Št. 270 (14.361) leto XLVI1I. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pd 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18, septembra 1944 do l. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je Izšla zadnja številka. Bil je edini tlskdni partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040/7796600 GORICA - Drevored 24 maggio 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190 1200 LIR POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI SPED. IN ABB. POST. GR. 1 /70 TOREK, 24. NOVEMBRA 1992 NEMČIJA / NEONACIZEM ŠE NAPREJ SEJE SMRT Požar sovraštva Desničarski skrajneži so podtaknili požar v zgradbo, kjer živijo turški delavci. Ognjeni zublji zahtevali tri življenja. BERLIN - Nemška vlada je do nedavnega morda še lahko zatiskala oCi pred neredi neonacistov in drugih skrajnežev in za izgrede iskala vsakovrstne izgovore. Se avgusta letos je napad desničarskih skrajnežev na hotel v Rostocku, kjer so živeli tuji državljani, opravičevala kot spontano dejanje razoCarnih ljudi, katere je k nasilju vzpodbudila naraščajoča brezposelnost. Vendar pa tega ne bo mogla veC početi dolgo. V noCi z nedelje na ponedeljek so namreč zakrinkani neonacisti v mestu Moelln zažgali zgradbo, kjer že leta živijo prebivalci turške narodnosti. Požar je zajel dve hiši. V ognjenih zubljih so umrle tri Turkinje, med njimi 10-letna deklica turške družine, ki v Nemčiji živi že 20 let. Število žrtev neonacistov se je tako povečalo na 14. V požaru je bilo ranjenih 9 oseb. Nekateri so v paniki iz gorečih stanovanj skakali skozi okna. O incidentu )e policijo in gasilce po lelefonu obvestil neznanec, ki je svoj klic ^akljucil z besedami Zieg Heil”. Raziskavo o Požaru je od lokalnih °blasti prevzel zvezni lozilec Alexander von ktahl, Čeprav se je zve-2no tožilstvo dolgo otepalo obravnave nasilja nad tujci. Turki so naši dobri sosedje, ” je povedala Šajne Beuttner, ki je že jjlje Časa soseda turških elavcev. "Nisem si mogla misliti, da je kaj takele sploh mogoče.” Vlada aoclerja Kohla, ki jo de- Šopek rož pred poslopje, ki so ga zažgali nacistični skrajneži mokratiCna javnost obtožuje, da je premalo naredila za zaustavitev vala nasilja, se na nedavne nerede še ni odzvala. Tiskovni predstavnik svobodnih demokratov B. Hirsch je dejal, da morajo biti storilci tega surovega dejanja kaznovani. "Zavedati se moramo, da napovedi o neredih ne moremo veC spremljati kot vsakodnevno vremensko napoved.” Izgredi proti tujcem Nemčijo pretresajo sko- raj vsak konec tedna. Desničarski skrajneži so samo letos izvedli 1.800 napadov na tujce in uničili veliko židovskih pokopališč in drugih obeležij. Med žrtvami so tudi Nemci, ki se po mnenju neonacistov ne vedejo dovolj nemško. Lokalne oblasti Moel-lna so se že dolgo pred izbruhom neredov sumile, da val nasilja iz nekdanje vzhodne Nemčije, katere meja je bila le nekaj minut vožnje od mesta, lahko kaj hitro pre- plavi tudi ta del države. Čeprav so dolgo menile, da neredi ne bodo izbruhnili v taki obliki kot v vzhodnem delu države. V Nemčiji je trenutko okrog 60.000 desničarskih skrajnežev, med njimi jih manj kot 10.000 pripada neonacističnemu gibanju.Vlade nekaterih nemških pokrajin so neonacistične skupine obsodile, da nameravajo oblikovati skupno poveljstvo, s katerim bi lažje načrtovali svoje akcije. (Telefoto AR) Policija je v nekaterih mestih že našla orožje, ki so ga skrajneži kupili od vojakov nekdanje SZ ali pa so ga pokradli iz vojaških skladišč. Predsednica urada za zaščito ustave Saksonije M. Koller je dejala, da so vzhodnonemški skrajneži precej bolj organizirani od njihovih zahodnih kolegov in tudi veliko bolj bojeviti. ”To pa je še posebej zaskrbljujoče, ” poudarja Kollerjeva. (Reuter) DENAR /PO DEVALVACIJI Tržišče je reagiralo pozitivno Vojmk Tavčar RIM - Po nedeljskem sklepu guvernerjev osrednjih bank Dvanajsterice, da spremenijo paritete v evropskem denarnem sistemu in da španska pezeta ter portugalski escudo devalvirata za 6 odstotkov, je včeraj ta sklep brez velikih pretresov preživel prvo preizkušnjo trga. Toda napovedi izvedencev niso ugodne in v prihodnjih dneh bi evropske valute lahko bile spet izpostavljene novim, ostrim pritiskom. Dokaz, da veter še ni razpihal oblakov denarne krize, je dejstvo, da so vCeraj osrednje banke najbolj izpostavljenih držav iz previdnosti dvignile eskomptne mere. V Španiji od 13 na 13, 75 odstotka, na Danskem na 25 odstotkov, za odstotek tudi v Grčiji in na Irskem. Pezeta in escudo sta vCeraj dobro zdržali preizkušnjo (najbrž tudi zato, ker gre za marginalni devizi), medtem ko sta bili pod pritiskom danska krona in irski funt. Obe državi v nedeljo iz političnih razlogov nista hoteli devalvirati svojih deviz, s tem pa nista razblinili dvomov o njuni trdnosti. Resnična zvezda včerajšnjih denarnih tržišč pa je bil ameriški dolar, ki se je ovrednotil v odnosu do vseh valut. Nekoliko je pridobil tudi v odnosu do marke, predvsem pa je njegova vrednost narasla v odnosu do ostalih šibkejših valut. Kljub dejstvu, da ameriško gospodarstvo ne kaže velike vitalnosti, je po oceni investitorjev verjetno, da si bo prej opomoglo od nemškega, kateremu ekonomisti napovedujejo za prihodnje leto spet stagnacijo. Eden od vzrokov, trdijo predvsem tudi izvedenci, je nemška izredno visoka eskompt-na mera, kar sicer privablja tuj kapital, a obenem hromi nemško ekonomijo zaradi visoke cene denarja. Toda Nemčija namerava vztrajati v svoji politiki in vCeraj je napovedala, da zaenkrat ne bo znižala obresti. OblaCno obzorje italijanskim denarnim oblastem narekuje veliko previdnost. Italijanska deviza je septembra skupaj z britanskim funtom začasno zapustila evropski denarni sistem in prosto niha na valutnem trgu. Zakladni minister Barucci je vCeraj spet poudaril, da se bo lira vrnila v EDS, toda za vrnitev so potrebne "mirne vode”. VCeraj so se v Bruslju sestali finančni ministri Dvanajsterice, da bi pripravili širši gospodarski posvet in nato srečanje na vrhu šefov držav in vlad ES, ki bo decembra v Edinburghu. V tem okviru bodo razpravljali tudi o moCnosti skupne evropske pobude, ki naj bi poživila evropsko gospodarstvo, spodbudila njegovo rast in produktivne naložbe. Govori se o francoskem naCrtu in tudi o vrsti britanskih predlogov v tej zvezi. vsilili J-jUBLJANA / OBISK DELEGACIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA FRANCIJA / KMETJE SO JEZNI Vilma Prezelj LJUBLJANA - »Delamo hitro in dobro napredujemo. Do decembra bomo pripravili sporazum o kooperaciji med Slovenijo in Evropsko skupnostjo, oblikujemo še sporazum o tranzitu in finančni protokol, diplomatski odnosi med Slovenijo in Evropsko skupnostjo pa so tudi dobri, saj ima Slovenija že svoje veleposlaništvo v Bruslju, Evropska skupnost pa bo tudi kmalu odprla svoje v Ljubljani,« je ob koncu včerajšnjih pogovorov delegacije evropskega parlamenta, pristojne za sodelovanje z republikami nekdanje Jugoslavije, s predstavniki slovenske skupščine in vlade povedal veleposlanik ES v Sloveniji Marc Janssens. Delegacija evropskega parlamenta se je včeraj sestala s slovenskim premieram Janezom Drnovškom in zunanjim ministrom Dimitrijem Ruplom. Slednji je evropske parlamentarce seznanil z razmera- mi v Sloveniji v predvolilnem Času, s povezovanjem naše države z evropskimi organizacijami, z odnosi s sosedami, razmerami v Bosni in Hercegovini in z vprašanjem beguncev pri nas. Popoldne pa so se elani delegacije pogovarjali tudi s podpredsednikom vlade Jožetom Pučnikom, predsednikom skupščine Francetom BuCarjem in s predstavniki skupščinskih odborov, komisij ter vlade. Parlamentarci so se najbolj zanimali za vsebino lastninske zakonodaje, za možnosti tujega vlaganja, za socialne in politične razmere pa tudi za pravice manjšin v Sloveniji. Poudarili so, da je v ES veliko zanimanje za naložbe v slovensko cestno in železniško infrastrukturo. Danes se bodo parlamentarci pogovorili še s predstavniki Gospodarske zbornice Slovenije in s predstavniki sindikatov. »Delamo hitro in dobro,« pravi veleposlanik Marc Janssens Veliko zanimanie ES za naložbe v prometno infrastrukturo v Sloveniji V Franciji protesti zoper dogovor GATT PARIZ - V vsej Franciji se nadaljujejo protesti kmetovalcev proti sporazumu, ki so ga prejšnji teden dosegli med Evropsko skupnostjo in ZDA v okviru GATT. Demonstranti so zasedli tovarno Coca-cole, v nekaterih kmetijskih središčih so se kmetje podali na ulice s traktorji in zasedli mestna središča, zidove hiše kmetijskega ministra Louisa Mermaza pa so popisali s proti ameriškimi napisi. Kljub vsemu kaže, da bo vlada jutri postavila zaupnico v parlamentu glede sporazuma z ZDA, opozicija pa še ne ve točno, kakšno stališče naj zavzame. Vlada si trenutno skuša od ES zagotoviti nadomestila za breme, ki ga bo nosilo francosko kmetijstvo. Moja Banka bcIkb BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA ■ DANES V PRIMORSKEM DNEVNIKU Posvet o sinhrotronu V Trstu so se včeraj zbrali na dvodnevnem posvetu potencialni uporabniki tržaškega slnh-rotrona. Ta znanstveno-raziskovalna naprava bo predvidoma začela obratovati avgusta ali najpozneje septembra 1993 in družba Sincro-trone Trieste si prizadeva, da bi si zagotovila primemo tržišče. ...................stran 4. V Trstu Transadria 92 Kako do sistematičnejšega sodelovanja sever-nojadranskih pristanišč, ki je nujno za povečanje njihove mednarodne kompetitivnosti in za izrabo možnosti, ki jim jih ponuja naravno zaledje? O tem razpravljajo strokovnjaki in pristaniški upravitelji iz Italije, Slovenije in Hrvaške. ...................stran 4. Polemike v deželni PSI Socialistični stranki iz Furlanije-Julijske krajine grozi zemljepisni razkol. Nekateri vodilni furlanski krogi se nameč zavzemajo za federalistično ureditev PSI, čemur odločno nasprotujejo Tržačani. Odprto ostaja tudi vprašanje zamenjave deželnega odbornika Carboneja. ...................stran 5. Trst: morda danes omejitev prometa Tržaška občinska uprava bo morda danes sprejela ukrepe za omejitev prometa v strogem mestnem jedru. Izvidi so namreč pokazali, da je stopnja onesnaženosti zraka konec prejšnjega tedna prekoračila varnostno mejo. ...................stran 6. Pahor pred sodniki marca '93 Na tržaškem kazenskem sodišču se je včeraj nadaljevala obravnava proti prof. Samo Pahorju. Tokrat so bile na vrsti priče obrambe, ki so potrdile, da Pahor ni nikogar namerno udaril. Proces se bo nadaljeval 18. marca prihodje leto. ...................stran 6. Pred 49 leti deportiran goriške Jude Pred 49 leti so iz Gorice odpeljali vse pripadnike judovske skupnosti. Le redki so se vrnili iz taborišč smrti. Spomin nedolžnih žrtev so počastili včeraj dopoldne v obnovljeni sinagogi v Ascolijevi ulici, kjer je tudi spominsko obeležje. ...................stran 8. IZŠLA JE TRETJA ŠTEVILKA REVIJE PEPITA l NAStiV^ KOMENTAR Se zadrguje zanka? Božo Kovač Jadransko morje je zasedlo zahodno vojaško ladjevje. Nad njim krožijo letala, ki pomagajo nadzorovati tovorne ladje, osumljene, da prevažajo blago, ki naj bi Srbiji in Črni gori pomagalo preživeti blokado. Podonavske države so se zavezale, da ne bodo več zamižale, ko bodo mimo njih v srbska rečna pristanišča plule ladje s spornimi tovori. Si je to mogoče razlagati kot novo deanje v balkanski tragediji, vsaj kot majhno stopinjo k razpletu v tem delu Evrope, ki po tradicijah še nikoh ni sodil na staro celino? Na to vprašanje bi bilo tvegano odgovoriti brez zadržka. Diplomati in generali iz svetovnih prestolnic se bojijo spopadov, zato tudi ni verjetno, da bodo kapitani zahodnih vojaških ladij zares streljali na tovorne ladje, ki bodo vozile prepovedano blago v črnogorska pristanišča. Vsak strel bi pomenil sijajno priložnost za srbske oblastnike, ki bi lahko prisilili tudi najbolj miroljubni del svojega naroda k odporu zoper ves svet, “ki se je zarotil proti nedolžnemu srbskemu narodu". Upor proti vsemu svetu napovedal že Radovan Karadžič, njegov beograjski somišljenik Šešelj pa že dolgo govori samo še o vstaji proti svetu, ki ne zmore razumeti ogroženih Srbov. Sedanja srbska oblast je nastala na ideologiji nasilja in vojne. Ta ehta lahko preživi samo na krvavem prestolu, s katerega se bo umaknila le, če jo bo odnesla sila, ki pa ne more priti od zunaj, kajti srbska miselnost tega enostavno ne bi prenesla. S sedanjo oblastjo in njenimi metastazami, ki sežejo v zadnjo srbsko vas, morajo Srbi opraviti sami. Topovnjače na Jadranu in Donavi lahko kvečjemu stisnejo obroč okoli razširjajoče se Srbije, da bo počilo znotraj. Če bo obroč dovolj trden, eksplozija ne bo poškodovala preostale Evrope. Zdi se, da se svet pripravlja na to fazo reševanja balkanskega vprašanja. O tem pričajo tudi modre čelade, ki se razporejajo okoli srbskega kotla. Tega se zavedajo tudi v Beogradu, vseeno pa je tvegano napovedovati, kako se bodo odzvali oblastniki, ki imajo nasilje vgrajeno v svoj obstoj. ZA SOO^sir jViAcUm. ploskati i (fa&lCc v 2>ofoo&ti) 1 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 • 12 13 • 14 15 • 16 17 18 19 • 20 21 22 23 24 25 26 27 28 • 29 30 • 31 32 • 33 34 35 36 37 (NE)STRPNOST PRI RAZVOJU SINDIKATOV Ali bi zakon ogrozil sindikalni pluralizem ? razlogi zg STEFAN SKLEDAR, podpredsednik Konfederacije novih sindikatov Slovenije - Neodvisnost Zakaj menite, da je potreben zakon o reprezentativnosti sindikatov? Na mednarodni ravni se postavlja vprašanje, kdo zastopa slovenske sindikate v Mednarodni organizaciji dela. Pri tem ima važno vlogo država, ki na predlog sindikatov določi merilo za najbolj reprezentativne sindikate. Ti lahko sodelujejo na sejah Generalne konference dela v Ženevi. Vendar se mora država ravnati po mednarodnih pravilih, kajti najbolj reprezentativne so lahko samo krovne sidnikalne organizacije, ki združujejo panožne sindikate. Če neki sindikat meni, da je mandat drugega sindikata vprašljiv, se lahko priloži na Mednarodno organizacijo dela, ki na svoji letni konferenci mandate preveri. Ste prepričani, da tak zakon ne bi ogrozil sindikalnega pluralizma? Čeprav je v veljavi v Italiji in v Franciji, se kaj takega ni zgodilo. Očitajo nam, da z zavzemanjem za zakon o reprezentativnosti ogrožamo pluralizem sindikalnega organiziranja, čeprav je bil naš sindikat prvi, ki se je dejansko zavzemal za pluralizem. Toda, eno je sindikalni pluralizem, drugo pa razpršenost sindikatov, saj z njo slabi moč sindikalnega gibanja. Prej smo imeli sindikalni unitarizem, zdaj gremo v drugo skrajnost. Manjši sindikati, ki niso krovne organizacije, tudi nimajo strokovnih služb in znanja in zato pogosto ne znajo opravljati določenih nalog v korist delojemalcev. Morajo biti sindikati pri pogajanjih z vlado reprezen ta tivni ? Največje reprezentativnost je pomembna pri sklepanju splošnih kole-tivnih pogodb. FOTO: Jože Suhadolnik /TRIO V Italiji so trije najbolj reprezentativni sindikati: če eden od njih ne podpiše kolektivne pogodbe, potem ta ni splošno veljavna in obvezujoča. Postavljajo se vprašanja, kdo zastopa slovenske sindikate v socialnih ustanovah: v zavodu za zaposlovanje, v zdravstveni zavarovalnici, kateri sindikati bodo predstavljali delojemalce v državnem svetu? V zvezi s kandidaturami sindikatov na volitvah je nastala prava zmeda. Vendar zakona o reprezentativnosti ne podpiramo v celoti. Sporna je določba, ki govori o tem, da lahko na ravni podjetja o reprezentativnosti sindikata odloča tudi delodajalec. To bi namreč omogočilo nastanek "rumenih sindikatov”, ki bi bili pod vplivom delodajalcev. Ali boste na podlagi zakona o reprezentativnosti zahtevali tudi razdelitev lastnine nekdanjega sindikata? Delitev nekdanje sindikalne lastnine ni mogoča na podlagi tega zakona. Seveda nismo edini novi sindikati, ki smo upravičeni, da zahtevamo del te lastnine. V vseh nekdanjih socialističnih državah je bila delitev premoženja poseben problem in izvedli so jo na bolj ali manj posrečen način. Priporočilo Mednarodne organizacije dela. Evropske in tudi Svetovne konfederacije dela je - dogovor med starimi in novimi sindikati. Le če do sporazuma ne pride, je potreben zakon. Najslabši vzgled pred- stavlja Bolgarija, kjer je država sindikalno lastnino zaplenila tako, da so brez nje ostali vsi sindikati. Romunija se je morda še najbolje odrezala: del sindikalne lastnine so razdelili med sindikate, drugi del pa je v njihovem skupnem upravljanju. Mislim, da je najbolje, če država čim manj odloča o organiziranosti sindikatov. Če pa že, potem le na njihovo lastno pobudo. DUŠAN SEMOLIČ, predsednik Svobodnih sindikatov Slovenije Zakaj ste prepričani, da zakon o reprezentativnosti sindikatov ni potreben? Ker načelno ni prav, da država, oblast, katere enakopraven partner naj bi bil sindikat, ureja to področje, zakon ni potreben. Zadostuje ustava, nekatere mednarodne konvencije in priporočila Mednarodne organizacije dela, ki urejajo sodelovanje med oblastjo in sindikati. Vsak poseg države vzpostavlja nadzor nad svobodo sindikalnega organiziranja. To načelo so sprejeli v večini evropskih držav. Z izjemo Francije in'Italije. Toda tamkajšnji sindikati nas opozarjajo, da takšna ureditev preprosto ni dobra. Ali menite, da bi tak zakon ogrozil sindikalni pluralizem? Da, seveda. Država si z zakonsko prisilo čitno želi "olajšati” partnerstvo s sindikati; njihovo številčnost zmanjšati na nekaj sindikatov in jim z določitvijo pravil podeliti status reprezentativnosti. Opozarjamo, da v tem trenutku to ni dobro, ker sindikalni prostor še ni oblikovan. Potrebna je strpnost pri razvoju sindikatov, ki bodo že čez kakšno leto zagotovo drugače organizirani, kot so zdaj. Nasilni posegi države pa bi seveda vplivali na nadaljni razvoj sindikalnega gibanja v Sloveniji. S sprejetjem zakona kot sindikati sicer ne bi bili prizadeti neposredno, saj smo najštevilčnejši - zakonu nasprotujemo iz načelnih razlogov. Ali sindikatom za uspešnost pogajanj z vlado vendarle ni potrebno reprezentativno zastopstvo? Doslej so bili vsi dogovori z vlado neuspešni, ker niso bili obvezujoči. Tega problema zakon ne more rešiti, kajti zakone se lahko tudi krši. Zakonska norma je v tem primeru brezpredmetna, ker ne ureja vsebine. Reprezentantivnosti se ne da določiti. Treba je spoštovati evropsko izkušnjo. razlogi proti Ze to, da v večini držav nimajo teh zakonov, pa je sindikalno gibanje izjemno razvito in ima dolgoletno tradicijo. Kaže, da je treba biti sila previden. V pogovorih o socialnem partnerstvu so enakopravno sodelovali vsi sindikati. Če bi vmes posegla država z zakonom, bi bil njen položaj favoriziran. To je tako, kot če bi prepovedali stavke, pa bi stavke kljub temu bile. Ze s tem, ko ne upošteva naših pripomb,. država kaže svojo moč. Obstaja pa še ena pomanjkljivost zakona o reprezentativnih sindikatih: ko zakon gradi na številčnosti sindikatov koliko članov mora imeti neki sindikat, da postane reprezentativen - po drugi strani ne določa preverjanja številčnosti članstva. Predlagamo, da se članstvo preveri s podpisnicami, ki so individualne. Tako pa imamo paradoks, da nekateri sindikati skrivajo podatke o številčnosti ali pa imajo članstvo le na papirju. Ko sešteješ, zmanjka delavcev... Za svoje podatke smo pripravljeni neodvisni arbitraži omogočiti, da pregleda koliko članov imamo. Pri nekaterih sindikatih pa se človek ne more otresti vtisa, da so njihove številke "napihnjene”. Če je določilo za reprezentativnost sindikata 10 odstotkov delavcev v posamezni panogi, bi moral biti zakon dosleden. Ali menite, da bi drugi sindikati s tem zakonom dobili zakonsko podlago za zahtevo po razdelitvi nekdanje sindikalne lastnine? Razdelitev sindikalne listine ni neposredno povezana s tem zakonom. V sindikatu Neodvisnost so sicer veliko govorili o delitvi sindikalne lastnine, vendar doslej niso predlagali nobenih meril. Predlagali so sicer zakonsko ureditev, toda v Evropski konfederaciji sindikatov odsvetujejo takšen poseg države. Razdelitev je mogoča na podlagi dogovora. Pri tem pa mora sodelovati tudi država, ki je po vojni sindikalno premoženje nacionalizirala. Vodoravno: 1. cirkuški zabavljač, 6. moderen ples, 9. ozek, lahek meč z ostro konico, 10. egipčanski bog meseca, pisanja in znanosti, 11. srednjedal-matinski otok z zelo milim podnebjem, 12. ameriška filmska igralka (Yoko), 13. umetnost (lat.), 14. ime češkega pisatelja Capka, 15. nikalnica, 16. kost iz zraslih vretenc na spodnjem koncu človeške hrbtenice, 17. izdelovalec jader, 19. moralna struktura, nravstvena usmerjenost, 20. čas, ko prehaja dan v noč, 24. varuška, pestunja v ruskem okolju, 26. radijski sprejemnik z eno elektronko, 29. kratica mednarodne organizacije med svetovnima vojnama, 30. kraj pri Logatcu, 31. pripadnik starega germanskega ljudstva, 32. predel, področje, 33. italijanski pisatelj (Carlo, "Kristus se je ustavil v Eboliju”), 34. strojni del, ki se giblje v valju, 35. trdna snov, iz katere je sestavljena zemeljska skorja, 36. češka pritrdilnica, 37. nerazločno napisana črka, čačka (anagram RACAK). Navpično: 1. izgubljanje ostrine, 2. dobtnik priznanja, nagrade, 3. pas, 4. kraj pri Domžalah, 5. kratica za nekdanje "Naše razglede”, 6. Vzdevek revolucionarja Djura Pucarja, 7. zaključek, 8. hunski poglavar, imenovan "šiba božja”, 12. strašilo, 14. zemeljska ožina na Malaki (anagram RAK), 16. prostor, kjer se gojijo trsne sadike, 18. avtomobilska oznaka Doboja, 21. kemijski znak za radon, 22. prebivalec središča Vipavske doline, 23. vojaška trgovinica (anagram TKANINA), 25. ime nekdanjega ameriškega boksarja Lousa, 26. edino jordansko pristanišče, 27. velik tropski kuščar (anagram RAVAN), 28. orodje za dolbenje, 31. kamen z vdolbeno podobo, 33. hišni bog pri starih Rimljanih, 35. kratica za "košarkarski klub”. Simon Bizjak Pojasnilo V nedeljski številki nam je pri nagradni križanki zagodel računalniški škrat, tako da je popačil pisavo. Bralcem se opravičujemo, križanko pa bomo ponovili v nedeljo. Uredništvo G L O S I C A »Cherchez le traitre« ali Zlobčev »greh« ii^» Vasja Predan Pokojni Stih - kar vidim ga, kako neusmiljeno in sarkastično “kamenja“ predvolilno slovensko histerijo - bi naslov in smisel tele glosice najbrž oberoč podpisal, vendar skoraj zanesljivo z zanj značilno, bolj hudomušno kot dobesedno pripombo: ne prevajaj francoskih besed v naslovu, Slovenci naj se pač nauče tujih jezikov. Tako je ravnal in znal sam in nič ni pomagalo, če sem mu, ko je pisal znane “Paradig-me“ v Naše razglede, predlagal drugačno rešitev (Mimogrede: neštetokrat v teh zmedenih časih mi je hudo žal, da Štihove bistre, umne in visoko načelne besede ni več. Štihove in še kakšne podobne.). Pa vendar predloga starega, mrtvega prijatelja ne bom ubogal in bom francoske besede v naslovu prevedel: “Iščite izdajalca! “ (prosto no znani Dumasovi “Cherchez la femme! “J. Seveda 'Zlobca in seveda Cirila, ki da je izdal “državno skrivnost1' V tem, ali je pesnik in akademik, , naj presodi pra^ pamet. Pri tej presoji bi ji morala, seveda zgolj konsultativno, priskočiti na pomoč tudi trezna (torej ne histerična predvolilna) politična pamet, če je je sploh še kje kaj, in nam, običajnim smrtnikom in volivcem, povedati, kakšne so bile negativne posledice in kakšne koristi od 4---^7,,^ 1 „4-1 fojbrž bi o tem “izdajstvu' kaj zares relevantnega-vsaj v kaki fusnoti-lahko izvedeli šele prihodnji rodovi v stvarno pisani slovenski politični zgodovini, ko bi “prisluškovalne afere“ in Cirila Zlobca - z neko, vsaj meni popolnoma nerazumljivo, senzacional(istič) no in stremuško gesto - ne bil “razkrinkal“ in v javnosti ovadil gospod vojni minister v svoji znani uspešnici. Četudi se z veseljem pridružujem klicu Toneta Pavčka (Delo 21.11.1992), ki vabi ne samo Zlobčeve prijatelje, marveč vse ljudi treznega uma, naj se upro bednim insinuacijam in vsakršnim z njimi povezanim packarijam v slovenski predvolilni histeriji, si vendarle ne morem kaj, da se ob tem razumnem klicu ne bi mimo vseh pravnih regul vprašal: ali so politični mogotci in strankarski veljaki, ki so zakuhali to nečedno godljo, sploh pomislili, v kakšno šlamastiko potiskajo mlado slovensko državo; tako v očeh nas, ki smo, ne vem zakaj, primorani to godljo v obliki vsakršnih “publicističnih diarej“ požirati iz dneva v dan, kakor tudi v očeh - ne delajmo si utvar - zmeraj privoščljive tujine? In še naprej: tudi, ko bi kaj od “izdajstva" bilo pravno regularnega, ali ni škoda, ki je zdaj najbrž že zares velika in spričo prav nič poje-majoče predvolilne histerije komaj še obvladljiva, neprimerno hujša kot vsebina Zlobčevega “izdajstva“ (Vsa čast pravu, nič manjša čast pa tudi pragmi, še posebej tisti v vojnih razmerah). Seveda sem daleč od tega, da bi za povzročitelje te škode zahteval kake drugačne konsekvence kot klic k »umiritvi podivjane žoge«, k preg; darnosti in pameti; kljub predvolilni histeriji in čeprav povzročitleji te škode kot vzorni svobodobranitelji terjajo linč ne samo za Zlobca lP Kučana, marveč - v konsekventm izpeljavi in posledici - za vse »drugače misleče«. Slehernemu razumnemu človeku je odgovor na postavljeni dve vprašanji najbrž jasen brez nadaljnjega utemeljevanja ig komentiranja. Zal, pa ni in nič n? kaže, da bo kmalu jasen protagonj' stom te pa-pirnat-o-paš-evske gpnje in njihovim, upam, maloštevilnim somišljenikom. Protagonistom, ki so takrat, ko 1? Ciril (skupaj z vrsto svojih pisatelj: skih kolegov) v tkim. trdih svinčenij1 časih ideološkega monizma dobe', sedno podstavljal svoj hrbet p P. g grožnje in udarce tedanje represij?’ mirno in udobno “zidali svoje samoupravne univerzitetne_ 11 odvetniške in druge zasebne kariere’ skrbno čakajoč na primeren treriu tek, ko bodo mogli kot novokompe nirani demo(s) kratje karseda urnn, vstopiti na vlak samostojne slovel ske zgodovine, ki so ga v nove čas pogumno in s tveganjem lastne va nosti pognali drugi. , Kako je že zapel Tomaž SafaiubP) “Slovenci kremeniti, predmet zgodovine! “ KULTURA Prenova žanra V pariškem Theatre des Bouffes du Nordjebila 13. novembra premiera Debussyeve opere Peleas in Melisanda v režiji Petra Brooka Suzana Koncut -»■ -r-erjetno ni kakega \ J splošno veljavne- V ga odgovora na vprašanje, zakaj toliko velikih gledaliških režiserjev v zadnjih letih sprejema režijo opere. Njen prestižni status, povezan z visokopro-računskimi možnostmi postavitve, preprosta reakcija na modne tendence ali pa resnična želja po prenovi žanra. Pri Petru Brooku, ki je v pariškem Theatre des Bouffes du Nord pravkar postavil na oder predelavo Debussyjeve opere Peleas in Melisanda z naslovom Peleasovi vtisi (premiera 13. novembra), prav gotovo ne gre za trenutno modno muho, saj med njegovimi legendarnimi predstavami najdemo že enajst let staro priredbo Bizetove Carmen. Njegov odnos do opere se vpisuje v specifično pojmovanje tradicije, ki razlikuje degradirano »majhno« od resnično »velike« tradicije: po njegovem mnenju ima v zahodnjaškem gledališču edino opera tradicijo, ki bi se lahko primerjala z »veliko« tradicijo vzhodnjaškega gledališča. Vračanje k operi torej pomeni vračanje k izvornim oblikam človekove izraznosti. A zakaj ravno Debussy—Maeterlincko-va Peleas in Melisanda? Del odgovora bi bilo mogoCe najti v Debu-ssyjevi koncepciji opere, po kateri ima petje, ki naj bi se Čimbolj približalo najbolj naravnemu izražanju junakov, zmeraj prednost pred samo glasbo. Zato je še toliko laže sprejeti Brookov poseg v tkivo opere, s katerim je že v »tragediji o Carmen« orkestralno partituro omejil le na nekaj instrumentov in jo tako bolj približal spevoigri. Marius Constant je celotno opero predelal samo za klavir, kar nikakor ne ustvarja pompoznega razpoloženja celote, prej intimistiCno ozračje. Klavir igra posebno vlogo tudi v sami uprizoritvi, saj stoji sredi odra in začrtuje nekakšen magičen ris, notranjo točko pogleda, s katero pevci lahko vstopajo in izstopajo v svoje vloge. Izza stranske stene le na pol vidimo še en klavir - brez pianista -, ki s svojim molkom evocira tišino orkestra. Oba instrumenta, nekaj naslanjačev, vaza s cvetjem in dve plitki, z vodo napolnjeni pravokotni vdolbini so edini dekor, zaradi Cesar je pozornost tako glasbeno kot vizualno osredotočena na pevca. To je tudi v skladu z razpoloženjem Maeter-linckove drame, ki nima ničesar skupnega s kakim zunanjim realizmom, ampak se giblje skozi bizarne domišljijske pokrajine, ki jih slikajo neujemljive emocije. Njena edina vsebina so torej emocionalni svetovi protagonistov, ki se križajo in si naspro- tujejo. Znotraj tega bi se skoraj samoumevno lahko umestilo Brookovo gledališče, ki namesto na kakih artističnih konstrukcijah temelji na izraziti prezenci in emocionalni odprtosti igralcev. A zdi se, da Brookovi predstavi zdrsne ravno na tej točki. Intenzivnost odrskega izraza je zaradi podobne narave Debus-syjeve opere in zaradi osnovne tendence uprizoritve, ki se skuša izogniti izumetničenosti in preobloženosti operne konvencije, v mnogocem odvisna od igre opernih pevcev. A ker jim režijski koncept prepoveduje reševanje v konvencionalni operni p ato s in pretiravanje (v katerega pa vseeno tu in tam iztirijo), ostanejo pevci nekako praznih rok, njihova igra pa monotona in neprepričljiva. Nikakor se jim ne posreči pričarati sanjskega sveta Maeterlinckove drame. To mnenje je treba seveda sprejeti s pridržkom, da smo videli samo eno izmed treh, iz večera v veCer spreminjajočih se zasedb in da ne moremo soditi o izrazni moCi drugih interpretov osrednjih vlog. Vseeno pa lahko predvidevamo, da so vse tri variante v temelju enako zasnovane. Za Melisan- Torek, 24. novembra 1992 Levo zgoraj: Peter Brook in njegov najljubši igralec Sotigui Kouyate na vaji (foto: Gilles Abegg) dino vlogo je Brook izbral tri pevke z Daljnega vzhoda in tako Melisandino misterioz-nost materializiral z za nas nepresojno drugačnostjo. Ravno zaradi te navzven nesprejemljive vzhodnjaške zaprtosti pa je Melisanda, ki smo jo videli, bolj kot le napol realen, neulovljiv Maeterlinckov lik delovala kot bleda, bolestna prikazen, ki je zgolj izgovarjala svoja dvoumna Čustvena nihanja. Peleasova strast se je skoraj neopazno izgubila v kratkih mimohodih, ki so njegovo vlogo pravzaprav samo megleno zarisovali. V nasprotju z njim pa je Melisandin mož s svojimi izbruhi besa in obupa obvladoval oder, a pri tem ostajal najbližji skoraj smešnim okostenelim igralskim klišejem. Vse vloge so bile sicer odlično zapete, vendar predstavi v splošnem manjka tiste magičnosti, ki omogoča prestop v imaginarni svet osvobojene domišljije. Vztrajno ostaja prilepljena na povsem zemeljska tla in njeno razpoloženje bolj spominja na ozračje kake meščanske družinske drame. Morda tudi zato, ker je veliko zgolj poetičnih prizorov Črtanih, saj je njihov pomen za razvoj drame zgolj postranski. Ne moremo seveda zanikati, da nas znotraj tega lahko oCara nekaj Čudovitih podob, na primer vodni odsev, ki na impozantno zadnjo odrsko steno slika sence igralcev ter tako ustvarja paralelni prizor in celotno prizorišče potaplja v modrikasto vodno plivkanje. Vendar pa to ostaja le lep odrski domislek, Čarobni efekt, ki nas naslednji trenutek spet prepusti prozaičnosti celote. Peleasove vtise torej verjetno lahko razumemo kot naCin, na katerega Brook skuša opero očistiti balasta odvečne pompoznosti in Čustvene predimenzioniranosti ter izluščiti njeno pravo jedro, ki jo utemeljuje kot »veliko« tradicijo: peto besedo, ki kot »gostejša«, »težja« beseda emotivno in Čutno učinkuje že s svojo materialnostjo. Pri takšnem čiščenju pa je opera Peleas in Melisanda izgubila precej zanjo bistvene nenaravnosti in sanjskosti. Peleasovi vtisi so sicer lepa in kvalitetna predstava, ki bo verjetno ugajala; a Ce naj bi umetnost (med drugim) skušala iskati možen prestop iz vidnega v Čarobni svet nevidnega, nas Brook tokrat pušča bolj ali manj nepotešene. ZDAJ IN NIKOLI Slovenci doma in morda v svetu T° I rc It spy p ■ohn le Carre v romanu Tinker, Tailor, Soldier, °Py piše, da je imela sovjetska ambasada v Londonu tri kulturne atašeje: dva sta bila zakrinkana vohuna, tretji pa je vsak dan v°zil cvetje na Mar-x°v grob na pokopa-tSCu Highgate. NiC ud nega torej, bi rekel Clnik, da so prebivalci6 republik nekdanje £°vjetske zveze kot ulturna bitja v zave-f 1 Zahoda konstuirali le emigranti. Tega se velja “Pomniti, saj je kul-urniška tema dneva ,etkar zadnjih nekaj ef izvoz slovenske 11 ture. Načeloma ]-m° se že sporazume-• PoCasi prehaja tudi sP.mšno zavest spoz-atPe, da je investicija kulturni imidž drža-e (v razliko, na pri-« er> °d naložbe v P°rt), dolgoročna in se celo gospodar-Ra0v?ekoc izplača. £azhkujejo nas le še jaenja o nadrobno- n„Ra, Primer o najbolj Problematični: kako. I 1 . iznašli perfek-sistem in mu po- godil26 nekako Prila-|t7lh sprotne možnosti’ 2 ž*Vo ustvarjalno-ha?a]Vred' Drugi bi iz-nolt-1 \z velike umet-bo?1’ k?.ta P° spletu t)ar.anskrl1 naključij dil- n?stane> in zgra-n 1 sistem za njeno va n\0c9° vsakič zno-m ’ P«kler se ne bi dili ali naveličali. Kes, Ariadnine niti n:itega labirinta še ni spletel po Andrej Blatnik naši meri. Načeloma sta možnosti dve: prva (zaradi lažjega razumevanja ji recimo vzhodni model) je za promocijo kulture v tujini izkoristiti nacionalna Čustva in spomine tistih, ki so iz ekonomskih, političnih ali preprosto delovnih vzrokov domovino zapustili. Zal moramo, Ce si položimo roko na srce, ugotoviti, da so takšni kulturni Slovenci (vso Čast izjemam, predvsem reproduktivnim glasbenikom) še zase bolj slabo poskrbeli, kaj šele, da bi odpirali vrata drugim. (Prav zato so nekateri težko pričakovali odpiranje mej, da bi se vsaj v domovini uveljavili kot spoštovanja vredni ustvarjalci, Ce se že v tujini niso mogli. Prepozno; smer pohoda je zdaj ravno obratna..) Spominjam se, kako smo se vozili v Greyhoundovem avtobusu po ZDA in kako sem z zavistjo prebiral spomine Vasilija Aksjonova na zaCetek ruskega literarnega razcveta na ameriški strani oceana: ciklostili v kleteh zagnanih univerzitetnih profesorjev, vtikanje brošur v žepe književnih veličin, literarni sprejemi pod pokroviteljstvom tihotapca kaviarja, knjiga na knjigo do babilonskega stolpa. Seveda, druga kultura, druga tradicija. Ki ji je, v razliko od naše, Ce ta obstaja, na tujem uspelo, saj jo izdatno prevajamo tudi Slovenci. Drugi model bomo morali imenovati seveda zahodni. Ni utemeljen toliko na zanesenjaštvu kot na kapitalu. Nekakšna obrnjena različica kulturnega imperializma, pri Čemer seveda ni nujno, da je vloženi kapital premosoraz-meren z rezultati. Treba ga je le vložiti na prava mesta, predvsem pa vedeti, kjer se oblikuje javno mnenje. In zaCeti od spodaj, ne v oblakih. Zato sem bil Čudno zadovoljen, ko sem kupil CD devetnajstih slovenskih neodvisnih skupin in ugotovil, da je bil izdan z mestnim in republiškim kulturnim denarjem. Nedvomno dobra naložba, Ce ne zaradi drugega, zato, ker menedžerji prihodnosti ne poslušajo zborovskega petja. In ker ovitek ne omenja, da Slovenci govorimo dvojino, temveč zagotavlja, da je mogoCe Cez mejo brez težav in da Četrt prebivalstva gleda satelitsko televizijo. Stvari, ki se nam zdijo samoumevne, že korak Cez mejo to niso veC. In zaCeti je treba pri začetku, nikdar ni šlo drugaCe. Tudi izbira toldat ni težka, saj je pravzaprav ni. Edina napaka, ki si jo lahko privoščimo, je preveč prvih korakov. Potrebni so nam drugi in naslednji. GLASBA / GOSTOVANJE KOMEDIJANTOV IZ CELOVCA Hortus Musicus in Banchierijeva glasba z vizijo Za vas smo v Cankarjevem domu poslušali in gledali madrigalno komedijo Festino |-j-|udi z resno glasbo se dogaja nekaj -L pomembnega, vedno bolj se vključuje v procese kulturnega marketinga in tako postaja konzumni del razvitega glasbenega sveta. Veliko dejstev govori temu v prid: razširjeno, dobro organizirano in z reklamo podprto tržišče, vedno številnejše produkcijske hiše, vedno več možnosti za prodor najrazličnejših oblik in imen, tistih komercialnih in nekomercialnih. S tem se navsezadnje izpolnjuje primarna funkcija glasbe, njena moC komunikacije, ki je danes možna tako rekoC kjerkoli in kadarkoli. O glasbi krožijo informacije, krožijo dogodki, na dosegu oCesa in ušesa so mali in veliki, stari in mladi, zanimivi in dolgočasni skladatelji ter izvajalci. Situacija je skoraj fantastična. Seveda bi temu navdušenju lahko pridali kakšno kritično besedo, ampak važno je, da se dogaja. Zal še vedno bolj v tujini kot pri nas. Tako je npr. za razviti glasbeni svet značilna med drugim tudi velika vnema, Mirjam Žgavec s katero oživlja tiste strani glasbene preteklosti, ki do začetka 70. let še niso bila predmet zanimanja. Poleg standardnih repertoarjev je danes na vsesplošnem pohodu oživljanje ponovno odkritih skladateljev, glasbenih oblik in stilov. V ta proces se Slovenci vključujemo le počasi, medtem ko na oni strani, tik za severno mejo, ansambel Hortus musicus že dvajsetlet aktualizira staro glasbo. Izvaja predvsem srednjeveške in renesančne skladbe italijanskih avtorjev, v zadnjem Času tudi sodobna dela, največkrat pa uprizarja madrigalne komedije, tiste razvojno pomembne oblike, ki z dramsko zgradbo in dialogi že najavljajo začetke opere. «Da si gospoda oddahnejo, bomo zaigrali umetniški madrigal,« pravi skladatelj Adriano Banchieri (1568-1634) v svoji madrigalni komediji Festino. Banchieri F ■ - ■ - Ste,v. ri EH |v. ir k n1^ V--. W j Iz predstave (foto: Goran Antlej) ni bil zgolj inovator, ki je tedaj anticipiral številne nove principe v glasbeni teoriji in praksi, ampak tudi pronicljiv animator tistega zahtevnega dela svoje glasbe, za katero je vedel, da ga brez ustrezne najave razposajeno in zabave željno občestvo ne bi dobro sprejelo. Festino je buffoniCna muzika, ki se dogaja na debeli četrtek pred začetkom karnevalskih svečanosti, zato je takšni priložnostni glasbi dopuščeno marsikaj. Banchieri se naslanja na izročilo commedie deli’ arte, njeno arhetipsko strukturo pa posodablja z vrsto figur, ki so za svet s svojo nenavadnostjo mejne. Za njihovo nedolžnostjo se skriva ne samo satira, paC pa tudi take vrste avtoironija, ki je celo v glasbeni sodobnosti redka. Glasba ni niti Cisto renesančna niti baročna, po eni strani posluša zahteve Časa, po drugi strani jim vizionarsko uhaja. Festino je predvsem splet najrazličnejših oblik: renesančnih madrigalov, ki so včasih bliže motetom, villanel, canzonet v ljudskem in plesnem dubu, pogosto parodiCnih capricciov, med njimi genialni Živalski kontrapunkt, kjer ošvrkne tedaj uveljavljeno prakso immitazione della natura, instrumentalnih in-termezzov, tonskih in besednih iger, ki mejijo na absurd, celotno komedijo mask pa povezujejo deklamacije s komentarji. V tem kalejdoskopu vsega in vseh zato tudi ne more biti enovitega kompozicijskega pristopa; skladatelj si svobodno izbira polifonijo in homofinijo, diatoniko in kromatiko, govor in petje, pesem in pripoved; mirne duše umesti v svojo miniopero celo kancono svojega konkurenta Orrazia Vecchie. Vokalno-instrumen-talni ansambel Hortus musicus je izvajalsko ostal na pol poti. Najprej s pomanjkanjem temperamenta in komike ni bil povsem kos zahtevnemu projektu, pa tudi njegovega muzi-kantskega užitka ni bilo Čutiti. Ravno tako ni bilo dovolj prepotrebne ru-stike. Ekipa je bila teh-nicno-muzikalno močnejša v interpretacijah madrigalov kot v instrumentalnih skladbah, kjer je bilo slišati into-nanCne težave in šibke ritmične prehode. To pa je posledica trojnih vlog izvajalcev, ki so bili hkrati pevci, igralci in instrumentalisti, zato so bili najbolj kritični trenutki predstave premalo avtentične in nedodelane vloge. Svoje izvajalske deleže so prispevali: Hildegard VViener (sopran, kljunasta flavta), izvrstna Eva Otsch (sopran, kljunasta flavta), Gunter Mattitsch (kontratenor, tenorska gamba, vodja ansambla), Helmut Unter-kofler (tenor), Dietmar Ficki (bas, govorna vloga v slovenščini) in Christine Kabath (lutnja). ITALIJA, FURLANI J A-JU LUSK A KRAJINA Torek, 24. novembra 1992 NOVICE V Vatikanu srečanje nuncijev iz balkanskih držav VATIKAN - Kako cerkev lahko konkretno prispeva k pomiritvi Balkana in kako lahko izboljša odnose s tamkajšnjimi pravoslavnimi cerkvami, sta vprašanji, o katerih razpravljajo v Vatikanu papeški nunciji (v bistvu pravi vatikanski veleposlaniki) v balkanskih državah. Srečanje se je zaCelo včeraj pod vodstvom državnega tajnika msgr. Angela Sodana, danes pa bo delo nuncijev vodil osebno papež Janez Pavel II, ki se bo nato še sestal z vsakim od svojih predstavnikov. Vatikanski glasnik Joaquin Navarro je v intervjuju z vatikanskim radiem poudaril, da hoče biti zlasti razmišljanje o možnem prispevku Svete stolice k pomiritvi Balkana zelo konkretno. S tem vprašanjem, čeprav tega Navarro ni dejal, je povezana tudi druga tema dnevnega reda in sicer izboljšanje odnosov s pravoslavnimi cerkvami, ki zlasti na kriznih območjih nekdanje Jugoslavije niso idilični. Navarro je tudi poudaril, da tokratni shod nuncijev ni nekaj izjemnega, saj so bila podobna srečanja že sklicana v preteklosti, ko je bilo treba reševati druga zapletena vprašanja, (vt) »Saratoga je bila v neapeljski luki« RIM - Ameriška ambasada v Italiji vztraja na trditvi, da letalonosilka Saratoga ni na noben način vpletena v tragedijo letala družbe Itavia, ki je 27. junija 1982 strmoglavilo pri otoku Usti-ca. Saratoga se od 23. junija do 6. julija tistega leta ni premaknila iz neapeljskega pristanišča, kar velja tudi za vsa njena letala, pravijo uradni ameriški krogi. Glasnik ameriškega obrambnega ministrstva je tako znova demantiral ugibanja, da je Saratoga v tistih dneh tajno odplula iz Neaplja. Rimski sodniki, ki preiskujejo zagonetno ozadje tragedije pri Ustici, so pred dnevi zahtevali od francoske vlade, naj enkrat za vselej pojasni, če so francoske vojne ladje tisto usodno noč plule po južnem Tirenskem morju. Pariz je vedno zavračal vsakršno pomoč italijanskim preiskovalcem. Število tujih državljanov v italijanskih šolah strmo narašča RIM - V Italiji obiskuje šole vseh vrst in stopenj nekaj več kot 20 tisoč tujih učencev in dijakov. Število je še sorazmerno nizko v primerjavi s celokupno šolsko populacijo, vendar rase izredno strmo, in sicer povrečno za 14 od sto letno. Te podatke so objavili na vsedržavnem posvetu na temo«Večkulturna vzgoja«, ki jo v teh dneh prireja v Rimu založba La Scuola v sodelovanju z ustanovo Tovini. Na študijskem srečanju so ugotovili, da se je na osnovnih šolah število tujih učencev v zadnjih sedmih letih skoraj potrojilo; podvojilo da se je število tujih državljanov v otroških vrtcih in v nižjih srednjih šolah, medtem ko se na višjih srednjih šolah ni bistveno povečalo. Na posvetu so poudarili, da to stanje na šolah narekuje vzgojiteljem, da se še posebno zavzamejo za sožitje v medsebojnem spoštovanju. Usta Pannella predlaga takojšnje priznanje Makedonije RIM - Lista Pannella je v poslanski zbornici predložila osnutek resolucije z zahtevo, da bi Italija nemudoma priznala Makedonijo. V dokumentu, ki ga je kot prva podpisala Emma Boni-no, je poudarjeno, Grč j a izvaja nenapovedano zaporo proti Makedoniji, in sicer zato, ker zahteva, naj bi ta bivša jugoslovanska republika spremenila svoje ime in sploh ker skuša izvajati nekakšno regionalno hegemonijo na jugu Balkana. Predstavniki Liste Pannella izražajo prepričanje, da je zadržanje Grčije nepravično in med drugim poudarjajo, da Makedonija izpolnjuje pogoje, ki jih je postavil tako imenovani odbor Badinter glede varstva manjšin. Italija bi morala Makedonijo priznati in se zavzeti za to, da bi Organizacija združenih narodov poslala vojaški kontingent v Makedonijo, da bi prerečili morebitne zunanje agresije. Mario Cuomo končal obisk v Italiji MILAN - Z dvodnevnim postankom v Milanu je guberner New Yorka Mario Cuomo zaključil obisk v Italiji, kjer si je med drugim ogledal rojstni kraj svojih staršev. Po obveznem obisku v palači Marino, kjer ga je pričakal župan glavnega mesta Lombardije Borghini, je Cuomo prisostvoval predvajanju filma o New Yorku in imel predavanje o bodočnosti Združenih držav pod Clintonom. Pred odhodom pa se je srečal še z lombardskimi industrijci. V Milanu ustanovili Zvezo kadilcev MILAN - “Kadilci vseh dežel, združite se! ” bi lahko bilo geslo novega združenja, ki so ga ustanovili včeraj v Milanu. Gre za “Zvezo kadilcev”, katere namen je ščititi interese 13 milijonov Italijanov, ki radi sežejo po cigareti. Predsednik Zveze Giuliano Bianucci pa je pojasnil, da se bo nova organizacija zavzemala tudi za “miroljubno sožitje med kadilci in nekadilci”. Pogoj za vstop v Zvezo, ki šteje že kakih 1.300 članov, pa je biti "olikan kadilec”, in torej v njej ni mesta, kot je dejal Bianucci, ”za tiste, ki si prižigajo cigareto v dvigalu ali ki kadijo tudi takrat, ko se sosedu že solzijo oči.” Pač pa bodo lahko člani Zveze tudi “tolerantni nekadilci”. Za Bianuccija so naloge, ki si jih postavlja nova organizacija, visoko omikane, saj gre za zaščito svobodne izbire kadilca. Kajenje pa poleg vsega predstavlja za državne blagajne pomemben vir dohodka (več dobiva država samo od bencina), produkcija in distribucija tobaka pa zaposlujeta več kot 430 tisoč oseb. RIM / USTAVNE REFORME Soočanje med strankami vse bolj polemično Danes dvodomna komisij TRANSADRIA / UVODNI DEL MEDNARODNEGA ZASEDANJA V TRSTU Skupna politika imperativ za sevemojadranske luke Edino pot za konkurenčnost in pridobitev prometa iz zaledja Vojmir Tavčar Z uvodnega dela mednarodnega zasedanja Transadria 92 v Trstu, (foto Križmančič) RIM - Dialektika med strankami s signali in protisignali se nadaljuje v pričakovanju, da se konkretno soočanje glede ustavnih reform in sprememb volilnega zakona danes nadaljuje v dvodomni parlamentarni komisiji in da se istočasno jutri in pojutrišnjem nakaze, kakšno je resnično razmerje sil v PSI. Po nedeljskih grožnjah Umberta Bossija z izstopom iz dvodomne komisije, se je k temu vprašanju včeraj povrnil tudi ideolog Severne lige Gianfranco Miglio in napadel tiste, ki ”bi radi skopili komisijo”. Miglio je prepričan, da se za poskusi delegitimiranja komisije skriva manever, s katerim bi nekateri hoteli zaupati reformo volilnega zakona parlamentarnim skupščinam v prepričanju, da je ne bosta izpeljali, nato pa doseči, da ustavno sodišče proglasi za nesprejemljive referendume na to temo. Toda tak manever, grozi Miglio, bi izzval upor ljudi. Načelnik ligaške skupine v komisiji Roc-chetta pa je predložil popravek, s katerim naj bi komisija pospešila revizijo 132. člena ustave in olajšala združevanje dežel. Toda seja komisije danes ne bo napeta samo zaradi ofenzive Severne lige. Stranke, tudi KD, so skoraj soglasno zavrnile predlog predsednika komisije De Mite o "ustavodajni vladi”. Včeraj se je oglasil tudi tajnik DSL Occhetto, ki je poudaril, da se DSL v interesu strank in demokracije zavzema za oblikovanje reformatorskega pola. »Ce PSI hoče sodelovati pri tem polu, mora spremeniti politiko,« je dejal Occhetto. Po njegovem je prihodnost italijanske demokracije v oblikovanju dveh polov: levega in konservativnega, ki naj nato pomerita moči na volitvah. V tem okviru je pozval Martinazzo-lijevo KD, naj se zavzame za izmeničnost za krmilom države. PSI zaenkrat še ni odgovorila Occhettu. Očitno sta obe strankini krili zavzeti s pripravami na jutrišnjo nacionalno skupščino. V tem okviru sta se včeraj sestala predsednik vlade Amato in pravosodni minister Martelli, iz Bruslja pa se je oglasil predsednik evropske levice Mario Zagari in se zavzel za odstop sedanjega vodstva ter oblikovanje regent-ske komisije kot predpogoj za prenovitev PSI. Vlasta Bernard TRST - Sevemojadran-ski pristaniški sistem se je moral v zadnjih desetletjih boriti na dveh frontah: spopadati se je moral z ostro mednarodno konkurenco severnoevropskih pristanišč in si hkrati prizadevati za čim večje ravnovesje med svojimi notranjimi komponentami, se pravi pristanišči Veneta, Furla-nije-Julijske krajine, Slovenije in Hrvaške. Globoke politične in ekonomske spremembe zadnjih let in z njimi občutno povečano sovpadanje interesov jadranskih sosed pa so potrebo po tem ravnovesju še izostrile in izpostavile nujnost po tesnejšem in bolj sistematičnem sodelovanju. Območje delovne skupnosti Alpe-Jadran, ki je naravno zaledje Severnega Jadrana, uresniči letno zunanjetrgovinsko menjavo v obsegu okrog 300 milijonov ton blaga in že sam ta podatek sili v iskanje takih infrastrukturnih in teh-nično-operativnih rešitev, ki bodo čim bolj ustrezale obstoječemu in potencialnemu povpraševanju. S temi predpostavkami se je včeraj popoldne v Trstu začelo dvodnevno mednarodno zasedanje Transadria 92, posvečeno pristaniščem in plovbi v Sredozemlju, ki se ga udeležujejo predstavniki in strokovnjaki iz Italije, Slovenije in Hrvaške ter zastopniki predsedstva delovne skupnosti Alpe-Jadran. Ze iz uvodnih nagovorov - delovni del zasedanja se bo nadaljeval ves današnji dan - tumusne-ga predsednika odbora Transadrie in predsednika tržaške zbornice Giorgia Tombesija, predsednika deželne vlade FJK Turella, odposlanca predsednika skupnosti Alpe-Jadran Sladka, pomočnika slovenskega tansportnega ministra Možka in predsednika reške Gospodarske zbornice Paviča je bilo jasno razbrati odločenost severnojadranskih sosed in njihovega zaledja, da kljub negativni ekonomski konjunkturi, ki tako ali drugače pesti vsako od njih, zastavijo vse sile za promocijo svojih pristanišč s pomočjo oblikovanja skrbne skupne politike in dosledne upravne, infrastrukturne in storitvene zasnove. Prednost gre dati skupni kompetitivnosti sever-nojadranskega pristaniškega sistema - je poudaril predsednik Dežele Turello - za katero bo nujno izboljšati in racionalizirati delo in si prizadevati za čim nižje stroške oziroma pristaniške tarife. Dozorel je torej čas za uresničitev bolj sistematičnih dogovorov na tehnični in operativni ravni - je opozoril Tombesi - pri čemer morajo biti intenzivneje udeleženi tudi pomor-sko-pristaniški operaterji. V trenutku, ko narašča kontejnerska oblika prometa - je zaključil predsednik odbora Transadrie - pa se zastavlja predvsem potreba po ustreznih železniških in cestnih infrastrukturah, po usklajevanju in integraciji storitev in po napravah za skladiščenje in obdelavo blaga. Na sovpadanje interesov in torej na povečano potrebo po sodelovanju na infrastrukturnem in v specifičnem primeru na pristaniškem področju je opozoril tudi predstavnik slovenskega ministrstva za prevoze Jože Možek, ki je v ta namen podčrtal tudi možnosti iz gospodarskega dela Osimskih sporazumov. Kot rečeno, se bo zasedanje nadaljevalo danes, ko bodo poročali nekateri vidni izvedenci s pri-staniško-pomoskega področja, pa tudi podjetniki, pristaniški upravitelji in predstavniki trgovinskih oziroma gospodarskih zbornic ter rimskega ministrstva za prevoze in trgovinsko mornarico. Med njimi naj še posebej omenimo poseg predstavnikov japonskega in izraelskega ladjarstva ter družbe za mednarodni terminal iz Hongkonga. TRST / STROJ NAJ BI ZAČEL DELOVATI AVGUSTA 1993 GORICA / OBČINSKI SVET Veliko zanimanje za skorajšnje uporabljanje tižaškega sinhrohona Na posvetu potencialnih uporabnikov tudi delegacija iz Slovenije S pravobranilcem dopolnili komisijo za referendum lentile že na prvem glasovanju Pooblaščeni upravitelj Viani s sodelavci med tiskovno konferenco (foto Križmančič) Martin Brecelj V Mednarodnem centru za teoretsko fiziko v Miramaru so se včeraj zbrali potencialni bodoči uporabniki tržaškega sinhrotrona. Gez pičlo leto bo namreč stroj začel delovati in družba Sin-crotrone Trieste si že lep čas prizadeva, da bi si zagotovila čim boljše kliente. Zanimanje za sinhrotron je vsekakor precejšnje, saj so nekatere svetlobne linije že oddali, dvodnevega posveta v Miramaru pa se udeležuje kakih 200 predstavnikov raziskovalnih ustanov in industrij iz številnih evropskih in nekaterih izvenevropskih držav, med temi tudi iz Slovenije. Kot so povedali voditelji družbe Sincrotrone Trieste na tiskovni konferenci ob robu posveta, bo stroj začel delovati predvidoma avgusta ali septembra 1993. S tem so še kar zadovoljni, saj je družbi uspelo deloma nadoknaditi zamudo, ki je nastala zaradi začetnih sporov okrog lokacije. Zdaj se izdelava stroja že precej približuje prvotno zastavljenim rokom, saj se je leta 1987, ko se je pojavil načrt za sinhrotron, govorilo, da bi ga v najboljšem primeru lahko uresničili do leta 1992. Pooblaščeni upravitelj družbe Sincrotrone Trieste Giuseppe Viani je povedal, da so gradbena dela v glavnem že končana. V kratkem bi morali namestiti v osrednji stavbi velik obroč, po katerem se bodo s pospešeno hitrostjo gibali elektroni in proizvajali sinhrotron-sko sevanje, na dobri stopnji izdelave pa je tudi tako imenovani linac ali linearni pospeševalnik, se pravi naprava, ki bo elektronom vtisnila začetno hitrost in jih vbrizgala v osrednji obroč. V osrednji stavbi bodo vzdolž samega obroča tudi laboratoriji, v katerih bodo uporabljali tako proizvedene sinhro-tronske žarke v znanstvene in industrijske namene. Direktor znanstvenega oddelka Renzo Rosei je pojasnil, da ko bo sinhrotron v polnem teku, bo razpolagal s 54 svetlobnimi linijami, se pravi, njegovo sevanje bodo lahko uporabljali v 54 različnih laboratorijih vzdolž osrednjega obroča. Za zdaj so prisodili uporabnikom le 8 linij; in sicer 3 si je zagotovil Vsedržavni svet za razikave (CNR), po eno pa družbi ENEA in ENI Ricerche, Avstrijska akademija znanosti, Univerza v Rimu in sama družba Sincrotrone Trieste. V teh dneh bi morali podpisati tudi pogodbo z elektriško družbo ENE L za izgradnjo devete linije. Miramarskega posveta se udeležujejo predstavniki nekaterih velikih ustanov in podjetij iz Italije in drugih držav, ki se že dokaj konkretno pogovarjajo oziroma pogajajo za uporabljanje tržaškega sinhrotrona, med temi predstavniki družbe ANSALDO, farmacevtskih tvrdk Degussa, Bayer in Hoechst, britanskega Državnega sveta za raziskave idr. Kot rečeno, je na mira-marskem posvetu tudi delegacija iz Slovenije. Raziskovalec Inštituta Jožef Stefan iz Ljubjane Žiga Šmit nam je povedal, da so na programski odbor družbe Sincrotrone Trieste naslovili pismo o namenu, da bi uporabljali eno svetlobno linijo za raziskovanja na področju fizike lahkih atomov. Gre za projekt, ki naj bi ga pripravila skupina raziskovalcev Inštituta Jožef Stefan in Kemijskega inštituta iz Ljubljane. Predlog bodo na miramar-skem posvetu predstavili danes dopolne. Sicer pa nam je Šmit tudi povedal, da so na osnovi okvirne razikave ugotovili, da bi na Slovenskem bilo v dolgoročni perspektivi kakih 18 skupin zainteresiranih za uporabljanje tržaškega sinhrotrona na najrazličnejših področjih. V vseh primerih pa predstavja velik probem finančno kritje. Ta čas Slovenija ne razpolaga s takšnimi sredstvi, da bi lahko sama nosila finančno breme za prevzem ene svetlobne linije, zato bo treba poiskati primerno mednarodno navezo. Avgusta ali najpozneje septembra prihodnjega leta bo sinhrotron začel delovati le z osmimi linijami. Ostale bodo dograjevali naknadno. Direktor načrtovalnega oddelka Mario Puglisi je glede tega pripomnil, da sinhrotron v nekem smislu ne bo nikoli povsem dograjen, saj bo nekakšen«work in pro-gress», nenehno prenavljajoča se struktura. Projekt bo do stopnje izdelanosti, ki je predvidena za avgust oz. september 1993, zahteval okroglih 300 milijard lir. To je natanko dvakrat toliko, kot so predvidevali na začetku. Stroški za upravjanje sinhrotrona pa bodo znašali 20 do 25 milijard lir letno. Iz tega ni težko sklepati, kako drago bo uporabljanje te znanstveno-raziskovalne naprave. Na miramarskem posvetu so včeraj predstavili glavne značilnosti sinhrotrona in možnosti njegove uporabe. Med opoldanko pavzo so udeležence tudi popeljali v Bazovico, da so si ogledali gradbišče. Posvet se bo danes nadaljeval s primerjavo tržaškega sinhrotrona z nekaterimi drugimi podobnimi napravami, ki že delujejo ali jih gradijo po svetu, sklepno besedo na današnjem srečanju pa bi moral imeti predsednik družbe Sincrotrone Trieste, nobelov nagrajenec prof. Carlo Rubbia. Marko Marinčič GORICA - Goriški občinski svet je včeraj v razširjeni sestavi v skladu z določili novega občinskega statuta glasoval in že pri pri prvem glasovanju izvolil občinskega pravobranilca. To bo upokojeni občinski funkcionar dr. Francesco lentile. O njegovi izvolitvi ni bilo veliko dvomov, saj je bil dr. lentile edini kandidat za to funkcijo. Rok za predložitev kandidatur je namreč potekel že 2. novembra, do takrat pa je bila predložena edino kandidatura dr. Ientileja. Predlagala ga je skupina sedmih občinskih svetovalcev raznih strank večinske koalicije. Včerajšnja seja, ki se je je prvič poleg občinskih svetovalcev udeležilo tudi deset predstavnikov rajonskih svetov, je bila kljub temu nepričakovano kratka. Zupan Erminio Tuzzi je po uvodnih formalnostih predstavil edino predloženo kandidaturo in prebral kandidatov kratek življenjepis. Francesco lentile se je rodil leta 1931 v pokrajini Reggio Calabria. Po izobrazbi je pravnik. Dolga leta je bil zaposlen na goriški občini, kjer se je od navadnega uslužbenca povzpel do funkcije generalnega podtajnika. 2e pri prvem glasovanju, ko je bila potrebna dvotretjinska večina (34 glasov od 50 upravičencev) je dr. lentile prejel 37 glasov od navzočih 42 svetovalcev in bil tako izvoljen. Se bolj kot zaradi funk- lec dr. Francesco lentil® e same, je izvolit® ivobranilca v tem tku pomembna v zv®| Jp1: referenduma o gram lostopkom za že pr® .. :eno zahtevo po raZp. referenduma o gja j, ancarske šole-voja5 .. UJ ii- v Gorici. O sprejem I s ti referenduinsk®^ rašanja, ki ga je z 0 ^ ijenim podpisom P°oC o že več kot 3 ti6^ riških občanov, . ira namreč po op -:m statutu izreči . iška komial' Lski ® glednikov računo iinski pravobram ^ slej je bil postope^ erendum v bi avljen prav zato. k ^ rilo pravobranilca, cij6 zadeva druge hm vobranilca, naj D „a-tile bil zagovorni P v in interesov ob ve idnosu do občin uprave. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA Torek; 24. novembra 1992 POLITIKA / POLEMIKA V STRANKI Deželna PSI tvega zemljepisni razkol Kdaj bo Tersar zamenjal odbornika Carboneja? Dario Tersar je kandidat za mesto novega deželnega odbornika za prostorsko načrtovanje in razvoj Sandor Tence VIDEM - Deželni socialistični stranki grozi politični oziroma zemljepisni razkol. Nekateri furlanski krogi PSI, ki se zbirajo okrog videmskega župana Piera Zanfagninija, si namreč že nekaj časa prizadevajo za ureditev stranke na federalni in deželni osnovi. Načrtujejo neke vrste samostojno deželno stranko z novim simbolom in novim imenom. Ta predlog je doslej naletel na različne ocene znotraj stranke, največ pa mu nasprotujejo v Trstu, kjer nekateri celo govorijo o možnosti odcepitve tržaške PSI. Za korenito regionalizacijo PSI se je pred nekaj meseci zavzel pravosodni minister Claudio Martelli, nekdanja Craxijeva desna roka, ki pa je sedaj zelo kritičen do vsedržavnega tajnika. Martelli, ki ima predvsem v Furlaniji veliko pristašev, je mnenja, da bi stranka s federalistično usmeritvijo lahko učinkoviteje kljubovala političnemu in volilnemu pohodu Severne lige. Kot rečeno, Pa se s tem projektom Vsi ne strinjajo. Posebno ne Tržačani, ki se bojijo, da bi PSI s tako ureditvijo v naši deželni stvarnosti dobila premočno »furlansko razsežnost, ki bi lahko oškodovala tržaški del stranke«. O tem vprašanju je tekla debata na sinočnji seji strankinega deželnega vodstva, ki je imelo na dnevnem redu tudi tako imenovano »afero Carbone«. Tržaški deželni odbornik se je namreč pred nekaj dnevi dokončno odpovedal resorju za prostorsko načrtovanje in tudi odbomiški plači, kar pomeni, da je Dežela »de facto« sedaj brez pomembnega odbor-niškega mesta. Tržaški predstavnik je utemeljil ta svoj umik iz deželnega odbora s potrebo po prenovitvi in prevetritvi političnega življenja. Do deželnih volitev naj bi se Carbone posvetil izključno delu znotraj tržaške PSI, o njegovi ponovni kandidaturi za mesto v deželnem svetu pa naj bi kasneje odločali člani stranke. Carbone je zahteval, naj ga v odboru nadomesti Tržačan in sedanji načelnik svetovalske skupine Dario Tersar, ni pa še jasno, kdaj bo do te zamenjave sloh prišlo. Nekateri vsekakor pritiskajo na Carboneja, da bi ostal v deželni vladi vsaj do bližnje odobritve finančnega proračuna, vsa zadeva pa je vezana tudi na notranja ravnovesja znotraj deželne PSI, kjer je položaj vse prej kot jasen. Martelli ima, kot rečeno, pri nas precej pristašev, mnogi vidni voditelji (kot npr. vplivni videmski poslanec Gabriele Renzulli) pa so ostali zvesti tajniku Craxiju. Velika večina deželnih svetovalcev PSI je pred nekaj tedni v posebnem političnem dokumentu pozvala Craxija, naj odstopi in se istočasno zavzela za radikalno obnovitev stranke. Deželni svet bo medtem na današnji redni seji vzel na znanje odstop svetovalca Slovenske skupnosti Bojana Brezigarja, ki zapušča skupščino zaradi poklicnih obvez. Njegovo mesto bo prevzel deželni tajnik stranke Ivo Jevnikar, ki je prvi na listi neizvoljenih SSk v tržaškem volilnem okrožju. Jevnikar bo do deželnih volitev, ki bodo 13. junija prihodnjega leta, najbrž ostal na krmilu deželne Slovenske skupnosti. ODPRTA TRIBUNA - V- Malo posluha za resnične potrebe Krasa Anamarija Kalc Zamisel o ustanovitvi nove Občine na Krasu ni nova. Ze pred leti so se nekateri prebivalci Opčin izrekli v tem smislu, a pobuda, zaradi objektivnih težav, ni nikoli resnično zaživela. Danes so se pogoji spremenili. Po zakonu 142 (ki ureja delovanje krajevnih uprav) je mogoče ustanoviti nove občine, ki morajo imeti vsaj 10.000 prebivalcev. To je dalo novega zagona tistim, ki menijo, da je potrebna nova administrativna ureditev tržaškega Krasa. Osebno sem že pred meseci izjavila, da se s tem načrtom strinjam. Vsak dan bolj se zavedamo potrebe, da se za to območje izdela globalni projekt, ki naj upošteva ambien-talno zaščito, a predvsem potrebo po gospodarskem, socialnem in kulturnem razvoju. V letih, ko so izbirali lokacijo za Raziskovalni center in za Sinhrotron, je bilo ničkoliko obljub in zagotovil o pozitivnih posledicah, ki naj bi jih lokacija teh ustanov imela za kraško območje. Že takrat je bilo jasno, da iz vsega tega ne bo nič. Deželni zakon o Krasu je le sladkorček, ki naj bi za silo splaknil grenkobo kraških ljudi, v resnici pa se pravega problema do danes ni lotil še nihče. Odgovornost za vse to nosi v prvi vrsti tržaška občinska uprava, ki v vseh povojnih letih ni pokazala najmanjše pozornosti in razumevanja za problematiko mestne okolice. Prepričana sem, da ne gre samo za pomanjkanje politične volje, temveč da se za tem skriva tudi globlji "kulturni” problem. Spoznala sem občinske odbornike, ki niso vedeli, da Gropada spada v Tržaško občino ali se jim je komajda svitalo o openski stvarnosti, da o drugih kraških vaseh sploh ne govorimo. Posledica je popolna zanemarjenost celotne okolice. Občina naprimer ne vlaga prošenj na Deželo in na druge institucije za finansiranje raznih projektov in uslug in sama ne investira ničesar. Se več, dosledno zavira delovanje jusarskih odborov, ki bi lahko mariskaj prispevali v korist tega območja in gre gladko mimo vseh zahtev in predlogov rajonskih svetov. Danes, ko imajo ljudje možnost, da se lažje premikajo in spoznavajo, kaj se dogaja naokrog po svetu (dovolj je, da pokukajo v videmsko pokrajino) lahko spoznajo, kaj vse lahko uspe trezni in učinkoviti upravi. Zgodovinska jedra vasi so lepo urejena, razsvetljava je zajamčena, greznična omrežja so dograjena, otroci in starši imajo na razpolago socialne usluge, kot so jasli in vrtci, socialne in zdravstvene službe delujejo. Ob vsem tem je povsem razumljivo, da so ljudje naveličani stalnega moledovanja za stvari, ki bi jim morale biti zajamčene po zakonih. Zdi se mi, da je pobuda za zbiranje podpisov korak naprej: občani sami si prevzemajo odgovornost iskanja rešitev. Ta poteza postavlja Tržaško občino pred jasne odgovornosti: če ji je resnično do tega območja, naj vsaj dodeli za začetek obema kraškima rajonskima svetoma tiste pristojnosti, ki jih že dolgo let zahtevata. TRST / MEDNARODNI POSVET Predvsem zdravo okolje in pravilna prehrana Kako preprečevati razširitev rakastih obolenj v deželah Delovne skupnosti Alpe Jadran TRST - V kakšni mi ahko nezdravo okolje zgrešena prehrana vp Xata na razširitev rak *ei aktualni in žge temi je posvečen posv 1 se je začel včeraj rstu in ki ga prireje deželni odbor F ltahjanske zveze za t proti raku, Evropski ii ut za ekologijo in ke cerologijo ter Inštitut udije in raziska Prehrane in prehramt „vh tehnologij Delov skupnosti Alpe Jadran. Na posvetu, ki ?nk'.]uci danes, so na str l . najvei , i °p0vn)aki s podroc °kolJa, prehrane tumorjev, ki so pripra’ ac^i°r-?Ckka 0 razn Pektih zapletene pi Jeuiatike. V ospredju seveda ugotovitev, da preventiva najbolj učinkovito sredstvo proti širjenju rakastih obolenj, tega pa se morajo zavedati tako posamezniki kot javne ustanove. Posamezniki na primer tako, da izbirajo pravilno in uravnovešeno prehrano, javne uprave pa s tem, da skrbijo za čim bolj zdravo okolje. Posvet je uvedel deželni odbornik za zdravstvo Mario Brancati, po katerem je Furlanija - Julijska krajina že marsikaj storila na področju preventive, na primer s široko informacijsko kampanjo. Tudi komaj odobreni deželni zdravstveni načrt, je dejal predstavnik deželne vlade, teži k učinkoviti preventivi z name- nom, da bi znižali sedaj zelo visoki odstotek smrti zaradi raka v naši deželi. Dežela pripravlja tudi nekatere specifične pobude, na primer načrt za preventivo proti tumorjem na črevesju. Prav tako je v pripravi nekakšen popis primerov rakastih obolenj, ki naj omogoči boljše poznavanje pojava in torej bolj učinkovit boj proti njemu. Po uvodnih poročilih je bila včeraj popoldne okrogla miza, na kateri so strokovnjaki iz dežel območja Alpe Jadrana analizirali in primerjali obseg pojava rakastih obolenj v raznih regijah. Skupna je bila ugotovitev, da je tudi na tem področju možno in celo nujno tesno sodelovanje. DORICA / PRED SLOVENSKIMI VOLITVAMI Pobrali n s®deZu Ljubo Sire, kandidata za srečali rf i° UPrave sta se državni zbor Borut Bašin ske sku 6 eRadji Ploven- in Črtomir Špacapan ter ralno-nn°Stk kn hibe- odgovorna za mednarod-stranLo arn°bratske ne stike Tatjana Prisotni ??k so bili Sundovski. nik Mari ^hd .predsed- Predstavniki LDS so ni tainiw erPkn’ hežel- prikazali politični položaj P°dietniV AVO] Jevnikar, v Sloveniji pred bližnjimi tajnika JTrej Bratuž, volitvami in potrdili Tržaško ■•°rdko ™ odprtost za sodelovanje z Martin r ackriian Corsi in vsemi političnimi silami, tjanik mi r jCe j’ deželni saj bi ostra diferenciacija ^miian t msk.e sekcije škodovala utrjevanju pokrajin t?111 kn 8°riski demokracije in dmžbene- Mirko <;nS 1 °dbornik mu življenju v Sloveniji, pa so P^Pan. Za LDS Stranka bo še naprej pod-vali nreR81^81^11 s°delo- pirala prizadevanja skega klviR1 ?lk Pos^an' zamejskih Slovencev, pri Predsprlr,-,i • Skolc, čemer želi biti odprta do 1 ki kandidat vseh komponent. la o m vprašanji! ta čas sooi Italiji, zlas mov, o manjšin in usta Italiji ter prispevk delegacij nadaljn pnosti. REFORMA POKOJNINSKEGA SISTEMA (3) Kaj moramo vedeli o novem normativu Boris Simoneta 4. PREDČASNA UPOKOJITEV Tako odvisni kot samostojni delavci, ki so zavarovani pri INPS, so se lahko do 19. septembra 1992 odločili za predčasno upokojitev (»anzianita«), ki ni pogojena nobeni starostni omejitvi, le da je dozorelo vsaj 35 let zavarovalne dobe (v poštev ne pride brezposelnost in bolo-vanje). Ta možnost je sedaj izjemoma zamrznjena vse do konca leta 1993, nakar se bodo upravičenci lahko predčasno upokojili ob dopolnitvi 36-letne zavarovalne dobe. Povišanje enoletnega administrativnega pogoja velja za vse zavarovance pri INPS z izjemo tistih, ki bodo 1. januarja 1994 stari vsaj 57 (moški) oziroma 52 let (ženske). 5. POKOJNINSKE PRAVICE JAVNIH USLUŽBENCEV Uresničevanje poenotenja juri-dičnega statusa vseh delojemalcev bo postopoma privedla do odprave figure »baby upokojencev«. Ta privilegij pa bo pri javnem sektorju dokončno izkoreninjen komaj čez dve desetletji, točneje 1. januarja 2013, ko bo pri izračunavanju pokojninske osnove namesto sedanje zadnje plače merodajno povprečje prejemkov v zadnjih desetih letih. To merilo bo torej stopilo v veljavo deset let kasneje kot za odvisne oziroma samostojne delavce. Določena je bila tudi posebna lestvica količnikov s katerimi bodo pomnožili zavarovalno obdobje, ki ga mora zavarovanec izpolniti dokler si ne pridobi 35-letne pokojninske dobe. 6. OSTALI POKOJNINSKI SKLADI Zaposleni v sektorju javnih prireditev so zavarovani pri skladu ENPALS, za katerega dejansko veljajo skoraj enaki principi kot za INPS. Oddahnilo si je vodilno podjetniško osebje zavarovano pri INPDAI. Ni namreč prišlo do zaostritve pri izračunavanju pokojninske osnove in ostaja praktično vse pri starem, nad čemer se veselijo predvsem imetniki srednjevisokih prejemkov. Se najbolj pa bodo z ozirom na dosedanji režim prikrajšani uslužbenci javnih denarnih zavodov, katerih status bo izenačen s pravnim položajem odvisnih delavcev. Vse po starem ostaja za časnikarje in pripravnike, ki bodo v sklopu INPGI ostali vpisani v sklad Giovanni Amendola. 7. DELNA NEZDRUŽLJIVOST POKOJNINE IN PLAČE Od 1. januarja 1994 dalje bo uživanje starostne pokojnine omejeno z ozirom na dohodke od plače oziroma samostojne dejavnosti. Poleg minimalne pokojnine bo upokojencu priznan največ 50-odstotni višji znesek. Kdor se bo predčasno upokojil (pred dopolnitvijo starostne meje), ne bo mogel kopičiti dohodkov. To je že doslej veljalo za odvisne delavce, ki so morali obvezno prekiniti delovno razmerje. Velika novost pa prihaja za samostojne delavce, ki bodo morali istotako prekiniti svojo dejavnost in se zbrisati iz poklicnih seznamov kmetov, obrtnikov oziroma trgovcev. Vsekakor bo to veljalo le za nove upokojence, medtem ko bo predčasno upokojeni samostojni delavec pred 31.12.1992 lahko obdržal podjetniški dohodek. Pridobljena pravica pač! 8. MINIMALNO POKOJNINO BODO POGOJEVALI VSI DRUGI, TUDI ZAKONČEVI DOHODKI Od 1. januarja 1993 ne bo celotna minimalna pokojnina (sestavljena je iz dveh deležev: realna pokojnina na podlagi plačanih prispevkov in pa socialni dodatek, da se skupni znesek poveča zaokroženo na 600.000 lir na mesec) zagotovljena slehernemu upravičencu. Kdor živi sam bo deležen integracije, če ne bodo njegovi dohodki presegli 14.640.000 lir. Za poročene upokojence ne bo skupni dohodek (tako upokojencev kot zakončev) smel prekoračiti praga 21.398.000 lir. Dohodki so seveda tisti, ki izhajajo iz davčne prijave, v poštev pa ne pridejo likvidacija, stanovanje in realni delež dozorele pokojnine. 9. VZPODBUDE IN VIŠJI DONOS ZA ZAKASNELO UPOKOJITEV Gre za absolutno novost, da bo nagrajen tisti, ki bo s starostno opcijo posticipiral upokojitev. Tako moški kot ženske bodo lahko podaljšali delovno razmerje do 65. leta. Tudi kdor je že dopolnil polno dobo (40 let) bo lahko podaljšal zaposlitev do 62. leta. Za prvih pet let prekoračitve starostne meje, se donos poveča za 1 odstotek na leto (od 2 na 3 odstotke), za višje obdobje do desetega leta pa za nadaljnjega pol odstotka. Za polno dobo 40 let zavarovanja je doslej moški prejel 80 odst. pokojninskega povprečja. Po novem pa se bo donos lahko povišal na 85 ods. Odvisne delavke pa si bodo lahko zagotovile kar 87, 5 odstotni donos, če bodo delale do 65. leta. 10. OVREDNOTENJE POKOJNIN Dosedanji režim šestmesečnega prilagajanja višine pokojnin rasti draginjske doklade je bil ukinjen. V letu 1993 se bodo pokojnine ovrednotile za 3, 5 odstotka. Od leta 1994 dalje pa bodo le novembra povišali pokojnine za odstotek dejanskega porasta življenjskih stroškov. S finančnim zakonom bo lahko država še povečala to povišico, če se ne bo znižal notranji družbeni proizvod. Novost beležimo tudi pri akreditaciji pokojnin na bančni tekoči račun. Tako bodo upokojenci že prvega v mesecu lahko razpolagali z denarjem in povrhu še pridobili na valuti, tako da ne bodo več možne špekulacije na obrestih. NOVICE Nagrade Alpe Adria časnikarjem TRST - Na plenarni skupščini predsednikov vlad dežel Delovne skupnosti Alpe Adria, ki bo 26. in 27. novembra v Gmundnu v Avstriji, bodo podelili tudi nagrade Alpe Adria časnikarjem. Prvo nagrado v vrednosti 30 tisoč šilingov bosta prejela avstrijska novinarja Alexander Orssich, dopisnik dnevnika Kleine Zeitung in Zagreba, in Guenther Ziesel od avstrijske RTV, za oddajo Alpe Donau Adria Magazin. Nagradi bosta prejeli tudi novinarki Karin Haas, ki piše za Ober Osterreich Nachrichten iz Linza, in Klara Kovačič z zagrebškega radia. Na univerzi v Vidmu posvetili študijski dan Miroslavu Krleži VIDEM - Lik hrvaškega književnika Miroslava Krleže je bil v središču včerajšnjega študijskega dneva na videmski univerzi, ki so se ga udeležili številni ugledni predstavniki sveta kulture iz Hrvaške in iz Furlanije - Julijske krajine. Med udeleženci so bili docenta na zagrebški univerzi Tonko Maroevič in Ivo Frangeš, ravnatelj Hrvaškega narodnega gledališča Georgy Paro, docenta na tržaški univerzi Giuseppe Petronio in Liliana Avirovic ter pisatelj Fulvio Tomizza. O Krleževem liku so prebrali poročilo, ki ga je poslal Predrag Matvejevič s pariške univerze Sorbona. Vrsta pobud Dežele v spomin na Pasolinija TRST - Deželna uprava Furlanije - Julijske krajine bo sprožila vrsto kulturnih pobud, da bi na primeren način počastila spomin furlanskega pisatelja Pier Paola Pasolinija. Za zdaj bodo imenovali posebno delovno komisijo, ki jo bodo sestavljali sami poznavalci Pasolinijevega opusa in ki bo pripravila predlog za program prireditev. Predlog v tej zvezi je deželni vladi dal odbornik Silvano Antonini, ki je opozoril, da bo leta 1995 minilo dvajset let, odkar je bil Pasolini ubit. Vrsta prireditev naj bi se zato začela že prihodnje leto, vrhunec pa naj bi dosegla prav leta 1995. Manifestacije bodo vsekakor imele vsedržavni in mednarodni obseg, zato se bo deželna uprava obrnila do ministrstva za prireditve in do zunanjega ministrstva, da bi ustrezno podprla pobudo. Od jutri v Trstu mednarodni zdravniški simpozij TRST - Znanstveni razvoj in tehnologija v službi končnih bolnikov je predmet pomembnega mednarodnega simpozija, ki bo v Trstu od jutri do sobote. Udeležilo se ga bo kakih 1200 zdravnikov z vseh držav Evrope, ki bo poslušalo okrog 120 znanstvenih poročil. Simpozij, ki bo v kongresnem centru Pomorske postaje, organizira mednarodno združenje APICE (naziv je ahronim angleških besed za anestezijo, bolečino, intenzivno nego in emergenco), ki ima močno postojanko prav v našem mestu, in sicer na inštitutu za anestezijo in terapijo proti bolečini, ki ga vodi prof. Giuseppe Mocavero. Poleg novosti na znanstvenem in tehnološkem področju pa bodo no tržaškem posvetu obravnavali s posebno pozornostjo še vprašanje strokovne priporave osebja, ki je v primeru, ko gre za končne bolnike, še posebno pomembno in delikatno. V Cervignanu posvet o nasilju nad ostarelimi in otroci CERVIGNANO DEL FRIULI - Problem nasilja nad najšibkejšimi, kot so lahko ostareli ali otroci, bo predmet posveta, ki bo danes ob 18.30 v veliki dvorani šole Randaccio v Ul. Udine. Glavni poročili bosta imela podpredsednica deželnega sveta Furlanije - Julijske krajine Augusta Del Piero Barbina in član Lions cluba Franco Galera. Slednja sta tudi, s sodelovanjem krajevne občinske uprave, prireditelja posveta. Le še nekaj dni odprta razstava o zlatarski obrti VIDEM - Razstava o tisoč letih zlatarske obrti v Furlaniji - Julijski krajini, ki je že pritegnila v Vilo Manin v Passarianu veliko obiskovalcev, bo odprta samo še nekaj dni, točneje še do ponedeljka, 30. novembra. Razstavo z naslovom “Ori e tesori d’Europa, si j^ moč ogledati vsak delavnik od 10. do 18. ure, v nedeljo pa je odprta do 19. ure. Primorski dimik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: VITA, Videm Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax: 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel: 0481-533382, fax: 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax: 0432-730462 Ljubljana, NIA, Slovenska 54, tel. 061-113121, fax: 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel: 0463-318510, fax: 0463-318506 Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel: 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel: 0481-535725 fax: 0481-532958 Ekonomska propaganda: Trst in Gorica: Publiest tel: 040-7796611, fax: 040-768697 Italija: podružnice SPI Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec višina 42 mm) 80.000 LIT, finančni in legalni 120.00 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.200 LIT-40 SIT Naročnina za Italijo - mesečna 23.000 LIT lema 276.000 LIT za Slovenijo: mesečna 1.200 SIT Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6.-12-1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG TRST Torek, 24. novembra 1992 NOVICE MESTNO JEDRO / ZRAK JE ZELO UMAZAN r BOSNA / GLAS NENASILJA n Minister Bompiani v Trstu o pravicah mladoletnikov Načela za mednarodno zaščito pravic otrok so v glavnem že izdelana, sedaj pa je treba zaCeti s konkretnimi akcijami in skrbeti, da ta načela v raznih državah tudi izvajajo. Tako je med drugim izjavil minister za socialne probleme Adriano Bompiani med svojim včerajšnjim posegom na zasedanju o pravicah mladoletnikov, ki ga je Trstu organiziral mednarodni inštitut za Človekove pravice. Zasedanja, ki se bo zaključilo jutri in ki poteka pod pokroviteljstvom Unesca, se udeležujejo predstavniki OZN in Sveta Evrope, na njem pa obravnavajo hude probleme, kot na primer vključevanje mladoletnih v kriminalne organizacije, v prostitucijo, v pornografijo, itd. Otroštvo, je še poudaril Bompiani, je še vedno emarginirano v prevladujoči kulturi odraslih, Čeprav se krepi zavest o obsežnosti teh problemov, ki so skupni, Čeprav z različnimi značilnostmi, tako industrializiranim kot nerazvitim področjem. Kmalu spremembe na vrhu tržaške KD Tržaška KD pripravlja korenite spremembe v svoji kadrovski politiki. Na drevišnji seji pokrajinskega vodstva bo tajnik Sergio Tripani predlagal nova pravila za izvolitev vodilnih teles, začenši s tajnikom. Po njegovem bi moral biti sekretar izvoljen direktno od elanov, medtem ko je bil do sedaj odraz lekarniških ravnovesij med raznimi strujami in komponentami. V KD se tudi po osimskih zdrahah vsekakor oblikujejo nova ravnotežja. Tripani se vse bolj približuje levici oziroma morotejcem. To je nekajkrat dokazal tudi v občinskem svetu, kjer se je izrekel proti demagoški kampanji, ki so jo sprožile nacio-nalistene sile. Del tržaške KD pa je to kampanjo nemo in pasivno spremljal. Drevi repentabrski jutri pa zgoniški občinski svet Repentabrski občinski svet se bo sestal drevi ob 20. uri. Osrednja točka na dnevnem redu bo odobritev proračuna za leto 1993 in triletnega finančnega projekta, osnutek katerega je uprava predstavila pred tednom dni. Določiti bodo morali tudi višino samoprispevkov za javne storitve v korist zasebnikov in nakazila upraviteljem. Sklepali bodo tudi o ukinitvi tehničnega in tajniškega konzorcija, ki naj bi ju zamenjali konvenciji z zgoniško občino. Jutri ob 20. uri pa se bo sestal zgoniški občinski svet, ki bo imel na dnevnem redu praktično iste točke kot repentabrski, z glavnim poudarkom na predstavitvi občinskega proračuna .(B.S.) V četrtek seja Kraške gorske skupnosti Glavna skupščina Kraške gorske skupnosti bo v Četrtek, 26. novembra razpravljala o svojem proračunu za leto 1993 ter o večletnem proračunskem naCrtu 1993-95. Seja bo ob 18. uri v športnem centru v Vižovljah, kamor je Kraška gorska skupnost začasno preselila svoje urade, dokler ne bo na razpolago nov dokončni sedež v Sesljanu. Med drugim ima KGS tudi nov grb, in sicer tipičen kraški vodnjak. Tržaška univerza: izvolili profesorje v upravna sveta Vodstvo tržaške univerze je včeraj sporočilo imena izvoljenih profesorjev in neuCnega osebja v upravni svet univerze za dveletje 1992-1993 in v upravni svet Deželne ustanove za pravico do študija. V upravni svet univerze so bili izvoljeni: redni profesorji: Sergio Milo (35 glasov), G. Angelo Amiran-te (32), Pierluigi Patriarca (32) in Gianfranco Batisti (28); prvi neizvoljeni je bil F. Severa Severi (19), poverjeni docenti: Giorgio Pelizzer (61), Igor Zoti (49) in Paolo Pittaro (36); prva neizvoljena je bila M. Cristina Pedicchio (4); raziskovalca Giulio Pel-lis (41) in Giovanna Paolin (30); prvi neizvoljeni Ennio Zangrando (2). Med neuCnim. osebjem sta bili izvoljeni Adriana Timoteo (134) in Novella Benolich (120); prvi neizvoljeni je bil Bernardo Sannino (111). V upravni svet Deželne ustanove za pravico do študija je bil med rednimi profesorji izvoljen Furio Silvestri (90); prvi neizvoljeni je bil Gianfranco Batisti (9); med poverjenimi profesorji M. Cristina Pedicchio (60); prvi neizvoljeni je bil Piergiorgio Gabassi (38); med raziskovalci pa Giorgio Turris (48); prvi neizvoljeni je bil Ennio Zangrando. Pobudi proti rasizmu Na inštitutu za zgodovino Tržaške univerze (Ul. Economo 12) bo danes ob 17.uri zasedal mestni odbor proti rasizmu. Na dnevnem redu ima priredbo mestne manifestacije proti rasizmu, ki bo 12. decembra ob obletnici pokola na Trgu Fontana v Milanu. Jutri pa bo v Vili Primc (Reber za Greto 38) javna razprava na temo "Ne smemo pozabiti", ki jo prirejata Mladinska levica in Združenje mladih Zidov. Na soočanju, ki se bo začelo ob 17. uri, bodo sodelovati Marco Coslovich, Stetio Spadaro, Silvia Gherardi Bon in Lino De Guido. Tri nove usmeritve na ekonomski fakulteti tržaške univerze Ekonomska fakulteta tržaške univerze je uvedla tri nove triletne univerzitetne tečaje, in sicer za vodenje živilskih podjetij, za upravljanjee podjetij in za statistiko. Za vpis na teCaje je potrebna diploma višje srednje šole. Obrazce za predvpis posreduje tajništvo ekonomske fakultete; interesenti jih morajo izpolniti in prijaviti najkasneje do 10. decembra letos. Sprejemni izpit bo 17. decembra na sedežu ekonomske fakultete. Kandidati bodo morali opraviti sprejemni test in - če bodo prestali prvo preizkušnjo - pogovor za ugotovitev stopnje splošne kulture kandidata. Izid izpita bo fakulteta razobesila na stencasu tajništva. Promet vir onesnaževanja Danes morda prvi ukrepi Občinska uprava je doslej žal preveč slepomišila Sandor Tence Tržaška občinska u-prava bo najbfž danes izdala dekret za omejevanje oziroma za zaprtje prometa v strogem mestnem središču. Prejšnji teden so namreč merilci KZE ugotovili, da je količina ogljikovega monoksida v zraku kar tri dni zapored (v Četrtek, petek in soboto) prekoračila varnostno mejo. Zaskrbljujočo stopnjo onesnaženosti so zabeležili celo včeraj in v nedeljo, ko so bile trgovine zaprte in ko je bil avtomobilski promet precej omejen. K izboljšanju razmer bi lahko v teh pogojih prispevala le burja, ki bi razpihala onesnaženi zrak. Vremenoslovci je vsekakor ne napovedujejo, burja pa ne more vedno nadomestiti uprave, zato je res napočil Cas resnih in konkretnih odločitev. Občinski odbor je že v petek pooblastil župana in odbornico za zdravstvo in ekologijo Rossanno Polettijevo, naj sprejmeta ustrezne ukrepe proti onesnaževanju. Od takrat do vCeraj pa so minili že trije dnevi, ne da bi Občina uvedla kakršnokoli omejitev v prometu. »Hoteli smo iz previdnosti počakati še na sobotne in na nedeljske izvide, ki pa so nam potrdili, da je stopnja onesnaženosti presegla mejo 10 miligramov ogljikovega monoksida na kubični milimeter zraka. Tudi včerajšnji podatki, ko so bile trgovine zaprte, ne kažejo nic dobrega. Zato bomo danes skoraj gotovo sprejeli napovedane ukrepe, ki naj bi stopiti v veljavo jutri«, nam je vCeraj popoldne povedala Polettijeva. Občina naj bi zaprla za promet strogo mestno središče v nekaterih časovnih pasovih, gotovo zjutraj in pozno popoldne. A o tem bomo najbrž veC zvedeti danes. Komisar Sergio Raval-li, ki je vodil upravo od razpusta občinskega sveta vse do izvolitve sedanjega odbora, je svojčas pripravil zelo stroge ukrepe za omejevanje prometa, ki pa niso nikoli stopiti v veljavo. V primeru previsoke stopnje onesnaženosti zraka, naj bi po njegovem mnenju zaprti za promet celotno mesto in ne samo ožje mestno središče. Staffierijev odbor se je nato odločil za "manj boleče" omejitve. Tudi te pa so ostale doslej le na papirju. Edini, ki je doslej kolikor toliko resno posegel za vsaj minimal- no ureditev prometa, je bil pokojni odbornik Eraldo Cecchini. Zaradi svojega dela si je upravitelj nakopal ostre kritike nekaterih političnih strank, združenj trgovcev in tudi samih kolegov v občinskem odboru, ki so se očitno zbali, da bi zaradi prometnih ukrepov morda izgubili pešCico glasov. Od Cecchinijeve smrti do danes se je položaj v mestnem središču znatno poslab-šal, ne da bi Občina naredila nic konkretnega. Na Tržaškem ni velikih industrijskih virov onesnaževanja, Tudi hišno ogrevanje iz tega ozira ne predstavlja velikega problema, saj v mestu uporabljajo večinoma metan, ki je sorazmerno Cisto kurivo. Zatorej je treba po mnenju izvedencev onesnaženost zraka pripisati skoraj izključno avtomobilskim izpušnim plinom. V Terezijanski Četrti že veC kot eno leto veljajo omejitve v prometu, ki pa so se dokaj slabo obnesle. Uprava je izdala precej veC dovoljenj za vstop v nedovoljena področja, kot jih je v začetku načrtovala, pristojni odborniki pa tarnajo, da razpolaga Občina s premajhnim ševilom redarjev, ki bi nadzorovali oziroma kaznovali nedisciplinirane avtomobiliste. Temu je treba prišteti tudi izredno slabo delovanje semaforjev na ključnih križiščih, ki se prevečkrat pokvarijo. Sedem dni neoboroženi v Sarajevo Uradni Trst pa še molči Marjan Kemperle Solidarnost za mir v Sarajevu - tak naslov so izbrati organizatorji za decembrsko sedemdnevno manifestacijo v bosanskem muCeniš-kem mestu. Akcija se želi s svojim nenasilnim nabojem zoperstaviti nasilju, ki mesece ruši in mori nedolžne ob brezbrižnosti mednarodne javnosti in vlad. Prireja jo mirovno združenje Blaženi graditelji miru, v kateri prostovoljno delujejo z ramo ob rami katoličani, kristjani in laiki. V Trstu se je akciji Solidarnost za mir v Sarajevu pridružila zelena alternativna tista. Miroljubni pohod v Sarajevu Zeti biti po zamisli organizatorjev izziv vladam, signal mednarodnim sredstvom javnega obveščanja, hoCe vplivati neposredno na diplomatske poskuse v teku. Potekal bo od 7. do 13. decembra, ko se bodo udeleženci podali neoboroženi v oboroženo Sarajevo. Njegov idejni vodja msgr. Albino Bizzotto je vCeraj napovedal, da se je na manifestacijo prijavilo že veC kot tisoC ljudi iz vse Italije, med katerimi so tudi nekatere pomembne osebnosti, kot sta škofa iz Ivree in Molfette. Njegov poseg je bil po eni strani spodbuden, saj tisoC udeležencev res ni malo, po drugi strani pa je opozoril tudi na nevarnost: »Nasilju je treba zoperstaviti prav tako močno in trdno nenasilje, sicer tvegamo, da se bomo morati v naši prihodnosti sprijazniti s petjem orožja.« Ob teh besedah bi se morali nekateri zamisliti. Ne tisti, ki so doslej z zagnanostjo darovali svoj prosti Cas, svoje napore, svoj denar, skratka delček sebe za solidarnostne pobude in humanitarne akcije v pomoC najprej hrvaškemu, sedaj bosanskemu prebivalstvu. Te akcije so vzklile prvenstveno na polju, ki so ga zorale in posejale organizacije in društva civilne družbe. Teh ni bilo malo. Mnogo manjši (če že ne niCen) je bil solidarnostni odziv javnih ustanov in uprav. Uradni Trst je bil v tem pogledu spet odsoten. Sami tudi vemo zakaj: politične igrice, osimska komedija in farsa italijanstva bolj vlečejo (Tržačane za nos) kot bosanska tragedija. TRST / NA KAZENSKEM SODISCU MONTESHELL / PREPREČILI ODPOVEDNA PISMA Priče soglasne: obtožnica proti prof. Pahorju ne diži Obravnavo se bo nadaljevala marca prihodnjega leta Skupina 87 delavcev bivše Aquile še upa Dogovor o zamrznitvi pisem za vpis v mobilnost so podpisali včeraj - Zahteva po dopolnilni blagajni Danjel Bizjak Profesor Samo Pahor ni namerno udaril namestnika kvestorja D’Acier-na, in Ce se ga je že dotaknil, je bilo to nehote, ko je izgubil ravnotežje in se je lovil, da ne bi padel vznak. To so v bistvu soglasno potrdile tri priče, Enio Borghi, Lucijan Malalan in Jagoda Kjuder, med včerajšnjo obravnavo na tržaškem kazenskem sodišču, kjer se je nadaljeval proces proti Samu Pahorju v zvezi z dogodki, do katerih je prišlo 1. novembra letos pred cerkvijo sv. Antona in ki so Pahorja celo pripeljati v zapor. Po izjavah prič se tedaj ni zgodilo nic takega, za kar obtožujejo Pahorja, in sicer žalitve, upiranja in povzročitve telesnih poškodb javnemu funkcionarju, ker naj bi med manifestacijo društva Edinost s pestjo sunil v Čeljust in brcnil v nogo namestnika kvestorja D’Acierna. Tako Borghi kot Kjuderjeva in Malalan so poudarili, da je Pahor večkrat izrazil pripravljenost, da se umakne izpred cerkve na trg, kot je zahteval podkvestor, le ukaz bi morali dobiti v slovenščini ali s pomočjo prevajalca. Malalan pa je povedal, da se je Pahor z roko res dotaknil namestnika kvestorja, a za vrat in povsem nehote, potem ko ga je D’Acier-no na vrhu stopnišča prijel za ovratnik in je Pahor izgubil ravnotežje. Četrta priča, Paolo Paro-vel, pa je govoril o odno- sih med Pahorjem in silami javnega reda. Pa še nekaj je označevalo včerajšnjo obravnavo, in sicer, da je zasliševanje dveh prič, Malalana in Kjudrove, potekalo v slovenščini (prevajala je Nadja Dolhar), tako da je postalo skoraj »domače« slišati slovensko besedo na sodišču. Sodna palača kljub temu še vedno trdno stoji... Vsekakor je do razsodbe še daleC, saj bodo proces nadaljevali šele 18. marca prihodnjega leta, ko morajo ponovno zaslišati Janeza Beliciča v zvezi z izjavo namestnika kvesorja D’Aciema, Ceš da je dejal (očitno nanašajoč se na Pahorja): »Tokrat ga vržem dol«. Poleg tega morajo spet zaslišati D’Acierna in policista Lenassija ter poslušati registracijo magnetofonskega traku (Pahor je snemal svoj govor in pogovor s policaji), za kar so imenovali izvedenca, ki bo s poslušanjem in prevajanjem traku pričel jutri. A nad vsem še visi odločitev kasacijskega sodišCa. Obramba je namreč zahtevala, da se proces nadaljuje v drugem mestu (pristojno je sodišče v Benetkah), ker je politično ozračje v Trstu Slovencem nenaklonjeno. Tržaško sodišče (predsednik sodnega zbora je Mario Trampuš) je sklenilo, da začeti proces sicer nadaljuje v Trstu, ne more pa izreci razsodbe pred sklepom kasacijskega sodišča. Samo Pahor med čakanjem na sodno obravnavo Skupina 87 delavcev Monteshell, bivših uslužbencev žaveljske Čistilnice Aquile, ne bo prejela 30. novembra pisma za »vpis v lestvice mobilnosti« (po starem bi temu rekli preprosto odpovedna pisma). To je rezultat tristranskega dogovora, ki so ga vCeraj popoldne v Vidmu dosegli predstavniki družbe Monteshell, sindikatov in deželnega odborništva za industrijo. Z dogovorom so bila za dva tedna dejansko zamrznjena odpovedna pisma, v tem roku pa bo moralo deželno odbor-ništvo za industrijo preveriti, ali obstaja takoi-menovana »politična volja« za podaljšanje dopolnilne blagajne za delavce, ki so že nekaj let na prepihu. TRST / OBČINSKA PQBUDA ZA SOLE Spoznavajmo naše okolje Glavni koordinator je Prirodoslovni mestni muzej Pobudo »S cuolam-biente 1992-1993«, ki so jo predstavili vCeraj na tržaškem županstvu, gre brati kot poskus odpiranja ustanov: po eni strani se skuša v šolo vnašati drugačne prijeme glede spoznavanja naravnega okolja, po drugi pa se v didaktične pobude vključujejo tudi muzeji. V tem - je poudarila tržaška občinska odbornica za okolje Ros-sana Poletti - je osrednji pomen pobude, ki jo letos že petič predlagajo tržaškim šolam obveznega loka. Se dodaten pomen pa pobuda dobi- va zaradi sodelovanja številnih združenj, katerih delovanje sloni na prostovoljni bazi. Glavni koordinator letošnje pobude, ki je morala prebroditi vrsto finančnih težav, je Prirodoslovni, mestni muzej, medtem ko bo vlogo tehničnega organizatorja opravil 18. sektor tržaške občinske uprave, ki je bil prvi pobudnik iniciative. Prvič je letos del finančnih sredstev prispevala tržaška Pokrajina. O praktični zasnovi in izvedbi pobude je govoril direktor Prirodoslovnega mestnega muzeja prof. Dolce. Poudaril je, da bodo šole obveznega loka dobile vec ponudb, med katerimi lahko izbirajo, in sicer do 31. januarja 1993. V grobem letos ponujajo šolam, da bi bolje spoznali Kras, Tržaški zaliv in zelenice oziroma onesnaženost zraka v mestu. Za vsako problematiko je predvidenih vec specifičnih aspektov, ki bi jih poglobili najprej na uvodnem srečanju, kateremu bi sledila ekskurzija, nato pa še sklepno srečanje. Ce bo mogoče, bodo ob zaključku šolskega leta pripravili še razstavo. Družba Monteshell, ki je prevzela težko dediščino Aquile, se je obvezala, da bo do 15. decembra suspendirala odpovedna pisma, ki bi jih »morala« poslati 30 novembra. 87 prizadetih delavcev bo od 1. decembra pa do 15. decembra »suspendiranih z dela«. Ce bodo politične oblasti dovolile podaljšanje posebne dopolnilne blagajne za preosnovo podjetja, bodo ti delavci od 15. decembra dalje spet v dopolnilni blagajni, sicer bodo dotlej »suspendirana« pisma nadaljevala svojo žalostno pot do poštnih predalčkov prizadetih. Dogovor med vodstvom podjetja in sindikati je »zrežiral« podpredsednik deželne uprave in deželni odbornik za industrijo Ferruccio Saro. Mož z Dežele meni, da obstajajo tehnične možnosti za podaljšanje dopolnilne blagajne. Te možnosti pa so pod velikim politični® vprašajem, saj je od politične volje vodilnih na ministrstvih za delo, za industrijo in za okolje odvisno, ali bo ta žarek upanja za bivše delavce Aquile 15. decembra posvetil, ali pa bo dokončno rnrknil. Odbornik Saro je najavil, da bo že v teku prihodnjega tedna j Rimu obredel vse pristop ne forume. Najavil je tu® poseg pri ustreznih deželnih komisijah, da ® pripravile zakon za izdajo dovoljenja za realizacijo »velikih projektov«. UMOR / DANES OBDUKCIJA,., Furlanov branilec zahteva ekspertizo o očetomoru odv. Sergio Radovani; Costantinides ima seda) 60 dni Časa, da izve vse potrebne izvide. Preiskovalni s0^0,1-: Gullotta bo danes potr 1 aretacijo Guida Furlan®; verjetno pa ga bo tu zaslišal. Zaslišanje na) osvetlilo le še neka® obrobne aspekte celo žalostne zgodbe, saj bili glavni obrisi druž® ske tragedije že zna takoj, ko je Furlan pr® nal umor očeta. . , Q Po vsej verjetnosti morilcev zagovorn Padovani ob tem zan val psihiatrično ekspe zo za svojega klienta. Sodni zdravnik Fulvio Costantinides bo danes opravil obdukcijo trupla 57-letnega Romana Furlana, moškega, ki ga je konec preteklega tedna z zverinskim besom z motiko pobil sin, 37-letni Guido Furlan. Dr. Costantinidesa je preiskovalni sodnik Gullotta imenoval tudi za tehničnega konzulenta, ki naj bi opravil zdravniške izvide za določitev toCne ure umora, načina in sredstev, ki jih je morilec uporabil pri svojem zločinskem dejanju. Te izvide je vCeraj zahteval morilcev zagovornik DOLINA / MARTINOVANJE S KOMEMORACIJO Mladinski krožek posvetili A. Grmeku Pokojnemu duhovniku je zapel MoPZ V. Vodnik Damiana Ota Ob letošnjem praznovanju 25-letnice so dolinski Mladinski krožek poimenovali po njegovem ustanovitelju -pokojnemu župniku Albinu Grmeku. Slovesnost je bila v nedeljo popoldne v dvorani, ki je od samega nastanka nudila primeren prostor za številne kulturne in rekreacijske dejavnosti skupine mladih Dolin-Canov. Pobudo za ustanovitev krožka je v prvih letih župnikovanja v tej breški vasi dal Albin Grmek, dinamična, izredno komunikativna in razgledana osebnost, z velikim smislom za družabnost in za sodelovanje z ljudmi, kot so pokojnega župnika označili govorniki in gostje na nedeljskem slavju. Poimenovanje dvorane po duhovniku, ki je v vasi v vseh smislih zapustil občutno in trajno sled, se je obenem uokvirjalo v vsakoletno martinovanje, ki ga je v dolini spodbudil prav pokojni Grmek. Prisotnost številnih uglednih gostov - med temi tudi podprefekt Volpe, osebni Grmekov prijatelj - in seveda številnega občinstva je pričala o velikem spoštovanju, ki ga je bivši dolinski župnik užival ne le v vasi, temveč v širši okolici. Prisrčno in doživeto sliko o njem je podal Boris Pangerc, ki se je dolinskega župnika s toplimi besedami spomnil v luči tudi osebnih doživetij. Aldo Stefančič, dolinski občinski odbornik, je Grmekovo osebnost oživil predvsem z zornega kota dolgoletnega sodelovanja v šolskem okolju, saj je Grmek bil dolgo let tudi katehet, požrtvovalen in zane- sljiv sodelavec profesorskega zbora, ki mu je načeloval Stefančič. O župniku, ki je bil v Dolini vse od leta 1960 do leta 1983, so spregovorili še Zorko Giorgi, ki je v imenu Mladinskega krožka podal uvodni pozdrav vsem prisotnim, že omenjeni podprefekt Volpe in škofov vikar Vončina. Zahvalo za lepo dejanje je izrekla Grmekova sestra Marija. Poimenovano dvorano dolinskega krožka je blagoslovil sedanji župnik Rafael Slejko. Slavnost pa je še posebej zaživela ob kulturnem programu, ki so ga ustvarili pevski zbor dolinskega društva in otroci vaške osnovne šole. Moški pevski zbor Valentin Vodnik se je pod vodstvom Ignacija Ote predstavil občinstvu s pestrim koncertnim sporedom priložnostnih pesmi. O liku duhovnika Grmeka je spregovoril Boris Pangerc (foto Magajna) BARKOVLJE / PREDSTAVITEV KNJIGE KINO »Sprehodi po Trstu« z Ljubo Smotlak O knjigi spregovoril prof. Vinko Beličič - Nastop trobilne skupine iz Ricmanj, razstava Katarine Juretin Vse bolj so re< 2ato so nedeljske danske prireditve, Prirejajo naša druš d°lj cenjene in c dosle. Takšen popolda v nedeljo preži' Prostorih barkovlj §a društva, kjer je 8°steh učiteljic ^gazirana kulture Cvetna delavka ^niotlak s svojo 1 ^prehodi po T: !)nPgo je predstavi rnko Beličič, pril Pa sta dopolnj robilna skupin panjske godbe in lna Jeretin s svo; ,vo ročno bar plenih rut. Ge *P°red je smiselno Zoyala Sandra Polj Knjiga »Sprehc rstu« je bila izdi decembra lanskega leta; tokrat so jo bolje spoznali tudi Barkovljani, saj so v njej opisane poleg mesta z vsemi njegovimi zanimivostmi in značilnostmi ter njegova bližnja okolica tudi Barkovlje. Knjigo krasi okrog 200 barvnih in črnobelih fotografij, posvečena pa je predvsem mladim, da bi bolje spoznali mesto, v katerem živijo in se tako približali tudi someščanom italijanske narodnosti. Ge bi knjiga doživela tudi italijansko izdajo, bi bila to priložnost, da bi nas tudi oni vsaj nekoliko spoznali, je bila želja, ki so jo izrazili na predstavi. Prireditev so začeli godci Trobilne skupine iz Ricmanj, ki so izšli iz domače glasbene šole; od leta 1990, ko so začeli nastopati, so se predstavili že na raznih prireditvah in doživeli lepe uspehe. O svojih občutkih ob tej predstavitvi je spregovorila avtorica sama, ki je izrazila zadovoljstvo, da je njeno pisanje naletelo na tako lep odmev. Večer je popestrila Katarina Juretin z razstavo ročno barvanih svilenih rut. Članice in člani domačega društva so protagoniste popoldneva nagradili s cvetjem in drugimi darili; sledila je, kot je v Barkovljah navada, prijetna družabnost, ki je še bolj povezala nastopajoče s hvaležnim občinstvom. (NL) ~CZZZ PISMO UREDNIŠTVU »Referat« je izpod enega peresa »Poročilo« pa je nekaj drugega Pojasnil zionale de £oma 30 | tebbraio 19 c f® dni dolsko Ski deIilo šol Pokrajine j vsebuje' bilo iz šolstvi Nastopu SQjen i detjega Prilozer blemu v coni Julijske krajine pod Zavezniško Vojaško Upravo« tedanjega Šolskega Skrbnika, namenjeno prof. Johnu Simoniju, odgo- * vomemu za Šolstvo pri Z.V.U. Poročilo z dne 8. avgusta 1945 nosi prot. štev. 1130 Ris. O prilogi sem opozoril bralca že v svojem referatu (glej zadnje štiri vrstice na strani 82 in prve štiri vrstice na strani 83). Pri impaginaciji je urednik ločil moj »Referat« od priloženega »Poročila«, ki je nati- snjeno na strani 259 istega zvezka. S tem mi je urednik napravil medvedjo uslugo. Pri branju dobi namreč bralec vtis, da je »Poročilo« izšlo izpod mojega peresa in, da predstavlja moje stališče o vprašanju otvoritve šol namenjenih slovenskim učencem, medtem ko je negativni odnos do odprtja slovenskih šol v anglo-ameriški okupacijski coni Julijske krajine pripisati uradu takratnega Šolskega Skrbnika. S spoštovanjem Josip Pečenko ARISTON - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Un’estranea tra noi«, r. Sidney Lumet, i. Mellany Griffith. EKCELSIOR - 18.20-20.10-22.15 »Anni novanta«, i. Ezio Greggio, Christian De Sica in Massimo Boldi. EXCELSIOR AZZUR-RA - 18.00-20.00-22.00 »Mariti e mogli«, r. Woody Allen, i. Blithe Danner in Mia Farrovv. NAZIONALE I - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Pomodori verdi fritti alla fermata del treno«, i. Katty Bates, Jessica Tandy. NAZIONALE II -16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Guai in fami-glia«, i. Tom Selleck. NAZIONALE III -16.30, 18.20, 20.15 »Drago d’acciaio«, i. Brandon Lee. NAZIONALE IV -16.30, 19.00, 21.45 »Časa Hovvard«, i. Anthony Hopkins, Vanessa, Redgrave. GRATTACIELO -18.00-20.00-22.00 »II principe delle donne«, i. Eddie Murphy. MIGNON - 16.00, 18.00, 20.00, 22.15 »Arma letale 3«, i. Mel Gibson. EDEN - 15.30, 22.15 »Nera, calda e dolce...«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 16.00-22.00 »Le avventure di Peter Pan«, Walt Disney. LUMIERE - 18.00, 20.00, 22.00 »Happy birthday, detective«. ALCIONE - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Nel continente nero«, r. Marco Risi, i. Diego Abatantuono. RADIO - 15.30, 21.30 »L’infermiera e 1’anali-sta«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom. KROŽEK ZA DRUŽBENA VPRAŠANJA VIRGIL ŠCEK prireja okroglo mizo v Peterlinovi dvorani v Ul. Donizetti 3 v Trstu v danes, 24. novembra, ob 18.30 na temo NOVI PREDLOGI ZA MEDNARODNO -PRAVNO VARSTVO NARODNIH MANJŠIN Sodelujejo: dr. Karl Mitterdorfer, predsednik Federalistične unije evropskih narodnostnih skupnosti in bivši senator SVP; dr. Nicoletta Bucher, Wirtschafts-Sozialinstitut, Bočen; dr. Rudi Vouk, Narodni svet koroških Slovencev, Celovec; Ivo Jevnikar, deželni tajnik Slovenske skupnosti. Moderator bo predsednik Krožka za družbena vprašanja “Virgil Sček“ dr. Rafko Dolhar. VCERAJ-DANES Danes, TOREK, 24. novembra 1992 KRIZONOG Sonce vzide ob 7.17 in zatone ob 16.27 - Dolžina dneva 9.10 - Luna vzide ob 7.23 in zatone ob 16.22.. Jutri, SREDA, 25. novembra 1992 KATARINA VREME VČERAJ: temperatura zraka 14,3 stopinje, zračni tlak 1022,4 mb narašča, brezvetrje, vlaga 78-odstotna, nebo oblačno s slabo vidljivostjo, morje mirno, temperatura morja 15.5 stopinje. PLIMOVANJE JUTRI: ob 2.36 najnižja -17 cm, ob 8.31 najvišja 53 cm, ob 15.28 najnižja - 66 cm in ob 22.05 najvišja 32cm. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Federica Tomelj, Irene Paoletti, Pietro Vascotto, Stefania Accerboni, Lorenzo Baschiera, Giacomo Ricardi Di Netro. UMRLI SO: 64-letna Iolanda Bonifacio, 54-letna Grazia Medeotti, 75-letni Giacomo Schiraldi, 80-letna Maria Petretich, 63-letni Elio Rossi, 73-letni Abramo Alberto Galimidi, 79-letni Valerio Gherbaz, 76-letni Domenico Furfaro, 66-letna Albina Secchi, 80-letni Renato Marchetti, 72-letni Luciano Lesizza, 78-letna Nella Lancieri. SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 23.,do nedelje, 29. novembra 1992 Normalen urnik lekarn : od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Oriani 2 (tel. 764441), Miramarski drevored 117 (Barkovlje). BOLJUNEC (tel. 228124) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Ul. Oriani 2, Miramarski drevored 117 (Barkovlje), Trg cavana 1. BOLJUNEC (tel. 228124) - samo po telefonu za najnujnejše primere,- NOCNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Cavana 1 (tel. 300940) Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELE-VITA Urad za informacije KZ E Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. a PRIREDITVE KNJIGARNA LIBRIS -KOPER in Slavistično društvo Koper vabita na predstavitev nove knjige Silva Faturja SLOVENSKA LEPOSLOVNA KNJIŽEVNOST danes, 24. 11. 92, ob 18. uri v prostorih knjigarne Libris na Prešernovem trgu 9 (pri vodnjaku). Avtorja bo predstavila prof. Rafka Kirn. BRISČIKI - V galeriji Pavla Hrovatina je na ogled razstava umetnin in obrti iz kraškega kamna. Urnik: vsak dan, razen ponedeljka, od 11.30 do 19.00. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV v Trstu prireja danes, 24. novembra, ob 16. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20, predvajanje diapozitivov o Egiptu - deželi faraonov. Predaval bo Lojze Abram. Vljudno vabljeni. ZSKD priredi Seminar o glasbeni vzgoji E. J. Dalcroza, namenjen vzgojiteljem, učiteljem in glasbenim pedagogom v Gregorčičevi dvorani 2., 9. in 12. decembra letos. Informacije in prijave do 26. novembra na ZSKD, Ul. sv. Frančiška 20, tel. 635626, vsak dan, razen ob sobotah, ob uradnih urah. KD ROVTE-KOLONKO-VEC, Ul. Monte Sernio 27, vabi na večer z dramsko skupino Kraški dom, v soboto, 28. 11., ob 20.30. Na sporedu je igra Kdo je kriv? NSK Trst vas vljudno vabi na prestavitev knjige Dimitrija Rupla SKRIVNOST DRŽAVE -Spomini na domače in zunanje zadeve 1989 - 1992 v četrtek, 26. novembra, ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20, II. nadstr. Ob prisotnosti avtorja bo knjigo predstavil prof. Jože Pirjevec. GLASBENA MATICA TRST - koncertna abonmajska sezona 1992/93 - v četrtek, 26. t. m., ob 20.30 v gledališču Miela, Trg Duca degli Abruzzi 3: Kogoj med Trstom in Dunajem. Stelia Doz, sopran, in Neva Merlak, klavir, bosta izvajali dela Kogoja, Grbca, Merkuja, Schdnberga in Berga. Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni gledališča Miela. RAZNA OBVESTILA SKD CEROVLJE- MAVHINJE obvešča vse pridne otroke, da nas bo obiskal sv. Miklavž v soboto, 5. decembra, ob 18. uri na osnovni šoli Miroslav Vilhar v Cerovljah. Angelčki bodo zbirali darila v ponedeljek, 30. t. m., od 20.30 dalje na društvenem sedežu v Mavhinjah in v petek, 4. decembra, od 18. do 21. ure v OS v Cerovljah. Pohitite po darila! SD ZARJA BAZOVICA vabi na SILVESTROVANJE v Motelu Kozina. Igral bo ansambel Happy Day. Vpisovanje in informacije v krožku društva vsak večer, razen ob sredah, od 18.30 do 20.00. SRENJA BOLJUNEC sklicuje javno sejo 26. 11. 92 ob 20. uri na sedežu v Torkli. Dnevni red: najemnine na hribu Koromačnik, odlagališče materiala na hribu Koromačnik, razno. PRI IZPOLNJEVANJU formularjev za davčne prijave (IRPEF, ILOR, IFI), bo pod okriljem Kluba prijateljstva brezplačno nudil pomoč Edi Žerjal v četrtek, 26. t. m., ob 16. uri v Ul. Donizetti 3. Po kratkem predavanju o davčnem socialnem vprašanju bo na razpolago občinstvu, zato kdor želi pomoč, naj prinese s seboj dokumentacijo in formular svoje banke. g_____________IZLETI SINDIKAT UPOKOJENCEV SPI-CGIL iz Devina-Nabrežine, v sodelovanju s turistično agencijo Nord-Est prireja v torek, 8. decembra izlet na kmetijo s kmečkim turizmom Old River v kraju Chiesa Nuova sul Piave. OBVESTILO OGLAŠEVALCEM Zaradi uvedbe nove tehnologije se je urnik sprejemanja oglasov za objavo naslednjega dne spremenil kot sledi: - osmrtnice, zahvale in sožalja od 8.30 do 15. ure, - uokvirjeni oglasi, obvestila in mali oglasi od 8.30 do 12.30. PUBLIEST, UL. MONTECCHI 6 III. nadstropje, telefon 7796611 Informacije na tel. št. 200007 ali 200036. KRIŠKA ZVEZA UPOKOJENCEV SPI-CGIL prireja 8. decembra v sodelovanju z ETLI izlet v Chiesa Nuova del Piave -Old River. Cena izleta 50.000 lir. Vpisuje M. Turel - tel. 220266. GODBENO DRUŠTVO PROSEK organizira silvestrovanje v zdravilišču Dobrna od 31. 12. do 2. 1. 93. Na razpolago je še nekaj mest. Za vpisovanje in informacije vsak delavnik od 18. do 19. ure v Soščevi hiši na Proseku do 27. t. m. H ŠOLSKE VESTI NA LICEJU PREŠEREN bodo skupne govorilne ure v petek, 27. novembra, od 16.30 dalje. H ČESTITKE ISCEM delo kot hišna pomočnica, tel. na št. 003866/83214 ali 040/396326. NUJNO iščem varuško trikrat tedensko v popoldanskih urah. Zglasite se na tel. št. 228005 ob večernih urah. GOSPA srednjih let nujno išče delo v pisarni (komerciala, trgovina), znanje nemščine, italijanščine, slovenščine; pa tudi v gospodinjstvu (pomoč ostarelim - tudi ponoči - otrokom in družini). Honorarno - part-time. Tel. zvečer na št. (040) 274995 - Marta. LJUBITELJU živali podarim dva mlada psička. Tel. na št. 911198. PODARIM ljubeznivega tigrastega mucka, mesec dni starega, ljubitelju živali. Tel. na št. 212119 (tel. tajnica). PRISPEVKI V nedeljo sta se vzela DORINA in PAOLO! Se mnogo skupnih sončnih dni v ljubezni in razumevanju, pa tudi veliko vzponov na naše slovenske vršace, vama želijo soude-leženci-prijatelji planinskih izletov in pohodov od Bazovice do Devina. Draga LARA, vse najboljše za tvoj 25. rojstni dan ti voščiva Suzana in Korado. Veliko sreče, zdravja in veselja želim Sandiju in Tanji, ki sta z velikim zadoščenjem sprejela novega dojenčka IVANA - Eva in družina. Danes praznuje 50. rojstni dan MARICA MILANIČ ARČON iz Vošcice na Krasu. Se mnogo zdravih in sreCnih let med svojimi dragimi ji želijo brat Milko, Vida in Irena. Stanki in Egonu Čestita ob rojstvu hčerke TINE uredništvo Škrata. MALI OGLASI OSMICO je odprl Milič v Zagradcu. OSMICO je odprl Jožko Colja, Samatorca 21. OSMICO je odprl Just Škerlj, Salež 44. OSMICO je odprl Zahar v Borštu. OSMICO je odprla Sonja Strain, Mačkolje Križpot 84. BERTO TONKIC, Tržaška ulica 25, Doberdob, je odprl osmico. Toči belo in črno vino ter nudi domač prigrizek. VINOGRADNIK Aleš Komjanc iz Steverjana obvešča, da je odprl maloprodajno trgovino v Tržiču ob trgu sadja in zelenjave v Ul. XXV aprila 41. Tu lahko z brezplačno pokušnjo kupite po ugodni ceni 14 različnih vrst ustekleničenih in 4 vrste točenih kakovostnih briških vin. IZREDNA PRILOŽNO- ST! Smo pred odprtjem novih prodajnih prostorov v Gorici (mali in veliki gospodinjski stroji, kristal, igrače itd.). Trgovina je velika, zato rabimo pomoč. Iščemo torej dekle ali mlajši par z znanjem slovenskega jezika (tudi part-time). Možnost soudeležbe za ustanovitev zadruge. Telefonirati na št. (0481) 82770 med 13.30 in 15. uro. ZAZIDLJIVO zemljišče v Mavhinjah prodamo, 1.600 kv. m. Tel. na št. 366901. PRODAM renault 5, 5 vrat, letnik 81, v zelo dobrem stanju. Tel. na št. 815151 ob urah obedov. UGODNO prodam električne orgle elka mod&l capri 101 za začetnike. Tel. na št. 200150. PRODAM domač krompir. Tel. ob uri obedov na št. 200882.' PRODAM dva šivalna stroja singer v dobrem stanju. Tel. na št. 228547. PRODAM majhno trgovino konfekcije v dolinski občini. Tel. na št. 228390. KUPIM samostojno hišo z vrtom na Opčinah, pri Sv. Ivanu ali Kjadinu. Tel. na št. 722872. ODDAM prostor, primeren za skladišče, v centru Trsta ter prodam motorno žago, sekalnico in poltovornjak aermacchi. Tel. na St. 574395. PROSTORE primerne za ambulanto ali urade, v središču Nabrežine dajem v najem. Tel. v večernih urah na št. 823293. NUDIM lekcije iz nemščine, tel. na št. 228658. IŠČEMO osebje z univerzitetno diplomo, materin jezik slovenščina, srbohrvaščina alp nemščina za skupinske in individualne tečaje slovenščine, srbohrvaščine in nemščine ali za prevajanje. Začetek dela v najkrajšem času. Tel. 368977 od 17. do 19. ure ali pisati na AUNON, C. P. 184, Trieste Centrale. Ob 4. obletnici smrti Rudolfa Olenika se ga z lju-bezijo spominjajo vsi svojci, družina pa daruje 50.000 lir za KD Primorsko MaCkolje. Namesto cvetja na grob Olge Pertot daruje Olga Petelin 50.000 lir za OS Fran S. Finžgar - Barkovlje. V spomin na prijateljico Olgo vd. Pertot darujeta Valerija in Justa 50.000 lir za Sklad Mitja Cuk. V spomin na drago pok. Marijo Puntar-Sosič darujejo Edi, Igor in Boris Košuta z družinami 150.000 lir za dvojezično šolo v Spetru. V spomin na g. Anno Mikulus vd. Sancin darujejo Stanko in Sonja Budin 100.000 lir za Skupnost Družina Opčine. Družina iz Trebč daruje 60.000 lir za Skupnost Družina Opčine. V spomin na pok. Mirota Grgiča darujeta Edvard in žena 15.000 lir za KD Lipa. Ob Martinovanju pri Gorjanskem darujejo Avguštin Calzi 40.000 lir, N.N. 100.000 lir in N.N. 30.000 lir za Slovensko Planinsko društvo Trst. V spomin na pok. Marto Malalan daruje Dana Grljevič 20.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Gabrovca. Namesto cvetja na grob Marte Malalan vd. Cesar daruje družina Fabricci 50.000 lir za Sklad Mitje Cuka. V spomin na ljubljeno mamo Marto Malalan vd. Cesar darujeta hčerki Laura in Pierina z družinama 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim na Kontovelu, 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim na Proseku, 50.000 ,lir za 2PZ Prosek-Kontovel in 50.000 lir za MoPZ Prosek-Kontovel. V spomin na predrago mamo Marto Malalan vd. Cesar daruje hčerka Laura z družino 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v Gabrovcu. V spomin na Ano Mikulus vd. Sancin darujejo vnuki Giorgio, Bruno in Carlo Sancin 300.000 lir za Sklad Mitje Cuka. V spomin na Ano Mikulus daruje Severino Sancin 100.000 lir za Sklad »Mitja Cuk». Ob 15. obletnici smrti dragega moža Alojzija Žagarja daruje žena Danica (Padriče) 15.000 lir za KD Slovan. V spomin na gospo Marijo Puntar-Sosič darujejo Jadrankine kolegice 50.000 lir za šolo Josip Jurčič. V spomin na Paola Menegattija daruje Marija Rupel vd, Husu (Prosek) 100.000 lir za Skupnost družina Opčine. V isti namen daruje Dragica in Dolores 50.000 lir za Skupnost družina Opčine. Družina Sosič z Opčin daruje 50.000 lir za Skupnost družino Opčine. V spomin na učiteljico Bazilijo Stanta daruje Severina Pernarčič 30.000 lir za Dijaško matico. V spomin na učiteljico Bazilijo Stanta darujeta Nadja in Ljudmila Pernarčič 40.000 lir za otroški pevski zbor Ladjica iz Devina. V spomin na starše Benjamina in Natalijo Simoniti daruje Krasulja Suhadolc 100.000 lir za Društvo Jadro-Romjan (Ronke). V spomin na Vanko Guštin daruje Zvonka z družino 10.000 lir za ZPZ Prosek-Kontovel. G. Ernest Daneu (Kontovel 258) daruje 50.000 lir za cerkev na Kontovelu. V zahvalo za voščila daruje Vera Vidmar 30.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev. V spomin na Anno Mikulus vd. Sancin darujeta Nerina in Antonio Hrovat 150.000 lir za Sklad Mitja Cuk. V spomin na Paola Menegattija daruje družina 300.000 lir za MoPZ Vasilij Mirk. V spomin na Marijo Puntar vd. Sosič daruje sestrična Anica in Poldo Vatovac 30.000 lir za Lovski pevski zbor Doberdob. V spomin na drago in nepozabno Valerijo Kjuder por. Tersar daruje mož Albin 100.000 lir za Šentjakobsko kulturno društvo. V isti namen darujejo Miranda in Augusto Tiberio 50.000 lir, Silvana in Egon Blažina 100.000 lir, Flavia in Alberto Tersar 50.000 lir, Cristiana in Dario Tersar 100.000 lir ter Maria Bassan 50.000 lir za Senjakobsko kulturno društvo. Člani in odborniki PK Bor darujejo v spomin na Paola Menegattija 211.000 lir za PK Bor. V spomin na Fabiota Calzija daruje družina Lokatos 250.000 lir za cerkev sv. Andreja v Trebčah. V spomin na pok. Milana Puriča darujeta Anica in Albin Škabar 20.000 lir za Balinarsko sekcijo Kraški dom. V spomin na malo Niko daruje družina Mauri (Boršt 149) 20.000 lir za OS v Borštu. V spomin na pok. Paola Menegattija darujeta Elvira ip Slavko Bukavec z družino 30.000 lir za popravilo cerkve na Proseku. Namesto cvetja na grob Viktorije Zuljan vd. Mikin daruje Dorina Komar 30.000 lir za ricmanjsko cerkev. Ob 1. obletnici smrti Antona Stegla darujeta mama Marija in sin Boris z družino 100.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu. Ob 6. obletnici smrti mame Ančke Bogateč (Bružetve) daruje sin z družino 20.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Križa. Ob 7. obletnici smrti dragega Pepija darujeta Marija in Marta Milič 50.000 lir za CPZ Sv. Jernej. Ob obletnici smrti mame Pepke in sestre Nadje darujeta Uci in Marica Dolenc 100.000 lir za CPZ Sv. Jernej. Ob 20. obletnici smrti Alojza Daneua darujeta Jušta in Anica 50.000 lir za CPZ Sv. Jernej. Namesto cvetja na grob Marije Sosič daruje Livia Sosič 30.000 lir za pomoč beguncem v BIH. Namesto cvetja na grob Marije Puntar vd. Sossi darujeta Mila in Gabrijel Ferluga 30.000 lir za Sklad Mitja Cuk. V počastitev spomina Marije Puntar vd. Sossi daruje Mira Hrovatin 20.000 lir za SKD Tabor. Namesto evtja na grob Marije Puntar vd. Sossi daruje družina Protti Ergy 50.000 lir za PZ Vesela pomlad in 50.000 lir za Sklad Mitja Cuk. V spomin preminulih svojcev in v počastitev spomina g. Marije Puntar vd. Sosič darujejo Jušta, Armida in Danči 100.000 lir za Sklad Mitja Cuk, 100.000 lir za PZ Vesela pomlad in 100.000 lir za Misijon Patra Kosa. V spomin na Cezarja Možino in Renata Carlija daruje Rosa Carli 25.000 lir za SKD Primorec - Trebče Namesto cvetja na grob Marte Malalan vd. Cesar darujeta Gička in Mario 20.000 za SD Kontovel. Zajmstil nas je nas dragi mož, oče in nono Alojz Škrk Pogreb bo danes, 24. novembra, ob 12.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v zgoniško cerkev. Žalujoča žena Štefanija, hči Marta, sin Edi, snaha Maria, vnuki Diego, Aljoša, Manuela ter sestre z družinami Salež, 24. 11. 1992 (Pogrebno podjetje Zimolo) NOVICE OBLETNICA / SLOVESNOST V SINAGOGI OBISK / LDS UPOKOJENCI / DESET LET V TELOVADNICI Zadovoljstvo SSk za razsodbo o statutu Občine Sovodnje Pokrajinsko tajništvo Slovenske skupnosti je z zadovoljstvom vzelo na znanje razsodbo Deželnega upravnega sodišča, ki je, podobno kot za Doberdob, tudi za sovodenjsko občino povsem osvojilo stališča občinskega sveta in vsega prebivalstva. Deželno upravno sodišče je uradno ugotovilo, da je nadzorni odbor ukrepal nelogično, protislovno in omejevalno, piše v tiskovnem poročilu SSk. Vodstvo stranke pričakuje, da bo tudi razsodba o prizivu števerjanske občine glede Statuta, pravično upoštevala ustavne pravice naših ljudi. Predavanja o Soči Na pokrajini se jutri ob 16. uri nadaljuje ciklus predavanj o zgodovini, kulturi in tradicijah v zvezi z reko Sočo. Predavala bosta dr. Francesco Giorgetti in dr. Nevio Pugliese, ki bosta govorila o hidrologiji Soče in o paleontoloških izkopaninah v njenem porečju. Ciklus predavanja prirejata pokrajinski odborništvi za šolstvo in za kulturo v sodelovanju s šolskim skrbništvom. Program srečanj, je ob včerajšnjem prvem predavanju poudarila odbornica Aleksandra Devetak, so pripravili s posebnim ozirom na šole, predavanja pa so gotovo zanimiva za vso javnost. Njihov cilj je omogočiti boljše poznavanje reke, ki simbolično povezuje več narodov in kultur, pa tudi njenih številnih bogastev, zato da bi jo bolj spoštovali in ljubili. Pri Planinskem društvu se že pripravljajo na smučarsko sezono Vremenoslovci obetajo zgodnjo zimo in predvsem veliko snega. Smučarji upajo, da bo držalo. Pri SPD Gorica se že pripravljajo na začetek zimske sezone. Tudi letos bodo priredili tečaj smučanja za začetnike in nadaljevalne tečaje, pa tudi nekaj avtobusnih izletov na znana smučišča v naši deželi in, če bo to mogoče, tudi kam dlje. Smučarski tečaji bodo na Nevejskem sedlu, predvidoma v decembru. Zadnjo soboto v novembru pa bo na sedežu društva tradicionalni sejem rabljene smučarske opreme. Zaključil se je ciklus koncertov»AII Frontiers« Na goriškem gradu se je v nedeljo zvečer zaključil prvi del letošnjega festivala »mejne« glasbe Ali Frontiers. Na treh zaporednih večerih so se predstavili italijanski in mednarodni izvajalci različnih in za širše občinstvo včasih nenavadnih glasbenih zvrsti, ki pa jih povezuje skupni imenovalec iskanja in črpanja iz zakladnice ljudske glasbe posameznih narodov. V tem je prireditev, ki se bo v naslednjih dneh nadaljevala v gledališču Miela v Trstu, uspela in pritegnila zanimanje sicer ne številnega zato pa glasbeno precej podkovanega mladega občinstva. Na sliki (foto Studio Reportage) prizor s petkovega koncerta. SLOVENSKI CENTER GLASBENA ZA GLASBENO VZGOJO MATICA EMIL KOMEL GORICA Koncertna sezona 1992/93 Katoliški dom - nedelja, 29.11.1992 MARIJ KOGOJ - Skladbe za zbor, Scenska glasba V kraljestvu palčkov zbor »Jacobusdallus« izlrsta - STOJAN KURET, dirigent Stolna cerkev - nedelja, 20.12.1992 CONCERTUS OTTONI ARENA Dl VERONA SILVIO MICHELI, dirigent Purcell, Hčndel, Bach, Wagner, Tomasi Kulturni dom - petek, 12,2.1993 DVA KLAVIRJA - BEATRICE ZONTA - VESNA ZUPPIN Clementl, Schumann, Kogoj, Martinu, Lutoslawsld, Gelmettl Cerkev sv. Ivana - četrtek, 4.3,1993 OLIVIER MESSIAEN Ouatour pour la fin du Temps Vera Belič, violina - Jure Jenko, klarinet Andrej Petrač, violončelo - Vladimir Mlinarič, klavir Cerkev sv. Ignacija - sobota, 27,3.1993 GEORG FRIEDRICH MANDEL MESUA Oratorij za soli, zbor in orkester Veronika Fink, sopran - Bernarda Fink, alt Branko Robinšak, tenor - Marko Fink, bas SLOVENSKI KOMORNI ZBOR SLOVENSKI KOMORNI ORKESTER MIRKO CUDERMAN, dirigent Kulturni dom - sreda, 7,4.1993 SOLISTI FILHARMONIJE IZ MINSKA JurijLildn,oboa -SergejGromov, violina lljažukovski, violončelo - Jurij Glldjuk, klavir Mendelssohn, Gazelova, Dješevov, Rachmanlnov, Fallk Pred 49 leti so odpeljali Jude Opomin pred novim rasizmom Včerajšnja spominska slovesnost - Studio Reportage Vlado Klemse Pred devetinštiridesetimi leti, 23. novembra 1943 so nacisti odpeljali vse pripadnike goriške judovske skupnosti, od nekajmesečnega dojenčka, do 86-letne matere filozofa in slikarja Carla Michel-staedterja. Redki so preživeli lager. Izginili so ljudje. Izginila je skupnost, ki je s svojim delom in kulturo oplemenitila Gorico. Spomin na tisto davno noč, pred skoraj pol stoletja, je danes toliko bolj živ, saj znova dvigajo glavo sile, ki so to in podobna grozodejstva etničnega čiščenja spodbujale in zagrešile. Predstavniki Inštitita za raziskovanje židovske kulture in društva prijateljev Izraela so se včeraj, v sinagogi, s trenutkom zbranosti in ob poslušanju molitve, poklonili spominu nedolžnih žrtev. Spregovoril je dr. Antonio Scarano. Spomin na tragično noč pred skoraj pol stoletja se prepleta z najnovejšimi pojavi rasizma, (spomnimo se samo žaljivega napisa na zidu šolskega centra) ki imajo miselno oporo prav v ideologijah, ki so toliko zla povzročile človeštvu, je dejal nekdanji goriški župan ter izrazil upanje, da bomo te pojave znali onesposobiti. Komemoracije sta se udeležila Predsednik Pokrajine Gino Saccavi-ni in goriški župan Tuzzi, deželni svetovalec Ivan Bratina, pred- stavniki borčevskih organizacij ter predstavniki židovske skupnosti. Adolfo Jacoboni, v Trstu živeči Goričan, član judovske skupnosti in nekdanji partizanski borec je prebral kratko molitev. Tudi v zrelih letih zdrav duh in telo Na skupno vadbo iz telesne vzgoje roje zahajajo upokojenke kot po upokojenci Enak odnos do vseh strani V Gorici sta se v soboto srečali delegaciji deželne Slovenske skupnosti in Liberalnodemokratske stranke. Delegacija LDS, ki sta jo vodila predsednik poslanskega kluba Jože Školč in predsedniški kandidat dr. Ljubo Sire, v njej pa so bili še kandidata za volitve v državni zbor Borut Bašin in Črtomir Špacapan ter Tatjana Sundovski je gostitelje seznanila s političnim stanjem v Sloveniji ter pojasnila osnovna izhodišča LDS glede volitev. Stranka si prizadeva za široko sodelovanje z vsemi. Enako stališče ima do sodelovanja z manjšino, oziroma njenimi različnimi komponentami. V stikih z italijanskimi strankami pa si bo LDS prizadevala in jih spodbujala k večjemu upoštevanju pravic in potreb manjšine. Delegacija SSK, v kateri so bili predstavn iki stranke na deželnem in pokrajinskih nivojih, pa je goste seznanila z najbolj aktualnimi vprašanji manjšine, s polemikami okrog osimskih dogovorov, o prizadevanjih za učinkovit bilateralni sporazum med Slovenijo in Italijo, o predvidenih spremembah volilnega zakona in o nujnosti zagotovitve zajamčenega zastopstva manjšin. Prav danes poteka deset let odkar so se elani in članice Društva slovenskih upokojencev iz Gorice srečali v Kulturnem domu in sklenili, da pričnejo z redno vadbo splošne telesne vzgoje. 24. novembra 1982 so se torej prvič zbrali z vaditeljico Mijo Ušaj Ceščutovo, ki je predstavila program dela in koristi vadbe za organizem v zrelih letih. Takratni predsednik TO ZSSDI prof. Aldo Rupel pa je z veseljem ugotavljal, da se je od tistega dne dalje krog naše telesne kulture zaključil, saj so se otrokom iz športnega vrtca, mladim športnikom in rekreativcem pridružili še upokojenci. Od takrat se je iz sezone v sezono nadaljevala redna vadba pod gle-slom:»...da je človek zdrav, kolikor hoče«(po besedah strokovnejaka prof. Ulage). To pomeni, da vsakdo telovadi toliko, kolikor mu je prav, brez prenapornih vaj. V desetih lčtih se je v telovadnici zvrstilo 67 upokojenk in le 2 upokojenca od 40. do 80. leta starosti. Telovadba je torej skorja izključno domena žensk, tudi letos, ko redno vadi 21 upokojenk. Seveda se vadba ne začne in konča v telovadnici. Telovadke skrbijo za svoje zdravje tudi drugače, z udeležbo na izeltih in pohodih. Ob začetku in koncu vsakega telovadnega leta pa se zbirajo na družabnih večerih, kjer ne manjka smeha in dobre volje. Tudi to je zdravje! Petletnico so skupaj proslavile z izletom v Poreč in Rovinj. Desetletnico bodo tudi primerno praznovale vendar na pomlad, ko bo vreme bolj naklonjeno. V želji, da bi skupaj praznovale tudi petnajst in dvajsetletnico tega delovanja vabijo vse upokojenke in (kje ste moški?) upokojence naj se jim pridružijo vsak torke in četrtek ob 14.45 do 15.45. GRADEŽ / OBRAČUN POLETNE SEZONE SKGZ / POKRAJINSKI OBČNI ZBOR 3 obvestila Nemci ostajajo doma ali potujejo na Vzhod Padec nočitev manjši kot v drugih letoviščih Ob predsedniku tudi nov pokrajinski svet Objavljamo imena 70 članov tega organa V Gradežu so le delno zadovoljni z rezultati letošnje poletne sezone. Uspelo jim je»samo«za 7 odstotkov zmanjšati padec nočitev v hotelih in kampih, pa čeprav so zabeležili kar 10, 20 odstotkov manjši prihod gostov. Seveda to ni uspeh, treba pa je vedeti, da je bilo v drugih turističnih krajih ob italijanski jadranski obali precej manj gostov kot lani. Z denarjem bolj založeni gostje se Gradežu niso izneverili. Več gostov in nočitev so imeli v hotelih visoke in srednjevi-soke kategorije, manj pa v tistih nižjih kategorij. Podatki o številu gostov v hotelih in kampih seveda niso vseobsegajoči. Nihče ne šteje gostov v zasebnih stanovanjih. Tudi v teh pa je najbrž bilo manj ljudi, saj so v poletnih mesecih lepaki opozarjali, da je stanovanje prazno. Vseh gostov so letos imeli 144.962, 19 tisoč manj kot lani, nočitev pa je vsega skupaj bilo 1.305.206 (877.842 italijanskih in 428.364 tujih), dočim so jih leto prej imeli vsega skupaj 1.416.577. Predsednik letovišCarske ustanove v Gradežu dr. Alessando Felluga je povedal, da bodo letošnjo reklamo usmerili še bolj kot prej na avstrijski in nemški trg. Tokrat bodo bodo nastopali skupno s hotelirji, trgovci in Goriško trgovinsko zbornico. Prisotni bodo na sejmih na Dunaju, v Salzburgu, v Gradcu, Celovcu in Linzu. V Munchnu bodo nastopili skupno s tukajšnjimi pridelovalci vina. Bolj intenzivno propagandno akcijo na teh trgih narekuje zaskrbljujoč podatek, da je letos zelo močno padlo število Nemcev (od lanskih 238.165 na 191.551). Ohraniti pa hočejo avstrijsko kliente-lo. Letos je v Gradežu bilo 151.456 Avstrijcev, lani pa 150.821. vedeti pa je treba, da je leta 1987 bilo v Gradežu kar 430.945 Nemcev in 207.228 Avstrijcev. Tako prvi kot drugi sedaj v velikem številu gredo na počitnice v države vzhodne Evrope. Gradež rešujejo italijanski turisti, še zlasti iz Piemonta, Lombardije in Veneta. Opaža se čedalje večje število enodnevnih, zlasti nedeljskih gostov. V načrtih letoviščarske ustanove je delna privatizacija nekaterih naprav, njihova posodobitev kot tudi vrsta novih pobud, ki bi privabile zanimanje gostov. Delno bodo obnovili tudi znani Park rož. Del letošnjih negativnih številk je treba pripisati tudi manjši kongresni dejavnosti. Kongresno palačo namreč prilagajajo varnostnim predpisom in je zaradi tega zaprta. Kar se reklame tiče, naj bi pogledali tudi na Češko, saj bo že čez nekaj let od tam mogoče dobiti nekaj gostov. Zanimanje pa bodo usmerili tudi v Švico, saj so prepričani, da imajo tam veliko možnosti. AWS Kot smo poročali v nedeljo, so člani in delegati na prvem pokrajinskem občnem zboru Slovenske kulturno-gospo-draske zveze Gorica izvolili dr. Karla Devetak za pokrajinskega predsednika zveze. Devetak, ki je doslej že bil član izvršnega odbora zveze, bo sledil dr. Borisu Periču. Poleg predsednika so na občnem zboru izvolili tudi 70-članski pokrajinski svet. Sestavljajo ga: Eliana Bensa, Erik Bensa, Sonja Pahor Božič, Darko Bratina, Ivan Bratina, Vojko Bratina, Vilma Bregant, Rafko Butkovič, Jože Gej, Aleksander Corva, Miladin Černe, Karlo Černič, Zorko Cotar, Aleksandra Devetak, Karlo Devetak, Leo- Karlo Devetak pold Devetak, Nada Devetak, Aleš Doktorič, Alenka Florenin, Bernard Florenin, Mariza Florenin, Viljem Gergolet, Milan Gravner, Vida Gravner, Ivan Humar, Danjel Jarc, Vlasta Jarc, Damjan Klanjšček, Sonja KABARET / ZABAVNO-KULINARICNI VEČERI KULTURNEGA DOMA Po Iztoku Mlakarju je na vrsti Sdrindule Furlanski komik bo zabaval udeležence petkovega večera pri Francetu v Sovodnjah Po uspelem večeru v Dijaškem domu, na katerem je nastopil kantavtor Iztok Mlakar in Nove Gorice, bo že v petek drugi iz niza večerov »3 x 3= 9, vsakdo mora svojo pet...«. Na zabavno-kuli-narčnem večeru, ki ga prireja Kulturni dom, bo gost furlanski humorist in kabaretist Ermes Di Lenardo, bolj znan z umetniškim imenom Sdrindule. Večer bo v petek, 27. t.m., v gostilni Hmeljak»Pri Francetu«v Sovodnjah. Vstop z vabili, ki so samo še danes na razpolago v Kulturnem domu v Gorici. Iztok Mlakar na prvem večeru 3x3=9 v Dijaškem domu (foto Miro Kuzmin) Klanjšček, Damjana Kobal, Igor Komel, Nada Komjanc, Edmund Košuta, Kristina Knez, Zdravko Kuštrin, Mario Lavrenčič, Borut Leban, Marko Lutman, Vesna Lutman, Diego Marvin, Riccardo Mizerit, Marko Marinčič, Rudi Pavšič, Mariza Pelesson, Renza Pelesson, Boris Peric, Igor Petejan, Ivan Petejan, Karlo Primožič, Mirko Primožič, Vid Primožič, Silvan Pittoli, Ivan Plesničar, Igor Prinčič, Vili Prinčič, Ivo Rojec, Marko Rojec, Aldo Rupel, Peter Sanzin, Samo Sanzin, Livio Semolič, Albert Sošol, David Sošol, Slavko Tomšič, Elizabeta Tomšič, Mirko Vendramin, Jordan Vižintin, Liljana Vižintin, Zdenko Vogrič, Aleš VValtritsch. a PRIREDITVE Na sedežu Pokrajine v Gorici bo danes ob 18.30 srečanje na temo Etnije in kulture v vzhodni Evropi, zaščita človekovih pravic in manjšin. Predaval bo prof. Kusmanič z Ljubljanske univerze. Prireja zveza CVCS. n RAZSTAVE V galeriji Katoliške knjigarne je do 5. decembra na ogled razstava del slikarja Re Mo-reua. Obisk v dneh in urah odprtja knjigarne. Na sedežu rajonskega sveta v Ločniku je do 25. t.m. odprta skupinska razstava fotografij 18 fotografov, v priredbi krožka C.I.F.I. KD SOVODNJE vabi na ogled komedije Branislava Nušiča Človek na položaju, ki bo v nedeljo. 29. t.m., ob 17 uri v Kulturnem domu v Sovodnjah. MO KD SOVODNJE vabi na ogled diapozitivov na temo Potovanje v Ameriko, ki bo jutri ob 20.30 v Kulturnem domu v Sovodnjah. SD VELOX prireja jutri ob 19. uri turnir v namiznem tenisu v mali dvorani župnijskega doma A' Gregorčič v Standrežu. KINO GORICA VITTORIA Zaprt0. Jutri: 20.00-22.OOsMari11 e mogli«. I. Woody AlleJI’ Mia Farrow, Juliett0 Lewis. CORSO 17.45- 22.00 »Prosciutto, prosciutto4, Prep. ml. pod 14.letom- VERDI 20.30 »Putei 0 putele«, gled. predstava- TRŽIČ „ COMUNALE 20-30 gled. predstava»Una so 1 tudine troppo rumorosa®' EXCELSIOR 17-30' 22.00»Bocca su bocca«- DEŽURNA LEKAK^A V GORICI OBČINSKA LEKARN V STANDREŽU - uh Michele - tel. 21074. , DEŽURNA LEKAl^ V TRŽIČU ALLA SALUTE 'b Cosulich 117 " 711315. Danes ob 11.uri M .,z Fonzari vd. Come , splošne bolnišnice na jO. no pokopališče, \ Ludmilla Paoletti -Čeme iz splošne bo n a ce v cerkev na Rojcah^ ^ glavno pokopališče, e Anna Picech iz sploS bolnišnice v Krmin- PRIMORSKA Torek; 24. novembra 1992 NOVA GORICA, GORICA / ŠOLSTVO NOVICE Je vprašanje ali odteka živa narodova sila ali se Slovenci tako vključujemo v Evropo Podatek, da se v srednjih šolah s slovenskim in italijanskim učnim jezikom v Gorici šolata dve stotniji slovenskih mladcev in mladenk, ne preseneča. Podobno pot ubirajo tudi drugod. Kaj pravijo sosedje? To, da se mladina šola, ni nic posebnega. Tudi Ce se posamezniki šolajo v drugi državi, še ne pomeni nic nenavedenega, Ce pa to počneta dve stotniji mladih, predvsem ob meji živečih, mladeničev in mladenk, je pojav, Ce drugega ne vreden vsaj pozornosti širše družbe. Predvsem je bil takšen pojav moteC v prjšnjem režimu, saj se zanj odločali le najbolj pogumni starši in njihovi otroci.Poglejmo si pobliže ta zanimivi pojav, ki se v zadnjem Času širi tudi na Kras in Obalo - tadva gravitirata predvsem na Tržaško - in na Tolminsko, odkoder se je letos vpisala prva generacija slovenskih otrok v poklicne šole v Čedadu. Povsem na mestu je vprašanje, ki se pojavlja ob tem: je to za narod dobro ali ne, mu zaradi tega odtekajo življenjske sile ali mu ta pojav odpira širšo pot v Evropo... Prvi primeri, ko so se nekateri starši in njihovi otroci iz Nove Gorice odločili za šolanje v Gorici, v Italiji, so se zgodili pred veC kot dvajsetimi leti. Takrat je bilo to Pogumno dejanje in težka odločitev, saj je v tedanjem sistemu veljalo, da je vsakdo, ki je hotel ali poskušal del svojega tivljenja povezati s tujim (zlasti zapadnim) svetom, Veljal za politično sumlji- vega, Ce že ne kar za sovražnika. Prvine tedanjih Časov in pojmovanj se še zmeraj ohranjajo, toda formalno je sedaj mogoCe, da se starši lahko povsem svobodno in samostojno odločajo o tem, kje se bodo šolali njihovi otroci. V Novi Gorici tudi ni bila doslej izvedena celovitejša in vsestranska raziskava o tem, zakaj toliko učencev in dijakov obiskuje razne slovenske ali italijanske šole v Gorici. To potrjuje tudi ocena Danila Stekarja, pedagoškega svetovalca za slovenske šole v goriški in videmski pokrajini. »Nobena analiza ne more odkriti vseh vzrokov. Upravni in družbeni organi so doslej premalo naredili za našo Danilo Stekar, svetovalec za zamejsko šolstvo mladež, ki se šola Cez mejo. To velja tudi za novogoriške šolnike in njihov sindikat.« Pred navajanjem nekaterih dilem o prihodnosti takega šolanja, naj opozorimo na dvoje trditev, oziroma mnenj o posledicah omenjenega šolanja v Gorici (posledično tudi v Trstu). Številni posamezniki in organi zatrjujejo, da»Slovencem odteka kri, ker njihovi otroci postajajo del tujega nacionalnega okolja«in da bi takšno šolanje morali presojati predvsem z vidika narodovih interesov in teženj. Drugi pa menijo, da je takšna zaskrbljenost za narodove koristi zastarela in nepotrebna, ker naj bi upoštevali predv-sem»dobre posledice vključevanja otrok v šole, ki delujejo v združeni Evropi.« Kar je v sedanjem trenutku najbolj pomembno, je upadanje evforije. Na zmanjšanje take zavzetosti so vplivale težave v tem šolskem letu, ko so italijanske oblasti zavrnile 26 dijakov na Državnem strokovnem zavodu za trgovino Ivan Cankar v Gorici. Pri starših ne le prizadetih otrok je takšna odločitev, ki ima morda predvsem politično ozadje in razsežnosti, povzročila šok. Marijan Droebez Za večino odklonjenih otrok so sicer zagotovili dodaten vpis na ekonomsko srednjo šolo v Novi Gorici, kjer že nekaj Časa uspešno vpeljujejo alternativne programe oziroma usmeritve, vabljive in obetavne za prihodnost. Pri tem omenjajo zlasti trgovsko akademijo v Novi Gorici (v dveh oddelkih imajo 68 dijakov), kmetijsko šolo, lesarsko šolo (obe v Novi Gorici) in šiviljsko šolo v Ajdovščini. Pri nas torej nastajajo nove možnosti za nadaljevanje šolanja, v Gorici pa se pojavljajo različne težave, ki kažejo, da tudi tam šolanje ni lahko ali bolj liberalno. Danilo Stekar opozarja, da morajo kandidati za kakšno šolo v Gorici opraviti predhodni tudi do šest sprejemnih izpitov, kljub temu pa je osip velik. Tudi zato mnogi mladi Novogoričani ostajajo»na cesti«. V šolskem letu 1991/92 so iz novogoriške občine razne šole v Gorici obiskovali 204 dijaki. Po najnovejših podatkih, ki nam jih je povedal Danilo Stekar, jih je letos 181. Osip je bil torej znaten. Največ (48) jih obiskuje Srednjo šolo za oblikovanje (šola z italijanskim učnim jezikom), sledita Državni strokovni zavod za trgovino Ivan Cankar (44) in Državni tehnični zavod Žiga Zois (30) ter Učiteljišče Simona Gregorčiča, kjer je 24 novogoriških dijakov. Ti podatki pa niso popolni, ker moramo upoštevati tudi študente fakultet, ki jih je v Gorici odprla tržaška Univerza. Tam so strogi izpitni kriteriji in zahteve, zato for- malnih omejitev pri vpisu ni. Po podatkih fakultete za mednarodne in diplomatske znanosti v Gorici obiskuje to šolo pet študentov iz Nove Gorice, oziroma iz Slovenije, Fakulteto za gospodarske operaterje in turistično dejavnost pa deset. Razmišjanje o šolanju mladine iz Nove Gorice, oziroma iz Slovenije v Gorici in drugod po Italiji (Trst, Benetke) zaokrožujemo z nekaterimi mnenji in ocenami. Predsednik sindikata slo-venkih šol v Gorici prof. Leopold Devetak z naklonjenostjo podpira dotok dijakov v šole v Gorici»ker tako premeščamo ovire, ki jih povzroča meja.»Nada Pertot iz Gorice meni,»da ima problem dijakov iz Slovenije velike in globoke razsežnosti in bi jih morali reševati na najvišjih političnih ravneh. »Magda Drašček iz Nove Gorice poudarja, da o sinu v osnovni šoli, ni nikoli slišala drugega kot grajo, sedaj, ko hodi v šolo Cez mejo, ga tam ne morejo prehvaliti. Šolanje Cez državno mejo, v drugačnih narodnostnih, političnih in psiholoških okoljih je novost gibanj in odnosov v Evropi. Prav zato menimo, da se proces odpiranja vanjo ne bo ustavil. Mejni prehod na Erjavčevi cesti v Novi Gorici: tu vsak dan malo pred osmo in popoldne okoli enih prestopi državno mejo peš, s kolesi ali motorji blizu dvesto Novogoričanov. Tudi ob sobotah. To so dijaki srednjih šol, ki se šolajo skupaj s svojimi italijanskimi sošolci. (Foto: 0’Hara) SOLKAN / ETNOLOŠKA RAZSTAVA IZOLA / ZDRAVSTVO Skedenjska krušarca in njeno pekarstvo JNruh. J spoštljivo vsak v svi kruhom ' Enega tal tudi v s< ^artoloir °§led etm 0 Peki kr venski ve ni z mest fenske s kruh in g §°spodi vsak da Skedenj §°spodi] stoletja c Vojko Cuder Skedenjskim muzejem. Ob pomoči Dušana Jakomina, ravnatelja ske- denj skega muzeja, sta jo pripravila etnologa Darja Skrt in Boris Blažko. Odprl jo je dr. Janko Prunk, minister za Slovence po svetu, pokrovitelj pa je bilo novogoriško podjetje Pecivo. (Foto: 0’Hara) Bolnišnica išče dobrotnike Ali bi izolsko bolnišnico, ki jo zidajo že 19 let, pomagali dograditi dobrotniki? Tisti ki bi jim država sicer pobrala denar za davke, pa bi ga raje namenili za zdravstvo? O tem razmišlja obalni izvršni svet, ker mu manjka 1.715 milijonov tolarjev, ža dograditev te že znamenite stavbe.»Toda počasi«, jih je na seji v Četrtek posvaril predsednik gradbenega odbora Ciril Koprivc:»najprej se je treba o zamisli pogovoriti z davkarji in videti, kako je izvedljiva.« Tako smo na seji poslušali bolj ali manj nepokrite želje in naCrte za nasljednja leta. Republika naj bi v prihodnjem letu nakazala 250 milijonov Franc Orešnik tolarjev, tri obalne občine 95, od prodanih stavb in zemlišC pa naj bf bolnišnica dobila še 215 milijonov. Ampak spet naj bi. Kajti nekdanjo piransko bolnišnico prodajajo že od leta 1987. A tolarjev ni še od nikoder. Če bo iz obalnih načrtov kaj kruha in Ce bodo enako, kot naj bi bili tudi leta 1993, uspešni tudi še nadaljni dve leti, potem bodo Cez tri leta primorske matere na vrhu izolskega hriba že rojevale nove državljane in jih bodo, matere in otroke namreč, v ginekološkem in otroškem oddelku že tudi zdravili. Vendar, vse spet ni tako v zraku, kot bi se morda komu zdelo, kajti novi prizidek bolnišnice (z 9.285 kvadratnimi metri) že dobiva streho, denar za to - menda 30 milijonov tolarjev - pa je že skoraj na poti iz Ljubljane. Otipljive stvari pa pod rokami Stavbenikovih zidarjev rastejo tudi poleg tega, na istem gradbišču. Od oktobra namreč pospešeno gradijo novo transfuzijsko postajo. Gradbeno obrtniška dela bodo vredna 40 milijonov tolarjev in 70 odstotkov so jih že plaCali. O italijanski ponudbi, da bi obstoječe prostore bolnišnice preuredili in vanje preselili še porodnišnico in ostale oddelke, pa na seji niso povedali ničesar. PRIMORSKA / ZVEZA RAZLAŠČENIH VASI TREBENCE PRI CERKNEM / 'Kako, da nam naši nočejo vrniti tistega, kar je naše, skupno, če so nam tuji kratili pravico...« neSaCan5e Premoženja ---------- r, „ , ,nPm lastnikom ni _ hitroh^p TaVil° ne Potlu' LPredvsem ne setaka brez težavPosebej Je zakomp^iraio pri sreni Jurtak° imenovan e (gozdoev SkUpneJ pOSlSti sen™ .. ’ pašniki, dišCa itd fmajne’ Pr°-Zatn v td' ’ Se Posebej Hoi°: ker zak°n ni predvi- Vojko Cuder H l De. p^šne skuprte lastni-stj -°iav arenjskih pose- d°mala pazprostranjen Po vsej Sloveniji, Uekafn°rlkem pa ima se cUdn P°*ebnosti- Zato ni "rodili Se je p,rav tu skih x Zveza sloven-asi- nepolitična organizacija, ki se poteguje predvsem zato, da se v zakon vnese tudi določba o pravičnem vračanju takšne skupne posesti vasem oziroma krajem. Kot pravi predsednik te Zveze Rudi Simac, upokojeni diplomirani ekonomist iz Nove Gorice, je k Zvezi prisot-pilo že 160 slovenskih vasi. Zaradi boljšega dela in predvsem zaradi poznavanja posameznih situacij so po posameznih občinah ustanovljeni občinski odbori, ki zbirajo dokumentacijo. Takih odborov je največ na Primorskem. Zakaj je prav na Primorskem toliko težav? Simac vidi razloge v zgodovinskih okoliščinah. Zakonodajna regula-tiva, ki je bila sprejeta leta 1848 (nejevolniški patent) in leta 1883 (patent o ukinitvi tlačanskih bremen) se je na Primorskem uresničil šele 1913. leta. Naslednje leto se je začela prva svetovna vojna, katere posle- dica je bila, da je z rapall-sko pogodbo Primorska prišla pod jurisdikcijo italijanske kraljevine, ki je leta 1924 vso srenjsko lastnino spremenila v občinsko, torej državno lastnino. Po priključitvi k Jugoslaviji (1947) se položaj srenjske posesti ni veC spreminjal. Z novimi razmerami se je zopet prebudilo upanje, da se bodo stare krivice le poravnale in da se bre-ginjski kmet (ne samo on), katerega besede smo si izposodili za naslov, ne bo veC spraševal:»kako da nam naši nočejo vrniti? « Suša jih več ne bo pestila, sami si bodo zgradili vodni zbiralnik Vaščanom Trebenc pri Cerknem že nekaj let v sušnih obdobjih primanjkuje pitne vode. Zato so se odločili, da ob sedanjem vodnem zajetju zgradijo nov stokubicni vodni zbiralnik, ki bo tudi v naslednjih letih zadoščal za vse potrebe tega kraja, v katerem je 22 domačij. Večino potrebnih sredstev so zbrali sami, denarno pomoč pa sta prispevala tudi podjetje ETA iz Cerknega in zavarovalnica Triglav. Tudi vsa gradbena dela bodo vašCani opravili sami, ob strokovni pomoči gradbenika, Janeza Dolenca. Takšna je nanapisana resnica: Pomagaj si sam... Na sliki: začetek gradnje. (Foto: Roman Bric) Sežanski»žur«SDSS Po otroškem živ žavu pred sežanskim kulturnim domom, v katerem so najmlajše razveselili kantavtorica Mateja Koležnik, žonglerja in mažoretke iz Povirja, je SDSS predstavila tudi svoje kandidate za državni zbor in državni svet. Gostje okrogle mize, ki jo je vodila Miša Molk, so bili Jože PuCnik, Janez Janša in predsedniški kandidat France Tomšič. PuCnik je poudaril, da njihova stranka, ki je nastala v začetku 1989, gradi na izkušnjah socialdemokratskih strank Evrope, hkrati pa vnaša specifične probleme Slovenije, med katerimi bodo v prihodnje namenili največ pozornosti reformaciji gospodarskega sistema, spremembam bančnega sistema in pravni državi.Brezposlenost bodo razreševali z večjimi vlaganji v infrastrukturo, je dejal Tomšič. Predstavila sta se tudi domačina Darij Cotič in Marino Kontelj, kandidata za državni zbor in državni svet. SreCanje se je zaključilo z oddajo, ki jo je vodil Sašo Hribar z radia GAGA. (OKS) O zdravstvenem zavarovanju po novem Datum 1 .januar 1993, ko stopi v veljavo nova, prostovoljna oblika zdravstvenega zavarovanja, se naglo bliža. Kljub temu je med ljudmi - zlasti med upokojenci - še veliko nejasnosti, neznanja in povsem odprtih vprašanj. Da bi jih odstranili, prireja novogoriški občinski odbor LDS javno tribuno o prostovoljnem zdravstvenem zavarovanju, in sicer danes, v torek, 24. novembra, ob 17. uri v veliki sejni dvorani na Kidričevi ulici št. 9. O položaju upokojencev o novem sistemu zdravstvenega zavarovanja bosta govorila Slavko Grčar, preds. komisije za zdravstvo pri koordinaciji organizacij in strank upokojencev, in Boris Berce, elan glavnega odbora Sivih panterjev. (VC) Prekmurci med Tolminci V soboto, 21. decembra, so v tolminski knjižnici Cirila Kosmača, priredili pravi Prekmurski veCer. Ta od tolminske precej oddaljena slovenska pokrajina se je predstavila z razstavo slik dveh akademskih slikarjev - Sandija Cerveka in Marjana Gumilarja. Predstavil ju je Janez Balažič. Kulturni veCer je s koncertom popestril glasbenik Brane Drvarič. (VC) Gospodarski razvoj in socialna varnost sta povezana Z uspešnim nastopom Združene liste imajo upokojenci možnost biti neposredno zastopani v parlamentu, je poudaril predsednik demokratske stranke upokojencev Drago Lipič na javni tribuni v Ajdovščini, ko je govoril o živi jenskih razmerah upokojencev in o perspektivah za njegovo izboljšanje. Zaradi taga stranka tudi sodeluje z združeno listo. Kandidat za državni zbor v ajdovskem volilnem okraju Jože KreCiC je poudaril, da je potrebno gospodarstvu omogočiti, da zadiha - tako bo lahko začelo odpirati nova delovna mesta namesto zapirati dosedanja. Ena tovrstnih naložb je naložba v Mlinotestu. V sredo ob 15. uri pa bo Združena lista v srednješolskem centru v Ajdovščini organizirala javno tribuno na temo: Borci so postavljali temelje slovenske države. Gostja tribune bo ministrica za borce in vojaške invalide Anka Osterman. (AL) Peterle med Kanalci Slovenski krščanski demokrati so imeli popoldne predvolilno srečanje v Kanalu. Na trgu svobode se je zbralo nekaj sto Kanalcev in prisluhnilo obljubam svojih kandidatov v državni zbor in svet. Uvodoma pa je govoril šef stranke Lojze Petrle. Kanalce je opozoril, da Miklavž ne bo sam nosil in da bo treba na volišče, ter priznal, da jim manjka še pet odstotkov glasov, čeprav ni povedal, do Česa. V mnogo umirjenejšem razmišljanju od dosedanjih je Peterle poudaril, da bodo krščanski demokrati na teh volitvah najmočnejša stranka, da pa bodo za preobrat slovenskega gospodarstva potrebovali dva mandata. (TD) Prednost domačinom pred tujci? Na povabilo budanjskega sveta krajevne skupnosti, da se stranke in kandidati predstavijo tamkajšnjim volilcem, so se odzvali le kandidati socialistov, slovenske ljudske stranke in demokratov. Kandidati za državni zbor Božidar Uršič (demokrati), Branko Tomažič (SLS) in Marjan Cigoj (SSS) so volilcem razložili, kaj nameravajo storiti, Ce pridejo v parlament. Branko Tomažič je predvsem poudaril pomen razvitega podeželja, Božidar Uršič je izpostavil pomen zmanjševanja stroškov države, ki mora biti davkoplačevalcem razvidno, medtem ko je Marijan Cigoj opozoril na dejstvo, da so predvsem ajdovska podjetja pustila na jugu velikansko premoženje, predlagal pa je oblikovanje regije Vipavska dolina v odgovor republikanskemu centralizmu.(AL) O položaju zamejskih Slovencev SKD iz Nove Gorice pripravljajo jutri (v sredo, 25. novembra) ob 18. uri v dvorani Zavarovalnice Triglav v Novi Gorici pogovor o položaju Slovencev v zamejstvu. Udeležili se ga bodo tudi predstavniki zamejcev iz Italije. V Četrtek, 26. novembra, ob 18. uri pa bodo v Gradu na Dobrovem pripravili javno srečanje z rektorjem dunajske akademije za vino Villibaldom Ballanjukom. Spregovoril bo o trgu z vinom v sosednji Avstriji in v drugih evropskih deželah ter o možnostih za prodajo briških vin. Zbranim udeležencem se bodo predstavili tudi strankini kandidati za DZ in DS. GOSPODARSTVO Torek, 24. novembra 1992 Denarni trg Janez Saje Medbančni denarni trg je v preteklem tednu deloval v pogojih relativno ugodne likvidnosti večine bank, posledica tega pa je bilo nadaljne zniževanje medbančnih obrestnih mer. Le-te so se gibale med R + 12 in R + 17 odstotki letno, v posameznih primerih pa so se spustile celo nižje. Tudi povprečna ponderirana obrestna mera bank Ljubljanske banke se je sredi tedna spustila pod R + 17 odstotkov letno, kar je najnižja raven v drugi polovici letošnjega leta. Z izračunavanjem povprečnih ponderiranih obrestnih mer na medbančnem denarnem trgu pa je začela tudi banka Slovenije. Izračunane povprečne obrstne mere bodo imela za osnovo na tekoči dan odobrene likvidnostne kredite vseh slovenskih bank, kar v primerjavi z obrestno mero trga LB, ki je izračunana na podlagi portfelja vseh likvidnostnih kreditov, pomeni nekoliko drugačno metodologijo. Medbančne obrestne mere naj bi se tudi javno objavljale, posebej pa se bo izračunavalo ponde- rirano povprečje za likvidnostne kredite, ki bodo odobreni v času večernega trga (načeloma »čez noč«) in za kredite, ki bodo odobreni med delovnim dnevnem (običajno za daljši rok). Prve izračunane obrestne mere celotnega bančnega sistema so pokazale, da so obrestne mere pri bankah izven »skupine« LB res precej nižje, saj se povprečja za bančni sistem gibajo med R + 16.0 in R + 16.3 odstotka letno. Pri tečajih bank za odkup in prodajo deviz od podjetij tudi v preteklem tednu ni prišlo do bistvenih sprememb, saj Banka Slovenije pri dnevnih ponudbah za odkup deviz od bank ostaja pri »fiksiranem« tečaju, banke pa licitirajo odstotek odkupa deviznih prilivov od podjetij. Tečaj, ki bi se v trenutnih pogojih utegnil tudi znižati, še naprej »vzdržuje« ponudba za pridobitev (ugodnih) lombardnih kreditov, pri katerih je za črpanje kredita pogoj, da ima banka odkupni »podjetniški« tečaj v višini 61.06 tolarja za 1 DEM. NOVICE Računalniško srečanje INFOS 92 LJUBLJANA - Moto letošnjega računalniškega srečanja INFOS 92, ki se začenja danes v CD v Ljubljani, je Računalništvo, sestavina sodobne družbe. Z letošnjo prireditvijo želijo organizatorji opozoriti predvsem na to, da računalništvo ni namenjeno zgolj ozkim strokovnim krogom, ampak je lahko marsikomu koristen in nujno potreben pripomoček. Na računalniškem srečanju se bo predstavilo 67 večjih in manjših razstavljalcev iz vse Slovenije in iz tujine. Organizatorjem se je posrečilo pritegniti k sodelovanju bistveno več razstavljalcev kot v prejšnjih letih, močno pa bo zastopana tudi slovenska državna uprava (zavod za statistiko, ministrstvo za notranje zadeve itd.). (M. C.) Mednarodna konferenca o strategiji razvoja turizma BLED - V četrtek se bo v Vili Bled pričela dvodnevna mednarodna konferenca o strategiji razvoja slovenskega turizma, ki se je bodo med drugimi udeležili tudi številni mednarodni strokovnjaki za omenjeno področje. Namenjena bo predvsem predstavitvi nove strategije in pogledom nanjo ter internacionalizaciji slovenskega turizma, je na novinarski konferenci povedal minister za turizem Janez Širše. Program konference obsega različna predavanja o gospodarskih vidikih turizma, o trendih razvoja turizma in inštrumentih njegovega pospeševanja, o vlogi prostora in okolja za razvoj turizma ter o konkretnih načinih oblikovanja turističnih programov. (N. P.) Petnajst let uspešnega dela LJUBLJANA - Center za zunanjo trgovino pri GZS, ki ima svoj sedež v zdravilišču Radenci, bo v četrtek, 27. novembra proslavljal 15 obletnico svojega delovanja. Center skrbi za izobraževanje kadrov in uspešen nastop slovenskega gospodarstva na tujih trgih, kakor tudi za hitrejši razvoj znanja v mednarodni menjavi. Ob 15 obletnici delovanja pripravlja center zanimiv seminar o menedžmentu kadrov in zunanjetrgovinskem izobraževanju. (STA) MENJALNICA HIDA Pokrita tržnica Ljubljana MENJAMO TUDI LIRE, DOLARJE, FRANKE, KRONE, FUNTE IN GULDNE VEDNO NA ZALOGI TUDI HRVAŠKI DINARJI Delovni čas: 7.00 do 19.00 Tel.: 061/126-111, 127-273 upitno menjalnice Ljubljana, Šubičeva 1, Tel. 061 212 073, od 8.30 do 18. ure Sežana, Euroservis, tel. 067 31230 SLOVENIJA / VPRAŠANJE PREVISOKIH PLAČ Z EKONOMSKEGA STALIŠČA Rešitev pred volitvami je iluzija, saj so moči usmerjene drugam Slovenske plače so v primerjavi z ustvarjenim družbenim proizvodom previsoke Alenka L. Jakomin Ministrica za delo Jožica Puhar (Foto:S. Živulovič/TRIO) V ekonomskih, vladnih in delno tudi v menedžerskih krogih se že kar nekaj časa javno in manj javno razmišlja o tem, da je povprečna slovenska plača previsoka. Po zadnjih podatkih naj bi povprečna neto plača znašala nekaj več kot 600 nemških mark, kar je po mnenju mnogih ekonomistov previsok znesek. Član sveta Banke Slovenije in profesor na Ekonomski fakulteti v Ljubljani Ivan Ribnikar pravi, da je od nominalnih plač in javnih financ odvisna tudi inflacija. Po njegovem mnenju bi morali nominalni dvig plač preprečiti, da bi imela protiflacijska politika manj negativnih učinkov na proizvodnjo. Plače bi morala država kontrolirati, pravi Ribnikar, jih držati v rokah in hkrati dopuščati realno razvrednotenje, pri čemer bi morali nujno doseči socialni pakt. In prav to je težko doseči. Nihče si pred volitvami o tem ne upa govoriti. Kdorkoli bo sestavil vlado, se bo najprej soočil s previsokimi plačami, kar pomeni, da bo moral spregovoriti drugače. Ne bi bil rad v koži tistega, ki bo moral po volitvah obrniti ploščo, se nasmiha profesor Ivan Ribnikar. Po volitvah bo treba nehati govoriti o zgodbi o uspehu in ljudem natočiti čistega vina. Do pravega uspeha namreč vodi še dolga pot, še zaključuje. Gledano s strogega ekonomskega zornega kota so seveda te ugotovitve popolnoma pravilne, saj ustvarimo premalo, ali drugače, slovenski družbeni pro- izvod je v primerjavi s povprečno plačo preskromen. Tudi v primerjavi z inflacijo plače v Sloveniji že celo leto naraščajo. Vsi vladni ukrepi na tem področju niso bili povsem posrečeni. Spomnimo se na primer, kaj se je maja dogajalo s plačami v javnem sektorju. Ce bi vlada nadaljevala s svojo politiko nadziranja plač v monopolnih podjetjih, kot pravijo njeni predstavniki, bi se morali rezultati kaj kmalu tudi poznati. Vendar pa se plače zamrznejo takrat, kadar vsi kazalci podivjajo. Ukrep ima za prebivalce tudi demonstracijski učinek, saj po mnenju nekaterih jemljejo vlado mnogo resneje. Tako prva kot druga vlada te volje nista pokazali. Vendar je res to, da mora vlada, preden izvede tak ukrep, sedeti precej trdno v sedlu. Izkušnje kažejo, da zamrznitev plač ni imela nikoli ugodnih posledic. Do takrat namreč, ko je treba plače odmrzniti, nam učinki tega ukrepa niso znani. Kaj storiti za razrešitev tega problema? Možno in potrebno je vztrajati na začeti stabilizaciji cen in se izogibati političnemu taktiziranju. Drugi spet razmišljajo drugače. Janez Umek, pomočnik direktorja Pe-trol-Tgovina, pravi, da so pri nas plače politični in ne ekonomski problem. »Ce podjetje dobro posluje, potem naj deli tudi dobre plače. Nam nekateri očitajo, da smo monopolisti, to pa ni res. Tudi na tem področju se počasi začenja konkurenca. Poleg tega pa ceno v trgo- vini z naftnimi derivati določa država,« zagotavlja Umek in dodaja, da nihče od tistih, ki Petrolu očitajo previsoke plače, ne pomisli na to, da je v teh plačah 8 do 10 odstokov nočnega dela. Vse skupaj spominja na začarani krog, ki mu ni videti konca. Plače in socialna izplačila silijo podjetja v zmanjševanje zaposlenosti in proizvodnje. Tudi če pogledamo skupno vsoto izplačanih plač, vidimo, da se je septembra povečala za 2, 7 odstotka, v letu dni pa za 202 odstotka ali realno za 3, 8 odstotka. Ekonomski institut pravne fakultete v Ljubljani ugotavlja, da realno povečevanje plač v gospodarstvu, negospodarstvu in njihova povezanost s socialnimi izplačili, praktično nima več izhoda. Tudi finančni mini- ster Mitja Gaspari, ki je med prvimi začel javno kritizirati rast povprečne slovenske plače meni, da je rast plač, glede na produktivnost v gospodarstvu, nerealna in ne more več dolgo vzdržati. Plače rastejo prehitro glede na dejansko zmožnost gospodarstva, pravi minister Gaspari, in za to našteva kar nekaj razlogov. Ljudje si v pričakovanju privatizacije in v odsotnosti pravih lastnikov podjetij preprosto izplačujejo več, kot bi si lahko glede na rezultate poslovanja. Sindikati menijo, da je to edini način za obrambo interesov svojih članov - v negospodarstvu je to neka inercija, ki vlada na tem področju - in da je njihove osebne dohodke treba vezati na tiste v gospodarstvu. Nihče pa se ne vpraSa, ali padanje zaposlenosti v gospodarstvu lahko dovoljuje povezovanje osebnih dohodkov na področjih, kjer zaposlenost ne pada, ugotavlja finančni minister. V nekaterih delih, na primer v državni upravi, se zaposlenost celo povečuje. Vse to povzroča, da realna rast izničuje napore na področju ekonomske politike. »Tu mislim na ugodnejši tečaj za izvoznike, manjše stroške obresti in nekatere davčne olajšave, ki se očitno pretakajo v izplačilo osebnih dohodkov in s tem izničujejo osnovni smisel omenjenih ukrepov,« še razlaga Mitja Gaspari. Z ekonomskega vidika je torej povprečna slovenska plača previsoka. Vendar mnogi opozarjajo, da je ta znesek prenizek za normalno preživetje, s čimer pa se minister Gaspari ne strinja. Ta zgodba, da ni nikoli dovolj denarja za normalno preživetje, se ponavlja vedno znova, se razburja minister Gaspari in pri tem misli na sivo ekonomijo, ki jo preveč zanemarjamo in na račun katere marsikdo služi. Zal ni nikjer ovrednotena. Konec koncev imajo ljudje zelo visok socialni standard, socialno, zdravstveno, pokojninsko zavarovanje, še ugotavlja Gaspari, pri tem pa dodaja, da socialno ogroženi dobivajo različne oblike dodatkov. »Moram reči, da te zgodbe ne razumem. Ne trdim, da določen sloj ljudi ne živi slabo in da je razlika v življenskem standardu vedno večja, vendar se je večina ljudi odločila za kapitalistično gospodarstvo že na volitvah. In za tako gospodarstvo so značilne tudi socialne razlike. Zdaj je prepozno govoriti, da to nikamor ne pelje,« pravi Gaspari. Na vprašanje, kaj bi lahko naredili za zajezitev plač, Gaspari odgovarja: »Nekatere prispevne stopnje in davke bi morali zmanjšati. Tiste za zdravstveno oziroma pokojninsko zavarovanje ali tiste, ki se v proračunu zbirajo za socialno mrežo in zmanjšati davek na dohodnino. Vendar, če bi to storili, bi bil vedno nekdo prizadet. Realne možnosti za zniževanje obremenitve ne vidim, razen da plače ustrezno prilagodimo.« Podobno razmišlja tudi predsednik skupščinskega kreditno-mo-netamega odbora Janko Deželak, ki pravi, da bi morali znižati raven plač, saj v Sloveniji kratkoročno ne moremo pričakovati večjih tujih vlaganj, ki bi istočasno pomenila tudi nove investicije, ki naj bi oživele gospodarsko rast in s tem povečale družbeni proizvod, v katerem se zdaj delež javne porabe vedno bolj veča. V vrsti slovenskih podjetij oziroma panog bi morali priznati latentno brezposelnost kot dejansko brezposelnost. Bolje bi bilo, da bi te ljudi prepustili državni socialni mreži, razmišlja Deželak, kot da jih kot nezaposlene vzdržujejo v podjetjih, kjer znižujejo produktivnost. Za kratkoročno rešitev tega problema pa je treba nujno skleniti socialni mir oziroma vsesplošen družbeni konsenz, ki bi ga morala vlada čimprej doseči, dodaja Deželak. Do te ekonomsko neustrezne rasti plač je prišlo konec februarja, po prenehanju interventnega zakona. »To smo pričakovali, vendar pa ta rast ni bila v skladu z naraščanjem družbenega proizvoda in dinamiko industrijske proizvodnje,« pojasnjuje ministrica za delo Jožica Puhar. Drugo vprašanje pa je, ali je bila rast upravičena z vidika rasti življenskih stroškov, nadaljuje Puharjeva, ki meni, da je problematika plač ujeta v past življenskih stroš- kov na eni strani in rast družbenega proizvoda na drugi. Kratkoročna rešitev za dosego ustrezne povprečne plače torej obstaja. Doseči bi morali družbeni konsenz, ustrezen dogovor med sindikati, vlado, vodstvi podjetij oziroma Gospodarsko zbornico. Pogajanja med vlado in sindikalnimi vodstvi, ki trenutno mirujejo, bi morda lahko pripeljala do ustreznih rešitev, vprašanje pa je, če bi se z njimi strinjalo sindikalno zaledje. Toda iluzorno je pričakovati rešitve pred volitvami, saj so moči pogajalcev trenutno usmerjene drugam. To pa pomeni, da se bo krog pritiskov še lep čas nadaljeval, problematika plač pa bo ostala nerazrešena. Gibanje neto plač v Sloveniji, obdobje jan. - sep. 1992 (v tisočih SIT) 1— g o / T p; : ^ / /C / ■■■ o ! TjV O I K . VIR: Zavod RS za statistiko JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP Finančni minister Mitja Gaspari (Foto:S. Živulovič/TRIO) Profesor Ivan Ribnikar (Foto:Aleš Pavletič/TRIO) ITALIJA / PO PODATKIH DRŽAVNEGA STATISTIČNEGA ZAVODA ISTAT ZA OSEM VZORČNIH MEST Po štirih letih naj bi italijanska tendenčna inflacijska stopnja v novembru padla pod pet odstotkov K ohlajanju inflacije prispevata predvsem upadanje povpraševanja in industrijske proizvodnje Vlasta Bernard TRST - Prvič po štirih letih je inflacijska stopnja v Italiji padla pod pet odstotkov: podatki mesečne projekcije na vzorcu osmih mest, ki jih je včeraj objavil državni statistični zavod Istat namreč kažejo, da so se v novembru osnovni življenjski stroški glede na pretekli oktober povišali le za okrog 0, 6 odstotka. Ce bodo dokončni podatki ob koncu meseca ta trend potrdili, bo tendenčna letna inflacijska stopnja upadla na 4, 9 ali celo na 4, 8 odstotka, kar je najnižja raven, ki so jo v Italiji zabeležili od oktobra 1988. Med osmimi vzorčnimi mesti - to so Bologna, Genova, Milan, Neapelj, Palermo, Turin, Trst in Benetke - je najmanjši novembrski porast življenjskih stroškov doživela Genova (0, 2 odst.), ki ji na repu lestvice dela družbo tudi Trst (0, 3 odst.), medtem ko najdemo na čelu najjužnejše vzorčno mesto Palermo (0, 7), takoj za njim pa Neapelj, Milan in Benetke (0, 6 odst.). K ohlajevanju inflacije so v veliki meri prispevali sorazmerno stabilni stroški za prehrano, ki so se npr. v Bologni in Benetkah celo znižali. Pri obleki in obutvi je bilo zaznati še nekaj zapoznelih prilagoditev cen zahtevam dražje zimske sezone, medtem ko so se občutneje povečali izdatki za energijo, kar gre izključno na račun nedavnih podražitev goriv za ogrevanje. Več je bilo novembra treba odšteti tudi za nakup trajnejših gospodinjskih dobrin, kot npr. pohištva in gospodinj- skih strojev, ki jih zavod Istat pri svojih projekcijah sicer upošteva samo vsake tri mesece. Večina ostalih poglavij, ki sestavljajo statistični inflacijski “paket" ni doživela večjih variacij, z izjemo izdatkov za osebni prevoz (bencin, avtomobilska popravila ipd.) in komunikacije, ki so nekoliko nad splošnim indeksom. Na prvi pogled je odločno ohlajanje italijanske inflacije nedvomno pozitiven eko- nomski kazalec, ki med drugim prispeva k večji kompetitivnosti nacionalnega gospodarstva, a je hkrati tudi indikator recesijskega procesa v teku, ki ga poleg skoraj ohromelega tržnega povpraševanja dokazuje tudi postopno, a nezadržno upadanje industrijske proizvodnje. Psiholoških učinkov oktobrske devalvacije lire praktično res ni bilo, vendar predvsem na račun šibkosti povpraševanja in pritiska, ki ga vlada s kontrolnimi mehanizmi izvaja na stanovske organizacije trgovcev, obrtnikov in nekaterih drugih storitvenih panog. Pač pa je bojazen zaznati v pričakovanjih za naslednje mesece, ko se bo na cene na drobno zvrnila teža podražitev naftnih proizvodov in krepitve vrednosti ameriškega dolarja. Rimska vlada je ob najnovejših podatkih o tendenčnem gibanju inflacije vsekakor optimistična in še bolj prepričana v svoj cilj, po katerem bi morala inflacijska stopnja pred kon- cem leta 1994 pri8*3.11 pri 2, 5 odstotka. Tod® za dosego tega cilja treba zagristi v kis jabolko odpravljanj tako imenovanih stru ^ I turnih ovir, ki s° zadnjih treh letih blok* rale mehanizem g°sP.g darske rasti. Danes ) namreč Italija Se vedn bolnik, kar bo ostal tako dolgo, dokler njeno notranje zadoi vanje raslo hitreje nacionalni dohode Prve znake spreminjan) te tendence pa Amatov vlada z optimizm0 napoveduje že za p hodnje leto. GOSPODARSTVO Torek, 24. novembra 1992 MENJALNIŠKI TEČAJI 23. NOVEMBRA 1992 menjalnica Nemška marka (tečaj za 1 DEM) Avstrijski šiling (tečaj za 1 ATS) Italijanska lira (tečaj za 100ITL) nakupni prodajni nakupni prodajni nakupni prodajni A Banka 61,45 62,00 8,63 8,76 7,09 7,18 7,20 Akont no.l 61,00 62,00 8,65 8,85 6,95 AMTK plus 61,65 62,25 8,65 8,95 7,00 7,20 Avtohiša Ljubljana* 61,50 62,20 8,69 8,95 7,15 7,32 Banka Vipa.Nova Gorica 61,63 62,27 8,70 8,79 7,12 7,18 Banka Zasavje 61,30 62,50 8,71 8,88 6,90 7,40 Bobr Trzin 61,60 62,00 8,70 8,85 7,00 7,20 Bobr Fužine 61,60 62,00 8,70 8,85 7,00 7,20 Brdar Koper 61,32 62,18 8,55 8,80 7,08 7,18 BTC d.d. Ljubljana 61,50 62,40 8,60 8,85 7,00 7,30 Burin* 61,60 62,10 8,55 8,83 7,00 7,30 Come 2 Us* Creditanstalt Nova Banka 61,50 61,20 62,10 61,80 8,65 8,60 8,80 8,80 7,00 7,00 7,25 7,30 Dolenjska banka 61,00 62,30 8,55 8,81 7,00 7,25 Dom na trgu 61,75 62,00 8,72 8,79 7,10 7,22 Dom - Kaffe* 61,70 62,00 8,75 8,82 7,15 7,25 Emona globtour 60,50 62,00 8,55 8,81 6,89 7,17 Eros Ljubljana* 61,50 62,00 8,65 8,85 6,80 7,20 Eros Kranj* 61,50 62,20 8,65 8,85 6,80 7,20 Eurotours International* 61,30 62,30 8,50 8,80 6,95 7,20 Feniks d.o.o. Portorož* 61,70 62,00 8,60 8,80 7,14 7,16 Fiba 61,52 62,29 8,54 8,78 7,11 7,21 Golfturist 61,30 62,20 8,60 8,86 7,00 7,20 Hida 61,75 61,95 8,70 8,80 7,05 7,23 Hipo Domžale* 61,55 62,00 8,70' 8,85 7,10 7,30 Hipotekarska banka Koper 61,50 62,60 8,60 8,80 7,10 7,20 Hram Rožice 61,80 62,00 8,60 8,90 7,00 7,50 Hranilno kreditna služba 61,40 61,98 8,58 8,79 7,12 7,22 llirika Ilirska Bistrica llirika Slovenj Gradec 61,40 61,75 62,75 61,95 8,40 8,68 8,84 8,76 7,00 7,10 7,20 7,16 llirika Postojna 61,70 62,10 8,60 8,83 7,16 7,20 Italdesign* 61,70 62,50 8,67 8,77 7,13 7,23 Klub Slovenijales 61,60 62,20 8,70 8,90 7,10 7,30 Komercialna banka Triglav d.d 61,38 62,85 8,63 8,93 7,09 7,34 Kompas Hertz Bled* Kompas Hertz Idrija* 61,60 61,80 62,00 62,80 8,70 8,60 8,80 8,80 7,00 7,10 7,20 7,25 Kompas Velenje* 61,40 61,80 8,65 8,80 7,00 7,20 Kompas Hertz Celje* 61,80 62,10 8,65 8,80 7,00 7,20 Kompas Hertz Krško* 61,50 62,00 8,60 8,80 7,00 7,20 Kompas Hertz Tolmin* 61,80 62,80 8,60 8,80 7,10 7,25 Kompas Hertz Novo Mesto* 61,50 62,00 8,60 8,80 7,00 7,20 Kompas Holidays 61,40 62,10 8,60 8,80 7,05 7,30 Kompas Fintrade Kreditna banka Maribor d.d.* 61,30 61,05 62,00 62,20 8,67 8,65 8,80 8,80 7,10 6,70 7.29 7.30 Ubertas Koper* 61,50 62,00 8,65 8,78 7,12 7,20 Ljubljanska banka d.d. 60,50 62,00 8,55 8,81 6,89 7,20 MA 61,60 62,20 8,65 8,85 7,05 7,35 Media* 61,70 62,20 8,65 8,80 7,00 7,20 Mercator Turist 61,50 62,20 8,55 8,80 6,95 7,25 Otok Bled 61,50 62,11 8,70 8,79 7,15 7,25 Petrol* 61,80 62,10 8,65 8,80 7,05 7,20 Petrol TOE Kranj 61,70 62,20 8,70 8,85 7,05 7,20 Pionir Avtohiša Novo Mesto 61,35 62,05 8,70 8,80 7,00 7,25 Poštna banka Slovenije* 61,00 61,99 8,45 8,79 6,71 7,15 Publikum Ljubljana 61,65 62,05 8,60 8,82 7,11 7,25 Publikum Kranj 61,65 62,29 8,70 8,85 7,00 7,19 Publikum Maribor 61,50 62,09 8,70 8,79 7,04 7,17 Publikum Piran 61,80 62,60 8,60 8,80 7,05 7,20 Publikum Celje 61,50 61,95 8,64 8,79 6,95 7,19 Publikum Dobova 61,50 62,40 8,61 8,93 7,01 7,31 Publikum Krško 61,50 62,40 8,61 8,93 7,01 7,31 Publikum Metlika 6!,dU 62,10 8,60 8,80 7,00 7,20 Publikum Mozirje 61,50 62,19 8,60 8,80 6,90 7,25 Publikum Novo Mesto 61,55 62,10 8,50 8,80 6,95 7,20 Publikum Šentilj 61,50 62,09 8,70 8,79 7,04 7,17 £ubhkum Šentjur pri Celju ^blikum Trebnje 61,60 61,20 62,09 62,49 8,65 8,55 8,80 8,85 6,20 6,85 7,00 7,19 Publikum Žalec 61,60 62,19 8,60 8,78 6,95 7,15 ublikum Sevnica 61,50 62,60 8,55 8,85 6,85 7,19 8,70 Roja 61,70 62,00 8,80 7,14 7,25 banka d.d. Ljubljana* 61,77 62,35 8,77 8,86 7,22 7,25 Potisk* Sjovenska investicijska banka* 61,60 62,10 8,65 8,80 7,00 7,20 61,40 62,15 8,45 8,80 6,78 7,19 S^enijaturist Ljubljana 61,65 61,98 8,71 8,79 7,12 7,19 61,40 61,98 8,58 8,79 7,12 7,22 O °°nce 61,50 62,00 8,65 8,80 6,90 7,25 SL hranilnica In posojilnica P ošna banka Koper* 61,50 62,00 8,70 8,80 7,10 7,20 61,33 62,80 8,39 8,84 6,83 7,13 rP'Ošna banka Celje Pjerska banka obrti in podj. 0venijaturist žel. post. Maribor 61,30 62,00 8,70 8,82 6,92 7,25 61,65 61,40 62,00 62,50 8,70 8,70 8,80 8,82 6,90 6,80 7,30 7,20 artarus Postojna 61,44 62,60 8,41 8,82 6,91 7,18 htours Domžale 61,55 62,10 8,65 8,85 7,10 7,35 urist Service Portorož 61,50 62,25 8,55 8,72 7,07 7,19 r0R| 61,60 62,00 8,70 8,85 7,00 7,30 Tria * s 61,60 62,20 8,70 8,80 7,10 7,25 ypimo 61,75 61,95 8,73 8,79 7,05 7,12 BANKA SLOVENIJE Tečajna lista št. 228 z dne 23. novembra 1992 — Tečaji veljajo od 24.11.1992 od 00.00 ure dalje država šifra valuta enota nakupni srednji prodajni Avstralija 036 avstr, dolar 1 65,8649 66,0631 66,2613 Avstrija 040 šiling 100 850,3212 852,8798 855,4384 Belgija 056 frank 100 290,6191 291,4936 292,3681 Kanada 124 dolar 1 74,5811 74,8055 75,0299 Danska 208 krona 100 1538,3431 1542,9720 1547,6009 Finska 246 marka 100 1842,5419 1848,0862 1853,6305 Francija 250 frank 100 1765,6697 1770,9826 1776,2955 Nemčija 280 marka 100 5982,2791 6000,2799 6018,2087 Grčija 300 drahma 100 •— 46,0821 46,2203 Irska 372 funt 1 — 157,5073 157,9798 Italija 380 lira 100 6,9125 6,9333 6,9541 Rep. Hrvaška 385 hrv. dinar 100 — 16,0000 — Japonska 392 jen 100 77,4406 77,6736 77,9066 Nizozemska 528 gulden 100 5317,6479 5333,6488 5349,6497 Norveška 578 krona 100 1467,4531 1471,8687 1476,2843 Portugalska 620 escudo 100 66,8220 67,0231 67,2242 švedska 752 krona 100 1409,4249 1413,6659 1417,9069 Švica 756 frank 100 6648,1068 6668,1111 6688,1154 Velika Britanija 826 funt šterling 1 145,3694 145,8068 146,2442 ZDA 840 dolar 1 96,0335 96,3225 96,6115 Evropska Skupnost 955 ECU 1 117,3723 117,7255 118,0787 Španija 995 peseta 100 82,3162 82,5639 82,8116 ZA DEVIZE Opomba: Tečaj hrvaškega dinarja se uporablja za izkazovanje rezultatov iz poslovanja z Republiko Hrvaško, kjer je omenjena valuta plačilno sredstvo. Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov Banke Slovenije na dan 24. NOVEMBRA 1992 št. dni do zapadlosti veljavni srednji tečaj BS za 1 DEM cena za vpis v % od nominalne vrednosti (tečaj)______________ (A) tolarski del (B) devizni skupaj del tekoča nominalna vrednost za APOEN (v SIT) APOEN (A) tolarski del (B) devizni del skupaj 1) BLAGAJNIŠKI ZAPISI, IZPLAČLJIVI 10. 12. 1992 (prodajaukinjena) 1,000,000 574,642 598,013 1,172,655 60,0028 114,9284% 119,6025% 117,2655% 100,000 57,464 59,801 117,265 2) BLAGAJNIŠKI ZAPISI, IZPLAČLJIVI 15.MARCA. 1993: 1,000,000 560,188 596,195 1,146,971 111 60,0028 112,0377% 117,2370% 114,637% 100,000 56,019 58,619 114,637 MENJALNI TEČAJ ZA HRD 23. NOVEMBRA 1992 vSLTzalOO HRD menjalnica . nakupni prodajni A Banka 12,50 17,00 Banka Zasavje 15,00 21,00 Burin* 12,00 17,50 Hida 15,00 18,00 Sonce 15,00 18,00 llirika Postojna 14,50 20,00 Tentours 14,00 19,00 Ubertas* SKB banka d.d. Ljubljana 14.00 10.00 18,00 17,00 Publikum Celje 13,00 17,00 Kreditna banka Maribor Tečaj velja danes: 14,00 20,00 23. NOVEMBRA 1992 v LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1365 1400 nemška marka 860 875 francoski frank 252 259 holandski gulden 757 780 belgijski frank 41,40 42,65 funt šterling 2070 2135 irski šterling 2235 2300 danska krona 218 225 grška drahma 6 6,80 kanadski dolar 1060 1095 japonski jen 11 11,40 švicarski frank 946 970 avstrijski šiling 121 124,50 norveška krona 209 215 švedska krona 202 209 portugalski escudo 9 10 španska pezeta 11,50 12,25 avstralski dolar 940 968 madžarski florlnt 11 15,50 slovenski tolar 13,50 14,25 hrvaški dinar 1,50 2,25 23. NOVEMBRA 1992 VSILI NGIH valuta nakupni prodajni! ameriški dolar 10,9500 11,4500 kanadski dolar 8,5500 8,9500 funt šterling - 16,7500 17,5500 švicarski frank 766,0000 796,0000 belgijski frank 33,5000 34,7000 francoski frank 204,0000 212,0000 holandski gulden 611,5000 635,5000 nemška marka 690,6000 714,6000 italijanska lira 0,7920 0,8320 danska krona 176,0000 183,0000 norveška krona 167,5000 174,5000 švedska krona 161,5000 168,5000 finska marka 213,5000 224,5000 portugalski escudo 7,8000 8,2000 španska peseta 9,6500 10,1500 japonski jen 8,8000 9,1000 slovenski tolar 11,0000 11,8000 hrvaški dinar Tečaj velja za 100 enot valute. Vir: Zveza slovenskih bank v Celovcu 1,5000 2,3000 23. NOVEMBRA 1992 v LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1370 1410 nemška marka 862 876 francoski frank 252 258 holandski gulden 758 778 belgijski frank 41 42 funt šterling 2077 2127 irski šterling 2235 2285 danska krona 216 229 grška drahma 5,80 6,80 kanadski dolar 1066 1096 švicarski frank 947 962 avstrijski šiling 120 123,50 slovenski tolar 13 13,80 Tečajna lista Ljubljanske banke d.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij Tečaji veljajo od 24. novembra 1992 od 0000 ure dalje ZA DEVIZE država valuta enota nakupni prodajni Avstrija šiling 100 867,9068 870,7496 Francija frank 100 1802,1859 1808,0889 Nemčija marka 100 6106,0000 6126,0000 Italija lira 100 7,0555 7,0786 V.Britanija funt 1 148,3758 148,8618 ZDA Opomba: Tečaji sc glede na trenutne dolar i okvirni. Pri tečaje na 1 konkre trgu de 98,0196 itnih poslih je mol viz oz. poseben c 98,3407 tno odstopanje iogovor, banka valuta nakupni prodajni SKB Banka d.d. DEM 61,06 61,25 Tečaii so okvirni. Pri konkretnih poslih le možno odstopanje. Tečajna lista za odkup in prodajo deviz podjetij Tečaj velja dne 24. novembra 1992 od 00.00 do 24. ure banka valuta nakupni prodajni Creditanstalt-Nova banka DEM 61,00 61,30 Bank Austria DEM 61,00 61,26 UBK banka DEM 61,00 61,30 SZKB Devizni tečaji za USD, ATS, LIT in C tečajev po trenutno veljavni teča lutah pa je razmerje Banke Slover za 0,25-odstotne točke. Tečaji ve deviz do ECU = 30.000 na dan. P določi v sporazumu. * Banke, ki objavljamo tečaje, se tujo valuto po objavljenem teč polnjuje pogoje nakupa ali proda DEM -F so dolo niči Banke lije poveč Ijajo za o< i večjih pr zavezujen aju in v s e. 61,05 čeni na pod Slovenije, p ono oziroma jkup prilivov livih in nakuf io kupovati dadu s tekst 61,30 agi srednjih drugih va-zmanjšano in prodajo Dih se tečaj n prodajati om, ki do- 23.NOVEMBRA 1992 v URAH valuta (*) nakupni srednji prodajn ameriški dolar - 1391,270 - ECU - 1698,050 - nemška marka 865,490 - ' francoski frank - 255,440 - funt šterling HHHHI 2102,900 - holandski gulden - 769,340 - belgijski frank - 42,040 - španska pezeta - 11,915 - danska krona 222,690 - irski šterling - 2271,250 - grška drahma HHH 6,647 - portugalski escudo - 9,681 - kanadski dolar 1081,190 ram japonski jen - 11,205 - švicarski frank hbhh 961,150 - avstrijski šiling - 123,010 - norveška krona - 212,210 - švedska krona - 205,340 - finska marka - 269,100 - avstralski dolar - 953,300 - 1 (*) indikativne kotaciie zavoda Banca d'ltalia 23. NOVEMBRA 1992 v DEM valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar HHH 1,605 HHHH francoski frank HflBM 29,515 MMHI nizozemski gulden mm 88,890 - belgijski frank - 4,858 - španska peseta ura 1,376 HHHH danska krona - 25,715 HHHH kanadski dolar MMHi 1,246 - japonski jen ran 1,294 HHHH švicarski frank HHHH 111,130 - avstrijski šiling MMHI 14,214 - italijanska lira hhh 1,155 - švedska krona - 23,560 - TEČAJ TOLARJA V TUJINI 23. NOVEMBRA 1992 država banka nakupni prodajni Avstrija Posojilnica Pliberk 10,00 11,00 Avstrija Posojilnica železna Kapla 11,00 11,80 Avstrija Posojilnica Borovlje 10,50 12,00 Avstrija Posojilnica Šentjakob 11,00 11,80 Avstrija Posojilnica Ločilo 11,00 12,00 Italija Kmečka banka Gorica 13,00 13,80 Italija Tržaška kreditna banka 13,50 14,25 1 J DEVIZNI TRG BEOGRAD 23. NOVEMBRA 1992 ZA DEVIZE država valuta enota nakupni srednji prodajni Avstrija šiling 100 6765,7284 6786,0867 6806,4450 Francija frank 100 14051,457 14093,738 14136,020 Nemčija marka 100 47627,281 47770,593 47913,904 Italija lira 100 54,8705 55,0356 55,2007 Švica frank 100 52818,274 52977,206 53136,138 ZDA dolar 1 747,7500 750,0000 752,2500 V.Britanija funt 1 1148,9152 1152,3723 1155,8294 opombe Tečaji veljajo za jugoslovanski dinar. NARODNA BANKA HRVAŠKE 23. NOVEMBRA 1992 ZA DEVIZE država valuta enota nakupni srednji prodajni Avstrija šiling 100 5002,3486 5017,4008 5032,4530 Kanada dolar 1 436,6180 437,9318 439,2456 Francija frank 100 10381,5908 10412,8293 10444,0678 Nemčija marka 100 35194,1000 35300,0000 35405,9000 Italija lira 100 40,6140 40,7362 40,8584 Japonska jen 100 450,0622 451,4164 452,7706 Švica frank 100 39248,2492 39366,3482 39484,4472 Velika Britanija funt 1 853,0346 855,6014 858,1682 Slovenija tolar 100 550,0000 ZDA Tečaj HRD velja za ot dolar račun čari 1 d in staregc 555,3629 deviznega varče 557,0340 vanja. 558,7051 ZA DEVIZE država valuta enota nakupni srednji prodajni Avstrija šiling 100 5095,22 5110,55 5125,88 Kanada dolar 1 414,73 415,97 417,22 Francija frank 100 10620,43 10652,90 10648,35 Nemčija marka 100 35892,00 36000,00 36108,00 Italija lira 100 42,56 42,69 42,82 Švica frank 100 40974,30 41097,59 41220,88 R. Hrvaška dinar 100 — 213,00 HHHHH Jugoslavija dinar 100 — 150,00 — R. Slovenija tolar 100 ■ran 689,00 HHHHH ZDA dolar 1 511,64 513,18 514,74 SVET Torek, 24. novembra 1992 NOVICE SREDOZEMLJE / LADJEVJE ZDA / OBOROŽENE SILE Gladka zmaga predsednika Fujimorija LIMA - Na nedeljskih skupščinskih volitvah v Peruju so po neuradnih rezultatih večino glasov dobili pristaši predsednik Alberta Fujimorija. Zanje je glasovalo od 42 do 45 odstotkov volil-cev, zato utegne vladna lista v ustavodajni skupščini dobiti več kot polovico od skupaj 80 sedežev. Od 17 političnih strank in neodvisnih gibanj jih je samo 8 dobilo sedeže v skupščini. Predsednik Fujimori bo s to zmago lahko brez težav nadaljeval program reform, v katerem obljublja, da bo v državi vzpostavil mir in odpravil terorizem. To bo lahko storil do konca svojega mandata leta 1995. (STA/AFP) Islandska krona devalvirala za 9 odstotkov REYKJAVIK - Islandska vlada je svojo denarno enoto krono razvrednotila za 9 odstotkov. Premier Oddson je to potezo razložil kot posledico perečih problemov v ribištvu, ki ima glavni delež v islandskem izvozu. (STA/DPA) Major potuje na evropsko turnejo LONDON - Predsednik britanske vlade John Major je v ponedeljek odpotoval v Bruselj, kjer se je s predstavniki Evropske skupnosti pogovarjal o britanskih predlogih za rešitev gospodarske krize, ki pesti Evropo. Major, ki predseduje Evropski skupnosti, bo iz Bruslja v torek odpotoval na evropsko turnejo, kjer se bo v prestolnicah držav članic ES z gostitelji pogovarjal o ukrepih za spodbuditev gospodarske rasti in o pripravah na vrhunsko zasedanje dvanajsterice, ki bo med 11. in 12. decembrom potekalo v Edinburgu. (Reuter) Francoski kmetje pripravljajo proteste PARIZ - Dva največja sindikata francoskih kmetov sta po vsej državi pripravila številne protestne akcije proti osnutku sporazuma o GATT, pripravljajo pa tudi »množično evropsko manifestacijo«. Sindikata želita doseči popolno soglasje v francoskem parlamentu, ki bo v sredo razpravljal o francoskem stališču v pogajanjih o GATT, in upata, da bodo poslanci od vlade enotno zahtevali, naj v Bruslju uporabi pravico do veta, če bo evropska komisija ocenila, da je kompromis združljiv z reformo skupne kmetijske politike. (STA/AFP) Demokratična delavska stranka ima večino v litovskem parlamentu VILNA - Demokratična delavska stranka nekdanjega komunističnega reformatorja Algirdasa Brazauskasa ima večino v litovskem parlamentu. Uradni podatki o volitvah, ki so bile 25. oktobra in 15. novembra, kažejo, da je ta stranka v parlamentu dobila 73 od 141 sedežev. Sajudis, nacionalistično gibanje, ki ga vodi Vita-tis Landsbergis, je dobilo 30 sedežev, krščanski demokrati jih imajo 18, socialdemokrati 8, preostale sedeže pa si je porazdelilo pet list. Demokratična delavska stranka z uradnimi rezultati ni zadovoljna in je že napovedala, da se bo pritožila na vrhovnem litovskem sodišču. Novi litovski parlament se bo sestal v sredo. Takrat bo izvolil predsednika. Demokratska delavska stranka bo za to funkcijo predlagala Brazauskasa. (STA/AFP) Podhranjenost kriva za veliko smrti ŽENEVA - Podhranjenost in napačna prehrana sta po rezultatih raziskave Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), krivi za številna, tudi smrtno nevarna obolenja. Raziskava je pokazala, da so razmere še posebej kritične v državah v razvoju, kjer so najbolj pogoste srčne bolezni, rak in sladkorna bolezen. Več kot 2 milijardi ljudi namreč s prehrano ne dobiva dovolj mineralov in vitaminov. Po rezultatih raziskave je kar milijarda ljudi na svetu podhranjenih, zato je potrebna takojšnja akcija proti lakoti v najbolj revnih državah. »S takšno akcijo bi lahko lakoto premagali v nekaj več kot 10 letih,« je zatrdil generalni direktor WHO Nakajima. (STA/DPA) Nato v stari sirotišnici Namesto SZ - čili Balkan Jacques Hasday NEAPELJ - Nato se je 40 let pripravljal na spopad z nekdanjo Sovjetsko zvezo, razmeroma preprostim in znanim nasprotnikom. Ko je ta grožnja potihnila, se je moral Nato prilagoditi novi strategiji. Vrhovno poveljstvo združenih sil Nata za južno Evropo je nastanjeno v nekdanji sirotišnici, ki jo je zgradil Mussolini v Neaplju. Prizadeva si, da bi uveljavil spoštovanje embarga proti Srbiji in Cmi Gori. Nato je razvil strategijo, ki temelji na zmanjševanju oborožitve. Toda nove enote, še posebej tiste, ki so namenjene posredovanju, so zdaj sposobne opraviti posege hitreje in spretneje. »Ge bi prišlo do krize ali vojaškega spopada, bi morali okrepitve Nata nedvomno uporabiti v Mediteranu. Naša strateška sposobnost, da to morje nadzorujemo in ga izrabljamo v svoj prid, je odločilnega pomena,« so poudarili v Neaplju. Stalno ladjevje Nata v Mediteranu ima privilegij pri posredovanju. Sedem ladij križari po Jadranskem morju, kjer uveljavlja embargo proti Srbiji in Cmi Gori. Od julija so te ladje lahko samo po radijskih zvezah zasliševale druga plovila, kam so namenjena in kaj pre- važajo. Po sprejetju nove resolucije ZN lahko tovore teh ladij tudi pregledujejo in pri tem stopajo in izstopajo iz teritorialnih vod ZRJ. Nato ima v Sredozemlju na voljo precej oborožitve, prav tako pa lahko računa na pomoč francoskih in španskih letalonosilk, čeprav ti dve državi nista sestavni del vojaške strukture, ki deluje na tem področju. Proizvodnja in prodaja orožja državam nekdanje Sovjetske zveze »sta potencialno največji problem« za Nato. Tanke T-72 prodajajo po 30 tisoč dolarjev, MIG 21 stane 20 tisoč dolarjev, MIG 29 pa 100 tisoč dolarjev. Nato je zaskrbljen tudi zaradi nakupov Sirije, ki se oskrbuje s kitajskimi projektili M-9, in zaradi priprav na proizvodnjo projektilov, ki potekajo v Libiji, navajajo isti vojaški viri. Iran se pravkar pripravlja, da bi znova namenil milijarde dolarjev za krepitev svoje oborožitve (letala, podmornice). Iran je že kupil projektile Tondar-68, ki imajo 1000 kilometrov dometa, ter tanke, ki so opremljeni z nočnim odčitavanjem ciljev, in posebnimi oklepi, ki amortizirajo izstrelke. (AFP/STA) Bodo na koncu o Balkanu odločale ameriške letalonosilke? (Telefoto: AP) Drugačni ukazi? Javnost in kongres zahtevata manjšo vojsko Clinton se bo moral opredeliti do kongresnih zahtev po zmanjšanju sil v Evropi za 50 tisoč ljudi, pripravlja pa se tudi razprava o vlogi ameriških oboroženih sil po razpadu vzhodnega bloka. Najpomembnejša poteza novega predsednika bo imenovanje novega sekretarja za obrambo. Trenutno ima največje možnosti za to mesto demokrat iz države VVisconsin Les Aspin, znan kot oster kritik dosedanje politike Pentagona. Clintonova administracija se bo lotila treh bistvenih vprašanj: kdaj uporabiti oborožene sile, kolikšne naj bodo v prihodnje in kdo se lahko zaposli v njih. Pri vseh treh vprašanjih se mnenja novih funkcionarjev razlikujejo od mnenj trenutnih. General Colin Povvell, načelnik skupnega poveljstva ameriških oboroženih sil, namreč ostro nasprotuje vsakemu vmešavanju v spore, kjer ni jasno opredeljenih ciljev in nasprotnika. Kandidat za obrambnega sekretarja Les Aspin pa nasprotno zagovarja hitre »kaznovalne« akcije, na primer letalske napade na strateške cilje v Sibiriji. Temu nasprotuje tudi večina ameriških visokih častnikov, češ da lahko posredujejo le odločno in v velikem obsegu ali pa sploh ne. Kljub tem dilemam pa v Pentagonu obstajajo tudi načrti o pomoči Muslimanom v BiH, tako z orožjem v primeru ukinitve embarga kot tudi z usposabljanjem muslimanskih borcev ter z aktivnejšo zaščito humanitarnih konvojev. S posredovanjem na kriznih področjih je povezan tudi problem, ki zadeva reorganizacijo ameriških oboroženih sil. Lokalni spopadi omejenega obsega zahtevajo manjše in mobilnejše enote, ki bi bile sposobne hitro posredovati kjerkoli in kadarkoli. Enote za hitre »policijske« posege potrebujejo lažje, a kljub temu učinkovito orožje. Končno se bo moral predsednik Clinton izreči tudi o zelo aktualnem vprašanju, ali so lahko v vojski zaposleni tudi homoseksualci, in z vprašanjem zaposlovanja žensk v vseh vojaških službah. Vseh teh odločitev Clinton ne bo mogel sprejeti čez noč, predolgo odlašati pa tudi ne sme, saj so oborožene sile pomemben del države. So pa že dalj časa v krizi zaradi krčenja proračuna, kon-servativizma nekaterih visokih častnikov, nejasne vloge po izgubi dolgoletnega nasprotnika na Vzbodu ter dejstva, da so se zmeraj pripravljale na novo veliko svetovno vojno, nikoli pa na mir ali majhne lokalne vojne. ENERGIJA Ko bo nafta dražja, bodo ladje spet plule na veter Eckart Gienke HAMBURG - Veter kot vir energije je spet predmet razprav. Gnal naj bi velike trgovske ladje čez valove svetovnih oceanov. Vendar vse kaže, da tako dolgo, dokler bo nafta poceni, ni pričakovati, da bi se v sodobno pomorstvo vrnil pogon na veter. Nibče ne spodbija trditve, da bi z najcenejšo obliko energije (takoj za mišično, kajpada) temeljito oklestili stroške za gorivo. Toda ladjarji so do zamisli nezaupljivi zaradi tehničnih težav in velikanskih stroškov, ki bi jih zahtevala gradnja takšnih ladij. »Ge bi namestili dodaten energetski sistem, ki bi vpregel moč vetra, bi lahko prihranili 30 do 40 odstotkov stroškov za ladijsko gorivo,« pravi Heinz Otto, član nemškega društva za vetrno energijo. Druga prednost vetrne energije je, da - v nasprotju z drugimi energetskimi viri - ne pomeni nikakršne nevarnosti za okolje. Večina današnjih trgovskih ladij uporablja nafto, ki vsebuje veliko žvepla in tako onesnažuje ozračje. »Letos poleti so se udeleženci ekološkega sestanka na vrhu v Rio de Janeiru zavzeli za zmanjšanje onesnaževanja zraka,« pravi. »Ge bi kot vir energije uporabili veter, bi bili korak bliže temu cilju.« Strokovnjaki ocenjujejo, da pomorski promet porabi tri do pet odstotkov svetovne porabe nafte. Ker je cena soda nafte ves čas pod 20 dolarji, se večina ladjarjev le nerada odvrača od tega energetskega vira. »V bližnji prihodnosti vidimo prav malo možnosti za ladje na veter,« pravi Ralf Schneider iz Združenja nemških ladjarjev. Schneider opozarja, da so cene nafte v zadnjih letih padle, medtem ko so ladijski motorji danes gospodarnejši z gorivom. Povrhu je v primerjavi z nemško marko dramatično oslabel ameriški dolar, ki je plačilno sredstvo na naftnem trgu. Račun za gorivo je za nemške ladjarje zato še manjši. Zaradi vsega tega ladjarji niso motivirani, da bi varčevali z energijo, čeprav gre pri trgovskih ladjah polovica obratovalnih stroškov za gorivo. Ladjarji so še bolj v dvomih zaradi nerešenih tehničnih težav, povezanih z izkoriščanjem vetrne energije. Sodobna plovila, ki jih žene veter, so kaj malo podobna romantičnim trijambornikom iz starih časov. Jadra so se umaknila velikemu rotorskemu ladijskemu vijaku, vdelanemu v cevasto ohišje. Prototip rotorja so na ladji prvič preskusili v 30.letih. Izvedenci pravijo, da bi s tem na odprtem morju dodobra izkoristili veter. Se vedno pa so težave z nasprotnimi vetrovi. Zato morajo biti ladje opremljene tudi s pomožnimi motorji, sicer ne bi mogle pluti proti vetru. Tehniki ta hip preskušajo turbinske motorje, s katerimi bi bilo nemara mogoče tudi v takšnih razmerah pretvarjati moč vetra v energijo. Preskusi s turbinami so bili na kopnem doslej uspešni. »S takšno rešitvijo bi ladja tudi med plovbo proti vetru ohranila pogonsko moč,« pravi Herbert Zeretzke iz družbe Krupp Mak, strokovnjak za vetrne turbine. Pod japonsko zastavo plove 14 tovornih ladij s pomožnimi vetrnimi motorji. Te ladje porabijo 20 do 30 odstotkov manj goriva kot klasična plovila. Ekološka organizacija Greenpeace ima v svojem bro-dovju ladjo na veter, izdelano v nemški ladjedelnici Lindenau, ki naj bi v komercialnih razmerah plula v tropskih vodah. Tudi druge nemške ladjedelnice, denimo Blohm in Voss, so razvile lastne ladje na veter, vendar so zaradi premajhnega zanimanja načrte spravili v predal. Seveda pa se komercialna prihodnost nasmiha energiji vetra pri jahtah, vlačilcih in drugih majhnih plovilih, so prepričani v hamburškem Raziskovalnem centru za pomorske gradnje. »Upamo, da b° ladjarska industrija začela bolj skrbeti za okolje,« pravi Holger Schoettelndreyer Združenja pomorskih arhitektov in pomorske tehnologije. Večin3 strokovnjakov je vendarle enotnega mnenj3' da se bo veter tudi za velike ladje splačal se e takrat, ko se bo dol3^ okrepil, cena nafte P dramatično poskočila-(DPA/STA) Jadrnice danes: poljska tovorna jadrnica Dar mladosti v nemškem pristanišču Bremershafen. (Foto: DPA) ZRJ / INTERVJU V POLITIKI Čosič proti Miloševiču Predsednik ZRJ ne bo kandidiral na volitvah MAKEDONIJA / REVŠČINA Skopska čmaboiza Za denar dobiš vse Dragan Perkovič Erika Repovz BEOGRAD - Se nikoli doslej Cosid ni tako ostro spregovoril o svojem nekdanjem prijatelju Miloševiču. »Po političnem razumevanju in zgodovinskih izkušnjah sva zelo različna. Razmere, v katerih delava, dileme, v katerih smo se znašli, onemogočajo najino sodelovanje. Z Miloševičem nimava enakega pogleda na demokracijo, naravo nove države, nekatere ciljev in metode vodenja zunanje politike, še zlasti pa se razhajava v oceni posledic sankcij.« Čosič našteva nekaj primerov, pri katerih sta bila povsem nasprotnih stališč in zaradi katerih sta se spopadla: nekateri nedemokratični zakoni, ki jih je sprejela srbska skupščina, podpora Paničev! vladi, ženevska deklaracija, ki sta jo podpisala Čosič in Tud-man. Čosič je Miloševiču zameril tudi izjavo v televizijskem intervjuju, v katerem se je srbski predsednik spraševal, kje je prestolnica Čosi-čevega »krmarja«, medtem ko je za Paniča dejal, da je to seveda Wa-shington. »Najini delovni odnosi so se bistveno poslabšali po zasedbi zvez- nega ministrstva za notranje zadeve. Zasedbo je izvedlo srbsko notranje ministrstvo, ko naju s Paničem ni bilo v državi. To se ni moglo zgoditi brez Miloše-vičeve vednosti. Eno-nega pogleda nimava niti na strategijo in taktiko nacionalne in državne politike, pa tudi ne na razvojno politiko.« Do Paniča je Čosič veliko prizanesljivejši: »Najini odnosi so korektni. Sodelujeva, čeprav so med nama razlike zlasti v pogledu političnega razumevanja in načina uresničevanja državne politike. Gospod Panič je sposoben, posloven in marljiv človek, le da v delovnih metodah zamenjuje podjetje z državo. Z dobrimi in domoljubnimi cilji hoče uspeti za vsako ceno. Odtod tudi nekatere njegove slabosti in napake.« Čosič je v intervjuju izrazil prepričanje, da bo na bližnjih volitvah zmagala demokratična smer. »Če nova skupščina in nova predsednika republik ne bosta človeka, s katerima bi lahko sodeloval, nisem pripravljen življenja zapravljati z zavajanjem ljudi, da imajo demokratično državo.« SKOPJE - V vsakem mestu so taksisti zanimiv vir informacij. Ponavadi upoštevajo interese svoje stranke. Le makedonski taksisti govorijo samo o bencinu, na koncu pa za vožnjo od letališča do Skopja zaračunajo 30 nemških mark. S povprečno makedonsko plačo si takšno razkošje lahko privoščiš le petkrat na mesec, drugo pa prepešačiš, ker je bencin zelo drag in ga na črpalkah Mak Petrola skorajda ni mogoče kupiti. Bencinska mrzlica se že nekaj mesecev širi po Makedoniji in grozi, da se bodo morali ljudje poleg taksijev odpovedati tudi vožnjam z osebnimi avtomobili. Promet na ulicah je razredčen, uvedli so redukcije ogrevanja stanovanjskih in javnih prostorov. Direktor makedonske radiotelevizije sedi v svoji pisarni ogrnjen v plašč in se greje s skodelico turške kave brez mleka. Makedonija že mesece preživlja v močni informacijski in ekonomski blokadi. Obroč okrog nje se na eni strani zapira z Zahoda, ki je s svojimi sankcijami proti Srbiji in Črni gori veliko bolj prizadel Makedonijo, na drugi strani pa ga zapirajo sosednje države, posebno Grčija, ki nasprotuje mednarodnemu priznanju makedonske države. Makedonci so se prisiljeni vsak dan sproti prilagajati izrednim življenjskim razmeram. Prepuščeni lastni iznajdljivosti, so se zatekli k sivi ekonomiji in organiziranemu kriminalu. Trgovina z devizami, prekupčevanje z mamili, prostitucija in korupcija so v državi nekaj vsakdanjega. Kriza je nastala, ko je Makedonija od Grkov kupila gorivo, ki že mesece stoji na grško-make-donski meji. Pogoj, ki ga je postavila grška vlada, da bi izročila že plačano gorivo, je bila odpoved imenu Makedonija. To je začaran krog, saj Grčija zaenkrat ne namerava priznati Makedonije in se Makedonci ne nameravajo odpovedati svojemu imenu, zato so ljudje cisterne na meji že zdavnaj odpisali in se znašli po svoje. Vsak, ki v Makedoniji lahko plača eno nemško marko in pol za liter bencina, ve, kje ga lahko dobi. V predmestju Skopja obstaja trenutno kakšnih dvajset mest, kjer točijo gorivo. Nekateri ga prinašajo iz Bolgarije v posebnih rezervoarjih, ki držijo veliko več od dovoljenih štiridesetih litrov. Makedonija 1992: komu bomo letos prodali tobak? (Foto: S. 2iv ulovič - TRIO) gg PISMO IZ PEKLA ■mfn— SARAJEVO - Z mojega balkona je mogoče s pogledom zaobseči vso strahotno geografijo zločina: na levi strani leži dvanajstletna deklica, ki jo je smrt doletela v stanovanju. Tam so tri trupla tistih, ki so jih usmrtile granate, v sedemnajstem nadstropju jih je šest zgorelo. Na tleh, pred vhodom v zgradbo, leži še šest trupel in spodaj, na travniku, so trupla razmesarjenih otrok. Nekoč, ko bo vse mi-ruo, bo mogoče to popisal kdo, ki ima bolj hladno glavo kakor jaz, vaš kronist, ki se mu hi-Sa vsak dan trese od eksplozij granat v bliži-ui, ki mu drevesne krošnje pod oknom podrhtevajo od ostrostrelskih krogel in ki ima v zidovih in kuhinjskem pohištvu, v dnevni sobi in spalnici vse polno lukenj. A tudi tisti s hlad-no glavo, ki bo v miru Popisoval vojno tragiko ln junaštvo Sarajeva, bo Zagotovo moral posebno Poglavje posvetiti Trgu .ra Kosoriča v Hrasnu. . a trg je bil pred vojno obdan z visokimi, “ed seboj povezanimi zgradbami. V njihovih Pri hčjih so bile samopostrežne trgovine, druge prodajalne in majhni °ari> pred njimi pa otroška igrišča z vodometi na sredi. Zdaj je ta trg je postal P seben simbol upora Sarajeva in Sarajevčani v Proti tistemu porazne emu namenu, ki rerb lv,mestu-vkate- tain Se ^oboko prepletajo m prežemajo različ-religije in narodi, osvojiti in izločiti »srbska ozemlja«. Agresor je v prvem naskoku, ko so vsi še dvomili, da so njegovi načrti zares tako nori, na juriš osvobodil Grbavico, od koder so bili pregnani vsi Srbi. Nekateri so si morali odkupiti pravico, da so lahko odšli. Drugi so bili prisiljeni sprejeti status državljana drugega razreda. Tretjim je bila pretrgana nit življenja v ulici Milutina Djuraškoviča, tisti, ki pelje od zgradbe Elek-troprivrede čez most do »Zeljinega« stadiona. Takoj za njim je ta slavni trg, ki ga največkrat omenjajo v svojih dnevnih poročilih o vojaških operacijah v Sarajevu. V jeziku teh poročil agresor obstreljuje trg zdaj z minometalci, zdaj s tanki, zdaj s protiraketnim orožjem in zdaj s pehotnim strelskim orožjem. Amaterska kamera je zabeležila in sarajevska televizija prikazala srhljive trenutke, kako ubijalci z okoliških hribov z neko uničevalno pripravo sesipajo fasado 21-nadstropne stolpnice, na kateri od moči udarcev ostajajo kraterji in odpadajo balkoni. Te stolpnice so bile v plamenih in ena od njih je tudi do tal zgorela. Veliko stanovanj je porušenih, ljudje umirajo, vsako noč četniki skušajo prodreti na trg in potem so vsako noč -poraženi. »Vidimo se, če bo bog dal, na 'srbskem’ Trgu Pera Kosoriča!« je naduto izjavil za televizijo častnik zločinske vojske. Z balkona na Trgu Pera Kosoriča vidim samo smrt Toda, Bog jim noče in noče dopustiti, da bi trg osvojili, in tako ostaja neosvojen. Tako kot Sarajevo. Ta trg razkazujem s svojega balkona kot podobo nepremagljivega Sarajeva tujim novinarjem. Za prekleto tragično in krvavo pričevanje gre, daleč od ple- Kemal Kurspahič menske in etnične vojne, o kateri nas skuša prepričati poblazneli nevropsihiater. V resnici pa gre za neskončen pohlep po ozemlju, zaradi katerega trpijo, ležijo mrtvi in zmasakrirani tako sarajevski Srbi kot njihovi someščani. »Lejte, tista visoka zgradba na levi, v katere pritličju je Nolitova knjigama. Tam je nekega majskega večera v stanovanju ob televizorju zločinska granata ubila 12-letno Snježano Radonja, ki ji je 18-letni brat Srdjan na grobu izrekel tisti 'Zbogom, moj mali Valter’ in se skupaj z očetom prijavil v enoto na Trgu za obrambo svojega Sarajeva. V zgradbi pred nami se stiskajo tri družine, potem ko so trije njeni stanovalci, Sadžida Toholj, Dragica Filipovič in Muhamed Pašič, stopili do bližnje pošte, da bi tam zamenjali nekaj starih dinarjev za nove bone in spotoma opravili še nekaj stvari. Potem jih je na Dolac Maltiju raznesla granata in Sadžin sin Senad, prav tako branilec Sarajeva in republike, mi je žalostno rekel: »Pomislite, moja mama je umrla za dve marki!« Toliko je namreč nesla, da bi zamenjala za bone, v tem mestu brez blaga in tržišča, v katerem tudi veliko večji denar ne šteje nič. Tam v stolpnici na trgu, v enem tistih popolnoma zgorelih stanovanj, v 17. nadstropju pa je v plamenih umrla petčlanska muslimanska družina - oče, mati, hči in dvoje vnučkov, ki sta imela po tri in pet let - skupaj s sosedo Srbkinjo, ki je k njim prišla na kavo. Na vogalu te in tiste druge, sošednje zgradbe pa je nekega večera v začetku avgusta agresorska granata, ki so jo mogoče izstrelili, potem ko so dobili obvestilo, da bodo tu delili človekoljubno pomoč, usmrtila šest ljudi, kot po nekakšni žalostni statistični simboliki - dva Srba, dva Hrvata in dva Muslimana. Na tistem travniku malo naprej pa je že v začetku leta razneslo nekega 12-letnega dečka in drugi je ostal brez noge, medtem ko so, nič hudega sluteč, igrali nogomet nekega majskega dne, ki jih je zvabil ven, s svojo lažno tišino in s soncem, ki so ga v tem strahotnem poletju tako zelo pogrešali vsi sarajevski otroci... To je samo delček strahotne vojne kronike iz moje ljube soseščine, v kateri me je strašno prizadela tudi smrt mojega prvega soseda in hišnega prijatelja Javorja Butine prav tu na mostu, ha Dolac malti, kjer je neki plačan morilec s hriba z ostrostrelsko puško zadel v glavo tega vsestranskega triin-tridesetletnika. Govoril je tri jezike, vse je vedel o elektroniki in vojne dni je preživljal ob prostovoljnem delu pri Caritasu. Medtem pa je njegova žena Smiljka, ki je skupaj z nami preživljala to pomlad in poletje nevarnega življenja, odšla k hčerki v Kraljevo. Njena zlata Barbara in sin Gregor pa sploh ne vesta, kako strašna nesreča se je zgodila. In tudi mene so nagovarjali prijatelji, družina in v službi, naj si vendar najdem kakšno drugo stanovanje, naj se iz tega peklenskega kroga smrti preselim na kak bolj varen kraj. Jaz pa ne bi šel nikamor. Zares verjamem, da so branilci tega kraja, Mario, Tare, Fičo, To-kača, še posebej dobri borci, ki so zrasli na tem trgu in ne bodo nikdar dopustili, da bi to naše skupno Sarajevo v enem samem delčku postalo samo srbsko.. ||| jjlj il H NOVICE Teden dni za formiranje humanitarnih konvojev KISELJAK - Poveljnik Unproforja v Bosni in Hercegovini PhiHppe Morillon je izjavil, da morajo v enem tednu dni v Goražde in Srebrenico prispeti humanitarni konvoji, saj so v teh mestih na vzhodu BiH razmere že kritične. »Ce se našim konvojem v enem tednu ne bo posrečilo priti v Goražde in Srebrenico, bo to znamenje, da imamo premalo vojakov in da bo Visoki komisariat Združenih narodov za begunce od Varnostnega sveta moral zahtevati nove okrepitve,« je poudaril Morillon. (AFP/Hina) Srbija in ZRJ kupujeta orožje v Rusiji, Siriji, Libanonu in Izraelu BEOGRAD - Nekdanji svetovalec izraelskega predsednika Samirja Manaše je za beograjski radio B-92 izjavil, da Srbija in ZRJ kupujeta orožje v Rusiji in Izraelu. Manaše je dodal, da ZRJ kupuje največ strelivo, topove in stare tanke. Orožje prihaja prek Madžarske in Poljske, veliko tudi iz Sirije, Libanona, in sicer prek Cipra. (STA) Ovadba proti generalu MacKenzieju ’ SARAJEVO - Sarajevski okrožni vojni tožilec bo proti nekdanjemu poveljniku sil Združenih narodov v Bosni in Hercegovini, kanadskemu generalu MacKenzieju, podal kazensko ovadbo. Sumi ga, da je storil vojni zločin proti civilnemu prebivalstvu. General naj bi namreč z dvema spremljevalcema prihajal v ženski zapor za Muslimanke in vsakič s seboj odpeljal po štiri posebej izbrana dekleta. Za njimi se je nato izgubila vsaka sled. (STA) V Sarajevu pozdravili nadzor ladij v Jadranu SARAJEVO - V Sarajevu so pozdravili odločitev skupščine zveze Nato in Zahodnoevropske unije o poostrenem nadzoru izvajanja embarga proti ZRJ. Odločitev so pozdravih zato, ker je zaradi zavlačevanja OZN in Evropske skupnosti v BiH umrlo že 100.000 ljudi, gmotna škoda doslej pa znaša več kot 200 milijard dolarjev. (STA) Žrtve vojne na Hrvaškem ZAGREB - Od začetka vojne na Hrvaškem 17. avgusta 1991 do danes je bilo ubitih 6.050 ljudi, 21.483 pa je bilo ranjenih, je sporočil urad za informiranje in raziskave hrvaškega ministrtsva za zdravstvo. Od vseh ranjenih jih je kar 1.986 registriranih kot vojnih invalidov. Največ ljudi je bilo ubitih na območju vzhodne Slavonije - 2.028. Po še nepopolnih podatkih naj bi bilo samo v Vukovarju ubitih 600 hrvaških vojakov in 1.100 civihstov, vendar pa nekateri menijo, da je žrtev še več. V vojni na Hrvaškem je umrlo tudi 22 novinarjev, od tega 4 tuji. (Hina) Kurili bodo celo parket BEOGRAD - Zaradi embarga OZN na uvoz nafte in njenih derivatov ter premoga v ZRJ njeni prebivalci pred bhžajočo se zimo vse bolj računajo na ogrevanje z električno energijo. Po besedah Slobodana Petroviča, vodja dispečerske službe Elektro-distribucije Beograd, so energetske razmere v Srbiji zelo dobre. Dobave elektrike so redne, vremenske razmere zelo ugodne, okvar na distribucijskem sistemu ni. Ker pa bodo zaradi pomanjkanja goriva morali v ogrevalni sezoni zmanjšati oziroma omejiti obseg daljinskega centralnega ogrevanja, se je bati, da bodo ljudje to »ohladitev« nadomeščali z gretjem s termoakumulacijskimi pečmi in drugimi električnimi grelniki. »To pa bo povzočilo pravi udar v električnem omrežju,« je dodal Petrovič. (Tiker) Panič potuje v Nemčijo BONN - Premier nepriznane ZRJ Panič bo v četrtek odpotoval na enodnevni delovni obisk v Nemčijo, so sporočili iz urada za obveščanje nemške vlade. Panič naj bi se zagotovo sestal z nemškim zunanjim ministrom Kinklom, ni pa še jasno, ah se bo pogovarjal tudi s kanclerjem Kohlom. (Hina) Albanci bodo bojkotirali volitve PRIŠTINA - Albanske stranke na Kosovu so spo-' ročile, da se ne bodo udeležile decembrskih volitev v Srbiji. To bodo že tretje volitve zaporedoma, ki jih bodo bojkotirali. Srbska opozicija je v zadnjem hipu povabila volil-ce albanske narodnosti, naj se udeležijo volitev. Opozicija namreč upa, da si bodo v boju proti srbskemu predsedniku Miloševiču priborila njihove glasove in tako Miloševiča zakonito vrgla z oblasti. Vendar pa Albancem v zameno za glasove ni ponudila ničesar. Na Kosovu se pritiski srbskih oblasti na Albance zaostrujejo. Z blokado sredstev javnega obveščanja je odstranjena še zadnja možnost, da se Albanci vključijo v volitve. 15. novembra so ukinili Rilindjijo, edino novinarsko-založniško hišo, ki je tiskala v albanščini. Srbska vlada jo je že registrirala kot novo državno podjetje, imenovano Panorama, ki bo izdajalo časopise v srbščini in turščini. (S. M.) V Jadranu ustavili prve tovorne ladje BRUSELJ - Belgijska fregata VVesthinder in španska ladja Andalucia, ki sodelujeta v ladjevju Zveze zahodne Evrope (ZZE), zadolžene, da uveljavi spoštovanje embarga proti Srbiji in Ctai gori, sta v ponedeljek zaustaviti tovorni ladji, ki sta pluli pod sirsko in ekvadorsko zastavo. Ladjevje ZZE v Jadranskem morju sestavlja 5 ladij: fregate Zeffiro (Italija), VVesthinder (Belgija), Andalucia (Španija), Jean de Vienne (Francija) in italijanska korveta Driada. Ladjevje Nata, ki je v Jadranskem morju v okviru iste misije, pa sestavlja sedem oklepnih ladij. Obe ladjevji sta od petka pooblaščeni za pregled tistih ladij, za katere sumijo, da so kršile embargo. Doslej so imeli pravico te ladje zasliševati samo s pomočjo radijskih zvez. (AFP/ STA) NOVICE Sodniki napovedujejo protestne zbore LJUBLJANA - Sindikat sodnikov Slovenije bo v sredo, 25. novembra, ob 14. uri izvedel protestne zbore na sedežih vseh sindikalnih enot, ker slovenska vlada ni ugodila zahtevi sodnikov po izplačilu plaC v skladu z zakonom o funkcionarjih v državnih organih. Sindikat sodnikov je že 11. novembra zahteval od vlade, naj zagotovi izplačilo plaC sodnikom v skladu z zakonom o funkcionarjih od 1. maja 1992 naprej, vključno z novembrsko plaCo. Ta denar naj bi sodniki dobili z novembrsko plaCo. Ker vlada do 20. novembra tej zahtevi ni ugodila, bodo na protestnih shodih sodniki spregovorili o sedanjih kritičnih in zaostrenih razmerah in se dogovorili za nadaljnje postopke, da bi uveljavili svoje zahte-ve.(V.2.) SAZU o pomenu hrvaškega/srbskega jezika LJUBLJANA- Slovenska akademija znanosti in umetnosti je imenovala posebno komisijo z nalogo, da'prouči vprašanje pouka hrvaščine/srbščine v slovenskih osnovnih šolah. Komisija, ki jo vodi akademik Janko Kos, sestavljajo pa akademik Janez Menart, akademik Boris Paternu in dopisni elan Jože Toporišič, je pozorno pretehtala gradivo Zavoda za šolstvo in šport. Ugotovila je, da je od treh različic, opisanih v gradivu, edino primerna tretja, ki predlaga, naj se predmet izvzame iz obveznega predmetnika osnovne šole, njegovi uri pa dodelita slovenskemu jeziku v 5. razredu. Komisija je še ugotovila, da je predlog treba dopolniti z določilom, naj se fakultativnost predmeta prenese iz osnovne šole v srednjo. Tu se hrvaški/srbski jezik lahko uveljavi kot izbirni tretji tuji jezik, za katerega pa bo otroka še morala izdelati koncept pouka. Jezik, za katerega pa bo stroka še morala izdelati koncept pouka, je sporočilo predsedstvo SAZU. Študentske izkazanice za vse študente LJUBLJANA - Na prvem uradnem sestanku vodstva Univerze in Študentskega parlamenta v Ljubljani so se dogovorili, da bo študentska izkazanica Univerze v Ljubljani dostopna vsakemu študeiitu, ki se bo zanimal zanjo. S tem v zvezi so se namreč med študenti pojavila določena vprašanja. Na sestanku so Univerzo zastopali rektor dr. Miha Tišler in prorektorja dr. Janez Možina in dr. Jože Kušar, Študentski parlament pa njegov predsednik Marko Kušar in podpredsednik Miha Kušar. Marko Kušar je po pogovorih rekel, da so bili sproščeni, izredno uspešni in koristni za obe strani. Vodstvo Univerze je tudi obljubilo svojo podporo pri akcijah študentske organizacije. (M.S.) EKOLOGIJA / NOVE STRANKE POPRAVEK OBJAVE n So nove stranke odsev potrebe ali bližnjih volitev? Stranke podčrtane z zeleno Igor Medjugorac Nekaj podobnega se je dogajalo že na minulih volitvah, ko se je januarja 1990 (tri mesece pred njimi) pojavila Državljanska zelena lista. Sestavljali so jo tisti, ki se niso strinjali z odhodom Zelenih Slovenije v Demos, ter tisti, ki so prihajali iz nekdanjih DPO (ZK, SZDL). Čeprav je lista zbrala nekaj tedaj znanih imen (Mauricio Olenik, Jože Knez, Ciril Baškovič), ji ni uspelo priti v parlament, po volitvah pa je razpadla. V parlament so tako prišli samo Zeleni Slovenije, ki so dobili presenetljivo veliko glasov. Kasnejše raziskave so celo pokazale, da so bili Zeleni stranka z najboljšim volilnim izkoristkom oziroma z najboljšim razmerjem med številom volilcev in številom elanov stranke. Na letošnjih volitvah se zgodba ponavlja, saj se precej strank poteguje za volilce, ki so se odločili, da bodo glasovali za stranke z ekološkim programom. Prva se je pojavila Zelena alternativa, ki je združevala ljudi iz ljubljanskih podružnic Zelenih Slovenije. Ta, “tradicionalno desni" del stranke se je odločil, da se bo osamosvojil v trenutku, ko so zeleni podprli “rušenje" Peterletove vlade. V teh krogih sta se nekaj Časa gibala dr. Stanko Buser (predsedniški kandidat in elan SLS) in dr. Lovro Sturm (sodnik ustavnega sodišča). Podobno “osamosvojitev" so izpeljali tudi v Kopru, novonastalo Združenje Smer Slovenije pa se bo tudi udeležilo volitev. Smer so ustanovili tisti zeleni, ki so bili nekoliko radikalnejši od večinskega dela stranke in se niso strinjali z državotvorno usmeritvijo Zelenih Slovenije. To so poudarili tudi na tiskovni konferenci, kjer so predstavili program stranke. Radikalnost njihovega pogleda na varstvo okolja lahko med drugim spoznamo v zahtevah po zaprtju železarn, TGA-KidriCevo in jedrske elektrarne v Krškem. V medijski kampanji je med vsemi naštetimi gotovo najbolje organizirano Slovensko ekološko gibanje (SEG), ki je v svoj program zapisalo: “Nastopamo kot državljani, ki postavljamo varstvo okolja nad politične razlike in ideološke tančice.” Zveni znano? Morda. Ce sodimo po njihovem programu, SEG za svoje cilje postavlja projekte, ki jih zasledimo tudi v programu Zelenih Slovenije (odžveplevalne naprave, zaščita podtalnice, razselitev prašičjih farm), zato kakovostno ne pomeni bistvene novosti. Glede na dejstvo, da se Zeleni vse bolj profilirajo kot stranka, lahko pričakujemo, da bo SEG privlačno predvsem za tiste, ki menijo, da Cas družbenih gibanj še ni minil. Posebno vprašanje pa je seveda “gibanj-skost" SEG, saj dosledno uporabljajo vzorce vedenja, značilne za stranko in ne za gibanje. Zato gre tudi tu dvomiti o posrečenem poskusu organiziranja ekološko zavedne javnosti. Cas volitev pač zahteva določene programe, med katerimi je tudi ekologija. Da se tega zavedajo tudi “stare" stranke, pa kaže tudi mrzlično ustanavljanje “zelenih" frakcij v SLS in SKD. Zelene stranke so se pred volitvami razmnožile, kot gobe po dežju. Kot odsev razmer? Ali kot predvolilna potreba? (foto: Srdan ŽivuloviO / TRIO) 1. Ker je pri objavi seznama kandidatov za volitve predsednika republike, ki bodo 6. decembra 1992, pomotoma izpadla navedba predlagatelja pri vseh kandidatih, Republiška volilna komisija objavlja predlagatelje posameznih kandidatov za predsednika republike: 1. dr. Stanislav BUSER Predlagatelj: SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 2. Darja LAVTIŽAR BEBLER Predlagatelj: SOCIALISTIČNA STRANKA SLOVENIJE -SSS 3. France TOMŠIČ Predlagatelj: SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE - SDSS 4. Jelko KACIN Predlagatelj: DEMOKRATSKA STRANKA 5. dr. Alenka ŽAGAR SLANA Predlagatelj: NARODNA DEMOKRATSKA STRANKA 6. Ivan BIZJAK Predlagatelj: SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI -SKD 7. Milan KUČAN Predlagatelj: dr. MATJAŽ KMECL IN SKUPINA VOLILCEV 8. dr. Ljubo ŠIRC Predlagatelj: LDS - LIBERALNODEMOKRATSKA STRANKA 2. Pri objavi list kandidatov za volitve poslancev v državni zbor sta pomotoma izpadla seznama kandidatov za volitve poslancev narodnosti. V vsaki volilni enoti se voli enega poslanca. VOLILNA ENOTA 9 - OBMOČJE OBČIN KOPER, IZOLA, PIRAN ZA VOLITVE POSLANCA ITALIJANSKE NARODNE SKUPNOSTI 1. prof. AMALIA PETRONIO, roj. 21. 3. 1952, PIRAN, GRADNIKOV TRG - P. GRADNIK 2, DIPL. SOCIOLOG-SOCIOLOGA, BIBLIOTECARIA 2. ROBERTO BATTELLI, roj. 19.10.1954, BERTOKI -BERTOCCHI, OB SPOMENIKU - D. MONUMENTO 6, NOVINAR - GIORNALISTA, REPUBLIŠKI POSLANEC - DELEGATO VOLILNA ENOTA 10 - OBMOČJE OBČIN MURSKA SOBOTA IN LENDAVA ZA VOLITVE POSLANCA MADŽARSKE NARODNE SKUPNOSTI 1. MARIA POZSONEC, roj. 16.1.1940, DOLGA VAS 4/C, DOLGA VAS, UČITELJICA, POSLANKA V DPZ SKUPŠČINE REPUBLIKE SLOVENIJE 2. JOŽEF HORVAI, roj. 29. 5. 1966, GORNJI LAKOS, GORNJI LAKOS 89, ORODJAR, ORODJAR 3. ELIZABETA BERNJAK, roj. 27.10.1947, LENDAVA, KIDRIČEVA 9, MAGISTER JEZIKOSLOVJA, LEKTORICA, DOCENT 4. GYORGY TOMKA, roj. 24. 2.1943, LENDAVA, PARTIZANSKA 18, VETERINARSKI TEHNIK, VETERINARSKI TEHNIK 5. JOZSEF MURSICS, roj. 11.4. 1957, LENDAVA, DOLGA VAS, DOLGA VAS 117, DIPL. INŽENIR KEMIJSKE TEHNOLOGIJE, OBRATOVODJA 6. JANOS DAVID, roj. 25. 11. 1921, LENDAVA, DOLNJI LAKOS, DOLNJI LAKOS 53, ČEVLJARSKI MOJSTER, UPOKOJENEC 7. VILI HERŽENJAK, roj. 26.1.1956, LENDAVA, KOLODVORSKA 16, GLASBENIK, OBRTNIK VOLITVE / ŽE 12 DNI Predvolilna kampanja Predsedniški kandidat SLS dr. Stanko Buser se je sinoči predstavil volilcem v Kranju. Posebej je poudaril, da Slovenija tudi v prihodnje potrebuje taksno vojsko, kot jo ima danes. Na Radiu Celje je včeraj nastopila predsedniška kandidatka SSS Darja Lavtižar-Bebler, ki je poudarila, da žensk ne bo v parlamentu in na drugih funkcijah, če jih ženske ne bodo volile. Na Ptuju so se v nedeljo zvečer predstavili veljaki SDSS dr. Jože Pučnik, Janez Janša, dr. Janko Prunk in predsedniški kandidat France Tomšič. Predstavili so model socialne države in načrt za zmanjšanje brezposelnosti. Strankarsko življenje je bilo tudi včeraj zelo pestro. Predstavniki Liberalno-demokratske stranke so na novinarski konferenci govorili predvsem o šolstvu. Minister dr. Slavko Gaber je predstavil program odbora za šolstvo LDS, ki predvideva avtonomen in demokratičen izobraževalni sistem enakih možnosti, z raznovrstno izobraževalno ponudbo na vseh stopnjah, ter razvoj zasebnega šolstva. Predsedniški kandidat dr. Ljubo Sire je poudaril pomembnost stikov s tujino in napovedal, da bosta z ministrom Davorinom Kračunom odpotovala v Švico, kjer bosta javnost seznanila s slovenskimi potrebami. Slovenija v evropske integracije da ali ne je bila tema včerajšnje novinarske konference Združene liste, kjer so Borut Pahor, dr. Rado Bohinc in Boris Sovič poudarili, da je vključevanje v Evropo za našo državo nujno zaradi skupne gospodarske, zunanje in obrambne politike. Predstavili so gospodarski program Združene liste. Ta temelji na ofenzivni zunanji strategiji, ki predvideva za naslednja štiri leta 40-odstotno povečanje izvoza. Predsednik SDP dr. Ciril Ribičič je včeraj trboveljskim šolarjem poklonil denar, s katerim bo SDP Slovenije pomagala pri izvedbi ekološkega projekta Cicibanom prijaznejše okolje. Spori med obema strujama SOPS se, kot kaže, se niso končali. Demos - Krambergerjeva združena lista, v katero so vključene Domovinska narodna stranka, Slovenska obrt-nisko-podjetniška stranka, Republikanska stranka Slovenije in Stranka Demos, je pri vložitvi skupne kandidatne liste naletela na težave, saj po sklepu Republiške volilne komisije ne more nastopati v petih volilnih enotah, ker SOPS ni uradno registrirana stranka. Do zapleta je prišlo, ko sta se v stranki pojavili dve frakciji. Prvo, legalno, vodi Bogo Rogina, drugo, sporno, pa Emil Kandrič. Vodilni člani sporne SOPS so na vče- rajšnji novinarski konferenci trdili, da so le žrtve volilne kuhinje. Bogdan Oblak, predsednik Liberalno-demokratske stranke Slovenije, opozoril na napake in nedoslednosti pri objavljanju indeksov. Oblak je zato priporočil, da se računovodski izkazi izražajo v idealni valuti, lipi, ker je tolar inflatoma valuta. Na včerajšnji novinarski konferenci Slovenskih krščanskih demokratov je njihov predsednik Lojze Peterle povedal, da je po sestanku z italijanskimi gospodarstveniki v Martelagu pri Benetkah napovedal, da bo SKD po decembrskih volitvah spet v vladi. Slovenski krščanski demokrati so se tudi odzvali pozivu Škofijske Karitas v Mariboru in bodo del denarja za volilno propagando nakazali na njen žiro-račun. Herman Rigelnik (LDS) je včeraj v Črni na Koroškem govoril o gospodarskih načrtih vlade, o ekoloških odprtih vprašanjih in cesti Cma-Sentvid. Dr. Janez Drnovšek je predvolilni shod LDS na Ptuju združil z obiskom izvršnega sveta in se sestal z gospodarstveniki. Tem je povedal, da je morala država z nekaj ukrepi poseči v gospodarstvo, da bi se izognila popolnemu zlomu proizvodnje. Volilcem na Ptuju se je Sinoči predstavil predsedniški kandidat dr. Ljubo Sire. ________PROTESTNI SHOD / DAVKI_ Vpliv davkov in saksofona na slovenske volitve SLS je organizirala protestni shod zaradi visokih dohodnin 20 novinarjev, dve TV ekipi, 10 uniformiranih policistov.. ..in še kdo na protestnem shodu SLS. (Foto: J.S./TRIO) SDP / OKROGLA MIZA Ceste so postale vaba za glasove volilcev DRŽAVNI SVET / SINDIKATI Parlament brez glasu sindikatov Svobodni sindikati v parlamentu računajo na dodatnih 16 članov Na okrogli mizi Združene liste v Ljubljani na temo Kako in kdaj končati ljubljansko obvoznico je dr. Lev Kreft poudaril, da je cestni program zdaj v modi, saj mu skoraj v vseh strankah namenjajo veliko pozornosti. Z lastnim denarjem bi v Sloveniji lahko zgradili le 10 kilometrov avtocest na leto, zato so edina možnost sredstva iz tujine, je povedal Dušan Fatur, namestnik ministra za promet in zveze. Za dokončanje cestnega križa bi potrebovali 2, 1 milijarde dolarjev. Za to vsoto bi morala Slovenija prispevati tretjino, do 15 odstotkov bi dobili iz evropskih bank, preostali denar pa s koncesijami. Naša država je računala tudi na denar Svetovne banke za obnovo in razvoj, vendar ga ne more dobiti, ker ima previsok nacionalni dohodek. Ljubljanska obvoznica, so ugotovili na okrogli mizi Socialdemokratske prenove v Ljubljani, je vprašljiva tudi zaradi tega, ker na njej ne bo' cestninskih postaj, s tem pa bodo odpadle tudi koncesije. /M.J./ Nobena analiza doslej ni dokazala, da bi Američani Billa Clintona izvolili za predsednika zato, ker igra saksofon. Pač pa večina trdi, da so bile odločilne obljube o cenejšem zdravstvu in šolstvu zaradi večjega obdavčenja najbogatejših. Kar naj bi torej pomenilo, da imajo davki pri volitvah pomembnejšo vlogo kot saksofon. V Ameriki, seveda. V to past se je ujela Slovenska ljudska stranka, ki je svojo zahtevo, naj revni ne plačujejo dohodnine ali pa naj jo plačujejo na obroke, včeraj podkrepila s protestnim shodom pred vladno palačo. Ob napovedani uri je bilo pred stavbo vlade dvajset novinarjev, dve TV ekipi, deset uniformiranih policistov, nedoločljivo število neunifor-miranih in en demonstrant, za katerega se je čez čas izkazalo, da je na prizorišču zgolj slučajno. Kot tudi ni demonstriral prvak Liberalne stranke Daniel Malenšek, ki se je trikrat pripeljal na kolesu mimo prezeblih predstavnikov javnosti, morda zato, da ne bi zamudil kake pomembne menifestacije zoper oblast. Mimo je prišel tudi Franco Juri, ki najprej ni bil prepričan, če niso to že demonstracije zoper njegovo kandidaturo za veleposlanika v Argentini. Mnogo kasneje se je prikazala kandidatka Ljudske stranke Metka Karner - Lukač, ki je povedala, da »ljudje niso niti na levi, niti na desni, so pa lačni« in »ljudje so vse bolj revni, vlada pa nas ropa«. Demonstranti - njihovo število je medtem naraslo z enega na deset - so bentili čez komuniste, ki samo kra-,dejo, neka gospa pa je omenila še problematiko Bosancev, ki ogrožajo Slovence. Nato je gospa Lukač poudarila, da bo Ljudska stranka rešila vse po vrsti: najprej dohodnino, potem pa še drugo. Kmalu zatem je Drnovškova vlada dokazala svojo nedemokratičnost, saj je dobesedno uničila shod, ko je delegacijo protestnikov brez težav takoj sprejela na pogovore. Čeprav brez predsednika vlade, ki je bil menda na pomembnem predvolilnem obisku v Ljutomeru. Ljubljančani so se potem še nekaj časa zabavali ob pogledu na vijoličasti trabant in na vozni park za njim, da o napisih, ki so omenjali tudi komunistično Kučanovo preteklost in roparski zakon o lastninjenju, sploh ne govorimo. Po srečanju je sicer izšlo sporočilo, ki pravi, da sta se obe strani pogovarjali in da vsaka ostaja pri svojem. Vendar pa je nauk zgodbe jasen: z davki na volitvah ni mogoče zmagati. Cesar ne pokvari vlada, uničijo državljani, ki jih dohodnina očitno ne vznemirja preveč. Torej je vseeno bolje igrati saksofon. Svobodni sindikati so že ob vlaganju liste Republiški volilni komisiji predlagali, da preveri število njihovih elanov. Čeprav imajo predstavniki delojemalcev štiri sedeže v državnem svetu, so se odločili, da bodo kandidirali le tri člane. ”Imamo okoli 435.000 elanov. Pred dvema letoma smo se odločili, da ponovno popišemo članstvo, kar lahko dokažemo s pristopnimi izjavami.” Zbrali so 43 elektorjev, dodatnih 19 pa je predstavnikov panožnih sindikatov. Ker po novi ustavi sindikati nimajo veC zakonodajne pobude, Svobodni sindikati računajo še na 16 svojih članov, ki na listah petih strank kandidarajo za izvolitev v državni zbor. Katerim strankam Družbene razmere v Slovenji so naklonjene alternativnim oblikam kaznovalne politike, kar postaja že praksa sodobne Evrope, je minister za pravosodje in upravo Miha Kozinc povedal udeležencem tridnevnega seminarja o problematiki kaznovalne zakonodaje, ki se je včeraj začel v Ljubljani. Na seminarju sodelujejo strokovnjaki za kazensko pravo iz Sveta Evrope in več kot 150 sodnikov, profesorjev, delavcev iz notranjega ministrstva, strokovnjakov iz pravosodnih organov in služb, ki se pripadajo ti kandidati, noCejo izdati, ker po mnenju Dušana Semoliča to ni pomembno: “Dve leti te sestave parlamenta, brez glasu sindikatov, za delavstvo nista bili rožnati. "Predsednik obalnih sindikatov Konfederacije 90 Boris Mazzalin je volitve predstavnikov delojemalcev v državni svet označil kot farso, saj so po njegovem mnenju lahko izvoljeni le kandidati Semoličevega in Tomšičevega sindikata. Kar je zavrnil član predsedstva Svobodnih sindikatov Milan Utroša: "Mazzalin nas blati, ker svojemu članstvu ne upa priznati, da bo imel njegov sindikat, zaradi lokalnega načina organiziranosti, težave pri volitvah v državni svet." (B.M.) ukvarjajo s kaznovalno politiko in kaznovanim1 osebami v Sloveniji. Kozinc je opozoril, oa je v novem predlogu kazenskega zakonika alter nativnim oblikam kaznovanja namenjenega pre malo prostora. Če bo Sloveniji prevladala nestrpnost do obsojence' in kaznovancev, bod možnosti za izvajan) alternativnih oblik kazno vanja omejene. Name^ seminarja je pribli23^ slovensko zakonodaj ^ sodobni evropski zakono daji in sistemu kazno v ne politike v Evrop (STA) SLOVENIJA / SEMINAR Alternativne oblike kaznovalne politike GRADEC / INTERVJU Z AVSTRIJSKIM KANCLERJEM OB ZASEDANJU SREDNJEEVROPSKE POBUDE Mock: Ni globalne rešitve za prostor nekdanje Jugoslavije Avstrija podpira pobudo za misijo Združenih narodov no Kosovu Avstrijski zunanji minister je v času razpadanja Jugoslavije postal ena izmed osrednjih političnih osebnosti, ki je dajala zahodnoevropski politiki vrsto pomembnih, če ne celo odločilnih pobud, kako naj reagira na balkansko krizo in neustavljiv potek dogodkov. Osempetdesetletni Alois Mock se je rodil kot sin transportnega podjetnika v Spodnji Avstriji. 2e petintridesetletnemu so zaupali funkcijo ministra za Šolstvo in vzgojo. Kot vodja Avstrijske ljudske stranke (OVP) je postal 1987. leta koalicijski vladni partner avstrijskih socialdemokratov (SPO). V'koalicijski vladi z Franzem Vranitzkym je dobil poleg vicekanclerja tudi zunanje ministrstvo, zato je takrat že upokojeni bivši kancler in starosta avstrijske politike Bruno Kreisky iz protesta odstopil kot častni predsednik SPO. Mock je poleg tega opravljal Se vrsto mednarodnih funkcij, med drugim že takrat funkcijo predsednika Evropske demokratske unije in pozneje ustanovljene Mednarodne demokratske unije, ki združijeta konservativne krščanske stranke. Alois Mock je bil vseskozi vnet zagovornik pristopa Avstrije k Evropski skupnosti. V preteklosti so zbujale pozornost zlasti njegove notranjepolitične izjave o nepotrebnosti avstrijske nevtralnosti ter o možnosti vojaške vključitve Avstrije v Zahodnoevropsko unijo, vojaško inačico ES. Tem izjavam nihče ni nasprotoval. Zaradi priznanja Slovenije in Hrvaške je prišlo v letu 1991 do prerekanj med SPO in OVP. Medtem ko se je zunanji minister Alois Mock zavzemal za čimprejšnje priznanje novih držav, je kader Franz Vranitzky uveljavil v vladni koaliciji svojo previdno linijo Čakanja. Avstrija je priznala Slovenijo in Hrvaško šele v koordiniranem .postopku z ES. Vendar si je prav avstrijski zunanji minister s svojo informacijsko in posredniško dejavnostjo v okviru ES, K VSE in drugih mednarodnih teles pridobil neprecenljive zasluge, da je prišlo do preobrata v prid novih članic mednarodne državne skupnosti. V času zasedanja zunanjih ministrov Srednjeevropske pobude v Gradcu se je dr. Alois Mock ekskluzivno pogovarjal z našim sodelavcem Igorjem Schellandrom.. REPUBLIKA: Gospod zunanji minister, vaš slovenski kolega vas je pred kratkim povabil, da pridete v Sarajevo. Dejali ste, da tega trenutno ne nameravate storiti. Zakaj ne? MOCK. Kot mnogi od mojih evropskih kolegov sem prejel povabilo ministra Rupla. Dejal sem: Ce hočemo uresničiti takšen, načelno zelo pozitiven, projekt, bi morali po obisku Sarajeva doseči večjo varnost tamkajšnjega prebivalstva. Samo vožnja tja, dajanje upanja, po odhodu pa spet ubijanje, bi samo zmanjšala zaupanje tamkajšnjega prebivalstva v pomoč od zunaj. Prebivalstvo Sarajeva in BiH potrebuje konkretno pomoč. Podal sem že konkretne predloge, na primer ureditev vojaško zaščitene varnostne cone okoli Sarajeva in drugih mest. Če bo to končno urejeno, bo to prva možnost za prizadeto bosansko prebivalstvo, ki mu ne bo treba bežati, hkrati pa prva priložnost za tiste, ki se želijo vrniti. S takimi zagotovili bi hotel uresničiti tudi svoj obisk v Sarajevu. REPUBLIKA: Bili ste med prvimi, ki so zahtevali vojaško posredovanje v BiH. Vendar so vaši pozivi poleti naleteli na gluha ušesa. Nihče od vaših evropskih zunanjeministrskih kolegov se ni ogrel za takšen korak. Zakaj pravzaprav ne? MOCK: Vsi so upali, da bodo sankcije, uvedene proti Srbiji in Črni gori, prisilile srbsko vlado k ustavitvi nasilja proti BiH. Po mojem mnenju bi taka politika lahko prinesla konkretne rezultate samo v primeru, Ce bi bile gospodarske in politične sankcije izvedene v polnem obsegu in z vso ostrino. Jaz sem se tedaj zavzel za vsestranske, konsekvent-ne in ostre gospodarske sankcije, da vi se zanesljivo lahko izognili vojaškemu popseganju. Toda sankcije so uvajali le postopoma, cele mesece jih niso spoštovali, zato so bile skoraj brez haska. Zadnji sklepi varnostnega sveta ali pobude drugih držav, spomnim naj samo na vojaško zavarovanje konvojev s humanitarno pomočjo in na vojaško nadzorovanje prepovedi o poletih nad BiH, zdaj jasno potrjujejo, da žal ne gre več brez uporabe vojaških sredstev. REPUBLIKA: Kljub temu vojaškega posredovanja ne odobravajo vsi.Ta vaš predlog je poleti izzval tudi številne kritike. Očitek, da avstrijski zunanji minister hujska na vojsko, ni prišel samo iz Beograda. Za vas je vojaški poseg, tako pravite, dejansko le skrajno sredstvo, da bi prišli do pomiritve v BiH. Kakšen naj bi bil potemtakem mirovni načrt za Balkan? MOCK: Ze lani smo razmišljali o tem. Vendar sem prepričan, da globalne rešitve za celotni prostor bivše Jugoslavije v določenem trenutku ni veC. Prevec je namreč preteklo krvi, preveč se je nakopičilo sovraštva, da bi vsi prizadeti narodi lahko spet takoj mirno živeli drug z drugim. Realistično gledano, bo v najboljšem primeru mogoče do rešitve priti postopoma. Na primer z upoštevanjem sklepov OZN za Hrvaško in BiH ali s pogovori o vprašanju, kakšno vlogo naj ima Kosovo v okviru Srbije, kako naj rešujemo vprašanje Sandžaka in Makedonije. REPUBLIKA: Avstrijsko zunanje ministrstvo je bilo nadvse dejavno tudi v zvezi s Kosovom, na kar je avstrijska javnost že pozabila. Kako trenutno ocenjujete tamkajšnji položaj? MOCK: Ko je prišlo do konfliktov in do prestopkov proti Človeškim pravicam 1989. in 1990. leta na Kosovu, smo zahtevali uvedbo postopka KVSE za varstvo človeških pravic. Pri prvi stopnji tega varnostnega mehanizma nam je sledilo nad dvanajst evropskih držav. Ko smo zahtevali uvedbo druge, zaostrene stopnje postopka, smo žal ostali sami. Zdaj podpiramo predvsem misije KVSE na Kosovo, ker navzočnost mednarodnih opazovalcev in delegacij kajpada zagotavlja, da se položaj ne bo še naprej zaostroval. Znam ceniti tudi prvi obisk ministrskega predsednika Paniča na Kosovu pred nekaj tedni, ko se je prišel tja pogovarjat z izvoljenimi albanskimi predstavniki. To je brez dvoma prispevalo k popuščanju napetosti. Zal potem do načrtovanih sprememb, na primer do uporabe albanskega jezika od osnovnih šol do univerze v pokrajini, kjer živi 90-odstotna albanska večina, ni prišlo. To je resnično razočaranje in dejanska nevarnost za vojaški spopad. Bosanski požar bi se širil naprej. REPUBLIKA: V takem primeru bi bila prizadeta tudi Makedonija. Imamo poročila, po katerih naj bi srbske tajne službe skušale zanetiti spor med Albanci in Makedonci, da bi prišlo do spopada še pred priznanjem Makedonije. Kako je s tem priznanjem? MOCK: Evropska skupnost se je letos poleti v Lizboni izrekla za priznanje Makedonije, vendar naj bi bil najprej razčiščen grško-makedon-ski spor. ES pri tem posreduje. Mislim, da je treba to dejavnost okrepiti, ker tudi v Makedoniji sami postaja položaj Čedalje nevarnejši, predvsem zaradi katastrofalnega gospodarskega stanja, ki povzroča socialne in naposled tudi etnične napetosti. Pri tem nic ne zaleže, Ce je v Makedoniji položaj Albancev dosti boljši kot v vseh drugih državah naslednicah Jugoslavije. Vendar nočejo biti priznani zgolj kot manjšina, temveč kot drugi državni narod, saj po lastnem zatrjevanju dosegajo 40 odst. makedonskega prebivalstva. REPUBLIKA: Kakšno vlogo dajete Srednje-evro-pski pobudi pri reševanju balkanske krize? MOCK: Mislim, da Srednjeevropska pobuda lahko pomaga predvsem pri gospodarskih in druž- benih reformah v Sloveniji in na Hrvaškem. Poleg tega lahko izvaja pritisk, lahko mednarodno javnost pridobi, da bodo sklepi mednarodnih združenj končno upoštevani, vsaj v pogledu mednarodnega prava, človeških pravic in sklepov varnostnega sveta. A treba je reči: to se bo zgodilo šele, če se bo mednarodna skupnost odločila, da uveljavitev pravic podpre z vso močjo. REPUBLIKA: Hvala za pogovor. DUNAJ / PO HAIDERJEVI ZAHTEVI ZA REFERENDUM O TUJCIH Referendum bi pomenil rušenjge mednarodnega ugleda Avstrije Ostale stranke in večina prebivalstva odločno nasprotujejo zahtevi svobodnjakov - Zahteva, naj Haider sam poravna stroške referenduma __ Ivan Lukan DUNAJ - Sobotna dokončna napoved vodi-Jelja desničarske svobodnjaške stranke Jorga Haiderja, da bo zahteval referendum o tujcih v Avstriji, je izzvala oster Protest vseh ostalih strank in ogorčenje med Veliko večino avstrijske-la prebivalstva. eferendum pod geslom ^Najprej Avstrija« naj bi Dli meseca januarja 1993. »Ni človekove pravice o imigracije«, je pouda-tl voditelj desničarske r ranke na tiskovni konferenci in sporočil, da je Predsedstvo FPO skoraj soglasno - proti izvedbi e erenduma je glasovala amole tretja predsedni-ea avstrijskega parlamen-a Heide Schmidt -prejelo sklep o vložitvi ahteve po referendumu. »°pov°e£°V P,1CakUie' Sicer so mu to omeji-r,7 reedtem že postavili n,u§1:, predsednik Mudske stranke in cekander Erhard sek je v soboto na delnem kongresu OVP Celovcu dejal, da bi bil HaiH10*611 poraz za umerja. Ce referendum nov1 P,°?prl° C 3 milijo-knv7°1Cev’ torej toliko, Skor Ph je leta 1990 ^asovaiu proti gradnji Mednarodnega konfe-Dou ?ega centra na od H VUSek je nadalje stra^keer]\°Z' njegove sami zahteval, naj reb1 Pivnajo stroške z£ »duma, ki bodo »4m„*v°e 20 s°tŽiS?Halni , tajnik “taldemokratske stranke, Cap, je Haiderjev referendum označil kot »odveC, škodljiv za sožitje med Avstrijci in inozemci, ter nevarno za varnost v deželi«. »Edino pozitivno pri tej odločitvi je, da je s tem konec permanentnih poskusov izsiljevanja«, je dodal Čap. Referendum je že pred sobotno odločitvijo svobodnjakov odklonil tudi novi avstrijski predsednik Thomas Klestil. Poudaril je, da problematika tujcev ni primerna za referendum. Haiderja je pozval, naj se to vprašanje rešuje na ravni parlamentarnih odborov in dialoga med strankami, kar je voditelj FPO odklonil. Kot smo poročali, je Haider začetek novembra postavil dvanajst zahtev za restriktivnejšo politiko avstrijske vlade napram tujcem in imigrantom. Za primer, da vlada oz. parlament navedene zahteve ne bosta sprejela, pa je napovedal izvedbo referenduma. Zahteve segajo od novih ustavnih določil (»Avstrija ni imi-gracijska država«) do zmanjšanja socialne oskrbe, ostrejših policijskih ukrepov in segregacij skih modelov za tujce v šolstvu. Dokončno odločitev o izvedbi refenreduma bo v nasldenjih tednih sprejel avstrijski parlament. Se pred tem bodo pravniki preverili, ali je besedilo referenduma v skladu z avstrijsko ustavo. Avstrijski predsednik Thomas Klestil: Problematika tujcev ni primerna za referendum KOROŠKA / ODNOSI S SLOVENIJO Glavar Zemaffo sprejel Bastlovo Utrditi prijateljske odnose s Slovenijo Ivan Lukan CELOVEC - Za izboljšanje odnosov med Koroško in Slovenijo, predvsem na gospodarskem področju, se je izrekel koroški deželni glavar Christof Zernatto v pogovoru z avstrijsko ambasadorko v Ljubljani, Jutto Stefan-Bastl. Zernatto je ob tej priliki menil, »da je razumljivo, da se Slovenija po osamosvojitvi bolj usmerja na Dunaj«, škoda pa bi bilo, Ce bi se«dra-maticno izboljšanje vzdušja«, katero je bilo v preteklosti doseženo med obema sosednima dežela- ma«, ustavilo. »Koroška si zaradi tega želi poživitev kontaktnega komiteja«, je dobesedno dejal koroški deželni glavar Zernatto. Bastlova se je na obisku v Celovcu raz-govarjala tudi z namestnikom deželnega glavarja in referentom za trgovino Mathiasom Reichholdom. Slednji je ambasadorko opozoril na željo koroških prevozniških podjetij, naj Slovenija zviša število prevoznih dovoljenj. Reichhold je s tem v zvezi tudi poudaril, da ima Koroška najmanjši kontingent vseh avstrijskih zveznih dežel, namreč samo 450 od skupno 2900. Napovedal je tudi, da bo v tej zadevi ponovno interveniral pri zveznemu kanclerju ter pri ministru za promet. Bastlova je izrazila upanje, da bo srečanje med avstrijskim ministrom za promet, Klimo, ter njegovim slovenskim kolegom Kranjcem, ki bo 30. novembra letos, prispevalo k rešitvi tega problema. Do konca leta 1992 pa naj bi se našla prehodna rešitev za to vprašanje, ki je očitno zelo pereče. AVSTRIJA / Priznanje Češke DUNAJ - Avstrijski vicekancler Erhard Busek je ob priliki svojega srečanja s Češkim ministrskim predsednikom Vaclavom Klausom v soboto v Pragi napovedal, da bo Avstrija uradno priznala novo Češko republiko s 1. januarjem 1993. Busek je v Pragi tudi izjavil, da Avstrija želi ohraniti dobrososedske odnose, kot jih je imela s češkoslovaško državo, in jih poglobiti. Avstrijski vicekancler je predsednika Klausa tudi povabil, naj še pred koncem leta obišCe Avstrijo. KOROŠKA / KONCERT Šestdesetletnica zbora Foltej Hartman iz Libuč CELOVEC - S slavnostnim koncertom je preteklo soboto v VogrCah pri Pliberku praznoval Moški pevski zbor Foltej Hartman 60 let svojega obstoja. Na jubilejni prireditvi se je zbralo veliko število občanov, spored pa so poleg slavljenca soblikovali Mešani pevski zbor Podjuna iz Pliberka, Moški pevski zbor Kralj Matjaž iz Lubic, ter Moški pevski zbor Vres iz Slovenije. Zbor, ki deluje v sklopu Slovenskega prosvetnega društva »Edinost« v Pliberku, je s svojim razgibanem in kvalitetnem delovanjem znatno prispeval k uspešnemu razvoju kulturne dejavnosti društva ter obogatil kulturno življenje v dvojeCi-ni občini Pliberk. Zbor je dobil svoje današnje ime leta 1985 po njegovem rajnem, dolgoletnem zborovodju Folteju Hartmanu Do leta 1985 se je zbor imenoval »Edinost«. 60 let dolga zborovska pot pa se je začela leta 1932 na velikem koncertu slovenskih pevskih zborov v Dobrli vasi v Podjuni. Najpomembnejši dosežki zbora so dokumentirani v posebni jubilejni brošuri. KOROŠKA / VOLITVE Zernatto uradni kandidat za deželnega glavarja CELOVEC - Koroški deželni glavar Christof Zernatto bo na prihodnjih deželnozbor-skih volitvah na Koroškem glavni kandidat Ljudske stranke in se s tem spet potegoval za najvišjo politično funkcijo v deželi. Za glavnega kandidata je bil izvoljen na sobotnem deželnem kongresu stranke v Celovcu. Za Zernatta je glasovalo 99, 7 odstotkov navzočih skoraj 1500 delegatov, z enakim rezultatom pa je bil potrjen kot predsednik koroške Ljudske stranke. Na deželnem kongresu stranke je bil s 97, 8 odstotkov oddanih glasov izvoljen za Zernattovega namestnika slovensko govoreči pliberški župan Raimund Grilc. Grilc bo tudi glavni kandidat stranke za deželnozbor-ske volitve (verjetno leta 1993), tako da ni nikakršnega dvoma, da bo pri naslednjih deželnozbor-skih volitvah tudi izvoljen v koroški deželni zbor. Zernatto je bil prvič izvoljen za deželnega glavarja potem ko je bil Haider zaradi svojih skrajnih stališč prisiljen k odstopu. NOVICE Široka akcija ceplejenja zaradi preventivnih ukrepov proti tifusu CELOVEC - Oddelek za zdravstvo pri koroški deželni vladi je včeraj pričel s preventivnimi ukrepi proti izbruhu tifusa med begunci, ki so trenutno nameščeni na Koroškem, ter tudi ostalim prebivalstvom. Koroška s tem reagira na poročila o širjenju tifusa v begunskih taboriščih na Hrvaškem Najprej je predvidena akcija cepljenja na prostovoljni ravni. Vsi domovi z begunci imajo nalog, da nemudoma sporočijo zdravniškim ustanovam, Ce se pojavijo znaki tifusa. Bo Max Rauscher vendarle odstopil? CELOVEC - Na vprašanje ali bo deželni svetnik Max Rauscher predčasno odstopil kot elan koroške deželne vlade in deželni finančni referent, očitno še vedno ni dokončnega odgovora. Predsednik socialdemokratske stranke, Peter Ambrozy, je po včerajšnji seji strankinega predsedstva sicer ponovil, da bo Rauscher - kot s stranko dogovorjeno -odtopil spomladi 1993, prizadeti pohtik sam pa ni pripravljen dati jasen odgovor. Izjavil je, da želi ostati do konca zakonodajne dobe koroškega deželnega zbora, torej do spomladi 1994 ali pa do predčasne vohtve, s katerimi računajo vsi politični opazovalci v dežeb. Proti predčasnemu odstopu Reuscherja je pretekli teden nastopil nadstrankarski komite, katerega namen je zbrati 10.000 do 30.000 podpisov v podporo Rauscherju, da bi ta »v teh gospodarsko težkih Časih« ostal na položaju finančnega referenta v koroški deželni vladi. V Celovcu umrl Hugo Reinprecht CELOVEC - Nepričakovano je v Celovcu umrl predsednik Deželnega šolskega sveta za Koroško, prof. Hugo Reinprecht. Smrt je 54-letnega pedagoga in pohtika dohitela pri tenisu. Vzrok smrti je bil srCni infarkt. Reinprecht je bil eden glavnih zagovornikov ločevalnega šolskega modela za dvojezične ljudske šole na Koroškem. Poplave v Avstriji DUNAJ - MoCno deževje je v Avstriji povzročilo velike poplave. Posebno kritično je stanje v Zgornji Avstriji, v Nižji Avstriji in na Štajerskem, kjer so nekatere rehe prestopile bregove ter preplavile ceste in polja. Promet je močno oviran, človeških žrtev pa k sreči ni. Gmotna škoda je po prvih ocenah zelo velika. Medtem ko reke v zahodnih predelih Avstrije upadajo, pa na vzhodu še naraščajo. Ob Donavi se bojijo predvsem v bližini Dunaja kritičnih trenutkov. Torek, 24. novembra 1992 ZANIMIVOSTI NOVICE MILAN / Z VERIGAMI IN NOŽI NAD MLADEGA ŠPANCA ZDA / HUD ORKAN NA JUGU Verižno trčenje zaradi megle na avtocesti Milan-Turin TURIN - Gosta megla, ki je včeraj zjutraj zajela vse območje med Milanom in Turinom, je povzročila vrsto avtomobilskih nesreč, v katerih sta dve ženski izgubili življenje. V verižno trčenje je po policijskem poročilu bilo vpletenih približno 100 vozil, med katerimi je bila tudi cisterna, ki je prevažala utekočinjeni plin. Vidljivost na avtocesti v trenutku nesreče ni presegala nekaj metrov. Spodletel rop ranjena karabinjerja TREVISO - Skupina roparjev je včeraj zjutraj skušala oropati filialo banke Ambroveneto v Montebel-luni, vendar jih je pri tem preprečila patrulja karabinjerjev, H je po nakljčju privozila mimo. V oboroženem spopadu, ki je sledil, sta bila dva karabinjerja lažje ranjena, zlikovci pa so se z veliko naglico odpeljali z alfo 164, ki so jo karabinjerji kasneje odkrili pri železniški postaji v Montebellu-ni. Iz alfe so prestopili v themo, nakar so izbrisali vsako sled za seboj. Skušali oskruniti židovsko pokopališče NEAPELJ - Sinoči so neznanci skušali oskruniti židovsko pokopališče v Neaplju. Gre za pokopališče, ki ga sicer na rabijo že kakih 20 let več, ki pa ga policija, spričo zadnjih antisemitskih izbruhov, nadzoruje. Agenti so Culi ropotanje, ko se je na nespretne skrajneže zrušil zidarski oder. Ob prihodu policije so neznaci pobegnili, na pokopališču pa so pustili samo steklenico bencina, iz česar sklepajo, da so hoteli zažgati nekaj grobov. Zaslišanja zaradi podkupnine C AT ANI A - Preiskovalci zaslišujejo štiri člane upravnega sveta Krajevne zdravstvene enote iz Catanie, ki jih obtožujejo, da imeli prste vmes pri dodelitvi zakupa za izgradnjo enega krila bolnišnice Cannizzaro in del za dodatnih 20 milijard lir. Podjetje, ki je bolnišnico zidalo, se je tako izognilo plačilu denarne kazni za zamudo v delih, kar bi ga veljalo 280 milijonov lir mesečno. Naciskini napadajo tujce in policiste Ranjen agent ki-je priskočil na pomoč kolegici Na desetine žrtev zaradi orkana Nalivi in zračni vrtinci pustošili po Virginii, Kentuckyju, Mississippiju, Sev. Corolini MILAN - V bolnišnici Fatebenefratelli so agenti Digosa včeraj dopoldne zaslišali 30-letnega španskega državljana Jesusa Mario Parrasa Aro, ki ga je v noči med soboto in nedeljo napadla skupina naciskinov. Mladega Spanca, ki je malo prej v družbi prijatelja zapustil prostore socialnega centra Leon-cavallo, je napadlo več gologlavcev, ki so se spravili nadenj z verigami in noži. Pri tem so ga resno ranili, vendar pa se je zdravstveno stanje Are v toliko izboljšalo, da ranjeni Spanec ni več v smrtni nevarnosti. Agenti Digosa so od napadenega skušali izvedeti predvsem, če lahko opiše napadalce, kajti zaenkrat imajo preiskovalci na voljo samo podatke o dveh avtomobilih, s katerima naj bi se pripeljali naciskini. Gre za renault 5 modre barve in za Y10 v belem; več podrobnosti so mogoče povedali uslužbenci občinskega podjetja za okolje AMŠA, ki so prav v času napada na mladega Spanca bili v bližini ulic Palestrina in Vitruvio. Sinoči so se na sedežu socialnega centra Leon-cavallo sestali tudi pred- NAGRADA / NAJBOLJŠA VOJAŠKA SLIKA Posnela na vajah Z zgornjim posnetkom je Arthur Thompson dobil prvo nagrado na tekmovanju za najboljšo sliko z vojaško vsebino. Slika je bila sicer posneta navojaških vajah stavniki avtonomističnih gibanj, ki deluje v večjih italijanskih mestih in v Nemčiji. Dogovarjali so se o skupnih protestnih akcijah, prvo naj bi priredili že jutri dopoldne v Milanu. V zvezi z dogodkom je izdala ostro protestno noto milanska federacija Stranke komunistične prenove, ki predvsem naglasa, da takšnih napadov ne gre obravnavati kot primere vsakodnevnega mestnega nasilja. V zadnjih Mih - piše v noti - je prišlo do združevanja mladih v prave tolpe, ki so zasedle mestne ulice in trge, kjer je prišlo do zastraševanja in pretepanja nebogljenih občanov. Po oceni SKP nosita mestna uprava in policija velik del krivde, da so tolpe tako zagospodarile nad mestom in njegovimi prebivalci, ker sta pojav podcenjevali. Poškodbe, ki si jih bo pozdravil v desetih dneh: to je prognoza za Vincenza Trobbianija, ki je v Mentani pri Rimu priskočil na pomoč kolegici-policistki, ki sta jo nadlegovala dva naci-skina. Trobbiani obiskuje šolo za policijske agente v Vicenzi, zaradi poškodb pa je trenutno na zdravljenju v rimski bolnišnici San Camillo. ' Orkan je v južnih predelih ZDA pustil za seboj puščavo JACKSON (Mississip-pi) - Orkansko neurje, ki je prizadelo južne predele Združenih držav Amerike, je povzročilo najmanj 24 smrtnih žrtev, 250 ranjenih, več tisoč ljudi pa je ostalo brez strehe nad glavo. Večji del Severne Caroline, Virginie in Ohia je bilo izpostavljeno divjanju vetra do poznih nočnih ur po krajevnem času, oz. do 7. ure zjutraj po evropskem. Najbolj je bilo prizadeto mestece Bran-don, ki leži kakih 20 kilometrov od glavnega mesta zvezne države Mississippi: orkan je razdejal kamping, kjer je stanovalo več sto družin in uničil celo vrsto prikolic in bivalnih avtomobilov. Končni obračun je bil 10 smrtnih žrtev. Sicer pa je tornado s plohami in zračnimi vrtinci pometal tudi zvezne države Louisiano, Alabamo, Georgio, Ken-tucky in Tennessee. Strokovnjaki ugotavljajo, da orkanov ponavadi novembra ni, kar pomeni, da je vremenska ujma presenetila krajevne oblasti, ki niso bile pripravljene. Val slabega vremena, ki je zajel južne države ZDA, je po 1 svoji sili presegel orkan Andrew, ki je opustošil dober del Floride konec letošnjega avgusta in takrat povzročil 13 smrtnih žrtev. Dnevnik, ki ga bereš, je bil v celoti pripravljen s tiskarsko-redakcijskim sistemom Apple Computer prodaja, montaža in servis PELLEGRINI integrirani sistemi za urade Computer - Copying - Telefax - Telefoni - Software - Oprema Filiala: TRST - Ul. Radovan 4 - Tel. 040/948460 MESTRE: 041/5310122 - BENETKE: 041/5225004 - RIM: 06/5180732 - PADOVA: 049/8072288 - VICENZA: 0444/511688 ZNANJE Torek, 24. novembra 1992 GERONTOLOGIJA Nova oblika pomoči za starostnike Meta Pentek Marsikateri starostnik razmišlja o tem, da morda kmalu ne bo veC mogel živeti sam in bo moral za vedno oditi od doma. Zapustiti bo moral prostor, kjer je preživel leta, morda veC desetletij svojega življenja, posloviti se bo moral od bolj ali manj znanih ljudi, ki jih je srečeval v svojem okolju. Za starostnika je to velika izguba. Veliko energije potrebuje, da novo okolje sprejme za svoje in ne kot nujno zlo. Nekateri te energije nimajo in v novem okolju le životarijo. Zato je eno od načel moderne gerontologije, naj ostane starostnik Cim dlje v domačem, znanem okolju. Kadar je menjava vendar potrebna, naj poteka postopoma. Kljub tem humanim načelom je realnost pogosto drugačna. Včasih tudi po nepotrebnem. Ali bi skupaj s starostnikom lahko storili še kaj, da bi dalj časa ostal v domačem okolju in da bi bila menjava okolja manj boleča? Kje lahko dobimo pomoč? Nekatere službe in dejavnosti so že dolgo znane in utečene. V vsakem okolju deluje patronažna služba, ki skrbi predvsem za zdravstveno nego. Nekatera društva upokojencev so razvila različne oblike samopomoči in zdravi starostniki pomagajo manj zdravim. Taka pomoč je Predvsem laična. To po-moni, da upokojenci znancem prinesejo kaj iz trgovine, pospravijo, morda skuhajo. Pomembno pa je tudi, da si delajo družbo in tako preganjajo osamljenost, ki je med starostniki velik problem. Velikokrat pomaga pri organiziranju laične pomoči tudi območna socialna služba, ki poleg tega rešuje tudi druge probleme starostnikov. Nova oblika pomoči, o kateri je dobro kaj vedeti, je služba, ki se imenuje Halo, pomoč! Deluje v Ljubljani, vodi pa jo Center za pomoč na domu, ki ima sedež v Domu upokojencev Center Tabor-Poljane. Starostnik mora imeti v stanovanju običajen telefonski priključek. Nanj priključijo poseben telefon "lifeline”. Poleg telefona dobi uporabnik tudi obesek, s katerim lahko telefon aktivira. Ce npr. starostnik pade in ne more do telefona, pritisne na rdeči gumb obeska, ki ga nosi okoli zapestja ali vratu, in telefon se aktvi-ra. Operaterju v Centru za pomoč na domu pove, kaj se je zgodilo. Mikrofon v telefonu namreč omogoča pogovor, Čeprav je klicalec od telefona oddaljen nekaj metrov. Ce pa se ne more pogovarjati, Center to oceni kot nujen klic, identificira klicalca, o katerem ima osnovne podatke shranjene v centralnem računalniku, in pošlje pomoč. Takšen telefon omogoča starostniku, ki sicer živi sam, varnejše in kvalitetnejše bivanje v domačem okolju. Ruska vodilna družba za raketne pogonske motorje se je pred kratkim poslovno povezala z znano ameriško družbo Pratt and Whitney. Sprejet je bil dogovor o trženju že omenjenih ruskih raketnih motorjev. Nekateri izvedenci namreč menijo, da bi z njihovo uporabo lahko prišli do skupnega razvoja raketnih pogonskih motorjev za novo ameriško nosilno satelitsko raketo velikih zmogljivosti ali najtežje kategorije. Ta dogovor ali sporazum je sad dveletnih prizadevanj oddelka za raketne pogone družbe Pratt and Whitney za pridobitev izključnih pravic za proizvode NPO Ener-gomasha, ki izdeluje pogonske raketne sisteme za ruske nosilne rakete, že od Časa, ko je prvi sputnik poletel v vesolje. »Potem ko smo nekako združili sile, lahko predstavljamo nove kvalitetne proizvode, za katere menimo, da jih bo ustrezen trg znal ceniti,« predstavlja Boris Katogorin, generalni direktor NPO Energomasha, ki je tudi snovalec nekaterih motorjev. Strokovnjaki obeh družb menijo, da bodo z združenimi sposobnostmi in zmožnostmi lahko ustvarili novo moCno nosilno sateilitsko raketo; predvsem pa naj bi bil tak razvoj hitrejši in znatno cenejši, kot pri ameriških tekmecih. Čeprav zdaj ni nekega naCrta, ki bi imel seveda tudi ustrezno finančno podlago, družbi menita, da bo ameriški kongres prej ali slej le odobril tak program. Številni strokovni odbori kot tudi Nacionalni vesoljski svet pri Beli hiši so zagovarjali tak zanesljiv in moCan sistem za izstreljevanje izredno težkih tovorov v vesolje ali nizko Zemljino krožnico, ta naj bi nadomestil vsaj del že obstoječih vesoljskih nosilnih raket ameriškega arzenala, ki so predvsem manj zmogljive. »Menimo, da ta dežela mora razviti tako močno nosilno satelitsko raketo ali vsaj njeno izpeljanko,« dodaja Robert Wolf, izvršilni podpredsednik družbe Pratt and Whitney in dodaja: »Naša družba je razvila praktično vse pogonske sisteme, edino, kar nam manjka, je raketni motor na tekoče gorivo izjemnih sposobnosti in moči.« Ze omenjena družba tekmuje s tovarnama Rocketdyne ter Rockvvell International. Znano je, da ravno družba Rocketdyne izdeluje raketne motorje na tekoči vodik in kisik, ki poganjajo glavni pogonski sistem ameriškega vesoljskega letala vrste shuttle. Wolfe je na nedavni tiskovni konferenci podal mnenje, da naj bi bilo to novo sodelovanje z ruskim partnerjem zelo ugodno, tako za ameriške kot tudi druge tuje družbe ali partnerje. »Prepričani smo, da smo konkurenčni z obstoječimi programi na področju komercialnega izkoriščanja vesoljske oziroma raketne tehnologije. Konkurenca vključuje tudi raketo Ariane (Evropa), posebno na področju pogona. Gre za novo in sodobno tehnologijo,« povzema Wolfe. Čeprav Katogrin ni želel komentirati številčnosti ruske družbe, je vendarle pristavil, da jih je dovolj, da zadovoljijo povpraševanje. »Na voljo in v prodajo jih damo lahko vsakomur, ki to želi,« je še pristavil. Pratt and Whitney je ena od treh družb, ki sodelujejo pri vesoljskem transportacijskem pogonskem sistemu, konzorciju, ki se je ukvarjal z razvojem glavnega pogonskega raketnega motorja za nacionalni sistem za izstreljevanje v ZDA. Zmanjšanje finančnih sredstev pa so razvoj tega programa, ki je potekal kar precej let, praktično ustavila. Se veC, ameriški kongres je zahteval ne samo upočasnitev, temveč še celo prekinitev dela pri tem programu, temu naj bi se odrekla ameriška vesoljska agencija NASA kot tudi drugi partnerji -vojno letalstvo ZDA. Tako NASA kot tudi skupine s področja letalsko-vesolj-ske industrije želijo ta program znova oživiti in novi administrator NASE dr. Daniel Goldin znova razmišlja o razvoju nove družine moCnih in visoko zmogljivih nosilnih satelitskih raket, ki bi v samo nekaj izstrelitvah lahko spravile v krožnico dele ameriške vesoljske postaje Freedom (Svoboda). Raketni motor NPO Ener-gomash RD-170 je motor na tekoCe gorivo, ki ga uporabljajo kot pogonski motor trenutno najmočnejše satelitske rakete na svetu Energija. Tak motor bi lahko na nek naCin zaključil delo družbe Pratt and Whitney na novem pogonskem motorju. Lahko bi ga uporabljali kot bočno raketo, s tem bi povečali pogonsko moC ali silo ruskega velemo-torja od skoraj 272 na dobrih 815 ton. »RD-170 je izjemno primeren kot dopolnilo za glavni pogonski motor pri vesoljskem transportacijskem sistemu,« omenja Wolfe. »Zaradi izjemne uspešnosti proizvodov družbe Energomash je v marketinškem smislu tak sporazum pravo zmagoslavje za Pratt and Whitney,« pristavlja Ed Q’Grady, analitik ruskega vesoljskega programa iz New Yorka. »RD-170 je motor, ki bi ga želel imeti vsak na svetu. Z njim bo pridobila skupnost narodnosti, ki raziskujejo vesolje, pridobila bo družba Pratt and Whitney in tudi Energomash bo dobil nekaj nujno potrebnih deviz.« Precej nejasnosti je seveda tudi o tem, kako se bosta obe družbi znašli glede ameriških zakonov, ki zadevajo delitev občutljive tehnologije. »Prenos tehnologije je lahko zelo delikatna zadeva. Vendar upamo, da nam bodo ZDA tako s stališča uvoza in izvoza stale ob strani. Gre za pomembno tehnologijo in menimo, da jo morajo ZDA izkoristiti,« še pristavlja Wolfe. Pri Pratt and Whitneyu menijo, da zanašanje na rusko tehnologijo ne bo šlo na raCun delavcev v njihovi družbi ali sorodnih družbah. Želeli bodo namreč dobiti licenco za izdelovanje motorjev v ZDA. Po drugi strani je Katogorin obljubil, da se bo denar v Rusiji uporabljal v ustrezne namene. NPO Energomash je vložil do zdaj še neznano vsoto denarja, v podporo marketinških ciljev Pratt and Whitneya. Katogorin tudi omenja, da njegova družba nima dovolj denarja, tehničnih veščin ali baze morebitnih odjemalcev, kar vse je potrebno za samostojen prodor na ameriški trg. Ilustracije: RD-1170 je raketni pogonski motor, katerega tehnologijo razvoja bo ruska družba Energomash NPO delila z znano ameriško družbo Pratt and Whitney. S tem naj bi se postavil temelj za igradnjo nove izredno močne nosilne satelit-rakete (superraketej. Pratt and Whitnwy je podpisala dvoletno pogodbo, ki mu daje ekslduzivne pravice za marketing na tržišču ZDA. Izvedenci menijo, da bo motor RD-170, ki je bil uporabljen pri ruski superraketi Energija, lahko na nek način dopolnjeval delo na novem raketnem pogonskem motorju za nacionalni izstrelni sistem. Menijo, da bi motor lahko poganjal bočne rakete in tako povečal potisno silo od 272 ton na 815 ton. Zgornji posnetek kaže Rorisa Katogorina, generalnega direktorja NPO Energija in snovalca, ki pristavlja, da naj bi tako skupno prizadevanje dalo na tržišče res kvalitetne izdelke. Sporazum zajema več vrst raketnih motorjev Marketinški sporazum med družbama Pratt and Whitney in rusko družbo omogoča dostop do ruskega podjetja, ki je oskrbovalo z raketnimi motorji ruski vesoljski program. »NPO Energomash ima zasluge pri razvoju raketnih motorjev za nosilne satelitske raketne nekdanje Sovjetske zveze že od dne, ko se je program rodil,« pristavlja analitik iz New Yorka Ed 0’Grady, ki spremlja ruski vesoljski program.« Njihove rakete so zanesljive, kot večina stvari v ruskem vesoljskem programu.« Družba, ki ima sedež v kraju Khimki blizu Moskve, izdeluje raketne motorje RD-170 za nosilno raketo Energija, ki predstavlja trenutno najmočnejšo nosilno raketo na svetu. 1 mm NOVICE Beljakovina proti osteoporozi? LJUBLJANA, Nov. IJS - Italijanska tiskovna agencija ANSA je sporočila, da sta tokijska Časopisa Asahi Shinbun in Asahi Evening News 3. novembra 1992 objavila tole novico: "Beljakovina, ekstrahirana iz belih krvničk, zavira napredovanje osteoporoze. To sta skupaj odkrila znanstvenika iz Japonske in Slovenije. Nobuhiko Katunuma, direktor znanstvenega inštituta na univerzi Burni v Tokushimi, pravi, da beljakovina katelin zaviralno učinkuje (inhi-bira) na encim, ki razgrajuje kostni kolagen in povzroča osteoporozo. Po njegovem mnenju je mogoče, da bi s to beljakovino zdravili osteoporozo. Ta bolezen se izraža kot poroznost in krhkost kosti, zlasti pri starejših ženskah. O tem odkritju sta Nobuhiko Katunuma in profesor Vito Turk (Inštitut Jožef Stefan, Univerza v Ljubljani) poročala na mednarodnem simpoziju o osteoporozi, od 18. do 23. novembra letos v VVilliamsburgu v ZDA. Kot pravi Katunuma, je Tink (op. prev.: v resnici gre za rezultat raziskovalne skupine na IJS) pred dvema letoma odkril, da beljakovina katelin, ekstrahirana iz belih krvničk, zavira delovanje katepsina L, ki ga je pred petimi leti odkril Katunuma (op. prev.: nenatančna formulacija v poročilu ANSA, kajti kate-psin L je znan že od leta 1976. Letos je Katunuma ugotovil, da encim katepsin L raztaplja kostni kolagen in s tem povzroča osteoporozo. Katepsin L je eden izmed encimov, ki jih proizvajajo osteoklasti, polinukleame celice v kostnem tkivu, ki uravnavajo raztapljanje in obnavljanje kostne snovi. Z raziskavami na univerzi Burni v Tokushimi so na kitovih kosteh potrdili, da katelin zavira delovanje katepsina L in preprečuje raztapljanje kosti, je izjavil Katunuma. Upa, da bodo kmalu zaceli poskusno zdraviti osteoporozo pri živalih. Katelin je mogoCe s pomočjo genske rekombinantne tehnike pridobivati tudi v večjih količinah.” Toliko agencija ANSA in Asahi Evening News. Pri tem je težko razumljivo, zakaj so slovenski množični mediji kratko malo spregledali to novico, čeprav je tudi pri nas osteoporoza zelo pogosta nadloga in četudi so inhibitor katelin odkrili slovenski biokemiki pod vodstvom prof. V. Turka na Inštitutu Jožef Stefan. Raziskovalci, ki rastejo ob raziskavah, vpetih v svetovna znanstvena prizadevanja, so za našo industrijo napogrešljivi protagonisti razvoja. Raziskovalna skupina IJS nadaljuje svoje delo v okviru skupnega projekta s prof. Katunumo. Ta je eden izmed dvaintridesetih tujih znanstvenikov, "pridruženih elanov IJS”, ki že dolgo sodelujejo z inštitutom. Projekt namerava financirati tudi japonska industrija. Mednarodno sodelovanje laboratorija za umetno inteligenco LJUBLJANA, Nov. IJS - Laboratorij za umetno inteligenco na Inštitutu Jožef Stefan sta pred nedavnim obiskala predstavnika italijanskega podjetja Illycaffe s. p. a., ki se ukvarja s pripravljanjem kavne mešanice in praženjem kave. V proizvodnem procesu se srečujejo s številnimi problemi, ki jih je po mnenju predstavnikov mogoCe razreševati le z metodami umetne inteligence. Za laboratorij za umetno inteligenco so pri Illycafe s. p. a. izvedli prek mednarodne organizacije ISSEK (International School for the Synthesis of Expert Knovvdedge). ISSEK je združenje veC raziskovalnih ustanov, ki aktivno sodelujejo pri raziskavah metod in tehnik za avtomatizirano sintezo znanja. IJS je eden izmed soustanoviteljev tega združenja, ki ga trenutno vodi prof. dr. Ivan Bratko. Obisk iz Italije je bil dokaj uspešen, saj so identificirali nekaj problemov, ki jih bo mogoče reševati z metodami umetne inteligence. Razstava novih keramičnih materialov LJUBLJANA, Nov. IJS - V prvih dneh novembra je bila v Riminiju v Italiji vrsta prireditev v okviru konference in razstave o keramičnih materialih CERMAT 92. Udeležil se je je tudi Odsek za keramiko z Inštituta Jožef Stefan, v okviru sodelovanja v heksagonalnem projektu Ceramics Materials. Tako je bila v Riminiju na Workshop Italy/Europe predstavljena dejavnost odseka in raziskovalna tematika v okviru tega projekta. Udeležbo oziroma predstavitev na CERMAT-u so Odseku finančno omogočili Ministrstvo za znanost in tehnologijo Republike Slovenije, italijanske vladne ustanove in raziskovalci. Odsek za keramiko je predstavil svoje razvojne dosežke: varistorje, večplastne in enoplastne kondenzatorje, termistorje, trde in mehke ferite ter razno orodje za proizvodnjo. Predstavili so tudi ferro-meter 2, ki je namenjen ugotavljanju prisotnosti feromagnetnih materialov (npr. železa) v prašnih materialih. Ta instrument so razvili v Odseku za profesionalno elektroniko. Računalništvo, sestavina sodobne družbe LJUBLJANA, CD - Včeraj se je v Cankarjevem domu začela osrednja računalniška prireditev v Sloveniji INFOS 92. Pod geslom: "Računalništvo, sestavina sodobne družbe”, bo odprta za obiskovalce do sobote, 28. novembra letos. Zasnovana je na štirih osnovnih temah: odprti sistemi, računalniške komunikacije, računalniško izobraževanje in multimedialni sistemi. Prireditev je namenjena tako računalniškim strokovnjakom kot tudi sedanjim in potencialnim uporabnikom računalnikov, ki se bodo lahko seznanili z novostmi na področju računalniške strojne in programske opreme. Udeležili se bodo lahko številnih predstavitev in okroglih miz, ki jih prirejajo organizatorji. Danes se bo ob 10. uri zaCela tudi informativna sejemska prireditev INFOS 92, ki jo bo otvoril predsednik Vlade Republike Slovenije Janez Drnovšek. Slavnostna otvoritev bo v prostorih Cankarjevega doma. ŠPORT Torek, 24. novembra 1992 KOŠARKA NOGOMET / ZAČETNIKI NOGOMET / PRVENSTVO CICIBANOV DRŽAVNI KADETI Kontovel - Arte GO 90:94 (81:81; 35:48) KONTOVEL: Križman 20 (6:12), Spadoni 21 (3:7), Daneu, Švara, Žerjal 2, Colja 2, Cingerla 2, Skerk 10 (3:8), Emili 25 (2:11), Čeme 8 (2:7), Šuligoj; trener Vatovec. PM: 16:45. SON: 19. 3 T: Spadoni 2, Skerk 1, Emili 1. Kontovelci bi lahko poskrbeli še za en podvig. Po zmagi proti goriški ekipi Menta Piu so izgubili proti goriškemu ARteju, ki je drugi na lestvici le po enem podaljšku. Vatovčevi varovanci pa lahko krivijo za ta poraz le sami sebe, saj so v prvem polčasu zapravili veliko število točk iz »Čistih polaganj«. Velik zaostanek iz prvega polčasa pa jim je bil usoden, saj so izborili le podaljšek, v katerem pa so bili Goričani prisebnejši in tudi zasluženo zmagali.Vsi Kontovelci za igro v drugem polčasu zaslužijo pohvalo, saj so bili zelo učinkoviti v obrambi s conskim pressingom, v napadu pa so se še posebno izkazali Križman, Spadoni in Emili. OSTALI IZIDI 5. KOLA: Don Bosco - Inter 1904 100:73; Legno Nord Udine - Stefanel 59:94; Menta Piu Gorica - Goccia Carnia Udinese 93:103; Latte Carso Servolana - Italmonfalcone 74:107. LESTVICA: Goccia di Carnia Udinese in Stefanel Trst 10, Italmonfalcone in Arte Gorica 8, Don Bosco in Legno Nord Udine 6, BOR RADENSKA, KONTOVEL in Menta Piu Gorica 4, Latte Carso Servolana, Ricreatori in Inter 1904 0. PRIHODNJE KOLO: BOR RADENSKA - Stefanel; Latte Carso - KONTOVEL. DEŽELNI KADETI Ferroviario - Breg 101:52 (55:29) BREG: Koren 8, Gobbo, Pro, Malalan 15 (2:3), Klabjan 20 (2:4), Canziani, Cah 4, Pintarelli 4, KocjanCiC 2; trener Canciani. PM: 4:7. SON: 16. 3 T: Malalan 1. Bregovi kadeti so proti solidni postavi Ferro-viaria odpovedali na vsej Črti. Domačini so jim vsilili svoj slog igre in bili boljši v vseh elementih, kljub dejstvu, da so vsi za leto mlajši od Bregovih predstavnikov, ki so tokrat šli na igrišče brez motivacije in zaigrali popolnoma neprimerno, tako da sploh niso izkoristili svoje fizične in višinske premoti. V dragem polčasu se je odnos do igre nekoliko izboljšal. S pomočjo agresivne obrambe 1-3-1 je Brežanom uspelo prestreči veliko število žog, toda tudi tega niso znali izkoristiti, saj so zapravili skoraj vsak napad, tako da je končni izid pravi pokazatelj razmer na igrišču in ustrezna kazen za neprimeren miselni pristop Bregovih kadetov. (Cancia) OSTALA IZIDA 4.KOLA: Intermuggia - Santos 85:69; Libertas - Sgt 42:88. LESTVICA: Sgt 6, Don Bosco, Libertas in Ferroviario 4, Intermuggia, BREG in Santos 2. PRIHODNJE KOLO: BREG - Libertas. Zaslužen uspeh Zarjine A ekipe Tolentino najboljši posaameznik Danjel Grgič (Zarja) DEŽELNI MLADINCI Skupina C Medtem ko je Primorje osvojilo tretjo točko v tem prvenstvu, je štan-dreška Juventina izgubila proti drugouvrščeni Costalungi. IZIDI 9: KOLA. Pro Gorizia - San Luigi 3:3, San Sergio - Fortitudo 2:0, Union 91 - Trivigna-no 1:2, Primorje - San Giovanni 1:1, San Can-zian - Itala San Marco 0:9, Monfalcone - Ronchi 0:2, Costalunga - Juventina 2:1, Cormonese -Lucinico 1:1. LESTVICA. Ronchi in San Luigil4, Costalunga 12, San Sergio in Cormonese 12, Itala San Marco in San Giovanni 11, Pro Gorizia 10, Union 91 9, Trivignano 7, Juventina in Lucinico 6, Monfalcone 5, San Canzian 4, Primorje 3, Fortitudo 1. POKRAJINSKI MLADINCI IZIDI 8. KOLA: Don Bosco - Ponziana 1:3, S. Adnrea - Opicina 2:3, Edile Adriatica - Zarja Adriaimpex 2:0, Portuale - Campanelle 2:0, Mug-gesana - Chiarbola 2:1, Domio - Zaule 3:0, prosta Olimpia. LESTVICA: Ponziana 13, Edile Adriatica in Opicina 11, Olimpia 9, Portuale, Chiarbola in Muggesana 8, Zarja Adriaimpex in Domio 7, S. Andrea 5, Don Bosco 4, Campanelle 2, Zaule 1. ZAČETNIKI Skupina A Zarja Adriaimpex A -Chiarbola 2:1 (0:0) ZARJA ADRIAIMPEK A: Hrovatin (Zucca), Zor-nada (Škabar), Carli, Berce, Grgič (Bernetti), Batič, Longo, Stokelj, Tolentino, Primosi, Ukmar (Kapun). STRELCA ZA ZARJO : Tolentino in Longo. Po enakovrednem srečanju si je tokrat Zarja zagotovila zmago prav v zadnji minuti tekme, ko je Longo lepo izkoristil napako Chiarbolih branilcev in žogo potisnil v mrežo in tekme je bilo konec. Potem ko se je prvi del končal brez zadetka, je bila igra v nadaljevanju živahnejša ter že na začetku je Tržačanom uspelo povesti po začetniški napaki vratarja. To je naše predramilo in kmalu je iznajdljivi Tolentino stanje izenačil. Ko je vse kazalo, da se bo tekma končala pri neodoCenem izidu, je »rdeCe-belim« uspelo še doseči zmagoviti zadetek, (d.gr) OSTALI IZIDI 5. KOLA: Esperia - Triesti-na A 0:12, Roianese -Altura Muggesana 1:0, Ponziana - Campanelle 3:1, Portuale - San Giovanni 5:0, Fortitudo -Don Bosco 1:1. LESTVICA: Triestina A in Portuale 10, San Giovanni A 8, Ponziana, Altura Muggesana in Roianese 6, Zarja Adriaimpex 5, Chiarbola 4, Don Bosco 2, Fortitudo, Campnelle in Esperia 1. Skupina B IZIDI 5. KOLA: Fulgor - CGS 5:1, Fani Olimpia -Zarja Adriaimpex B 3:0, Domio - S. Adnrea 0:2, Opicina - Costalunga 4:0, 5, Giovanni B - San Luigi 0:7, Triestina B prosta. LESTVICA: Fani Olimpia 10, Fulgor 8, San Luigi in Triestina B 6, CGS 5, Zarja Adriaim-pex B in Opicina 4, San Giovanni B, S. Andrea in Csotalunga 2, Domio 1. Primorje z Roianesejem osvojilo važno točko Najmlajši nogometaši Primorja B so na srečanju proti Fani Olimpia zapravili lepo priložnost za zmago Pertotovi varovanci (Primorje A najmljaši) so tokrat počivali (Foto Ferrari) CICIBANI SKUPINA C Roianese - Primorje 3:3 (1:1) STRELCA ZA PRIMORJE: Pilat, Švara 2. PRIMORJE: Furlan, Antonini, Milic, Tomiz-za., Kante, Švara. Pilat, Stoka, Pavletič, Fusili. RdeCe-rumeni so v Trstu iztrgali točko, in to proti dobri ekipi. Naši so bili dvakrat v vodstvu in dvakrat so domačini izenačili in tudi povedli. Primorju je nato le uspelo izenačiti. Treba je povedati, da so naši imeli terensko premoč in so tudi izvedli vec napadov, toda gostitelji so se zelo dobro branili. OSTALI IZIDI: San Giovanni B - Portuale 0:1, Altura Muggesana -San Luigi 0:9, Montebel-lo - Campanelle 1:1. LESTVICA: Campanelle in San Luigi 9, Primorje 8, Montebello 6, Roianese in Portuale 4, Altura Muggesana in San Giovanni 0. SKUPINA B IZIDI: Fortitudo A -CGS 4:0, Triestina B -Opicina 4:0, San Giovanni A - San Sergio 5:1, Bor Farco - Domio 3:0. LESTVICA: Fortitudo 10, Bor Farco 8, San Gio- vanni 7, Don Bosco 5, Triestina 4, San Sergio 3, Domio 2, Opicina 1, CGS 0. NAJMLAJŠI Fani Olimpia - Primorje 0:0 PRIMORJE B: Gruden, Iozza (Blažina), Križma-nic, Jan Gregori, Miliani, Zornada, Ostrouška, Manzin, Kariš (Sardoč), Baselice (Damjan Gregorij, Skrl (Milic). Vse je kazalo, da bo ekipa Olimpie, ki je na sredini lestvice, lahek plen Primorja B, tekma pa se je končala brez zadetkov, kar pa je za nogometaše Primorja vsekakor neuspeh. »Rrdeče-rumeni« so si zmago dejansko zapravili v prvih minutah tekme, ko so si ustvarili kar štiri lepe priložnosti za gol, toda napadalci so bili zelo nespretni. Čeprav so naši imeli ves prvi polčas pobudo v svojih rokah, z njihovo igro nikakor ne moremo biti zadovoljni, saj so igrali raztrgano in brez jasnih idej predvsem v napadalni vrsti, tako da so jih domačini z lahkoto že zaustavljali izven kazenskega prostora. Po odmoru so domačini večkrat prodrli pred vrata Grudna, toda brez resnih priložnosti, tako da je bil na koncu neodločen izid neizbežen. Ce vzamemo sicer dober nastop Jana Gregorija, ki je edini v drugem polčasu poskusil s strelom od daleC presenetiti domačega vratarja, so vsi igrali pod svojimi spo-sobnostmi.(d.gr.) OSTALI IZIDI 9. KOLA: Triestina - Domio 2:0, Altura Muggesana -CGS 1:1, San Canzian -Montebello 0:4, Esperia -Fortitudo 1:14, Portuale -Chiarbola 5:0. LESTVICA: Fortitudo 14, Primorje A in Portuale 13, Montebello in Altura Muggesana 12, Triestina 10, Pirmorje B 9, Costalunga 7, Fani Olimpia 6, San Canzian 4, Domio 3, CGS in Chiarbola 2, Esperia 1. MLADINKE / PO ZMAGAH NAD ALTURO IN KOIMPEXOM MLADINSKA ODBOJKA / MOŠKI NARAŠČAJNIKI Bor Radenska - St. Azzurra 123:40 (68:21) BOR: Oberdan 13 (1:2), Požar 15, Jogan 12, Velinski 11 (3:4), Sancin 16, UršiC 26 (2:2), KovaC 8, Lapelj 14 (2:3), Stokelj 8 (2:3); trener KreCiC. PM: 10:14. SON: 9. 3 T: Požar 1. Proti eni izmed naj slabših postav prvenstva so borovci gospodarili na igrišču. Trener Jure Krečič je seveda izkoristil priložnost, da je na igrišču dalj Časa pustil tudi tiste posameznike, ki imajo po navadi manjšo minutažo. Glede posameznikov velja podčrtati učinkovito igro Velinskega in Laplja, katerima se tudi pozna, da v zadnjih Časih vadita z večjo vnemo. (M.J.) OSTALI IZIDI 5. KOLA:Ferroviario B - Libertas 118:60, Santos - Inter 1904 95:72, Lega Nazionale - Ferroviario A 14:167, Don Bosco A - Ricreatori 74:59, Stefanel - Servolana 134:43. LESTVICA: Stefanel, Ferroviario A in Don Bosco B 10, BOR RADENSKA, Santos, Ferroviario B in Servolana 6, Inter 1904, Don Bosco B in Libertas 4, SOKOL 2, Ricreatori, St. Azzurra in Lega Nazionale 0. PRIHODNJE KOLO: Lega Nazionale - BOR RADENSKA; SOKOL - Don Bosco. DEČKI - PRIJATELJSKA TEKMA Benetton - Polet 98:59 (56:23) POLET: Genardi 4, Sosič 8 (0:2), Senica 9 (3:6), Lista 8, Slavec 10 (0:2), Lakovič 14 (2:4), KocjanCiC 2, Metlika, Žerjal 2, Budal, Degli hmocenti, Baldi, Slama, Petaros 2; trener Vremec. PM: 5:14. Spodbudljiv nastop Poletove ekipe proti močni ekipi iz Trevisa. Že od samega začetka je openska vrsta s pressing obrambo povzročila precej težav Benettonu. Razlika med postavama je bila predvsem fizična, pod obema košema je bil en sam gospodar, saj v odprti igri niso bili pole-tovci nic slabši od nasprotnika. Upamo, da bo tekma motivacijska vzmet pred začetkom prvenstva, ki bo prihodnjo soboto. (A. V.) Obvestila NAMIZNOTENIŠKI ODSEK ŠPORTNEGA ZDRUŽENJA BOR sporoča, da sprejema v društveni pisarni prijave za vadbo rekreativcev vsak dan v uradnih urah od 17.00 do 20.00. Tel: 51377. SMUČARSKI KLUB BRDINA sporoča, da je sedež kluba odprt vsak ponedeljek od 19.30 do 20.30. Prosimo vse, ki so prinesli smučarsko opremo za sejem in je niso še prišli dvigniti, naj se zglasijo na sedežu kluba. SMUČARSKI KLUB DEVIN sklicuje danes, 24. t. m., ob 20.30 sejo na sedežu v Cerovljah. Dnevni red: smučarska selekcija ZSSDI, nadaljnji smučarski program, zimovanje v Bohinju, finančne obveznosti elanov, razno. Toplo vabljeni! Bor Friulexpoit že hipotekiral letošnji pokrajinski naslov Brežanke nerodno igubile z Virfusom - Koimpex starta! s porazom v prvenstvo deklic, sokolovke in borovke start v prvenstvo še čaka Brežanka Federica Sancin (Foto Križmančič) Osrednjo tekmo kola v prvenstvu mladink so odigrali že v torek, ko je Bor Friulexport premagal Koimpex in potrdil vlogo prvega favorita prvenstva. Borovke so tako po dveh prepričljivih zmagah z edinima resnima nasprotnikom (Alturo in Koim-pexom) ostale same na prvem mestu in zdaj najbrž že lahko rečemo, da so tudi najresnejši kandidat za končno zmago, kar je bilo glede na sestav ekipe pričakovati že pred začetkom prvenstva. Od ženskih ekip je pri mladinkah v nedeljo igral le Breg in nerodno izgubil z Virtusom. ZaCelo se je tudi prvenstvo deklic, prvi nastop pa so opravile le deklice Koimpexa in izgubile na domačem igrišču. Sokol Indules pa zaradi odpovedi Killjoya ni nastopal in bo opravil svoj krstni nastop prihodnji teden. Poleg Koimpexa in Sokola Indules v tem prvenstvu nastopajo tudi deklice Bora Friulexport. MLADINKE Breg - Virtus 2:3 (11:15, 15:10, 11:15, 15:13,12:15) BREG: Bandi, Kosmač, Laurica, Mauri A., Mauri F., Metlika, Pettirosso, Sancin F. V nedeljo sta se v dolinski telovadnici pomerili enakovredni šesterki Brega in Virtusa. Tekma je bila zelo napeta, saj je bilo ime zmagovalca pod vprašajem vse do zadnje točke. Naše mladinke so zaigrale prepričljivo in visoko povedle že v prvem setu, nakar pa so brez reakcije štele točke v prid nasprotnic, ki so zaostanek nadokna- dile in zmagale set. Omenjenega nihanja v igri se Brežanke niso znale ostresti niti v ti e breaku, kar pa je bilo zanje tudi usodno. Pri naših dekletih smo vsekakor zabeležili napredek v igri, predvsem pri servisu, sprejemu in obrambi. Tako da so nekajkrat uspele zaključiti akciji z učinkovitimi napadi. Negotovost v ključnih trenutkih pa ostaja za naše še nereše-nen problem. (Sain) OSTALI IZID 8. KOLA: Ginnastica-Preve-nire 3:1. LESTVICA: BOR FRIULEKPORT 14, KOIMPEK 12, Altura 10, Ginnastica in Virtus 8, BREG 4, Cus, Sant’Andrea in DEKLICE PEKT IT IK Sloga Koimpex - Cus Prevenire 1:3 (10:15, 6:15,17:16,10:15) SLOGA KOIMPEK: Cibi, Criti, Grgič, M. in T. Kalc, KocjanCiC, Kufersin, Marucelli, Novakovič, Strekelj, Tensi. V krstnem nastopu v prvenstvu deklic so mlade slogašice dobro zaigrale, vendar so naletele na objektivno boljšega nasprotnika. Ta ekipa ima namreC kot glavno karakteristiko dokaj linearno igro brez nihanj in z dobrim sprejemom. Slogašice so še premalo samozavestne, vendar je pričakovati izboljšanje predvsem v gradnji igre, saj med treningi igralke resno delajo. (Inka) OSTALI IZIDI: Ginna-stica-Club Altura 3:1, Oma-Sant’Andrea 3:0, BOR FRIULEKPORT in SOKOL INDULES sta počivala. Pri mladincih poraza obeh slovenskih ekip Uspešen start Sloge v prvenstvo dečkov Pri mladincih sta bila oba naša predstavnika poražena: Bor v Zavljah, Sloga pa doma proti ekipi Prevenire. Borovci so po nerodnem izgubili še eno tekmo, saj so na tekmo s Pallavolo Trieste v soboto zaradi nesporazuma z umiki prišli prepozno. ZaCelo se je tudi prvenstvo dečkov, v katerem so Slogaši začeli z zmago. MLADINCI Sloga - Prevenire 2:3 (7:15, 15:5, 14:16, 15:6, 7:15) SLOGA: Kralj, Miot, Radetti, Spetič, Stranj, Veljak, VoltiC. Slogaši so z neurejenim in preveC bledim nastopom prepustili nasprotnikom obe točki. Sicer velja poudariti, da je ekipa zaigrala v okrnjena, zaradi istočasnega nastopa dela igralcev v prvenstvu dečkov. Tako se je na primer Aljoša Kralj pridružil soigralcem šele na koncu srečanja. Prevenire je odigral solidno tekmo, kljuC srečanja pa je bil gotovo tretji set, ko so slogaši povedli že s 14:9, niso pa znali osvojiti odločilne 15. točke. Vsekakor pa poraz ni zaskrbljujoč, saj se je slo-gina ekipa v bistvu še uvrstila med štiri, ki bodo odigrale »play-off« boljših ekip. (Inka) Zaule - Sloga 0:3 (15:10,15:3,15:7) SLOGA: Miot, Strajn, Germani, Spetič, VolCiC, Radetti, Micalessi, Kralj, Veljak, Marc. Že v petek so slogaši odigrali prvenstveno tekmo v Zavljah. Po dveh porazih so bili tokrat spet Aljoša Kralj (Sloga) uspešni. Med slogaši je bil odsoten Glavina, vendar vasprotnik jim ni bil nikoli dorasel. Zaule - Bor Furlani 3:1 (14:16,15:3,15:12,15:6 BOR FURLANI: Furla-nic, Šušteršič, Pieri, Cuk, Domio, Furlani, Talotti, Berto, Smotlak. Borovi mladinci bi morali odigrati dve tekmi v sobote in nedeljo. Toda v soboto so plavi »izgubili« tekmo proti Pallavolo Trieste brez borbe, ker je vodstvo spregledalo uradni komunike federacije, ki je tekmo anticipi-rala za dve uri. V nedeljo pa so mladinci igrali so proti šesterki iz Žavelj. Začetek je bil obetaven, Borovci so zaigrali tako kot še nikoli. Pešal je le servis, drugače pa so bili neustavljivi. Niti vstop Furlanija zaradi poškodbe Šušteršiča ni prekinil učinkovite igre Borovcev. Po tem prikazu odlične odbojke pa so kot ponavadi zaigrali povprečno in poraz je bil neizbežen. Samo v tretjem setu so ponovno dokazali, da bi z malo vec prepričanja vase želi veC uspehov. Resnici na ljubo pa ne gre pripisati vso krivdo samo mladim in neizkušenim odbojkarjem. OSTALI IZIDI 8. IN 9-KOLA: Sant’ Andrea-Prevenire 3:1, Volley Club- Nuova Pallavolo 3:1, Nuova Pallavolo-Sant’Andrea 1:3, Pallavolo Trieste-Volley Club 3:1. LESTVICA: Pallavolo Trieste 20, SanfAndrea 16, SLOGA 14, Volley Club in Prevenire Nuova Pallavolo in Zaule 6, BOR FURLANI 2. ja n Baker - Sloga O-3 8:15,11:15) DGA: DrasiC, Kralj-Metlika, Micalessi-Car. irvem srečanju tega istva slogaši nis° tli na enakovredne sprotnika, saj so opravili po hitrej1 pku, o čimer prica' lelni izidi posam6 izov. Slogaši so zm Drez odsotnega Ge a, tako da je mor rišCe mladi Tih ;, ki je svojo nalog i opravil. Vseka ma ni predstavi]^ ga testa o tem, k vloga slogine ekip ALI lAini- i0 1:3. ŠPORT Torek; 24. novembra 1992 KOŠARKA / V POKALU POKALNIH ZMAGOVALCEV NOGOMET / TUJA PRVENSTVA NOVICE Smelt Olimpija v gosteh pri turškem Etes Pilsnu Ljubljančani bodo težko ponovili Ionsko uvrstitev v polfinale Bayem v ZRN z igro spominja na stare čase V Angliji vodi Norwich Jure Zorcic LJUBLJANA - V pokalu pokalnih zmagovalcev (skupina A) bo danes tekmovanje v mednarodni konkurenci zaCela tudi Smelt Olimpija. Ljubljančani so lani v evropski klubski konkurenci prišli celo do polfinala, letos pa naj bi naše najboljše košarkarsko moštvo skušalo ponoviti lanski podvig. V prvi tekmi se bodo tako danes ob 18. uri po turškem času v Istanbulu (ob 17. uri po našem) pomerili z Efes Pilsnom. Tivolski košarkarji so v Turčijo odpotovali že včeraj zjutraj, danes dopoldne pa bodo v dvorani že trenirali in se poskušali čimbolj pripraviti na uvodno tekmo. Na pot ni odšel najboljši slovenski center Slavko Kotnik, ki bo moral, kot kaže, še nekaj časa počivati. Poškodovano ima namreč koščico v zapestju, tako da ne more normalno trenirati in igrati. Odsotnost Kotnika se bo vsekaor poznala predvsem pod obema košema, saj po informacijah Turki dobro skačejo in odlično (napadalno) igrajo v obrambi, v svojih vrstah pa imajo tudi štiri državne reprezentante. V moštvu imajo tudi dva tujca, Makedonca Petra Naumovskega (prej Slobodna Dalmacija, POP 84) in normalno temnopoltega Američana Larryyja Richarda. »S turneje po ZDA je predčasno prišel Mario Kraljevič, tako da imamo sedaj tri centre, še Djurišiča in skromnega Langstona. Čaka nas najmanj deset težkih tekem, za napredovanje pa bo treba zmagati tudi kakšno v gosteh. Za dve mesti, ki vodita v pofinale, so naši tekmeci še CAI Zaragoza, Hapoel in moskovksi CSKA. Naše moštvo je izkušeno, že v prvih tekmah pa so bo videlo, kako daleč lahko pridemo. Istanbulski košarkarji so za nas neznanka, vemo pa, da je turška košarka v vzponu po evropskemu vzoru. Čaka nas torej težka tekma pred temperamentnimi domačimi navijači,« je pred odhodom na prvo »evro« gostovanje dejal trener Zmago Sagadin. Za Efes Pilsen bodo v sezoni 1992/93 igrali: Rasna (17 let, 203cm), Saricoban (20, 200), Korucu (29, 194), Naumovski (23, 194), Aydin (23, 198), Ozturk (19, 203), Guney (19, 190), Kemal Bitim (20, 202), Richard (26, 203), Oyguc (26, 210), Cipa (19, 200) in Sarica (20,194). Gorenca (desno) čaka danes v Istanbulu težko delo (Foto Živulovič/TRIO) Dimitru Križman LONDON - Po enotedenskem premoru zaradi kvalifikacijskih tekem za svetovno prvenstvo so ligaška tekmovanja spet zaživela. V 16. kolu angleškega prvenstva je Norwich bistveno utrdil vodstvo. Na domačem igrišču je sicer s težavo (2:1) ugnal Sheffield Wednesday. Najbližji zasledovalci pa so tokrat zatajili. Aston Villa je v Londonu proti Tottenhamu iztržila remi, prav tako tudi Blackburn, ki je le v končnem navalu z glom Morana odnesel zdravo kožo iz Southamptona. Se slabše jo je odnesel Arsenal, ki je v Leedsu doživel malo katastrofo. Lanski prvak je z goli Hatmana, Cantonaia in Strathana povsem zasenčil londonske topnike. V nemški bundesligi igra Bayern kot v starih časih. Tokrat je kar v gosteh tretjeuvrščenemu Bayer Leverkussnu odpredaval pravo lekcijo (4:2). Edine težave povzroča Bavarcem muhavi značaj Lotharja Matthausa, ki po poškodbi išče mesto v ekipi. Najresnejša nasprotnika Eintracht in Borussia Dortmund sta izgubila eno oziroma obe točki. V pravo formo sta ujela tudi lanski prvak Stuttgart in outsi-der Kaiserslautern. Njun zaostanek pa je tolikšen, da menda ne predstavljata resnične nevarnosti za vodilnega. V tretje ne gre rado: to novo pravilo velja za Deportivo La Coruna, ki je že premagal Real Madrid in Barcelono, a se je tokrat spotaknil ob tretjem velikem klubu, Atletico je bil namreč z 2:1 boljši. Real Madrid je proti slabemu Cadizu v gosteh iztržil le točko, zato pa je tokrat Barcelona sredi Zaragoze dosegla šest golov (po dvakrat so zadeli v črno Stojčkov, Koemann in Deguiristan). Na tretjem mestu je sedaj Sevilla, pri kateri odlično igra Maradona. Tokrat je dosegel zelo lep zadetek iz prostega strela in bil podajalec za drugi gol. V francoskem prvenst- vu je 01ympique Marseille že tretjič zapored le remiziral, medtem ko vodilna Pariš St. Germain in Nantes ne kažeta znakov popuščanja. Zaostanek treh točk seveda še ni odločilen, dejstvo pa je, da 01ympique še ni dobil ustreznih alternativ za Papine in Waddla. ODBOJKA / OD DANES SVETOVNO KLUBSKO PRVENSTVO TENIS / PO FRANKFURTU IN NEW YORKU V boju za naslov osem ekip Favoriti Italijani in Brazilci Polfinale in finale v soboto in nedeljo v Trevisu Gianni Furlanic FIRENCE -dicionalnih te zadnja leta p zbujajo poz lru8a tekm Leagi Stri3’ T°P Fou ? lrT leta še Mubsko prvei v Zenski kc *°fki konk, edeljo se j< °Qčalo sveto' 5V0 v ženski rednim ita Svakinjam essaggero iz Hanes pa se bi kovanje Fub na sv f°nkurenc LUrnirja v Renčah i finalnima srečanjema v petek in soboto v Palaverde v Villorbi blizu Tre viša. Nastopilo bo skupno 8 šesterk od katerih 3 italijanske - Misura Milano, Mesaggero Ravenna in Sisley iz Trevisa. Poleg italijanske trojke nastopajo še 01ympiakos iz Pireja, Club Afričane iz Tunisije, Banespa Sao Paolo Brazilija, S ang Mu Seul Južna Koreja ter Corozal iz Portorika. Konkurenca bo dokaj pisana, saj se bodo spopadle nekatere odbojkarske šole, ki so v samem svetovnem vrhu. Verjetno pa bo tudi tokrat imela glavno besedo evropska s tremi italijanskimi zastopniki in grškim 01ympiakosom, za katerega nastopa nekaj odličnih tujcev med katerimi tudi bivši član beograjske Crvene zvezde in jugoslovanske reprezentance Dejan Brdževič, ki je trenutno najboljši odbojkar bivše Jugoslavije. Nič slabša ni niti južnoameriška šola, ki jo bo zastopal večkratni brazilski prvak Banespa. Brazilija je letos premočno zmagala na OI v Barceloni kot tudi v finalu turnirja Top Four na Japonskem. Res je tudi, da so najboljši odbojkarji iz Brazilije razpršeni po številnih tujih klubih (večina v Italiji), toda šesterka iz San Paola bo znala kljub temu predstaviti temperamentno, duhovito in tudi učinkovito južnoameriško šolo, ki jo je pričel Paulo Roberto De Freitas alias Bebeto, ki zdaj uspešno trenira italijanskega prvaka Maxicono iz Parme. Pozabiti ne gre niti šesterke S ang Mu iz Seula, ki v svojih vrstah nima izrazitih napadalcev, a južnokorejski odbojkarji znajo s požt-vovalno igro v obrambi navdušiti prav vsakega tudi najbolj zahtevnega odbojkarskega poznavalca. Ostala dva tekmeca Club Afričane in Corozal bosta nastop v Ravenni in Firencah izkoristila za učenje, ker se bržkone še ne moreta enakovredno kosati z odličnimi posamezniki ostalih šesterk. V Ravenni bodo nastopili poleg domačega Messaggera še Misura iz Milana, Banespa iz San Paola ter Club Afričane iz Tunisije, v Firencah pa se bodo pomerili Sisley Treviso, Olampiakos Pirej, Sang Mu Seul in Corozal Portoriko,. Glede na nedeljsko 8. kolo italijanskega prven- stva lige A-l se predvsem v Ravenni obetajo izredno zanimivi boji. Skupina je mnogo močnejša od tiste v Firencah in kot je znano, je Messaggero izgubil doma s Sidisom, milansko Misuro pa je spravil na kolena Alpitour iz Cunea, ali bolje rečeno bolgarski tandem Kjosev - Ganev. Kljub dejstvu da za Ravenčane ne bo igral odlični Brazilec Giovane, so domačini favoriti, podobne ambicije pa imata tudi milanska Misura in Banespa iz Sao Paola. V Firencah je prvi favorit Sisley, ki je prevzel polfinalni in finalni del letošnjega 4. klubskega SP z edinim ciljem za nastop v finalu. Za drugo mesto v skupini bi se moral potegovati 01ympiakos, nekaj možnosti ima tudi Sang Mu, Corozal pa je bolj ali manj obsojen na vlogo opazovalca. SPORED IN URNIK TEKEM DANES Ravenna: 17.30 Banespa- Misura Milan; 20.30 Messaggero Ravenna - Club Afričane Firence: 17.30 01ympiakos - San Mu Seul; 20.30 Sisley Treviso - Corozal JUTRI . Ravenna: 17.30 Club Afričane - Misura Milan; 20.30 Messaggero - Banespa Firence: 17.30 Corozal - 01ympiakos Pirej; 20.30 Sisley Treviso - San Mu Seul ČETRTEK Ravenna: 17.30 Banespa - Club Afričane; 20.30 Sisley Treviso - 01ympiakos Pirej Firence: 17.30 Sang Mu Seul - Corozal; 20.30 Sisley Treviso - Olvmpiakos Pirej SOBOTA Treviso: 17.45 1. polfinale; 20.30 2. polfinale NEDELJA Treviso: 15.30 finale za 3. mesto; 18.45 finale za 1. mesto Becker in Seleševa na teniškem Olimpu Nemec se spet prebija proti številki ena FRANKFURT, NEW YORK - Po »mastersih« v Frankfurtu in New Yorku je ponovno zasijala zvezda Borisa Beckerja, Monika Seleš (v finalu je v nedeljo pregazila Martino Navratilovo s 7:6, 6:3, 6:1) pa je še enkrat potrdila, da je najboljša igralka devetdesetih let. Bum Bum je pozabil na vse svoje zdravstvene tegobe in je pred ATP-jem v Frankfurtu čudežno ozdravel. Njegovo »vstajenje« se je začelo že v Parizu, ko se je z zmago v Bercyju povzpel na sedmo mesto svetovne lestvice, po triumfu v Festhalle v Frankfurtu pa se je ponovno vrnil med najboljšo peterico, začel pa je tudi ogrožati Courierjev tron. »Sam se že počutim številka ena. Se nikoli nisem igral tako dobro in v zadnjih tednih sem premagal vse najboljše igralce na svetu,« prepričano izjavlja Becker. Tudi njegov manager Tiriac nima dvomov o preporodu svojega varovanca. »Kadar trenira trdo, predstavlja le formalnost, kdaj bo postal številka ena,«je dejal Romun. Finalno srečanje v Frankfurtu s Courierjem pa je pokazalo, da Bum Bum ni le običajni »bombarder«, ki se lahko s svojo močjo kosa tudi z asi Ivaniševiča (za mnoge je bil njun polfinalni dvoboj v Frankfurtu resnični finale), temveč je postal popoln šampion, ki je tudi taktično izredno discipliniran. Na ženskem področju je Monika Seleš (na sliki AP) še enkrat dokazala, da vsaj za zdaj nima prave konkurence. To je priznala tudi Martina Navratilova po njunem finalnem dvoboju. Navratilova je celo izjavila, da je Seleševa po njenem mnenju najboljša igralka vseh časov. Toda Seleševi, ki je doslej zmagala skoraj vse, za razliko od Beckerja manjka naslov iz VVimbledona, za katerega je pripravljena delati tudi v nadurah. Nove svetovne jakostne lestvice Moški (ATP) : Courier (ZDA) 3599, Edberg (Sve) 3236, Sampras (ZDA) 3074, Ivaniševič (Hrv) 2781, Becker (Nem) 2530, Chang (ZDA) 2277, Korda (CSFR) 2174, Lendl (ZDA) 1985. Zenske (WTA) : Seleš (Jug) 283, Graf (Nem) 252, Sabatini (Arg) 192, Sanchez (Spa) 177, Navratilova (ZDA) 171, M. J. Fernandez (ZDA) 120, Capriati (ZDA) 98, Martinez (Spa) 96. Evropski nogometni pokali: že danes štiri srečanja RIM - Zaradi interesov velikih televizijskih mrež je spored mednarodnih pokalnih nogometnih tekem tudi ta teden razpotegnjen od torka do četrtka. V pokalu prvakov bodo jutri v obeh četrtfinalnih skupinah odigrali pare prvega kola, v pokalu UEFA pa bodo štiri tekme osmine finala na sporedu že danes, tri jutri, ena pa v četrtek. Tako bo naj zanimivejše današnje srečanje med amsterdamskim Ajaxom in nemškim Kaiserslautemom. Nizozemci so favoriti, vendar pa kaže, da so Nemci v dobri formi, če vemo, da so na zadnjem prvenstvenem gostovanju v bundesligi kar s 5:0 premagali moštvo Bayerna Uerdingen. Ostale današnje tekme: Pariš Saint’Germaine (Fr) - Anderlecht (Bel); Borussia Dortmund (Nem) - Real Zaragoza (Sp); Standard Liege (Bel) - Auxerre (Fr). Povratne tekme v pokalu UEFA in 2. kolo v pokalu prvakov bodo 9. decembra, nato pa bo zimska prekinitev do marca. Bomba na letalu z nogometaši Benfice? LIZBONA - Letalo, ki je z nogometaši Benfice na krovu poletelo proti Moskvi na tekmo osmine finala pokala UEFA, se je vrnil v Lizbono, ker naj bi nanj nataknili bombo. Po natančnem pregledu policije pa na letalu niso našli ničesar in tako so igralci Benfice in njihovi navijači lahko spet poleteli v Moskvo. Benfica bo namreč jutri igrala proti Dinamu. Kvalifikacije za SP: zmaga Salvadorja KINGSTON (JAMAJKA) - Salvador je v skupini B cone Concacaf za SP 1994 zasluženo premagal Jamajko z 2:0 (1:0) z zadetkoma Miltona in Mendeza. Stanje v obeh skupinah te cone pa je naslednje: SKUPINA A: Mehika 6, Honduras 4, Kostarika 2, St. Vincent 0. SKUPINA B: Salvador 7, Kanada 6, Jamajka 4, Bermuda 3. Prijateljske tekme Američanov z Dansko, Romunijo in Rusijo CHICAGO - Ameriška nogometna reprezentanca bo prihodnje leto po 21 letošnjih srečanjih (6 zmag, 11 porazov in 4 neodločeni izidi) v okviru priprav na svetovno prvenstvo leta 1994 igrala prijateljske tekme z Dansko, Romunijo in Rusijo. Rally po Angliji: Auriol (lancia) napredoval za tri mesta CHESTER (VELIKA BRITANIJA) - Francoz Didier Auriol je zmagal na prvi posebni preizkušnji druge etape mednarodnega avtomobilskega rallyja po Angliji, ki velja za zadnjo preizkušjo letošnjega svetovnega prvenstva. Auriol (martini lancia) se je povzpel za tri mesta navzgor na skupni lestvici in je sedaj četrti s 44 sekundami zaostanka. Trdno na prvem mestu je še vedno Spanec Carlos Sainz na toyoti, ki je tudi prvi na skupni lestvici za SP. Na drugem mestu na tem rallyju je McRae na subaruju (zaostanek 12 sekund), tretji pa Kankkunen na lancii martini (40 sekund zaostanka). V boju za osvojitev naslova svetovnega prvaka so Sainz, Auriol in Kankkunen. Pilot, ki se bo na angleškem rallyju najbolje uvrstil, bo tudi osvojil po letošnjem naslovu. Italijani v evropskih košarkarskih pokalih MILAN - Milanski Philips bo danes gostoval v Atenah, kjer se bo v Koračevem pokalu pomeril z domačo ekipo Peristeri. Milančani so seveda favoriti. Ta teden pa bodo stopila na igrišča tudi ostala italijanska moštva (od 13 jih jev evropskih pokalih ostalo še 11). V prejšnjem kolu sta izpadla tržaški Stefanel in med ženskami Priolo. Jutri bodo igrala naslednja italijanska moštva: KORACEV POKAL: Phonola Caserta - Iraklis Solun, Messaggero Rim - Panonios Atene, KK Zagreb - Clear Cantu. POKAL RONCHETTI: Vivo Vicenza - Kremikovici Sofija, Pitagora Pescara - MTK Budimpešta, Paraskevi Atene -Primizie Parma. Markuš VVasmeier spet nared januarja MUENCHEN - Kaže, da še ni povsem izgubljena letošnja smučarska sezona za Markuša VVeismeierja, gotovo pa je, da bo bivši svetovni veleslalomski prvak povsem nared šele januarja prihodnjega leta. VVeismeier si je poškodoval desno nogo v petek na treningu blizu Brunnecka in bo moral počivati vsaj do božiča. Še sedmi poraz RICHMOND (VIRGINIA) - Košarkarji Optimizma iz Postojne so proti ameriškim študentom doživeli še sedmi (pričakovani) poraz, tokrat proti univerzi Virginia Commomvealth z 88:53 (43:22). Pred 2000 gledalci so bili strelci za naše moštvo Jeklin 2, Pakiž 2, Ademi 4, Rojko 3, Thinger 14, Radan 9, Jelnikar 3, Sušič 7, Bačar 2 in Reichneker 5. Pri gostiteljih je bil deleč najboljši Hendrik VVarren (27 točk, 13 skokov), ki mu mnogi napovedujejo še uspešno kariero med NBA profesionalci. Ponoči je Optimizem igral proti drugemu kandidatu za vrh NCAA lige, univerzi Cincinnati. (T.S.) Kvote totip RIM - Kvote 47. totipa so naslednje: 12 (29 dobitnikov) 31.800.000 lir; 11 (856 dobitnikov) 1.065.000 lir; 10 ( 9024 dobitnikov) 99.000 lir. ih,. ■111 PRIREDITVE Torek; 24. novembra 1992 LJUBLJANA DRAMA SNG DANES: ob 19.30 uri (abonma Torek in izven) Gregor Strniša: Samorog. Abenente-zamudnike, ki še niso videli predstave vabijo, da z abonmajskimi karticami dvignejo vstopnice pri blagajni. Informacije in rezervacije vsak delavnik od 11. do 12. ure ter od 18. ure do pričetka predstave na tel. 061/221-511. OPERA SNG DANES: ob 19. uri J. Offenbach: Hoffmanove pripovedke. Dirigent Loris Voltolini. Blagajna je odprta vsak dan od 11. do 13. ter od 16. do 19. ure, rezervacije po telefonu 331-950 samo med 9. in 11. uro. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO DANES: ob 19.30 uri (abonma Torek) M. Frayn: Hrup za odrom. Cena vstopnice za študente in upokojence 250 SIT, za ostale 500 SIT.Informacije in rezervacije na tel. 061/210-852. MARIBOR SNG MARIBOR - OPERA IN BALET DANES: ob 19.30 uri (za red Torek in izven) G. Puccini: La Boheme, dirigent Simon Robinson, režija Franjo Potočnik. Gledališka blagajna je odprta vsak dan razen nedelje od 11. do 16. ure ter uro pred predstavo, ob nedeljah in praznikih pa samo uro pred predstavo. Informacije in rezervacije vstopnic na tel. 221-206. CELJE SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE DANES: ob 19.30 uri Molierov Namišljeni bolnik (za abonma torek in izven). Režija Katja Pegan. ŠMARJE PRI JELŠAH KULTURNI DOM DANES: ob 19.30 uri R. Cooney: stuje Prešernovo gledališče Kranj. NOVA GORICA Zbeži od žene - go- KULTURNI DOM NOVA GORICA DANES: ob 15.00 uri R. Marinkovič: Glorija (za gimnazijo Tolmin) - predstava Primorskega dramskega gledališča Nova Gorica. LOGATEC KULTURNI DOM DANES: ob 11. uri bo gostovalo Slovensko mladinsko gledališče iz Ljubljane s predstavo P. VVeissa: Noč gostov. Cena vstopnice 200 in 300 SIT. TRST KULTURNI DOM SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE NAPOVEDUJEMO: A. P. Cehov, Češnjev vrt. Premiera 27. t. m., ob 20.30 Abonma Red A. Ob 40-letnici umetniškega dela Mire Sardoč. Ob jubilantki nastopajo: Maja Blagovič, Lučka Počkaj, Adrijan Rustja, Vladimir Jurc, Alojz Svete, Stojan Colja, Lidija Kozlovič, Gojmir Lešnjak, Anton Petje, Tone Gogala, Alojz Milic, Minu Kjuder in Vesna Hrovatin.Režija Boris Kobal. Ponovitve: v soboto, 28.t.m., ob 20.30 za abonma Red B; v nedeljo, 29. t.m., ob 16. uri za abonma Red C; v torek, 1. decembra , ob 16. uri za abonma Red H in v sredo, 2. decembra, ob 20.30 za abonma Red D. V nedeljo, 29. t.m., ob 11. uri ponovitev pravljice »Ptice nočnega vrta« pisateljice Zore Tavčar. Nastopajo: Primož Ekart, Franko Korošec in Alda Sosič. Režija Mario Uršič. GLEDALIŠČE ROSSETTI Stalno gledališče FJK JUTRI; ob 20.30 premierska predstava Jack lo sven-tratore, Vittoria Franceschija.. Izvaja Stalno gledališče FJK v sodelovanju z Nuova Scena Teatro Testoni in In-lerAction. Režija Nanni Garella. V glavni vlogi Ales-sandro Haber. Predstava v abonmaju, odrezek št. 4. Predprodaja vstopnic in rezervacije pri osrednji blagajni v Pasaži Protti in v gledališču Rossetti. gledališče cristallo DANES: ob 16.00 in 20.30 ponovitev predstave gle-bliske skupine Compagnia della Rancia z musicalom »k-a cage aux folles«.Režija Saverio Marconi. V glavnih vlogah Carlo Reali, Alessandro Fontana in Renato Scar-pa. Ponovitve do vključno 29. novembra. GORICA kulturni dom gorica q„P PRIHODNJIH DNEH: 15. decembra bo predstava 06 l R'A' Ceh°va. Češnjev vrt. 22. decembra: B. Slade, letu osorej. Gostovanje Cankarjevega doma iz Lju-jane. Predstave se bodo odvijale v teatru G. Verdi v orici (ul. Garibaldi 4), s pričetkom ob 20.30. Informa- ti]6 7 uradu Kulturnega doma v Gorici (ul. I. Brass 20) tel.: (0481) 33288. iržjc OBČINSKO GLEDALIŠČE gi 20-30 gostovanje Stalnega gledališča FJK: .a^al • Una solitudine troppo rumorosa. Panlrfu,! ?r^° Pressburger. Nastopajo Paolo Bonacelli, o Meloni, Franco Noe. Ponovitev jutri ob 20.30. ČEDAD gledališče ristori AlaskiT^^^EMO: v torek, 1. decembra, ob 20.30 , in Arr Rajajo gledališki skupini Contemporranea 83 d'Amico’Re2i,a in GLASBA CANKARJEV DOM K 4 22.^uri^V znamm' Salsa,in Latino Parti. 26. t.m. ob znamenju jugo rocka: Drago Mlinarec TRST DoV?3IThORIJ MUZEJA revoltella ni 300-letniHT^ bodo na sPoredu koncerti posveče-rojstva. lartimjevega in 200-letnici Rossinijevega recTtriRp”°?^H DN£H: 'v nedeljo, 29. t. m., ob 11. uri in Beethoven. k Reane De Luca' Na programu Mozart gu Unfth TiTu Pri t*la8aini gledališča Verdi na Tr-PHčetkom koncerto.UZe,U Revoltella eno uro pred VPRmEnnMV- FRANCISKA fadnfi konceffhD,NEH:,V ?etrtek’ 26‘ *• ob 21. uri esa bosta nastoofl Č glasbe’ Pod taktirko Carla Mel-Verdi- Na programu “t6?!® m„zb?r orkester gledališča Za cesarico Mariin t Te.Peum . ki ga je Haydn napisal , Vabila za kon’0 T.TČ!)0- Recitiral bo Mario Licalsi lisca Verdi na t abko dvlgnete Pri blagajni gleda- n p« . 8U Umt& in v župniji v Ul. Giulia 70. JUTR?A0bISCE MIELA Ralph* Sul,°nl' K1HODNHH DNEH: , CM,tek. 20. t.m., ob 20.30 tretji abonmajski koncert Glasbene matice «Kogoj med Trstom in Dunajem«. Nastopajo: Stelia Doz (sopran), Neva Merlak (klavir); Kogoj, Grbec, Merku, Schonberg, Berg. V četrtek, 17. decembra, ob 17. uri: koncert dua Kenny Drew in Niels O. Pedersen. GLEDALIŠČE ROSSETTI NAPOVEDUJEMO: v sredo, 2. decembra, ob 21. uri koncert kantavtorja Mimma Locasciullija z naslovom “Delitti perfetti". Predstava izven abonmaja. Predprodaja vstopnic in rezervacije pri osrednji blagajni v Pasaži Protti in v gledališču Rossetti. 25. januarja 1993 koncert Francesca De Gregorija; 26. in 28. marca musical My fair lady s Sandrom Massimi-nijem; 29. in 30. aprila koncert Giorgia Gaberja. TRŽIČ OBČINSKO GLEDALIŠČE NAPOVEDUJEMO: v petek, 27. t. m., ob 20.30 celovečerni koncert pianista Stanislava Bunina. Na programu Bach, Schumann in Chopin. CELOVEC DOM GLASBE JUTRI: ob 19.30 koncert Koroške komorne akademije (dirigent in solist Igor Osim). O RF TEATER JUTRI: ob 20. uri dobrodelni koncert Sweet emotion. BELJAK KONGRESNA HIŠA DANES: ob 20. uri koncert - Golden Musicals od Brodway (največji uspehi iz raznih musicalov). VARAŽDIN PALAČA SERMAGE DANES: ob 19. uri ponovitev Koncerta baročne glasbe z gostjama iz Francije. RAZNE PRIREDITVE _______NARODNI MUZEJ LJUBLJANA NARODNI MUZEJ PRIRODOSLOVNI MUZEJ SLOVENIJE SLOVENSKI ETNOGRAFSKI MUZEJ Muzejska ulica 1, Ljubljana Vabimo vas na obisk razstav: ENTOMOLOGIA SLOVENICA, podaljšano do 6. XII. 1992 GRAJSKA ZAPUŠČINA (Steklo in keramika primorskih gradov 11. XI.-13. XII. 1992 STALNA ARHEOLOŠKA IN PRIRODOSLOVNA ZBIRKA Urnik, tor- sob. 10-18, nedelja 10-13, ponedeljek zaprto RAZSTAVE LJUBLJANA CANKARJEV DOM DANES: ob 20.00 uri (Kosovelova dvorana) ameriški film Noč na zemlji, režiserja Jima Jarmuscha (iz programa letošnjega FilmArtFesta). Film bodo predvajali do 27.t. m. Vstopnina 250 SIT. KNJIGARNA KAZINA DANES: ob 18. uri literarni večer - predstavitev novega letnika zbirke Lirika: Paul Valery (prevedel Boris A.Novak), Konstanty Ildefons Galczynski (prevedel Lojze Krakar) in Silvia Plath (prevedel Miha Avanzo). O avtorjih, njihovem delu bodo govorili prevajalci, izbrane odlomke pa bosta in terpretirala Jožica Avbelj in Boris Ostan. FILOZOFSKA FAKULTETA DANES: ob 19. uri Humanistični simpozij (preda- valnica 34)- 24. 11. Iztok Saksida: Črna Eva, mati vseh živih. Vstopnine ni. Informacije na tel. 061/150-001, int. 388- oddelek sociologije. SEŽANA KULTURNI CENTER SREČKA KOSOVELA DANES: ob 17. in 20. uri ameriški fantazijski film Batman se vrača. Vstopnina 200 SIT. 26. t.m. ob 20. uri v okviru Filmskega gledališča španski film Pedra Al-modovarja Visoke pete. Vstopnina 200 SIT. IDRIJA OSNOVNA SOLA J. MIHEVC DANES: ob 18.00 uri predavanje iz cikla Muzejski večeri predavatelja dr. Vinka Rajšpa: Čarovniški procesi na Slovenskem. RADOVLJICA KNJIŽNICA ANTONA TOMAŽA LINHARTA DANES: ob 19.30 uri Staranje-bolezen, predsodek ali dejstvo, predavanje dr. Marijane Grum. DOMŽALE KNJIŽNICA DOMŽALE DANES: ob 19. uri bo predstavitev knjige Svjedočenja o BIH avtorja Džeke Hozdiča. Gosti večera: pesnica Mila Gvoždič-Vlašič, Boris A.Novak in Dane Zajc. GORICA SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE- TRST GOSTOVANJA: od jutri, 23. t.m., gostuje SSG po osnovnih šolah na Goriškem s pravljico Zore Tavčar «Ptice nočnega vrta«. Režija Mario Uršič. ZA NAJMLAJŠE GORICA PO SLOVENSKIH ŠOLAH Do 30. novembra gostovanje Slovenskega stalnega gledališča iz Trsta z otroško predstavo Zore Tavčar »Ptice nočnega vrta« SEŽANA KULTURNI DOM SREČKA KOSOVELA V PRIHODNJIH DNEH: v soboto, 28. t. m., ob 10.30 lutkovna pravljica v anomaciji Jane Stražinar Mala morjanka. Vstopnica 100 SIT. MARIBOR LUTKOVNO GLEDALIŠČE V PRIHODNJIH DNEH: v nedeljo, 29. t. m., ob 10. uri in ob 11.30 Svetlana Makarovič - Sapramiška, gostovanje Luktovnega gledališča iz Ljubljane. Na voljo je še nekaj vstopnic. Informacije in rezervacije na tel. 062/26748. TRST KNJIGARNA COOPERATIVA ERA SERVI Dl PIAZ-ZA V PRIHODNJIH DNEH: v petek, 26. t. m., ob 20. uri okrogla miza o mladinskih poljudnoznanstvenih izdajah. Knjige založbe Editoriale scienza. Govorili bodo Helene Stavro (založnica), Silvia Blezza Picherle (podpredsednica Studijskega centra A. Alberti) in Paola Rodari (orgovorna za didaktični odsek Znanstvenega imaginarija). | GORICA SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE- TRST GOSTOVANJA: od jutri, 23. t.m., gostuje SSG po osnovnih šolah na Goriškem s pravljico Zore Tavčar »Ptice nočnega vrta«. Režija Mario Uršič. LJUBLJANA NARODNA GALERIJA DANES: ob 16. uri bodo predvajali film z naslovom Oblikovanje lesa in kamna (v okviru videoprojektcij o kiparskih tehnikah). Do 31. decembra je odprta razstava Metamorfoze. Razstava otroških glinastih kipcev, ki so nastali po vzgledu gotske plastike iz stalne zbirke Narodne galerije.Gale-rija je odprta od torka do sobote odprta od 10. do 18., v nedeljo pa od 10. do 13. ure. Vstopnina je 100 SIT, za študente, dijake in upokojence 60 SIT, za učence v skupinah pa 30 SIT. Informacije: tel. 061/219-716. MODERNA GALERIJA Galerija je odprta od torka do sobote od 10. do 18., v nedeljo pa od 10. do 13. ure. Vstopnina je 100 SIT, za študente, dijake upokojence in vojake pa 50 SIT. Informacije: tel. 061/214-106. MALA GALERIJA Do 13. decembra je odprta razstava slikarja Mitja Tuška. Galerija je odprta od torka do sobote med 10. in lS.uro, ter v nedeljo med 10. in 13. uro. Vstopnine ni. GALERIJA TIVOLI -MEDNARODNI GRAFIČNI LIKOVNI CENTER Do 12. decembra je na ogled razstava slik in instalacij korejske umetnice Baik Soon-Shil. Galerija je odprta od torka do sobote med 10. in 16. uro, v nedeljo med 10. in 13. uro. CANKARJEV DOM V galeriji CD bo do 12. decembra na ogled razstava slik seulskega slikarja Cho-Boo-Sooa. Vstopnina 100 SIT, študentje in dijaki 50 SIT. JAKOPIČEVA GALERIJA Na ogled je razstava slik Lojzeta Logarja. Razstava bo odprta do 2. decembra. Galerija je odprta od torka do sobote med 10. in 14. uro ter med 15. in 18.uro, v nedeljah pa od 10. do 13. ure. Vstopnina je 100 SIT, za študente, upokojence in vojake 50 SIT. BEŽIGRAJSKA GALERIJA Do 12. decembra je odprta razstava lutk Marjana Mančka Od skice do skice. Razstava je odprta od 9.00 do 12.00 ure in od 13.00 do 16.00 ure, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 13.00 ure, ob ponedeljkih je razstavišče zaprto. Informacije na tel. 061/223-892. VODNIKOVA DOMAČIJA Do 2. decembra je na ogled razstava slik Leona Koporca. Galerija je odprta vsak dan razen ponedeljka od 10. do 14. ure in od 16. do 19. ure, ob sobotah in nedeljah od 10. do 13. ure. Vstopnine ni. Informacije na tel.: 061/558-973. KD SPANSKI BORCI Do 3.12 bo odprta fotografska razstava Kunst Freunde iz Avstrije. Informacije na tel. 061/448-920. GALERIJA KAPELICA Danes ob 21. uri bo otvoritev razstave Švveet Surren-der. Nakit: Lara Bohinc, fotografija: Miha Skrlep; videospot Lara Bohinc vam predstavlja, sladke obleke: Leono-ra Mark; fotografije; Rajko Bizjak; oblikovanje razstave: Jurij V. Krpan. Razstava bo odprta do 3.12. GALERIJA INSULA Danes ob 18. uri bo otvoritev razstave risb Vladimirja Makuca. Na otvoritvi bo nastopil kitarist Bojan Drobež. Galerija je odprta od 10. do 13. ure in od 16. do 19. ure, v soboto in nedeljo zaprto. GALERIJA ILIRIJA -VEDROG Do 26. 11. je odprta razstava akademskega slikarja Domna Slane. Razstava je odprta od ponedeljka do petka od 9. do 17. ure. Vstopnine ni. Informacije: tel. 061/226-461. GALERIJA STOPNIŠČE Do 24.11. je odprta razstava fotgrafij Ilije Terraha-Praha Zoom. Galerija je odprta od 8.00 do. 4.00 zjutraj. Vstopnine ni. Informacije na tel. 061/313-926. MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE- CEKINOV GRAD Do 20. decembra je odprta razstava slik iz zgodnjega opusa Doreta Kiemenčič-Maja. Odprto vse dni, razen ponedeljka, med 10. in 18. uro. Informacije: tel 061/323-968. bljani (današnja operna hiša); Stoletnica deželnega gledališča. Odprto v torek, sredo in četrtek od 10. do 12. ure, v sredo tudi od 16. do 18. ure. Vstopnine ni. KULTURNO-INFOR-MACIJSKI CENTER KRIŽANKE Do 5. decembra je odprta razstava Ljubljanska industrija med leti 1918-1941. Odprto od ponedeljka do petka med 10. in 18.uro, v soboto od 10. do 13.ure. Informacije: tel. 061/214-025. ARHIV REPUBLIKE SLOVENIJE Do 31. decembra je na ogled razstava Trajnost papirja. Predstavitev papirja kot nosilca kulturne dediščine. Arhiv je odprt od ponedeljka do petka med 8. in 15. uro. Vstopnine ni. Informacije: tel. 061/151-222. MARIBOR MUZEJ NARODNE OSVOBODITVE Samo še danes je odprta razstava Maribor skozi čas -na razglednicah in predmetih. Razstava je odprta od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 9. do 12. ure. Cena vstopnice za odrasle je 50, za otroke 30 SIT. Informacije na tel.: 062/211-671. FOTOGALERIJA STOLP Na jsgled je razstava foto-Ga- 1 torek in če-do 20.ure, v sredo in petek od 17. do 19. ure, ter v soboto od 10. do 12. ure. CELJE LIKOVNI SALON Do 13.12. bo na ogled razstava likovnih del Vladimirja Makuca. STARA GROFIJA Danes ob 18. uri bo otvoritev razstave Staro steklo in keramika s celjskega področja, ki sta jo pripravila Štajerski center za umetniško steklo in Muzej stekla Barn-bach. Raztavo bo odprl dr. Nace Sumi. KOPER GALERIJA LOŽA Na ogled je razstava del slikarja Jorga Immerdorfa. POKRAJINSKI MUZEJ Razstavlja zadarski arheološki muzej: Rimsko steklo Argerumtuma. RAZSTAVNI PROSTOR ABANKE Razstava Zaščitna arheološka izkopavanja pri Vehkih. vratih. PIRAN MESTNA GALERIJA Na ogled so dela iz ribniške likovne zbirke (platna, skulpture, fotografije). GALERIJA SV. DO-NAT Na ogled so gvaši angleškega slikarja Denissa Bravvna. GALERIJA MEDUZA n V galeriji si lahko ogledate razstavo designa Tea and Coffee. IZOLA GALERIJA INSULA Do 15. decembra je odprta razstava grafik in slik Erika Lovka. GALERIJA ALGA Do 25. t. m. je odprta razstava fotografij Vlada Berne-tiča. ŠKOFJA LOKA GALERIJA IVANA GROHARJA Na ogled je razstava slik Iva Prančiča. IDRIJA MESTNA GALERIJA Na ogled je skupinska razstava ustvarjalcev iz Beneške Slovenije, ki delujejo na področjih slikarstva, grafike, kiparstva, tapiserije in designa. V Idriji razstavljajo Gianni Balusa, Giovanni Carlig, Bru-netta Di Lenardo, Loretta Dorbolo, Hijacint Jussa, Tere-sa Lendaro, Sandro in Paolo Manzini, Gianni Osgnag, Alessio, Alvaro in Paolo Pe-tricig, Claudia Raza, Luisa Tomasetig in Rosina Zufferii. LIRSKA BISTRICA GALERIJA BALADUR Na ogled je stalna razstava del akademskega slikarja Franceta Slane. MURSKA SOBO- MUZEJ IVINE V tem tednu gostuje v Furlaniji - Julijski krajini gldališka skupina Compagnia della Rancia z italijasnko verzijo znanega musicala La Cage aux Folles.Po nastopih v Tržiču in Čedadu treutno skupina nastopa v tržaškem gledališču Cristallo v okviru abonmajske sezone La Contrada NOVEJŠE ZGODO V---- Do 5. decembra je na ogled razstava plakato Volitve 1990. Razstava je odprta vsak dan od 10.00 do 18.00 ure, razen v ponedeljek. SLOVENSKI GLEDALIŠKI IN FILMSKI MUZEJ Do 30. novembra je odprta razstava posvečena stoletnici Deželenga gledališča v Lju- GALERIJA MURSKA SOBOTA Do 13. 12. je na ogled mednarodna likovna razstava Pannonia 92’. TRST TK GALERIJA Se danes in jutri razstavlja svoja dela umetnik Deziderij Švara. GLEDALIŠČE MTET.A Na ogled je razstava Erevvhon. Razstavljaljo Odi-nea Pamici, Barbara Strath- dee in Giorgio Valvasori. MILJE DVORANA TURISTIČNE USTANOVE Do 28. t. m. je na ogled razstava sodobne umetnosti. Razstavljajo Franco Vecchiet, Carlo Casetti, Roberto Tigel-li, Gianni Mantovani in Franco Rosselli. Razstava je na ogled od ponedeljka do sobote od 9. do 14. ure. SPETER BENEŠKA GALERIJA Do 28. t. m. bo na ogled razstava Claudia Colaoneja vsak dan razen nedelj od 17. do 19. ure. CELOVEC HIŠA UMETNIKOV -MALA GALERIJA Odprta je razstava Erhar-da Stiiberja. BELJAK DELAVSKA ZBORNICA Odprta je razstava Ludwi-ga VVallnerja. ZAGREB MUZEJ MIMARA Do 30. t. m., je odprta razstava Zagrebački kolekciona-ri, razstava umetnin iz privatnih zbirk. Razstava je odprta vsak dan, razen ponedeljka, od 10. do 19. ure, v ponedeljek od 14. do 19. url. DUNAJ VVIENER SECESSION Razstava slik in skulptur Oskarja Putza in VVernerja VVuertingerja. bo odprta do 13. decembra, vsak delovnik, razen v ponedeljek, od 10. do 18. ure, ob sobotah in nedeljah od 10. do 16. ure. Ob 18. uri (v grafičnem kabinetu) otvoritev Moulinex, instalacija Eva Afuhs, VValter Bohatsch, Jochen Traar. Razstava bo odprta vsak delovnik, razen v ponedeljek, od 10. do 18. ure, ob sobotah in nedeljah od 10. do 16.ure. BENETKE PALAČA FORTUNA Do 13. decembra je odprta razstava znanega ameriškega fotografa Roberta Map-plethorpa. Na ogled je 220 fotografij in collagesov v različnih tehnikah. Razstava je odprta vsak dan, razen ob ponedeljkih, od 9. do 19. ure. FONDAZIONE CINI Do 29. t. m. je na ogled razstava ruskega umetnika Sergeja Djagileva. Razstava je odprta vsak dan, razen ob ponedeljkih, od 10. do 18. ure. DEL BASSANO GRAPPA MESTNI MUZEJ Do 6. decembra je na ogled razstava ob 400-letnici smrti Jacopa Da Bassano. Na ogled so slike iz privatnih zbirk ter še neobjavljeni dokumenti. Razstava je odprta vsak dan od 9. do 19. ure. VERONA MUZEJ MANISCAL-CHIERIZZO Do 8. decembra je na ogled razstava z naslovom Chiavi, Scrigni, Forzieri. Prvič so občinstvu na ogled predmeti iz zbirke Conforti. Razstava je odprta vsak dan, razen ob ponedeljkih, od 10. do 12.30 in od 15.30 do 19. ure. Vstop prost. FERRARA PALAZZO DEI DIAMANTI Do 3. januarja 1993 je na ogled 215 grafik in slik Marca Chagalla, ki jih je umetnik ustvaril med leti 1908 in 1975. ČASA GIORGIO CINI Do 6. januarja razstava jedkanic z naslovom Chagal-lova Biblija, ki jih je umetnik Marc Chagal ustvaril med leti 1931 in 1956. ZAGREB MUZEJ MIMARA Do 30. t. m., je odprta razstava Zagrebački kolekciona-ri, razstava umetnin iz privatnih zbirk. Razstava je odprta vsak dan, razen ponedeljka, od 10. do 19. ure, v ponedeljek od 14. do 19. uri. DUNAJ WIENER SECESSION Razstava slik in skulptur Oskarja Putza in VVernerja VVuertingerja. bo odprta do 13. decembra, vsak delovnik, razen v ponedeljek, od 10. do 18. ure, ob sobotah in nedeljah od 10. do 16. ure. Ob 18. uri (v grafičnem kabinetu) otvoritev Moulinex, instalacija Eva Afuhs, VValter Bohatsch', Jochen Traar. Razstava bo odprta vsak delovnik, razen v ponedeljek, od 10. do 18; ure, ob sobotah in nedeljah od 10. do 16.ure. 22 Torek, 24. novembra 1992 RUBRIKE REPORTAŽA Novembrski večeri v Ljubljani iterarni, gledališki, prevajal-* ski, glasbeni in drugačni umetniški večeri se ta mesec kar pogosto odvijajo v različnih galerijskih in klubskih prostorih po Ljubljani. Kakšen je namen in smisel tovrstnih kulturniških srečanj, je vprašanje, ki bi mu lahko posvetili precej prostora, po vsej verjetnosti pa imajo namen popestriti kulturno življenje našega mesta in seveda predstaviti sodelujoče goste in njihovo ustvarjanje čim širšemu krogu ljudi. Številne tovrstne prireditve imajo v najavi oznako »pogovor«, toda obiskovalci večinoma nastopajo le v vlogi nemih poslušalcev, komunikacija med njimi in gostom pa poteka le posredno. Pretirana resnobnost je pri takšnih soarejah, namenjenih vsem ljubiteljem umetnosti, prejkone moteča, saj večina obiskovalcev poleg informacij pričakuje tudi sproščen in morda celo zabaven dialog. K takšnemu ali nasprotnemu vzdušju lahko precej pripomore tudi ambient, ki naj bi omogočal nekakšno klubsko razpoloženje, kar pa je s postavitvijo stolov po principu predavalnice težko doseči. Prav takšna razporeditev v že sicer premajhnem prostoru je precej prispevala k medlosti prvega novembrskega umetniškega večera, ki je bil na programu drugega v mesecu v razstavnem prostoru ljubljanskega grafičnega centra. Gost večera, ki ga, kot so zapisali organizatorji na vabilu, slovenski kulturni javnosti ni potrebno posebej predstavljati, je bil režiser Vito Taufer. O njegovem preteklem in prihodnjem ustvarjanju ga je spraševal Andrej Drapal, njun dialog pa je izzvenel bolj kot nekakšno obujanje spominov. Monotonijo je razbilo šele predvajanje video posnetkov Tauferjevih najuspešnejših predstav in njegovi duhoviti komentarji. S precej drugačnimi vtisi je občinstvo zapustilo Klub CD 11. novembra, po zaključku umetniškega večera z Dragom Jančarjem. Vsestranski kulturni aktivist se je, potem ko je za uvod prebral svojo novo novelo Pogled angela, v pogovoru z Alešem Bergerjem in Jaroslavom Skrušnyjem predstavil kot pisatelj, dramatik, scenarist, esejist in družbenopolitično angažiran človek. Približno stopetdeset zbranih obiskovalcev je z zanimanjem spremljalo uro in pol trajajoči pogovor z ustvarjalcem, ki se mu je posrečilo prebiti državne meje in se uveljaviti v širšem kulturnem prostoru. Večer Društva slovenskih književnih prevajalcev, ki se je odvijal 17. novembra v okrogli dvorani Cankarjevega doma, je privabil presenetljivo število potencialnih bralcev, ki so še pred izidom želeli okusiti prevedena dela. Deset prevajalcev je namreč z branjem krajših odlomkov iz še nenatisnjenih prevodov skušalo predstaviti nekaj del, ki naj bi luč sveta v knjižni podobi zagledala v začetku prihodnjega leta. Prevodi avtorjev, kot so Italo Calvin o, Gabriel Garcia Marquez, Nathalie Sar-raute, Josip Osti in drugi, bodo gotovo dobrodošli in njihova dela verjetno ne bodo dolgo ostajala na knjigar-niških policah. Na precej drugačnem nivoju in pred bolj raznobarvno publiko se godijo večeri Radeta Serbedžije s skrivnostnimi gosti. Drugič v tem mesecu je beograjsko-zagrebško - ljubljanski igralec nastopil v petek, 20. novembra v polno zasedeni Štihovi dvorani Cankarjevega doma, kjer je njegove pevsko-recitalne točke tudi tokrat na klavirju spremljal študent ljubljanske AGRFT Jure Ivanušič. Po uvodnem, v obliki obtožnice podanem nagovoru Radka Poliča se je obtoženec Rade Ser-bedžija branil tako, da se je spraševal o smiselnosti pisanja, v kratkem povzel ponavljajočo se zgodovino divjih balkanskih ljudstev, nato pa je z obsežnim repertoarjem starih in novih pesmi dodobra razgrel v vlogo porote postavljeno občinstvo, ki se je hitro odzvalo s ploskanjem v ritmu melodije. Skrivnostni gost večera godalni kvartet Vanda Straka Enzo Fabiani je veselo razpoloženo publiko precej presenetil; večinoma resne glasbe navajeni obiskovalci so ob odlični izvedbi Šo-stakovičeve osme simfonije reagirali precej zmedeno in medlo. Po odhodu zdaj že znanega gosta z odra je Serbedžija zaplul v bolj sentimentalne in politično obarvane vode in prebral nekaj v zadnjem času napisanih in cinično zabeljenih pesmi. S Krleževimi besedami se je spraševal, kam gredo vsa bivša mesta, žaloval za izgubljenimi iluzijami in preklinjal današnje norosti ter tako spet pritegnil občinstvo, ki je lahko glasno sočustvovalo s trpečimi in preganjanimi bivšimi brati. Show-mojster seveda ob aktualnih političnih pesmih ni pozabil svoje večno mlade Ines, glasbena izvajanja pa je na spuščajočem se odru sklenil s popularno protivojno skladbo »Neču protiv druga svog«. Občinstvo je tako z nostalgičnim občutkom in kančkom žalovanja po nekdanjih srečnih skupnih časih zapustilo dvorano. V četrtek, 19. novembra, je izredno uspel večer z igralko in pesnico Milo Kačič, ki je praznovala osemdesetletnico. Njen gostitelj je bil Igor Samobor. Fotografija: Jože Suhadoinik/TRIO Že več let prireja centralna knjigarna Mladinske knjige torkove večere s književniki. letos jih imenitno vodi Marjeta Novak Kajzer. Na sliki je njen gost Franček Rudolf s svojo novo knjigo. Fotografija: AleS Pavletič/TRIO JUTRI 25. novembra Iznajdba kolesa človeštva. Omogočila je razvoj trgovine in transporta, s tem pa mnogo hitrejši razvoj civilizacije. Prevozno sredst- tisoce ret ostajalo skoraj nespremenjeno. Skoraj do konca 19. stoletja je bila vprežna živina skoraj edini pogon za premikanje vozil. Iznajdba parnega strm a ifi si ner botro- vala neKaiarim manj uspešnim poskusom, da bi ga uporabili tudi za pogon cestnih vozil, vendar se je dokončno ustalil in uveljavil membnejši tran izgorevanj eni, ieia 1887 bencinskega in leta 1892 dizelskega, je radikalna spremenila razmere. Lahek in zmogljiv pogonski agregat se je pokazal nadvse Ti ri m or cm 7 n n rm rtri cestnin vozu. rnsj je do prave prome ne revolucije. Indi strija motornih voz razmah, graan modernega cestne omrežja pa je om godila uporabo avl mobila. Začetnik avtom bilizma, nemš inženir Karl Fri leta 1844. RECEPT Pečena jabolka z viskijem SESTAVINE: 4 jabolka, lupina in sok limone, 40 g rozin, 30 g naribanih mandeljev, 40 g sladkorja, 75 ml viskija, 50 ml jabolčnega soka, maščoba za pekač CAS PRIPRAVE: 30 minut Jabolka olupimo, očistimo, izdolbemo in takoj pokapamo z limoninim sokom. Rozine, mandelje, sladkor, malo masla in 25 ml viskija zmešamo in napolnimo jabolka. Damo jih na namaščen pekač. Jabolčni sok in polovico viskija, ki nam je še ostal, polijemo po jabolkih. Pečemo 15 minut v pečici na 175stopinj Celzija. Preostali viski segrejemo in gorečega prelijemo po pečenih jabolkih. Po želji ponudimo s sladko smetano in sladoledom. (Slavko Adamlje) ZELENI RECEPT Zelje s krompirjem in paradižnikom SESTAVINE: 250 g zelja, 4 krompirji, 2 zrela paradižnika, timijan ali majaron, kajenska ali navadna pekoča paprika, sol, 50 g nastrganega sira Zelje naribamo in ga skupaj s krompirjem, narezanim na kocke, dušimo 15 minut na olju z malo vode. Proti koncu dodamo olupljena paradižnika, narezana na manjše kose in dušimo lebtoliko, da se paradižnik segreje. Nazadnje začinimo, Nato Primešamo nastrgan sir (nekaj ga prihrnaimo, da ga potresemo po jedi) in kuhamo tako dolgo, da se sir stopi. Preden jed ponudimo, potresemo po vrhu preostali sir. (Neva Miklavčič) VINOTEKA Čas rožnatih mehurčkov Dušan Bki ic "T^ eneči se rose je nekakšen ma-JL neken med penečimi se vini, saj nas očara že samo s svojim videzom. Ponujen v pravem kozarcu, z visokimi stenami iz čistega kristalnega stekla pokaže vso živahnost s tisoči drobnih mehurčkov, ki izhajajo z oboda kozarca in potujejo proti površini. Visoko klavitetna peneča se vina imajo zelo drobne mehurčke z veliko vztrajnostjo izhajanja, ki lahko traja tudi nekaj deset minut. Barva vina je običajno svetlo čebulna z rožnatim odtenkom, ki je posebno zaželen. Take barve je tudi fina, drob- na ali celo »kremasta« pena, ki nastane na površini. Prekrivala naj bi petino površine vina v kozarcu in se čim dlje ohranila. Sklenjen obod iz mehurčkov pa je najmanj, kar zahtevamo od tega vina. Leta 1804 je gospa Clicquot v Šampanji pridelala prvi peneči se rose, danes pa lahko pri nas izbiramo med dvema, v marsičem precej različnima vrstama, čeprav sta obe pridobljeni po klasični metodi. Zlato radgonsko penino - rose pridelajo iz modrega pinota. Odlikuje jo že opisana odličnost barve. Ustvarja zelo svetlo, drobno in obstojno peno, ki je znamenje kvalitetnega tehnološkega postopka. Po vonju je zelo sveža in mlada, po okusu pa suha z jasno izraženim značajem rdečega grozdja. Michelle je ime penini, ki jo pridelujejo iz samotoka modre frankinje. Je zelo lepe, svetlo čebulne barve z rahlim oranžnim odtenkom, celovitega sadnega vonja, po okusu pa milo, sadno, gladko in polno, saj vsebuje visoko stopnjo sladkorja. Vino je označeno kot polsuho. In še nasvet. Nikoli ne ponudite premalo ohlajene penine! Vonj postane težak, mehurčki hitro izginejo in gost ne bo zadovoljen. A vstrijci so že leta 1950 uvedli po-J- V. seben način pošiljanja božičnih in novoletnih čestitk. Na dan izida božične znamke, letos bo to 27. november, odprejo začasno pošto v majhni vasici Christkindl. Po letu 1965 so začeli uporabljati strojne žige z različnima motivoma: žig z motivom Jezusovega rojstva uporabljajo do 26. decembra, od 27. decembra do 6. januarja pa žig z motivom Svetih treh kraljev. Letos imajo kar 15 žigov s prvim motivom, z drugim motivom pa jih je le šest, saj ljudje po božiču pošiljajo manj čestitk. FILATELIJA >ve izdaje mičnih znamk Mm v Jančah Med vsemi dosedanjimi žigi z božično motiviko najbolj slovi prvi iz leta 1950, v zeleni barvi, s katerim so požigosali kar 42.330 pošiljk. Tega žiga danes na avstrijskih poštah ne boste nikjer našli, vsako leto pa napravijo nekaj milijonov njegovih odtisov. Odtis žiga lahko dobite na zelo preprost način: na naslovljena pisma nalepite avstrijske znamke za šest šilingov in jih pošljete na naslednji naslov: Postarat 4411 Christkindl, Avstrija. Avstrijci pa ga dobijo še lažje: na kateri koli pošti lahko poleg navadne znamke kupijo nalepko »Ueber Christkindl«, in sicer po ceni notranje frankatu-re. Pošta pošiljko odpremi na pošto Christkindl, tam jo požigo-sajo ter pošljejo naslovniku. Nalepko požigo-sajo na odhodni pošti. Pa nikar ne hitite, saj bodo pošto odprli šele 27. novembra. Božični žig iz Chri-stkindla je neprimerno bolj privlačen od vedno enakih in že kar utru- dljivih slovenskih fla-mov z dolgočasnim »PTT vam vošči srečno novo leto«. Ali nas tokrat čaka presenečenje? Italijanske pošte so bile nekoliko bolj hitre in so božično znamko izdale že 31. oktobra. Tudi na tej znamki so upodobljene jaslice. Italijani so izkoristili tradicionalno obrt v Calta-gironu (Sicilija) in prikazali jaslice, na katerih so figurice iz pobarvane žgane gline. Na znamki so upodobljeni Marija, Jožef, Jezušček in pastir, ki igra na dude. Motiv dopolnjujeta še vaza in veja z limonami, tradicionalni motiv caltagi-ronske keramike. RADIO TV Torek, 24. novembra 1992 23 ODDAJE V SLOVENŠČINI IT SLOVENIJA 1 Zgodbe iz školjke Analitična matematika, 7. del Učenje angleščine s pomočjo videa Muzzy, 6. del angleščine za najmlajse Sedma steza, ponovitev Zelenjava, ponovitev Poročila Zgodovina Slovencev v filmskih freskah, pon. 7. oddaje Divji angeli, ponovitev ameriškega filma TV dnevnik I Lonček, kuhaj: Zavitek z zeljem in sirom Prvi uspehi: Ana Ocvirk-klavir Denver - poslednji dinozaver, 9. del ameriške ris. nan. Po belih in črnih tipkah, 7. del glasbene serije Alpe-Donava-Jadran TV dnevnik II Jesenice v pričakovanju volitev '92 Prava Charlotte, 4., zadnji del angl. nad., VPS 2140 TV dnevnik Ul, VPS 2235 SOVA: Haggard II, 5. del am. nanizanke, VPS 2320 Beverly Mills, 90210,14. del am. nadaljevanke SLOVENIJA 2 ■ Koper KANALA Ris, risanke in spoti Drugačen svet, pon. 36. dela ameriške nadaljevanke Za zdravje Volitve ‘92: Strankarski dvoboj, ponovitev Napoved sporeda, vreme Zenska z dvema obrazoma, 2. del ameriškega filma Volitve ‘92: Strankarski dvoboj Drugačen svet, 37. del ameriške nadaljevanke Poročila v angleščini: Deutsche VVelle MCM Slovenska kronika Studio 2 ® RAI 1 ® RETE 4 Aktualno: Unomatti- Aktualno: Telesveglia, na, vmes dnevnik in vmes od 7.00 dalje gospodarstvo vsakih 30 min. vesti Nad.: Appuntamento a Nan.: Mister Ed B Trieste, vmes vesti Nad.: Marcellina, Vremenska napoved 10.35 Ines, Celeste Variete: Servizio a do- Variete: A časa nostra micilio.vmes (12.30) Kratke vesti dnevnik 1 Nad.: Sentieri Dnevnik in Tri minute TG 4vesti Variete: Prove e provi- Variete: Buon pome- ni a Scommettiamo riggio che..? Nad.: Sentieri, Maria Rubrika za avtomobili- Rubrika o lepoti ste TG Uno Auto Nad.: Amanda, Febbre Film: Due ragazzi e un d’ amore leone (pust., 1972) TG 4vesti Mladinski variete: Big Aktualno: C’ eravamo V Parlamentu in vesti tanto amati Aktualno: Italija, na- Kviz: La cena 6 servita vodila za uporabo TG 4 vesti Variete: Gi siamo? Kviz: Azzeccagol Vreme in dnevnik Nad.:Gloria Variete: Partita doppia Variete: Veliki cirkus Aktualno: Caffe italia- Kviz: Io, tu e mamrnit no, vmes dnevnik TG 4 nočne vesti Dnevnik in vreme Nan.: Kojak, 0.30 Sce- Danes v Parlamentu riffo a New York Rubrika opolnoči ®MC Sova, ponovitev: Brooklynski most, 11. del hum. nanizanke Beverly Mills, 90210,13. del am. nadaljevanke Ameriška kronika, 12. del am. dokumentarne serije Svet poroča Slovenska kronika Regionalni programi • V službi rock’n’rolla TV dnevnik: ORF Štiri v vrsto, tv igrica Gozdarska hiSa Falkenau, 41. del nadaljevanke Osmi dan Svet poroča i | RAI 2 M CANALE 5 ■ E3 Na prvi strani Metropolitan Police Variete: Maurizio Co- Otroški variete stanzo Show (pon.) Aktualno: Ristorante Nan.: La časa nella Italia prateria (i. M. Landon) Film: Donna nel fango Variete: ore 12 (dram., VB 1952) Dnevnik TG 5 Nan.: Lassie Aktualno: Sgarbi quo- Kratke vesti tidiani Variete: I fatti vostri Variete: Non 6 la RAI Dnevnik, Gospodarst- Aktualno: Forum, vo in vreme 15.15 Agenzia matri- Politična tribuna moniale, 15.45 Ti amo Nad.: Quando si ama, parliamone 14.40 Santa Barbara Otroški variete Kronika v živo: Detto Kviz: OK il prezzo 6 tra noi giusto, 19.00 La ruota Vesti in iz Parlamenta della fortuna Nan.: Poliziotti alle Dnevnik TG 5 Hawaii, nato šport Striscia la notizia Nan.: Hunter Variete: Bravo bravis- Nad.: Beautiful simo Dnevnik in šport Variete: Maurizio Co- Film: In vasi on U.S.A. stanzo Show, vmes (pust., ZDA 1985) (24.00) TG 5 vesti TG 2 Dosje Nočni spored Nočni dnevnik ^ RAI 3 V kioskih, Televideo Kratke vesti iz Milana Proza: L’aria del conti-nente (i. T. Ferro) Deželne vesti Popoldanski dnevnik Drobci jazza Sola se posodablja Samo za šport Športna rubrika Derby Pesmi miru Dok. oddaja: Geo D. Raffai odgovarja Vreme in dnevnik Deželne vesti Telegiornale Zero Variete: Blob Una cartolina Telefomo giallo Dnevnik ob 22.30 j Milano, Italia k > ITALIA 1 Pregled tiska Otroški variete Nanizanke Odprti studio Nan.: La bella e la be-stia Otroški variete Variete: Unomania Nan.: Happy Days Varieteji: E’ pericoloso šport, Twin Clips, 17.25 Milico Film, vmes šport Variete: Karaoke Film: Colpo di scena (kom., ZDA 1987, i. Judd Nelson, Elizabeth Perkins) Šport: Torkov priziv Odprti studio, pregled tiska in Studio šport Nočni spored Tečaj angleščine Nad.: Doppio imbro-glio, 9.30 Potere Rubrika: Zenska TV Nan.: Doris Day Show Variete: Kosilo z Wil-mo TMC News - Šport Film: La ragazza di Las vegas (kom., ZDA 1955, i. Rosalind Rus-sell, Femando Lamas) Risanke: Snack Variete: Arniči mostri Rubrika: Zenska TV Vesti: TMC News Pravljica Nan.: Maguy Glasbena oddaja: La piu bella sei tu - Italija proti ostalemu svetu Variete: T’ amo TV (vodi Fabio Fazio) Nočne vesti in vreme Šport: Strike, ribolov na ekranu Film: Schiava d’amore (dram., SZ 1975, r. Nikita Mihalkov, i. Elena Solovej) Aktualno: CNN News HJfj ITALIA7 Risanke Nad.:Aspettando il do-mani USA Today News Nad.: Aspettando il domani, Il tempo della nostra vita Deželni programi Risanke Nan.: Winspector, 19.001 CampbelVs News Line Nan.: Diamonds Film: Brillantina rock (kom., It. 1979, i. Monty Garrison) Variete: Colpo grosso story Film: Agente 373, Police Connection (krim., ZDA 1973) Variete: Colpo grosso £$ TELEFRIULI Telefriuli non stop Kratke vesti Starlandia m Nan.: Barney Miller Nad.: Destini Večerne vesti Rubrika: Črno in belo Nan.: I giomi di Brian Šport in šport Nočne vesti Ena rastlina na dan # TELE 4 (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: Kronika in komentar Dogodki in odmevi ® Koper DtO Hrvaška 1 Rayanovi, ameriška Dobro jutro, Hrvaška nadaljevanka Poročila, TV koledar Zdravniki s krili, av- Zgodbe in Monticella, stralska nadaljevanka 7. del Ponedeljkov športni Poročila pregled, ponovitev |Wn9 TV šola Projekt NLP, ameriška Mali svet nanizanka Poročila Novice Ko se svet vrti, 7. del Čarobna svetilka, otroški program ameriške nadaljevanke Tečaj italijanščine Monofon Oscar Junior ali filmi, Poročila ki jih snemajo otroci Slika na sliko Cikaske zgodbe, ame- S klovni so prišle sol- riška nanizanka ze, ponovitev 1/6 dela Slovenska kronika, nemške nadaljevanke Studio 2 Poročila TV dnevnik Učimo o Hrvaški Rayanovi, ameriška Malavizija nadaljevanka Poročila Zdravniki s krili, av- Santa Barbara, 257. stralska nadaljevanka del ameriške nadalje- Zadnji kondor, am. vanke film Risanke TV dnevnik Dnevnik Skupna informativna SartreO in njegova do- oddaja italofonske ba, 1/4 del francoske skupnosti dokumentarne oddaje Projekt NLP, ameriška V velikem planu nanizanka Dnevnik w Avstrija 1 Jutranji program: Cas v sliki; Roseanne; Učitelj Uwe Karsten, pon. nemškega filma Sinha Moča, 51. del Lorentz in sinovi: Nas- svidenje, kontesa Jaz in ti, otroški pro- gram Risanka Mini čas v sliki VVurlitzer Sedem brez: Nevihta na poročni dan, nadaljevanka Znanost Cas v sliki Šport Narava in človeška roka: Programirana divjina, zadnji del Pogledi s strani Muke negotovosti, ameriška tv drama Dvajseto stoletje (No-vecento, 2. del it. filma Poročila Poročila v nemščini Sanje brez meja Poročila 0$0 Hrvaška 2 Košarka: pokal Radi-voja Korača: Zagreb-Champoo, prenos Loto Dnevnik Državnik novega kova, 13. del angleške humoristične nanizanke S klovni so prišle solze, 2/6 del nemške nadaljevanke Tri ljubezni, 11. del švedske nadaljevanke Premiere, ki jih ni bilo: F. Hadžič-Muho-lovka Horoskop Video strani MHSP Avstrija 2 Tisoč mojstrovin Leksikon umetnikov Tečaj madžarskega jezika Vsakdanjik Orientacija Harry in Hendersono-vi: Igre z žogo Lokalni spored Cas v sliki, vreme Kultura Nekoč, vodi T. Podgorski Reportaže iz tujine Cas v sliki Klub 2 Poročila Tisoč mojstrovin @ Madžarska Dobro jutro Cez dan Na konju smo, 29. del nemške serije Zagotovljeno nepolitični talk-show Poročila Pregled dnevnih dogodkov Kupil bom to žensko, 105. del mehiške serije Svet denarja Varstvo človekovih pravic Cez dan Večerna pravljica, risanka Dnevnik, telešport Dinastija Strauss, avstrijska serija Aktualno Dnevnik Gozdarska hiša Falkenau Priljubljeno nemška nanizanka v sporedu slovenske televizije I 2e nekaja časi slo-M olei\ske televizijske in •lce navdusuje nmhma,n° zadržu)e pred Sp 1 Zasl°ni nemška hiša peXfnka Gozdarski se n/3 kenau' Ko smo li P * nas šele spoznava- diiem6 eVizi,skim me-rni l™;so Američani izu- mara arobno formulo Maratonske nadalje- a ki s svojo vS: drSinZg0db° Preproste ne iz dneva v dan vWp JT nneva v dan pred m1)02106 §ledalcev sniti Male zaslone. V re- nic n 6 nikdar ne zgodi membnavadnega’nic P°" do^kr ga’ pa vendar ie Mnaki Jt°Stl napeto' z sprasm trPlmo in se baz8oXo°’kajneki 86 Nevesta Angelika (Anja Kruse) v pričakovanju srečnega trenutka. V čem je čar? Verjetno v naših lastnih zmotah. Gledati tako nadaljevanko iz dneva v dan je bržkone vsaj tako zanimivo kot kukati sosedu čez plot, kaj je novega na njegovem dvorišču. Se bolje: tokrat pride “sosed” s svojimi dogodivščinami in vsemi intimnimi skrivnostmi neopazno k nam na dom in brez najmanjše slabe vesti ga lahko naslednji dan v službi celo opravljamo, ne da bi kogarkoli prizadeli. Gozdarska hiša Falkenau Slovence z vsem naštetim uspešno zadovoljuje. Dinastija je privlačila, vendar se z njenimi junaki ni bilo mogoče identificiratiti. Življenje gozdarja in njegove družine pa nam je dovolj blizu in hkrati dovolj daleč, da lahko sanjamo tudi svoje sanje. RADIO Slovenija 1 (UKV 88,5; 90,0; 91,8; 92,9; 94,1; 96,4; MHz, od 16.00 SV 918 kHz) 4.30, 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00. 21.00.23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8,05 Radio plus, 8.40 Minute za smeh; 9.00 Klub uspešnih; 10.00 Program A - 11.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes ob 13-ih; 14.45 Iz tujega tiska; 14.05 Poslovne informacije; 15.00 Radio danes; 15.30 Dogodki ih odmevi; 16.00 Obvestila; 17.05 Studio ob 17.00-ih; 19.00 Radijski dnevnik, vreme; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Minute za...; 21.05 Radijska igra; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Slovenski pevci šansonov; 23.05 Literarni nokturno Slovenija 2 (UKV 87,8; 92,4; 93,5;95,3; 96,9;97,7; 98,9; 99,9; MHz) 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 8.00 Strokovnjak svetuje; 8.30 Dopldne na valu 202; 8.40 Koledar kulturnih prire- \ditev; 10.40 Primorski val; 11.00 Novosti založb; 12.00 Točno opoldne; 12.10 Kuharski recept; 12.40 Štajerski val; 13.00 Danes do 13.; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.10 Menjalniški tečaj; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.40 Tema popoldneva: Šolstvo; 17.50 Šport; 18.00 Fiesta; 19.30 Štos; 21.00 Zgodnja dela; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Jazz Club, Slovenija 3 (UKV 96,5; 101,4; 102,0; 103,9; MHz, od 19.30 88,6; 93,1; 100,3; 100,6; do 16.00 SV 918 kHz) 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00. 18.00.22.00 Poročila; 8.10 Dobro jutro; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Sodobna umetnost; 10.25 Operne melodije; 11.05 Človek in zdravje; 12,05 Igramo in pojemo; 13.05 Enajsta šola; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Big Band RTS; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Ljudsko izročilo; 17.00 Vokalna glasba 17.45 Izšlo je; 18.05 Koncerti 19.35 Arije; 20.00 Literarni večer. 22.05 Pretok idej; 22.25 Glasba Radio Koper (slovenski program) (SV 549 kHz, UKV 88,5 - 93,8 -100,3 -100,6 - 104,3 -107,6 MHz) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30 Dnevnik; 6.00 Glasba in koledar; 6.30 Jutranjik, osmrtnice; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.45 Evergreen; 8.15 Na rešetu; 8.45 Servisne informacije; 9.00 Pesem tedna; 10.30 Primorski val; 11.00 Hladno...toplo... vroče; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Jagode in podoknice; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi,, prenos RS; 16.00 Glasbeni desert; 16.30 Skupščinska kronika; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Iz kutur-nega sveta; 18.45 Laser jazz; 19.00 Dnevnik - Prenos RS. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30.16.30.17.30.18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.07 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.45 Kulturni koledarček; 7.50 Astrološki kotiček; 8.20 Block notes; 8,25 Pesem tedna; 8.45 Uganka; 9.00 Glasbene turneje; 9.20 Glasbene želje; 9.45 Edig Galletti; 10.00 Pregled tiska; 10.40 Svet družine; 11.00 Turistična oddaja; 12.00 Glasba po željah; 13.35 Pesem tedna; 14.00 Zelja po glasbi; 14.45 Remember; 16.00 Ob štirih; 16.05 Promocija plošče; 16.20 Kulturni koledarček; 16.35 Boutigue Gallus; 16.50 Rock slovar; 17.20 Single tedna; 17.35 Zgodovina rocka; 18,00 Souvenir d'ltaly; 18.45 Klasika; 20.00 Nočni program Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Alpe Jadran; 8.40 Slovenska lahka glasba; ; 9.15 New Age, 10.00 Pregled tiska; 10.10 Stereofonski koncert; 11.30 Odprta knjiga: Most na Drini; 11,45 Kantavtorji; 12.00 Otrok in igra; 12.20 Lahka glasba; 12.40 Sovodenjska dekleta; 12.50 Orkestri; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Aktualnosti; 16.00 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Nad.: Bajke in povesti o Slovencih; 18.40 Orkestralna glasba; 19.20 Zaključek sporedov, Radio Koroška od 18.00 do 19.00 Obzornik, partnerski magazin, Poročila. ■ SATELIT SUPER 5.30 Victory; 6.00 Super Shop; 6.30 Poslovni tednik; 7.00 Financial; 7.30 Europa šport; 8.00 novice; 9.00 Channel E; 9.30 Super Shop; 11.00 Travel magazine; 11.30 Poslovni dnevnik, Financial, Reportaže; 13.00 Poslovne novice z Japonske; 13.30 Novice; 14.00 Inside Eition; 14.30 Serie Noire; 15.00 The Mix; 16,00 Ali Mixed Up; 17.00 On the Air; 18.30 Bonanza; 19.30 Serie Noire; 20.00 I Spy; 21.00 Inside Edition; 21.30 Media Europe; 22.00 Novice; 22.30 Financial; 22.45 US Market WRAP; 23.00 The Kiss (dram., Braz. 1961); 0.35 News Watch; 1.05 Media Europe; 1.35 The Mix Ali Night. SKY ONE 7.00 DJ Kat show; 9.40 Mrs. Pep-perpot; 9.55 Playabout; 10.30 The pyramid game; 11.00 Let,s make a deal; 11.30 Drzni in lepi; 12.00 Mladi in nemirni; 13.00 St. Elsevvhere; 14.00 E Street; 14.30 Geraldo; 15.30 Drugi svet; 16.15 The Brady Bunch; 16.45 DJ Kat show; 18.00 Star Trek; The Next Generation; 19.00 Rescue; 19.30 E Street; 20.00 Družinske vezi; 20:30 Teech; 21.00 Murphy Brown; 22.00 Gabrijelov ogenj; 23.00 Studs; 23.30 Star Trek; : The Next Generation. EUROSPORT 9.00 Aerobika: 9.30 Hitrostno drsanje za SP, nato golf; 11.00 Euro-fun; 11.30 Aerobika; 12.00 Moto-sport: Rally faraonov; 13.00 Evro-goli; 14.00 Teniški magazin; 15,00 Motosport: supercross Pariz-Bercy; 17.00 Sguash; 18.00 Evro-goli; 19.00 Lahka atletika: triatlon za SP; 20,00 Boks; 21.30 Športne novice; 22.00 Kickboks; 23.00 Tenis: turnir ATP (iz Frankfurta); 0.30 Športne novice. SCREENSPORT 8.00 Motošport; 8,30 Gillette VVorld Sports Special; 9.00 Košarka: Anglija-Rusija(polfinale EP); 11.00 Motosport: SP v rallyju; 12.00 Revs; 12.30 Nogomet; 14.30 Motorni čolni; 15.30 Tenis: turnir ATP Challenge; 16.30 Košarka; 17.30 Nogomet; 18.30 Longitude; 19.00 Motociklizem: Pro Superbike; 19.30 Ameriški nogomet: Buffalo Bills-Miami Dolphins; 21.30 Boks; 23.30 Snooker. MTV 7.30 Unplugged: E. Clapton; 8.00 Awake On The Wild Side; 10.00 Video; 16.00 Greatest Hits; 17.00 Coca Cola Repo rt; 17.15 MTV v kinu; 17.30 Poročila; 17.45 Trije od enega; 18.00 MTV Sports; 18.30 MTV Prime; 20.00 Dial MTV. 20.30 Most Wanted; 21.30 Unplugged: The Cure; 22.00 Greatest Hits; 23.00 Coca Cola Report; 23.15 MTV v kinu; 23.30 Poročila; 23.45 Trije od enega; 24.00 Hit List Uk; 3.00 Yoi; 4.00 Nočni video, SKY MOVIES 7.00 Pregled programa; 13,00 Hello Down There; 15.00 Lady Caroline Lamb; 17,05 Alias Smith and Jones; 20.40 Entertainment Tonight; 21.00 Quick Change; 23.00 Predator 2; 0.50 Basket Čase 2; 5.00 Cuigled Down Under. MOVIE CHANNEL 7.45 Crv The Beloved Country; 11.25 Conduct Unbecoming 13.15 Saturday Island; 15.15 In a Defence of a Married Man; 17.15 Davy Crockett, Indian Scout; 19.15 A Ghost in Monte Carlo; 21.15 This Gun For Fire; 23.05 The Prophecies; 0.45 Extre-mities; 3.55 Hanussen. PRO 7 5.20 Serije: Planet velikanov, 6.10 Vicki, 6,30 Risanke, 8,10 Neizprosna, a prisrčna, 9.00 Agencija Maxwell; 10,05 Barčica po morju plava (kom., Fr.-lt. 1967) 11.45 Ulice San Francisca; 12,40 Show Billa Cosbyja; 13.15 Primeri Harryja Foxa; 14.05 Očkal Očka! (kom., ZDA 1982); 15.50 Neizprosna, a prisrčna; 16.40 Risanke; 18.30 Show Billa Cosbyja; 19.00 Ulice m San Francisca; 20.00 Poročila; 20.15 S strumnim korakom na sipine (kom., ZDA 1983, i. Savid ■ Knell); 22.20 Chatova zemlja (vestern, VB 1971, i. Charles bron-son); 0.15 Polnočni klici; 1.155 Poročila; od 1.25 do 5,00: Simon Templar; 2.15 Poročila, 2,25 Kobila; 4.00 Poročila; 4.10 Tisoč milj g prahu. RTL 6.00 Jutranji magazin; 8.50 Serije in razvedrilne oddaje; 12.00 Opoldanski magazin; 12,30 Mladi in strastni; 13.20 Kalifornijski klan; 14.15 Springfieldova zgodba; 15.00 Tenis: Masters (ženske); 16.00 Hans Meiser; 17.00 Nagradne igre; 18.00 Enajst 99; 18.45 Poročila; 19.15 Eksplozivno; 19.45 Dobri časi, slabi časi; 20.15 Kolegi, kolegi; 21.15 Zorc - Človek brez meja; 22.15 Ekksplozivno; 23.15 Gottschalk, nočni show; 24.00 Law and Order; 1.00 Strašno prijazna družina; 1.30 Ponovitve: Owen Marshall, Marcus Welby, Hans Meiser, Eksplozivno, 5.00 Zorc. SATI 5.30 Regionalna poročila; 6.00 Dobro jutro; 8.30 Ponovitve: Sosedi, 9.05 Srce je adut, 9.30 Nenavadni pojavi; 10.25 Zlata parada popevk; 11,05 Hribovski zdravniki; 11.55 Kolo sreče; 12,45 TV borza; 13.35 Pod kalifornijskim soncem; 14.30 Sosedi; 15,05 Hotel; 15,50 MacGyver -Posel je posel; 16.50 Tenis (prenos iz Frankfurta); 19.15 Kolo sreče; 20.00 Tenis; 24.00 TV Spiegel, reportaža; 0.30 MacGyver, pon.; 1.25 Na begu; 2.15 Pregled programa - Videotext TELE 5 6.25 Vrhunski model; 6,50 Bim Bam Bino; 7.30 Teddy Ruxpin;7.55 Popeye, 8.45 Brave Star, 9.10 Smrkci; 9.35 Lou Grant; 10.20 Umik; 11.25 Vrhunski model; 12,00 Divji zahod; 12.35 S prizorišča v,,.; 13.00 Bim Bam Bino; 16.25 Wild-cat; 16.55 Igra z ognjem; 17.20 Lou Grant; 18.10 Zakon orožja; 18.55 Fazit; 19,05 Umik; 19.35 Hop ali Top; 20.15 Nočna patrulja; 21.10 Zaljubljena Angležinja; 23.10 Operacija Vietnam. EVROPA / PADAVINE LE OB ATLANTIKU IN V SKANDINAVIJI VČERAJ O HAMBURG AMSTERDAM Q BERLIN O kčln -«r o O PARIZ (^) ZURICH O O VARŠAVA O MINSK * O kiev mOnchen P ' O DUNAJ Q LJUBLJANA s. TEMPERATURE OB 13. URI O BUDIMPEŠTA O ZAGREB O BUKAREŠTA _ SOFIJA D O n n pod -20 C°|_I-20/-10 C’ 1_1-10/0 C O. 0/10 C-1___10/20 C' J20/30Cc nad 30 C° O jasno & poloblačno O oblačno f nevihta * dež sneg IMUlMUTHIfM megla DANES topla fronta hladna fronta okluzija Nad južno, srednjo in vzhodno Evropo je nastalo območje visokega zračnega pritiska. VREMENSKE NAPOVEDI HIDROMETEOROLOŠKEGA ZAVODA SLOVENIJE TEMPERATURE Od severozahoda priteka nad naše kraje topel in suh zrak. Nad vzhodnimi Alpami in Balkanom se zadržuje topla fronta PO SVETU HELSINKI.. OSLO...... STOCKHOLM K0BENHAVN MOSKVA.. BERLIN.. VARŠAVA LONDON . AMSTERDAM BRUSELJ.. BONN..... FRANKFURT PARIZ.... DUNAJ.... MUNCHEN. ZURICH... ŽENEVA... RIM...... MILAN.... BEOGRAD. NICA..... BARCELONA CARIGRAD. MADRID.. LIZBONA.. ATENE... LARNAKA TUNIS... ALŽIR... MALTA.... JERUZALEM KAIRO.... BUKAREŠTA -12/-4 -6/-3 -10/1 1/4 -1/2 -1/4 3/3 12/15 11/12 11/13 12/14 12/15 11/16 1/3 10/n 8/11 4/13 8/17 2/14 3/6 10/17 6/17 8/11 0/18 12/19 12/17 9/16 12/21 6/22 17/20 7/12 10/21 -2/9 središče ciklona središče anticiklona DOLŽINA DNEVA Sonce bo danes vzšlo ob 07.15 in zašlo ob 16.22. Dan bo dolg 9 ur 07 minut. Luna bo vzšla ob 07. uri 22 minut in zašla ob 16. uri 17 minut. ALPE-JADRAN / SONČNO IN TOPLO VREME TEMPERATURE VČERAJ OB 7. IN OB 13. URI LJUBLJANA.. 4/10 TRST........ 11/14 CELOVEC.... 0/8 BRNIK........ 3/10 MARIBOR.... 4/7 CELJE........ 5/10 NOVO MESTO 5/9 NOVA GORICA 4/12 MUR. SOBOTA 4/5 PORTOROŽ... 8/14 POSTOJNA... 4/10 IL. BISTRICA. 6/12 KOČEVJE.... 5/11 ČRNOMELJ... 7/10 SL. GRADEC... 4/9 BOVEC...... 3/12 RATEČE..... 1/10 VOGEL...... 6/11 KREDARICA.... 1/2 VIDEM...... 8/13 GRADEC..... 4/6 MONOŠTER... 3/4 ZAGREB..... 5/8 REKA........ 12/14 V SLOVENIJI: Pretežno jasno bo. Po nižinah gutraj megla ali nizka oblačnost, ki se bo ponekod zadržala ves ddn. Najvišje dnevne temperature od 10 do 15 °C, v krajih z meglo okoli 5 °C OBLAČNOSTI DEŽ/SNEG ■ JUTRI o SALZBURG A * pod 10% pod 5 44 ** SOSEDNJE POKRAJINE: Pretežno jasno in suho vreme. Po nižinah se bo zjutraj in del dopoldneva zadiževala megla. Le v vzhodni Hrvaški, na Madžarskem in v vzhodni Avstriji zmerno do pretežno oblačno. 10-30% 5-10 *** *** 30-50% 10-30 ******** 50-80% O 30-60 *** *** *** *** nad 80% nad 60 VETER I NEVIHTE o GRAZ o BELJAK q CELOVEC 153| •_ ® srrr O TRBIŽ O o MARIBOR KRANJSKA GORA GORNJI SENIK O /o o MURSKA SOBOTA X CEDAD VIDEM O 'f O O PORDENONE ' N mN O KRANJ O PWi .. v_ j* VARAŽDIN O CEUE J K H ' m r' VI O UUBUANA 4 nad 10 m/s V SLOVENIJI: Pretežno jasno, po nižinah OBETI: V četrtek bo prevladovalo pre-zjutraj in del dopoldneva megla. Cez težno oblačno vreme, ponekod so mo dan ali zvečer bo začel pihati jugoza- žne tudi manjše padavine, ki pa bodo hodnik. Popoldne ali zvečer se bo v za- le prehodne narave, hodnih krajih pooblačilo. ONESNAŽENOST ZRAKA Povprečne 24-urne koncentracije SC>2 v mikrogramih na nrA zraka: Ljubljana Maribor Celje Trbovlje Hrastnik Zagorje Šoštanj 181 62 110 111 110 96 85 Kritična 24 uma koncentracija S02 je 375 mikrogramov na m3 zraka. STANJE VODA Višina vode v cm ob 7. uri: Mura, G. Radgona: 152, Drava HE Dravograd: 230, Sava Radovljica: 51,6, Sava HE Mavčiče: 61,Sava Radeče: 325, Sora Suha: 19,4, Ljubljanica Moste: 132, Savinja Laško 56,2, Krka Podbočje 93,5, Kolpa Radenci 75,7, Soča HE Dob-lar: 94. tf M »E M J? Ut HOROSKOP PiSe: Aleksandra Zorc Berce OVEN 21-3/20-4 : Premlevate o izletu za praznike, prednostih počitka in zrete v vabljive potovalne brošure. Medtem ko se vam cedijo sline, pa se izogibate pogledu na ceno. BIK 21-4/20-5 : Zbirate informacije in plodno sodelujete z drugimi; rezultat bi bil lahko finančni razcvet, zato se držite trenutnega dobrega občutka za denar. DVOJČKA 21-5/21-6 : Besede, besede in dolgi pogovori. Z nekom se boste približali bodisi zaradi poslovnih zadev, morda pa je celo na obzorju nova ljubezenska romanca. RAK 22-6/22-7 : Danes bi lahko obrnili novo stran v rutinskih zadevah, saj obstaja možnost nove zaposlitve ali pa večje odgovornosti. Všeč vam je že sama ideja. LEV 23-7/23-8 : Pojavlja se zanimanje za neko osebo, ki pa je lahko Cisto ljubezenske narave. Morda je. tokrat pravo. Najbolje bo, da sprejmete vsa ponujena vabila. DEVICA 24-8/22-9 : Domače zadeve morajo priti na prvo mesto na vaši prioritetni listi. Upoštevajte razlike med zaželenim in tistim, kar se bo v resnici zgodilo. TEHTNICA 23-9/22-10 : Tekali bosta naokrog in razmišljali o prihajajočih praznikih. Sami ne veste, ali bi odpotovali za ves čas ali raje hodili na enodnevne izlete. ŠKORPIJON 23-10/22-11 : Potegniti boste morali na dan vse skrite rezerve, če hočete okrepiti svoj finančni položaj v naslednjih tednih. Nekoliko tvegano je, vendar se splača. STRELEC 23-11 /21-12 : Nekoliko počasnejši, pa vendarle odločen korak boste ubrali, prav zato se vam obeta napredovanje v službi ali pa v izobraževanju. Razmislite o počitku. KOZOROG 22-12/20-1 : Številne neprijetnosti in sitnosti so se dodaten razlog, zakaj želite biti sami. Zdi se, da bodo zaupni projekti padli v vodo. Neuspeh vas jezi. VODNAR 21-1 /19-2 : Tedni pred vami so pravi čas, da se pridružite neki organizirani skupini, ki se ukvarja s potovanji, izobraževanjem ali politiko. Po počitku boste laže začeli znova. RIBI 20-2/20-3 : Same zelene luči se vam prižigajo, možnosti v službi so izjemne in na vas je, da poveste, kaj želite. Premislite, saj se odločate za lep čas vnaprej. CESTE / SUHE IN NORMALNO PREVOZNE Ceste po Sloveniji so suhe in prevozne brez ovir, ki bi jih povzročalo vreme. Promet je redek in poteka tekoče tako v notranjosti kot na mejnih prehodih. Se vedno pa je zaradi popla-vljenosti zaprta cesta Unec — Planina. Bistvenih sprememb ne pričakujemo. opozarjamo pa, da se bo v jutranjih in večernih urah pojavljala megla, in to v ljubljanski in celjski kotlini ter ob glavni cesti Ljubljana — Krško zlasti v Bičcu in Krškem. Šoferje opozarjamo na previdno vožnjo. X J * x 999 ZASTOJI ZAPRTA CESTA POPRAVILA NA CESTIŠČU POLEDICA SAMO Z ZIMSKO OPREMO ŠPORTNA PRIREDITEV GOSTA MEGLA BENCINSKE ČRPALKE 24 UR 1 beli j ® ekološka ambient za ies V VEDNOST Kurilna in nekurilna sezona Razmere onesnaženosti zraka v Sloveniji lahko na grobo razdelimo v dve obdobji, na kurilno in nekuril-no sezono. Za kurilno sezono Štejemo mesece od oktobra do marca, za nekurilno pa mesece od aprila do septembra. Kurilna sezona se poleg nizkih zunanjih temperatur od neku-rilne razlikuje tudi po vremenskih pogojih za Sirjenje onesnaženja, ki so v kurilni sezoni mnogo slabši kot v nekurilni. V kotlinah in dolinah ob jasnem ali delno oblačnem vremenu nastanejo temperaturne inverzije, ki preprečujejo izmenjavo zraka v kotlini z zrakom nad inverzijo. Zato vse onesnaženje, ki nastane pod temperaturno inverzijo, tudi ostane pod njo. Zaradi ogrevanja nastajajo večje emisije predvsem SČ2 in dima, zato v kurilni sezoni koncentracije večkrat presegajo dovoljene meje. V nekurilni sezoni se pojavljajo drugačni problemi. Včasih prihaja do visoke koncentracije S02 v okolici termoelektraren ob posebnih vremenskih pogojih. To velja predvsem za okolico termoelektrarne Šoštanj. Poleg S02 se poleti pojavljajo previsoke koncentracije ozona, ki so posledica fotokemijskih reakcij-Tudi v pravkar minuli nekurilni sezoni je koncentracija ozona h1 S02 nekajkrat presegla dovoljeno mejo-Razliko koncentracij med kurilno in neko-rilno sezono pa lahko vidimo iz poteka p°v~ prečnih mesečnih koncentracij S 02 in NO? v sezoni 1991/92, prI' kazanih na sliki. , Tone Planinšek dipl. ing. meteorologVe