi kra- ljevini z vprašalnimi polami. ki jili je v to svrho poslala banska uprava posameznim obCinskim naCelstvom. Mestno naCelstvo poziva tern potom vse kinetovalce, ki imajo v mestni občini poljedelska sr.emljišc.a obre- menjena z dolgovi, da se v svrho vpi- ¦sa v poslane vprašalne pole zglasijo v soboto 30. julija med 9. in 12. do- poldne v sobi št. 19 (mestno nacel- stvo — dvoriščni trakt II. nadstrop- je). Opozarja se na dolocila § 6. za- kona. o zašCiti kmctov in o uveljav- ljenju poedinih predpisov zakona o izvršbi in zavarovanju (S!uzb. list St. 334/33), ki se glasi: 1) Za kmeta po lein zakonu se smatra vsakdo, ki obdeluje zemljo sam alj. s Clani svo- je rodbine in Cigar obdavCeni doho- dek izvira pretežno od knip.tijstva, Cc ne presega njegovo posestvo po- vršme 75 ha orne (za obdelovanje sposobne) zemlje (njive, saa združerio z vprašanjem kruha, so najbojevitGJši in najborbenejši. Ccna bencina je že prvi dan poskočila za 20 par pri litru. Oglašujte! Glasovi iz občinstva K nedeljskemu derbyju v Celju Nedeljska nogometna tekma mod SSK Celjem in Atletiki je bila za vsakoga gledalca zares »sportnr« užifok. Takozvana x-sportna« publi- ka je pokazala svojo »disciplinira- nost« s prave strani. Kdor ie prišcl glodat igro, je naše1 med gledajlci zvcrine in ne ljudi. Da se zberejo na igrišču gledalci. ki simpatizirajo za eno ali drugo sportno formaoijo, spada več ali manj k igri. Ali to. kar se jo slišalo \\ nedeljo, mora v.sakega. še tako hladnega opazovalca, spraviti iz rav- notcžja. Psovk, prav prostaških, na raeun enega ali drugega igralca ali sodni- ka, je kar deževalo, nekateri se niso niti ustrašili blatiti naeiionalne pri- padnosti naše slovenske sportne mladine in so dajali duška »drukar- stvu« s posuroveiostjo in divjaškim kričanjem kakor: »Ubij ga!, »Crkni pes!« in še s hujšim. česar tu ne mo- rem navesti. Co pomislim, da se kaj radi pona- šamo. da smo civiiizirani, morarn pri opazovanjn naše vsportne« publi- ko med tekmo ugotoviti, da tiči ne- kaj podlage v kritiki naših sosedov, ki se včasih spodtikajo nad našo »na/.adnjaSko kultum«. Ali smo res divjaki? Ali naj zaradi nekaterih divjakov trpi ngled našega naroda? Mar mislite, da tujci, ki so opazo- valii igro, ne ponoso svojih vtisov med svojee? Ce del občinstva ni zrel, da ostane pri takih prilikah disci- pi iniran, bi morala oblast poseči vmes in taki publiki zabraniti do- stop k sportnim tckmam. Tako radi- kalno sredstvo bi bilo sicer žalostno, vondar bi ga ta nesportna publika zaslužila. Če bo nediscipliniranost zavzemala Vedno večji obseg, ne bo moge! niluic jamčiti, da ne pride prej alj wloj ob takih prilikah do kr- vopi'olitja. Nimam namena dajati nauke, ka- ko pa naj sportna publika ponaša, vendar čutim potrebo, da informi- ram javnost o dcjstvih, kar naj bo v resen opomin našim vamostnim oblastvom. Opazovalec. Nepotrebnl In nepravHnl naplsi. Na neki hiši v Celju je nameščena tabla z napisom „Ondulacione-Dauer- wellen — Friseur Salon", na Bregu pa čitamo napisa „Miklavžev hrib" in „Na Miklavžki hrib". Italijanski in nemški napisi so pri nas nepotrebni, napačni slovenski napisi pa bi se mo- rali popraviti. V tem pogledu bi bila potrebna neka kontrola, da se ne bomo smešili. —k. Ali ste že poravnali O naročnino • Lepo stanovanj« obstoječe iz 1 velike park, sobe, pred- sobe, kabineta, kuhinje s pritiklinami zelo solnčno v sredini mesta se odda takoj. Naslov v uprjf'i lista. Odda se !epa, solnčna meblovana soba z dvema oknoma, posebnim vhodom in električno razsvetljavo. — Naslov v upravi jista. Vesten, kavcije zmožen ittkasanft i za Celje in okolico se sprejme takoj. ! Ponudbe pod »Vesten inkasant« na | upravo lista. | Dvosobno stanovanle ] s pritiklinami v pritličju se odda. Vpraša se v Vodnikovi ulici 5 v Celju, I. nadstropje desno. Meblovana soba s posebnim vhodom, električno lučjo in souporabo kopalnice se v novi vili odda. Naslov pove uprava »Nove Dobe«. Nagrobni vend trakovi za vence z natiskom v vsaki barvi, krste v vseh velikostih in iz- vedbah se dobe zelo poceni v modnl in manufakturni trgovini Fr. ttarbeuiz, Celje, Kralja Petra cesta 3. flmeiMkansriü pisalna tniza visoka zrcalna omara z marmornato ploščo, velika iztezna miza, dvodelne obešalne in predalne omare, postelj s pokrovom, postelj s trdega lesa z vlo- žkom in madraco, nočne omarice, ve- lika pisarniška pisalna miza, močno moško kolo, izvrsten šivalni stroj itd. proda zaradi preselitve poceni F. Jakowitsch, Celje, Gubčeva ulica St. 1. Zntžane cene Samo Gosposka ulica 13-16 Diplomiran strokovnjak v trajnem kodranju Avgusf Taček Pariz—Berlin—Dunaj Prva nagrada za plosko kodranje z narav- nim kodranjem N-A-M. Dobra stvar potrebuje časa! Trajni kodri v 2 urnh mnogo lep§i in trpe2- nejši, stranka zadovoljnejša! Trajni kodri kakor naravni kodri. Jamčim za vsako kakovost las, za sive, beljene in barvane lase, kakor tudi za vsa v stroko spadajoča specijalna dela. Cene odgovarjajo današnjim razmeram. Priporoča se A. Taiek fri2er za dame in gospode Celje, Gosposka ul. 13 in 16 Iziožba je Vaša na|t>oljšai reklama! Razborit trgovec omogoča poglcd v svojo izložbo tudi poleti ob žarkem solncu skozi proaopni i»!>lo z za,ščito $>r>edL solncem IšČe se samo zastopnik na lastni račun. Potrebni kapital za skladišče okrog 5—6000 šilingov. — Vprašanja in nujne ponudbe na naslov: Aleksander Federer, Wien I., Bauernmarkt St 8 ADVOK4T &*•• JR.. Yopsic v Celju je preselil svojo odvetnl§ko plsarno z Dečkovega trga §t. 3 v Prešernovo ulico štev. 15/1. (nad trgovino Brata Šumer nasproti Marljine cerkve) PIERRE BENOIT: KOMIGSMARK Zgodovinski roman Poslovenil Boris Rihteršič InRibeyre me jerespokazal: »Moj prijatelj Vig- jierte. Učenjak. Diplomo ima in. znanje ga kar raz- ganja. Morda že docent? Ne? Toliko bol.ic zate. Zna vcC kakor mi vsi trije skupaj, da Klotilde sploh ne žtejem.« Klotilda me je pozdravila nekam prisiljeno in me ironično premerila. Bil sem na trnih. Ta hvalospev je bil v čudoviti sl'ladnosti z mojimi na kolcnih razmallianimi hla- Cami. Drugače so bili pa vsi zelo ljubeznivi. Ali ni J;ila pohvala mojega znanja bolj slavospev njihovi spretnosti, njim, njihovi nmetno'sti uživanja živ- ijenja? Kmalu ]c Ribeyre vstal. »Do svidenja jutri, prijatelj! Moj poklon, Klo- tiida! Ti pojueš z menoj, Vignerte, da mo spremiš kos poti.« Zunaj me je prijcl pod roko. »VraCam so na Quai d' Orsay. Nekaj starčevih piscm nioram še pregledati. Pojdi z menoj!<: Rue Royale se jc vsa blestela. Iz avtomobilov, ki so se ustavljaK pred neko' restavracijo, so lezle žonske, ogrnjene v dolge svilene plašče. To razkošje me jo opajalo. bičalo, proganjalo, naj izkoristim sre- Čanje z Ribeyrom. Cutil sem, da me misli premotiti s svojim miadim bogastvom Kdo ve, morda bom lahko kaj zaslužil pri njegovi želji, da mi pokaže svojo moč. Koliko lahkd dosežeš, če se laskaž člo^ veški baliavosti! Kako mo je ta neumna fantazija prevzela, ko sem z njim stopal po stopnicah palaCe zunanjoga tninistrstva. Visok lakaj nama je odprl vrata olek- tričnega dvigala. Drugi naju je čakal v prvem nad- stropju. »Ali je kdo telefo'niral, Fabien?* »Da, go.spod, nekdo iz trgovinskega ministi'stva, ki želi jutri večerjati z minisrrom. Javil je, da se bo z njim sestal v zbornici. Napisal sem prejeto vest.« Trenutek nato sva bila v divnem, njajhnem ka- binetu žolt-3 in zlate osnovne barve. Ribeyro je udaril po mizi. »Prekrasno delo iz časov Ludovika XIV.<;, je ba- havo deja! »Saj dovoliž?« se je opravičil in sedcl. Jel je odpirati pisma in ponekod po potrebi na- pravil znamonjo z rdečim svinCnikom »Kai- pripoveduj. Ne boš me motil. Dolo ni tako naporno. Povej mi torej, kaj delaš? Kako daleč si na vseučilišču?« Povedal sem mu vse odtlej, ko sem stopil iz li- r.eja Ilenrika. IV., do službe, ki me čaka pri gospodu Berthomieuju. Pogledal me je. »In ti si službo sprcjol?« »Kaj ,iem di-ugega hotel?-« sem odvrnil z ne- kakšnim grenkim prizvokom. »Od lakote nočem umrcti.« Lakota! Ta beseda je tako Cudno odmcvala sredi gobolinov, eiagocenega pohištva mojstra Boula in dragili scvreških vaz. Ribeyr,? je vstal. Nagonsko sem čutil, da sem rcšen. »Dragi moj, k gospodu Berthomieuju ne pojdoš. Ta kpdklir crloveka sne. Dobro te poznam in prisegel bi, da nisi x.a vsoučinšče. Glej, za kaj si ustvarjen!« S široko kretnjo jo pokazal razkosjo, ki naju jc obdajalo. Ribeyre je bil izvrsten psiholog! »Poslu?;aji« jo velc1 in sedel na nasloniio mojega stola. »Ali Li hotel takoj zapustiti Frana.jo? Pravim takoj, ker v Parizu partije igramo in dobivamo. To'da ¦? Cim? Ti nimaš niti vinai'ja. Tu bi se našla bodoč- nost za človeka, kakršen si ti, toda le tedaj, če bi laliko živel lcio dni, no da bi se ti bilo trcba brigati /a denar.« »No, in?« sem drhte vpras^al. Uživajoč srečo, da se mi Jaiiko pokaže tako ve- likega, je nadaljeval: »Cuj! (Jsiuga, ki jo boš ti moni izkazal, je prav tako velika, kakor tista, ki jc bom ja/. tebi izkazal. Davi sem na riemškem poslaništvu zajtrkoval z Mar- g?Jsom. Ali i.e poznaš Margaisa? To je nas minister tta dvoru v Lautonhurgu. Ali veš, ti decent zemlje- y.isja, kje io Lautenburg?« »To je ona izmed nemških državic.v »Vrelfka Vojvodina lautenburška-detmoldska, ki j' vlada suvcroni knoz, Njogova Visokost Friderik- Avgust,« ja odvrnil z učiteljskim glasom. »To Viso- kost gi'ize &krb za petnajstletnega naslednika, ki mu iščo vzgojitelia. Znano ti bo tudi to, da iaiajo Fran- cozi prednost na vsoh dvorib. sveta. Ali imaš izpite?« »Imam jib.« »Izvrstno! Nemško znaš?« »Nekaj, kolikor jo. za Sorbonno potrebno.« »Nič zato Tain govore vsi francosko. Veliki voj- voda je torej prosil Marc,aisa, ko je odhajai v Pariz, r,;i} mu poišče vzgojitclja. Marcais jo prikupen in ijubezniv gospod! . . . Charvet dela zanj posebne kra- vate. Drugačc se briga samo 7.a to, kako bi zabil svoj f.enar. Toda nikari ne misli, da ga v nič devljem. Prebrisan jo in vc, kaj dela. Včeraj mi je sluCajno odkril svojo ncrodno nalogo. Jutri mora iti k pro- svotnemu ministi-u.. Razumeti moraS, da bo tarn vz- gojiteljev na debelo, posebno zaradi plaCe, ki jo ve- !iki vojvoda pontija: deset tisoC mark na leto.« »Deset tisoč mark?v sem presonočono ponovil. »Takoj rnorava zadevo urediti. Cakaj, Margaisu napišem pnovmatično pismo¦.« Dal mi je pismo, da ga prcCitani. Moral sem za- rdoti. Zaradi pohval, ki me je z mimi obsul. »Marcais ga pvejmo jutri zjutraj. PnJen Clovek je in ob devetih že vstaja. Takoj te pakliče k sebi. Sa.j res, tvoj naslov!« »Rue Cujas 7.« »Dobro, ne pözabi ostati v toj ulici Cujas, da ne znmurtiS sostanka.« >'Daj mi pismo,« sem mu rekol. »Sam ga vržem. v nabiralnik.« Moja rav.burjonost mu je bila očividno všeč. Po-* ri.osno se je nasmehnil. Stran 4. »Nova Doba« 29. VII. 1932. Štev. 01. Kapljlca ki glede kakovosti ne zaostaja za no- benim inozemskim vinom, se pije v restavraciji „Lisce". Zahte- vajte v ledu hlajenega traminca ! Stanovanfe obstoječe iz 1 sobe, kuhinje in pri- tiklin išče zakonski par brez otrok z noviui pohištvom. Naslov v upravi 3ista. Dnevno sveže pražena kava, praži se v novem modernem električ- nem pražarju. Karol Loibner, Celje Kralja Petra o. 17. — Pri „Zvoncu" Delikatese, specerija, semcna. Lep velib suh Iofeal za delavnice ali skladišča v centru mesta se odda v najem, istotam se odda tudi lepa meblovana noba. Naslov v upravi lista. Celjska posojilnica d. d. v Celju V LASTNI HIŠI NARODNI DOM Glavnica in rezerve nad Din 14,000000*—. Kupuje in pro« doja. devise in valute, Izdaja uverenje za izvoz blaga. maauiiiaBKtioiluifilil Sprejema hranilne vloge na knjižice in tekoči račun ter nudi za iste popolno var- nost in ugodno obrestovanje. Podružnid: Maribor, Šoštanj Oglašujte! Prave fasadne barve Ivan Rovnikatr* Celje kemično čiste v modernih nian- sah in Nitro (Spritz) lake za avtomobile ima stalno v zalogi PUPILARNO VAREN ZAVOD HRANILNICA DRAVSKE BANOVIHE - CEUE— prej Južnoštajerske hranilnica Sprejema hranilne vloge na knjižice in tekoči račun ¦ Nove vloge izplačuje na zahtevo takoj ¦ Izvršuje vse v denarno stroko spa- dajoče posle najkulantneje Za vloge jamči Dravska banovina z vsem svojim premoženjem in vso davčno ===== močjo === Franjo Dolžan **» kleparstvo, vodovodne inštalacije, strelovodne naprave Preuzema vsa v zgora] navedene stroke spadajoča dela in poprawila. — Cene ztnerne. Postrežba točna in soiidna I Telefon *t. 245 Gradnjo elefcfričnih central, telefonov in signalnih naprav, popravila motorjev, generatorjev, centralne kurjave in vsa v to stroko spadajoča popravila izvršuje zclo poceni in stro- kovnjaško z garancijo HBHI CDflUr DEI All/ konc, eflektrotehnično podjetje —™ rKHNL DELHIl, CELJE, Presernova ulica it. 3. Delniška družba pivovarne „UNION" . .- Ljubljana :___ -~=— - '" ¦ Pivovarna in sladarna — Tovarna za spirit in kvas v Ljubljani I poštni predal 45. Podružna pivovarna v Mariboru Priporoča svoje izbornc izdelkc insiccr: svetlo in črno pivo v sodih in steklenicah, pekovski kvas, čisti rafinirani in denaturirani spirit Telefon : Lj ubljana 2310 in 2311, Maribor 2023 - Brzojavi: Pivovarna Union Ljubljana, Marlbor Cenj. občinstvo vljudno opozarjam, da imam v svoji hiši v CELJU, KBALJft PETHÄ c. 37 Prepričajte se! lastno mesarijo, prekajevalnlco in gosftlno prl , Jelenu" z izborno kuhinjo. Cene konkurenčne. Specijaliteta blaga zajamčena. Prodaja blaga na drobno in debelo. Za obilen obisk se priporoča Josip Goresijak, Vinho HishouEC, obi feonces>niBstni tesarsfti mojstep na Loui nni r»|hl izvršuje vsakovrstna tcsarska dela, moderne stavbe, ostrešja za [ill UblJU hiše, vile, tovarne in cerkve, strope in razna tla, paviljone, ve- rande, stopnice, ledenice in ograje. — Gradnja mostov, mlinov in jezov. Parna žaga in lesna trgovina, Lava pri Celju. 't:"WlT D E L O v teh težkih časih lahko vsakdo še najlažjenaj- de z ureditvijo domače pletilnicevhiSi.Dajemo v tekočem vsakornur delo s tem, da jemlje- mo izgotovljene plete- nine, dobavljamo pletivo in izplačujemo mezcle za pletenje, kar dokazujejo šte- vilna zahvalna pisma. PiSite še danes po brezplačne prospekte tvrdki Do- mača pletarska industrija, oddelek 26, Josip Kalis, ÜÄaribor, Trubarjeva 2 Prvovrstne sfavbne parcele nasproti Zdravstvene^a doma v Gre- gorčiCovi, Tavčarjevi in Ipavčevi ul. se prodajo. — Pojasnila dajo Kai'o'l Breznik, Celje, Frankopanska 1. 2 vetiki omari za led dobro ohranjeni, z dvema vratama po- ceni na prodaj. Naslov v upravi lista. Mirna stranho brez otpoh išče enosobno solnčno stanovanje s pritiklinami v mestu na ulico. Naslov v upravi lista. Najvarneje in najugodneje se nalaga denar pri pupilarnovarnem zavodu, ki že obstoja 64 let Celjska mestna hranilnica V CELJU, KREKOtf TRG O lastni palači pri kolodworu) Prihrankom rojakov v Ameriki, denarju nedo- letnih, ki ga vlagajo sodiščči ter naložbam cerkvencga in občin- skega denarja posveča poseLino pažnjo. Hranilnica daje poso- jila na zemljišča po najnižji obrestni meri. Vse prošnje rešuje brezplačno. Za hranilne vloge jamčl poleg Zq Itioct^ TollO z vsem premoženjem premoženja hranilnice 5w IllCdlU vCIJC in vso davčno močjo Urejuje Rado Ptinik. — Odgovoren za konzorcij »Nove Dobe« in Zvezno tiskarno Milan četina. — Oba v Celju.