TRST, sreda 10. junija 1959 Leto XV. . Št. 137 (4291) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 30 lir Tel.: Trst 94.638, 93.808, 37.338 . Gorica 33-82 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo UREDNIŠTVO: UL. MONTECCHI St. 6, II. nad. — TELEFON 93-808 IN 94-63* — Poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA St 29 — NAROČNINA: mesečna 480 lir — vnaprej: četrtletna 1300 Ur. polletna 3500 Ur. celoletna 4900 lir — Nedeljska Številka mesečno 100 lir, letno 1000 lir — "*• St 37-338 n. J—s-: > ... « « . .. _ __ _ _ • • n ca .41 D »asm Sal/nJIi roAiin' / 4 lnvn 1 ntrn OGr ~ Podružnica GORICA: Ulica S. Pellico l-II. — Tel. 33-82 — OGLASI; od 8. do 12.30 in od 15. do 18. — Tel. 37-338 — CENE LASOV: Za vsak mm višine v Siritli enega stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 “ — MALI OGLASI: 30 lic beseda. FLRJ: y tednu 10 din, nedeljska 30 din, mesečno 250 din — Nedeljska: letno 1.440, polletno 720, četrtletno 360 din PoStni tekoči račun: tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS. Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1., tel 21-928. tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 600-70/3-375 Segni o Furlaniji-Julijski krajini jn senatnih volitvah na tržaškem ozemlju Stranke pred perečim vprašanjem na Siciliji: kako sestaviti novo deželno vlado? KPI je za obnovo «Milazzove operacije», PSI pa ji nasprotuje (Od našega dopisnika) 9. — Danes so bili poslanci in senatorji kar marljivi in tudi dovolj redkobesedni, ker so JjPravljali in odobrili proračun treh ministrstev: mi-j trstva za notranje zadeve in proračun ministrstva , Pravosodje v poslanski zbornici, v senatu pa proti* m'nistrstva za pošto, telefon in brzojav. Pred panjem so govorili vsi treh Pr^°Jni ministri. Od n govorov je za Tržačani. n&jvažnejši Segnijev, v se Predsednik wn n°tranji minister San'. ^ dveh važnih vpra-j3.: avtonomije Furlanije-volit krajine in senatnih atev za tržaško ozemlje. 'iari811- izjavil, da bo Ct.cimPrej predložila za-fW ,načrt za avtonomijo ..^aPije-Juliiske krajine, ‘“ed.tr 'olitvT1 'u0 Je za senatne ksp • Glea b'*a zgolj splošna, lojj,e resolucije, ki jo je pred-Poslanec Beltrame za * n na- tržaškem govoril ji,]: ®, splošno in tudi njegova n, je bila 7prnli gnlnina ■'snovitev avtonomne dežele, iz)avi1, da jo spre- !' Segn' . .■ . Proučitev in v pripo- Sosj,°' Glede resolucije istega j, nt’a za senatne volitve pa ^ Poudaril, da se je vlada itu J obvezala, da bo v Tr-;!ite IazPisala volitve za izvo-P^ko a^kih senatorjev. Vse-•e vT se ne more reči, da jril0 n ° te^ senatorjih govo-Pred prihodnjo pomladjo, ''""lunini,,,,.. i ko bodo zopet na vrsti pokrajinske volitve. Bolj konkreten je bil Segni vsekakor glede deželne avtonomije, pri čemer se je izgovarjal, da je vzrok zakasnitve zgolj tehnično in finančno vprašanje, ki mora biti rešeno, da bi se izognili za državo in za deželo škodljivemu neravnovesju. Pri tem je dejal, da morajo biti dežele ustanovljene tako, da bo njihova uprava uspešno delovala, kajti že ustava določa koordinacijo deželnih in državnih financ, pokrajinskih in občinskih. Zato je poudaril, da bo ustanavljanje dežel postopno. Opozicijski poročevalec manjšine je to postopnost kritiziral in dejal, da gre za poskus prikrivanja dejstva, da se u-stava ne izvaja, s takimi in podobnimi izgovori, kajti krščanska demokracija noče vedeti za zgodovino, za objektivne potrebe države ter ovira ustanovitev avtonomnih dežel, ki so nujno potrebno sredstvo za odstranjevanje pretiranega državnega centralizma. Segni je nato odgovarjal ti- iiiMiMiiiimiiiiimiiiiuiiiiiiiiiiiiiiMiitimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiii fERHAT ABAS PRI TITU Ljubo Babič o zunanji trgovini FLRJ našega dopisnika) '&RAD' 9. — Predsednik :j(l rtp ’ke maršal Tito je spre i,' ^®nes dopoldne predsedniciAvne alžirske vlade Fer-l(. pAbasa in ministra Busu- tit’£. razgovorih je predsed- «»Vto Nn°s i^a .Tita z zastopniki za- zadržal svoje goste Pri razgovoru pred- W . alžirske vlade so bili idvi-c‘ tudi Aleksander Ranti p’ Veljko Vlahovič in Ko-°Povie. *°l(ln g0sta sta se danes doti^ u razS°varjala z zaslepil “stanov za ljudsko zdrav-lvt,’!'VaIid.skih organizacij, i za., rcev, Rdečega križa in t,r- tupnilci beograjske uni-lvtze ln komisije za kulturne z inozemstvom. Predelili as se Je še posebno Cjen Za kravje alžirskih ^todCCV v Jugoslaviji, za Nisto;.. r®°rganizacije in u- za iVDSaKi- ■'•“‘aaiuzacije in u-Hate Je invalidov ter za i( Probleme organizaci- ivstvene službe v Ju- 2v, Ctttšin-1 izvršm svet je na tilu J1 ~e->* sprejel med dru-zakona o zdrav-Ch n zav,ai'ovanju kmetijah j)^01zvajalcev. Zavarova. eukij-bvedeno in urejeno z Ce a m zakonom najka'-Vvi , 'onca leta 19U0. Na e6a zakona bo zdrav-tev 0 Zavarovanje kmetoval-tovtio in razširjeno. O- ehot zavaiovanje je splošno 1 _ n° za vse proizvajalce. račen. V zvezi s plačilno bilanco je pozitivno, da je u-voz v prvih petih mesecih letos za 6 odst. nižji od lanskega uvoza v isti dobi. Kljub u-godnemu razvoju uvoza za sedaj niso popolnoma zagotovljena inozemska sredstva za izvedbo programa investicijske izgradnje, ki jo predvideva petletni načrt, tako da bo potrebno primanjkujoča sredstva nadomestiti z lastnimi sredstvi. Babič je nato prikazal razvoj trgovinske izmenjave s posameznimi državami in poudaril potrebo povečanja izmenjave in gospodarskega sodelovanja z državami Azije in Afrike, v katerih ima Jugoslavija ugodne perspektive. U-krepi, ki se predvidevajo, bodo omogočili povečanje izvoza v te države do leta 1961 za 64 odst .in povečanje uvoza iz teh držav za 86 odst .v odnosu na leto 1958. Gospodarsko sodelovanje s temi državami bo Jugoslavija pospeševala z kreditnimi dogovori. Na popoldanski seji zunanjepolitičnega odbora v zvezni skupščini je državni tajnik za zunanje zadeve Koča Popovič poročal o tekočih vprašanjih s področja zunanje politike. B. B. Gospodarski sporazum mod Ilalijo in Turčijo RIM. 9. — Jutri popoldne bosta turški in italijanski zunanji minister podpisala sporazum o gospodarskem, tehničnem in turističnem sodelovanju med Italijo in Turčijo. Predsednik turške republike Bajar in predsednik Gronehi sta imela danes zjutraj svoj prvi razgovor ob navzočnosti obeh zunanjih ministrov. Zjutraj je predsednik Bajar položil venec na grob neznanega vojaka, pozneje je skupno s predsednikom republike in z obema zunanjima ministroma odšel na Kapitol, kjer je imel rimsk; župan priložnostni govor, na katerega je Bajar odgovoril. Sledil je sprejem. Zvečer pa je priredil večerjo predsednik vlade Segni. Trg. izmenjava FLRJ - Madžarska BUDIMPEŠTA, 9. — Danes so v Budimpešti podpisali protokol o povečanju trgovinske izmenjave med Jugoslavijo in Madžarsko. Protokol predvideva do 15-odstotno povečanje v primerjavi s trgovinsko izmenjavo, ki jo je predvideval trgovinski sporazum, ki je bil podpisan lani decembra, Malinovski obišče Avstrijo MOSKVA, 9. — Moskovski radio je javil, da bo sovjetski minister za obrambo Malinovski obiskal v spremstvu številnih častnikov Avstrijo v prvi polovici tega meseca. Ma-linovski bo skupno z ostalimi člani delegacije obiskal avstrijske vojaške šole in si o- ■ “i s. --------- jC UBU- gledal enote avstrijske vojske. It* j.. Pričakuje, da bo do Navzoč bo tudi pri nekaterih I *a l®6o načrt preko-1 vojaških vežbanjih. Cio i-. ,gl tega zavarovanj % n- I. VS1 kmetovalci pra-n v v ^rezP*ačno zdravlje-se“ zdravstvenih usta-iNušn.T Primeru nalezljivih v^tlo i bolezni in na brez. N jJ^Pijenje proti nalezlji-,*>R , 0 eznim. Pri razširje-»6Vanii,Vaiovaniu’ to )e zava-Nil . Proti ostalim bolez-r Sklaa stroškov pla- V 0sa'*.. socialnega zavarova-i.Jittji 1 bel pa zavarovanci, pišita SC1 130 sestala zvezna t. , sknpščina. Na dnev-» bo med drugim razlik P°ročilu o delu zvez-tftl ‘‘Vršnega sveta v prete-^ksa„*:uJ Jti Sa bo podal lii aarsi. «anK0vic in o go-'tih nJem razvoju v prvih ‘“leseSecih letošnjega leta. » * za Je na skupni seji od- t!!,|i*poi;t®os'podarstvo in zu‘ h1 »kunt-lcnega nabora zvez-,,!Clne. Predsednik odbo-ii n na?)° trgovino Ljubo kl)atijet°ro^al 0 jugoslovanski j*lii^ 'rgovinski izmenjavi. Ji lgkJK tiejal, da se že sebi t»črt °. reee, da bo petlet-ti ^°rač ^r8°vinske izmenjave )> °i ii*n’ ker se )e splošen tl^tva Neslovanskega gospo- 2f»Žai JacJnja leta pozitivno T?0sih V11** v gospodarskih 8°slavije z drugimi A* bil0 ?abič Je ugotovil, W betle? v prvih dveh le-v kart ni6ga načrta izpolnje-Ci'*tii»„ ‘Pvico predvidenega bSsežeVZV0Za' Ta uspeh je a inj ? povečanim izvo-l*8a , .“atrijskega in kmetij-C(eal ,aga' Istočasno je je H**8el PV0Z- '41 lani j, milijonov dolarjev V/Vi(£v al “vozu, ki ga V.HriL Petletni načrt. V vihsvm' razv°ju zunanje-|.v4ti Jje izmenjave je priča-D ker .aniae povečanje uvo-Af. . bo zaradi povečane lemba/:aradi povečane V*bjšal etijske proizvodnje •«*rtiij,a Potreba po uvozu aft»klov. la ^*la * j. Izmenjava se je its^iiskik 'etos. Izvoz in-i In a:h izdelkov je ugo- stim, ki so obtoževali vlado, da namerava spremeniti zakon poslanke Merlinove o zaprtju javnih hiš. Dejal je, da so dosedanji podatki nezanesljivi in da se na podlagi takih podakov ne more trditi, da se je javna morala po uveljavitvi zakona poslabšala. Obljubil je, da bo vlada proučila sredstva s pomočjo katerih bi postajalo izvajanje zakona bolj učinkovito. Dotaknil se je nato tiska za mladoletne ter poudaril, da bodo potrebni v tem pogledu bolj strogi zakoni. Končno je pobijal trditve, pojavljajo kot rezultat razbitja deraokristjanskega monopola*. Bedanje socialistično vodstvo pa še nadalje vztraja pri svojem. Pri tem se levičarska struja PSI zavzema za Togliat-tijevo razlago ter polemizira z vodstvom. Dolži ga, prav tako kot Togliatti, da je prav zaradi tega prišlo do določenega neuspeha na Siciliji. Levičarski prvak Gatto je n. pr. izjavil, da socialdemokratski odpadniki v MUIS niso na sicilskih volitvah prav nič prispevali za PSI. To naj bi bil dokaz, da je Nennijeva poli da se je SV. oficij vmešavalitika ,;tretje sile _ demokra. v notranje zadeve države ces j tične alternative* doživela po-, „Levičarji poudarjajo tu- di, da je od 11 izvoljenih sicilijanskih deželnih poslancev en sam avtonomist, ostali pa levičarji. V to polemiko so se vmešali tudi pripadniki MUIS, ki poudarjajo, da je vzrok manjših izgub PSI v pomanjkanju, jasnosti, ker da so nekateri govorniki PSI delali propagando za Milazza, pri čemer niso bili gotovi — kot so bili komunisti — da nihče izmed njihovih poslušalcev ne bo volil za Milazzove krščanske so-cialce. Fašistično stališče je: sestaviti skupno vlado z demokristjani. Monarhisti se ne izražajo, ker so preveč prizadeti s hudim porazom, medtem ko vse kaže, da liberalci ne bi radi sodelovali s fašisti. Kaj pravi Milazzo? Izjavil je, da bo ostal zvest avtonomiji in da bo še nadalje nasprotoval ukazom iz Rima. Toda v isti sapi je še prav posebej poudaril svojo protikomunistično stališče, vsaj v ideološkem pogledu. Tajnik Milazzove stranke je danes zagovarjal u-resničenje čim bolj široke fronte parlamentarnih sil v deželni skupščini, ki bodo sposobne zajamčiti popolno o-brambo države in konkretni načrt gospodarskega razvoja Sicilije. Zlasti je poudarjal nujnost ((sicilijanske fronte* proti »antisicilijanski fronti*. Vodstvo Milazzove stranke je torej očitno za nadaljevanje sedanje vladne kombinacije, čeprav že omenjeni tajnik ne izključuje sestanka z demokristjani. Rebus, ki ga predstavlja sestava sicilijanske vlade postaja še težji, če se upošteva, da so na desnici nekateri deželni poslanci, ki bi bili pripravljeni zapustiti svojo stranko in podpreti Milazza. V tej zvezi se govori o enem poslancu MSI >n dveh monarhistih. Toda časa za kombiniranje ni več mnogo na razpolago, kajti rok za sestavo vlade je 30 dni. A. P. ——«»—- Dogodki v Marigiianu pred parlamentom RIM, 9. — Socialistična poslanca Avolio in Di Nardo, komunistični poslanec Gomez D’Ajala in drugi levičarski poslane; so postavili notranjemu da gre le za krščanski nauk, ki je univerzalnega pomena in ki se ne nanaša samo na Italijo... Vsekakor zelo neprepričljivo dokazovanje, ki mu jemljejo veljavo vsi postopki raznih sicilijanskih, valdo-stanskih, ravenskih in drugih kardinalov in škofov. Po drugi strani pa Segniju prija taka razlaga tudi spričo volilnih izidov na Siciliji. Kot vse stranke ,se tudi krščanska demokracija nahaja pred rebusom, kako sestaviti novo deželno vlado na Siciliji? Demokristjanski desničarji bi seveda hoteli sestaviti vlado desnega centra. To poudarjajo vse njihove agencije in bilteni. Demokristjanska levica pa bi rajši tako deželno vlado, ki bi bila sestavljena iz demokristjanov in socialistov ob podpori nekaterih deželnih poslancev od zunaj. Seveda je ta možnost še najmanj verjetna. Kaj namerava pravzaprav krščanska demokracija, se točno še ne ve. Med drugim se govori, da bo vodstvo poskušalo Milazza ponovno pridobiti zase, za kar naj bi posredoval njegov osebni prijatelj Scelba. Druga možnost bi bila sestava enobarvne de-mokristjanske deželne vlade. Toda taka vlada bi verjetno večkrat ostala v manjšini. Prvi, ki so konkretno razpravljali o sestavi nove vlade, so bili komunisti. Na sestanku svojega tajništva so sklenili sklicati vodstvo stranke za prihodnjo sredo, kjer bodo sprejeli dokončni sklep. Tajništvo je hkrati obravnavalo stališče socialistov, ki nasprotujejo obnovi tako imenovane ((Milazzove operacije*, t. j. sodelovanju s fašisti in komunisti ter Milazzom. D tem bo izšel v jutrišnji «Uni-ta» članek s Togliattijevimi izjavami. Togliatti poudarja najprej, da je izid volitev na Siciliji nadvse pozitiven, ker predstavlja razbitje demokristjan-skega monopola oblasti, kar je zasluga nekaterih katolikov, ki so se demokristjanske-mu vodstvu smelo -uprli. Togliatti poudarja nujnost enotnosti KPI z vsemi avtonomističnimi silami. Dalje kritizira socialiste, da je njihovo stališče «zmedeno» in da je povzročilo določeno izgubo glasov za PSI. Togliatti trdi, da je potrebno iskati sporazum tudi izven okvira tradicionalnih homogenih zavezništev levičarskih sil. Nato poudarja, da je «v tem smislu frontizem v resnici zaželen, hkrati pa ni izpolnjen borbeni program skupaj z novimi silami, ki se ministru vprašanje, kakšni so vzroki, ki so povzročili hude dogodke v Marigiianu blizu Neaplja, in iz kakšnih vzrokov so odredili izredne policijske ukrepe. NEAPELJ, 9. — V vseh no-lanskih občinah okoli Neaplja se nadaljujejo protestne demonstracije tamkajšnjih kmetov in kmečkih delavcev, ki stavkajo Skupine stavkajočih delavcev so danes demonstrirale v krajih Cimitille, Cic-ciano in drugih krajih. Skušale so preprečiti stavkokazom nadaljevanje dela na poljih. Prišlo je do spopadov. Demonstranti so se pozneje spopadli tudi s policijo jn karabinjerji. V vse kraje so poslali policijska ojačenja. Aretirali so več demonstrantov. Izvoznik; krompirja in povrtnine tamkajšnjega področja so pozneje zahtevali, naj kamione, ki prevažajo pridelke na trg. spremljajo vojaški kamioni. VČERAJ V RIMU Začetek pogajanj o posebnih dobavah RIM, 9. — V Rimu so se začeli jueoslovansko-italijanski razgovori o obnovitvi sporazuma o posebnih dobavah italijanskega blaga jugoslovanskim podjetjem. Prejšnji kreditni sporazum med Jugoslavijo in Italijo v višini 30 milijonov dolarjev, je bil izpolnjen v obojestransko zadovoljstvo. Razgovore vodita namestnik ravnatelja jugoslovanske industrijske banke Ranko Rundo in italijanski opolnomočeni minister Tommaso Notarangeli. «»----- Dragomir Vučinic predava v Milanu MILAN, 9. — Clan ideološke komisije S/5DLJ Drago Vuči-nič je predaval v Milanu o zunanjepolitičnem stanju ZKJ v luči programa ZKJ in o današnjem položaju Jugoslavije v svetu. Predavanje je biio v okviru sporazuma o izmenjavi predavateljev med SZ-DLJ in Italijansko socialistično stranko. V ponedeljek bo Drago Vučinič predaval v Bologni, zatem pa v Rimu. Debre poražen pri glasovanju v senatu Hrupna debata o Alžiriji v skupščini Komunisti zahtevajo pogajanja z alžirsko osvobodilno fronto in oporekajo veljavnosti volitev v Alžiriji PARIZ, 9. — Francoska vlada je doživela danes svoj prvi parlamentarni poraz. Zadal ji ga je senat, ki je z 210 glasovi proti nobenemu odobril zopetno uvedbo pokojnine bivšim bojevnikom v vojni 1914-1918, ki jim jo je peta republika odvzela. Gre za okoli milijon 800 tisoč prizadetih, od katerih je 800 tisoč starejših od 65 let. Medtem ko so tudi v vladnih krogih namigovali na možnost vzpostavitve penzi-je, so skupine komunističnih, socialističnih in levi čarskih senatorjev položile v senatu tri resolucije v tem smislu. Tudi predsednik vlade Debre je 2. junija govoril med razpravo in je oporekel senatu pravico do glasovanja. Zatem pa je senator oporekel pravico izglasovanja resolucije, ki bi nalagala zvišanje finančnih bremen države. Senatorji se na to niso ozirali. Nastopili so proti vladi prav v trenutku, ko je ta v precejšnjih težavah v zvezi z alžirsko politiko, in ko se je znova pojavljajo socialni spori. Včeraj so se n. pr. socialistični in komunistični sindikati sporazumeli za osemurno stavko železničarjev, ki bo 16. junija od 4 zjutraj do poldne. V senatu sta vodila bitko levičarski neodvisni senator Andre Dulin in socialist An dre Courriere. Pridružili so se jim neodvisni, v imenu katerih je govoril senator Dubois, in ljudski republikanci, v imenu katerih je senator Boulanger med drugim izjavil: »Želimo, da bi peta republika popravila svoje napake in nam s tem omogočila, da jo branimo.* Nekateri senatorji solistične zveze za novo republiko so zaman skušali braniti stališče vlade. 37 senatorjev te skupine se je pri glasovanju vzdržalo. Socialistična resolucija je bila zatem soglasno sprejeta. Spor med senatom in vlado pa gre preko vprašanja pokojnin, o katerih so danes gla- Razgovori zunanjih ministrov v Ženevi Zahodne delegacije širijo pesimizem glede morebitnega^ Nobenega napredovanja glede okupacijskega statuta v Berlinu - Danes plenarna seja - Nadaljevanje pogajanj o prekinitvi jedrskih poizkusov ŽENEVA, 9. — Po današnji seji štirih zunanjih ministrov na domu ameriškega državnega tajnika Her-terja je ameriški predstavnik sporočil, da bo jutri popoldne plenarna seja v palači narodov in da danes niso v ničemer napredovali. Za sedaj niso v programu druge ožje seje Predstavnik ameriške de- legacije Berding je nocoj na tiskovni konferenci izjavil, da so se po današnji seji, na kateri so govorili izključno o Berlinu, Gromi-ko in njegovi svetovalci umaknili, medtem ko so trije zahodni ministri ostali s svojimi svetovalci pri Her-terju, da se sporazumejo o taktiki na jutrišnji plenaiv ni seji. Gromiko, ki je zahteval za jutri plenarno sejo, bo govoril prvi, odgovoril mu bo en zahodni predstavnik ali pa dva. Berding je dodal; «Nocoj se zahodne države^ kar se tiče zaključka konference, nagibajo k pesimizmu. Herter pa ni še nič sklenil glede svojega povratka v ZDA* Zatem je Berding izjavil, da bodo zahodne države odločno vztrajale pri svojem stališču, kar se tiče Berlina. Berding je takoj zatem, ko je prebral uradno poročilo o tajni seji, v nasprotju z dosedanjim običajem, priredil pravo tiskovno Konferenco v imenu ameriške delegacije. Poudaril je, da vsaj z zahodnega stališča niso na današ- iiiiiiiiiiMlimiiliiiMililiiitiliiliiiiiliiilliiitiiiMiniiitiHiiiiiiliililiiiitillHiiHimiiniiMiiiiiiiimiiiimiiiiiiiHiiiliiiiiiiiiiitiiiiiiiiiniiiiiinHliiliiliH Tudi na atlantski konferenci spor med Francijo Pogajanja med Anglijo, ZDA in Francijo o atomskih skladiščih LONDON, 9. — Na današnji plenarni seji atlantskega kongresa so se pokazala velika nesoglasja med razpravo o odgovornosti in organizaciji NATO. V imenu francoske delegacije je general Billotte zahteval spremembo resolucije, ki jo je pripravil vojaški pododbor in ki govori o odgovornosti pri izvajanju atlantske obrambe. Resolucija pravi: ((Vojaška organizacija NA TO mora omogočiti, da se na njenem področju izvaja skupna strategija držav članic, ki na| se koordinira v mejah možnosti z drugimi regionalnimi varnostnimi sporazumi*. General Billotte pa je predlagal naslednje besedilo: «A-tlantska strategija mora biti na področju, ki ga krije pakt, skupna strategija, ki se mora voditi v svetovnem merilu*. Sprememba, ki jo je predlagal general Billotte, je bila zavrnjena in kongres je odobril resolucijo, ki jo je pripravil odbor vojaških strokovnjakov. Sprejeta resolucija priporoča med drugim vladam, naj nujno proučijo u-krepe v zvezi z atomskim o-rožjem, ter zahteva sporočanje atomskih informacij na vseh področjih. Poleg tega zahteva, naj se v Evropi u-stanovj ena sama organizacija, ki naj bo pod enotnim poveljstvom. Proti zahtevam francoskega laburistični poslanec George Broivn. General Billotte je med drugim tudi izjavil, da suverena država ne more dovoliti na svojem ozemlju raketnih izstrelišč, če ni neposredno udeležena pri pripravah strateških načrtov. Poudaril je, da je potrebno notranjo krizo v atlantskem zavezništvu v celoti rešiti. George Br°wn Pa je poudarjal. da je NATO regionalno vojaško zavezništvo in ne univerzalna organizacija Pripomnil je, da bi vprašanja, ki bi nastala z univerzalno organizacijo, lahko zrušila zavezništvo. Bivši fran. zun. minister M. Faure je predložil poročilo političnega odbora. Maurice Faure je izjavil, da je atlantsko zavezništvo ((paralizirano*, kajti, če se ena od petnajstih držav članic ne strinja, ni mogoča nobena odločitev. Dodal je, da je to slabost spričo strnjenega komunističnega sveta. Primerna rešitev bi po njegovem mnenju bila federacija. Toda odbor je to idejo zavrnil. Politični odbor je predlagal ustanovitev študijske skupine, ki nai proučuje način za poravnavanje sporov med državami članicami, in ustanovitev razsodišča NATO. Odbor o delovanju ((komunističnega bloka* je pripravil poročilo, ki pravi, da bo v prihodnjih mesecih ((komunizem prodiral v nevtralne dr- generala je nastopil angleški Ižave Azije in Afrike*, in do- daja, da bo »komunistični blok vodil leta 1960 svojo hladno vojno na gospodarskem in političnem področju* Xa-to mora Zahod odrediti svoje ukrepe proti temu. Skupina osmih «modrih» pa pripravlja načrt za odgovor Zahoda na ((komunistični izziv*: «1. Nadaljnja in še večja budnost pri sodelovanju za obrambo med državami NA TO 2. Nujnost koordinacije načrtov proti komunističnemu gospodars-kemu izzivu. 3. Nujnost obširne pomoči nezadostno razvitim deželam, ki politično niso povezane, zlasti v Aziji 'n Afriki*. Predsednik britanske vlade Mac Millan pa je danes predsedoval seji vlade, na kateri so govorili o francoskem sklepu, da ne dovoli, da bi na njenem ozemlju postavili zaloge jedrskega orožja. Zvedelo se je, da britanska vlada ni do sedaj dobila nobene zahteve NATO, naj bi dovolila. da bombnike, ki bi jih umaknili iz Francije, namestijo na britanskem ozemlju. Predstavnik Foreign Officea je potrdil, da se ZDA, Velika Britanija in Francija pogajajo; ni pa hotel dati drugih pojasnil Izjavil je samo, da pogajanja trajajo že nekaj časa. Kakor javljajo iz Ženeve, so se trije zahodni zunanji ministri danes razgovarjali eno uro v zvezi s sporom med Francijo in poveljstvom NA TO, kar se tiče zalog jedrskega orožja. nji seji v ničemer napredovali Predložen ni bil noben pisan dokument in določena ni bila nobena nova privatna seja. Na vprašanje časnikarjev je Berding izjavil, da mu ni nič znanega o trditvah, da so zahodni ministri danes sporočili Gromiku ultimat. Na vprašanje, ali se konferenca približuje koncu, je Berding odgovoril; «Imeli smo vrsto sestankov brez rezultata. Vsak-do lahko svobodno skuša u-ganiti, koliko časa to lahko traja, ne da bi napredovali. Mj smo prišli v Ženevo, da bi se pogajali. To vedno hočemo. Toda enako voljo pričakujemo na drugi strani, in kakor nam izhaja, je nismo opazili. Ce bodo možnosti napredovanja, je državni tajnik Rerter prinravljen ostati v Ženevi v upanju na konkretne »rezultate Selwyn Lloyd in de Murville imata enake namene. Herter nima nobenega načrta za povratek v ZDA. Nocoj je naš vtis pesimističen*. Na vprašanje nekega časnikarja, kakšno je bilo ozračje na današnji seji, je Berding ponovil: «Na zahodni strani je bilo ozračje pesimistično*. «In z Gromikovega stališča,»' je vprašal časnikar. «Ne morem govoriti za Gro-rnika*, je odgovoril Berding. «Vse kar lahko rečem, je, da, ko sem zapustil sejno dvorano. se m; je on napol nasmehnil, toda vztrajam, samo napol*. «Ali Je Gromiko zaostril svoje stališče, so dalje vprašali čavsnikarji. Odgovor; «Ne bi rekel, da je zaostril stališče, ioda ni dal nobenih pojasnil glede zahtev zahodnih držav, ki ostajajo na svojem stališču, kar se tiče Berlina*. Berding je dalje povedal, da je Gromiko danes govoril po rusko in da so njegove izjav« prevajali: »Navada so- vjetskega zunanjega ministra je govoriti v svojem jeziku, vsakikrat ko obrazloži svoje stališče, ter govori p0 angleško, samo kadar dela kratke pripombe*. Ze zjutraj se v zahodnih krogih govorili, da je malo možnosti za sporazum o Berlinu. Zahodne delegacije vztrajajo pri svoji nepopustljivosti; Gromiko pa poudarja, da je treba ukiniti okupacijski režim v zahodnem Berlinu. Zahodne delegacije trdijo, da mora Gromiko spremeniti stališče, ker da bo sicer konferenca doživela neuspeh. Zvedelo se je, da so že na včerajšnji seji zahodni ministri pozvali Gromika, naj pojasni izjave, ki jih vsebuje intervju ' Hruščeva madžarski telegrafski agenciji. Hruščev je izjavil, da se Sovjetska zveza ne bo uklonila nobenemu pritisku in ne bo podpisala sporazuma, ki bi pomenil nadaljevanje okupacijskega režima v zahodnem Berlinu. Gromiko n’ hotel komentirati niti izjav vzhodnonemških oblasti, da bi v primeru ohranitve sedanjega stanja v zahodnem Berlinu u-tegnili prekiniti promet podzemeljske železnice in vlakov skozj mesto. V zahodnih krogih trdijo, da bo predsednik Eisenhoiver na jutrišnji tiskovni konferenci zavzel še bolj nepopustljivo stališče in da bodo za- hodne delegacije preklicale še tHte tako malenkostne koncesije, v ka*ere so privolile med razgovori. V Ženevi prevladuje v zahodnih krogih vtis, da je konferenca sedaj v odločilnem razdobju Na zahteve zahodnih držav za izrecno jamstvo zahodnih pravic v zahodnem Berlinu je Gromiko izjavil, da bo odgovoril na jutrišnji seji. Pozno zvečer so se v Ženevi razširile govorice, da bo Gromiko predlagal, naj bi za eno leto ostalo v Berlinu sedanje stanje. V zameno naj bi se zahodne države obvezale, da bodo priznale vzhodnonemško vlado ter da bodo privolile v razgovore za sestavo nadzorstvenih odborov v Berlinu in vsenemške komisije za razvoj odnosov med obema Nemčijama in za pripravo združitve. Danes so nadaljevali pogajanja tudi predstavniki treh atomskih držav v zvezi s prekinitvijo jedrskih poizkusov. Govorili so o včerajšnjih predlogih ameriške in sovjetske delegacije glede sestanka odbora strokovnjakov, ki naj proučujejo jzvenatmosfer. deljevo mnenje o odnosih med Jugoslavijo in skandinavskimi državami in za stališče Jugoslavije do raznih mednarodnih vprašanj. Kakšnoje zanimanje novinarjev, dokazuje dejstvo, da je že prvega dne Kardelj imel kar dve nepredvideni tiskovni konferenci. Razgovori delegacije Vzhodne Nemčije MOSKVA, 9 — Člani vzhodnonemške delegacije, ki jo vodita Ulbricht in Grotewohl, so se davi razgovarjali v Kremlju s Hruščevom in z drugimi sovjetskimi voditelji. Po kosilu v vzhodnonemškem poslaništvu so Hruščev in nemški delegati odpotovali z letalom v letonsko prestolnico Rigo. Na nocojšnjem sprejemu v švedskem poslaništvu je Mi-kojan izjavil, da je obisk vzhodnonemške delegacije izključno »prijateljski* in da ne bodo podpisali mirovne pogodbe z Vzhodno Nemčijo. sovali. Gre za pravice senata^ ki mu jih vlada odreka. V naslednjih dneh se pričakuje ša ostra debata v zvezi s pravilnikom v senatu. V narodni skupščini pa se je nadaljevala debata o Alžiriji. Prišlo je do številnih incidentov in prerekanj. Določenih je bilo okoli 30 govornikov, da odgovorijo na govor Debreja, ki ga je imel v četrtek, ter da kritizirajo tri osnutke zakona o Alžiriji, ki jih«je pripravila vlada (finančno in valutno poenotenje Francije in Alžirije ter reforma sodstva). Poslanec alžirskih kolonov Lagaillarde, ki je prvi govoril, je očital vladi, da jemlje skupščini sleherno pristojnost in da ji je dovoljeno razpravljati samo o drugovrstnih osnutkih zakona. Lagaillarde spada med skupino alžirskih Francozov, ki so 13. maja 1958 šli v napad na vladno palačo. Njegovi kritiki je odgovoril Debre, ki je dejal, da politika vlade ne obstaja samo iz osnutkov zakona. Ce pa je vlada danes predložila te osnutke skupščini, to pomeni, da se je vojaški položaj v Alžiriji izboljšal. Naslednji incident je bil, ko je govoril komunistični poslanec Waldeck-Rochet, ki je zahteval, naj se vlada pogaja z alžirsko osvobodilno fronto, in je oporekal veljavnost raznih volitev v Alžiriji. Njegove besede so povzročile peklenski hrup. Številni poslanci so ga skušali prekiniti. Ker pa niso uspeli, so zapustili dvorano. Hrup je dosegel višek, ko je govornik poudaril, da se ne more odrekati ((pravica do narodnega obstoja* deželi, ki to zahteva. Poslancu je odgovoril Debre, ki je očital komunistom dvojno igro, t. j. da zahtevajo od Francije mir v Alžiriji in da tam podpirajo alžirsko osvobodilno fronto. Tretji incident je nastal, fco je bivši poujadistični poslanec Le Pen, predstavni)^ .alžirskih skrajnežev, izjavil, da ne samo da se vlada ne bori resno proti «izdajalcem», pač pa da so v njej tudi sodelavci, ki bi jih morala zaradi svoje politične preteklosti izločiti. Nastalo je prerekanje in Le Pen je imenoval dva člana vlade v zvezi s svojimi trditvami. Debre je odgovoril, da sta omenjena funkcionarja «povsem lojalna*. Debata se je nadaljevala' na nočni seji. Politični opazovalci so nocoj mnenja, da bo skupščina kljub vroči debati s precejšnjo večino odobrila tri zakonske o-snutke o Alžiriji. BOČEN, 9. — Dopoldne se je v bližini kraja Bronzolo dogodila cestna nesreča, pri kateri so .-gubili življenje trije nemški turisti. Avtomobil nemških turistov se je na nekem ovinku trčil z velikim avtobusom. Mrtvi so 64-letni Richard Bechler, njegova žena in neka njuna znanka. ske eksplozije ter vprašanja, ki se tičejo nadzorstva V za- »“•••»••»••••••••■»•(••■•••■•»»»••»•m................................. hodnih krogih izjavljajo, da | ZDA in Velika Britanija ne nasprotujeta prvotni zamisli Mac Millana, ki jo je pozneje povzel Hruščev, naj bi omejili število premičn;h inšpekcij. V zvezi s tem sta obe zahodni delegaciji zahtevali včeraj in danes večja pojasnila od sovjetske delegacije. Sovjetski delegat Carapkin ie na vprašanje časnikarjev izjavil, da je prav negativno stališče zahodnih držav v zvezi s tem sovje.skim predlogom ena glavnih ovir ra sporazum. Nov razgovor Gromiko - Lloyd 2ENEVA, 9. — Angleški zunanji minister Selwyn Lloyd in sovjetski zunanji minister Gromiko sta se danes razgo-varjala eno uro o Laosu Zvedelo se je, da je Lloyd izročil Gromiku odgovor na sovjetsko zahtevo, naj se obnovi nadzorstvena komisija v Laosu. Britanska vlada se drži svojega prejšnjega stališča. Po njenem mnenju ni prišlo do kršitve ženevskih sporazumov iz leta 1954 in ni nobenega vzroka za obnovitev o-menjene komisije, ker je Laos suverena država. «»------- Kardelj obiskuje švedske tovarne SUNDSVALL (Švedska), 9. Kardelj je danes, tretjega dne svojega bivanja na Švedskem, obiskal razna industrijska podjetja v okolici mesta Sunds-valla. Skupaj s predsednikom vlade Erlanderjem je Kardelj najprej obiskal enega največjih koncernov švedske industrije Švedska celuloza, zatem pa kemični kombinat, ki med drugim proizvaja plastične mase in sodeluje z jugoslovanskimi podjetji. Nocoj je občina Sundsvall priredila Kardelju svečano večerjo. Vsi švedski' listi objavljajo obširna poročila o Kardeljevim obisku. Švedski novinarji se posebno zanimajo za Kar- Erhard: Zadnja beseda ni bila še izrečena Bonnski podkancler zahteva izčrpno debato o Adenauerjevi odločitvi BONN, 9. — Bonnski podkancler Erhard je prišel nocoj z letalom iz 2DA v Duessel-dorf od koder je nadaljeval pot v Bonn. Ko so ga časnikarji zaprosili, naj bi kaj izjavil, je Erhard odgovoril: »To ni niti trenutek niti kraj za kakršno koli izjavo. Hotel bi se zahvaliti za zaupanje, ki so mi ga v Ameriki izrekli z vseh strani.* Na kratki tiskovni konferenci pa je Erhard izjavil: »Lahko vam rečem, da o tej zadevi ni bila še izrečena zadnia beseda.* Ko so ga vprašali, ali bo dal pobudo za razgovor s. kanclerjem, je izjavil, da ne. Dodal je, da je vprašanje o mestu kanclerja mogoče upoštevati samo v skladu z do ločbami ustave. Pripomnil je, da ni nikoli zahteval zase mesta kanclerja. Ko so ga vprašali, ali bo ostal podkancler, je odgovoril: »Ne, to ni nujno.* Na vprašanje, ali bo ostal minister, pa je odgovoril: »Odvisno je.» Zatem je Erhard povedal, da osem ur pred njegovim odhodom iz Bonna v ZDA, prejšnji ponedeljek, mu Adenauer ni govoril o poslabšanju mednarodnega položaja in tudi mu ni sporoči! svojega sklepa, da ostane kancler. Erhard je zatem izjavil, da namerava zahtevati odkri'o debato o zadevi, o kateri bi moralo biti nemško ljudstvo obveščeno. »Primeren kraj za to debato, je dodal, ni Bunde-stag, pač pa parlamentarna skupina demokristjanske stranke. Seveda gre za zadevo javnega interesa, toda ne bi smela biti javna debata.* Zatem je Erhard izjavil, da želi eliminirati dve «t»koči laži*: prva da je on, kar se ti- če zunanjepolitičnih zadev, manj odločen ali manj jasen kakor Adenauer ali katera koli druga odgovorna osebnost. »Drugič, je pripomnil, hočem eliminirati laž, češ da nasprotujem evropski integraciji.* Na vprašanje, ali je kancler mnenja, da je on prevelik prijatelj Velike Britanije in da ni dovolj prijatelj Francije, je odgovoril da se po njegovem mnenju na skupno tržišče ni nikoli mislilo kot na osamljeno skupino. Zatem je minister izjavil, da to, kar bi se utegnilo zgoditi nrihodnje dni, je mnogo važnejše od vprašanja, ali bo on postal kancler ali ne. #Gre za vprašanje, ki se tiče zaščite demokiatičnega reda.* Nocoj se je Erhard v svoji vili razgovarjal s predsednikom demokristjanske parlamentarne skupine Kronejem in s predsednikom bavarskega krila te stranke. Oba sta ministru poročala o staF.šču parlamentarne skupine. Sporočila sta mu, da Adenauer želi, naj on ostane na svojem mestu kot podkancler in minister za gospodarstvo. Demokristjanska skupina je sklenila podpirati Adenauerja v Bundestagu in zavrniti sleherno morebitno resolucijo proti njemu. Na današnji seji parlamentarne skupine so nekateri poslane ponovno ostro kritizirali Adenauerja, vendar pa so soglasno sklenili, da ne bodo podpirali morebitne resolucije opozicije. Jutri bo nova seja parlamentarne skupine, katere se bosta udeležila tudi Adenauer in Erhard. Tajnik skupine Rassner je nocoj izjavil, da upa, da bo Erhard ostal minister za gospodarstvo. Vreme včeraj: Najvišja temperatura 28.8, najnižja 20.2, zračni tlak 1009.2 pada, veter 13 km severozahodni k, vlaga 70 odst., nebo 8 desetin pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 21.8 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, SREDA, 10. Ju®«3 Marjeta . Sonce vzide ob 4.15 inzjtoneo 19 53. Dolžina dneva 15.38. Lun vzide ob 7.59 in zatone ob zz.zo. Jutri, ČETRTEK, 11. junija Srečko Seja tržaškega občinskega sveta Resolucija o neurejenem stanju v centru za gospodarski razvoj ^ r “ ' r f ^ ■ I. 1 « r - f - V - » . -t Zupan Je povedal, da je predsednik vlade zagotovil skorajšnjo predložitev osnutka zakona o deželni avtonomiji parlamentu Nezadovoljiva sprememba pristojbine za pobiranje smeti Po dolgem odlašanju je pri- go je skušal po ovinkih neka a)* lrnnvo i m — f>nij 4 e n c Porto 1_______—______* i : J _ 1___■ _ ___ šla včeraj na seji tržaškega •bernskega sveta vendarle na vrsto resolucija o centru za gospodarski razvoj, ki so jo tvoj čas predložili svetovalci MUIS Lonza, Dulci in Seniga-giia in ki so se ji kasneje pridružili še komunisti. Resolucija je ugotavljala, da Opravlja posle predsednika, ravnatelja in upravnega sveta samo ena oseba ter pomanjkanje pobud in zagona glede posebnih nalog, za katere je bil svoj čas center ustanovljen. Zato je zahtevala, naj sprejme vladni generalni ko-tnisariat ukrepe za reorganizacijo in izboljšanje delovanja centra. Ker je svetovalec Lonza odsoten, je resolucijo na kratko orisal svetovalec Dulci, ki je dejal, da mora nenormalni položaj v tej ustanovi zanimati tudi občinski svet, ter poudaril, da je nedopustno, da so Vse funkcije centra združene v isti osebi. Položaj je treba normalizirati zlasti spričo križe, ki jo preživlja tržaško gospodarstvo. Center bi moral spodbijati gospodarsko dejavnost in ustanavljanje novih podjetij ter s tem tudi pomagati, da se prebrodi prava psihološka kriza, to je obotavljanje gospodarstvenikov glede pstanavljanja takih novih podjetij, ki ne bodo obsojena na propadanje, kot se je često dogajalo doslej. Skratka, center za gospodarski razvoj bi moral delovati bolj učinkovito, medtem ko se sedaj o njegovem delovanju skoraj nič ne ve. Zato bi bilo prav, da bi občinski svet s čimvečjim številom glasov sprejel resolucijo, da bi tako z večjo avtoriteto nastopil pri vladnem komisariatu. Svetovalec Tonel (KPI) je V diskusiji poudaril, da center ni opravil nalog, ki so mu bile z ukazom o njegovi ustanovitvi poverjene, ter da ni skrbel za razvoj tržaškega gospodarstva. Vodja skupine svetovalcev Krščanske demokracije Stopper je izjavil, da spravlja resolucija demokristjane v dvom, kajti težko je soditi o delovanju centra, ki je pravzaprav organ vladnega komisariata, ki ga mora nadzirati. Ker ni mogoče izreči sodb o njegovem delovanju, pristaja KD, da se poudari čudna sestava centra, to je združitev vseh funkcij v isti osebi, kar je vsebovano v točki a) predlagane resolucije; predlaga pa, da se ostali dve točki, ki se tičeta neučinkovitosti delovanja centra, izpustita. Misovec Morelli je izjavil, da je treba center sploh ukiniti, ker ga je Ustanovila bivša ZVU in ker take ustanove v ostalih pokrajinah Itaiije sploh ni. Zato je rekel, da se bodo misovci pri glasovanju vzdrŽHli, kasneje pa je izjavil, da bodo glasovali proti. Liberalec Morpur- ko zagovarjati delovanje centra. Svetovalec Teiner (PSI) je predlagal, naj bi stvar bolj razčistili in odložili glasovanje na drugo sejo, pri čemer sta se mu pridružila dr. Jože Dekleva in dr. Pincherle. Svetovalec Dulci je delno pristal na popravke, ki jih je predlagala Krščanska demokracija, sam pa predlagal popravek, ki naj bi nadomestil drugo in tretjo točko, ki ju niso hoteli demokristjani sprejeti, ker sta obsojali pomanjkanje iniciative centra. Po tem popravku se je drugi del re solucije glasil takole: Tržaški oTočinski svet meni, da je položaj v centru za gospodarski razvoj nezadovoljiv. Ker sta potrebna okrepitev in demokratizacija vsake ustanove, katere namen je sistematično iskanje potrebnih sredstev, prilik in usmeritev za dosego gospodarskega razvoja Trsta, izraža občinski svet željo, naj vladni generalni komisariat čimprej prouči položaj ter sprejme zahtevane u-krepe za zaželeno reorganizacijo in izboljšanje delovanja centra za gospodarski razvoj. Dulcijevemu popravku se je v imenu KPI pridružil tudi Tonel. Tako popraviljeno resolucijo so nato izglasovali z večino glasov, ker so glasovali proti njej samo misovci. V začetku seje je župan povedal, da je predsednik vlade Segni v svojem zaključnem govoru v diskusiji o proračunu notranjega ministrstva izjavil, da bo vlada čimprej predložila osnulek zakona o avtonomni deželi Furlanija - Julijska krajina ter da je tudi sprejela priporočilo za sestavo načrta zakona za izvolitev senatorjev v Trstu. Sledila so številna vprašanja svetovalcev, k čemur se bomo povrnili v jutrišnji številki. Občinski svet je odobril tudi pet upravnih sklepov, med katerimi je bil najbolj važen sklep o spremembi tarife oziroma davka za pobiranje smeti. Doslej so veljale za vsako kategorijo razne tarife. Tako se je plačevalo za stanovanja s površino do 15 kv. m po 15 lir za kv. m, od 16 do 100 kv.m 30 lir, od 180 kv. m dalje pa 45 lir. Sedaj bo veljala tarifa 30 lir za kv. m za vsa stanovanja ne glede ha njihovo površino. Za industrijska podjetja bo veljala enotna tarifa 45 lir za kv. m, za vse površine za prostore profesionalcev 30 lir itd. Levica je glasovala proti temu sklepu, ker ne upošteva progresivnega načela pri obdavčevanju. Tudi na Tržaškem povečana radioaktivnost Po najnovejših podatkih meteorološke postaje se,je v zadnjem času tudi na Tržaškem povečala radioaktivnost zaradi koncentracije radioaktivnih snovi, ki se razpršijo v atmosferi po atomskih eksplozijah in nato padajo na Zemljo. Povečanje radioaktivnosti so zabeležili tudi v drugih italijanskih pokrajinah in računajo, da se je povečala za dvajset krat od 1. 1956 do decembra 1958. Nekateri strokovnjaki pravijo, da je radioaktivnost v naših krajih pripisati atomskim eksplozijam na severni zemeljski polobli in da ta ne predstavlja nevarnosti za človekovo zdravje; nevarnost pa bi bila, če bi z atomskimi eksplozijami nadaljevali. Trdijo celo, da sega varnostna meja do leta 1980. Citali pa smo tudi izjave drugih strokovnjakov, ki svarijo svet, naj si ne pripravlja samomora z atomskimi eksplozijami in poizkusi, ker radioaktivnost stalno narašča, posledice pa bodo slutili zlasti naši otroci. Atomski prah, a-tomski dež, radioaktivnost, to je nevidni sovražnik človeštva, V nekaterih velikih državah razni strokovnjaki posvečajo temu vprašanju veliko pozornost, zbirajo podatke in jih priobčujejo ter opozarjajo javnost in oblasti na nevarnost, ki preti vsemu svetu. ——«»-----» Proslava G. Matteottija Danes ob 19. uri bo na sedežu PSDI v Ul. San Francesco 4 komemoracija Giacoma Matteottija ob 35-letnici njegovega umora. Govoril bo prof. Aure-lio Ciacchi. Federacija PSDI je izdala ob tej priliki tudi lepak. Pokrajinsko vodstvo PSDI se bo sestalo jutri ob 20. uri. Splošna stavka pomorščakov Trgovinska mornarica paralizirana v domačih in tujih pristaniščih Zaradi trmoglavosti brodarjev se je posredovanje ministra Jervolina izjalovilo ■ Stavka se nadaljuje Stavka pomorščakov je paralizirala italijansko mornarico, saj prihajajo iz raznih mest številne Vesti o ladjah, ki niso odplule iz pristanišč odnosno o ladjah, ki so se u-stavile v prekomorskih pristaniščih. Po podatkih FILM-CGIL so zaradi stavke ustavljene v pristaniščih naslednje ladje; v Trstu; «Citta di Catania« (Tirrenia). V Neaplju: »Čitta di TUni-si» (Tirrenia*, «Asia» (Tržaški LloydJ, «11 Ponte* (Alti Ita-lia), »Lazio* (Tirrenia), »Venezuela* (Grimaldi).. V Palermu: «Campania Fe-)ix», »Citta di Messina*. »Sar-degna* (vse last družbe Tirrenia). V Bariju; «Eperia» (Adriatica). . V Livornu; »Diana* (Tržaški Lloyd). V Melbournu (Avstralija): »Neptunia* (Tržaški Lloyd). V Dakarju: «Cor,te Grande* Zaprta mnoga podjetja . in ustanove zaradi stavk Povsod se delavci in uradniki borijo ~£ čenča na poskusiu*, D. bok-in S. Stephen Revoltelia Arena Diana (Ul. P. R do-49) 20.30 »Kadar je zena n pustu«, M. Men.rc*. Tffl« ^(JS, Anston 20.30 «Moz iz Coior W. Holden in U_F„or5enl0 11) po- KINO Excelsior 16.00 «La ronde*, Anton VVailbrock in Simone Si-gnoret, Prepovedano mladoletnikom. Fentce 15.30 «Perry», Walt Disne-yevo delo. Arcobaleno 16.00 «Niirnberški proces*. Največji in najbolj dramatičen proces v zgodovini Prepovedano mladoletnikom. Superclnema 16.30 »Rebeka* (Prva žena), L. Olivier, J. Fontaine. lilodrammattco 16.30 ((Anatomija zločina*, Sterling in Gloria Gra. hame. Mladoletnim strogo prepovedano. Grattacielo 16.00 »Predor ljubezni*, Doris Da-y, R. Vidmark, Gia Scala. Cristallo 16,30 «Rezilo na vratu* J. Mason in R. Steiger. Strogo prepovedano mladini. Capitol 16.30 ((Skoraj gola... resnica*, T. Thomas, P. Seller. Astra Rolano 16.30 »Igra s pižamo*, D. Day. Alabarda 14.30 »Prepovedane sanje*, V. Mayo. Technicolor. Aldebaran 16.00 «Dino», Sal Mi-neo, Brian Keith in Susan Kohmer. Ariston 16.00 Glej poletni kino. Aurora 16.30 «Tihi zločin*, 1 Wal!ach. Garibaldi 16.30 «Pečat nasilneža* R. Calhoun, Yvonne De Carlo. Ideale 16.30 ((Obtoženec mora umreti*, Glenn Ford, Impero 16.00 «Calypso». Cinema-scope, technicolor. Zadnji dan Italia 16.30 «La violetera*. Moderno 16.00 «Divji veter*, A Magnan-i, A. Quinn. Prep. mladini. S. Marco 16.00 »Nedelja je vedno nedelja*, A. Sordi, V. De Sica, M. Biva. Cene: odrasli 150 lir, otroci 100 lir. Savona 16.00 »Zgodba za-pada*, G. Mahoney in C. Roland. Viale 16.00 «Dekle v črni obleki*. Dim-itr: Horn. Vittorio Veneto 16.30 «Sanje iiiuaiiitiitiimiiHimiiiiiiiimiimiiiiimmmi’ IZLETI Izlet Slovenskega fotokluba Kakor domenjeno na zadnjem članskem sestanku priredi Slovenski fotoklub v nedeljo 14. m izlet v Karnijo. — Danes zvečer ob 21.30 kratek pomenek o podrobnostih za nedeljski izlet KAŽNA OltVKHTII-A PD »Rado Pregarci priredi 20. ih 21. t. m. drugo tekmovanj ekipnega namiznoteniškega turnirja za pokal Danila Mladovana, Vpisovanje bo do vključno 18, t. m. od 20.30 dalje v društvenih prostorih, Ul. R. Manna 29. Društvo slovenskih srednješol-cev priredi danes v sredo ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani diskusijski večer o planinskih vprašanjih s predvajanjem nekaterih planinskih filmov. DAROVI IN PBISPEVHI Ob petnajsti obletnici smrti nepozabnega Karla Kobala darujejo Marica 1000 in Lidia z druz.no 1000 lir za Dijaško Matico. Družina Svab daruje 500 lir za Dijaško Matico. Namesto cvetja na grob pokojne mame prof. Ubalda Vrabca daruje učenka Tanja Prinčič 500 lir za Dijaško Matico. Ob petnajsti obletnici tragične smrti moža daruje Ema Tomažič 5.000 lir za Dijaško Matico. V znak hvaležnosti učiteljici V. razreda osnovne šole v Rojanu g. Leonori Križman darujejo matere učencev 3.200 lir za Dijaško Matico. Javna dražba Na oglasni deski tržaške občine je izobešeno obvestilo o javni dražbi, ki bo 3. julija za dobavo goriv za občinske avtomobile v letu 1959. Paradiso (Uti Molino a ‘J“"----- : Caroten-uto m roka*, M Franco. , . h-™. D, Marconi 20.30 ((Peklenski n t Steiger m L*" lfl , Ponziana 20.15 «Picchiarello drugi*, Technicolor. Gre. Stadio 20.00 «DoUna usode*< n gory Pečk in Greer yunl vvbojev*. Valmaura 20.15 «Upor„c°.r J. Mahoney in M. riye ■ SREDA, 10. junija IM* RADIO THST A mL 7.00 Jutranja glasba, obvezno, drobiž °d \ ,, ^ v 12.10 Za vsakogar nekaj, • A„. svetu kulture; 12-^,jt iahke me-dre Kostelanetz; 13-30 L* 18yj lodije; 17.30 Plesna ^^“^artin: Radijska univerza; l»-‘“ 18 3° Mala koncertna -simfonij , j90O Dalmatinske narodne pe*1 j>estra Zdravstvena oddaja; or k e- ČUId VOtVCild ------- x OH Al) . glasba; 20.00 Sportj,*?.«) i < nato Franco Vallisnen st er VVerner Mtieller sestre)), drama v ansambel; 23.30 Nočni Ples- TRST „ 10 Tret-govoril 4 2 11 11.30 Operna glasba; »<• ja stran; 16.30 Pariz v^h“časov 18.30 Pevski zborii |Z Y?cert vl°" in vseh dežel; 21.00 K pj8ni. linista Ruggera sta Riccarda Castagnona- „. PROGRAM ao- 10.00 Zeleni disk — p* ona poidanska oddaja; 14- .rao; 17.0® in tretji; 16.00 Tretja vsega C-iasba in zanimivosti DlDo sveta; 18.00 Igra .orke* 2goO Olivieri; 19.30 Stari _ jjjsua k0* Vrtnica za zemljo KUPE« j ,2.30-Poročila v icaiij»nS£jni* 17 J5, 19.15. 22.30. ,0 13.30< slov.: F uročila 15.00 7 00-7-^ 5.00-6.15 Prenos RL; ’ doDr<> _ renos RL; 7.15 ri0bro jutro; 7.40 Glasba za d l3.o5 tro; 8.00-12.05 Prenos « oper„e Opoldanski koktajl; 135 ^ia- skiadbe; 13.15 Ob ^StijsKi na-noviLve KPJ; '3- , jo m® sveti; 13.45 Od melodue ,4.« dije; 14.30 °kn° 2X poskoči '1 F ilmska glasba; 15.20 _ pos RL; okrogle; 15.40-16.00 P »Lesjak: 16 00 Igra ansambel ^r;®1 16.15 Otroški kotiček, Jjji konj m pesmi; 17.30 PoP° i8.20R‘®o cert; 18.00 Naša zena, in Ivo z orkestrom Boris Se jg.oO P, Carraro; 18.45 Obzorj . H3ic . jejo Guy Mltchell in rL- 22. ton; 19.30-22.15 P^n°Wn Ritmi z orkestrom jjiolbers Hagen; 22.40 E. Grieg-suita op. 40. SLOVENIJA 4 •* “"A«-1**iU 327.) Poročila: 5.00, 15.00. 17 00, 10.00, I3.n, ,nV. 22 00. 22.55 _ „ 30 Z^ni 8.05 Lahka glasba,^ ske operne scene;,9- 9.j5 M# pogovori (ponovitevL; g40 pihalni orkester minut za novo It* rP. tiček za mlade M iiasbeP111, 9.45 glasek- 10.10 Iz filmbv in Sjfopin: K°'g vij; 10.30 Friderik en » cert za klavir in 0 riredt>e , ,e v f-molu; t.-OOU^iVl^ sta Odaka; 11. (pO; mrvnjo ■ * dijska šola za višjo st sirnfon'JJ: r.ovitev): Patetična \ r,trnU; 12.05 Hammond °r®‘ceti ",Nn) 12.15 Kmetijski nasv ^ miet Ante Stefančič: Mleko 5 aotn izdelki v prehrani, ■ poje v~L n, zbor RTV LjubL333 f 15 Bg mi raznih narodov, e£orn: 1 ja; nut z Vaškim kvinte ^«11^ Zabavna glasba, v"1" tatni 13.30 Melodije od to UJ0 5toP . Radijska šola za sr K«» lt (ponovitev) — 14.35 ; Deček s strto Pgggi jugoslovanske '"vm65 gjvi j 15.15 Zabavna glasba. 4Q Jz K ^ vestila in reklame. ,'cVa); *„Vk ' rdeče... (Anlca CerneJe^^jn' čestan^. Koncert po žejjah; m Sjg_g# j ^ snčJi u«) OD VČERAJ DO DANES Čitajte in Sirite PRIMORSKI DNEVNIK VČERAJŠNJE CENE NA TRGU NA DEBELO (V prvem stolpcu so najnižje cene, v drugem najvišje, v 3. prevladujoče) pomaranče; »svetle* 83 106 94 »ovalne* ............ 129 176 165 limone 59 141 129 češnje 47 329 118 jagode .......... • 106 176 165 jabolka• «abbondanza» . 1i 47 94 77 »delizia* ...... 71 176 165 »imperatori* .... 59 88 83 beluše ............... 88 220 150 rdeča pesa .... 25 60 45 pesa ................. 15 40 25 zelje ................ 24 45 36 čebula........... . 36 53 41 stročji fižol .... 65 165 83 razna solata .... 40 80 60 nova solata .... 120 200 160 krompir . ... t 21 30 27 nov krompir .... 24 41 34 grah . 24 100 71 istrski grah .... 40 1 06 88 paradižnik.......... 59 129 106 zeleni radič .... 50 250 80 špinača ....... 75 130 90 bučice .............. 38 120 56 Večina blaga se prodaja po prevlad, ceni <3. stolpec). HOJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 9. junija se je rodilo v Trstu 11 otrok, umrlo je 8 oseb, porok je bilo 13. POROČILI SO SE: stavec Ful-vio Gerusina in uradnica Laura Bcnlfacio, delavec Ferruccio Cari-ziani in šivilja lolanda Cabrelli, agent civilne policije Giovanni Mangone in gospodinja Tereslna Coppoletta, tapelMk Roberto FeL luga in prodajalka Gitana Angela Morrone, delavec Giuseppe Robba in prodajalka Marialuigia Ra-valico, trgovec Alessandro Azza-riti in gospodinja Giovanna Rlz-za, delavec Alfredo Coretti in šivilja Nerina Sinclch, težak Ma. rio Bembi in gospodinja Mana Dussich, zidar Marcello Palcich in gospodinja Ernesta Crisman, trgovski zastopnik Alfonso Mi-locco in gospodinja Anna Gordi-ni, prodajalec Bruno Lenuzzi in gospodinja Rita Laube, uradnik Ernesto DelTOste in gospodinja Bruna Visin-tin, mesar Umberto Gel In gospodinja Vittoria Coller. UMRLI SO: 83-letni Carlo Borcih, 51-letni Francesco Bandelj, 78-letna Anglista Ma-nfe vd. VI--gnali, 75-letni Ivan Steržaj, 69-letni Rocco Sardone, 81-letna Anna Zupln vd. Sbroglia, 67-letna Josipina Kralj vd. Medvešček, eno leto in pol star VValter Rabar. «*-------- NOČNA SLUŽBA LEKARN AlFAlabarda, Istrska ulica 7; De Leitenburg, Trg Sv. Ivana 5; Praxm-arer, Trg Unita 4; Prendi-ni, Ul. Tiziano Vecelllo 24; Hara-baglia, Barkovlje; Nlcoli, Skedenj. ob petih; 17.3U *»■' "eaSa; 'Z# spevi iz povojnega s "Srtf-Kulturna kronika, j 'npoie spored izvaja j mentalni ansambel Raz8°.9(jo Duo s Kvarnera; sa0jlh; Vil J i o mednarodnih vPr*seS o»v£ev-Zabavna glasba vrnčs.^ w in rekiame; 19 3° Giordan u.351 bik; 20.00 Umberto G |p 2 n i dora, opera v J cimfoibja gia-1 Vincent D’Indy: ®a0ev se j francoski hribovski popevk,3 16 j vir in orkester; 22.1* tj; vrstijo; 22.40 Dve Zabavn,TkokUjl.oSLAVlJA g^a- ; 18.00 Pionirski h „> nje z junaki na četo ^ ^ - Ekspedicija P THariov»0&aJ» j nočnem lovu 18 45 „ ,*d. , Pošta — Ljubljana, ___ I za družino in ddm __ uettfLj.io 20.00 TV dnevnik^ zagreb,J (D; 20 20 TV tribuna — . Dokumentarni J'1™,-. 20.50 Joseph opera tia mesecu», ko*11 Zagreb- televizija l6(» 14.00 Šolska oddaja, daja za otroke, Sapatin°je-18.30 Poročila, I«-” — «' po- pez: Mario in Maro) jj.OO jiO janka; 20.30 Potoč1'3,’ jug- f-letno potovan/e bt K3ihe jna- Potovanja televizijke^ p. Mehika: 22.40 Urne ^,. nost; 23.00 «Cinelanu Poročila. SOŽALJ® jv«" Neodvisna *°f!ugjdu za izreka prof. T gf, svoje globoko soza ) bi drage mame. dr^hč Člani prosvetnega .g 1 »Lipa* iz Bazovice svojemu pevovo )gC P1 Vrabcu ob smrti najgloblje sožalje ItV« Valute Milan i Rim j Zlati funt Marengo Dolar .... Frank franc. Frank švic. . . I Sterling Dinar ! Šiling , Zlato . , , . 1 Zah n, marka 5900,— 6100,— 4425,— [4525.— 617.— 621,— 123— 126 — 142.75 I 143 75 1725,— 1750,— 80.— I 83 — 24,— I 24,50 702,— ; 704 — , 148,— I 149,— I j Dne 8. t. m- ote<č ’+ pr....... FRANC BANDE11. Žalostno vest sP“r°st»l° " na, otroci, bratje q rodstvo. pokojV' Prenos dragega . j7. p, bo danes 10. t. m- 0gre na Opčine, kjer b domače pokopal** Trst, 10.6.1959. zgodovina krsovjetske zveze po najnovejšem tolmačenju Avtorji obdelujejo obdobje od leta 1937 do nacističnega napada in pripisujejo Stalinu marsikatero napako - Označba Berje in Jezova leta 1037 prišel na dan z zgrešeno tezo, da se zaradi nadaljnjega razvoja sovjetske države mora razredna borba čedalje bolj in vedno več zaostrova, Razredna borba je v sovjetski deželi dobila največjo ostrost v dobi, ko se je reševalo vprašanje «kdo bo koga«, ko so se torej ustvarjali temelji socializma». eToda — nadaljujejo avtorji — po zmagi socializma in po likvidaciji izkoriščevalskih razredov in po vzpostavitvi moralno politične enotnosti v sovjetski družbi, je bilo izvajanje teze o nujnosti zaostritve razredne borbe zgrešeno. V praksi je ta teza služila kot obrazložitev množičnih represalij proti politično že uničenim idejnim nasprotnikom partije. V tem obdobju se je na najodgovornejše položaje v državi dokopal politični avanturist in pustolovec Berja, ki se v svojih ciljih ni ustavil niti pred največjim zločinom in ki je, izkoriščajoč osebne pomanjkljivosti Stalina, oklevetal in iž-strebil mnoge poštene, partiji in ljudstvu predane ljudi«'. «V tem obdobju — pravijo pisci — je odigral sramotni -vlogo tudi Jezov, ki -je nahajal na položaju ljudskega komisarja za notranje zadeve. Ob njegovem sodelovanju so bili oklevetani in pomorjeni mnogi delavci, ki so bili predani stvari partija in to,' komunisti ati tudi nepar-tijci. Za svojo zločinsko - dejavnost sta Ježbi) in Berja dobila zaslužino kazen«. Ljudje, Ei so bili podvrženi tem neutemeljenim represalijam so bili pozneje1, v letih 1954-55, ponovno rehabilitirani. V štirinajstem poglavju nove zgodovine Sovjetske zveze, objavljene v začetku omenjenem moskovskem listu, avtorji nato priznavajo, da so kršitve socialistične zakonitosti in množične represalije prizadejale komunistični partiji resno škodo. Hkrati pa od tod zvemo, da napake, ki so nastale kot rezultat Stalinovega kulta osebnosti, niso mogle «zaustaviti ali spremenit i socialističnega značaja sovjetske družbene ureditve, pač pa da so razvoj sovjetske družbene ureditve le zavirale«. Hvala jim, da so vsaj toliko priznali. stavke o ljudstvu, kot tvorcu zgodovine in o vlogi partije in njenega centralnega komiteja kot kolektivnega vodstva, toda nStalin se je — poudarjajo avtorji — v praksi oddaljeval od teh načel in s svojo dejavnostjo pomagal širiti kult lastne osebnosti». Stalin je, kot pravijo avtorji nove sovjetske zgodovine, pravilno ocenil, da je treba sovjetsko državo, sovjetsko oblast krepiti in boriti se proti raznim tujim sovražnim spletkam. Stalin je prav tako poudarjal, da je neobhodno potrebno ohraniti budnost proti trotzkistom, zinovijev-cem, desničarjem in nacionalistom. Toda avtorji hkrati nadaljujejo, da je eStalin demokracije, nadaljujejo: «V protislovju s tem je prišlo do odkritega kršenja partijske in sovjetske demokracije, kar■ je pozneje partija označila kot kult osebnosti Stalina. Neke omejitve v partijski in sovjetski demokraciji, ki so bile neizbežne v pogojih ostre borbe proti razrednim sovražnikom in njihovim agenturam, je Stalin začel dvigati na raven zakona. On je začel kršiti norme partijskega življenja in načelo kolektivnega vodstva, ki ga je obdelal Lenin. Mnoga važna vprašanja je reševal on sam«. Avtorji te zgodovine KP Sovjetske zveze nato trde, da so sicer Stalinova dela ohranila pravilne marksistične po- V svoji majski številki je sovjetski časopis «Pomoč politični samoizobrazbi« objavil 14. poglavje nove zgodovine komunistične partije Sovjetske zveze. To poglavje obravnava razdobje od leta 1937 do junija 1941, to se pravi do nacističnega napada na Sovjetsko zvezo. Ne bomo v tem našem kratkem prikazu obravnavali vsega poglavja, pač pa. se bomo ustavili ob oceni, ki jo avtorji tega prikaza zgodovine dajejo o Stalinu in Stalinovi dejavnosti v tej dobi sovjetskega razvoja. Po tem ko avtorji ugotavljajo, da so bili v obdobju od leta 1933. do 1937. že ustvarjeni primerni pogoji za nadaljnji razvoj partijske in sovjetske Osnovna šola v Mačkotjah-Prebenegu 17-letna Francozinja Sophie Estrades (njena podobnost z B. B. je očitna) je postala aMiss Evropa 1959». Tudi njena mati (levo) je zadovoljna. EPIZODA IZ SPOMINOV POZNAVALCA «CRNE CELINE» — ... . , , .... . - ■ -— — Ker je duce moral biti «janak» je kupil pogum poklicnega lovca Osnovna šola v Borštu v film dučeja, da bi nato film predvajali pred množicami Abesincev, ki jih je fašistična Italija komaj zasedla. Namen tega je bil, Abesin-cem dokazati, kako pogumen da je Mussolini. Alexander Lake je predlog sprejel, saj se mu je tudi izplačalo. Ze velikokrat je sodeloval na takih lovih in leva poznal v njegovi pravi luči. Poleg tega mu je Rim dal za to 600 funtov šterlingov v zlatu, to se pravi obilnih 400.000 lir v sedanji valuti. Za tolikšno vsoto se je Lakeju izplačalo tvegati lov na leva, ki ni tolikšna zver kot nam ga opisujejo. Lake, ki se na stvar spozna, ima o levu vse drugačno mnenje, kot so nam ga naslikali v učnih knjigah: Po zadnji vojni se «spomini» množijo kot gobe po dežju. Ti spomini opisujejo predvsem tiste osebnosti, ki so do druge vojne ir, v času zadnje katastrofe imeli «glavno besedo«. Pred kratkim je založništvo Garzanti izdalo prevod spominov Američana Alexan-dra Lakeja, ki je bil nekakšen organizator velikih lovov v Afriki. Iz knjige povzemamo zanimiv primer, kako se je tedaj Mussolini delal važnega. Rimsko ministrstvo za ljtidsko prosveto je leta 1937 ponudilo Lakeju dober zaslužek. Moral bi sodelovati ha lovil na leva. Poseben fotograf Gennaro Bog-gia, ki ga je poslalo rimsko ministrstvo, bi posnel na filmski trak lov na leva, pozneje pa bi namesto Lakeja, vnesli Herman Pečarič Osnovna šola v Ricmanjih Osnovna šola v Gropadi V eni izmed newyorških bolnišnic so pred kratkim preizkusili uporabnost «radio-pilu-1*», ki naj bi zdravnikom pomagala .pri ugotavljanju želodčnih in črevesnih obolenj. Komaj 2,5 cm dolga naprava, (bolnik jo enostavno pogoltne), vključuje izredno majhno baterijo in oscilator, katerega frekvenco modulira spre-memba " pritiskov na posebne membrano. Oddajnik-, «radio-pilule« pa posreduje te spremembe sprejemniku, ki jih prenaša do posebnega registracijskega aparata. Na osnovi prvih poizkusov obetajo, da bodo z novo metodo lahko v veliki meri izboljšali diagnozo obolenj prebavnega trakta. Otroški vrtec v Gropadi HOROSKOP ___ZA DANES_ HERMAN PEČARIČ - Gostišče »Pri treh vdovah« v Piranu Japonski pred ameriškim sodiščem Osnovna šola v Križu Cvetko Grgič in Ignacij Ota z gojenci šole Glasbene Matice y I Gor!ško-beneški dnevnik Skrbi k raški h kmetovalcev Motorizirani vojaški oddelki uničujejo njive in travnike Ali naj prefektura povrne škodo, ali pa naj se vojaštvo vežba samo na vežbališcu Skupina doberdobskih kmetovalcev se je te dni zglasila tl našem uredništvu in nas ^TJrošila, da bi v listu obsodili ravnanje vojaških oddelkov na Krasu. .Kmetovalci so n»m rekli, da so številni kmetje pred leti z nejevoljo prodali številne ifffve, ki jih je vojaška oblast sklenila kupiti, da bi imeli vojaški oddelki dovolj prostora za vežbanje. Napravili so irtev v upanju, da jim ne do kvarili drugih njiv in išnjkov, ki so v bližini. 'oda glej ga, spaka, dogaja i jim prav to, česar so se ,jbolj bali; motorizirani vojaški oddelki se ne vežbajo samo v razlaščenem pasu, am-pik vozila brez velikih skrbi u-merjajo tudi izven njega, pc njivah, ki jih kmetje obdelujejo. in po pašnikih, ki jim služijo za krmljenje živi-re, l£i donaša Kraševcem naj-vtčji zaslužek. Ko vojaški oddelki povzročijo škodo, se ne pozanimajo, katerega kmeta so oškodovali. Oškodovanec mora sam stikati za oddelkom, ki je škodo povzročil. To ni le krivično, kajti kdor škodo povzroči, bi moral tudi poskrbeti, da bo oškodovancu krivica popravljena — ampak je za kmetovalce tudj zamudno, ker nimajo (zlasti v sezoni ne!) volje, da bi zapravljali dragoceni čas z ugotavljanjem povzročiteljev škode. Zaradi tega kmetje predlagajo, naj bi prefektura, ki je najprimernejši organ za to, plačala kmetom škodo, ki so jo povzročili vojaški oddelki, ali pa naj doseže, da se ško-da ne bo več povzročala S> tr poslednjo rešitvijo bi bili najbolj zadovoljni, saj ne želim drugega, kot da jih pu--sttjo pri miru, njih in njihovo zemljo. Cena češenj na videmskem Irgu Včeraj so na videmskem trgu na debelo prodajali na-vjlne češnje od 40 do 70 lir kg hrustavke (duratine) pa orN#0 do 200 lir. 13. junija stavka tekstilnih delavcev ivei in delavke podgorske tekstilne tovarne iz Ronk bodo sodeloval; v štiriindvaj- seturni stavki, ki bo v soboto 13. junija Stavko so organizirale sindikalne organizacije FIOT-CGIL, Federtessili-CJSL in UIL-Tessili. «»------- PRIHODNJO NEDELJO V DIJAŠKEM DOMU Roditeljski sestanek in zaključna prireditev V nedeljo 14. t. m. ob 16. uri je roditeljski sestanek v Dijaškem domu. Vabljeni so vsi starši gojencev. Po sestanku vabijo gojenci starše in sorodnike na zaključno prireditev, ki bo v istih prostorih ob 17.30. Veseli borne. vašega obiska. Dijaška Matica «»------- Vol ga je vrgel na tla • Včeraj zjutraj je 78-letni u-pckojenec s Placute 7, odšel r,a sprehod po mestu. V Ulici Roma je mož hotel prečkati cesto, pa je ravno tedaj pripeljal mimo voz z volovsko vprego. Mož se zaradi starosti ni mogel umakniti, zato ga je žival vrgla na tla. Mimoidoči so takoj poklicali rešilni avtomobil Zelenega križa, ki je starčka odpeljal v bolnišnico Brigata Pavia, kjer so mu zdravniki ugotovili rano na stegnenici ter udarce po telesu. Pridržali so ga v bolnišnici. «»------- Padec fantka z II. nadstropja Da bi je 3-letni sinček Mau-rizio Qualia iz Ul. Basubio št. 3 ne nadlegoval pri pripravljanju kosila, ga je mat? pestola na balkon, da bi se igral. Fantek pa ni miroval; plezal je po ograji, dokler ni izgubil ravnotežje in padel z II. nadstropja. Sosedje so takoj poklicali avtomobil Zelenega križa, ki je otroka prepeljal v bolnišnico Brigata Pavia Zdravniki so otroku u-gctovili pretres možganov ter udarce po telesu. Pridržali so ga na opazovanju. Seja odbora trgovinske zbornice V ponedeljek 8. junija se je sestal pod predsedstvom Bigo-ta odbor trgovinske zbornice, ki je kot upravni organ proste cone pregledal delo posvetovalne komisije za prosto co-, no, katero je pooblastil, da pregleda izdajanje kontingentov za industrijo, trgovino in za potrošnjo. Posvetovalna komisija proste cone se je sestala včeraj popoldne. Pregledala je predlog zveze trgovcev glede razdeljevanja kontingentov piva, popra ter petroleja proste cone za leto 1959. »*------ TEMPERATURA VČERAJ Najvišja temperatura 30,2 stopinje ob 16.10, najnižja 17 stopinj ob 5.20. Vlage 68 odstotkov. Izlet SPD na Kras in v Škocjanske jame Slovensko planinsko društvo obvešča svoje člane in prijatelje, da organizira dva izleta: 1. V nedeljo 21. junija enodnevni izlet na Kras; Štjak, Gradišča, Sv. Ana, Raša, Avber, Tomaj -n Dutovlje Odhod z vlakom iz Nove Gorice ob 5.32, zbirališče na pestaji Nova Gorica ob 5.15. Povratek iz Dutovelj z zad-nj:m vlakom. Kosilo iz nahrbtnika. 2. V nedeljo 5. julija enodnevni izlet z avtobusom v Matavun in razsvetljene Škocjanske jame. kjer bo tradicionalni praznik z obširnim programom. Odhod iz Podgore ob 6.30. Odhod s Travnika ob 6.45. Cena vožnje za člane 450 lir, za nečlane 500 lir. Vpisovanje v kavarn^ Bratuš vključno do 27. junija. Pohitite, število sedežev je o-mejeno. Naročilo kosila 100 lir. 'OK V Florenci, Parizu, Barceloni in Londonu V prihodnjih dneh četrtfinale evropske cone Davisovega pokala Italijani in Južnoafrikanci so včeraj začeli s treningom v Florenci SLOVENSKI OKTET bo v petek 12. junija ob 21. uri gostoval v ČEDADU, kamor ga je povabilo društvo »Arniči della mušica«. V soboto 13. junija ob 20. uri bo nastopil na letnem gledališču v DOBERDOBU, v nedeljo 14. junija ob 18. uri pa v PODGORI — »Parco dei Principi«. Vstopnice za koncert v Podgori je mogoče re zervirati po telefonu, številka 24-95, vstopnice pa bodo prodajali eno uro pred predstavo. Sedeži"300, stojišča 200, dijaška stojišča 100 lir. iHiiiiiiiiiHitMiiiiiiiiMmiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiimiiitiitlimiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiii Izpred sodišča Znižana kazen vojaku ki je povozil cestarja Ker naj bi bil < bolan > je zahteval sprejem v bolnišnico Včeraj sta bili pred gori-škim sodiščem dve prizivni razpravi, ki sta se za erega obtoženca zaključili ugodno, za drugega pa ne. Delfin Bianchi je 28. marca letos kot vojak 114. regimenta v Gorici obiskoval šoferski tečaj. Skupno s svojimi tovariši pod orožjem in podoficirjem, ki jih je učil šefiranja, je bil pri Mochetti, kjer se je za nekaj časa ustavil. Toda sla po vožarjenju mu ni dala mira. Skočil je na dodge in ga pognal. Nekaj ča-sa je šlo po cesti, potem pa je vozilo naenkrat odreklo poslušnost neizvežbanemu vozaču. Zavilo je s ceste in najprej podrlo obcestni kamen. V zaletu je povozilo še cestarja in ga hudo ranilo, zapeljalo je s ceste, se spet povzpelo nanjo in jo poševno prečkalo. Na srečo se je na drugi strani ceste zaletelo v Pogled na del množice, ki Je do zadnjega kotička napolnila obsežno šolsko dvorišče v Ul. Croce, kjer so dijaki in dijakinje slovenskih srednjih šol imeli v nedeljo zvečer zaključno prireditev. Ponovitev bo v nedeljo ob M3* * HIŠKO KRANJEC} ------------ Povest € drevo, kjer se je ustaviio. Sodnik je Bianchija za nje-gevo neposlušnqst in poškodbe cestarja obsodil na šest mesecev zapora, sodišče pa mu je kazen znižalo na dva meseca pogojno. Z Dantejem Marchesanom, 38-letnim prebivalcem iz Gra-deža, sodišče ni bilo milostno. Fotrdilo je razsodbo sodnika Fabianija, ki ga je obs idil na dva meseca zapora in 20 dni pupora, ker je 11. oktobra 1655. leta pijan prišel v bolnišnico Fatebenefratelli v Ul. D.az in zahteval, da ga po vsej sili sprejmejo, češ da je hudo «bolan«. Vratar ga je najprej prepričeval, naj se odstrani; ker pa so bile njegove besede bob ob steno, je vzel v roke telefon in poklical kvesturo. Ko je mož začutil, da postajajo tla pie-vroča, jo je popihal, toda na Ribijevi avtobusni postaji so ga agenti dohiteli in odpeljali na kvesturo, kjer je rekel, d« je bil pred časom pre. ctj hudo bolan in da bi ga morali sprejeti v bolnišnico, ker se je tudi tisti dan zelo slabo počutil. Sodnik je primer pregleda! in potrdil prejšnjo razsodbo, Marchesanu pa je naprtil še nove sodne stroške. DEŽURNA* LEKARNA Danes je čez dan in ponoči dežurna lekarna Soranzo, Kor-zo Verdi št. 17, tel. 28-79. «»------- Kino v Gorici CORSO. 17.30: »Pustni torek«, P. Boone, C. Carere, cine-mascope in v barvah. VERDL 16.30: »Pomladni veter«, F. T-.gliavini, L. Masie-ro, v barvah. VITTORIA. 15.30: »Dva divjaka na dvoru«, L. Ruffo, P. Miller, cinemascope. CENTRALE. 17.00: »Izven obzidja«, S Laurel, O. Hardy. MODERNO. 17.00: »Pozor, razbojniki«. dvojic nastopila Pietrangeli in Sirola proti Vermaaku in Se-galu. ——«»------ VOJAŠKO PRVENSTVO Francija - Portugalska brez televizije FLORENCA, 9. — V okviru finala mednarodnega vojaškega nog. prvenstva se bosta jutri ob 16,45 pomerili v Livornu reprezentanci Francije in Portugalske, ki bosta nastopili v naslednjih postavah: Francija: Taillandier; Mazi-man, Chorda; Ziemezach, Loi-seau, Tylinsky; Wisniesky, Peyroche, Heutte, Goujon, Loncle. Portugalska: Vital; Lino, Barbosa; Mendes, Arcanjo, FLORENCA, 9. — 12., 13. in 14. t. m. bo v Florenci četrtfinalno srečanje evropske cone Davisovega pokala med Italijo in Južno Afriko, ki sta se kvalificirali v četrtfinale z zmagama nad Belgijo oz. nad Kolumbijo. Organizacijo tega srečanja je prevzel klub CS Firenze, ki je že poskrbel, da bo na glavnem igrišču prostora za okrog 2000 gledalcev. Danes je prišlo v Florenco tudi sedem od osmih igralcev obeh moštev, ki so takoj začeli s treningom. Ti igralci so: Jan Vermaak, Abel Segal, Gordon Forbes in Ray Veedon (vsi Južna Afrika) ter Italijani Merlo, Tacchini in Sirola, medtem ko je Pietrangeli zakasnil in bo prispel najbrž pozno zvečer ali pa jutri zjutraj. Najbolj intenzivno sta danes trenirala Merlo in Tacchini, za katera pa še ni znano, če bosta sploh nastopila. Sodnik dvoboja bo Belgijec Pierre Geelhand, v katerega navzočnosti bo tudi izvedeno žrebanje za srečanja v petek 12. (dve igri posameznikov), v soboto 13. (igra dvojic) in v nedeljo 14. (zadnji igri posameznikov). Istočasno kot v Florenci bosta v Parizu in v Barceloni odigrani drugi dve četrtfinalni tekmi. Na stadionu Rolland-Gacors v Parizu se bosta pomerili Francija, ki je premagala Dansko s 4:1, in Romunija, ki je izločila Novo Zelandijo s 3:2. V Barceloni se bosta sestali Španija, zmagovalka nad Švico s 5:0, in Brazilija, ki je premagala Poljsko s 3:2. Preostalo četrtfinalno srečanje bo' v Londonu 11., 12. in 13. t. m. med V. Britanijo, ki je premagala Luksemburg s 5:0, in med Čilom, ki je izločil Švedsko s 3:2. Vse igre tega srečanja bodo odigrane na travnatih igriščih. Zmagovalci vseh štirih srečanj se bodo uvrstili v polfinale evropske cone. Favoriti so Italija, Španija, Francija, medtem ko imata V. Britanija in Čile približno enake možnosti. Sestavo obeh moštev bosta kapetana objavila jutri. Že sedaj pa je zelo verjetno, da bosta za Italijo v prvih dveh igrah posameznikov nastopila Pietrangeli in Sirola, za Južno Afriko pa Vermaak in Forbes, medtem ko bosta v Igrah ■IH III m III Milu.II llinillMIIMIIHIII Milili I'Itn.llllllllllll lili II 1IIIMIIIII um Drugi poraz sovjetskega prvaka v Jugoslaviji Hajduk-Dinamo (Moskva) 2:0 Mourato; Pedro Silva, Herna-ni, Jose Augusto, Furreirinha, Jose Pedro. Sodnik: Brankaert (Niz.). RAI-TV sporoča, da televizijskega prenosa tekme ne bo! . —« «— ITALIJANSKI POKAL Danes dve tekmi v četrtfinalu MILAN, 9. — V četrtfinalu italijanskega nogometnega pokala bosta jutri na programu tekmi: Juventus - Fiorertina (ob 21.30) in Lazio - Intei ob 17,30. Ostali dve četrtfinalni tekmi bosta v nedeljo 14.t.m. med Ge-noo in Bologno (ob 16,30) in med Venezio in Torinom (ob 16.30). iiiiiiiMiiiiimiiiiiHiiiiimimiiiiiiiiiiiiiitmuiiiiitiiiiiiniiiimitiiiiiiHiiiiHiiitmiiiiiiiiiiiiiiiitii Šport med slovensko mladino Lep namiznoleniški troboj v Nabrežini Prvo mesto so osvojili Prosečani - Kontovelci SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA priredi v nedeljo 14. junija meddruštveno ekipno tekmovanje «MED DVEMA OGNJEMA« za otroke članov vseh prosvetnih društev. Posamezna tekmovanja se pričenjajo ob 10. uri. Na stadionu: PD »Cankar« PD »Škamperle« PD »Skedenj« v Dolini: PD »Vodnik« PD »Slovenec« v Križu: PD »Sirk« PD «Prosek-Kontovel» PD »Gruden« Gole sta dosegla: Bego iz 11 m in Ankovič v drugem polčasu SPLIT, 9. — Splitski Hajduk je danes dosegel pomembno mednarodno zmago, z odlično igro v drdgem polčasu je premagal sovjetskega prvaka Dinama (iz Moskve) z 2:0 (0:0). Igra je bila zelo napeta in zanimiva že od samega počet-ka. Dinamo je takoj silovito navalil na Hajdukova vrata, toda obramba domačih je bila vedno na mestu. Hajduk je nato polagoma igro uravnovesil in kljub pogostim obojestranskim napadom vse do polčasa ni bilo nobenega gola. V drugem polčasu pa je Hajduk zaigral izvrstno in nje. govi napadalci so stalno zaposlovali zelo razpoloženega Jašina. V 72’ je Papec preigral vso obrambo in se znašel sam pred vratarjem. V zadnjem trenutku ga je Kesa-rev grobo zrušil v kazenskem prostoru in dosojeno 11-me-trovko je Bego realiziral. Drugi gol je 5' kasneje dosegel Ankovič. Tri minute nato je imel Papec spet idealno priložnost za gol, toda tokrat ga je pred praznimi vrati zrušil Križovski. Papecu je kljub temu uspelo v padu streljati, toda žoga je šla za las mimo droga. Zadnji del tekme je spet pripadal Dinamovcem, ki so ostro napadali in mnogo streljali. Dvakrat so pogodili drog, nekajkrat pa je Jurič zelo lepo posredoval. Enajstorici sta pred 16.000 gledalci nastopili v naslednjih postavah: HAJDUK: Jurič; Bego L, Ilič; Rezar, Vrkljača, Zanetič; Papec, Kozlina, Ankovič, Bego II., Senauer. DINAMO: Jašin; Kesarev, Kuznecov; Sokolov, Križovski I Beljajev), Carev; Sčislenko, Karaljenkov, Kuznjecov, Fedo-sov, Sapovalov. ——«»-----. O FLORENCA, 9. — Gasto-ne Nencini Je v postelji z bronhitisom. Vodstvu svojega moštva je sporočil, da ne bo mogel nastopiti na dirki po Švici. O KAULA LUMPUR. 9. — Malezijski olimpijski odbor je sprejel povabilo za sodelovanje na olimpiadi 1960, ni pa še sporočil v katerih panogah bo Malezija zastopana. V nedeljo 7. t. m. je bil v prostorih prosvetnega društva algo Gruden« v Nabrežini namiznoteniški troboj med ekipami p. d. Igo Gruden, p. d. Prosek-Kontovel in p. d. Sl. Škamperle od Sv. Ivana. Posamezne ekipe so nastopile v naslednjih postavah: «1. GRUDEN«; Stanissa, An-tonini. Svetlič, Plahuta; »PROSEK - KONTOVEL« : Sirca, Ukmar, Cibic E., Cibic K.; »SL ŠKAMPERLE«: Grbec, Kovačič, Rupel. Zmagali so Prosečani-Konto-velci, čeprav niso nastopili v najmočnejšo vrsto. Dosegli so 6 točk, medtem ko so jih Škamperlovci zbrali 5 in Na-brežinci 4. Posamezni izidi: Prosek-Kontovel« - »I. Gruden«: Širca - Stanissa 1:2, Ukmar - Antoninf 2:0, Cibic E. -Svetlič 1:2, Cibic K. - Plahuta 2:0, Ukmar-Cibic E. - Stanissa-Svetlič 2:0. Končni rezultat 3:2 za ProsekKontovel. »I. Gruden« - »Sl. Škamperle«: Stanissa - Grbec 0:2 An-tonini - Kovačič 1:2, Svetlič -Jurkič 2:0, Plahuta - Rupel 2:0, Stanissa-Svetlič » Grbec-Kova-čič 0:2. Končni rezultat 3:2 za »Sl. Škamperle«. »Prosek-Kontovel« - (Slavko Škamperle«: Širca - Grbec 0:2, Ukmar-Kovačič 2:0, Cibic E. -Jurkič 2:0, Cibic K. - Rupel 2:0, Ukmar-Cibic E. - Grbec-Kovačič 1:2. Končni rezultat 3:2 za Prosek-Kontovel. NOGOMET Triestina v Avstrijo? Vodstvo Triestine se pogaja za prijateljsko tekmo z avstrijsko enajsterico Wiener Neu-stadt. Tekma naj bi bila 20. junija. Moštvo Triestine prav zaradi tega še ni bilo razpuščeno in titularci so včeraj imeli na občinskem stadionu reden trening, katerega so se udeležili vsi razen Bernardina in Bresolina. Izvajali so predvsem strele na vrata nato pa odigrali kratko tekmo. Bresolin je trenutno z Milanom v Parizu. Njega in Fogarja, člana CRDA iz Tržiča, bo Milan preizkusil v okviru turnirja, ki ga je organiziral pariški klub Racing. «»—— O RIM. 9. — Na mednarodnem mitingu v Varšavi bodo nastopili naslednji italijanski atleti: Berruti (200 m), Meco-ni (krogla), Baraldi (1500 m), Martini (400 m ovire), Caval-li (troskok), Rado (disk). Lie-vore G (kopje), Rizzo (1500 m), Ambu (3000 m), Fraschini (800 m). Machenova zahteva odbita Patterson - Johansson dokončno 25. t. m. NEW YORK, 9. — Zvezni sodnik Irving Kaufman je odbil zahtevo boksarja Eddija Machena, ki je vztrajal, da se mora evropski prvak težke kat. Johansson boriti z njim preden se bori s Pattersonom za svetovni naslov. Zaradi tega bo dvoboj Patterson-Jo-hansson 25. junija v New Yor-ku. Uradni podpis pogodbe za dvoboj je bil izveden takoj po odločitvi sodnika Kaufmana. ti»------ Vecchiatto v ZDA VIDEM, 9. — Mario Vecchiatto, italijanski prvak v lahki kategoriji bo v petek odpotoval v ZDA, kjer bo 4. jul. boksal v Chicagu z Bobbyjem Scanlonom. V milanskih krogih menijo, da bi v primeru zmage, Vecchiatto lahko upal na dvoboj z Brow-nom za svetovno prvenstvo. «»------- Tudi prvakom se pripeti... Prometna nezgoda Manuela Fangia VARESE, 9. — Bivši svetovni avtomobilski prvak Juan Manuel Fangio je bil danes žrtev prometne nezgode, ki se je samo zaradi njegove spretnosti končala brez posledic zar.j in za njegovega spremljevalca. Na povratku iz Švice je njegov avto Mercedes 305 sl. kakih 20 km pred Vereze na nekem ovinku zaradi spolske-ga cestišča zdrvel s ceste na travnik, kjer se je ustavil. Oba potnika sta se rešila brez poškodb in tudi avto je bil le malo poškodovan. KOLESARSTVO Gaul na cTouru» PARIZ, 9. — Zmagovalec letošnje kolesarske dirke po Italiji Charly Gaul je sporočil, da se bo udeležil tudi dirke p.o Franciji. Zaradi tega je dvomljiv njegov nastop na dirki po Luksemburgu, ki se bo začela v prihodnjih dneh in ki bo imela štiri etape v skupni dolžini 719 km. Med prijavljenimi so poleg Gaula tudi Van Daele, Friedrich, Fornara, Metra in Pellegrini. V SOBOTO V RIMU Italija - Bolgarija v telovadbi RIM, 9. — V soboto zvečer bo v športni palači v Rimu telovadni dvoboj moških vrst Bolgarije in Italije. Bolgarska vrsta je med najboljšimi na svetu. Sestavljajo jo: Stojan Koev (kapetan), Todor Bažva-rov, Velik Kapsasov, Georgij Hristov, Ljuben Mihajlov, Canko Trahljev. Italijanska vrsta bo se:sta Ijena takole: Agabio, Carnoli, Carmunno, Menichelli, nari, Vicari, Marzolla (r*z va). TURNIR V PARIZU Racing-Milan 4:1 PARIZ, 9. — Na turnirja * Parizu je Racing Prem?®*/iln>. lana z rezultatom 4:1 ti- • Pred to tekmo je Duesseldo ^ premagal Vasco de Gama 2:1 (0:1). V četrtek se bosta za Pj’'? mesto borila Racing in. ~ . seldorf, za tretje pa Milan Vasco de Gama. , Gole so dosegli: v P**, polčasu v 10’ Guillot (KJ'ljn, drugem polčasu v 5 erea v 21’ Topka (R-). v .33’ Gui»<* (R.), v 34' Grillet (R)- Milan: Buffon; Fontana, * gatti; Liedholn, Maldmi. -chetta; Fogar, Galli. AMjg* Schiaffino, Danova. V drug polčasu je Bresolin zame« Gallija, ta pa Schiaffina. Racing: Varini; Lelong, *\c; che; Ugorenko, Bollinh » Grillet, Ujlaki, Topka, Usu ski, Guillot. PASINATIJEV TRlUMr Nemo profeta- CATANZARO, 9. — ***£* ni Catanzara so po P°Y je enajstorice iz Rima, 'cje0^vi-odigrala zadnjo tekmo v. ru prvenstva C lige, Pr? Te pravcate ovacije tre.nYr enaj-žačanu Pasinatiju, ki.)e, , y storico Catanzara PrjY® „ je B ligo. Več tisoč me- vzklikalo na glavni uh1C1 g sta in najbolj vneti so * -0 silo izvlekli iz avtomobil* na ramah nosili po me Kot znano je pred d1Trje-letoma . spravil Pasinati stino iz A v B lig0- Odgovorni urednik STANISLAV Tf5( T'ska Tiskarski zavod ZT* • KINOPROSEK-KONjjjg predvaja danes !•- ^ J*: ob 2*. uri film Stolp krutosti Mladini pod 16- vstop prepovedan. predvaja danes 1*. t. in. t začetkom ob 1*. in ob 20, uri na prostem barvni film: Ljubezen in besedičenja* jjJS-p.-A ^ £3«.»- A.v.; Igrajo: VITTORIO DE SICA, GINO CERVI in ELISA C egani 38 dobrih ljudeh^ Tisti lepi svet je bil zgubljen za vse. In kakor bi Ivan futil vse to, je vzel kitaro in rekel Katici: «Pa nam malo zapoj, Katica, kakor si nam nekoč«. t * * * V enem teh večerov, zavitih zvečjega v molk, vendar pa izžarevajočih še nekaj starega čara lepote, ko si ljudje imajo vsaj še nekaj povedati, ko je zunaj zvezdna noč, še toliko mrzla, da ustvarja rože na oknih, ko se včasih še slišijo klici divjih rac, letajočih zadaj nad jarkom ali nad hišo samo, ko je slišati prvo šumenje Mure, ki si je napravila pot v še nedavno zamrzli strugi, je potrkalo na vežne duri Koštrčeve hiše. I Ljudje, sedeči okoli peči in razgovarjajoč se, so se spogledali Saj ni na njihove duri še podnevi nihče poropotal, kaj sele ponoči. Kdo naj bi prišel sem ob tej uri? ■ »Mislim, da straši«, je rekla Ana, ki se je prva zavedela. «Kdo drugi naj bi sicer ropotal ob tej uri? Poslušajmo torej, če se bo ponovilo«. »Zakaj bi poslušal? Rajši stopim in pogledam«, je rekel |v*n, ki je videl, da je ta sum še Jožefa nekoliko vznemiril. »Saj to se ni ura strahov, prej bo kak izgubljen človek, ki je bm ve kako zašel v ta močvirja, od koder ni našel poti, mn j® videl luc v oknih, je stopil sem, da morda povpraša za pot ali pa poprosi za prenočišče«. «Ce ni Peter Koštrca?« je rekel Jožef. Ljudje so se zganili •b tem imenu in Marta je vztrepetala, česar pa ni nihče opazil. Ali se vrača Peter Koštrca? Kaj hoče pri njih? «Da ne bomo v dvomih, bom odprl človeku, naj vstopi«, je rekel Ivan in že šel v vežo, pri čemer je pustil duri v sobo odprte, da bi videl tujca. Tujec ni bil nihče drug, kakor tisti čudni, skrivnostni popotnik, ki se je bil prikazal pred božičem pri njih, ko so imeli koline, in ki je zgubil na klopi tisočak. Ko je vstopil v sobo, je snel klobuk im rekel: »Dober večer želim vsem skupaj«. Ljudje so ga pogledali, odgovorili na pozdrav in bili ▼ zadregi, kaj jim prinaša ob tej uri. Kar je Peter Koštrca tako vznemiril Koštrčevo hišo so tega človeka že skoraj pozabili. Res sta se Jožef in Ana često menila o njem, zakaj Ana je bila trdno prepričana o njegovi nadnaravnosti. Bog hodi tudi še zdaj po zemlji, kakor bo hodil vse dni, dokler bo stal njegov svet. Res se je umaknil iz velikega sveta, kjer žive ljudje brez vere, preselil se v svet, preselil se v svet samote, ker tudi on ljubi samoto lepih krajev, kakor ljubijo vse to stari ljudje. Nikjer na svetu pa ni lepših krajev, kakor gozdovi ob Muri med premnogimi rokavi, jezeri in potočki, kjer žive samo divje živali, kjer cveto čudovite rože in kjer so zimski večeri napolnjeni s čarom lepote nekdanjih dni. Da je res tako, je tudi Jožef Koštrca verjel, ni pa se mogel sprijazniti s tako preprostim, prav smešnim Aninim mnenjem, da bi bil potnik Peter, ki je pozabil pri njima tisočak, res bog sam. Čeprav se njemu ni nemogoče spremeniti v kakršno koli podobo, se spremeniti celo v veter ali rože ali še v živali, je vendar živela v Jožefovih mislih vse bolj častitljiva podoba o bogu, ki bi moral imeti osivelo brado in osivele lase. Potnik Peter pa ni razodeval ne starosti ne tiste potrebne častitljivosti, čeprav mu ni bilo kaj posebnega očitati, ne zastran poštenosti ne pobožnosti. Denar, ki ga je bil potnik Peter pozabil ali zgubil pri njima, je še vedno čakal zavit v cunjico in skrit v skrinji. In prvo, česar se je spomnil Jožef Koštrca, je bil ta denar. Preden pa se ga bodo dotaknili, so vsi 'radovedno pričakovali, da jim Peter kakorkoli razjasni svoj nekoliko nenavadni prihod v že pozni noči. In Peter, ki ni bil videti neumen človek, je razumel to, ker se je po nasmehu, s katerim je vse pozdravil, takoj opravičil in preprosto dejal: «Vračal sem se tod mimo, pa se mi je zahotelo, da bi vas pozdravil, nekoliko kasno je bilo že, povrhu ’ pa sem se še zadržal v vasi in se napotil sem, ko je bil že mrak. Izbral sem si bližnjico, misleč, da se tako ognem dolgi cesti, ki drži sem po ovinkih, in ubral sem jo prek po polju, v smeri, kjer naj bi bila vaša hiša. Saj sem vedel, da so tu zadaj jarki, ki mi niso neznani. Res sem prišel do teh jarkov, a kjerkoli sem poskušal priti prek, so se začela zibati tla pod menoj. In ko se mi je posrečilo priti prek enega, sem se znašel pred drugim in spet nisem mogel ne nazaj ne naprej. Nisem vajen preklinjanja, zato sem molil in iskal poti. Iz gozda sem videl luč v vaši hiši. Ni bilo daleč, samo poti ni bilo do sem. Taval sem ob jarkih in iskal, kje bi bili grmi toliko blizu, da bi preskočil od enega do drugega. Stokrat sem prišel do sredine, pa sem se moral stokrat vrniti, ker je bil jarek v sredini le preširok, dokler nisem naposled našel izruvanega grma, da sem se prek ležečih jelš prikopal na trdo zemljo To je trajalo vse do zdaj, ko sem ves obnemogel prispel do vaše blagoslovljene hiše. Rad bi vas zaprosil za prenočišče, če boste toliko prijazni, da ne boste tujega človeka, ki se vam nima s čim zahvaliti, pognali v noč in med te jarke, ki se jih bom poslej bolj bal kakor česarkoli na svetu«. Ta pripoved jim je segla v srce in Ana je ganjena rekla: »Kar se jarkov tiče, ti rada verjamem, da so grozni za človeka, ki jih ne pozna. Glej, vse življenje sem pretolkla med njimi, a nikoli nisem rada položila noge na tista mehka gibljiva tla. Samo enkrat se mi je zgodilo, ko sem brala travo, pa se mi je nenadoma zvrtelo v glavi, da sem se morala prijeti za čelo in sem pri tem opazila, kako se že skoraj vdiram v zemljo, nakar sem neutegoma pobegnila od tam. Rekla sem si tedaj, da na stopim nikdar več tja. Kadar pomislim, da se naš Jožef tako brezskrbno sprehaja po teh jarkih, ko nabira drva, me obide vselej groza in se ne morem pomiriti prej, dokler se ne vrne. A kar se tiče prenočišča, ti ga ne bomo nikakor odrekli in zdaj še manj, ko je že tako pozno. Sicer bi te Ivan in Jožef lahko spremil® v pravo pot, bilo bi pa greh, da bi moral iskati prenoči vasi, ko ljudje že povsod spijo«. «p» Jožef je vse dotlej molčal in poslušal, kako obljublja prenočišče temu tujcu, ki je pustil prvič ne« nelep vtis za seboj, kar mu je tudi takoj povedal: ^ »Prenočišče ti je Ana že obljubila in ga jaz n« t k0, odrekal, čeprav si nas nekoč nekoliko iznenadil. ker si ^ rekel bi, nelepo odšel od nas, ne da bi bil rekel zdos če že nisi hotel reči bog plačaj«. ,.čjCo, Lice, ki ni bilo vse pokrito z brado, je kazalo ra igjti, vendar se je tujec nasmehnil, kakor bi se hotel °Pra ko je rekel: . ^1 «Res je bilo nelepo, da sem odšel od vas, ne d® ge rekel zbogom niti bog plačaj, a ni bilo drugače. , *«či: mi je, vidva pa sta tako prijetno spala, da sem si mora;uoiii0 Greh bi bil, če bi budil dobra človeka, ko tako spe j spita, pa naj mi potem zamerita ali ne. Ko se b°m. vračal tod mimo, bom stopil k njima, da jima poreč®111 plačaj in da jima sežem v roko, ko pojdem od njiJu>- ^gj To ju je nekoliko potolažilo in še preden je relc,crlačP* oprostita, sta že pozabila, in Jožef se je odločil, da takoJ stvar glede tistega čudnega denarja, ki je ostal na njeg" ltj ležišču. Stopil je zato k skrinji in vzel iz nje v cunjico tisočak in ga ponudil Petru, rekoč: .. p? »Ko si tako pobegnil od nas, si kakorkoli že * j« svojem ležišču ta tisočak. Zato sem ga shranil, čeprav m {„ obhajala skrb. Ker človek nikdar ne ve, ali ne pride Kavepi, ga ne odnese, ali pa se ga ne lotijo miši, ki, kolikor rade razgrizejo papir, posebno še, če je denar«. ... b'1 Peter je začudeno pogledal tisočak, potem pa Jozei®> je iznenaden in je to tudi povedal: člOv®' »Kaj ste se res namenili, da se pošalite z revnim kom, ki ni nikdar nikomur storil nič hudega?« »Ne«, je odvrnil Jožef, »star sem in za take šale n ^ je veselja in vračam samo to. kar Je izgubljeno, onemU' izgubil«. .n (Nadaljevanje *ll'a